ils' Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne — sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. —
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo |e т Kopitarjevi nllol št. 8. — Račun poštne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188.
Naše vprašanje.
Goriško, 13. sept. 1916.
Tržaški namestnik baron Fries-Skene je izrazil o priliki svojega obiska v Ajdovščini svoje priznanje in občudovanje našim ljudem-beguncem, ki so tako potrpežljivo in udano vzeli na rame težki begunski križ, katerega jim je naložila ona krvava goriška avgustova nedelja. Da, to je res zvestoba, pravi patrijotizem in požrtvovalnost naših ljudi, ki se udejstvuje v žrtvah. Kdor ni skusil, gotovo ne ve, kaj se to pravi zapustiti svoj rodni, beli udobni dom, prepustiti ga opustošenju in negotovi usodi, se potepati po širokem, širnem tujem svetu. In kako močno je ljudstvo pri nas navezano na svoje domove! Najžalostnejše pa je, da ti naši prognanci in izgnanci niso našli med svojimi ljudmi povsod tistega sočutja in razumevanja težkih dni, ki so ga bili potrebni. Čemu naj si prikrivamo to težko in bridko resnico. Sedaj je prišla preizkušnja na nas, »kako so naše njive zorane«? Žalibog nismo dobro prestali te preizkušnje, vsaj po večini ne. Ne da bi hotel kaj očitati Kranjcem ali Štajercem, ker mogoče bi ravno tako ravnali mi Go-ričani, ako bi vstopili k nam na begunški poti Kranjci ali Štajerci. Pribijem le fakt sam, kakor je. Ravno tako ne smem očitati pomanjkanja sočutja vsem, ker bi delal veliko krivico vsem tistim posameznim blagim in plemenitim dušam v naši domovini, ki so res umeli težki in veliki čas, in ki so veliko storili, da olajšajo nesrečnim pro-gnancem vojno gorje. »Kaj hočete še več!« bo vskliknil morda Peter ali Pavel, »saj sem vendar daroval tudi jaz ,narodni davek domovini na oltar', ko sem odrinil Posredovalnici za begunce nekaj kronic ali obleke.« Prijatelj, ne samo za to se gre, med begunci so tudi ljudje, ki ne potrebujejo tvojih kronic in tvoje obleke, ampak potrebujejo tistega starega našega že zbrisanega gostoljubja in predvsem dobre, dobre besede. »Dobil sem v dar dobro, dobro besedo — šla mi je v slast bolj od vina in hleba,« pravi pesnik. Koliko beguncev bo lahko ponovilo njegove besede? In kolikokrat me je zabolelo srce, ko sem slišal ono stereotipno frazo s škodoželjnim pogledom, ki je zašla celo nekje v časopisje: »Begunci delajo draginjo.« Kako rad bi človek ne bil »begunec«, ne delal draginje, ne bil sebi in drugim v nadlego, toda pomagaj si. In zopet tupatam drugi očitki, posmehi in očitanja: »Kako pa z vašimi goriškimi dekleti in ženami, ali je vse v redu?« Res, žalostno, zelo žalostno, da se dobe dekleta in ženske, ki ne poznajo svoje časti ne pred Bogom, ne pred ljudmi, in
Pismo iz Albanije.
Moj brat mi piše iz Albanije na italijansko bojišče:
»Tudi v arnavtsko deželo Albanijo nas je vojna vihra vrgla. Slovenci smo pač povsod raztrošeni, smo na vseh bojiščih. Nihče od nas ni pričakoval, da borno videli albanska plemena, njih šege in navade.
Dolgo časa smo bili nastanjeni na. robu našo najzapadnejše Dalmacije, daleč doli še od Kotora. Do Lovče-na smo imeli le eno uro. Pred nekaj dnevi je prišlo nenadno povelje in odrinili smo na Cetinjc in od tam dalje. Črnogorsko ljudstvo je mirno in zadovoljno z našim vojaštvom in tudi z našo upravo. Vsi prepiri so nehali in življenje se vrši redno in lepo. Črno-gorke, lope črnooke žene, so nas lepo pozdravljale in nam želele na poti v Albanijo srečo in srečno vrnitev. — Glavno mesto Cetinje ni posebnost. Kakor večja slovenska občina na Goriškem je. Dežela Črnagora je pusta, skalnata dežela. Zaostala v napredku, se ni mogla tako razvijati, kakor bi bilo želeti. Mest je bilo malo. Železnic nič. Sedaj je na delu par tisoč vojnih ujetnikov, ki
delajo tako na svojih begunskih poteh ne-čast svoji ožji slovenski goriški domovini. Težki so prišli dnevi nad te, domovina! Toda treba je računati s tem, Goričani so ljudje kot povsod, med njimi so dobri in slabi. In hvala Bogu. še imamo veliko poštenih deklet in žena med Goričani, ki vedo varovati svojo čast. A na drugi strani, koliko ljudi imamo, ki so doma ob urejenih razmerah svojega doma ohranili poštenje, ki so pa vrženi v svet izpostavljeni brez vsake zaslombe tolikim nevarnostim! Tudi na tem polju bi bilo treba odpomoči, tu bi bilo treba delati, in še posebno tem, ki so za to poklicani. Sedaj nc sme biti časa očitanj, vsak nai pomaga, kjer more, in še oosebno tam, kjer je naibolj ootreb-no. Pozabiti ne smemo, da je neobhodno potrebno še posebno v tem času, da ohranimo našemu malemu narodu vsak najmanjši drobec. Pa poreče kdo, saj imate deželo, dežela je dolžna v Drvi vrsti, da pomaga. Veš, prijatelj, ako bi ne bilo vladnih organov in ako bi se v teh težkih časih na deželo zanašali, na našo avtonomno oblast, bi nas že davno ne bilo.
Samo boljšega razumevanja bi bilo treba med nami Slovenci za sedanii veliki čas, pa bi nas ne videli sedanji trenutki tako maihne, tako mnogo premajhne. To je velik kos čisto našega vprašanja.
Pa ne samo to. Priznajmo si čisto odkrito, ali je b'lo treba, da smo čakali celo dolgo leto dni do rešitve našega goriškega srednješolskega vprašania. In koliko besed ie bilo treba? Ne da bi govorili o našfh Italijanih in o njihovih šolah, v tem oziru občudujem naravnost Poljake, ki na Rusko Poliskem v mnogo neugodnejših razmerah kot so naše, in z zelo skromnimi sredstvi naravnost ustvarjajo čuda na šolskem polju. Volje je treba, volje, trdne volje.
S ponosom smo nekoč poudarjali pred svetom, posebno še pred ostalimi Slovani, da smo mi Slovenci železno organiziran kulturen narod, ki ve, kam stremi, ki ve, kaj hoče. In danes?
Naši ljudje, naši Avstriji, dinastiji in narodu zvesti ljudje morajo v svet in potrpežljivo nosijo svoj begunski težki križ za skupno in ožjo domovino. A tebe, Av-stiriji udana Slovenija, te je našel veliki
čas pripravljeno? Kdo to ve?---
—tov.—
Cerkvena država.
Popolne svobode Cerkve si skoro ne moremo misliti brez posebne cerkvene države. Prepričani smo, da bo svetovna vojna tudi to vprašanje re-
izboljšujejo prometne ceste, napeljujejo vodo in grade druge potrebne javne naprave, ki bodo v neizmerno korist deželi. Polja je malo in še to kar ga je, ni vzorno obdelano. Kar ni zmogel Ni-kita v 50 letih, to napravi naša vlada v enem letu. Se vidi, da manjka v deželi več prosvete, ki bi to ubogo in dobro ljudstvo pripeljala, na višjo stopnjo kulture. — Ljudstvo črnogorsko je zadovoljno z našimi uradi. Posebno izraža svojo zadovoljnost o tem, ker dobiva potom naših aprovizacijskih odborov živila.
Od naše postaje smo hodili tri noči do Skaderskega jezera v Albaniji. Ker je bila velika vročina, smo hodili ponoči, podnevi smo pa počivali in spali. Tretji dan smo prišli pa šele do kanala skaderskega jezera. Tam smo se ukrcali na parnik, ki nas jc vozil skozi kanal skoraj 4 ure, nakar smo prišli na odprto, veliko jezero. Po odprtem jezeru smo se tudi 4 ure vozili do skaderskega zaliva, kjer smo se izkrcali. Luka skaderska je lepa, kakor sploh tudi celo obrežje. Videli smo tam lepe travnike in rodovitna polja. Sadja je tu okoli vse, polno, in sadje zori sedaj. V Skadru samem se še. vsega dovolj dobi razen kruha. Mesto jc bolj starinsko, in na nas Primorce, ki nismo navajeni gledati vsak dan tega ple-I mena, šege iu navade — naredi prvi
šila ugodno. Ne ve se, kakšnih misli so v Vatikanu, pa po svetovnem časopisju je dosti govora o raznih načinih, kako naj se reši rimsko vprašanje. Da bi vse svetovne države prevzele garancijo za italijansko garancijsko posia-vo, ne gre; papež bi imel še več negotovih pokroviteljev, ki pač vedno nc bi mislili samo na vzvišeno pravico in svobodo Cerkve, ampak bi to svoje, varu-štvo hoteli porabiti v svoj interes, teres.
V	»Stimmen der Zeit« piše znani jezuit p. Ehrle, da je možna samo ena rešitev rimskega vprašanja: »Papežu se mora dati Vatikan, ki mu je bil doslej prepuščen samo v uživanje, kot suverena posvetna p o s e s t.« Sedanje vatikansko ozemlje naj se nekoliko zaokroži; pri tem bi se privzelo v novo ozemlje skoro samo taka poslopja, ki jih imajo že sedaj razne cerkvene korporacije ali pa uprava papeškili palač. P. Ehrle upa, da bo italijanska vlada rada privolila v tako rešitev, ker bi si tako pridobila papežev vpliv na notranje politični mir. Papež bi prcklical »non expedit« in italijanski katoličani bi nastopili za miren razvoj Italije, kar bi zelo koristilo dinastiji in vladarski obliki.
V	»Kolnische Volkszeitung« so peča znani centrumov poslanec Bachem s tem predlogom p. Khrleja in pravi: Stvar si predstavljamo na. ta način: »Papež in italijanska država skleneta pogodbo, da papež dobi Vatikan in primeren del vatikanskega okraja kot popolnoma suvereno posvetno kneževino. Tako nastane nova država, podobna San Marinu ali Monaku. Papež in italijanska država naznanita skupno nastanek te nove države ostalim državam, kar te vzamejo na znanje in s tem pripoznajo tudi mednarodno pravno ustanovitev nove suverene države. Tako bi bilo vprašanje rešeno na način, ki bi bi! gotovo primeren časti italijanske države in ljudstva in bi obenem tudi katoličanom vseh dežela nudil potrebno jamstvo za dejansko svobodo sv. stolice. Doslej se še noben papež ni for-melno odrekel tistemu, kar mu je bilo ugrabljeno. Toda jasno je, da se papež nekoliko lahko odpove, če doseže, kar jc potrebno ali brezpogojno potrebno, in če ne smatra za neobhodno potrebno, kar odstopi ali opusti: Če bi prišlo do dogovora, bi papežu celo nc bilo potrebno, da se odpove formelno, kajti to bi bilo že molče bistveno izraženo v dogovoru in na vseh straneh bi lahko vsi imeli popolno gotovost, da se nikdar
pogled na te ljudi čuden vtis. Tu sedi na golih tleh s križnimi nogami Ar-navt, tam Turčin, ki prodaja svojo kra-marijo na umazanem prtu itd. Trgovine so take, da ne napravljajo najboljšega utiša na nas. So bolj umazane in nazadnjaške. — Mesto Skader ni tlakovano. Vse razrito in nobenega stavbnega reda ni. Zunanji vtis mesta ni lep. Pač je morala biti tu pred vojsko nesnaga, in nazadnjaštvo doma. Sedaj sc v mestu obrača na boljše. Naša vlada je vzela veliko metlo in začela pometati po zasebnih stanovanjih in po ulicah. Delo je pa težko, posebno pa pri ljudstvu, ki žc poprej ni nič gledalo na zunanje lice, marveč je živelo tako, kakor bi mi nc mogli živeti. Zdi se, da bo naša vlada ustanovila v mestu elektrarno in da bo zgradila tudi tramvaj. Pač sreča za. Skader, da je prišel v roke modernih in prosvitljenih ljudi, ki bodo preustrojili notranje in zunanje lice mesta in tudi življenje tamoš-njega povečini trnavtskega ljudstva.
Že zgoraj sem omenil, da se v Skadru dobi še vsega razen kruha. Л sala-mensko drago je vse. Le tobak je poceni. Tako sem jaz kupil v Skadru en kilogram finega tobaka za 7 K. Za kadilce torej tu ni slabo. O da bi videli Arnavte in Turčine pušiti! Ti so šele mojstri v »potegovanju«. Kar »poteg-I ne« en Turčin v eni sapi, jaz nc poteg-
več noben papež ne bo lotil rešenih stvari. Toda tega pa no smemo pozabiti: taka ureditev je mogoča le tedaj, če privolita vanjo italijanska vlada in zbornica . Tu je tista velika naloga za italijanske katoličane, pri kateri jih ostali katoličani ne morejo podpirati: oni so tisti, ki sami morejo in zato tudi morajo skrbeti, da v italijanski zbornici dosežejo tako ureditev. Svetovni položaj je danes tak, da moramo reči: Morda je to zadnji trenutek, ko se da zadovoljivo rešiti stališče pape-štva. Seveda ne moremo videti v načrte božje Previdnosti. Seveda je vse mogoče. Toda napačno bi bilo, če v tem slučaju danega položaja ne bi presojali trezno in stro-To realno-politično in če ne bi vprašali: Kaj sc da doseči? Kaj se sme po človeški sodbi upati? Tudi p. Ehrle pravi: Če Italija ne porabi prilike, da ob koncu grozne svetovne vojne ne popravi napak iz leta 1871., naj« brže ne bo imela take, niti zdaleka tako ugodne prilike nikdar več.«
To je rečeno Italiji. Pa ali ne velja tudi za papeža in katoličane? Ta misel nam rodi željo, da sedanjega položaja ne pustimo, ne da bi ga ne izrabili. Iti tako upamo, da nam svetovni mir ne zagotovi samo svetovnega miru, ampak tudi mir med državo in Cerkvijo v Italiji in tako pomiri katoličane vsega sveta.
Osli м jugazapodni Mi po gorili bilki.
(Z dovoljenjem c. kr. vojnodopisnega stana.
Na Goriškem poteka naša nova postojanka, ki smo jo bili zasedli po veliki goriški bitki, od gore Sv. Gabrijela nad soškim kolenom pri Solkanu čez griče vzhodno od Gorice proti reki Vipavi, nakar se pri vasi Miren vspne na Komensko kraško visoko planoto. Na drugi strani pa gre naša nova fronta s Sv. Gabrijela čez Sv. Goro do naših zagorskih postojank, ki jih držimo že od začetka vojne, in v odsek pri Plaveh. Strmo padajo tu gozdnata pobočja proti smaragdnozeleni Soči, ki teče od Plavi do blizu Solkana po ozki, skoraj neobljudeni, 7 km dolgi soteski. Vedno zopet so poizkušali tu Italijani, da bi se ustalili na vzhodnih obsoških vr-šinah, za nekaj metrov tal se bijejo tu že 15 mesecev ogorčeni boji; toda nikjer se ni posrečilo sovražniku, da bi
nem desetkrat. Oblaki dima sc vale iz ust, turškemu kadilcu kakor sopihajo-čemu »lukamatiji«. — Pravijo, da je bilo v Skadru pred vojsko bolj živahno kakor je sedaj. Sicer se moških malo vidi. Ženske prevladujejo po ulicah. —
Okolica skaderska jc šc precej rodovitna. Polja so še precej lepo obdelana in tudi vode obilno. Videli smo tu lepo govejo živino. Goveje živine je v Albaniji še mnogo. Pa saj sc pečajo Albanci tudi v znatni mori г rejo goveje živine, ki je še precej razvita.
Tu doli na jugu je luč prosvete ša neznana. Vse zaostalo. Ne poznajo ne družabnega, nc zadružnega živl jenja, no industrije, in tudi trgovina jc na nizki stopnji. Skrajni čas je. da zasveti tudi v teh — skoraj bi rekel — nftpol divjin krajih luč avstrijske izobrazbe in da odstrani za vedno temno mračnjaštvo in nazadnjaštvo, ki vlada h« že stoletja in stoletja.
Zdi se, da smo na poti tja doli proti Valoni. Če bom imel. kaj časa, Ti bom še pisal o mojih utisih in doživljajih v tej za nas res prečudni deželi. Daleč, daleč od naše ljube Goriške jc Albani^ ja. In celo sem doli io sedaj peruti dvoglavega avstrijskemu orla, onega orla, ki prinaša v te zanemarjene in napol divje kraje luč prosvete.« —ič.
зг Velja po pošti: =
Za oato lato napre] . . K 28-— ta en meseo „ . . „ 2-20 za Memčljo oeloletno . „ 29'— M ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za oelo leto napre) . . K 24'— m en meseo „ . . „ 2'--
V	spravi prejoni« mesečne „ 1-80
25 Sobotna izdaja: г
za oelo leto......K T—
za Nemčijo oeloletno . „ 9 — za ostalo Inozemstvo. „ 12--
t 1 ■ Inserati: • i Enostolpna petitvrsta (72 mm široka ln 3 mm visoka aH nje
prostor) za enkrat . . . . po 31 v za dva- in večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primeren popnst po dogovora.
_!___Poslano: ■,
Enostolpna pitltvrstapo 80 vin.
Izhaja vsak dan, lzv. emšl nedelje ln praznike, ob 5. nri pop.
Redna letna priloga vozni red
Leio M
v lih v soboto. 23. septembra is:s.
Štev. 218.
Posamezna številka 10 vinarjev.
se ustalil v naših postojankah. Tudi v bojih neposredno po zavzetju Gorice je bil ta odsek od Plavi do hriba Sv. Gabrijela izpostavljen najljutejSim italijanskim napadom, ker je bil sovražnik mnenja, da bo mogel tu našo postojanko v Vipavski dolini vzhodno od Gorice sneti iz tečajev. Toda njegovi poizkusi so se izjalovili tu ravno tako kakor njegovi napadi pri Mirnu in na severn del kraške visoke planote. Tudi frontalni napadi proti našim postojankam med Krasom in Solkanom so se krvavo zrušili, ker nam naša v loku potekajoča fronta, ki je v središču pri višini Sv. Marka oddaljena od glavnega trga v Gorici približno tri kilometre, dovoljuje, da učinkovito od strani obstreljujemo sovražne moči, ki nastopajo iz Gorice preko ravnine južno od mesta. Četudi sovražnik operira tu z močnimi silami ter je na komaj šest kilometrov širokem odseku zastavil nekoč nič manj nego šest divizij ter je ponavljal svoj£ napade do sedemkrat na dan, — je pridobil doslej komaj nekaj metrov tal. V zadnjih tednih je boj zopet popolnoma prešel v pozicijsko vojno, ki vso vojno dobo označuje boje na soški fronti. Za zadnjimi hišami in med njimi v predmestjih Pristava, Sv. Rok in Št. Peter, v panoviških državnih gozdih, na gričih Sv. Marko in Tivoli in v Rožni dolini si ležita v jarkih in opirališčih nasproti prijatelj in sovražnik in mine treskajo tam, kjer je imela konjenica grofa Turinskega zasledovati bežeče c. in kr. čete.
Tudi na naši novi črti na Krasu vzhodno od Dola se je zopet uveljavila pozicijska vojna Ves prostor, ki so ga Italijani v petnajstmesečnih bojih tu osvojili — večji del smo jim itak že začetkom vojne brez strela prepustili — znaša ondi, kjer je najgloblji, t. j. v črti Zagrad—Opatje selo — okroglo sedem kilometrov, povprečno pa samo i do 5 km. Če so stali leto in dan za strel pred Gorico, stoje sedaj komaj toliko daleč za njo. Na južnem delu Kraške planote, kjer vodijo naše postojanke čez višine vzhodno od Tržiča doli k morju, do katerega prihajajo po zamočvirjenem obrežnem ozemlju blizu Timava. se črta v zadnjih bojih skoraj sploh ni premaknila. Vsak kamen na teh kamenitih tleh je oblit s krvjo, a komaj za korak so se tu Italijani približali Trstu. Mesta tudi niso napadli drugače nego iz zraka — s svojimi »odrešilnimi < bombami. Tako jih tudi krajevni uspeh v goriškem predmostju ni dovedel bliže cilju njihovih vročih želja — Trstu.
Ker so se Italijanom izjalovile njihove namere na soški fronti — saj jim jim je glasom italijanskih vojaških kritikov zavzetje Gorice le etapa, ne pa cilj —, so jeli iznova napenjati svoje moči tudi na alpski fronti. Prej ko slej so bile tu med Adižo in Brento vezane močne sovražne sile ob naši postojanki med Sugansko in Lagarsko dolino, ki poteka v loku večinoma na italijanskih tleh. Več nego dva meseca izza ustalitve te naše fronte so se Italijani zaman trudili, da bi tu prodrli ali potisnili našo črto nazaj. Italijani tu niso dosegli drugega, nego da so zasedli pas ozemlja, katerega smo jim bili ob skrajšanju fronte prostovoljno prepustili. V zadnjih tednih so se vršili posebno vroči boji za Civaran, vzhodno od Borga, ki tvori levo krilo naše v loku potekajoče postojanke ter spaja to postojanko s fronto, ki poteka ob potoku Maso severno od Suganske doline. Italijani so se vgnezdili na pobočjih gore, katero so pa naši obdržali kljub vsem najmočnejšim navalom.
Tik od tu proti severovzhodu nadaljuje četrta italijanska armada svoje napade proti naši fronti v Fleimski dolini. Sovražnik bi tu rad prodrl na veliko cesto v dolini Avisia. Ta cesta, ki je ena izmed najvažnejših komunikacij na vzhodnem Tirolskem, se začne pri Lavisu v spodnji Adiški dolini in vodi čez Cavalese (kjer se združi s cesto, ki vodi iz Neumarkta) in Predazzo v Vi-go di Fassa, glavni kraj v dolini Fassa, kjer se združi z Dolomitsko cesto, ki prihaja iz Bolcana čez Karersko jezero. Velika Dolomitska cesta, gre potem čez Pordoisko sedlo, Arabbo, zgornji Buchenstein, Falzareški prelaz v ampe-ško kotlino, od tam severno od Cristal-la v Schludcrbach in dalje proti Tob-lachu. Boj za Dolomitsko cesto traja od začetka vojne. Cestni kos, ki teče skozi ampeško kotlino, kakor tudi celo proti jugu odprto ravnico krog Cortone smo takoj začetkom vojne brez boja prepustili sovražniku. Odtlej poizkušajo Italijani tako no severu kakor na jugu, da bi razširili svojo posest na cesti. Severno od cestnega kolena so naleteli na našo črto pred San Pause, ki jim doslej ni dala naprej. Drugi sovražni oddelki so prodirali po Felizonski dolini proti selišču Ospitale, ki leži med gozdom in nlaninskimi travniki.
in proti obema jezercema pri Ruffredu; toda naše postojanke na pobočjih Croda del Ancona in izrastkih Rotwan-da na severu kakor tudi na južnem delu skupino Cristallo jini zabranjujejo neomejeno posest ceste. Vedno zopet napadajo iu Italijani, vedno zopet jih naši odbijajo. 2e mesece in mesece se vrši tu boj za malo metrov zemlje. Sredi minolega meseca so Italijani s posebno ljutostjo napadli pri Ruffreddu in posrečilo se jim je, da so mestoma udrli v naše jarke in postojanke, toda v ročnem metežu smo jih končno zopet iztisnili. Italijanski oddelki so nato napadli naše postojanke v skupini Cristallo. Tu so se bili Italijani Se enkrat spomladi vgnezdili na obmejnem grebenu, ki poteka od Punta del Forame proti popenskemu mostu južno od Schluderbaclia, a izboren protinapad galiških domobrancev jih je 7. aprila vrgel zopet doli. Nato so se po mnogo-dnevnih bojih začasno polastili foram-skega vrha, a tudi od t,u gori so jih zopet vrgli naši. Še trajajo boji na pobočjih in grebenih za posamezna oipira-lišča, toda vse tiste postojanke, ki Italijanom zastavljajo pot v Schluderbach, nam pa dovoljujejo krilno obstreljevanje zapadnih pobočij Monte Piana, so Še vedno trdno v naših rokah.
Onstran Falzareškega prelaza so si Italijani z drago osvojitvijo Col di La* na zagotovili cesto v Buchensteinu, toda njihove patrole na zapadu še niso prišle preko Arabbe in vsi poizkusi, da bi preko Fedajskega prelaza in Mamo-late prodrli proti Pordojonskemu sedlu in Canazejem, so ostali brezuspešni. Tu ni bilo v obojestranskih postojankah od začetka vojne skoro prav no-beue izpremembe.
Napadi četrte italijanske armade, s katerimi so zastavili v drugi polovici julija proti naši fronti v Fleimski dolini, so imeli namen, prodreti od vzhoda sem skozi Saupellegrinsko in Tra-vignolsko visoko dolino proti cestnemu kosu med Predazzoin in Moeno. Z ne-razmerno močnimi silami so napadli Italijani posebno v prostoru Panevcggia in na skrajnem zgornjem koncu Tra-vignolske doline južno od prelaza Rol-le. Posrečilo se jim je, da so nam iztrgali nekaj najsprednejših opirališč in točk; zagrizli so se na obeh straneh Colhrikonskega prelaza, na skalnih pobočjih Cavalazze iu Colbricona ter pridobili nekaj tal med Travignolsko in Sanpellegrinsko dolino. Naših dolinskih zapor pa kljub temu niso mogli nikjer prodreti in pot v dolino Avisia jim je ostala tudi poslej zaprta. Tudi njih poizkusi, da bi obšli naše zapore v Travignolski dolini, so bili na celi črti odbiti. Le na Cauriolu so Italijani po mnogodnevnih krvavih bojih osvojili postojanko na vrhu. Ker so pa v naših rokah vsi ostali vrhovi tod naokrog, je sovražniku nemogoče, prodreti dalje proti severu. Pač pa se je posrečilo našim četam, da so v lusijskem korenu iztrgali sovražniku nekaj važnih opirališč na Cima di Rocche in ob Lusijskem jezeru.
V ostalih odsekih alpske fronte se nadaljuje boj za ene in iste višinske postojanke in prehode že od začetka vojne. Zadnje tedne že nastopa slabo vreme, ki ovira vojno delovanje, ponekod je že zapadel sneg. Drugo poletje se nagiba h koncu, ne da bi bila Italija dosegla pričakovane velike uspehe. Tu se jasno kaže veliki pomen naše majske ofenzive, ki je prevrnila italijanske načrte.
SedmooroSKo, deželo biagosii.
Zemlja moči in izobilja, jo imenuje sedmograških Sasov domorodna pesem, opevaje krasoto prirode in bogastvo gora. Pred stoletji so sc priselili v deželo, v katero so prinesli nemško kulturo, a je navzlic temu čisto drugačna, kot severno-zahodna Friška, domovina sedmograških Sasov, čeprav so prinesli iz nje seboj narečje in mnogo verskih in življenjskih običajev.
Sedmograško, ta krasna, bogata dežela, ta najpoglavitnejši predmet grabežljivosti rumunskega volka, ta stara naselbina močne ljudske sile: jc zavarovano proti jugu in vzhodu proti rumunskemu navalu po nasipu gostih gozdnih gora. Ako prodiramo ob reki Maros proti izviru, pridemo iz gozdnatega ozemlja do golih gorskih orjakov ki se pno proti nebu v obmejnem gorovju Pietrosula in Kelemena med Ogrsko, Bukovino in nekdanjo kneževino Mol-davo do 2000 metrov visoko. Tu je mnogo velikih žag, ki so večinoma židovska last. Kot trgovci so le-ti v čislih. Stari Madžari (Szekli), ki so zlasti naseljeni po tem hribovju, so si ohranili še čiste pradavne narodne šege in znamenitosti; žive večinoma od živinoreje in sirarstva. Hiše so lesene, ometane z ilovico. Rumuni, Olaki imenovani, so v teh krajih večinoma drvarji. Razven lesa iz gozdov dajejo gore dragih
rud in rudninskih voda. Potniku sc pojavijo na potu mnogi rudniki in polno izčrpa-nih rudninskih vrelcev, n. pr. Boršek, Čegar 11 kislih vrelcev je celo dosti znanih.
Glavna naselbina Starih Madžarov je Čiška ravan, na kateri je več čednih, odličnih vasi, med katerimi je najvažnejša Csik-Szereda ob Aluti. Tako nazivljejo Rumuni Alto.
Drugačna je sedmograška južna meja proti Rumuniji, Deželo, imenovano često Transsilvanijo, imenujejo Ogri Erdely (odtod Erdeljsko, kakor nazivljerao deželo navadno tudi Slovenci. Če jo imenujemo danes Sedmograško, je radi tega, da ne zme-demo komu zemljepisnih pojmov,) Tudi Rumuni pravijo zemlji Ardealu in vse ne pomeni drugega, kot gozdno pokrajino. Ne le gorovje, ki loči rumunsko visoko planoto od ogrskih nižav, puste imenovanih, je gosto poraslo z gozdovi, tudi višine v notranjosti so gosto zarasli gozdi. Transsilvan-ske planine in južni Karpati pa je eno gorovje, namreč pogorje na jugu črti, ki se dotika najvažnejših mest Kronstadta (Braševa), Fogarasa, Hermanstad-ta, Hatsega in Karansebesa. Tu prebivajo le Saši in Rumuni. Zelo globoka razlika se je ohranila med saškimi in ru-munskimi selišči še iz časa, ko so se Saši priselili v deželo. Vse stavbe, tudi cerkve so pri Saših sezidane kot gradovi z debelimi zidovi, to ne samo v mestih, celo na kmetih v vaseh. Zato izgledajo naselbine in cerkve kot resne srednjeveške, stavbe. Južno Kronstadtu proti meji dosežemo skoro najvišji vrh Bušečke grmade, ki se raztega malo nad 2500 metrov visoko. Rumunski se pravi temu vrhu »Omu« (mož), ker izgledajo tri orjaške klade na gorskem hrbtu, posejanem deloma s sipino, deloma poraslem s travo, zdaleč kot skupina ljudi.
Tu se vleče deželna meja. Tu stojita dve gorski koči, ena last karpatskega planinskega društva, ena rumunskega. Odtod je lep razgled na Burško-zemljo, kakor nazivljejo ravan krog Kronstadta, pa tudi na jug v rumunsko deželo. Hodeč ob Prahovi, ki se izliva s Predealskega prelaza nizdolu ob meji, se pride kmalu do pokrajine, v kateri biva:o saški, rumunski in laški delavci, ki delajo po papirnih in celuloznih tvornicah, ki so gosto nasejane ob reki in njenih postranskih dolinah. Sploh izrablja vodno siio industrija prav zelo.
Po grebenu Karpatov dalje proti zahodu se oride v pokrajino, od katere se razteza široka, rodovitna ravan ob severnem gorskem rebru do reke Alte. Ozemlje se počasi spušča k reki in vasi so vedno razdeljene v gorenio in dolenjo. Severno teče cela vrsta majhnih rek in potokov vsporedno in vsi imajo ponosno ime »Riul mare« (veliki potok), a ob suši še vode ne. Oh deževju narasejo sicer v znamenite reke, a so le hudourniki več kot kaj drugega. Vasi so tu večinoma rumunske, zgrajene skoro vse enako. hi*e z dvoriščem in vrtom, hlevom in vodnjakom, druča poleg druge v dolgi vrsti. Vaške ulice so neoo-tlakane. Kmetje hodijo bosi, a si umrejo dsbe'o b'^to z neg v mimotekočem potoku, oredno stopijo v hiše.
Zmerno visoki Karn^ti južno od Her-manstadta, takozvano Zibinsko oogorje, je večinoma dostopno in not do Z'binske soteske nizdolu zelo nriljubliena. To se vidi na mnogih kažinotih po košatih gozdih, množin označbah virine in mnogih počivališčih. nazvpnih z ženskimi imeni. Hodeč do Zibinski soteski — reka. se imenuje seveda zopet Riul mare, velika reka — pridemo v vedno bolj divjo okolico. Pot drži no ska'nem nredoru nad divie vr?ečo vodo. A ko se le-ta združi z malim Z'binom, se razširi Dolagoma in pomiri. Hribi so vedno bolj ooložni in potnik sreča kmalu čete bivolov no gozdnih močvirjih, pride mimo različnih žag. in nrnosled se zaviie steza proti severu. Tam, kjer se razširi, je velika rumunska vas.
PosloneK zračnega lelolo.
Šele pred nekaj leti so se začeli pri nas rabiti aeroplani v vojaške namene in to v začetku le poskusoma. Ko pa je postalo jasno, da bi mogla biti zračna letala tudi v slučaju vojske, izborno hranilno in napadalno orožje, se je začela vojna uprava živahneje zanimati za to stroko in je z veliko unemo gradila letala ter izobraževala pilote in častnike opazovalce. Napredek je bil v kratkem času velikanski; dve leti vojne sta pa prignali zrakoplovstvo na višek vsaj pri nas in Nemcih. To nam izpričajo dnevni uspehi naših letalcev. — Vojna zahteva obilico novih letal in tudi pokvarjena je treba popravljati. Ustanoviti je bilo treba tvornice in že obstoječe zahtevam časa primerno preurediti. Ob začetku vojne leta 1914 se jo sezidala na Dunaju v 10. okraju dunajski karoserijska tovarna. V poletju 1915 pa je začela ta tovarna izdelovati pod vodsvom ravnatelja Stikarowskyja Lloydove dvokrovnike za c. in kr. armado. Ta letalaso že na vseh bojiščih in ob vsakih razmerah izborno obnesla. V cleccmbru 1. 1915 ie imela tovarna sa-
mo eno dvorano za montiranje zrakoplovov, poleg tega pa še delavnice za ključavničarje, mizarje, sedlarje in pleskarje; radi tega se je začela graditi še jedna dvorana za montiranje. Kornaj pa je bila ta gotova, je bilo treba vsled rastoče potrebe po letalih zgraditi še tretjo dvorano, ki je brez podpornih stebrov in je največja v Avstriji. Z montažnimi dvoranami vred so se razširile tudi oeta-le delavnice, ki pa so sedaj tako razvrščene, da gre vsak posernezen del skozi vse delavnice naravnost do montažne dvorane, ne da bi se mu bilo treba vrniti v kako delavnico.
To je sedaj največja tovarna za letala v Avstro-Ogrski. Oglejmo si, kako postane iz neznatnih surovin vladalec ozračja in strah naših sovražnikov.
Tovarna ima na Moravskem svoje obširne gozdove, v katerih se seka primera les in vozi na Dunaj. Morda bo kdo vprašal, katere vrste les se rabi pri izdelovanju letal. Pred vsem se rabi jesen za ogrodje, smreka za nosilne ploskve ter lipa ali topol za manj važne dele. Na lesnem skladišču leže ti gozdni velikani ter čakajo, da jih žaga raz-reže v deske.
Deske se zlože, da se na zraku po-suše, pred porabo pa. pridejo v duSilne prostore, kjer se izvlečejo iz njih vsi sokovi, konečno da jih izvozijo v sušilnice, kjer se popolnoma posuše. Za vse to pa ni treba bogve koliko časa; sicer pa ima tovarna vedno za nekaj mesecev pripravljenega materijala v vrednosti nekaj milijonov kron.
Iz sušilnice gredo deske v strojnico, kjer jih tračne in okrožne žage, stroji za dobenje in oblauje pretvorijo v surove oblike, ki se potem v mizarskih de-davnicah dodobra izdelajo.
Poleg lesne konstrukcije so kovinski deli najvažnejši materijal pri izdelovanju letal. Kovinski deli se izvršujejo v ključavničarskih delavnicah. Močna stiskalnica reže iz jeklene pločevine okove, ki se zatem primerno ukrivijo, zvarijo in pocinkajo. Tu se izdelujejo iz jekla tudi krmilne ploskve, ki so vse avtogeusko zvarjene.
Ogrodje letal se sestavlja v montažni dvorani. Tu stoje mogočni uzOrci (šabloni) v obliki letal. V te šablone se s sponami pritrdijo nosilci in oporniki, ki tvorijo trup letala, nato pa se pritrdijo s kovinskimi okovarai.
Ko je trup gotov, se mu vdela prostor za motorje, instrumeti, krmilo in sedeži. Končno pa se še pričvrstijo no-silneploskve ali peruti in propeler.
Kakor je bilo že rečeno, se izdelajo rebra za nosilne ploskve ali peroti v mizarskih delavnicah, pri ključavničarjih dobe kovinske okove in napone. Tako izvršene peroti pridejo v sedlarsko delavnico, kjer jih prevlečejo s platnom in prepieska.jo z lakom. Propelerji se izdelujejo v posebni tovarni, ki se sicer nahaja v istih prostorih, a je tehnično iu trgovsko popolnoma ločena od tovarne letal. Za Lloydove dvokrilnike se rabijo takozvani turbopropelerji, ki se izdelujejo v vseh velikostih od 100 do 300 konjskih sil ter so se dosedaj povsodi izborno obnesli. Ti propelerji so narejeni iz lesenovega lesa; do 20 mm debele lamele se izrežejo s pomočjo šablon, s tračnimi žagami se izžagajo surove oblike, katere potem delavci izdelajo z roko. Propeler mora biti izvan-redno gladek in proti mokroti zavarovan, zato se ga prepleska z najfinejšim lakom.
Ko se pričvrstijo letalu peroti in propeler, se ga uravna in armira; letalo je gotovo. Nato je dobi pilot, da je preizkusi v letanju.
Morda bi kdo domneval, da je prvi polet z letalom nevaren. Ne, temu ni tako, kajti vsak posamezen del je bil, predno se ga je porabilo, natančno preizkušen.
Тако-le p Selo.
Priprost kmečki fant piše tovarišicl izza šolskih let:
Draga prijateljica! Zadnjikrat sem Ti obljubil, da Ti pišem v kratkem več; pa ni bilo v kratkem, ampak še-le po dolgem, zato pa naj bo na dolgo in široko.
Najprej Ti pišem, da mi Italijan doslej še ni kože načel, sem še zdrav, ko riba v vodi. Imam se pa tako ponavadi — vedno dobro oziroma tako, kakor drugi hočejo; če človeku ni vse po volji, si pa mora misliti, da mu je. — Menažiramo tako kakor Amerikanci; kadar Ti najlepše spiš, imam jaz največ posla, kadar se pa Ti najbolj pridno sučeš po polju, takrat pa jaz zasanjam o domovini in o bodočih, morebit1 boljših časih.
Tako-le se svet zasuče: Kolikokrat smo tam v C. bdeli ponepotrebnem, sedaj pa moramo; nekaterikrat si brusili v plesu pete, sedaj pa jih po robatem skalovju; prej so nam doneli na uho zvoki glaso-virja in gosli, sedaj pa nam grome topovi, reglajo strojnice, brenče letala in Bot! zna
kakšen vsak nam še gode. No, včasih se pa \p. še čuje kak hripav gramofon, kaka raz-klepetana harmonika, in to celo popolnoma spredaj na fronti.
Odmor!
XXX
Ravnokar smo imeli med odmorom dvakrat »hitro polko«, nakar sem moral pisanje pustiti in iti »plesal . No, hudega ni bilo.
Povedati Ti moram, da imamo še več drugih sovražnikov, proti katerim se imamo bojevati. In ni lahko delo ž njimi. V prvi vrsti so — uši, katerih vsak dan par dvanajstoric pobijem; pa tudi bolhe krepko nastopajo. Posebno pa moramo skrivati
—	komis pred mišmi in podganami, skoraj bolj nego svoje glave pred italijanskimi granatami.
Vidiš, tako je, in vsega lega bo enkrat konec in doma žgancev poln loncc, če bomo učakali, da si bomo z njimi želodčke nabasali. Bomo rajali in sladko vince pili. Če bo pa naše truplo v tuji zemlji trohnelo
—	pa z Bogom!
Oprosti, da je papir zamazan, sem tudi jaz; dobro, da me nc vidiš, bi se me ustrašila. Oglasi se še kaj in prosi Boga, da nam popolno zmago da!
Stotisoč pozdravov Tebi in bratoma,
Blaže.
Kako oiiiflfflo sovražne napade v
Pozdravi z morje.
Lepo je biti mornar in ponosni smo, da smo mornarji. Precej jc sicer trpljenja, a mi ga z lahkoto prenašamo. Pride boj, a mi ga z veseljem oclbijemo. Pride vihar in nas premetava kakor vejico. Takrat se šc najbolj izurjenim mornarju skrči srce. Ta ropot strojev na ladji, to grozno šuuenje in bučanje valov, ki se srdito zaletavaoj v našo ladjo in sc zlivajo čez krov, vse to je grozno, a človek se mora privaditi vsemu. Vse preide in prej ali slej mine ifudi morski vihar.
Sedaj nas viharji malo brigajo, sedaj gledamo samo na to, kdaj in odkodi se nam pokaže kaka sovražna ladja ali podmorski čoln. Ladjo opazimo že ocl-dalcč, ta sc nam ne bo upala približati, ako jih ni več. Če pa pridejo v večjem številu, tedaj pa se začnemo pokati in nc nehamo prej, dokler jih ne preže-riemo v beg. Strel za strelom se sreča-vajo in padajo v vodo -- spredaj, zadaj iu ob straneh ladje ter mečejo v zrak viroke vodne stebre. Topovi mečejo iz svojih žrel jeklene krogle, da vse buči, brni, žvižga in tuli. Dim iz topov in dimnikov se vleže na nas, tako da se skoraj ne vidi drugega nego črta dima in bliski, ki švigajo ob strelih iz topov.
Drugače je s podmorskimi čolni, ki so različne velikosti in različne hitrosti. Podobni so veliki ribi, kateri sc iznad hrbta dviga močna tipalnica z očesom na vrhu: poveljni stolp s periskopom. Kadar treba, se čoln potopi v vodo tako globoko, da moli le periskop kake štiri prste iznad vode. Periskop pregleduje morje daleč naokoli in pokaže opazovalcu v stolpu vsako ladjo, ki pluje ali stoji v njegovem območju. Ako je ladja sovražna in jo mislijo tor-pedirati, sc takoj vse potrebno pripravi-Ko se ladja približa, sc čoln popolnoma po'topi, tako cla je tudi periskop pod vodo, ker bi ga utegnil sovražnik drugače opaziti. Natančno imajo preračunano, kdaj sc bo ladja popolnoma približala; tedaj se periskop zopet pomoli nekoliko iznad vode, da dobo natančen cilj in torpedo odide v določeno smer. Čoln se nato prav globoko pogrezne in odhiti, kolikor mu dopuščajo moči —• kakor miš, ki je glodala slanino, pa pred nevarnostjo zbeži v svojo luknjo.
Torpedo je podnevi lahko opaziti, ker puščajo njegovi vijaki za seboj na vodni površini penečo sc belo cesto. Zato se mu more laclja, ki je precej daleč od njega, še umakniti; ako je preblizu, pa ne več. Torpedo udari v ladjo. Zaslisi se grozen grom, črn dim obda ladjo in visok vodni steber se dvigne nad njo. Ladia je. vsa ožgana, črna in razbita ter sc začne potapljali, časih brzo, časih počasneje, kakršen je že bil učinek topeda. Kriče zapuščajo preživeli gorečo ladjo in se skušajo rešiti' s plavanjem.
Vse to doživljamo mornarji sedaj dobrovedoč, da velja za nas vedno: Danes meni, jutri tebi. Misel na dom, na drage, na svoje osebne cilje je pač britka, a tolažimo se uclano: Kakor je božja volja!
Dokler sc bodo mogle naše roke gibati, se bomo tudi na morju z veseljem borili dalje, clo zadnje kapljice krvi, za čast in svobodo domovine.
Pozdrav z morja celi Kranjski, posebno pa beli Ljubljani pošiljajo mornarji: T. V.Franc Mohar, doma iz Kranja; 'Г. I. Martin Tome, iz Kranja; M. I. •Tožef Ručigaj, is Kranja; T. V. Ivan Rorman, z Jesenic; T. V. Donaj, iz Ljubljane; D. M. Andrej Hudovernik. z Bleda.
S svojo četo sem na 1200 m visokem karpatskem vršacu. Imam nalogo, na vsak način preprečiti prehod ruskih čet proti kraju Suliguli v dolini reke Vaszer na Ogrskem. Mrzla sapa brije od severovzhoda noč in dan. Dne 15. septembra so nas napadali Rusi cel dan od 5. ure zjutraj do 11. ure ponoči. Niti toliko časa nismo imeli, da bi pojedli košček kruha. Okrog 12. ure sc je Rusom posrečilo, da so dospeli do vrha. A moja četa ie bila na ta »obisk« dobro pripravljena. Strojne puške, rečne in podzemske mine, bedala, samokresi, kamenje in meči so vršili tu svoje krvavo delo. Maša 115 mož broječa četica je vrgla 1100 Rusov nazaj. Ponoči smo s pomočjo žarkometa našteli na pobočju gore 314 ruskih mrličev. Med borbo smo se na ravni-nici vrh gore skrivali za mrtva trupla svojih tovarišev. Tovariši na naši levici niso bili tako srečni. Rusi so trdrli v njih postojanke. Ali bomo mogli Rusom preprečiti prehod v ogrsko ravnino, bom poročal prihodnjič, če ne bom prišel prej v krtovo deželo. — Ivan Dušic, črnovojniški narednik, doma iz ptujske okolice.
Za naše slov.
i v J? V tv VI «1 t Сллл^ • Кгм*ллЛ Г ft-t ,Jt
Naši visokošolel odhajajo tc dni v vseučiliška mesta. Letos so njih vrste redke. Povečini so na bojnem polju v službi domovine. Žrtve v njih vrstah so velike. B 1 i z o trideset rn 1 a -dih, vrlih akademikov —• to je dobra četrtina — č 1 a n o v slovenskih katoliških a k a -d e m i č n i h društev »Danica «, »Z a r j a« i 11 »D a n« j c na bojiš č U v najgloblji zvestobi clalo svoje m 1 a d o , nadebudno ž i v-1 j e n j c za cesarja in d o m o -v i 11 o.
Upajmo, da nam jih nekaj ostane zdravih, nekaj jih pa ni vpoklicanih in tem mora biti. posvečena skrb domovine tembolj, ker jc sedaj življenje v velikih mestih neprimerno drago.
V smislu sklepov slov. kat. shodov poživljamo vse svoje somišljenike, za podporo našim akademikom. Tretji katoliški shod posebe poživlja slovenske katoliške kroge, da podpirajo starešinstvo »Leonove družbe«, čigar namen jc zbirati darove v podporo slovenskega katoliškega akademičnega dijašlva.
To starešinstvo »Leonove družbe« je celo vrsto let delovalo v ta namen. Z darežljivo pomočjo svojih somišljenikov j e n a bralo i n izdalo v tem času clo 80.000 K v p o d p o i- o slovenskega katoliškega, akademičnega d i j a -št v a kranjskega, štajarske-
Kio smo oliii prvi Ш naval
Laško bojišče, 15. sept.
Bilo je prvi dan nove italijanske ofenzive, ko je Italijan priniarširal s svojimi četami proti nam in nas mislil zapoditi v beg. Ali bilo jc ravno narobe. Deževalo je la dan in megla je ležala čez cclo po'je. Ob II. uri predpoidne si je začel polentar posebno močno nr.bijati svoje topove in streljati z vso silo na nas. Streljal je celi dan notri do večera. Gromelo je tako, cla je bilo joj. Saj so se tudi naši topovi, ki merijo 30.5 cm, dobro oglašali. Seveda Lah ne gleda na to, če kam zadene ali no, samo da poka. Včasih pa tudi strelja na posameznega moža, če ga le vidi. Čc vidi prazno cigaretno Skalijo na cesti ležati, pa tudi že z artiljerijo strelja na njo. Nastala' je noč. Polenta rji so se navečerjali in nas prišli obiskovat v mnogih rojnih črtah. Začele so nas pozdravljati sovražne muhe«, katere smo kar z rokami odbijali in mahali s kapami, da niso zadele. Seveda naše čete tudi niso rok križem držale, Lahi so se morali kmalu zopet vrniti nazaj — Matevž Peteline, mlad slovenski vojn V . doma iz Rs
Maše ielaio uničilo irancoskl poDiirsU
f-ir*,	fl гп,)
ga, koroškega i 11 primorske-ga. Z malo izjemami so vsi podpirani dovršili svoje izpite in marsikdo je le potem starešinstva mogel dovršiti svoj akademični študij.
Ker sc je pa »Leonova družba« tik pred vojsko preosnovala v strogo znan-stveno-leposlovno društvo, je prevzelo to nalogo Leonovega starešinstva »D r u š t v o slovenskih katoliških s t a r e š i 11«, ki jc v zmislu svojih pravil v ta namen osnovalo: Podporni odsek slov. kat. akad. starešinstva, ki sedaj sprejema darove v ta namen in jih razdeljuje podpore potrebnim in vrednim našim dijakom.
Ob tej priliki sc člani bivšega »Starešinstva Leonove družbe« in podpisani odbor »Podpornega odseka, slovenskega katoliškega akademičnega starešinstva« najjskrenejo zahvaljujejo vsem blagim podpornikom slov. kat. akademikov, ki so se jih spominjali z zdatnimi darovi, imenoma deželne-111 u o d b o r u k r a n j s k e m u , »V z a-j e 11111 e m u p o cl p o r n e m u d r u -š t v u«, »L j u cl s k i p o s o j i l n i c i« in clrugim denarnim zavodom kakor tudi vsem posameznim dobrotnikom ter prosi, cla mu ostanejo tudi vbodoče naklonjeni posebno v sedanjih izrednih razmerah, ko so vzgojevalni troški lako neprimerno visoki.
Ljubljana, 23. sept. 191(5.
Za „Podporni odsek slov. kat. akad. starešinstva":
Prelat Hndrej Kalan,	prof. dr. Vinko Šarabon,
predsednik.	blagajnik.
prof. dr. Gregorij Pečjak, prof. Bogumil Remec,
odbornika.
Za „Starešinstvo Leonove družbe":
Prelat Hndrej Kalan, kanonik dr. Josip Gruden, prof. msg. dr. illeš Ušeničnik.
Novo lili
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 22. septembra. Uradno: Nič važnega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo. 20, septembra. Ponoči na 19, sepiem-rba in včeraj je napadal sovražnik višino Casera Sebio (planota Asiago), Col San Giovanni (dolina Vanoi), severne strmine Col Brico in Vršič. Povsod, kjer je vdrl sovražnik v naše jarke, so ga naše čete zopet popolnoma vrgle iz njih. V dolini Brenta smo mecl svojimi podjetji, da zagotovimo svojo posest na levem bregu Maso, vzeli koto 694, severno od Chisi. Sovražnik je imel izgube; prepustil nam jc 30 ujetnikov, med njimi 3 častnike. Na Krasu so na obeh straneh pridno popravljali postojanke, ki jih je poškodovalo slabo vreme. Na celi bojni črti sta delovali skokoma lop-uištva; mali napadi, med katerimi r-n ">c-li približno 50 ujetnikov.
Na kraškem bo;išču.
Goriško, dne 21. sept. 1916. Na spodnjekraškem bojnem pozorišču je trajala v torek zvečer in celo noč močna kanonada v obliki bobnečega ognja na obeh straneh. Vmes infanteriiski napadi.
Sovražnik je dalje obstreljeval naše kraške in vipavske vasi. Včeraj je nastopil na bojišču kratek odmor. Italijani so menda praznovali 20. september. Hoteli so ga praznovati v Trstu, toda ni se jim posrečilo. Danes zjutraj inirno. Proti poldnevu je posegla v akcijo zopet artiljerija.
Sv, oče proli »zavzetju« palače »di Venezia«.
Curih, 22. septembra. V protestu proti ropu »Palazzo di Venezia«, ki ga je kardinal državni tajnik vročil 27. avgusta diplomatičnim zastopnikom pri Vatikanu, se izvaja med drugim: Papež, ki je bil o tem 26. avgusta preprosto obveščen, graja že izvedeno dejstvo. Ne da bi hotel presojati v dekretu navedene razloge in če je bila zasedba modra, ker lahko provzroči težke represalije in ne glede na to, čc se zato zniža ugled Italije, opozarja papež na to, da so se kršile njegove najsvetejše pravico. Celo italijanska vlada sama smatra, da zastopnik Avstrije pri Vatikanu svoje diplomatično zastopstvo dejansko izvaja, ker jc izrccno izjavila, da lahko ostanejo tako veleposlanik kakor tudi poslanik Bavarske in Prusije v popolni varnosti in svobodi v Rimu in jc celo odklonila svojo odgovornost, ker se začasno nc muck- v Rimu. Proti taki razlagi, ki iznova dokazuje anormalni položaj svete stolicc, se mora formelno in slovesno ugovarjati.
XXX
Dogodki na morja.
Dunaj, 22. septembra. Uradno:
V jjužai Adriji je naše pomorsko letala (voditelj Lcgatni poročnik Železny, opazovalce iregatni poročnik baron Klimburg) z bombami potopilo francoski podmorski čoln »Foucault«. Celo posadko, 2 častnika iu 27 rnož, mnogo od teh je bilo že na tem, da utonejo, jc to 5n še neko drugo letalo (voditelj linijski poročnik Konjovič, opazovalec pomorski praporščak Severa) rešilo in *jje!o. Po? ure pozneje je ujetnike prevzela neka torpeaovka izvzemši oba čast' nika, katera so na letalih pripeljali v pri« stan'šče.
...
Francoski podmorski čoln -Foucoult« pripada vrsti 16 v času od 1, 1910. do 1913, zgrajenim ladjam, ki obsegajo 400 do 50G ton, nad vodo vozijo z brzino 12 do 13, pod vodo z 8 do 9 morskih milj na ura in ki so oborožene s 7 cevmi za izpušča, nje torpedov; posadka šteje 24 mož. Od te vrste so izgubili dozdaj dva čolna: > Cu-rie« so potopile 23. decembra 1914 pri Pulju obrežne baterije; »Joule« je zavozil L maja 1915 v Dardanelah na neko mino in se jc potopil.
Folepllen prevoza! poraiK.
Berlin, 22. septembra. (Kor. ur.) Nek naš podmorski čoln je 17. septembra v Sredozemskem morju poiopil sovražni prevozni parnik, ki je bil poln čet. Ladja se je potopila v 43 nrnutah.
шшт na mm.
Razdor in vstaja.
Retterc-ain, 22. septembra. (Kor. ur.)
Nieuwe Rott. Courant« poroča iz Aten, da jc po celi deželi nastal razdor, ki ga skoro ni mogoče premostiti. Menda ni nobenega upanja več na spravo med kraljem in Venizelosom, kar bi še edino moglo prinesti mir. Pripravlja se ločitev nove Grške od stare Grške. Sliši se, da bo to gibanje v bližnjem času zadobilo določno obliko.
Lugano, 22. septembra. >Corrierc del-la sera« piše, da je seda; prišel čas, ko na) Macedomjo vzamejo iz oblasti kralja Konstantina in to ozemlje in otoke Kios, Miti-lene, Samos in Kreto izročijo začasni avtonomni vladi. Na čelo vlade bi stopil Venizelos, katerega pričakujejo vsak čas v Solunu. Potem se vzdigne znatna grška ar-mada na strani entente proti Bolgarom in zaveznikom.
Ženeva, 22. septembra. »Liberte« poroča, da jc na Kreti, vstaja, ki se pa doslej ni mogla razširiti, ker je ladijeplovba zelo slaba. Gotovo pa je, da se bodo pridružil) tudi drugi otoki, ker vlada nima sredstev, da bi zadušila to gibanje. Na Kreti je začasna vlada.
V Volu je garnizija stopila na stran entente. V Atene je došlo nekaj preoblečenih častnikov in 100 prostovoljcev.
Grška vlada pod entento.
Ženeva, 22. septembra. Iz Aten poročajo, da jc ministerski svet sklenil sporočiti ententi, da je nova vlada zgolj poslovna. Politična je le v toliko, da hoče z lastno odgovornostjo izvesti posvetovanja o politični orientaciji Grške.
London, 22. septembra. (Kor. ur.) Reuter ima iz Aten: Glavni ravnatelj v zunanjem uradu Politis je sporočil angleškemu poslaniku, da je nova vlada zgolj poslovna. Pristavil je, da radi žrtvujejo one ministre, ki so prej napadali entento. Pri razgovoru je bil zraven tudi ruski poslanik Demidov.
Lugano, 22. septembra. »Secolo« poroča iz Aten, cla je zunanji minister Karapauos pripravljen odstopiti, čc ententa drugače noče uradno občevati z grško vlado.
Grški ultimat Nemčiji?
Berlin, 22. septembra. Preko Rotten dama prihaja Reuterjeva vest, da je grška nota Nemčiji glede 4. armadnega zbora tako odločna, da jo ententa smatra za ultimat. Nemčija naj grške čete spravi na švicarsko mejo, odkoder naj se vrnejo na Grško. Vlada zagotovi, da te čete ne bodo stopile v tujo službo.
Gr'ikc čete internirane v Plovdivu?
Rotterdam, 22. septembra. Iz Aten se poroča: Neka ?e nc potrjena vest pravi, da je oddelek grških vojakov i/. Vzhodne Ma-cedonijc interniran v Plovdivu,
Zarota preti Venizelosu.
Lugano, 22. septembra, »Secolo« prinaša z vso previdnostjo vest, da so v Atenah odkrili zaroto proti Venizelosu. Hišo j mu straži veliko Krečanov. Kralj utrjuje i grad Tatoi, zbira cele in koplje strelske < jarke.
j Francoska zbornica za pritisk na Grško.
Pariz, 20. septembra. (Kor. ur.) Zbor-1 nična komisija za zunanje zadeve jc odo-I brila dosedanjo politiko proti Grški kot
edino pravo. Naj si bodo aavezniki takih ali drugačnih misli o bodoči vlogi Grške, vendar ne morejo dovoliti da bi bile Atene sredLsče zarot in zato morajo z vso odločnostjo poskrbeti za varnost in prosto gibaujc svojih armad.
Francozi blokirajo umi
Ženeva, 22. sept. Francoski uradni list razglaša blokado Kavale.
Zanimiva izjava poveljnika Kavalsko trdnjave.
Dne 19. t. m. je dospel pni vlak z vojaki grškega IV. armadnega zbora v Belgrad. Najstarejši častnik, polkovnik Karakalos, poveljnik kavaiske trdnjave, je izjavil: »V mirnem času jc bil naš armadni zbor, katerega poveljstvo je bilo v Kavali, nastanjen v Drami, Seresu in Kavali. Armadni zbor sestoji iz 5., 6., 7. divizije. Ker je bil naš kralj do skrajnosti odločen, da obdrži nevtralnost, je bila naša odločitev jasna. Nasproti Bolgarom iu Nemcem smo tedaj morali zavzeti isw> stališče kakor nasproti četam štirisporazuma. Jaz sem od pristojne oblasti dobil zapoved, cla naj brez vsakega obotavljanja izročim nemškim in bolgarskim četam kavalsko trdnjavo. Vsled blokade so nastopile tudi težave glede prehrane.« Na pot v Nemčijo so odšli pred sedmimi dnevi. Ob enem je izjavil, da jc grška vojska večinoma zvesta svojemu kralju.
Vojsla z lasi ii Hiimuni.
Huski ipr ш Karpate. ■ ipnii rosfeili
1ЛЛ
V!)
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj. 22. septembra. Uradno:
Bojns črta proti Rumuniji. Pri ntizpremec^cncm položaju nobenih posebnih dogodkov.
Eojna črta generala konjo niče nadvojvode Karla,
Ruski napadi v Karpatih so včeraj nekoliko popustih. Sevsrno od Dorne V&tre, iužnozahodno od Luczine in na ozemlju Ludove smo odbil'1 sovražne sunke. Južno od Bvstrzeca smo predvčerajšnjim nazaj pridobljeno višino Smotrec zopet izgubili.
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Pri armadi generalnega polkovnika Bohra-Ennollija so postali topovski boj: hujši. Vzhodno od Svinichov je sovražnik našemu protinapadu vrgel nasproti nove čete. Bile so povsod odbite. Namestnik načelniki generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Vzhodno bojišče. Berlin, 22, septembra. Veliki glavni
stan:
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega.
Zahodno od Lučka so se izjalovili sla-botnejši ruski napadi Pri Korytnici se sovražnik še drži v malih delih naše postojanke. Pri bojih dne 20. septembra smo □grabili 760 ujetnikov in več strojnih pušk.
Srditi topniški boji na delu fronte med Seretom in Stripo severno od Z borova. Sovražne napade je preprečil naš ogenj.
Bojna skupina generala konjenice nadvojvoda Karla.
Ob Narajovki živahno streljanje in mestoma tudi delovanje pehote. V Kerpalih *mo vTh Smotrec zopet, izgubili. Nadaljni napori Rusov pri Babi Ludovi so vsled vztrajnosti našib junaških lovcev ostali vnovič brezuspešrxi.
Napade v odseku Tar'arka in severno od Dorne Vatrs smo odbili.
Bojišče na Sedmograškem. Nič novega.
Bojna skupine maršala
pl. Mackensena. V Dobrudži so močne ruske sile napadle jugozapadno od Toprair.arja, Z obko-Ijevalnim protisunkom nen ,krh, bolgarskih in turških čet proti krilu in hrbtu sovražnika so bili Rusi pognani v beg. Prvi generalni kvartirni mojster: pl, Ludendorff.
BOLGARSKO URADNO POROČILO. Solija, 22. septembra. (Koresp, urad.) Uradno:
Ob Donavi je mirno, V Dobrudži se je razvil včeraj, dne 21. t m., na bojni črti Cacioci—Enghcz— Marakcj velik boj. Sovražnik je napadel 8 približno 20, bataljoni, s 3 baterijami in i 9 eskadrom, a smo ga prisilili s protinapadom, da je morai bežati.
Naša konjenica ga je preganjala, dokler se ni stemnilo.
Nemška letala so obstreljevala uspešno most čez Dodavo pri Črni vodi in sovražni tabor pri včEPu Codnrneiu in Iv-rine*.
Na črnomorski obali je mirno.
Rumunsko uradno poročilo.
20.	sepiembra. Na severni in na se-vernozahodni bojni črti slabi spopadi. Naše četo so prekinile umikanje južno od Petrosenvja in so se tam utrdile.
V	Dobrudži živahni boji na celi bojni črti. Rusko-rumunske čete so odbile vse sovražne napade in jim zadalo izgubo. Izvedle so več protinapadov.
Sovražna letala so metala bombe na Konštanco, a škode niso povzročile in na... (krajna imena so potvorjena), kjer je bil ranjen nek šestletni otrok.
Poroča se o uspehu Rumunov v Dobrudži pri Enigea (30 km južno od železnice Konštanca-Craavpda). Boji tam se nadaljujejo. Rumuni so se obrnili nato proti glavni sili sovražnika.
21.	septembra. Na severni in na severno zahodni bojni črti boji na gorah Kelemen in Gorgenv, kjer smo ujeli 1 častnika in 136 vojakov in zaplenili 1 strojno puško. En oddelek je vkorakal v Šzerhely-Udvarhely. V dolini Jin (Zeil) smo odbili napad sovražnika.
Na južni bojni črti streljanje baterij v Zimnicea in Sistovu.
V	Dobrudži se je dne 16. septembra pričela bitka, ki ie postajala vedno bes-nejša, do 19. septembra zvečer, končala 20. septembra s porazom sovražnika. Čete, ki so jih sestavljali Nemci, Bolgari in Turki, so se umaknile proti jugu. Med umikanjem je požigal sovrr*-nik vasi.
Rusko uradno poročilo.
21. septembra. Ob Stohodu in pri železnici Kovno-Rovel ie pričel sovražnik z ofenzivo. Pri Koriinici in pri Sviniubih traja boj dalje. Ujeli smo tam 6 častnikov in 687 ner^škili vojakov. Naši letalci so poizvedoval in z dobrim uspehom metali bombe na sovražne transnorte in tabore. V Karpftih so se rolasti'e naše čete vzhodno od gore P?ntir sovražne postojanke in neke višine; uie'e so ob tej oriliki 437 vojakov in zaklenile 6 strojnih pušk, veliko orožja in nabojev.
X
X X
Rumunski generalni štab jc šel h Ca-dorni v šolo. Laže v toliki meri, da so rru celo s francoske strani očitali neodkritesti. Po njegovem poročilu bi bili Rrnnuni 20. t. m. v Dobrudži BoJgarom in Nemcem zadali težak poraz. Danes se je izkazalo, da so nemško-bolgarsko-turške čete, ki so prodrle že čez črto jezero Olitna—Cona-din—Ti'zla, naletele na premočne rusko-rumunske sile. Vsled tega so morale preiti začpsno v obrambo in v ta namen zasesti taktično ugodne odseke tik južno od omenjene črte. Te odse'-e so takoj utrdili. Predvčeraišniim 'e med Copadinom in Tuzlo v smeri oroti Tooraisari nacadio več ru-munskih divizij. Zavezniške čete so jih na nepričakovano na^ad'e od strani in 7a hrbtom. tako da so Rumuni morali v divjem beću nazaj v svoje izhodne posfo-arke. Izmišljena rumunska zrnata se ie izpremenila v težak poraz rumunskih čet.
Ruska ofsrziva v BobrudžL
Ženeva. 22. septembra. »Matin« poroča iz Bukarešta: Sovražni letalci so bombardirali Konštanco. Prav kmalu sc bo pa pričela v Dobrudži ofenziva Rusov, ki so že prejeli ojačenja. V Parizu se bojo izgube Čeraavode, ki je najvažnejši napadalni cilj Mackensena.
Mackanssnovo napredovanje.
Haag, 22. septembra. O položaju v Dobrudži piše dopisnik »Daily Maila«: Glede na Rumunijo moramo obžalovati, ker so mogli Nemci vpasti v njih deželo in ker je vrgel Mackensen svoje čete v Dobrudžo. Nemške in bolgarske čete so bile posebno bogato preskrbljene s strelivom in z enajstpalčnimi topovi. Zbrali so se tako tajno, napadli so tako hitro, da je trenutno sovražnik zmagal. Napredovanje na Sedmograškem se bo morebiti ustavilo; stoječa vojska so pričakuje v Dobrudži, kar bo morebiti Rumuniji neprijetno, ki gleda. pred vsem na Sedmograško, a pri-poznati morajo, da bi bilo važnejše, če re razbije Bolgarija in izolira Turčija prej, ko se bodo obrnili Rumuni proti Avstriji in osvojili zaželjeno zemljo.
Boji v Dobrudži.
Berlin, 22. septembra. • Lokalanzei-oer-< piše o bojih v Dobrudži: Na 164 km dolgi bojni črti smo iztrgali sovražniku zemljo in skrajšali bojno črto na 65 km. Sovražniku tudi ni mogoče izvajati ofenzive. Največjo važnosti je, ker mora sovražnik pošiljati ojačenja iz Sedmograške, da se more sploh držati postojank v Dobrudži. Učinek zmag v Dobrudži sc je zelo hitro pokazal v uspehih nemških in avstrijskih čet na Sedmograškem. V Dobrudži se pač sovražniku ne bo posrečilo, ; da bi izpremenil položaj sebi v korist.
Berlin, 22. scj3t. »Lokalanzeiger« iav-j lja: Ruski "listi poročajo iz Reni: Nemci in Bolgari poizkušajo z vsemi silami, da bi Drebili nove rumur.cko-ruskc postojanke.
Rumunski kralj v Dobrudži.
Sofija, 22. septembra. Poluradni »Uni-versul« poroča: Kralj Ferdinand je odpotoval z bojišča v Dobrudži, ker je to izrecno želel poveljnik Tutrakana. General je izjavil, da odtehta vpliv kraljeve navzočnosti na čete v boju nevarnost, ki se je izpostavlja ua bojišču. Kralj se je podal v Bukarešt, odtam je odpotoval з princeso Elizabeto v Brajlo,
Ruska sodba o dogodkih v Dobrudži.
Stockholm, 22. septembra, Vojaški kritik »Denja« Dmitriev je pisal povodom nemško - bolgarske ofenzive: Sovražniki Rumunije so si postavili z napadom v Dobrudžo širše naloge, kakor smo prvotno pričakovali. Osrednji velesili hočeta obnoviti ravnotežje na vzhodni bojni črti, ker Rumunijo popolnoma razbijajo in ji pripravljajo usodo, ki je zadela Srbijo. Tudi drugi petrograjski kritiki sodijo, cla bi poizkus Nemcev prekoračiti Donavo Rusi najbrže ne mogli zabraniti.
Bitka ob Trajanovem okopu.
Pariz, 22. septembra. Petrograjski listi se v svojih poročilih o bitki ob Trajanovem okopu omejujejo na naznanilo, da je prevzel vodstvo ruski general Za'ucitrovski. Armadna odseka senata in zbornice sta ponovila svojo nujno prošnjo vladi, naj po-iasni varstvo Konstance. Čez Stockholm se javlja, da Rusi in Rumuni na bojišču niso složni.
Položaj na bojišču Ruse in Rumune zelo skrbi.
Stockholm, 22. septembra, »Novoe Vremja« poroča: Ker nemško - bolgarska armada ogroža Konštanco, je zapustilo brodovje pristanišče in se umaknilo k izlivu Donave. Žito vozijo iz mesta, a dvomijo, če bodo mogli odstraniti vse zaloge, ker zelo primanjkuje vozil. Danes se še ne more reči, če se bodo mogli Rusi in Rumuni držati ob Trajanskih okopih. Fi-lipescu opozarja v »Epoca« na vedno večjo nevarnost osamljenja Rumunije in napada rumunsko vojno vodstvo. Nesmisel je, da bi bila Dobrudža tako važna, da bi radi nje zanemarjali važne ukrepe. V Dobrudži je utelešena slava rumunske vojske. Kaže popustiti plen na Sedmograškem, da se vsaj hrbet zavaruje.
Begunci iz Dobrudže v Sofiji.
Solija, 22, septembr. Iz Dobrudže je pribežalo sem obilo prebivalcev, povečini bogati ljudje.
Včeraj se je razglasilo, da je bolgarski del Dobrudže osvobojen in da se begunci pozivajo, naj se vrnejo na svoje domove, kar jc med begunci povzročilo veliko veselje.
* * *
Četrtina rumunske armade izgubljena.
Solija, 22. septembra. Po 20dnevnih bojih so izgubili po zanesljivih cenitvah Rumuni 70.000 mož mrtvih in ranjencev in 30.000 ujetnikov; torej četrtino cele rumunske armade.
Avstrijci iz Rumurije prišli na Dunaj.
Stockholm, 22. septembra. Avstrijski poslanik v Bukareštu, grof Czernin, je odpotoval danes iz Haparande.
Dunaj. 22. septembra. Z brzovlakom Franc Jožefove železnice se je pripeljal danes avstrijski poslanik pl. Wodianer z gospodi avstrijskega konzulata in s približno 2G0 avstrijskimi državljani čez Švedsko in Berlin na Dunaj.
Groi Czernin v Haparandi,
Ange, 22. septembra, (Kor. ur.) Pod vodstvom avstrijskega poslanika grofa Czernina зе je odpeljal iz Bukarešta 6. septembra, z osob-em avstrijskega poslaništva, z njih rodbinami in z avstrijsko in z nemško kolonijo četrti vlak, ki je prišel včeraj v Haparando; popoldne so se odpeljali v Trelleborg. Družbo tvori 125 oseb, ki ao vse zdrave.
★ * *
Za Petrossny.
Dunaj, 21. septembra. O zope; ■>-jitvi Petrosenyja brzojavlja »Zeit« njen vojni poročevalec: Na Sedmograškem so nemške in honvedske čete pod generalnim poročnikom Stadsom dosegle prvi znaten uspeh. Proti Hotzingu določene sovražne naskakovalne skupine so bile vržene čez sotesko Merisor in Petroseny, predno so se zbrale na nov odpor, so jih pregnali tudi z gorskih višin pri Petrosenyju, nakar so vkorakali zavezniki v to sicer malo, a radi premogokopov in zlatokopov važno mesto ob meji. Brez odmora so sledili zvezni bataljoni, ko so popustili dolino Strel in železnico, sovražniku, ki je bežal proti razvodju med Strelom in Zsilyjem; polastili so se 513 m visokega prelaza Szurduk in ceste, ki vodi po ovinkih v Rumunijo. Sovražne napadalne skupine so prišle presenetljivo hitro mesto v srce Sed-rnograške na svojo domačo zemljo.
čiščenje Sedmograške,
(Z dovoljenjem vojnega tiskovnega slano dne 21. septembra.)
Kralj Ferdinand je premestil svoj glavni stan iz Dobiudže v petrolcjno mcslecc
Campina ob progi Bukarešt-Brašcvo (Kronstadt), ki je znano kot letovišče. K temu ga je pač vsaj deloma nagnila nada, da bo na Sedmograškem žel tisti lovor, ki mu je v Dobrudži splaval po vodi. Toda že med njegovo selitvijo so se začeli po rečnih dolinah in Gozdnih Karpatih protinapadi naših, z nemškimi krdeli bratsko ojačenih Č<»t, ki so se z neodoljivo silo vrgle na zemljepisno osamljeno rumunsko napadalno skupino. V tem smislu pomenja zopetna osvojitev Petrosenyja in Surduškega prelaza, kakor tudi zasedenje višinskega hrbta na obeh straneh Vulkanskega prelaza daleko več, nego zepetna pridobitev važnega industrijskega mesta in kakih vpadnih vrat.
Naravni položaj Sedmograške, ki jo v loku obdajeta Moldava in Valaška, je odločal pri sestavi načrta rumunskega generalnega štaba, da od obeh stegen šeststo kilometrov dolge pogorske fronte koncentrično vkoraka na Sedmograško. Preslabe c. in kr. varnostne čete so bile prisiljene, krajšati svojo brambno črto; s svojimi nezadostnimi močmi niso mogle niti misliti na to, da bi držale daleč vsaksebi ležečih osemnajstero mejnih prelazov, ker so morale ob svojem umikanju v notranjost dežele v splošnem zadovoljiti s tem, da so sovražno prodiranje kolikor mogoče zadrževale in oteževale. To se jim je posrečila v toliki meri, da nasprotnik v štirih tednih izvzemši povirja ni nikjer dospel do rek« Maros, četudi le-ta mestoma niti šestdeset kilometrov ni oddaljena od rumunske meje.
Dokler pa rumunska armada ni dose< gla te ali kake druge enotne fronte, s O morale seveda njene prostorno ločene posamezne akcije viseti v zraku in tvoriti za njo samo stalno nevarnost. Iz tega vzroka ni prizadejal brambi nobene skrbi niti začetni sunek nasprotnika proti zapadu, ki se je začel in končal z zasedenjem mejne postaje Oršove, saj bi bilo vsako nadaljno napredovanje v tej smeri sovražnika eke-centrično le še bolj oddaljilo od njegovega že samoposebi težavnega operacijskega opirališča.
Dejansko je tudi general Avarescu pO tej začetni demonstraciji in zavarovanju svojega levega krila preložil težišče svojih operacij v Vulkansko gorovje. Zvezna cesta vodi čez 513 m visoki Surduški prelaa skozi Ziliško dolino v premogovno mesto Petroseny. Druga težavnejša zveza gre zapadno odtod 1621 m nad morjem čez Vulkanski prelaz.
Iz Petrosenyja dalje je sledil generaS Avarescu železnici in cesti do reke Strel v smeri na Hatszeg, kjer stanuje 1200 ogrskih Rumunov, Toda še preden je dosegel ljubško Hatszeško dolino z njenimi številnimi spomeniki iz rimske dobe, so mu stopili nasproti honvedi in z višin na obeti straneh zaprli cesto in železnico, ki spominja tu s svojimi obilnimi okreti, predori in viadukti na semerinško železnico. V brambi svoje domače zemlje se je vrgel mali ogrski zavarovalni oddelek pod starim rimskim stražnim stolpom pri Kriva« diji na sovražne predstraže, ki so se v begu vrnile h glavni vojski.
Medtem so se pa že razvijala nemška ojačenja pod generalnim poročnikom pl, Staabsom, katerega imenuje uradno poročilo. Komaj so stopili iz vlakov, so se že združili ssvojimi ogrskimi brati za energični napad na središče generala Avarescu, ki se je zmedeno umaknilo nazaj proti Merisor ju.
Tu se boči nad sotesko podobno dolin* sko zarezo visok viadukt. Železnica prodre tu utesnujoče gore po sedmih tunelih, dočim jih cesta obvlada v serpentinah. Kljub tem ugodnim brambnira možnostim je potekel komaj pičel teden našega protisunka in vsiliivci so bili pregnani z Merisorja in obojestranskih gozdnih gora, Petroseny osvobojen in Surduški in Vulkanski prelaz v naši posesti. Transport čez gore smo olajšali Rumunom s tem, da smo jim na najuslužneiši način odvzeli sedem topov in večie število strojnih pušk. Ako hočejo priti ponic — svobodno jim. Stoje na ob-ine'nih višinah pripravljeni, da svoje prejšnje lastnike nedvoumno pozdravijo.
Nedvomno so nevarni dogodjri za rumunskim hrbtom, v Dobrudži, krivi, da so se Rumuni ustavili s svojim pohodom ^ do Tise, dočim se v resnici niti do srednjega Maroša niso uoali in stremili le proti Altu r (um u n sko Oltu), ki teče vsporedno s fo-tfarašHm obmejnim gorovjem. Celo v Si-binj, ki lež? severno od. altskega predora in prelaza Rdeči stolp, so prišle le rumunske patrole, dočim so obratno nemške pa-trole pregledovale sovražne predpostojan-ke no Schellenbergu.
V Altski dolini, kjer prebivajo večino« Rumuni, sc počuti sovražnik varnejši.
m č
Zasedel je trg Fogaras, sledeč rečnemu loku, prodrl severno do Repsa (Kohaloin)i uastanil v Braševu višje poveljstvo in »odreši!« čisto mažarnko čiško ozemlje.
Na skrajnem koncu svoje desne ste« genske postojanke je stopila rumunska nioldavs'-a skupina v najožji stik z rusko armado Lešickega, z namenom, da bi prodrla v Kelemenskem gorovju med Dorno in zgornjim Marošem in pod ruskim var-
stvom na krilu stisnila Sedmograško ob Marosu od vzhoda proti jugozapadu.
S tega viadukta zaslužijo svojo pozornost sedanji bon okrog 2100 m visokega, že globoko zasneženega Petrosula. L. in kr. skupine, ogrska črna vojska pod polkovnikom Pappom in nemške karpatske čete armade generala barona pl. Kirch-bacha, delajo tukaj na obeh straneh Dor-navvatre na to, da krepko prekrižajo tudi ta načrt. Višje vodstvo na sedmograških tleh je tu v rokah tudi v Nemčiji slavno-znanega c. in kr. generala, ki brani na
Sedmograškem tudi svojo ožjo domovino. * * *
Boji v južni BukovinL
»Berliner Tageblatt« poroča iz vojnega tiskovnega stana: Boji pri Capulu trajajo z malimi presledki dalje. Rusi so tu vnovič zbrali velike množice čet in delajo z vso silo na to, da bi predrli naše črte. Radi bi se še pred zimo ustalili.
Bilo je v soboto. Rusi so v prvih jutranjih urah otvorili močan topniški ogenj proti našim postojankam, ki jih tu drže nemške in ogrske čete. Po dveurnem streljanju so prešli Rusi k napadu. Bili so na neki višini severozapadno od vrha Capula, ki je od omenjene višine ločen po globoki soteski. Sovražne sile so moralo tedaj globoko navzdol in šele potem navaliti od nas zasedeni vrh. To je bila zanje strasna pot, kajti v tem trenutku so pričele streljati strojne puške s svojim umčujocim ognjem, med tem ko so naši topovi naska-kujoče vzeli pod zapiralni ogenj. Četo za četo smo videli pasti in vendar so prihajale vedno nove in zopet nove čete, dokler se konečno ni posrečilo dvanajstorici teh ubogih žrtev dospeti na vrh. Tu so padli v roke branilcev ali pa so se vsled utrujenosti zgrudili. Ob 1. uri opoldne je bila soteska polna trupel in ranjenih Rusov. Napad je stal Ruse težkih žrtev. Med ranjenci, ki so jih prinesli, je bilo tudi več častnikov. Bili so to mladi dijaki, ki so se vežbali le 14 dni in ki seveda prav nič ne umejo vojaških stvari. Pravili so, da je vodstvo pravzaprav zaupano starim podčastnikom, da imajo le nalogo na vojake moralično vplivati in jih navduševati za boj. Ta dan so Rusi izgubili prav gotovo 5000 mož mrtvih in ranjenih. Ali postojanka je ostala trdno v naših rokah. To se ponavlja najmanj vsak tretji ali četrti dan.
Ruski gardni zbor decimiran.
K napadom ruskih gardnih čet pri Pu-1 stomitih se še poroča: Ruske izgube v zadnjih dnevih so bile tako težke, da so sovražne operacije morali ustaviti, dokler ne pridejo gardne rezerve. Ujetniki pripovedujejo strašne reči o ruskih izgubah. Na posameznih točkah so samo v eni noči Rusi napadli več kot 20krat. Šele proti jutru so napadi ponehali in pred našimi postojankami je ležalo na stotine mrtvih Rusov, V bojih pri Pustomitih je bil ruski gardni zbor decimiran.
Letalci napadli Carsko selo.
Stockholm, 22. septembra. Ruski listi Javljajo: Dne 5. t. m. so napadli letalci carjev grad Carsko selo. Vrgli so 40 bomb; ubili so tri osebe.
Rusija pred lakoto?
Rotterdam, 22. septembra. Neki angleški poročevalec poroča iz Moskve, da grozi Rusiji pozimi lakota. Nemogoče je, da bi zadostno uredili velikanske transporte živil na bojno črto in da bi mogli preskrbeti prebivalstvo zadostno z živežem, če bodo vremenske in druge neprilike ovirale dovoze.
Stockholm, 21, septembra. »Novoe Vremja« poročajo: Neprestano deževje od avgusta dalje je uničilo žetev. Mesto 150 in 200 pudov so pridelali v osrednji in v mali Rusiji le 60 do 80 pudov pšenice; žito je tudi poslabšano glede na kakovost; dež ne preneha, žito zato gnije na polju. V nov-gorodski guberniji niso še niti pokosili.
Pred otvoritvijo borz v Rusiji.
Kodanj, 22. septembra. (Kor. urad.) »Berlingske Tidende« poroča: Rusko fin. ministrstvo pripravlja zopetno otvoritev ruskih borz.
Moceflonsko Doline.
Poročila zadnjih dni z macedonske bojne črte so vzbudila v nas če že ne skrbi, pa vsaj veliko pozornost, ker so bili na zahodnem krilu v teku siloviti boji. Srbski napadi zahodno in severozahodno Ostrov-skega jezera so pridobili na prostoru, in francoskim silam, ki so napravile sunek z juga proti Florini, sc je posrečilo, potisniti nazaj zvezne čete. Bolgari so pa pričeli nato s protinapadom, ki se je uspešno razvil, Francozi so bili vrženi nazaj in so imeli veliko izgub. Tudi divji poizkusi Srhov, da bi razbili obkoljevalni obroč na Kajmakcalanu in v ozemlju Moglene, so se odločno izjalovili. Položaj naših zaveznikov na tem bojišču je zadovoljiv, dočim so se razblinili upi naših sovražnikov, da vzamejo Bitolj, kamor naj bi se preselila »rbska vlada.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 22. septembra. Uradno: Boji pri Florini so ostali živahni. Vzhodno od Vardarja je bojevanje zopet oživelo.
Prvi generalni kvvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Bolgarsko uradno poročilo.
Sofija, 22. septembra. (Koresp. urad.)
Uradno:
Naš ogenj je razkropil na Stari Ne-rečki Planini med jezerom Prezlana in Florino severno od višine Digla sovražno pehoto. Naši prednji oddelki so vzeli sovražne jarke. Na nižini Moglenica smo razkropili z ognjem sovražni bataljon, ki je poizkušal prodirati proti Zborsku in proti višinam Preslab.
Zahodno od Vardarja je sovražna pehota napredovala po močni pripravi s topovi; z ognjem smo jo vrgli in prisilili, da se je morala umakniti v svoje stare postojanke.
Na strminah Beiašice Planine smo vzeli vasi Palmiš in Sveti Petka, Med Sre-tim Petkom in vrhom Dovatepe je popustil sovražnik tabor, v katerem je bilo veliko vojnega materijala.
Na bojni črti ob Strumi slab topovski ogenj.
Francosko uradno poročilo z Balkana.
Od S trume do Vardarja topovski boj z odmori. Vzhodno od Črne smo odbili ljut bolgarski napad na greben Kaimak-calana, ki so ga držali Srbi; izgube sovražnika so bile velike. Pri reki Brod so ponovili Bolgari svoje napadalne poizkuse na Boresnico. Po dveh brezuspešnih naskokih se jim je posrečilo, da so se ustalili v navedenem kraju, a srbski protinapad z bajoneti jih je zopet pregnal. Na našem levem krilu so čete kljub gosli megli napredovale do dohodov višine 1550, približno 5 km severozahodno od Pisoderi. Tam smo ujeli približno 50 mož.
Bolgarsko italijanski spopad.
Lugano, 22. septembra. »Secolo« poroča iz Soluna: Italijanske sile na Velešu so napadli z veliko premočjo Bolgari. Na povelje so se Italijani takoj umaknili.
General Sarrrail je odstavljen.
Barcelona, 22. septembra. Generala Sarraila so radi neubogljivosli odstavili. General, ki je postal njegov naslednik, je potoval v Solun čez Špansko; spremljala sta ga čez Špansko neki podpolkovnik generalnega štaba in neki stotnik.
ii na zeMu.
in zadali sovražniku izgube. Sovražnik je .razstrelil pri Souchezu podkop; mi smo zasedli rob udrtine.
21. septembra popoldne. Neprestano in močno dežuje. Južno od Ancre smo odbili ljute sovražne protinapade; naše izgube so težke. Tam smo napredovali in vdrli na mnogih mestih v sovražne strelske jarke.
21. septembra zvečer. Splošen položaj se ni izpremenil. Sovražnik s svojimi bombnimi napadi pri Flersu ni uspel.
Proti naknadnim prebiranjem v Franciji.
Genf, 22. septembra. Herve piše: Socialistični ministri Briandovega kabineta so se izrazili proti naknadnim prebiranjem tistih, ki pri dosedanjih prebiranjih še niso bili potrjeni.
Angleži proti razširjenju brambne dolžnosti.
Haag, 22. septembra. Angleško časopisje je pričelo živahno nasprotovati razširjenju brambne dolžnosti. Listi pravijo, da 17 in 18 letni fantje kakor tudi starejši možje od 42. do 45 leta, ki jih bodo najbrže pozvali pod orožje, ne bodo postali taki vojaki, ki bi bili sposobni, da prebijejo nemško bojno črto, Zakaj naj se jemljejo premladi ali prestari ljudje? Strelivo je geslo. Vojska naj se mirno podaljša nekaj mescev, a naše ljudi moramo čuvati, ker moramo z njih delom financirati tudi vojsko. >Daily Chronicle« zahteva, naj se v vojsko pritegnejo bolj kolonije. »Times « se pa zavzemajo za vojaško ojačenje Anglije.
Tudi Ar.-^sži se boje vojaške suknje.
London, 22. septembra. »Daily Tele-graph« poroča: V vseh uradih in ministrstvih živahno ugovarjajo proti listom tru-sta Nordcliff, ki trde, da se v vladnih uradih nahaja veliko mladih ljudi, ki so se tako izognili vojaški suknji.
Angleži zaplenili švedski parnik »HeJios«.
Kodanj, 21. septembra. »Berlingshe Tidende« v Stockholmu poroča: Iz Londona: Angleške carinske oblasti so zaplenile v Svansea švedski parnik »He-iios«, ki pride precl morsko sodišče. »Helios« je vozil volno, določeno švedski vojni upravi. Švedsko zunanje ministrstvo je lj krenilo, kar je bilo potrebno.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 22. septembra. Veliki glavni stan:
Ne glede na živahne artiljerijske boje in boje z ročnimi granatami ob Sommi in Mozi ni ničesar poročati,
Prvi generalni kvartirni mojster: Ludendorff.
Francosko uradno poročilo.
21, septembra, ob 3. popoldne. Severno od Somme je ponovil sovražnik svoje napade na selo Le Priez do sela ori šumi 1' Abbe. Slabo vreme je močno oviralo ope-racih je na obeh bregovih Somme. V Argo-nih se je izjalovil pri Four-de-Paris po raz-strelbi podkopa podvzeti sovražni napad na francoske postojanke v zapiralnem ognju.
Francozi so na desnem bregu Moze sinoči izvedli dve operaciji, ki sta se posebno dobro posrečili.
Južno od utrdbe Thiaumont smo vzeli dva kosa jarkov, ujeli smo nad 100 mož, med njimi 8 častnikov, in zaplenili 3 strojne puške. V vzhodnem delu gozda Vaux in Capitil so potisnili Francozi svoje črte za 100 metrov naprej. V gozdu Apremont je odbil neki prednji francoski oddelek sovražni napad z ročnimi granatami.
Ob 11. ponoči. Ob Somme je naše topništvo podnevi krepko obstreljevalo dalje sovražne naprave. Po novih poročilih, je izvedel včerajšnji veliki nemški protinapad na severnem bregu Somme 18. armadni zbor, ki so ga privedli z bojne črte ob Aisne, in pa 214, divizija; ta divizija je bila na poti na rusko bojišče, a med potom ji je bilo zapovedano, naj se povrne na reko Somme. Prišla je tja 14. t. m.; ponoči na 20. t. m. se je vrnila v bojno črto. Od 20. t. m. zjutraj je nastopila pri Bouchavesnes, njene izgube so bile izredno velike. Severno od Somme so ujeli 20. t. m. nad 200 mož.
Od časa do časa prekinjeno obstreljevanje na ostalih delih bojne črte.
Včeraj je sestrelil neki francoski letalec pri Maislainu nemško letalo, ki je padlo pri Peronne.
Belgijsko poročilo Z belgijskega bojišča se nič posebnega ne poroča.
Angleško uradno poročilo.
20. septebra. Splošen položaj sc ni izpremenil. Odbili smo več protinapadov južno od Ancre. Izčistili smo 200 jardov nekega sovražnega jarka južno od Arrasa
Turčija v vojski.
Turško uradno poročilo.
Carigrad, 21. septembra. Uradno:
Felahie bojišče.
Dne 20. septembra obojestranski topovski, pehotni in boji z bombami. Dognalo se je, cla je pobegnila sovražna pehota vsled učinkujočega ognja našega topništva za svoje utrdbe.
Perzijsko bojišče.
Naš napad i.e pregnal slabe sovražne sile, ki so tu napadle Devlet-Abad. Prepodili smo sovražne poizvedovalne oddelke, ki so se bližali na severu Ha-madamu.
Kavkaško bojišče.
Na desnem krilu praske in ocl časa do časa topniški ogenj.
Z ostalih bojišč nič važnega.
ker jo angleška cenzura v Vancouveru neupravičeno preiskala uradno pošta mornarico Združenih držav. Ameriški mornariški častniki na Orientn so po« slaJi mornariškemu oddelku pošto V uradnih ovojih.
New York, 18. septembra. (K. u. —t Zakasnelo.) Hearstov urad poroča: Če bo sporazum še dalje delal silo ln če ne bo vlada ničesar storila, da se izpame-tuje, bo izbruhnil v kongresu vihat ogorčenju.
Rožna poročile.
Nemiri m Portugalskem.
Lugano, 22. septembra. »Corriere del-la sera« poroča, da je povzročilo nemire na Portugalskem, ker so se podražila živila. Delavci so se spopadli s policijo in so napadli tvornice, ko so se prej proti trgovcem pritožili pri civilnem guvernerju. Večino aretovancev so zopet izpustili. V mestu je zdaj mirno. Socialistična zveza na severu in delavska zveza sta se utrdili v ljudskem domu. Policija, ki dom straži, zahteva, naj se razidejo.
Barcelona, 22. septembra. Iz Lizbone se javlja da revolucijsko gibanje narašča. Nad 70 oseb so zaprli.
Ameriko proli Angleški.
Berlin, 21. septembra. (Koresp. urad.) Wolff brez žice javlja iz New Yorka: »World« prinaša »Angleške karte za živila nevtralcem«: Angleška si prisvaja vlogo diktatorja za živila nasproti Holand-ski, Švedski, Norveški in Danski in dovoljuje uvoz živil po svoji dragi volji. Večje zlorabe angleške pomorske sile si ni mogoče misliti, kakor je ta odkrito izzivajoče vmešavanje v zakonito trgovino prijateljskih držav. Hearstovi listi pišejo, da po vojni najbrže pride do gospodarske zveze z Nemčijo, ki naj bo protiutež proti zvezi Nemčiji sovražnih držav. Amerika bo Nemčiji dala prednost pri bombažu itd., da dobi ugodnejše pogoje za barvila.
Vihar ogorčenja proti nasilstvu sporaz-j uma v Ameriki vedno močnejši. — Združene države protestirale proti nasilstvu.
Mew York, 18. septembra. (K. u.) Zakasnelo. Državni urad je protestiral,
Za mir.
Genf, 22. septembra. Propaganda so* cialistične manjšine proti vojski se v Franciji zelo širi. V strelskih jarkih dele leta-ke, ki zahtevajo, naj se sklene mir.
Anglija in Francija proti mirovni akciji skandinavskih držav.
Kodanj, 21. septembra. »Politiken« po< roča: Ministrskemu posvetu v Kristianijl se je predložil predlog o mirovnem posredovanju v smislu švedske medparlamen-tarne konference. Angleški in francoski poslanik sta pa naznanila norveškemu zastopniku, da bi tako posredovanje zdaj nq bilo ugodno.
Kitajska odklonila zahteve Japonske.
Frankobrod, 21. septembra. »Frankf, Ztg.« javlja iz Petrograda: Kitajska vlada je odklonila zahteve, ki jih je radi znanih dogodkov stavila Kitajska.
Iz Mehike.
London, 21. septembra. (K. u.) Reu-t ter: Generalu Villa se je pridružilo 1000 mož Carranzovih pristašev, ko je napa* del Chihuahua.
Brambna dolžnost v Kanadi.
Curih, 21. septembra. »N. Z. Z.« brzo« javljajo iz Londona: Dopisnik »Morning Posta« v Ottawi poroča: Kanadski trgovinski minister John Forster je izjavil, da bo morebiti Kanada prisiljena uvesti brambno dolžnost, če bodo potrebovali še več mož in če se ne bo prijavilo dovolj prostovoljk cev.
»Tubantia«.
Berlin, 22. septembra. (Kor. ur.) Nem* čija je Holandski vsled prijateljskega sosedstva obljubila po vojni preiskavo glede potopitve »Tubantije*.
Kako izdelujejo Japonci strelivo.
Rim, 22. septembra. (Kor. ur.) Japon« ski^ veleDOsIanik je izjavil sotrudniku lista »Giornale d' Italia«: Japonska z vsemi si. lami izdeluje orožje in strelivo. Ker so prometne zveze izboljšali, rabijo za prevoz čez Vladivostok v Petrograd 12 dni. Radi velike daljave Japonska ne pošilja svojih vojakov na evropsko bojišče, a je vedno pripravljena na vojsko, tako da jo sovražnik ne more presenetiti. Japonska dela tudi na to, z vso močjo, da bo v bodoče neodvisna od nemškega uvoza in da bo odtegnila kitajski trg Nemčiji.
Dnevne novice,
-f Prispevek ljubljanske škofije z« vdovski in siro finski zaklad 3, zbora. C. in
kr. vojaško poveljstvo v Gradcu naznanja: Zbirka, ki se je povodom rojstnega dne Nj. Veličanstva cesarja na pobudo ljubljanskega knezoškofa Antona Bonaventure izved« la po cerkvah ljubljanske škofije v korist po podmaršalu pl. Mattanovichu ustanovljenega vdovskega in sirotinskega zaklada 3. zbora, je donesla znatni znesek 11.450 K, Vojaško poveljstvo v Gradcu je izreklo za to knezoškofu v Ljubljani najtoplejšo za-hvalo.
-f- Za sklicanje državnega zbora in delegacij so se izrekli predsedniki vseh treh skupin v gosposki zbornici. Povedali so to Stiirghku. V prvih dneh skličejo vsak svojo skupino. Tudi parlamentarna komisija Poljskega kluba je soglasno zahtevala sklicanje državnega zbora in delegacij. Naročila je vitezu Bilinskemu, da naj to pove poklicanim faktorjem. Iz Dunaja poročajo, da je prav radi tega prišel na Dunaj groi Andrassyi na razgovor z avstrijsko opozicijo.
-f Podčastniški list v slovenskem je> ziku! Danes smo dobili: Želji, ki je bila izražena v Vašem listu z dne 20. avgusta, naj prične izhajati list »Unteroffizies-Zei-tung« tudi v slovenskem jeziku, je c. in kr. vojno ministrstvo z odlokom (Pras. 22.592) ugodilo.
Krščanski vojak je izšel v pomnoženi izdaji. Ko smo molitvenik prvikrat naznanili in rekli, da bo nizka cena ostala do konca vojske, pač nismo mogli misliti, da bo tako hitro pošel in da bo potreben nov natis v toliki draginji. Zdaj velja en izvod v rdeči obrezi 50 vin. (zlate obreze šc dolgo ne bo). Kdor vzame najmanj 50 izvodov skupaj dobi molitvenik po 44 vin., po isti ceni dobijo molitvenik vojaki tudi v posameznih izvodih, če pridejo osebno ponj; popolnoma brezplačnih izvodov nc bo več ker je za podarjene izvode še nepokritega dolga poltretji tisoč
kron, Nova izdaja ima nov križev pot, ki sc boli prilega moški naravi, bo pa za vse primeren, ker je zložen iz svetopisemskih in liturgičnih besed. Razun tega ima eno lepo mašo kot pripravo za sv. obhajilo, zaradi česar več ne ugovarjamo, ako ga bodo tudi drugi ljudje kupovali zase. — Kdor naročenih izvodov ni prejel naj naročilo pri Katoliški bukvami ponovi in pripomni, da je z ceno zadovoljen,
-f Prestolonaslednik pri Slovencih. Jožef Gubenšek iz Lesičnega pri Pilštanju piše iz ruskega bojišča sledeče: Včeraj, dne 4. septembra, nas je obiskal c. in kr. visokost prestolonaslednik Karol Franc Jožef. Bil je prav prijazen do vsakega. Tudi nas Slovence je marsikaj vprašal.
—	V priznanje posebno požrtvovalnega delovanja pred sovražnikom je dobil zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje enoletni prostovoljec narednik, profesor v Kranju Franc Koma t a r, 27. črnovoj. okraj, poveljstva, pri-deljen nekemu armadnemu poveljstvu. To je prvi slučaj, da je dobil vojak tako visoko odlikovanje.
—	Za domovino. Včeraj je prišla v Ljubljano vest, da sta na Kraški planoti padla poročnik Kovačič iz Ljubljane in kadet F rane P e r d a n , znani odlični telovadec, bivši uradnik novomeške mestne občine. Dal Bog, da se to žalostno poročilo ne potrdi.
-f Nagodba ln Madžari. Iz govora poslanca Polonyja: >-Z veseljem ugotavljam, da sedaj tudi ministrski predsednik po-vdarja doslej samo od neodvisne stranke povdarjano načelo, da nagodbeni zakon ni dvostranska pogodba med Avstrijo in Ogrsko, ampak samo dogovor med kraljem in ogrskim narodom.« — Če je tako res, potem Ogrska lahko sama izpremeni ta zakon. Avstrijci moramo molčati in res nismo nič drugega, kakor nas je Tisza že imenoval, ^zavezniška država« ogrske države. Hvala Bogu. da je ogrski kralj obenem tudi avstrijski cesar.
—	Litijski občinski odbor, zbran v seji dne 19. septembra 1916, je o priliki 10-letnega delovanja v župniji, spominjajoč se neprecenljivih zaslug za občane tekom tc dobe, soglasno imenoval preč. g. dekana Mateja R i h a r j a častnim občanom litij->ke občine in izrazil čestitke k 501etnici in godu.
—	Ranjen vojni kurat. Dne 11. septembra je bil ranjen č. g. Josip Vukc-lič, vojni kurat pešpolka št. 96. Imenovani je odlikovan z duhovniškem zaslužnim križcem in s Signum laudis. G. Vukelič je bil znan tudi pri naših polkih kot ljudornil duhovnik.
—	Zopet nove pristojbine. Danes bodo menda objavili naredbo o zvišanju poštnih pristojbin. V kratkem pride že napovedano zvišanje pristojbin pri voznih listih. Naredba bo menda samo provizo-rična, ker bodo tarife končno preuredili šele po vojni.
—	Izvanredna hrabrost spodnještajer-skega Slovenca, Slovenski fantje nam pišejo z bojišča: Štabni narednik F. Polič je bil odlikovan za izvanredno hrabro vodstvo našega voda dne 7. avgusta. Prodrli smo zelo močno žično oviro in pri tem ujeli 158 Rusov in 3 častnike, 2 strojni puški in 1 metalca min. Odlikovan je bil dne 23. avgusta s srebrno kolajno 2. vrste. Tri dni pozneje je dobil povelje, da mora s stot-nijo ogrskemu bataljonu na pomoč. Poslani smo bili več kilometrov naprej. Zavzeli smo nek hrib in ga tudi branili proti osemkratnemu napadu proti petkrat močnejšemu sovražniku. Zdržali smo celih 24 ur v najhujšem ognju, nakar smo dobili artilerijsko pomoč. Zato je bil naš vodja odlikovan dne 1. septembra s srebrno svetinjo 1. vrste. V osmih dneh dvakratno odlikovanje! Odlikovanec je vrl slovenski narodnjak. Kranjski fantje smo zelo ponosni na našega slovensko - štajerskega poveljnika. Tudi naša prsa so ozaljšana s hrabrostni-mi svetinjami. Bog živi vse Slovencel
—	Umrl je v Zagrebu vseučiliščni profesor dr. Josip Florschutz.
—	»Nedjelja«, časopis za ruske ujetnike, o katerem smo svoj čas že poročali, izhaja v založbi L. W. Seidel & Sohne, k. u. k. Hofbuchhandler, Dunaj I., Graben. Vsaka številka stane 20 vinarjev. Doslej so izšle 4 številke.
—	Smrt na lovu. Žitaravas. V soboto, dno 16. t. m. zvečer se je smrtno s puško ponesrečil g. Alojzij T u 11, lovec pri Miklavcu. Splezal je na drevo, kjer je hotel čakati na srnjaka; na neznan način pa se mu gorej puška sproži in ga zadene pod levo roko. Sočil je »e z drevesa, in šel kakih 10 korakov proč, nnto pa je je zaklicai: »Marija pomagaj!« in se zgrudil. Koj v tem hipu
na pomoč prihiteli ljudje in ga našli žo mrtvega vsled izkrvavljenja. Bog tolaži žalujočo ženo in oba otroka.
Težka nesreča je zadela dne 2L t. m. Ano Habič, ženo posestnika in mlinarja Antona iz Podlipoglava it. 17., obč. Dobrunje. Sla je že zjutraj ob 4. uri v mlin, kjer je, kakor navadno v jesenskem času, čakalo vse polno vreč žita. Izpustita je vodo ra mlinsko kolo, ki pa oe ni takoj obrnilo.
vsled česar je skušala pomagati z roko. V tem se je kolo nenadoma obrnilo, jo potegnilo s seboj ter ji težko poškodovalo dlan desne roke. Mož je pri vojakih, doma pa 5 nedorastlih otrok. Poškodovana se zdravi v dež. bolnici, ter bo dalje časa nezmožna za delo.
—	Na pegastem legarju v Murentin-cah, politični okraj Ptuj, je obolelo osem beguncev.
Pri delu z mlatilnim strojem jc ponesrečila dne 19. t. m. Marija Doles, 19 let stara hči posestnice Neže iz Vel. Blok št. 34. Ko je šla ponoči pomagat mlatit h Heleni Mačeh v isti vasi, jo je stroj zgrabil za levo roko ter ji stri prste. Zdravi se v tukajšnji dež. bolnici.
—	Iz seznama izgub št. 463. Kadetni aspirant 27. črnovoj. pp., 1. odd. strojnih pušk, Karel Kcil iz Ljubljane, padel; poročnik Maks Viher, padel. — Ujeti: kadeta Hugon Benussi iz Trsta in Emil Podlipnik iz Št. Petra pri Velikovcu in kadetni aspirant Aladar Šoklič iz Gradca, vsi od 5. do-mobr. pp,
—	Pisemske znamke po 3, 5, 10, 20 in 25 vin. (vojne znamke), ki so bile izdane z naredbo trgovinsega minisktrstva z dne 21. aprila 1915, drž. zak. št. 104, in jubilejne dopisnice, ki so bile na novo izdane z naredbo trgovinskega ministrstva z dne 17. novembra 1914, drž. zak, št, 320, se vzamejo s 30. septembrom 1916 iz prometa. Izrecno sc opozarja, da se je prodaja teh vrednostnic ustavila že 20. septembra in imajo torej stranke v času od 20. do 30, septembra in imajo torej stranke v času od 20. do 30. septembra priliko, da porabijo te vrednostnice, ki se ne smejo niti zamenjati, niti odkupiti.
—	Iz Vipave, 11. septembra. Po Vipavski dolini se je že začela trgatev. Letina bo srednja. Najboljše bo okoli Slapa, Goč, Erzelja in Lož. Mali kmetje, ki imajo malo grozdja, da se jim ne izplača del . vina, prodajajo grozdje zadrugam in vele trgovcem po 1 K kg. Kupujejo pa grozdje in mošt: Vipavska zadruga, grof Мауег, veleposestnik Hrovatin — Hrib, župan Perhavec i. dr. Lep dogodek se je pripetil danes v neki tukajšnji gostilni. Prišel je bil ubog goriški begunec, naročil pečenko in pol litra vina. Ko se je pokrepčal, je poklical krčmarja radi računa. Namesto-pa. da bi mu plačal, mu je povedal, da nima denarja. Gostilničar se je razveselil in še sam dal za liter vina. Največ tukajšnjih beguncev je iz Št. Petra in Vrtojbe; nekateri imajo tudi živino s seboj in so začeli sedaj odhajati na. Dolenjsko. Vipavski občinarji so pa gotovi, da radi Italijana nikdar ne bodo zapustili svojih domov. — Tu kupuje vojaška oblast seno in ga dobro plačuje.
—	Iz poštne službe. Poštna oficijan-tinja Matilda Fcrenčak v Konjicah je dobila mesto ekspedijentinje v Loki pri Zidanem mostu. Terezija Bucinek je bila imenovana za poštno oficijar.tinjo 2. razreda v Konjicah.
Nečloveška hči. Cecilija Klug, hči posestnika. Norberta Klug v Muggau-bergu pri Voitsbergu, je imela razmerje z nekim vojakom. Ker oče tega ni trpel, mu je to dni zjutraj v postelji prerezala vrat z britvijo, nato pa še sebi. Ker lastna poškodba ni bila smrtna, si je rano zamašila z ruto in so obesila na drevesu pred hišo, kjer so jo našli mrtvo.
—	Izredna državna loterija za voj-noskrbstvene namene. C. kr. ravnateljstvo drž. loterij na Dunaju je priredilo sedanjo izredno državno loterijo za voj-noskrbstvene namene, ter se lx> vršilo žrebanje iste 5. oktobra t. 1. Skupna vsota vseh dobitkov znaša 625.000 kron. Glavni dobitek znaša 200.000 K, 50.000 K. 30.000 K, 20.000 K itd. Srečka stane 4 K. Več razvidno v današnjem oglasu.
—	Prosimo nujno za naslova gg. stavcev Kramariča in Zajca.
LMianslie eovice.
lj Vincencijeva konferenca sv, Petra v Ljubljani sporoča, cla bode opravi! mašo zadušnico za umrlega dolgoletnega delavnega člana g. Frana Meralla predsednik Vincencijeve družbe in stolni kanonik g. dr. Josip Gruden v pondeijek ob 7. uri zjutraj v stolni cerkvi.
lj Odlikovanje. Poročnik pri 17. pp., oddelek strojnic, tehnik g. Bole Likar je bil odlikovan s srebrno svetinjo II. razreda. Odlikovani je sin mestnega učitelja g. Janka Likarja.
lj Umrl je dne 22. t. m. v dež. bolnici Ivan Kraher, posestnik iz Jerneje vasi številka 14. občine Dobličc po večmesečnem bolehanju, star šele 29 let. — Istotam in istega dne je umrl Jožef Kump, 58 let stari posestnik iz Konce št. 10, občine Stara Cerkev.
lj Moka za kruh. S trenotkom, ko so nastale v Ljubljani kalamitete z moko, sc je pričel naval na prodajalne in so bili obenem vedno bolj glasne upravičene pritožbe. da marsikdo ni dobil določene mno-
žine moke. Mestna aprovizacija stremi za tem, da tudi to vprašanje ugodno in pravično reši.
lj Podžupan dr. Triller se jc odpeljal danes na Dunaj, da kot načelnik mestne aprovizacije na merodajnih mestih osebno pojasni naš položaj glede preskrbe z moko ter skuša izposlovati rednejši in zadostnejši dovoz moke v Ljubljano.
lj Prodaja moke. Včeraj se je nakazala vsem mokarjein Ln trgovcem, ki so bili v tukajšnjih dnevnikih dne 16. septembra imenoma navedeni, prav ista množina moke v razprodajo, kakor prejšnji teden. Občinstvo se opozarja, da morajo vsi mekarji in trgovci prodajati moko istočasno in sicer v soboto dne 23. septembra od 7. do 12. ure dopoldne in od 3. do 7. tire popoldne in ob nedeljah ter praznikih od 8. do 11. ure dopoldne. Preje ali pozneje jc vsaka prodaja moke strogo prepovedana. To velja tudi za nadaljne dneve, dokler je kaj moke v zalegi.
lj Prodaja kruba, Mestna pekarna in ljubljanski peki so napekli zadnji čas vsak dan 12.500 kg kruha. S to množino bi morale biti krite vse potrebščine prebivalstva. Množe se pa pritožbe, da marsikdo nc dobi krušnim kartam odgovarjajoče množine kruha. Zato je mestna aprovizacija odredila, da se odslej za naprej speče v Ljubljani vsak dan 13.000 kg kruha. Vrhutega se bodo pa tudi pomnožile prodajalnice ki liha, da se prepreči po možnosti naval in čakanje na kruh. Vsaka prodajalnica kruha bo kot taka označena s primernim napisom.
lj Vse krušne karte se numeririjo.
Vsaki stranki se pa tudi obenem od-kažo dotično prodajalno, kjer sigurno dobi na krušne karte od tedna doiedna odločeno množino moke. Vsak trgovec dobi zadostno množino moke, (la bode vse mu odkazane stranke lahko postregel. Princip nove razdelitve strank na posamezne trgovce pri oddaji moke je, da sc razdeli moka enakomerno in da nihče ne dobi več moke kot, je predpisano. In kar je glavno, da stranke brez vsako bojazni lahko računajo s tem: pri tem in tem trgovcu imam rezervirane moke toliko in toliko. Vsako čakanje pred trgovinami je s tem ne-kotrebno. Tekom prihodnjega tedna se občinstvo obvesti, pri katerem trgovcu dobe posamezne številke krušnih kart (stranke) moko.
li Nepravilno postopanje pri prodaji kruha. Prejeli smo in priobčuje-nio: Včeraj popoldne je vse polno ljudi čakalo pred Bizjakovo pekarijo na Poljanski cesti na kruh. Dobilo ga je k večjemu 30 strank, medtem, ko so ostali šli praznih rok domov, vkljub temu, da kruh še ni bil razprodan. Proti večeru se je opazilo, da so gotove stranke dobile kruh. To se razlaga na ta način, da so se čez dan priporočile, da naj se kruh rezervira, da jim ni treba — kakor drugim — čakati. Tako postopanje pa. vendar ni pravilno, je pa tudi kaznjivo (§ 482 k. z.). Da, se v bodoče kaj tacega več ne pripeti, se poklicana oblast prosi, cla se za stvar nekoliko zavzame. Priče na. razpolago. J. P.
ij Pšeaični zdrob se bo prihodnji teden oddajal samo strankam z otroci do 4. leta, ki so se bile za zdrob svojedebno priglasile v mestnem tržnem uradu, Toliko v pojasnilo, da sc ne bodo drenjale eruge stranke vmes.
li Načrt oddaja krompirja pri mestni aprovizaciji. Mestna aprovizacija ima prejeti in razdeliti za dobo do 1. aprila 1917 samo za civilno prebivalstvo (zasebnike) čez 300 vagonov krompirja. Da se olajša razdelitev, ie uvedla nakaznice za krompir, ki jih imajo stranke že v rokah. Vsaka oseba ima za sedaj pravico da prejema okroglih 60 kg krompirja. Vsled sukcesivnega dovoza in vsled tehniške razporedbe oddaje krompirja je nujno razdelitev krompirja tako urediti, da bo vsaka rodbina cel čas do 1. aprila 1917 preskrbljena Vsaj z najnujnejšo množino krompirja. Radi tega bodo dobivale stranke krompir po dvakrat. Prvič na osebo i 20 kg, drugič pa 40 kg. Kdor bo prejel za osebo 20 kg, bo preskrbljen za dobra dva meseca. Mod tem bo pa že zopet prejel še preostanek krompirja, ki mu gre za prihodnje mesece. Prva oddaja krompirja (a 20 kg na osebo) bo trpela za vse Ljubljančane okoli 12 dni. Vsak dan pride na vrsto drug okraj, vsako uro druge številke. Nikomur se nc bo treba dalj časa zamuditi kot k večjemu eno uro. Ker pa je mogoče, cla so stranke brez krompirja, ki bi prišle pri prvi oddaji (a 20 kg) na vrsto šele 12. dan, sc uvede že takoj s prvim dnem to odredbe še posebna nra in posebna oddaja za najnujnejše potrebe, ko se bo posameznim rodbinam oddajalo le po 10 kg krompirja za sproti. Umljivo je, da vsakdo lahko počaka kar samo druge oddaje ter prejme takrat mesto 40 vseh 60 kg krompirja za vsako osebo. To jo tembolj priporočljivo, ker bo prišel takrat vsakdo vsled ugodneje razvrstitve najlažje do krom-
pirja in ker si bo vsakdo prihranil dvakratni dovoz. Kakor pa že rečouo, se je prva oddaja (A 20 kg na osebo) ter zasilna oddaja (10 kg na rodbino) morala uvesti le zato, da ne ostane kdo brez krompirja. Natančnejši razpored krompirja se objavi pravočasno. Upati je, da se začne s prvo oddajo krompirja že drugi toden v sredo. Zavodi in gostilne dobe svoj razpored.
lj Umrli so v Ljubljani: Ilko Korpita, pešec. — Giuseppe Boschin, laški vojni ujetnik, pešec. — Antonio Finessi, laški vojni ujetnik, kavalerist. — Vojteh Gr-ziwna, pešec. — Frančiška Goli, posest-nikova žena, 29 let. — Janez Cvirn, mestni delavec, 55 let,
lj Gremij trgovcev v Ljubljani namerava uvesti zopet reden pouk na svoji trgovski šoli. Otvori se začasno samo L in II. letnik. Več današnji inserat, na katerega opozarjamo ljubljansck trgovce.
lj Aretirana je bila 57 let stara Ju-lijana Trco iz Ljubljane brez stalnega bivališča, ker je na dvorišču »Gospodarske zveze« izmaknila tri vreče, vredne 7 kron in kositarsko posodo za mleko, Zasačil jo je pri tatvini tamošnji blagajnik Anton Volta.
lj Pobegli prisiljenec. Voncelj Smr-delj, 17 let star, rojen v Št. Petru na Krasu, prisiljenec, je iz tukajšnje deželne bolnice v obleki zavoda pobegnil. Precl begom pa je izmaknil nekemu bolniku suknjič, hlače iz zelenkastega blaga iu črni klobuk. Pobegli je srednje postave, podolgastega obraza in ima rudečkaste lase. Varnostni organi ga zasledujejo.
lj Izgubila se jc črna denarnica s precejšnjo svoto denarja od trgovine Kleinmaver & Bamberg, Kongresni trg do Dunajske ceste št. 9. Pošten najditelj naj blagovoli oddati denar proti nagradi na upravo tega lista.
lj Izgubila se je rujava šolska torbica z jermeni, v kateri so bile knjige 4. razreda ljudske šole v Šolskem drevoredu med stojnicami mesarjev. Kdoi je isto našel, se prosi, da jo proti nagradi prinese na Stari trg 5. It. nadstr.
— Pisarniško službo ali službo taj< nika, ozir. uradnika zadrufia sprejme mlad mož, ki je ravnokar prišel iz vojaške službe. Ponudb? -na naše uredništvo.
Rožne m№.
—	Ogrska aprovizacija, Vlada jc že sklenila ustanoviti vladni komisarijat za preskrbo. Producentje smejo pri težkem delu obdržati za osebo na mesec 18 kilogramov žita, za ostala osebe svojega gospodarstva, ki nimajo težkih del, pa 14 kg. Dneva brez mesa sta Greda in petek, ostale dni je po gostilnah dovoijena samo ena rnesaa jed.
—	Umrl je v Šabcu ogrski državni po« slancc Bela Rakovszky. Pripr.dal jc ustavni stranki.
Kruba po dunajskih gosiilaah ne smeš dobiti. Prinssi ga s seboj. Liter mleka sta.' ne 50 vinarjev.
Uradno proglašen, za pegastim Icgar-jem »umrl« in vendar živi pešec Jožef Eger iz Warmsdorfa na Češkem.
Сепг? obleke ia obuvala v 14, stoletju, j L. 1415. se jc plačalo za laket sukna, cbi-! čajnega za mestne slug« — 13 grošev, v j naših denarjih okoli 6 K 50 vin., ali vsota, za katero so tedaj kupili skoraj tri korce pšenice. Moška suknja jc I. 1417. stala 40 grošev (20 K), a suknja s svileno podlago 50 grošev (25 K). Dober kožuh tudi za približno t?.ko ceno. Moški čevlji so se prodajali v oni dobi po i grole, torej po 2 kroni ali kak ficek več.
Ostro kaznovani, ker so ponarejali pi. jačo, Poiiarejalce živil in pijač so svoj čaj vse ostreje kaznovali, kakor pa dandanes, Tako so n. pr. ]pto H56. odrezali Urhu Heidenheimerju, norimberškemu meščanu, j obe ušesi in to še po milosti.,. Bilo mu je ! namreč dokazano, da jc ponarejal vino i ! tem, da je vlival vanj vodo, a ga prodajaj i za pristno vinsko kapljico. Ko mu jc pa someščan par let pozneje njegovo brez« vestnost očita! in mu jc Hcidenbeimer odgovoril, da je vesel, da je bil tako kaznovan, ceš, da ne bo nikoli v ušesa ozebcl j jc bil Keidenheimer iz tiran iz mesta. —< Ko bi bila ona kazen še dandanes v veljavi za ponarejanje živil in pijač, kolike ljudi bi hodilo danes brez ušesi
Primorske novice.
Na pomoč našim (joriškim beejun cem. Posredovalnica za goriško begunce v Ljubljani je prejela od preč. gos p ,S. Zupana, župnika na Jožici pri Ljubljani, 140 K za goriške begunce, kot čisti dobiček dobrodelne prireditve. Kruta usoda, katera se jo preje z. lepe. strani laskala prebivalcem lepo. Goriške, jih je začela preganjati in jih popolnoma uničila. A prihiteli so na pomoč plemeniti dobrotniki in pričeli zbirati darove za te u boš č ko. In to naši kranjski soro-Jaki. Pa ni jim dovolj. Pričeli so prirejati dobrodelne zabave, dn kolikoil
mogoče veliko aberejo in položijo na oltar trpljenja Primorcev. Tudi vrli občani ua Ježici so priredili na praznik Zal. M. B. pod vodstvom prečastitega gospoda župnika S. Zupana tako zabavo. Da jo pa tako vrlo uspela, gre v prvi vrsti zahvala gospodu župniku, potem preč. g.Silvinu Sardenku, ki je v ta namen spisal enodejanko »Begunka«, nadalje gospodični učitedjici na Ježici ter bogoslovcema gg. Dovču in Pre-setniku. Posredovalnica se zato vsem prirediteljem in sotrudnikom pri prireditvi najsrčnejše zahvaljuje, da so pripomogli do tako krasnega uspeha, ter kliče le s skromnimi besedami: Bog jim povrni obilokrat! — Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani je daroval preč. gospod Matej Štrakelj, župnik v St. Petru na Krasu znaten znesek ilOO K. Za ta velikodušni dar se mu posredovalnica najtopleje zahvaljuje. — Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani.
Za goriške begunce. Diletantje v Prevorju pri Mariboru na Štajarskem so priredili gledališko predstavo, katere čisti dobiček je znašal 61 K. Ta znesek so pa gg. diletantje velikodušno naklonili posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani, v pomoč beguncem. Vsem cenj. gg. diletantom in vrlim sotrudnikom izreka posredovalnica tem potom najtoplejšo zahvalo. Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani.
iz Gorice. Stolna cerkev je porušena le do polovice, popolnoma pa zavetišče sv. Jožefa ob Šentpeterski cesti, v katerem so bile sestre Notre Dame. V Gorici so ostali sledeči gg. duhovniki: dr. Bau-bella, Jug, p. Gabrielli in Pussig. Dr. Bau-bella upravlja cerkev sv. Roka in stolnico, g. Jug pa cerkev sv. Ignacija na Travniku in cerkev sv. Vida na Placuti. V svojih prostorih so ostale tudi uršuiinke, pri njih so tudi dve sestri Notre Dame in tri sestre križarke, o katerih je bilo govorjeno, da so ustreljene. Vsak dan imajo tri svete maše. Eno služi p. Gemelli. Nadškofijski zavodi po 6. avgustu niso trpeli. Zaprte hiše so zapečatene, drugo blago je spravljeno v zaledje.
Za naše hrvatske istrske kraje hrvatska imena, Župa Kringa v Istri ima 1270 ušd, med temi je komaj 10 napol-Italuanov, a službeno ime za starodavno hrvatsko K r i n g o je italijanska spaka Corri-dico. Po tem imenu mora vsaki sklepati, da je Kringa italijanska. Tako je tudi drugod. Na vsak način se hoče Istro prikazati italijansko. Italijani nimajo pravice do naših avstrijskih hrvatskih krajev, zato povsod proč z Ualrenskimi nazivi naših krajevi
— Č, g. Angelj Čargo, sovodenjski vikar, naznanja vsem svojim duhovnijanom in znancem, cla se vikarijski urad sovodenjski nahaja zdaj v Št. Lovrencu ob Temenici, pošta Velika Loka, Kranjsko.
Za medicince. Ker v Trstu zelo primanjkuje zdravnikov, vabi mestna občina medicince, ki so že prestali vsaj prvi rigo-rozni izpit, da se javijo v službo v tržaških mestnih bolnišnicah. Delovali bi ondi kot pomočniki zdravnikov ali pa v občinskih patologičnih laboratorijih, in sicer proti primerni plači, Znanje deželnih jezikov je neobhodno potrebno.
Člani in vlagatelji »Hranilnice in posojilnice v Bovcu« naj se v posojilničnih zadevah obračajo na »Goriško zvezo« v Gorici, začasno v Ljubljani, Dunajska cesta št. 38. Člani ^Okrajne posojilnice v Bovcu« naj se pa v zadevah te posojilnice obračajo na »Zvezo slovenskih zadrug«, Ljubljana, Janez Trdinova ulica št. 8. Ker sta bili v Bovcu dve posojilnici, se ljudje opozarjajo ua to, da pogledajo prej ime posojilnice na hranilnih in zadružnih knjižicah,
V šempasu imajo svoje trgovine Se odnrte ,sr. F. Špacopan in C. Rujavec, kateri prodaja različno blago. To so najbližnji trgovci italijanske fronte.
Novo vino v bližini bojne črte. Novo vino (mošt) se dobi blizu fronte prav po ceni, ker radi nevarnosti ga cenejši prodajajo. Par tisoč hektolitrov izvrstnega Vipavca se dobi v vasi škri-Ije, Dobravlje, Kamnje in Sv. Tomaž pri Ajdovščini. Blizu fronte se prodaja po 80 h do 1 K. V Ajdovščini in okolici je cena vina (mošta) 1 K 20 v. do 1 K 50 v.
Aprovizacija v Trstu. Pod namestniko-vim oredsedstvom je sklenila tržaška apro-vizačna komisija, da bo za zimo pomnožila število proda'alen. Tudi glede živil, ki niso na karte, se je razmišljalo o hitrejši dobavi, da ljudstvo po nepotrebnem nc bo izgubljalo časa. Komisija je kupila več krav molznic in je tako nekoliko zvišala množino mleka v prvi vrsti za otroke. Z ozirom na zimo bo komisija skrbela tudi za drva in premog. Ker so se obnesle vojne kuhinje, v katerih dobiva ceno hrano okoli 5000 ljudi, bo komisija odprla še nekaj ljudskih kuhinj v delavskih okrajih,
Padel je junaške smrti za domovino Jožef Jakin iz Kojskega pri Gorici, Ker so njegovi stariši internirani v Italiji,
obvešča o njegovi smrti vse sorodnike in prijatelje Franc čadež.
Ponovno zahvalno priznanje za
izredno vnemo pri pospeševanju koristi armade na bojišču in zlasti za uspešno delovanje, v železniški službi se je v imenu Najvišje službe izrekla nadrevi-dentu c. kr, avstr. drž. železnic Franc Zemlja, načelniku v Volčjiclragi, ta-Čas predstojnik železniškega urada v Prvačini.
— Iz Zatičine na Dolenjskem, 20. septembra 1916. Naša občina je postala zavetišče mnogim beguncem s Krasa- Med njimi jih je s Komenščine, med drugimi so tukaj 80 let stari vikar preč. g, Leopold Vuk iz Lipe, več drugih duhovnikov, iz Komna »Obrihterjevi«, t, j. družina bivšega ko-menskega župana J. Kovačič, ki je v sorodu z g. dr. Pavlico, profesorjem v tukajšnjem samostanu. Glas gre, da pridejo še drugi. Tukaj je tudi več duhovnikov z Goriškega in v okolici še drugi posestniki in kmetje. — Vsak večer se vrše molitve in blagoslov v samostanski ccrkvi za dober izid vojske. Narod je pobožen in rad moli in prosi Boga, da nakloni zmago naši ljubi Avstriji. — Ljudje so postrežljivi in uljudni ter gredo kolikor je možno beguncem na roko. — Tukaj se prične šolski pouk na dan 4, oktobra, ko se prilično slavi tudi imendan Njeg. Veličanstva našega milega cesarja.
Od italijanske konte na Krasu poročajo: Strašni in grozni so dnevi blizu fronte, Na tisoče topov z obeh strani siplje svoje železo s peklenskim gromom krog in krog. Dne 16. t. m. ob pol 7. uri zvečer je padla prva italijanska granata na trg v ,.,, padla je s takim zračnim pritiskom, da so se razbile krog in krog vse šipe na oknih. Bilo je preko 20 mrtvih in ranjenih, med temi trije otroci in ena žena, med otroci sta ubita deček in deklica pismonoše Šuca, tretji otrok je bil sinček tajnika in orga-nista Krulca. V .,. padajo granaie najbolj proti cerkvi in šoli,
Vraclav na Češkem. — V Vraclavi smo imeli v nedeljo 17. t. m. malo, a lepo cerkveno slovesnost ki je v teh mrzlih dneh kot topel žarek posijala med naše begunce. 18 slovenskih begunskih otrok je ta dan pristopilo k prvemu sv. obhajilu. Pridno in redno so hodili iz raztresenih vasic 1—ll/2 uro daleč h krščanskemu nauku v cerkev v Vraclav. PrevzviŠeni gosp. knez in nadškof goriški je velikodušno oskrbel otroke s katekizmi in molitveniki, kakor tudi druge begunce z molitveniki. Med sv. mašo so naša vrla dekleta poskrbela za lepo slovensko petje. Za male potrebščine h prvemu sv. obhajilu je vsak otrok dobil nekaj kronic, lep spomin prvega sv. obhajila in po cerkvenem opravilu so imeli vsi skupen zajutrek. Zato gre zahvala blagorodne-mu gospodu poslancu, Jožefu Fon, ki mi je za slovenske begunce dal svoto 100 K. Bog povrni! Naši slovenski otroci so zdaj vsi vstopili v češke šole, kakor so tudi že v preteklem šolskem letu obiskovali češke šole. Otroci govore že dobro češki, kakor tudi odrasla mladina. Pa tudi naše mamice in naši stari možaki že »mluvijo« češki. — Daleč naše so planine, daleč Soče je iztek! — Vsem prijateljem in znancem: Pozdrav Pan Buh! — Ciril M. Vuga.
Pomagajte uxiteljstvu, ki hrabro vztraja ob bojni črti, Z Goriškega smo prejeli: Pričel se je na vseh šolah tudi prav v bližini sovražnikovi, šolski pouk. Mislili smo, da nas 1. september preseneti s draginjsko doklado ali s kakšnim drugim priboljškom. A žalibog od nikoder ničesar. Nihče se ne zmeni za naš stan in zlasti v teh časih, ko zahteva naš poklic podvojeno moč. Sedanje poučevanje ni tako lahko. Velik promet, bobnenje iooov itd. A temu smo se že skoraj privadili. Skrbi nas pa to ali bomo zanaprej mogli vztrajati z našo mesečno plačo. Kaj naj si kupimo z onimi par kronicami. Kupiš živila vsake vrste po 1 kg in plače ni več. Na hrano pa sploh ne sprejme gospodinja, ker nima živil v obilici. Toraj kaj početi? Prosimo c. kr. okr. šolski svet naj nam opomore v tej zadregi. Tzposluje naj nam mesečno doklado, kakor imajo drugi stanovi, ali pa naj nam priskrbi pri vojaškem poveljstvu, da bi dobivali hrano ali pa živila, kakor imajo zdaj že poštni uradniki, Učiteljstvo, katero ni nameščeno, si je poiskalo poleg plače še privatno službo, a mi smo navezani le na one pičle kronce. V zaledju se še kaj dobi, a tu ni živil, na obleko in obuvalo in drugo pa še niti ne mis'imo. Poživljamo zastopnike učiteljstva, kateri so se umaknili v zaledie, da napravijo zdaj primeren korak in poka ?ejo svojo skrb za kolege v bližini fronte. Važno je to vprašanje, kakor marsikatero drugo. Ako kdo radi pomanjkanja oredčasom oboli in zapresi za dopust, bo le krivda drugih. Zato prosimo, potrudite se za ras, ako hočete, da bomo vztrajali in delovali v delu za našo mladino. Učiteljstvo,
Razne novice. V Dornbcrgu je bila zbrana okoli ognjišča družina Marije Kralj. Granata udari v hišo. ubije tri nedolžne
otročiče, nesrečno mater pa smrtno rani na obeh nogah. Bila je prepeljana v vojaško bolnišnico, kjer se je revica 18. t. m. preselila za svojimi otročiči v lepše življenje. Oče teh žrtev je ujet v Rusiji! — Ranjeno je bilo v Dornbcrgu dekle Franca Novak iz Oševlja pod Gradiščem, ko je peljala vino po vasi. — Ubit jc bil v nedeljo tudi Andrej Vidmar iz Cvebroža št. 135 p. d. Gregorjev, Drobec granate, ki je padla za hišo Stanka Kodrič, mu je prere-zal vrat. Bil je takoj mrtev.
Netočna vest. Po vipavski dolini je krožila vest, da se prične v prihodnjih dneh z zgradbo železnice Ajdovščina—Postojna. Kakor smo se informirali, je vest za sedaj še prenagljena in prezgodnja.
Laški Caproniji so v nedeljo metali bombe pri Rihembergu in Dutovljah. Zadnje dni zopet boji v zraku.
Pred strupenimi gobami svari v javnem razglasu tržaška policija. Radi pomanjkanja živil se letos lotevajo nabiranja gob mnogokrat tudi osebe, ki gob ne poznajo. Pripetilo se je tako že več zastrup-ljenj z gobami. Pa tudi na prodaj prihaja nmogo strupenih gob in sedejo na lim celo gostilničarji. Zato se opozarja, naj nihče ne kupuje gob drugače nego na voglu ulice Chizze in ulice S. Zaccaria, kjer komisarji pregledujejo gobe.
Komen na Krasu, 4. septembra 1916. Znano je, cla je 15. avgusta t. 1. padel znani velebiciklist Fr. Greglj. Pokopan jo na atukajšnjem vojaškem pokopališču. Njegovi prijatelji in znanci so sestavili odsek, koji pobira darove za osnovo spomenika, liojega mu bodo postavili. — Mnogo prebivalcev vasi našega komenskega okraja se je iz strahu radi vojne preselilo drugam. Nekateri so šli v sežanski okraj, nekateri na Kranjsko. Doma jih je še ostalo velika večina. Upamo, da ne bodo sile bežati, kajti naši vojaki trdno drže svoje pozicije.
»Hranilnica in posojilnica« v Rihem-berku naznanja svojim članom-beguncem, da lahko dvignejo svoje vloge pri »Goriški zvezi« v Ljubljani. Kdor ne more osebno, lahko pošlje tudi hranilno knjižico po pošti.
Trgatev v Istri. Kringa v Istri. Te dni je dokončana trgatev. Letos je prav pičla, Malokateri kmet bo mogel kaj prodati, a mnogi ne bodo imeli dovoli vina ni za domačo potrebo, Letos je vino rekvirirano za vojaštvo in prebivalstvo. Vladina cena belemu in črnemu grozdju je bila 62 vin. za kilogram; cena moštu je 101 K 20 vin. za hektoliter, a cena vinu 111 K 20 vin. Teranu in finejšim vrstam je cena od 140 do 172 K za hektoliter. Krompirja je malo, fižola malo,
UM za mm iraffioče mm.
Po ukazu najvišjega poveljnika (ces. ukaz z dne 23. maja 1915, dež. zak. št. 133), op.-št. 33.278 z dne 6. avgusta 1916, se določa na podlagi § 13., odstavek C, Najvišjih določil o območju političnih oblastvij z dne 19. januarja 1853, drž. zak. št. 10, in na podlagi § 54. obrtnega reda, drž. zak, št. 139 iz leta 1907., sledeče:
Doraščajočo mladino tvorijo moške in ženske osebe, ki še niso dopolnile 17. leta svoje starosti (mladostne oseLe).
Mladostnim osebam je prepovedano javno kaditi tobak in potepati se po 9. uri zvečer po javnih potih, ccstah, trgih in po drugih javnih napravah.
Mladostne osebe smejo obiskati vino-in pivotoče, točarae za kavo, avtomatske restavracije in vse druge gostilne in krčme le v spremstvu doraslih svojcev, varihov, rediteljev ali drugih nadzorovalnih oseb (učiteljev, službenih gospodarjev ali delodajalcev, rokodelskih mojstrov in njihovih namestnikov).
Po 9. uri zvečer pa mladostne osebe ne smejo bivati v nobeni gostilni ali krčmi tudi v spremstvu doraslih ne.
V žganjetoče pa mladostne osebe sploh ne smejo.
Na potovanjih ali izletih iti v gostilno, da se nasitijo ali okrepčajo,ali hoja v kako stalno jedilno, kjer se redno obeduje vsak dan, ne spada pod določbe § 3.
Posetnikom varietejev, pevskih zabavišč in enakih podjetij je prepovedano puščati mladostne osebe k svojim priredit-i vam, naj že pridejo v spremstvu ali brez spremstva doraslih svojcev ali nadzorovalnih oseb.
Mladostnim osebam jc dovoljen obisk kinematografičnih predstav. Ie, če sc končajo tc predstave pred 8. uro zvečer, in je vrhutega vsebina predstav izrecno spoznana kot primerna otrokom in mladostnim osebam.
Mladostnim je prepovedano kvartali na javnih krajih ali v javnih prostorih.
Mladostnim osebam moškega spola je prepovedan obisk javnih hiš in vlačug.
Mladostnim osebam jc prepovedano kupovati tobak, smodke ali svalčice (cigarete), nepotrebni lišp ali igrače in izdelke ničvredne literature, ter slike, spise in popise, ki bi utegnili slabo vplivati na spolno (seksualno) čutenje, ah kupčevati s takimi
stvarmi med seboj. Obrtnikom vsake vrste je prepovedano prodajati take stvari mladostnim osebam neposredno ali posredno, ali jih oddajati njim tudi zastonj,
Mladostnim osebam je prepovedano beračenje v vsaki obliki, posebno pa tudi prodajanje, od hiše do hiše.
Gostilniški in točilni obrtniki, ki se pregreše zoper v tem ukazu omenjene naredbe in prepovedi, se kaznujejo po določbah obrtnega reda. Druge osebe, ki se pregreše proti temu ukazu, ali zapeljejo mladostne osebe do prepovedanih dejanj, jim dado sredstva za to sli jim dado ka-korsibodi potuho, ali tudi le zanemarjajo svoje dolžno nadzorstvo, kaznujejo politične oblasti I. stopnje po ces. ukazu z dne 20, aprila 1854, drž, zak. št. 96, in po ministrskem ukazu z dne 30. septembra 1857, drž. zak, št. 98,
Pri odmerjanju kazni je posebno upoštevati, kako hud je prestopek, ali so prestopniki zapeljani in ali so udeležene tudi odrasle osebe.
Mladostnim osebam, ki se zasačijo, ko kade ali kvartajo na javnih prostorih ka-teresibodi vrste, imajo odvzeti državni ali autonomni varnostni organi tobak, vso drugo pripravo za kajenje in kvarte. Odvzete jim stvari se morajo oddati najbližji vojaški sanitetni (zdravstveni) napravi, da jih razdeli bolnim ali ranjenim vojaškim osebam.
Mladostne osebe, ki še niso 14 let stare, pa se pregreše zoper ta ukaz, naj se izroče v zmislu § 273. kaz, zak. domačemu kaznovanju, če pa tega kaznovanja ni, ali se pokažejo pri tem posebne okoliščine, naj se izroče varnostni oblasti, da jih kaznuje in potrebno ukrene.
Mladostne osebe, ki so stare nad 14 let, pa se pregreše zoper ta ukaz, se naj kaznujejo po ces. ukazu z dne 20. aprila 1854, drž, zak. št, 96, in po ministrskem ukazu z dne 30. septembra 1857, drž. zak, št, 98.
Izvrševanje tega ukaza je odkazano političnim oblastnijam. Ukaz obvelja z dnem, katerega se razglasi. S tem dnevom se razveljavijo vsi v tej zadevi že izdani ukazi.
Fa ukaz se razglaša, da se vsi ravnajo po njem.
C. kr. deželni predsednik: Henrik grof Attems s. r.
Novakove slovenske stenografije
prvi del izide zanesljivo začetek prihodnjega meseca oktobra v tretji izboljšani izdaji v zalogi Katoliške Bukvarne. — Ker je po knjigi veliko povpraševanja, naznanjamo s tem, da šolski pouk zaradi pomanjkanja knjige to leto ne bo oviran.
Strojeva Liturgika izide ravnotako v kratkem času v novem popravljenem in pomnoženem natisu v isti zalogi.
Srečke vojnopomožnega urada v c. kr. ministrstvu za notranje zadeve za 5. srečkanje, ki bo dne 30. oktobra t. 1., s 1008 dobitki se dobe v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani po 50 vin. Podpirajte to dobrodelno napravo v korist vsem po vojski prizadetim bednim slojem.
Pri boleznih srca in krvnic se doseže z uporabo naravne »Franc Jožefa« grenčice odvajanje blata brez truda. Prof. pl. Bamberger, stvaritelj klasične učne knjige o boleznih srca, je na c. kr. dunajski medicinski kliniki dokazal, da je Franc Jožefa voda zelo učinkujoče salinično odvajalno sredstvo ter celo pri daljši vporabi ne povzroča nobenih posledic.
(ali poslovodja), kateri jc vešč samostojno voditi munufakturno trgovino se sprijme takoj.
Cenjene ponudbe pod prva зпоп 2915 na unravništvo Slovenca.
k
Za
OREHOVE
ter javorove, iesenove, česnjeve ln macesnove
plačajo vedno najvISJe cene in sprejema
pismene ponudbe z navedbo množine lesa
PETER ANGELO,
žaga, Sesbach pri Beljaku, poprej Ljubljana.
Vojni stroški.
Glasom izjave tajnika nemškega državnega zaklada, ki jo je podal 16. marca letos v nemškem državnem zboru, so znašali vojni stroški Nemčije in njenih zaveznikov od 1. avgusta 1914 do 31. marca 1916 vsega vkup 50 do 55 milijard mark, ententa in njeni priveski so pa v istem času imeli 100 do 105 milijard vojnih stroškov, torej dvakrat toliko. Nemčijo stane vojna na mesec okroglo dve milijardi, na dan torej približno 66 milijonov mark. Anglija je pa že koncem 1. 1915. imela na dan po približno 90, koncem marca 1916 1. 100 in začetkom julija že 120 milijonov mark vojnih stroškov in jo stane vojna sedaj ravno dvakrat toliko kakor Nemčijo. Francija je imela že meseca marca letos po 64 milijonov mark vojnih strokov na dan, od tedaj so njeni vojni stroški vedno rasli in danes že prekašajo nemške; vsega je doslej izdala Francija v vojne svrhe 61 milijard mark. Ruski vojni stroški so znašali marca 1916. 1. 68 milijonov na dan, a so poslej gotovo še narasli. Če doštejemo še vojne stroške Italije, znašajo danes dnevni vojni stroški naših nasprotnikov najmanj 260 milijonov mark, dočim imata osrednji velesili s svojimi zavezniki kvečjemu 110 milijonov mark vojnih stroškov na dan. Na naše nasprotnike odpade tedaj več nego dve tretjini celokupnih vojnih stroškov, kar je pripisati predvsem okolnosti, da morajo naši nasprotniki kupovati vojne potrebščine zunaj države — v Ameriki in na Japonskem in jih grozovito drago plačevati.
za boljša, trajna dela sprejme takoj Ivan Slana, krojaški mojster, Ljubljana, Sv. Petra cesta 52.	2253
Kupim
rablleno
za 300—500 kg teže. Cenjene ponudbe na: Kartonažna tovarna Iv. Eonač, Ljubljana.	2251
se proda. Okoli 18 hektarov njiv, travnikov, pašnikov in gozda. Lepa prostorna hiša in vsa gospodarska poslopja. Vse brez bremen. Cena 11.000 K. Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod št. 2255.
s & fc 5f p
zajamčeno naraven, vkuhan v najfinejši rafinadi, poštni zavoj S kg K 12-80 franko po povzetju
A.ToseH, KraQ.Vimi!;-ro(ty (Praoa) SL1274 L2.
2093 Za ecgio odjeme, posebni olerli!
za trgovska, denarna in tovarniška podjetja sestavlja zanesljiv in izurjen knjigovodja. — Stroga molčečnost zajamčena. Pismena naročila na upravo lista pod št. 2252.
Kupijo se dobro ohranjeni
dve omari za obleko, ena otroška in dve večji postelji in ena miza.
,Slovenca"
2248
Dopisi na upravo po št. 40.
pincgavske pasme, star 17 mcsccev. — Več se poizve na Poljanski cesti št. 55.
eden težak, drugi poni sta na proda;. Poizve se: Trnovska ulica št.
se proda. Gradišče štet). 85, pros nadifr., leoo. 2254
Važno!	тг Važno!
Gospoinfe pozor!
Ako želite z malim trudom snežno belo in po ceni prati, naročite si takoj
(postavno zavarovan), PoSilja se z navodilom en zavoj je 12 zavitkov za 5 K 50, ki zadostuje za 4 kg sedanjega dragega a slabega mila. — Blagovolite poskusiti! Naslovite na	_ „. ___ __
I. Krhlanho
Poštno ležeče Ptuj.
želi ppimepnega mesta.
Več pri upravi lista pod št. 2243
Trgovski sotrudnik
27 let star, vojaščine popolnoma prost, izučen špecerijske stroke ter deželnih pridelkov, želi svoje dosedanjo mesto pre-menitl, in sicer vstop s 15. oktobrom. Cenjene ponudbe pod »Trgovski sotrudnik 2233« na upravo lista.
Proda se večja množina
trčenega in v satovju pri Jožefu Mrak čebelarju na Viču 21 pri Ljubljani.
Kupi se že rabljen krojaški
Pismene ponudbe na upravo „SLOVENCA« pod št. 2228.
2241	U VII 630/16-3
V imenu Njegovega Veličanstva
česana
Obtoženka Ivanka Gašperšič jo kriva, da je dne 3. avgusta 1916 na trgu v Ljubljani izrabljajoč izredne, vsled voine nastale razmere zahtevala za 1 kg krompirja o0 vin. toraj za neobhodno potrebne reči očitno čezmerno ceno in s tem zakrivila prestopek po S 14 štev. 1 cesarskega ukaza z dne 7. avgusta 1915. drž. zak. št. 228 in se obsoja po S 14 cit. ukaza z uporabo §3 266 in 260 a kaz zak. na 48 ur zapora in 10 kron denarne globe, ter po g 389 k. p. r. v povračilo stroškov kazenskega postopanja.
Obenem se izreče, da se razsodLn objavi na obdolženkine stroške v listih: Domoljub, blove-nec in Slovenski Narod.
Ljubljana, 23. avgusta 1916.
Dr. Orgoreutz m. p.
izurjena se sprejme v špecerijski trgovini za takojšen nastop. Naslov pove uprava lista.	2219
Iz državnih drevesnic na Kranjskem se bodo na jesen 1.1916 prodajale, dokler jih bo v zalogi, naslednje vrste gozdnih sadik:
Smreke.....4letne po (i K
,, (presajene) črni bori . . . .
macesni akacije . jelše . . kanadski drevesca
topoli 2 do 3 m visoka ........50 K
Cene veljajo za 1000 sadik z zavojem vred, postavljene na najbližjo železniško ali poštno postajo.
Naročila naj sc pošiljajo c. kr. deželnemu gozdnemu nadzorništv u v Ljubil ani.	2244
Glasovirje,
^P^^f'p/	Phonola,
v| J . električne glasovirje, *" Orchestrione i. t. d.
S. KMETETZ
Ljubljana	Kolodvorska ul. 26.
I centrala za skupni nakup in	fj prodajo v Ljubljani.
I registrovana zadruga z omejeno zavezo.	|
I Dnnalsfea nesla 29. (uradni prost. I. lirstr.)	I
priporoča svojo
I zalogo vsakovrstnega kolonijalne-	\\
ga in špecerijskega blaga;	|
i zalogo najboljših mlekarskih iz-	p.
I delkov: sira, masla, kon-	|
I denziranega mleka;	|
I zalogo zajamčeno pristnega vina	jj
I iz Kranjske, Štajerske, Ogr-	|
3 ske, Hrvatske, Istre in Dal-	|
macije, najboljše domače	i
slivovke,tropinovca,konja-	1
= ka in ruma. (Kleti v Spodn j i	|
1 Šiški št. 152);	|
1 zalogo vsakovrstnih kmetijskih	|
I strojev. Strojnik vedno na	§ I razpolago;
I zalogo raznih močnih krmil, gno-	1 I jil semen itd;
I Knjigo »Živinorejci in vojna« pro-	s
daj a Katoliška bukvama.	|
I 529	I nji!!it>i!ii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiim!i[i!i!iiiiiii:ii!iiHii!i:!i:iiiii:iiu::i!t>"
nove in stare §£Цр§ vsako množino tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana
ljubljanska industrija probkovih zamaškov.
proda takoj Svinjerejska družba v Ljubljani, Dunajska cesta 29.
begunec, ki je že imel svojo trgovino, prevzame takoj trgovino urarja sicer le za čas vojne. Poizvedbe: N. N. Sežana 44 na Krasu. 2249
si lahko naredi vsak sam brez vsakega truda, če naroči prt meni en zavitek	222S
„Morskega mahu"
iz katerega se da narediti liter dobrega olja, ki se popolnoma nič ne razlikuje od navadnega olja. En zavitek stane K Г—
Pošilja sc najmanj 6 zav. po povzetju. Trgovci precejšen popust!
Razpošiljalnica Ivan UrElf,
Ljubljana, Mestni trg 13.
Najcenejše
iežnie in
пшштшавпвшвип
solnUnike
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini
Josip Vidmar, tovsrna dežnikov, Ljubljana,
Pred Škoiijo 19. Prešernova ulica i.
Popravila točno iu ceno.
89904853235353484848235348485353235348534848532353535323
Hiša
se ceno proda: R ožnadolina 227 cesta IV.
pri Ljubljani.
(Jltambilije
vseh vzst za urade, društva, trgovse itd.
Anton Černe
jh
yV	flraver in izdelovatel)
^i^^ kavčuk - štambilijev
Ljubljana, Dvorni trg št. 1.
Ceniki lianko. 553 Ceniki iianko.
so letoi najbclžel Kakovost iz dobe miru
Razprodajalci zahtevajo conik o malih svetilih.
Уеоадке, Kralj. Vinogradi, 112, CeSko.
шт
Vatn plačam, ako Vn- I šili kurjih očes, bradavic in trde kože, I tekom 3 dni h korenino, brei bolečin no odpravi j И*£»	Ceun lončku a јаш-
ЖЖ1«В"ЛЈаа1»«.111в stveuim pismom I K 1-50, 3 lončki K !•—. 6 lončkov K 5-50, 6 lončkov K 5-50. Stotine zahvnlnlu in pri/nulnie. Potenje rok odpravi Ita-prašek. Cona K 150,1 K 3-50. Котепу Kascbau (Kassa) 1., j poštni predal li'844 Odrsko.
Zaloge v Ljubljani: R. Šanabon in tJulius ElbePt.
IIIMIlirilHIUIIIIlItlliniinniinilllllliMMIl
Pi Najvišjem pooblasCtnju NJeg. jiM cei. Id kralj. Ipost. Veličanstvi,
MIIMIIMHIHItlHIHIHItHHHItMMIHtHMMI
Povečane slike
do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji
ĐAVORM ROVŠEK
prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska ulica 34a.
c. Kr. državna loterija
za vojnoskrbstvene namene.
Ta denarna loterija ima
21.146 dobitkov v gotovem denarju v skupnem znesku 625.000 kron.
Glavni dobitek znaša
Žrebanje bo javno na Dunaju dne 5, oktobra 1916. Srečka stane 4 krone. Srečka slane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamts-strasse 5, po loterijah, trafikah, pri davčnih postnih, brzojavnih in železniških uradih, pri menjalnicah itd. Igralni naCrti za kupce srečk zastonj. Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od c, kr, generalnega ravnateljstva drz. loterij (oddelek za dobro-. delne lotenjej,	2157
мигииааашнЕЕжетввиС' <■: ..:> . i
Ш9ЕС
ГЈе puščajte otrok samih, da se požari omejijo I
iwiinw,iM,Mi.i ii—uikH—imiiiiHiHiii aaiiiiLH..,!!,j..iii,iiijhihii.i.ii.„ 1» IuHihii—1111— ■м1имиииаашшааа11ми«1 —»'—lct
[gT Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je
Vzajemna zavarovalnica
proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov
Ljubljana :::: Dunajska cesta St. 17.
Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: 1. raznovrstne izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časom zgradbe; 2. vse premično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako; 3. vse poljske pridelke, žita in krmo; 4. avonove proti prelomu; 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posaiuezue osebe za deželno nižjeavstrijsko zavarovalnico, od katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico.
Varnostni zaklad in ndnine, ki so znašale 1. 1912, 673.356 kron 17 vin., so poskočile koncem leta 1913. na 735.1i7 kron 17 vin. Tedaj čimvečje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolje bo rastel zaklad.
Ponudbe in pojasnila da ravnateljstvo, glavno poverje-ništvo v Celju in na Proseku, kakor tudi po vseh tarah nastavljeni poverjeriki.
Cene primerne, hitra cenitev in takojšnje Izplačilo.	1439

Prvo hranisho ШШ u umetno
Neznosne nadloge uši — rešijo vojaka zanesljivo iu trajno
v e
-jeve
Prodaja jib i navodilom po 2 K par:
Cvančara, dro<»erija, Ljubljana: J. R. Hočevar, lekarna, Vrhnika; J. Kosali i r („Pri Orlu).
Kamnik.
43

Bnnalska cesta štev. 1? pri Лаага"
se priporoča slav. cerkvenim pred tojniStvom kakor p. n. občinstvu za solidno izvršitev vsakov stnega umetnega steklarstva in slikanja na steklo, za stekla s vo v viguialni in navadni ornamentiki, stavbno ter portalno steklarstvo — Zaloga steklenega in porcela-stega blaga vsako vrste, svetilk, zrcal, okviiov za podobe itd. — Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. — Spričevala mnogo dovršenih del na razpolago.	74
Iščejo se za žago blizu Sarajeva (Bosna) V a B a w	ик
"MBS
Vsi uslužbenci pri žagi so Slovenci. Na-tančneja obvestila daja Pilana Ozren v Srednjem pri Sarajevu.	2214
Ustanovljeno 1.1895»
Ustanovljeno 1.1893.
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentni davek plačuje iz svojega, csscžs Zunanjim vlagateljem so za poši-

31 O ljanje denarja na razpo-ж n lago brezplačno položil ' niče poštne hranilnice
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7l/2, 15 ali 22»/2 let; pa tudi izven odsekov proti poljubnim dogovorjenim odplačilom. Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali poroštvu. Prospekti na razpolago-
Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1914 2228 s 16.493 deleži, ki repre-zentujejo jamstvene glavnice za 6,432.270 kron.
Načelstvo:
Predsednik: Andrej Kalan, prelat in stol. kanonik v Ljubljani. I. podpredsednik:	11, podpredsednik:
Bogumll Remec, ravnatelj slov. trg. šolo Karol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani.
v Ljubljani.
Člani: Ivan Dolenc, t: kr. prolesor v Ljubljani; Zaje Albin, c. kr. rač. oficijal v Ljubljani; Anton Kralj, tajnik Zadružno zveze v Ljubljani; Dr. Merhar Alojzij, gimn. vero-učitelj v Ljubljani; dr. Jakob Mohorič, odvetniški kandidat v Ljubljani- dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani. Ivan Sušnik, stolni kanonik v Ljubljani; Anton Sušnik, c. kr. gimnazijski prole.sor v Ljubljani; dr. Viljem Schwei)zer, odvetnik v Ljubljani; dr. Aleš Ušeničmk, prolesor bogoslovja v Ljubljani: Fran Verbic, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani; Ignacij Zapiotnik, katehet v Ljubljani.
Nadzorstvo:
Predsednik: Anton Kržič, c. kr. prolesor in kanonik v Ljubljani. — Člani: Anton Čadež, katehet v Ljubljani; K. Gruber c. kr. lin rač. oficiial v Ljubljani-. Ivan Mlakar, profesor; v Ljubljani; Avguštin Zaje. c. kr. rač. revident in posestnik v Ljubljani.
Priporočamo
FIFF brzošivalne stroje
priznano najboljše na svetu ^шг^жтш- s pismeno 10 letno garancijo!
иимшимж1м1шгаа!кшшшд8а? вн
fie puščajte otrok samih, da se požari omejijo I
Posebno pripravni za umetno vezenje (štikanje) krpanje perila, nogavic itd. o čem dajem brezplačen pouk. — Lahek in tih krogličen tek. — Šivajo naprej in nazaj.
Ugodne stare cene in mesečni obroki.
Za'oga vseh vrst šivank, olja ter posameznih delov za stroje in kolesa
Specialna trgovina šivalnih strojev in Puch koles
Ljubljana, Sodna ul. št. 7. zraven sodne palače.
Sprejmem zastopnika ali zastopnico v večjih krajih na deželi.
C. kr. Ш? pri\
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
Sološna
Centrala na Dunaja. - Ustanovljena 1864. - 34 potanic, Ua&al Шаг; jin
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter aa konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. — Denar so lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupo vanje in prodajanje vrednostnih pap.rjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	15 Ustmena ln pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah vsekdar
31. decembra 1915 na knjižice in
Telefon št. 41.
— Sv. PEtra	iiži«Iški kapital ia reserve 85.Ш.003 Hren.
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil ua vseh tuzemskih in inozemskih mes tih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. - Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (saies) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotiu itd. pod lastnim zaklepom stranke — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev, — Promoso za vsa žrebanja urezplacno. Slanic tlemrnlU vlr>l na hranilno knjižica dne 30 avgusta 1918 K 133.036.781'—, tekoči račun K 263,243-476 -.	_
«МКШ1	II"I
ljubljansko skladišče oblek
priporoča svojo bogato izbiro
damske in moške konfekcije
Ker je tukaj popolnoma sortirano jesensko in zimsko blago, vabim pl. odjemalce, da poselijo moje skladišče in si ogledajo zalogo. — Priznano največja moderna izbiri in najnižje cene.
0. flernatovič, Ljubljana
tflestm trg 5.
Slov. voj. narodne pesmi
:•: za štiri glasove, 1915. Fran Marolt, LJubljana, K 1*50 In K 1-80.
Šolam, župnišfem, društvom, vojakom itd. najtoplejše priporočamo. — Najlepše darilo!
na olant. K 30 — 36 — 40'-
Volna zapestna ura
natančno roaul. iu ro-l>ds. \4kel ali jrklo li I!.— Iti — '-'O — /. radii, svetlin. kaiwili»ćom K 10 — 10 — K 24 —veru-brnoui okrovu K 18 — 34'— K 28'-, z radij svot. kazal. K UO — 30' — srebrna zapostu.nra II kar. zlat« r.npestna ura
na elast. K 100 — K 120 — K 110 — 3 letno швтопо jamstvo. 1'ožilja po povzetju. Nikak rizikol Zamena (lovo-lieua ali donar nazaj.
Prva tovarna ur Jan Konrad
c. in kr. dvorni založnik Hrti* št. 155:) (СоакоЛ xa željo bo vsakomur zuetouj pošlje moj glavni ccnik.
Proda se
2218
lepa kobila
za ježo, stara 8 let. Ogleda se lahko vsak dan od 12. ure naprej Kolodvorska ulica 6.
Oblastveno konces. zasebna posredovalnica
za nakup in prodajo zemljišč in posestev
249
VALENTIN ACCETTO
zapriseženi sodni izvedenec
Ljubljana, Trnovski pristan štev. 14.
Prodajalci ali kupci naj se obrnejo na zgoraj imenovano posredovalnico. Vse vrste posestva, vile in zemljišča na izbiro- V sredini mesta imam tudi več dobro se obrestujočlh hiš. Več se izve na označenem mestu.
Bližajo se veliki dnevi sreie!
V času do 1. feb. 1917 izžrebani bodo glavni dobitki sledečih izbornih srečk:
Hovlh srečk Hvstr. rdečega križa . З00.000 in 5oo.ooo kron ТпгЈкШ srečk . . 2oo.ooo, 4oo.ooo in 2oo.ooo kron
3% zemljiških srečk iz 1. 1880 . . 9o.ooo in 9o.ooo frank. 3% zemljiških srečk lz I. 1889 . . 60.000 in I00.000 kron
17 Žrebanj vsako leto! Svota glavnih dobitkov 1. 1917: 3,230.000 кГОП oziroma frankov. -- Mesečni obrok samo K 7-— oziroma K 3-75. -
Te srečke imajo trajno denarno vrednost in je izguba denarja kakor pri loterijah v slučaju neizžrebanja izključena! — Zahtevajte brezplačno pojasnilo in igralni načrt, hitite z naročilom)
Srečkovno zastopstvo 11, Ljubljana.
Ustanovljeno 1842. — Telefon št 154.
o
r-
5
A ra o
4-»
O —
CL
IA
ra Z
BRATA EBERL
Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopičev, barv za umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi.
n
ro з
ro
o
7Г
o
o
o n< ro
N
3
s
ro
-I
3
ro
Kupim rabljeno, dobro ohranjeno
kolesno pnevmatiko
(gumijasti plašči in zračne cevi)
v vsaki množini in najvišji ceni.
A. GOREČ, Ljubljana
specljalna trgovina s kolesi ln delt Marije Terezije cesta 11 (Novi svet).
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. dež. življ- in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja.
Javeu zavod.	Absolutna varnost	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
leta 1914.............................K 173,490.838 —
Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,732.022-76
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz Čistega dobička . . K 432 232'66
Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za UDjnD ХЗОаГООаПЈе, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in
poStnine prosto.	1439
Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezie cesta št. 12.
OREHOVE HLODE
kakor tudi
črešnjeue, hrnšeue, jauorjeue ter jesenoue
kupujem po najvišji dnevni ceni.
Jos. Kruli, Ljubljana ^
1839
Ponudbe na naslov:
Ivan Gričar
Šelenburgova ulica št. 3. Zaloga
izgotovljenih oblek
za
gospode in dečke
2155
Izvirne Mayfarth-ove
VI
zakonito zajamčene
Herkules
i«
Cenik St. 988 zastonj. Zastopniki se iščejo.
stiskalnice za grozdje in sad{e
prvovrstni izdelek.
Hidr. stiskalnice za grozdje in sadje.
Neprekosne!
Mlini za grozdje in sadje. Naprave za kletarne.
PH. &YFAKYH & Co
tovarna poljedeljskih strojev
Dunaj II. Taborstr. 71.
Specialni oddelek za izdelavo stiskalnic za mošt in vino.
Vloge v »Ljudski posojilnici« so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
Rezervni zakladi znašajo okroglo kron 800.000-—. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1915 23 milijonov kron.
. brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 50 vinarjev na leto.
„Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše.