»Moj poklic se je rodil 
iz srečanja z duhovnikom«
FABIO ATTARD
»Prostovoljstvo 
mi poživi duha in 
mi daje bistvo.«
PETRA ČEPON
DON BOSKO IN 
EVHARISTIČNE 
PROCESIJE
julij 2025
Pošiljatelj Salve d. o. o. Ljubljana
Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana
VSEBINA
38 Novice iz salezijanskega sveta
V Sevnici so v preteklem šolskem letu 
pripravljali mesečne »mini oratorije«.
14 Salezijanska svetost
 Bistvo salezijanske poklicanosti  
04–05 26 je materinskost v sprejemanju
21 Strip
Cerkev na poti Knjiga vzgaja  Zefirin Namuncurá
Hvala, papež Frančišek  Otrok, ki je govoril z angeli 25 Fundacija Don Bosko
Na mnoga leta, papež Leon XIV.  Skupaj za mlade v duhu  
svetega Janeza Boska 
28 Svetišča  
don Boskove Marije
12 32  Mumbaj, Indija
30 Salezijanski misijoni
Pota vzgoje Salezijanska družina  s. Zvonka Mikec  
Zakaj si je Tinko Polovinko  Pripadnost, Polona Dominik
tako želel mačko? ki presega meje lokalnega 34 Pričevalke veselja
 s. Jerica Repar, FMA
36 S poti
 Slovenske sledi  
salezijanske Argentine (3)
DON BOSKO ⁄⁄ Salezijanski vestnik za don Boskove prijatelje in salezijansko družino je leta 1877 ustanovil sv. Janez Bosko 
Julij 2025 št. 3 (639) ⁄⁄ ISSN 2536-1651 (tiskana izdaja) ⁄⁄ ISSN 2536-3875 (spletna izdaja) ⁄⁄ Urednik Marko Suhoveršnik 
Lektorica Jerneja Kovšca ⁄⁄ Grafična zasnova in priprava za tisk  ⁄⁄ Izdajatelj Salezijanski inšpektorat, Ljubljana 
Fotografija na naslovnici Marko Esdebe.  ⁄⁄ Založba Salve d.o.o. Ljubljana  ⁄⁄ Naklada 9.000 izvodov ⁄⁄ Don Bosko izide 4-krat letno ⁄⁄
Darove za vzdrževanje Don Boska in za druge namene lahko nakažete na račun SI56 0205 8026 2282 413 ⁄⁄ Sklic SI00 105 
Namen Don Bosko ⁄⁄ Naslov Fundacija Don Bosko, Rakovniška 6, 1000 Ljubljana ⁄⁄ Don Bosko je brezplačen ⁄⁄
Naslov uredništva Don Bosko, Rakovniška 6, 1000 Ljubljana 059 339 100  donbosko.revija@sdb.si  www.donbosko.si
UVODNA BESEDA
Kjer je papež, tam je Cerkev
Don Bosko je živel v stoletju, ki so ga zaznamovale velike napetosti med Cerkvijo in 
državo, versko preganjanje in zaton papeške države. Sredi teh dogodkov je izstopal 
kot eden najbolj zvestih in gorečih zagovornikov papeštva.
V manj kot mesecu dni smo bili nejših glasov v obrambi papeštva v 19. MARKO SUHOVERŠNIK, sdb 
priča Frančiškovi smrti, pog- stoletju. V salezijanskih hišah je med urednik
rebu, pripravah na volitve, mladimi gojil iskreno ljubezen do sve-
konklavu in izvolitvi novega papeža: tega očeta. Don Bosko je razumel, da 
Leona XIV. Zakaj je vse bolj sekula- je zvestoba papežu merilo za zvestobo 
riziran svet kljub odmikanju od Boga sami katoliški veri. 
in vere tako pozorno spremljal doga- Don Boskova predanost papežu ni bila 
janje v katoliški Cerkvi? Del odgovo- le institucionalna drža, temveč izbira 
ra se nedvomno skriva v Frančiškovi vere, zavesten odgovor na Kristusov 
osebnosti. Njegov pontifikat je pus- klic Petru: »Ti si Peter in na tej skali 
til globok pečat: človeška bližina in bom zgradil svojo Cerkev.« Njegov 
vztrajanje v skrbi za najmanjše – rev- zgled ostaja aktualen še danes. V ča-
ne, begunce, obrobne – ga je naredilo sih polarizacije in dvomov don Bosko 
za univerzalno etično referenco, ki je še naprej opominja kristjane, da sta 
presegala vlogo rimskega škofa. ljubezen in zvestoba papežu zanes-
Že don Bosko papeža ni videl le kot ljivi poti do občestva s Kristusom in 
glavo Cerkve, temveč kot pravega du- Cerkvijo.
hovnega očeta. Njegova poslušnost je Novi papež Leon XIV. ni začel pred-
bila absolutna in njegovo spoštovanje sedovanja, začel je poslanstvo. To dej-
brezpogojno. V svojih besedah in spi- stvo, dejstvo vere, je očitno odsotno v 
sih ni okleval razglasiti: »Kjer je papež, večini analiz. Brez vere pa ni mogoče 
tam je Cerkev.« Tudi ko so se pojavila ničesar razumeti. Cerkev ni globalna 
težka naročila ali zapletene situacije, nevladna organizacija niti diplomat-
ni nikoli podvomil v avtoriteto Kris- ska sila, čeprav mobilizira nešteto 
tusovega namestnika. pobud na teh področjih. Je skupnost 
Don Boskova predanost ni bila ome- vernikov, ki živi svojo zgodovino iz 
jena na osebna čustva. V časih napa- duhovne logike.
dov na papeževo osebnost je svoje pero Tudi salezijanci in salezijanska druži-
vihtel kot meč. Napisal je več brošur in na smo del tega občestva. Don Boskov 
knjig, da bi razsvetlil vernike, branil preventivni sistem nas vabi, kot pravi 
cerkveno učiteljstvo in se uprl obreko- vrhovni predstojnik,  da gledamo nap-
vanju Svetega sedeža. Njegova zvesto- rej z upanjem in ljubeznijo ter poma-
ba papežu Piju IX. je bila tako znana, gamo mladim odkriti svoj potencial in 
da so ga mnogi imeli za enega najmoč- lastno življenjsko pot.
3
CERKEV NA POTI
Za vrednost družine. 
Hvala, papež Frančišek. Hvala, ker si nas opozo-
ril, da hišni ljubljenčki 
niso nadomestilo za 
otroke.
Za veselje vere. 
Za Božje usmiljenje. 
Hvala, ker si nas učil, 
Hvala, ker si nas 
da nam vera v Jezusa 
neutrudno opominjal, 
Kristusa omogoča 
da se »Bog nikoli ne Za pob
u o
tru ž
di o n
dp o
ušč s
ati« t
 in  
 živeti »na krilih upan-  
do Mar
ja«: resnično upanje 
za izredno sveto leto ije. 
usmiljenja. ne razočara. Hvala za pričevanje 
o sinovski preda-
nosti Božji materi 
Mariji.
Za razorožujoče  
preprostosti. 
Hvala za trezen življenj-
ski slog, ki je prežemal 
vsako gesto tvojega 
služenja.
Za prvenstvo  
zadnjega. 
Hvala, ker si v središ-
če postavil revne, Za pozornost do starejših. 
brezdomce, begunce, 
Hvala, ker si spominjal,  
migrante in zapornike.
Za boj za da krhkega življenja ne 
 mir. 
H smemo zavreči: starejših 
vala, ker si sp
v r
o e
r g
i o ne smemo evtanazirati, 
Za obsodbo  l v -
 svetu, ki g ker so neuporabni ali 
»kulture odmetavanja«. d a
i  
r r
a a
 z
» -
tretja sveto
v v
o n
jn a
a  neproduktivni, ampak so 
Hvala, ker si obso  
ja p
l i o
zko  k
- oščkih«. priče miru, ljubezni  
riščanje in instrumenta- in blagoslova.
lizacijo ljudi, brezvesten 
dobiček in nebrzdano Za preroški pogled  
potrošništvo. na
Za sinodalnost.  sedanji čas. 
Hvala, k
Hvala, ker si poka- er si nam dal 
razumet
zal, da krščanstvo i, da ne živimo 
Za ekumensko o le
d  v
p  d
r o
t b
o i
s ni »naredi sam«,  s
t p
. r
 ememb, 
amp
H a
v k
a  v
l  s
a p
, r
 k em
er e
 m
si b
 i
s  
i prizadeva temveč občestvo z 
z l
a  
 e do
n b
o e
t .
nost med kristja Bogom ter z brati in 
n -
i s konkret sestrami.nimi in pogu-
mnimi dejanji. Naj Bog nagradi vse dobro, 
donbosco.press,
foto © Vatican Media kar si posejal na zemlji.
4
Na mnoga leta, papež Leon XIV.
ANS, foto © Vatican Media
Sveti oče, z globokim veseljem in predanostjo vam pošiljamo 
iskrene želje ob začetku vašega pontifikata. Naj Sveti Duh spremlja 
korake te poti z močjo in modrostjo, da boste svetilnik upanja, 
enotnosti in miru za Cerkev in za ves svet. Naj vaše srce, polno ljubezni 
in usmiljenja, zbuja zaupanje v vernikih in spodbuja pravičnost 
in bratstvo med vsemi ljudstvi. 
Naj čut za Cerkev, ki nam ga je posredoval don Bosko s trditvijo, 
da je »vsak trud majhen, ko gre za Cerkev in papeštvo«, hrani našo 
naklonjenost do vas in sprejem vašega pomembnega učiteljstva.  
Iz srca vam zagotavljamo molitve salezijanske družbe in salezijanske 
družine s priprošnjo Marije Pomočnice ob začetku vaše službe.  
Na mnoga leta, vaša svetost!
Fabio Attard, SDB, vrhovni predstojnik
5
BESEDA VRHOVNEGA PREDSTOJNIKA
»Moj poklic se je rodil 
iz srečanja z duhovnikom«
11. maja 2025 je vesoljna Cerkev obhajala svetovni dan molitve za duhovne poklice, kar je 
dodatna priložnost za milijone ljudi po vsem svetu, zlasti mladih, da prisluhnejo svojemu 
srcu in se vprašajo: K čemu me kliče Bog? Kaj je smisel mojega življenja? Kje lahko najbolje 
služim? Med številnimi zgodbami o poklicanosti, ki so bile predstavljene ob tej priložnosti, 
je posebna zgodba vrhovnega predstojnika salezijancev, Fabia Attarda. Kako se je začela 
pot, ki ga je pripeljala do XI. don Boskovega naslednika? Odgovor povzame s stavkom, ki 
preseneča s svojo preprostostjo: »Moj poklic se je rodil iz srečanja z duhovnikom.«
Povzeto po Kakšna je bila vaša družina? Mislim, da se je vse začelo, ko sem bil 
SALESIANOS.PE
SALESIANOS.PT Moj oče je delal v bolnišnični lekarni. otrok in sem videl duhovnika. Bil je 
Ker njegova plača ni zadostovala, je izjemno nadarjen človek, z zanimivo, 
moja mama po mojem rojstvu odprla inteligentno osebnostjo, zelo živahnim 
trgovino. Kasneje jih je odprla še pet. umom, idejami in sposobnostjo kritič-
Po njeni smrti sem odkril, da veliko nega branja stvarnosti. Še vedno živi. 
žensk ni hodilo kupovat oblačil, am- Bil je salezijanec in postal je škof, ven-
pak prosit za nasvet. Ena od njih mi dar je še naprej utelešal salezijansko 
je dejala, da je bilo kot v spovednici. karizmo. Bil je moj prvi ideal. Seveda 
Tako kot moj oče je bila zelo previdna pa ni šlo vse avtomatsko ...
in skrbna ter nam ni prav ničesar po- Kako se je in se še razvija vaša pokli-
vedala. canost?
Ko so vas pred meseci izvolili za vrhov- Rodil sem se v zelo lepi družini sedmih 
nega predstojnika, vam je to seveda bratov in sester. Starša sta nam posve-
spremenilo življenje. Na kaj ste pomis- tila vso svojo energijo. Zame je dru-
lili v tistih prvih trenutkih? žinski model zelo lep. O poroki, vsaj o 
tej možnosti, sem razmišljal pri štiri-
Na tisoče stvari. 24. marca zvečer so najstih ali petnajstih letih, kasneje pa 
me obvestili, da se moje ime pojavlja še pri enaindvajsetih, dvaindvajsetih 
med imeni za mesto vrhovnega pred- letih, ko sem študiral teologijo. To niso 
stojnika, 25. marca zjutraj pa so me bili težki trenutki, temveč trenutki raz-
obvestili, da sem bil izvoljen in naj ta- ločevanja. Videl sem, da prepustiti se 
koj pridem z vlakom iz Rima v Torino, Gospodu ni pomenilo odnehati, am-
kjer je potekal vrhovni zbor. pak izbrati način življenja očetovstva, 
Kako se je Božji klic rodil v vašem ki ga je pričakoval od mene: biti oče 
življenju? mnogim mladim..
6
1Najpomembnejša tema ni Fabio Don Bosko6v preventivni sistem Starati se ne pomeni7 postati 
Attard, temveč salezijanska je za nas kot »evangelij«. nekoristen. Na svoje brate in 
družba. Družba je naredila Ni zgolj metoda, ampak sestre, zlasti na starejše, moramo 
korak, ki priča ne le o njeni duhovnost, ki združuje vero, gledati z enakim navdušenjem, s 
vitalnosti, ampak tudi o želji, razum in ljubezen, da bi mlade katerim gledamo na mlade.
da bi to vitalnost nadaljevala. vodila k življenju, polnem smisla 
in namena.
2 Pomenljive Naše bolnišnic
t 8e so kot 
Poslušanje Božje besede nas dela 
pristne priče, sposobne živeti 
in sporočati evangelij v vseh misli elek rarne: elektrarne molitve 
v povezanosti z Gospodom. 
Njihove molitve neposredno 
okoliščinah življenja. vrhovnega povezujejo naše poslanstvo z 
predstojnika don Boskom, tako kot je on 
3 usmerjal svoje poslanstvo, 
povezano z Gospodom. 
Gospod nas vabi, da poslušamo, 
sledimo in se svobodno 
odločamo, ne iz strahu ali 
obveznosti, temveč iz pristne 
in globoke želje, da bi hodili Preventivni sistem nas vabi, 
z njim. da gledamo naprej z u9panjem 
in ljubeznijo ter pomagamo 
mladim odkriti svoj potencial in 
4 lastno življenjsko pot.
Naša naloga ni 
le učiti, ampak 
navdihovati z 
lastnim življenjem. 
Naše pričevanje Z Jezus1om, 0v Jezusu 
mora presegati in po Jezusu lahko še 
besede in sporočati naprej hodimo skupaj 
konkretna znamenja po tej lepi poti.
razmišljanja, 
uvidov in ljubezni, 
ki govorijo srcem 
mladih. Naši ostareli in 
boln1i bra1tje in 
5 sestre so se »včeraj« 
na nek način 
Ko pozabimo na pripravili na to, 
Božjo ljubezen, kar doživljamo 
tvegamo, da »danes«. Izražajmo 
postanemo površni le zahvalo. 
in odklopljeni Verjamem, 
od poslanstva, h da je zahvala 
kateremu smo bili nepogrešljiva, tako 
poklicani in bi ga kot je pomembna 
morali izpolniti. bližina.
7
SVETO REŠNJE TELO IN KRI
Don Bosko in evharistične procesije
Malo znan, a pomemben vidik karizme svetega Janeza Boska so evharistične procesije. Za 
svetnika mladih evharistija ni bila le osebna pobožnost, temveč pedagoško orodje in javno 
pričevanje. V spreminjajočem se Torinu je don Bosko v procesijah videl priložnost za krepitev 
vere mladih in oznanjevanje Kristusa na ulicah. Salezijanska izkušnja, ki se nadaljuje po vsem 
svetu, kaže, kako se lahko vera uteleša v kulturi in odzove na družbene izzive. Tudi danes 
lahko procesije v pristnosti in odprtosti postanejo preroška znamenja vere.
DONBOSCO.PRESS Ko govorimo o svetem Janezu Sledenje povezavi med svetnikom 
Bosku (1815–1888), takoj po- mladih in procesijami z Najsvetejšim 
mislimo na njegove priljublje- pomeni vstop v pastoralni laboratorij, 
ne oratorije, vzgojno vnemo do mladih v katerem se liturgija, kateheza, drža-
in salezijansko družino, ki se je rodila vljanska vzgoja in človeška promocija 
iz njegove karizme. Manj znana, a nič prepletajo na izviren in včasih prese-
manj odločilna pa je vloga evharistič- netljiv način.
ne pobožnosti – in zlasti evharističnih 
procesij – v njegovem poslanstvu. Za 
don Boska evharistija ni bila le srce EVHARISTIČNE PROCESIJE  
notranjega življenja, bila je tudi močno V KONTEKSTU 19. STOLETJA
pedagoško orodje in javno znamenje Da bi razumeli don Boska, se je treba 
družbene prenove v Torinu, ki je doži- spomniti, da je italijansko 19. stoletje 
vljal hitro industrijsko preobrazbo. doživelo intenzivno razpravo o jav-
Foto: Janez Suhoveršnik
8
ni vlogi vere. Po Napoleonu in giba-
nju Risorgimento verska izražanja na 
mestnih ulicah niso bila več samou-
mevna. V mnogih pokrajinah je nasta-
jajoča liberalna država z nezaupanjem 
gledala na vsak javni izraz katolicizma, 
saj se je bala množičnih zborovanj ali 
ponovnih »reakcionarnih« vzponov. 
Evharistične procesije pa so ohranile 
zelo močno simbolno moč: spominjale 
so na Kristusovo gospodstvo nad stvar-
nostjo tega sveta in hkrati ustvarjale vi-
dno in utelešeno ljudsko Cerkev. V tem 
ozadju izstopa don Boskova trma, da ni 
nikoli nehal spremljati svojih fantov pri 
pričevanju vere zunaj obzidja oratorija, 
bodisi na ulicah v okolici Valdocca bo-
disi na podeželju. Foto: Don Boskov center Maribor
Janez Bosko je v letih oblikovanja v se- li ob improviziranem oltarju za ev-
menišču v Chieriju razvil evharistično haristični blagoslov. Ti prvi poskusi 
občutljivost z »misijonskim« pridihom. so imeli izrazito pedagoško funkcijo: 
Kronike pripovedujejo, da se je po pou- navaditi mlade na pobožno, a veselo 
ku pogosto ustavil v kapeli, da bi dolgo sodelovanje, ki je združevalo discipli-
molil pred tabernakljem. V »Spominih no in spontanost. V delavskem Torinu, 
na Oratorij« sam priznava, da se je od kjer je revščina pogosto povzročila na-
svojega duhovnega voditelja don Ca- silje, je bilo urejeno korakanje z rdečo 
fassa naučil vrednote »postati kruh« ruto okoli vratu pravi protitočni signal: 
za druge: častiti Jezusa, ki se daje v nakazovalo je, da lahko vera uči spo- Don Bosko je 
hostiji, je zanj pomenilo učiti se logike štovanja do sebe in drugih.
dobro vedel, da 
zastonjske ljubezni. Ta nit se vije skozi Don Bosko je dobro vedel, da proce- procesije ni mogoče 
celotno njegovo življenje: »Ohranjajte sije ni mogoče improvizirati: potrebna 
improvizirati: 
prijateljstvo  z Jezusom v presvetem so znamenja, pesmi, geste, ki govo-
zakramentu in Marijo Pomočnico,« je rijo najprej srcu in nato umu. Zato je potrebna so 
ponavljal mladim in s tem nakazoval osebno poskrbel za razlago simbolov. znamenja, pesmi, 
pogosto obhajilo in tiho češčenje kot Baldahin je postal podoba šotora sre- geste, ki govorijo 
stebra poti vsakodnevne svetosti. čanja, znamenje Božje navzočnosti, ki najprej srcu in 
spremlja ljudi na njihovi poti. Cvetje, nato umu. Zato je 
raztreseno vzdolž poti, je spominjalo 
VALDOŠKI ORATORIJ  osebno poskrbel za 
na lepoto krščanskih kreposti, ki mo-
IN PRVE PROCESIJE rajo krasiti dušo. Procesne sveče so razlago simbolov.
V začetku valdoški oratorij še ni imel namigovale na luč vere, ki osvetljuje 
prave cerkve. Praznovanja so potekala temo greha. Vsak element je bil pred-
v barakah ali na prirejenih prostorih. met kratke »pridige« v jedilnici ali 
Don Bosko ni opustil organiziranja med odmorom: logistična priprava se 
majhnih internih procesij, skoraj »ge- je prepletala s sistematično katehezo. 
neralk« za kasnejšo ustaljeno prakso. Rezultat? Za mlade procesija ni bila 
Fantje so nosili sveče in bandera, peli obredna dolžnost, temveč priložnost 
Marijine hvalnice in se na koncu zbra- za pomenljivo praznovanje.
9
Foto: Dom Janeza Boska Želimlje
Eden najbolj značilnih vidikov sale- glas molil litanije za bolnike ter delil 
zijanskih procesij je bila navzočnost kruh in zdravila. Takrat se je rodila – 
godbe, ki so jo sestavljali mladi sami. kasneje izpolnjena – obljuba o gradnji 
Don Bosko je imel glasbo za protistrup cerkve Marije Pomočnice: »Če Marija 
brezdelju in hkrati za močno orodje obvaruje moje otroke, ji bom zgradil 
za evangelizacijo: »Vesel, dobro izve- svetišče.« Oblasti, ki so sprva nasproto-
den pohod,« je zapisal, »privlači ljudi vale verskim procesijam zaradi strahu 
V nasprotju kot magnet železo.« Godba je pred iz- pred okužbo, so morale priznati učin-
z nekaterimi postavljenim Najsvetejšim zakramen- kovitost salezijanske mreže pomoči, ki 
tom izmenjaje igrala svete pesmi in so jo procesije duhovno hranile. Evha-
pobožnimi vzorci, priljubljene arije, prirejene z verskimi ristija, ki so jo prinašali bolnim, je tako 
omejenimi na besedili. Ta »dialog« med vero in po- postala oprijemljivo znamenje krščan-
zakristije, so don pularno kulturo je manjšal razdalje z skega sočutja.
Boskove procesije mimoidočimi in ustvaril avro skupne- V nasprotju z nekaterimi pobožnimi 
zahtevale pravico ga praznovanja ob procesiji. Mnogi la- vzorci, omejenimi na zakristije, so don 
do državljanstva iški kronisti pričajo, da jih je skupina Boskove procesije zahtevale pravico 
vere v javnih mladih, discipliniranih glasbenikov, do državljanstva vere v javnih prosto-
prostorih. Ni šlo tako drugačnih od takratnih vojaških rih. Ni šlo za »zasedbo« ulic, temveč 
ali filharmoničnih godb, »prevzela«.
za »zasedbo« za njihovo povrnitev skupnostnemu 
poslanstvu. Pohod po ulicah, pod bal-
ulic, temveč za koni hiš in prečkanje trgov je pomenil 
njihovo povrnitev PROCESIJE KOT ODGOVOR  spomin, da mesto ni le kraj gospodar-
skupnostnemu NA DRUŽBENE KRIZE ske izmenjave ali političnih konfliktov, 
poslanstvu. Torino je v 19. stoletju doživljal epide- temveč tudi bratskega srečanja. Zato 
mije kolere (1854 in 1865), stavke, la- je don Bosko vztrajal pri brezhibnem 
koto in proticerkvene napetosti. Don redu: očiščeni plašči, čisti čevlji, vrstni 
Bosko se je pogosto odzival s predlogi red. Želel je, da podoba procesije spo-
izrednih procesij za spravo ali prošnjo. roča lepoto in dostojanstvo ter prepriča 
Med epidemijo kolere 1954 je mlade celo najbolj skeptične opazovalce, da 
vodil po najbolj prizadetih ulicah, na krščanski predlog povzdiguje osebo.
10
SVETO REŠNJE TELO IN KRI
SALEZIJANSKA  večverskih okoljih evharistične proce-
ZAPUŠČINA PROCESIJ sije sprožajo različna vprašanja. Pro-
Po don Boskovi smrti so njegovi du- cesija, ki vključuje družine, razlaga 
hovni sinovi razširili prakso evha- simbole, integrira sodobne umetniške 
rističnih procesij po vsem svetu: od jezike in predvsem povezuje s konkret-
kmetijskih šol v italijanski pokrajini nimi gestami solidarnosti, ohranja 
Emiliji do misijonov v Patagoniji, od presenetljivo preroško moč. Nedav-
azijskih kolidžev do delavskih sosesk na sinoda o mladih (2018) je večkrat 
v Bruslju. Ni šlo za »suženjsko« kopi- spomnila na pomen »izhoda« in »iz- Za don Boska 
ranje piemontskega obreda, temveč kazovanja vere v mesu«. Salezijanska 
posredovanje pedagoškega jedra: pro- tradicija s svojo potujočo liturgijo nudi evharistične 
preizkušeno paradigmo »Cerkve v iz- procesije niso 
tagonizma mladih, simbolične katehe-
hodu«. bile preproste 
ze, odprtosti do okoliške družbe. Tako 
so salezijanci v Latinski Ameriki na Za don Boska evharistične procesije liturgične tradicije, 
začetek procesije vstavili tradicionalne niso bile preproste liturgične tradici- temveč resnična 
plese; v Indiji so posvojili preproge iz je, temveč resnična vzgojna, duhov- vzgojna, duhovna in 
rož v lokalni umetnosti; v podsahar- na in družbena dejanja. Predstavlja- družbena dejanja.
ski Afriki so izmenjevali gregorijanske le so sintezo med živo vero, vzgojno 
korale s plemenskimi polifoničnimi skupnostjo in javnim pričevanjem. 
ritmi. Evharistija je postala most med Skoznje je don Bosko vzgajal mlade, 
kulturami, s čimer so se uresničile don da so bili sposobni častiti, spoštovati, 
Boskove sanje o tem, da bi »vsi ljudje služiti in pričevati.
postali ena družina«. Danes, v razdrobljenem in raztrese-
S teološkega vidika don Boskove pro- nem svetu, so lahko predlogi vrednosti 
cesije utelešajo močno vizijo resnič- evharističnih procesij v luči salezijan-
ne Kristusove navzočnosti. Prinesti ske karizme učinkovit način za ponov-
Najsvetejše »ven« pomeni oznanjati, no odkrivanje bistva: Kristusa, navzo-
da Beseda ni postala meso zato, da bi čega med svojim ljudstvom, ki hodi z 
ostala zaprta, ampak da bi »se naseli- njim, ga časti, mu služi in ga oznanja.
la med nami« (prim. Jn 1,14). Ta nav- V dobi, ki išče pristnost, vidnost in 
zočnost zahteva, da jo oznanjamo na odnose, je lahko evharistična procesi-
razumljive načine, ne da jo skrčimo ja – živeta v duhu don Boska – močno 
na intimne geste. Pri don Bosku cen- znamenje upanja in prenove.
tripetalna dinamika češčenja (zbiranje 
src okoli hostije) ustvarja centrifugal- Foto: Don Bosko Cerknica
no dinamiko: mladi, ki se hranijo pri 
Najsvetejšem, čutijo poslanstvo k slu-
ženju. Iz procesij izhajajo mikrozaveze: 
pomoč bolnemu tovarišu, reševanje 
spora, študij z večjo marljivostjo. Ev-
haristija se nadaljuje v »nevidnih pro-
cesijah« vsakodnevne ljubezni.
Ali so še sploh sporočilne? Ali ne tve-
gajo, da bodo videti kot nostalgična 
folklora? Don Boskova izkušnja kaže, 
da je ključ v odnosni kakovosti in ne 
v količini kadila ali liturgičnih oblačil.
Danes lahko v sekulariziranih ali 
11
POTA VZGOJE
Zakaj si je Tinko Polovinko  
tako želel mačko?
GAŠPER OTRIN, sdb ŽIVAL NA OTROKA  
ravnatelj Doma 
Janeza Boska Želimlje Pravljica Tinko Polovinko priha-
ja izpod rok izjemnega pisatelja, BLAGODEJNO VPLIVA
glasbenika, pesnika, pedago- Že od majhnih nog dalje otroke učimo 
ga in pripovedovalca Janeza Bitenca primernega odnosa do živali. Sprašuje-
(1925–2005) in se lahko uvršča v sam mo jih, kako se različne živali oglašajo, 
vrh slovenske otroške literature. Gotovo pa tudi večina slikanic in pobarvank 
pa bomo poznali tudi njegovega Kuža ima za glavni motiv živali. Potem so tu-
pazi, Trije petelinčki in druge. V glavni kaj še otroške pesmice, kjer nastopajo 
vlogi naše zgodbe je junak, ki ga avtor živali, pa obleke z živalskimi liki, sploh 
imenuje s pomanjševalnico Tinko, kar pa plišaste igrače, ki so najpogosteje 
takoj vzbudi simpatijo. Tinko prihaja prav živali. In kako puste bi bile jasli-
iz velemesta Mišji dol, stanuje v bloku, ce brez ovčk in osla. Lahko rečemo, da 
zgodba pa se dogaja na lep pomladni imajo živali v življenju vsakega človeka 
Žival ne obsoja, dan. Tinko se zjutraj izmuzne od doma koristno in pozitivno vlogo in imajo to 
ni ji pomemben in v dnevu naleti na polno dogodivščin, lastnost, da sprejmejo človeka takega, 
videz in status nato pa se spet vrne domov. Tinko je kot je. Žival ne obsoja, ni ji pomem-
človeka, ampak otrok, ki vse stvari naredi samo napol: ben videz in status človeka, ampak daje 
daje občutek obuje le en čevelj, obleče eno hlačnico, občutek brezpogojnega sprejemanja. 
brezpogojnega popije samo pol kozarca mleka in pride Hkrati so dobri vzgojitelji, saj če se do 
sprejemanja. samo do pol poti v šolo. Edina stvar, ki njih ne obnašamo primerno, bodo zbe-
jo naredi v celoti, pa je, da poje vse pa- žale ali odreagirale z agresijo. 
lačinke z marmelado. Tinko je živel ob Morda si je Tinko želel mačko zato, ker 
štirih odraslih osebah, to je svojih star- je zabavna in igriva, hkrati pa dokaj sa-
ših ter dedku in babici. Bil je zelo osa- mosvoja, kakor je bil on sam. Otroci, 
mljen, zato si je močno želel domačo ki imajo domačo žival, lahko ob njej 
žival, s katero bi se lahko igral in družil. doživljajo pozitivne občutke varnosti, 
Ko končno sreča tako žival, mačko, se nežnosti in zaželenosti. To je še poseb-
z njo otroško pomenjkuje in prigovarja no pomembno takrat, ko tega niso de-
domačim, če bi jo vzeli v svoj dom. Ko ležni v svojem domačem, družinskem 
je mama tako slišala pogovor med Tin- okolju. Seveda žival ne more biti na-
kom in mucko, je opazila, da se je Tin- domestilo za medosebne odnose, pač 
ko spremenil. Opazila je, da mu družba pa le kot dopolnilo. Tako smo lahko 
res dobro dene in da se z mačko lahko priča, kako se otrok igra npr. z mačko 
druži in igra, zato izpolni njegovo željo. ali psom, kako v tej igri uživa, se spro-
12
Foto: Pixabay
sti, žival ljubkuje in se z njo pogovarja. dogovarjanje, prevzemanje odgovorno-
Taka igra pa spodbuja njegov jezikovni, sti in doslednost pri skrbi.
kognitivni in tudi socialni razvoj.
TINKO POLOVINKO  
MOČNA VEZ IN NJEGOVA MAČKA
Kljub temu da gre za žival, hišnega ljub- V primeru našega Polovinka je bila mač-
ljenčka, se med osebo in živaljo lahko ka morda ključni dejavnik oz. sprožilec, 
vzpostavi močna vez, celo tako močna, da je lahko počasi spreminjal svoje “ne- Morda je prav 
da žival postane del neke družine, neke- mogoče” vedenje. Mačka je zanj pred- odločitev za 
ga sistema. Kadar znotraj le tega otrok stavljala skrb in je hkrati ona poskrbela domačo žival 
prevzame del skrbi za žival, ko jo recimo zanj, ne nek način čutila z njim in zato danes lahko 
hrani, s tem krepi svojo odgovornost in sprožila pozitivne čustvene in druge od-
tudi samospoštovanje. S tem ko žival zive. Za razliko od njegovih družinskih rešitev za otroka 
vodi in trenira, tudi sami vidi, da ga le- članov je lahko bila vedno z njim, tudi in mladostnika, ki 
-ta posluša, mu sledi in se pusti voditi. takrat ko so bili ostali pri delu, v službi ali pretirano obiskuje 
Kadar je za to svoje delo otrok še pohva- kako drugače odsotni. Z njo se je lahko virtualni svet. Žival 
ljen, pridobiva na samozavesti. Morda mirno pogovarjal, kar je gotovo nanj de- namreč potrebuje 
je prav odločitev za domačo žival danes lovalo terapevtsko, kar je tudi ena od la- človekov čas bodisi 
lahko rešitev za otroka in mladostnika, stnost živali na splošno. Zaradi domače za nego, sprehod, 
ki pretirano obiskuje virtualni svet. Ži- živali pa je tudi mama lahko lažje prišla ljubkovanje, igro, kar 
val namreč potrebuje človekov čas bo- do komunikacije s svojim Tinkom. mladega človeka 
disi za nego, sprehod, ljubkovanje, igro, Živali pa so imele tudi v življenju sve- pozitivno motivira, 
kar mladega človeka pozitivno motivi- tnikov svoje posebno mesto. Pomislimo da je dejaven in se 
ra, da je dejaven in se spravi v pogon. samo na Frančiška Asiškega, Antona 
Ob tem pa kot skrbnik čuti dolžnost, Padovanskega, Filipa Nerija, Martina spravi v pogon. 
da žival npr. ob grmenju pomiri, kar Tourskega, Janeza Boska idr. V Cerkve-
spodbuja empatijo. Po drugi strani pa nem letu smo lahko priča blagoslovu ži-
domači hišni ljubljenček poskrbi, da se vali, vsekakor pa tega področja (še) ne 
morajo vloge okrog skrbi zanj porazde- znamo izkoristiti in ovrednotiti v kate-
liti med družinske člane, kar pa zahteva hezi in v pastoralni dejavnosti.
13
SALEZIJANSKA SVETOST
Bistvo salezijanske 
poklicanosti je 
materinskost  
v sprejemanju
Papež Leon XIV. je v petek, 13. junija 2025, vodil redni 
javni konzistorij za kanonizacijo blaženih, med katerimi 
je tudi misijonarka Marija Troncatti, sestra hčera 
Marije Pomočnice. Skupaj s petimi drugimi blaženimi 
bo za svetnico proglašena v nedeljo, 19. oktobra 
letos. Ob tej priložnosti je vrhovna predstojnica hčera 
Marije Pomočnice, s. Chiara Cazzuola, na vse sestre 
naslovila video poslanico, katere besedilo objavljamo v 
nadaljevanju.
s. CHIARA CAZZUOLA, fma Drage sestre, z veseljem se obra- resnično navdušena nad Jezusom in 
vrhovna predstojnica čam na vas in se skupaj z vami za Jezusa. Skrivnost njene brezpogojne 
Povzeto po FMA.SI
zahvaljujem Gospodu za velike podaritve izvira iz nenehne molitve, iz 
stvari, ki jih dela v Cerkvi in v zgodo- zadrževanja pred Gospodom; iz tega, da 
vini naše Družbe z neposrednim pose- se njeno srce polni z njegovo ljubeznijo. 
gom Marije Pomočnice. Čez dan hodi z rožnim vencem v roki 
Prepričana sem, da je skorajšnja ka- in se izroča v varstvo Mariji Pomočnici 
nonizacija s. Marije Troncatti za vse in vodnici v trenutkih veselja, žrtve in 
hčere Marije Pomočnice izjemna mi- nevarnosti. Je neutrudna mati v svojem 
lost, klic k prenovi, da bi pogumno in služenju ubogim, malim, bolnim in pre-
z veseljem nadaljevale pot svetosti, po izkušanim, tako njenim dragim Kivar-
kateri nas danes vabi Bog. jem kakor tudi priseljencem. Z nežno-
stjo in ljubeznijo se razdaja ranjenemu 
Rada bi se še enkrat zaustavila ob njeni človeštvu in pričuje, zlasti v ekvadorski 
Vse foto: Arhiv FMA osebi in njeni svetosti. džungli, o Očetovi ljubezni do vseh nje-
Opis, ki v nekaj besedah o govih otrok. Zato jo ljudje ljubkovalno 
njej povzema vse, je zago- kličejo madrecita [mamica, op. prev.].
tovo ta, da je bila srečna in Lepo je videti, da ohranja lastnosti po-
zvesta hči Marije Pomoč- nižne ženske, ki se zaveda svoje krh-
nice in zato Mati! V njej kosti, a se v celoti uresničuje kot sale-
se jasno kaže materinska zijanska misijonarka, pogumna, drzna, 
razsežnost, ki ustvarja mejna ženska, preroška hči Marije Po-
obilje življenja okoli sebe močnice, ki se je sposobna inkulturi-
in ima svoj vir v globoki rati v posebno zahtevni stvarnosti, kot 
intimnosti z Gospodom. je džungla Ekvadorja, in uteleša naj-
Sestro Marijo lahko opi- pomembnejše značilnosti salezijanske 
šemo kot žensko, ki je karizme.
14
Eden od najbolj značilnih vidikov nje- Mavrica, ki ostaja na 
ne duhovnosti je odnos zaupljive lju- nebu vse do pogreba, 
bezni do Marije Pomočnice kristjanov. je jasno znamenje tega 
Ob pogledu nanjo se uči biti »pomoč- dogajanja.
nica« za ljudi, ki so ji zaupani. Biti Ma- Papež Frančišek nam je 
rijina hči pri sestri Mariji ni le čustvo, v homiliji, ki jo je imel 
ampak globoka resničnost, ki jo živi 15. maja 2022, dejal, da 
zavestno, kot pot krščanske in salezi- svetost ni v nekaj juna-
janske formacije, zato se spreminja v ških dejanjih, pač pa v 
dar materinstva v slogu preventivne- veliki ljubezni v vsakda-
ga sistema. Bistvo salezijanske pokli- njem življenju. Svetniki so naši sopot-
canosti je pravzaprav materinskost v niki, ki so živeli svetost z navdušenim 
sprejemanju, ki spoštuje ritme vsake sprejemanjem svoje poklicanosti in 
osebe, materinska ljubezen, ki je nežna so zato postali svetli odsevi Gospoda 
in ljubeča, a hkrati v zgodovini. In 
trdna in odločna. papež Leon XIV. 
Kot piše, je v ama- je v svoji katehezi 
zonski džungli v sredo, 28. maja, 
»vsak dan bolj sreč- ob premišljevanju 
na« zaradi svojega prilike o usmilje-
poklica, merilo nem Samarijanu 
njenega misijonar- poudaril, da smo, 
skega navdušenja še preden posta-
pa svojim doma- nemo verniki, 
čim opiše z bese- poklicani biti ljud-
dami »z vsem svo- je. Prav to, da smo 
jim srcem«. človeški, torej, da 
V sedeminštiride- smo sočutni spričo 
setih letih misijonarskega življenja je slabosti, šibkos-
njen edini cilj pomagati ljudem, da se ti, ran in stisk, je priložnost, da vero-
srečajo z Jezusom. Zdravi rane na tele- dostojno pričujemo o evangeliju in ga 
sih staroselcev, ki se v imenu maščeva- nalezljivo širimo. Tako je živela s. Ma-
nja pobijajo med seboj, vendar išče vse rija Troncatti, vedno odprta, globoko 
načine, da bi jim spregovorila o odpuš- človeška in zato prava misijonarka po 
čanju, spravi in evangeliju. Božjem srcu.
Zagovarja pravice in možnosti razvoja Sprejmimo besede papeža Frančiška in 
domorodnega prebivalstva, kadar na- papeža Leona kot povabilo, da se not-
seljenci nad njim zagospodujejo, oskr- ranje prenovimo in za-
buje brez razlike ene in druge in jim upamo svoje poslanstvo 
pomaga živeti bolj bratsko. Izobražuje Mariji, materi Cerkve in 
žene naseljencev, da med ljudmi sejejo prvi misijonarki. Ona je 
besede dobrote, pravičnosti, bratstva, bila za naše ustanovitelje 
enakosti, saj se zaveda, da je z vzgojno in za s. Marijo Troncatti 
močjo žensk mogoče doseči srca moš- tista, ki nas vodi, nam po-
kih, da jih je mogoče vzgojiti za bolj maga, ohranja naš pog-
spoštljivo medsebojno sobivanje. led odprt za nove stvar-
Vse to do popolne življenjske daritve. nosti z misijonarskim in 
Po Marijini smrti priseljenci in prvot- preroškim srcem, ki je 
ni prebivalci še močneje začutijo nje- bogato s človečnostjo, so-
no prisotnost in zaživijo v bratstvu. čutjem in upanjem.
15
MLADI NA POTI
»Priložnost delati z mladimi  
mi prinaša neko vznemirjenje.«
Petra Čepon je 24-letna radiološka inženirka, prostovoljka, ki je aktivna na številnih 
področjih. Februarja 2025 je v svetišču Marije Pomočnice na Rakovniku izrekla slovesno 
obljubo in postala salezijanka sotrudnica. V intervjuju spregovori o svojih vrednotah, 
prostovoljstvu, mladih, veri ter o tem, kako v vsakdanu živi, daje življenje za mlade.
Pogovarjala se je Petra, kako bi se opisala? prejela vrednote, kot so sočutje, vera, 
TJAŠA TRAVEN odgovornost in tudi zavedanje, da 
Fundacija Don Bosko Sem mlado dekle, ki zadnje čase svo-
je poslanstvo opaža predvsem v pre- družina ni samoumevna. Včasih ti že 
življanju časa z mladimi in delu z kot majhnemu otroku kdo od zunaj 
njimi. Včasih to pomeni neposredno pove ali nakaže, da »vas je preveč«, da 
delo z mladimi, včasih je to priprava si mogoče komu v breme. Zato želim 
programov za mlade, včasih pa moli- posebej poudariti, da otrok ni breme 
tev za mlade. Sem kmečko dekle, ki pa niti družbi in niti staršem, ki so se za-
staršem na kmetiji pomaga le še občas- vestno odločili, da te bodo obdržali 
no. Sem deseti otrok od enajstih v naši in vzgajali. Prav v družini sem dobila 
družini, delam pa kot radiološka inže- vpogled v to, da je življenje vrednota. 
nirka. V našem poklicu rečemo I can In to vrednoto želim predajati naprej.
see right through you (vidim skozi tebe 
in te berem kot knjigo).  Kako si sploh prišla v stik s salezijanci 
in kaj te je v njihovi karizmi tako 
nagovorilo, da si se odločila tudi za 
Prihajaš iz zelo velike družine, kar obljubo sotrudništva?
danes ni povsem običajno. Kako je to 
vplivalo na tvoje vrednote? V stik s salezijanci sem prišla po 
prvem letniku na fakulteti, ko me je na 
Danes vidim, da me je odraščanje v Uskovniške tedne povabila prijateljica 
veliki družini zelo oblikovalo, čeprav Meta. Moje sestre so sicer obiskovale 
kot otrok tega še ne občutiš. Hitro sem Gimnazijo Želimlje, vendar sem jaz 
se naučila deliti, poprijeti za delo, biti svojo ledino zorala na Uskovniških 
v družbi, četudi sem imela kot otrok tednih. Tam sem spoznala tisti del sa-
rada svoj mir in knjige. Kljub temu lezijanskega duha, za katerega nisem 
sem ugotovila, da je bolje, če nisem vedela, da mi manjka: petje pesmi, 
sama. Lepše je, če greš z nekom na sprejetost, odprtost … Spoznala sem, 
sprehod ali si preprosto navzoč v istem da ni pomemben le »moj prav«, ampak 
prostoru. da se je dobro o nekaterih temah po-
Zadnja leta se vse bolj zavedam, kako govoriti in dovoliti, da te kdo usmer-
pomembno je, da sem v taki družini ja. Teme, kot so spolnost, zasvojenosti 
16
Foto: osebni arhiv
itn., je pomembno nasloviti, da spoz- ker se izobražuješ za nek poklic, delaš 
naš, da tisto, v kar te družba vleče, ni pa lahko povsem nekaj drugega. Ljudje 
vedno najbolje. Na Uskovniških tednih preizkušajo različne službe in vloge, iš-
in tudi na duhovnih vajah pa spoznaš čejo sebe in svojo osebno poklicanost. 
tudi, da nisi edini, ki imaš o neki temi Prostovoljstvo je nekaj, kar počnem iz 
drugačno mnenje od večine. srca. To zame ni neka »dodatna dejav-
Pri salezijanski karizmi zelo težko nost«, ampak je prostor, kjer najdem 
opredelim, kaj točno me je najbolj notranji stik s seboj in z drugimi. 
navdihnilo, ker me navdihuje celotno Odkrivam predvsem prostovoljstvo 
don Boskovo življenje. Pomembno mi v salezijanskih vodah, hkrati pa grem 
je bilo spoznanje, da don Bosku ni bilo rada tudi kam drugam. V septembru 
vse podarjeno, ampak da je moral vlo- se rada zadržujem še na Katoliški mla- Pomembno mi 
žiti ogromno truda. V salezijanski ka- dini in sodelujem pri Stični mladih. je bilo spoznanje, 
rizmi me navdihuje veselje, sprejema- da don Bosku ni 
nje mladih in želja po njihovi vzgoji. bilo vse podarjeno, 
Radi rečemo, da »na mladih svet stoji«, Zaključuješ študij, delaš, si 
ampak da je moral 
ampak če nimajo dobrih temeljev, se podpredsednica Združenja 
bodo zrušili. Že tisto, kar je pod zem- animatorjev Oratorija, ena izmed vložiti ogromno 
ljo, mora biti močno, da temelji stojijo. vodij Animatlona, animatorka na truda. V salezijanski 
Uskovniških tednih in sodeluješ pri karizmi me 
Stični mladih. Kje se vsi ti svetovi navdihuje veselje, 
Kaj ti pomeni prostovoljstvo? Ali si srečujejo? Kako ti uspe usklajevati vse 
dejavna tudi izven salezijanskega vloge? Od kod črpaš moč? sprejemanje mladih 
okolja? in želja po njihovi 
Srečujemo se predvsem ljudje, ki nas vzgoji. 
Prostovoljstvo mi poživi duha in mi povezujejo iste vrednote: povezuje nas 
daje bistvo. Kar daš, večinoma dobiš Bog in vera, isti cilji, ker vsi delamo za 
nazaj, včasih morda tudi ne, včasih mlade, ker vsi vlagamo v boljšo priho-
šele čez čas. V preteklosti si se izob- dnost. Recimo, da smo vsi vrtnarji, ki 
razil za nek poklic in si ga opravljal. se srečujemo na istem vrtu in sadimo. 
Tvoja vloga je bila jasna in družbeno Včasih komu stopiš tudi v njegovo gre-
osmišljena. Imel si svoje »mesto v sve- do in te potem okrega, ker si mu gredo 
tu«. Danes pa to ni več samoumevno, polomil. Mi sejemo, ampak potem ne-
17
družbi, ki se še sama išče. Pokonci me 
držijo tiste male »lučke«, ki zasijejo, 
ko mlad človek naredi korak naprej, 
ko mu nekdo da priložnost, mu stoji 
ob strani in ga spodbuja. Mladi imajo 
veliko talentov in pogosto tudi mene 
opomnijo, da v svoje življenje ne smem 
pozabiti vključevati Boga.
Verjamem, da je ključno, da mi živimo 
med mladimi in ne le poleg njih. Da jih 
povabimo v življenje, ki je dejavno, živo 
in veselo. Mladi morajo imeti možnost 
Foto: osebni arhiv raziskovati svet, se učiti iz napak, raz-
kaj časa ne vidimo, kaj se s semenom likovati med dobrim in škodljivim. 
dogaja. Jezus pa je v vetru, vodi, soncu, Vemo, da droge uničujejo, da porno-
zemlji in pomaga, da semena vzklijejo grafija zasvaja in razdira odnose, da je 
in se razvijejo v cvetove. Eni cvetovi težko reči »ne«, če ne želiš piti alkohola 
vzklijejo prej, drugi kasneje. kot večina. A prav zato je pomembno, 
Usklajevanje vlog ponavadi poteka da jih opogumimo, da znajo izbrati 
tako, da se najprej uskladim s svojo zase tisto, kar jih res gradi, pa naj bo 
jedrno družino, ker živim doma. Vse to šport, umetnost, prijateljstva … 
ostale vloge pa same padejo na svoje karkoli, kar prinaša življenje.
Verjamem, da mesto. Prostovoljno delam sicer pet 
je ključno, da Ne želim, da so mladi strogo konser-
dni na teden, včasih še kakšno soboto 
mi živimo med ali nedeljo. Dan ima 24 ur in mislim, vativni, ampak da živijo z nogami na 
mladimi in ne le da je možno vse ustrezno razporedi- tleh in s srcem v nebesih, da se nauči-
ti. Za moč pa lahko rečem samo, da jo živeti veselo in tudi uživati na zdrav 
poleg njih. Da 
jih povabimo zmorem, dokler zmorem, potem pa način.
moram včasih zmoliti, ker v določenih 
v življenje, ki je trenutkih nimam moči. 
dejavno, živo in Kaj ti konkretno v tvojem vsakdanu 
veselo. Mladi pomeni dati življenje mladim po don 
morajo imeti Skozi svoje prostovoljno delo si veliko Boskovem zgledu?
v stiku z mladimi. Kaj te pri današnjih 
možnost raziskovati To je moje poslanstvo, za katerega 
mladih najbolj vznemirja? Kaj je po 
svet, se učiti iz upam, da ga izpolnjujem. Želim si 
tvojem ključno, ko danes nagovarjamo 
napak, razlikovati mlade? usmerjati mlade in delati tudi za svojo 
med dobrim in družino, ki, tako upam, jo bom nekoč 
Pri mladih me vznemirja predvsem to, 
škodljivim. imela. To, da imam priložnost delati 
da si težko postavijo cilje in da pogos- z mladimi, mi prinaša neko vznemir-
to ob prvi prepreki odnehajo. Pogosto 
so obremenjeni z željo po popolnosti. jenje. Daje mi tudi neko mirnost, ker 
Sebe postavljajo v središče pozornos- vem, da dam vse od sebe in potem 
ti, a hkrati niso zadovoljni s tem, kar samo pustim, da semena klijejo. Vedno 
so. Zaradi primerjanja z nedosegljivi- želim doprinesti s kakšno inovativno 
mi ideali postajajo ranljivi in iz tega idejo, s primernim načinom komuni-
nezadovoljstva pogosto izvirajo tudi kacije in s predajanjem vere, ki jo po-
različne zasvojenosti. Mladi se iščejo v gosto spoznavam preko drugih ljudi.
18
Ilustracija: Juan E. Juvančič
19
V RAZMISLEK
BRUNO FERRERO, sdb; ilustracija FABRIZIO ZUBANI
Po terminalu letališča je tekla skupina mladih menedžerjev, 
ki so končali tedensko izobraževanje. Bil je petek zvečer in 
vsi so za konec tedna želeli domov.
Bilo je že pozno in zamujali so. Vkrcanje za njihov let so že 
večkrat napovedali po zvočnikih.
Z aktovkami, vozovnicami in potnimi listi so hiteli po 
letaliških hodnikih, ko sta se dva izmed njih nenamerno 
spotaknila ob stojnico s sadjem in zadela zabojček z jabolki.
Jabolka so se raztresla po tleh. Ne da bi se zadržali ali se 
ozrli, so menedžerji hiteli naprej in uspeli ujeti letalo.
Vsi, razen enega. Slednji je premogel sočutje do lastnika 
stojnice z jabolki. Prijateljem je zavpil, naj nadaljujejo brez 
njega, ženi pa sporočil, da bo prispel z naslednjim letom.
Nato se je vrnil na terminal in videl, da so jabolka še vedno 
raztresena po tleh. Presenečenje je bilo veliko,  
ko je ugotovil, da je lastnica jabolk slepa deklica.
Našel jo je v joku, z debelimi solzami, ki so ji tekle po licih.
Sklonil se je in skušal pobrati jabolka, medtem ko je 
množica ljudi hodila mimo, ne da bi se ustavila, ne da bi 
koga zanimalo, kaj se je zgodilo. Pokleknil je z deklico, zložil 
jabolka v zabojček in ji spet pomagal postaviti pult. Ko je 
pobiral jabolka, je ugotovil, da so mnoga obtolčena zaradi 
padca. 
Ko je končal, je vzel denarnico in deklico vprašal:  
»Si v redu?« Nasmejana je prikimala z glavo.
V roko ji je podal bankovec za sto evrov. Nato je nadaljeval: 
»Vzemi jih, prosim. Že za samo škodo,  
ki smo jo naredili. Upam, da ti nisem pokvaril dneva.«
Obrnil se je, da bi odšel, ko ga je deklica poklicala: 
»Gospod!«
Ustavil se je in se obrnil, da bi pogledal v njene slepe oči.
Nadaljevala je: »Si ti Jezus?«
Ustavil se je in se še nekajkrat obrnil, preden se je odpravil 
na let z vprašanjem, ki je gorelo in odzvanjalo v njegovi 
duši: »Si ti Jezus?«
20
Zeferin,  Ha?
jajce se  Seveda!
napiše z  
j-jem!
se je težko ni najboljšega 
prilagodil? zdravja, a je 
zgleden 
učenec.
ob tem 
ima svojo 
razlago, zakaj 
želi biti tu.
zefirin! Zefirin, lepo 
pridi za je videti, kako 
trenutek se igraš s 
sem! sošolci. učitelj mi 
pravi, da imaš 
razlog, zakaj 
si tukaj.
dober 
dan!
kar se učim 
tukaj v 
zavodu, bo v 
korist mojim 
ljudem. enako,  
kot sta 
oče in dedek.
21
salezijanski 
zavod, 1901
cof! zefirin!
cof!
zefirin!
cof!
Cof!
kdo ste?!
kaj hočete  
od mene?
ti nas poznaš ...
v tvoji deželi 
potrebujemo 
tvojo pomoč!
potrebujemo 
luč,
zefirin!
potrebujemo 
luč!
22 o bog!
sanje so bile 
za zefirina 
znamenje, da mora 
luč evangelija 
prinesti med svoje 
ljudstvo. zato se je 
odločil, da 
postane 
salezijanski 
duhovnik.
njegovo redno 
pokašljevanje se 
je počasi razvilo 
v tuberkulozo.
viedma, 
argentina, 
1903
kljub vsem 
potrebnim 
ukrepom ...
... ni bilo 
znakov 
izboljšanja.
salezijanski škof janez 
cagliero se je odločil, 
da ga odpelje v italijo na 
zdravljenje in študij.
potovanje 
je bilo za 
zeferina 
več kot 
presenečenje.
23
videti si  
frascati, Rim, boljše kot očitno ti 
italija, 1904 prejšnji evropski zrak 
teden. pomaga pri 
kako se zdravljenju.
počutiš  
danes,  
zefirin?
gospod 
vrhovni kakšna čast,  
predstojnik, da lahko 
hvala za  dobro govorim z 
skrb. sem! don boskovim 
naslednikom.
ah, ja! ne povej lahko pride iz 
mu, da sem nebes in me zefirin,  
prevzel popravi! naj ti  
njegovo zaupam 
pomembno 
mesto! novico.
v teh dneh 
boš obiskal 
nekoga, ki 
bi te rad 
spoznal.
24
FUNDACIJA DON BOSKO
Skupaj za mlade  
v duhu svetega Janeza Boska
Foto: Marko Suhoveršnik
Fundacija don Bosko zbira TJAŠA TRAVEN 
sredstva za različne dejavno- Fundacija Don Bosko
sti salezijanskega poslanstva, 
Rakovniška ulica 6 ki mladim omogočajo, da rastejo, se 
1000 Ljubljana izobražujejo in imajo podporo v po-
 splet  fundacija.donbosko.si  membnih življenjskih obdobjih. Ob 
 fb  Fundacija don Bosko tem posebno pozornost namenjamo 
 t  041 215 711 (J. Potočnik)  mladim iz socialno šibkejših oko-
 t  030 362 800 (Fundacija) lij ali tistim, ki iščejo svoje mesto v 
 e pošta  fundacija@sdb.si družbi.
NAKAZILO
Darujete lahko osebno na Zbrana sredstva so namenjena šti-
Rakovniku, preko položnice  pendijam, enkratni pomoči, pro-
ali nakazila na TRR. gramom neformalnega izobraže-
  iban  SI56 0205 8026 2282 413 vanja, misijonom ter obnovi in 
  koda CHAR gradnji vzgojnih, sakralnih in špor-
  sklic  namen nakazila tnih objektov. Pomagamo tudi ob na-
 SI00 100 podpora salezijanski  ravnih nesrečah in drugih izrednih 
  vzgojni dejavnosti dogodkih, kjer je solidarnost najbolj 
 SI00 101 Skala potrebna.
 SI00 102 Gimnazija Želimlje
 SI00 103 Uskovnica Vse naše delo izhaja iz don Boskove-
 SI00 104 štipendije ga preventivnega vzgojnega sistema, 
 SI00 105 revija Don Bosko ki temelji na razumu, veri in ljubezni 
 SI00 106 misijoni ter mladim pomaga odrasti v dobre 
 SI00 201 naravne nesreče kristjane in poštene državljane.
 SI00 500 Vietnam
 SI00 501 Maribor Veseli in hvaležni smo za vsak izraz 
Hočete storiti  
 SI00 601 Rakovnik zaupanja in vsako podporo, ki jo na-
 SI00 602 mašna zveza menite našim prizadevanjem. Sku- kaj dobrega? 
 SI00 800 razno (sv. maše ...) paj z vami lahko mnogim mladim Vzgajajte mlade.
odpremo pot v svetlo prihodnost. sveti janez bosko
25
KNJIGA VZGAJA
Otrok, ki je govoril z angeli
Prinašali so mu otroke, da bi se jih dotaknil, učenci pa so jih grajali. Ko je Jezus to videl, je 
postal nejevoljen in jim je rekel: »Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, kajti 
takšnih je Božje kraljestvo. Resnično, povem vam: Kdor ne sprejme Božjega kraljestva kakor 
otrok, nikakor ne pride vanj.« Mr 10,13-15
TINKARA ČERIN c pšajo dan, se z njim pogovarjajo, igrajo 
Založba Salve V erkvenem letu ta oziroma 
podobne odlomke večkrat sli- in mu pripovedujejo o Resnici. Kako 
šimo pri sveti maši. In nato je to sprejel David? Sploh ne na zares 
ima duhovnik navadno pridigo o tem, dramatičen način! Po tretjem poskusu 
da moramo kot otroci zaupati Očetu zdravljenja agresivnega tumorja, ko se 
s svojim življenjem, težavami, najbliž- je zbudil iz narkoze, je v preprostem ve-
jimi in prihodnostjo. A roko na srce, selju naznanil materi, da je videl angele. 
odrasli si ne znamo zares predstavljati, Videval jih je vse do smrti. Odnos med 
kaj pomeni imeti zau- Davidom in angeli ni bil 
Costanza Signorelli panje kot otrok in prav nič drugačen od 
DAVID kaj sploh pomeni navadnega odnosa med 
imeti otroško vero. najboljšimi prijatelji. 
OTROK, KI JE Tako močno smo Angeli so bili del real-
GOVORIL zapleteni v mrežo nosti za Davida. To je 
Z ANGELI svojih težav, strahov, ta vera! Da sprejmeš, 
prevod ran in navezanosti, da da je duhovni svet 
Andrej Baligač še  za nedeljsko kosilo resničen in da ne-
založba težko zares zaupamo besa obstajajo. Od-
Salve, 2025 Bogu, da bomo jedli nos med Davidom, 
nekaj dobrega. angeli in kasneje 
David – mogoče lahko tudi Marijo in 
z vero rečemo kar sve- Jezusom kaže na 
ti David – pa je otrok, ki to, kako sta vera v 
zelo dobro demonstrira, obstoj teh oseb in odnos, 
kako verovati kakor otrok. ki ga je gojil do njih, vplival na 
Mali fantek, ki je velik del njegovo nadaljnje ravnanje.
otroštva preživel v boju z boleznijo, David je angele sprejel kot prijatelje, 
kar naenkrat začne videvati angele. Po Marijo kot nežno in ljubečo mamo ter 
opisu sodeč ne gre za privide, podobe Jezusa kot tistega, ki si ga je že dolgo 
nepremičnega angela iz kakšne uokvir- želel spoznati. Davida in nebesna bitja 
jene slike, temveč žive osebe, ki mu le- povezuje ljubezen, otrok razume, kaj 
26
je njihova srčna želja in razume, kaj prejemal. Skozi starševska vprašanja o Dih jemajoča knjiga. 
jih lahko prizadene in užalosti. Ravna videnjih sta pronicala strah in bolečina, Ob branju so me 
se v skladu s tem. Tu vidimo, da iz vere ki sta ju doživljala. Mama je mnogo- presunile tudi 
pridemo do odnosa, v odnosu do razu- krat vprašala sina, če lahko prosi angele 
mevanja in iz razumevanja do ravnanja. letnice Davidovega 
in Marijo, da ga ozdravijo, da bi ostal z 
Davidu je bilo tako logično, da greh trpljenja, ki 
njimi na zemlji. David ji je enkrat odgo-
povzroči Mariji žalost in se ga zaradi voril, da angeli tega ne zmorejo, drugič, sovpadajo s časom 
tega izogiba. Kolikokrat nam sploh pri- da se Marija trudi, proti koncu pa, da trpljenja  
de na pamet, da ne bi grešili oziroma ne Marija pravi, da so Božji načrti drugač- mojega sina 
bi podlegli skušnjavi, ker bi s tem uža- ni. Očeta je David neki dan presenetil z Rožleta, ki je, prav 
lostili Marijo in Jezusu povzročili bo- izjavo, da so mu angeli povedali, da ga tako kot David, 
lečino? Ne, večina razmišlja o kazni, o ima zelo rad. Oče je ostal brez besed, saj hrepenel po 
tem, da bo Bog udaril po nas, če bomo se je v preteklih dneh obremenjeval z 
grešili in smo onesposobljeni gledanja nebesih, še posebej 
vprašanji, če dovolj časa posveča sinu, če 
skozi prizmo ljubezni. V bistvu pa bi v trenutkih,  
nas morala voditi ljubezen! A le kako, ve, da ga ima rad, če mu izkazuje dovolj ko mu je tumor 
če pa nimamo pravega odnosa ljubez- ljubezni. Angeli so ga slišali ter pomirili. razžiral obraz.
ni, ker ne verjamemo zares v resničnost Pričevanje Davida je svojevrstna skriv- Urška Valjavec
božjih bitij in Boga … ker v bistvu ni- nost in milost. Skrivnost se kaže že, ko 
mamo otroške vere? se vprašamo, zakaj je bil Božji načrt, da 
Pričevanja, kot je Davidovo, je tako ga pri svojih rosnih osmih letih Bog po 
preprosto, a tako šokantno in ganljivo. tako boleči poti vzame k sebi ter zakaj 
Ob branju njegovih besed in tem, kako je bil ravno on izbran za milost videnja 
je spreobračal svoje starše, se oči kar nebes in njenih prebivalcev, čeprav fant 
zarosijo. Posredno in neposredno bere- ni bil vzgajan v veri; milost pa v tem, 
mo o neizmerni materini bolečini, ki je da je s svojim pričevanjem spreobračal 
počasi in boleče izgubljala svojega sina, srca bližnjih, ki so videli in verovali, da 
ki je preklela Boga ob ponovni vrnitvi je to pristno delovanje Boga. Bralcem 
tumorja in kasneje iskala Resnico sko- preprosto pokaže, kaj pomeni sprejeti 
zi sinova doživljanja in milosti, ki jih je Božje kraljestvo kakor otrok.
 JUNAK NA KRISTUSOVI POTI
Slovensko-argentinski ustvarjalec Juan 
E. Juvančič je pripravil strip o Lojzetu 
Grozdetu, ki je tudi osrednji lik pole-
tnih oratorijev po slovenskih župnijah. 
Pred praznikom sv. Rešnjega telesa in 
krvi, 18. junija 2025, sta ga v Knjigvar-
ni Don Bosko na Rakovniku, skupaj z 
gospo Mirjam Oblak iz Argentine, spre-
jela vodja programskega sveta založbe 
Salve Andrej Baligač in član Marko Su-
hoveršnik. Po besedah Mirjam Oblak je 
blaženi Lojze Grozde eden izmed svetlih 
zvezd, na katerega se obračajo Slovenci 
v Argentini in njegov zgled širijo tudi v 
argentinskih slovenskih šolah. V tem so 
lahko zgled Slovencem v domovini.
27
SVETIŠČA DON BOSKOVE MARIJE
Svetišče Marije Pomočnice Matunga 
mumbaj, indija
V Indiji se na obrobju Mumbaja nahaja območje Matunga, v katerem stoji svetišče Marije 
Pomočnice, med domačini znano tudi kot cerkev »Naše don Boskove Gospe«.
Po ANS priredil Svetišče Marije Pomočnice v Celotno svetišče je oblečeno v zlato rja-
MARKO SUHOVERŠNIK, sdb Matungi je danes kraj, ki ga vi granit iz Malada. V oči takoj pade 
obiščejo vsi Marijini častilci, ki pozlačen kip Marije Pomočnice, visok 4 
potujejo v Mumbaj. Ponaša se s presti- metre, ki veličastno stoji na vrhu velike 
žno zgodovino. Dovoljenje za gradnjo kupole. Da so ga leta 1957 postavili na 
je izdal mestni svet Mumbaja leta 1955, to mesto, je bil pravi inženirski podvig. 
vendar so temeljni kamen položili že Kip, ulit v Turinu, je viden kilometre 
leto pred tem, blagoslovil pa ga je kardi- daleč in še danes, ko v mestu rastejo 
nal Valerian Gracias 7. decembra 1954. številni nebotičniki, ostaja pomemben 
Po dveh letih je bil ogromen spomenik, mejnik na obzorju območja Matunga-
zahvaljujoč trdemu delu vseh sodelujo- -Wadala.
čih, dokončan, in 5. avgusta 1957 je po- Notranjost cerkve je v celoti oblečena v 
možni mumbajski škof Longinus Perei- italijanski marmor različnih odtenkov s 
ra blagoslovil in slovesno odprl svetišče. presenetljivo simetričnimi črtami. Na-
28. novembra 1964 je svetišče slovesno ravna umetnost v simetriji marmorja se 
posvetil nadškof Hubert D'Rosario sku- urejeno prepleta z umetnostjo, ustvarje-
paj s sedmimi škofi ob začetku 39. med- no v obliki pravokotnih plošč s podoba-
narodnega evharističnega kongresa. Le mi 14 postaj križevega pota.
teden dni kasneje, 4. decembra 1964, ga Še bolj zanimivih pa je 15 tradicional-
je obiskal papež Pavel VI. in blagoslo- nih skrivnosti rožnega venca in pet pri-
vil kip Marije Pomočnice, ki ga še sedaj zorov iz don Boskovega življenja, ove-
uporabljajo pri vsakoletni procesiji. kovečenih v vitražih, ki se nahajajo nad 
Svetišče Marije Pomočnice, ki sta ga pravokotnimi mozaičnimi ploščami. 
zasnovala lokalna arhitekta Patkil in Še bolj impresivni so vitraži z marijan-
Dadarkar, ima tradicionalno obliko la- skimi motivi na vrhu glavnega oltarja, 
tinskega križa, z veliko kupolo na kon- ki jih je ustvaril italijanski slikar Pietro 
cu glavne ladje in dvema manjšima na Flavio iz Turina.
zvonikih ob vhodu. Arhitekturno se Omembe vredna je tudi kripta, ki je 
nanašata na rimske cerkve. Pročelje v ne zamudi noben romar. V kripti je v 
slogu starorimskih cerkva zaznamuje stenah v majhnih zlatih lončkih shra-
obokan portal z ogromnim mozaikom, njenih na stotine relikvij starodavnih 
ki prikazuje don Boska z Marijo. in sodobnih svetnikov, skupaj s petimi 
28
Vse foto: splet
obokanimi mozaičnimi ploščami, ki 
prikazujejo različne prizore iz Kristuso-
vega in don Boskovega življenja. Zaradi 
tihega in molitvenega vzdušja je priljub-
ljeno mesto številnih zakoncev, ki iščejo 
miren kraj za poroko, v intimnem, a ve-
likem prostoru (udobno lahko sprejme 
okoli dvesto ljudi).
Za mnoge katoličane v Mumbaju je 
svetišče živi simbol krščanske vere in 
duhovnosti. »Ohranili ste nam nepre-
cenljivo dediščino,« mnogi rečejo sale-
zijancem, ki oskrbujejo svetišče in vo-
dijo ustanovo.
Največje bogastvo pa so nedvomno šte-
vilni verniki, ki vsakodnevno prihajajo 
molit ali se udeležujejo prejema zakra-
mentov: mladi in stari, bogati in revni, 
tudi nekristjani prihajajo prosit milos-
ti, izpolnjevat zaobljube, darovat … 
ali preprosto ostanejo v tišini, stran od 
norega mestnega vrveža. In morda so 
starodavne spovednice danes najboljše 
priče o številu grešnikov, ki so se po ma-
terinski skrbi Marije Pomočnice vrnili 
k Bogu.
29
SALEZIJANSKI MISIJONI
S. Zvonka Mikec, častna občanka 
občine Šentrupert na Dolenjskem
Na občinski praznik občine Šentrupert, 2. junija 2025, je misijonarka s. Zvonka Mikec FMA 
postala častna občanka tega slikovitega in razvijajočega se dolenjskega kraja.
s. MIRA PEČE, fma Na 18. slavnostni seji občinskega Voditeljica kulturnega programa, Petra 
sveta, ki je potekala v Deželi ko- Krnc Laznik, je v predstavitvi častne ob-
zolcev – v edinstvenem muzeju čanke med drugim izpostavila: »V treh 
na prostem – je župan občine Šentru- desetletjih je misijonarka, vzgojiteljica 
pert, Tomaž Ramovš, podelil občinska in graditeljica mostov med narodi s svo-
priznanja nekaterim zaslužnim osebam jim delovanjem povezala dva svetova 
tega kraja ter za častno občanko razgla- in stkala močno solidarnostno nit med 
sil sokrajanko in neutrudno misijonar- Slovenijo in afriško celino … S svojo 
ko s. Zvonko Mikec. predanostjo, pogumom in neizmerno 
Razglasitev je z navdušenim aplavzom ljubeznijo do sočloveka uteleša najvišje 
potrdila množica zbranih Šentruper- vrednote človečnosti, vere in služenja. 
čanov in gostov iz sosednjih krajev. Po S. Zvonka Mikec prejme naziv častna 
tem, ko je župan orisal prehojeno pot in občanka občine Šentrupert za svoje 
nekatere razvojne načrte kraja, je z veli- misijonsko delo v Angoli in Mozambi-
kim spoštovanjem čestital »naši novi ča- ku, kjer že več kot tri desetletja zavzeto, 
pogumno, odgovorno, predano in z ve-
stni občanki, ki s svojim misijonarskim liko mero sočutja vodi vzgojno-izobra-
delom v svetu predstavlja našo občino ževalne in humanitarne projekte, med 
kot skupnost odprtih, srčnih ljudi«. drugim Botrstvo, skrbi za otroke, mlade 
Foto: Alenka Peterlin in njihove družine ter z močjo vere, zna-
nja in človeške topline gradi mostove 
solidarnosti, upanja in medkulturnega 
razumevanja, pri čemer za dobro navdi-
huje tudi prostovoljce iz domačega Šen-
truperta, Slovenije in tujine.«
Skromno in preprosto se je s. Zvon-
ka zahvalila in med drugim rekla: »… 
vabim vse, da skupaj nadaljujemo naše 
misijonarjenje, kajti misijonar, kjerkoli 
je, ni nikoli sam. Če ne bi imeli zaled-
ja, če ne bi imeli dobrih ljudi, ki nas 
spremljajo, ne bi mogli tudi v daljnih 
deželah kaj dobrega narediti. Najlepša 
hvala Šentrupertu, tej deželi, tej dolini, 
pa tudi tej lepi Sloveniji, ki velikodušno 
preko ogromno projektov pomaga, da 
lahko delamo in da smo to, kar smo. To 
priznanje ni samo moje, ni zame, am-
pak je za vse nas, ki sodelujemo pri tem 
velikem misijonskem poslanstvu.«
30
»Slovenska« Etiopija
Otroci spoznavajo Slovenijo in s pomočjo donatorjev prejemajo veliko dobrin. Letos smo jih 
obdarili z dvema novima igriščema, novim vodnjakom, oblačili in zalogo žita za celo leto.
Letošnje šolsko leto je bilo zame Obisk predsednice Nataše Pirc Musar je POLONA DOMINIK, sals 
v Bosco Children zelo posebno. med drugim pomenil tudi uradno odpr- laiška misijonarka
Sicer mi je vsak dan poseben, tje tega projekta. Otroci – seveda z mano 
ker imam čast delati in živeti s poseb- vred – smo se cel teden intenzivno prip-
nimi otroki, zaradi katerih sploh sem ravljali na visok obisk, se učili slovenskih 
tu v Etiopiji. Poleg edinstvene dinami- besed, pesmic dobrodošlice, urejanja če-
ke v naši veliki družini je bilo leto po- belnjakov, risanja risbic za goste …
membno tudi zaradi mnogih novosti in Na dan obiska smo vsi čutili, da se do-
obiskov iz Slovenije. gaja nekaj posebnega. V zraku je bilo 
Krona celotnega leta pa je bil 5. junij veselo pričakovanje. Ob prihodu kon-
2025, ko nas je s svojim obiskom po- voja diplomatskih vozil z gosti in spre-
častila predsednica Republike Sloveni- mljevalci se je razširil aplavz in pesem 
je Nataša Pirc Musar. Spremljali so jo ob harmoniki našega ravnatelja. Sledilo 
sodelavci iz protokola, Ministrstva za je srečanje. Otroci, ki se predstavnikov 
zunanje zadeve, državni sekretar in se- oblasti ponavadi bojijo in pred njimi be-
veda veleposlanica, ki je pri nas že do- žijo, ko skušajo preživeti na ulicah, so na 
mača, Kristina Radej z možem Alanom ta dan dobili povsem drugačno izkušnjo.
in svojo namestnico Vesno Dolinšek. Slovenska predsednica jim je namenila 
Veleposlanica je tudi certificirana čebe- veliko prijaznih besed, spodbud, daril 
larka in se je zavzela, da se čebelarstvo in objemov ter jih opogumila za pri-
kot način preživljanja najranljivejših hodnost. Tudi čebelice v novih čebel-
skupin v Etiopiji uvede tudi pri nas v njakih so njeno darilo in ko se sedaj z 
Bosco Children. njimi srečujejo med pridnim delom, se 
Naši otroci in mladostniki, ki priha- vedno spominjajo na ta čudoviti dan in 
jajo z ulic brez možnosti spodobnega čudovito Slovenijo.
preživljanja, pri nas poleg osnovnih Foto: Polona Dominik
potreb dobijo predvsem izobrazbo in 
spretnosti, ki jim pomagajo v priho-
dnosti. Z veleposlanico smo združili 
moči in naredili načrt za projekt, ki bo 
naše mlade usposabljal za čebelarstvo 
tako teoretično kot praktično, hkrati 
pa bodo dobili tudi vso potrebno opre-
mo. Veleposlaništvo je bilo s projektom 
uspešno in takoj smo začeli z delom. 
S pomočjo strokovnjakov smo dobili 
družine čebel, čebelnjake, zaščito in vso 
drugo opremo, tako da je prva skupina 
mojih »mulčkov« že začela čebelariti.
31
SALEZIJANCI SOTRUDNIKI
Pripadnost, 
ki presega meje lokalnega
Salezijanci sotrudniki smo povezani v svetovnem združenju. Če želimo v njem 
uresničevati svoje poslanstvo in poklicanost, je pomembna tudi organizacija, ki služi 
celotnemu združenju, članom in poslanstvu. Vendar združenja ne smemo dojemati 
zgolj kot »organizacijo« ali »strukturo«, temveč želimo občutiti pripadnost Njemu in 
salezijanski družini po vsem svetu. Gre za identiteto, skupne vrednote in poslanstvo.
BLAŽKA MERKAC, Sals v moji regiji, tedenskimi zoom sreča-
vrhovna svetovalka 
Združenja salezijancev nji z različnimi delovnimi skupinami 
sotrudnikov za srednjo in V našem načrtu apostolskega 
življenja je tako v statutu kot 
pravilniku jasno opredeljena sem med marcem in majem imela štiri 
vzhodno Evropo sama organizacija Združenja na vseh osebna srečanja s salezijanci sotrudni-
nivojih – lokalnem, inšpektorialnem, ki na vseh nivojih. Občutek pripadno-
regionalnem in svetovnem. Obenem sti, domačnosti, ki sem ju doživela na 
pa zaobjema našo individualno pri- vseh teh srečanjih, mi je dal upanja, da 
padnost Združenju, ki mora presegati je Združenje na dobri poti ter da so 
nivoje lokalnega. člani goreči in predani svojemu pos-
Tokrat bi z vami rada podelila delček lanstvu.
svojega poslanstva služenja Združenju V marcu sem se srečala s 160 člani lo-
preko izkušenj v tem letu. kalnih svetov na Slovaškem, kjer so v 
Poleg dnevnih kontaktov preko ma- letošnjem letu menjali vodstvo v vseh 
ilov, socialnih omrežij z vrhovnim 31 lokalnih centrih in to je bil trenu-
svetom, posameznimi inšpektorijami tek, ko so vsi prišli skupaj in bili delež-
Foto: osebni arhiv
Občutek 
pripadnosti, 
domačnosti, ki 
sem ju doživela na 
vseh teh srečanjih, 
mi je dal upanja, 
da je Združenje na 
dobri poti ter da 
so člani goreči in 
predani svojemu 
poslanstvu.
32
SVETOST V SALEZIJANSKI DRUŽINI
»Prepričana sem, da je razglasitev s. 
Marije Troncatti za svetnico izjemna 
milost za vse hčere Marije Pomočnice, 
klic, da se obnovimo, da bi s pogumom 
in veseljem nadaljevale pot svetosti, 
ki jo danes predlaga Bog,« je dejala 
s. Chiara Cazzuola, vrhovna predstoj-
nica sester FMA ob sporočilu papeža 
Leona XIV., da bo Marjia Troncatti, redovnica družbe hče-
ra Marije Pomočnice, rojena v kraju Córteno Golgi (Italija) 
Foto: osebni arhiv 16. februarja 1883 in umrla v kraju Sucúa (Ekvador) 25. 
ni skupne formacije. Podelili so si svoje izzive avgusta 1969, vpisana na seznam svetnikov v nedeljo, 19. 
oktobra 2025.
in lepe izkušnje, okrepili povezavo z inšpekto-
rialnim svetom in preko srečanja z mano tudi z 5. junija 2025 je bil Dikasteriju za zade-
vrhovnim svetom. Ob koncu srečanja sem jim ve svetnikov v Vatikanu izročen zvezek 
s popisom življenja, kreposti in sluha 
za popotnico namenila misel papeža Franči- svetosti Božjega služabnika Andreja 
ška: »Ohraniti moramo prižgano baklo upanja, Majcna, salezijanskega misijonarja. 
ki nam je bila zaupana, in storiti vse, da vsako- Zvezek Positio super Vita, Virtutibus et 
mur povrnemo moč in gotovost, da z odprtim Fama Sanctitatis so pripravili relator p. 
Szczepan Tadeusz Praśkiewicz, OCD, 
umom, zaupljivim srcem in daljnosežnim pog- postulator Pierluigi Cameroni, SDB, in sodelavka dr. Lodo-
ledom zre v prihodnost.« vica Maria Zanet. Posebna zahvala je namenjena Alojziju 
Slavku Snoju, SDB, za vneto ter kvalificirano in velikodušno 
V začetku aprila sem imela srečanje z vrhov- sodelovanje, ki ga je izkazal tako v škofijskem kot v rim-
nim svetovalcem za Iberijski polotok in sveto- skem postopku. Positio bodo pregledali teološki svetovalci 
valcem za Italijo, Malto in Bližnji vzhod. Sreča- Dikasterija za zadeve svetnikov. Podrobne faze študija in 
ocenjevanja bodo papežu omogočile, da v primeru pozitiv-
nje je potekalo v Madridu, namenjeno je bilo nega izida razglasi Andreja Majcna za »častitljivega Bož-
načrtovanju svetovnega kongresa Združenja, jega služabnika«. Za odprtje poti do beatifikacije bo potre-
hkrati pa smo si podelili izzive, s katerimi se ben čudež na njegovo priprošnjo. 
soočamo v naših regijah. 30. maja 2025 je v Limi (Peru) pote-
Isti mesec je potekal vrhovni zbor Združenja v kala zaključna slovesnost škofijskega 
postopka za beatifikacijo in kanoniza-
Rimu. Vsi vrhovni svetovalci smo se zbrali ob cijo Božjega služabnika Alojzija Bolle. 
našem koordinatorju, kjer smo pet dni name- Rodil se je 1932 v Schiu (Vicenza) v 
nili povezovanju, formaciji, duhovnosti, na- Italiji in postal salezijanec duhovnik z 
črtovanju svetovnega kongresa in prihodnosti eno samo željo: posvetiti svoje življe-
nje misijonom. Ta želja se mu je ures-
Združenja. Imeli smo tudi priložnost srečati se ničila v gozdu na meji med Perujem in Ekvadorjem, kjer 
z vrhovnim predstojnikom don Fabiem Attar- je več kot 50 let živel med ljudstvi Šuar in Ašuar. Ni bil le 
dom, ki nas je spodbudil v našem delu. mimoidoči evangelizator: naučil se je jezika, prevzel običaje, 
prepotoval dolge razdalje po poteh in rekah, predvsem pa 
Maja pa sem bila še na Češkem, kjer sem se je ljubil domorodce in jim na izviren način oznanjal evange-
srečala z inšpektorialnim svetom Češke in Slo- lijsko sporočilo. 
vaške. Organizirali so skupno srečanje. Moja V soboto, 17. maja 2025, je savojski 
naloga je bila podpora inšpektorialnima ko- duhovnik iz 19. stoletja, Kamilo Costa 
ordinatorjema in odgovarjanje na vprašanja in de Beauregard, predan vzgoji osirote-
dileme, ki se pojavljajo znotraj njihovih inšpek- lih in marginaliziranih otrok, postal prvi 
blaženi v pontifikatu Leona XIV. Rodil 
torij. se v Chambéryju v Franciji 17. februarja 
Odkar sem dala svoj »da«, da postanem vrhov- 1841. Izstopal je po tem, da je posvečal 
pozornost tudi najmanjšim podrobno-
na svetovalka, mi je zagotovo ostalo manj časa stim karitativne in družbene dejavnosti svojega dela, pri 
za moj lokalni center ali slovensko inšpektori- čemer je pogosto osebno skrbel, celo do najmanjših po-
jo. To poslanstvo zares presega meje lokalnega, drobnosti, za vodenje hiš, delavnic in kmetije v pripravi mla-
dih, da postanejo bodoči kmetovalci. Posebno je hvaljena 
a ne tudi bistva poslanstva – biti salezijanka so- njegova vzgojiteljska vnema.
trudnica tam, kjer sem.
33
PRIČEVALKE VESELJA
»Še osem dni. Ali se pozdraviš  
ali se vrneš domov.«
s. MILENA DERLINK, fma
Povzeto po N jena mama je s tremi majhnimi vse do Ljubljane. Spoštoval je Božjo 
otroki postala vdova, zato se je voljo, a njegovo srce je bilo zlomljeno. 
še enkrat poročila. V drugem Tako je odpotovala s še enajstimi drugi-
Facciamo memoria zakonu se je rodilo šest otrok, od ka- mi v Italijo. Točno opoldne so prispele 
terih je bila Jerica prva. Njen oče, mož v Nizzo Monferatto, kjer so sestre ravno 
velike dobrote in vere, je imel posebno molile Angel Gospodov. Jerica je bila 
rad prvorojenko Jerico. Kot v mnogih tako vesela, da se je lahko pridružila 
družinah tistega časa se je tudi pri njih sestram, da še spati ni mogla. Toda ko je 
ob večerih molilo rožni venec, nato so več noči molila in slavila Gospoda za ta 
sledile še molitve po raznih namenih. dar, so jo opozorili, da je noč za spanje. 
Spominja se, kako ni bilo konca njenih 
S. JERICA REPAR namenov za molitev, predvsem pa je 25. oktobra 1922 je postala postulan-
prosila Svetega Duha, da bi ji pomagal tinja in nato novinka. Vse je šlo dob-
rojena pri pravi življenjski odločitvi. ro, dokler ni v drugem letu noviciata 
14. 2. 1893 zbolela. Kašelj ni popustil. Magistra ji 
Ledina (Sevnica) Kasneje je dvakrat na teden hodila na je rekla, da če ne bo ozdravela, jo bodo 
Radno, kjer so imeli salezijanci novi- morali poslati domov. Začasno so jo 
prve zaobljube ciat, in pomagala v pralnici. Postala je poslali v drugo skupnost, kjer si je ku-
5. 8. 1925 članica Marijine družbe in se zelo res- harica vzela k srcu njeno zdravje. Ne-
Nizza Monferrato no oklenila pravil Družbe. Njene pri- kega dne jo pride pogledat magistra, ki 
večne zaobljube jateljice so jo imele zelo rade in so se v ji reče: »Še osem dni. Ali se pozdraviš 
5. 8. 1931 potrebah obračale nanjo, saj so vedele, ali se vrneš domov.« Jerici se je zdelo, 
da jim bo rada pomagala. Imela je pet 
Nizza Monferrato da je zgubila tla pod nogami. Z gore-
sestričen, ki so bile usmiljenke, in tudi čo devetdnevnico se obrne k Mariji po 
umrla ona se je želela posvetiti Bogu kot re- pomoč. Med devetdnevnico k Brezma-
21. 5. 1985 dovnica. Ko je nekoč slišala v pridigi dežni gre obiskat magistro, ki vidi, da 
Reka, Hrvaška o hčerah Marije Pomočnice in da so se se ji zdravje izboljšuje. Tako je lahko 5. 
jim pridružila tudi dekleta iz Slovenije, avgusta 1925 izpovedala prve zaoblju-
je začutila, da je to tudi njena pot. Šla be v družbi hčera Marije Pomočnice. 
je k salezijanskemu ravnatelju na Ra- Prva tri leta po zaobljubah je bila v 
dni in mu rekla: »Če me bodo sprejele, Nizzi Monferrato odgovorna za jedil-
dobro, če pa ne, bom zbirala deklice in nico. Želela je iti v misijone, toda ker ni 
jih navduševala za redovni poklic.« uspela pravočasno dobiti potnega lista, 
Prošnja je bila sprejeta in ostal ji je še so jo zadržali v Italiji. Naslednja skup-
najtežji korak: povedati staršem. Mami nost, kjer je delovala, je bila salezijan-
in očetu je bilo težko sprejeti, saj je bila ska formacijska skupnost Penango, 
Jerica močna opora v družini, toda kjer je delala v pralnici. Po petih letih 
sklonila sta glavo pred Božjo voljo in jo pa je odšla v salezijanski zavod Bor-
sprejela. Oče in mama sta jo pospremi- go San Martino, kjer je bila kuharica. 
la do vlaka, oče je nadaljeval pot z njo Obenem je bila tudi katehistinja in se 
34
je usposabljala za poučevanje krščan- duhovne pogovore. Sestre so jo upošte-
skega nauka v župnijah in oratoriju. vale in jo imele rade. Če je kdaj prišlo 
Leta 1936 je bila ena od prvih štirih do napetosti, je bila dovolj le ena njena 
sester, ki so se vrnile v Slovenijo pod beseda in spet se je vrnil mir. Rada si 
vodstvom s. Alojzije Domanjko, da bi je dopisovala s predstojnicami v Italiji 
salezijansko karizmo in morneški duh in jih zelo spoštovala. S sestrami se je 
ponesle v domovino. Poleg velikega rada udeleževala razvedrila in če so jo 
uboštva so se srečale tudi z nerazume- prosile, je deklamirala stare poezije. 
vanjem mnogih ljudi, predvsem ko je Živela je tudi v duhu uboštva. Nikoli se 
število otrok v oratoriju vedno bolj na- ni pritoževala in nič zahtevala. Z vsem 
raščalo. Kakor v don Boskovem 
času so morale iskati drug pros-
tor. Sestre, ki so ostale v skupnos-
ti, so darovale svoje delo za uspeh 
sester, ki so šle v apostolat, iskat 
revna dekleta. Med temi je bila 
tudi s. Jerica, ki je delovala v ku-
hinji, pralnici in garderobi.
Herojski časi so šele prihajali. Po 
drugi svetovni vojni je bila njihova 
edina hiša nacionalizirana in sestre 
so morale iskati zatočišče in delo v 
župniščih ali kje drugje. S. Jerico 
so s še dvema drugima sestrama 
sprejeli salezijanci na Rakovniku 
za delo v kuhinji in pralnici. Hudo 
jim je bilo, ker je bilo onemogočeno 
vsako delo med mladimi.
Foto: Arhiv FMA
Tako so tekla leta in s. Jerica je 
vedno bolj čutila tudi težo let in bolez- je bila zadovoljna. Kljub astmi, ki ji je Če je kdaj prišlo do 
ni. Predvsem ji je delala težave huda več let delala težave, je bila še pri svojih 
astma, zato so jo leta 1960 poslali na 90 letih precej zdrava in močna. Ved- napetosti, je bila 
Hrvaško na Reko, kjer so sestre ravno- no se je bala smrti, toda ko je videla, dovolj le ena njena 
kar kupile hišo, prvo po vojni. Rada se da se bližajo zadnji trenutki življenja, beseda in spet se je 
je preselila, toda s prepričanjem, da bo je bila mirna in vedra. Ko so se sestre vrnil mir.
to zadnja postaja njenega življenja. v zadnjih trenutkih zbrale ob njeni 
V tem času si je zlomila nogo in je od postelji, jih je prosila, naj ji zapojejo 
februarja do julija nosila mavec in to njeno najljubšo pesem Veš o Marija, ki 
v hiši, kjer je bilo le malo prostora in se ji je tudi sama pridružila. Prosila in 
veliko stopnic. Vedno neutrudna pri sprejela je zakramente in ostala mirna. 
delu je morala mirovati. Tako je dne- Proti polnoči pa se je stanje poslabšalo. 
ve napolnjevala z molitvijo, duhovnim Ravnateljica je vzela njene roke v svoje 
branjem, predvsem pa z nasmehom, in jo spodbudila, naj zaupa v Marijo. 
polnim dobrote do vseh. Umirila se je in sledila molitvi rožnega 
Živela je globoko duhovno življenje, venca, ki so ga sestre molile ob njej. Pri 
toda brez kakršne koli posebnosti. V četrti desetki žalostnega dela je zadre-
skupnosti je bila tiha in diskretna. Ka- mala in v miru zaspala. Na njen obraz 
dar je bilo potrebno, se je vključila v sta legla spokojen mir in smehljaj.
35
S POTI
Slovenske sledi  
salezijanske Argentine (3)
Buenos Aires je največje in glavno mesto Argentine z nekaj več kot 3 milijoni prebivalcev v 
ožjem smislu, v predmestjih pa jih živi kakih 15 milijonov. Na širšem področju Buenos Airesa 
se nahaja 23 salezijanskih ustanov in dejavnosti.
MARKO KOŠNIK, sdb SAN JUSTO jo teologijo na Salezijanskem inštitutu 
V San Justu se nahaja salezijanska for- Almagro. 
macijska skupnost, kjer deluje sobrat Hiša, ki je zidana v evropskem slogu 
slovenskih korenin Ambrož Lipovec. dvorcev, ima notranje dvorišče z lepimi 
Vseh članov skupnosti je 14, od tega okraski in bogato zunanjo fasado, nudi 
osem sobratov v formaciji, ki obiskuje- dovolj prostora za tako veliko forma-
cijsko skupnost. To je tudi razlog, da 
so salezijanci tu še vedno navzoči. Ob 
dvorcu so še druga poslopja ter velik 
park. Je oaza sredi prepleta strnjenega 
mesta, cest in vsakodnevnega vrveža. 
Ob ustanovi deluje tudi župnija s 
cerkvijo, ki je posvečena Srcu Jezuso-
vemu. Salezijanci skrbijo tudi za bližnjo 
župnijo. Del ustanove je poklicno-izo-
braževalni center sv. Janeza Boska, v ka-
terem se mladi izobražujejo na raznih 
področjih: administracija in upravlja-
nje, avtomehanika, mizarstvo, komu-
nikacija, gradbeništvo, električarstvo, 
gastronomija, grafično oblikovanje, 
informatika, metalomehanika, socialno 
delo in tekstilstvo.
 
SAN NICOLÁS
V salezijanski skupnosti San Nicolás, 
ki se lahko pohvali z naslovom prve 
salezijanske skupnosti v Argentini, 
nastale v letu 1875, ko so člani prve 
Cerkev Marije Pomočnice v San Nicolásu Vse foto: osebni arhiv salezijanske misijonske odprave prišli 
36
S Štefanom Burjo v San Nicolásu
Tone Prešeren živi v La Plati
v Buenos Aires, živi in deluje salezi- Z Ambrožem Lipovcem v San Justu
janec brat Štefan Burja, stric lazarista LA PLATA
Tonija Burje iz Lanusa. V skupnosti Salezijanec dr. Tone Prešeren živi v 
trenutno živijo le trije sobratje, med La Plati, v salezijanski skupnosti Srca 
njimi starosta, gospod Štefan, ki je še Jezusovega v središču Buenos Airesa. 
vedno dejaven v salezijanski osnovni Deluje kot župnik župnije svetega Ja-
in srednji šoli ter v oratoriju in župni- neza Boska, ki se nahaja na obrobju 
ji. V cerkvi Marije Pomočnice, z veliko mesta, kamor se odpravi vsak dan. Ob 
umetniško vrednostjo, najdemo tudi cerkvi so župnijski prostori za delova-
platno Marija Pomočnice, ki ga je dal nje župnije, ki je živahna in ima veliko 
naročiti sam don Bosko pri turinskem sodelavcev. Tone je tudi duhovni asi-
slikarju Rolliniju, gojencu valdoškega stent v velikem salezijanskem vzgojno-
Oratorija, in jo podaril prvi salezijan- -izobraževalnem centru Svetega Mi-
ski skupnosti v Argentini. haela, ki ga sestavljajo vrtec, osnovna 
Mesto San Nicolás je tudi Marijin ro- šola, gimnazija in srednje obrtne šole. 
marski kraj, podoben Međugorju. V K župniji spada tudi dom »Zefirin 
začetku 80-ih let prejšnjega stoletja se Namuncurá«, hiša za duhovne vaje in 
je tudi tu prikazovala Marija vidkinji druge počitniške programe. Ob du-
in ji dajala razna sporočila za ljudi. hovnem centru je velik park s salezi-
Sezidali so ogromna cerkev z velikim janskim pokopališčem. Na tem svetem 
trgom, ki ga ob raznih slovesnostih na- kraju počiva več slovenskih salezijan-
polni na sto tisoče ljudi. Vsakodnevno cev: Jurij Langus (1939–2019), Mar-
ga obišče ogromno ljudi in mesto živi s tin Štuhec (1925–2020), Franc Balgač 
tem romarskim krajem. (1940–2021), Danijel Vrečar (1932–
2021) in Adolf Povalej (1932–2023). 
Pri vhodu v cerkev najdemo pridih slo- Ob grobovih smo se spomnili tudi 
venske marijanske pobožnosti, saj nas drugih in v imenu vseh zmolili za po-
pozdravi čudovit lesen relief Marije koj njihovih duš v imenu vseh sobra-
Pomagaj z Brezij, delo Toneta Oblaka. tov slovenske salezijanske inšpektorije.
37
Novice iz salezijanskega sveta
Bled  ⁄⁄ Sredi maja, natančneje od 16. do 18. maja 2025, se 
je v Marijinem domu na Bledu odvijal pripravljalni vikend 
za animatorje, ki sodelujejo na programih sester FMA v 
Ljubljani na Gornjem trgu ali na Bledu. »Že dolgo se ni-
sem tako nasmejala.« »Poglobil sem odnos z Bogom.« 
»Spoznal sem življenje preroka Elija.« Tako so se glasili 
odzivi udeležencev. Program je bil pester. Naučili smo se 
himno, odigrali zgodbo glavnega junaka – Elija, pridobivali 
animatorske veščine ter se povzpeli do cerkvice sv. Kata-
rine in tam prisluhnili Božji besedi. Skratka, vsi skupaj se 
že veselimo poletnih tednov. Vabljeni tako na mednarodni 
oratorij kot na duhovno-počitniške programe za otroke ter 
programe za družine. Kristina Tičar
Krašić, Hrvaška  ⁄⁄ Na velikonočni ponedeljek, 21. 4. 2025, 
Murska Sobota  ⁄⁄ Sestre FMA iz skupnosti Murska Sobota smo sestre FMA iz Slovenije in Hrvaške poromale v rojstni 
so bile povabljene, da pripravijo in vodijo dekanijska roma- in smrtni kraj bl. kardinala Alojzija Stepinca. Zbrale smo 
nja birmancev in njihovih družin v stolnico. Vsak dekan je se z namenom, da bi se v tem milostnem jubilejnem letu 
pred cerkvijo blagoslovil romarje. Po kratki molitvi v cerkvi Bogu zahvalile za ponižno služenje inšpektorice s. Mateje 
so birmanci v manjših skupinah preko različnih dejavno- Kranjc naši inšpektorialni skupnosti. Pridružile smo se žu-
sti spoznavali pomen svetega leta. Medtem ko so starši v pnijskemu občestvu pri daritvi svete maše, počastile reli-
cerkvi poslušali gosta Boštjana Harija, je bila za birmance kvije in si ogledale spominsko hišo bl. Alojzija. Obenem pa 
zunaj pripravljena igra s svetoletnimi simboli. Srečanja so smo se z vso Cerkvijo zahvalile za papeža Frančiška, ki ga 
zaključili s sveto mašo, na katero so se skupno pripravi- je Bog prav na ta dan poklical k sebi v večnost. Poklonile 
li in uglasili s pevsko vajo. Prosili so, da bi vsi, ki bodo v smo se njegovemu spominu tako, da je vsaka izrazila, kate-
milostnem letu prejeli zakrament svete birme, okrepljeni ra njegova misel ali dejanje jo je najbolj nagovorilo. Preno-
z močjo Svetega Duha ostali Jezusovi pogumni prijatelji vljene v Božji milosti in polne hvaležnosti za ta dan smo se 
in učenci. vrnile v svoje skupnosti.
Ljubljana Rakovnik  ⁄⁄  Praznovanja Marije Pomočnice so se posebej veselili v Združenju Marije Pomočnice, saj sta na sam 
praznik, 24. maja 2025, obljubo izpovedali Jožica Jurkovič in Ana Marija Sluga.
38
Pohorje ⁄⁄ Druga skupina salezijancev slovenske salezijan- Želimlje ⁄⁄ Nekdanji dijaki Gimnazije Želimlje vseh generacij 
ske inšpektorije se je od 8. do 14. junija 2025 zbrala v Do- so se 14. junija 2025 zbrali k skupni sveti maši in druženju 
minikovem domu na Pohorju na letnih duhovnih vajah, ki pod novim kozolcem ob salezijanski ustanovi sv. Frančiška 
jih je vodil upokojeni nadškof msgr. dr. Marjan Turnšek. Saleškega v Želimljem.
Veržej  ⁄⁄  Zadnje mesece je v rokodelskem centru DUO Ver-
žej v fokusu čevljarstvo. V okviru projekta »Kulturo na oder 
postavim« so v Ekomuzeju postavili čevljarski kotiček in 
izvedli čevljarsko obarvano delavnico za učence Strokov-
Brdo pri Kranju  ⁄⁄  1. junija je potekal Slovenski rokodelski nega centra OŠ Veržej. Čevljarski kotiček ima pomembno 
festival 2025, ki se ga je udeležil tudi RC DUO Veržej. Ce- izobraževalno vlogo pri ohranjanju oblačilne dediščine in 
lodnevno dogajanje v očarljivem ambientu parka Brdo je ohranjanju spomina na domačo čevljarsko tradicijo. V ga-
zaobjelo rokodelski sejem, predstavitve nosilcev podpor- leriji pa so obenem pripravili razstavo »Le čevlje sodi naj 
nega okolja za ohranjanje in razvoj rokodelstva, bogate kopitar« na temo čevljarstva, kjer so k sodelovanju povabili 
vsebine otroškega rokodelskega programa, rokodelskih domačo osnovno šolo in vrtec ter Dom Lukavci – bivalno 
delavnic za obiskovalce, razstav na prostem in kulinarične enoto Veržej, ki so po svoje ustvarjali na temo čevljarstva. V 
ponudbe. 14. junija  pa smo se udeležili prvega Pomurske- nekaj vitrinah so predstavili tudi čevljarsko obrt, čevljarska 
ga rokodelskega festivala »Pod grajskimi arkadami« na orodja in pripomočke ter polizdelke in izdelke priznanega 
grajskem dvorišču Murska Sobota, kjer se je predstavilo čevljarja Maria Herzoga, ki izdeluje čevlje po najzahtevnej-
okrog 15 regionalnih rokodelk in rokodelcev. ših tradicionalnih čevljarskih postopkih.
Ljubljana Kodeljevo  ⁄⁄ Kodeljevčani so se 15. junija 2025 podali na čudovito romarsko pot čez Golovec do Rakovnika. V 
duhu svetega leta so v svetoletni cerkvi Marije Pomočnice kot romarji upanja obhajali sveto mašo, ki je občestvo pove-
zala v veri in hvaležnosti. Po duhovni okrepitvi je sledil še sproščen in družaben piknik.
39
Ljubljana Rakovnik  ⁄⁄ Župnijski dan na Rakovniku, ki je Varšava, Poljska  ⁄⁄ V Salezijanskem misijonskem središču 
potekal 8. junija 2025, je bil nadvse slovesen iz vsaj treh v Varšavi je od 2. do 5. junija 2025 potekalo bienalno sre-
razlogov. Okrogli jubilej je slavilo kar 21 zakoncev jubilantov, čanje salezijanskih založnikov Evrope. Čas ustvarjalnih idej, 
26 devetošolcev je prejelo priznanje za devetletni verouk in deljenja izkušenj v panogi in skupnega veselja uspehov so 
približno toliko veroučencev je opravilo Slomškovo bralno si delili predstavniki osmih salezijanskih založb iz Velike 
priznanje. Pri sveti maši so se kot občestvo Bogu in Mariji Britanije, Španije, Portugalske, Nemčije, Hrvaške, Češke, 
zahvalili za vse prejete milosti v tem letu, druženje pa so Poljske in Slovenije. Salezijansko založbo Salve je zastopal 
nadaljevali pri skupnem obedu in praznovanju v mladin- njen direktor Gašper Berčič, sodeloval pa je tudi Marko Su-
skem centru. hoveršnik SDB, inšpektorialni delegat za komunikacijo in 
član programskega sveta založbe Salve.
Maribor  ⁄⁄ V nedeljo, 8. junija 2025, so verniki napolnili sve-
tišče sv. Janeza Boska v Mariboru ob praznovanju priho- Celje  ⁄⁄ Voditelji, udeleženci in prostovoljci celjskega 
da Svetega Duha. Ob tem so obeležili tudi župnijski dan PUM-o+ programa so 14. junija 2025 pripravili 16. med-
in uradni zaključek veroučnega leta. Slavje je bilo slovesno pumovski turnir, ki so se ga udeležili kolegi iz Zasavja, Ve-
tudi zato, ker so se skupaj z župnikom Markom Košnikom lenja, Ljubljane, Škofje Loke in Radovljice. Pomerili so se v 
zahvalili za dar poklicanosti, saj salezijanec Marko letos ob- različnih športih in dokazali, da so vsak zase in vsi skupaj 
haja 25. obletnico mašniškega posvečenja. odlična ekipa.
Ljubljana Rakovnik  ⁄⁄ Salezijanci so se 23. junija 2025 tradicionalno zbrali na Rakovniku v Ljubljani k praznovanju sa-
lezijanskih jubilejev, duhovni obnovi in zahvali ob sklepu pastoralnega leta. Zbrane salezijance sta nagovorila inšpektor 
Peter Končan in Klemen Balažič, ki je poglobljeno predstavil dogajanje in sklepe 29. vrhovnega zbora. V svetoletni cerkvi 
Marije Pomočnice je sledila adoracija, rožni venec in priložnost za sveto spoved ter sveta maša v čast sv. Cirilu in Metodu. 
Daroval jo je upokojeni beograjski nadškof msgr. Stanislav Hočevar.
40
V OBČESTVU Z RAJNIMI
Janez Žabot SDB (1955–2025) »Menim, da biti Kristusov duhovnik pomeni biti pri-
našalec in približevalec Boga in božjega v današnji čas. 
Janezova življenj- Ne le naloga, dolžnost je, da duhovnik gre iskat Boga, 
ska pot se je začela preden se sploh spogleda z delom, ki mu ga želi zaupati 
v prleški vasici Gi- Bog. Iskati Boga pomeni razgrniti načrte ali z drugo 
bina. Rodil se je 26. besedo iskanje Božje volje za določeno delo, čas ali člo-
maja 1955 na Ptu- veka, da Bog sam pove svojo zamisel. Modro je iskati 
ju, krščen je bil 11. Boga, njegovo mnenje in njegov načrt. Bog se da najti.«
junija istega leta v 
župniji Razkrižje. Zakoreninjen v don Boskovi karizmi
Oče Ivan in mati Janez je bil z veseljem salezijanec. Že iz sedaj pove-
Julijana, roj. Trste- danega je jasno, da je imel mlade rad in da se je pri 
njak, sta ustvarila svojem delu navdihoval v don Boskovi karizmi. Zadnji 
družino in v topel dan v mesecu je v salezijanski družbi spominski dan 
dom sprejela šest otrok. Starša sta moč za premagova- našega ustanovitelja sv. Janeza Boska. Janez ni nikoli 
nje vsakdanjih težav v življenju črpala iz molitve ro- pozabil na to in vedno je ljudi spodbujal, da smo tis-
žnega venca, čaščenja Srca Jezusovega in Marijinega, ti dan molili za starše in vzgojitelje. Vedno pa je go-
ki sta jima svojo družino posvetila in izročila v varstvo. jil tudi sinovsko zaupanje v Marijo Pomočnico, rad je 
Varno, ljubeče in z vero prežeto okolje je oblikovalo bil v njenem zavetju na Rakovniku. Kdor je spremljal 
tudi Janeza in v njem je vzklilo in počasi začelo rasti njegov Facebook profil, je lahko videl, da noben 24. v 
seme duhovniškega in redovniškega poklica. Po do- mesecu ni minil, da Janez ne bi objavil slike Marije Po-
končani osnovni šoli na Razkrižju se je leta 1970 vpisal močnice in vabil k zaupanju v njeno priprošnjo. 
v Srednjo versko šolo v Želimlje z namenom, da pos- V spoštovanju stvarstva
tane salezijanec duhovnik. Leta 1973 je izpovedal prve Janez je imel vedno zelo pozoren odnos do stvarstva. 
redovne zaobljube, 1981. večne, 13. marca 1983 pa je Lahko bi rekli, da je imel poleg don Boskovega duha 
na Kodeljevem v Ljubljani prejel duhovniško posveče- tudi kar nekaj duha sv. Frančiška Asiškega. Ob skrbi 
nje po rokah nadškofa Alojzija Šuštarja. za živali se je povezoval s stvarstvom in ob tem sprostil 
Odprto srce za najbolj ranljive svojega duha in telo. Nekaj časa so bile to čebele, potem 
Ker je Janez imel izredno čuteče srce, je opazil stisko ovce, zajčki, račke, mačke …, skratka, kjerkoli je bival, 
družin in otrok. Ni je samo opazil, ampak je začel z si je slej ko prej okrog sebe zbral tudi nekaj živalskega 
vsem srcem, močmi, iznajdljivostjo in ustvarjalnostjo sveta. Tudi skrb za rože je bila zelo opazna. 
iskati rešitve, kako vsaj nekoliko ublažiti njihovo sti- Vdanost v Božjo voljo
sko. V času bivanja na Kodeljevem je poleg rednega Že od malega je bil šibkega zdravja in je v svojem živ-
dela leta 1994 začel s programom Smeh. To je bil poči- ljenju imel več resnih zdravstvenih zapletov. Osebno 
tniški program, ki je bil namenjen otrokom iz socialno sem ga kot ravnatelj v Želimljem spremljal v času, ko 
šibkih družin. Da bi imel pravni okvir, se je povezal s se mu je pojavila bolezen. Bil je zelo šibek in ni bilo 
Slovensko Karitas. Iz tega programa se je pozneje raz- mogoče predvideti izida zdravljenja. V pogovoru z 
vil projekt Biseri in tudi druge oblike pomoči ljudem v njim sem občudoval, s kakšno vdanostjo v Božjo vo-
potrebi. Okrog sebe je zbral lepo število animatorjev, ki ljo je sprejemal bolezen, kako se ni bal smrti, vendar 
so mu pri programu pomagali in hkrati tudi sami rasli si je kljub vsemu želel živeti in se je zato popolnoma 
v sočutju do ranljivih. Njegovo delo se je nadaljevalo prepustil strokovnim prijemom zdravnikov. Čeprav je 
tudi med šolskim letom, ko je obiskoval družine, jim bilo zdravljenje uspešno, si Janez po tej bolezni ni zares 
priskrbel hrano in druge potrebščine, pomagal pri pla- opomogel. V zadnjem obdobju je bilo moč opaziti, da 
čevanju položnic, ure in ure po telefonu in tudi v živo je bil čedalje bolj utrujen. Kljub skrbnemu spremljanju 
poslušal in reševal duševne stiske. zdravnikov je njegovo telo počasi odpovedovalo. Bog 
Duhovnik z Jezusovim srcem ga je v svoje naročje sprejel v tednu, ko nam je skriv-
Ob njem smo vsi čutili, da je rad duhovnik in da mu nost trpljenja najbolj blizu, ko se nam Bog razodeva 
odnos z Bogom veliko pomeni. Kjerkoli je deloval, je kot tisti, ki se v ljubezni do človeka popolnoma použi-
ljudi spodbujal k molitvi in tudi sam s svojim zgledom je. In v tej podaritvi Jezusovega življenja nam je vsem 
kazal pot. Trudil se je, da bi skrivnost Boga približal v omogočil večno življenje in večno srečo pri njem. Tudi 
jeziku, ki je razumljiv današnjemu človeku. Veliko se za Janeza je nastopil čas, da se odpočije od vseh preiz-
je posvečal katehezi, ustvarjalno je iskal načine, kako kušenj in trpljenja in prejme plačilo za vso podarjeno 
bi vero približal otrokom in mladim, organiziral razne ljubezen.
duhovne vaje, oratorije ... Velik poudarek je dajal Božji Povzeto iz pogrebnega nagovora 
Besedi. V njegovih zapiskih najdemo naslednji zapis: inšpektorja Petra Končana, 24. april 2025
41
V OBČESTVU Z RAJNIMI
Danilo Lisjak SDB (1951–2025) sititi, je znan rek misijonarjev. Zato je gradil vrtce, šole, 
bolnišnice, pa tudi cerkve, župnijske domove in pro-
Njegova življenj- store za salezijansko skupnost. Praktičnost, podjetnost 
ska pot se je začela in neutrudna delavnosti so bile med njegovimi najbolj 
4. avgusta 1951 v izstopajočimi lastnostmi. Kot don Bosko je imel dan 
vasici Saksid. Na in noč v svojih mislih, kako bi ljudem pomagal. Koliko 
praznik sv. Lovren- ljudi je nasitil, kolikim rešil življenje, kolikim omogočil 
ca, 10. avgusta, je dobro vzgojo in izobrazbo in s tem dostojno preživetje. 
bil krščen v Zaloš- To je nemogoče popisati in to ve samo Bog. 
čah v župniji Dor-
nberk. Ob globoko Silovit in ognjevit človek
vernih starših si je Kot je po eni strani imel mnoge občudovalce in prija-
tudi sam obliko- telje, pa si je po drugi strani nakopal kar nekaj naspro-
val in krepil svojo tnikov. Bil je neukročen vulkan energije, za katerega se 
vero, ob njih je okušal lepoto družinskega življenja in ni nikdar vedelo, kdaj in kako bo izbruhnil, zato je bilo 
se navzel trdnosti in podjetnosti očeta ter materine kar zahtevno živeti in delati z njim. Zaradi njegove im-
skrbnosti in topline. Notranji glas mu je kmalu dal slu- pulzivnosti se je večkrat zgodilo, da je prehitro izustil 
titi, da njegovo življenjsko delo ne bo med domačimi kakšno besedo ali sodbo, ki je koga prizadela in s tem 
vinogradi, ampak da ga Bog kliče na delo v nek drug ohladila odnose. Kako so ga bolele razne krivičnosti! V 
vinograd. V želji, da bi odgovoril na Gospodov klic, je želji po odpravi le-teh nikoli ni izbiral poti »politične 
po koncu osnovne šole najprej potrkal na vrata malega korektnosti«, temveč jasne in odločne besede, ki so mu 
semenišča v Vipavi, nato pa odšel k salezijancem v sre- nakopale tudi izgon in razne druge nevšečnosti. Zelo 
dnjo versko šolo v Želimlje. Tu je opravil leto noviciata, je bil vztrajen in prepričan v svoj prav, od katerega ni 
izpovedal zaobljube in postal salezijanec. Po novi maši odstopal. Sam je rekel, da življenje v misijonih »zahte-
leta 1981 se je z vsem srcem posvetil pastoralnemu va kar precej trdoživosti, odpornosti, precej tiste zdra-
delu najprej na Rakovniku, nato v Cerknici. ve kmečke trme, ki je nič ne pobije, ampak gre vedno 
Nekje globoko v njem pa se je močno prebujal Božji naprej ter vztraja in vztraja«. Po drugi strani pa je bil 
klic, da se posveti rasti Božjega kraljestva preko meja kot Primorec vesele narave, odprt, družaben, pozoren, 
domovine. Pomembno vlogo pri tem je imela njego- darežljiv, izjemen pripovedovalec zgodb, nekdo, ki je 
va povezanost z rojakom Ernestom Saksidom, velikim znal očarati.
salezijanskim misijonarjem v Braziliji. Po odločitvi za 
delo v misijonih ga je pot vodila v Afriko, ki je prav te- Misijonar z globoko vero
daj z odločitvijo salezijanske družbe »Načrt Afrika« na Zavedal se je, da je v prvi vrsti misijonar, ker ga je Bog 
stežaj odprla vrata salezijanskim misijonarjem. V mi- poklical, da bi hodil po Kristusovih stopinjah in ozna-
sijone je odšel 16. oktobra 1986. Po prihodu v Ruando njal ter delil njegovo ljubezen. Zveličanje afriške duše 
in prvih stikih z afriškim ljudstvom je postalo očitno, je bila njegova primarna skrb in tu tiči razlog njegove-
da bo poslej Afrika njegova druga domovina in polje ga garaštva. Z veliko vnemo je pripravljal družine in 
njegovega misijonskega dela. Seznam krajev in držav, v otroke na krst, prvo sveto obhajilo in birmo. Mlade je 
katerih je Danilo deloval v skoraj štiridesetih letih mi- spremljal v pripravi na prejem zakramenta svetega za-
sijonskega prizadevanja, je dolg: 1987 Butare (Ruan- kona, vsem pa ure in ure v spovednici delil milost od-
da); 1988 Goma (DR Kongo); 1992 Kimihurura (Ru- puščanja in sprave. Tudi sam je skrbel za redno preje-
anda); 1994 Butare (Ruanda), 1.–21. 7. pogrešan med manje zakramenta sprave. Danilo je na poseben način 
državljansko vojno v Ruandi, ko smo že vsi mislili, da združil svoj značaj in svojo duhovnost. Kot že rečeno, 
je mrtev; 1996 Bujumbura (Burundi); 1997 Rukago je samo v luči vere mogoče pravilno razumeti njego-
(Burundi). Vmes je bil leta 2000 župnik v Hamiltonu vo poslanstvo, neutrudno delavnost in neustrašenost, 
(Kanada), nato ponovno v Afriki: 2001 Lubumbashi tudi pred grožnjo smrti, ki ji je v času pokola v Ruandi 
(DR Kongo); 2002 Goma-Ngangi (DR Kongo), kjer večkrat gledal v oči. Kljub tej grozni izkušnji se v njem 
17. 1. izbruhne vulkan, a lava se čudežno ogne njego- ni omajala vera v Boga, ki je ljubezen.
vemu misijonu; 2007 Kamuli (Uganda); 2008 Rukago Povzeto iz pogrebnega nagovora 
(Burundi); 2010 Kimihurura (Ruanda); 2011–2025 inšpektorja Petra Končana, 13. maj 2025
Gulu-Atede – z nekaterimi obdobji v Sloveniji (Anka-
ran, Opčine pri Trstu). Rajni naročniki, člani mašne zveze  
Človek konkretnih dejanj ljubezni in molivci za duhovne poklice
Ko se je Danilo odločal za Afriko, je pri njem prevladal 
socialni čut, da bo lahko s svojim delom konkretno po- Danilo Lisjak, SDB duhovnik, Uganda; Angelca Pikl, 
magal za vsestranski razvoj afriškega človeka. Preden Celje; Antonija Zakšek, Blanca; Ivan Janez Žabot, SDB 
začneš komu govoriti o Jezusu, ga moraš sedemkrat na- duhovnik, Ljubljana.
42
NAGRADNA KRIŽANKA    Slovenski salezijanski misijonarji skozi zgodovino
SESTAVILA UPOKOJEN UŽBENI, DON VZDEVEK 
MATEJA UNIVER. DUHOVNIŠKI DR
NI DON POMOL, 
PROFESOR OVRATNIK SOCIAL
POLOŽAJ BOBOSKOO ALTANA EISEN-
HOVERJA 
KAZALNI 
PIVSKI  ZAIMEK 
VZKLIK      
AM. IGRALKA 
KIDMAN 
KRAJ POD 
 MENINO       
PLANINO 
AMERIŠKO  
ŽEN. IME 
      
MLAD  
MOŠKI 
     VOZNIK NA RIMSKI BOG 
MOTOCIKLU LJUBEZNI 
NEKD. IME ZA STARA MAMA, 
DODNON  OKRASNA VRSTA IVA  DR KONGO BABICA 
BOBOSKOO RASTLINA, PLESNE (LJUBKO-        
BRŠČ VADBE VALNO) MLEKOMER KOŠČIČAST 
SADEŽ 
KDOR DOBI SLOMŠKOV 
AZIL, ROJST. KRAJ 
POLITIČNI            
PRIBEŽNIK MAMILO 
AFRIŠKA KIPARSKO 
DRŽAVA Z  ORODJE 
GL. MESTOM            
VOLK IZ »KNJIGE 
KUVAJT O DŽUNGLI« 
PRTIČ, KI ONASSISOV ORANJE 
POKRIVA VZDEVEK (ZAST.) 
DUHOVNIKO-           
RAZČLENJEVA- MORALNI LIK, 
VA RAMENA NJE POJMOV ZNAČAJ 
ŽGANA OPE- ITALIJANSKI 
NEŽA  KA ZA TLAK 
BUH           VIOLINIST 
MEH. SLIKAR GIOVANNI 
DIEGO BATTISTA 
NAROBNA 
REKA V SLIKA V FOT. 
ITALIJI            
ZNOJ 
AFRIŠKA 
DODNON  MESTO V ANTILOPA OTOČJE V 
BOBOSKOO PIEMONTU V       JAPONSKEM     
ITALIJI AMATER OTOČJU 
GL. MESTO 
PLJUČNI NORVEŠKE 
MEHURČEK            
DEL STATEV 
KRAJEVNA IVAN  
ITALIJANSKI SKUPNOST TAVČAR 
SLIKAR           
BRUNO 15. IN 19. 16. IN 21. 
ČRKA ABC ČRKA ABC 
MESTO V 
TURČIJI, OB 
REKI     VEDA        
MENDERES 
GR. MITOL. ITALIJANSKI 
LETALEC,     KIPAR        
DEDALOV SIN TIZIANO 
 
GESLO križanke DB 3/2025 pošljite do 10. septembra 2025 na uredništvo revije Don Bosko  ⁄⁄  1. 
nagrada: Polpenzion z dvema nočitvama za eno osebo v kampu Zavoda Marianum Veržej; 2. nagrada: knjiga 
Slon v Oratoriju in druge don Boskove sanje; 3. nagrada: knjiga Tretja maska; 4. nagrada: knjiga Marco Gallo: celo 
kamni bi poskakovali; 5. nagrada: Dominik Savio, zgled svetosti; 6. nagrada: rdeča majica z logotipom Don Bosko
REŠITEV križanke DB 2/2025: Martin Maroša  ⁄⁄ Nagrajenci: 1. nagrada: Olga Mihelič, Bovec; 2. 
nagrada: Eva Kirn, Ljubljana; 3. nagrada: Ivica Furlan, Šempeter pri Gorici; 4. nagrada: Rok Goršič, Škofljica;  
5. nagrada: Elizabeta Pavlič, Radlje ob Dravi; 6. nagrada: Sonja Zver, Ljubljana ⁄⁄
43