Nočni tatovi vlomili v novogoriško banko Nova KBM Na festivalu Iperporti o pomenu literarnega prevajanja Klop se je tokrat odpravil na potep vVileš, na ogled nove Ikee, - švedskega čudeža v deželi furlanski / 22 Primorski Iran sprejel ponujeno roko Martin Brecelj Kot kaže, so se zadeve okrog spornega iranskega jedrskega programa naposled le začele urejati. Teheran je včeraj sprejel predlog Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) z Dunaja o bogatenju iranskega urana v tujini, pa čeprav z nekaterimi popravki. Prav tako so se včeraj vrnili na Dunaj inšpektorji IAEA, potem ko so v Iranu pregledali pred nedavnim razkriti tretji iranski objekt za bogatenje urana v bližini mesta Kom, in to s pomirjujočimi ugotovitvami. Skratka, Teheran se pozitivno odziva na zahteve ZN oziroma šesterice držav, ki v njihovem imenu vodijo pogajanja (gre za stalne članice Varnostnega sveta in Nemčijo), da bi preverile, ali Iran res spoštuje določila Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja iz leta 1967. Iran razpolaga z jedrsko tehnologijo že kakih dvajset let. Sum, da namerava izdelati jedrsko bombo, se je porodil leta 2002, ko je začel graditi centralo za bogatenje urana v Natancu. Potem j e tak objekt nastal v Isfahanu, zdaj pa podobnega gradijo še v bližini Koma. Vzporedno s tem je IAEA, ki nadzira spoštovanje pogodbe iz leta 1967, postavljala vse več zahtev do Irana, ki pa jih je Teheran redno izigraval, tako da je Varnostni svet ZN sprejel večkratne sankcije proti njemu. Stvari so šle tako daleč, da so ZDA za časa Georgea Busha začele glasno razmišljati o možnosti vojaškega posega, tudi indirektnega prek Izraela. Stvari so se obrnile po izvolitvi Baracka Obame v Belo hišo. Že v svojem umestitvenem nagovoru 20. januarja letos je Teheranu ponudil roko, »če bo le oprl pest«, in potem na tem stališču vztrajal. A to ni bilo vse. Obama se je s predložitvijo resolucije, ki jo je Varnostni svet ZN pod njegovim predsedstvom odobril 24. septembra letos, resno zavzel za nadgradnjo pogodbe iz leta 1967, ki v resnici postavlja države z jedrskimi arzenali v privilegiran položaj, kar seveda moti tudi Teheran. Ne nazadnje pa se je odpovedal pro-tiraketnemu ščitu v Evropi, s čimer je pridobil podporo Rusije, ki je doslej ščitila Iran. Iranskemu režimu tako ni preostalo drugega, kot da sprejme ponujeno roko, sicer bi tvegal še večjo mednarodno izolacijo kot doslej, kar bi ga dodatno ošibilo tudi navznoter, saj se zlasti po spornih junijskih predsedniških volitvah sooča z vse zahtevnejšo opozicijo. Seveda pa to tudi pomeni, da bo obetajoči se dogovor z mednarodno skupnostjo paradoksalno okrepil Ahmadinedžada. A je že tako, da se je treba zadovoljiti z manjšim zlom. dnevnik PETEK, 30. OKTOBRA 2009_ Št. 257(19.656) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Po številnih napadih premierja in drugih predstavnikov vladne večine na sodstvo Na vseh sodiščih protestna zborovanja Berlusconijev glasnik Bonaiuti zagotovil, da se bo premier soočil s procesi trst - Včeraj na Večstopenjski šoli pri Sv. Jakobu Praznik solidarnosti Učenci izročili združenju Unitalsi 150 kilogramov plastičnih zamaškov za nabavo invalidnega vozička TRST - V Kettejevi dvorani Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu je včeraj dopoldne potekal Praznik solidarnosti, na katerem so šentjakobski učenci in učiteljice izročili predstavnikom združenja Unitalsi sto petdeset kilogramov plastičnih zamaškov za nabavo invalidnega vozička. Zamaške so na šentjakobski šoli začeli zbirati v šolskem letu 2006-2007, ko so pristopili k projektu 3 erre, ki je usmerjen v okoljsko vzgojo s posebnim ozirom na osveščanje o pomenu ločenega zbiranja in predelave odpadkov. Po včerajšnjem prazniku, ki je minil v znamenju lepega kulturnega programa, se bo zbiranje nadaljevalo. Na 8. strani RIM - Italijansko sodstvo odločno odgovarja na ponavljajoče se napade predsednika vlade Silvia Berlusconija, njegovih odvetnikov v poslanskih klopeh in drugih predstavnikov vladne večine. Včeraj so bila v vseh sodnih palačah na Apeninskem polotoku zborovanja, na katerih so sodniki in javni tožilci izrazili svojo veliko zaskrbljenost. Podtajnik pri predsedstvu vlade Paolo Bonaiuti pa je medtem napovedal, da bo premier kljub vsemu sedel na zatožno klop. Za zdaj naj bi torej vlada ne pripravljala novih zakonov »ad personam« za rešitev premierja, čeprav marsikdo temu ne verjame. Na 6. strani Tondo: Plačujte davke v naši deželi Na 4. strani Osemnajstletni Goričan prečkal mejo in trčil Na 15. strani Družba Adria Link spremenila traso v Gradišču Na 15. strani Jelko Kacin in Rudi Pavšič o krizi SSG Na 7. strani Razstrelili bombe, najdene v strugi Timave Na 8. strani jedrski program IAEA prejela odgovor Teherana DUNAJ - Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je včeraj potrdila prejem "začetnega odgovora" Irana na svoj predlog glede bogatenja urana v tujini, ob čemer pa je agencija poudarila, da so potrebna nadaljnja posvetovanja. Iran je pred tem sporočil, da je IAEA predal pozitiven odgovor na predlog. Tega je podprl tudi iranski predsednik Mahmud Ah-madinedžad. V nagovoru, ki ga je prenašala iranska televizija, je ocenil, da se je Zahod namesto za konfrontacijo odločil za sodelovanje. Na 13. strani evropska unija Vrh sinoči dosegel načelen dogovor o Češki BRUSELJ - Voditelji držav in vlad EU so se včeraj popoldne zbrali na dvodnevnem vrhu v Bruslju. Sinoči so izmenjali so stališča glede finančne pomoči državam v razvoju pri njihovem boju proti podnebnim spremembam, ob delovni večerji pa so se načelno dogovorili v zvezi s češkimi zahtevami glede Lizbonske pogodbe. Dogovor naj bi po različnih navedbah zagotovil, da bo evroskeptični češki predsednik Vaclav Klaus podpisal pogodbo. Češka naj bi imela možnost doseči nekatere izjeme, podobno kot Irska. Na 13. strani polemika Film Trst je naš je zelo razburil ezulsko zvezo SEŽANA - Slovenski film Trst je naš je še pred sežansko premiero zelo razburil ezulsko zvezo Unione degli istriani in posebno njenega predsednika Massimiliana Lacoto. Včeraj je v zvezi s tem filmom celo zahteval poseg italijanskega zunanjega ministra. Lacote (še) ne moti film, pač pa njegovi plakati in televizijski napovedniki. Predsednik ezul-skega združenja rabi težke besede in obtožuje režiserja in pro-ducenta filma. Na 2. strani slovenija Zasegli veliko količino orožja LJUBLJANA - Ročna bomba, ki je bila uporabljena za nedeljski bombni napad v Kranju, izvira iz vloma v skladišče na poligonu v Povhovi jami pri Pivki. Policisti so v preiskavi zasegli veliko količino najrazličnejšega orožja, ki naj bi bilo namenjeno trgovini z orožjem. Slovenijo na področju tihotapljenja zaznamuje njen geo-strateški položaj, saj se nahaja na južni balkanski poti, ki vodi v zahodne države EU, kjer se največkrat nahajajo naročniki. Na 2. strani 670 Četrtek, 29. oktobra 2009 ALPE-JADRAN / trgovina z orožjem - Bombni napad v Kranju policiste pripeljal na pravo sled Kriminalisti zasegli večjo količino ukradenega orožja Geostrateški položaj Slovenijo pri tihotapljenju orožja postavlja na južno balkansko pot LJUBLJANA - Ročna bomba, ki je bila uporabljena za nedeljski bombni napad v Kranju, izvira iz vloma v skladišče na poligonu v Povhovi jami pri Pivki, je na novinarski konferenci včeraj povedal direktor uprave kriminalistične policije Aleksander Jevšek. Policisti so tudi zasegli večjo količino orožja in tako preiskali vlom v skladišče. Predmeti, ki jih je zasegla policija, so bili zaseženi v objektih, ki jih je uporabljal 20-letnik iz okolice Pivke, ki so ga prijeli v Metliki, je pojasnil direktor Policijske uprave Postojna Iztok Štucin. Med zaseženimi predmeti je bila po njegovih besedah tudi listinska dokumentacija, ki nedvomno dokazuje, da gre za orožje, ki izvira iz poligona 208 v Povhovi jami. Direktor postojnskih policistov je opisal tudi potek preiskave. Z intenzivnim zbiranjem obvestil o bombnem napadu so postojnski kriminalisti po njegovih besedah začeli na podlagi prijetja štirih osumljencev, od katerih so bili trije prijeti doma z območja PU Postojna. V sodelovanju s kranjskimi kriminalisti so od 26. do 28. oktobra opravili šest hišnih preiskav pri petih osebah. Najprej so preiskovali tri osumljence, prijete v Metliki, stare 20, 25 in 39 let. Kasneje se je preiskava razširila še na 19- in 20-letna osumljenca, kot pomagača pa sta sodelovala tudi dva 17-letnika. Vseh sedem osumljenih je z območja občin Postojna in Pivka. Kot je povedal Štucin, je k razras-nitvi primera bistveno pripomogla hišna preiskava pri 20-letniku iz okolice Pivke, ki je bil prijet v Metliki. Tam so kriminalisti zasegli prve ročne bombe tipa M-75, za katere so ugotovili, da izvirajo iz vloma v poligon v Povhovi jami. V preiskavah na nadaljnjih lokacijah pa so zasegli še lesen zaboj za ročne bombe tipa M-75 s 36 ročnimi bombami, neznano prašno snov, za katero sumijo, da gre za kokain, 242 topovskih udarov M81, 123 vadbenih vžigalnikov za ročno bombo, eno trom-blonsko mino, 684 nabojev za tromblon-ske mine, osem ročnih metalcev min RBR 64 mm M 80, osem ročnih raketometov znamke armbrust in 6 ročnih raketome-tov oznake RPG-22. Policija sicer pogreša še 20 ročnih bomb. Vse te predmete so našli v objektih, ki jih je uporabljal 20-let-nik, ki je bil tudi vodja skupine in je od 27. oktobra v priporu v Kopru. Dan kasneje so priprli še Pivčana, stara 19 in 20 let. Direktor uprave kriminalistične policije Jevšek pa je glede vloma v pivško skladišče med drugim povedal, da so v tej preiskavi v kriminalistični policiji intenzivno preverjali vse možne različice, pri Kriminalisti so zasegli večje količine orožja, ki je bilo ukradeno iz skladišča na poligonu v Povhovi jami v bližini Pivke sta čemer pa jim je veliko težav povzročalo dejstvo, da niso imeli natančnega podatka o količini in lastnostih ukradenega orožja. V sklopu teh aktivnosti so 30. junija opravili hišne preiskave pri treh osebah na območju ljubljanske in postojnske policijske uprave. Med drugim so našli dva ročna raketometa znamke armbrust, brzostrelko, imitatorje kemijskega udara, 255 električnih in mehanskih detonator-jev, 300 plamenastih detonatorjev, ročne bombe, naboje različnih kalibrov, pištole in puške. Izvor omenjenega orožja še ugotavljajo, ni pa mogoče izključiti, da je del tega prav tako iz poligona v Povhovi jami. Po njegovem je tudi možno, da je bilo to orožje odtujeno že pred prijavo vloma, o katerem je bilo obrambno ministrstvo sicer obveščeno 19. maja. Osebe, ki so jim policisti orožje zasegli, so namreč imele dostop do skladišča Uprave za zaščito in reševanje, eden med njimi pa je bil tudi zaposlen na obrambnem ministrstvu. Sicer pa v kriminalistični policiji po njegovih besedah ugotavljajo, da se na območju zahodnega Balkana področje ilegalne trgovine z orožjem ne umirja. Slovenijo na področju tihotapljenja zaznamuje njen geo-strateški položaj, saj se nahaja na južni balkanski poti, ki vodi v zahodne države EU, kjer se največkrat nahajajo naročniki, je še pojasnil Jevšek. (STA) evropska komisija - Na zatožni klopi še 5 članic Tožba proti Sloveniji zaradi industrijskih izpustov BRUSELJ - Evropska komisija bo proti Sloveniji in še petim drugim članicam EU vložila tožbo na Sodišču Evropskih skupnosti, ker niso izdale novih ali obnovljenih dovoljenj za industrijske obrate, s katerim bi zmanjšale izpuste okolju škodljivih delcev. Poleg tega je Slovenija od komisije prejela tudi končni opomin zaradi delcev PM10. Kot so poudarili v Bruslju, bo Evropska komisija tožbe proti Sloveniji, Danski, Grčiji, Nizozemski, Portugalski in Španiji. Podatki, ki so jih predložile omenjene države, po ugotovitvah Bruslja kažejo, da je v šesterici še vedno več kot 1500 obratov, za katere niso bila nikoli izdana nova ali obnovljena dovoljenja. "To je nesprejemljivo in komisija bo sprejela ukrepe za zagotovitev, da države članice izpolnjujejo svoje obveznosti v skladu z zakonodajo o industrijskih emisijah," je poudaril evropski komisar za okolje Stavros Dimas. Gre za direktivo o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, katere cilj je preprečiti in nadzorovati industrijske izpuste v zrak, vodo in tla. V skladu z določili direktive bi morale namreč države članice do 30. oktobra 2007 izdati nova dovoljenja ali ponovno preučiti in po potrebi obnoviti obstoječa dovoljenja za vse industrijske obrate, ki so začeli delovati pred 30. oktobrom 1999. Evropska komisija je poleg tega Sloveniji, Švedski in Estoniji poslala končni opomin, ker ne izpolnjujejo evropskega standarda za kakovost zraka glede koncentracije nevarnih grobih delcev v zraku, ki so znani tudi kot PM10. Omenjen standard je v veljavo stopil že leta 2005, te tri države pa niso zahtevale nikakršnega podaljšanja roka, so poudarili v Bruslju. Če Sloveniji ne bo uspelo hitro odpraviti pomanjkljivosti, se ji tudi v tem primeru obeta tožba pred sodiščem ES v Luxembourgu. (STA) Avstrijska policija Slovencema preprečila krajo bagra GRADEC - Avstrijska policija je v kraju Gratkorn severno od Gradca v sredo zvečer presenetila dva Slovenca, ki sta poskušala ukrasti bager. Moška sta bager v vrednosti okoli 30.000 evrov poskušala ukrasti z gradbišča v Gratkornu. Enega od njiju, 24-letnega Slovenca, je policiji uspelo prijeti, drugi pa je uspel pobegniti. Bager je bil že naložen na tovornjak, registriran v Sloveniji. Kot je povedal eden od preiskovalcev, se je s prijetjem Slovenca in zasegom tovornjaka "razkadilo nekaj megle in zložila sestavljanka". Prevozno podjetje, kateremu pripada tovornjak, naj sicer ne bi vedelo, za kaj je bilo njihovo vozilo uporabljeno. Avstrijska policija je glede tega v stiku s slovenskimi kolegi in čaka na rezultate njihove preiskave. V vsakem primeru pa je gotovo, da gre za hrvaško-slovensko skupino storilcev. Že sredi oktobra je policija preprečila obsežen transport gradbenih strojev v smeri Slovenije in Hrvaške. Požar poškodoval snežne pluge na Piancavallu PIANCAVALLO - Požar, ki je v noči na četrtek izbruhnil v smučarskem središču na Piancavallu, je uničil poslopje, v katerem so imeli snežne pluge. Goreti je začelo nekaj po polnoči, pri gašenju pa je sodelovalo več gasilskih enot iz Pordenona in pokrajinskih izpostav. Po prvih ocenah je škode za približno 400 tisoč evrov. Vzroki požara uradno še niso znani, ne izključujejo pa možnosti, da je bil požar podtaknjen. Preiskavo vodijo karabinjerji iz Aviana, ki so poslopje začasno zasegli. Zamaskirana moška oropala hranilnico v Postojni POSTOJNA - Nekaj pred 9. uro sta zamaskirana in oborožena moška vstopila v hranilnico na Titovem trgu v Postojni in od uslužbencev zahtevala denar, kar sta podkrepila z orožjem. Uslužbenci so jima izročili del vsote za dnevno poslovanje s strankami. Pri ropu ni bil nihče poškodovan. Roparja sta visoka okrog 170 cm in suhe postave. Preko obraza sta imela krinko, nogavico oz. kapo z izrezom za oči, na rokah sta nosila črne rokavice, na sebi pa sta imela zgornja temna oblačila, eden od njiju je nosil bež hlače, drugi pa hlače temne barve.V iskanje roparjev je vključeno večje število policistov in kriminalistov. polemika - Težke besede o slovenskem filmu vodje ezulskega združenja Unione degli Istriani »Trst je naš« še pred premiero zmotil Lacoto Zahtevajo celo uradni poseg italijanskega zunanjega ministrstva - Moti jih tudi, da film predstavijo v Sežani in ne v Ljubljani SEŽANA - V Kosovelovem domu v Sežani bodo v petek, 6. novembra pre-mierno predstavili kratki igrani film režiserja in scenarista Žige Virca z naslovom Trst je naš. Film je njegovo diplomsko delo. Koproducenta 27 minut trajajočega filma sta Akademija za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) in RTV Slovenija, v glavni vlogi partizanskega komandanta Franca pa nastopa Gojmir Lešnjak-Gojc. Film je še pred premiernim prikazom zelo razburil tržaško ezulsko združenje Unione degli istriani (Unija Istranov). Njegov predsednik Mas-similano Lacota je enostavno zgrožen nad naslovom filma, plakati, krajšim televizijskim napovednikom in celo nad dejstvom, da filmska premiera ne bo v Ljubljani, temveč v Sežani. Moti ga torej vse o tem filmu, ki ga sicer še ni videl. Lacota je včeraj šel tako daleč in podtajnika na italijanskem zunanjem ministrstvu Alfreda Mantico pozval, naj ukrepa in naj od Slovenije zahteva po- jasnila glede »spornega filma«. Razburjeni predsednik Unije Istranov je o zadevi obvestil tudi tržaškega župana Roberta Dipiazzo. Vodja ezulske zveze je prepričan, da je film groba provokacija, kar naj bi dokazovali tudi napovedniki, »ki so v nasprotju z načeli pomiritve med narodi in celo spodbujajo rasno sovraštvo.« Da gre za provokacijo na račun Italije pa naj bi po Lacotovem mnenju pričalo tudi dejstvo, da bodo film predstavili v Sežani, ki se nahaja le nekaj kilometrov stran od Trsta. Težke besede, katere cilj je popolnoma nepotrebna afera. Igralec Gojmir Lešnjak-Gojc je v intervjuju za naš dnevnik, ki ga bomo objavili jutri, dejal, da film Trst je naš nima nobene veze z Italijo in da nikakor ne gre za politični film. »Gre za prikaz posttravmatskega obdobja neke generacije, nekega načina razmišljanja,« pravi Lešnjak. Gledalec po njegovem skorajda ne ve, če gleda neko uprizarjanje preteklosti ali norce, ki živijo v sedanjosti. Prizor iz filma Trst je naš, ki je še pred premiero zmotil predsednika Unione degli Istriani Massimilana Lacoto / ALPE-JADRAN Sobota, 31. oktobra 2009 671 slovenija - hrvaška - Vodja največje hrvaške opozicijske stranke sporazuma še ni podprl Podpis Hrvaške pod arbitražni sporazum še vprašljiv Tudi Janša sporazuma ne podpira - Za podpis pa se je zavzel hrvaški predsednik BRUSELJ - Medtem ko je Slovenija izrazila zadovoljstvo, da je Hrvaška začela postopke za podpis arbitražnega sporazuma, ga vodja ključne hrvaške opozicijske SDP Zoran Milanovic še ni podprl. Podporo mu je odrekel tudi vodja največje slovenske opozicijske SDS Janez Janša, ki ga skrbi še enostranska izjava Zagreba, o obstoju katere so včeraj prvič poročali. Hrvaški predsednik Mesic pa je včeraj podpis sporazuma podprl, saj bi z njegovo zavrnitvijo nastala večja škoda za Hrvaško. "Mislim, da pomeni sodelovanje v takem poslu določeno tveganje, vendar moramo sprejeti dejstvo - če danes ne sprejmemo tega minimalnega tveganja - se odrekamo vstopu v EU za vrsto let", je dejal. Milanovic, podpora največje opozicijske stranke je pomembna za potrebno dvotretjinsko podporo sporazumu v saboru, se o sporazumu ni želel izreči. Odpovedal je tudi današnje srečanje s Kosorjevo. Ze popoldne je arbitražni sporazum označil za "diplomatski zmazek". Kot je poudaril v izjavi, razen enega roka v njem ni ničesar novega, kar ne bi bilo v njem pred dvema mesecema. Gre za neodgovorno in neresno obnašanje do političnih partnerjev, je poudaril. Svojo podporo sporazumu v saboru pa je pogojil z jasnimi stališči Kosorjeve in jasnim opravičilom HDZ za vse, česar HDZ ni storila v zadnjih šestih letih. Bosta Pahor in Kosorjeva arbitražni sporazum pripeljala do »srečnega« konca? ansa Medtem je vodja slovenske diplomacije Samuel Zbogar v Bruslju izrazil zadovoljstvo, ker je Hrvaška začela z notranjimi postopki za podpis arbitražnega sporazuma in izrazil upanje, da bo do podpisa prišlo kmalu. Na včerajšnje izjave Kosorjeve, da sta s slovenskim premierom Borutom Pahorjem prišla do "mogočega predloga arbitražnega sporazuma" in da ga bo podpisala, če bo za to dobila večinsko podporo v saboru, pa je Zbogar, ki v Bruslju spremlja Pahorja na vrhu EU, še poudaril, da se s tem kažejo uspešne posledice ponedeljkovega obiska Pahorja v Zagrebu. Včeraj je sicer prvič prišlo na dan, da želi Hrvaška sporazumu dodati enostransko izjavo, da "nič v sporazumu ne bo ra- zumljeno kot privolitev Hrvaške na zahtevo Slovenije po teritorialnem stiku z mednarodnimi vodami". Zbogar je glede tega dejal, da je obstajal interes Hrvaške za skupno izjavo oziroma za s tem povezano interpretativno izjavo švedskega predsedstva EU, da pa je Slovenija temu nasprotovala in da "do tega ne bo prišlo". Do izjave so bili kritični tudi na hrvaški strani. Milanovic jo je označil kot smešno in nesmiselno, saj bi bila sestavni del sporazuma, če bi zanjo obstajala obojestranska volja. Brez teže je tudi po oceni hrvaškega strokovnjaka za mednarodno pravo Davorina Rudolfa, saj država "ne more s svojim enostranskim internim aktom spremeniti ali drugače interpretirati tistega, kar je hkrati sprejela v dvostranskem mednarodnem sporazumu". Predsednik največje slovenske opozicijske stranke SDS Janez Janša pa je menil, da se zaradi te izjave lahko zelo zaplete na slovenski strani in da slovenska vladna koalicija v primeru sprejema izjave ne bi glasovala za sporazum. S to izjavo naj bi namreč Hrvaška po njegovih besedah izključila vsako možnost, da je formulacijo v členu 3b, ki govori o stiku Slovenije z mednarodnimi vodami, možno razlagati na način, da je to stik slovenskih teritorialnih voda z mednarodnimi vodami. Janša je v Bruslju še napovedal, da bodo poslanci SDS v DZ glasovali proti ratifikaciji sedanjega predloga arbitražnega sporazuma. Menil je tudi, da je referendum o arbitražnem sporazumu "skoraj neizbežen", da pa je bolje, da pride do tega referenduma "kot kasneje do referenduma o vstopu Hrvaške v EU, kar bi bil potem dejansko poraz za obe strani". Janša je ob vrhu največje politične skupine v Evropskem parlamentu, Evropske ljudske stranke (EPP), govoril tudi s hrvaško premierko. Ocenil je še, da bo hrvaški sabor sporazum - ki so ga sicer hrvaški časniki včeraj objavili v celoti - podprl, saj bi bil izjemno nespameten, če ga ne bi. Sabor naj bi ga obravnaval prihodnji teden, po neuradnih podatkih pa naj bi ga Ljubljana in Zagreb podpisala že prihodnjo sredo v Stockholmu ali Bruslju ob prisotnosti švedskega predsedstva EU. (STA) deželni svet Odslej nova gradbena pravila TRST - Deželni svet je sinoči odobril zakon, ki uvaja nova gradbena pravila. Odslej naprej bo med drugim mogoče brez večjih birokratskih postopkov za 35 odstotkov prostornine razširiti obstoječe stavbe. Ukrep ne velja za zgodovinska in za arhitektonsko zaščitena območja, kjer pa bo mogoče v danih pogojih brez večjih problemov za bivanjske potrebe urediti man-sardne in podstrešne prostore. Stanovanjske gradnje bo mogoče na splošno razširiti za največ deset odstotkov. V primerjavi z novo državno zakonodajo na tem področju je včeraj odobreni deželni zakon nekoliko strožji od pravil, ki jih uvajajo na državni ravni. To pa ni prepričalo opozicije, ki se boji špekulacij in tudi opozarja na nevarnost, da bo Dežela na tem področju omejila pristojnosti občinskih uprav. Desna sredina je nasprotno prepričana, da je to dober zakon, ki bo koristen za vse. Zaradi nekaterih nesoglasij v zvezi s potekom seje deželnega parlamenta je predsednik vlade FJK Renzo Tondo sinoči protestno zapustil zasedanje. »Če nas bi videli občani, kako se prepiramo o proceduralnih zadevah, tega gotovo ne bi razumeli,« je dejal Tondo ko je ob vsesplošnem prerekanju med večino in opozicijo zapuščal sejno dvorano. & GREGORY'S SPOROČILO Prvič v zgodovini so se krznarsiva Mec & Gregory's, v popolnem soglasju in s privolitvijo 15 kreatorjev modelov, odločila za razprodajo vseh artiklov dragocenih krznenih plaščev visoke mode na zalogi za sezono 2009/2010. ZARADI PREDAJE DEJAVNOSTI ZELO UGODNE CENE Plašči iz napa usnja in z ovratnikom iz sobolja Zajčja krzna Dežni plašči iz alkantare Platneni plašči - obrobi in ovratniki iz sobolja Platneni plašči s krznom minka (Mustela vison) Lisičja krzna Krzna iz svizca Krzna minka (Mustela vison) - standard kakovosti saga Perzijska krzna in še krzna iz sobolja - kune - risa - činčila VSE PO IZREDNO UGODNIH CENAH zeeröff 83ö?fKT ppetfTo •pfrtfto ¿goetfö na 50,00 € na 140,00 € na 190,00 € na 290,00 € na 390,00 € na 980,00 € na 980,00 € na 1690,00 € na 980,00 € ODPRTO VSAK DAN - URNIK NON-STOP ULICA DANTE 3, TRST TELEFON IN FAX 040 639092 672 Četrtek, 29. oktobra 2009 GOSPODARSTVO deželne finance - Stališče predsednika deželne vlade Poziv bankam in podjetjem FJK potrebuje davek IRPEF Mnogi plačujejo davke izven deželnega ozemlja TRST - Predsednik Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo poziva banke in podjetja, naj davek na fizične osebe (IRPEF) plačujejo v naši deželi. To bi deželnim blagajnam prineslo več prihodkov, saj ima FJK kot samostojna deželna uprava pravico, da »iztrži« od države šest desetink davčnega priliva. Dogaja se namreč, da mnoge banke in industrijski obrati plačujejo davke izven deželnega ozemlja. Poziv velja predvsem bančnim zavodom in večjim industrijskim obratom, ki imajo npr. tovarne tudi v drugih italijanskih deželah. Tondo pravi, da bi Dežela s tem letno pridobila okoli 25 milijonov evrov, kar je v času splošne krize res lepa vsota. Predsednik deželne vlade je včeraj potrdil, da v proračunu za prihodnje leto »primanjkuje« približno 260 milijonov evrov. Zaradi tega uprava načrtuje boleča finančna klestenja, ki naj bi prizadela vse sektorje, razen zdravstva in socialnega skrbstva. »Situacija je takšna, da si ne moremo privoščiti dodatnega zadolževanja,« je dodal Tondo, ki za finančni zakon išče politični konsenz tudi pri levo-sredinski opoziciji ter pri socialnih partnerjih (sindikati in delodajalci). Glede davka IRPEF je odbornica za finance Sandra Savino povedala, da bo industrijski koncern Electrolux davke od sedaj plačeval v naši deželi. To je sicer tudi logično, saj ima Electrolux veliko tovarno v pordenonski pokrajini. Predsednik FJK Tondo skupaj z odbornikoma Sandro Savino in Riccardom Riccardijem avstrija - slovenija - Evropski programi 2007 - 2013 Manjšina bi lahko v večji meri koristila evropska sredstva CELOVEC - Slovenski generalni konzulat in Slovenska gospodarska zveza (SGZ) sta v Celovcu organizirala »delavnico« o sodelovanju manjšinskih ustanov in organizacij v 2. razpisu Operativnega programa Slovenija-Avstrija za obdobje 2007 - 2013, ki ga sofinancira Evropska unija. Odziv med manjšinskimi ustanovami je bil izredno velik, tako da je bila sejna soba v poslopju Zveze Bank v Celovcu skoraj premajhna. Namen posveta je bil, da se v novi program v večji meri vključijo manjšinske ustanove na Koroškem, da bi lahko bolj kot doslej koristili evropska sredstva za razne čezmejne projekte. V prvem razpisu so bili namreč upoštevani samo trije projekti z udeležbo manjšinskih ustanov, in sicer »Čezmejno-Grenzenlos«, »Spomeniki-Denkmäler« in »Sosedi-Nachbarn«. Skupno je bilo v prvem razpisu za projekte odobrenih skoraj 30 milijonov evrov, v drugem razpisu pa je na razpolago skoraj 24 milijonov evrov! Operativni program Slovenija - Avstrija za obdobje 2007 do 2013 je zainteresiranim predstavnikom slovenskih ustanov na Koroškem predstavila predstavnica Skupnega tehničnega sekretariata (STS) Slovenija-Avstrija 2007-2013 v Mariboru Mojca Trafela, ki je izčrpno predstavila operativni program, težišča drugega skupnega javnega raz- pisa, dokumentacijo in novosti. Med minimalne zahteve sodi sodelovanje dveh partnerjev, priporočljivo pa je upoštevanje velikosti projektov, je poudarila strokovnjakinja, ki je še posebej izpostavila, da mora »dober projekt imeti tudi tehten skupni cilj«. Predstavnica STS je vsem zainteresiranim svetovala, naj se še pred prijavo povežejo s Koroškim skladom za pospeševanje gospodarstva, kjer je za koordinacijo EU-zadev pristojen strokovnjak, koroški Slovenec Karl Hren, ali s pristojnim oddelkom koroške deželne vlade. Generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu Matjaž Longar je odmevno udeležbo označil za dokaz, da imajo tudi manjšinske ustanove na Koroškem interes za pridobivanje sredstev EU. Izpostavil je nadalje, da je velikega pomena, da tudi manjšinci spoznavajo in po možnosti koristijo mehanizme sodelovanja in financiranja skupnih čezmejnih projektov v Evropi. Drugi skupni javni razpis v okviru Operativnega programa Slovenija - Avstrija za obdobje 2007-2013 je objavljen na spletni strani, na kateri bodoči prijavitelji kot vodilni partnerji ali projektni partnerji najdejo tudi celotno dokumentacijo za prijavo projekta. Zadnji rok za vložitev projektov v okviru drugega razpisa je 11. januar 2010. Ivan Lukan Karel Hren, koordinator za zadeve EU varnost - Dogovor Informativna kampanja med trgovci v Trstu TRST - Na tržaški prefekturi so včeraj prefekt Giovanni Balsamo, predsednik Tržaške trgovinske zbornice Antonio Paoletti, v.d. pokrajinskega podpredsednika Confcommercio Franco Sterpin Rigutti in predsednik tržaške konfederacije Confesercenti Giuseppe Giovarruscio podpisali dogovor o začetku informativne kampanje, s katero bodo skušali tržaške podjetnike seznaniti s protokolom, ki so ga o video alarmnih napravah za zaščito pred roparji podpisali notranji minister in predsednika državnih združenj Confcommercio Imprese in Confesercenti. Ta protokol naj bi zdaj začeli izvajati tudi v tržaški pokrajini, skupaj z informativno kampanjo pa bodo delili tudi vprašalnik, na podlagi katerega bodo skušali dobiti podatke o tem, kako trgovci dojemajo varnost. Posebna pozornost bo namenjena pojavom oderuštva in raznim načinom izsiljevanja denarja od podjetnikov. Zvedeli naj bi tudi, koliko trgovcev je pripravljeno svoje trgovine opremiti z video alarmnimi napravami. zdravilišča - Devetmesečni obračun V Sloveniji več gostov Prednjačijo Italijani CELJE - Slovenska naravna zdravilišča je v prvih devetih mesecih obiskalo več gostov, zabeležili so tudi več nočitev. Število gostov se je glede na lansko primerljivo obdobje zvišalo za 1,7 odstotka na 497.103, nočitve pa za 1,8 odstotka na 2,17 milijona. S tem so lahko v zdraviliščih zadovoljni, so poudarili v Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč. Ti podatki zdravilišča še vedno predstavljajo kot najuspešnejši zaokrožen turističen produkt v Sloveniji. Razlogi za dobre rezultate so po njihovem mnenju predvsem v zelo močnem investicijskem ciklusu v zadnjih nekaj letih in s tem pridobitev novih modernih zmogljivosti tako v namestitvenih kompleksih kot v kopališko-wellneških delih. Med tujimi gosti so najštevilnejši gostje iz Italije in Avstrije. Najbolj občuten padec pri prenočitvah so zabeležili pri gostih s Hrvaške in Nemčije, rastejo pa obiski iz Rusije, Srbije in Črne gore. Jesen je ob slabših rezultatih v septembru že pokazala trend zmanjševanja obiska-nosti in posledično nočitev, za 2,2 odstotka, ter vplive gospodarske klime v državi. Vendar, kot kažejo prve napovedi za oktober, se je trend ponovno obrnil v pozitivno smer, saj so bili nekateri centri, predvsem ob vikendih, polno zasedeni, so navedli. Kljub temu so finančni kazalniki slabši, saj so morali v zdraviliščih zaradi izredno močnih pritiskov na cene te ustrezno prilagajati. K temu jih sili tudi konkurenca na tujih trgih; Madžarska je s 30-odstotno devalvacijo postala za enak odstotek konkurenčnejša, pa tudi novi objekti v Avstriji z nizkimi cenami skušajo zaustaviti negativne trende. Vpliv gospodarske krize se delno kaže tudi v zmanjšanju izvenpenzionske potrošnje, kar bo po navedbah skupnosti zdravilišč eden od glavnih razlogov za slabše poslovne rezultate, ki jih kljub statističnemu optimizmu pričakujejo do konca leta. "Ob zelo intenzivnih trženjskih dejavnostih in naporih posameznih zdravilišč kot tudi na Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč pričakujemo, da bo rezultat do konca leta ostal v zgornjih okvirih in ne bo pridobil negativnega predznaka," so še poudarili v skupnosti naravnih zdravilišč. (STA) EVRO 1,4788 $ EVROPSKA CENTRALNA BANKA 29. oktobra 2009 valute evro (povprečni tečaj) 29.10. 28.10. ameriški dolar japonski jen kitajski juan 1,4788 135,13 100972 1,4785 134,76 10 0955 ruski rubel inHiiCKa niruia 43,1957 69,7850 43,2360 69,8440 II IU M siva i ULiija danska krona hntsncKi ti ini" 7,4433 0,8975 7,4430 0,90570 L2I 1 La 1 1 jM 1 Ul 1 L švedska krona nnnq 1/^ 10,3359 83835 10,3912 8,4000 1 11-11 VCjIVa IVI Ul la češka krona i tran k 26,495 15109 26,365 15109 jVIV-CIIjM 1 Idi llv estonska krona maH^arcK i TAnnt 15,6466 272,95 15,6466 272,78 1 1 la