* Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Izhaja v Ljubljani vsako sredo in soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 10 40 K, za pol leta 5 20 K, za četrt leta 2 60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četi t leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. Posamezna številka 10 v Reklamacije so poštnine proite. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračaj e. Inseratl. Enostopna petit-v rsiica (širina 83 mm) za enkrat 20 vin večkrat po dogovoru. 96* štev. V Ljubljani, v sredo, dne 4. decembra 1907 Leto X. NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo •Rdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne potiljatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravništvo •Rdečega Prapora*, Ljubljana, Jurčičev trg štev. 8/1. Sodrugi in somišljeniki! ,Rdeči Prapor* je začel izhajati od 15. oktobra 1.1. naprej dvakrat na teden. Izhaja redno vsako sredo in soboto in velja za avstro - ogrske kraje za celo leto 10 K 40 vin., za pol leta 5 K 20 vin., za četrt leta 2 K 60 vin., mesečno 90 vin. Za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K. Za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. Upravništvo »Rdečega Prapora11. Delavski žepni koledar za leto 1908 izide zadetkom decembra. Cena 80 vin., po pobil 10 vin. več. Pri manjših naročilih se pošilja denar naprej, drugače se izvrši naročilo po povzetju. Naroča se pri upravmšivu »Rdečega Prapora*, kamor se pošilja tudi denar. Upravništvo. Ko se dela mrak... Temno je sedaj v avstrijski državi, kar črno pa je na Slovenskem. Toda klerikalizem ne razširja svojih perut samo pri nas. Na stolu rimskega škofa sedi mož, ki ne mara nič uljudne konci- liantnosti, nič previdnih kompromisov. Pij X. ne .priznava pravice koledarja; zanj je samo srednji vek opravičen in vse, kar je v nasprotju z dobo absolutne rimske nadvlade in svete inkvizicije, je vredno, da pogine. Pij X. živi v Vatikanu, kakor da bi bil Vatikan ves svet in njegovi merodajni svetovalci so tisti kardinali, ki ne priznajo v življenju nobenega drugega zakona, kakor dogme katoliške cerkve. Rim se vede tako, kakor da bi se pripravljal na novo protireformacijo. Novi syilabus, papeževa enciklila, ves boj proti modernistom, izobčevanje samostojno mislečih katoličanov — vse sama znamenja, da se rimski klerikalizem noče samo braniti, temveč da je pripravljen za naskok. Tla, na katerih napredujejo njegove prve čete, so pa v Italiji, v Nemčiji in — seveda — v Avstriji; nikjer ne tako smelo, tako predrzno in ošabno, kakor v Avstriji. Katoliški shod na Dunaju potrjuje to pač dovolj krepko. Dejstvo je nevtajivo. Vprašanje je pa, ali zadostuje akademično zatrditi, da je tako in sprejeti nekoliko protestov, ki ostanejo na papirju, ali pa je potreben zoper aroganco klerikalizma res boj z vsemi silami in na vsakem polju. Čudno so se zasukale razmere pri nas. Bil je na Slovenskem čas — in ni še dayno, da je bilo tako, — ko se m poznalo ziasti na Kranjskem drugega nasprotja, kakor klerikalizem in protikle-rikalizem. Nobenega globokejšega političnega umevanja ni bilo; važna socialna vprašanja, ki pretresajo ves svet, so bila pri nas neznana; gospodarske reči so veljale za postranske; kulturne zadeve so ležale neopažene v kotih. Ampak viharno so šumeli po deželi klerikalni in protiklerikalni klici, vse politično strankarstvo je bilo zgrajeno na tem nasprotju, v državni, v deželni, v občinski politiki je odločevalo samo to nasprotje. Naenkrat je drugače. Boj proti klerikalizmu je potisnjen v ozadje, volilni svobodomiselni poli- tičarji razglašajo novi nauk, da klerikalizem ni nevaren slovenskemu narodu, priznavajo »krščansko* podlago in se politično družijo z najreakcionarnej-šimi klerikalci. Morda s tem samo popravlja nekdanjo napako ? — Mogoče, da je bil boj zoper klerikalizem umetno provociran in da klerikalizem res ni nevaren slovenskemu narodu? — Ce bi bilo tako, bi bilo zelo čudno, da je prišlo to izpoznanje tako nenadoma. Kajti še ob času državnozborskih volitev je bilo splošno mnenje vse drugačno; in volitve so bile vendar šele maja meseca. Toda tukaj se ne more govoriti o čudežnem izpoznanju, temveč le o resnici, da se je nevarnost za ves naš mali narod neznansko povečata. Kajti v klerikalizmu tiči za Slovence ogromna nevarnost Tega se ne more povedati dovolj glasno, tega se ne more ponavljati dovolj često. Klerikalizem in kultura, klerikalizem socialna blaginja, klerikalizem in svoboda — to so živa nasprotja. BiU so dobrijani, ki so mislili, da se katoliška cerkev lahko modernizira in pobota z znanostjo, tako da bi znanost pod zaščito cerkve in pospeševana od nje, lahko rodila še več žlahtnih in koristnih sadov človeštvu. Pij X. je razdrl vsako upanje v tem oziru. Kakor ljubljanski škof Bpna-ventura, pravi tudi rimski Sarto: Znanost ni nikjer v nasprotju s svetim pismom; če pa je, tedaj ni znanost. In s to besedo je zavrgel vso resnično znanost, ki nasprotuje s svojimi dokazanimi resnicami na vsaki strani lepim, umetniško - vzornim legendam biblije. A kaj bo iz slovenskega naroda brez kulture? Malo na3 je, slabotni smo; človeštvu res ni nič ležeče na našem obstanku, če mu ne moremo dati ničesar. Ves svet hiti naprej, izpopolnjuje svojo kulturo, da oko kar strmi A če zadene človeštvo ob Slovence, se mu izpotakne PODLISTEK. Nevarni socializem. (Dalje.) Neenakost v sedanji družbi je dvojna; Prva je prirodna, druga pa socialna, pravzaprav gospodarska. Zato ne zadostuje, govoriti enostavno o neenakosti ljudi, kajti gospodarska neenakost lahko izbriše posledice prirodne in lahko popolnoma prekucne razmere, ki jih ustvarja samo prirodna neenakost. Vse dobre 1. stnosti, ki jih imajo ljudje od rojstva, so v kapitalistični družbi za njih lastnika neplodne in brez vrednosti, če nima ene, ki edina velja v sedanjih razmerah: Ce ninm daru pridobiti si bogastva. Kapitalizem priznava samo špekulativnemu kupčijskemu duhu veljavo. Učenjak, iznajditelj, umetnik, ki nima sposobnosti, da bi napravil s svojo učenostjo, s svojimi iznajdbami, s svojo umetnostjo dobre kupčije, ki ne zna delati reklame zasp, ki se ne zna pehati v ospredje, ki nima tiste brezobzirnosti, da bi poteptal druge in čez njih trupla prišel do svojega cilja, lahko strada v podstrešni sobici ob svoji znanosti in umetnosti. Priroda mu je dala sicer večje zmožnosti, kakor drugim, ampak družabne razmere uničijo to njegovo prednost in ga potlačijo globoko pod one, ki nimajo nobenega njegovega daru, ki pa znajo delati denar »iz nič* in ki znajo morda njegove velike moči porabiti za svoj veliki dobiček. Največji sovražnik prirodne neenakosti je gospodarski red, ki postavlja že ob rojstvu ljudi v neenake lastninsko razmere. Ta red žene liberalni nauk o svobodnem razvoju vsake moči naravnost v absurdnost, ker oklepa vse moči v službo kapitala in daje svobodo ukiepov le lastniku kapitala. Vzemimo primer; Dvoje ljudi pride na svet, Tone in Tine. Neenaka sta. Priroda je dala Tonetu veliko duševno moč, telesno lepoto in sposobnost velikega notranjega razvoja, povrh pa mehko srce. Vse to je odrekla Tinetu; dala mu je majhno porcijo duha, fizično neznatnost, psihično lenobo in površne čute. Oba naj se razvijeta svobodno: Tone bo po nagonu svojih lastnosti delal, ustvarjal, podaril bo človeštvu mnigo lepega in koristnega, za kar mu bo ljudstvo hvaležno in še pozni potomci se bodo radi spominjali njegovega imena. Tine postane morda njemu skromen pomočnik, ki stori malo, ker ne more mnogo in tudi to le po navodilih mojstra Toneta. Taka bi bila volja prirode. Toda socialni red je položil Tinetu v zibelko denarja, lastninsko pravico do obsežnih zemljišč, grajščin, tovarn, Tonetu pa ničlo. V naši družbi se pa ne more živeti od prirode. Tone, brez denarja, pojde morda iz četrtega razreda h kakšnemu rokodelcu; če bo zelo srečen, se prerije stradajoč in prezebajoč, s.pomočjo instrukcij in tuje milosti do Ha it n višje šole in pride k Tinetu v službo. Tine gospod, Tone pa hlapec (če tudi morda s kakim višjim naslovom), Tine lastnik, Tone pa nemanič. Tone bo s svojimi zmožnostim napolnjeval blagajne, Tine pa praznil zase. - Ta socialna neenakost mma nič druzega opraviti s prirodno neenakostjo, kakor da jo razveljavlja. Ona je naravnost nenaravna, zoper prirodo. In da pride priroda do svojih pravic, da se uveljavi ona neenakost, ki jo je ustvarila priroda sama, je treba odpraviti gmotno aprioristično neenakost in socialni red, ki ji daje podlago. Ne enakost, ampak enakopravnost je potrebna, da se lahko razvijajo vse moči v enaki svobodi. Enakopravnost pa ne more biti resnična, če ni gospodarsko lastninska. Vse oblike »enakopravnosti*, ki jih veča sedanja družba, so prazne besede, ne pa enakopravnost. Beračeve pravice niso nikdar enake milionarjevim, pa če bi sto postav trdilo, da so. Bogatin ima pravico jesti, kadar je lačen, nemanič je nima. Bogatin gre lahko v gledališče, če je njegova duša žejna umetnosti, nemanič ima kvečjemu pravico, pogledati na gledališki listek, kaj pojo v operi. Bogatin pokliče lahko glasovitega zdravnika če je bolan, kupi vsa zdravila, ki mu jih zapiše, gre v Egipt, v morsko kopeij in se ozdravi. Revež ima pravico umreti, ker nima denarja, da bi si kupil boljšo brano, brez katere ne more okrevati. Bogatin ima pravico poslati svojega sina na naj višja učilišča in mu odpreti vse vire znanosti, kupiti mu celo knjižnico, poslati ga v svet; revež ga mora dati čimprej kot vajenca na nauk, da bo lahko sam kaj zaslužil. Pred zakonom so vsi enaki. Ampak gospodarski red varuje bogatina vseh konfliktov s paragrafi lastninskega značaja, reveža pa zapeljuje neprenehoma v izkušnjavo. Kadar stoji že pred sodnikom, prihaja enaka pravica prepozno, noga ob našem klerikalizmu, njegova kultura iz-pozna y nas zapreko — ali je čudo, da brcne in da hoče odstraniti oviro? Kako naj se, majhni in slabi, uspešno upiramo brcam močnejših, brcam, ki so z višjega človeškega stališča zelo, zelo umestne, dokler smo zapreka napredku P1 S a m o če postanemo resen faktor kultur*, čez višjo kulturo nadomestimo malo število, če postanemo tako človeštvu potrebni, opravičimo in zagotovimo svoj obstanek. Klerikalizem nas degradira, jemlje nam veljavo v človeštvu, dela iz nas plevel; klerikalizem nas obija. Socialno je katoliški klerikalizem reakcionaren v dejanjih. On izpolnjuje kapitalistično policijo; on uči pohlevnost in odrekanje; on ima samo nebeško tolažbo; on opravičuje socialni zistem, ki mori milione, češ, da je tako božja volja. A slovenski narod je siromašen in ne reši ga pohlevnost, resignacija in askeza, temveč samo velik go-spodarsk napredek. Svobodi je avtokratični klerikalizem nad vse nevaren; on zatira duševno, gmotno in politično svobodo. Vso moč polaga v roke papeža in visokega klera, ljudstvo pa mora plesati, kakor žvižgajo škofje. A slovenski narod potrebuje svobode, ker se v sužnosti ne more razvijati. Klerikalizem je za Slovence smrtna nevarnost. A med buržoazijo je utihnil boj zoper klerikalizem popolnoma. Lani na protikatoliškem shodu so liberalci navdušeno glasovali za našo protiklerikalno resolucijo, letos izjavlja načelnik njihoyega izvrše-valnega odbora, da je popolnoma prav, Če podpiše •krščanski* programi Meščanstvo se je odreklo boju zoper klerikalizem in prepušča slovenski narod poginu. Kdor verjame, da se mort slovenski narod rešiti iz klerikalnega objema, ima le še eno pot: Socialna demokracija je neizprosna nasprotnica klerikalizma in samo njena zmaga lahko prežene mrak, ki pada temneje in temneje nad slovenski narod in ga hoče zadušiti. Ni |Ui mililo I Nujnost socialno-demokratičnih predlogov zaradi draginje je v državnem zboru odklonjena t Za nujnost je treba dvotretjinske večine, te pa ni dosegel ne Schrammelov ne Rennerjev predlog. Pokopali so nujno razpravo agrarci in krščanski so-cialci. Največje ogorčenje mora vzbuditi ta vest med siromašnim ljudstvom, kateremu ne more biti v tem trenutku nič na svetu tako nujno, kakor olajšanje življenja, v katerem vlada vsled silne draginje sama skrb in beda. 2e dogodki, ki so sledili glasovanju v parlamentu, pričajo jasno, da so odgovarjali socialno-demokratični predlogi najvažnejši potrebi ljudstva. 2e davno ni bila zbornična gale- Bogatin ima pravico uživati vse, kar ustvarja Človeški um in človeška roka, ne da bi se moral sam količkaj potruditi. Revež še sadov svojega dela ne sme užiti, ker mu jih bogatin, njegov gospodar, vzame in mu da le delež, plačo po svoji volji. Enake pravice začenjajo pri lastnini, zato v družbi, v kateri je vsa last na eni in sicer na manjši strani, druga, večja stran pa brez vsake lasti, ne more biti govora o enakopravnosti. Družbo, v kateri bo enakopravnost uresničena in v kateri se bodo vse moči lahko svobodno razvijale, je treba šele ustvariti in' to je naloga socializma. Taka preureditev družbe pa ni potrebna samo la posameznike, ki so v sedanih razmerah zasužnjeni in brezpravni, temveč zahtevajo koristi od celote, koristi družbe same, Zmožnosti, ki so vsled kapitalističnih razmer potlačene, pogostoma uničene, ne morejo roditi sadov, Kar bi lahko ustvarili s svojimi potencami, če jih ne bi ovirale gmotne razmere, ni izgubljeno le za qje, ampak za družbo splobt Nibče ne more vedeti, koliko izumov je propadlo, koliko še preden so bili izumljeni, koliko materialnega in duševnega dela ni storjenega, koliko več sadov dela bi človeštvo lahko že uživalo, če ne bi bila slana kapitalističnega reda požgala in umorila toliko naravnih zmožnosti, kolikor jih je. Razvoju in pridobitvam družbe ni nevaren šoclalizem, ampak nevaren ji je vsak gospodarski red, ki Sloni na dejanjski neenakosti pravic, Socializem lete odpravi to neenakost, rija tako natlačena, kakor v četrtek, ko se je glasovalo. Vprašanje, ali se zgodi kaj, da se vsaj nekoliko olajša življenje, je prignalo množice v parlament. Gori na galeriji so utripala srca v nervoznem pričakovanju. Gori je tlelo upanje. Saj se je zdelo ljudstvu nemogoče, da bi ta parlament preprečil ali zavlekel rešitev vprašanja, ki se tiče usode milionov. To se je zdelo poslušalcem absurdno, nemogoče, izključeno. Gori na galeriji so šteli glasove s tako, ali še z večjo napetostjo, kakor doli v dvorani. Seveda v oni stiski niso mogli računati, tudi je bila napetost prevelika. Večina je bila nedvomna; ali pa je dvotretjinska? — Do zadnjega hipa so upali. A ko je predsednik Weisckirchner naznanil uspeh glasovanja, je bilo 207 glasov za, 192 pa proti — nujnost torej odklonjena. V lem hipu je razočaranje premagalo množico, na galeriji se je dvignil vihar, kakršnega je celo avstrijski, na burne prizore navajeni parlament malokdaj doživel. Iz šuma in krika se je razločevalo posamezne glasove, posamezne klice, ki so pa dovolj jasno kazali, kakšno razpoloženje vlada med množico. «Roparji, izkoriščevalci, podraževalci kruha, oderuhi! Kazen vas že doleti!* — taki klici so doneli v dvorano in kmalu je nastal tudi tukaj tak nemir, da se je bilo bati boja na pesti. Ta dogodek v parlamentu je bolj pomenljiv, kakor se sanja zaščitnikom oderuštva. Dunajsko ljudstvo, zlasti delavsko, je po svoji naravi mirno in se zna premagovati do skrajnosti. To so pokazali nešteti dogodki. Na dan glasovitega 28. novembra je korakalo četrt miliona delavcev po dunajskim ulicah ne le brez nasilja, ampak brez glasne besede. Ko je dunajsko delavstvo odgovarjalo Lue-gerju za psovko «lumpi», se ni primeril najmanjši izgred. Parlament je temu ljudstvu znan in njegovo dostojanstvo spoštuje. Ce se to ljudstvo ni moglo več premagovati, tedaj je dokazano, da mu je kri zavrela nad navadno mero in da je občutilo razočaranje glasovanja kakor grozovit udarec. Razburjenost poslušalcev je bila tako velika, da ni predsednikov ukaz, naj se izprazni galerijo in prvo posredovanje uradnikov in slug začetkoma nič izdal, temveč se je skoraj razvil boj, preden se je posrečilo izgnati ljudi. Hrup se je pa še nadaljeval po stopnicah, po hodnikih in končno pred parlamentom, kjer je bil zopet po dolgi dobi postavljen kordon policajev, da brani «dom postave* pred ogorčenim ljudstvom. Sovražniki stradajočega prebivalstva torej tri-umfirajo. Kar smatrajo sami za nujno, se izvršuje, nujne potrebe ljudstva jim niso nič mar. Za nje so nujni ministrski porlfelji — te imajo, Gessmann, Ebenhoch, Prašek, Peschka, Abrahamovvicz— mein Liebchen, was willsl du noch rnehr? Nujno jim je pokatoličenje vseučilišč — zato skrbi Lueger v družbi s škofi in kardinali. Nujno jim je pomno-ženje kanonov, strojnih pušk in podobnega moril-nega orodja — zato bodo že glasovali v delegaciji. Nigna jim je veteranska sablja, nujni visoki profiti, nujne mastne službe — za vse to jim je pot gladka. Ljudstvo ima pa itak očenaš in lahko moli za vsakdanji kruh. Ce to glasovanje ne bi odprlo ljudstvu oči in mu pokazalo, da je samo izročilo moč svojim naj-hujšim nasprotnikom. Kruh je prvo vprašanje za ljudstvo; vse idealistične fraze ne spravijo tega iz sveta. To glasovanje je pa tudi izpričevalo, da idealistične besede nimajo drugega namena, kakor preslepiti ljudstvo, izkoriščevalcem pa omogočiti še večje izkoriščanje. Ustr«l]«n vojak. V državnem zboru je vložil poslanec sodrug Winarsky interpelacijo na domobranskega ministra, ki zasluži pozornost v najširših krogih, čeravno se gre za dunajski lokalni dogodek. V tej interpelaciji je rečeno: V nedeljo, 24. novembra, je bil v šliftni vojašnici ustreljen rekrut Herškovic druge stotnije 51. pešpolka od svojega korporala Balina. Herškovic je imel sedem latinskih šol in je bil na to nekoliko ponosen. To je jezilo korporala in pri vsaki priložnosti je skušal, si ohladiti svojo jezo nad njim. V nedeljo mu je naložil, wMe moral popoldne za kazen v sobi eksercira > in\riče pripovedujejo, da mu je okrog stokrat komandiral •Nieder !* in «Auf!» Ta vaja ni mogla imeti drugega namena, kakor sekirati vojaka. Potom je motal nastopiti, oblečen sa mar«, kakor da bi bil alarm; na to je moral odložili opravo pa takoj zopet popolnoma opravljen nastopiti. Končno je bil rekrut vsled tega nezmiselnega trpinčenja tako izmučen in obupan, da ni mogel večslušati korpora-love komande. Sedaj mu je ta ukazal, naj se postavi v kot, pa je vzel svojo puško s klina in — kakor pripoveduje ena vest — je zaklical: »Izmoli svojo zadnjo molitev*. Po drugem poročilu je še enkrat vprašal rekruta, če hoče slu-šati ali ne; Ker je Herškovic, nezmožen, da bi kaj storil, le stal »Habtacht*, je korporal vzdignil puško in sprožil. V bližnjem trenotku, je ležal rekrut, zadet v čelo, mrtev na tleh. Pravi se, da je bila patrona, s katero je korporal nabil puško, takozvani »Versager* (tako se pravi patroni, ki se pri streljanju ni sprožila.) Toda če bi tudi bilo tako, je moral korporal vedeti, da Se »Vesager*, ki je enkrat ukanil, drugič lahko sproži. Njegovo dejanje, čeravno ne more veljati naravnost za umor, je bilo vendar na vsak način frivolna igra s človeškim življenjem. Povrh tega je še nedognano, kako je korporal prišel do te pa-trone. Ker je nastalo vsled tega dogodka, ki je uničil cvetoče človeško življenje, veliko vznemirjenje v najširših krogih prebivalstva, ker mora spričo vedno pogostejšega trpinčenja vojakov, zlasti v zadnjem času nastati opravičen strah, da so vojaki brez obrambe izročeni zlovolji predpostavljenih in ker noben oče ni varen, da bo zopet videl sina, ki je odšel zdrav in krepak na službo v miru, vprašajo podpisani gospoda ministra za deželno brambo: Ali je gospodu ministru omenjeni dogodek znan? Ali misli, če je tako, ukazati strogo preiskavo, da zadene krivca zaslužena kazen? Ali je gospod minister pripravljen, preskrbeti da v bodoče izostane tako, za naobrazbo moštva nepotrebno in nezmiselno trpinčenje, kakršno je prakticiral korporal Balin pred ustreljenjem nad rekrutom Herškovicem in naložiti, da se strogo kaznuje šaiže in častnike, ki bi ravnali zoper to?» Interpelacija govori sama za se in vsak komentar je pravzaprav nepotreben. To je gotovo, da morajo taki dogodki razburiti vse starše. Cas je pa že, da se ukrene zoper trpinčenje vojakov kaj resnega, ne pa da opisuje brambovski minister vselej, kadar se primeri kqj takega, slučaj le kot izjemo in da vedno ublažuje in polepšiije. Vsa čast disciplini, ampak človeško življenje vendar ni od muh. Oblast, ki jo ima vsaka platnena ali srebrna zvezda nad vojakom, je tako nenaravno velika, da se ni čuditi, če si domišljajo mnogi predpostavljeni kdove kaj in mislijo, da so vojaki le za njih zabavo na svetu. Ce se hoče odpraviti trpinčenje, tedaj se mora razmerje med vojakom in predpostavljenim temeljito izpremeniti. Politični odsevi. Zunanja politika je prišla v četrtek na dnevni red v avstrijskem državnem zboru. Seveda je našla svojo pot po ovinkih. Naša ustava je namreč tako krasna, da državni zbor sploh nima upliva na zunanjo politiko, ampak stvar je popolnoma prepuščena delegacijam, in še te imajo zelo omejen delokrog. Ge hočejo torej poslanci govoriti o zunanji politiki, se morejo poslužiti zvijače. Tako je bilo tudi v četrtek. Na Nemškem je vlada predložila nov zborovalni zakon, ki jemlje Poljakom pravico, govoriti na svojih shodih v poljskem jeziku. Drug zakonski načrt v pruskem deželnem zboru pa zahteva, da se sme zemljišča Poljakov ekspropri-iratt (vzeti jim jih za tako ceno, kakršno določi nakupna komisija), če jih hoče nemška .kolonizacijska* komisija dobiti v svojo last Oba zakona sta res tako brutalna, da se človek v čudu vpraša, kako je kaj takega mogoče v kulturni državi v dvajsetem stoletju. O tej stvari se je torej v četrtek govorilo na ta način, da so govorniki vseh slovanskih strank ter dva zastopnika socialnih demokratov (pomiki sodrug Hudec in rusinski Vitij k) vprašali predsednika, če hoče ta protest naznaniti vladi. To je bil ovinek okrog opravilmka, a bil je umljiv, ker opravilmk ne dsje druge priložnosti, da bi se moglo govoriti o zunanjih dogodkih. Nemkkl buržoazijci so zaradi protesta proti poljski politiki nemške vlade po koncu in kriče, da lahko nastanejo neprijetnosti z Nemčijo. No, v dobi demokratiziranja parlamentov se bodo mortde privaditi vse vlade, da bo splošno politično življenje nekoliko drugačno, manj formalno, nego je bdo doslej. Zlasti avstrijskemu parlamentu, v katerem so zastopani najrazličnejši narodi, se lahko še pogostoma primeri, da se bo pečal s zunanjimi dogodki, In socialni demokratje si ne bodo dali jemati te pravice od nikogar. Kakor so brez strahp ŽELEZNIČAR Priloga »Rdečemu Praporu" št. 96. Delavske plače na državnih železnicah. Udje centralnega delavskega odbora c. kr. državne železnice so vložili predloge, ki obsegajo sledeče zahteve: A. Za delavce v delavnicah: Dokler se ne izvrši stabiliziranje, naj se uravna plače na sledeči način: 1. Za profesioniste: Začetna plača 4 krone, pet let vsako leto po 20 vin. zvišanja, potem 18 let vsako drugo leto 20 vin. zvišanja, potem še trikrat vsako tretje leto po 20 vin. Končna plača po 32 službenih letih 7 K 40 vin. 2. Za pomožne delavce: Začetna plača 3 K 60 vin., tri leta vsako leto 20 vin., potem 18 let vsako drugo leto po 20 vin., potem trikrat vsako trelje leto po 20 vin. zvišanja. Končna plača po 30 letih 6 K 60 vin. na dan. 3. Za dninarje: Začetna plača 3 K; po prvem in drugem letu po 20 vin., potem dvakrat vsako drugo leto po 20 vin., potem trikrat vsako tretje leto po 20 vin., in štirikrat vsako četrto leto po 20 vin. Končna plača po 31 letih 5 K 20 vin, 4. Za izučene: Začetna plača 3 K; pet let vsako leto po 20 vin., zboljšanja, potem izenačenje s profesio-nisti. Stabiliziranje naj se izvrši v večjem obsegu. Stabilizira naj se tudi tiste delavce, ki so ponesrečili v službi, ne da bi bili nesposobni za svoje delo. Vsled stabiliziranja ne sme biti nihče prikrajšan glede svojih dohodkov. Mesta pomočnikov naj se pomnoži. Delavni čas naj ostane, kakor je. Ob sobotah odnosno ob dnevih pred prazniki, naj konča delo opoldne, a plača naj se ves dan. Delavci ki so poklicani na orožne vaje, naj dobe popolno plačo. Onih delavcev, ki so poklicani na 8 do 12 tednov na vojaško izobrazbo, naj se ne odpusti iz dela in naj se jim ohrani vse pravice. Delavcem naj se dovoli vsako. leto dopust kakor stabiliziranim. Za delo čez uro naj se plača med tednom 60, ob nedeljah in praznikih pa 100 odstotkov več, Vsi delavci ki imajo pravico do režijskih listkov, naj dobe vozne legitimacije. — Delavci, ki morajo tudi ob slabem vremenu delati na prostem, naj dobe delavsko obleko. 2. Za delavce v kurilnicah. Te delavce naj se deli v pet kategorij in sicer: 1. Profesionisti. 2. Kvalificirani pomožni delavci. 3. Pomožni delavci. 4. Kurjaški namestniki. 5. Premogarji. Za prve tri kategorije naj veljtgo plače kakor v delavnicah. Za kurjaške namestnike: Začetna plača 2 K 80 vin., po 2 letih 2 K 90, po 2 letih 3 K, po 3 letih 3 K 40, po 8 letih 3 K 60, po 3 letih 4 K, po 8 letih 4 K 30, po 3 letih 4 K 90, po 3 letih 5 K 20, po 3 letih 6 K 70; po 6 letih končno plačo 6 K BO vin. Za premogarje začetna plača 4 K, po enem letu 4 K 20 vin., potem sedemkrat vselej po dveh letih in petkrat po 3 letih po 20 vin. več. Končna plača po 30 letih 6 K 60 vin. Za kurjače, ključavničarje in čistilce naj se se-stavi status, tako da bodo po službi rujstarejši najprej sistemizirani. Izmed onih kurjačev-čistilcev, ki so trajno v vozni službi, naj se jih vsaj 80 odstotkov imenuje za strojne kurjače. Za delavce, ki opravljajo od slučaja do slučaja delo pri ognjišču vročih strojev, se določi za dobo takega dela po* sebno odškodnino kakor za Čezurno delo. Za premogarje se določi delavni Čas tako, da ittkjo po dvanajsturni službi 24 prostih in ae jim plača «a 30 dni na mesec. Glede stabiliziranja, vojaških vaj i. t. d. velja kar za delavce v delavnicah. 3. Skladiščni in postajni delavci. Najnižja plača 3 K, poviševanje od dveh do dveh let do končne plače 6 K 60 vin. Na starejše delavce je jemati poseben obzir. Za čezurno delo se naj plača 30 odstotkov nad navadno plačo. Razvrstitev dela se mora javno nabiti. Vsako leto bodi en delavni dan prost in plačan. Kvalificirane delavce naj se stabilizira. Deveturni delavnik. Vozne ugodnosti, vojaška služba i. t d. kakor v delavnicah. 4. Prtlj agarji. Najnižja plača 2 K 20 vin., sicer vse kakor za skladiščne in postajne delavce. &. Delavci v materialnem skladišču. Urejen plačilni zistem naj se vpelje z avtomatičnim priboljšavanjem kakor v delavnicah. Stabiliziranje naj se razširi. Delavni čas, dopust, vojaška služba i. t. d. kakor za delavce v delavnicah. 6. Na progi. Delavni čas 94/a ur* Poldrugo uro počitka opoldne. Ob sobotah in pred prazniki ob 12. opoldne konec dela. Plačo za cel dan. Začetna plača 3 K, vsako drugo leto po 20 vin. več, do končne plače 5 K. Za profesioniste začetna plača 4 K, prvih pet let vsako leto, potem vsako drugo leto po 20 vin. več, do končne plače 7 K. Za preddelavce in kvalificirane delavce 60 vin. doklade. Za ženske začetna plača 2 K, potem petnajst let vsako tretje leto 20 vin. več. Za delo izven področja lastnega železniškega mojstra 60 odstotkov, ob prenočevanju 100 odstotkov doklade. Za čezurno delo 50 odstotkov, za nočno delo 100 odstotkov. Nočno delo se šteje od 9. zvečer do 6. zjutraj. Za deževne dni 50 odstotkov odškodnine. Ob vojaških vajah ostane popolna plača. Kdor je poklican na 8 do 12 tedensko vojaško izobrazbo, se sprejme zopet v delo in se mu všteje vojaški čas. Plačan dopust kakor za definitivne. Ce je po zimi skrajšan delavni čas ali če je treba opravljati manj vredno delo, ostane popolna plača. Udom provizijskega sklada naj se ne pretrgava dela. Namestniki (substituti) naj dobe službeno obleko in uro. Za delavce na vrhni stavbi naj se napravi koče in naj se jim da plašče zoper mraz in mokroto. Po enoletni službi vozne legitimacije na lastnih progah; za člane provizijskega sklada tako kakor za definitivne. Izplačevanje ob tednu. Vpelje naj se plačilne listke. Vsak delavec naj dobi delavni red. Onim, ki imajo izpod 4 K, naj se dovoli iz-vanredno podporo. Pri regulaciji plače je vpoštevati službeno dobo. Zdravniška služba na fnžnl želeinlcl. Ze pred sedmimi leti je predlagal odbornik bolniške blagajne na južni železnici, naj se upelja tudi tukaj zdravniško službo za družine blagajniških udov, kakor je že na mnogih drugih železnicah. Takrat se je upirala temu predlogu uprava, a tudi glavni zdravnik južne železnice dr. Rosmanith mu je nasprotoval Izvoljeni člani so še večkrat iz-prožili to stvar, ld se je zavlačevala iz različnih vzrokov. Sele letos je bil položaj nekoliko boljši in ko je bil predložen ugodni računski zaključek za leto 1906, je sodrug Scherbaumv imenu vseh izvoljenih odbornikov ponovil svoj predlog. Sedaj je bilo v od'* >ru več pripravnosti za to stvar, Mislilo se jo , j u 'diti tako, da bi se zvišalo pavšalni honorar zdravnikov izven Dunaja za približno 20 odstotkov, vsled česar bi dobili enake bonorare, kakor na onih železnicah, na katerih je zdravniška služba ta družine že vpeljana; obenem bi se pa zmanjšalo področje za posamezne zdravnike, tako da bi se jim olajšalo službo. Sklenilo se je preračunati potrebo, ki bi nastala s to reformo in obenem se obrniti do zdravnikov. Se preden se je to zgodilo, je pa sklical dr. Rosmanith konferenco zdravnikov južne železnice v Maribor, ki se je izrekla zoper tako reformo. Konferenca je zahtevala, da naj se za družine vpelje prosto volitev zdravnikov in naj se honorira vsak slučaj posebej. V tem smislu je tudi poročal dr. Rosmanith na zadnji seji bolniške blagajne in se je skliceval na to, da je več zdravniških zbornic sklenilo, prepovedati zdravnikom, da bi prevzeli obligatorično zdravniško službo za pavšalne hono-rare. Novega sicer dr. Rosmanith s tem ni povedal mnogo. Zdravniki vodijo že dlje časa boj zoper bolniške blagajne sploh in zlasti zahtevajo, naj ima vsak član katerekoli bolniške blagajne pravico, voliti si svojega zdravnika v vsakem slučaju sam. S socialnimi potrebami našega časa se tega stališča pač ne more spraviti v soglasje. Gotovo je res, da pri bolniških blagajnah še marsikaj ni tako, kakor bi moralo biti; tega je pa krivo zavarovalno zakonodajstvo v Avstriji, ki se vse premalo otira na potrebe bolnih delavcev. Zlasti so dohodki bolniških blagajn yse premajhni, da bi se moglo storiti za člane to, kar bi zlasti v delavski upravi stoječe blagajne . 'e. Aspiracije zdravnikov po izboljšanju svojega položaja so tudi delavstvu simpatične, ker zna ceniti zdravniško pomoč. Ali čudna je zahteva, naj bi se to izboljšanje izvršilo ravno na račun najsiromašnejših. Toda reforma v tem smislu, kakor jo zagovarjajo zdravniki, tudi zdravniškemu stanu ne bi pomagala, temveč samo «gla* sovitim» zdravnikom, h katerim bi potem vse drlo. dočim bi ostali morda ravno taki brez prakse, ki bi najbolj potrebovali in morda zaslužili več dela. Socialne ni, povečavati konkurenco med zdravniki. Ravno v nasprotni smeri bi se moral gibati razvoj. Končni opravičeni cilj hi bil ta, da bi bila vsakemu bolniku zagotovljena zdravniška pomoč, vsakemu zdravniku pa ekzistenca. Ali bi se to bolj uspešno doseglo s splošnim bolniškim zavarovanjem, ali s podržavljenjem zdravniške službe, o tem se lahko disputira, ampak omejeno stališče zdravnikov ni opravičeno. Odbor železniške bolniške blagajne je tudi odklonil predlog drja. Rosmanithainmujenaložil, še enkrat priporočiti zdravnikom, naj prevzamejo zdravniško službo za družine ob zvišanju honorarja in ob pomnožityi blagajniških, odnosno železniških zdravnikov. Stvar bi bila torej že lahko rešena, pa se je vnovič zavlekla. Izvoljeni udje odbora bodo imeli nalogo, skrbeti, da se ne pozabi na to važno zadevo. Avtomatično poviševanje n« driavnlh I«* leinicah. Na Dunaju so se sešli dne 9, novembra izvoljeni člani personalnih komisij iz področij vseh ravnateljstev, dne 10. novembra pa člani centralnega delavskega odbora na konferenco, da se posvetujejo o raznih zahtevah državnih železničaijev. Med temi igra posebno važno ulogo vprašanje po* višavanja (av&nzma), ki je bilo doslej takorekoč popolnoma neurejeno. Posebno številne so bile pritožbe, ker določajo sedanji predpisi, da uslužbenec lahko avantira v gotovi dobi, a navadno —■ če ni bilo protekclje — ni nikoli avantiral v tem času. Ce se je pritožil, je pa dobil odgovor, da po določbah «lahko» avantira, a da niajer ni zapisano, da mora avansirati v tem času. Zato se je lahko imenovalo bele vrane one železničarje, ki so še živi dosegli naj višjo plačo svoje kategorije. Da se odpravi to nerodnost, zahtevajo železničarji, naj se uredi stvar tako, da morajo avtomatično avansirati, ko pridajo po službenih letih na vrsto, Na omenjenih konferencah se je izdelalo lestvice za tako avtomatično avanziranje ter se jih je vže vložilo na pristojno mesto. Razvrstitev povi-šavanja je sledeča: A. Za poduradnike. 1. Delavski in strojni mojstri. Plača Stanarina Doba do povišanja 1800 800 2 leti 2000 900 2 » 2200 1000 2 » 2400 1000 2 » 2600 1000 2 » 2800 1000 2 » 3000 1000 3 leta*) 3200 1000 3 » 3600 1000 3 » 4000 . 1000 8 > 4400 1000 do konca. *) Obligatorično imenovanje za uradnika. 2. Postajni mojstri, odnosno ekspe-dienti**), kanclistif), železniški, po-slopni, signalni in mostni mojstri, strojevodje, revizorji vlakov. Plača Stanarina Doba do povišanja 1200 500 2 leti 1400 600 2 » 1600 700 2 » 1800 800 2 > 2000 900 2 » 2200 1000 2 » 2400 1000 2 » 2600 1000 2 » 2800 1000 2 * 3000 1000 do konca. **) Po dveh letih službe na stopnji 1400 K, imenovanje za uradnika v statusu, ki se ga ima še ustanoviti. f) V službovanju pri računskem, tehniško-risarskem, evidenčnem, komercialnem, materialnem, inventarnem, personaino-evidenčnem oddelku ime* novanje za uradnika v statusu IV. po 12 letni službi in potem avtomatični avanzma do vštevši VIII. razreda. 3. Nadsprevodniki, skladiščni mojstri, strojniki, strokovni postrežniki vodnjakov (ključavničarji), vozni in raz-svetljevalni mojstri, signalni ključavničarji: Plača Stanarina Doba do povišanja 1200 500 2 leti 1300 600 2 » 1400 600 2 » 1600 700 2 » 1800 800 2 » 2000 900 2 » 2200 1000 2 » 2400 1000 2 > 2600 1000 do konca. sovalci vozov: Plača Stanarina Doba do povišanja 1200 500 2 leti 1300 600 2 » 1400 600 2 » 1600 700 2 » 1800 800 2 » 2000 900 2 * 2200 1000 do konca. B. Z« služabnike. 1. Strojni in vozni nadgledniki, stroje- vodni namestniki: Plača 1000 1100 Stanarina 4B0 500 Doba do povišanja 2 leti 2 »*) 2. Pisarniški pomočniki: 900 450 1000 450 1100 500 2 leti 2 » 2 »*) 3. Postrežniki vodnjakov: 1000 450 2 leti 1100 500 2 »*) 1200 500 2 > 1300 , 600 2 > 1400 600 3 » 1500 700 2 » 1000 700 2 * 1700 800 2 » 1800 800 do konca. alni kij učavni čarji: 1000 450 2 leti 1100 500 2 »*) 1200 500 2 » 1300 600 2 > 14Q0 600 2 * 1500 700 2 » 1600 700 2 > 1700 800 8 * 1800 800 3 » 1900 900 3 * 2000 BOO do konca. 5. Zapiso valci vozov: 900 450 2 leti 1000 450 2 » 1100 500 2 .*) 1200 500 2 » 1300 600 2 » 1400 600 2 » 1500 700 2 » 1600 700 do konca. 6. Višji delavci: 1300 500 2 leti 1400 600 2 » 1500 600 2 » 1600 700 2 » 1700 700 2 » 1800 800 2 » 1900 800 2 » 2000 900 do konca. 7. Delavci: 900 450 2 leti 1000 450 2 » 1100 500 2 » 1200 500 2 * 1300 600 2 » 1400 600 2 » 1500 700 2 * 1600 700 2 » 1700 800 2 » 1800 800 do konca. 8. Pomočniki: 800 400 2 leti 900 450 2 » 1000 450 2 » 1100 500 2 » 1200 500 3 » 1300 600 3 » 1400 600 3 * 1500 700 3 * 1600 700 do konca. 9. Višji kurjači: 1000 450 2 leti 1100 500 2 »*) 1200 500 2 » 1300 600 2 » 1400 600 2 » 1500 700 2 > 1600 700 2 > 1700 ‘ 800 2 > 1800 800 2 *- 1900 900 2 » 2000 900 do konca. 10. Kurjači na strojih: 900 450 2 leti 1000 450 2 » 1100 500 2 > 1200 500 3 » 1300 600 3 » 1400 600 3 » 1500 700 3 * 1600 700 3 » 1700 800 3 * 1800 800 do konca. 11. Nadgledniki pri premikanju: 900 450 2 leti 1000 450 2 » 1100 500 2 »*) 1200 500 2 » 1300 600 2 * 1400 600 2 » 1500 700 3 * 1600 700 3 » 1700 800 3 » 1800 800 do konca. 12. Višji premikači: 800 400 1 leto 900 450 2 > 1000 450 2 » 1100 600 2 » 1200 500 2 > 1300 600 2 > 1400 600 2 » 1500 700 3 * 1600 700 do konca.**) 13. Premikači: Kakor višji premikači, samo do 1400 kron, potem službeno doklado. 14. Lampisti: Kakor premikači do 1200, potem po dve leti na 1300, 3 leta na 1400, 4 leta na 1500 in ostanejo do konca 1600 kron. 15. Skladiščni nadgledniki: Kakor postrežniki vodnjakov, samo na stopnjah 1500, 1600 in 1700 po tri leta. 16. Skladiščni sluge: 800 400 1 leto 900 450 2 > 1000 450 2 » 1100 500 2 > 1200 500 2 > 1300 600 3 * 1400 600 do konca. 17. Manipulanti: Od 800 po 1Q0 kron napredovaje do 2000, na vsaki stopnji dve leti. (1100*). 18. Sprevodniki: Od 800 do 1400 na vsaki stopnji po dve leti, na 1500 tri leta, na 1600 do konca. (1100*). 19. Vratarji: Kakor sprevodniki, le na 800 kron samo eno leto. (1100*). 20. Signalni poslužniki in čuvajni kontrolorji: Na 900 eno leto, potem do 1400 po dve leti, 1500 tri leta, 1600 do konca. (Guvajni kontrolorji 1100*). 21. Postajni sluge: Na 800 eno leto, 900, 1000, 1100, 1200 po dve leti, 1300 tri leta, 1400 do konca.**) 22. Pisarniški sluge: Kakor postajni sluge do 1300, potem 1400 in 1500 po tri leta, 1600 do konca. 23. Snažilce voz: Na 800, 900, 1000, 1100 po dve leti, 1200 in 1300 tri leta, potem 1400 do konca.**) 24. Čuvaji: Od 800 do 1300 po dve leti, potem 1400 do konca.**) 25. Naslov »Postajnega mojstra namestniki* se opusti in naj se jih imenuje za ekspediente. *) Po preteku dveh službenih let na stopnji 1100 po vseh prebitih izkušnjah se jih imenuje za poduradnike in uvrsti v poduradniški status. **) Po petih letih na dotični stopnji 100 K letne službene doklade. Beležke. Višji inšpektor Gntmann je torej končno vendar nastopil svoj dopust, ki ni nič druzega, kakor začetek vpokojitve. Sledi mu pa njegova desna roka, tajnik Seunig. Oba ljubljanska dnevnika sta ob slovesu gospoda Gutmanna polna hvale in če bi človek smel verjati »Slov. Narodu* in .Slovencu*, še ni bilo tako dobrega postajnega načelnika nikjer, odkar teko železnice po zemlji. Uslužbenci in delavci, ki so čitali te ditirambe, bodo pač strmeli; prepozno izpoznajo, kakšno dobroto izgube z gospodom Gutmannom. Oni doslej še nikoli niso opazili tistega mehkega srca, tiste ljubezni do osobja, tiste narodne navdušenosti in tiste katonske pravicoljubnosti, ki mu jo sedaj pripisuje meščansko časopisje. Uslužbenci vedo, da je bil njih postajenačelnik avtokrat, kakršnih je malo. Ko se je ustanovila prva organizacija železničarjev v Ljubljani, jo je začel Gutmann fanatično preganjati. Ekzistenca železničarja, ki se je takrat drznil javno priznati, da je član organizacije, mu ni bila nič. Afera Z a v r t n i k, Kopač i. t. d., ki jih je spravil ob službo, so železničarjem iz onih časov še dobro v spominu. Neditinitivnega uslužbenca ali delavca je znal hipoma, brez usmiljenja posaditi na cesto. Prošnje na višje instance je zadrževal. V mnogih slučajih bi bil lahko kaj storil za zboljšanje položaja svojega osobja; ni se brigal za to. Ge je organizacija kaj priborila, je pa pač delal tako, kakor da bi se imeli uslužbenci ali delavci zahvaliti samo njegovi milosti. Politično je teroriziral (judi, kjer je mogel. Ko so bile prve volitve v peto kurijo, si je prizadeval na vso moč, da bi železničarji volili klerikalno. V tistih časih se ga je često videlo, hoditi z drjem. Krekom pod pazduho po peronu in ostentativno kazati uslužbencem : Glejte, takega mišljenja je vaš šef. Pozneje se je pač sprl s klerikalci zaradi škofovega sorodnika; Šušteršič ga je takrat besno napadel in Če pogleda »Slovenec* v tedanji letnik, se lahko prepriča, da takrat ni imel tako sladkih besed za Gutmanna, kakor sedaj. O njegovem narodnjaštvu ne ve živ krst ničesar; govoril je vedno le nemško, Protežiral ni Slovencev, ampak kreature, ki so se mu znale hliniti in sladkati, ki so brez dela lazile po kolodvoru, edine, ki sedaj žalujejo. Cvetela je samo špionaža in denuncijacija. Pozneje se je pobotal s klerikalci, ampak vsa njegova protekcija vendar ni mogla spraviti ljube mu krščansko-so-cialne organizacije kvišku. Na kolodvoru so veseli, da so se ga iznebili, obžalujejo k večjemu to, da jih ni že davno zapustil. Provisorično vodstvo ljubljanske postaje je prevzel skladiščni predstojnik gosp. Malovrh. Naslednik Gutmannu Še ni imenovan. Centralni delavski odbor ces. kr. državnih železnic je imel dne 25. t, m. svojo prvo sejo. Zbrane odbornike je pozdravil železniški minister dr. Derschatta, ki je v kratkih potezah označil delokrog obeh centralnih odborov. Sekcijski predstojnik baron Buschmann je omenil, da imata skupno z organi ministrstva nalogo, razjasniti položaj in zastopati interese različnih kategorij. Izrekel je upanje, da bodo imeli odborniki zaupanje v dobro voljo ministrstva. —■ Zdi se nam, da je to največ odvisno od ministrstva. Prihodnja seja bo sredi decembra. pred carjem — batjuško protestirali zoper absolutizem na Ruskem, kakor so z vso ostrostjo kritizirali umor v Černovi na Ogrskem, ne da bi se bili tresli pred Wekerlejem in Košutom, tako jih tudi ne obhaja groza pred Viljemom in Bulovvom. Polagoma se bo že pokazalo, da stoji človeštvo nad državami. 0 znižanja sladornega davka je v četrtek razpravljal nagodbeni odsek. Finančni minister K o-rytowski je že nekoliko popustil. Kakor znano, je začetkoma trdil, da je vsako znižanje tega davka nemogoče. V četrtek je pa že naznanil, da je oddal predsedniku zbornice načrt zakona, po katerem naj bi se znižal davek leta 1908 za šest kron, leta 1914 za tri in leta 1917 zopet za tri krone. Odgovarjal mu je poslanec dr. Ellenbo-gen, ki je napovedal, da vlože socialni demokratje nujen predlog z zahtevo, naj se razveljavi naredbo po g 14., s katero je bil sladkorni davek zvišan za 16 kron. Finančni minister vedno tarna. Ampak če pride vojni minister, dovoli vendar 250 milio-nov za topove, ladje in trdnjave. Hrana prebivalstva je pač tudi tako patriotična stvar. Tukaj pa vlada itak ne žrtvuje mnogo, kajti če se zniža davek, se bo prodalo toliko več sladkorja, da bo država zopet imela svoj dobiček. Ministrov predlog je popolnoma nesprejemljiy. Nobena naredba ne pove branjevcu, kako naj tri podeli s štiri. Ljudstvo kupuje po četrt kile in nihče ne bo računal po pol vinarja. Proti nmetaema podraževanjn sladkorja je predlagal finančni minister, naj se sprejme v zakon o sladkornem davku določbo, ki dovoli vladi, dokler ni zakona zoper kartele, da sme z denarnimi globami kaznovati prodajalce, ki bi prodajali sladkor dražje, kakor bi bilo opravičeno v tržnih razmerah. Davek na avtomobile hoče vpeljati država. To misel so imeli najprej nekateri deželni zbori, ki so hoteli vpeljati deželne davke na avtomobile. Sedaj jim je to država vzela izpred nosa. Pač pa hoče polovico tega dohodka prepustiti onim deželam, v katerih so avtomobili (doma*. Sedaj je naštetih v državi 2314 avtomobilov in 5387 motornih koles. Vlada računa, da bi davek iznašal 600.000 kron na leto. Obdavčilo bi se pa tudi avtomobile, ki pridejo iz inozemstva; od teh računa vlada 100.000 kron dohodkov. Predlogi zaradi draginje, katerih nujnost je bila v četrtek odklonjena, pridejo brez prvega branja v odsek. Še enkrat bo torej priložnost, ižpoznati ljudsko prijateljstvo patentiranih patriotov. Prvega greha, da so zavlekli rešitev tako važnega vprašanja, se ne lcšijo. Kdaj prideta predloga v odsek, tega ne ve danes nihče. In če bi prišla jutri, se ne more vedeti, kdaj se vrneta v zbornico, kajti dnevni red je z nujnimi predlogi tako zabarikadiran, da ima parlament za par mesecev dosti dela, če hoče razpravljati vse. Za to torej že ne more bili odveze. Ce bi pa nasprotniki še v odseku delali težave, tedaj bi padla krinka enkrat za vselej. Čuden minister je gospod Gessmann. Poslanec Licht je glasoval za nujnost socialističnih predlogov. To je krščansko-socialnega ministra tako razkačilo, da se je začel kregati ž njim kar v zbornici. Potem je zopet tolkel po mizi in zahteval naj se izprazni galerijo, čeprav je sedel predsednik na svojem mestu. Krščansko-socialne manire se tudi v ministrskem fraku ne izpremene. Nagodbo, proračunski provizorij in sladkorni dSTOk hoče vlada vreči v en lonec. Minister B e c k je v sredo konferiral s predsedništvom socialno-demokratičnega kluba ter je naznanil, da namerava vlada res spraviti poročilo npgodbenega odseka in proračunski provizorij kot nujna predloga na razpravo. Ravno tako naj bi prišel zakon o znižanju sladkornega davka kot nujen predlog v razpravo in sicer misli vlada predlagati, da se zniža davek, sedaj za šest kron, pozneje pa dvakrat po 3 krone. Med proceduro z nagodbo in zakonom o sladkornem davku bi pa morala biti pogojna zveza. Beck se torej postavlja na stališče: Ge hočete Vi znižanje davka, moram jaz dobiti nagodbo. Socialni demokratje so opozorili ministrskega predsednika na težave, ki morejo nastati temu načrtu v zbornici in so povdarjali, da ne morejo odnehati od znižanja omenjenega davka za 16 kron. Avstrijski finančni minister dr. Korytowskl se poslužuje v svoji polemiki tako neslanih argumentov, da jih človek ne bi prisodil ministru. V petek je sodrug dr. Adler v nagodbenem odseku zagovarjal socialno-demokratično stališče, da se ima davek na sladkor znižati za 16 kron. Gospod Korytowskiseje zvijal in branil, kar se je le mogel in ker ni znal drugače pobiti važnega predloga, je očital socialnim demokratom, da so v zvezi — s sladkornimi kapitalisti in z agrarci. V predpustnem času bi človek prebavil take cenene šale; takorekoč v adventu je pa čas za to preresen. Po logiki finančnega ministra bi morali socialni demokratje zagovarjati samo take predloge, ki bi absolutno morali propasti. Kajti čim zahteva še kdo to, kar zahtevajo socialisti, bi oni morali nasprotovati. Tovarne sladkorja žele znižanje davka); seveda, kajti kupovalo se bo tedaj več sladkorja in to bo za tovarne dobiček. Tudi agrarci so za to; kajti če bo treba več sladkorja, bo treba več pese in to bo zopet dobiček za kmeta. Socialni demokratje pa privoščijo kmetu ta dobiček, žele pa še posebej znižanje davka, zato da dobi ljudstvo cenejši sladkor. In če bodo tovarne izdelovale več sladkorja, bo tudi več delavcev dobilo dela, torej je tudi to v interesu delavstva. — Z neslanim dovtipom gospoda Korytowskega sploh ne bi bilo vredno polemizirati, če ne bi bilo v njem vendar nekaj važnega. Na podlagi njegovih besed bi bilo soditi, da morajo biti socialisti nasprotniki industrije in kmetijstva. Ce so v tako visokih krogih tako napačni nazori o socializmu in o socialni demokraciji, tedaj je to pač žalostno — za one visoke kroge. Ampak take nazore se najde pri nas tudi v nekoliko nižjih krogih. Pripisovati socialni demokraciji sovraštvo zoper industrijo, je naravnost smešno in dokazuje, da dotični, ki to trdijo, ne znajo prav nič razlikovati. Industrija ima ustvarjati ljudske potrebščine. Cim bolj se množi ljudstvo, tem več industrijalne produkcije je treba. Da je industrija danes napačno organizirana, da ne producira za ljudsko potrebo, ampak za profit, da koristi največ njenim lastnikom, to je druga stvar, zoper katero se bojuje socialna demokracija. Za razvoj industrije pa nastopa, kjer le more in prav nič nas ne bi užalilo, če bi n. pr. tudi na Slovenskem dobili pomembno tovarno za sadkor. Kar se pa agrarcev tiče, je naravno, da n e-katere stvari, ki koristijo veleposestnikom, lahko koristijo tudi malim kmetom in drugemu ljudstvu. Naravno je, da želi socialna demokracija povzdigo kmetijstva, ker potrebuje ljudstvo tudi kmetijskih pridelkov. Ce pa koristi znižanje sladkorne cene delavcu in kmetu, imajo socialni demokratje tem več povoda, da jo zahtevajo in da se bojujejo zanjo. 0 povišanjn častniških plač piše dunajski (Fremdenblatt*, glasilo ministrstva za zunanje zadeve, da obstane vojna uprava na tem, da je tako zvišanje potrebno. Ali ne priznava vlada s tem, da je dragipja velika? Ce res že častniki s svojimi plačami ne morejo izhajati, kako pa naj žive delavci, učitelji, mali uradniki? Zakaj se torej vlada upira vsakemu sredstvu zoper draginjo? 0 nameravanem ministrstvu sa delo, ki ga ima dobiti Gessmann, se poroča, da bo obsegalo tri oddelke. Prvi bi obsegal javne stavbe, vodne ceste i. t. d., drugi obrtno politiko, tretji pa delavsko varstvo in delavsko zavarovanje. Misli se pa tudi na ustanovitev posebnega centralnega zavoda za delavsko zavarovanje, ki bi bil tako sa* mostalen, kakor centralna poštna hranilnica. Najvišji šef bi bil pa vendar delavski minister. Dvorni svetnik Franki, starejšim sodrug om znan iz dobe socialističnih pregonov, se je v petek na Dunaju ubil. Med tem, ko je bila njegova družina v sobi, je skrivaj odšel na hodnik ter se je iz tretjega nadstropja vrgel v vežo, kjer je obležal in kmalu umrl. Bil je že dlje časa bolan in zadnjih štirinajst dni baje sploh ni mogel zatisniti očesa. Franki je bil že več let upokojen in je oskrboval Rothschildove hiše. Služil je pri policiji, kjer je nenavadno hitro avanziral. V osemdesetih letih je zabredlo neštevilo delavcev v nesrečo zaradi njega; on je prakticiral zloglasni zistem, da se je pošiljalo med delavce ljudi, provokaterje, ki so se kazali krvave anarhiste, a če je kdo potem zinil le nepremišljeno besedico, so ga že imeli Kazni so bile pa naravnost barbarične. Tudi ta zistem pa ni mogel zadržati delavskega razvoja. Pulj. Javen shod proti podraževanju živil je sklicala komisija strokovnih organizacij za četrtek, 5. decembra ob 8. uri zvečer v gledališče Ciscutti. Govorilo se bode v treh jezikih. Domače stvari. Po mraku frče zadnji čas najrazličnejše vesti, ki imajo večji del namen, ustrašiti vsakega opo-zicionalno mislečega. Ce se jih pa brez nervoznega vznemirjenja razloži, se vidi, da ni nihče v tako veliki zagati, kakor gospod Beck in njegova pi-sana večina. Sestavil si je vlado, s katero je hotel vpreči vse, «kar leze in gre*, v svoj voz; pridobil je mnogo strank, odbil je pa prebivalstvo. Ker pa stranke ne plavajo v zraku, je moralo razpoložene ljudstva uplivati nanje in danes že mnogi voditelji sami ne vedo, kaj bi počeli. Beck ima komandante, ki so pa izgubili armade. In umevno je, da mu gospodje, ki so prišli na površje, ne morejo pomesti s pota zaprek, ki izraščajo vsako noč vnovič iz tal. Faktično gospod Beck, ki ima liberalne in klerikalne, nemške in slovenske, intelektualne m agrarne ministre, danes še ne ve, kako dobi pred novim letom nagodbo in proračun pod streho. Ves nervozen išče izhodov, pa jih ne najde. In tako je sfrčala zadnje dni zopet vest, da razpusti državni zbor, če ne izginejo težave. Dobro! Gospod Beck ga razpusti. Kaj pa potem? Najbrže si misli dovoliti nagodbo in proračun s g 14., ki še živi. Ampak s tem vendar se ni vse storjeno. Po razpustu pridejo nove volitve in gospod Beck vendar ni tak otrok, da bi potem pričakoval zase boljši parlament od sedanjega? Od junija sem se ni vlada z ničemur prikupila prebivalstvu. Zgodilo se je pa marsikaj, kar je ustvarilo med volilci veliko nevoljo s sedanjimi razmerami in zlasti slika, ki se jim je razkrila ob priliki razpravljanja socialno-demokratičnih predlogov zaradi draginje ni napravila nič novih pri- jateljev vladi in njenim strankam, Ce se gospod Beck še spomni, da je Lueger tako neprevidno razodel klerikalne namene, tedaj gotovo ne bo eksperimentiral z razpuščanjem parlamenta. Ce pa hoče poizkusiti — nam bo prav. Zoper nujnost draginjskih predlogov so glasovali slovenski poslanci iz obeh klubov in sicer sledeči: Dr. Benkovič, Demšar, Grafenauer, Kočevar, dr. Krek, dr. Ploj, Pogačnik, Povše, Roškar, Šuklje, dr. Šušteršič in Žitnik. Klerikalci in liberalci so torej povsem složni, če se gre za najnujnejše potrebe ljudstva, složni v tem, da glasujejo zoper potreben predlog. Tisti, ki niso glasovali zoper nujnost, so bili sploh odsotni in so na ta način pomagali sovražnikom predloga. Slovenski volilci, v ogromni večini člani siromašnih slojev, sedaj lahko vidijo, za koga so šli pri volitvah v boj. Socialno-demokralična predloga sta zahtevala sredstva, da se ublaži draginjo in varstvo malega kmeta. To se slovenskim poslancem ni zdelo nujno! Divji zajec je igral v agitaciji naših klerikalcev pri volitvah tako veliko ulogo, da je bilo včasi že smešno slišati. Z vso zgovornostjo so dokazovali, da uničuje /.ajec slovenskega kmeta in prava vojska zoper zajce je grmela iz njih ust. A sedaj so socialni demokratje v nujnem predlogu zahtevali reformo lovskega zakona, da bi bil kmet varovan pred potrebami gospodarske lovske zabave. Z jezikom ljubijo klerikalci kmeta nad vse, ko je bilo treba dokazati ljubezen z dejanjem, so pa glasovali zoper nujnost socialističnega predloga! Ko pridejo bližnje volitve, pojdejo pa zopet kmeta farbat, kako ga ljubijo in zajec bo zopet njih najljubše agitacijsko sredstvo. Zato menda ne smejo dovoliti, da bi se ga pokončavalo. Kako bi agitirali brez zajca? (Naš LiRt», ki pravi, da je neodvisen na vse strani, misli torej res, da pride vsak socialni demokrat po nekem misterioznem zakonu kratkoviden na svet. Če ponavljajo časopisi strank, ki fanatično in fatalistično sovražijo socialno-demo-kracijo do skrajne dolgočasnosti prežvečeno bajko o breznarodnosti socialne demokracije, se nihče ne čudi, ker se mora pač vpoštevati dejstvo, da nimajo drugih argumentov zoper delavsko stranko. Toda (Naš List* hoče veljati za neodvisnega. Zato ne bi smel kakor papiga poti, ker čivkajo drugi, temveč bi se moral informirati. Če bi se brez predsodkov poučil, bi pa moral izvedeti, da so socialni demokratje prav v Trstu in na Primorskem storili razmerno mnogo več za povzdigo'ondotnega delavstva — tudi v narodnem oziru! — v desetih letih, nego narodnjaki v tridesetih. . Kesaler, Krakov OS/S. Stanje hranilnih vlog: 24 milijonov kron. Rezervni zaklad: 860.000 kron. Mestna hranilnica ljubljanska :g v lastni hiši, Prešernove ulice 3, popre) na Mestnem trgu zraven rotovža, sprejema hranilne vloge vsak delavnk; od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure po-poldne, jih obrestuje po 4°/« ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev. 26-12 Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Posoja so na sen4Jil5a po 4 */,%, na menioe in na vrednostno listine pa po 6°/, na leto. 010 10 TO TO TO 10 10 10 TO TO rn TC TO TO TO Delniška dražba združenih pivo varen Žalec in Laški trg T.l.ion tt» 168. ¥ Ljubljani priporoča avoje Telelon it. 10B. izbe«® piv® v sodcih in .steklenicah. SaMBftfeMS ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI. ~ T.leton At:« IN7, lldajateljiu odgovorni Urednik Prati Ra rti Tilka Iv. Pl Lampret v Kranju.