Poštnina plačana v gotovini. Štev. 24. V Liublian?, dne 16. junija 1927. Posamezna itev. Din v- Leto X. Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 72 Karatnim i» tuzemstTO: četrtletno 7 50 Din, polletno 15 Dl«, celoletno tO Din: » Inozemstvo: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celolet«« 48 Din. — Račun poštne hranilnice, podružnice t Ljubljani, it 10.711. Volitve v Narodno skupščino razpisane Klerikalci se boje volitev Ko se je sestavila sedanja vlada Velje .Vukičeviča z radikali Ln demokratsko zajed-nico, se je trdilo, da bo ta vlada, ki ni iskala večine v skupščini, vodila volitve. Med omahovanjem, ali bo morda le mogoče še delati z Narodno skupščino, je včerajšnji dan nenadoma prinesel razčiščenje nejasnega položaja. Včeraj je bil objavljen ukaz o razpustu Narodne skupščine in o razpisu volitev. Volitve v Narodno skupščino se bodo vršile 11. septembra, 5. oktobra Bo sklicana skupščina k izrednemu sestanku, nakar se bo 20. oktobra otvorilo redno zasedanje. Volitve bo vodila sedanja vlada; prazna ministrska mesta, med njimi tudi mesto baš odstopivšega pravosodnega ministra dr. Sr-škiča, se bodo še zasedla. Zanimiv je sedanji notranjepolitični položaj spričo dejstva, da je proti vladi radikala Velje Vukičeviča ves radikalski štab (pašičevci), ki grozi z izključitvijo sedanjih radikalskih ministrov iz stranke. Podoba je, da bodo te volitve prav vroče in da bo njihoV izid v Srbiji močno spremenil sliko v prid Davidovičevim demokratom. Na glasovih bo v Hrvatski skoro gotovo izgubil tudi Stepan Radič. Pri nas v Sloveniji klerikalci že z vsemi sredstvi skušajo zalepiti razpoke, ki so nastale v njihovi stranki po odstopu enega glavnih činiteljev SLS dr. Stanovnika in po njegovem odločnem nastopu proti sedanjim voditeljem SLS. Spor med dr. Stanovnikom in vodstvom SLS je odkril marsikaj gnilega v SLS in razkrinkal nelepc metode, ki se jih poslužuje SLS v boju proti svojim političnim nasprotnikom. To razkritje v zvezi s polomom kratkovidne klerikalne politike v vladi bo odtrgalo klerikalcem lepo število glasov. Iz pisanja klerikalnega časopisja in iz govorov na zadnjih klerikalnih shodih se vidi prav jasno, da klerikalci že dolgo niso bili v takšni nejasnosti in nesigurnosti, kakor so sedaj. Kratko časa trajajoče pomladno klerikalno vladovanje je pokazalo, da so klerikalci v vladi nekaj popolnoma drugega kakor v opoziciji. V opoziciji so grmeli proti korupciji, proti volilnim nasiljem, za izenačenje in znižanje neposrednih davkov, za varčno državno gospodarstvo, toda ko so bili v vladi, niso dali svojih glasov za izročitev korupcije ob-dolženih oseb sodišču, niso glasovali za obtožbo bivšega notranjega ministra Maksimo-viča, ki je bil obdolžen volilnih nasilstev, glasovali pa so za to. da se da bivšim črnogorskim princem 42 milijonov dinarjev odškodnine. Za črnogorske prince se je denar dobil, ni ga pa za siromašne skrajno slabo plačane državne uslužbence. . Neznatnih davčnih olajšav, ki nam jih prinesla bivša klerikalno-radikalna vlada, naše ljudstvo prav nič ne občuti. Odpor podeželskega prebivalstva proti SLS je vedno večji. Vedno pogosteje se sliši godrnjanje celo iz vrst najvdanejših pristašev SLS. Ali se bo posrečilo vodstvu SLS udušiti upore v stranki? «Domoljub» že poziva k disciplini, klerikalni govorniki po shodih govore večinoma le o potrebi složnega nastopa SLS, da ne bi prišla v nevarnost vera. Vse kaže, da pri teh volitvah ne bo glavno klerikalno geslo avtonomija, katero so že prevečkrat zatajili, nego da bo SLS šla dalje po svoji rakovi poti in privlekla iz ropotarnice predvojni veliki brezverski kanon, s katerim bo streljala v svoje politične nasprotnike. Ni še torej dovolj verskih zlorab in onečaščenja božjih hramov s politiko. Ni še dovolj laži^o brez verstvu naprednega časopisja. Sedaj še hočejo v polni meri izrabiti cerkev, kajti potem, ko bo uveljavljen kancelparagraf. bo hrezverskeinu kanonu vzeto mnogo moči. No, pa naše ljudstvo sedaj po vojni vendarle ni več tako lahkoverno, kakor je bilo svoječasno. zato geslo, da «je vera v nevar-nostt», ne bo imelo več takega uspeha kakor pred vojno. Preveč dobro vidi naše ljudstvo, da je geslo o brezverstvu naprednih strank le plašč, pod katerim naj se pred ljudskimi očmi skrije polom nesposobne klerikalne politike. Naša SDS gre v volilno borbo samozavestno in s trdnim prepričanjem, da bodo tudi te volitve prinesle znatno okrepitev strankinega položaja. Ob vsakih volitvah je doslej SDS še zabeležila znatno povečanje števila glasov, ker med jugoslovenskim narodom sirom Jugoslavije vedno bolj prevladuje prepričanje, da je SDS, ki je po svojem programu neomajna in dosledna, ona stranka, ki zasluži vse zaupanje. SDS ne obrača plašča po vetru, nego se prej ko slej drži svojega načela: enakopravnost vseh treh iugo-slovenskih plemen in pravično ravnovesje med vsemi stanovi. Kmet, obrtnik, delavec in vsi drugi stanovi, ki so potrebni v današnjem življenjskem ustroju, imajo enake pravice do obstoja. Vsak človek, ki je koristen član človeške družbe, ima pravico do življenja, vrednega človeškega bitja. Noben stan naj se ne postavlja nad drugega. Končno naj še znova poudarimo, da je pri nas v Sloveniji pričakovati velikega uspeha proti klerikalizmu, ako bo prišlo do skupne napredne fronte. Skupen boj, ki bi izločil medsebojno prerekanje med naprednimi strankami, bi bil velik udarec proti SLS, v kateri že itak močno poka. Da se SLS resno boji skupnega nastopa baprednjakov ob volitvah. je razvidno iz pisanja klerikalnega časopisja, ki vedno znova hoče vedeti, da je misel o skupni napredni fronti- že pogorela. Odločimo se ob pravem času, ako smo možje! Občinske volitve V občinske odbore spadajo sposobni in odločni možje, ki mislijo samostojno, ne pa z glavami politizirajočih duhovnikov — Občinski odbori so domače gospodarske zbornice, ne pa podužniee SLS za podpiranje klerikalnih ustanov in farovšev — Sposobni občinski možje ne zapravljajo po nepotrebnem denarja in omogočajo zmanjšanje občinskih davščin nejših občinah brez vsakih zastopnikov iz nasprotnih strank. Klerikalna stranka hoče, da so občinski očetje njeni pristaši, in zabranjuje, da bi se njeni pristaši pri občinskih volitvah vezali s pristaši drugih strank nc glede na to, ali je tako postopanje v korist ali škodo občanov. Ne sposobnost, temveč strankarska pripadnost je merodajna za SLS tudi v občinskih odborih, ki so le občinske gospodarske zbornice in bi ne smele imeti s politiko nikakega opravila. Marsikaj, kar tare marsikatero podeželsko občino, bi se bilo lahko izvršilo pod ugodnejšimi razmerami, ne bilo bi dolga, ki tišči posamezne občine na deželi, ko bi bili imeli občinsko gospodarstvo v rokah res sposobni in odločni možje, ki bi mislili s svojo glavo, ne. pa z glavo politikujoče duhovščine. Politikujoča duhovščina vidi le stranko in zelo pogostokrat predvsem svoje koristi. Na ta način se često denar razmetava za klerikalne društvene domove, za farovže in podobno, občani pa plačujejo ogromne davščine. Zatorej, kmetje, obrtniki, delavci in drugi stanovi, ki že samostojno mislite, dobro pre- Ker se nahajamo skoro povsod na deželi pred občinskimi volitvami, naj povemo svoje misli o njih tudi mi deželani, saj sino baš mi v to -najbolj poklicani, ker gre pri tem za naše zadeve, za naše občinsko gospodarstvo. Od občinskega gospodarstva je v največji meri odvisno naše premoženje in naš obstanek. Zato ni vseeno, kakšni možje imajo občino v rokah. Od nesposobnih občinskih očetov naj se nikar ne pričakuje kaj prida. V občinski odbor spadajo možje, ki vidijo in opazujejo svet že nekoliko čez meje svoje lastne občine ter ne iščejo pri občini le svojih koristi. Potrebno je tudi, da znajo nastopiti in zastaviti pravo besedo ob pravem času ter na pravem mestu za občino in občane v vseli primerih potrebe. Zadnja leta smo imeli razne nesreče, posebno zaradi povodnji. Občine, ki so imele dobre občinske odbore z vestnimi in res sposobnimi župani na čelu, so dosegle na podporah in drugih potrebah mnogo več kakor občine, katerih občinski odbori smatrajo za svojo glavno nalogo politiziranje in pristra-nost. Taki odbori so večinoma v najklerikal- udarite, kakšnim možem boste izročili občinsko gospodarstvo v roke! Do sedaj so občine na deželi služile po večini klerikalnim potrebam. Glejte, da bodo občine odslej res to, kar morajo biti: gospodarske zbornice, ki delajo za Vaše dobro in Vaš napredek. Jasno je, tla je za občinsko gospodarstvo sposobnih mož največ med naprednjaki, ker ti mislijo samostojno in se ne dado komandirati od po-litikujoče duhovščine. Končno še nekaj: Združimo se, napred-njaki kateregakoli stanu, v eno napredno fronto! Opustimo malenkostne spore in osebnosti, ker tu gre za našo skupno stvar! Politični pregled Naše notranjepolitične razmere so nenadoma doživele nov preokret. Po predvčerajšnjem odstopu pravosodnega ministra dr. Sr-škiča je bil včeraj objavljen ukaz o razpustu Narodne skupščine in razpisu volitev. Volitve se bodo vršile 11. septembra in jih bo vodila sedanja vlada Velje Vukičeviča, proti kateri z vso ostrostjo nastopa pašičev-sko krilo radikalov, ki ima odločujočo besedo tudi v glavnem odboru radikalske stranke. Glavni odbor celo grozi z izključenjem sedanjih radikalskih ministrov iz stranke. Kako se bodo izpopolnila prazna ministrska mesta v vladi, je ta hip, ko to pišemo, še nejasno. Volitve so torej razpisane kljub našemu nejasnemu zunanjepolitičnemu položaju. Baš te dni je prišlo do popolnega preloma z Albanijo. Iz Beograda je najbrže že odpotoval albanski poslanik Cena beg, kj je dobil od svoje vlade ukaz, naj zapusti Beograd. Naš poslanik v Tirani se je že prejšnje dni vrnil v Beograd, sedaj pa bodo zapustili Albanijo še vsi naši konzuli. Prekinjenje diplomatskih odnošajev z Albanijo je torej popolno, in to nedvomno po veliki zaslugi Italije, katere fašistovski režim samo kuje naklepe proti naši domovini in zapeljuje Albance v spore z našo državo. Naš dragoman (tolmač) Gjuraškovič, katerega so Albanci zaprli in zaradi česar je nastal spor, je po vesteh iz Beograda, v zaporu vklenjen kot pravi zločinec. Kljub zavezništvu albanskega predsednika Alnncda bega Zoguja z Mussolinijem pa nerazpoloženje albanskega prebivalstva proti Italiji vidno narašča. Albanci so siti italijanskega hlepenja po gospodarskem zasužnjenju Albanije. To sovraštvo do Italije Albanci prav očitno kažejo. Te dni so Albanci napadli v Puki italijanske inženjerje, ki so gradili tam cesto, ter štiri ubili. Mussolini pač naj nikar ne misli, da se je s svojo pogodbo z Albanijo za vedno zasidral v tej deželi. V Albaniji dogovor ne pomeni mnogo, a dogovor z Italijani, ki so pri Albancih osovraženi, pa pomeni še manj. Prav z gotovostjo bodo Italijani nekega dne nenadoma zleteli iz Albanije in jim ne bo nič koristilo njihovo hujskanje Albancev proti nam. V zunanjem svetu je vzbudil veliko vznemirjenje umor sovjetskega poslanika Vojkova v Varšavi. Ustrelil ga je ruski izseljenec. Zaradi tega je poljska vlada odklonila vsako odgovornost za umor. Kljub temu pa je prišlo med Rusijo in Poljsko do napetega razmerja ter zahteva Rusija, da bi Poljska izgnala iz države vse ruske izseljence, ki ne odobravajo sovjetske vlade in zaradi bližnjega sosedstva z Rusijo ogrožajo tudi notranji mir in red v Rusiji. Poljski tisk naglasa na te ruske zahteve, da bi potem morala tudi Poljska zahtevati od Rusije, da izžene vse poljske komuniste, ki v enaki meri ogrožajo Poljsko. Ta umor je dal Rusiji povod, da je začela ostro nastopati proti monarhi-stom, katerih je dala ruska vlada 20 ustreliti. Med ustreljenimi so sami bivši caristični ofi- monarhističnih funkcijonarjev. Aretacije se še nadaljujejo in je podoba, da se .sovjetska vlad^ zopet vrača k terorju, kar bo v inozemstvu v zadnjem času naraščajoče simpatije do Rusije zopet zrahljalo. Na Kitajskem napredujejo južne čete, ki se polagoma bližajo Pekingu. Nedvomno je, da se pohod južnokitajskih čet ne da več preprečiti in da bodo morale severne armade prej ali slej kapitulirati. JEŽICA. Letošnje občinske volitve eo važne v, dveh ozirih: 9 prav malo truda lahko vržemo klerikalce v manjšino, da dobe napredne skur pine župana in odločilno besedo v občini; ker volimo na podlagi teh volitev tudi nov krajni šolski svet, lahko tudi tam ali docela zmagamo ali docela propademo. Zato je potrebna velika složnost in velika pridnost v volilni borbi. Vsak bodi mož na svojem mestu! Klerikalni kolos ni več discipliniran. Opozicija se pojavlja na vseh straneh in bo občutno zadela tudi klerikalno volilno skrinjico. V nedeljo ob osmih zvečer imamo v župni cerkvi koncert, prvi te vrste pri nas. Kakor vsako pridno in požrtvovalno dele, pozdravljamo tudi ta smeli napredujoči korak res dobro izvežbanih cerkvenih pevcev. GORNJI LOGA12EC. V nedeljo 19. t. m. bo imel naš Sokol svoj prvi letošnji javni nastop z izbranimi telovadnimi točkami vseh oddelkov in veliko ljudsko veselico. Prijatelji Sokolstva, dobro došli! — V zmislu novega šolskega zakona je bil na zadnji občinski seji izvoljen nov krajevni šolski odbor. Predseduje mu g. župan, taj-nikuje pa g. šolski upravitelj. — Za popravilo potov je občinski odbor dovolil večje zneske. Zaenkrat se bodo popravila najpotrebnejša pota, druga pridejo počasi na vrsto. 5 POLJANSKA DOLINA. Sokolska prireditev na binkoštno nedeljo se je kljub slabemu vre- menu prav lepo in za Sokola častno ter še dosti ugodno završila. Telovadne točke so lepo izvajali čiri* in uradniki". Nekaj dni nato je bilo obso-jprav vsi od naraščaja do bratov in sester. Vsa jenih in ustreljenih nadaljnjih 20 bivših višjih | hvala in priznanje našim požrtvovalnim bratom Ivan Albreht: Skrivnost sv. Barbare (Dalje.) «Oj, kako Iepo,» se je zavzela Agata. «Zate še vedno preskromno,« je obšlo Jošta, ki je zdajci sunkoma objel mladenko in ji začel pritajeno šepetati, kako jo ima rad. Vroče, opojne besede so se naglo trgale iz njega, medtem ko je Agata podrhtevala in trepetaje poslušala, dokler ni kakor brez moči in vsa zardela omahnila k njemu in se prepustila omotični toplini njegovih poljubov. V senci srebrnozelenih vej so se svetile njene oči kakor dve čudežni lučki. Čez dolgo časa se je vzdramila: «Ali si res tako moj?» Sama sebi ni mogla verjeti, kar je slišala. Dasi je že dopoldne slutila njegovo ljubezen in vse te ure čakala njegovega priznanja kakor cvetka blagodejne rose, so jo Joštove besede vendar iznenadile. Čim se je namreč polegel prvi naval razkošja, je oživela v njej trezna misel, ki jo je ošinila kakor z bičem, češ: «Jošt je premožen kmet, jaz pa bajtarska reva.« Ni si mogla kaj, da mu tega ne bi bila povedala, a on se je nasmejal: «Noričica, saj niti ne veš, kako si bogata! In ta nevednost te dela še bogatejšo!« «Kaj pa poreko tvoja mati?» se je zbala Agata. Jošt se je zadovoljno nasmehnil: «Tebe mora biti vsaka mati vesela —» «Tako misliš ti —» «Ali ni to dovolj?« «Zame že, ali pomisli —» «Kaj naj premišljujem, ko si ti poleg mene. K nam prideš, gospodinjila boš in moja žena boš. Srečno bova živela. Danes te imam rad, a dannadan te bom imel rajši. Večkrat te vidim, lepša si —» «Oj, ti porednež,« se je veselo zasmejala Agata, «kako ti zdaj gre beseda!« «Saj veš: česar je polno srce —» je začel Jošt. « • Potem ji je razodel, da je svoji materi že vse povedal in da sta nalašč za to prišla. Mati mu ni branila, ker ga ima rada. In gotovo bo imela rada tudi njo. Tega naj se Agata le prav nič ne boji. Kje na svetu bi pač mogel živeti človek, ki nje ne bi imel rad! Agata je poslušala kakor zamaknjena. Zdelo se ji je, da preživlja lepo povest. Sredi vse sreče se je vedno iznova vzbujal v njej strah, kaj bo, če se nekoč nenadoma predrami in se zave, da so bile vse to samo lepe, 'kratke sanje. «Potem bi morala umreti,« je preprosto vzdihnila in naslonila svojo zlatolaso glavico na Joštovo ramo. Z zadovoljnostjo je občutila, kako burno utriplje njegovo srce. «Ako mi boš zvesta, naju ne more ločiti nobena sila na svetu!« je poudaril Jošt. «Kar v meni zdaj gori, to more zatreti samo črna teža groba,« je dahnila Agata in zaihtela. Tolike sreče ni mogla prenesti. Kakor strta se je sesedla v mehki mah in jokala solze tiste nepojmljive blaženosti, ki jo občuti človek samo enkrat v življenju. Jošta je nekoliko zmedlo. Skoro zbal se je njenega ihtenja. Počasi in previdno je pokleknil k njej, jo božal po mehkih laseh in skrbno vpraševal: «Agata, zakaj jokaš?« Ona ni mogla odgovoriti. Žele na ponovno vprašanje se ga je strastno oklenila in komaj slišno priznala: «Ker sem srečna, tako neskončno srečna.s Medtem ko je Jošt kakor »zgrbljen naslanjal svojo glavo na Agatine valujoče prsi in v radostni zatopljenosti prisluškoval utripom njenega srca, se je primajala iz gozda mrka senca. Veliko oko se je v začudenju razširilo in v besnem srdu se je pošastno skremžil že itak spačeni obraz. Bil je Kozma. Bil j« Kozma, ki je zasledil srečna izvoljenca in s« kakor maček plazil za njima. Hotel je že planiti nad Jošta, toda v zadnjem hipu si je premislil. Prihuljeno in tiho se je zasmejal in izginil nazaj v goščo. Tu, tam je zaškrtnila suhljad pod njegovimi nogami in splašila ptičko, ki je med vejevjem sanjala o gnezdu. Sum je vzdramil Agato. «Pst! Ali ni nekdo za nama?« Jošt je dvignil glavo in se ozrl: «Naj bo!« Nekaj časa sta se razgledovala oba, toda zagledala nista nikogar. . «Kaj se boš bala?« je miril Jošt izvoljen-ko. «Kdo nama kaj more na svetu?!« Agata se je stisnila k njemu. «Ne maram, da bi te obirali zlobni jeziki zaradi mene,« je dejala, Jošt pa ji je odgovoril samo z dolgim poljubom. Potem sta počasi odšla proti vasi, kjer so se že jele počasi zgrinjati prve večerne sence. Po dolini so se oglašali zvonovi. Na nebu je pordevala zarja. Včasih je zavel hladen veter, da se je zganilo vejevje. in sestram kakor tudi vsem drugim za njihov trud. Po telovadbi se je razvila v Sokolskem domu živahna zabava. Da ni ta dan nagajal dež, bi bil na to prireditev naravnost naval od domačega naprednega ljudstva kakor tudi od drugod. No, kljub temu nismo pogrešali gostov iz Zirov, Škofje Loke in celo iz Ljubljane. — Zdaj pričenja v dolini košnja, ki še nekaj dobro obeta. Samo, da bi bilo ta mesec lepo in solnčno vreme! Tudi žita in drugi pridelki do sedaj prav dobro kažejo, seveda je žetev odvisna še od. vremena. Pa upajmo, da nam bo prizanešemo, saj smo bili lansko leto po povodnji že dovolj udarjeni. Te udarce nekateri še močno občutijo in jih bodo čutili še nekaj let. SPODNJE GORJE PRI BLEDU. Na binkoštno nedeljo zjutraj ob dveh je nastal pri g. Janezu Serni v Spodnjih Gorjah na do sedaj še nepojasnjen način požar, ki je uničil hišo in gospodarsko poslopje omenjenega posestnika. Požar pa bi bil gotovo vpepelil še sosedna poslopja, ako bi ne bili slučajno še bedeči gg. Miha Megušar, Janez Jan in Andrej Jakopič, vsi iz Spodnjih Gorij, takoj požrtvovalno stopili v akcijo, dokler niso gasilna društva iz Gorij, Rečice in Bleda priskočila tem možem v pomoč in z vso požrtvovalnostjo omejila požar, da se ni razširil na sosedne objekte. Zato vsem tem gospodom kakor gasilnim društvom najtoplejša hvala! ŽIROVNICA. Kakor je bilo lansko leto blatenje s strani klerikalcev najboljše priporočilo za Vodnikovo družbo, tako delajo tudi letos kleri kalci sami največjo reklamo za napredno stvar pri občinskih volitvah. Dasi so volitve še dokaj daleč, vendar so že pred tedni začeli razni klerikalni priganjači na vse načine blatiti in smešiti naprednjake, da bi na ta način ostrašili in odvrnili vsaj nekatere, manj zavedne občane od napredne fronte. Priznati se jim mora, da so v zalirbtnosti največji mojstri, katerim ni nihče kos. Kljub temu, da ni bilo slišati od napredne strani nikakega zabavljanja, blatenja ali izzivanja, hujskajo klerikalci svoje ljudi na naprednjake, tako da bi se skoro več ne smeli pokazati v javnosti, ako bi se jih v resnici bali. Pribijem, da so razdor, ki je nastal v fari, zakrivili baš klerikalci, kajti vsi naprednjaki in tudi delavci gredo mirno v volilni boj, ne da bi koga zasra-movali. Kdo je prvi začel z izzivanjem, pokazuje zadnji «Domoljub», v katerem se postavlja neki bezniški modrijan. V svoji konfuznosti je ta zmešal žerjavovce, orjunaše, socijaliste, Slaven-sko banko in Američane ter serviral to jed svojim pristašem. Boli jih, ker vidijo, da stalno napredujemo kljub vsemu njihovemu prizadevanju; trn v peti so jim vsi, ki mislijo z lastnimi možgani, toda pomagalo jim ne bo niti cepljenje njihove liste, ker jim ne bo nihče sedel na lim. Socijalistične delavce obkladajo s komunisti, kljub temu pa so sami prevzeli na svojo listo več izrazitih komunistov. Priporočal bi dopisniku «Domoljuba», naj si prižge v svoji glavi novo električno žarnico, da bo mogoče z njim polemizirati. Naprednjak. NOVO MESTO. Sokolsko društvo v Novem mestu bo slavilo 13. in 14. avgusta t. 1. velik jubilej: 401etnico svojega obstoja. Na to pomembno slavje je povabilo vse bližnje bratske župe: Celje, Kranj, Ljubljano, Maribor, Reko-Sušak, Split in Zagreb. Oni dan obeta biti veličastna manifestacija državnega edinstva in vzvišene so-kolske ideje bratstva in svobode, za katero so se naši neustrašeni narodni delavci pod krutim avstrijskim gospodstvom toliko let borili. Združenih vrst pohitite tedaj vsi v našo dolenjsko metropolo, da pokažemo javno svojo narodno zavednost, domoljubje in nezrušljivo moč naših sokolskih vrst, ki so se združile pod sveto prisego zvestobe v blagor naše mile domovine. GORNJI MJPLEK. (Smrtna k o s a.) Pred dobrim letom smo ustanovili v naši vasi prosvetno društvo s pevskim zborom, katero pod vodstvom nadučitelja g. Makuca sijajno uspeva. Toda kruta smrt najn je odvzela sopranistinjo gdč. Marijo Thalerjevo. Dne 8. t. m. je po kratki mučni bolezni preminula v 21. letu starosti. Kako je bila priljubljena pri vseh, so pokazali v zadnji spomin ji podarjeni venci in mnogoštevilna udeležba občinstva na njeni zadnji poti. Bila je vestna članica prosvetnega in pevskega društva, obenem pa tudi članica Marijine družbe. Toda zaradi brezbrižnosti predsednice in podpredsednice se ni iz sosednjih vasi udeležila pogreba nobena članica. Sedaj se članice jezijo in grozijo, da bodo odstopile, ker niso bile obveščene o smrti drage jim prijateljice. Vodstvo se sedaj na vse načine izgovarja, toda po toči zvoniti je prepozno, ker naše drage Micike ni več med nami. Bodi ji žemljica lahka, težko prizadeti Thalerjevi družini pa izrekamo globoko sočutje! NOVI KOT. Slišijo se glasovi, da bodo pri nas občinske volitve v novembru ter da bom j imeli kar tri liste. Ne rečemo nič na to, pripominjamo le, da bomo dali naše glasove onemu, ki nas bo podpiral kakor doslej. — Letos bomo imeli tudi sv. birmo, in sicer 7. julija v Dragi; istega dne bo posetil cerkveni vladika tudi našo skromno vas. — Prejšnji naš veroučitelj g. Kanduč iz Bab-nega polja je prestavljen kot župnik v Kropo. Ljudem je žal za njim; imeli so ga radi, ker je bil zelo dober in uslužen duhovnik. Sedaj hodi učit verouk na našo šolo naš domači župnik gosp. Lončar, ki pripravlja deco za birmo. — Letina kaže še precej dobro, le sliv ne bo, ker jih je slana pomorila. DOL PRI HRASTNIKU. Kakor se čuje, bodo klerikalni konsumarji pričeli v kratkem z zidanjem društvenega doma. Vse lepo in razumljivo! Konsumarji zidajo domove, kmetom se prodajajo posestva, delavci s svojimi družinami obupavajo v bedi in dolgovih. Res lepo se izvaja krščanska ljubezen pri klerikalcih. KLADJE. V št. 17. od 28 aprila 1.1. smo objavili dopis pod naslovom «Napad». Pozneje smo dobili drugačne informacije, iz katerih izhaja, da se g. Krevlju ne morejo očitati one lastnosti, kakor se je to zgodilo v dotičnem dopisu, in da se tudi ni dotični dogodek zgodil tako, kakor je bilo v našem dopisu povedano; zlasti ni bilo nobenega roparskega napada niti poskusa, marveč samo navadno žaljenje časti ter je zadevo že razčistilo okrajno sodišče v Sevnici na zadovoljstvo obeh prizadetih strank. G. Josipu Krevlju zato radevolje dajemo zadoščenje, ker nikomur ne želimo delati krivice. Uredništvo. LAŠKO. Razveseljivo je bilo gledati, kako so si prizadevali laški klerikalci, da bi dobili vsaj toliko podpisov, kolikor jih potrebujejo za sestavo kandidatne liste za prihodnje občinske volitve v Laškem. Menda ni klerikalca v laški občini, katerega ne bi bil g. kaplan že osebno obiskal in prosil, da bi podpisal njihovo listo in 26. t. m. oddal SLS kroglico. Gospod kaplan, ki je moral celo pri nekaterih lastnih pristaših brez uspeha kapitulirati, si je izmislil še eno pomoč, in sicer s tem, da je igral vlogo poroka pri klerikalni hranilnici v Laškem za večjo . vsoto «Bog daj, da bi nama vekomaj ostal živ ta dan,» je molila Agata v svojem srcu, ko sta stopila z Joštom v bajto. Repinka in Krasinka sta še vedno kramljali. Agata je povedala oči, medtem ko se je Jošt samo pomembno smehljal. «Zdaj pa morate ozdraveti, mati,» je dejal Repinki in se hkrati ozrl po Agati. Ženica je spremljala njegove poglede z očmi in pripomnila Krasinki: «Ali ga slišiš, kako je mlad? Bog mu daj srečo! Jaz mu ne morem drugega, nego voščiti srečo prav iz srca.» Agata je plaho pričakovala, kaj poreče Krasinka. Ko pa je videla, da se tudi Joštova mati res zadovoljno smehlja, jo je minila bojazen. Jela je pripovedovati, kako je danes zunaj lepo, kako je že toplo in kako po prisojnih krajih vse cvete in zeleni. Povedala je, da sta bila z Joštom celo na Velniku, od koder je tak lep razgled po dolini, da se človek kar ne more zganiti z mesta. «Pa ne zaradi razgleda,» jo je nagajivo podražila mati. «Hvala Bogu,» se je razveselila Agata, «samo, da se spet enkrat šalite! To je dobro znamenje!» «Še čudno, da nista kje naletela na Kozmo, ki vedno stika okrog po gozdeh,» je omenila Krasinka. Repinka je nato povedala, kako jo je pohabljeni nečak pred večernicami obiskal in kaj je pravil. «No, Jošt,» ponagajala ie Krasinka sinu, «še tekmec te bo preganjal —» «Tega se ne boiim,» je samozavestno pripomnil Jošt. v. dekliški razposajenosti Agata: «Ali si tako gotov ?» Potlej so se smejali vsi štirje. Bilo je tako prijetno vsem, nekako tako, kakor v poletnem času po dežju, ko snet posveti solnce in se v tisočerih biserih nasmehne prerojena priroda svojemu dobrotniku v pozdrav. Na nizki omari je. kakor vedno, mirno stal kip svete Barbare. Repinka se je ozrla tja in se v srcu zahvalila nebeški pomočnici za dobroto, ki je bo deležna Agata. «Ne vem, kako je to,» je dejala, dopisnika, ki hoče s prikritim terorjem, katerega ozadje nam je neznano, spraviti to za klerikalce skrajno neprijetno zadevo s sveta. — Nadaljnja posebna braslovška zanimivost je klerikalno konsumno društvo, ki gradi veliko poslopje. Kdo bo plačal takšno veliko poslopje, ki nikakor ne bo moglo donašati dobička, primernega vsoti, ki se bo zazidala. Sicer se je nabralo nekaj darov za to poslopje, kljub temu pa še bo potrebna večja vsota. Končno bi vprašali klerikalno konsumno društvo, kako se sklada z bojem proti alkoholu, ker prodaja vino in žganje. No, morda je ta alkohol, ki ga prodaja klerikalno konsumno društvo, blagoslovljen in ne zastruplja ljudi. MALA NEDELJA. Narodno-kulturno društvo je začelo prirejati poučna predavanja s spremlje-vanjem filmov, ki so za vsakogar zelo zanimivi in poučni. Seveda je nabava filmov v zvezi z velikimi stroški. Zal, občinstvo tega ne upošteva ter ne obiskuje teh poučnih kinematografskih predstav Zveze kulturnih društev v toliki meri, kakor bi bilo želeti. Kljub temu pa bo društvo vztrajalo na tej poti. Z velikimi stroški si bo za nedeljo 26. t. m. izposodilo znameniti film . Fran Wernig. «Vendar ga imamo!» se je Žrebinjčan po-nvalil proti oskrbniku. «Tukaj je morilec mojega prijatelja; našel sem ga.» Oskrbnik se je sklonil in pogledal v obraz možaku, vklenjenemu v verige. «A ti si, Logar?» se je začudil. «Nisem mislil, da si zmožen take hudobije!« «Jaz sem nedolžen!« je zaječal v tesnih okovih. «Niti v mislih nisem storil kaj takega, kaj šele v dejanju. Bog naj me zavrže na zadnjo uro, ako ne govorim resnice.« «Lažnik!» ga je brcnil graščak z okovanim čevljem. Kakor snop se je zleknil po tleh in molčal na grozoviti udarec. «Še vi ga pretepite!« je zapovedal biri-čem. «Tako dolgo ga bijte, dokler ne bo priznal zločina.« Poslušno so zavihteli biče in udrihali po izmučenem telesu. Logar se je zvijal in tulil, slovesno zatrjujoč, da je nedolžen. Zašklepetalo je okno prvega nadstropja: Viktorija je pogledala na dvorišče. «Zakaj ga bijete?« je vprašala resno. «Imejte vendar usmiljenje z nesrečnim človekom!« «Viktorija, tu je morilec Vašega očeta!« ji je zaklical Valerij. «Pridite in izrecite obsodbo!« Prihitela je na dvorišče pred obsojenca. «Logar?» je osupnila. «Komaj sem te spoznala.« «Nedolžen sem, milostiva«, se je nesrečnik zatekel v njeno varstvo. «Krivda je dokazana«, ga je pogubljal Valerij. «Ali poznate to denarnico? Našli smo jo v steni Logarjeve koče.» Tedenski tržni pregled ŽITO. Na svetovnih žitnih. tržiščih je nastopilo veliko mrtvilo in so cene pšenici in rži močno popustile, dočim se cena turščici drži. Na novosadski blagovni borzi so bile 14. t. m. za 100 kg na debelo naslednje cene: pšenica 320 Din, turščica 180 do 191 Din, moka «0» 465 Din. ŽIVINA. Kupčija z živino je bila zadnje čase prilično živahna ob nekoliko krepkejših cenah. Na mariborskem sejmu 14. t. m. so bile za kilogram žive teže naslednje cene: debeli voli 8 do 8-75 Din, poldebeli 7 do 7 50, plemenski 6 do 650 Din, biki za klanje 6 do 650 Din, klavne krave, debele 6 do 7 Din, plemenske 5 do 6 Din, za klobasarje 2 25 do 3"50 Din, molzne in breje 5-50 do 6-50 Din, mlada živina 6 50 do 875 Din, teleta 11 Din. Cene mesu za kilogram: govedina 8 do 11 Din, teletina 12 50 do 20 Din, svinjsko 17 do 30 Din. KRMA. Na mariborskem trgu so bile v soboto naslednje cene za 100 kg: seno 65 do 75 Din, slama 30 do 35 Din. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi se je dobilo 14. t. m. v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 800 do 803 Din; 100 nemških mark za 1348 do 1351 Din; 100 madžarskih pengov za S9050 do 99350 dinarja; 100 italijanskih lir za 31301 do 315'51 Din; 1 dolar za 56-70 do 5690 Din; 100 češkoslovaških kron za 1093*50 do 1096 50 dinarja. Sejmi 17. junija: Kandija (za živino in stavbni les), Kotredež, Prosenjakovci. 18. junija: Dokležovje, Poljčane. 20. junija: Bučka, Litija, Nova cerkev pri Celju, Sava (samo za blago), Dobrovnik (Prekmurje). 21. junija: Moravče (okraj Kamnik), Velike Lašče, Velika Loka (okraj Novo mesto), Gornja Lendava, Marenberg, Sv. Tomaž (okraj Ptuj). «Denarnica je prava lastnina umrlega gospoda«, je potrdil oskrbnik. «Poglejte to svilo in okraske — grb našega gradu in začetnici pokojnikovega imena.« «Morilec!» je zadonelo iz grl grajskih služabnikov in navzočih tlačanov. «Pripravite vrv ter jo navežite na hrastovo vejo tam zunaj za obzidjem«, je ukazal Žrebinjec. «Moja obsodba je kratka: življenje za življenje.« «Pomagajte, milostiva!« je kriknil obsojenec. «Vsaj toliko počakajte, da se izkaže moja nedolžnost.« ^ «Ven na morišče!« je priganjal Valerij. «Čemu se obotavljate?« Biriči so dvignili obtoženca, ki od strahu pred smrtno kaznijo ni mogel stati na nogah. Sesedel se je na tla, v istem hipu pa so dobili biriči novo povelje, naj ga zgrabijo in vlečejo pod vislice. Zunaj pred vrati se je pojavil obupen jok. «Usmiljenje, Filip je nedolžen!« je klicala Lo-garica, ki ie z otroci prispela na dvorišče. «Milost, plemeniti gospod! Dajte nam ljubega očeta!« so prosili otroci. «Ne morite nedolžnih!».je jeknil ob Loga-rici ženski glas. Sključena ženica se je vzravnala pred graščakom, dvignila je velo desnico ter mu je srepo pogledala v oči. «Brbulja ...» so se spogledali tlačani, tresoč se v svojem praznoverju. «Ti boš sežgana na grmadi!« ji je zapretil Valerij. «Sežgite me, toda pustite nedolžnega očeta. Nisem čarovnica, kakor me dolžite, rečem pa vam: kdor ga bo sodil, bo obsojen.« 22. junija: Sevnica. Šoštanj. 23. junija: Loka pri Laškem, Dole pri Litiji. 24. junija: Ribnica (okraj Kočevje), Drnovo (okraj Krško), Sv. Jurij pri Krškem, Laško, Višnja gora, Rovte, Čermošnjice, Mirna, Bistrica na Gorici (le za blago), Ljubno v Savinjski dolini, Konjice (trg), Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Murska Sobota, Guštanj, Podsreda. 25. junija: Rogatec. Kratke vesti = Začetek Ljubljanskega velesejma bo dne 2. julija, a nehal se bo velesejem 11. julija ob 7. uri zvečer. Razstavni prostori so že vsi oddani. Vseh razstavljalcev bo okrog 700. Kakor druga leta bo tudi letos razstavljenih na sejmišču mnogo kmetijskih potrebščin. = Razstava vajenskih in pomočniških del v Hrastniku. Na binkoštno nedeljo je bila otvor-jena v Hrastniku razstav vajenskih in pomočniških izdelkov. Razstavljeni predmeti so bili zelo lično izdelani. Najbolj je bil zastopan mizarski obrt. Številnim obiskovalcem je močno ugajal tudi oddelek obrtnouadaljevalne šole. Risbe so bile prav lepe, kar je znak, da vodi risanje strokovnjak šolski upravitelj g. Lebar. Odlikovanih je bilo 7 s prvo nagrado, 17 z drugo, ostali pa s tretjo. Vseh razstavljalcev je bilo 51. = Razstava del obrtnih pomočnikov in vajencev. V nedeljo dopoldne je stopilo pred mariborsko javnost zopet naše obrtništvo, da pokaže svoje smotreno delo za napredek obrtniškega stanu. V dvorani pivovarne razkraja nesnago. + Beograjsko časopisje se huduje, da hoče dr. Žerjav doseči za Slovenijo predpravice. Glede na predpriprave za ustanovitev podružnice Državne hipotekarne banke v Ljubljani je poslanec dr. Gregor Žerjav posredoval pri ministru za trgovino in industrijo ter zahteval, da mora ljubljanska podružnica tega državnega denarnega zavoda plačevati za vloge manjše kakor 6odstot-ne obresti ter potem izposojevati v Sloveniji nabrani denar le slovenskim gospodarskim krogom in kmetom. Beograjska «Politika» je na to posredovanje pisala, da hoče dr. Žerjav doseči za Slovenijo posebne predpravice. No, mislimo, da je jasno, da tu ne gre za predpravice, nego samo za naše pravice. Razmere v Sloveniji so takšne, da bi 6odstotna obrestna mera podružnice Državne hipotekarne banke v Ljubljani uničila številne male slovenske denarne zavode, ki ne morejo plačevati tako visokih obresti za vloge. Razumljiva in opravičena je potem tudi zahteva, naj ostane slovenski denar v Sloveniji. + Sijajna zmaga SDS v hrvatski ratiieevski trdnjavi. V nedeljo so se vršile v Dugem selu volitve petih občinskih odbornikov. Postavljene so bile tri liste: SDS, radičevci in neodvisni združeni Hrvati. Lista SDS je dobila 149, združeni Hrvati 88, dočim so radičevci rešili le 48 glasov (pri zadnjih volitvah so jih imeli 108). SDS je torej dobila vseh pet izpraznjenih odbor-niških mest. Spričo sijajne zmage SDS so se vršile v Dugem selu velike manifestacije. + «Domoljubova» zabava. «Dooioljub» se zabava s tem, da reže in seka «Domovinine» članke po svoje ter vedno znova pride z zavijanji, da je «Domovina» pisala brezverske članke. »Domovina* ni brezverska in s primerjavo podobnosti naše vere z raznimi drugimi verami š-daleko ni propagirala brezverstva. Mi se «Domo-ljubovega* praznega besedovanja nič ne bojimo. Dolgoletni čitatelji našega lista najbolje vede, da v «Domovini» še niso čitali brezverskih člankov. Mislimo, da so ti merodajnejši za vprašanje, ali je «Doniovina» brezverska ali ne, kakor pa »Domoljub« in njegovo zavijanje. + '■ Bolji je vrabec v roki kakor golob na strehi. Ta pregovor bi naj preštudiral «Domo-ljub», preden je v polemiki z «Domovino» zapisal, da so poslanci SLS zahtevali poseben protikorupcijski zakon, zaradi česar torej niso glasovali za izročitev oseb, obtoženih korupcije, sodišču. Torej: Bolji vrabec ... Vragov obisk (Dogodbica.) Čevljar Copatar je bil v okolici na slabem glasu. Sosedje so mu zamerili, ker pred nedeljami in prazniki ni odložil dela, dočim so drugi obrtniki in rokodelci prenehali že zgodaj popoldne. «Čas je zlato,» je govoril svojemu pomočniku. «Vsak trenutek mora človek izrabiti.« Pomočnik se je bridko nasmehnil ter ni nič odgovoril. Vedel je, da bi mu vsak izgovor podaljšal delovne ure. «Nocoj bova delala do polnoči,® je mojster določil zjutraj neke sobote, ko je pomočnik prišel na delo. «Zdaj se zasluži.® Fant je vzdihnil in molčal, natihem pa je premišljal, kako bi dobil večerni dopust. Ob sobotnih večerih je bilo namreč najbolj mučno sedeti v zaduhli delavnici pri neprijaznem mojstru. Kot nalašč je prikrevljala ženica s čevlji in prosila za popravilo. «Pa takoj,® je zapo vedala. «Bog ne daj, da bi nedeljo oskrunil s krparijo.® «Coklje popravljam zvečer od devetih do enajstih,® je zarezal Copatar. «Dneva je škoda za tako delo.» «Ne spodobi se šivati tako dolgo pred nedeljo. Glej, da se ti ne bo nekoč kaj pripetilo.® «Neumnost. Koga naj se bojim, ako pošteno delam?® «Rogača. K mnogim je že prišel na obisk. «Avša!» «Boš videl.® Pomočnik si je ta pogovor dobro zapomnil. Pri kosilu se je sestal s tovarišem ter ga naprosil, naj postraši njegovega mojstra, kar mu je tudi obljubil. Tisti večer je bil pomočnik izredno priden, razbijal je po podplatih, da je odmevalo po okolici. Nalašč je odprl okno, vedoč, da pride obisk, čim odbije enajsta ura. Prav ob enajstih je po steni pod oknom nekaj zašumelo. Pomočnik se je navidezno prestrašil, mojster pa je pogumno zaklical: «Kdor je zunaj, naj pride noter!® Pogledal je v okno in zapazil kodrasto pasjo glavo z odprtim gobcem in debelimi očmi. «Obisk!» je kriknil mladenič, vrgel je kladivo na tla in se stisnil v kot. Mojster pa je pobegnil pod klop, odkoder je klical: «Poberi se, satan, nič nimaš tukaj iskati!® Pes je široko zazijal, pokazal je jezik in zobe, česar se je Copatar silno prestrašil. «Noč je ustvarjena za počitek,® je votlo zagrmelo pod oknom. «Ker ga motiš pred nedeljo, si moj prijatelj!® se tvorijo značaji. Povsod je na eni strani blagostanje, na drugi zopet pomanjkanje in beda. Pomanjkanje nastaja največ zaradi premajhne izobrazbe širokih slojev in zaradi slabe vzgoje. Dnevno se v življenju snidemo z ljudmi, ki neprestano jadikujejo nad svojo usodo, toda so tako slepi, da ne vidjo povodov svojih neuspehov v sebi. Saj je večinoma od nas odvisno, da svojo usodo popravimo iu polepšamo. Življenje živimo samo enkrat. Potrudimo se v mladih letih in izrabimo sleherni dan za priprave na nadaljnjo življensko pot. Vsakomur je daua prilika, da poslane cel človek. Imamo ljudi, ki se podcenjujejo zgolj zaradi tega, ker so izgubili vero v sebe. Naše delo naj bo tedaj posvečeno tudi temu, da bomo na take ljudi vplivali v družbi, da se dvignejo iz moreče vsakdanjosti. Kdor se izpopolnjuje, ta se uspešnejše bori z življenjem. Ako naj bo naš narod močan, se mora sestavljati iz samih značajnih poedincev, nravno, razumno in čuvstveno silnih, toda tudi pripravljenih za izrabo svojih sposobnosti sebi in vsemu narodu v korist. Moramo vzgojiti v sebi silno voljo, da bo naše življenje res zmagovit pohod. IZ POPOTNIKOVE TORBE ZELO LEP SHOD SDS. O s e 1 i c a, 13. junija. V nedeljo popoldne smo imeli na Savodnju pri našem odločnem somišljeniku g. Fr. T c 1 b a n u za naše kraje naravnost nepričakovano dobro obiskan shod naše SDS. Bilo je preko sto udeležencev, med katerimi je bilo tudi nekaj naših nasprotnikov klerikalcev, ki so se pa prav dostojno zadržali. Ker so bili Telbanovi gostilniški prostori pretesni, so se morala odpreti okna, da so tudi oni, ki niso mogli v zborovalni lokal, poslušali zunaj skozi odprta okna. Shod je otvoril domači župan g. J e z e r š e ki s pozdravom h • > tako obilem številu došle navzoče. Za tednika shoda jc bil soglasno izbran g. Karel-M a r o 11, posestnik in mesar. Ta je podal takoj besedo šolskemu upravitelju g. L. P e r k u, ki je v krajšem govoru razložil pomen in potrebo ljudskošoiske izobrazbe ter izobrazbe sploh s posebnim ozirom na ondotne kraje, ki so tako blizu meje. Važna jc izobrazba posebno danes, ko mnogo kmetskiii sinov in hčera išče kruha v drugih stanovih, predvsem v rokodelstvu, ki nikakor ne uspeva, če človek nima tudi potrebnih duševnih zmožnosti. Kot drugi govornik je nastopil namesto bolnega našega oblastnega poslanca g. dr. I^ra-merja oblastni poslanec g. Zebal. Ta je vi poldnigournem jedrnatem in temeljitem govoru obravnaval razna vprašanja iz kmetijstva in splošnega gospodarstva ter davčno vprašanje s posebnim ozirom na kmetovalca, obrtnika in delavca. V odločnem in gladkem govoru je razjasnil navzočim splošni politični položaj v državi. Podrobneje se je bavil z delovanjem oblastne skupščine in klerikalne stranke v tej zbornici. SLS je mnogo obetala, a kakor govore dejanja; bo pa iz teh obljub inalo kruha. Vse res dobre in pametne predloge nasprotnih strank klerikalci zametavajo ali jih pa osvoje kot svoje in se z njimi bahajo kakor sraka s pavovim perjem. Na koncu, ko so bili navzoči pozvani, naj povedo svoje želje, se je oglasil neki tukajšnji rudar, ki je priporočal, da bi se vsi, posebno! premožnejši, združili ter oživotvorili ondotni bakreni rudnik, ki vsebuje baje tudi druge žlahtne rudnine in je zdaj last trgovca g. Sušnika v Ljubljani. Poslanec g. Zebal je dal potrebna pojasnila in pripomnil, da bi bilo velike važnosti tudi popravilo žirovske električne centrale, kajti baš pri takih podjetjih, kakor so rudniki, so električne naprave ogromnega pomena. Shod, ki je trajal nad dve uri, se je pravi mirno in dostojno zaključil. Mnogo udeležnikov! je ostalo skupaj še dolgo potem v prijateljskem razgovoru. PREVEČ POLITIKE V KLERIKALNIH ČASOPISIH. - DOBROTE SLS. - SDS ZA KMETOVALCE IN NJENO GLASILO «D0M0VIN0». K 1 a d j e - B1 a n c a, sredi junija. Gospodje okoli in ^Slovenskega Gospodarja* prav pridno prebirajo članke «Do-movine» ter delajo .v svojih listih nanje razne opazke pod naslovi «Da bomo nasprotnike bolje poznalo ali «Kaj pišejo nasprotniki*. Ti gospodje se ne zavedajo, da s praznimi nestvarnimi zavijanji smešijo sami sebe. Če bi hoteli naši pametni napredni možje odgovarjati na klerikalne članke in beležke, bi «Domovina»: ne zadostovala, ampak bi si morali ustanoviti poseben tednik, ki bi imel nalogo, odgovarjati klerikalnemu časopisju. Samo na kratko hočem jaz tem gospodom odgovoriti v imenu tukajšnjih naprednih kmetovalcev, naj se nikar v svojih listih ne pogrezajo tako globoko v prazno politiko, temveč naj posvečajo malo več pozornosti gospodarskim zadevam. V tej nebrižnosti SLS je baš vzrok, da kmetje zapuščamo SLS in njeno časopisje ter pristopamo k SDS, ki je v Sloveniji edina zares prava kmetska stranka, ter da marljivo naročujemo in čitamo demokratske časopise, posebno «Domovino», ki se peča s politiko le toliko, kolikor je potrebno za splošen pregled domačih in inozemskih političnih dogodkov. Polemični članki «Domovine> so stvarni, kar je vse hvale vredno. Glavno pozornost pa posveča «Do-movina» ljudski izobrazbi, kmetijskemu gospodarstvu, gospodarskim vestem (sejmi, vrednost denarja, cene itd.) ter pošteni zabavi. Pa se čudijo naši klerikalci, kako je to, da zapuščamo njihovo stranko, opuščamo njihovo časopisje ter v množicah pristopam k SDS. Kakor vidite, imamo upravičenih vzrokov proti SLS dovolj. Klerikalci namreč mislijo, da s časopisnim vezanjem otrobov Bog ve kako rase njihov ugled. Zaradi lepšega in da bi njihovo niša- nje še bolj držalo, pravijo tudi, da je vera v nevarnosti. To so seveda le prazne besede, res je le, da se s takimi zavijanji ruši njihov ugled ter da ni vera v nevarnosti, temveč le klerikalna stranka, ki stalno propada. Ne gre za kakšno prikrajšanje vere, temveč za obstoj SLS. Toliko v pojasnilo tukajšnjim klerikalcem, ki se začudeno vprašujejo, zakaj njihova stranka nazaduje, in v pojasnilo gostobesednikom, ki trdijo, da njihova stranka napreduje in da naša SDS ni kmetslca stranka. Ker smo že pri tem, naj še omenim «delo» SLS, ko je bila ta v vladi, da se ne bodo tukajšnji klerikalci preveč krasili s pavovim perjem, kakor je to njihova navada. Pred meseci so prišli klerikalci v vlado in so takoj začeli «delati». Velik trn v peti sta jim bila oba velika župana mariborske in ljubljanske oblasti gg. dr. Pirkmajer in dr. Baltič. Ta dva je bilo treba na vsak način spraviti na varno in res so ju spravili menda kot kmetska škodljivca, kakor označujejo klerikalci vsakega svojega političnega nasprotnika, pa naj je bil še tak dobrotnik kmeta. Ako mi malo premotrimo voditelje SLS, najdemo med njimi polno ljudi, ki so izraziti nasprotniki nas kmetov, dočim vemo dobro, da sta se oba prejšnja velika župana zelo trudila za to, da čim najbolj ustrežeta kmetom. Drugo delo SLS je bilo znižanje davkov. O tem ne bom na dolgo razpravljal, ker ve vsakdo, kako so se davki «znižali». Pisec teh vrstic je plačal V ljudožrskeni hotelu. Zamorski poglavar (z jedilnim Ustom v roki): :«Gospod natakar, ali je bedro filmske igralke okusno pripravljeno?* Natakar: m prebudite v vseh delih telesa cirkulacijo krvi, osvežite mišice in vse telo in se storite s tem odpornega in sposobnega za delo. Že od časa naših dedov se kaže .Elsafluid pri zunanji in notranji uporabi kot .zanesljivo, bolečine olajšujoče domače sredstvo in kosmetikum. To potrjujejo mnoge zahvalnice. Pravi Elsafluid je močnejši iu bolje deluje nego francosko žganje Zahtevajte za poizkus v lekarnah in odgovarjajo:! i jroia-• ainaii izrecno ..Fellerjev pravi Elsafluid", v poizkusih itekie-ničicah po 6 Din, v dvojnatih steklenicah oo 1 a.i spec- ialnih steklenicah po 26 Din. Po soiti pride ten cenejše, clm več se naroči naenkrat; z zavojnino in poštnino vr;d stane: 3 ooUkuslih ali ti ivojnitih ali 2 specijalni itekl. 't :>i« 27 „ „ B ,. .. « „ - l,i 54 „ ,. iS ,. ., 12 ,. .. 2» „ Naročila nasloviti razločni ts';ole : BU0BM V. FELIKSU lekarnar v 3TJBI0I D3.TJI EUatrg št. 360 (Hrvatska). Izdaja za konzorcij »Domovine« Adolt Ribnikar. 'Jreiuie Filip Omladii Za Narodno tiskarno Fran JezerSsk.