ft. 9 M ilafiii * fittviBl (Csata nmattaau mi V Trstu, v nedeljo 10. januarja 118». Posamezna številka 20 cent. Letnik II ibhak Um«H p AcOkeii It. 20, L |U«t i« a« JPlnii V* P«le. uli u —— L" Ea ianamitvo me cfutrat Uredništva • urednik: . skarne Edinost Naročnina „ t .. . 32.— in celo 1 to 1 Telefon uredništva in uprav« št. 11-57. EDINOST Poaunesne Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi ae računajo « iirrkosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 50 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice iti vabila po L 1.20, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 30 cent. beseda, najmanj pa L 3.—. Oglad naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv> Frančiška Aailkega štev. 20, I nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Svarilen primer Zlasti Čehoslovaški in Jugnslovenski tisk je silno razburjen radi škandala na Madžarskem in razkritja državno-političnih namenov, ki naj bi jim slu- dalih? ZadnjiC smo označili kot enega glavnih vzrokov gnilav in nemoralnost, ki je zajela madžarsko družbo in vodilne kroge. Poleg tega vzroka je pa še eden drugi, ki je karakterna poteza v duševnosti madžarskega plemena. Seveda ni to pleme samo krivo na tem, lili milijoni. pridobljeni na zločinski marveč vsa vzgoja, šolska in javna, v način Razumljivo in opravičeno je to smislu tistega reka: Extra Hunganam razburjenje, če uvažujemo, da so «pro-jnon est vita. Privzgajali so madžarske-bujajoči se Madžari* in madžarski ire- mu ljudstvu uverjenje, da je ono vse demi-ti pripravljali prevrat za vzpo- na svetu, vse drugo pa nič. Privzgajali »tav i monarhije in prejšnjega obsega so mu domnevo, da mu je prav vse dobiva ogrske drŽave. Kajti to bi se mo- voljeno napram ostalemu svetu in da ralo zgoditi v prvi vrsti na račun so- mu ni treba imeti obzirov prav do ni-»ednih nasledstvenih držav: Cehoslo-1 kogar. Privzgojili so mu vero, da mu vašk^. Jugoslavije in Komuni je. Ti na- j ki epi razburjajo pa tudi javno mnenje v vseh tistih državah, ki so interesira-Dc na tem, da se ohrani državna uredba v srednji Evropi kakor so jo določili- mirovne pogodbe, /ato se tudi vsa evropska javnost zaveda, da bi vsak poizkus za spremembo sedanje uredbe Soorazmn med Jogmlaviio in Vatikanoin Sv. stolica priznava pravico Jugoslavije gledo zavoda sv. Jeronima BEOGRAD, 9. (Izv.) Iz poučenega vira se doznava, da se je med Jugoslavijo in Vatikanom v načelu dosegel sporazum glede zavoda sv. Jeronima v Rimu. Rimska kurija je popustila in priznala jugoslovensko tezo, po kateri pripada uprava tega zavoda samo jugoslovenski državi. Ko bodo urejene še nekatere podrobnosti, bo imenovala jugo-slovenska vlada novega rektorja zavoda sv. Jeronima v osobi kakega rimsko- ga je kralj sprejel v enourni avdijenci. Danes je tudi prispel iz Budimpešte tamošnji jugoslovenski poslanik Tiho-mir Popovic.- V političnih krogih govorijo, da je Popovič prišel v Beograd, da poroča o veliki aferi na Madžarskem. Mernika vladna kriza Odnošaji med Vel. Britanijo In Tarči jo ANGORA, 9. Kraljevska auatolska agencija sporoča, da bo angleški poslanik prispel v Angoro, da prične pogajanja za določitev meje, katero bi lahko sprejeli obe državi, ki sta v mosulskem vprašanju zainteresirani. Turška vla-I da, ki želi* da bi prišlo v tem vprašanju jdo sporazuma, bo proučila ponudbe, BERLIN, 9. Poluradna nota javlja, da. A , .. . je predsednik nemške republike sklenil katere bo angleški zastopnik stavil te- jotizma», dovoljen in nekaznjiv. Celo veliko in zaslužno delo na korist naroda in domovine! Privzgojili so mu uverjenje, da ga ne ob remenja nobena odgovornost pred mednarodno jav- nostio za njegova dejanja in tudi w - . , zločine ter da more s prezirom gledati j voda sv. Jeronima v Rimu jugosloven nadškof i je, kateri Živi stalno v Beogradu. Njegovo ime še ni znano. Odločilni preokret v zadržanju Vatikana se je izvršil 17. decembra m. 1., na rojstni dan kralja AVksandra. Omenjenega dne je posetil sedanji rektor za- pomenil največjo nevarnost za evropski na sodbo mednarodne javnosti, da gajSKega v™ mir. Saj mora biti jasno tudi vsakemu ta ne more klicati na odgovor Ženo m mu izrazil Ca«it*e nroku, da i,i vsak tak poizkus neiz- besedo: privzgojili;bo mu Revnost ^ndra Kralj se je za bežno izzval nastop drugih držav, inte-resiranih na mirovnih pogodbah, nove krvave zapl?tljaje in da bi porušil tisti evropski mir, ki ga obetajo locarnski dogovori vsaj za dogledne Čase. Prišla bi v nevarnost tista najvišja dobrina, po kateri hrepeni vse človeštvo. To pa bi pomenilo nasilno preprečitev procesa konsolidacije Evrope. S tega vidika moremo še le prav razumeti vso veličino zločinstva madžarske afere nameravanega puča madžarskih večnih nemil nožev. Je to katastrofalna politika najhujše pomembnosti. «Taj ni arhivi notnih bank morejo pripovedovati o mnogih, tudi zelo velikopoteznih pot var ja njih denarja. In dokler bodo ljudje z zločinskimi nagoni. dokler bo obstojala možnost za pridobivanje denarja potom ponarejanja, bodo tudi ponarejevalci. Toda ogrski državi je bila prihranjena ta čast, da je ona prva ponudila . svojo > roko-pomočnico za ponarejanje denarja, da je pomagala k ustanovitvi takorekoč kraljeve ogrske tovarne denarja madžarskega imperializma z vsemi grdimi pohlepi. Iz take bolne psihe je prišel tudi tistim zločincem pogum za sedanji zločin ponarejanja tujega denarja v velikem slogu v — patrijotične svrhe! Madžarski narod, kriv ali ne kriv, bo moral sedaj drago — z gmotno škodo in izgubo na ugledu in časti s sramoto pred velikim svetom, — plačevati šipe, ki so jih razbili falsifikatorji! Tudi ta grozni polom madžarske megalomanije, ta posledica precenjevanja svoje lastne moči in omaiovaženja volje ostalega sveta, bodi v svarilen primer vsem drugim državam in narodom!__ da gajskega opravnika poslov pri Vatikanu «a kralja Alek-častitke zahvalil. S tem so bili odnošaji med Jugoslavijo in Vatikanom virtualno obnovljeni. V kratkem se bodo začela pogajanja za sklenitev konkordata z Jugoslavijo. Prihod zastopnikov raznih držav za pogreb kraljice-matere Margherite IUM, 9. Pogreb kraljice matere Margherite se bo vršil v pondeljek predpol-rlne in bo zelo slovesen.' Danes so dospeli v Rim zastopniki raznih evropskih držav; nekateri bodo dospeli jutri. Vsi ojice in bodo ebne cere- se- veda za ponarejanje tujih no v ranic, j gostje kraljeve dvojic Tudi francoski emigranti so pošiljali j Qastanjeni v Kvirinalu. Pogr v revolucionarno Francijo ponarejen denar na kupe. Tocla pri tem ni b.la udeležena nebena vlada. Celo boljševi-ki, ki so hoteli denar popolnoma odpraviti, niso posegnili po takem sredstvu. Prednjači Ogrska v vsem svetu! Prvikrat se je zgodilo v zgodovini, da se mednarodno pravo in mednarodna javnost morata baviti z državnim zločinom take vrste!» Tako ugotavlja pol uradno glasilo če-| hoslovaškega stvari, instance torej, ki ji ♦ vnanio varnost države in ki inonije bo opravljal mons. Beccana. pepslnrl ss p^rnejo « zisornico 1UM, 9. V petek se je vršil napovedani sestanek parlamentarne skupine popolarske stranke, katerega se je ude-\< žilo kakih 25 poslancev. Direktorij Kraljica Marija odpotuje v Bukarešt BEOGRAD, 9. (Izv.) Kraljica Marija odpotuje jutri zjutraj v Bukarest ni bo ostala v Romuniji do 20. t. m. MM m Hohenzollerasm z^leten v afero madžarskih Ms flkatorjev ? Francoski poslanik v Budimpešti in madžarski v Parizu zapustila svoji mesti PARIZ, 9. Komisarja Benoit in Vida), katerima je bila poverjena preiskava madžarskega škandala, sta se včeraj povrnila v Pariz, kjer sta poročala ravnatelju javne varnosti o uspehih svoje misije. Zdi se, da so se na konferenc ah, ki so nato sledile na policijski prefekturi, sprejeli dalekosežni sklepi glede nadaljnjega postopanja v tej aferu ker je stopilo po dovršenih preiskava h na površje vprašanje sankcij, ki se imajo naložiti Madžarski. Na Quaiju d'Orsav se zanikuje vest, da je Francija zahtevala odškodnino v znesku 200 milijonov frankov v zlatu, vendar pa je gotovo, da se bo na en ali drugi način zahtevala gotova odškodnina. Po dosedanjih uspehih preiskave iz počakati skorajšnje odločitve posameznih parlamentarnih skupin, predno poveri komu nalogo za sestavo nove vlade. Maršal Hindenburg bo v pondeljek sprejel voditelja struni*. centra in demokratov, poslanca Fehrenbacha ir. Kocha. Naprosil bo ta dva poslanca, da razčistita }>oložaj in mu javita, če je ustanovitev velike koalicije mogoča. Hindenburg smatra vsako nadaijno zavlačevanje krize za neumestno. Rusko-tarška pogodba MOSKVA, 9. Predsedništvo osrednjega izvršilnega odbora-ZSSR je ratificiralo pogodbo med Rusijo in Turško, sklenjeno v Parizu dne 17. dec. 1925. Trgovinski zastopnik ZSSR v Hali ji MOSKVA, 9. GoleniŠev Kutuzov, član sovjetske trgovinske delegacije v l.on-donu, je bil imenovan za trgovinskega zastopnika ZSSR v Italiji. SKllcanje usebrltansHe konference LONDON, 9. Angleška vlada se je odloČila, da skliče vsebritansko konferenco. Povod temu sklepu so dali zadnji dogodki v zunanji politiki in druga važna vprašanja, ki so se v zadnjem času pojavila; vlada hoče vprašati do-minijone za mnenje. Zadnja taka konferenca se je vršila meseca junija 1923. Kakor piše «Daily Express», bo konferenca sklicana v najkrajšem času. Domneva se, da je v angleški diplomaciji prišlo radi locarnskih dogovorov do nesporazumijenj. Velika Britanija je*s temi dogovori prevzela gotove obveznosti, ki se tičejo vsega carstva. Tekom pogajanj pa ni nihče vprašal domini-jone za svet in locarnsko pogodbo je Anglija podpisala brez njih privoljenja bi imela kom pogajanj v Angori ter bo potem obrazložila svoje stališče. Turki izjavljajo, da inosulsko vprašanje dosedaj še ni rešeno. Pismo iz kioslaulie Ljubljana, 8. jan. 192H. Gospod Nikola Pašić je odšel v Monte Carlo in s tem je označen naš notranjepolitičen položaj. V pravoslavnih božičnih praznikih so ugasle vse kombinacije in vse ve, da tudi ni treba novih delati, ker je gospod Pašić odšel in zato ne bo še dolgo nobene izpremembe. Vse ostane pri starem. V finančnem odboru skuša vlada sicer nekoliko oživefi situacijo in v ta namen je razglasila svojo namero varčnosti. Brez dvoma je, da ni davkoplačevalca v Jugoslaviji, ki bi ne z veseljem pozdravil štednje. Enako pa je tudi zelo mnogo davkoplačevalcev, ki so si štednjo predstavljali čisto drugače, kakor pa jo misli izvesti vlada. Po vladnem predlogu bi imel zmešati proračun 12 milijard in 900 milijonov dinarjev. Če se govori o štednji, potem je pač davkoplačevalec prepričan, da bo najmanj ena milijarda prihranjena. Ce pa sledimo debatam v finančnem odboru in njegovim sklepom, potem vidimo, da bo prihranjeno kvečjemu 100 milijonov in sicer na način, ki ga ni mogoče odobravati. Predvsem se na m več hoče reducirati število uradništva in sicer za iO.OOU. Gotovo je, da ima Jugoslavija v mnogih uradih preveč uradnikov in da je zlasti v južnih krajih nebroj uradnikov nezadostno kvalificiranih, strokovno in tudi moralno. Zato bi bila precejšnja redukcija uradništva umestna. Toda ta se mora izvršiti na pravilen način. Nevarnost pa je, da se to pri nas ne bo zgodilo, zakaj o redukciji uradništva i parlamentarne skupine, obstoječ iz po-, v ta sKanaai ze j slancev De Gasperi, Gronchi in Tupim, tu imeli njegovi hala dTiTtadi regent Horthy vpleten \ trebno, je - kakor pavi «Dailv Ex-v ta'škandal že zaradi vloge," ki so jo press» - raztegnitev angleškega man zaupni namestniki. To •b torej I je podal ostavko. Vodstvo parlamen-ministrstva za vnanje, • skupine je bilo poverjeno komi- ji je po ver j t na " .Q tv0rij0 poslanci Longinotti, za vnanjo var nosi države in ki Meplin in Gronchi. Na sestanku ni pri-s tega visokega vidika presoja glo do razprave o osnovnih vprašanjih, madžarsko falsifikatorsko afero in nje R. se tiCejQ obstoja in bodočnosti stran-uamene, in ki je v prvi vrsti kompe- Re' g pa ge je razpravljalo glede po-- vrnitve cele popolarske parlamentarne ten t na za presojanje m obsodbo madžarskega zločina. Z ozirom na neizmerno grozilno nevarnost tega poizkusa za porušenje evropskega miru je povsem opravičena zahteva Čehoslova-škega tiska po nastopu Društva narodov in mednarodni akciji, da se beštija madžarskega imperijalizma priklene na verigo. Cehoslovaški tisk zahteva kazen in povračilo škode. Kar se tiče vprašanja kaznjivosti tega državnega zločina treba namreč uvaževati, da ne gre tu le za tisto efektivno škodo, ki bi jo bila trpela Francija. Če bi se bil poizkus madžarske fal-sitikatorske bande posrečil, marveč tudi za nedogledno škodo, ki bi jo bil v posledicah trpel kredit francoske \a-lute, zaupanje javnosti vanjo. Z ozirom na i o nevarnost zahteva čehoslovaski tisk, naj mednarodno sodstvo najstrožje nastopi. Sicer bi grozila še dru- l ____ /. rln KS 1 ; I ril skupine v zbornico. Za vrnitev je glasovala večina po-sancev, ki je tudi odobrila tozadevni dnevni red. Predlog glede razpustitve ,stranke, ki ga zastopajo nekateri poslanci, ni prišel v pretres. Konkordat med Romnnijo in Vatikanom RIM, 9. Pogajanja za konkordat med romunsko vlado in Vatikanom, ki so se zavlačevala že celi dve leti in so bila pred par meseci prekinjena, so se sedaj na novo pričela ter ;4e nadaljujejo z vso živahnost jo. K-»t i^leda. bodo ta pogajanja sedaj obrodila uspeh. Potres ¥ Kafabrlji REGOIO CALABRIA. 8. Iz Canola in ____M _ Cittanova poročajo, da so tam dne ga nevarnost Ta namreč, da bi se tudi'(j t. m. okoli 21. ure čutili precej močan po drugih državah utegnilo posnemati i potresni sunek, ki ga je spremljalo pod-ta madžarski izgled in poseči po takem i zemsko bobnenje. V tozadevnih poroči-ostudnem sredstvu v mednarodnem nh ni omenjeno, ali je potres povzročil prometu. Posledica bi bila, da bi bil iz-i podrezan toliko not ranji, kolikor med-: narodni plačevalni promet. Med posest-j niki gotovin bi nastala neznanska pa-i nika. Kar pa je najhujše v sedanj, m' madžarskem slučaju, j«- dejstvo, da je bila uprava, da je bila policija, ki je kumovala pri zločinu. Zato je potrebna najstrožja kazen v svarilo pred takimi zločini. Zahteva po povračilu pa je tuni upravičena že zato, ker Kospodur^ku škoda, povzročena po falsinkacijah, daleč pre- ■ ' številki kako škodo. Odnošaji mi Rusijo in Sulco MOSKVA, 9. V članku, kjer govori o razorožitveni konferenci, se moskovski dejstvo bo onemogočilo budimpeštanski vladi nadaljevati tozadevno preiskavo, kakor da bi šlo tu za navaden zločin. Po dosedanjem Bethlenovem zadržanju izhaja, da ima vezane roke od oseb, ki so močnejše od njega. Možno je, da sta se Benoit in Vid al povrnila v Pariz predvsem radi ovir, ki so se jima stavile s strani madžarskih oblastev pri njunem delu v Budimpešti. Njiju nadaljnje bivanje v glavnem mestu Madžarske bi ne imelo tedaj nobene koristi za stvar. V tem slučaju se bi lahko smatral prihod francoskega poslanika iz Budimpešte v Pariz in odhod v Budimpešto ogrskega poslanika v Parizu kot odpoklic diplomatskega zastopnika, kar bi izdajalo namen pred-stoječega prekinjenja diplomatskih od-nošajev med Francijo in Madžarsko. PARIZ, 9. Listi se na dolgo bavijo z afero madžarski ponarejevalcev denarja. «Matin» piSe med drugim: «Iz poročil Glimchanta, francoskega poslanika v Budimpešti, izhaja, da bodo v najkrajšem času aretirane nekatere visoke osebnosti. Že leta i se je znalo v Parizu, da izdeluje princ j dobi država in sodelovanja. Konferenca , predvsem izravnati spore in dvigniti naj odločajo parlamentarci. Potrebno bi na novo ugled diplomacije velike car- bilo marveč da odločujejo o načinu izvedbe redukcije tudi uradniki sami, ker fi najboljše poznajo potrebe naše administracije in i>a kvalifikacijo posameznih uradnikov. Bojim so pa, da do U ga ne bo prišlo, temveč da bo tudi sedanja redukcija pod vplivom strankarstva. Nadalje hoče vlada do^e?5} prihranke z redukcijo podpor za humanitarna stva. Drugi vzrok, radi katerega je sklicanje vsebritanske konference nujno po- data v Mezopotamiji, vsled česar trpijo občutno škodo druga ozemlja carstva, ker se na ta način krčijo denarna in obrambna sredstva, ki so jim bila na razpolago. Konferenca naj bi, po možnosti, popravila, kar ni biio v tem oziru prav storjenega, vsekakor pa naj bi preprečila nadaljevanje take politike. Tudi glede razorožitvene konterence .bodo morali dominijoni povedati svoje mnenje. Poleg tega pa bo morala konferenca razpravljati še o drugih, v prvi vrsti gospodarskih vprašanjih. Kaos na Kitajskem Poostrena nasprotstva med Japonc! in Kitajci LONDON, 9. Iz Kitajske prihaja presenetljiva vest, da je moral generalni guverner Mandžuri je Čang - Tso - Lin vsled močnega japonskega pritiska odstopiti in se umakniti iz javnega življenja. isto sta morala storiti tudi generala Fen g in Vu-Pej-Fu. To se je ..godilo zato, da se mor uvesti na Kitaj-iel skem civilna vlada. Cang-Tso-Lin se ;e ^k at ere* visoke" ose blm^i." Že leta i 41 uklonil pritisku, stavil pa je pogoj da .kateie visoKe oatuii t država veliko amrleško-ameriško Wi diTh^eU ^narrje;e bankovce, posojilo in da se inozemci odrecejo po. Princ in njegovi pomagači so bili v sebnim pravicam na Kitajskem, službi mogočne zarote, ki je dobila svoj s tem je dobila Japonska precej ^ro-krst na Bavarskem meseca oktobra Ute roke, da more nastopiti na Kitaj-lanskega leta in katere načrt je odobril|skem. Zaradi tega nepričakovanega tudi bivši nemški cesar Wilhelm V. l an dogodka se je antipatija Kitajcev do zarota je stremela po reviziji mej Japoncev še poostrila in se ze pojavlja srednjeevropskih držav. Nadvojvoda bojkot japonskega blaga. Ako bi se v * avarski pre-1 Pekingu uveljavljala močna osrednja Albreht, bivši nemški in bav stolonaslednik so sklenili neke vrste znati vse privilegije sovjetskim diploma iskim zastopnikom. Formalna zagotovila ne zadostujejo, nadaljuje list; se- j, tisto mero, ki ^ kaze v suwiki ^^ ustyariti tak položajt da bodo ponarejenih bankov cev. J J f: Urarancije nepotrebne. Vzpostaviti tre- škou tem večja, Ker so se lal^iit^ucije ^ normalne diplomatske odnošaje. izvršile ravno v času, ko si francoska j finančna uprava obupno prizadeva, daj hi okrepila frank, a iti ta mo&el še Unij kar bi povzročilo neizmerno | pauaii, tko bodo, ko se bo kon-i'.'janje tujega len irja je zločin v >nn- {ere podporami kon-suiueuUikiui zadi ubuui. Na k io občinskih odborov se ni preveč zanašati, ker se bo le v redkih slučajih vršilo sistematično. manj pa je upati od podpiranja konsumov. S privilegiran jem se ne doseže trajnih uspehov, temveč le s konkurenco. Končno koncev pa ja tudi vseeno, Če plača davkoplačevalec dražje blago naravnost trgovcu ali pa potom davka kousumentski zadrugi. Draginja pa se s tem ne ubija. Pač pa bi mogla država mnogo storiti za pocenitev blaga, če bi poskrbela, oseb. Škodo, ki jo je poplava povzročila, cenijo na 3 milijone peset padni Mehiki. Mrtvih je baje petsto! da bi cariniki boljše opravljali svojo - - - - - • ---- ------- službo in da ne bi nepotrebna, zato pa tembolj visoka ležarina podraževala blago. In silno bi tudi bilo pomagano, če bi odpadli razni carinski posredniki, ki so sedaj obligatni, a čisto nepotrebni. Največ pa bi se koristilo, če bi se odpravil birokratizem, ki je zlasti v carinski službi silovit. Obenem pa bi mo- Izpremembe v grški vladi ATENE, 9. Minister za mornarico, Jadikiriakos, je podal ostavko. Na njegovo mesto je prišel kontre-admiral j pravil birokratizem Botasis. gla država z reformo carinske službe prihraniti sebi tudi mnogo izdatkov za odvišne uradnike. Dobiček bi bil torej dvojen. Sicer pa živimo mirno in nezasliSani madžarski škandal ter potresi v Postojni nas zanimajo mnogo bolj, ko vse liaže politične zadeve. Le naši časopisi pisarijo mnogo o politiki, toda zanimanje javnosti se vzbuja le počasi. Le življenje skrbi za postopne korekture in vsled tega napredujemo, čeprav počasi. Toda glavno je, da napredujemo in to Je dejstvo. R. S. Politične vesti MADŽARSKA FALSIFIKATORSEA AFERA valovi v vedno večjo Sirjavo, ker so po< dini okrivljenci že začeli priznavati svojo krivdo in označati druge krivce. Razumljivo je, da je francoska javnost silno razburjena. Vladni krogi se držijo sicer še nekoliko v rezervi, javna politična glasila, posebno pariška, pišejo pa zelo ostro in zahtevajo z vso odločnostjo kazen za krivce in popravo škode od strani države. Krivdo pripisujejo tudi vladi, ker je bila obveščena o komplotu, ki naj bi nadvojvodo Albrehta postavil na madžarski prestol, in pa, ker je hotela potajiti politično ozadje tega škandala. Madžarska vlada da nima za-se niti sence kake opravičbe, ker je dopuščala zarote proti miru Evrope. In povratek monarha na madžarski prestol bi pomenil tako ogrožanje miru. Pariški listi liaglašajo nadalje, da ta zadnja afera gotovo ni bil prvi tak poizkus od strani prizadetih oseb za ponarejanje tujega denarja. Sokrivda ogrske vlade bo tem jasnejša, čim bolj se bo razjasnjevala stvar. Francoska javnost pričakuje nestrpno ostre bese- de od strani francoske vlade. Francoski narod hoče vedeti $n čuti, dsl je vlada pripravi jer a uveljaviti zahtevo po poravnavi povzročene ftkode in zahtevati jamstva za bodočnost. Za pobesnelost madžarskih prevrat-nikov je značilno, da je poslanec Ulain, ki je tudi med osumljenci, na svojem zaslišanju besno napadal vlado radi izvršenih aretacij. Aretiranci da so najboljši in najplemenitejši patrijotje!! Aretirani policijski šef Nadossy da je najpoštenejši patri jot, kolikor jih on, Ulain, pozna. Pa tudi Če ne bi bil, da ie bilo vseeno naravnost sramotno, da ga je vlada pod pritiskom Francije dala aretirati. Grof Bethlen da bi bil moral zavrniti vsako tuje posredovanje. To da ne ostane brez posledic. Ce pojde to tako dalje, — je zagrozil Ulain — bo potrebna zasedba dežele. Izjavil je tudi, da je ni moči na svetu, ki bi mogla njega aretirati. N. Končno je poslanec Ulain groziKr-vsemu svetu! Ceš: Madžarska, kakor jo ie ustvarila trianonska pogodba, je v vojnem stanju z Veliko in Malo antan-tOj a v vojni da so dovoljena vsa sredstva in tudi potvorjeni bankovci. Ce bi se bilo razpečavanje falsifikatov posrečilo. bi tisti, ki danes aretirance obsojajo, ležali pred njimi na kolenih. Ali vam ni, ko čitate tako cinično proslavljanje največje lumparije m najhujšega državnega zločina, in i>a tako izzivanje vsega viianjega sveta od strani pripadnika tako male in od notranje gnila v i razjedene države: ali vam ni, kakor da stojite pred psiholo ško zagonetko? Ne veste, ah imate pred* seboj do mozga pokvarjenega zlocmca, j ali pa pojav bolnih možganov?! /saj bo eno ali drugo: Ulain je predstavnik na Madžarskem zelo razširjenega tipa. Na vsak način je madžarska duševnost bolna, zelo bolna.__ Društvene vesti — D. K. N. TommaMO. — Trst. Danes točno ob 9.30, se vrši IV. izredni občni zbor. Ker so na dnevnem redu točke, ki bodo odločale o nadaljnem delovanju krožka, je sploh dolžnost vsakega člana, da se ga udeleži. Vsak član naj se zaveda svoje dolžnosti. — Podpredsednik. — Pevsko društvo «UiriJa» vabi vse redne in podporne člane na XX. redni občni Iz tržaškega iSviiema ^esluro' ^ ie k,s;eči tam-blizu'da ** m« ■ j j- j)12Q preve£ «šundra». Zločin pri Sv. Justu. — Aretacija glavnega krivca. Preiskava o zločinu pri Sv. Justu, ki ji je prebivalstvo ves čas sledilo z izrednim zanimanjem, je v glavnem končana. Policijsko oblastvo je že izročilo tozadevne spise državnemu pravdništvu. Tudi glavni krivec krutega roparskega umora zbor, ki se bo vršil v društvenih prostorih stražnika Cattaruzze je pri- dne 24. t. m. ob 10. uri s sledečim dnevnim i f«1 v ™ke V?1"1*' »letni Štefan redom: 1) Odobritev zapisnika IX. obe- v zbora, 2) poročilo tajnika, 3)poročilo bla- " " "" gajnika, 4) poročilo preglednikov, 5) volitve, 6) slučajnosti. Odbor. ulici Mura »t. 14. Ker policija še vedno noče izdati nikakih podrobnosti o poteku preiskave, ni znano, kateri dokazi so dali povod aretaciji Marcotte. Znano je le, da so ga policijski organi že več dni zasledovali, a mu niso mogli do živega, ker se je mož dobro skrival. Zdi se, da ga celo več dni ni bilo v našem mestu. Toda policisti , niso vrgli puške v koruzo; trdno prepri- Lradno poročilo čaniy da ge bo ptiCek prej ali slej vrnijt so Seja dnei 7 januarja ls/o bili noč in dan na preži v okolici njegove- V četrtkovem Uradnem poročilu S. S. je stanovanja. Niso se motiti. Predvčeraj- inintnrv^a i7Aata ['nTTlinxS(> istočasno je potegnil tudi g. dr. svoj sta ga pnžla zdramit policijska agenia | revolver in sprožil tri strele v zrak za Uršo m Sauhg, ki sta neopažena stala najznak pomo^i. videč nevarnost in pa preži pred hišo in zapazila njegov povra- gen Q({ streloVj K Grusovin sko. da ne bo prebivalstvo zadobilo najmanjšega zaupanja do takega zdravnika. rtazen najvet,m revežev, ne bo v taki bolnici nihče iskal pomoči. Vsi oni, ki boilo mogli plačati bolniške trutke ali vsaj en del, bodo Šli drugam, in bolnica bo za občino skrajno pasivna. Dolžnost občine kakor tudi vseh višjih oblastni j pa je. da gledajo na to. da bo imela bolnica, ako je že ustanovljena in opremljena, tudi kaj dohodkov, ker bi bilo Sicer breme tako težko, da ga občina ne bi nutgla vihževati Vprašanje imenovanja zdravnikov se končno mora kakor ves zdravstveni problem sploh promatrati v prvi vrsti z *ri dikov Človekoljubja. Ko gre za zdravnike, kt imajo delov ali v naših krajih, »e lo načelo kivavo uiezira, ako se ne okrhl, .'a .torio imenovani taki možje, katerim se live-" prizadeto ljudstvo potožiti v lastnem jeziku in pri tem z gotovostjo, da jih bo zdravnik tudi razumel. Le tak zdravnik more navsezdnaje — zdraviti. «K*ALJ NA BETAJNOVI« PRI SV. JAKOBU. Nocoj ob 8.30 točno prične pri Sv. Jakobu v dvorani DKD Cankarjeva silna drama «Kralj na Betajnovi.» Po dolgem času nam bo spet dano videti to umetmno, v kateri so prav radi nastopali naSi najbolj-! $i igralci od Borštnika dalje. Pa »aj ni čuda! Saj ni to delo samo umetniško dobro, ampak je tudi silno dramatično. «Čitalnicajj se potrudi, da poda to delo I čim najboljSe. I V glavni ulogi nastopi g. Sila. V ostalih večjih u loga h nastopijo 5e gg Širok, Gvar-djančič, Cesar, Primožič in ge Silova, Kre-ševiČev a, Stepančičeva in Hervatinova. | Kežira g. Terčič. j ŽENSE.0 DOBRODELNO UDRUŽENJE je prevzelo božično obdarovanje na naših otroških vrtcih. A to svrho je obdarovalo: v otroškem vrtcu pri Svetem Jakobu 82 deklic in 66 dečkov, skupno 148 otrok. V otroškem vrtcu v Skednju 45 deklic in 40 dečkov, skupno 95 otrok. V otroškem vrtcu na Vrdelci: 30 deklic in 28 dečkov, skupno 58 otrok. V otroškem vrtcu v Rocolu 32 deklic in 18 dečkov, skupno 50 otrok. Na vseh naših vrtcih je dobr. u-druženje» obdarovalo 199 deklic in 154 dečkov, skupno 353 otrok. Vsaka deklica je prijela za zimsko obleko in vsak deček blago za hlačke in za bluzico. Poleg tega so otroci še dobili pomaranče in biškote. Po svojem odseku v Sv. Križu je «Ž. dobr. udr.» postalo blago za zimsko obleko za 10 najpotrebnejših dcklic. Ker se je v Skednju nabrala lepa svota za božično obdarovanje, je «Žensko dobrodelno udruženje« nakazalo od te svote Lit. 200 za refekcijo otroškega vrtca v Skednju.__—a— Svetokri&kl eekveni pevski zbor bvetokriški cerkveni pevski zbor, ki šteje nad 40 pevcev in pevk, se po pravici prišteva k najboljšim cerkvenim pevskim zborom, kar jih imamo sedaj v naših krajih. Dosegel je že lepe uspehe, ker ga vsakdo rad posluša, a aose-gel bo še boljše, če bodo vsi pevci i^tali zvesti in vztrajni v pokorščini do svojega dobromislečega in marljivega pe-vovdje. Na praznik sv. treh Kraljev je i pevski zbor priredil svoj družabni večer, kjer je v veselem razpoloženju in v pn pevanju nedolžnih domačih pesmi preživel nekoliko prav veselih ur. Oh tej priliki se je pevski zbor spomnil tudi našega prekoristnega «Sol-sliega društva» in je v ta namen nabral L 191! Prednost v licitariji sta dosegla gdč na Z orka Gustinčičeva in Nini-Fort. Vsa čast temu zboru, ki je gotovo posne i nanj a vreden._ Krožek Zlatorog - Trs« prosi vse one, ki se niso udeležili nles-nega večera dne 26. dec. pret. 1. ter niso j pravočasno povrnili vabila, naj blago-I volijo nakloniti svoje prispevke potom uprave «Edinosti» v korist «Solskemu j društvu«. — Odbor. presne znamke za inozemstvo Pokrajinsko ravnatelja Ivo za pošte in brzojav sporoča, da je treba, z ozirom na ' ministrsko odredbo z dne 31. dec., s katero so bile poštne pristojbine za inozemstvo zvišane, dodati ezpresni znamki za inozemstvo, katera stane 2 liri, znamko za 50 stot., dokler ne bo izdana nova vrsta znamk po L 2.50. presenetila pa nas je, mljil, da bi se bil udeležil umora StražnikafKU ^JL, Adria ki je odigrala ^J™™*^^, Cattaruzze. Toda pozneje se je dognalo, da' \> tako tehnično najslabših tekem» Rad ^^ }e policija res ujela pravega ptička. Pokii- društvo nega praznika sta ob Početku . • J (lvJe žeJakij ki £ta bili priča dva brata Rupena, kar je omogočilo prvi k napadu? in obe sta ga ^ so_ goal v prid Prosveti. Tudi ob ^pu teh n& ^ d'.poznali za enega iz- dvehtsi Adria m opomogla, oziroma m P»"'med napadalcev^ Ena ga je relo spoznala žla do prave realizacije »vojih akcij m se za f pred napadom /ar«>- odločilmh trenutkih. V četi jf zagrozil z revolverjem. Pristavila izgubljala v Adrije je ugajal Rupena I. in II. in Vrbec, ročil svoje orožje. O vzrokih te zadeve se Sirijo po (»oriti najrazličnejši glasovi. IZ SOLKANA. Tiho, ne da bi se skoio zavedali, smo stopili v novo leto. Oficijelnih, šumnih Silvestrovih večerov nismo slavili. Vsak de ga je slavil v svojem tihem intimnem krogu prijateljev. naše «KutoliSko izobraževalno Društvo je priredilo oficijelno Silvestrovanje za Člane v hisi g. Srebrniča (brata, preč. Škofa na otoku Krku). Do V popolnoči 1. januarja je šlo dobro, dok let ni odšel g. kaplan Kodrič. Takrat pa s*1 jt* začelo vrtenje. Plesal se je z vnemo tudi «Polstertanz» (to je oni razbrzdani «plew drugI so Xir;.r&.d»erno »redno J^M^cotU takrat ime. kratko 3 poljublja,, Sele proti ju.n, tehniCno zelo slabo tekmo. | ost. ižene lase. _ konCala ta mala nebesa na zemlji. Priča je spoznala tudi revolver, s ka- Prosveta« je «marširala» ilenitno. Novi teriln jj je preti]. Ker je bila t? tem ugotov-igralcl v tej Četi bodo kmalu amalgamirani in spravili belo-modre majice v ospredje našega nogometa. Ugajal je med njimi u so «« I)ekleva (vratar) pa tudi Kuferšin in Fle-go sta dokazala svojo viSino. —R— T-riftče Adria (via Calvola — nasproti Lloydovem stolpu). Danes se srečajo na igrišču Adrije v pr ven sledeče čete: Ob 10. uri zjutraj Rocol — Magdalena — II. divizija ob 12. uri zjutraj Tommaseo — Adria — II. divizija in „ , ob 14. uri (2 popoldne) Zarja Volga I. divizija Toda dovtip na stran. G. kaplan Kodrič. kaj je bolj pohujšljivo, — ali smeh nedolž- liena njegova krivda, je bil Marcotta odve-fc ne veseloigre («Nebesa na zemlji» v ne-den v zapor. Včeraj je policija aretirala še j deljski pridigi!) ali tak ples v ^Katoliškem dve osebi, glede katerih obstoja sum, da j izobraževalnem društvu,» pri zaklenjenih vratih ko matere nimajc dostopa. G. ka plan Kodrič, pometajte pred lastnim pra- šta bili v zvezi z morilci. Strašna smrt deklice. 13-letna Valerija Kobau, stanujoča v Sv. Križu št. 24'!, je včeraj zjutraj zanetila v anes »e ^TST"HnT/''diviziie domači kub.inji ogenj, da bi skuhala kavo. stvenih tekmah prve in druge divizije;Ko ^ je ^ tJen/po8,u sukala oRo1i ognji. ŠČa ,se ji je nenadoma vžgala obleka in kakj>r bi trenil je bila revica vsa v plamenih. Oče in mati, ki sta prihitela na nieno obupno vpitje, so sicer kmalu rešili deklico plamenov, a kljub temu je revica zadobila par ur pozneje gom, — nas pustite pri miru; že sami ve jno, kaj moramo in kaj ne smemo. Tako širi moralo «Katoliško izobr. dr.?! Ali je to morala ono kulturno delo, ki je plod onih predavanj na sestankih v kaplani ji, ki jim je predsedoval g. FerjanČiČ? ko je g. TerČelj, tajnik «Prosvetne zveze j>o-^ival navzoče k razkolu v naši stari «<":i-talnici,u z besedami: «Kaj se bojite raz ko- •—* . , „„^„irt ur pozneje izmnniitt \ mi rt.-miui uju Opozarjamo posebno na ratojo tekmo p v mpe|!tIli kamor so jo pre Naj nihče ne zamudi prilike, da viui ^laii, četo, ki je za tržaško publiko še bela vra- Prljan, na, ki je pa dokazala višino svoje vrednosti v trdih izkušnjah z Gorico (Gorica-Vol-gu 1:0) in držala v šahu tržaško Adrijo. 2e sam Franko, njen igralec, je pravi out-side in je ime! le v Blaž-u (Adrija) resne- fobila tako hude opekline, da je Ia» saJ Je v Solkanu teren za vet društev, »zneje izdihnila v straSnih mu- ln ne samo «Citalmco». G. ierčelj, ).i r-itm' hninivniri kmoor Ko lo nre- voščimo Vam ta «teren». Toda tega terena ni v «Citalni:. In ta «Citalnica> se radi tega ne bo razbila, kot se je izrazil predsednik «Katol. izobr. društva« g. Bitežnik. Nasprotno! — Le pravi «Citalničar ji si bomo to dobro zapomnili. Starši! — Spominjamo Vas na lanskoletni škoiovrtki pastirski list, ki pravi: «Stariši, pazite, komu izročate svojt* otro- Vesli z Sofl^kega GORIŠKO DIJA^TVO ______ #________________, Edina organizacija, kjer se naše di- ga konkurenta. Tekma Zarja Volga bo ja§tvo združuje in shaja, je goriška _—— utežno Sibkal «---- • • _____---- Golob bo ta jh M^M^S^I^ ^ to društvo premalo zanima, j pop. se vrši občni zbor ^Čitalnice. Ll,iwi kip. v oenaltv-u z žogo prebil kot se premalo ranima za svoj edini pravi «čital mčarji* na noge, da dvignemo in razti^al mrežo, bo o priliki storil Fran- list «Naš glas^, ki bi ga moral podpi- to staro )»ašo institucijo na predvojno vi ko isto — še nam'je v spominu njegov goal rati vsakdo, ker s tem koristi ne samo mo zanimiva, saj je tudi Zarja, šibka; «vesna», ki je znova oživela svoje delojke v varstvo in vzgojo!" — četa, tehnično na lepi višini. Golob bo tajv novem odboru. Vendar se naše di-| Solkan. - Danes v nedeljo ob H. urj Vsi proti Adriji..... škoda da nimamo na vratih mrež.... 8. K. «VaI*-«Pro Sarvola* Na trsteniškem igrišču nastopi danes svoji stanovski organizaciji, ampak tudi misli in ideji, ki nas vodi. VeČina tovarišev je v zavodih in nima niti stikov z zunanjimi dijaki, kaj popoldne ob 3. uri močna Četa «Pro Ser-}gele z društvom. Stopite zato v naš Karočaite in širite .EDINOST" vola:? proti I. četi «tVala». Pri prvem nastopu proti «VaIu:> je pokazala škedenj-ska četa, da spada že v boljšo vrsto. Zavedajoč se težke naloge, nastopi danes «Val» v svoji najboljši sestavi in pričakuje močnega nasprotnika z upom na zmago. Ob 1. uri popoldne nastopijo reserve «Vala» proti mladim reservam «Ponzia-ne». «Obzor» - 4paita>. Danes »e bo odigrala na igrišču «cObzo-ra» v Rocolu prvenstvena nogometna tekma med omenjenima četama. Gotovi smo, da bo priznano dobra bramba «Sparte» z uspešnostjo kljubovala intenzivnim napadom «Obzora\ Predvideva se torej skrajno napeta, zanimiva tekma. Začetek ob 14. uri. Jadran-Grad Danes popoldne ob 2. uri ae odigra na krog potom lista, ki vas ne bo . samo imormiral o vsem delu, ampak vam nudil tudi čtiva. Toda tudi kar je zunanjih nimajo v^i onega smisla za delo, ki ga je imelo naše dijaštvo pred leti. Videti je tovariše, ko se izprehajajo po ulicah in zapravljajo dragoceni čas na vse mogoče načine, v društvih pa jih ni videti. Našemu dijaštvu je potreba drugih in boljših potov. Zato naj se včlaniv društvih, da pridejo vsaj malo v stik s širšim delom v društvih. Naročajte se na «Naš glasu. Gorica bi morala biti središče. Fan-tje-dijaki so med letom v mestu, črez šino. Solkan. V nedeljo, dne 17. t. m. priredi «Mlad. krožek Z. P. D. veselico, z igro «I;ete z biseri.« Ali le AMSiasja Y\W oiajeuna Iz ŽltiB? Tragična usoda oseb, stoječih na najvišji stopnji socijalne lestve je od nekdaj vplivala na ljudsko domišljijo. Za primer bi navedli recimo smrt Hudolfu Habsburškega. Mnogi in mnogi so verjeli in zatrjevali, da je Rudolf živ in da postane nekoč cesar. Toda razpadlo je cesarstvo, zadnji cesar je umrl v izgnanstvu, z njim pa so umrle tudi legende o Rdtiolfu Habsburškem. Konec ruske carske rodbine je kakor umevno silno vplival na široke ljudske množice v Rusiji in zunaj nje. Dasi j*' smrt carja in njegove rodbine gotovo in dokazano dejstvo, vendar smo /.•• počitnice doma. Morali bi nabrati v opetovano čuli, da se je zdaj pa v.&*> \ mestu toliko znanja in načrtov, da bi j razširil glas, da je ruski car Nikolaj II. uanes popoiun« uu ««« w — mestu toliko znanja m uucuuv, uu. razširil glas, neodločeno (1:1). «Jadrarši> nastopijo v tej formaciji: Kisu škerlavaj, Dolenc, Ferluga II., Ferlu-jra III, Husu II., Markovič, Vodopivec, Au-gustinčič, Nadiiar, Taučer, Ferlugal, Ba-bič, Santon, Cingerle. Majice modro- rdeče. 0 — S. D. -Obzor« — Sv. M Magd. Zg. bo imelo prihodnjo nedeljo 17. t. m. svoj 0. redni občri zbor. Vabi tem potom zastopnike mladinskih, športnih in drugih društev, da se omenjenega zbora udeleže. Občni zbor se bo vršil v dvorani Gosp. društva «Pri Tirolcu3. Začetek ob 9.3*). dela. glasovi so se zlasti pojavljali tedaj, do- Našega dijastva je mnogo v šolah.,jj zmaga revolucije na Jtu- Sčasoma jih bo še več, ker je odprav- j^em dovojevana. Pristaši ruskega ca- rizma so smatrali za potrebno vzdržati v ljudstvu vero, da je car Nikolaj I i še živ. Dasi je pretekle že sedem let, odkar ko pridete v mesto, povnrašajte r>o ao car m njegovi poginili ket žrtv ne društvu in društvih, da se učlanite inj|Zprogne revolucije, vendar rc št* vedn« ljeno tolminsko učiteljišče, kjer so se do danes zbirali sinovi in hčere našega Danes točno ob pridite vsi nogeme- naroda od gor do morja. Sedaj so naši na igrišče «Adrije». Jutri ob 9 zjutraj vezani le na goriške šole. — Iovariši, nhvnra fRflcol. L-at mpstn Tu>vr»rašaite no delate. Ne samo letos, vselej. Vesna. RADIKALNO! Agenti tuk. javne varnosti imajo .pojavljajo glasovi, ki govore, da vsi člani carjeve rodbine poginili, kakor se je prvotno mislilo. In baš zadnje dni se širi vest, da je ušla splošnemu « i • ____ i .vi ln tAn Nlilrnl" io\m liJti iro ae ie tak slučaj suoči v Raštelu, ki je spremlja ozbudil precej zanimanja pri pasantih. potajil in pozneje odiie, d. Ainiata«ja i« Iz nekega «port< zaslišalo milo jok,* lu nato sta se tam kandidat — komaj i*j-ipic« j. , — t----- . , . * ga je vlekel agent za roko. Na ulici st;ta prav -n,,vo Ma » , ... je seveda mladic Se bolj upiral nepro-1ljudje peCa o z m.o?nostjo, da je A.»,-stovolini raiži in se vrirel na tla. Ker stasja Mkolajevna «e živa. ga drugLee n' bilo mogoCe spraviti na- Vsekakor imj jo zagovor.»K. ««ve . nrej ga prime agent za eno nogo in'Anastasje Nikolajevne težko stal^ct, ™'Jlto in ga za vihti na ramena. S tem zakaj o nae inu m k«, u s arU c. «•1 v« ----------------------l ti n n m ^e "i^otetn" v" obče veselje rodbine imamo dve važni in zanesljivi V eni prib. Mevilk objavimo ^ ^ sto^ napoti po ulici na poročili. dnevni red. Odbor. (Dalje na IV. st anl) Potrti žalosti sporočamo, da je danes, 8. januarja, predpoldne, po dolgi bolezni naš dragi soprog in oče ANGEL HEBAT v Gospodu preminul. V Rentah, 8. januarja 1928. Marta, soproga. Bffaru&ka, Danilo, Vara, otroci. (131) Ko so Koljčakovi vojaki prepodili Št. 1 (pakojšnje blago) L 218, št. Z 216 in ber 90 tisoč, oktober 100 tisoč in april 120 boljševike iz Ekaterinenburga so uved- M: 3 210 franko vagon Genova. tisoč. „ ... li knličnknvH nr^i^k^vo o rarievi smrti 1 Koruza. Na tržaškem trgu vlada neke Največji pritok tujev beleH Benečija, li koljčakovci preiskavo o carje\isniru. vrste nestalnost ki se izraža Y izredno potem trentinska Benečija, Lombardija, In tudi pozneje je boljševiška vlada sa-,ve,ikem pomanjkanju denarja, ki je Ligurija, Lacij, Kampanija, Toskana, Ju- ma dognala resnico. Izid teb poizvedo- potrefcen za £ivahen razvoj kupčije. Cene lijska Krajina, Sicilija, Umbrija. vanj je sledeči: {inozemskega kakor tudi domačega blaga ———————————— 16. julija 1918. v hiši trgovca Ipatjeva so v zadnjem tednu nazadovale. Tukaj- v Ekaterinenburgu proti večeru. Car in šnji zastopniki jugoslovensk. žitnih tvrdk njegovi so živeli v tej hiši in so jih ponujajo umetno sušeno koruzo po 190 strogo stražili. Straži je P^-al^JES^■ kob Jurovski, po poklicu urar in joto- J w tr&nzit graf, zdaj pa stražni poveljnik Koljca-: Mokjl^ _ Cene Me moke stabilne. Mlini kove čete so bile blizu, zato je Jurovski 17ahtevajo za Št. 0 252-260 lir franko na-opozoril svoje ljudi, da bodo ponoči vi- kiadna postaja. Cene na debelo se v Trstu Boki ujetniki ustreljeni, zato naj se niso izpremenile. Koruzni zdrob stane L nihče ne vznemirja, če bo čul ropot in 154-156, koruzna sejana moka L 130 za q. _j lianio t ***** — Cene v glavnem neizpremenjene. Opolnoči je Jurovski zbudil ujetnike! -F»oI popolnoma zanemarjen. Ponudbe upuiuuiA jc ,» _;_ Cinnoi: za vaponske množine so precej velike, ter jim velel, naj se oblečejo. Stopali so, sadje _ Razpol£ženj^ na tržišču iz prvega nadstropja v pritličje. Ju- tudi ta teden nad vse pričakovanje sla-rovski pa jim je rekel, da so nemiri lfc povprašvanje iz inozemstva je popol-da je v pritličju bolj varno. Ujetniki so noma prenehalo. Tukajšnji merodajni ubogali in so bili kmalu pripravi jeni.; krogi računajo na oživljenje kupčije šele g tužnim srcem naznanjamo vsem so- > seli je bilo 11, in sicer car Nikolaj II., proti koncu februarja. Ker ni nobenega rodnikom, prijateljem in znancem, da je rnrim Aleksandra carievič Aloksij, ve- povpraševanja tudi s strani domačega naž nad vse ljubljeni soprog, oče, sin, 1-11 • ™ ' Ta+ianp Mirii« in koosuma, so cene obdržale svojo nomi- svak in ^u« like kn egm j eO 1 ga, Tat j ana M anja n ^ barizska lešnikova jedrca * Anastasja. zdravnik Botkin, sluga go oi.Cutno nazad0vala. Trupp in kuhar Karitonov. vsi so bili. Zeienjava ij, sadje na trga Cavour. — mirni, ker niso niti slutili, da gredo VjCen)P za q na debelo. — Cesnik L. 300 do siurt. Jurovski in njegov pobočnik so 500, pomaranče L 100—140, pomaranče v Šli naprej a ujetniki so jima sledili v j obojih L 32—40, kisio zelje L 140—160, ar- tei vrsti- 'nrvi ie bil car, ki ie nesel v (tičoki (za 100 kom.) L 60—80. korenje L ; n«to ie £la carica s 50—80, kostanj L 90-240, olirovt vrzote) naročju carj^ičanatoješla ca ^ ^ radičeve korenine L 80, čebula hčerkami, za njimi zdravnik Botkin, L 60_700; dateljni L 500. indiske smokve caričina sobarica Denndova, Trupp in L w>_100 suhc smokve L 240—300, koro- Karitonov. Zaključil je vrsto boljševik j maC L 70_90} i^one v zabojih 32—33/ Medvedjev z desetimi letonskimi voj~; krompir 70—80, hruške 280—450, paradiž-! ščaki ki jih je Jurovski pri vedel v Eka- niki 200—300. suhe slive 400—570, radič terinenburg j 280—500, rdeč 300—400. cikorjine korenike 1», l.ni n teh voiikih ie treba še po- 80—408, solate 50—400, šelin 140—200, sve-In bas o teh >ojaKm je u u-v po ( 35 40, špinača 100 srbe govoriti, zakaj med njimi se je bruhpinambour 60. motoviljc 330 bil rešitelj« velike knegmje Anastosje, d<> ^ bruk£eljski Ohrovt 400. knkor pravijo oni- ki trde, da je Ana-j pri prodaj; na drobno je dovoljen 20 od- stasja še živa. Baje so bili med njimi; stotni povišek. — Cene vseh predmetov tudi poljski in nemški vojni ujetniki, go radi velikih dovozov zelo narastle. ki >0 imeli nalog spremljati mrtvece v Slanina in mast. — Ameriška slanina L SLUŽKINJA pridna, poštena, za hišna opravila in oskrbo dveh malih otrok se sprejme z dobro plačo pri ugledni družini. Naslov pove upravništvo. 24 KONTROLNA blagajna, 999, skoraj nova, se proda Naslov pove upravništvo 28 KIROMANT v ulici Pi*ti 12, vrala 6, pove srečo, preteklost in bodočnost življenja. 1583 BABICA, aviorizirana sprejema noseč*. Govo n slovenske Slavec, via Giulia 29. 64 Anton Pelozs (Jariš) v 50. letu svoje starosti, danes ob 3. uri zjutraj vsled mrtvouda, mirno v Gospodu preminul. Vele Mune, B. januarja 1925. Jelena, soproga, Anton in Josip, sinova, Marica, Anica in Jelica, hčerkfe. Simon, oče in ostali sorodniki. (132) oddaljen gozd Resnica pa je. da niso bili vsi Letonci. Pet med njimi je bilo različne narodnosti. Preiskava Sokolova je dognala, da je bil med onimi neki Avstrijec po imenu Rudolf Lacher in Oger Andras Vcrhas. I jetnike so privedli v pritlično sobo oi m lijene hiše. Ker 111 bilo stolic, so 1-cjali po tri. Nato so nesrečnike tako po-razmestili: na srednji stolici je sedel carevič zaradi bolne noge, na njegovi levici je stal car, na desno Botkin; zadaj je sedela carica s Tatjano; ostale hčere in drugo spremstvo pa so sloneli) 850—920, domača 900—1000; ameriška mast L 975—995 domača 800—850. Cene na debelo brez mestne užitnine. Cene so se napram prejšnjemu tednu znatno ustalile in pričakuje se ■— z ozirom na prenehanje velikega klanja prešičev — učvrščenje cen. Olje. — Cene so običajne in ustaljene. Navadno jedilno olje (vagonska količina) L 770—780. Mleko in mlečni izdelki. — Cene mleka običajne. Čajno maslo sili navzdol. Enako se opaža tudi v vseh vrstah sira. Testenine. — Cene 11a debelo neizpremenjene. Prvovrstne gumi L 375, lasje L 360, različne vrste L 340. Krma. — Cene krmilnih tropin, domače- f HaSa zavarovalnica \ UNION" 9 ff fe Mjveđa svetovna zavarovalnica Delniški kapital Fr. 20 Miljonov, zav. kapitali v veljavi čez 70 Miljardov Fr. Ustanovljena 1628. Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Via Barzellini št 2,1. 43 — Zastopniki se Stj sprejemajo. — G. DOLLINAR, Trst, Via Ugo Polonio it 5 (prej Via Bacchil Telefon 27-8t, uvoz- izvoz. Velika zaloga papitja za zavijanje, pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 51 , BABICA, av onzirara, diplomirana spre ema noseče, Adele Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica) lastna vila, telefon 20-64. 1524 ZOBOZRAVN33 D5 L. MERHOU specijalist za zobna in ustne bolezni sprejema o Gorici mi Trnonlku 115, II. od tt 12 in od 3 5 (67) Zobozdravniški arnbuiatorij dr. D. Carnincich & dr. Fr. Gruden v Postojni se Je preselil v prostore dr. Frana Gruden (Kutinova hiša) nasproti lekarne (97) Tehnični vodja I. Frledmana Danes ob 3, uri na trsteniškem igrišču .Pro SsrjQla-\ui' 2.&icga neprekosijivift ŠIVALNIH STROJEV I. R.*I. Mandlcf) CERVELLINI Trst — Via Maratti 4 - Tip „Central" s tuljavo, pedalom, kom L 620.— z jamstvom - Trst podstav- J BSBZ m 1SI ob zidu Demidova je tiščala pod pazduha in tujega ovsa, domačih in tujih otro- ho dve blazini, ki ju je vzela s sebo j, j bov so^v ELIZIR o HINA. okusen. Vzbuja te«- prtidno je sla IZ SODe. ^ _ J_____itu.:^ I, ! in in nBihnl»Hruviln rvrnti Zobozdravnik Ned. D. dr. D. Scrfioč specijalist za ustne in zobne bolezni perftkcl'onlran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU Via M. R. Imbriani 16,1. (prej Via S. fiidvaeoi) od 9-12 In od 3-7 82» m: IVAN MISGUR v Trst«, Via S. Lazzaro 8 edini starejši slovenski zastopnik manufakturnih tvoirnac. Zastopa italijanske, dunajske in češke tvrdke. Priporoča se oenj. slovenskim trgovcem in domačinom za naročila BLAGA IZ PRVE VRSTE. Ima posebno večletno prakso in znanje na tržaškem trgu. Naznanite Vaš obisk na naslov IVAN MISGUR, Via S. Lazzaro Pred nje so se postavili Jurovski, sedem vojakov in dva boljševiška komisarja Emakov in Vaganov. Še sedaj p0rastlo niso ujetniki vedeli, kaj se bo z njimi r,cene se še vedno nagibi jejo k porastu. Kože divjačine. — Povpraševanje s stra- j ni inozemstva in tudi v preteklem tednu i Trgovci se pri nakupu drže zelo; reservirano in se radi slabih vesti z ino- nost in je najbolj&e zdravilo proti želodčnim Šibkostim in za rekonvalesenco. Dobiva se v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42 po L G steklenica. 32 niso ujetniki vedeli, Kaj se no z njinu reservirano in se raoi siamn ves.ii KERVOIL učinkovito sredstvo Droti Kla- zgodilo. Zdi se, da so brez kakega opo-;zemskih trgov nočejo z blagom preveC za- in v^owstnim nt zorila začeli streljati v ujetnike. Jurov- j lagati. ^ x 4 . ... ski je baje ustrelil carja in carjevi Ca, Ja ca. - Tržaški trg bil t^Jeden pre-f J , . J . . ^Abinv ni P av jen z večinoma svežim blagom. Spri- ta poslednji je se stokal, dokle ga m ^ ^ v& go cene napram prejžnje- drugi strel ubil. Anastasja Nikolajevna tedim obfutno nazadovale. Cene na bila na prvi strel samo ranjena, na-|drobno po kakovosti se gibljejo med L " - ---Tako so o.85—1 za komad. Prejšnji teden so stala i.še do L 1.20 komad ] kar so jo ubili z bajonetami. padli vsi. Medvediev ie imel nalog, da odpelje f Perutnina. — Žalostno razpoloženje, po mrliče. Naložili so jih na kamjon, ki ga tem 5e vodil neki Ljukanov Ermakov in Va-i Kokoši ve ganov sta sedla spredaj m v spremstvu za km£ad Zafirikrat ni mogoče govoriti o nekaj mož rdeče straže se je voz napotil kakem izboljšanju cen i/, mesta. Dvajset kilometrov od Ekaterinenburga, sredi neizmernega gozda, to bili zapuščeni železni rudniki. V neki rov so vrgli trupla mrličev, jih zažgali Izstop Belgije iz latinske denarne nnlje. in polili s 175 kg Žveplene kisline. Kljub — Kakor znano, tvorijo latinsko denarno temu so se ohranili nekateri ostanki unjio Francija Italija, Španija ŠJica m /t » - cz au Belgija. Tem državam so se pozneje pn- oblek ni mesa. 10 t,J Drobne finančne in gospodtirsMe vesti vobolu, zobobolu in vsakovrstnim ne-vralgijam se dobiva v lekarni Castellanovich, Trst Via Giuliani 42. Kapica sta ne L 1._83 TRGOVSKO podjetje s kmetijskinli pridelki v Trstu iSče vsled povečanega obrata sodruga mladega, podjetnega, izkušenega agilnega. Potrebni kapital Lit. 20.000. Podrobne ponudbe nasloviti pod «Por-TARTUR» na upravništvo «Edinosti». ___39 BABICA diplomirana, govori slovensko, sprejema noseče. Madonna del mare 19/11. 35 TESTENINE za živino se prodaja v Udine 3. Novič ac je •?€?' RUGA u RSTUi SOBE masivne od L 1500 naprej. Najmodernejše kuhinje od 800 naprej. Via Te- sa 16 37 registrovana zadruga z neoiuejeiiini jaiiistvom VIA PIERLUlGi DA PfllESTRiNa 4, pritličje Obrestuje hranilne vloge, počenši s 1. januarjem 1926 po == 5°/o " ViQe vloge, vezano na odpoved, po dogovoru. Davek na obresti plačuje zavod sarn. Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune. SFKlcmo tudi vloge no teHaCI račun v Dinarjih ter Jiii oSresial? nđiSDđisslic. Daje posojila na menično poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev, aH dragocenosti in vknj'ižbe. Eskomptira trgovske efekte. UrcdM ure ed 9-1 ln od 3V3-JV2 pop. Poitno-hran. račun it TI/1327. Telefon 15-0h. iiinmiinniiine^iiMHiieBraaiiHHKiii iuHKurnamii Sodnik Sokolo^jil1 Je j družile bivša kraljevina Srbiji, Bolgarija, -—_ _ _ ^ _JXM velel prinesti ven, da hi uradno ugoto- Roluunjja in Grčija. Sedaj javljajo iz £N O N ADS TROPN A hiSa, s dvoriščem, vr __- 1____a.___ ^ z a .li m^kv.titi'h 1 r 1/ li 1 i -« vil smit carja in njegovih. Izvlekli so šest omrežij ženskih modercev, šest je bilo tudi število žensk, ki so bile v car Berna v šviri, da je Belgija naznanila svoj iz*top iz latinske denarne unije. To dejstvo je v tesni zvezi s stabilizacijo bel- icvem spremstvu, in sicer: carica, štiri gijskega franka, ki že par mesecev ni več hčerke in Demidova, tudi japonsko psi-j izpostavljen vplivu francoskega franka. i * 1 • ■ - ' Izstop pa se je dogodil tudi radi namera- co najmlajše knegmje (Anastasje) so vane^ap hoJda k ziati veljavL od kopali iz tistega rova. Italijanski tajski promet. — «Enit» je Vse kaže, da je bila med mrtveci tudi|te dlli izdal statistiko o italijanskem tuj-Anastasja, o kateri pravijo, da je še ži-! skem prometu v letu 1£»24. Iz nje je raz-va. Proti takim dokazom bo pač težko vidno, da je bilo od 835.000 tujcev, ki so prepričati razsodne ljudi, da je velika1 imenovanega leta posetili Italijo, 18(1.000 kneginja Anastasja Nikolajevna uSla Nemcev, 122.000 Angležev, 112.000 Amen- torn 700 m® v obsegu s sadnimi drevesi in trtami, v Tržiču (Montalcone) via Tri-este št. 107, se proda ali da v najem takoj. V pritličju se nahajajo dva prostora za prodajalce, soba za shrambo, hlev, v prvem nadstropju: 3 sobe. sobica, kuhinja, električna razsvetljava. Pojasnila daje Peter Lonzar, Tržič (Monfalcone) I 38 L Pravi v lesenih škatlah je najboljši in najcenejši kavin dodatek. strašni smrti. TRŽAŠKI BLAGOVNI TU G. F. C. — Trst, 9. I. 1925. Pšenica. — Italijanska tržišča zaznamu-ftt. 1 (takojšnje hlago) L 218. št. 2 216 in formativne svrlie navajam Sledeče cene: Domača pšenica stane L 200-203 franko vembei odhodna postaja, amerikanska Manitoba 70 tisoč, maj in julij po kancev iz Zedinjenih držav, 75.000 Frane-cozov in 27.000 južnih Amerikancev. Ostanek je razdeljen na 151.000 Čehoslcrvakov, Jugosiovenov, Nemcev iz Avstrije in Madžarov; 33.000 Belgijcev, Nizozemcev, Dancev, Norvežanov in Švedov; 14.000 Rusov in Poljakov, 13.000 Špancev in Portugalcev in 102.000 oseb drugih narodnosti. Pritok tujcev razdeljen po mesecih je bil sledeči: januar 30.000, febraur in no-po 40.000, oktober 60 tisoč, junij 80 tisoč, septem- V MARIBORU se takoj proda vinograd z gosposko hiSo, viničarsko kočo, sadnim vrtom In kosom gozda. Travnik z 250 rodovitnimi jabolčnimi drevesi, njivo in huto, v obsegu 14 oralov. Istotam se proda velika hiša v glavni ulici priprav na za vsako trgovino ali kavarno. Pojasnila daje Veldin Matko, Pensionat Metropol, Opatija._21 PIANINO v najboljšem stanju, znamka H. Ermann se prode za L 2400.— Solitario 25/111_26 obkestbon, dva valjarja, 16 komadov, se proda. Naslov pove upravništvo 27 Njegova večjo izdatnost v barvi in hranil-nosti kakor tudi izborni okus, ki ga dobi kava upravičujejo nie-s: govo ceno. :: Zaloga pri tvr ki M. BE5GE8 TRST, Wn Solitario 4 Telefon Štev. 11 —47. P O DU S T E K E PHLILIPS OPPENHEIM; t M 13] oosDoaa MI Plevel Fraace Majjajna. poglavje. Naslednji dan ob pol četrti uri popoldne, tekom veselice gledaliških igralcev, ge je imela vršiti mnogo oglašana razprodaja lož v gledališču Alhambra za pon-dc-ljkovo predstavo, prirejeno v korist Rdečega križa. Takrat se je prikazal na začasno zgrajenem odru znameniti komik Josip Bobby. Vse občinstvo ga je živahno pozdravljalo. On je njihovo pričakovan je poplačal s tem, da je debelo zijal proti nekaterim prijateljem med občinstvom in «rezal obraze« na svoj lastni in nenadkri-ljiv način, ki je takoj vzbudil velikanski smeh. Nedaleč stian je vojaška godba igrala ljudske komade. Ves veliki prostor je bil poln odličnih -udeležencev in krasnih dam v sijajnih toaletah. Vsled sijaj- nosti celotne prireditve se gotovo niso posebno udobno počutHi tisti, ki niso imeli nabasauih denarnic. V splošnem je pa bila prireditev podobna drugim tiste sezone, le da je bila sijajnejša. «Gos-poda moja!» je zaklical komik. «Po-javil sem se tukaj zato, da na dražbi razprodam nekoliko lož gledališča Alhambra. kajti tam, kakor veste, se bo nocoj vršila največja predstava v zgodovini. Sodelovalo bo veliko število najslavnejših umetnikov vštevši tudi mene. Vsled malenkostne ra/.like mnenja z vodstvom gle-dališča, ki je, kakor vsi dobor veste, sestavljeno iz najbolj trdoglavih neotesan-cev na svetu----» Glasili klici protestiranja so prihajali od omizja gledališkega vodstva. ^Razpolagam samo s štirimi velikimi ložami. Začel bom z ložo B. Kdo bo kaj ponudil za ložo B? Ali je kdo med vami, ki bi bil takole za začetek pripravljen plačati Kanjo recimo petindvajset gvinej? Pol ducata ponudb je bilo in loža B je bila oddana za petintrideset gvinej. Loži C in D sta prinesli nekaj več. «Zdaj pridemo,« je nadaljeval gospod Bobby, «do najslavnejše lože na svetu. To je loža A. Ta je — no saj vsi poznate ložo A. Ta loža, cenjena gospoda, je najboljša od vseh. Velika je tako, da se lahko številna družina izgubi v njej. To je ena tistih lož, prijatelji, ki nima mej, ki je elastična. Lahko jo napolnete do poslednjega kotička in ko potrka na vrata prava oseba, boste našli tudi za to dovolj prostora. Kdo bo dal za to ložo štirideset gvinej?« «Jaz dam petdeset,« je rekel Jocelyn Tliew in dvignil roko. Dražbenik se je sklonil naprej v nadi, da bo zagledal znan obraz pred seboj. Opazil je pa izredno odličnega tujca, ki se mu je nasmehnil iz prve vrste občinstva. «Vi ste mož, gospod«, je izjavil dražbenik toplo. aKrasno ste me potisnili naprej. Gospoda moja, petdeset gvinej je ix>-nujenih za ložo a!» «Petinpetdeset,» se je oglasil neki dobro poznan prijatelj dirk. «Petinpetdeset in niti vinarja več, Jote. Kar zaključite dražbo!« «Tega nisem pričakoval od vas, gospod Mason,« je odgovoril komik z navideznim bolestnim presenečenjem na obrazu. «Vse-kakor, da ne boste imeli vzroka se pritoževati, vam bom- dal ložo a za p etinpe de- set gvinej, če ne bo kdo drugi ponudil več.» «Šestdeset,3> je rekel Jocelyn Thew. Dražbenik je vzel višjo ponudbo s hvaležnostjo na znanje in se ozrl proti gospodu Masonu, ki je odkimal z glavo. Potem je dvignil kladivo, da zaključi prodajo, ko zadoni glas novega ponudnika. «Petinšestdeset». Komik je v presenečenju zadržal kladivo v zraku. Novi ponudnik Je bil gledko obrit mož v temnosivi obleki, ki je kazal, da ni povsem doma v takem luksurjoznem okolišu, ki ga je obdajal. «Rekli ste petinšestdeset, gospod. Dobro. Loža A gre za petinšestdeset.« «Sedemdeset,» je hladno odvrnil Jocelyn Thew. •Petinsedemdeset.® •Osemdeset.« * «Petinosemdeset.» •Devedeset.« •Petindevetdeset.« •Sto gvinej,« je obljubil vedno hladni Jocelyn thew in se z dobrodušnim smehljajem obrnil proti svojemu nasprotniku. Dražbenik je postal resen. Tekma ga je začela zanimati. V*i navzočni so vstali na i prste, da opaznjejo ta nenavadni boi. «Naš prijatelj spredaj je obljubil sto fjvi nej. To je kraljevska ponudba. Ali n?+j oddam ložo za to evoto?» «Sto dvajset,a je obljubil novi pomnilnik. Jocelvn Tbeu, se mu je nasmejal. •Svoje prijatelje sem že povabil v svoje ložo At» je rekel, «zaio sem prisiljen vztrajati. Moja sedanja i>onudba jv stopede-sst.a «Sto šestčeset.« «Stopetinsederodese+.» «Dveeto.» «Dvestopetdcsei.» Komik je prenehal briti burke. Int**^ - iv-« na tičina je zavladala med oLčii*st"'«>iu. On in mnogi drugi so začeli slutiti, da jf v tem tlvoboju nekaj več nego pr** Produkcija Nemčija 33,846.000 34.801.400 CehoslovaSka 31,689.000 31,456.200 Zcdinjene države 19,613.700 24,659^00 Poljska 12^96.600 12,110.000 Belgija 7,937.000 8,697.600 Ostale države 12,972.100 11,454.900 Sovet. Rusija 118,155.600 18.959.800 123,178.700 9,095.200 Skupaj 137,415.400 132,273.900 I'oslabšaujc produkcije v Zedinjenih državah bo nadomestil« Rusija, kjer bo letošnja sladkorna kampanja dvakrat večja Oil iatiske. (.t-lokupni poviŠek produkcije bo ■'*% večji nego v preteklem letu. TRŽAŠKA KM2TIJ. DRUŽBA V TRSTU ulica Tonebiauca iS Teiefon 44 39 ima v zalogi: ^ Semena: zgodnjega nizkega in pol visokega graha iz Nemčije, i*deče okrogle in podolgaste redkvice, cvetočega karfijola, salatu^ pese, radiča, špinače, salatine, gla-| vate solate, vrzot, ter raznega poljskega in vrtnega semena iz Nemčije. Detelje in trave raznih vrst. Posnemalnike: tvrdke «Mayfart.li» za 130 1 na uro. Kmetsku orodje In stroje. Slamorezni-e. pluge in razno ročno orodje. Umetna gnojila: Superiosfat. Tomaževo žlindro, kalijevo sol in amonijev sulfat. Srme: Orehove tropine rulete io v kosih, koruzo, ptičjo krmo, k laj no apno itd. Med. >4aravni domači med na debelo in na drobno. Cepljene tite in sadna drevesa kraškega izvora. Naše siemoreznice znamke «Maylfartlx imajo v zalogi: V Suzani: v trgovini GoljevSček. Y Trnovem: Mlekarska zadruga, katera ima tisdi v zalogi večjo izbero plugov znane tvrdke «Cervinka in Ciliak*. Tržaška kmetijska družba v Trstu ul. Torrebianca 19. Tržaška paropfovba Med najstarejše paroplovne akcijske družbe današnje Julijske Krajine spada 1.1 o vrt Triestino, ki je bil ustanovljen v Trstu 2. avgfšiita leta 1836. Beška «Adria»' druga najstarejša družba. Ustanovljena bila 21. decembra 1881. z osnovno glav-, nico 5 milijonov kron. Ustanovitev paro-| plovnih družb Cosulich, Libera Triestina,! Gerolimich & Comp., Lussino. Premuda,' T. ipcovich, Martinolich spada v leta 1903-; 1914. Začetni kapital vseh naštetih družb; je bil ob ustanovitvi prav majhen in ni presegal 7 milijonov kron (Gerolimich & Comp.). Vse paroplovne delniške družbo rana nje Julijske Karjine so imele pred ■ vojno 104.3 milijone delniške glavnice.' < i na 60 milijonov, Cantiere navale triestino p* od 9 na 100 milijonov lir. Paroplovne družbe, ki so črpale denarna sredstva iz poveševanja kapitala, so ta sredstva uporabile za obnovitev in moderniziranje ladijskega parka. Izmed vseh tržaškin in reških družb zavzema CoLulich pri moderniziranju svojega ladjevja prvo mesto. Sledijo ji Lloyd, Libera Triestina, 1). Tripcovih & Ci., Gerolimich & Comp., Lussino in Premuda. Omembe vredno je tudi dejstvo, da stoje tržaški brodolastniki pri naročanju motornih ladij v Italiji! na prvem in vodilnem mestu. Ceravnc) stane gradnja motornih ladij veliko več1 nego navadnih, vendar omogočajo prve i velike prihranke ladijskega prostora, za-j mule časa pri nakladanju premoga itdj Radi sega je popolnoma jasno, da so spričo prednosti, ki jo nudi motorna ladja v primeri z navadnimi, ne gleda preveč na denarne izdatke. Družba Cosulich zavzemlje pri naročanju motornih ladij prvo in vodilno mesto. Tred kratkim so splovili v Tržiču Cosuiichevo metorno ladjo «Satur- nia», ki šteje 23500 registrskih ton, druga iste težine pa se nahaja še v gradnji. Ti ladji bosta služili potniškim svrhain med Trstom in Južno Ameriko. Ni čuda, ako posvečajo italijanski brodolastniki tema dvema do sedaj največjima svetovnima motornima ladjema največjo pozornost, «Cantiere Navale Triestino« v Tržiču hoče na ta način celemu svetu -pokazati svojo zmožnost. Tudi Lloyd Triestino je Že uvedel na svoji prometni progi med Trstom in Indijo motorne ladje manjšega obsega, ki služijo prevozu potnikov. Po novih gradnjah se je tržaška ladijska tonaža do 1. janaurja preteklega leta zvi-šla na 621.015 registrskih ton, reška pa na 127.601 registrskih ton. Skupno torej 781.195 registrskih ton. Ako prištejemo še ladje, ki se grade v ladjedelnicah, bo znašala tonaža 861.558 brutto in čez 1.109.495 registrskih ton (netto). Delniški kapital vseh paroplovnih družb Julijske Krajine znaša 625.700.000 lir. Družbe zaposlujejo okrog 9308 oseb. — Tonaža Trsta in Reke (katero pa kontrolira Trst) tvori eno četrtino celokupne ladijske tonaže Italije. Produkcija tržaških ladjedelnic pa daleč prekaša vse druge italijanske Jadjedel-nire. Zelo interesantno je pa tudi dejstvo, da se nahaja med italijanskimi pristaniškimi. mesti, ki naročajo gradnjo ladij v tržaških ladjedelnicah, v zadnjem času celo Genova. Pomnožitev tonaže in izboljšanje posameznih prometnih pogojev so dovoljevale intenzivnejšo izgraditev prekomorskih prometnih prog. Cosulich je izboljšala prometno progo z Ameriko, uravnala bombažno progo z Mehiko, ki omogoča odhod ladij, vsakih 14 dni. Cosulicheve ladje obiščejo na južnoamerikanski prometni progi tudi pristanišče Montevideo. Lloyd Triestino je v preteklem letu uvedel ekspresno službo na progi Trst—Carigrad, ustvaril progo Trst—Palestina, podvojil ladijsko službo na prometni progi v Egejsko morje in organiziral poleg sbuvenci-jonirane poštne službe na prekomorski progi. Trst—Indija—Kitajska še prosto paralelno oskrbovanje službe na imenovani progi. Libera Triestina je pred kratkim uvedla novo prometno prekomorsko progo skozi panamski prekop v Kalifornijo in v vzhodno in zapadno Afriko. Reška «Adria» je izboljšala svoje severnoevropske proge. Na programu stoji uvedba proge Trst— Reka—London. Tržaške paroplovne družbe stoje v zelo tesnih kupčijskih odnošajih z reškimi, beneškimi, barijskimi in genovskimi paroplovnimi družbami. Zveze Co-sulicha s tržaškim Lloydom in reško «Adrio» so precej znane. Družbi Puglia in Marittima Italiana sta stopili v zvezo z Lloydovim koncernom. Nova beneška pa-roplovna družba S. Marco se ima zahvaliti za svoje življenje ediuole tržaškim brodo-1 as t nikom . • izvedba vsega navedenega pa je bila mogča šele z reguliranjem vprašanja državnih subvencij julijskim paroplovnim družbam. Na ta način je položen temelj k organični izgradnji prekomorskih prometnih prog. Italijanske predvojne državne subvencije so znašale približno 25 milijonov lir na leto. Ta vsota je romala po večini v blagajne genovskih paroplovnih podjetij, ki so oskrbovala pomorsko službo tudi čez Benetke. Avstrijske državne subvencije so se gibale na skoro isti višini. Uslišanje zahtev različnih italijanskih pirstanišč ni bila za vlado nikaka lahka stvar, kajti nova politična konstelacija je rodila nove potrebe in tudi nove prometne naprave. Rešitev vprašanja državnih subvencij v letu 1925 je v polni meri zadovoljila tržaške brodolastnike. Vlada je razdelila različne od italijanskih paroplovnih družb oskrbovane prekomorske poštne proge v dve skupini, in sicer: v subvencionirane poštne proge, ki stoje pod vladinim nadzorstvom, in v samopod-pirane prekomorske prometne proge z omejeno vladino ingerenco. Subvencije za oskrbovanje poštnih prog nekako odgovarjajo subvencijam ostalih prog. V kolikor so se pogajanja med vlado in paroplovnimi družbami do sedaj zaključila, znašajo letne državne subvencije paroplovnim podjetjem okoli 173 milijonov lir. Od tega dovoljenega zneska odpadejo na jadranska pristanišča sledeči zneski: Trst 41, Benetke 15, Reka 10 in Bari 15 milijonov lir na leto. Tržaški blagovni promet je v primeri z letom 1924 občutno nazadoval. To dejstvo je treba pripisovati zelo ostri konkurenci severnih pirstanišč in ponovnemu oživ-ljenju v reškem blagovnem prometu. Promet pa je kljub temu v 11. mesecih preteklega leta dosegel sledeče številke: železniški promet 23.7 milijonov metrskih stotov (leta 1924 — 30 milijonov), pomorski promet pa 26 milijonov metrskih stotov napram 28.6 milijonom v letu 1924. Tržaški brodolastniki bodo imeli s prehodom uprave tržaških javnih skladišč v roke mešanega konsorcija večji vpliv na razvoj prometa in na industrijalizacijo pristaniških naprav. Velike denarne vsote, ki jih je italijanska vlada stavila tržaškemu pristanišču na razpolago, bodo prav gotovo pomagale k dviganju sposobnosti tržaškega pristanišča. • * * Večina v Članku navedenih statističnih podatkov je vzeta iz knjige «Dati e notizie sulle socieU per azioni», ki jo je pred kratkim izdal najstarejši in najmočnejši kreditni zavod Julijske Krajine «Banca Commerciale Triestina*', na katero se bom še povrnil. Fr. Cotič. Fiziologija rastlinski lista O skromnem rastlinskem listu je bilo razmeroma še malo povedanega in zato se le malokdo zaveda, da bi brez zelenja rastlin kaj kmalu izginilo vse življenje z zemlje. Listje izdeluje za nas vso hrano, ki jo užijemo, in do malega skoro tudi vse ono, kar dobimo poleg hrane. Zelenje rastlin ohranja naše in živalsko življenje in važnost njegova je v naravi istotako velika kot važnost zraka ali vode, morda celo večja. Zelenje nadalje Čisti zrak, ko vsr-kuje vase preobilico ogljikovega dvokisa, ki je v zraku in ki bi se brez listja kmalu tako nagromadil v zraku, da bi zadušil naše življenje in življenje vseh Živali. Dalje vpija zeleni list izžarevajočo energijo solnca in jo nekako konservira v sebi kot potencijalno energijo večinoma v obliki živil. Za to poslednjo trditev ne najdemo boljšega primera kot je kos premoga. Danes ie znano že vsakemu otroku, da le premog ostanek davnega rastlinstva. Ko premog gori, ni ta pojav nič drugega kot kemično pretvarjanje premogove tvarine. Močna toplota, ki tekom tega uhaja, je prava solnčna svetloba in toplota, ki je mrtvo dremala v premogu že milijone let. Na zunaj je rastlinski list ploščat izrastek na bilki, steblu ali vejici. V družbi z drugimi svojimi enakimi je po rastlini tako razpostavljen, da je kolikor mogoče najbolj izpostavljen solčnim Žarkom. Ako pregledamo njegovo površje z mikroskopom, najdemo po njem na milijarde majhnih ustic, in vsaka od teh ima ustnice, dokaj podobne našim. Tehniško ime teh ustic je «stoma» (kar izhaja iz grške besede za usta). Usteca so prehod, ki veže notranjost lista z zunanjim zrakom, in skozi njega rastlina diha prav tako kakor mi, ko vdihavamo vase kisik, izdiliavamo pa ogljikov dvokis in vodne hlape. S tujko «respiracija» označujemo ta proces (dihanje) in je v obeh kraljestvih (namreč v kraljestvu živalstva in v kraljestvu rastlinstva) enak. Toda v živalskem kraljestvu ima višji pomen, ker je v rastlinskem kraljestvu omejen samo na vpijanje ogljikovega dvokisa in izločanje ali osvobo-janje kisika; oddajanje vodnih hlapov označujemo z drugo tujo besedo, namreč »transpiracija«, kar pomenja izhlapevanje. Potom skrbnega opazovanja in številnih eksperimentov je bilo dognano, da je število ustic ali «stomata» večje na spodnji strani lista nego na zgornji. Transpiracija ali izhlapevanje vlage je pri rastlini velike važnosti. Da more rastlina vsrkati potom svojih koreninic raztopine različnih rudninskih soli, ki so v zemlji, morajo biti slednje zelo redke; raztopina mora vsebovati brez primere več vode kot pa rudninskih redilnih snovi. Sami to spoznamo kaj kmalu, če za po-skušnjo pognojimo rastlini s preveliko količino Thomasove Žlindre, kalijeve soli in čilskega solitra. Voda, ki raztaplja te rudnine, je tako nasičena z njimi, da je za rastlino pregosta in slednja mora sredi tolike obilice živil umreti. V naravi je umerjeno vse bolje in vodi celo primanjkuje imenovanih rudnin in tako je raztopina v zemlji šibka. Koreninice jo z lahkoto vpijajo, rastlinski sestav naglo izloči raztopljena Živila iz vode, slednjo pa odda zopet iz sebe potom izhlapevanja v listih. Ljudje in živali vdihavajo kisik, izdiha-vajo pa ostanek izrabljenega ogljika v obliki ogljikovega dvokisa (ki ga včasih imenujemo tudi ogljikova kislina). Pri rastlinah je nasprotno; one kisik izdiha-vajo, vdihavajo pa ogljikov dvokis. Tehnično se ta proces označa kot «ogljikova asimilacija«, ali pa «fotosinteza», včasih pa tudi kot «fotosintetična ogljikova asimilacija«, da se tako razlikuje od «kerao-sintetične ogljikove asimilacije«, ki jo najdemo pri gotovih bakterijah. Na priprost način je bilo ugotovljeno, da dobiva rastlina vsa svoja živila iz zemlje z edino izjemo ogljika, ki ga dobiva iz zraka. Vsi tisti ogromni tovori oglja, ki ga vozijo tovorni avtomobili vsak dan v Trst iz naših gozdov, so prišli v drevesa skozi mikro-skopično majhna usteca na njihovem listju iz zraka. Samo kar je nezgorljivr-ga pepela v oglju je prišlo iz zemlje. Droben, majhen in skromen zeleni list rastline, ki ga tako pogostoma odtrgamo od veje brez vsake misli ali povoda in ga zmečkamo v roki, je resnično čudovita in izredno komplicirana kemična tovarna. V list pfide z ene strani vodna raztopina rudninskih soli, ki jo je dala zemlja, z druge strani pa prihaja vanj ogljikov dvokis, ki ga. daje zrak. Iz vsega tega neor-ganskega materijala pa izdeluje list organska živila kompliciranih sestavov, ki služijo rastlini v hrano in v razmnoževanje. Pri tem delu pa potrebuje rastlina gotovo mero energije in solnčna toplota je, ki ji dobavlja to. Ta energija se spremeni ali transformira v primerne oblike potom zelenobarvne tvarine v listu, kateri pravimo «klorofil», dalje potom malih mas iz žive snovi, ki jim pravimo «kro-matofori*, ki so nasičeni z zelenilom, pravimo zopet posebej «kIoroplasti», in to zato, da jih razlikujemo o drugih kroma-toforov, ki so nasičeni z drugačnimi barvili, na pr. takimi, kot jih vidimo pri cvetličnih listih. Te poslednje ozuačajo z imenom «kromoplasti». Kadar rastlinski list izdeluje potrebna Živila iz tvarin, ki mu jih dajeta zemlja in zrak. napravi najprej sladkor, ki ga pa brž spremeni v škrob, slednjega pa shrani v kloroplasti. Ker pa Škrob ne more potovati skozi ozke celice na različne kraje rastline, ga tedaj, ko ga rastlina rabi, bodisi za daljšanje pogankov ali korenin, bodisi za novo listje, cvetje ali za napravo semena, spremeni zopet v sladkor, ki lahko potuje. Sele ko pride na lice mesta, se predela v nove kombinacije, da nastane iz njih jedro, les ali kaj drugega. Li3t je po naših navadnih pojmih tenka ploskev, po pojmih kakega bacila je pa velika in prostorna stavba čudovito lepe konstrukcije. Kožici na vrhu in spodaj sta sestavljeni iz neštetih celic, ki se tišče druga ob drugi; presledek je le tam. kjer se nahajajo zgoraj omenjena usteca ali stomata. Samo pod vrhnjo kožico stojijo pokončne podolgovate celice, ki jim pravimo radi njih oblike «palisadfie celice«. Izgledajo kakor stebrički, na katerih počiva kožica. Pod njimi so brezoblične, čud- no zverižene celice, ki sestavljajo preostali del listove notranjosti. Skozi te gredo po-dolgem votla lesena vlakna, ki dovažajo listu surovi sok, druga vlakna poleg njih pa odvažajo od lista že predelani sok v druge dele rastline. Kakor drobne pičice ppazimo v celicah telesca kloroplasti ali na kratko klorofila. Stomata ali suteca pa vodijo v medcelične prostore, ki so napolnjeni z zrakom in drugimi plini. F. M. KRONE po L. 2.10 komad Zlato, M\Mi platio, Mmli zlate Imto kupuje in plačuje po najvišjih cenah Albert Povh — sirarna Trsfc Via Maszlnl 4« Loterijske številke izžrebane dne 9. jannana 1926. Palermo 63 3 70 46 72 Venezia 46 86 55 61 37 Milano 53 49 68 52 24 Torino 26 68 79 58 57 Firenzo 72 5 75 57 37 Roma 49 59 89 28 53 Napoli 78 53 44 74 36 Bari 74 9 19 28 8 JAKOB BEVC urama Itt ilatavna Trst, Campo S. Giacotno 3 t lito kupuje v v-;akl množini po najvišjih cen&fc I rone plačuje višje kot vsi drugi. Zalaga razno vrstil h ur in zlarenicib (761 DAROV9 Gosp. A. iz Komna daruje L 50 Šolskemu društvu. A. Breginc' iz Srpenice daruje mesto venca na grob pok. Franca Ostan iz Bovca L 50 Šol. društvu. Pevski zbor v Sv. Križu pri Trstu daruje L 191 za Šol. društvo. Vsem cenjenim darovalcem srčna hvalal Za podružnico šol. društva pri Sv. Jakobu so darovali: G. Blažič Viktor L 25, j G. -Z. L 50; za refekcijo istotam: tvrdka | De Lorenzi 50 kg koruzne moke, tvrdka I N. 70 kg krompirja. — Srčna hvala! — Med darovi v 3. štev. »Edinosti« z dne 3. t. m. se je vrinila neljuba pomota. Popravljamo v toliko, da 30 lir ni darovala družina Milič, temveč družina Miloš. Vesela družba v Ilir. Bistrici, zbrana pri zajčji večerji, daruje L 60 za Šol. društvo. Za zgubljeno stavo glede dolgosti igrišča na krogle v rojanski društveni krčmi daruje Neimenovani iz Maribora 200 Din. za Šol. društvo. Za svetoivansko podružnico Šol. društva so darovali: Babič Franc z željo, da bi dočakali boliših časov L 10. Kot novoletno dairlo Jaklič Anton L 15 in j£epar* Peter-Pavel L 10; skupno L 35. ' plačuje ALOJZU POl'H, Piazza Znmm l prvo nadstropje Pazite na naslov! - Pazit« ha naslov —1-UI- !!■■■!■ ■■ — IIIIKMCgaa«^^^^^-^« Velikanski dohodi dunajskega - Borsrsa par&eila, DEVIZE. Trat. 9 ian Arnat^rdam od do 1000.— Belgija od 1L2.- do 11».—; Pari* 95 2"> do 96 — London od 120.10 do 12«».20 ; New Vork od 24 72 d o 24.9« H Španija oi 346.— do ; Švica od 478. do 4*'.- ; Atene od — do 34 ; Berli i od *.S7. do 6>2. — ; Bukarešt od 11.- do ll.f»0 Praga od 74.Ž5 do 7-1.70: Ogrska od 0.').!45 do ).">(»i; Dunaj oti —.345 do — .'.f 4r Ziigreb od 4 4 2 do 4+._-"i. Reo«čijske obveznice 60.90. VALf ri E: 1 rsf; £ januarja. Aviitrijuke kron4* o l 0 0345 do 0 03">2; dinarji od 44. 0 do1.15; dolarji od 24 65 do 24 novci po 20 frankov od 94.— do 97.— fnur Steilingod 1.0— do 120.20. ■umHg posojilnica IB Minil. re^istrovara zadrugu z omejeni a po^oitvo n uradu}« v svoji lastni hiš! ulica Torrebianca 1 J, 1. nadst. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in v!o?e za čekovni promet, ter jih obrestuje 99" po 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Otearje" na tekoči račun in jih ctoresluje po dogovoru. Cavek od tfog plača zavod sam. Daje posojila tia vknjižba, menice, z\-stave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Na razpelago varnostni celica (sale) Uradne ure za stranK* g i 872 ii 13 In od 16 de 13 Ob nedeljah Je urad zaprt Štev. telef. 25 - 67. navadne In finejše vrste ki se 00 prodajalo po siarih, nizkih cenah z 10% popustom skozi ves mesec januar Na drobno Na debelo Največje jamstvo. R. CAMFONOVO Tel. 793 - Viale XX Selfterntra 33 TUST Najvišje cene pZaćujem za V i kun, zSatkj lisic, i dihurjev, vid ar, va- verše, krtoir, divji i in domačih zaicai. |D. mmBSPSktn Trst, Via lesara ££at:iiU SI. 19 U. nadstr., vnli 13 (vj Sprejemajo se pošiljatva po pošti ■ 1 V__ ar Kdor rabi Pohištvo, šivelne stroje „Singer" in druga potreb, za stanovanja naj si ogleda zalogo pohištva G. BREINER Trnov© pri Bistrici In Opatija pred no kupi kje drugje rOR Najstarejši sloi». denarni zavod MK0B PEmmut velika zaloga vina, žganja in likerjev ustarovljeau e'j 1S7H Trst, Via S. T. fcidies 6, telefon 2-86 Vedno v zalogi in po cenah irven vsake konkurente: pibten istrski trop novec, kraSki brinjevec, kranjski sUvovec. Let t ni izdelki! Sumeča vina kot šampanjec, šumeti istrski reft<šk, Lacrima Cristi in dru^a. Spe.Iafltela: .Jajćji konjak in Crema maršala ter raznovrstni likerji iti sirupi, kakor tudi PRlST.N| MAL1NOVEC itd (67 BBBHEHnsnBMEaBrHI Predno kaj nakupita, oblšaita *jQUko s&IadS&Sft pohfštua tvr j <. J LEV VSa Rettori št. 1 — Via Ma.