mllka 17-18 • leto XXXVIII • cena 17 din cene, zo. apma 0\ TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZSFUE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC Inovatorstvo In rože - sive veliki ljubezni Tako pravi Štefan Zabukovšek, ko- njiški inovator in dobitnik prvomaj- ske nagrade. Stran 7. Za pridne In lene delavce le Se vedno enako plačilo Prvomajska anketa Novega tednika o vrednotah dela. Stran 20. _ Počitniški domovi na počitnicah Zanimanja za sindikalna letovanja je vse več, premikov na bolje pa ni in ni. Stran 11. Zaobljuba ctomavlul V vojašnici Jožeta Meniha-Rajka v Celju je bila v soboto slovestna zaobljuba nove generacije mladih, ki služi vo|a$ki rok v Celju. Ob tej priložnosti so proslavili tudi 20, april - dan celjske enote inžentr- cev, ki nadaljuje tradicije Frve inženirske brigade, ki je delovala v Sloveniji v sestavu L korpusa. Slovestnosti v vojašnici so se udeležili predstav- niki družbenopolitičnih organizacij iz Celja, svojci in znanci mladih vojakov in dva nekdanja borca Prve inženirske brigade, »Na slovestnosti so poudarili, da celjski mženirci dostojno nadaljujejo tradicijo inženirske brigade, saj so že nekaj let med najboljšimi tovrstnimi eno- tami ha Ljubljanskem armadnem obmičju. '/: • • 111111 "•"•',..>'::• : . : . >=' Si S, ■ Delavski prvi maj 1, maj je svojstven spomenik delu, tej največji odliki človeka, njegovi spretnosti, znanju, ustvarjalnim napo- rom, novim vrednotam, ki jih nenehno ustvarja v odločni težnji da bi bolje in lepše živel. Sporočilo letošnjega 1. maja je jasno. Vrniti se je treba k delu, bolj uporab- ljati domače znanje in možnosti ter bolj učinkovito samoupravljati. Pri tem pa ne dovoliti komurkoli, da krni v težki borbi izbojevane pravice delav- skega razreda. Prav teh poskusov pa bo še veliko in nedopustno je, da proti njim ne uporabljamo svojih pravic, za kakršne se velik del delavskega raz- reda sveta šele bije. Oportunizem, ma- lodušje, razočaranja zaradi posamez- nih neuspehov, vse to gre na roke ti- stim, ki želijo očuvati svoje pozicije. Pred mnogimi težavami, razburjenji in izgubljanjem časa pa nas lahko reši zavestno, odgovorno in pravočasno opravljanje nalog. Mnenja, da se lahko tudi brez dela dobro živi, torej na tuj račun, so nezdružljiva s socialistično moralo in samoupravljanjem. Letošnji praznik dela pričakujemo z določenim strahom zaradi odmrznitve cen in drugih ukrepov, ki bodo zelo zaostrili pogoje gospodarjenja in po- stavili samoupravljalce pred velik zre- lostni izpit. Eden od najpomembnej- ših pogojev dobrega gospodarjenja je vsekakor delovna in finančna discipli- na. Administrativni ukrepi bodo v po- moč samo, če bodo pomagali pri od- stranjevanju vseh tistih razlogov, ki so zavirali delovanje ekonomskih zakoni- tosti in samoupravno urejanje proiz- vodnih programov ter medsebojnih odnosov v združenem delu. Od front- ne in enotne akcije svobodno združe- nih samoupravljalcev bo odvisna nji- hova boljša organiziranost, večja pro- izvodnja, boljši izvoz, hitrejši promet izdelkov in obračanje kapitala; torej večji realni in ne fiktivni dohodek vsa- ke delovne organizacije. Merilo resničnega dohodka je delo, družbeno potrebno, kakovostno, pro- duktivno. Nikakršne »koristne zlora- be«, cene, krojenje zaključnih računov ne morejo ustvariti novih gmotnih do- brin niti povečati narodnega dohodka. Cim prej bomo razumeli, da naslanja- ,nje na lastne sile ni trenutna politična parola, tem hitreje bomo ustvarjali po- goje za stabilnejše gospodarstvo, za ustavljanje inflacije in padca realnih osebnih dohodkov ter življenjskega standarda. Volitve za najvišje funkcije v federa- ciji, v republikah in pokrajinah, so končane. Ob željah, da naj s svojim, znanjem, sposobnostmi, novi kadri uspešno krmarijo v sedanjem prav nič lahkem položaju, mora prevladati rer snica - vsi skupaj moramo vztrajati pri gradnji mostov, preko katerih bomo prišli v stabilnejše pogoje gospodarje- nja. Za temelje teh mostov pa je naj- bolj potrebno večje in boljše delo, za katerega naj sledi večja nagrada, druž- beni ugled in čast. Poziv železničarjev • ■ i aztovorlte vagone Železničarji na Celjskem (in drugod) bodo delali tudi med bližnjimi prazniki. Da njihova prizadevnost ne bi bila zaman, so poslali poziv vsem delovnim organizaci- jam, da bi tudi za prvomaj- ske praznike poskrbele za pravočasno raztovarjanje dostavljenih tovornih vago- nov. Pri celjskem železniškem podjetju računajo, da bo tudi tokratni poziv tako odme- ven, kot so bili nekateri prejšnji, hkrati pa pristavlja- jo, da je takšna akcija nujna, če hočejo preprečiti večje za- stoje £o praznikih, še pose- bej, ker so že nekaj časa na tesnem s tovornimi vagoni. Celjska Carinarnica bo de- lala v soboto 28. aprila in v ponedeljek 30. aprila. S.S. Zlati znaki Zveze sindikatov Slovenije Zlate znake Zveze sindika- tov Slovenije, ki so jih pode- lili včeraj v Ljubljani, so za svoje večletno napredno ih Uspešno družbenopolitično delo, za pomemben prispe- vek k uresničevanju inte- resov delavskega razreda, k samoupravljanju ter uveljav- ljanju in razvoju sindikata med tridesetimi sindikalni- mi aktivisti prejeli tudi trije s celjskega območja: Friderik Gradišnik, načrtovalec družbenega standarda v Že- lezarni Store. Teodor Jelen, podpredsednik kolegijskega poslovodnega organa Rudni- ka lignita Velenje ter Maks Pečnik, analitik inventivne dejavnosti v Cinkarni Celje. Sinoči so podelili tudi priznanja Zveze sindikatov Jugoslavije ob 30-letnici de- lavskih univerz. Visoko priz- nanje je prejela tudi Delav- ska univerza Slovenske Ko- njice. MBP Napočil je pokoj za prvomajsko grčo Jaka Grčar, prava ljudska grča, ki so mu ob »fajfi« in kavici najljubši spomini na delovna leta, preživeta v rudniku med knapi, odhaja v pokoj. Čvrsti štiriinosemdesetletnik, rojen 1. maja 1900, je najstarejši od predsed- nikov delavskega sveta Rudnika ligni- ta Velenje. Svoj predsedniški mandat je opravil v najtežjih letih - od 1. aprila 1952 naprej, ko je s sodelavci oral ledi- no samoupravljanja. Jaka, ki je odšel v pokoj sicer že pred četrt stoletja, se takrat ni mogel umiriti. Postal je hono- rarni hišnik v upravi sozda REK Franc Leskošek-Luka. »Zdrav sem še, a vendar je zdaj pri- šel čas za mlade. Sicer pa se mi bo prileglo malo počitka. Ce bosta z me- noj še vedno zdravje in mir. bo vse v redu,« pripoveduje Jaka in se hudo- mušno smeji izpod košatih brk. LOJZE OJSTERSEK 2. STRAN - NOVI TEDNIK 26. APRIL 1984 Več denarja najbolj potrebnim ¥ Celju so to zdravshfo. Izobraževanje In kultura Družbeno ekonomski po- ložaj družbenih dejavnosti v celjski občini ni lahek, z največjimi težavami pa se srečujejo na področju zdravstva, osnovnega izo- braževanja in kulture. Da bi na teh področjih zmanjšali velik razkorak med potre- bami in možnostmi, so se v občini odločili za delno pre- razporeditev sredstev v ok- viru skupne porabe. Ob sicer manjši prispevni stopnji, veljavni od 1. aprila, bo mogoče več sredstev za ta tri področja nameniti z uve- ljavitvijo prenosa obveznosti pravic nadomestil in zdrav- ljenja v primeru nesreč pri delu in poklicnih obolenj od občinske zdravstvene skup- nosti (torej iz skupne pora- be) neposredno na združeno delo. Dodatek k samouprav- nemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Celje sta namreč že podpisali potrebni dve tretjini podpisnikov. S spre- menjenimi prispevnimi stopnjami in finančnimi na- črti so se delegati strinjali tu- di na sejah skupščin samo- upravnih interesnih skupno- sti, ki so se večinoma zvrstile prejšnji teden. O usklajevanju svobodne menjave dela so spregovorili tudi na seji izvršnega sveta občinske skupščine. Člani so se strinjali, da je treba name- niti za zdravstvo, osnovno izobraževanje in kulturo več sredstev, vendar so posebej vztrajali, da mora biti v spo- razumih o svobodni menjavi dela s temi interesnimi skup- nostmi natančno določen na- men uporabe dodatnih sred- stev, predvsem pa morajo ta skupnosti dosledno uresni- čevati program dolgoročne stabilizacije in uresničiti do- slej neuresničene sklepe ob- činske skupščine in izvršne- ga sveta. Eden izmed takš- nih je na primer dopolnitev samoupravne organizirano- sti Zdravstvenega centra Ce- lje. Izvršni svet se je oprede- lil, da bo od uresničevanja teh nalog odvisno ali bodo sedanjo uskladitev upošte- vali pri valorizaciji in do- končni uskladitvi skupne porabe v občini ali ne. MILENA B. POKLIC Najboll Izpostavljen |e zdaj sindikat Z volISno-gtrogramske seje MS ZSS V zaostrenih gospodar- skih razmerah, ob vedno večjih zahtevah in soča- snem upadanju standarda, je sindikat najbolj izpostav- ljena družbenopolitična or- ganizacija. Brez usklajene- ga sodelovanja znotraj svo- jih vrst in z drugimi, nalog ne bo zmogel, so ugotavljali na seji medobčinskega sve- ta Zveze sindikatov v Celju. Razpravljali so o starih, lanskih rezultatih poslova- nja. Zato, ker se problemi od lani nadaljujejo in zaostruje- jo, ker iz njih izvirajo stabili- zacijski programi in zato, ker rezultatov letošnjega prvega tromesečja še ni. Kaj lahko store sindikati za večji izvoz, če pa je konkurenčna spo- sobnost zaradi zastarele opreme vse slabša, kaj za večji vpliv delavcev na ustvarjanje in delitev dohod- ka, ko pa niti gospodarstvo zaradi nenehnih sprememb ne more pametno načrtova- ti? Bo zadoščalo prepričeva- nje članstva, da se je treba odpovedati delu doseženega standarda in da je nujno vzpodbujanje k odločanju, pa čeprav gre za skromne odstotke? Vprašanja so šte- vilna, kot so sindikalne nalo- ge. Preveč jih je, so ugotav- ljali na seji, in zožiti bi jih bilo treba na nekaj nalog. Navsezadnje, tudi prepriče- vanje o potrebnosti boljšega dela je rodilo sadove. Manj so jih prizadevanja za uskla- jevanje regijskih interesov. Na medobčinski ravni je bilo veliko dogovorov potem, pa so v posameznih okoljih zmagali ozki interesi, ki so jih včasih podpirali tudi sin- dikati. Bliža se nam obdobje še številnejših nalog, čas prei- skušnje naše sposobnosti za obvladovanje razmer, so de- jali. Pri tem ne bo brez po- mena, kdo je na čelu sindi- kalnih vrst. Ze pri letošnjem kadrovanju se je pokazalo, da je vse težje pridobiti kan- didate za vodilne funkcije v sindikatu, še zlasti za poklic- no opravljanje nalog. Zaradi odgovornosti in zaradi že prihajajočih težav pri njiho- vem vračanju v združeno delo. Dosedanji voljeni funkcio- narji v medobčinskem svetu so svoje delo dobro opravlja- li. Ponovno so jih izvolili: za predsednika Rafka Mlakar- ja,za podpredsednika Mira Peska in za sekretarja Marti- na Freceta. MILENA B. POKLIC Srečanje borcev za severno mefo Občinski odbor zveze borcev prostovoljcev za severno slovensko mejo organizira ob 65-letnici smrti Fran j a Malgaja in Srečka Pucerja srečanje preživelih borcev za se- verno mejo iz Celja. Borci prostovoljci se bodo zbra- li v soboto, 5. maja ob 9. uri pri spominski plošči padlim borcem za osvo- boditev slovenske Koro- ška EM Pogoj za dobro proizvodnfo le dober kader, šele nato strol Brezposelnost rahlo nara- šča, vse več problemov imajo s kadrovanjem vodilnih de- lavcev ugotavljajo v občini Laško. O vprašanjih zaposlo- vanja, štipendiranja in kadro- vanja je tekla razprava na so- bodni seji zborov občinske skupščine Laško, potem ko so se seznanili s poročili pravo- sodnih organov. Čeprav nekoliko narašča šte- vilo nezaposlenih v občini me- nijo, da problem še ni tako za- skrbljujoč, da bi morali spreje- mati posebne ukrepe ob tistih, ki so se že uveljavili in so vključeni v letni načrt zaposlo- vanja. Po drugi strani je na vo- ljo tudi dovolj prostih delov- nih mest, vendar je problem v tem, da se le ta ne ujemajo s kvalifikacijsko strukturo čaka- jočih na zaposlitev. Med temi je največ gimnazijskih matu- rantov, prodajalcev, kuharjev, administratork in vzgojiteljic. Če se problem čakajočih na za- poslitev ne bo rešil drugače, bo potrebno razmisliti o možno- stih za prekvalifikacijo, zlasti gimnazijskih maturantov. Kaj- ti narašča tudi število upravi- čencev do denarnih nadome- stil in pomoči. Ta sredstva obremenjujejo že sicer slabo fi- nančno stanje skupnosti za za- poslovanje. Zato so na seji predlagali, da se zaostrijo kri- teriji za dodelitev nadomestil in pomoči. Sliši se namreč, da se nekateri upravičenci do teh sredstev hvalijo, kako se jim ne izplača delati, saj je razlika med denarno pomočjo in pla- čo, ki bi jo prejemali, če bi bili zaposleni, neznatna. Sicer pa v občini uspejo za- posliti načrtovano število pri- pravnikov. Lani se je izboljšala tudi kvalifikacijska struktura novozaposlenih delavcev, saj ima okoli 60 odstotkov novoza- poslenih ustrezno kvalifika- cijo. V nadaljevanju seje so obravnavali tudi poročilo o uresničevanju dogovora o ka- drovski politiki v občini. Ugo- tavljajo, da bo letos potekel mandat večjemu številu vodil- nih delavcev, vendar v občini nimajo dovolj kadrov, ki bi v naslednjem mandatu lahko prevzeli tako odgovorne funk- cije. WE Delegacija s Kosova je obiskala Sip Med tridnevnim bivanjem v Sloveniji je delegacija sindikatov SAP Kosovo obiskala tudi tovarno kmetijskih strojev Sip v Šempetru, kjer se je seznanila z dosežki te tovarne, proizvodnim programom ter z izvoznimi prizadevanji. V Sipu se zares lahko pohvalijo z nekaterimi rezultati. Lani je izvoz predstavljal že skoraj četrtino celotnega prihodka in tako naj bi bilo tudi v letošnjem letu, ko načrtujejo, da bi vrednost vsega izvoza znašala trinajst milijonov dolarjev. Toliko več so ti rezultati vredni, ker je v Sipo stroje vgrajeno le 4 odstotke uvoznih materialov. Seveda pa b lez problemov ne gre. V prvi vrsti je treba omeniti pomanjkanje ležajev, gum, jermenov ter verig, sicer pa so letos z dobavitelji združili že 2,2 milijona dolarjev. JANEZ VEDENIK Na Polzeli park maršala Tita Letos bo na Polzeli osrednja republiška hortikulturna razstava. Nanjo se Hortikul- turno društvo Polzela vneto pripravlja. Ena od nalog je bila tudi, da bi obiskovalcem od 6. do 8. julija, ko bo tudi osrednja razstava, pokazali park maršala Tita. Konec prejšnje- ga tedna se je nad novo depandanso Doma oskrbovancev na Polzeli zbralo več kot sto krajanov ter brigada osnovne šole Vere Šlander, da bi pričeli s sajenjem 88 dreves v spomin na tovariša Tita. Najprej je bila kraj- ša slovesnost, kjer je zbrane pozdravil pred- sednik hortikulturnega društva Polzela Cveto Pavline in dejal, da so priprave tekle skoraj dve leti. Načrt za park maršala Tita je izdelal arhitekt Franc Korent iz Žalca, dre- vesa pa so večih vrst in jih bodo posadili tako, da bodo prikazala obris Jugoslavije z glavnimi mesti republik in pokrajin. V imenu krajevne skupnosti je spregovo- ril predsednik skupščine Ivan Poteko, ki je govoril o pomenu parka, ki bo v spomin tovarišu Titu in bo na njega spominjal tudi poznejše generacije. V kulturnem progra- mu je nastopil mladinski pevski zbor OŠ Vere Šlander ter recitatorji. Na sliki: Ivan Poteko je zasadil prvo drevo. TONE TAVČAR NI več prostora za nesposobnost Iz dneva v dan moramo več in bolje delati, plače pa ostajajo iste in denar je vedno manj vreden. Zato se medsebojni odnosi med delavci vse bolj zaostrujejo in nastajajo številni konflikti, ki jih velikokrat ne znamo ustrezno rešiti. Se zlasti se zapleta v kolektivih, kjer slabo delajo samoupravni organi, poslovodni delavci pa niso kos zaostrenim gospodarskim razmeram. Tako prihaja do neuspelih referendumov, ki jih je na celj- skem območju vse več, do prekinitev dela, kot sta bili nazadnje v tozdu Klavnica šentjurskega Kmetijskega kombinata in v delovni organizaciji Tolo iz Šentjurja, kakor tudi do ukrepov družbenega varstva, ki so še najmanj zaželeni, ker pomenijo vsaj začasno konec samoupra vljanja. Prekinitev dela je neustrezen način reševanja pro- blemov, čeprav so ti še tako hudi, ker nastaja pri tem precejšnja materialna, politična in moralna škoda. Po- sledice, ki se kažejo v omajanem medsebojnem zaupa- nju in pogosto tudi v nižjih osebnih dohodkih, nosijo predvsem delavci, ki so se odločili za tak korak. De- lavci to nedvomno vedo, zato se moramo vprašati, kaj jih pripravi do tega, da se odločijo za prekinitev dela. Kot že rečeno, je vzrok največkrat v nizkih osebnih dohodkih. Pri tem pa delavci kar preradi pozabljajo, da je dohodek rezultat vloženega dela in da nihče nima polne malhe denarja, iz katere bi lahko po mili volji delil višje osebne dohodke. Zato samo z izsiljevanjem, kar na nek način prekinitev dela tudi je, ni mogoče dobiti višjih plač. Pogoji gospodarjenja so danes takšni, da ni več do- volj samo delati, ampak je potrebna učinkovita organi- zacija dela, ki se nenehno prilagaja vsakodnevnim spremembam. Zato potrebujejo kolektivi sposoben vodilni kader, ki bo kos tem razmeram. Ni več ne prostora ne časa za nesposobnost, kakor tudi ne za takšne vrste tovarištvo, ki tolerira neučinkovite gospo- darske odločitve. S tem se bodo morali sprijazniti tudi tisti, priznajmo si, da jih je med nami še vedno preveč, ki bi radi dobro zaslužili in še naprej delali po starem, ustaljenem načinu, brez bolečih sprememb. Pozabiti bomo morali tudi na minule zasluge, kajti od njih se ne da živeti, še manj pa je z njimi moč dobro gospodariti. Pri tem delavci pogosto pozabljajo, da smo samo- upravljalci navsezadnje vsi in če nekje samoupravni organi delajo slabo, jih je pač treba zamenjati. Zakaj delavci tega ne bi storili sami, brez vmešavanja od zunaj. Prenašanje odgovornosti na druge ni nič dru- gega kot pripraven izgovor. Prav tako ni opravičila za občinska vodstva in za subjektivne sile, ker pogosto poznajo probleme že me- sece prej, pa ničesar ne ukrenejo, dokler ne pride do najhujšega. Ne bi se jim smelo zgoditi, da probleme delavcev, čeprav na videz še tako majhne, podcenju- jejo. Če so lahko učinkoviti takrat, ko pride do prekini- tve dela, bi lahko bili tudi prej in izognili bi se marsika- teri neprijetnosti. VILI EINSPIELER 10. APRIL 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 3 50110 priznanja OF bodo podeli- la današnji slavnostni pri- ^itvi ob prazniku OF in .fizniku dela. Prejeli jih bo- jo; Boris Božič, Jože Bučer, van Kapš, Tončka Mešl, fjiiic Žveplan, Štefka Ver- iel, Anton Drev, Marjan (rajne, Friderik Gradišnik, prane Kokot in temeljna or- ppizacija slušno prizade- li Celje. Izbor med letošnji- jii predlogi za ta priznanja je [,j] izredno težak, saj so bili predlogi bolj ali manj enako- vredni. Zato se je komisija ^ločila, da bo izostale pred- 0ge uvrstila v izbor prihod- jjega leta. Srebrne znake Zveze sin- jikatov Slovenije so v celj- ski občini podelili že ob letni programsko volilni seji ob- jinske organizacije ZSS. Srebrne znake so prejele osnovne organizacije delov- 3e organizacije Avto Celje, Srednje pedagoške šole, se- stavljene organizacije \ierx, DO Mlinsko predelo- valna industrija, Tozd Pe- karn in slaščičarn, osnovna organizacija DO Petrol, tozd Trgovina na drobno in konferenca osnovnih organi- tacij Železarne Store. Priz- nanja so prejeli še: dr. Jože Arzenšek, Marina Bohinec in Marija Burnik iz Zdrav- stvenega centra Celje, Majda Blagotinšek iz Metke, Rajko Cižek iz Pekarne in slašči- čarne Mlinsko predelovalne industrije, Nada Dolinšek iz Topra, Anton Golavšek iz kure a Celje, Ludvik Grab- nar iz Celje mesne industri- je, Sonja Gregorin iz skup- nih služb Merxovega Gostin- skega podjetja, Joie Hrovat iz Aera, Jože Jošt iz ZTO tozd SVTK. Katarina Judež iz osnovne šole Štore, Jože Kragelj iz Železarne Štore, Ivan Križnič iz Vulkanizaci- je, Leopoldina Lajbaher iz Cestnega podjetja Leopold Lancner iz KPD Zapori, Jo- te Ljubič iz Cinkarne, Mirko Marič iz Avto Celje, Anton Mogu iz Gozdnega gospo- darstva, Kristina Plankar iz Železarne Štore, Smilja Ro- tar iz osnovne šole Veljko Vlahovič, Zdravko Šeliga iz Železarne Štore, Milena Šturbcj, tudi iz Železarne, Karel Wiegele iz Aera in Zdenka Zimšek iz Merxove- ga Blagovnega centra. Velenje Danes bo v kulturnem do- mu v Titovem Velenju osrednja proslava ob jutriš- njem prazniku dneva OF in 1. maju. Podelili bodo devet srebrnih znakov OF, ki jih bodo prejeli: Anica Meža, KS Zavodnje, Rudi Olup, KS Ravne, Stane Šmajdl, KS Šoštanj; Tone Tanjšek, KS Skale, Tone Šeliga, KS Podkraj - Kavče, Drago Dvoršak, KS Skorno Flor- jan, Štefan Plaskan, KS Lo- ko vica, Rafko Goršek, KS Šalek - Gorica in Lojze Ramšak, KS Konovo. Srebrni znaki ZSS Vele- nje: Tone Hladin TGP Paka, Vida Pokleka nadzorništvo proge Šoštanj, Andrej Smonkar EKO, Nežka Fric ERA, Franc Kričej, Ančka Škrlin in Ivanka Prislan Gorenje TGO, Vida Purnat Zdravstveni center, Ivan Ba- čovnik, Miha Oven in Vili Kerin RLV, Mirko Žolnir SOZD REK DSSS in osnov- na organizacija sindikata Osnovne šole Bratov Leto- nja Šmartno ob Paki. Laške Priznanja OF v občini La- ško bodo dobili: Stane Kuž- nik iz Laškega, Stane Ro- pret iz Sedraža, Franc Bez- govšek iz Jurkloštra, Vili- jem Videč iz Brez in Vojko Pohar iz Radeč. Šentjur Šentjurčani bodo podelili srebrni znak OF Jerneju Bo- rovniku, Stanku Zalokarju oba iz Šentjurja, Jožetu Mastnaku iz Blagovne, Sil- vu Levcu iz Planine in sred- nji Kmetijski živilski šoli Celje - enota Šentjur. Av- gust Božič iz krajevne skup- nosti Šentjur - center, pa je eden izmed 20-tih dobitni- kov zlatega znaka OF. Priz- nanje mu bodo danes podeli- li v Ljubljani. Po krajevnih skupnostih bodo podelili krajanom tudi številne bro- naste znake OF, sindikat pa bo podelil petim občanom srebrni znak Zveze sindika- tov Slovenije. Priznanja sindikatov bodo prejeli: Emilija Lončarič, WO Šentjur; Mirko Can- der, Alpos Šentjur; Lojzka Božnik, Osnovna šola Dram- lje; Marijana Kroflič, Tolo Šentjur; Anton Šume j, Vete- rinarska postaja Šentjur. Mozirje Priznanja OF bodo v tej občini prejeli: Marija Koba- le iz Gornjega grada, Rezika Plaznik iz Mozirja, Danica Sever iz Nazarij, Anton Kov- šak iz BoCne, Ciril Stojan iz Bočne, Jože Kralj iz Ljubne- ga, Tone Modrijančič iz Mo- zirja, Ivan Zagožen iz Šmart- na ob Dreti in gasilsko druš- tvo iz Grušovelj. Srebrni znak ZSS bodo prejeli: osnovna organizaci- ja ZSS tozd Kovinarstvo Ljubno ob Savinji, Marija Mutec, OŠ Mozirje, Poldica Copar, tozd Konfekcija El- kroj Mozirje, Franc Breznik, tozd Gozdarstvo Luče ob Sa- vinji, Pepca Gaber, tozd Stavbno pohištvo Glin Na- zarje, Frane Gerdina, Goz- dno gospodarstvo Nazarje. Šmarje pri JelSah Priznanja OF s srebrno značko bodo v občini Šmarje pri Jelšah prejeli: Franc Došler iz Rogaške Slatine, Boris Ferlinc iz Celja, Mar- tin Jagrič iz Podčetrtka, An- ton Križanec z Donačke go- re, Franc Mlaker iz Rogaške Slatine, Anton Rajgl iz Koz- jega ter Ivan Žogan iz Šen- tvida. Srebrne znake Zveze sin- dikatov bodo v šmarski obči- ni prejeli: Jože Drofenik, Mercator »Jelša«, Milena Poznič, Gozdno gospodar- stvo »Boč«, Gabrijela Sele- nič, SDK enota Šmarje, An- ton Jost, tozd »Dekor« Koz- je, Janez Popit, Ingrad, tozd Gradbeništvo Rogaška Slati- na in osnovna organizacija ZSS Mizarstvo Rogaška Slatina. Slovenska Konjice Po sklepu komisije za po- deljevanje priznanj OF pri OK SZDL in sklepu pred- sedstva, bodo nocoj v Slo- venskih Konjicah priznanja OF prejeli: Marija Opravs iz krajevne skupnosti Sloven- ske Konjice, Franc Kodrič iz krajevne skupnosti Dobro- va-Gabrovlje, Maks Padež- nik iz krajevne skupnosti Zreče, Jože Hribernik iz kra- jevne skupnosti Vitanje, Slavko Kračun iz krajevne skupnosti Bezina, Nogomet- ni klub Dravinja Slovenske Konjice in Planinsko druš- tvo Zreče. Srebrne znake Zveze sin- dikatov pa bodo dobili. Mar- jan Grossman, OS ZSS Slo- venske Konjice, Ida Fijavž, GG Vitanje, Peter Mlakar, Postaja milice Slovenske Konjice, Simon Vivod, Kon- grad Slovenske Konjice, Drago Polenek, Lip Sloven- ske Konjice, Martina Strmšek, Kostroj Slovenske Konjice in OO ZSS VIZ tozd pohorski odred Slovenske Konjice in OO ZSS Unior tozd TKI Vitanje. 2alec Na slavnostni seji OK SZDL Žalec, ki bo danes ob 16. uri v predavalnici osnov- ne šole Peter Šprajc-Jur, bo- do podelili deset srebrnih znakov OF. Prejeli jih bodo DPD Svoboda Griže, Franc Golčar iz Galicije, Franc Herman iz Šešč, Ivan Košan iz Vinske gore, Franc Lenko iz Trnave, Fanika Raček iz Prebolda, Bruno Randl iz Petrovč, Emilijan Ribič iz Braslovč, Jože Šiefančič iz Žalca in Slavko Tiselj z Go- milskega. Kritična presoja stanovanjskih razmer SZDL v Celju je torkovo konferenco namenila v glavnem razpravi o stano- vanjskem gospodarstvu, katerega sedanje stanje je odraz starih grehov stano- vanjske politike in izgrad- nje ter prepočasnega uve- ljavljanja družbenoeko- nomskih odnosov v stano- vanjski oziroma bivalni sfe- ri življenjskega vsakdana. Konferenca je uspela pred- vsem zaradi dveh stvari: dala je nekaj konkretnih usmeri- tev za urejanje stanovanj- skih vprašanj na osnovi celo- vite ocene, hkrati pa se ni sprevrgla v enostransko po- roto, proti stanovanjski skupnosti oziroma njeni strokovni službi. Na vsak na- čin bo potrebno skrbno pri- pravljeno gradivo o tej pro- blematiki še dopolniti s so- cialno podobo, nekaj glavnih zaključkov pa je naslednjih. Ce bomo z odlaganjem problema ekonomskih sta- narin nadaljevali, se bo še bolj povečal razkorak med potrebami in možnostmi v stanovanjskem fondu, iz- gradnji in vzdrževanju. Na predlog sindikata, da bi predvideno povečanje za 83 odstotkov letos in prihodnje leto uredili postopno - štiri- krat po 40 odstotkov, bo strokovna služba stanovanj- ske skupnosti pripravila predlog izračuna, ki ga bo mogoče glede na sedanje razmere in možnosti uresni- čiti. Nadaljevati z ustanavlja- njem stanovanjskih skupno- sti (od 230 predvidenih je v celjski občini ustanovljenih doslej le 70) pa pomeni akci- jo, ki mora odgovornost za reševanje stanovanjskih vprašanj podružbiti, kajti stanovanjska pravica pome- ni hkrati stanovanjsko dolž- nost. MITJA UMNIK Kontno kanalizacija Talnica medloških vod- njakov zagotavlja velik del pitne vode za Celje. Neure- jena kanalizacija v Levcu in neurejena gnojišča so doslej talnico pogosto ogrožala. Kaže, da bo kma- lu bolje, saj so v Levcu že sanirali pet gnojnih jam, urejajo pa tudi kanalizaci- jo. Kanalizacija v Levcu je tudi pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja za novo vodarno, ki bo pred- vidoma zgrajena septem- bra letos. Na posnetku je polaganje zbirnega kanala v Levcu, ki ga bodo priključili na celj- ski kanalizacijski sistem. Razmišljajo, da bi zbirni kanal podaljšali do Petrovč in vanj speljali odplake no- ve celjske mlgkarne v Arji vasi. Sredstva za zbirni ka- nal prispevata območna vodna skupnost in celjska komunalna skupnost. TONE TAVČAR Sprolota menjava dola v zdravstvu Delegati skupščine Med- občinske zdravstvene skup- nosti so sprejeli sporazuma o svobodni menjavi dela za 'eto 1984 za zdravstvena centra Celje in Brežice. S tem so sprejeli tudi do- datne zahteve izvajalcev. Zdravstveni center Celje bo tako dobil 62 milijonov di- narjev več, kot bi mu pripa- dalo po sprejetih izhodiščih, nameniti pa jih namerava, za Povečanje osebnih dohod- kov in delno za materialne stroške. Namensko porabo dodat- nih sredstev bodo občinske zdravstvene skupnosti bu- dno spremljale, še zlasti, ker so doslej le v celjski in žalski Potrebna dodatna sredstva zagotovili. Ostale jih bodo skušale pridobiti iz republi- ške in regijske solidarnosti, iz drugih virov in s prihranki pri zmanjševanju odliva v druge zdravstvene regije. Zdravstvene skupnosti so postavile izvajalcem še več pogojev, ki jih morajo ure- sničiti, če naj bi sprejeta do- datna sredstva bila vključe- na tudi v medletno valoriza- cijo programov. Tako mora- jo izvajalci do 1. junija v vseh temeljnih organizacijah sprejeti stabilizacijske pro- grame in jih tudi uresničeva- ti, ne sme se spremeniti raz- merje med rednimi osebni- mi dohodki in dodatnimi oblikami nagrajevanja, ure- sničevati morajo že prej sprejete sklepe skupščine občine Celje in izvršnega sveta, poleg tega pa bodo na- redili podrobno analizo osebnih dohodkov v Zdrav- stvenem centru Celje. Na skupščini so delegati sprejeli tudi pobudo, da po- novno zahtevajo od republi- ške zdravstvene skupnosti, da izoblikuje nova merila so- lidarnosti. MILENA B. POKLIC Obvestilo bralcem Naslednja številka No- vega tednika izide 10. maja. Spomladanski boji in spopadi Letošnjo pomlad, pred letošnjim prvim majem smo priče številnih spopa- dov sindikalno organiziranega delav- skega razreda v zahodnoevropskih drža- vah z delodajalci ali vladami ali oboji- mi. V Veliki Britaniji te tedne in tedne traja spor med sindikatom rudarjev in upravo rudnikov. V Zvezni republiki Nemčiji se nadaljuje spor o zahtevi sin- dikatov, da je treba delovni teden skraj- šati na 35 ur. Francija preiivlja konflik- te zaradi krize v jeklarski industriji. V Italiji se je razvnemal spor o tem, ali naj še velja dosedanji način usklajevanja mezd in plač z gibanjem inflacije. Ti spori in spopadi imajo dostikrat izrazito razredne značilnosti. Čeprav so razmere od primera do primera, od drža- ve do države različne, je poglavitna zna- čilnost političnih polemik, stavk ali gro- ženj s stavkami in odgovorov delodajal- cev na delavske zahteve vprašanje, kdo naj nosi glavno breme krize v posamez- nih gospodarskih panogah tako imeno- vane klasične industrije - v rudnikih in jeklarnah, v tekstilni industriji ipd. Britanski rudarji razmišljajo o sploš- ni stavki, ker opozarjajo, da želi uprava rudnikov zapreti 75 od 175 britanskih rudnikov in skrčiti število rudarjev s 182.000 na okoli 100.000. Uprava rudni- kov zatrjuje, da gre za zaprtje 20 rudni' kov letos ob 20, ki so jih zaprli zaradi nerentabilnosti v zadnjih dvanajstih mesecih in da rudarji zato ne bodo pre- več prizadeti, saj bi jih 20.000 upokojili. Dobršen del rudarjev je drugačnega mnenja, ne verjame tem zagotovilom in tako je morala britanska vlada poslati na območja rudnikov na tisoče polici- stov. Sindikat britanskih rudarjev se bo te dni odločil, ali bo med članstvom izve- PISe JOŽE SIRCEU del referendum za splošno stavko ali proti njej. Ob tem visi nad Britanijo, bolje rečeno nad konservativno vlado Margaret Thatcherjeve grožnja, da bi se v primeru stavke utegnil ponoviti raz- voj pred natanko desetimi leti, ko je za- radi rudarske stavke padla tedanja kon- servativna vlada. Precej drugačne narave je spor v ZR Nemčiji. Tam je polemika v znamenju lepaka na katerem je narisana številka 35, nad njim pa sijoče sonce. Tako član- stvo z 2,7 milijona članov največjega za- hodnonemškega sindikata kovinarjev, zahteva 35-urni delovni teden ob ne- zmanjšanem plačilu. Tej zahtevi so na- klonjeni tudi člani mnogih drugih sindi- katov, ostro pa se jim upirajo tako delo- dajalci, kapitalisti, kot vlada kanclerja Kohla. Spor se je že tako zaostril, da je pred nedavnim malo manjkalo, pa bi bili razglasili veliko stavko, ki bi bila najhujša v zadnjih petih letih. Namesto tega je prišlo do novega poskusa, da bi na pogajanjih rešili zadevo; poskus za zdaj ni uspel. Kovinarji in njihovi zavezniki iz dru- gih sindikatov dokazujejo, da je uvedba 35-urnega delovnega tedna pot do odpi- ranja novih delovnih mest, kar je nujno potrebno v državi, v kateri se število brezposelnih še naprej suče okoli dveh milijonov delavcev ali blizu deset od- stotkov vseh zaposlenih. Pet ur manj te- densko bi pomenilo poldrug milijon no- vih delovnih mest, dokazujejo kovinar- ji. Razen tega dokazujejo, da visoka pro- duktivnost (letos naj bi bila 2,5-odstot- na) omogoča takšno veliko reformo. De- lodajalci so čisto drugačnega mnenja: to bi pomenilo za petino višje plače in dru- ge izdatke za delovno silo, novih delov- nih mest pa ne bi bilo, kar vse naj bi imelo za posledico, da bi zavrli okreva- nje gospodarstva. Spor ni ostal na ravni odnosov med delavci in delodajalci, marveč je postal eno osrednjih političnih vprašanj, saj so se Kohlova vlada na eni in opozicijske stranke na drugi strani vanj neposredno vpletle. Skratka, letošnja pomlad bo še naprej precej burna. 4. STRAN - NOVI TEDNIK 26. APRIL 1984 UK Savinja uspešna doma in na tujem Uspeh Je predvsem rezultat boljšega Izkoriščanja zmogljivosti »Zelo ugodno smo gospodarili.« Takšna je bila enotna ocena članov poslovnega sveta v delovni organiza- ciji LIK Savinja Celje, kjer so se še pred meseci borili z izredno težkimi pogoji poslovanja. V marcu so uresničili plan proizvod- nje s 106,6 odstotka in to ob manjšem številu zaposlenih, katerih stalno pri- manjkuje. Celotni prihodek je bil v Savinji v prvem tromesečju dosežen s 767 mili- joni dinarjev, dohodek z 283 milijoni in čisti dohodek s sto milijoni dinar- jev. Tako so lahko v poslovni sklad razporedili 34 milijonov dinarjev, kar je glede na težave v lanskem letu do- ber dosežek. V tromesečju so doma prodali za 453 milijonov dinarjev izdelkov. Na kon- vertibilno tržišče so v prvem četrtletju prodali za milijon 225.000 dolarjev iz- delkov. Ta številka je izjemno lep do- sežek in pomeni 19 odstotno povišanje glede na lansko enako obdobje in to kljub velikim težavam zaradi pomanj- kanja hlodovine. Kvalitetno surovino - hlodovino - je danes mogoče dobiti samo na Hrvaškem in iz uvoza, seveda po skrajno zasoljenih cenah. V izvozu dosega Savinja danes zelo dobre cene. S pohištvom so se uvelja- vili v Avstriji, na Švedskem, v ZRN, Kanadi, Angliji, ZDA, Franciji, Kuvaj- tu in Jemnu. Največji kupci žaganega lesa so Italija, Švica, Belgija, Avstrija in Saudska Arabija, parket in lamelne obloge gredo v Italijo, Avstrijo in Švi- co, največ furnirja pa prodajo v Italiji, Danski, ZRN, Avstriji, uveljavljajo pa se tudi v Franciji. Ob ugodnih dosežkih v prvem tro- mesečju je Zvonko PERLIC, glavni di- rektor Savinje, dejal: »Letos so se pričeli kazati učinki na- t ših stabilizacijskih prizadevanj iz zad- njih dveh let in to usmeritev v boljše izkoriščanje naših proizvodnih zmog- ljivosti, izredno povečanje fizične sto- rilnosti in prihranke pri porabi suro- vin in reprodukcijskega materiala. Izboljšala se je tudi likvidnostna situa- cija kot posledica velikega zmanjšanja dejanskih zalog surovin in repro mate- riala na minimum ter omejevanje vseh vrst stroškov poslovanja. V to gotovo sodi v letu 1983 omejena poraba za delovno skupnost skupnih služb in tu- di na drugih področjih. K temu lahko dodamo tudi boljše nagrajevanje proi- zvobnega in drugega kreativnega dela v delovni organizaciji.« V Savinji naj bi letos povečali fizični obseg proiz- vodnje za 18 odstotkov in produktiv- nost za 19 odstotkov. M. SENICAR Smarski problem so kadri Brez strokovnjakov v gospodarstvu ne bo šlo O tem, kako poteka ure- sničevanje stabilizacijskih prizadevanj, je pred te- dnom dni razpravljal koor- dinacijski odbor za izvaja- nje stabilizacijskega pro- grama, ki deluje pri občin- ski konferenci SZDL Šmar- je pri Jelšah. Stabilizacijska prizadeva- nja v občini tečejo v pravi smeri: v borbi za večjo proiz- vodnjo, produktivnost, izvoz in ob stalnem spremljanju rasti porabe za ustvarjanje čim več dohodka. Marsikje so delavci sprejeli stabiliza- cijski program kot svoj osnovni dokument ob spoz- nanju, da se je treba opirati na lastne sile in znanje. Temeljne organizacije v občini smelo načrtujejo svoj izvoz, prav tako porast celot- nega prihodka. Spodbudno je dejstvo, da se v občini po- javljajo novi izvozniki. Izvoz letos občutno povečujejo Steklarna »Boris Kidrič« Ro- gaška Slatina, LI Bohor, tozd Lesna oprema iz Mesti- nja. Kmetijski kombinat Šmarje, konfekcija Kors iz Rpgaške Slatine, Slovinova temeljna organizacija Vital v Mestinju in Zdravilišče Ro- gaška Slatina. Vsa ta izvozna prizadevanja so neke vrste jamstvo, da bo šmarsko združeno delo težke pogoje gospodarjenja lažje prema- govalo. O tem govori tudi po- datek, da vse temeljne orga- nizacije ob letošnjem četrt- letju ugotavljajo povečanje fizičnega obsega proizvod- nje. In kje so še rezerve v go- spodarstvu občine Šmarje pri Jelšah? Največ jih je v dograjevanju in izvajanju si- stema nagrajevanja po delu. S tem bi prihajala sposob- nost in inventivnost delav- cev bolj do izraza. Največji problem pa so kadri, ki jih v občini ni dovolj. MARJELA AGREŽ 90 let EM0 Celje Delovni kolektiv EMO praznuje letos 90. jubilej obstoja delovne organizacije. Dokončanje prototipne delavnice ozi- roma toplotnega laboratorija, ureditev skladiščnih prosto- rov, dograditev orodjarne, nova računalniška oprema in delo s terminali, to so načrtovane delovne zmage za jubilej. Glavne slovesnosti bodo sicer 29. septembra, do tega da- tuma pa se bo zvrstilo več akcij in prireditev, od športnih - tretje srečanje emajlircev Jugoslavije bo od 18. do 20. maja - do strokovnih, kulturnih, inovacijskih, saj že poteka akcija »90 inovacij za 90 let«, do splošno obrambnih in družbenoza- ščitnih preizkusov usposobljenosti. UM Mar res delajo slabo? Temeljna organizacija Transport Kmetijske za- druge Laško sodi med ti- ste tozde v občini, ki so na meji rentabilnosti in za katere je izvršni svet občine sklenil, da mora- jo izdelati sanacijske na- črte, da bi izboljšale po- slovanje in zagotovile socialno varnost delav- cem. Za to temeljno organi- zacijo ne bi mogli reči, da je slabo delala. Obseg sto- ritev so lani povečali^ža 4 odstotke, ob tem pa so zmanjšali kilometrino za 20 odstotkov. Vzroki za slabe poslovne rezultate so drugje. Gume so se la- ni podražile za šest in pol krat, drugi rezervni deli so se v povprečju podra- žili za 100 do 200 odstot- kov, gorivo pa za 60 od- stotkov. Temeljna organizacija Transport je lani sicer tri- krat povečala cene za svo- je storitve, vendar vsega skupaj le za 26 odstotkov. Večjega povišanja si niso mogli privoščiti, ker je premočna konkurenca s strani večjih prevoznikov v občini. Ob vsem tem so se tudi dosledno držali predpisa o omejitvi pora- be goriva. S 15 odstotki manj porabljenega goriva kot leto prej, so imeli vsaj za 5 milionov manj do- hodka. Kaj bodo storili, da bi se stanje izboljšalo, v tem trenutku ne vedo. Bližnje podražitve pa bo- do položaj v tem tozdu še poslabšale. WE Ploščice za Dance V industriji keramič- nih, kislinoodpornih in opečnih izdelkov Lju- bečna so z letošnjo pro- dajo nadvse zadovoljni. Nobenih izdelkov iz ši- roke proizvodne palete ne izdelajo dovolj. Pravi- jo, da je k temu pripomo- gla tudi »potrošniška mr žlica« saj mnogi pričaku- jejo občutno povečanje cen. To pa ne velja za kupce po Evropi, ki kaže- jo vedno večje zanimanje za izdelke Ljubečne. Kupcem v Avstriji, Italiji, Nizozemski in Gvineji se bodo v teh dneh pridruži- li še kupci na Danskem. Dogovorjeno je namreč, da v prihodnjih dneh kre- ne prvi kamion s 1000 kvadratnimi metri klin- ker ploščic na Dansko. Vse pa kaže, da bodo kmalu ploščice iz Ljubeč- ne tudi v trgovinah Veli- ke Britanije, Zahodne Nemčije, Madžarske in Belgije. Po zanimanju sodeč ta- ko med starimi kot tudi novimi kupci bodo letos v Ljubečni občutno pove- čali izvozne dosežke. MILAN BRECL Kovinarji so tekmovali v Titovem Veleniu Več kot 110 tekmovalcev se je zbralo na 1. prven- stvu kovinarjev celjskega območja (sodelovali so predstavniki občin Slov. Konjice, Žalec, Celje in Ve- lenje) v Titovem Velenju, kjer je bilo istočasno tuflj občinsko prvenstvo. Na območnem prvenstvu so zmagali med brusilci Ciril Lesjak, med strojnimi ključavničarji Silvo Plev- nik in med kovinostrugarji Alojz Terglav, vsi Gorenje TGO. Med orodjarji je prvi Anton Zupane, SIP Šempe- ter, med rezkalci Viktor Parfant, Gorenje TGO in med plamenskimi varilci Vlado Geršak, Železarna Štore. Občinsko tekmovanje: plamenski varilci Štefan Su- man, Gorenje TGO ter med varilci Jože Vednik, ESO, Mladen Grubešič, TEŠ in Zlatko Sobota, ESO, rezkalci Viktor Perfant, kovinostrugarji Alojz Terglav, oba Go- renje TGO, orodjarji Vinko Koren, EKO, brusilci Ciril Lesjak, strojni ključavničarji Silvo Plevnik in TV me- haniki Danilo Cas, vsi Gorenje TGO. Najboljši se bodo udeležili republiškega tekmovanja. TV »Pošteno je treba pljuniti v roke« Z Alojzem Pušnikom, de- lovodjem iz stare valjarne v železarni Štore se je prijet- no pogovarjati: neposreden je, nima dlake na jeziku in končno mu, kljub vse draž- jemu vsakdanu in našemu gospodarskemu motovilje- nju, ostaja dober kanček op- timizma. »Ko takole razmišljam, v kakšnih težavah smo in gle- dam naše fante v valjarni, ki delajo v slabih delovnih raz- merah, fizično težkih, se mi zdi, da bi se moralo prema- kniti na bolje, če bi povsod pošteno poprijeti za delo. Tudi ob sobotah in praznikih bi še poprijeli, ampak vedeti moramo, da se bo to nekje poznalo,« počasi in premiš- ljeno govori 34-letni delovo- dja, ki se je v Štorah izučil za ključavničarja, nato pa leta '1978 ob delu končal še delo- vodsko šolo. Dve dekleti imata z ženo, sicer pa je do- ma s Kalobja, kjer je pred kratkim zastavil gradnjo sta- novanjske hiše, saj se v žele- zarskem bloku v Celju ob Vrunčevi ulici sedaj stiskajo vsi štirje v enosobnem stano- vanju. »Iz jeze sem se odločil za gradnjo, ker sem predolgo čakal na ustreznejše stano- vanje,« butne iz njega. Ir. sem ga povprašal še za prvo- majsko željo. Tudi za to je imel odgovor takoj na je- ziku: »Ko ne bi kar naprej poslu- šali o izgubah in podobnem, kar me spravlja v slabo voljo Pa manj naj bi bilo praznega besedičenja vsepovsod,« je dodal in se po krepkem sti- sku roke spet odpravil nazaj med valjarske proge. MITJA UMNIK Milijoni kilometrov brez nesreč Celjski Izletnik Je med boljšimi avtobusnimi prevozniki v Jugoslaviji Celjski Izletnik je lani s svojimi avtobusi prepeljal več kot 54,4 milijonov pot- nikov, kar je za dobro četr- tino več kot leto poprej, hkrati pa ugotavljajo, da je bilo to za njih naporno leto, ker smo premikali začetek delovnega časa in je nasta- la, vsaj v začetku, precejš- nja zmeda v prevozih. Zara- di tega so njihovi avtobusi tudi prevozili precej več ki- lometrov, kot pa so načrto- vali v začetku leta. Pri Izletniku pa so zado- voljni s še enim podatkom: lani niso njihovi vozniki - z avtobusi so prevozili le nekaj manj kot 19 milijonov kilo- metrov - povzročili nobene prometne nesreče s smrtnim izidom. Kljub precejšnjim težavam - manjkalo je (in še manjka) gum in drugih re- zervnih delov za avtobuse, vozniki so bili preobreme- njeni, še posebej ob tako imenovanih prometnih koni- cah - so zadovoljni, saj so zelo dobro poskrbeli za var- nost svojih potnikov. Izletnikovi vozniki se ude- ležujejo tudi vsakoletnega zveznega tekmovanja, ki ga organizira beograjski časo- pis »Politika-expres«, ime- nuje pa se »modri trak«. V tem tekmovanju vsak mesec ocenjujejo kvaliteto prevo- zov posameznih avtobusnih podjetij, Izletnik pa je vse- skozi med boljšimi, kar nav- sezadnje potrjujejo tudi vse številnejše pohvale potni- kov. Zaradi vse dražjega benci- na se vedno več ljudi preu- smerja na avtobusni promet in pri Izletniku ugotavljajo, da je tudi zahtev za nove pro- ge vse več. Tako so v letoš- njem prvem četrtletju njiho- vi avtobusi - letos jih imajo 340, lani pa jih je bilo 327 - prevozili za 5 odstotkov več kilometrov kot v enakem ob- dobju lani. Naraščanju števi- la potnikov bi seveda morali slediti nakupi novih avtobu- sov, vendar pa ugotavljajo, da verjetno ne bodo mogli izpolniti letošnjih načrtov. Tako letos še noben jugoslo- vanski proizvajalec avtobu- sov ni objavil novih cen, go- vori pa se, da bodo nekatera vozila dražja od 70 do 200 od- stotkov. Podražitve bodo ta- ko »požrle« precejšen del in- vesticij, zato si bodo posku- šali pomagati s hitrejšo in učinkovitejšo servisno služ; bo (letos bodo začeli graditi perkirnoservisno bazo v Ki- dričevi ulici v Celju, razširili pa bodo še servisne zmoglji' Nekaj sredstev za investi- cijo bodo pri Izletniku p0' trošili tudi za gradnje in ob- nove avtobusnih postaj & postajališč. Letos bodo raz; širili avtobusno postajo v Titovem Velenju in uredil1 postajališče v Kozjem j" Sevnici, ter še več manjS"1 postajališč, pripravili P3 bodo tudi načrte za gradnj0 avtobusnih postaj J Krškem in Rogaški Slatini vosti v Sevnici in Krškem) Vozniki, potniki in vzdrži valci bodo morali skrbneje ravnati z vozili, da ne bod° prehitro uničena in da ne zastojev pri avtobusnih p^' vozih na našem območ^u.^, 10. APRIL 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 5 Kolona nepozabnega spomina Hiša cvetja, grob Josipa Broza Tita je mesto, na kate- rem se že štiri leta nič ne spreminja. Preprosta mar- morna plošča, gardisti v častni straži in neskončna kolona ljudi - kolona nepo- zabnega spomina. V manj kot tisoč petsto dneh je bilo tukaj nad sedem in pol milijonov ljudi. Vsak tretji Jugoslovan. Prihajajo ljudje iz vseh mest in vasi, iz tovarn in učilnic, iz rudnikov in univerz, iz vojašnic in gradbišč. Kilometri in kilo- metri poti za trenutek ob grobu, za tihi poklon in poz- drav brez besed, ki pove vse. Mimo Titovega groba ho- dijo najvišji državniki sveta, bojevniki solunske in srem- ske fronte, športniki, umet- niki. Lani se je spominu Jo- sipa Broza poklonilo 1822 tu- jih delegacij. Obiska Hiše cvetja ni nikoli predvidel protokol. Pripravljali so jih izključno po osebni želji tu- jih gostov. Številni organizirani obi- ski delovnih in drugih orga- nizacij puščajo sled v knjigi spominov. Od 4. maja 1980 je bilo 1678 takšnih obiskov. Posebno pozornost pritegne- jo zapisi Titovih borcev. Okoli tristo vojnih enot je medtem obstalo mirno pred grobom svojega vrhovnega komandanta. Tisti pa, ki niso bili s Ti- tom na Sutjeski, Neretvi, Kozari, prihajajo v stotinah, tudi peš. V letu dni je bilo kar 139 pohodov k Titovemu grobu. Kakšnih sto metrov od večnega počivališča tovariša Tita je dolgoletni predsed- nikov dom, hiša, v kateri je več kot štiri desetletja spre- jemal usodne sklepe za raz- voj države in tam preživljal redke trenutke počitka. V le- tu dni, odkar so odprli vrata te hiše, si jo je ogledalo sko- raj pol milijona obiskoval- cev. Presenečeni nad impre- sivno podobo preprostosti Titovega osebnega življenja. Proslava prvega maja Prvi ohranjeni tekst Josipa Broza Tita V več kot 60-letni bogati revolucionarni aktivnosti Josipa Broza Tita je težko ugoto- viti točne datume posameznih dogodkov, še težje točen čas nastanka določenih doku- mentov. Toda, v zbranih delih Josipa Broza privlači posebno pozornost Titov članek o proslavi 1. maja 1926. leta. Kaže, da je to prvi ohranjeni tekst Josipa Broza. Ni ugotovlje- no, ali je to poročilo za pokrajinsko sindikal- no vodstvo v Zagrebu ali članek pisan za kak delavski list. Broz je takrat živel in delal v Kraljeviči, kjer je bil eden od organizator- jev prvomajskih manifestacij. Zato sklepa- jo, da gre za proslavo mednarodnega prazni- ka dela v tem kvarnerskem mestu. Tito piše: »Kljub vsem grožnjam in prepo- vedim oblasti se delavci v našem mestu niso dali zastrašiti, temveč so v vseh tovarnah in delavnicah 1. maja ustavili delo in odšli na ulice, da čim bolj dostojno proslavijo ta edi- ni proletarski dan v letu. Proletariat je tudi tokrat uporabil vse za smotro proletarskih sil in za zbiranje novih moralnih moči za boj proti današnjem kapi- talističnem razredu. Buržoazija je na ta dan mobilizirala ves svoj obrambni aparat, ker so bile prepove- dane vsakršne manifestacije in zbori. Dovo- ljena je bila samo zabava, ki smo jo pripravi- li v dvorani B. Zabavo je pričel tovariš Z. R., ki je kratko a jedrnato raztolmačil pomen 1. maja, kar so tovariši pazljivo poslušali in burno pozdravili. Zabava je uspela nad pri- čakovanji, tako moralno kot materialno. Pevsko društvo Sloga je zelo lepo odpelo nekaj pesmi, še posebej Internacionalo, Zdravi bodite hrabri borci, kar so morali nekajkrat ob silnem aplavzu ponavljati. To- varišica M. G. je ganljivo recitirala: »V vrste proletarci, dvanajsta je ura«. Zatem se je pričel ples s šaljivo pošto. Igral je tamburaški- zbor Proleter. Pouda- riti moram, da je nekaj plačanih provokator- jev hotelo porušiti red, kar jim ni uspelo, ker so zavedni delavci ostali hladnokrvni in se niso dali izzvati. Na listi dobitkov smo dobili v blagajno 3.176 dinarjev, ki jih bomo uporabili za po- moč brezposelnim in bolnim delavcem. Ta zabava bo spodbuda za nadaljnje delo pri kulturnem prosvetljevanju delavcev, hkrati pa tudi dokaz buržoaziji, da delavci niso pijanci in razbijači, kot trdi, temveč da so bolj trezni in v vsakem pogledu bolj disci- plinirani kot je v takšnih primerih današnja buržoazija. Buržoazija je nehote tudi pokazala kako malo verjame v svojo moč in kako trhli so že njeni temelji kapitalističnega reda. Boji se, ob stotinah tisočev oboroženih žandarjev in vojske proleterjev, oboroženih samo z raz- redno zavestjo.« BROZ Titov maj Maj je po vsemu Titov mesec. Dal nam ga je, vzel ga je. Največji praznik mladosti in najbolj žalosten dan v zgo- dovini tega naroda sta v maju. 4. in 25. maj, dve znamenji naše zgodovine. Ko smo prelistavali Titove knjige in knjige o Titu smo prišli do sklepa, da življenje piše neverjetne zgodbe. Po naključju je še en 4. maj pomemben za življenje Josipa Broza Tita. Tega dne 1928. leta je bil v zagrebški policiji odprt prvi policijski karton Josipa Broza. Rezultat njegove aretacije je znani »Bombaški proces« in petletna robija. Tedaj je bilo težko slutiti, da je Josip Broz več kot običajen revolucio- nar in delavski vodja. Povprečnost, ki se da razbrati iz skopega policijskega opisa nikakor ni pristajala njegovemu imenu. Tito velikan stoletja V svetu po štirih letih od titove smrti njegov lik izje- mnega človeka in državnika ni zbledel. Nasprotno, njego- vo delo in osebnost dobivata Se popolnejše in pomemb- nejše razsežnosti. Tako govori o Titu znani beograjski publicist Momči- lo Stefanovič, ki že tri leta pripravlja knjigo Tito veli- kan stoletja. Prepotoval je vse kontinente in obiskal osemdeset šefov držav, vlad, diplomatov in drugih znanih osebnosti. Svet se Tita moč- no spominja. Vsi sogovorni- ki. ki jih je zaprosil za pogo- vor o njihovih srečanjih s Ti- tom so pristali na pogovore. Kaj so osebnosti, s kateri- mi ste govorili, poudarjale kot Titov največji zgodo- vinski dosežek? V bistvu je bil skupen sko- raj enoten odgovor vseh - največji zgodovinski dose- žek predsednika Tita je svo- bodna, enotna, v vsem neo- dvisna Jugoslavija. Vsi sogo- vorniki so posebej poudar- jali težke čase, v katerih je Tito s svojim narodom izbo- rtl svobodo. »Boriti se za svobodo, proti mraku faši- zma, skoraj golorok, povsem sam, brez kakršne koli po- joči v največjem delu druge svetovne vojne, pri tem pa graditi novo državo, združiti od drugih sprte brate, to je fenomen, ki v zgodovini dvajsetega stoletja nima pri- mera«, so poudarjali sogo- vorniki. »Mar to ni dovolj, da Titovo ime neizbrisno za- pisano med največja imena v zgodovini civilizacije sploh?« Toda to ni vse, praviloma so sogovorniki najvišje oce- njevali tudi Titovo borbo in borbo Jugoslavije za neodvi- ^ost. »Dobro vemo, kako težko je bilo ostati neodvisen v letih po vojni in kasneje v Mnogih krizah, ki so razrvale svet. Tito je ostal pogumen, dosleden, nepodkupljiv, ne- Pomirljiv, nepopustljiv, ko je šlo za neodvisnost. Bil je vo- dja male države, pa se je kot velikan uprl največjim in najmočnejšim. Pri tem ni pa- del v zanko izolacionizma ali dajanja receptov, da bi ga sledili tudi drugi. Tako je tu- di pridobil mnogo prijateljev in ljudi, ki ga spoštujejo. In kako so sogovorniki ocenili Titov prispevek svetu? Tudi o tem so obširno go- vorili in predvsem poudar- jali to, da Tito svojim sodr- žavljanom v nasledstvu ni zapustil dogme marveč opo- roko, da še naprej pogumno iščejo in utirajo nove poti. Po tem je eden od najbolj principielnih marksistov, re- volucionarjev, ki mu je teori- ja samo osnova za razumeva- nje izzivov, ki jih prinaša čas. Vsi dajejo velik pomen Ti- tovi borbi za mir v svetu. »Ti- to je iskal in našel poti za razreševanje nasprotij, pri čemer se je povsem zavedal, da imajo ta tudi svoja objek- tivna izhodišča. Bil je človek akcije, zasnovane na jasnih principih.« Nihče od sogo- vornikov ni pozabil pouda- riti, da je najbolj očiten dose- žek takšnih Titovih stališč politika neuvrščenosti. »Tito je razumel težnje največjega dela človeštva in jih skupno s Nehrujem, Naserjem in drugimi prelil v povsem nov, močen glas na mednarod- nem prizorišču 20. stoletja. Tudi v tem pogledu je bil do- sleden do zadnjega diha. Ka- ko se je samo boril, čeprav že ostarel, v Havani, da se izvir- ni principi neuvrščenosti ohranijo, spoštujejo in ure- sničujejo.« In kaj menijo o Titu kot osebnosti? O njem govorijo z izje- mnim spoštovanjem, odkri-. to in s toplino. »Tito je veli- kan tega stoletja... Tito je bil zadnji velikan 20. stoletja... Tito je umrl v tem stoletju, toda on bo kažipot tudi v 21. stoletju in času za njim...« Mnogo je tudi razmišljanj, da je bil Tito državnik poseb- nega kova z izjemno kulturo v odnosih z drugimi. Znal je zelo pazljivo poslušati, govo- ril je odkrito, brez predsod- kov, v vselej zelo demokra- tičnem dialogu. Svojo misel je razvijal jasno, brez zavi- janj, preprosto globoko, z izredno sposobnostjo za predvidevanje dogodkov. Bil je mislec, a tudi realist, ki je višje cenil praktične rezul- tate kot idealizirane formule. V spominih mnogi poudar- jajo Titov smisel za humor, dobro šalo, na tuj pa tudi na svoj račun, spominjajo se, kako so lahko z njim uživali ob dobrem kozarcu, ob pe- smi in glasbi. 6. STRAN - NOVI TEDNIK 26. APRIL 1984 Trgovine v času praznikov V času praznovanja dneva OF in 1. maja bodo dežurale trgovine ie v Celju. 2. maja bosta od 7. do 11. ure odprti mesnica v Linhartovi ulici in prodajalna kruha Šturčka, vse ostale trgovine pa bodo odprte v soboto in v ponedeljek, v dela prostih dneh pa bodo zaprte. V ostalih občinah celjskega območja dežurstev trgovin niso predvideli. Ob- činski odloki o odpiralnem času zahteva- jo dežurstvo le v primeru, ko traja praz- novanje več kot dva dni; ker pa je med nedeljo in prvomajskimi prazniki pone- deljek, ko bodo vse trgovine normalno poslovale, dežurstva niso potrebna. Po- datkov nimamo le za šentjursko občino, saj so o dežurstvih odločali šele včeraj, torej po zaključku naše redakcije. Če ne znaš narediti sam, vprašaj druge PreveC je še zapiranja, ljubosumnosti In nepoznavanja Inovacij Številne inovacije Stanka Stepišnika so že uspešno pre- stale vse preiskušnje in vanje vgrajeno znanje daje bogate sadove. Pa vendar ostaja inovatorstvo zanj zgolj ljubitelj- ska dejavnost. Zato, ker je kljub velikim besedam resnič- nost še vedno takšna, da inovatorji pri svojem iskanju sledijo le dnevnim potrebam in svojemu notranjemu ne- miru. Kako pa človek sploh po- stane inovator? S. Stepišnik: »Inovator postaneš, ko izumiš neko dotlej še neznano stvar z njo pripomoreš k napredku, k izboljašnju človekovega okolja. K temu te vzpodbudi samo delo, še zlasti v proiz- vodnji. Opazuješ delo in po- rodi se ideja, kako bi lahko delal boljše, na lažji način, z manj energije.« Večina ljudi dela, inova- torjev pa je malo. Torej je očitno treba imeti še kaj več, posebno žilico. Kdaj ste jo opazili pri sebi? S. Stepišnik: »Med študi- jem, pri geometriji in aritme- tiki. Tam sem se precej uk- varjal s poskusi in to mi je kasneje koristilo pri logič- nem sklepanju, pri poeno- stavljanju, pri reševanju ma- tematičnih problemov, pri katerih je potrebno veliko natančnosti.« Se še spominjate prve inovacije, ki je bila uspešno uporabljena v proizvodnji? S. Stepišnik: »To je tudi bilo še med študijem. Nare- dil sem računalniški pro- gram za izračun temperature plamenice. Po tem sva z Da- nijem Mavrom v orodjarni celjskega Ema naredila za- menjavo materiala za orodje, s katero smo veliko prihrani- li. V Emu so se ohranili še kontejnerji za skladiščenje vnetljivih snovi, za obrambo pred točo in kontejnerske plinske postaje.« Za te inovacije ste med drugim prejeli tudi prizna- nje Zveze sindikatov Jugo- slavije. Kaj vam priznanja pomenijo? S. Stepišnik. »Veliko, veli- ko mi pomenijo.« , Kaj pa še imate poleg priznanj od vaših inovacij? S. Stepišnik: »Predvsem zadovoljstvo, da sem uspel zadovoljiti svoje interese, svoj notranji nemir. So pa tu- di materialne koristi.« Menite, da je vzpodbuja- nje in nagrajevanje inven- tivne dejavnosti ustrezno? S. Stepišnik: »Pri vzpod- bujanju množične inventiv- ne dejavnosti smo v Celju na dobri poti. Uspešne so sindi- kalne akcije za inovatorja Celja, prav tako »mladi za napredek Celja«. Inventivna dejavnost je dobro razvita v nekaterih delovnih organiza- cijah, kjer imajo za to poseb- ne službe, ki se ukvarjajo z vzpodbujanjem in reševa- njem inovacij. Kljub temu pa bo treba še ogromno nare- diti na področju vrednotenja zahtevnega, znanstveno raz- iskovalnega dela. Le redke so delovne organizacije, ki pospešujejo to dejavnost s sistemom nagrajevanja, dru- gače pa je to še veliko, nedo- grajeno področje.« Kako pa so delovne orga- nizacije pripravljene spre- jeti novosti? S. Stepišnik: »Zanje se za- nimajo povsod, saj so v nji- hovo korist. To seveda po- meni, da je prva ekonomska upravičenost. Tudi denarna nadomestila so usmerjena v to. Pri tem pa odpadejo ino- vacije, ki bi na primer le izboljšale človekovo okolje, ohranjale zdravje ljudi. Ino- vacije »na daljši rok« v svetu odkupijo z enkratno nagra- do, shranijo in jih pričnejo izkoriščati ob ugodnih pogo- jih. Pri nas ne zažive, če ni trenutnega učinka. Tudi sam imam nekaj takšnih zamisli, a nisem niti poskusil, tako sem prepričan, da ne bi zaži- vele.« Od kod pa pridejo takšne zamisli? S. Stepišnik: »Prihajajo med delom, pri opazovanju, razmišljanju. Ce povem pre- prost primer, takšen, ki nima koristi za posamezno delov- no organizacijo, a bi je veliko imela širša družbena skup- nost. Doma, pri opazovanju plinskega štedilnika, sem vi- del, da je posoda pogosto izven središča gorilnika. Ce bi bila v njem, bi zavrel liter vode v desetih minutah, tako pa v četrt ure. Razmišljal sem, kako bi posoda ostala v središču. Preprosto. Na mre- ži iz nerjaveče pločevine bi lahko naredili tri vtiske za različne velikosti posode. Vendar pa je za prozvajalce preprosteje in cenejše, če de- lajo ravne mreže. Takšnih štedilnikov je v Jugoslaviji veliko in ne bi bilo težko izračunati, koliko plina bi lahko prihranili.« Povedali ste primer iz go- spodinjstva. Tam smo pogo- sto kar primorani, da nare- dimo kaj drugače, po svoje. Vas tudi delo vodilnega te- hnologa v Inženiringu za procesno tehnologijo k te- mu sili? S. Stepišnik: »Tukaj mora- mo izpolniti mesečno reali- zacijo. Stroški morajo biti čim manjši, časa za razmiš- ljanje ni, posledica pa so šte- vilne drobne tehnične izbolj- šave. Za pravo inovatorstvo ni časa.« Se vam zdi to prav? S. Stepišnik: »Bolj prav k bilo, če bi z inovatorstvoh! presegli ljubiteljsko rave,? če bi za to namenjali pose^ na sredstva. A časi niso pravj za to.« Kako da ne? Saj znanj, raziskave, inovacije1 vgrajujemo v vse stabilC cijske načrte? S. Stepišnik: »Zaenkrat je pač tako, da smo Jugoslova. ni na svetovnem repu pri aše republike je tudi Štefan Zabu- tovšek iz konjiškega Konusa. Ta vi- >oka odličja vsako leto podeljujejo !&mo delavcem v gospodarski dejav- nosti, ki se ob izjemnih delovnih ispehih vključujejo v oblikovanje socialističnih samoupravnih odno- sov. Tako govori zakon o prvomajski Wradi dela. , Štefan Zabukovšek, 40-letni strojni %čavničar, je v svojem kolektivu ftedno priljubljen. Deset let mu je že ^est in veliko načrtov še ima, kako z rokami in glavo kaj izboljšati, popravi- ti, izumiti. V prostorni, lepo urejeni prototipni delavnici, ki si jo deli še z enim delovnim tovarišem, ima veliko možnosti za ustvarjalno delo. Inova- torstvo je v Konusu že dobro uveljav- ljeno in ga tudi nenehno spodbujajo. Za izjemne dosežke je tudi nagrajeno. Poleg zlatega znaka delovne organiza- cije Konus je Štefan Zabukovšek tri- krat zapovrstjo osvojil naslov inova- torja leta, pa regijsko in občinsko priz- nanje za urejeno okolje. Ko sva se o njegovem delu in nene- hnem snovanju pogovarjala v Konusu dan po tistem, ko je izvedel, da je med letošnjimi dobitniki prvomajske na- grade dela, je bil še vedno pod vtisom te odločitve. Skromen, preveč skro- men, kakršen je, se je čudil, češ, kako da ravno on. Toda v utemeljitvi črno na belem piše vse o njegovem kreativ- nem delu na področju inovacijske de- javnosti. Večina predlogov se že upo- rablja v proizvodnji. Tako so njegove izboljšave veliko prispevale k večji produktivnosti in marsikje je bilo od- pravljeno nevarno in zdravju škodljivo delo. O vsem tem govori Štefan Zabukov- šek, kot da bi bilo to samo po sebi razumljivo in umevno, da kuje in snuje. V očeh, modrih kot bandura, ki jo nosi, mu ob misli na nocojšnji slovesni trenutek zašije radost, pa tudi skrb. Ni vajen velikih sprejemov, preveč ljudi in bliskavic. Ima pa dve veliki ljubez- ni: svoje delo v Konusu in cvetlice na domačem vrtu v Zičah, kjer ima druži- no. Marsikakšna ideja mu šine skozi glavo prav pri sajenju in gojenju sadik ali rožic in tako se pravzaprav rojevajo njegove inovacije, ki nato dobijo točne vrednosti: naprava za odvijanje in raz- tegovanje platna Celteks T, zamenjava ventilov na zasun s krogličnimi ventili, odprava napake tipal pri sušilnici, pa- ket predlogov za prihranek mate- riala ... Takšnih Štefanov bi moralo biti več, sem si mislila, ko sem odhajala po veli- kem Konusovem dvorišču z obiska pri inovatorju, da bi zapisala te vrstice kot čestitko k njegovim uspehom. MATEJA PODJED 8. STRAN - NOVI TEDNIK 26. APRIL 1984 Tudi v šolstvu se obetalo suha leta Po okrogli mizi o šolstvu v Slovenskih Konjicah Gmotni položaj vzgoje in izobraževanja se glede na nenehno omejevanje skup- ne porabe in zaradi stabili- zacijskih ukrepov slabša tu- di v konjiški občini. Med šolniki se pojavlja tu- di vse več dilem o vsebini in organizaciji 42-urnega delov- nika na šoli: ali lahko učitelj, ki opravi neposredno delo z učenci v skladu z zakonom dosega manj kot 42 ur skup- nega dela? Na nedavnem re- ferendumu, ki je uspel, so se delavci Vzgojno izobraževal- nega zavoda Slovenske Ko- njice izrekli za zmanjšanje razlik pri vrednotenju del in nalog na razredni in pred- metni stopnji in za zmanjša- nje razlik med celodnevno in poldnevno šolo. Ker so s po- dročja šolstva nekatera vpra- šanja še ostala odprta, sta ob- činski svet zveze sindikatov in konferenca osnovne orga- nizacije zveze sindikatov VIZ četrtek popoldne sklica- la razgovor o problematiki na področju vzgoje in izobra- ževanja, ki so se ga udeležili predstavniki izobraževalne skupnosti Slovenije, repu- bliških sindikatov, Zavoda za šolstvo SRS in Zavoda za šolstvo Celje. Predstavniki teh institucij so bili v vlogi razlagalcev nekaterih dilem in vprašanj, čeprav nekate- rih tudi takšnih, ki bi jih mo- rali udeleženci razgovora po- znati iz samoupravnih aktov in jih v praksi tudi uresniče- vati. Opozorili so na nekate- re probleme, ki tarejo šol- stvo in zavirajo redno in do- bro delo. Pomanjkanje re- zervnih delov za nekatere učne pripomočke je tako pe- reče, da napovedujejo tehno- loški mrk, ki nas tišči nazaj v 19. stoletje. Zato je treba pri ZIS doseči, da se omejitve za znanost in izobraževanje od- pravijo. MATEJA PODJED Miadost za stenami Drugič, odkar obstaja, se je prejšnji teden sestal koordinacijski odbor za aktivno preživljanje pro- stega časa otrok in mladi- ne in preprečevanje mla- doletniškega prestopniš- tva. Odbor deluje pri ob- činski konferenci SZDL Celje. Seja je bila bolj informa- tivnega kot problemskega značaja. Kaže, da je imela glavni namen seznaniti čla- ne, kako so nekatera po- dročja dela z mladino in za mladino urejena. In tako smo izvedeli do potankosti vse o organizaciji dela in življenja v celjskem zaporu za mladoletnike, nekaj pa tudi o tem, kako jih vklju- čujemo v okolje po presta- nem vzgojnem ukrepu ozi- roma kazni. Ob tem je koordinacijski odbor opo- zoril na nespodbudni mate- rialni položaj tistih, ki se v občini ukvarjajo z vzgojo in prevzgojo mladoletnih pre- stopnikov oziroma obso- jencev. zlasti pa na nepri- mernost stavbe (Stari pi- sker), v kateri prebivajo ti mladi ljudje. M. A. Dobre avtobusne zveze niso dovoli za razvol turizma Okrogla miza o problemih šolskih, delavskih In Javnih prevozov v mozlrskl občini Na okrogli mizi, ki so jo pripravili mladinci iz Na- zarja, so govorili v glavnem o šolskih prevozih, čeprav je bila tema širše zastavlje- na. Za javne in delavske prevoze niso imeli priprav- ljenih ustreznih podatkov, zato bi bilo vsako razprav- ljanje o njih le govorjenje na pamet, brez možnosti iskanja konkretnih rešitev. Ugotovili so, da bi morali na takšnih posvetih sodelo- vati tudi predstavniki kra- jevnih skupnosti in združe- nega dela, ki probleme tudi najbolje poznajo. Med šolskimi prevozi sta najbolj problematična avto- busa, ki vozita na relaciji Mo- zirje-Titovo Velenje in Gor- nji grad-Celje. Izletnik pro- blem pozna, vendar ga v tem trenutku ne more rešiti: Mla- dincem so predlagali, naj zberejo in pripravijo podat- ke o natančnem številu učencev-vozačev in jim po- sredujejo te podatke še pred letošnjo jesenjo. Ko bodo to storili, bo skušal Izletnik re- šiti problem že za naslednje šolsko leto z dodatnimi avto- busi, seveda le v primeru, če bodo prevozi ekonomsko upravičeni. Dogovorili so se tudi, da morajo v bodoče pri reševanju problemov sode- lovati tudi srednje šole, ki jih obiskujejo učenci. Izletnik je z njimi že skušal sodelovati, vendar se jim ni zdelo vre- dno niti to, da bi ob vpisu zbrali podatke o številu vo- začev. Zato morajo mladinci vplivati na vodstvo šol prek osnovnih organizacij mladi- ne, pri tem pa jih bo podprla tudi občina Mozirje. Sklenili so še, da bodo ustanovili svet vozačev, tako kot so to že storili v nekaterih delovnih organizacijah in prek njega, na osnovi konkretnih podat- kov, sodelovali z Izletnikom pri reševanju problemov s prevozi. Svet vozačev bodo ustanovili v okviru komisije za ekonomski položaj učen- cev in študentov, ki se je že do zdaj ukvarjala s temi teža- vami. Nekaj besed so na okrogli mizi namenili tudi delav- skim in javnim prevozom. Ker niso imeli zbranih po- datkov, so spregovorili le o prevozu delavcev iz Gornje- ga grada na Ljubno in o po- vezavi Celja z Logarsko doli- no, kjer je stanje tudi najbolj problematično. Pri Izletniku vedo, da se Gornji grad indu- strijsko vse bolj razvija, ven- dar je po njihovem mnenju še vedno premalo delavcev, da bi bila uvedba avtobusne linije ekonomsko upraviče- na. Takoj, ko se bo stanje spremenilo, bo Izletnik pro- blem ustrezno rešil. Za Lo- garsko dolino pa bodo letos med poletno sezono uvedli še en avtobus, ki bo iz Celja odpeljal že v zgodnjih jutra- njih urah in se vrnil šele poz- no zvečer. Izven sezone bi bil dodatni avtobus nerentabi len, ker v to smer, zlasti p02;' mi, ostali avtobusi že zdji vozijo na pol prazni. V zvei z javnimi prevozi in s p0v^ zavo prometa z razvojem ^ rizma v Logarski dolini So ugotovili še to, da samo da bre avtobusne zveze niso do. volj za razmah turizma, arr, pak morajo še veliko naredi! ti turistični delavci, ki ses tem tudi neposredno ukvar. jajo. Ves čas so se udeleženci okrogle mize pogovarjali ty. di o vedenju posamezni voznikov in učencev, ki neprimerno in povzroča sla. bo razpoloženje in škodo. Nekaj je voznikov, ki stalno zamujajo in ustavljajo pr^ postajališči, tako da morajo potniki prehoditi lep kos po. ti peš, kar je posebno nepri. jetno pozimi. Poleg tega so prenapeti in arogantni do potnikov, še najbolj do mla- dincev. Predstavniki Izletni- ka so povedali, da ne morejo ničesar storiti, če jim potniki takoj ne spročijo kdaj in kje se je kaj podobnega zgodilo, Opozorili pa so mladince, da morajo tudi oni vplivati na nekatere posameznike med njimi, ki se vedejo nesramno in delajo škodo. Voznikom pri nagrajevanju upoštevajo tudi to, v kakšnem stanju je vozilo in če jim kdo namerno uničuje sedeže ali ostalo opremo, so temu primerno nejevoljni, kar se pozna pri odnosu s potniki. Čeprav zaradi pomanjklji vih podatkov okrogla miz« ni bila tako uspešna kot bi lahko bila, je takšen način reševanja problemov vseka- kor ustrezen in zaželen. To je bil sicer prvi takšen posvet v mozirski občini, vendar so se udeleženci okrogle mize do- govorili, da se bodo še sesta- li. Od krajevnih skupnosti p« bodo zahtevali, da izdelajo natančno analizo javnih pre- vozov. VILI EINSPIELER Včasih lahko piščanec ve več od kokoši Akcija Mladi za napredek Celja Je vse bolj odmevna, toda, nI vse rožnato Matej Mlakar in Aleš Gabriel, oba iz četrtega letnika elektrotehniške šole, imata srečo, da sta na srednji tehniški šoli v Celju in še posebej, da njuno delo in interes spodbujata uči- telja Bojan Šuster in Marjan Majce- nič. Matej in Aleš namreč razvijata na svoji prvi inovaciji, ki sta ju prija- vila tudi za tradicionalno akcijo »Mladi za napredek Celja«. Zahvaljujoč tej akciji ima vse več mladih možnost, da izven šolskega pouka napravi tudi nekaj na področju raziskovalnega in inovacijskega dela. Mag. Jožica Dolenšek, predsednica komisije »Mladi za napredek Celja«, sicer pa učiteljica matematike in fizike na srednji tehniški šoli v Celju pravi, da je zadnja leta vse več nalog z nara- voslovnega in tehničnega področja. Zato je tudi večina celjskih srednjih šol vključenih v to vsakoletno akcijo občinske raziskovalne skupnosti. Med uspehe te akcije sodi tudi vse večji odziv združenega dela nanjo. Šo- lam ponujajo teme za raziskovalno de- lo; mentorje, ki so tudi sami vključeni v raziskovalno dejavnost v delovni or- ganizaciji; pa material za delo in nena- zadnje svoje laboratorije. Toda ni vse tako rožnato, kot se kaže na prvi pogled. Premalo je še učiteljev, ki bi bili pripravljeni delati kot men- torji, še manj pa je takih, ki bi za to žrtvovali tudi svoj prosti čas. Tako kot tovariša Majcenič in Šuster, ki učen- cem tudi med odmorom svetujeta in ostaneta z njimi tudi po pouku, ko zvo- nec oznani konec elektrotehniškega krožka in ki jima ni žal za materiale, ki jih pogosto financirata iz lastnega žepa. Vse bi bilo dosti lažje, če bi razisko- valno delo našlo svoje mesto tudi v rednih učnovzgojnih programih. Zal smo to poglavje izpustili tudi, ko smo načrtovali nove programe za usmerje- no izobraževanje. V raziskovalno dejavnost mladih pa se vseeno vključuje vse več dejavni- kov, od občinske raziskovalne skup- nosti, do zavoda za šolstvo, tudi Celj- ski zbornik občasno objavlja naloge. Zal pa se najmanj v to dejavnost vklju- čuje mladinska organizacija. Pred leti je bil sicer ustanovljen klub mladih raziskovalcev pri OK ZSMS Celje, vendar je tudi ta ostal le na papirju, meni mgr. Dolenčeva. In nenazadnje bi morali tudi učitelji bolj zaupati mla- dim. Pogosto med njimi prevladuje miselnost, da učenci premalo znajo, potem pa jih ti presenetijo s kakšno svojo inovacijo. Včasih je pač treba priznati, da tudi piščanec lahko zna več kot kokoš. Matej In Aleš Matej Mlakar se je pričel resneje uk- varjati z elektroniko v prvem letniku srednje šole, ko se je tudi vključil v elektrotehniški krožek. Svoje ideje je uresničeval izven rednih šolskih ur, kar mu je vzelo precej prostega časa. Pomagala sta mu oba mentorja, šola je dala na razpolago laboratorije, skratka vsi so ga spodbujali. Težave so seveda z materiali. Marsikaj kupi sam. Znajde se pač, kot vsi njegovi kolegi, ki hočejo kaj napraviti. Navdušuje pa se za izdel- ke digitalne tehnike. Tudi svojo inova- cijo - funkcionalni generator z vob- blerjem - bo uporabil za domače na- mene, čeprav misli, da bi bila serijska proizvodnja tega izdelka koristna, saj te naprave potrebujejo zlasti v šolskih laboratorijih. Mlakar že štiri leta dela načrtno, pri tem ga spodbujajo tudi starši, sam pa porabi precej časa, da se dodatno izo- bražuje. Prihodnje leto bo šel študirat na elektrotehniško fakulteto v Ljubljano. Aleš Gabriel se je pričel z elektroni- ko ukvarjati zelo zgodaj. Ze takrat, ko je še kot kratkohlačnik »pomagal« stricu pri popravilu televizorjev. V osmem razredu je sam napravil light- show. V prvem letniku srednje šole je spoznal prijatelja, ki ga je vpeljal v skrivnosti akustičnih aparatov, potem ga je začela zanimati audio tehnika. Sam je pričel izdelovati tiskana vezja, za začetek je napravil ojačevalec za ki- taro z vsemi efekti. To je bilo še zelo amatersko, pravi. Pozneje se je vklju- čil v elektrotehniški krožek, tako je imel na razpolago vse inštrumente in je začel svoje ideje uresničevati. Zdaj razvija inovacijo DC-AC pretvornik in avtomatski polnilec akumulatorja. Tudi Aleš bo nadaljeval študij na elektrotehniški fakulteti. VIOLETA V. EINSPIELER Aleš in Matej se zavedata, da je razvoj raziskovalnega dela na šoli odvisen predvsem od mentorjev, učiteljev ter od vodstva šole. Na srednji tehniški šoli v Celju imajo vsi možnost, da delajo, če le hočejo. (Na sliki: mag. Jožica Dolenšek, Matej Mlakar in Aleš Gabriel). Regijsko tekmovanje Tlto-reveluciia-mir Letošnje regijsko tekmovanje Tito-revolucija-mir je bilo v petek popoldne v prostorih Steklarske šole v Rogaški Slatini. Sodelovalo je 35 tekmovalcev in 9 ekip mladih. Pet ekip so sestavljali osnovnošolci, štiri pa srednješolci, predstavniki občinskih konfe- renc Zveze socialistične mladine s Celjskega. V kategoriji osnovnih šol je prvo mesto doseglo Šmarje,drugi je bil Žalec, tretji Šentjur, sledila pa sta mu Mozirje in Velenje. Med posamezniki so bili v tej konkurenci najboljši Matjaž Jug iz osnovne šole Kozje, Irena Grobelšek iz osnovne šole Lesično ter Matej Kovačič, prav tako iz lesičenske osnovne šole. Ta zmagovalna trojka bo celjsko regijo zastopala na republiškem tekmovanju Tito-revolucija-mir. V kategoriji srednješolcev je zmagala ekipa OK ZSMS Velenje, druga je bila ekipa iz občine Mozirje, tretja iz žalske in četrta iz šmarske občine. Med posa- mezniki se je v tej konkurenci najbolje odrezal Uroš Kranjc, ki je zastopal mlade iz občine Velenje, druga je bila Slavica Gumzej iz občine Mozirje in tretja Magda Novak iz občine Žalec. Tudi ti trije so si v Rogaški Slatini izborili vstopnico za nastop na republiškem tekmovanju, kjer bodo trli še trše orehe. M. A- ZŠAM CELJE vabi na veliko šofersko tombolo 6. maja ob 14. uri na avtopoligon Ljubečna pri Celju. Morda prav vas čaka sreča in boste med več sto dobitki dobili traktor Štore 502, avtomobila Jugo 55 in Zastava 101, dva avtomobila 126 P. Preizkusite svojo srečo! 10. APRIL 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 9 ita gostinski šoli Na srednji šoli za gostin- ,{vo in turizem v Celju da- nes gostujeta direktor ce- lovškega sejma gostinske flpreme, senatorski svetnik dr.Josef Kleindienst in nje- gov tajnik, mgr. Gerhard ^eitner. Prišla sta z nalogo, da izro- dita šoli priznanje za sodelo- vanje na tekmovanju mladih kuharjev in sejmu gostinske opreme, ki je bil marca v Ce- lovcu. Na tekmovanju GAST 84 so si Celjani priborili priz- nanje zlati kuhar, kar je bila je ena potrditev za kvalitet- ne kadre, ki jih ta šola izo- bražuje. Kuharji s te šole so prejeli zlato in bronasto priz- nanje tudi na oktobrskem gostinskem zboru v Raden- cih. Na srednji šoli za gostin- stvo in turizem bo ob 11. uri tiskovna konferenca, nato pa strokovni razgovor učiteljev s predstavniki republiške gospodarske zbornice ter predsednikom občinske skupščine Celje, Edijem Ste- pišnikom in predsednikom OK SZDL Celje, Dragom Medvedom. VVE Imzm razstava v 2alcu V nedeljo, 29. aprila bo v športnem centru v Žalcu druga zvezna razstava psov CAC, na kateri bodo razstavljene vse vrste pa- sem psov. Razstava se bo pričela ob 8. uri, po zaključnem oce- njevanju pa bodo podelili priznanja in nazive najlep- šim štirinožcem. Razstavo pripravljata športno in lov- sko kinološko društvo Ža- lec, do sedaj pa se je že pri- javilo okrog 200 lastnikov. T. TAVČAR Praznični tabor v Šentjanžu Taborniki odreda savinj- skih partizanov iz Nazarij, Mozirja in Rečice ob Savi- nji se pripravljajo na praz- novanje 40. obletnice osvo- boditve Gornje Savinjske doline, še posebej pa na po- častitev obeh praznikov, ki ju bodo združili s praznova- njem 22. aprila, dneva slo- venskih tabornikov. To bo 30. aprila in 1. maja v taboru v Šentjanžu. Proslavi, ki bo 30. aprila bo sledilo to- variško srečanje tabornikov in krajanov, ob prvem mra- ku pa bodo prižgali slavnost- ni prvomajski kres. 1. maja je ob 8. uri na sporedu loko- strelski turnir za pokal tabo- ra bratov Kraigher. Zmago- valno ekipo čaka pokal, prve tri ekipe in posameznike di- ploma, vse udeležence tek- movanja pa lep našitek akci- je. Pokrovitelj te prireditve je Elkroj Mozirje. Taborniki odreda savinj- skih partizanov vabijo med- se tabornike ostalih odre- dov, krajane ter predstavni- ke krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organi- zacij, občinske skupščine, SIS za telesno kulturo ter zveze telesnokulturnih orga- nizacij občine Mozirje. Zdravniški vsakdan rolova potrebe Raziskovalna nejavnost v Zdravstvenem centru Celje Brez velikih znanstvenih in raziskovalnih načrtov zdravstveni delavci celjske- ga območja že nekaj deset- letij razvijajo strokovno- raziskovalno delo. »Sleherni zdravstveni de- lavec ima priložnost, da dnevno preučuje neštete pri- mere v klinično-terapevt- skem pogledu. Medicinsko delo skoraj ne pozna čistega raziskovanja, saj je narava medicinskega dela takšna, da raziskovanje temelji na rutinskem delu zdravstvenih delavcev. Zdravniško delo nasploh se neprenehoma na- giblje k raziskovanju. Sme- mo reči, da se zdravstveni delavci vse bolj zavedajo po- mena, ki ga ima njihova de- javnost za raziskovalno funkcijo, da skrbno urejajo medicinsko dokumentacijo, da cenijo njen pomen in jo urejajo tako, da podpira in omogoča znanstvene anali- ze,« je zapisal prof. dr. Janko Lešničar k peti celjski števil- ki Zdravstvenega vestnika, ki bo izšel poleti. Le dve leti je minilo od zadnje celjske številke Zdravstvenega vestnika, v tem času pa so pripravili v Zdravstvenem centru kar 30 študij za objavo. Z njimi zdravstveni delavci dokazu- jejo, da neprenehoma sledijo napredku medicine in se po svojih možnostih vanj vklju- čujejo. Številni posamezniki Strokovno * raziskovalno delo zdravstvenih delavcev na območju sedanjega Zdravstvenega centra Celje sega v sredo petdesetih let. Leta 1955 so prvič, leta 1956 pa že drugič, predstavili svo- je delo slovenski in širši me- dicinski javnosti zdravstveni delavci celjskega območja v samostojnih številkah Zdravstvenega vestnika. Po- tem pa je minilo celih dvaj- set let do tretje številke. Ve- lik premor seveda ne pome- ni prenehanja raziskoval- nega dela, pač pa pomanjka- nje povezanega, organizira- nega nastopa. To nalogo je prevzel leta 1978 ustanovlje- ni Svet za raziskovaino de- javnost in inovacije, kasneje preimenovan v odbor, ki je strokovni organ centralnega delavskega sveta Zdravstve- nega centra Celje. Odbor za raziskovalno de- javnost in inovacije je leta 1982 zbral obsežno strokov- no-raziskovalno in znanstve- no delo celjskih zdravstve- nih delavcev v zadnjih treh desetletjih v Bibliografiji. V njej so zbrana dela 55 zdrav- stvenih delavcev. Bibliogra- fija obsega v celoti 745 del, od tega 108 samostojnih pu- blikacij, 331 znanstvenih in strokovnih člankov v doma- či in tuji literaturi, 218 poro- čil in zapisov ter 88 polju- dnoznanstvenih člankov. Vse to obsežno delo je sad samostojnih stremljenj posa- meznih zdravstvenih delav- cev. Odbor nI dovolj Kljub razširitvi raziskoval- ne dejavnosti v Zdravstve- nem centru, h kateri je po- membno prispeval odbor za znanstveno raziskovalno de- javnost, še niso zadovoljni. Z ustanovitvijo posebne raz- iskovalne enote bi lahko, kot menijo, naredili še korak na- prej. Odbor je opravil že veliko dela. Oblikoval je pravilnik za povrnitev stroškov za te- hnično izdelavo in publika- cijo strokovnih del, ki so pre- rasla v pomembna strokov- na dela. Doslej je devet zdravstvenih delavcev preje- lo povračilo stroškov za te- hnično izdelavo doktorske disertacije, pri delih za aka- demsko specializacijo in pri magisterskih delih. Obliko- val je tudi merila, po katerih je zdravstvenemu delavcu možno razširiti delokrog opravil na podrečje znan- stveno raziskovalne dejav- nosti, s tem pa niso dosegli tudi ustreznega nagrajevanja raziskovalcev. Vzpodbuda za njihovo delo ostajajo last- ne težnje po napredku in priznanja strokovnjakov - domačih in tujih. Zelja, da bi vzpodbujanje raziskoval- nega dela našlo mesto tudi v sistemu nagrajevanja v de- lovni organizaciji, pa postaja vse bolj potreba. Prizadevanja odbora za raz- iskovalno dejavnost za usta- novitev raziskovalne enote trajajo že dve leti. Takšna enota mora imeti lastne znanstvene delavce. V tem je največja ovira za njeno usta- novitev. Osnovni pogoj za ustanovitev je poleg biblio- grafije zdravstvenih delav- cev, ki so jo že naredili, še priključitev na medicinsko- informativni center. Verjet- no pa tudi s priključitvijo k Indok službi Medicinske fa- kultete v Ljubljani ne bo to- liko težav kot je s pripravo potrebne dokumentacije. Od raziskovalne enote si obetajo poleg večje poveza- nosti raziskovalnega dela tu- di lažji dostop do vrste apa- ratur in instrumentov, pa tu- di do mednarodne medicin- ske literature. To pa ob rasti novega osrednjega objekta modernizirane bolnišnice ni brez pomena. MILENA B. POKLIC UspeSna Scnre§fa!alstfa akcija V občini Veienje so uspešno izvedli veliko krvodajalsko akcijo za potrebe Zavoda za trans- fuzijo iz Ljubljane. Od 18. do 21. aprila je kri darovalo 1743 obča- nov, od tega 240 iz Šošta- nja. Tudi tokrat se je od- zvalo največ rudarjev, ki se zavedajo, da je to ple- menito in humano po- slanstvo nujno in ob šte- vilnih prometnih ter de- lovnih nesrečah nenado- mestljivo. Občinski odbor RK Ve- lenje tako dobro uresni- čuje program, ki letos predvideva 3500 daroval- cev življenske tekočine. Z zadnjim odvzemom je število darovalcev dose- glo 2000 v letošnjem letu in krepko presega pollet- ni načrt. JOŽE MIKLAVC Radi darujejo kri Krajevna organizacija Rdečega križa v Šempetru vsako leto pripravi po dve krvodajalski akciji. Prva letos je bila konec minulega tedna, udeležilo pa se jo je kar 174 krvoda- jalcev. Marjan Lednik: »Sem re- ferent za krvodajalske akcije pri naši krajevni organizaci- ji. Kri sem daroval že devet- indvajsetkrat in jo bom, do- kler bom zdrav. Pri nas se je udomačila navada, da smo vsi, ki delamo pri rdečemu križu, tudi krvodajalci, seve- da če to dopušča zdravje.« Marija Divjak: »Da sem pričela darovati kri, so me prepričale sodelovke v Aeru. Doslej sem bila med krvoda- jalci že desetkrat in če bi vsi zdravi krajani storili tako, Pomanjkanja krvi ne bi bilo. Morali bi si dati dopovedati, da se je samo prvič težko od- ločiti, potem pa je vse zelo preprosto.« Anton Dravec: »Mislim, da sem rekoder. Kri sem da- nes daroval že devetinosem- desetič. Zgodilo se je že, da sem v celjski bolnišnici dal kri iz roke v roko in na leto tudi po petkrat. Star sem 45 let in še dobrega zdravja, za- to upam, da bom kri lahko še velikokrat daroval.« Franc Račnik: »Prvič sem dal kri med služenjem voja- škega roka, ko je šlo za živ- ljenje. Tedaj sem videl, kako potrebno je krvodajalstvo in kako enostavno je. Veselilo bi me, da bi se tudi tisti, ki še ne morejo premagati strahu, odločili in se nam pridru- žili.« T. TAVČAR Nova bančna enota v Hmezadovi blagovnici Danes je Ljubljanska banka, Spiošna banka Celje v Hmezado- vi blagovnici v Žalcu odprla svojo 26. bančno enoto, v kateri bo na razpolago s svojimi bančnimi ozi- roma finančnimi storitvami. Odlo- čitev za lokacijo v znani Hmeza- dovi zeleni blagovnici nI bila tež- ka, saj blagovnica slovi zaradi dobrega obiska kupcev. V prihodnje pa bodo kupci v Hmezadovi blagovnici v Žalcu lah- ko opravili še vrsto bančnih opra- vil, saj bo nova bančna enota po- slovala in opravljala vrsto bančnih storitev. To so predvsem posli s hranilnimi vlogami, vplačila in iz- plačila po tekočih računih, žiro ra- čunih, devizne in menjalniške po- sle ter vplačila za konsignacijo Hmezad. V novi bančni enoti v Hmezado- vi blagovnici v Žalcu pa bodo ob- čani lahko opravili tudi vsa druga vplačila in izplačila ter uredili vse v zvezi s posameznimi vrstami po- sojil. Delovni čas nove bančne eno- te je ugoden. Odprta je vsak dan razen sobote od 7. do 12. ure in od 13. do 18. ure, ob sobotah pa od 7. do 11. ure. Verjetno se bodo nove bančne enote LB, Splošne banke Celje ra- di posluževali tudi obrtniki iz žal- ske občine, še posebno, ker je v bližini, v Novem Celju, Hmezadova temeljna organizacija kooperan- tov Mega - proizvodnja orodja, mehanizacije in galanterije. Ob današnjem odprtju nove bančne enote v Hmezadovi bla- govnici v Žalcu vas Ljubljanska banka, Splošna banka Celje vabi, da jo obiščete in v njej opravite svoje bančne in finančne posle. Ljubljanska banka, Splošna banka Celje čestita vsem delovnim ljudem praznik dela, 1. maj 10. STRAN - NOVI TEDNIK ■H 26. APRIL Težave z romantično dramo (Vlctor H ligo: Ruy Blas, predstava celjskega gledališča) S naslovu omenjene težave ima se- veda ocenjevalec, ko se sprašuje, kaj naj počne s tem tekstom. Premišlja o naslednjem: kakšno sporočilnost pre- more Hugojeva drama tu in zdaj, kaj početi s pretirano patetiko tega tek- sta in - slednjič - ali kulturnozgodo- vinska informacija zadošča za uvr- ščanje tega dela v repertoar. Pred leti uprizorjeni Mussetov Lorenzaccio je npr. dokazal, da gre za tehten tekst, ki presega časovne okvire, pri naj- boljši volji pa tega ne bi mogel reči za Ruya Blasa. Vse te literarno-papirna- te tirade o velikih čustvih - ljubezni, sovraštvu, jezi, požrtvovalnosti itd. danes ne morejo več delovati: njiho- va enostranskost in naivnost sta le preveliki. Hugojevo besedilo ne pre- priča niti o ljubezenski niti politični zagnanosti posameznih likov, prislu- hniti mu moremo mestoma kot poezi- ji, ne pa kot dramskemu dogajanju. Režiser Andrej Hieng je vnesel v uprizoritev pravšnjo mero v patetičnih izbruhih in je razvidno vodil dogaja- nje, polno spletk in površno motivira- nih zapletov. Kljub režiserjevi nagnje- nosti do španske tematike (prim. nje- gov ciklus »španskih« iger), ki mu slu- ži kot okvir za splošnejšo eksistencial- no rabo, pa njuno srečanje s Hugojem ni obrodilo večjega rezultata, govori- mo lahko le o solidni izpeljavi dram- ske osnove. Scena Zlatka Kauzlariča-Atača je z zavesami pomenljivo nakazala tesnob- no vzdušje v hladnem formalizmu se dušečega španskega dvora, s pretečo mrežo pa je bilo čutiti nemoč akterjev v igri sveta. Kostumi Alenke Bartlove so prispevali k imenitnejšemu vzdušju na španskem dvoru in dopolnili režij- sko-scensko podobo. Hugojeve verze (v dobrem prevodu Slavka Kumra) so govorili predvsem P. Bcštjančič, J. Bermež, B. Alujevič in A. Kumrova. Poleg njih je discipli- nirano nastopil še domala ves celjski ansambel. Zakaj pravim, da so igralci Hugojeve verze govorili? Zato, ker tekst kake pomembnejše kreacije ni omogočil (papirnati, enostranski liki). P. Boštjančič kot Ruy Blas je bil naj- prej vdan lakaj velikaša Don Sallusta, v razvoju pa je dokaj naravno zrasel v španskega granda in končal v razdvo- jenem občutju med dolžnostjo (do Don Sallusta) in ljubeznijo (do kralji- ce). J. Bermež je izpeljal Don Sallusta kot silovitega, strastnega, burnega mo- žaka, ki so mu dvorske spletke kar najbolj po duši. B. Alujevič je imel pri- ložnost, da se kot Don Cesar izkaže v razgibani, dinamični podobi mušketir- sko pustolovskega plemiča. A. Kumrova kot kraljica je zanesljivo prikazala človeško ujetost mlade žen- ske v spone okostenelega dvora, zatem pa je z zadržano nobleso izpričala dile- me, ki jih prinašata položaj in le-temu neustrezno čustvo. Ker je to zadnja letošnja premiera v celjski gledališki hiši, je morda čas za prvi vtis o sezoni v celoti. Mislim, da je slovenska noviteta (Poniž: Škof To- maž Hren) upravičila svojo uvrstitev na spored. Med tujimi deli je pred- vsem presenetil Terencov Evnuh (ne kot tekst, temveč kot predstava). Ne- kako zlato sredino predstavlja Havlo- vo Obvestilo. Med manj posrečeni re- pertoarni potezi uvrščam dramatizaci- jo Hunterjevega Profesorja Modrinja- ka in v tej kritiki obravnavanega Ruya Blasa. Na začetku zastavljena vpraša- nja o Hugojevi drami ostajajo odprta. Sezono pa kaže označiti kot povpreč- no, brez izrednih del in izstopajočih dogodkov. AND RIJ AN LAH tiuy Klas je bila zadnja predstava v sezoni SLG Celje. Režiral jo je Andrej Hieng. Na fotografiji s predstave sta Anica Kumer in Milada Kalezič Pesmi Izza stroia »Kar ne znam povedati, napišem.« Tako pravi, sko- raj v opravičilo Francka Gorjup, delavka iz Konusa, ki piše pesmi. Skoraj tri de- setletja je že zvesta temu kolektivu in marsikatera pesem se ji je porodila prav za strojem. - Nosite svinčnik in kos papirja vselej s seboj? »Ne, to ne. Kar v glavi jih nosim, te moje verze in v srcu. Ko pridem domov, jih zapišem. Tako je nastalo pre- cej pesmi.« - Ste jih že kje objavili? »V našem glasilu in v Dra- vinjskem g;lasu, to že, kam dlje pa si jih nisem upala po- slati.« - O čem pišete? »Rada imam naravo, spod- budi me tudi kakšen utrinek iz delovnega okolja. Napisa- la sem že več pesmi o našem delu, o tovarni in tudi o de- lavcu, ki živi danes bolje kot nekoč.« - Boste svoje pesmi kdaj zbrali in jih izdali? »Najbrž ne. Samozaložba ne pride v poštev. Pišem bolj zase in to mi je povsem do- volj. Če kdo od sodelavcev ali domačih mojo pesem pohvali, sem srečna.« MATEJA PODJED »Veseli berači« v šterah Amatersko gledališče Žele- zar Celje Štore se je sinoči predstavilo s tretjo premiero v letošnji sezoni. Ansambel je uprizoril Vesele berače avtor- jev Burnsa-Villona-Verasa. Bogomir Veras je delo tudi re- žiral. Gre za ljudsko slikanico, ki niza pripovedi o današnjem ča- su, polnem tegob, o ljudeh, ki radi živijo in jih te tegobe ne zanimajo. V enakovrednih vlo- gah se je predstavilo 14 igral- cev, ki bodo konec maja nasto- pili tudi na gostovanju v po- bratenem gledališču v Para- činu. Kot zanimivost velja pouda- riti, da so igralci skupaj z reži- serjem sami zasnovali tudi sce- no in da bi čimveč prihranili, so uporabili številne predmete in oblačila iz domačega fun- dusa. MP, Foto: EM Radijsko tekmovanje zborov Radio Ljubljana že nekaj časa goji posebno zvrst zborovskega tekmovanja. Posname namreč letni koncert zborov, ki so se prijavili za to tekmovanje in ta nastdp ocen!-posebna komisija. Letos sta se za to tekmovanje prijavila tudi Komorni mešani zbor Celje, ki ga vodi Vid Marčen in APZ Boris Kidrič, ki ga vodi Dragica Zvar. V kategoriji moških pevskih skupin je bil vrstni red nasladnji: Ljubljanski oktet 92,96 točke, Komorni moški zbor Celje 88,12, Moški zbor Slava Klavora 84,00 točk itd. V kategoriji mešanih zborov pa je bil vrstni red naslednji: APZ Tone Tomšič 91,16 točke, APZ France Prešeren Kranj 91,06, APZ Boris Kidrič Celje 76,72 točke itd. Za to tekmovanje se je prijavilo 15 zborov in le dva nista bila ocenjena. F. P. (ffi) Hmezad Hmezad Notranja trgovina DSSS Žalec Komisija za delovna razmerja DO Notranja trgovina DSSS Žalec objavlja prosta dela in naloge čiščenje poslovnih prostorov Pogoji: končana osemletka - poskusno delo 2 me- seca Kandidati naj pošljejo ponudbe v 8 dneh od dneva objave na naslov. Hmezad DO Notranja trgovina Žalec, Celjska cesta 7 Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po kon- čanem zbiranju prijav. S seje KSOC Delegati skupščine kulturne skupnosti občine Celje so v sredo, 18. aprila med drugim sprejeli fi- nančni načrt kulturne skupnosti za letos, in sicer v vrednosti 101 milijona in 245 tisoč dinarjev, s tem, da ostaja prispevna stopnja nespremenjena - 0,84. Program za minulo leto je bil v celoti izpolnjen, pri čemer pa je tre- ba poudariti, da izključno na račun padca življenske ravni zaposlenih v kulturi. Še posebej se je poslabšalo gmotno stanje zavodov predvsem zaradi neizpolnjenih obveznosti ustanoviteljev do zavodov, ki so re- gijskega značaja. Značilnost zadnje seje skupščine kulturne skupnosti je bila slabša udeležba in pa večje število razprav in delegatskih vpra- šanj. Krajane Vojnika zanima, kdaj bodo v kraju nadaljevali z adaptaci- jo kulturnega doma, v krajevni skupnosti Medlog pa se sprašujejo, kako priti do denarja za izvedbo kulturne dejavnosti. V Medlogu na- mreč uspešno deluje kulturna sku- pina, ki pa ni registrirana kot druš- tvo. Na koncu so izvedli tudi volitve in za naslednji dve leti ponovno po- trdili dosedanje nosilce funkcij v kulturni skupnosti občine Celje: za predsednika skupščine Draga Me- dveda, za namestnico predsednice Aljo Štefančič, za predsednika zbora uporabnikov Eda Gaberška in za predsednika zbora izvajalcev Gustava Grobelnika. MP Čudoviti zagrebški solisti Zanimiv In pester program koncerta Na VII. abonmajskem koncertu v torek, 10. aprila, so bili na odru v Narodnem domu po dolgem času spet Zagrebški solisti. Ta izvrsten ansambel, ki si je v 30- letu obstoja pridobil svetovni sloves, ni potrebno niti predstavljati niti oce- njevati. Kajti to je mojstrska skupina umetnikov, ki igrajo v enotnem zama- hu kot bi enako dihali. Njihov ton je plemenit, sočen, dinamika izbrušena do skrajnosti, bogato diferencirana, in- tonacija brezhibna. Njihov umetniški vodja je prvi violinist TONKO NINIČ, vendar igrajo brez dirigenta. Za Celja- ne se je zanimivo spomniti, da so kon- certirali v Celju prvič pred 30 leti na začetku svoje kariere. Tedaj jih je vo- dil odlični čelist Antonio Janigro. Program koncerta je bil zanimiv in pester. Uvodoma Handelov »Concerto grosso v D-duru« s petimi stavki, od katerih je bil virtuozno zaigran »Pre- sto«. Tartinijev »Koncert za violino in godala v d-molu« je interpretiral Ton- ko Ninič. Tu je imel še posebej prilož- nost predstaviti svoje kvalitete. Čisto muziciranje, žlahtni ton in stilna dog- nanost so prednjačile. Tartini, po rodu iz Pirana, se je s svojim bogatim opu- som približal klasiki, gradil je na teme- ljih, ki jih je postavil njegov veliki pre- dnik Corčlli. Violinski tehniki je utiral nova pota, ki so še danes temelj violin- ske igre. V prvem delu programa je bil še Per- golčsijev »Concertino št. 2 v G-duru«- Giovanni Battista Pergolesi, je v 26 letih svojega kratkega življenja ustva- ril dela, ki sodijo med najlepša dela svojega časa in še posebej neapeljske šole. Predvsem je mojster buffo-stila in glasbenih neizčrpnih melodičnih in- vencij. Njegov slog je enostaven, izvira iz operne tvornosti. Koncert za violino je prikupna skladba v štirih stavkih, ki so jih Zagrebški solisti izvedli s po- trebno lahkoto in eleganco. V drugem delu smo poslušali »Glasbo za godala« hrvatskega sodobnika Frana Pšrača. Kompozicija je sodobno pobarvana, tekoče tkivo glasbenih domislekov ni problematično ter daje godalom lepe možnosti izražanja v dinamičnem in tehničnem smislu. »Simple Symphony« angleškega skladatelja Benjamina Brittna je izvrstno delo v petih originalnih stav- kih, ki nosijo angleške podnaslove. Zlasti je popularen osrednji stavek »Playful pizzicato« z dosledno izvedbo pizzicatov v vseh godalih. »Sentimerv tal sarabšnd« je otožni stavek, ki pri- naša glavno temo izmenoma v vseh godalih, je edinstven v svoji globoki občutenosti. »Scherzo op. 11« Dmitrija Šoštako- viča je zaključil čudoviti večer. Razi- grani mojstri solisti so na ponovno za- htevo občinstva dodali še Corellijevo »Badinerie« in »Andante con moto« slovaškega skladatelja Leoša Jcinačka E. K 10. APRIL 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 11 počitniški domovi na počitnicah ...................11 .rea***«^^ pnlmanja za -sindikalni«• oddih to vso voč, napredka na nobenega počitniški domovi delov- ni organizacij in kamp pri- klice bodo v letošnjem le- 0 verjetno bolj privlačni pt kdajkoli doslej. Nekate- ftffi delavskim družinam liodo pomenili tudi edino jioinost za počitnice, kajti jjuevni penzioni bodo letos f hotelih in zasebnih sobah najverjetneje za četrtino jražji kot lani. Kakšne pa liodo cene v počitniških do- movih in ali jih je sploh do- yolj? Po občinah našega območ- ja smo skušali izvedeti, ali imajo vsi delavci možnost le- tovati, pozanimali smo se, ali se delovne organizacije kaj povezujejo med seboj, ali združujejo sredstva za iz- gradnjo počitniških objek- tov. Zal smo, povejmo kar takoj, nekatera teh vprašanj zastavljali zastonj, kajti bi- stvenega napredka od lani ni. Takšno letovanje je sicer res še vedno najcenejše, po zatrjevanju delovnih organi- zacij in sindikatov je tudi zmogljivosti dovolj, vendar pa pogoji in cene niso po- vsod enaki, pa tudi vsi delav- ci, predvsem tisti v negospo- darstvu, nimajo možnosti le- tovanja v svo]ih počitniških objektih. • • Počitniške skupnosti v oblakih Tako na primer v celjski občini kaže, da tudi letos ne bo uspel poskus sindikatov za ustanovitev počitniške skupnosti. Zavzemanja, da bi na tak način zagotovili fimvečjemu številu delav- cev enako ugodne pogoje za letovanje, je spet naletel pri čistih, ki počitniške kapaci- tete imajo, na gluha ušesa. te v času javne obravnave osnutka dogovora, po kate- rem bi počitniška skupnost zaživela, je bilo mnenje veči- ne delovnih organizacij od- klonilno, češ, da ni pravi čas za to. Seveda tako menijo ti-4 sti, ki že imajo zagotovljeno letovanje za svoje delavce, ti- sti pa, ki nimajo ničesar, ustanovitev počitniška skupnosti podpirajo. A teh je malo. Na občinskem svetu Zveze sindikatov zato upra- vičeno premišljajo, ali bi bila nadaljnja prizadevanja za ustanovitev skupnosti smi- selna. Propadlih poskusov je bilo v občini v preteklih letih že preveč. Nekoliko drugačna je bila usoda ideje o počitniški skupnosti v Šentjurju. Pobu- dnik zanjo je bila delovna or- ganizacija Li Bohor iz Šent- jurja, k samoupravnemu sporazumu pa so pred tremi leti poleg njihovih treh toz- dov pristopih še Bolnišnica iz Maribora, Jelša Šmarje, Steklarna Rogaška Slatina, Alpos iz Šentjurja in SIS za otroško varstvo iz Šmarja pri Jelšah. Izvolili so izvršilni odbor, pripravili načrte za gradnjo počitniških kapaci- tet v Biogradu in začeli zbi- rati denar. Zal je vse skupaj preprečil zakon o negospo- darskih investicijah, ki ni dovoljeval naložb. Letos za- kon ne velja več, vendar se je gradnja tako podražila, da Počitniška skupnost ne mo- re zbrati dovolj denarja. Po- leg tega jim je občina določi- la drugo lokacijo, s katero se ne strinjajo. CenejSa turistična Ponudba Takšnih delovnih organi- zacij, ki bi svoje zmogljivosti Ponujale tudi tistim, ki v lastnih kolektivih nimajo do- ftiov ah prikolic, pa skorajda fu, zato so ti prepuščeni agencijam. Tako se Zdrav- stveni center, Toper in Gore- nje povezujeta s TTG-jem, ki že drugo leto zapored ponuja »Počitnice za vsak žep«. Ce- ne 7-dnevnega letovanja v hotelih B kategorije se gib- ljejo med 6.500 in 7.800 di- narji, odvisno od sezone. Le- tovanje je dražje kot v počit- niških domovih, vendar ce- nejše kot pri ostalih agenci- jah. Še cenejše počitnice pa je Turist biro iz Mozirja po- nudil delovni organizaciji Glin. Delavci bodo za polni dnevni penzion v Rovinju odšteli v glavni sezoni 860, izven sezone pa 700 dinarjev. Poskusov agencij, da bi z nižjimi cenami omogočile cenejše letovanje čim večje- mu številu delavcev, je malo, vendar je tudi premalo od- meva v sindikatih, kljub te- mu, da je bilo za reklamo do- bro poskrbljeno. Tako je v Mozirju, le nekaj sto metrov od Glina, delovna organiza- cija Elkroj, kjer imajo veliko problemov pri razvrščanju delavcev, ker nimajo dovolj zmogljivosti. Kot že rečeno imajo naj- manj možnosti za letovanje v svojih počitniških objektih delavci v negospodarstvu. V Šentjurju je poskrbljeno vsaj za nekatere in sicer za delav- ce Vzgojno izobraževalnega zavoda, ki imajo kar osem lastnih arikolic in burfgalov. Poleg tega imajo občinski delavci na razpolago dve gar- sonjeri, skupne službe druž- benopolitičnih organizacij pa imajo prikolico. Izven sezone bo ceneje Drugače pa večina delov- nih organizacij na Celjskem zagotavlja, da so zadovoljivo poskrbeli za oddih svojih de- lavcev. Delavci v glavnem le- tujejo v prikolicah, zadovo- ljivo pa je tudi število počit- niških hišic in domov. V po- sameznih delovnih organiza- cijah skušajo zapolniti zmog- ljivosti tudi v predsezoni in posezoni, vendar jih je veči- na izkoriščenih le okoli 80 dni v letu. To pa, še zlasti, ko gre za počitniške domove, ni racionalno. Marsikdo, ki ni- ma drugih možnosti, bi leto- val tudi izven sezone, kar je poleg krajših izmen, v tem trenutku tudi najrazumnejši izhod. To seveda ne pomeni, da s solidarnostjo in združe- vanjem sredstev med kolek- tivi ni mogoče graditi tudi novih domov. Zanimanje de- lavcev za tovrstno letovanje namreč vse bolj narašča. Prevelike so tudi razlike v cenah, ki jih plačujejo delav- ci za najemnino prikolic. Medtem ko ponekod plaču- jejo še simboličnih 60 dinar- jev na dan, so najdražji v Mo- zirju. V zadrugi je cena 400 dinarjev, v skupščini občine pa kar 600 dinarjev, seveda brez hrane.'Takšna cena je sicer ekonomska, saj so naje- mnine za prostor v kampih letos dvakrat dražje, vendar pa v večini delovnih organi- zacij v drugih občinah cen niso bistveno povišali, saj krijejo približno polovico stroškov iz sklada skupne porabe. Omenimo še nekaj poseb- nosti iz posameznih občin in delovnih organizacij. V Žele- zarni Štore so v sezoni 1983/84 mislih tudi na zimski oddih. Smučali so se na Ko- pah, kjer mislijo prav te dni podpisati pogodbo za štiri apartmaje oziroma 16 po- stelj. Zdravilišče Rogaška Slatina pa ima poleg kamp prikolic še posebno cenejšo obliko letovanja, izmenjavo hotelskih zmogljivosti z dru- gimi turističnimi centri v Sloveniji. V konjiški občini se nekatere delovne organi- zacije odločajo za širitev ka- pacitet. Med njimi je tudi zreški Comet, ki je že izdvojil sredstva za počitniški dom. Večina delovnih organizacij je tudi izdelala prednostne li- ste, ker je povpraševanje preveliko. Prednost imajo delavci z nižjimi osebnimi dohodki, matere samohra- nilke in bolehne osebe. Po- leg tega so se v večini konji- ških delovnih organizacij de- lavci sami odločili, da bodo letovali le 7 dni, oziroma, da se bodo izmenjavah vsako leto, ker hočejo zagotoviti le- tovanje čimveč delavcem. Še posebej velja pohvaliti Druš- tvo upokojencev iz Griž, ki ima lastni dom v Fiesi, v njem pa bodo lahko preživeli poletne dni upokojenci, iz vse žalske občine. Dom bo zaradi izjemnega zanimanja odprt že od sredine maja in vse do srede septembra. Ve- liko zanimanja za letovanje •je tudi med delavci laške ob- čine, zato bo večini delovnih organizacij poskrbela le za svoje delavce. Posebnost La- škega pa je v tem, da bodo nekatere delovne organizaci- je premaknile nekaj prikolic v bližnje turistične kraje in sicer predvsem zaradi drage- ga goriva. RADO PANTELIC VILI EINSPIELER Komisija za medsebojna delovna razmerja pri Gostinskem podjetju »TURIST« Nazarje objavlja prosta dela in naloge: 3 NATAKARJEV 2 SNAŽILKI za nedoločen čas. Pogoji so naslednji: 1) Pod tč. 1: - končana poklicna gostinska šola - smer natakar - 1 leto delovnih izkušenj 2) Pod tč. 2: - osnovna šola - 6 mesecev delovnih izkušenj Pismene vloge sprejemamo 15 dni po objavi na na- slov: OP »TURIST« Nazarje, Nazarje 2- komisija za delov- na razmerja. (M) Hmezad SOZD HMEZAD Vrtnarstvo Celje Delavski svet DO Vrtnarstvo Celje razpisuje ■ prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi računovodje deiovne organizacije Za navedena dela in naloge se poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev zahtevajo še naslednji: - višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske finančne smeri - 3 oziroma 4 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah - sposobnost vodenja in koordiniranja - družbeno-politična aktivnost Na razpisana dela in naloge bo delavec imenovan za dobo 4. let. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o iz- polnjevanju pogojev v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: HMEZAD - DO Vrtnarstvo Celje, Ljubljanska 93, 63000 Celje. Ne Ig veselice Celjsko območje je zna- no po številnih turističnih prireditvah. Lani so jih razna društva organizira- la kar 121, od tega 12 več- jih, približno toliko pa jih lahko pričakujemo tudi le- tos. Le dva organizatorja večjih prireditev sta zabe- ležila izgubo, vsi drugi pa so poželi večji ali manjši dobiček, vse skupaj pa so te prireditve privabile več kot 100.000 obiskovalcev. Zal pa je večina teh prire- ditev vsebinsko še vedno zelo skromna. Poudarek je na zabavnem delu - veseli- ci, ki prinese največ števne- ga v blagajno, medtem ko so kulturno umetniške toč- ke le nujni priveski takšnih veselic. Turistični delavci s Celjskega zato predlagajo, da bi kulturne skupnosti sofinancirale kulturni pro- gram na takšnih priredi- tvah in da bi bolj kot sedaj predstavili obiskovalcem etnološke, zgodovinske, naravne in druge znameni- tosti posameznih krajev. Za nekatere takšne prireditve pa bi morali razmisliti, če jih je smiselno organizirati vsako leto. S.Š. Hoteli na Celjskem so preslabo zasedeni Priznanje ob 30-letnlcl Celjske turistične zveze Celjska turistična zveza, ki vklju- čuje 33 turističnih društev s širšega celjskega območja, je pomemben člen v razvoju turizma na našem ob- močju, so poudarili na nedavni letni konferenci zveze, ki je bila v Celju. Prav zato je nerazumljivo, da se mora zveza 30 let po ustanovitvi ubadati s težkim finančnim položajem in so za- radi tega ogrožene nekatere že vpe- ljane in za razvoj turizma nujno po- trebne dejavnosti. Občine prispevajo le približno 30 od- stotkov potrebnih sredstev za delo zveze, vse ostalo pridobijo z lastno de- javnostjo člani zveze, kar pa je za ne- moteno delo premalo. Tako že razmiš- ljajo, če bi še obdržali nekatere že uve- ljavljene akcije. Sicer pa so na konferenci ocenili tu- di delo v preteklem letu, ko smo na Celjskem po dveh sušnih letih spet zabeležili večje število nočitev in pred- vsem večji obisk tujcev. Vendar pa 906.000 nočitev ni tako velik uspeh, če Turistična zveza Jugoslavije je Celjski turistični zvezi ob 30-letnici njene ustanovitve podelila plaketo za prizadevanja za razvoj turizma. upoštevamo, da smo v zadnjih letih na Celjskem zgradili nekaj novih hotelov in da je približno 5000 postelj v druž- benem sektorju le 33 odstotno zasede- nih, še približno 2000 postelj v rokah zasebnikov pa le 6 do 8 odstotno. Na konferenci so zato menih, da bi morah nastopati na turističnih trgih bolj enot- no in organizirano, predvsem pa z več- jo in učinkovitejšo propagando. To, da smo zgradili toliko novih hotelov, je že uspeh, še večji uspeh pa bi bil, če bi te hotele tudi napolnili z gosti. Bolj organizirano bi se morah lotiti tudi razvijanja kmečkega turizma na našem območju. Tu še vedno nismo razčistili, kdo naj bo nosilec razvoja te vse pomembnejše veje turizma. Tako je kmečki turizem zaživel le v Gornji Savinjski dolini in na Južnem Pohor- ju, torej tam, kjer so se tega lotih orga- nizirano in kjer je tudi večina od 45 turističnih kmetij na našem območju, ki imajo skupaj 546 ležišč. S.Š. Turistično gospodarstvo na Celjskem |e siabo organizirano Od načelnih ugotovitev In sklepov se ne da več živeti Turistično gospodarstvo na Celjskem je še vse pre- slabo organizirano, da bi lahko dosegalo kakšne več- je uspehe, so menili na po- svetovanju, ki so ga organi- zirali Poslovna skupnost za turizem, Celjska turistična zveza in Medobčinska go- spodarska zbornica Celje. Nekakšen dokaz za to je bil tudi ta posvet, ki se ga niso udeležili predstavniki sozda Mene, ki naj bi bil no- silec razvoja gostinstva na našem območju (istočasno so Merxovi gostinci sklicali svoj sestanek v okviru soz- da), prav tako pa ni bilo turi- stičnih agencij, ki bi morale biti pomemben člen pri pol- njenju hotelskih zmogljivo- sti na našem območju, a to še zdaleč niso. Sicer pa je posvet, kjer naj bi razčlenjevali konkretne predloge za popestritev le- tošnje turistične ponudbe in povečanje izvenpenzionske ponudbe, izzvenel nekam v prazno. Le štirje bolj kon- kretni predlogi - na parkir- nem prostoru pri cestninski postaji v Arji vasi naj bi po- stavili bife, zasebni gostinci naj bi poleti odhajali organi- zirano na dopust, da ne bi bile istočasno zaprte vse go- stilne v nekem kraju, gosti- šče v Ločici naj bi bilo odpr- to tudi ob sobotah in nede- ljah, v turistično ponudbo naj bi vključili tudi postelje v novem dijaškem domu v Celju - so pač premalo, da bi lahko računali na uspešnejšo turistično žetev, od načelnih ugotovitev in sklepov pa se tudi v turizmu ne da več ži- veti. . S. Š. Obvestilo bralcem Zaradi obilice gradiva je to pot izpadlo nadaljevanje in konec opisa planinske poti XIV. divizije. Objavili ga bo- mo v prihodnji številki. Veleslalom na Loki Člani Planinskega druš- tva Luče pripravljajo za v nedeljo, 29. aprila smučar- sko tekmovanje v veleslalo- mu za memorial Jožka Let- narja. Tekmovanja se lahko udeležijo člani planinskih društev, prijave pa spreje- ma tov. Ajnik na tel. (063) 844-001, zadnji rok za prija- vo pa je dan pred tekmova- njem v koči na Loki. Luški planinci tudi sporočajo, da bo koča na Loki pod Radu- ho odprta in oskrbovana za prvomajske praznike, od- tlej pa ob sobotah in nede- ljah. 12. STRAN - NOVI TEDNIK 26. APRIL 1984 Bogato življenje na samoti Srečna In delovna Je družina Lobnlkarjevlh Iz Marija Reke Vsak, ki stanuje v kot s škropilnico razmetanih hi- šah v Marija Reki nad Pre- boldom, dobro pozna Lobni- karjevo družino ali po do- mače Završnikovo. Se naj- bolj poznajo Draga Lobni- karja, ki pozimi tudi po tri- krat na dan, če je treba, spluži vse krajevne ceste, da se mnogi tam živeči kra- jani varno in pravočasno pripeljejo na delo v dolino. Se posebej letos, ko je bila zima dolga, je Imel Drago veliko dela, vendar nikoli ni obupal. Lahko bi zapisa- li, da je njegovo največje orožje v tistih strmih bre- gih dobra volja, trdnost in veliko humorja. Sploh so Lobnikarjevi ču- doviti ljudje. Od 78 letne ma- me Pavle do Dragove žene Bronke, treh sinov, Branka, ki končuje osemletko, dvojč- kov Draga in Milana, ki obi- skujeta četrti razred in naj- mlajše, šestnajstmesečne Katke. Mama Pavla: »Katka je moja najljubša igrača. Izre- dni prijateljici sva in nič na svetu nima tako rada, kot njo.« Drago kmetuje na zaščite- ni kmetiji, ki je tudi usmerje- na: »V glavnem se ukvarja- mo z živinorejo ter z gozdar- stvom. V hlevu je trenutno 14 glav, tri molznice, ostalo so pitanci in konj. Kmetija je velika 58 hektarov in dela nam praktično nikoli ne zmanjka, tudi pozimi ne. 10 hektarov je obdelovalne zemlje, ostalo gozd. Gospo- dar sem jaz, sicer pa delamo vsi, kolikor pač vsak zmore. Pridelamo tudi razne poljšči- ne, vendar vse ostane za do- mače potrebe. Nekaj je pše- nice, koruza je za silos. Teren je težaven, saj je zemlja v bregih. Imamo precej stro- jev, vendar ostane še veliko za roke. Z njiv po cesti spra- vimo vse z živino.« Mama Pavla: »Naša do- mačija je partizanska. S partizani smo sodelovali že takrat, ko Še nismo vedeli, za kaj gre. Potem pa so nas izdali in moža Matevža za- prli 9. septembra 1942 v celjski Stari pisker. Odpe- ljali so ga v Maribor pa v Dachau, kjer je 26. februar- ja 1943 umrl.« Završnikovi družini ni nič težko pa čeprav živijo doma- la na pravi samoti, kjer se višje v ozadju skriva 736 let stara lavantinska cerkev, ki so jo s kapelo postavili že le- ta 1228. Otroci razen Katke hodijo v šolo, najstarejši Branko pa želi po končani osemletki med miličnike, če pa to ne, pa med novinarje. Završnikovi kljub težavne- mu hribovitemu terenu zara- di dobre in klene volje ter optimizma in humorja živijo prijetno življenje, ki se ga ne želijo odreči. Gospodar Dra- go pa upa, da ga bo čez kakš- nih petnajst let le nadomestil kateri od sinov, tako da se bo grčavost Završnikove kmeti- je pod obronki Marije Reke nadaljevala tako plodno, kot doslej. TONE VRABL Foto: EDI MASNEC Sedemčlanska Završnikova družina z zvestim čuvarjem Varooza, zajedalska bolezen čebeljih družin (2) Za uspešno borbo proti varoozi je potijebno vedeti, da varooza ljubi vlago. V jeseni, ko nastopijo ohladi- tve je večina sredstev malo ali povsem neučinkovitih. Zatg je potrebno izbirati obdobja toplega vremena z manjšo vlažnostjo zraka. Varooa v aktivni sezoni živi v glavnem na mladih čebelah. Zdravimo podnevi in ne izbiramo pozno popoldanskih ali večernih ur, ker je v panju več čebel in je pronisljivost zdravil manjša. Zaje- dalec dobro reagira na svetlobo in stalno se osipa s čebel. Ugotovili so, če se čebelja družina razburi (dra- žilno krmljenje, paša, odvzem matice), da je osip zaje- dalca večji. Varooa se tudi hitro prilagodi na določena zdravila, zato jih je smiselno menjavati. Kdaj se torej lotiti prvega zdravljenja? Takoj po prvem čistilnem izletu, ko so zunanje tem- perature višje in vlažnost zraka nižja. Dimimo eno do dvakrat v razmaku 7 dni. V času aktivne sezone se omejimo na biološko zatiranje zajedalca (izrezovanje pokrite trotovske zalege). Po glavni paši, ko matica ne zalega več veliko, se spet odločimo za zdravljenje. Nato pa še jeseni, ko je še zelo malo zalege. Kaj uporabljamo za zatiranje varooze? V svetu in tudi pri nas je znanih več pripravkov, kot so: fenotiazin, folbex, mravljična kislina, sineacar, di- cofol, K 79. folbex VA, timol, apiacaridim, Varitan. Kako ugotavljamo okužbo z varoo? Naši čebelarji pogosto nosijo na ZVZ Celje spomladi drobir in mrtvice. Tu se poleg pršice in noseme ugo- tavlja tudi varooa, vendar je dobro vedeti, da je v drobirju lahko najdemo šele po dveh ali treh letih. Najboljši način je testno dimljenje. Ker bodo članek brali tudi čebelarji začetniki in neorganizirani čebelarji, naj opišemo postopek.Izbe- remo si primeren dan. Pripravimo namaščen bel papir, ki ga bomo pred dimljenjem položili v panj in ustrezen preparat. Puhnemo v panj zdravilni dim in prižgemo listič. Spredaj z mokro krpo zamašimo žrelo in poCa- karno 20 minut. Potem žrelo odmašimo in pustimo, da se čebele umirijo. Nato vzamemo iz panja namaščen papir in ga prepognemo. Naslednji dan vzorce, na katerih imamo označene številke panja, odnesemo na ZVZ Celje ali k čebelarskemu pregledniku, ali pa s čitalno lupo pregledamo papir sami. Na koncu še to: ne bojmo se varooe, bojmo se ne- vestnih čebelarjev! DUŠAN VEDENIK 10. APRIL 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 13 posvet predstavnikov skladov 9. aprila 1984 je bil na pobudo tpubliškega odbora sindikata jelavcev obrti Slovenije sklican j0svet predstavnikov regijskih občinskih skladov za izobraže- ne delavcev na področju sa- mostojnega osebnega dela v SR jloveniji. Predstavniki skladov j0 se zbrali tokrat v domžalski občini. Tema posveta je bilo za- stavljanje enotnega obveščanja jelavcev na tem področju, sode- lovanje pri izdelavi analize o po- ložaju delavcev kot podlage za dolgoročno planiranje izobraže- vanja ter sodelovanje skladov in 5OZS pri skupnem organizira- nju kulturnih in družbenih prire- ditev delavcev Slovenije zaposle- nih pri samostojnih obrtnikih. Ob seznanjanju predstavnikov skladov, ki so jih zastopali v večji meri predsedniki predsedstev skupščin skladov ter strokovni jelavci skladov, je bil razgovor posvečen tudi ostali problemati- Iri o delovanju, načinih pristopa in aktivnostih, ki so vezane na delovanje skladov za izobraževa- nje. V sklepnem razgovoru so bi- la sprejeta predvsem naslednja stališča: • Zagotovi se enotno in celo- vito obveščanje delavcev na po- dročju samostojnega osebnega dela preko posebne priloge sindi- kalnega glasila »Delavska enot- nost«, o čemer sprejmejo sklep vsi skladi v SR Sloveniji in o tem obvestijo republiški odbor najka- sneje do konca aprila oziroma do začetka maja. Takoj po sprejemu take odloči- tve v večini skladov bo republi- ški odbor sindikata delavcev obr- ti Slovenije skupaj z Delavsko enotnostjo pripravil osnutek vse- binske zasnove takšne priloge in kalkulacijo cene za posamezni izvod glede na naklado, kar bo posredovano v obravnavo vsem skladom z namenom, da se do- končno odločijo o vsebini in šte- vilu izvodov za svoje področje delovanja. Kljub temu, da ima sklad za izobraževanje delavcev občin ob- močja Celja trenutno rešeno enotno obveščanje prek Novega tednika v obliki mesečne dostave časopisa v obratovalnice za de- lavce, je predlog po enotnem ob- veščanju delavcev v Sloveniji primeren, s tem pa bi bili delavci na področju obrti seznanjeni tudi z dogajanji izven našega območja oziroma iz cele Slovenije. ® Na posvetu je bilo tudi do- govorjeno, da morajo vsi skladi analizirati izobrazbeno in drugo sestavo zaposlenih delavcev, po- trebe dola in razvoja obratoval- nic ter splošne družbene potrebe, ob upoštevanju deficitarnih de- javnosti kot podlage za oblikova- nje planov izobraževanja. Zaradi enotne obdelave podat- kov za republiko in za posamez- ne sklade bi se analiziralo po- dročje po naslednjih strukturnih elementih: kvalifikacija, starost, spol, štev. delavcev in obrtnikov po posameznih obratovalnicah in strokah v občinah in regijah. V ta namen predlagajo skla- dom, da se odločijo za skupno financiranje izdelave take analize za vsak sklad posebej. To analizo bi izdelala posebna strokovna in- stitucija v sodelovanju z republi- škim odborom sindikata delav- cev obrti Slovenije. Po sprejemu naše odločitve bo republiški od- bor sindikata obrti vsem skla- dom posredoval vsebinsko za- snovo analize in delež stroškov, ki bi jih za te namene kril posa- mezni sklad. Takšna analiza trenutno že ob- stoja pri OOZS delavcev občine Žalec za svoje lastne potrebe, po- datki lahko rečemo da so samo na področju izobrazbene struktu- re delavcev izredno alarmantni, saj je skoraj polovica delavcev zaposlenih na področju samo- stojnega osebnega dela v občini Žalec brez ustreznih kvalifikacij ki jih dopolnjujejo s priučitvijo na določeno delovno mesto. Po- datek kaže, da je pristop k dolgo- ročnemu planiranju izobraževa- nja izredno potreben. • Predstavniki skladov so se enotno dogovorili da se v okvira mednarodnega sejma obrti v Ce- lju, to je predvidoma v mesecu septembru vsako leto organizira tradicionalno srečanje delavcev zaposlenih pri samostojnih obrt- nikih iz vse Slovenije. Za srečanje je zadolžen inicia- tivni odbor v sodelovanju z ob- činskih odborom sindikata de- lavcev obrti Celje oziroma OOZS delavcev obrti v Celju, ki naj bi skupno s predstavniki skladov celjske regije, ljubljanske in go- renjske regije, sklada v Mariboru in Domžalah ter OO sindikata de- lavcev obrti Celje, dogovorili ključ za udeležbo ter spremljajo- če dejavnosti. Predvidoma se bo lahko srečanja udeležilo več kot 800 delavcev zaposlenih na po- dročju samostojnega osebnega dela v SR Sloveniji. Takšno srečanje je bilo že v lanskem letu, delavci so si ogle- dali v celoti mednarodni obrtni sejem v Celju, spoznali med se- boj in izkušnje so izmenjali v zelo prijetnem vzdušju na prijatelj- skem srečanju pri Mlinarjevem Janezu na Teharju, od koder izhaja tudi sklep, da postane to srečanje tradicionalno. DELAVCEM ZAPOSLENIM PRI SAMOSTOJNIH OBRTNIKIH IN SAMOSTOJNIM OBRTNIKOM, KI DELAVCE ZAPOSLUJEJO NA PODROČJU OBČIN CELJSKE RE-GIJE, SKLAD ZA IZOBRAŽEVANJE CELJSKE REGIJE IN OSNOVNE ORGANIZACIJE ZS DELAVCEV PRI OBRTNIKIH IZREKAJO OB PRAZNIKU OF 27. APRILU IN PRAZNIKU DELA 1. MAJU ISKRENE ČESTITKE TER ŽEUJO OBILO DELOVNIH USPEHOV, PREDVSEM NAMENJENIM STABILIZACIJSKIM USMERITVAM CELOTNE DRUŽBE. DELAVCEM TUDI PRIPOROČAMO DA SE V OKVIRU OBČINSKIH ORGANIZIRANOSTI NA DAN 1. MAJA SKUPNO Z OBČANI IN DELOVNIMI LJUDMI PRIDRUŽIJO SVEČANIM PROSLAVAM TER SE UDELEŽIJO SKUPNIH SREČANJ V POSAMEZNIH OBČINAH. V TEM PRIMERU PRAV TAKO ŽELIMO PRIJETNO POČUTJE IN SVEČANO OBELEŽEVA- NJE DELAVSKEGA PRAZNIKA. Kolesarji Alpe Adria v Celju Prvič bomo tudi Celjani soorganizatorji medna- rodne kolesarske dirke in to 1. etape Alpe Adria, ki se bo začela v soboto, 5. maja v Ljubljani ter končala s prvo etapo v Celju pri Glaziji. To je veliko priznanje celjskemu kolesarskemu klubu Merx, ki ga kot predsednik vodi Edi Stepišnik.. Klub je v zadnjih letih dosegel nekaj izjemnih dosež- kov in si tako priboril tudi zaupanje za organizacijo takšne tekme, kot je Alpe Adria, kjer bo nastopilo 12 tujih reprezentanc (tudi olimpijska iz Sovjetske zveze) ter 10 domačih in tujih klubov. Prva etapa bo vodila kolesarje iz Ljubljane preko Kamnika, Cernivca, Mozirja, Polzele, Celja (obvoz- nica), Vojnika, Dobrne, Crnove, Arje vasi do Celja na cilj na Ljubljanski cesti pri Glaziji, kamor se bodo prvi kolesarji pripeljali okoli 14.30. ure. Naslednji dan, ne- delja, 6. maja, bodo na istem mestu startali ob 9.30 in se popeljali na drugo etapo do Borovelj v Avstriji. Pred zaključkom prve etape bodo pri KK Merx pri- pravili še tekmo s kolesi na kronometer in izpadanje. Startala bosta po dva tekmovalca izpred prodajalne Avto Celje na Ljubljanski cesti do semaforja s Čopovo, se vrnila in kdo bo hitrejši bo napredoval v naslednji krog. Tekmovali bodo z navadnimi in športnimi kolesi, vsak pa seveda v svoji skupini, ne glede na starost. T. VRABL Podusti niso zmogli pregrade Prve jate podusti, ki so poskušale priti do drstišč v Savinji od Grička navzgor, je zaustavil mehki jez v Mestnem parku. Delavci Nivoja so si- cer postavili leseno montažno ribjo stezo (dela je financirala tudi Območ- na vodna skupnost Savinja-Sotla), ki pa se ni obnesla, saj je po njej le malo rib premagalo vodno pregrado. Stezo so zato odstranili in pod jezom iz cevi postavili pregrado, da so zmanj- šali padec vode (podusti so slabi pla- valci in lahko premagajo le pregrade do 45 cintimetrov). Ribiči in delavci Nivoja se o ukrepih dogovarjajo vsak dan sproti, da bi nekako le pomagali ribam čez pregrado. Kljub dobri volji delavcev Nivoja in zglednemu sodelovanju z ribiči, so bili prvi »gasilski« ukrepi neuspešni. O tem, če se je obnesla pregrada iz cevi, še nimamo podatkov, vsekakor pa bi za prihodnjo pomlad morali najti traj- nejšo in učinkovitejšo rešitev, da ne bi nepopravljivo osiromašili gornjega to- ka Savinje. S.S. Tržnica v 2alcu le dobro založena V teh dneh je tržnica v Žalcu kar dobro založena. Cene pa so kar visoke. Solata je po 140, jabolka od 80 do 100, pomaranče 140, krompir po 30, por 120, cvetača 80, mlada čebula 120, kumare 250 din itd. T. TAVČAR Psoriatiki za svoj prostor Ve osamitev marveč enakopravna vključitev v življenje Psoriatiki oziroma bolni- ki, ki jih je prizadela luska- vica, ne želijo nikakršne osamitve, pač pa enakovre- dno vključitev v življenje 'n v vse tokove družbe. To te bilo glavno vodilo že Pred petimi leti ustanovlje- nega Društva psoriatikov Slovenije, to so poudarjali tudi na nedavni letni skup- ini v Podčetrtku. Mlada organizacija, v kate- ri je danes vključenih 569 ^anov, še ni uspela uresniči- ti vseh svojih ciljev. Medse- bojna povezava članstva je preskromna, saj so sreča- nja bolj priložnostna na zdravljenju v Lošinju, orga- nizirana pa le na letnih skup- ščinah. Manj kot so pričako- vali so dosegli tudi pri vklju- čevanju novih članov v druš- tvu. To je povezano tudi s še neuspešno organizacijo društva po območjih. Doslej so takšen aktiv ustanovili le v Mariboru. Društvo ima že sedaj veli- ko podporo pri zdravnikih dermatologih, njihova želja pa je, da bi krog zdravniških sodelavcev še bolj razširili. Povezava z njimi kot tudi z zdravstvenimi skupnostmi, zdravilišči, turističnimi orga- nizacijami in organizacijami, ki znanstveno raziskujejo področje luskavice ter seve- da z drugimi društvi psoria- tikov v Jugoslaviji bo pome- nila še korak k boljši izme- njavi izkušenj zdravljenja, poenotenja pravic in obvez- nosti pri njem, organizira- nim zdravljenjem in zagotav- ljanjem finančnih sredstev za delo društva. Predlagali so, da bi del sredstev prido- bili tudi od iger na srečo za humanitarne dejavnosti. Z vsem tem pa žele najti pred- vsem svoj prostor na soncu. MBP Delovne rezervne starešine v Vojniku Vojniška krajevna organizacija ZRVS (Zveze re- zervnih vojaških starešin) je bila lani med najbolj- šimi v celjski občini (Zasedla je drugo mesto v ocenje- vanju najboljših krajevnih organizacij). Pohvalno pa je, so ugotavljali na redni letni konferenci, da njihovi člani aktivno sodelujejo tudi v drugih družbenopolitič- nih organizacijah v Vojniku, Ugotavljajo, da so zelo dobro sodelovali s tamkajšnjo osnovno šolo, da so izdelali evidenco svojih članov, kar je predpogoj za uspešno delo organizacije, da so orga- nizirali več tekmovanj, uspešni pa sta bili tudi športna in kadrovska komisija. Kljub uspešnemu delu pa ugotavljajo, da so nekateri njihovi člani še premalo aktivni. Lani so, na primer, zabeležili zelo slabo udeležbo na sejah predsedstva, saj se dva člana nista udeležila niti ene seje. Vojniške rezervne vojaške starešine so na konfe- renci predlagali za novega predsednika krajevne orga- nizacije Ivana Fegeša, za sekretarja pa Jožeta Tanška. S.S. Občinsko tekmovanle šol v veščinah SLO In DS Letošnje celjsko občinsko tekmovanje osnovnih in srednjih šol v veščinah splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bo v krajevni skupnosti Nova vas v soboto, 5. maja. Na 5 do 6 kilometrov dolgi poti bodo morale ekipe od- kritji ^ kontrolnih postaj, kjer bodo preizkušali svoje znanje pri določanju azimu- ta, prvi pomoči, metali bodo bombe v cilj, streljali z zrač- no puško, pokazali znanje o poznavanju puške M 48 in opravili še preizkus teoretič- nega znanja. S.S. 14. STRAN - NOVI TEDNIK mm m® 26 APRIL Mladi da, starejši slabše Okoli 1500 tekmovalcev je nastopilo na 3. spomla- danskem krosu, ki sta ga pod pokroviteljstvom No- vega tednika in Radia Celje organizacijsko izvedla AD Kladivar in ZTKO Celje na travniku v Novi vasi. Pri- jetnega vzdušja ni pokvari- lo niti trenutno slabo vreme. Ce tudi tokrat lahko poh- valimo udeležbo najmlajših, torej tistih iz osnovnih šol, pa seveda predstavnike celj- ske garnizije, ne moremo biti tako zadovoljni z udeležbo ostalih. To še posebej velja za srednje šole, kjer je bilo malo tekmovalcev, še bolj pa za krajevne skupnosti, de- lovne organizacije (izjema EMO) in partizanska druš- tva. Na startu smo videli v glavnem tiste, ki jih srečuje- mo na vseh podobnih prire- ditvah oziroma ki se resno ukvarjajo z rekreacijo. Slabo so bile zastopane tudi ostale sicer povabljene občine, saj je prišlo samo nekaj pred- stavnikov iz žalske občine. Kje so vzroki za takšen odnos? Pri najmlajših je zag- nanost na prvem mestu, po- magajo jim tudi mentorji, kot recimo prizadevni Jože Sluga z Dobrne, katerega ekipa je tudi slavila in dobila pokal pokrovitelja NT-RC. Pri starejših je že težje in tu bo treba najti motiv, kako to spremeniti in izboljšati, da bo več nastopajočih. Med re- kreativci se mnogi tudi hu- dujejo, da so proge prekrat- ke. Morda bi za njih naredili nekoliko daljšo, v vmesnem programu, ko oni tečejo, pa bi se lahko odvijale krajše discipline. Spomladanski kros se lepo uveljavlja, potreben pa je no- vih privlačnih injekcij in več dobre volje pri vseh, ki so vabljeni. To velja še posebej z«, profesionalne rekreativce, od katerih razen Emila Gre- goriča iz Ema na krosu ni bilo niti enega. Kros pa je sodil tudi v trim akcijo, saj so vsi nastopajoči dobili trim nalepko in značko. Na prvih mestih pri mlajših kategorijah so zmagovali pre- težno že člani AD Kladivar. Njihovi trenerji pa so tudi na tem krosu prav gotovo odkrili nove talente, ki bodo obogatili vrste atletov. Pa še to: izjemno pohvalo zaslužijo »zunanje« šole Dobrna, Vojnik, Štore, ki na takšne prireditve prihajajo pripravljene in organizirane. TONE VRABL Foto: EDI MASNEC Rezultati (objavljamo prvih šest najboljših po posameznih starostnih kategorijah): ml. pionirke letnik 72: Mateja Kvas, Silva Taciga, obe IKE; Bogdana Zaler, OŠ Štore; Vi- kica Kline, Dobrna; Mojca Lo- žar, IKE in Ksenija Urlep, OŠ Štore. Letnik 71: Barbara Co- kan, F. Roš; Marjana Fogler, Marta Kovačič, obe IKE; Mar- jela Trobiš, Martina Štravs, obe Vojnik, Maja Radmanovič, F. Roš. Letnik 70: Tania Kau- čič, Štore; Desanka Calasan, Veljko Vlahovič; Jožica Doler, Helena Močenik, Zdenka Ce- renak, vse Dobrna; Alenka Premrl, Vojnik. Letnik 69: Li- ljana Mihovljanec, F. Roš; An- dreja Farčnik, Metka Lesjak, obe V. Vlahovič, Sonja Kore- nak, Ivica Korenak, Nežika Podpečan, vse Dobrna. Pionirji letnik 72: Primož Kralj; F.Roš; Iztok Grubič, Hudinja; Franci Landeker, Vojnik; Feim Jahiri, Prva celj- ska četa; Dani Vrečko, Aleš Bobek, oba Štore. Letnik 71: Miro Kocuvan, Bernard Rajh, Bruno Dujič, vsi V. Vlahovič; Jani Rančan, Vojnik; Alojz Ko- renak, Dobrna; Milenko Vid- mar, prva OŠ. Letnik 70: Beno Krajnc, Vojnik; Jože Livk, Vransko; Andrej Lindner, V. Vlahovič; Borut Zuntar, Ža- lec; Tomaž Zgajner, Vojnik; Janez Zavšek, F. Roš. Letnik 69: Zvone Vidmar, V. Vlaho- vič; Aleš Hrastnik, Primož Krajcar, oba F. Roš; Matjaž Vinder, Vojnik; Damjan Le- dnik, IKE; Simon Sivka, F. Roš. Vsi so tekli na 1000 me- trov. Ekipno: 1. Dobrna (men- tor Jože Sluga) 40 točk, 2. Voj- nik 39, 3. Štore 27, 4. Hudinja 25, 5. V. Vlahovič 21, 6. Prva osnovna šola 18 točk itd. Uvr- ščenih je bilo dvanajst šol. Mladinke letnik 67/68 - 1500 m: Jožica Blazinšek, SŠEU; Barbara Jekoš SZŠ; Bernarda Verbič, SŠTD; Stan- ka Pevec, SDŠ; Magda Ro- zman, SZŠ; Anica Mlinar, SŠEU. Mladinke letnik 65/66 - 2000 m: Ivica Pevnik, SŠTD; Breda Kampuš, SZŠ; Helena Javornik, SDŠ; Jožica Svetel- šek, Marjana Gnader, Andreja Sluga, SŠEU. Mladinci letnik 67/68: Bojan Krajnc SDŠ, An- drej Podgoršek, Ivan Kukovič, oba SPŠ; Maks Mulej, SKSMŠ; Janez Romih, SŠTD; Almir Toromanovič, EŠC. Mladinci letnik 65/66 Vlado Artnak, SPŠ; Igor Turnšek, Boris Knez, oba STŠC; Zlatko Kompan, SZŠ; Martin Cmok, SKSMŠ; Boris Laubič, SZŠ. Ekipni vrstni red: 1. SŠ eko- nomske usmeritve 24, 2. SŠ tr- govska dejavnost 12, 3. SKSMŠ Štore 9 točk. JLA: Zeljko Budžak, Zdrav- ko Kostič, Josip Rajkovič, Slo- bodan Grujič, Branko Kotarac, Bilal Aljič, ekipno: VP 2420/3, VP 4680/13, VP 2420/4 itd. Članice A: Vila Džakovič, Partizan Gaberje; Jana Kos, Merx; Majda Guzej, Majda Lesjak, Brigita Hostnik, An- dreja Gradišnik, vse WO Zar- ja Celje. Članice B: Danica Plajhner, Marina Lubej, Mila Radmano- vič, vse občina Celje; Vesna Kuntarič, Partizan Gaberje; Ivanka Žaberl; ONZ, Silva Zimšek občina Celje. Člani B: Petar Milovac, OŠ Hudinja; Dobrivoj Lekič, Hin- ko Dokler, Ivan Vanček, vsi EMO; Zan Prezelj, LB, Tone Kelenc, SKSMŠ itd. St. člani: Vili Lorger, Izlet- nik; Maks Klemen, SŠEU; Ivan Tominc, Franc Mernik, oba EMO. Člani A: Mirsad Ejup, Zava- rivač; Franci Turšič, KS Vrbje; Dušan Čretnik, Hinko Zoher, oba Izletnik; Robert Rojnik, EMO; Derviš Ejup, LIK Savi- nja itd. Pokal kot najboljša sin- dikalna ekipa je dobila delov- na organizacija EMO. Priznanja ekipam osnovnih in srednjih šoi je izroči! v imenu pokrovitelja direktor NT-RC Boris Rosi na Letos so drugič na krosu nastopili tudi predstavniki celjske garnizije Mateja Kvas Tanja Kaučič Primož Kralj Beno Krajnc Jožica Blazinšek Bojan Kranjc Barbara Cokan Liljana Mihovljanec Miro Kocuvan Zvone Vidmar Ivica Pevnik Vlado Artnak g. APRIL 1984 N0V^EDNM^STRAN15 Delovnim ljudem in občanom občine Celje želimo ob dnevu Osvobodilne fronte in ob 1. maju, prazniku dela, obilo delovnih uspehov v skupnih naporih za srečnejšo in lepšo bodočnost Občinska konferenca SZDL, Celje Občinski svet ZSS, Ceije Občinska konferenca ZKS, Celje Občinska konferenca ZSMS, Celje Občinski odbor ZZB NOV, Celje Skupščina občine Ceije Izvršni svet občine Celje Več jekla in kakovost bo boljša To bodo plodovi novo naložbo v štorsko Jeklarstvo, ki so Jo v železarni začeli uresničevati te dni Prva faza naložbe naj bi bila končana čez dve leti in naj bi dala 50.000 ton več jekla, predračunska vre- dnost pa je ocenjena na ne- kaj več kot dve milijardi di- narjev. Poleg večjih količin jekla bo naložba dala tudi boljšo kakovost jekla, saj p*e za izboljšanje in posodo- bitev tehnologije na novi napravi za kontinuirano vlivanje jekla, prav tako bosta novo tehnologijo do- živeli tudi obe elektro- obločni peči v jeklarni, ki bosta zaradi nove konti na- prave tudi bolje izkori- ščeni. V obeh pečeh štorski žele- zarji ne bodo več dolgo upo- rabljali šamotne obloge, ki so zahtevale pogostejše za- menjave in več remontov, ampak se bosta peči po no- vem hladili z vodo. Finančna konstrukcija za naložbo, njeno prvo fazo, je bila končana pred nekaj dne- vi, glavni izvajalec, Metalna iz Maribora, je praktično že pričela z deli, ki se bodo še bolj razmahnila po prvem maju. Železarna Štore oziro- ma najbolj njeni štirje tozdi, so za naložbo združili skoraj četrtino potrebnih finančnih sredstev, sovlagatelji in kup- ci so primaknili 27 odstot- kov, interna banka sozda Slovenske železarne je pri- spevala 11 odstotkov, ko- mercialna-izvajalska posoji- la mariborska Metalna, delež v višini 18 odstotkov predra- čunske vrednosti naložbe oziroma njene prve faze pa je kot posojila odobrila Ljub- ljanska banka, Splošna ban- ka Celje. Prva faza naložbe v pove- čanje proizvodnih zmoglji- vosti za jeklo v Štorah bo da- lo čez dve leti dodatnih 50.000 ton jekla, celotna na- ložba pa na leto 220.000 ton jekla. Takšno povečanje je- klarske proizvodnje v žele- zarni Štore bo v izdatni meri izboljšalo oskrbo z jeklom predvsem za slovenske de- lovne organizacije kovinsko predelovalne panoge, med katerimi jih je veliko tudi med sovlagatelji. Tako na primer zreški Unior, celjska Kovinotehna s svojimi po- slovnimi partnerji ter poleg Metalne kot glavnega izva- jalca še Tovarna vagonov Kraljevo in drugi. Vsekakor ne gre pri jeklar- ski naložbi v železarni Štore za naložbo v zidove, čeprav tudi nujnih gradbenih del ne bo manjkalo, vendar bodo vsa neposredno služila pove- čanju jeklarske proizvodnje, izboljšanju kakovosti jekla in večji storilnosti, ki bo slo- nela na sodobnejši tehnolo- ški opremi. V železarni Štore ne poza- bijo poudariti, da je naklo- njenost do te naložbe zelo konkretno s posojilom izra- zila celjska banka LB, če- prav je morala odmeriti za- njo več denarja, kajti ni se v celoti uresničil dogovor o skupnem financiranju s stra- ni bančnega konzorcija za črno metalurgijo v Sloven- skih železarnah. Izjemno ažurnost pri izdaji soglasij in drugih dokumentov za grad- beno dovoljenje pa so poka- zali tudi ' skupščinski in upravni organi v Celju. Delovni kolektiv železarne Štore čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem praznik dela 1. maj. 16. STRAN - NOVI TEDNIK 26. APRIL 1984 Zavarovanje, zanesljiva ekonomska varnost kmetijskih proizvajalcev Zavarovanje kmetijske proizvodnje postaja pomemben sestavni del gospodarjenja kmetijskih organizacij in s tem eden najvažnejših dejavnikov pri zagotavljanju ekonom- ske in socialne varnosti kmetov in delavcev v kmetijstvu. Družbena skrb za povečanje obsega kmetijske tržne pro- izvodnje je še okrepila skrb za povečanje obsega zavaro- vanja, zlasti po številnih nesrečah (toča, slana, viharji in nesreče pri živini). Ob takih nesrečah se je pokazalo, da gre za škode, ki povzročajo velik izpad dohodka delavcev in kmetov, ter da je vprašanje zmanjšanja rizika v kmetij- ski proizvodnji eno ključnih vprašanj ekonomske in so- cialne varnosti vseh, ki se preživljajo s kmetijsko dejav- nostjo, Zavarovalna skupnost Tri- glav, ki izvaja tako zavarova- nje, vsako leto izplačuje tež- ke miljone na račun odško- dnin zavarovane in uničene kmetijske proizvodnje; za le- to 1983 je bila izplačana v Sloveniji skoraj 1 milijardo dinarjev, za območje celjske skupnosti pa 160 milijonov, dinarjev. Številni kmetijski proizvajalci so že spoznali koristnost zavarovanja, zato število zavarovanj vsako leto narašča. Na celjski območni skup- nosti je sklenjenih preko 8000 polic za zavarovanje ži- vali in 4500 zavarovancev za zavarovanje posevkov. Pri zavarovanju posevkov je vključen v zavarovalno jamstvo tudi dodatni rizik spomladanske pozebe, pred- vsem se tu uveljavlja zavaro- vanje vinogradov, ribeza in sadja. Taka zavarovanja je mogoče sklepati le do 1. mar- ca vsako leto. Torej za letos ne pride več v poštev. Za leto 1984 je zavarovanih približ- no 1000 lastnikov vinogra- dov in ribeza. Zavarovanje proti toči pa je možno skle- pati do nastopa škode in zač- ne zavarovalo jamstvo ob 00,00 uri naslednjega dne. Zavarovati je možno vse kulture za proizvodnjo in ostalo (npr. okrasne). Zava- ruje se lahko do višine dejan- ske vrednosti posamične kulture. Npr. 1 ha pšenice 3500 kg x 20 = 70.000 din x 5,5% premije = 3.850 din Najbolj množično zavaro- vanje pa je zavarovanje ple- menske govedi in prašičev pitancev v zasebnem sektor- ju. Pri teh zavarovanjih je vključeno v zavarovalno jamstvo riziko pogina in za- kola ter vsi stroški veterinar- skih intervencij. Najvažnejše pri tem je, da ima živinorejec, ki proizvaja mleko in meso tudi za trg, zavarovano vso plemensko govejo živino. Ta živina ima precej visoko vrednost in je izguba ob škodi velika, zato je potrebno, da imajo te živa- li pravilno oskrbo in zdrav- stveno pomoč. Zaradi visoke vrednosti je tudi premija ustrezno visoka. Za živino- rejce, ki zavarujejo veliko število glav pa precejšen iz- datek. Z namenom, da omogoči- mo čim širšemu krogu živi- norejcev poceni zavarova- nje, smo na osnovi pobude SZDL in zadružne zveze, do- segli sporazum o dolgoroč- nem sodelovanju občinskih skladov za pospeševanje kmetijstva, ki prispevajo del sredstev za vsako zavarova- no glavo plemenske goveje živine. Pa poglejmo, koliko znaša premija po glavi, ki jo mora še plačati živinorejec po odbitku prispevka po ob- činah pri najnižji zavarovani vrednosti 50.000 po glavi. Razen navedenih znižanj ima vsak zavarovanec še po- pust na število zavarovanih giav. Pri zavarovanju 5 glav in več je še 10 odstotkov po- pusta in pri zavarovanju 11 glav in več je 20 odstotkov popusta pri skupni premiji. V bodoče bo še 200 din pri- spevka po glavi od regijske- ga sklada za pospeševanje kmetijstva, saj je skupščina SIS sprejela predlog o razde- litvi sredstev. Zavarovalna skupnost Triglav, območna skupnost Celj« je že začela z organiziranimi akcijami sklepanja zavaro- vanj. Zastopniki bodo med letom obiskali kooperante po evidencah, ki jih bodo posredovale posamezne kmetijske zadruge ali druge kmetijske organizacije, in ponudili skle- ni te v zavarovanja po že omenjenih pogojih. V zavarovalnici so prepričani, da so pogoji zavarovanja zelo ugodni ter predvsem dostopni čim širšemu krog« živonorejcev - tržnih proizvajalcev, ki bodo za malo de- narja imeli popolno zavarovalno jamstvo. VSE, KAR POTREBUJETE ZA VAŠ AVTOMOBIL, VAM »AVTO CELJE« CELJE NUDI V PRODAJALNAH: Celje, Ljubljanska 11 Celje, Ipavčeva 21 Ljubljana, Frankopanska 5 Radeče, Titova 29 Titovo Velenje, Partizanska 3 Žalec, Cankarjeva 7 Šentjur pri Celju, Valentina Orožna VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITAMO ZA PAZNIK DELA. i« APRIL 1984 SflH^BOHBHl NOVI TEDNIK - STRAN 17 Brez urejene trgovine ni normalne proizvodnje in ponudbe proizvodov Jasni cilji, strokovnost pripravljenost zaposlenih, dobri delovni pogoji in medsebojni odnosi - to so pogoj! za nadaljnji napredek Kovlnotehne Celje Aleš lic, predsednik kolektivnega poslovodnega organa Kovinotehna Celje: V prvem tromesečju leta smo poslovali še v bistveno bolj zaostrenih pogojih gospodarjenja kot lani. Ti pogoji imajo še poseben vpliv na trgovino, kateri kreatorji eko- nomske politike ne priznavajo enakopravnega statusa in se postavljajo v vlogo zaščitnika proizvodnih organizacij pred »izkoriščanjem s strani trgovine«. Praksa dokazuje popolnoma nasprotno, saj tudi v proizvodnih organiza- cijah vedno več odgovornih delavcev spoznava dejstvo, da brez urejene trgovine ni normalne proizvodnje, zalog in plasmaja proizvodov. V teh pogojih, v katerih je značilno pomanjkanje bla- govnih fondov, lastnih obratnih sredstev, nerešenega položaja trgovine v Jugoslaviji, visoke cene kapitala, posluje Kovinotehna lahko v takšnih razmerah le z do- bro organizacijo, sodelovanjem med tozdi, z visoko po- slovnostjo in poslovno primernim odnosom do svojih partnerjev. Nekateri ukrepi, ki smo jih izvedli v lani in predlani že dajejo rezultate. Tako zunanja trgovina dosega dobre rezultate in postaja ob veleprodaji nosilna temeljna or- ganizacija. Nov koncept maloprodaje in Prodajni center na Hudinji že dajeta rezultate in tehnična trgovina beleži relativno največje naraščanje realizacije v I. tromesečju letošnjega leta. S saniranjem razmer v inženiringu bomo ustvarili pogoje za kompleksnejši nastop Kovinotehne na jugoslovanskem in svetovnem trgu. Nadvse po- membno je, da se delavci Kovinotehne zavedamo, da je zagotavljanje socialne varnosti in ohranjanje reproduk- tivne sposobnosti izključno odgovornost vseh nas in da kakršnegakoli izboljšanja s strani tekoče ekonomske politike ni pričakovati. Kovinotehna ostaja tako po obsegu poslovanja kot po kakovosti, po kazalcih uspešnosti poslovanja, med naju- spešnejšimi organizacijami tehnične trgovine v Jugosla- viji. Kljub temu, da akumulativna sposobnost Kovinote- hne ne omogoča večjega združevanja sredstev s proiz- vodnimi organizacijami, ocenjujemo, da se je sodelova- nje in povezanost s proizvodnimi organizacijami bi- stveno povečalo in da postajamo vse bolj oskrbovalci industrije in ne samo klasični trgovci, zainteresirani za plasma proizvodov z iskanjem dobička brez obveznosti do proizvodnje. Albin Zupane, direktor TOZD Veleprodaja Kovinotehna Celje: TOZD Veleprodaja, katere pogoji gospodarjenja se tako kot v celotni trgovinski dejavnosti občutno slab- šajo, je leto 1983 uspešno zaključila. Planirani rezultati poslovanja so bili preseženi pri celotnem prihodku in dohodku, manj ugodno pa je stanje pri doseženem či- stem dohodku oziroma pri ostanku čistega dohodka, ki se razporeja na poslovni sklad. Vzroki za takšno stanje so v tekočih ukrepih ekonomske politike, ki se odražajo v zamrznjenih deležih za kritje stroškov prometa iz leta 1982, nenehni rasti cen ter ukrepih kreditno-monetarne politike, še posebej stalnem naraščanju obrestnih mer. Iz omenjenih razlogov je drastično upadla reproduk- tivna sposobnost zlasti tehnične veleprodajne dejavno- sti, ki je poleg zamrznjenih deležev za kritje stroškov prometa poslovala v pogojih nenehnega pritiska s strani dobaviteljev po raznih oblikah sovlaganj in združevanj sredstev za enostavno ter razširjeno reprodukcijo, zdru- ževanje deviznih sredstev, pokrivanje izgub ipd. Obvez- nosti združevanj sredstev je delno pokrivala iz lastnih virov, delno pa je obveznosti prenašala na kupce končne porabnike in tako z združenimi močmi poskušala uspešno realizirati obveznosti do redne oskrbe z repro- materiali. Uspešni rezultati poslovanja so odraz izvajanja spreje- tih stabilizacijskih ukrepov, predvsem v smislu zmanj- ševanja zalog na račun hitrejšega obračanja blaga, saj predstavljajo stroški financiranja zaradi nizkega deleža lastnih virov obratnih sredstev vedno močnejšo katego- rijo stroškov. Poleg ukrepov za povečano obračanje za- log so si delavci TOZD prizadevali za omejevanje stro- škov tudi na drugih področjih in jih dosegali skladno z družbeno priznanimi normativi. TOZD Veleprodaja je v letu 1983 izpolnjevala tudi politiko produktivnega zaposlovanja delavcev in tako dosegla povečanje produktivnosti. Kvaliteten premik je dosežen tudi pri prestuktuiranju prodaje, ki se odraža predvsem v jačanju sektorjev kovinsko predelovalnih izdelkov ter instalacij ob istočasnem omejevanju realiza- cije metalurgije, ki je v obstoječih pogojih gospodarjenja postala dohodkovno povsem neinteresantna. TOZD Ve- leprodaja je skladno z ustvarjenimi rezultati poslovanja skrbela tudi za ustrezno politiko nagrajevanja in izbolj- šanja delovnih ter življenjskih pogojev delavcev. Janez Kuntarlč, direktor TOZD Zunanja trgovina Kovinotehna Celje: Zunanja trgovina beleži v zadnjih dveh letih konstan- ten vzpon, ki ga najbolje predoči dejstvo, da je obseg realizacije več kot enkrat večji kot v preteklem letu. Fakturirana realizacija je dosežena v višini 9,2 milijarde din, od česar je dohodka 318,9 milijonov dinarjev. Po- memben je podatek, da je razmerje med uvozom in izvozom 59% proti 41%. Te rezultate je ustvaril kolektiv 128 delavcev, pri čemer pa je seveda pomembna izredno velika pomoč delovne skupnosti in ostalih temeljnih organizacij. Od tržišč so v preteklem letu prevladovala konverti- bila od česar še posebej Avstrija, Velika Britanija, Italija in Irak. Od artiklov so pomembni predvsem industrijski iz- delki široke potrošnje, gradbeni materiali in industrij- ska oprema. Na vzhodnih tržiščih smo dosegli največje povečanje na področju ČSSR, kjer smo s kompenzacijskimi posli že dosegli tudi cenzus za postavitev lastnega predstav- ništva. Obenem nam je uspelo iz ČSSR pridobiti precej repro-materiala, ki so bili nujni za regijsko predelovalno industrijo. Kot večjo slabost v preteklem letu pa smatramo izpad klirinškega izvoza na področju SZ, ki je bil v preteklih letih zelo močan. Slabost pripisujemo slabšemu delu predstavništva v MOSKVI, za kar smo že pripravili po- sebni sanacijski program. V Zunanji trgovini se trenutno srečujemo z večjimi problemi vezanimi na registracijo dejavnosti in so naši napori usmerjeni na zadovoljitev zahtevanih kriterijev - torej doseči v letošnjem letu razmerje med izvozom in uvozom 50% proti 50%. V Kovinotehni trenutno raste nov rod zunanjetrgovin- skih delavcev, za katere smatramo, da bodo lahko prev- zeli velike obveznosti, ki jih postavlja pred njih regijsko gospodarstvo. Trenutno je naša največja skrb. kako vsem tem našim mladim ljudem omogočiti čimboljše pogoje za delo in jim nabrati čim več izkušenj. V okviru Zunanje trgovine v zadnjem času še posebej izstopa dejavnost drobnega gospodarstva, ker imamo velike izvozne ambicije pri programih, ki jih sicer druž- beni sektor ne pokriva. Omembe vreden je izvoz drobnega gospodarstva v ČSSR (varilne klešče) in ZRN (letalski instrumenti). 18. STRAN - NOVI TEDNIK 26. APRIL 1984 Zaradi »Mode« vas ne bodo bolele noge Vse prodajalne celjske »Mode« najdemo v središču mesta Tako kot želi biti moda vedno no- va, sveža, mlada, tako se je v njeni spoštljivi zgodovini dogajalo tudi z eno najstarejših trgovskih delovnih organizacij v Celju, z »Modo«, ki jo danes najdemo med članicami števil- ne družine »Ment« Celje. Na pročelju Modine stavbe v osrčju mesta dobremu opazovalcu ne more uiti simbol Merkurja, zaščitnika trgov- cev, z letnico 1847. To govori o tem, da sta v tej hiši trgovina in moda že zelo dolgo doma. Starejši Celjan se bo gotovo spomnil korenitih organizacijskih sprememb hiše, ki ima danes v mestu ob Savinji prostor, kakršnega si zasluži. Njene prodajalne so vse v osrčju mesta, vsa- ka pa opozarja s svojo specifično po- nudbo. Modine prodajalne so namreč specializirane, za vsako natančno veš, kaj v njej dobiš, izbereš, kupiš. Devet je danes prodajaln trgovske delovne organizacije »Moda« Celje. Kal lahko Izbiramo v Modlnlh prodajalnah? V nakupovalnem središču Celja, v Prešernovi ulici, kjer stoji prodajalna »Volna«, vam ponujajo žensko in mo- ško lahko in težko konfekcijo, pleteni- ne, trikotažo, metersko blago, prepro- ge, posteljnino, tekstilno galanterijo ter volno za pletenje. V prodajalni »Vesna« v Cankarjevi ulici vam bodo postregli s težko in lahko žensko konfekcijo, pleteninami, ženskim in moškim perilom, tekstilno galanterijo, posteljnino in z volno za pletenje. Prodajalke v Manufakturi, prodajal- ni v Cankarjevi ulici, vam bodo sveto- vale, kaj izbrati iz široke ponudbe me- trskega volnenega in bombažnega bla- ga, posteljnine in preprog. Drogerija je specializirana prodajal- na, razdeljena na dva dela: na tistega, kjer ti postrežejo s kozmetiko, parfu- merijo, drogerijskim blagom in bižute- rijo, ter na onega, kjer dobiš foto in druge optične aparate in ustrezni pri- bor. Mlade mamice in tiste, ki bodo to v kratkem postale, bodo zavile v proda- jalno z imenom »Baby«. Že naslov sam pove, da gre za otroke. Baby na Trgu V. kongresa je edina prodajalna v Celju, kjer dobiš kompletno opremo za novorojenčka, bogata pa je tudi po- nudba perila, pletenin in ostalih obla- čil za otroke. Tudi »Torbica« govori o tem, kaj je v tej prodajalni v Prešernovi ulici na razpolago. Bogata je izbira usnjene ga- lanterijev ženskih torbic, potovalk, kovčkov in dežnikov. Vse bolj popularna in aktualna pa postaja prodajalna na Tomšičevem trgu, ki jo že mnogi pod imenom Stari trg dobro poznajo. Razpoznavni znak te prodajalne so namreč nižje cene kot drugod. Izbira pa je pestra: od moške- ga, ženskega in otroškega perila in ple- tenin vseh vrst do konfekcije in metr- skega blaga. Ob nižji ceni je treba se- veda računati, da je to blago z napako. »Pionir« je najprimernejša prodajal- na za naše šolarje, lepo in modno pa se tam lahko oblečejo tudi mlajši otroci. Izbira trikotaže, pletenin ter težke in lahke konfekcije za otroke do 16. let je res bogata. In še prodajalna za mlade, ki se radi ozirajo po modi. Zanje je prodajalna z značilnim naslovom »Mladost« v Zi- danškovi ulici. V »Mladosti« bodo mladi izbirali med pleteninami in kon- fekcijo, tako fantje, kot dekleta. Danes smo se sprehodili po proda- jalnah TDO »Moda« Celje, pozneje pa se bomo pomudili še v vsaki prodajal- ni posebej. DELAVCI »MODE« CELJE ČESTITAJO DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OB PRAZNIKU OF IN PRAZNIKU DELA Blagovnica v Preboldu bo odprta avgusta Gradiš iz Celja pospešeno gradi blagovnica Savinjskega magazina v Preboldu. Gre za ob- jekt, ki ga v tem kraju še kako potrebujejo, saj se je kraj v nekaj zadnjih letih precej razširil in v Preboldu so na repu v občini po prodajnih površinah na prebivalca. Blagovnica bo merila 1474 kvadratnih me- trov, v njej pa bodo poleg prodajnih površin še bife, ustrezna skladišča ter hladilnica. V novi blagovnici bo mogoče kupiti živilske izdelke, gospodinjske potrebščine, tekstilne izdelke, belo tehniko ter pohištvo. Dosedanji objekti Savinjskega magazina se bodo specializirali. V samopostrežni trgovini bo mogoče kupiti vsa- kodnevne življenjske potrebščine, v drugi po- slovalnici, pa bodo prodajali razna orodja, insta- lacijski in gradbeni material, iz prodaje pa bodo izločili tekstilne izdelke. Blagovnica v Preboldu bo veljala okrog se- demdeset milijonov dinarjev, sredstva pa so samoupravno združili. Blagovnica je na posre- čeni lokaciji, tako rekoč v središču Prebolda: v neposredni bližini hotela, oziroma šole. Dovolj bo tudi parkirnih prostorov, do katerih bo mo- žen enostaven prihod tudi z avtomobili. Skratka, v Preboldu se bo od avgusta naprej močno izboljšala trgovska ponudba, za kar je že skrajni čas. Sicer pa Savinjski magazin iz Žalca namenja precej pozornosti oskrbi občanov. V naslednjem obdobju bodo modernizirali trgo- vinsko ponudbo v Žalcu in na Vranskem. Jože Delakorda, vodi prodaje: »Med nalogami S vinjskega magazina v bliže prihodnosti velja najpK omeniti obnovo stare san» postrežne trgovine v Zalo saj je v dvajsetih letih že pi< cej dotrajala. Obnovili jo t> mo in tudi razširili. Poleg f ga bo počasi treba misliti! novo trgovino na Vransket saj so sedanje zmogljivo! zares minimalne. Trgovif na Vranskem je tudi v sre* njeročnem planu. Glede trenutne oskrbe la' ko rečem, da je glede na d ne razmere solidna. Manjl1 sicer kave in včasih masi bistvenih težav pa ni. Mf tehničnimi izdelki pa lahK rečem, da mi skladišč nin1" mo polnih in blaga ne za^ žujemo v njih.« KOLEKTIV SAVINJSKEGA MAGAZINA ŽALEC SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM OB PRAZNIKU DELAVCEV- 1. MAJU. 10. APRIL 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 19 Čigavo bo Grobelno V rubriki »pisma bralcev« Novega tednika je bilo dne 29. 3. 1984. pod tem naslo- * vom objavljeno pismo žalji- ve vsebine in dokaj proti- slovno. Za nadaljnje razmišljanje želimo bralcem pojasniti sa- mo nekaj bistvenih objektiv- nih okoliščin, ki narekujejo ureditev sedanjih razmer v Grobeinem. Grobelno je kar veliko naselje, ki v celoti za- jema preko 200 gospodinj- stev s tem, da je skozi novo naselje Grobelno speljana občinska meja, ki strnjeno naselje razdvaja na šmarsko in šentjursko občino oziro- ma na KS Šentjur okolica in KS Šentvid pri Grobeinem, tako da je od omenjenega števila 200 gospodinjstev 76 gospodinjstev ali 68 novih stanovanjskih hiš neposre- dno ob meji na šmarski stra- ni s 152 priseljenimi stano- valci. Med temi 152 krajani na šmarski strani je kar 36 mladincev, ki so člani KO ZSMS Šentjur okolica. Tudi člani ZK so vključeni v OOZK Šentjur. Prebivalstvo tega delav- skega naselja na šmarski strani je geografsko (razdalja do Šentjurja kot obč. sredi- šča je samo 3 km, do Šmarja pri Jelšah pa 8 km, do KS Šentvid 3 km) in po naravi ostalih okoliščin naravnano k Šentjurju. Poseben šolski avtobus vsak dan odpelje šolske otro- ke iz Grobelna v Šentjur in jih tudi pripelje nazaj domov v Grobelno. Predšolske otro- ke zaposleni starši vozijo spotoma, ko se vozijo na de- lo v varstvo v Šentjur in Sto- re. Vsi krajani Grobelna kot celote t. j. ene in druge strani občine oziroma krajevnih skupnosti imajo mnogo skupnih potreb za normalen življenjski utrip tega kraja. Novo delavsko naselje Gro- belno na šmarski strani je bi- lo zgrajeno spontano brez ur- banističnega reda. Prebival- ci na šmarski in šentjurski strani imajo tukaj zagotov- ljeno samo stanovanje in nič več, td pa je za delavce in delavsko mladino odločno premalo. V Grobeinem ni ni- ti prostora za sestanke in se zato najnujnejši opravijo kar v gostilni, ki pa sta v kraju dve. Posebno vprašanje je kori- ščenje prostega časa mladi- ne, šolskih in predšolskih otrok. V kraju ni otroškega igrišča, ni športnega igrišča, otrok, mladine pa je tudi v okolici veliko. Krajani Grobelna nimajo nobenih osnovnih pogojev za aktivnosti v telesni kultu- ri, kulturi pa tudi zaradi raz- dvojenosti v družbenopoli- tični dejavnostih, učinkoviti krajevni samoupravi itd., kar veliko manjših naselij kot je Grobelno že davno ima kot npr.: Vinski vrh, Mestinje, Pristava, Slivnica, Dramlje in drugi okoliški manjši kraji. Krajani Grobelna s seda- njim stanjem niso zadovolj- ni, še posebej pa ni zadovolj- na mladina, ki je dala pobu- do za razmišljanje o tem pri- stojnim KO SZDL in obč. konferencam SZDL v Šmar- ju in Šentjurju. Bili so tudi opravljeni sestanki na teh ni- vojih. Med delavci je bilo pri- sotno tudi razmišljanje, za- kaj morajo urejati upravne in druge zadeve na občini v Šmarju, ko pa bi to lahko opravili spotoma na veliko bližji občini Šentjur, ko se vračajo z dela iz Šentjurja, Štor in Celja brez dodatnih stroškov za prevoz v Šmarje in brez posebne izgube časa, ker je v tej smeri precej manj javnih prevozov. V kraju Grobelno se bo po- trebno skupaj z ostalimi va- smi in zaselki ustrezno sa- moupravno organizirati v enovito obliko krajevne skupnosti z vsemi struktura- mi delovanja, v te pa vključi- ti čimveč krajanov, ki so pri- pravljeni dodati svoj delež pri delu in konkretnem ure- janju skupnih potreb kraja in snovanja boljšega jutri. Vodilni delavci občine Šentjur in Šmarje ter obč. konference SZDL so bili na skupnem sestanku o nave- deni problematiki tudi sez- nanjeni. Od tega sestanka pa s šmarske strani še ni nobe- nih rezultatov, medtem ko so občinski možje v Šentjur- ju pobudo mladine sprejeli z i večjim razumevanjem. Pra- ' vijo, da so prostorski načrti za Grobelno v izdelavi, v za- ključni fazi, in bomo kmalu že zvedeli, kje bomo lahko zgradili otroško igrišče, športno igrišče pa tudi ostale objekte krajevne infrastruk- ture. Prvi zametki urejanja raz- mer (»Dobrin,« »Izobilja«) so torej res na poti. V čem je odnos krajanov Grobelna do ostalih v KS Šentvid »nehuman v pismu, ki smo ga v začetku omenili, ni dorečeno, tudi glede soli- darnosti, oziroma »nesoli- darnosti«, ki jo avtor v član- ku omenja, lahko pojasnimo, da je to kvaliteta socialistič- ne družbe, ki jo plačuje vsak zaposlen delavec v SFRJ, da se s tem denarjem pomaga vsem, ki so pomoči potrebni, torej tudi z dinarji, ki jih re- dno plača vsak zaposlen kra- jan Grobelna. V pismu napisane izjave so le zlonamerna manipulacija vredna obsodbe pisca pod tujim imenom in naslovom, ki ga krajani Grobelna vsi dobro poznajo. Pismo je bilo ocenjeno kot neodgovorno, neresno početje. PETER ŠPOLJARIC, GROBELNO Po! v svobodo 29. aprila 1945 je bilo osvo- bojeno nacistično taborišče Dachau, kamor so nemški nacisti in gestapo strpali ne- kaj tisoč naprednih borcev in rodoljubov. Vsak dan so prihajale nove žrtve, da za- mahne po njih. Nismo imeli drugega greha kot da smo ljubili svojo domovino in ni- smo hoteli trobiti v fašistični rog. Krematorij, tam pod zele- nimi smrekami blizu barak, je gorel dan in noč. Plinske celice, trpinčenje in esesov- sko streljanje so naredili svo- je. Ob osvoboditvi je ležalo ob krematorju še okoli deset tisoč mrtvih žrtev, ki jih na- cisti niso uspeli sežgati. Ka- kor Moloh je žrl krematorij, uvela, sestradana, slabotna trupla. Tu so ugašala draga življenja pripornikov, ki ne bodo nikdar več videli do- mov, žena in otrok. Ostali so tam, njih pepel so nacisti raz- trosili po poljih. Bilo je v ledeni zimi 1943. Mraz je neusmiljeno priti- skal. Novodošli pripomiki iz vseh delov zasužnjene Evro- pe, bedno oblečeni in lačni, so zasedli četrto in peto bara- ko. Ležali smo na golih de- skah, pokriti le s starimi od- služenimi odejami in cunja- mi. Tam, ob vhodu barake je ležal Lojze Tavčar, Ljubljan- čan. Doma ga je čakala mla- da žena z detetom. Ni ga več. Vedel je, da bo umrl. V nekaj težkih dneh robovanja ga je pobral Dachau. On, kraška korenina, stari Vinko, nas je vse do zadnje- ga bodril, čeprav je slutil lastno smrt in jo mirno ča- kal. Lepo nas je spodbujal: »Jaz pojdem, vi pa ste mladi in glejte, ko boste v svobo- di!« Nenadoma je tako tiho ugasnil. In Vojko? Umrl je v mu- kah, skoraj stoje, v rokah dveh tovarišev. Bil je lep majski dan leta 1944. Z menoj je bil hraber, mlad, 20-letni partizan, po imenu Branko iz Šumadije. Ni ga zadela švabska krogla, ni ga pokril zelen partizanski grob. Uničilo in vzelo ga je taborišče Dachau. Včasih je v omotici in tugi ponoči vstal. Njegov glas je mehko odmeval po baraki govoreč: »Majko moja zlatna, ti si tu... Kako smo se borili!« Tudi Branko je umrl. Njego- ve črne, odprte a že ugasle oči me bodo vedno sprem- ljale. Malo nas je, ki nam je bila usoda toliko mila, da smo se rešili iz objema smrti. A tuji- na nam je vzela zdravje. Nekaj dni pred osvobodi- tvijo je ukazal zločinsko ko- mandant esesovcev in gesta- pa Himmler, minister v Tret- jem rajhu: »O kakšni predaji taborišča ne sme biti govora! Noben politični zapornik ne sme živ pasti v roke sovraž- nikom!« In mi smo gledali, kako so nam pripravljali smrt prav na pragu porajajoče se svo- bode. Naši živci so napeti in izčrpani do skrajnosti. V no- či od 28. na 29. april 1945 so bile straže na stolpičih zame- njane s starimi, predanimi in preizkušenimi esesovci, ki bodo znali izvršiti zadnji ukaz nacističnega zločinca Himmlerja - pobiti vse poli- tične pripornike v taborišču smrti Dachau. Toda, ni bilo več časa! Oklepne kolone zavezniške armade so bile hitrejše. Ne- pozabnega, usodnega 29. aprila 1945 zvečer so se odpr- la masivna vrata v taborišče. Na dvorišču se je bliskovito pojavil zavezniški tank. Za- regljale so strojnice in pod rafali so izginili zadnji ostan- ki esesovskih in gestapov- skih zločincev. Taborišče Dachau je zavrelo v navdu- šenju, v nepopisnem veselju smo se vsi objemali in po- ljubljali. Smrt je stala pred nami, zdaj pa je svoboda, živ- ljenje in pesem. FRANJO KINCL, Celje Slovensko ljudsko gledališče Celje Četrtek, 26. aprila ob 19.30: Victor Hugo: RUY BLAS. Abonma četrtek in izven. Kulturni dom Zagorje V kulturnem domu bodo v nedeljo, 29. aprila ob 10. uri nastopili člani kulturnega društva Kozje. V programu bo na- stopil oktet, gledališka skupina pa se bo predstavila z enode- janko. Kulturni dom Srcmlje a V sromeljskem kulturnem domu bo v nedeljo, 29. aprila ob 14. uri nastopil mešani pevski zbor in oktet kulturnega društva Bohor iz Kozjega. Bistrica ob Sotll 5. maja ob 20. uri bo v kulturnem domu občinska revija odraslih pevskih zborov, ki jo organizatorji pripravljajo v ok- viru Kozjanskega kulturnega tedna. Kulturni dom Rogatec Zadnja prireditev v okviru Kozjanskega kulturnega tedna bo v Rogatcu, 6. maja. Nastopili bodo mešani pevski zbor in tamburaši kulturnega društva Kogatee ter skupine prosvet- nega in kulturnega društva osnovne šole Rogatec. Kulturni dom Šentjur V okviru Naše besede v šentjurski občini bo (i. maja ob'15. uri v kulturnem domu 2. srečanje narodnozabavnih ansam- blov. Predstavili se bodo številni ansambli iz regije, ki bodo izvajali lastne skladbe. Zdravilišče Dobrna V dvorani Zdraviliškega doma bo v nedeljo, 29. aprila ob 15. uri nastop folklorne skupine in dekliškega zbora iz Vnunjih goric pri Ljubljani. , V avli hotela Dobrna pa je odprta razstava likovnih del slikarke Veronike Rakuš, ki si jo lahko ogledate do 5. maja. Likovni salon Celje Danes ob 19. uri bodo v Likovnem salonu odprli razstavo fotografij Tihomirja Pinterja, ki jo sestavlja izbor iz cikla foto- grafij umetniki v ateljejih. Razstava bo odprta do 16. maja. Savlnov razstavni salon Žalec V Savinovem razstavnem salonu je odprta razstava likovnih del Jureta Pihlarja. Razstavo si lahko ogledate do sobote. 28. aprila. Galerija Mozirje , Zavod za spomeniško varstvo iz Celja je pripravil pregledno razstavo naravne in kulturne dediščine v občini Mozirje. Raz- stavo so odprli sinoči, pripravili pa so jo v sklopu prireditev ob živinorejski razstavi v Mozirju. Dom kulture Titovo Velenje V domu kulture bo v soboto. 5. maja ob 20. uri nastopil moški pevski zbor Kajuh, ki se bo na samostojnem koncertu predstavil z narodnimi, umetnimi in stanovskimi pesmimi. Osnovnošolski center 2aiec V osnovnošolskem centru bo v petek. 4. maja ob 20. uri gostoval simfonični orkester RTV Ljubljana, ki mu bo dirigiral Franci Rizmal. Muzejska zbirka Laško V prostorih Muzejske zbirke je odprta razstava kiparskih del Toneta Svetine in slikarskih del Vojka Svetine, ki nosi naslov Vojna proti vojni. Narodni dom Celje V dvorani Narodnega doma bo 8. maja ob 19.30 uri popularni koncert Celjskega godalnega orkestra, ki mu dirigira Radovan Marvin. Razstavni salon Rogaška Slatina V Razstavnem salonu je odprta razstava slikarskih del Ju- reta Godca iz Celja, ki si jo lahko ogledate do konca aprila. Pionirski dom Cvetke Jerlnove Celje V Pionirskem domu Cvetke Jerinove je odprta razstava likovnih del učencev osnovne šole XIV. divizije, ki si jo lahko ogledate do 4. maja. Knjižnica Edvarda Kardelja V obeh avlah knjižnice Edvarda Kardelja bodo danes odprli razstavo z naslovom Zdravstvena literatura za vsakogar. Raz stava bo odprta do 25. maja. ogledate pa si jo lahko v času. ko knjižnica posluje za bralce. Kulturni dom Mala Breza V kulturnem domu v Mali Brezi bo v nedeljo, 29. aprila ob 16. uri prireditev, ki jo organizira domača osnovna organizacija ZSMS. Z reci alom partizanskih pesmi bodo nastopili učenci domače osnovne šole, člani odbora za klubsko dejavnost se bodo predstavili s skečom, plesna skupina s plesno točko. Kino Vojnik V kinodvorani v Vojniku bodo jutri ob 21. uri predvajali erotični film Terezino telo. v nedeljo. 29. aprila pa bo na sporedu ob 17. in 19.30 uri ameriški glasbeni film Xanadu. Ob dnevu Osvobodilne fronte In 1. maju čestitamo vaem delovnim ljudem In občanom ter želimo prijetne praznične dni. Za praznike smo vam pripravili: PETEK, 27. 4. od 20. ure dalje - družabni večer s plesom v hotelu Dobrna SOBOTA, 28. 4. od 20. ure dalje - ples v Zdraviliškem domu v sodelovanju s plesno skupino IMPALA NEDELJA, 29. 4. od 15. ure dalje - nastopa folklorna skupina in dekliški zbor iz Vnanjih Goric pri Ljubljani PONEDELJEK, 30. 4. od 20. ure dalje - družabni večer ob kresu - nastopa instrumentalna skupina PELLAGYA TOREK. 1. 5. od 20. do 01. ure - ples v hotelu Dobrna Vabimo vas v prenovljeno kavarno hotela Dobrna, kjer vas bo od 19. do 23. ure zabaval Marjan Sovič - »En človek - en ansambel«. Zavod Golovec čestita vsem delovnim ljudem Celja In poslovnim partnerjem za praznik dela - 1. maj. Objekti Zavoda Golovec so 1. maja zaprti! V sredo, 2. maja so objekti odprti od 14. do 18. ure. Vstop v bazen, savno, kegljišče in na tenis igrišča je brezplačen. Ljubitelje rekreacije vabimo, da izkoristijo brezplačen majski paket, ki ga ponuja kolektiv Zavoda Golovec občanom Celja. Vsem mladim sporočamo, da Zavod Golovec organizira v mesecu mladosti vsako soboto zabavne večera s prijetno disco glasbo v nočnem klubu Golovec. Darilo vsem mladim v vašem mesecu - prost vstop, ki vam ga poklanja kolektiv Zavoda Golovec. Vabljeni! 20. STRAN - NOVI TEDNIK iti Za pridne in lene delavce je Se vedno enako plačilo? Brez denarne vzpodbude večina delavcev ne naredi največ, kar zmore Različne analize, pa tudi odgovori naših prvomajskih anketirancev dokazujejo, da je nedorečenost nagrajevanja po delu in rezultatih deta v veliki meri kriva za skromna prizadevanja za večjo produktivnost in za bolj kakovostno delo, za odgovornost do dela, ustvarjalnost in izrabljanje strokovnosti. Ne bi mogli reči, da v nekaterih okoljih ne skušajo uvelja- viti novih, boljših rešitev. A težko je to v manjših organiza- cijah, kjer jim primanjkuje strokovnjakov. Že v velikih ne vedo, kako bi se lotili vprašanj vrednotenja minulega dela. Dogaja se, da upokojeni delavci, ki so nosili vso težo mo- dernizacije proizvodnje, dobivajo manjše pokojnine kot večina delavcev, ki je šele včeraj prišla v delovno organiza- cijo. Osebni dohodek je tako bolj odraz sreče ali smole - odvisno od tega, kje si našel službo. Kdo in kdaj je rezul- tate, od katerih imajo sedaj nekateri boljše osebne do- hodke, ustvaril, se ne sprašujemo, prav tako ne, kako lahko delavec dejansko dolgoročno vpliva na ustvarjanje do- hodka in na tej osnovi gospodari z njim. Povsem brezupno je to v negospodarstvu. Minulega dela v njem ne znamo meriti, poleg tega pa določa osebne dohodke administra- tivno omejevanje skupne porabe - vsem enako, brez vsake vzpodbude. Očitne so tudi težave vrednotenja težkega fizičnega dela in strokovnosti. Čeprav v naši anketi večina delavcev ugo- tavlja, da je delo v proizvodnji slabše plačano kot v pisar- nah, da norme zavirajo ustvarjalnost, da delo ni vrednota in so bolje plačani tisti, ki veliko govorijo kot tisti, ki veliko delajo, ugotavljajo tudi nekaj drugega: da delo ni odvisno le od rok. Vseeno je več kot preveč problemov pri postavljanju razmerij med najodgovornejšimi in lažjimi deli. Tu se pojavlja teorija enakih želodcev in razmerja se vse bolj krčijo. Strokovnjaki opažajo, da njihovo delo ni ustrezno vrednoteno, delavci v neposredni proizvodnji pa, da nimajo nič od izjemnih delovnih dosežkov. »Brez stimu- lacije ne bomo dali od sebe največ, kar zmoremo«, ugotav- lja eden izmed anketirancev, drugi pa: -Zavedamo se ob- veznosti do družbe, ne le do sebe in svoje družine « in tretji: »Odnos do dela se izboljšuje, ker se bolj zavedamo, kaj pomeni delo.« Tudi ta mnenja so različna, tako kot so različna nagrajevanja za enaka dela. Vendar pa - tudi pri enakih delih vse bolj drsimo še v drugo skrajnost - v uravnilovko. Le zakaj naj bi bila enaka dela in naloge enako ovrednotene ob različnih dosežkih in kakovosti dela. Martin Pernovšek Tone Herman Pa vel Pukart Anica Kolar Viktor Zaje Marjana Rančigaj Franc Vrbo všek Marta Zvonar Ivan Kamenšek Vili Marguč Martin Pernovšek, Zarja Petrovče: »Delam v tozdu Kovinooprema. Mirno lahko trdim, da se časi zelo spreminjajo in da imajo delavci vedno boljši odnos do dela. To se je še zlasti izkazalo v zadnjih letih. Zgodilo se je že namreč, da smo morali zaradi obveznosti do kupcev na delo tudi v sobotah, nedeljah in praznikih. Nihče ni zaradi tega nego- doval. Mislim, da se ljudje dandanes zavedajo, kaj pomeni imeti delo. Sicer pa imamo tudi nagrajevanje urejeno ta- ko, da se vsakomur izplača biti dober delavec.« Tone Herman, Sip Šempeter: »V ce- loti gledano, mislim, da je odnos do dela v Sipu dober. Precej zaslug za to ima ustrezno nagrajevanje po delu, ki zajema več faktorjev. Že sama razpore- ditev na določeno delovno mesto je lah- ko za delavce vzpodbuda. V Sipu sedaj namenjamo precej pozornosti tudi koli- čini in pa kakovosti opravljenih del. Vse to se ob koncu meseca kar precej pozna. Pa vendarle mislim, da ni samo nagrajevanje tisto, kar delavce vzpod- buja. Mislim, da je treba imeti rad delo, ki ga človek opravlja. Če hočete, človek se sčasoma naveže na stroj, ki ga uprav- lja in odnos do dela se vidi tudi v okolici strojev. V Sipu ni problem delati tudi v izjemnih situacijah. Nosilci tega so lju- dje, k so pridni in imajo radi delo. Zara- di njih je potem tudi težko tistim red- kim posameznikom, ki jim delo ne po- meni mnogo.« Pavel Pukart, lesni tehnik, Glin Na- zarje: »Družba še vedno premalo ceni delo. Zlasti je nizko ovrednoteno delo v neposredni proizvodnji, če ga orimerja- mo z delom v režiji. Delavci v Glinu si želimo, da bi vodilni bolj prisluhnili na- šim problemom. Delavec še v večini primerov nima vpliva in možnosti odlo- čanja, temveč mora delati kot mu je naročeno. Z vodilnimi poslovodnimi delavci nismo najbolj zadovoljni, ker nam ne znajo zagotoviti takšnih progra- mov, da bi lahko bolje zaslužili in se nam ne bi bilo treba bati za naš socialni položaj. Tako je največ nezadovoljstva med delavci zaradi nizkih osebnih do- hodkov.« Anica Kolar, krojačica, tozd Konfek- cija Elkroj Mozirje: »Glede vrednote- nja proizvodnega dela, prihaja v družbi do pozitivnih premikov, vendar še ve- dno prepočasi. Poleg tega se mi ne zdi prav, da moramo več in bolje delati, za skoraj enake osebne dohodke. Tudi v našem kolektivu je proizvodno delo premalo vrednoteno, še zlasti zato, ker imamo visoke norme in moramo delati tudi v nočnih izmenah. Moti me tudi to, da so nekvaliicirani delavci plačani ena- ko kot kvalificirani in da so prevelike razlike med najnižjim in najvišjim oseb- nim dohodkom. Vodilni, mojstri in te- hnologi zaslužijo preveč, čeprav si mor- da zaslužijo, včndar to ni v sorazmerju z delavkami. O tem se večkrat pogovarja- mo, toda dalj od pogovora ne pridemo.« Viktor Zaje, brusilec, Glin Nazarje: »Delavec v proizvodnji ne more odloča- ti o izboljšavah na delovnem mestu, ker potek dela diktirajo vodilni v kolektivu. Predlogi se niti ne evidentirajo. Med poslovodnimi cfelavci in delavci v proiz- vodnji ni prave povezave. V Glinu je še vedno bolje plačano delo v pisarni in dokler ne bo sprememb na tem področ- ju, se tudi ne bo bolje delalo. Poleg tega je premalo izobraženega kadra, tako da se proces dela niti ne more bistveno izboljšati.« Marta Zvonar, slaščičarka v Pekar- ni in slaščičarni Rogla, Slovenske Ko- njice: »Cesto pravimo, da si z delom služimo kruh. Pri našem poklicu, pe- kov in slaščičarjev, je pregovor še bolj neposreden. Delam pri izdelavi keksov in svežega peciva, pa tudi v prodajalni, če je potrebno. Če je delavec na svoj kolektiv navezan, če ima svoje delo rad, se ne izmika nobenim dodatnim zadol- žitvam. Pri nas ni nikoli problem, če je treba priskočiti na pomoč na kakšnem drugem delovnem mestu. Tak je pač naš poklic. Kruh mora biti. Tudi ob praznikih in nedeljah. Deset let že opravljam ta poklic, za katerega me- nim, da je že od nekdaj cenjen, čeprav morda ne vselej prav ovrednoten. Toda delavci se zavedamo težav, s katerimi se srečuje tudi naša delovna organizacija. Izhod pa je lahko še bolj vestno delo.« Milka Jezovšek, bolniška strežnica v celjski bolnišnici: »Vseeno je, če si pri- den ali len. Osebni dohodek je enak. Kljub temu nimaš izbire, saj delaš za človeka. Če bi ob tem delu, od katerega je veliko odvisno počutje bolnikov, mi- slil na plačo, ne bi šlo. Tega ne smeš, tako kot ne smeš biti len. Pravzaprav ne moreš biti. Pridnost za malo denarja je pa grenka. Ne le za nas, ki to delo oprav- ljamo, tudi za druge. Le redka mlada dekleta so pripravljena pri nas ostati. Če bi imele višji osebni dohodek, bi se bolj z veseljem uvajale v delo in pri njem tudi vztrajale. Sedaj je pa razum- ljivo, da raje odidejo v tovarne. Tam so višje plače in več pravičnosti - delo je v glavnem normirano in pridni delavci dobijo več. Pri nas ni razlik.« Franc Juhart, pomožni elektrikar pri montaži kotlov v Emo, tozd tovar- na kotlov Šentjur: »Ne verjamem, da ima pri nas delo bogve kakšno vre- dnost. Sam sem se že večkrat prepričal, da bolje vozijo tisti, ki raje govorijo kot delajo. Če sem bolje nagrajen, kadar več in bolje delam? Sploh ne, zato se mi delavnost ne splača. Delam pač toliko, kolikor vem, da moram, da bi se pa posebej trudil, ni prave spodbude. Saj vam pravim: bolje gre tistim, ki ovinka- rijo, govorijo, koliko delajo. Posebno poglavje pa so naši strokovnjaki. Na vodilnih in vodstvenih mestih jih je ve- liko takšnih, ki za zahtevna in odgovor- na dela sploh sposobni niso, ne kot stro- kovnjaki, ne kot ljudje. Dvanajst let sem že emovec pa stvari kar dobro poz- nam. Najbrž je drugod precej po- dobno.« Marjan Rančigaj, lesostrugar Bohor, tozd Lesna oprema Mestinje: »Raje ne bi govoril, ker sem zaposlen šele slabo leto dni. No, toliko že lahko rečem, da je dober delavec več vreden v naši tovar- ni, zlasti je zadovoljen delovodja. Naša delovna mesta so točkovana. Bolj ko je delo zahtevno, več je vredno. Je pa tre- ba doseči normo, sicer plača ni stopro- centna. Ampak, če pa narediš več, kot je določeno z normo, pa ne zaslužiš več. Nedelo pri nas obsojamo, takšnega de- lavca sredina sama kar hitro izloči. Po- sebej pa nedela ne obravnavamo. Kot začetnik sem zadovoljen s tem, kar za- služim, več kot delati pa ne morem, Težko je zlasti takrat, kadar nagajajo stroji, če les ni takšen, kot bi moral biti. Delo torej ni vedno odvisno od rok in glave. Ivan Kamenšek, VK steklopihalec v Steklarni »Boris Kidrič« Rogaška Sla- tina: »Pri nas je delo bistvenega pome- na. Če si dober delavec, le cenijo, imaš pa tudi večji vpliv pri odločanju. Če si dober delavec, pri nas v steklarni lahko kar hitro napreduješ, lahko pa bi bilo to področje še bolj dodelano. Tudi nagra- jevanje po delu je pri nas urejeno: Če boš več in bolje delal, boš tudi več imel. V proizvodnji smo vsi vezani na norma- tive, kar pa v administraciji ni praksa. Čo gre prodaja ali pa ne gre, on ima zagarantiran osebni dohodek. O tem v našem kolektivu veliko govorimo in smo prepričani, da bi se dala izdelati merila uspešnosti dela tudi za režijce oziroma administracijo, čeprav je to ne- koliko težje. Pa še tole bi pristavil: naše- ga delavca preveč dajejo normativi, za- to na svojem mestu ne more biti ustvar- jalen, inventiven, skratka, ni časa za ra- zmišljanje.« Andon Dobnik, orodjar, »Alpos« Šentjur: »Pri nas delo ni dovolj cenje- no. Mislim na fizično delo, na delo ne- posrednega proizvajalca. Njega breme- ni norma, medtem ko režijca in admini- strativnega delavca ne, čeprav vem, da je tudi od njih odvisna uspešnost po- djetja. Končal sem poklicno kovinarsko šolo, se izučil za orodjarja, vem pa, da bom šele s prakso lahko bolje delal. In če je praksa element boljšega dela, je nagrajevanje prav tako lahko element boljšega dela, to pa pri nas ni primer. Če jaz ne bi dosegel norme , bi se pri plači poznalo, če pa jo presežem, pa se v pla- čilni kuverti pozna bolj slabo. Tudi ni toliko dela, da bi lahko več delal. Če ni prodaje, tudi zaslužka ni.« / Bolfenk Šnajder, strugar v Elektro- kovinarju v Laškem: »Opažamo, da je norma kdaj pa kdaj previsoko postav- ljena. Vsak pa želi normo preseči, da bolje zasluži. Če pa jo previsoko posta- vijo, potem komaj ali pa tudi ne zasluži- mo sto odstol leta, z delom i je prenizka. M damo, da moi toda marsikdo so tudi rezulta voljo do dela, Če ni stimula! najboljši volji dal od sebe n? Franc Vrb« vec, viličarist nim, da je del lo ovrednotei prenehoma s« malice si lahl poleg tega in Najbolj nas fl stroje, ki jih 1 za delo, zato med delom. K moti. Mislim predpostavlja delo, ne le da zmerjajo takrt morali biti d« pomagati. Pol in z večjim v* mislim, da se izvajalec zave družbe in da I nahranil drui levizijo. Vili Margui nem vrtalneJ zaciji Kosti »Skoraj tri d< lektivu in dol ni proces. V& danes imam1 nam lajšajo 1 njem času nas, delavcev spreminja, bolje je ovrfl do enega spo' meljito dokop gega ne sme i nas ni prisot« Kot delavec 9 med svojimi' delavci v del* V pristnosti v dnote dela.« i*«* NOVI TEDNIK - STRAN 21 ■■■■■^^hmhhhhi g tfilka Jezovšek Anton Dobnik tivko Nedič Franc Juhart Bolfenk Snajder Savka Tunič »če. Tu delam štiri ido volj en, plača pa da se delavci zave- več in bolje delati, iga ne zaveda. Zato islabi. Ljudje imajo ar niso stimulirani, i ne moremo, kljub ikovati, da bo vsak transportni dela- ovarni Laško: »Me- ti opravljam prema- iamo viličaristi ne- Ur in pol, le za čas koliko odpočijemo, še izmensko delo. a dobivamo v roke dno niso pripravili i pogosto do okvar amo normo, nas to da bi morali naši li kdaj poprijeti za )o okoli nas in nas e kaj narobe. Oni bi m za vzgled in jim bi se bolj povezani i bi delali. Sicer pa neposredni pro- dih obveznosti do |le zato, da bo doma i si kupil barvno te- Hlec pri horizontal- b v delovni organi- bvenske Konjice: ia sem že v tem ko- *nam delo in delov- bilo delo bolj težko, pbnejša orodja, ki 'izično delo. V zad- im, da se odnos do osredni proizvodnji ti in spoštuje. Tudi •o kot nekdaj. In še 1 se moramo bolj te- »eden na račun dru- Na srečo ta pojav pri fsikje pa je še tako. 'tim enakovrednega toi ali starejšimi šo- pa tudi v kolektivu. v pa vidim tudi vre- Živko Nedič, zaposlen v VEKOS v Titovem Velenju pri odvozu smeti iz mestnega naselja: »To delo opravljam že drugo leto, živim pa ločeno življenje, saj je žena doma v Prnjavoru pri Gorni Ilovi v Bosni. Z vsemi dodatki zaslužim mesečno po 20 tisoč dinarjev in se z njimi strašansko težko prebijam iz me- seca v mesec. Delo je naporno, saj dvig- nem v osmih urah tudi okoli 22 ton ali poprečno 1000 smetnjakov ob vsakem vremenu. Praznikov se veselim in mor- da bom odšel domov, seveda če bom dobil dopust za dneve, ki niso plačani kot praznik. Malo bi se pošalil: v naši domovini ne bi smeli praznovati prazni- ka dela, ker vemo v kakšnih težavah smo. Načrtujemo slabo, delamo slabo, primanjkuje nam elektrarn, imamo še preveč neobdelane zemlje in mnogo preveč sestankov. Zal se nam pozna, da nimamo več Tita. Stabilizacijo in nove podražitve pa bo tako kot vedno najbolj občutil mali delavec in njegovi otroci. Imami delavsko odločanje, ki pa je še prešibko, da bi bilo upoštevano in ure- sničeno. Se vedno odločamo tako, saj veste, da se ne zameriš.« Savka Tunič je zaposlena kot snažil- ka na pošti v Titovem Velenju: »Obeh praznikov, 27. aprila in 1. maja, se re- snično veselim, kljub temu, da ne bom prosta toliko dni, kot drugi. Saj veste, pošta dela vsak dan in bom plačana le za praznične dni. Praznik dela bi bil za nas male delavce zmaga nad stabilizaci- jo. Največja zmaga. Težko je, ker ta boj bijemo brez Tita. Ze četrto leto gospo- darimo brez njega in rezultati so šibki. Pri večini delavcev ni čutiti pravega elana do dela. Mene in mojo družino je že krepko »načelo«, saj oba z možem zasluživa le nekaj čez 20.000 dinarjev. V vrtcu imam dve hčerki, zjutraj vstajam ob 4. uri, za vrtec plačamo 5000 din. Malo nam ostane za vse ostalo, bojimo pa se tudi novih podražitev. Svobodo, ki so nam jo zagotovili naši očetje in matere imamo, škoda pa je, da smo si že soliden življenjski standard z raznimi neumnostmi »zagospodarili«, kjer pa ni nič kriv delavec.« Celjan, zaljubljen v Elan Dolfe Vojsk, direktor uspešnega Elana Je tudi sam mož poln energije In elana Dolfe Vojsk, že vrsto let znan doma in v svetu kot glavni direktor odlične tovarne smuči in druge športne opreme Elan v Begunjah na Gorenjskem, je Celjan, Čeprav je rojen v Ljubljani, pove Dolfe pov- sod in vsakomur, da je Celjan. Z dušo in telesom. »Ko sem zapuščal Celje, sem to težko prebolel. Re- dno sem se vračal, ko so star- ši še živeli, zdaj prihajam bolj poredko. Sem pa in ostajam Celjan!« Tako se je začel najin po- govor med zimskimi olimpij- skimi igrami v Sarajevu, v prostorih Ski poola, kjer je bil Dolfe Vojsk stalno v sre- dišču pozornosti. Razgovor naj bi trajal deset do petnajst minut, pa sva ga po zaslugi Vojska razvlelda na dobri dve uri. Ko sede k pogovoru, se mu ne mudi, »Vse, kar sem lepega doži- vel, je bilo v .celjskem ob- dobju', od otroških iger do prve ljubezni. Vsi moji naj- boljši prijatelji so bili Celja- ni. To vedno in vsakomur odkrito povem. Imam stike z mnogimi ljudmi doma in po svetu, vendar, čez Štajerce ga ni, še posebej ne čez Ce- ljane.« Srednjo tehnično šolo je Dolfe Vojsk končal v Ljub- ljani in pričakoval je dekret za delovno mesto v Celju. Smer pa je vodila v Begunje, v Elan. »Sploh nisem vedel, kje to je in kaj je Elan. V Radovljici sem izstopil in šel peš do Be- gunj. Bil sem vesel. Morda tudi zato, ker sem bil prej športnik, atlet pri Kladivar- ju, pa z alpinizmom sem se tudi ukvarjal. Takrat je bila cela vrsta odličnih alpini- stov, ki so bili tudi kot ljudje dobri. Cic Debeljak, pa Ko- košinek, žal že oba pokojna. Leta 1948 sem s Cjcom pre- plezal prvenstveno smer v Ojstrici, ki je bila ponovljena šele po 15 letih. S tistim zna- njem in opremo smo bili či- sto nori, ker nismo vedeli, kam se podajamo. Ni čudno, da je marsikdo »odletel« za večno.« Spominja se, da so pozimi hodili na Celjsko kočo in to z »vojaškimi dilami«. »Že takrat smo veliko ra- zmišljali o smučanju. Z Mir- kom Fajsom sva po dvakrat na leto predelala smuči. Ta- krat so se »pajcale« in smo se na zimo pripravljali kot nori. Leta 1947 je bilo slovensko V Elanu je danes zaposle- nih v šestih tozdih in skup- nih službah 1300 delavcev. Imajo tudi svoj inštitut. »Smo čisto poprečna slo- venska iabrika, ki se ne kiti s papirji, ampak dela,« po- jasnjuje Dolfe Vojsk. prvenstvo na Celjski koči in kar tresli smo se, ko smo gle- dali naše takratne idole, med njimi tudi Celjane Uršiča, Nunčiča, Cetino... Ko sem prišel v Elan, sem samo na- daljeval s svojim mladost- nim navdušenjem do smuča- nja. Ker sem o njem vsaj ne- kaj malega vedel, je bilo laž- je. Takrat smo prišli trije te- hniki, kar je bila najvišja izo- brazba, v Elan. Andrej Ro- bič, ki je danes inženir lesne stroke, Tadej Lazar, ki je leta 1958 začel kot prvi v Jugosla- viji s poliesterskimi vlakni in jaz, ki sem kasneje končal ekonomijo. Robič kot lesni tehnik se je takoj »vrgel« na smuči. V tistem obdobju je bil na svetovnem tržišču smuči pomemben samo do- ber končni finiš, tega pa so bili sposobni tudi naši mizar- ji. Začela se je borba za ime.« »Začeli smo z raziskovanji materialov, druga faza pa so bila tekmovanja. Smučarska industrija je vse bolj cvetela. Do leta 1957 smo prišli do drsnih oblog in dokončno smo se poslovili od lesa. Les danes pomeni pri smučki sa- mo sredico, ki je še nenado- mestljiva. Vsi so sicer prešli na plastiko, pa so se vrnili. Les je še vedno najboljši ma- terial, boljši od plastike in kovine. Danes aktivni in re- kreativni smučarji uporab- ljajo plastične, kovinske in »sendvič« smuči. Najboljši les je jesen, ki ga kupujemo v Slavoniji, za tekaške smuči pa je primeren topol. V Sla- voniji imajo cele plantaže in celo konkurenti kupujejo les pri nas. Trdnost pa dajejo smučki različni dodatni ma- teriali.« Vsako leto izdelajo v Ela- nu približno 700 tisoč parov smuči in sicer na treh me- stih, v Begunjah, v Kočevju in na Brnici v Avstriji, kjer pa delajo plastične smuči. Največ izvažajo v ZDA, kjer so na petem mestu med proi- zvajalci smuči, po slovesu pa na tretjem. »To je veliko trži- šče, izredno zahtevno, nevar- no, kajti danes gre, jutri ne. Veliko izvažamo tudi v Skandinavijo, zlasti na Šved- sko, kjer nam zlasti Sten; mark pomaga držati to izvoz- no raven. Ko ga ne bo več, bo ta raven gotovo padla. To je problem, ki ga moramo reši- ti. Smo med prvimi desetimi proizvajalci smuči na svetu in naš cilj je prodaja 8 do 10 odstotkov vse naše proiz- vodnje smuči na zunanja tr- žišča. Sicer se pa tudi pri nas pojavljajo problemi. Leta 1980 smo izdelali 12,5 milijo- nov parov smuči, za sezono 1984/85 jih bomo verjetno sa- mo še sedem milijonov. Vzrokov je več, od same go- spodarske situacije do sezo- ne (letos je bila dobra samo v Ameriki), do padanja popu- larnosti smučanja v svetu, za kar pa je veliko vzrokov. To bomo poskušali reševati z vzporednimi programi, za kar imamo možnosti in po- goje. V prihodnje bo nav- kljub vsemu naša moč v iz- delavi še boljših smuči, kar pa zahteva tudi več dela. Perspektiva Elana je samo v razvoju.« Med olimpiado v Sarajevu so Elanovci že predstavili eno izmed svojih smučar- skih novosti, ki že odmevajo po svetu. »Gre za smuči, ki so name- njene dobremu smučarju, ne tekmovalcu. Prej si za različ- ne pogoje rabil tri pare smu- či, zdaj samo enega. Pri no- vih smučeh, ki so edinstvene na svetu in katerih avtor je Robič, je prednost v tem, da se lastnosti spreminjajo gle- de na razgibanost terena. Elan iz leta v leto zori v svo- jih izkušnjah, ki ga dopol- njuje. Na pohodu v svet delamo vse sami, nihče nam ne po- maga. Zato smo tudi delali napake, jih odpravljali in na- daljevali. Mnogi so nas res prehiteli, pa čeprav je bil Elan pionir. Zdaj nismo več tako naivni. Ko je ideja zrela, jo prijavimo in patentiramo. Smo bili tudi prvi na svetu, ki smo leta 1960 začeli s sito- tiskom na smučeh. Sicer pa je v smučarskem svetu kljub težavam še vedno daleč v ospredju Rosignol, potem pa nas je nekaj skupaj. Sicer pa ni važno mesto, temveč kva- liteta, saj je Elan imel že pred 10 do 15 leti na svetu velik ugled in dobro prodajo. Končni cilj je, da s kvaliteto dobiš denar, ki omogoča na- daljnji razvoj. Elan danes ni bogat ne v stavbah ne pri osebnih do- hodkih, Ne kopljemo se v denarju. Sami smo si gradili ime in ob tem potrošili veli- ko energije, sredstev, toda to se nam danes že krepko obrestuje. Včasih smo mi po- nujali smuči tekmovalcem, danes tekmovalci sprašujejo po njih. To je velika spre- memba. In naša želja je, da dobro ime, pridobljeno s smučmi uporabljamo tudi pri drugih naših programih, kjer so med drugim tudi ja- dralna letala.« Kljub bližajočim se petde- setim letom izredno vitalni Dolfe Vojsk pripoveduje tu- di o svojem zasebnem življe- nju, ki pa ga je žal bolj malo. »Pot med Ljubljano in Be- gunjami je bila in hp najtež- ja. Vzame še tisto, kar bi imel od prostega časa, kajti v Ela- nu delamo non stop. Pozimi porabim teden dni za smuča- nje, pa mi tudi to ne uspe vedno. Ce imaš malo časa, je odličen smučarski tek. Od doma letiš na eno progo, teh je na Gorenjskem veliko, pri- deš domov, se stuširaš... Zlasti to delam ob ponedelj- kih. Ob 14. uri pridem iz službe, grem na smuči, po vrnitvi tuš in odhod na kole- gij. Mi ga imamo vsak pone- deljek popoldne. Miselno spočit pridem nanj.« Takšen je Dolfe Vojsk, ro- jen Ljubljančan, zaljubljen zaradi mladosti v Celje, zdaj znan po vsem svetu kot prvi mož Elana, Čeprav prodaja smuči upada in se poslavlja zvezda Stenmark, pa imajo v Elanu dovolj elana za nadalj- nje uveljavljanje v svetu. Mnogo tega elana je tudi v Dolfiju Vojsku. TONE VRABL Dolfe Vojsk z našim najboljšim smučarskim skakalcem Primožem Ulago na letošnjem zaključku svetovnega pokala v Planici. Foto: EDI MASNEC 22. STRAN - NOVI TEDNIK 26. APRIL 1984 Prvič je Guzajevo ime omenjeno v vestički z na- slovom Požar, dne 21. ju- nija 1879. »Iz Št. Jurja n. j. ž. 18. jun. se nam piše: od 16. do 17. t. m. po noči je na Kamenem gorelo: pri Ja- gru so pogorela tri po- slopja. Sumi se močno, da je glasoviti razbojnik Guzaj-Šarkelj, ki je kakor je bilo včeraj v dopisu iz Št. Jurija poročano, Mast- njaka ustrelil, nalašč zaž- gal. Omenjeni posestnik je baje enkrat pripomo- gel, da je ropar Guzaj pri- šel v zapor, tako trdijo. Sumničenje, da je zažga- no, se tembolj opravičuje, ker je baje jel kozolec go- reti, kjer nobeden ne leži.« Do septembra istega le- ta se na Guzaja poročeva- lec ni spomnil niti z eno samo besedo, pa še takrat ga je odpravil bolj na kratko: »(Pri sv. Ruprtu nad Laškim) so v nekem goz- du našli mnogo nakrade- nega blaga, v bližini pa se poteplje glasovit tat Fr. Guzaj, ki je iz ječe nedav- no bil všel.« Tik pred tem, ko je zbo- lel glavni urednik Sloven- skega naroda pisatelj Jo- sip Jurčič, je časopis v septembru znova zapisal o »slovitem razbojniku«: »Kaznjenca Franca Guza- ja, ki je 17. oktobra 1878 iz ječe v Rogatci ušel, dolže dvojnega ropa in jednega umorstva. Celjska sodni- ja izplača 50 gold., kdor ga prime. Guzaj je star 40 let, srednje velikosti, mo- čan, ima rujave lase, sive oči, črnkaste brke in go- vori le slovenski.« Vest torej pobija ljud- sko izročilo, da je Guzaj zelo dobro govoril nem- ško in da se je lahko po- govarjal z gosposko, »kot da bi bil eden njih in ne kdorsibodi.« V letu Guzajeve smrti pa je Slovenski narod po- stal še posebej »naklo- njen« roparjevim vragoli- jam. Ustavljal se je celo ob docela nepomembnih stvareh, zanimalo ga je vse, kar se je dogajalo okoli Guzaja, četudi poro- čevalec vendarle pone- kod sam priznava, »da njegovi grdobni tovariši mnogo tatvine na njegov račun doprinesejo.« 20. januarja Slovenski narod zapiše, da je tolovaj Guzaj, »znan po sloven- skem Štajerskem, oddal na celjskej pošti prošnjo do presvitlega cesarja dne 18. nov. m. 1., naj ga pomilosti. On pravi in pi- še, da je res večkrat vlo- mil in Antona Mastnjaka pri sv. Jurji na južnej že- leznici ubil, ker se ga dru- gače ubraniti nij mogel, druga zločinstva, da so pa le njegovi tovariši uči- nili.« Javna varnost po slo- venskem Štajerskem je menda hudo opešala. Ra- zbojniki so menda tako nesramni, kot se to lahko le v romanih in povestih bere, piše v začetku fe- bruarja naš znanec. »Tako se poroča, nada- ljuje, da je zloglasni ra- zbojnik Guzaj te dni v Podčetrtku dopoludne kot ženska preoblečen v krčmi pil, zvečer pa kot gospod opravljen tako drzen bil, da je v krčmi trem žandarjem, ki so najbrž njega lovili, za vi- no in večerjo plačal in z njimi pil, a po večerji od- šedši, na vrata s kredo na- pisal, kdo je. In vse to, da si je 150 gld. na njegovo glavo razpisanih!« Vedno z vami in za vas! Veleblagovnica T, Dom, Oblačila, Melodija, Novost, Salon T in Posrednik! Spet mu je zamašil usta, potem pa je imel še mnogo opravkov. Na njegov žvižg so se iz teme utrgali njegovi lju- dje in se znašli na dvorišču. Gregi je medtem že s korošičko odbil zapah na kletnih vratih in na pragu obstal. Tema je bila, nič se ni videlo! Pa si je znal hitro pomagati, res je za hlevskimi vra- ti našel laterno in si posvetil z njo med gantarje, vse polno sodov, nobeden ni bil manjši od polovnjaka, nekateri pa pravi velikani. Do konca življenja bi lahko pil in ne bi zmanjkalo! Potrkal je na prvega: poln! Drugi, tretji prav tako. Vsi polni. Na nekaterih so bile zabite pipe, bučka se je tudi hitro našla, pa si jo je natočil polno in v dolgih požirkih pil, pil! Ah, se je to prileglo! Ptič je ta Guzaj, prmejlavdon! Še pol bučke na dušek! Je vedel Guzaj, kaj govori, da bo vinček! Kaj pa naj ta vrišč zunaj pomeni? Stopil je na prag, da vidi kaj je. Na graščini je bilo odprto okno in ob njem seje bela postava drla kot grešna duša, bila je oskrbnikova žena, ki se je zbudila in - postelja zraven njene praz- na, moža pa nikjer! »Miloooojko! Milojkoooo!! Kje si? Roparji! Streljaj, Milojko!« Pa je bil njen Milojko trenutno zadr- žan in ni streljal, samo klel je kot Ha- san paša, nekako se mu je namreč le posrečilo, da je z jezikom In čeljustmi nekako izbezal cunjo iz ust. »Doroteja! Doroteja! Tu sem! Reši me!« Pa si Doroteja ni upala iz sobe in reševat svojega Milojka, po dvorišču je roparjev kar mrgolelo in so gospodari- li, kakor so hoteli, s sekirami vljamljali zdaj tu, zdaj tam, vse preiskali, nosili blago na največji voz, ki so ga našli v kočnici. Guzej se je z milostljivo gospo pogovarjal kar z dvorišča, pa se nekako nista mogla sporazumeti, rekel ji je, da ima zelo lep glas, naj mu kaj zapoje, ona pa še slišati ni nič hotela o petju, samo obljubila mu je, da mu bo oči izpraskala, če pride do njega, pa ni prišla, eden od roparjev jo je bil zakle- nil v sobo in tako ji ni preostalo nič drugega, kot da se še naprej dere z okna, kdo jo je le poslušal! Hitro so naložili na voz sod vina, veli- ko kad masti, pa prekajenega mesa in klobas, reberc, pa še nekaj vreč žita in moke, Drejc se je pri konjih najbolj spoznal in je potegnil iz hleva par rjav- cev, prav gotovo ne najslabših, voz je bil težak! Potem je dal Guzaj znamenje za od- hod. Gregi je hitro še pogledal, če je z onima dvema vse v redu, jima prijazno pokimal in že so se odpeljali! Latemo so tudi vzeli s seboj, da bi jih žandarji ne ustavljali na poti. Desinič je bil plačan, dolg poravnan. Na hrvaško stran pa Guzaja potem menda vseeno ni bilo nikoli več. So se mu v Desiniču preveč zamerili. Doma so bili malo pred svitom, Za tega ali onega domači še vedeli niso, da no- coj ni doma spal. Konje so pozneje spravili na Gornje Štajersko in jih pro- dali na sejmu, voz so pa žandarji čez dva dni našli na cesti nekje pri Olimju. Nihče ga ni maral vzeti, samo s ceste so ga zavlekli na travnik, morda je še se- daj tam, če ga niso sosedje pozneje po kosih odnesli domov. Sicer pa, - ka- mor je šla krava, naj gre še tele! Grofje zgubo že davno prebolel. 8yzai podkovski mojster za ženske Najpoglavitnejši nauk tega poglavja: Ne Čohaj se, kjer te ne srbi! Po slabi tovarišiji rada peta boli. Nikar ne za- bavljaj čez roparje in razbojnike, kesal se boš! Rajši jih hvali, da se ti bodo dobro godilo na svetu in to bodo kupili prase. - Kakšna je razlika med konjem in žensko ? Konj po kovanju neha šepa- ti, ženska pa začne. Tale zgodba se je povsem verodostoj- no dokazano zgodila na toliko različnih krajih, da se lahko kar sami odločite, kje bi jo rajši imeli. Na izbiro so: Pil- štajn, Podčetrtek, Šmarje, Pristava, Rogatec, Morda je bilo še kje, pa se ne spomnim hitro. Za svojo osebo sicer nekoliko dvo- mim, da bi se bilo res povsod to zgodi- lo, kar se je. Morda se sploh nikjer ni! Ali tu so drugi pomisleki: Kako bi mo- gel Guzaj biti tako slaven razbojnik, kakor je bil, če bi ne bil grozovit?! In tako je moral vsaj dobršno polovico svojih razbojniških let posvetiti izbira- nju podkovanja potrebnih žensk. Hva- levredno je zanj še to, da pri tem ne le nič ni zaslužil, temveč je še žeblje ku- poval iz svojega žepa! Takih ni veliko! Ali pa so si ljudje kakor so že nevoščlji- vi drug drugemu, zgodbo preprosto prilastili, čeprav niso imeli nobenih za- slug zanjo. Sicer pa ni moj namen v nič devati domačo zgodovino in znamenitosti te- ga ali onega kraja. Že iz narodno go- spodarskih nagibov ne! Bled ali Opatija in Crikvenica in Du- brovnik so itak vsako poletje tako pre- napolnjeni s tujci, da te po naše v go- stilnah sploh ne razumejo in postreže- jo, - kaj bi se jim vsiljevali! Ogledali se bomo za dostopnejšimi letovišči! Seve- da pa morajo za to poklicani občinsko prej seznaniti z njihovimi znamenitost- mi! Našim tujsko prometnim druš- tvom v zgoraj imenovanih krajih bi pri- poročil, naj izdajo primeren prospekt! Kot vzorec jim predlagam sledeče besedilo: V NAŠEM KRAJU (Vstaviti Pilštajn, Podčetrtek, Šmar- je ali kjer že) je dne... (če dan ni na- tančno znan, nič ne de, kdo bo pa kon- troliral!) NAŠ SIuAVNI DOMAČI RAZBOJ- NIK GUZAJ s tremi (petimi, sedmimi) kovaškimi žeblji (cvikovci, cveki...) podkoval babnico, ki ni mogla brzdati svojega nespodobnega jezika in je grdo govori- la čezenj! Spodaj primerna slika! Ženska kleči ob cesti in s privzdig- njenimi rokami milo prosi za milost, a razbojnik Guzaj se sklanja nadnjo, v eni roki drži na njeno boso peto nastav- ljen žebelj, v drugi pa vihti kruto kova- ško kladivo za krvavo kazen kleveta- nju in srboritemu jezikovanju! To bo zanesljivo privabljalo ljudi! Morda bi se pozneje pokazala celo potreba, da se v krajih, kakor so našteli zgoraj, sezidali nov hotel in prebival- stvu bi se odprl nov vir dodatnih do- hodkov, - potrebni so jih! Kar se je dogajalo, se je lahko marsikje, a odločite se med Pilštanjem, Podčetrtkom, Šmarjem; Pristavo... 10. APRIL 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 23 LaSko: nastop mladih glasbenikov V glasbeni Soli so se predstavili učenci, ki igrajo na različne in- štrumente: od klarineta do kita- re. Nastop je uspešno zaključil kvintet glasbene šole. ZORAN SUNAJKO Store, F. Roš: Tekmovanja matematikov V Storah so za bronasto Vego- vo priznanje tekmovali učenci od šestega do osmega razreda, na COS Fran Roš pa so se v znanju iz matematike preizkusili učenci od prvega do osmega razreda. Najboljši so si priborili pravico do tekmovanja na občinskem tekmovanju. ROTIJA KMET KSENIJA UMNIK OS Pohorski odred: Obisk Konec marca sta nas obiskala pesnika Neža Mavrer in Manko Golar. Nestrpno smo ju pričako- vali. Zbrali smo se v avli naše šole. Prebrala sta nam nekaj svo- jih pesmi, tovariš Manko pa nam je povedal tudi pesem v prle- škem narečju. Pesnikoma smo se zahvalili za obisk in jima dali skromno dari- lo. Odslej bom še raje brali pe- smice naših pesnikov. UČENCI 5. RAZREDA Šempeter: Spet 2ivahno OK ZSMS v Žalcu je že pred časom sprejela zanisel o izvedbi mladinskih športnih iger. Tako so ekipe pomerile svoje moči tu- di v odbojki. Tekmovalci naše šole so se dobro odrezali, saj so se uvrstili v finale, kjer se bodo sprečali z ekipo starejših mladin- cev iz Šempetra. Prvi teden v marcu je bila v žalski občini prireditev Naša be- seda. Sempetersko osnovno šolo je zastopala ritmična skupina, ki je za uspešen nastop dobila priz- nanje in simbolično darilo. Na 1. občinskem tekmovanju mladih tehnikov, ki je bilo v Žal- cu, so se izkazali tudi šempeter- ski učenci. Dosegli so drugo me- sto v poznavanju proizvodnega procesa, tekmovalca, ki sta tek- movala v Kiklapu pa sta se uvr- stila na regijsko tekmovanje v Celju. Na OS Šempeter so pripravili drugi ples, Kamor so povabili tu- di Žalske vrstnike. Prijateljstva se tkejo. BRANKA VIDMAR Polzela: Šport, pesem In delo Na Polzeli je bil 5. aprila turnir v košarki. Domačini so se izkaza- li, saj je tako ekipa dečkov, kot ekipa deklic dosegla tretje me- sto. V soboto, 14. aprila pa so se mladi planinci v OS Vera Šlan- der udeležili petega tradicional- nega pohoda na Dobrovlje. Med potjo so se ustavili tudi pri spo- meniku padlim borcem in prislu- hnili besedam starejšega planin- ca o borbah na Dobrovljah. Spo- min na padle so počastili ze eno- minutnim molkom. Istega dne je bila na Polzeli ob- činska revija otroških in mladin- skih pevskih zborov. Predstavili so se zbori iz Prebolda, Braslovč iz Polzele. Sedmošolci pa so uspešno izvedli delovno akcijo. V sredo, 11. aprila so- pogozdovali na Vranskem. JERNEJA JEZERNIK SAŠA CIZEJ Pomoč starejšim ljudem Bila je lepa sončna sobota. Nekdo me pokliče. Bil je Nuškin dedek. Vprašal me je, ali grem v trgovino. Odgovoril sem: »Lahko!« Prinesla sem mu, kar mi je na- ročil. Nuškini babici pa sem šla v blagovnico po blago. Blagovnica je bila zaprta, zato sem šla v Ve- sno po darilo. Ker sem jima po- magala, sta mi ponudila denar, a ga nisem vzela. Vesela sem bila, da sem lahko pomagala starej- šim. BARBARA ŽAGAR, 4. b OS Dušana Jereba SLOVENSKE KONJICE Nepozabna Planica »Ah, kako sem zaspan!« je bil tisto soboto zjutraj verjetno naj- večkrat izgovorjen stavek. Nič čudnega, saj je bila ura šele pet zjutraj in se je vsem tožilo po toplih posteljah. Toda, splačalo se je! Avtobus je odpeljal v Planico. Med potjo je zaspanost izginila, tako da so imele tovarišice na cilju že polne roke dela. Razdelili smo se v sku- pine in se postavili ob ciljni are- ni. Nestrpno smo pričakovali otvoritev tekme za svetovni po- kal na sedemdesetmetrski ska- kalnici, ki se je pokrita s snegom bleščala v soncu. Ze so zadonele planiške fanfare in po skakalnici so se spustili zastavonoše. S predtekmovalci se je začelo zares. Vsakega tekmovalca smo pozdravili s ploskanjem, ko pa je napovedovalec napovedal Pri- moža Ulago, je med nami završa- lo. Skok se mu je posrečil. Kljub temu, da je bila to šele poskusna serija, smo držali pesti, da ga ne bi kdo preskočil. Vsi smo vzlju- bili malega in prisrčnega Weiss- floga, ki je postal junak Planice. Dan v dolini pod Poncami je hitro minil. Vsem bo ostal v le- pem spominu, saj je bilo to res nepozabno doživetje. Za uspel in dobro organiziran izlet se v imenu 45 učencev OS »Bratje Dobrotinšek« Vojnik - udeležencev tega izleta - iskreno zahvaljujem Zavarovalni skup- nosti Triglav Celje, ki nam je ta izlet omogočila. BARBARA FIDLER, 8. b OŠ »Bratje Dobrotinšek« VOJNIK Odločitev Vse bolj in bolj se bliža konec šolskega leta. Za nas, osmošolce, ki letos končujemo osnovno šo- lo, bo konec pouka še nekoliko prej. Večina od nas bo šolanje nadaljevala v srednjih šolah, v srednjih ali skrajšanih progra- mih. Ze od sedmega razreda naprej nas poskušajo čim bolje pripravi- ti za nadaljnje šolanje. Predstavi- li so nam nekaj poklicev. Pisali smo sposobnostne teste. 9. marca smo imeli osmošolci informativne dneve na srednjih šolah. Vsakdo je odšel na tisto šolo, v katero se namerava vpisa- ti. Na srednjih šolah so nam predstavili zahtevnost programa, podrobnosti in še marsikaj zani- mivega in pomembnega za na- daljnje šolanje. Jaz sem šla na tehniško šolo. Skupaj s Sašo sva odšli v razred, namenjen tistim, ki so se odločili za vpis na naravoslovno-mate- matično usmeritev. V ta program se želim vpisati, ker se mi zdi, da v njem dobiš najbolj splošno izobrazbo. Poleg tega imam zelo rada matematiko, kemijo, fiziko in biologijo. Vsi, ki se nameravamo vpisati na naravoslovno-matematično usmeritev, si želimo, da ne bi bilo sprejemnih izpitov. MATEJA MEDVED, 8. b I. osnovna šola CELJE Pri nas Je lepo Prišla sem domov. Vedela sem, da me čaka veliko dela. Po kosilu sem odšla v hlev. Ko sem prišla v hišo, je bila ura že pol treh. Kma- lu mi je mama rekla: »Sonja, pri- di, greva na breg pospremljat.« Vzela sem koš in grablje, ter odšla na breg. Na vrhu sem se ustavila in sedla, ker mame še ni bilo za mano. Začela sem opazo- vati okolico. Pod hribom Straška gorca se v kotlini vije cesta. Tik ob njej je potok Bistrica. Obrnila sem se na vzhod. Tam se vidi Pilštanj z okolico. Na severu se dviga prevorska cerkev. Nekaj metrov od mene stoji lep vikend. Nato sem se spomnila dnevov, ko smo prišli sem. Ta hrib je bil pust, le nekaj hiš je bilo razkrop- ljenih okoli njega. Bile so borne. Sedaj so že skoraj vse obnovljene ali pa nove. V bližini je zelo veli- ko novih vikendov. Na novo so posajeni tudi vinogradi. Ko sem tako opazovala okolico, sem se spomnila žene, ki je pri sosedu tarnala: »Joj, kaj bo z mojo hišo in zem- ljo? Vsi so odšli!« Ta žena se mi je zelo zasmilila. Večina mladih hodi na delo v mesto, zato so kmetije vse bolj zanemarjene. Sedaj, ko je taka stiska, pa upam, da bo boljše. SONJA AMON, 7. r OS Tončke Ceč LESICNO Osvojili smo bralno zn8čko V ponedeljek, 26. marca smo se zbrali učenci višje stopnje v učil- nici slovenskega jezika. Tekmo- vali smo za Kajuhovo bronasto, srebrno in zlato glavico. Učilnico smo pospravili in pripravili za tekmovanje. Tudi na šopek ni- smo pozabili. Učenci smo morali prebrati šest knjig ter se naučiti pesem iz sodobne poezije in Ka- juhovo pesem. V našem razredu smo tekmovale tri učenke. Na tekmovanje smo se začele pri- pravljati že na začetku šolskega leta. Prebrale smo knjige: Vražje dekle, S partizani, Ptički brez gnezda, Peter in Lučka ter pesni- ško zbirko Nekoga moraš imeti rad. Pred tekmovanjem smo se zelo bale, da nam ne bo šlo vse gladko. Tovarišici sta nas opogu- mili in vse tri smo dobro odgo- varjale ter osvojile bralno značko. Vse knjige, ki smo jih prebrale, so nam ugajale. Odločile smo se, da bomo tekmovale tudi prihod- nje leto. Tekmujemo že od 2. raz- reda dalje in imamo vse osvojene značke skrbno spravljene v al- bum. Knjige rada berem, še posebno pustolovske. Najbolj všeč so mi dela znanega pisatelja Julesa Vernea, zato sem si za bralno značko izbrala prav njegovo delo »Skrivnostni otok«, po katerem je posnet tudi film. TANJA HORVAT, 7. r OS FRANKOLOVO Vesela matematika Najraje imam matematiko. Ma- tematika je zame sproščeno delo. Računamo že do 10.000. Večkrat pomagam pri delu Franc i ju in Dragici. Irena, Igor in jaz smo pri dodatnem delu. Računam zato, da bom v življenju kaj znal. Pri uri ne nagaiam. DUŠAN VIDMAR, 6. r. OS Pohorski odred SLOVENSKE KONJICE MoJa torbica Moja torba je narejena iz umet- nega usnja. Torbica je rjave in oker barve. Ima sponko z mačjim očesom, eno naramnico, stara je sedem let. V torbi imam tri pre- dale. V prvem predalu imam co- pate, v drugem in tretjem preda- lu pa imam zvezke in prtiček. Na zvezkih nimam nobenega ušesa. Torbica je bila zelo draga. Ko pri- dem iz šole prelistam zvezke in se učim. Nato dam torbico v pre- dal. Moja torbica je zelo težka. KSENIJA KOSTOMAJ, 4. a. OS Franjo Vrunč CELJE Pionirji fotografiralo Kmalu se bo izteklo šolsko leto, z njim pa prihaja tudi naša akcija Pionirji fotografirajo v zaključno fazo. Le še slab mesec bomo zbirali fotografije, ki ste jih posneli osnovnošolci, po- tem pa bo strokovna komisija, ki jo bodo sesta- vili predstavniki Novega tednika, celjskega fo- to kino kluba in pokrovitelja Fotolika, ocenila najboljše. Le-te čakajo priznanja in nagrade (najboljši foto krožek celo fotoaparat), seveda pa bomo večino kvalitetnih fotografij pokazali tudi na zaključni razstavi, ki jo bomo odprli v sredo 6. junija v Pionirskem domu v Celju. Seveda bomo tiste fotografije, ki jih še nismo videli v Novem tedniku so pa vredne objave, objavljali tudi med počitnicami, akcijo Pionirji fotografirajo pa bomo nadaljevali tudi nasled- nje šolsko leto. Za ta teden smo izbrali posnetek, ki so nam ga poslali iz foto krožka Osnovne šole Bratov Jurhart v Šempetru. Posnela ga je Lesjak Ani- ca iz 6. b razreda, s svojim fotoaparatom pa se je odpravila na snemanje svoje šole v večernih urah. Svetilka je včasih dovolj, da napravimo lep nočni posnetek, kot je nastal Anici, seveda pa moramo imeti tudi mirno roko, ali pa stativ, saj je v takih primerih potreben daljši čas sne- manja. Zelo lep učinek dobimo, če počakamo, da se prižgejo luči, ko je še nekaj zunanje svet- lobe. Sempeterski fotokrožek naprošamo, da nam isti posnetek izdelajo na velikem formatu papirja in pobrskajo po arhivu, saj se bo kak- šen posnetek vreden javnega ogleda gotovo še našel. Urednik fotografije Pomlad, Narisala Jožica Pungartnik, 2. r. OŠ Stranice Atklna zanka H... . R . , ......H. A, A, A, A, A, A, L, N, T, U, U, Z Zgoraj je slovenski pregovor, ki ni izpisan. Poleg črk R, ki so že na pravih mestih, moraš vstaviti še 6 A-jev, ter po en L, N, T, dva U in en Z. Ne bo pretežko, kaj? Rešitev, torej pregovor, napiši na dopisnico in jo do torka, 10. maja pošlji na NOVI TEDNIK. Trg V. kon- grasa 3a, 63000 Celje. Med rešitvami bomo izžrebali nagrajenca tovarne AERO. Pravilna rešitev Atkine zanke iz prejšnje številke pa je RIS-SIR. Nagrado dobi: Mojca Urbancl, Zidanškova 1 a, 63000 Celje. 24. STRAN - NOVI TEDNIK 26. APRIL 1984 Prvomajske delavske športne prireditve v Celju V počastitev praznika dela bo na Gričku peti tradicionalni turnir v malem nogometu za ekipe organizacij združenega dela za prehodni pokal Občinskega sveta ZSS Celje. Predtekmova- nja so že bila, finale pa bo danes. Za nami so že tudi predtekomovanja 3. tradicionalnega tur-, nirja v odbojki za ženske. Finale bo danes na osnovni šoli Slavko Šlander. V ponedeljek 30. aprila bo prvi tradicionalni kros v počastitev praznika dela za delovne organizacije. Pričel se bo ob 17. uri pri Ljudskem kopališču, cilj pa bo na Gričku. Prav tako v ponedeljek bo v organizaciji Kolesarskega kluba kolesarska akcija s streljanjem. Nastop bo v treh starostnih kategorijah in še posebej za ženske, start pa bo ob 14. uri pred halo Golovec. Od tam bo proga vodila čez Ostrožno, Galicijo, Pirešico, Dobrno, Vojnik in Celje do Grička. Na praznik dela 1. maj pa bo na Gričku vrsta športnih priredi- tev za vse udeležence prvomajskega srečanja: vlečenje vrvi, pikado, mali nogomet za ženske in polževa vožnja s kolesom. ' Predstavili se bodo tudi veterani iz Planice s smučarskimi skoki na plastični skakalnici. MBP Dobra udeležba na Skokovem memorialu Pri Atletskem društvu Kladivar imajo v teh dneh ve- liko dela, saj želijo čimbolje pripraviti tradicionalni Skokov memorial, ki bo imel letos ponovno mednarodno obeležje z vrsto odličnih atletov, Miting bo v soboto, 5. maja ob 15,30 na stadionu Kladivarja ob Kersnikovi ulici. Predsednik organizacijskega odbora Peter Drofenik: »Srž prireditve bodo prav gotovo nastopi atlefov Nemške demokratične republike, ki so v teh dneh na pripravah za olimpiado v Splitu, Njim se bo za tri jugoslovanske mi- tinge v Splitu, Rijeki in Celju pridružilo še 60 najboljših atletov, ki si želijo pridobiti vozovnico za Los Angeles. Vzhodnonemški atleti se uvrščajo v sam svetovni vrh. Prijavljen je tudi odlični madžarski skakalec v višino, skupina Angležev, Italijanov in Avstrijcev. Nastopili naj bi tudi vsi najboljši Jugoslavani. Prepričan sem, da se po lanskem letu, ko je bil Skokov memorial kvalitetnejše šibkejši, znova obeta dobra atletska predstava. Morda lahko pričakujemo tudi kakšen svetovni rekord, kot smo ga nepričakovano doživeli pred leti od odlične metalke krogle Ilone Slupianek, ki bo tudi letos v Celju. » T. VRABL Stane in Rok z mislimi v Los Angelesu Komisijo za izračunavanje rezultatov na 3. spomladanskem krosu pod pokrovi- teljstvom NT-RC sta vodila trenutno naj- bolj znana in uspešna celjska atleta Stane Rozman in Rok Kopitar. Srečanje z njima je bila tudi priložnost, da spregovorita o svojih pripravah na novo sezono, katere vrh bodo olimpijske igre v Los Angelesu v ZDA. Oba celjska atleta sta med kandi- dati za sodelovanje, vendar bo treba kan- didaturo potrditi z vrsto dobrih uvrstitev in predvsem z izpolnitvijo predpisanih norm. Kako oba Celjana, člana AD Kladi- var, razmišljata o sanjah vsakega športni- ka, sodelovanju na olimpijskih igrah? Stane Rozman, 24 let, pravi Celjan, absolvent študija sociologije in zgodovi- ne: »V pripravah sta me ovirali dve gripi, tako da zastavljenega plana trenerja Mla- dena Pavljaka nisem izpolnil. Sicer pa treniram normalno, dvakrat na dan, pre- tečem pa po 20 do 25 kilometrov. Norma za nastop na olimpijskih igrah je 28,10 na 10 km, moj doslej najboljši rezultat pa je 28:32,9. Ce bom dobil kakšen ustrezen tek in če ne bom zbolel, mislim da bom normo izpolnil. Pričakujejo me številni kontrolni mitingi. Zal tudi nisem mogel na Roglo, kjer so sicer odlični tereni, pa se je letos zavlekla zima. Žalostno pa je to, da sva trenutno z Rokom edina prava Celjana atleta. Pravi pomembnejši start bom imel na letošnjem Skokovem me- morialu.« Rok Kopitar, študent, Celjan: »Po- škodba me je zdelala in ne pričakujem veliko. Treniral sem, vendar sploh ne vem, kaj bo letos z mano. Imam namreč takšno poškodbo, pri kateri ne veš, kako bo z njo in kdaj se bo poslabšala. Norma za sodelovanje na OI je 50,40. Ce bom lahko normalno treniral in tekel, bo šlo. Sicer pa normo ni problem doseči, če si zdrav. Tudi moj prvi pomembnejši na- stop bo Skokov memorial, od katerega na začetku sezone ne pričakujem veliko, od kasnejših mitingov ob zdravju pa.« T. VRABL Odlični sestri Lavrič Mladi celjski plavalni rod se uveljavlja tudi že v mednarod- nem merilu. To velja še posebej za sestri Lavrič, ki sta nastopili v pionirski državni reprezentanci na četveroboju sovrstnikov v Belgiji. Obe sta osvojili tudi po eno medaljo ter tako prispevali delček h končni ekipni zmagi Jugoslavije. Nataša Lavrič je zmagala na 200 m prsno, Saša pa je bila tretja na 200 m delfin in četrta na 100 m delfin. To so vzpodbudni rezultati za sami tek- movalki, za njune klubske tovariše in seveda za trenerje, da pravilno delajo. Morda pa se prav s plavalnim športom v Celju čez leta odpira nova kvaliteta, ki smo jo doslej čutili zlasti pri ženskem športu samo pri atletiki, kegljanju in streljanju, TV Rokometne vzporednice II. ZRL ženske: Velenjčanke so po vrsti spomladanskih pora- zov dosegle pomembno zmago v boju za obstanek, ko so v Trogirju premagale domačinke 11:24. Čefarinova je dala 6 golov. Na lestvici so sedme, v 19. kolu pa igrajo doma s Splitom, ki je šesti s točko več. Zmaga bi Velenjčankam veliko pomenila. MRL moški: Šoštanj je gostoval v Ajdovščini in izgubil z domačo Lipo 28:26, najboljša strelca pa sta bila Potočnik 11 in Puc 7. Kljub porazu je Šoštanj obdržal tretje mesto, v nasled- njem kolu 5. maja pa bo igral doma z Rovinjem, ki je na šestem mestu. SRL moški: Minerva je vso tekmo vodila, ob koncu pa po edinem vodstvu domačinov izgubila srečanje z DVZ Ponikve, 23:22. Voglar je dal 10 golov. Minerva je šesta, v 17. kolu 26. aprila pa igra v telovadnici osnovne šole Žalec z vodilno ekipo Mokerc KIG. Trener Stane Žagar, donedavna še aktivni igralec, pričakuje lepo tekmo in seveda zmago. SRL ženske: derbi v Šmartnem so dobile domačinke proti Radečam visoko s 37:11 (Vuličeva 11, Urankarjeva 9 golov). Mlada ekipa Velenja je bila prosta. Vodi Šmartno, Radeče so devete in Velenje deseto. 17. kolo 26. aprila: Brežice - ŠMARTNO, VELENJE - Lisca in Drava - RADEČE. TV Republiška liga 18. kolo: lokalni derbi v Šmartnem je prine- sel dragoceno točko Kladivarju, ki se bori za obstanek. Po vodstvu preko Škedla je Šmartno ob koncu tekme preko Hrena izenačilo - 1:1 je bil končni rezultat. Rudar (TV) je doma premagal Kovinarja 3:1. Rudar je na drugem, Šmartno na sedmem in Kladivar na desetem mestu. 19. kolo: pravi derbi bo med vodilno in drugouvrščeno ekipo v Mariboru, kjer gostuje velenjski Rudar. Šmartno bo nastopilo v Kamniku proti solidnemu Stolu. Kladivar pa bo poskušal doma prema- gati Koper, ki ga je že lani v prvem delu na njegovem igrišču. Vzhodna liga: Dravinja si je v borbi za vrh .privoščila« nepotreben spodrsljaj na domačem igrišču, ko je izgubila z rogaškim Steklarjem 2:3, Elkroj pa je igral neodločeno doma z Nafto 1:1. Dravinja je tretja. Steklar peti in Elkroj deseti. 17. kolo (29. aprila): DRAVINJA - Drava, STEKLAR - Pekre in Ojstrica - ELKROJ. Mali nogomet KS Žalec 4. spomladansko kolo: Ferralit - Sokoli 3:3, Manchester - IGM Gradnja 2:2 Flamengo - Partizan 1:4, PM Žalec - Sušil de Brasil 2:5 Rekreacija - Cosmos 5:2 in TT Juteks - Borut 3:0. Vodita Ferralit in Sokoli 22, sledijo Manchester 21. Partizan 20, Flamengo 16. Rekreacija 15 točk itd. Tekme so sodili Roje, Gorišek, Krušič in Naprudnik. Na občinskem prvenstvu Žalca v malem nogometu za ml. pionirje je nastopilo pet ekip, zmagal pa je Žalec pred Grižami, Vranskim, Preboldom in Polzelo, med st. pionirji pa je nasto- pilo sedem ekip, najboljši pa so bili predstavniki Polzele pred Žalcem, Vranskim, Grižami itd. Medrepubliška liga mali nogomet: obe celjski ekipi sta v 2. kolu zmagali. Penal je premagal zagrebško ekipo GOLD Transformator 5:1 (strelci Bojovič 2 ter Kuder. Štancer in Naprudnik), Aero pa Vulkanizacijo Klep iz Maribora 5:0 (strelci Videnšek, Kos, Fedral, Gajzer in Zavšek). TV Slepi so kegljali Minulo soboto je bilo v dvora- ni Golovec v Celju XI. republi- ško prvenstvo zveze slepih in slabovidnih, ki se ga je udeležilo 51 tekmovalcev iz desetih med- občinskih zvez in centra v Škofji Loki. Celjani so se dobro odreza- li, ekipno (bili so tretji), in posa- mično, saj je v kategoriji A pri moških Matej Žnuderl osvojil prvo mesto, Marija Fras je bila prva pri ženskah v kategoriji B, v kategoriji C pa sta Jaka Vodušek in Jože Korenak osvojila prvo oziroma drugo mesto. UM Potil koši Kot zadnji so z uradnim tek- movanjem v tej sezoni končali tudi košarkarji v republiški mo- ški ligi, kjer smo imeli dva predstavnika. Comet iz Slovenskih Konjic je v zadnjem kolu zmagal v Kopru 75:88 (Smid je dal 44 košev) in osvojil odlično drugo mesto pa čeprav je imel prav v letošnji se- zoni izjemno priložnost seči po najvišjem mestu. Kovinar iz Štor po dveh letih zapušča slovensko ligo, saj je zadnji s skromnimi štirimi točkami ob kar 20 pora- zih. V zadnjem kolu je izgubil proti Iskra AET doma 64:72. Pri Kovinarju se pozna, da nima za- ledja v mlajših perspektivnejših igralcih, ki bi bili sposobni nasto- pati v enotni republiški ligi. TV Strelko Celja tretje v državi V Zenici je bilo državno pr- venstvo z zračno puško serijske izdelave za vse kategorije, kjer so mladinke Celja osvojile 3. mesto. Nastopile so Barbara Ja- ger, Darja Kačnik in Vesna Cu- ček. Celjanke so za zmagovalka- mi iz Niša zaostale le za šest kro- gov. Na četrto mesto so se uvrsti- le predstavnice SD Mrož iz Tito- vega Velenja v postavi Mirjana Perhač, Aleksandra Safarič in Mirjam Žučko. Med člani je nastopilo 30 ekip, Celjani pa so osvojili 12. mesto v postavi Tone Jager, Ervin Seršen in Jože Jeram, Kovinar iz Štor pa je pristal na 27. mestu v postavi Ivan Kočevar, Jože Cesnik in Branko Malec. TJ Sindikalni šah v žalski občini V 1. skupini je nastopilo šest ekip, zmagali pa so Obrtniki Ža- lec pred Skupščino občine Ža- lec, v drugi pa štiri ekipe, zmaga- li pa so predstavniki KIL Liboje pred Avtoprevozom Šempeter. Organizator je bil Šahovski klub Žalec. Šahlstl Žalca za pokal Tita Finale letošnjega šahovskega pokala Maršala Tita je bilo pri Treh kraljih na Pohorju, nasto- pilo je 18 ekip, šahisti Žalca pa so si razdelili osmo do deveto me- sto. Ženske so bile devete med enajstimi ekipami. Za moške so nastopili Crepan, Slak, Brinovec st. in ml. ter Zorko, za ženske pa Gerič in Urisek. Najboljši v teku na srednje proge Pionirske atletske selekcije so se pomerile za naslov »najbolj- ša osnovna šola In posamezniki v teku na srednje proge«,ki je bilo na stadionu Kladivarja. Re- zultati: ml. pionirji 800 m Rok Hus Šentjur, Miro Kocuvan ml., Bernard Rajh, oba V. Vlahovič Celje, ekipno Šentjur, st. pionirji 1000 m Tomaž Trobentar Vojnik, Robi Kidrič F. Roš Celje, Tomaž Žgajner Vojnik, ekipno Vojnik. Ml. pionirke 600 m Barbara Co- kan F. Roš Celje, Majda Trobiš Vojnik, Marjana Fogler I.Kova- čič-Efenka Celje, ekipno IKE Ce- lje, st. pionirke 800 m Liljana Mi- hovljanec F. Roš Celje, Andreja Farčnik in Desanka Calasan V. Vlahovič Celje, ekipno Veljko Vlahovič Celje. Uspešni s sobnimi modeli V Karlovcu je bilo državno pr- venstvo v sobnih modelih, kjer so nastopili tudi predstavniki modelarjev LT EMO Celje ter dosegli nekaj lepih uspehov. V kategoriji F 1 D je Milan Mastnak osvojil tretje, Edi Kovač pa deve- to mesto. V kategoriji manjših modelov (teža 1 gram) D 1 je bil Milan Mastnak drugi, Zeljko Lipičnik sedmi in Edi Kovač deseti. Naj- boljši so se uvrstili v državno re- prezentanco, ki bo ob dovolj fi- nančnih sredstvih nastopila na svetovnem prvenstvu na Japon- skem. Kot zamenjavo za pot na Japonsko bodo pripravili sodelo- vanje na mednarodnem tekmo- vanju v Wroclavu na Poljskem. Milan Mastnak je nastopil tudi na medklubskem tekmovanju sobnih modelov v Ormožu, kjer je bil v kategoriji F 1 D drugi, v D 1 pa je premočno zmagal. Ingrad najboljši Šahovska sekcija EMO je pri- pravila tradicionalni ekipni hi- tropoteznl turnir, kjer je sodelo- valo 14 ekip. Zmagah so šahisti Ingrada pred Pionirjem iz Nove- ga Mesta in Gorenjem iz Titove- ga Velenja. Sledijo Kovinotehna, ZTO Celjo, MIK Prebold, REK Titovo Velenje, EMO Celje in TAM Maribor. Nareks prvak Končano je medobčinsko keg- ljaško prvenstvo, kjer je nasto- pilo 32 tekmovalcev. Zmagal je Stanko Nareks pred Ludvikom Kačičem, Danilom Sivko, vsi KK Celje. Urhom, Vanovškom, Šro- tom, Cagaljem (Kovinar), Ramša- kom (Hmezad), Zorcem (Kovi- nar), Tomažičem (Celje) itd. Partizan Gaberje v Rakovlco Jutri bo 40 članov Partizana Gaberje odpotovalo za tri dni v Rakovlco, kjer bodo skupaj s predstavniki Partizana iz Vuko- varja pripravili srečanje, za kate- ro je bila dana pobuda lani na zveznem srečanju na Zabljaku v Cmi gori. Gaberčani še zlasti ra- čunajo, da bodo več izvedeli o vodenju akcije Iščem najboljšo krajevno skupnost v športni re- kreaciji, ki v SR Srbiji izredno uspeva, pri nas pa zaenkrat razen redkih izjem še nima niti osnov- ne podpore. METOD TREBICNIK Dobro razpoloženje da dober rezultat Že vrsto let je eden najbolj- ših jugoslovanskih kcgljačev Ludvik Kačič iz Žalca, ki je že šestkrat oblekel dres z držav- nim grbom ter z njim dosegel nekaj lepih uspehov. V zad- njih letih je v svojem repre- zentančnem razvoju nekoliko zaostal, kajti bolj se je posve- til delu doma. To pa še ne po- meni, da je pokopal vse keg- Ijaške ambicije. Ludvik Kačič je zaposlen kot skladiščnik v hotelu Pre- bold, kjer zdaj tudi stanuje. Stanovanje je dobil pred leti, v neposredni bližini pa si ureja svoj dom. Pravzaprav se vrača v kraj Zabukovico, kjer se je tudi rodil. Doslej je nastopal za tri kegljaške klube - KK Žalec, KK Celje in Gradiš v Ljubljani s katerim je tudi dosegel svoje doslej največje uspehe. Na evropskem pokalu v Franciji je z Gradisom osvojil ekipno prvo mesto, z Dešerjem pa je bil tretji na državnem prven- stvu v dvojicah v Ljubljani. Sodeloval je tudi v državni re- prezentanci, ki je leta 1978 na svetovnem prvenstvu v Švici osvojila 4. mesto. Dvakrat je bil republiški prvak - 1978 in tri leta kasneje. Trenutno je re- korder na petih slovenskih kegljiščih: na Tekstil Slovanu v Ljubljani 909, Štorah 970, Šentjurju 971, Mozirju 951 in Celju 988. Ta rekord je postavil pred dnevi. Zakaj takšna razli- ka v podrtih kegljih na posa- meznih kegljiščih? »Prvič niso povsod enaki keglji, drugič pa so steze različ- no grajene, kar vse vpliva na končni rezultat. Na slovenskih kegljiščih imamo tri vrste keg- ljev - Schmidove (ti so tudi v Celju in so odlični), Konusove in vzhodno nemške. Imamo tudi dve vrsti stez. Pri enih je plastika položena na asfalt in pride pri metanju zaradi upora do raztezanja in s tem do nepri- jetnih kanaiov, pri drugih pa je plastika na betonu, kar je mno- go bolje, saj steza vedno ostane ravna. Celje ima glede tega eno najboljših kegljišč. Mora priti do najboljše kombinacije med stezo in keglji, kar pomeni pra- vilen izmet krogle, ki je težka 2,65 kg.« Ludvik trenira štirikrat na teden v Celju in Preboldu, star je 38 let, zadnja leta je stalno med desetimi najboljšimi ju- goslovanskimi kegljači, tek- moval pa bo še najmanj 10 let in si želi iti po Steržajevi poti. Obremenitve pri kegljanju? »Najbolj trpijo hrbtenica in noge, saj se pri izmetu krogle vsa teža prestavi prav na njih. Težave -imam s kolenom, ki sem si ga poškodoval pred leti na izbirnih tekmah v hotelu Lerix v Kranjski gori, kjer sem na spolzkem kegljišču padel. Še danes čutim posledice«. S kegljanjem se je Ludvik spoznal v rojstnem kraju Za- bukovici že leta 1963. Najprej so vaški fantje igrali nogomet, nato pa odšli na dvostezno kegljišče, kjer so keglje po- stavljali še ročno. Poskusil je in je šlo. Med služenjem voja- škega roka so kegljišče podrli. Ko se je vrnil je bil za druge športe že prestar in je tako ostal kar pri kegljanju, kjer je tudi dosegel svoje največje uspehe. V prihodnji sezoni bo varjetno nastopal za Tekstilno iz Prebolda, kar bodo storili tu- di drugi fantje celjske ekipe, kot Urh, Sivka, Naraks in Štor, ki bodo odšli pomagati manj- šim klubom, ne bodo pa njiho- vi stalni člani. Takšno pravilo velja samo za regijska tekmo- vanja, medtem ko bodo druga- če nastopali za Celje. Razmiš- lja o mladih in o kegljanju. Možnosti jim je treba dati za tekmovanja, to pa bi lahko sto- rili s povečanjem prve republi- ške lige iz 6 na 8 članov ter z ustanovitvijo vzhodne in zaho- dne lige. Zanimanje za keglja- nje je, vendar samo s treningi tekmovalca ne boš dolgo zdržal. Kako spoznati keglji- šče? »Kegljišče lahko sorazmerno hitro spoznaš. Na novih se igra po sredini položnice, na starej- ših z leve in desne zaradi kana- lov. V roki moraš imeti obču- tek, sicer pa izkušenega tek- mo-valca takšne stvari ne sme- jo motiti.« Ludvik Kačič meni, da do- ber rezultat lahko dosežeš z dobrim razpoloženjem, k če- mur pripomorejo tudi gledalci za hrbtom. Na teden poprečno zrnfeče brez tekmovanj po 800 lučajev, na mesec 2400 in letno 24.000. Žal mu je za žalskim kegljiščem, ki je bilo eno naj- lepših na celjskem območju, žal pa je zaradi nevzdrževanja propadlo, zdaj pa ni denarja za obnovitev. Ludvikove največ- je želje so postaviti si dom, ob njem pa še ni opustil misli na povratek v državno reprezen- tanco, ki mu je letos za las ušla. TONE VRABL 10. APRIL 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 25 Kolesar trčil v avtobus Po lokalni cesti skozi Podgorje pri Šentjurju je vozil z avtobu- som DRAGO OCVIRK, 26, iz 0rez nad Laškim. Z njegove de- sne, s stranske ceste, je zapeljal na prednostno voznik kolesa na pomožni motor JOŽE MULEJ, 55, iz Vrbnega, ki se je zaletel v avtobus, čeprav se mu je le-ta umikal v levo. Kolesar je padel in na kraju nesreče umrl. poškodovana vozila isa parkirišču Z dvorišča pri gostišču Stor- man v Šempetru je neprevidno zapeljal na magistralno cesto in zavijal v desno voznik osebnega avtomobila VINKO CREMOZ- NIK, 29, iz Gotovelj in se zaletel v avtomobil, ki ga je nasproti pri- peljal ŽARKO KERAVICA, 30, iz Ljubljane. Keravičev avtomo- bil je odbilo v levo na parkirni prostor, kjer je trčil v drevo in nato še v tri parkirana vozila, če- trtega pa so poškodovale razbiti- ne, ki so frčale po zraku. Sopotni- ca v Keravičevem vozilu je lažje ranjena, voznik Cremožnik pa se je na kraj dogodka vrnil po eni uri. Vlsofsa ife@da JOŽE KOŽELJ, 25, iz Žužem- berka je vozil tovornjak-vlačilec s polpriklopnikom, naloženim z 21 tonami betonskega železa, iz Slovenskih Konjic proti Celju. Po rahlem klancu navzdol v Be- lem potoku pri Frankolovem pa je zaradi neizkušenosti zapeljal na desno bankino, kjer se je to- vornjak prevrnil v jarek. Voznik se je lažje ranil, škode na tovor- njaku, ki je povsem uničen, pa je za 1,500.000 din. Neprevidno prehitevanje Voznik tovornjaka STANI- SLAV V1DENSEK, 54, iz Zado- brove je v Čepljah pri Vranskem dohitel tovornjak in ga pričel prehitevati v trenutku, ko je tudi ta prehiteval kolesarko. Da bi preprečil trčenje, je Videnšek za- vil močno v desno, in zbil kole- sarko MARIJO PRISTOLIC, 56, iz Brod, ki se je hudo ranila. Umor |e povzročil splet okoliščin Branko Krajšek obsoion na 7 Sel zapora Petčlanski senat celjske- ga temeljnega sodišča, ki mu je predsedovala sodnica Teja Zapušek, je obsodil 32- letnega Branka Krajška iz Celja na 7 let zapora za umor VI as te Vrabič. Kot smo že poročali, je Krajšek umoril svoje dekle Vlasto 1. avgusta lani med 5. in 6. uro zjutraj v stanovanju njenih staršev. Najprej jo je udaril s kladivom po glavi, ko pa se je Vlasta začela opo- tekati po stanovanju, jo je pokončal s sekiro, nato pa poskušal narediti samomor. Predsednica senata je v obrazložitvi sodbe pojasnila, da niso mogli slediti tožilče- vi zahtevi, da gre za umor na zahrbten način, saj ni doka- zano, da je Vlasta še spala, ko jo je udaril s kladivom. Prav tako niso mogli upošte- vati mnenja branilca, ki je poskušal dejanje prikazati kot uboj na mah. Sodišče je določanju viši- ne kazni upoštevalo, da je Krajšek od vsega začetka de- janje priznaval in ni prilaga- jal svoje obrambe, čeprav bi to lahko storil, ker ni bilo prič dogodkov v stanovanju Vlastinih staršev. Kot olajše- valno okoliščino so šteli tu- di, da obroženec obžaluje de- janje in pa da je moril v afek- tivnem stanju, čeprav je bil prišteven. Senat tudi ni mo- gel prezreti, da nihče od znancev in sodelavcev ni ve- del povedati nič slabega o Krajšku, da je obtoženec do- bro skrbel za otroka iz prejš- njega zakona in pa njegove- ga kritičnega odnosa do stor- jenega dejanja. V breme pa so mu šteli, da je Vlasto umoril na okruten način. Sicer pa so v celoti sprejeli razlago psihologa-izvedenca, ki je menil, da je umor posle- dica spleta vseh okoliščin od začetka Krajškovega poz- nanstva z Vlasto pa vse do tragičnega jutra. S.S. • Nevsakdanji vstop v dis- co »Rdeča vrtnica« v Tito- vem Velenju si je v nedeljo privoščil Milan K. iz Šošta- nja. Ker je prišel v zama- ščeni delovni obleki, ga ni- so spustili skozi vrata, pa je Milan sedel v osebni avto- mobil in zapeljal do recep- torjevega pulta. Škode je bilo za približno 100.000 di- narjev, ne vemo, če je Mi- lan potem tudi zaplesal v tem discu. Vemo pa, kje je prespal... • Srečko S. z Ljubljanske ceste si večkrat prizadeva, da bi prespal v prostorih za treznenje na Postaji milice. To mu je spet uspelo prejš- nji četrtek, ko je že opoldne začel neumorno razbijati v bifeju v Trubarjevi ulici. • Mladoletna V. M. je v če- trtek na obisku pri svoji prijateljici krepko čez mero pogledala v kozarec, potem pa še precenila svoje moči in se na poti domov na Ljubljanski cesti zgrudila brez zavesti. S.S. Višja kazen poklicnemu vozniku Zaradi povzročene nesreče s smrtnim Izidom leto In štiri mesece zapora za Branka Rakovnika Višje sodišče v Celju je zvišalo kazen 29-letnemu Branku Rakovniku, poklic- nemu vozniku iz Celja s 6 mesecev na leto dni in štiri mesece zapora. Rakovnik je lani, 18. maja povzročil ne- srečo s smrtnim izidom. Do nesreče je prišlo na Dečkovi cesti v Celju, ko je Rakovnik z osebnim avto- mobilom prehitel tovornjak, ki se je ustavil pred preho- dom za pešce. Ravno takrat sta cesto prečkali Dragica in Barbara Jurič, mati in hči. Rakovnik ju je zadel z avto- mobilom tako, da je hči umr- la, mati pa je bila huje ra- njena. Prvostopenjsko sodišče je obsodilo obtoženca na 6 me- secev zapora in mu za 8 me- secev prepovedalo vožnjo z vozili »B« kategorije. Pri tem so upoštevali, da je bil Ra- kovnik vesten delavec, ki /-\ Poiščite, izberite, kupi- te. Kje? V malih oglasih Novega tednika mora skrbeti za 4-čiansko družino, z daljšo kaznijo pa bi izgubil zaposlitev. Višje sodišče pa je menilo, da ni razlogov za takšno zni- žanje kazni in je potrebno upoštevati, da je v tem pri- meru šlo za zavestno malo- marnost, da je Rakovnik vo- zil po cesti, ki jo dobro pozna in da bi se moral zavedati, kakšne posledice lahko izzo- ve njegova lahkomiselna vožnja. Zato so mu kazen zvišali na leto dni in štiri me- sece zapora. S.Š. Varstvo časti in ugleda človeka in občana Ob ponovni uvedbi te naše rubrike »Pravniki za bralce« smo napovedali zapis o tem, kako naša zakono- daja in pravo varujeta človekovo osebnost - čast in ugled občana. K temu še zlasti vzpodbujajo občasni zapisi ob različnih dogodkih v sredstvih javnega obve- ščanja - zlasti v tisku. Ne gre za tiste zapise, kjer ima osebnost občana pozitivno označbo, kjer ne gre za grajo, kritiko ali prizadetost na ugledu in časti. Bolj kritični in vprašljivi so zapisi, v katerih so ljudje kot osebnosti prikazani več ali manj negativno, kjer trpi njihovo dobro ime in je prizadeta njihova osebnost po moralni in etični plati. Drugače povedano - v teh zapisih se pojavljajo opisi posameznikov, ki vzbujajo pri soobčanih (bralcih, poslu- šalcih) posmeh, zgražanje, jezo, bes in podobna nega- tivna in nepotrebna čustvovanja. Zapis ali obvestilo sta zgrešila svoj cilj: namesto da bi dosegla vzgojni vpliv, sta dosegla nasprotno - osovraženost, privoščljivost, one- mogočenost prizadetega v družini, na delovnem mestu ter podobnem okolju. Možna je obratna situacija: priza- deti se ljudem prekomerno smili, pri čemer pa ljudje prezrejo njegove negativne lastnosti. Vse to kaže na izredno ozko mejo med dvema skrajnostima: med usmi- ljenjem in sovraštvom. Ta meja pa je ravno tisto, kar je družbeno in človeško smotrno, sprejemljivo in zaželjeno - vzgojni namen vsakega zapisa, opozorila (ustnega ali pisnega), javnega, v obliki kritike ali polemike, ali zaseb- nega (v pismu, pogovoru, razpravi). Vzgojnost pa se kaže ravno v dobronamernosti pobude: v njeni vsebini in cilju, da vpliva vzgojno in koristno, da pomaga urejevati porušene odnose, da preprečuje bodoče konflikte, da na primeru pokaže nesmiselnost ravnanja in odvrača ob- čane od podobnih postopkov in ravnanj, da opozori človeka na nepravilnost, brez namena prizadeti njegovo čast ali dobro ime. V takšnem ravnanju najde svoje mesto in utemeljenost tudi zdrava, pozitivna kritika, ki gradi in izboljšuje in ki uživa vsestransko podporo in ki jo moramo danes še kako gojiti in podpirati. Zal, vedno ni tako! Redka je odkrita, tvorna in dobro- namerna kritika, ki tudi nakaže rešitev. Ne upamo si več določno kritizirati, imenovati grešnika z imenom, niti v družbeni aktivnosti kritično opredeliti slabo delo ti- stega, ki ne dela prav in ne izpolnjuje svojih dolžnosti. Vse se nekako zamegli, porazgubi, ves dobri namen se porazgubi in razvrednoti. V pogovorni jezik se uvajajo žaljive, grobe (marsikdaj tuje, zabeijene in celo zbalkani- zirane psovke in kletvice). V polemikah prihaja do bese- dne agresivnosti, tako da nismo več sposobni ločiti med zagnano, ognjevito, govorniško razpravo na eni ter grobo, nasilno, pretečo in marsikdaj žaljivo govoranco na drugi strani. V osebnih odnosih je stvar podobna: pristnejši so odnosi, tembolj smo nestrpni, nesramni, žaljivi. V vesteh in obvestilih so marsikdaj ljudje mo- ralno, politično in človeško razvrednoteni, kar se opravi- čuje s pomembnejšim javnim in širšim družbenim interesom. Zapisi so nespretni, neodgovorni, brezob- zirni, ne izbirajo besed. Kaj bi še razmišljali! Spomnimo se samo primerov, ki se navadno končajo s tožbami na sodišču. Zlasti je tu pomembna vloga novinarjev, če pri tem niso obzirni in natančni. Zapisi o voznikih, ki so povzročili smrt, pa so označeni kot morilci (čeprav se postopek sploh ni začel), o pretepačih in tatovih (ko še postopek ni stekel in se ni vedelo, kdo bo obsojen), o nasilnežih, morilcih, roparjih in podobnih vzdevkih. Ne gre za moralno obsodbo, tem- več za vnaprejšnjo določanje krivcev z negativno mo- ralno označbo. V tem pa je tudi jedro problema. Urejena, pravno varna družba, ima vse instrumente za ugotavljnje vseh oblik krivde. Odnos ljudi v takšni družbi pa je samo odraz pojmovanja zakonitosti in spo- štovanja sočloveka. Tatu naj reče tat tisti, ki ga je pravni red pooblastil za takšno besedo, v nasprotnem pa to pomeni žalitev, pomeni negativno vrednostno sodbo o človeku Kaj takšnega pa nobena družba najbrž ni in ne bo dopuščala, če le hoče spoštovati sama sebe. V ta namen tudi naša družbena ureditev predvideva vrsto odgovornosti za tovrstna ravnanja, ki vsa izhajajo iz zvezne in republiških ustav, ali pa so nasledstvo tisoč- letne moralne in etične vzgoje človeka. To so zlasti ka- zenska, civilna, disciplinska, moralna, etična, družbena in politična odgovornost, ki vsaka zase ureja vprašanje varovanja časti in ugleda človeka in občana. V nadaljevanjih bomo skušali razložiti vse. kar je bilo zgoraj povedanega in prikazati glavne značilnosti vsaj teh glavnih vrst odgovornosti. mag. LUDVIK VIDMAR SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CELJE Ipavčeva 10, 63000 CEUE Razpisna komisija srednje zdravstvene šole v Celju v skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju in 111. členom statuta srednje zdravstvene šole Celje razpisuje prosta dela in naloge Individualnega poslovodnega organa - ravnatelja (reelekcija) Za opravljanje del in nalog ravnatelja je lahko imeno- van kdor - izpolnjuje pogoje z zakonom o usmerjenem izo- braževanju, člen 147., - ima vsaj 5 let delovnih izkušenj na področju vzgo- je in izobraževanja, - ima organizacijske sposobnosti, ima ustrezne družbenopolitične in moralne last- nosti, - predloži predlog o načinu realizacije programa in opredeli svojo vlogo pri realizaciji programa Mandat traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjeva- nju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa razpisni komisiji srednje zdravstvene šole Celje, Ipavčeva 10, 63000 Celje. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. • TURISTIČNA AGENCIJA IZLETNIK CELJE - vabi SINDIKATE, KOLEKTIVE, MATURANTE in OSTALE IZLETNIKE, da zahtevajo NAJNOVEJŠI PROGRAM IZLETOV IN POTOVANJ Odkrivajte domovino z najvarnejšim prevoznikom, večlet- nim dobitnikom »Modrega traku« - obvešča, da je PROGRAM LETOVANJA '84 že v prodaji Informacije - rezervacije v naših poslovalnicah v Celju, Žalcu, Titovem Velenju, Slovenskih Konjicah, Hrastniku, Mozirju, Sevnici, Krškem, Slovenj Gradcu, Krapini. • Iskalce zaposlitve obveščamo, da imamo pri Skupnosti za zaposlovanje oglase prostih del in nalog: - referenta za varstvo pri delu in SLO, - dveh prpdajnih referentov v turističnih poslovalnicah Celje in Žalec, - vodenje enote Celjska koča Oglasite se v kadrovski službi na avtobusni postaji Celje. KORISTNI KOM NAŠIH USLUG IN POSLOVNIM PART- NERJEM ČESTITAMO ža 27. april - DAN OFin za 1. maj- MEDNARODNI PRAZNIK DELA Trgovska delovna organizacija »SAVINJSKI MAGAZIN« Žalec p.o. Šlandrov trg 35 vabi k sodelovanju v novi BLAGOVNICI v PREBOLDU in ostalih poslovnih enotah: 1. več prodajalcev različnih strok za nedoločen čas 2. več prodajalcev različnih strok za določen čas 3. več natakarjev za nedoločen čas Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1. da imajo končano šolo za prodajalce in 2 leti delovnih izkušenj 2. da imajo končano šolo za prodajalce 3. da imajo končano gostinsko šolo in 2 leti delov- nih izkušenj Interesenti naj pošljejo pisne prijave v roku 15 dni na naslov: TDO »SAVINJSKI MAGAZIN« ŽALEC, Šlandrov trg 35. 26. STRAN - NOVI TEDNIK 26. APRIL 1984 10. APRIL 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 27 28. STRAN - NOVI TEDNIK 26. APRIL 1984 Grenkoslad Družino razhudnikov sestavlja ved kot 80 rodov s pri- bližno 2500 vrstami, ki so po večini zelišča, pogosto pa tudi grmi in razni sroboti. Družina je razširjena po vsem svetu in vanjo spadajo številne kulturne rastline, kot krompir, paradižnik, paprika in tobak, mnoge pa so stru- pene in so zaradi svojih alkaloidov pomembne v zdravil- stvu, tako naprimer volčja češna, zobnik in kristavec. Tudi grenkoslad (Solanum DulcamaraL.) spada med razhudnike. To je mnogoletna zel, ki zraste do dva metra visoko in zanj so značilni lepi vijoličasti cvetovi in lepe bleščeče rdeče jagode, ki so močno strupene. Listi so podolgem okroglasti, nekoliko srčasti, na vrhu priostreni, dolgi do 10 cm in do 6 cm široki. Visijo na pecljih in so razporejeni po vejicah premenjalno: V spodnjem delu rast- line so celi listi, ki so v zgornjem delu rastline pernato razdeljeni. Rastlina cveti poleti od junija do avgusta in raste ob gozdnih poteh in ob grmovju na vlažnih tleh, ob vodnih bregovih, spenja se po starih zidovih ipd. Kot mnogi razhudniki je tudi grenkoslad strupena rast- lina, ker vsebuje alkaloide kot so solanin, solanoin, solni- din ter še saponine kot je dulkamarin ter precej čreslovin. Vsebuje precej sladkorja in je zato grenkosladkega okusa. Grenkoslad so uporabljali že v srednjem veku in je poznana kot rastlina, ki čisti in jača ter pospešuje izločanje vode. Zato je bil grenkosled uspešna rastlina za zdravlje- nje revme, putike, vodenice, škrofuloze, za odpravljanje kožnih bolezni, lišajev in tudi pri vnetnih procesih dihal, pri vnetjih grla in pri astmi. V ta namen se lahko nabirajo le mlada stebla brez listov, ker ti zmečkani dišijo po miših. Uporabljati se sme le pri majhnih količinah, ker je grenkoslad strupen. Včasih so grenkoslad kuhali na vinu. ki ga je bolnik užival po kaplji- cah. Danes se lahko uživajo pripravki iz grenkoslada le pod zdravnikovim vodstvom in sicer pri nekaterih pre- snovnih obolenjih, kot so luskati lišaj, dolgotrajni kožni ekcemi, ki nastanejo kot posledica samozastrupljenja neu- ravnavane celične presnove. Prisotni saponini imajo tudi fitoncidni učinek, zato nekateri pripravki iz grenkslada delujejo aseptično na kožo. Pri nepazljivem uživanju pripravkov iz grenkslada lahko pride do zastrupitve, katere znaki se kažejo v peko- čem grlu, trganju v ledvicah, močne kolike (draženje čre- vesja). Največkrat se pojavi tudi hudo bruhanje ter hude driske, pojavijo se ohromitve in z ohromitvijo nastopi smrt. Posebno hude so zastrupitve pri otrocih, ki jih zrna- mijo lepe rdeče jagode. Zastrupljenca je potrebno takoj peljati k zdravniku. Tako vidimo, da so tudi strupene rastline zdravilne v majhnih količinah, v večjih pa so tudi strup. BORIS JAGODIC Yaciit eluls Danes vam bom narisala nekaj pomladno-poletnih modnih novosti. V tej sezoni je priljubljen slog »Yacht club,« ki je v trenutku prev- zel vse porabnike nove mo- de. Yacht club ni mornarski Pripravila DuSka Soro stil, ampak športno-elegant- ni stil, ki spominja na čas luksuznih potovanj z razkoš- nimi ladjami, na dneve v ja- dralnih klubih. V tej modi je bilo veliko natančno oblikovanih kaba- nov. Poleg teh se h krilom nosijo kratki suknjiči. Krila so največkrat plisirana ali nagubana. Hlače so širše krojene z malce višjim pa- som. Modeli te mode so kla- sično krojeni; dodaten mik pa jim dajejo modni detajli; le-ti so: zlati gumbi, oficirski našitki, večbarvni grbi, vmes so stilizirani mornarski ovratniki. Obleke so ravnega kroja s pasom na bokih. Dol- žine segajo do sredine meč. Barve so umirjene; največ je živo modre, ledeno bele, te- mno modre, svetlo beige, ru- mene in črne. E!ektrorllio3o¥ V zgodnjem spomla- danskem času, v večini ribiških družin, odlav- ljamo gojitvene potoke in jih tako pripravljamo za nova vlaganja. Po voj- ni se je močno razvila te- hnika odlavljanj s po- močjo električnega toka in tako danes hitro in učinkovito odlavljamo prav na ta način. Učinek električnega to- ka na ribe je človek spoz- nal od samih rib, saj so že Piše Ignac JevnISek stari Grki poznali sredo- zemskega električnega skata in stari Egipčani električnega soma iz Nila. Grki so električne skate uporabljali celo za zdrav- ljenje nekaterih bolezni. Pri elektroribolovu uporabljamo takoimeno- vani anodni učinek na ri- bo. S tem, ko v vodi ustvarimo električno po- lje s pomočjo dveh elek- trod, draži električni tok gibalne mišice ribe in jo tako prisili da začne pla- vati proti anodni elektro- di, torej v nasprotni smeri od dražljajev. To stopnjo učinkovanja imenujemo galvanotaksija in traja le kratek čas. Ob nadaljeva- nju draženja nastopi gal- vanonarkoza ko ribe otrp- nejo in se potopijo na dno. Ce takrat ne preki- nemo električnega toka lahko ribe hudo poškodu- jemo, celo do smrti. Pripravo, ki proizvaja električni tok imenujemo generator ali dinamo, po- ganja pa ga bencinski motor. Vse-u skupaj pra- vimo ribiči-agregat. Ano- dna elektroda je izdelana v obliki žičnega loparja in je na mestih oprijemanja dobro izolirana. Elektroribolov izvaja posebna odlovna ekipa, ki jo vodi elektro ribič. Celoten odlov je planiran v naprej pripravljenem odlovnem načrtu, ki ga običajno pripravi gospo- dar družine in v katerem upošteva dolžino potoka, prevodnost vode, prevo- dnost dna korita in obrež- ja, predvideno naselje- nost rib in slično. Za var- no in učinkovito delo skrbi elektroribič, zato lahko to dolžnost oprav- lja le ribič, ki je opravil ustrezni izpit. Vsak član ekipe ima svojo dolžnost; ali pobira ribe z dobro izolirano podmetalko ali nosi agregat, ali pa skrbi za prenos rib. Vsi člani ekipe morajo biti obut v gumijaste škornje, vedra za prenašanje rib pa mo- rajo biti iz plastike. Današnji agregati so so- razmerno lahki, starejši ribiči pa vedo povedati, da so ga. včasih morali no- siti kar štirje. Kljub temu pa tudi sedanji elektrori- bolov ni lahak, pa čeprav nosi agregat le en ribič. Prehoditi je treba še in še kilometrov po potoku navzgor, se prebijati med zaraslim grmovjem in pa- ziti na spolzke skale. Se- veda pa smo ribiči za ta trud tudi poplačani, saj so prizori, ko k loparju pla- vajo postrvi, res enkratni. Zelo pomemben je tudi nadaljnji prevoz ujetih rib, ki mora biti hiter in varen. Postrvi, ki jih vla- gamo v športne vode, so najbolj občutljive, zato jih prevažamo v posebnih kesonih v katere dovaja- mo kisik. In ko potem vi- dimo kako so veselo za- plavale v Savinji, vemo da je za nami spet ena uspešna sezona. Zeienjadne združbe (1) Ce hočemo zelenjadni vrt izkoristiti do zadnje možnosti, potem moramo poleg glavne kulture goji- ti še vmesne. Tako nasta- ne mešan nasad ali zele- njadna združba, ki od ra- ne pomladi do pozne jese- ni izkorišča sleherni koti- ček v vrtu. Poleg glavne in vmesne saditve upo- števamo tudi poprejšnje in poznejše. Tla so tako prekrita vse leto, razen pozimi, z zeleno odejo. V naslednjih vrsticah predlagamo nekaj združb na 1,20 m širokih gredah: 1. Zgodnja cvetača - ze- lena endivija V aprilu sadimo v sredi- no grede vrsto karfijolnih sadik 50 cm narazen. Ostali prazni prostor za- sadimo s solato »majni- ško« 20 x 20 cm, to je pet vrst na gredo. Ce je vreme zelo hladno, naredimo nad gredo plastični tunel. V začetku junija je solata dozorela, zato jo pospra- virnojgredo potresemo z NPK (7:14:21) mešanico in jo podkopljemo. Po- tem posadimo zeleno 20 cm od grednega roba in 30 cm narazen. Torej imamo na gredi vrsto kar- fijole in dve vrsti zelene. Ko je karfijola dozorela, posadimo dve vrsti endi- vije. 2. Grah - razno zelje - endivija V marcu smo posejali dve vrsti nizkega graha. Konec aprila ali maja, ko smo grah okopali in osuli, posadimo med obe vrsti graha in ob vsako stran rano zelje 3 vrste. Name- sto zelja lahko sadimo tu- di ohrovt. Grah zapušča gredo junija -julija, prav tako bodo ta čas dorasle glave ohrovta in zelja. Po tem prekopljemo gredo in posadimo endivijo. Ob prekopavanju pognojimo z mineralnim gnojilom. 3. Čebula - koleraba - kumare Cebulček smo posadili že zgodaj 5 vrst na gredo. Med vrste čebule posadi- mo tri vrste kolerabe 20 cm narazen. Maja po- rabimo srednjo vrsto če- bule kot zelenino, da iz- praznimo trak za kumare. Seme polagamo 50 cm narazen. Ker je med ku- marami še dovolj prosto- ra, posadimo eno ali dve sadiki poletne endivije ali pa potaknemo mesečno redkvico na 5 cm nara- zen. Ko preraščajo kuma- re sosednjo vrsto čebule, jo sproti pulimo in pora- bimo v kuhinji, zadnji obrobni vrsti pa pustimo do zorenja. Prav tako rav- namo s kolerabico: ko je napoti kumaram, jo od- stranimo. Ta združba je zaneslivejša, če se izogne- mo kolerabi. Ker so ku- mare v začetku septem- bra izrabljene, posejemo zimsko solato (5 vrst) ali zimsko špinačo (5 vrst). Špinačo in solato smemo gnojiti s starim hlevskim gnojem ali konjipostom, dodamo pa še 3 kg na 100 kv. metrov kalijevega sulfata, da laže prezimita. HORTIKULTURNO DRUŠTVO CELJE GobJI Starčki Potrebujemo: eno franco- sko štruco kruha, pol kilo- grama svežih gob, (ali koza- rec vloženih gob) eno čebu- lo, peteršilj, štiri žlice kisle smetane, nekaj strokov če- sna, origano, timijan poper in dve jajci. Gobe drobno narežemo in jih poparimo ter dušimo na olju. Dodamo drobno zreza- no čebulo in še nekaj časa prežimo. Dodamo smetano, česen in peteršilj ter solimo. Jajca dobro zmešamo in vli- jemo h gobam. Začinimo z ščepcem origana, timijana in popra. Dušimo še nekaj časa in pazimo, da se gobja jed preveč ne zakrkne. Franco- sko štruco narežemo na pet centimetrov visoke koščke in jih do tričetrt izdolbemo. Napolnimo jih z gobicami in okrasimo s svežim petrši- ljem. Lahko pa prihranimo malo smetane in eno jajce ter vse skupaj dobro zmešamo ter dodamo kozarček belega vina. S to omako prelijemo napolnjene kruhke in jih za- pečemo v pečici. Zraven po- strežemo z regratovo solato in s kozarcem bujske malva- zije. Prlfietek ribolovne sezone S toplejšimi dnevi se je pričela nova ribolovna sezona, ki je na bregove akumulacijskih jezer in ribnikov privabila številne ribiče, da doživijo prvo potopitev plovčka in obču- tijo moč zapete ribe. Da bo prijem zanesljivejši, so poskrbele ribiške družine, ki so v ribolovne vode vložile več tisoč rib raznih vrst in velikosti. Od 1. aprila dalje je dovoljeno loviti postrvi v Savinji (revir RD Šempeter) toda le s potezanko. Dnevne ribolovne dovolilnice lahko kupite: Za Šmartinsko jezero: TTG Celje na železniški postaji; pri ribiški koči ob Šmartinskem jezeru; Ani Zlaus, Loče 8; Olgi Apotekar, Šmartno v Rožni dolini 41/b; Zinki Tepež, Run- tole 3, Škofja vas; Elizabeti Kruleč, Runtole 7. Škofja vas in Ireni Jamnišek, Bife, Šmarjeta pri Celju. Za Voglajno in Slivniško jezero: Železarna Store - glavna vratarnica; v gostišču Marice Mulej, Prožinska vas; v gosti- šču Pri mostu, Šentjur pri Celju; v gostišču Pri Šantl, Šent- jur pri Celju: Milanu Kokošar, Gorica pri Slivnici 60; Ignacu Holcinger, Rakitovec 8, Gorica pri Slivnici; Martinu Gajšek, Hotunje 2, Ponikva; Francu Kolar, Tratna 1, Grobelno in vsako soboto in nedeljo v ribiškem domu Tratna. Za Savinjo in ribnik Presarje: v domu ribičev v Presarju; Jožetu Oblak, gostišče Pri pošti, Braslovče; Ervinu Jelen, Polzela 79; Mariji Miklavžin, Šempeter 33 in Albinu Štor- man, fotoatelje, Rista Savina 1, Žalec. F. BOGADI 10. APRIL 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 29 Izhod Tovariši, tako ne gre več, najti moramo izhod. Tavamo v temi, nikamor ne gremo. Izhod je treba najti, izhod ... Pol udeležencev sestanka je Desede takoj spre- menilo v dejanja - odprli so izhodna vrata in odšli. Odmev Torkov posvet o sta- novanjskem gospodar- stvu so pripravili v dvo- rani glasbene šole, ki je znana tudi po dobri aku- stiki. So s tem želeli doseči,, da bo imela tudi razpra- va večji odmev! Ribištvo Na celjskem ob- močju so, tako zatr- jujejo celo strokov- njaki, dobri pogoji za razvoj ribištva. Žal se tega običaj- no zavedamo, ko pri- de do zastrupitve vode! Brez svetega Kot vse kaže, bomo na celjskem območju zgubili še en sveti kraj - Sv.Jungert naj bi uradno preimenovali v Šentjungert. Svetih krajev je tako pri nas vse manj - križamo pa se vse bolj! Kaj narobe? Zadnji čas smo lahko veliko prebrali in slišali o tesnem sode- lovanju med sozdoma Merx in Hmezad. Nekateri iz tega že sklepajo, da je med njima spet kaj narobe! Staro za novo V tovarni Gorenje se ta se ta čas srečujejo z novim načinom poslovanja staro za novo. Po starih cenah morajo proda- ti nove izdelke. Tako vsaj pravijo njihovi (zača- sni) odgovorni! Maj, maj, maj Maj, maj, maj cene ne zbezljaj, daj da še naprej lep boš ko! doslej. Maj, maj, maj upanja nam daj, da za naše delo bo denar za jelo. Maj, maj, maj povej nam ti, zakaj delo ni merilo za naše izplačilo. Priznanja Nekatere naše deiovne organi- zacije dobivajo na tujem polno mednarodnih priznanj. Bolje bi bilo, če bi tam dosegle višje cene! V Celju se vse bolj ozira- mo nazaj. Obnovili bomo staro go- stišče Kreuh, ponovno pa bomo tudi za javnost odpr- li priljubljeno gostišče Mli- narjev Janez. Upajmo, da bo tudi postrežba taka kot nekoč! Vegetarijanstvo je pravzaprav izhod iz zagate, k? čaka človeštvo v prihodnosti — Spremembe To je najbolj zdravo za vaše denarnice! LIK »SAVINJA« CELJE, n.sol.o. Mariborska 116, CELJE Komisija za delovna razmerja TOZD Pohištvo Celje, TOZD Žaga in TOZD Furnirnica Objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. Mozničenje pohištvenih elementov 2. Brizganje in polivanje pohištvenih elementov 3. Transportni delavec 4. Drobljenje odpadkov in čiščenje 5. Skladiščna dela na skladišču hlodovine in žaganega iesa 6. Pomožna dela pri pripravi hlodovine (delo na tri izmene) Poleg splošnih pogojev morajo kandidati za oprav- ljanje navedenih del in nalog izpolnjevati še nasled- nje posebne pogoje: Pod 1.: - poklicna lesna šola - KV mizar - 2 leti ustreznih delovnih izkušenj Pod 2.. 3., 4., 5. in 6.: - končana osnovna šola - eno leto delovnih izkušenj v lesni industriji Kandidatom nudimo stimulativne osebne dohodke, možnost napredovanja in dodatnega izobraževanja ob delu. Vse potrebne informacije v zvezi s sklenitvijo delov- nega razmerja lahko dobite v organizacijsko kadrov- ski službi vsak dan od 8.00 do 10.00 ure. V Makariosovem samostanu SiBtMMBIMIMSEMB^^ HUMI IIIHIM——IIIHPI»III HHHHI Povrnimo se v hriboviti predel Cipra - Trodos. Danes ga obiskujejo predvsem ljudje, ki bi radi tam v miru preživeli konec tedna. Trodos je zanimiv tudi poleti, ko se v dolini in ob obali temperature povzpnejo do skoraj 45 stopinj Celzija. Ljudi pričaka v Trodosu svež zrak. Tu imajo manjše hotele in počitniške domove. Otroci se vračajo v še do nedavnega zapuščene kmetije, kjer imajo prave vikende ter ob- delujejo zemljo. Pod vznožje Trodosa se zadnje čase naseljujejo tudi bogati Liba- nonci, ki so zapustili svojo porušeno do- movino. Izredno lepi so kampingi v tem hribovitem svetu, ki poleti ožive, urejena pa imajo tudi mesta za prirejanje pikni- kov. Obisk Trodosa seveda ne mine brez ogleda znamenitega samostana Kyyko, ki je izredno lepo urejen in obnovljen. Pravijo, da menihi v tamkajšnjih samo- stanih žive na veliki nogi. Priložnost sem imel, da sem si na hitro in naskrivaj ogle- dal prostor, v katerem živi en menih. Opremljen je bil razkošno, z bogatim po- hištvom, barvnim televizijskim spreje- mnikom in celo z glasbenim centrom z najsodobnejšim ozvočenjem. Toda to so že postranske stvari. V samostanu je ver- jetno najbolj čudovita cerkvena ladja, ki jo krasijo slike s srebrnimi in zlatimi ok- virji. Čudovite so ikone in kdo ve kakšna vsa darila, ki so jih prispevali vladarji iz dobršnega dela Evrope. Ponosni so na darila, ki so jih prispevali ruski carji in še bi lahko naštevali. Posebno mesto zavze- ma slika, ki prikazuje Marijo, po kateri se tudi imenuje ta samostan. V cerkvi je tudi pozlačen svečnik, darilo grške vlade Makariosu. Kot da bi se hoteli Grki opra- vičiti za to, da so hoteli nekoč strmoglavi- ti Makariosa. V samostanu vzbujajo pozornost tudi lično urejene sobice, ld so na voljo popot- nikom, ki zaidejo sem. Vsakdo, ki pride, pa ga zaloti noč ali pa nima denarja, lah- ko tam zastonj prenoči. Toda, le eno noč. Sicer pa idiliko vse bolj izpodriva turi- zem. V bližini samostana je lepo urejena restavracija, od koder se vidi v turški del otoka, blizu pa so tudi številne prodajal- ne spominkov in drugih stvari, ki seveda večino turistov dobro premamijo. Kakšnih petnajst minut hoda od samo- stana, desno v hrib, je mesto, kjer je po- kopan Makarios. Se za časa njegovega življenja so zgradili vse objekte, ki sodijo sem. Makarios sam si je želel, da bi bil pokopan prav na tem mestu, od koder se vidi na severni in na južni del otoka. Grob sedaj vsak dan obiskujejo Grki s Cipra in številni turisti. Vračamo se s Trodosa v dolino. Poz- dravljajo nas lepe vasice, mahajo nam otroci in brez tega, da bi se ustavili pod vznožjem romantičnega Trodosa, kjer ponujajo vino, da se človeku kar srce smeje, ko ga pije, seveda ne gre. Vasice v Trodosu so pripete v strme hribe, idilične in lepe. kjer je življenje težko, a vendarle ni nobena redkost človek, ki učaka sto in več let. 30. STRAN - NOVI TEDNIK mmammmmmmmmmmm 26. APRIL 1984 Ribja restavracija pri Žalcu vas vabi Včeraj je ponovno pričela obratovat znana ribja re- stavracija pri Žalcu, ki ve- dno privablja številne obi- skovalce. Morda ne bo odveč, če opišemo pot, ki pelje do tega zanimivega in Ponujalo vam dobrote Kaj vse bo mogoče dobiti v ribji restavraciji. Težko bi bilo našteti prav vse, zato omen mo le nekaj stvari z jedilnika: - ribji zrezek iz krapa - postrvi po tržaško lepo urejenega Gbjekta. Ko se peljete iz Žalca proti Grižam, zavijete pred mo- stom čez Savinjo na levo stran, od koder je do resta- vracije še kakšen kilome- ter. Sicer pa vas na ribjo restavracijo opozarja tudi tabla ob cesti. Ribja resta- vracija je v neposredni bli- žini Hmezadove ribogoj- nice. - skuše na žaru - lignji in - pečene sardele. K vsemu temu sodijo tudi ma- sleni krompir, različne solate in sladice, na voljo pa bo tudi več vrst pijače. Še zlasti je treba omeniti vina. Sicer pa že star pregovor pravi, da mora riba dvakrat plavati: v vodi in potem š; v vinu. Prav gotovo bo ribja restavraci- ja dobro obiskana. Objekt je lep, v notranjosti pa je restavracija okrogla. Zanimivo je, da lahko sami opazujete, kako vam bodo pripravljali ribe. Zaradi izredno lepe okolice priporočajo obisk restavracije tudi družinam z otroki. Še zlasti ob nedeljah in praznikih ter ob lepem vreme- nu. Lokal je primeren tudi za poslovna srečanja. V hotelu Prebold mesec palačink Hmezad Gostinstvo-Turizem vas vabi tudi v hotel Prebold, kjer res ne pripravljajo kakšnih presenečenj, pač pa stvari, ki so za ta hotel že običajne. Do kon- ca tega meseca pripravljajo v hotelu dneve fondujev. Že maja pa se začne tradicionalni mesec palačink, ki vsako leto privabi na stotine gostov. Letos bodo pripravljali kar dvajset vrst ra- zličnih slanih in sladkih pala- čink, ki jih boste lahko dobili ob vsakem času. Sladokusci že ve- do, da palačink v preboldskem hotelu ne bodo zamudili tudi to leto. SOZD HMEZAD DO GOS TIN S TVO- TURIZEM ČESTITA DELOVNIM LJUDEM ZA .1. MAJ. Restavracija bo odprta vsak dan, razen ob pone- deljkih, od 14. do 21. ure. 2g. APRIL 1984 NOVI TEDttiK - STRAN 31 32. STRAN - NOVI TEDNIK 28. APRIL 1984 Zarja le st memlsna (Eeleina i v žalski občini Raznolikost programov Je lahko tudi simbol uspešnosti Zarja iz Petrovč je ena izmed tistih organizacij združenega dela .v žalsl^ občini, ki je napravila pomemben na- predek v zadnjih nekaj letih, pa čeprav so ji nekateri še pred leti prerokovali kvečjemu slabe dneve. S pametno raz. vojno politiko in prizadevnostjo delav. cev je ta kolektiv dokazal, da lahko pod eno streho živijo tudi štiri tako različne dejavnosti kot so konfekcij, ska, lesna, kovinarska in pleskarska. Se pred leti so bile te dejavnosti loci. rane na različnih mestih, danes pa sov glavnem združene na industrijskem kompleksu v Petrovčah. Delovni po. goji so tako mnogo bolj ugodni in tudi to se pozna v doseganju dobrih gospo- darskih rezultatov. Sicer pa v Zarji pravijo, da jim prav pestrost proizvod- nega programa omogoča, da lahko laž- je prebrodijo tudi kakšne težje trenut- ke, ki se tu in tam pojavijo. Dejstvo pa je, da je Zarja danes trden kolektiv, ki ve kaj hoče. Dela je dovolj, večjih pro- blemov v oskrbi z materiali ni in tudi povpraševanje po Zarjinih izdelkih je vsepovsod v Jugoslaviji, zadnje čase pa vedno bolj tudi v tujini. Trdnost kolektiva se kaže v optimi- zmu, resnem delu in nenazadnje tudi v razvojnih načrtih, pa še bi lahko našte- vali. Tokrat smo obiskali delovne pro- store tozdov Zarje in v objektiv ujeli vsakdanji utrip z delovnih mest. Se nekaj je treba zapisati. Zarjo so ljudje v Petrovčah sprejeli za svojo in Zarja se odlično povezuje s krajevno skupnostjo. Odveč bi bilo naštevati, na katerih področjih vse sodelujeta. Dej- stvo pa je, da je Zarja tudi v teh dneh, ko v Petrovčah praznujejo krajevni praznik, še kako aktivna. V tozdu Kovinooprema imajo sedaj največ dela s proizvodnjo velikih strojev za usnjarsko industrijo Sovjetske zveze in Kitajske, kijih izdelujejo skupaj s Kostrojem, sicer pa izdelujejo tudi dele za dvigala in krmilne kabine za premične mešalce za beton. V tozdu Lesna industrija je eden izmed pogojev za uspeš- nost tudi sodobna oprema. Med nalogami v tem obdobju velja omeniti opremljanje Zagrebške banke v Poreču ter hotela Argentina v Dubrovniku. Tozd Modna konfekcija Zarje iz Petrovč se uvršča med najuspešnejše konfekcije v Jugoslaviji. O tem, da znajo v Zarji slediti evropska modna gibanja ni treba posebej govoriti, saj je prav to, poleg kakovosti izdelkov seveda, eden izmed glavnih pogojev za uspešno prodajo na zaho- dnoevropskih tržiščih. Pogled na del proizvodnje v tozdu Lesna industrija Takole lakirajo pohištvo Zarje, ki ima vedno več kupcev tudi v tujini. 10. APRIL 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 33 Stavbna zemljiška skupnost občine Žalec razpisuje na podlagi 33. in 34. člena Zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. I. SRS, št. 7/74) ter 20. in 21. členom Odloka o upravljanju, urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Ur. I. SRS, št. 20/78) in na podlagi sklepa skupščine Stavbne zemljiške skupnosti občine Žalec z dne 31. januarja 1984 Tip hiše v zazidalni soseski Zabukovica ni predpisan, bo pa določen z lokacijsko doku- mentacijo. Cena zemljišča kot odškodnina za pravico uporabe, znaša din 183,81 za m2 zemljišča. V ceni zemljišča ni upoštevan prispevek za spre- membo namenbnosti kmetijskih zemljišč, ki ga plača investitor posebej pred izdajo gradbene- ga dovoljenja. Stroški za komunalno ureditev znašajo 196,85 din za m2 zemljišča. Komunalna uredi- tev obsega: cestišče v makadamski izvedbi. Uspeli ponudniki morajo na lastne stroške zgraditi priključke ne cestno, vodovodno, ka- nalizacijsko in elektro omrežje. V ceni niso zajeti stroški vseh soglasij, ki jih plača investi- tor posebej pred izdajo lokacijske odločbe. Pri gradnji objektov v zazidalni soseski Za- bukovica je potrebno upoštevati geološko po- ročilo. Ponudniki za pridobitev stavbnih parcel v zazidlani soseski VI. Žalec morajo vplačati var- ščino v znesku 65.000,00 din, ponudniki za pridobitev parcel v zazidalni soseski Zabukovi- ca morajo vplačati varščino v znesku 30.000,00 din. Varščino se vplača na žiro račun Stavbne zemljiške skupnosti občine Žalec štev. 50750- 662-245. Interesenti lahko položijo varščino tu- di pri blagajni Samoupravnih interesnih skup- nosti v Žalcu, Kardeljeva ulica 12 na dan javne- ga natečaja, dne 9. 5. 1984 in sicer dve uri pred pričetkom natečaja. Varščina se ob uspeli po- nudbi obračuna kot delno plačilo kupnine, ob neuspeli ponudbi se vrne ponudniku brez obresti. Če pridobitelj po opravljenem javnem natečaju odstopi od pogodbe, se mu položena varščina ne vrne. Prednost pri pridobitvi zemljišča imajo: - ponudniki, ki so stalno zaposleni v kraju, kjer leži stavbno zemljišče, pred ponudniki iz oddaljenejših krajev - ponudniki, ki še nimajo primernega stano- vanja pred tistimi, ki tako stanovanje imajo - ponudniki z manjšimi dohodki na družin- skega člana pred tistimi z večjimi dohodki na družinskega člana - ponudniki z večjim številom družinskih članov, zlasti nepreskrbljenih otrok, pred po- nudniki z manjšim številom družinskih članov - borci NOB brez primernega stanovanja pred drugimi. Stavbno zemljišče pridobi ponudnik, ki v največji meri izpolnjuje prednostne pogoje na prioritetnem redu, če sprejme določeno ceno zemljišča in stroške komunalne ureditve. Rok za pričetek gradnje stanovanjskih ob- jektov je eno leto po sklenitvi pogodbe o oddaji zemljišča v uporabo, rok za izgradnjo objekta do II. gradbene faze pa tri leta po sklenitvi pogodbe. Ponudbe se dostavijo v zapečateni ovojnici na naslov: Stavbna zemljiška skupnost občine Žalec z oznako na ovojnici za »JAVNI NATE- ČAJ«. Ponudbi priložite: potrdilo o premoženjskem stanju in potrdilo o višini povprečnega osebne- ga dohodka interesenta in njegovih družinskih članov. Ponudnik lahko kandidira samo za eno parcelo. Rok za dostavo ponudb je 9. maj 1984. Odpi- ranje ponudb bo 9. maja 1984. Natečaj bo javen in ga bi izvajala komisija za izvedbo nate- čaja 9. maja 1984 ob 10. uri v sejni sobi Skup- nih služb SIS občine Žalec, Kardeljeva ulica 12. Za tiste parcele, ki ne bodo oddane na jav- nem natečaju 9. maja 1984, ostane natečaj odprt do 31. decembra 1984 s tem, da se bo v odprtem roku opravljal natečaj vsako prvo sre- do v mesecu ob 10. uri. Stavbna zemljiška skupnost občine Žalec si pridržuje zase in za izvajalca pravico posega v zemljišče za izgradnjo oziroma popravilo ko- munalnih naprav, pod pogojem, da se zemlji- šče uredi v prvotno stanje. Investitor je upravi- čen do odškodnine samo v primeru že urejene okolice objekta. Uspeli ponudnik nastopi posest in uporabo zemljišča, ko sklene pogodbo o oddaji zemlji- šča. Pogodbo mora skleniti v roku 15 dni po pravnomočnosti sklepa o izboru uspelega po- nudnika. Izklicno ceno mora uspeli ponudnik plačati najkasneje v roku 15 dni pa sklenitvi pogodbe. Interesenti si lahko ogledajo parcelacijske in zazidalne načrte sosesk na Stavbni zemljiški skupnosti občine Žalec vsak dan od 7. do 15. ure. STAVBNA ZEMLJIŠKA SKUPNOST OBČINE ŽALEC KOMISIJA ZA IZVEDBO JAVNEGA NATEČAJA 34. STRAN - NOVI TEDNIK 26. APRIL 1984 Praksa bi morala vzporedno s teorijo Mojster Krhlanko Iz Vojnlka se še vedno uči Mojstra Krhlanka lahko najde- te v Vojniku, kjer opravlja obrt, ki je v današnjih časih zelo iskana in cenjena. Gre za napeljavo oziroma montažo centralne kurjave in vodovo- da. Za ta dela je Anton Krh- ljanko pravi mojster, saj se je tovrstnih veščin učil v tujini, tam kjer je tovrstna »tehnika« precej na višji ravni kot je pri nas. Z mojstrom Krhlankom je težko priti na sestanek. Pa ne zato, ker bi se z ljudmi nerad sestajal, ampak preprosto zato, ker ga v njegovi delavnici nava- dno ni najti. Njegovo delo ni v delavnici, ampak predvsem na terenu. Ker pa smo bili dovolj vztrajni, smo ga nekega dne le našli doma. Takrat smo izvedeli veliko zanimivega o poklicu, ki ga opravlja. Povedal nam je, da je odšel v tujino kmalu po odsluženju vo- jaškega roka. Ker pa je bil takrat še mlad in ves navezan na dom in svojo deželo, v tujini ni zdržal dolgo. Po dobrem letu in pol se je vrnil domov, med svoje ljudi. Leta 1969 je pričel z obrtjo. Kot pripoveduje, začetek ni bil lahek. Ljudje imajo do novega obrtnika sprva nezaupanje, zato se je treba z delom, strokovnost- jo in soiidnostjo potrjevati. Za vsako stranko posebej se je tre- ba boriti. Danes je dela dovolj Anton Krhlanko se danes res ne more pritoževati, da ima dela premalo. Dovolj ga je, včasih ce- lo preveč zanj in za njegove štiri pomočnike, sodelavce. Skupaj napeljujejo strojno instalacijo - centralno kurjavo vseh vrst ter vodovodno napeljavo. Pri mojstru Krhlanku zapo- sleni delavci so si znanje in iz- kušnje pridobili ob vsakdanjem dolgoletnem delu. Kaže pa, da je družina Krhlanko nekako ro- jena za ta poklic, saj sta se tudi' Tonetova brata Martin in Štefan odločila za poklic, ki ga oprav- ljata skupaj z bratom, moj- strom. Anton Krhlanko pravi, da sta mu brata kot desna roka, saj sta pri njem že dobrih deset let. Prav to bratsko poslovno oziroma strokovno sodelovanje je rodilo že marsikateri uspeh. Anton Krhlanko vrši svoje usluge na individualnih hišah in za nekater organizacije združe- nega dela. Tako je že več kot šest let njegova ekipa nepogreš- ljiva pri modernizaciji celjske bolnišnice. S pogodbo ga veže tudi sodelovanje z Gradbenim podjetjem Laško in s samou- pravno stanovanjsko interesno skupnostjo občine Laško. Dela tudi za podjetje PTT in drugje, tam pač, kjer ga potrebujejo. Tudi manjših okvar se loteva, kar sicer zaslužka ne prinaša, a ker se delo meri po uslugah, to- vrstnih opravil Krhlanko iz Voj- nika ne odklanja. Jabolko ne pade daleC od drevesa Ob obilici dela, ki ga sprem- ljajo skrbi okoli nabave repro- dukcijskega materiala in časa, ki ga je vedno premalo, Anton Krhlanko vedno razmišlja, kako bi se dalo delo izboljšati, vnesti novosti vanj, ga posodobiti. Tu- kaj pa mu je v veliko oporo nje- gov sin, ki ob šolanju opravlja delovno prakso kar pri očetu, ki ga tudi štipendira. Skupaj sta že zasnovala zamisel o posebni na- pravi, ki bi prišla prav zlasti pri velikih okvarah. Seveda pa je ta pridobitev stvar časa oziroma prihodnosti. In ker se na svojem področju dobro spozna na raz- mere in pogoje, ima mojster Kr- hlanko pripombe na program usmerjenega izobraževanja. Zanj pravi, da v praksi ni učin- kovit. Teorija je namreč drugač- na od praktičnega dela »in prav v našem poklicu se srečujemo vsak dan z novostmi, vsak dan se moramo učiti, četudi svoj po- klic še tako dobro poznamo«, pripoveduje mojster. Prepričan je, da je le delo in ob njem izkuš- nje tisto, na kar se bomo morali opirati v našem malem gospo- darstvu, pa tudi drugod. Iz furmanstva je zrasla trdna obrtniška družina Oče Jože Hojnlk Je zamenjal konjsko vprego za avtomobil, žena Slava In hči Hevenka Kveder pa sta se lotili predelave lesa Začelo se je s konjsko vprego. Komaj petnajstlet- ni Jože Hojnik se je takoj po osvoboditvi lotil prevaža- nja ruševin iz mesta. Trplje- nje je bilo s konji, a zaslu- žek je bil dober. Potem pa so, čez 15 let, glavne pro- metne žile za konje zaprli. Jože se je že toliko privadil samostojnosti, tako mu je prevozništvo stopilo v kri, da je konje zamenjal za av- tomobil. Še vedno mu je zvest, tako kot je zvest Slovenjalesu. Ze 22 let prevaža zanj in spada med njegove najstarejše de- lavce v Celju. Kljub temu je že pred leti ugotavljal, da bo prevozniški kruh vedno bolj grenak. Iz tega je zrasla v do- mači hiši v Zadobravi še ena obrt - predelava lesa. Zamenjali sta svinčnik za hlode Ne, ni bilo lahko začeti. Obe: mati Slava in hči Ne- venka sta zamenjali svinčnik za težke hlode in deske. Sla- va je pred tem 28 let učila nadobudneže prvih in dru- gih razredov na osnovni šoli Ljubečna, hči je delala v pi- sarni, kot ekonomski tehnik. »Sprva sem pogrešala otro- ke, vsaj dokler se ni rodila vnukinja. Tako sem se odlo- čila zaradi zdravstvenih ra- zlogov. Res imamo veliko dela, a delam kadar in koli- kor morem. Pri otrocih dela ne moreš prilagajati svojega počutja,« razloži svojo odlo- čitev Slava. Hči Nevenka je še bolj odločna: »Rada de- lam vse, samo da mi ni treba sedeti v pisarni. Saj je bilo sprva težko, a sedaj, po petih letih, ne bi več zamenjala.« Veliko dela opravita obrt- nici s pomočjo štirih zaposle- nih delavcev, ki so že od za- četka zvesti hiši. Brez dobre strojne opreme seveda tudi ne bi mogli lani narediti 50.000 kvadratnih metrov stenskih, talnih in stropnih oblog, niti nekaj tisoč palet za stalne odjemalce po celi Jugoslaviji. Kar 99 odstot- kov odjemalcev so organiza- cije združenega dela, le slab odstotek zasebniki. S pridnostjo in dobro voljo je šlo, čeprav je vedno več potov potrebnih, če se v stro- jih kaj pokvari, čeprav je hu- da zima onemogočala spravi- lo hlodovine in so prvič mo- rali po les namesto na Koro- ško in na Pohorje, kar do Za- greba. Če veliko defaš, nekaj Imaš Obrtništvu kljub spre- membam, kljub izboljša- vam, še ne cvetejo samo roži- ce. Davčna politika je vzpod- buda samo do določene me- je: »Pravimo, naj bi bil člo- vek plačan po delu, a danas še ni tako,« ugotavlja Jože. Primerov mu ne manjka. Obrtnik vseh stroškov eno- stavno ne more niti prikaza- ti, prostega časa skoraj ne pozna. Popravila strojev ča- kajo popoldneve, sobote, ne- delje. Med dopustom je tre- ba narediti remont in vse ti- sto, za kar sicer zmanjka ča- sa. »So pa seveda tudi pre- dnosti. Ce veliko delaš, ne- kaj od tega tudi imaš, pa še doma si lahko,« pravi žena Slava, Jože pa doda: »V služ- bi si osem ur, potem zapreš vrata in greš. Obrtnik nikoli ne zapre vrat pred delom. A ni težko. Saj je delo tudi ho bi.« Bo tudi mala Ema stopila na obrtniško pot svoje mame Nevenke Kveder in njenih staršev - Jožeta in Slave Hoj- nik? Povezanost obrtnikov in štirih zaposlenih delavcev je vtkana tudi v nagrajevanje. Delavci so plačani po meseč- nem prometu, zaslugo zanj pa imajo vsi. Očitno je to dober način, saj noben delavec v predelavi lesa od obeh obrtnic še ni odšel. Navsezadnje imajo kot člani sindikata tudi enake pravice, kot bi jih imeli drugje. APRIL 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 35 Zadovoljni gostje - polna gostilna ...............................HM III HI I MIHI !■! Illllllllll—........I.....................III11II...............HllllHiiillM......1.....11...........................IIIMIII Mil lllll,.......Illlllllli——S Tak Jo osnovni zakon v gostinstvu, kot ga razumeta Marica In Alojz Zidanšek »Gost od mize ne sme lačen in neza- dovoljen,« to je pravilo, ki se ga gostil- ničarja Marica in Alojz Zidanšek držita že od vsega začetka. In prav pošteni odnos do gostov je tisti, ki polni njuno gostilno v Bukovžlaku, nasproti Pli- narne. Zidanškova sta najprej poskusila v Šmarju pri Jelšah, kjer sta uredila prije- ten bife. Pred enajstimi leti pa sta kupila to, takrat že precej zapuščeno gostilno. »S prejšnjo lastnico smo se dogovorili, da lahko poravnava kupnino v obrokih na tri leta,« se spominja nakupa gospo- dar Alojz. Vendar pa si Zidanškova tudi po treh letih nista mogla oddahniti. Ves ostanek dohodka sta vlagala v razširitev in obno- vo gostilne. Stavbo sta nadzidala, da je ves spodnji del namenjen za gostilno, obnovila sta točilnico, sobo za goste, po- polnoma preuredila kuhinjo in sanitari- je, sedaj pa urejata še posebno sobo za goste. Enajst let že nisva bila na dopustu, letos pa bova mogoče le odšla na morje,« je potarnal gospodar in v isti sapi dodal, da morata odplačati še precej kreditov, ki sta jih najela za obnovo gostišča. »Ce je nad vrati napis ,Gostilna', po- tem moraš to tudi opravičiti in gostu ponuditi tisto, kar pričakuje. Tudi prija- zen nasmešek in dobra postrežba sodi sem,« meni gospodar, ki je začel kot že- lezničar, kasneje pa presedlal med go- stince. Zidanškova sta tudi ena redkih oštir- jev, ki sta vpeljala red v svoj lokal. »V začetku je bilo kar precej težav, se spominja Alojz, toda vztrajali smo in vi- njenim gostom nismo stregli z alkoholni- mi pijačami. Tako že dolgo ni prišlo do pretepov ali resnejših sporov v našem lokalu.« Gospodar je tudi izrinil kajenje iz majhne točilnice. »Prostor je majhen, zato so ga kadilci hitro zadimili. Za tistega, ki je delal za točilno mizo, je bilo to preveč naporno in škodljivo, sedaj pa je veliko boljše. In tudi gostje se dosledno držijo tega,« je z zadovoljstvom ugotavljal Alojz. Posebno poglavje so cene. Ko je nane- sla beseda nanje, je Alojz prvič nekoliko vzkipel: »Mislim, da bi morali imeti go- stinci večjo svobodo odločanja, še pose- bej glede cen.« Pri točilni mizi tako še vedno prodaja- jo kuhana jajčka po 15 dinarjev - po toliko jih kupita na tržnici in jih torej ponujata s čisto izgubo. Zrezki so še ve- dno po 150 dinarjev. Malice po 70 oziro- ma 60 dinarjev sta prenehala kuhati. Se- daj ponujata delavcem Plinarne in okoli- ških tovarn le še malice po naročilu. Ker so okusne, se vsako dopoldne tare go- stov. »Res je, da nekaj stvari prodajava z izgubo. A kaj, gostu moraš nekaj ponudi- ti, iz našega lokala ne sme nezadovoljen, zakaj potem se drugič ne bo vrnil. Mi- slim, da bi morali cene bolj svobodno oblikovati. Vsak bo rad plačal, če bo do- bil na mizo okusno pripravljeno hrano, če bo dobro in prijazno postrežen,« meni Alojz. Zaradi tega, poštenega odnosa do go- stov, je gostilna tudi vedno dobro obi- skana, čeprav mimo nje ni speljana no- bena pomembnejša cesta in je nekako kar oddaljena od gosteje naseljenih pre- delov Celja. Gostilna Zidanšek v Bukovžla- ku 193 je odprta od 8. do 16. ure vsak dan, razen nedelj in državnih praznikov. Tel. 25-732. Sarlahovi ne poznajo reklamacije ■KSBSBHHHSSBHBKBHRBSSHR^ Šariah Stane In Vera. Popravilo tovornih vozii In Izdelava drobnih kovinskih predmetov Stane in Vera Šariah sta se vrnila iz začasnega dela v Zvezni republiki Nemčiji ieta 1973 in se odločila, da bosta odprla samostojno obrt. Stane se je odločil za po- pravilo tovornih vozil in ko se danes ozre nazaj pravi, da bi tudi zdaj tako ravnal, s to razliko, da bi imel obrt, ki zahteva manj ročnega dela. Zaradi tega sta se z ženo Vero tudi odločila, da začneta še z izdelo- vanjem drobnih kovinskih predmetov. Obrt sta odprla pred dvema letoma in po začetnih težavah je delo dobro steklo. V obrtni delavnici na Zadobrovi 39 c v Škofji vasi popravljajo tovorne avtomobile vseh znamk, tudi Zastavo in Tam-Magirus, ker je povpraševanje tako veliko, da Avto- Celje velikokrat ne more pokriti potreb. Av- to-Celje Šarlahovim posodi od časa do časa tudi material, ki ga je danes vse težje dobiti. V njihovi delavnici iščejo usluge, poleg Ce- ljanov, tudi stranke iz Hrastnika, Kumrovca in iz celotne Savinjske doline. Stranke so s storjenimi uslugami izredno zadovoljne. Te- mu primerno imajo Sarlahovi že prek sto stalnih strank. Njihove usluge največkrat koristijo: Javna skladišča iz Celja, SIP Šem- peter, delovna organizacija Steklar iz Celja in Pozd Leskovšek. V delavnici popravljajo tudi traktorje, vendar se stranke teh popra- vil ne poslužujejo veliko. Tako opravljajo v glavnem manjša popravila, kar jim je pa čisto prav, ker so težave z nabavo rezervnih delov velike. Ce je potrebno, popravijo v delavnici tudi osebne avtomobile. Poleg po- pravil tovornih vozil, opravljajo tudi redno vzdrževanje in pranje tovornjakov. Večina drobnih kovinskih izdelkov, ki jih naredijo v Sarlahovi delavnici je namenjena za izvoz. Nemalokrat gre za izdelke, ki so jih naše delovne organizacije prej uvažale. Šar- lahova pa izdelujeta tudi povsem nove iz- delke. Tako sta naredila projekt in izdelala paralelogram za tehtnice, ki jih Libela iz Celja izvaža. Ne sodelujeta pa samo z Libe- lo, temveč tudi z Gorenjem iz Titovega Vele- nja, z IMP Ljubljana in z Rinko in Vulkani- zacijo iz Celja. Zaenkrat poslovni partnerji plačujejo njihove izdelke v dinarjih, ker pa je potrebno večino materiala uvoziti, bodo Sarlahovi kasneje, ko bo izdelkov več, sku- šali dobiti tudi devize. V delavnici izdelajo na mesec 10.000 paralelogramov in 200.000 objemk, kar je zaenkrat dovolj. Šarlahova pa kljub temu že razmišljata o razširitvi, vendar izključno v obliki novih izdelkov. Za izdelavo le-teh pa so potrebni tudi novi stro- ji, ki so dragi. Poleg tega nihče ni priprav- ljen pomagati s sofinanciranjem, zato jih bosta Šarlahova kupila šele takrat, ko bosta s poslovnimi partnerji sklenila pogodbe o dolgoročnejšem sodelovanju. V delavnici delajo poleg Sarlahovih še štirje delavci, ki so priučeni in sicer: Edi Rupnik, Peter Kline, Franci Pogladič in Bo- ris Arzenak. Zaslužijo okoli 13.000 din, po- skrbljeno pa je tudi za njihov letni oddih. Šarlahova sta kupila prikolico, ki je postav- ljena v Umagu in je namenjena izključno za letni dopust delavcev. Kljub temu je delav- cev še vedno premalo in čeprav jih Šarlaho- va nudita tudi številne druge ugodnosti, ni pravega zanimanja za popravilo tovornja- kov. Najtežje je dobiti pomočnika, ker so vsi raje zaposleni v delovnih organizacijah, kjer sicer zaslužijo manj, vendar to nadoknadijo s popoldanskim delom. Nekaj pa zaenkrat nedvomno drži, Šarla- hovim, kakor tudi njihovim strankam, se ni treba bati za naslednika. Sin Sašo, ki obi- skuje peti razred osnovne šole, se že zdaj zanima za delo v delavnici. Pred kratkim je sam projektiral in izdelal prikolico za kolo. 36. STRAN - NOVI TEDNIK 26. APRIL 1984 APRIL 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 37 38. STRAN - NOVI TEDNIK 26. APRIL 1984 APRIL 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 39 40. STRAN - NOVI TEDNIK 26. APRIL 1984 ^amam^ Pase! je krave in se zaljubil ¥ vlak Tako je začel svojo pripo- ved Alojz Peterka, te dni šteje zadnje ure delovne do- be kot šef železniške postaje na Grobeinem. Dom si je po- stavil v bližnji Ponikvi, pa čeprav je bil rojen v Raki- čanu. Kot delavec na želez- nici pa je obredel domala vse večje in manjše postaje po Sloveniji. Alojzev oče je bil čevljar z nekaj obdelovalne zemlje in doma je bilo pet otrok. »Kot otrok sicer nisem bil lačen kruha, toda izobilja nisem poznal,« pripoveduje Alojz Peterka z rahlim, sočnim in valovitim prekmurskim na- rečjem zabeljenim z vrsto besednih posebnosti. »Kot otroci smo morali ta- krat doma tudi veliko delati, učili pa smo se v večernih urah, ali takrat, ko smo pasli krave. Tako sem tudi spoz- nal vlak, ki je vozil mimo pašnika Všeč mi je bil in leta 1947 sem odšel na železniško postajo v Murski Soboti. Ve- liko ljudi je bilo tam, ki so prihajali in odhajali. Opazo- val sem tudi mladega, čvr- stega fanta, vlakovnega od- pravnika, v zlikani beli uni- formi. Občudoval sem ga in v duši sem začutil, da bi to tudi jaz rad postal. Brez vsa- kega pomisleka sem vstopil v pisarno šefa postaje in ga vprašal, če bi me sprejeli v službo. Končalo se je tako, da sem odšel domov in na vse skupaj pozabil, nakar sem dobil čez mesec dni pi- smo, da sem nastavljen kot pripravnik vlakovnega od- pravnika XI skupine na po- staji v Novem mestu. Zraven sem dobil tudi brezplačno vozovnico. Starši pa se s tem niso strinjali in oče je dejal, da je to pretežka ter nevarna služba. Na pot mi ni dal niti dinarja. Sam sem imel pri- hranjenih 50, vzel sem velik star kovček, kolač kruha, ne- kaj perila in se odpravil v ne- znano. Dobro se spominjam, da sem jedel dva dni samo kruh in pil vodo, na železni- ški postaji v Ljubljani pa sem si kupil pet komadov Drava cigaret.« Alojz je pripotoval v No- vo mesto.., »V popoldanskih urah je bilo. Javil sem se vlakovne- mu odpravniku, ker šefa ni bilo v službi. Svetoval mi je, naj grem v hotel ter tam pre- spim. Toda kako, če sem bil brez denarja. Moj hotel je bi- la za tisto noč klop v parku.« Naslednji dan je bilo že bo- lje. Šef je Alojzu uredil pre- hrano v železniški restavra- ciji, plačal pa jo je ob prvi plači. Stanoval je v samosta- nu pri menihih. »Ni mi bilo všeč, vendar streho nad gla- vo sem le imel.« Po dveh mesecih je odšel v prometno šolo v Vižmarje, nato pa je služboval na Ptu- ju, Teznem, Ljutomeru, Sla- tini Radencih, Ponikvi in Grobeinem. Še kot mlad člo- vek je leta 1951 prevzel me- sto šefa postaje v Mestinju, od koder je po petih letih od- šel za daljše obdobje v Gro- belno. »Sicer pa sem službo- val na vseh železniških po- stajah severno od Zidanega mosta razen v Celju, Dravo- gradu in Mariboru.« Pred odhodom v pokoj je Alojz Peterka ocenjeval svoj življenjski cilj. »Dosegel sem ga. Z želez- ničarsko službo sem začel in bom tudi končal. S svojo službo sem bil kljub težavam vedno zadovoljen. Za višjimi položaji nisem nikoli strmel, pa čeprav sem aktiven tudi na družbeno političnem po- dročju. Tudi v zasebnem živ- ljenju sem dosegel svoj cilj. Imam družino, dva preskrb- ljena otroka, štiri vnuke, z lastnimi žulji sem si sezidal skromno hiško in srečen sem.« In kdaj je bil Alojz najbolj srečen? »Takrat, ko mi je šef posta- je dovolil, da sem si prvič nadel rdečo kapo in odpravil z dvignjenim loparčkom pot- niški vlak. Imel sem obču- tek, da me opazuje ves svet!« AJojzovo življenje je bilo tako bogato, da je zanj dobil tudi vrsto priznanj. Ponosen je na kipec športnika (sam je bil vrsto let športni delavec) in na priznanje ob 25 letnici telesne kulture v svobodni Jugoslaviji, priznanje ob 30 letnici OF, dragocen spomin mu je značka za samouprav- ljanje iz leta 1970 ter seveda medalja dela, ki jo je dobil leta 1971 od tovariša Tita. Kaj bo aktivni, prizadevni, šaljivi in nabriti Alojz počel od konca letošnjega leta da- lje, ko bo v pokoju? »Imam malo vrta s sadjem. Pridite in poglejte. Pa vnuke bom varoval, dokler me bo- do poslušali.« Se vračate v rodni Raki- čan? »Se. Pogostokrat. Zal pa vedno več pravih prijateljev srečam na pokopališču.« TONE VRABL Kapitalen ulov Da so v Šmartinskem jezeru velike ribe, sta v ponedeljek dopoldne dokazala Ivan Čretnik, ki je ulovil soma dolgega 155 cm in težkega 28 kg ter Stane Odlazek z 8 kilskim somom. F. BOGADI Bodice Izrek pravi: V slogi je moč - in kot da bi se držali tega izreka mnogi splošno delajo pufe. Zmotno je misliti, da je za rentabilnost podjetja dovolj že dejstvo, da se direktor piše Dolar. Imam občutek da kmete še najbolj spo- štujejo šahisti. Nekateri toliko časa iščejo luknje v za- konih - da se znajdejo v luknji. Kamuflaža trgovskih artiklov predstav- lja znak za alarm pred eksplozijo cen. Je še ena športna panoga v kateri smo Jugoslovani absolutni prvaki - šprint da- leč stran od odgovornosti. MARJAN BRADAČ Mehove Micke urne petš »Še nikoli mi ni bilo tako dobro kot zdaj, ko sem v domu«, se je pohvalila Marija Izo- tov, stanovalka v Lambrehtovem domu v Slovenskih Konjicah. Devet križev ji je upognilo hrbet, a duha ne. Marija je polna iskrivih domislic, vedra in dobre volje, da je kaj, V prijetni, svetli sobici zelenijo rože, naokrog pa so postav- ljeni kvačkani pajacki in klobučki vseh veli- kosti. Volna in igla sta zdaj njena največja ljubezen. Za koga vse to splete? »I, za tiste- ga, ki ga imam rada«, se odreže in s smehom napolni izbico. Ko takole vrti nit med prsti, pa ji spomini radi uidejo v preteklost. Ni ji bilo lahko kot dekletu in mladi ženi, zato je zdaj toliko bolj zadovoljna z varnim zavet- jem v domu. Služila je kot kuharica, potem pa se je omožila z železničarskim delavcem. Prišla je vojna, mož je bil premeščen v Kraljevo. Šla je z njim, ne da bi slutila, da se bo nazaj vrnila sama. Moža so leta 1941 kot talca ubili Nemci. Ob tej pripovedi Marija utihne. Ne govori rada o dneh, ki so ji ukradli mladostno ve- drino in materinstvo. Ostala je sama. Ko je slekla črnino, je tudi ona z drugimi dekleti prepevala ob kmečkih opravilih in se pove- selila, kot so se nekdaj veselili na vasi. Urno je znala vrteti petč, zato je bila med fanti še pobej priljubljena, »Ko sem se nekoč oble- kla v maškaro, sem shšala, kako so fantje govorili: pod noge glejte, boste videli, kate- ra je Mehova Micka«, se je še pred dnevi nagajivo spomnila utrinka iz mladostnih let. In tako prepleta spomine tudi ko je sama v sobici. Zna pa se tudi še poveseliti skupaj z ostalimi stanovalci. Najbolj luštno je na četrtkovih večerih«, pravi. »Tedaj se pove- selimo, zapojemo in se nasmejimo, kot veli- ka družina smo.« MATEJA PODJED