Prava zima...
Ne toži mi, — o, ne toži,                     Ko več narava nima cvetov . . ,
Po cvetfu strtem ne žaluj ...               Ko čuti ni glasu nikjer,
Ko slavec v logu več ne kroži —           Srcč — ti polno si obetov,
Ti v sladkih spevih se raduj!              Srcč, ti pevaj v enomer.
A kadar se naseli zima, Ko v tebe pade mraz strašan, Da pesmi duša zate nima — Tedaj pa toži dan na dan!
Milka Posavska