PA ŠTEVILKA 38 feggBcÉMBER 2Ä s SmSENA 1.35 EUR flf GRAFIČNE STORITVE Qiynpraf Na trgu 51, Mozirje p. vabila • zahvale • konfetki • naprsni šopki info@unlgraf.si www.unlgraf.sl Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00,13.00-16.0Q VAŠKE IGRE OGRELE TEKMOVALCE » Nov most ) v Čepljah bo izboljšal ■ * poplavno varnost i . v^'.c is j 1 i ^ (ZJ v 5 rJ ii J T* |a Mozirje V tehničnih poslovalnicah zaloga oken in vrat KP Rečica 838-80-03 Železnina Radmirje 838-80-43 Železnina Luce 584-40-24 Železnina Gornji Grad 839-44-20 - pffc ' ÉKBÌ «n Živite svoje Dimenzije oken in vrat dobite v poslovalnicah. Zaloge so omejene, zato pohitite in izkoristite priložnost za ugodnejši nakup! CENE SO ZNIŽANE 30 - 50 %!!! 96. septembra v poslovalnicah po vaših naročilih - Trgovina Šmarno, Šmartno 74, Šmartno - Trgovina Bočna, Bočna 63, Gornji Grad -Trgovina Nova Štifta, Šmiklavž 3 - Trgovina Rečica, Rečica 61, Rečica -Teh. trgovina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno - Trgovina Solčava, Solčava 17, Solčava - PC Mozirje, Cesta na Lepo Njivo 4, Mozirje - Železnina Gornji Grad, Attemsov trg 8 - Železnina Ljubno, Foršt 6, Ljubno - Železnina Luče, Luče 34, Luče 584-51-32 584-50-05 584-75-09 583- 51-35 838- 80-43 839- 43-30 j 837-07-84 839-44-20 I 584- 12-41 58440-24 I NLB Leasing d.o.o. Ljubljana Poslovalnica Velenje NLB® Leasing Rudarska cesta 3 3320 Velenje 03 89 95 313 www.nlbleasing.si ’-.r >£*,„g """"m TIM*"] FltNE STORITVI Na trgu 51, Mozirje Ohranite spomine na čudovit dopust! 0 in www. fotokopiranje in tiskanje grafično oblikovanje _net plastificiranje Tel.: 839-50-80 C mm. KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 , ' 4 3 G© Pot v Lešje 1, Vojnik Tel.: 03 / 780 00 50 GSM: 031 612 001 www.cepln.si *■ J POPOLNIH MESECEV % * Ob Hondini 60-tetnici se lahko odtočite za Izbrane rt 60 meseci splošne garancije,* 60 meseci storitve mobilne asistence plus, izbranim financiranjem z obrestno mero Euribor + 0%. Ponudba »5* z* roodala civic (5-vratni In Typ« Sl, Jazz in CR-V do razprodajo zalog. ®§ % Vrtni palček Vitel EVG 40 SI Tjafun 999 e 55 € 790 € Cepilec drv, 8 T Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas OSREDNJA KNJIŽNICA GEU6 Tretja stran Dva različna pogleda na isti problem Vse kaže, da v Sloveniji kljub rekordno nizki brezposelnosti, ki jo beležimo v zadnjem obdobju, nihče ni prav posebej zadovoljen - niti zaposleni niti delodajalci, tisti, ki šele vstopajo na trg dela, pa so zaskrbljeni, ker so današnje zaposlitve tako negotove in kratkoročne. Pri tem kaže na aktualno situacijo gledati iz vsaj dveh zornih kotov, sicer je podoba le enostranska. Dejstvo je, da je obdavčitev dela pri nas kljub korekturam še vedno nad povprečjem Evropske unije. Prispevki za socialno varnost, ki jih plačujejo zaposleni glede na bruto družbeni proizvod, so v Sloveniji najvišji v Evropi. Ob navzgor neomejenih plačilih prispevkov za socialno varnost imamo navzgor omejena izplačila pokojnin. Še vedno je prisotna visoko progresivna obdavčitev, ki demotivira domače in tuje investitorje za naložbe v znanje in razvoj. To pa ni edini problem. Slovenskemu gospodarstvu se vse bolj dogaja »beg možganov«, še posebej v obmejnem pasu, čemur v veliki meri botruje različna obdavčitev dela in znanja. To je nazorno pokazala primerjava med neto in bruto plačami inženirjev v Sloveniji in Avstriji, ki so jo izdelali v BSH Hišnih aparatih v Nazarjah. Za to, da dobi inženir v Sloveniji enako neto plačo kot v Avstriji, mora biti pri nas bruto plača kar za dvanajst odstotkov višja. Pa še nekaj je. Razmere na globalnem trgu se hitro spreminjajo. Če nekemu podjetju danes prodaja teče kot po maslu, ni rečeno, da bo tako tudi jutri in pojutrišnjem, zato so delodajalci pri zaposlovanju zelo previdni. Plačevati odvečno delovno silo v času, ko ti gre slabo, je lahko v današnjih pogojih konkurence za podjetje usodno. Seveda je vse skupaj povsem drugače videti z očmi iskalca zaposlitve ali delavca, ki išče socialno varnost zase in za svojo družino. Še posebej tisti, ki so skozi študij veliko investirali v svoje znanje, so marsikdaj razočarani, ko ugotovijo, da delodajalci (vsaj na začetku) niso pripravljeni v tolikšni meri nagraditi njihovega potenciala, kot sami mislijo, da so vredni. Ponekod se šefi zaradi obrambe lastnih pozicij naravnost branijo mladih visoko izobraženih kadrov... Toda le znanje in sodobna tehnologija lahko Slovenijo popeljeta med najbolj razvite dežele, kamor si vsi želimo, zato, mladi, ne obupajte, vaš čas nezadržno prihaja! IZ VSEBINE: 38 POI Peking 2001: Jože Flere srebrn...............20 V VIVIMVl Osrednje slovensko srečanje citrarjev.17 Tema tedna: Univerzitetna izobrazba še ne zagotavlja službe Tretja razvojna os: Zaradi naglega odziva vlade zaustavljene zapore cest. GZ Slovenije: Problematika obdavčitve dela Občina Solčava: Ustanovili bodo režijski obrat Nazarje, Mozirje: Župnijska dneva...... Šmartno ob Paki: 17. tradicionalno srečanje veteranskih organizacij. ISSN 0351-8140, leto XL, št. 38,19. september 2008. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4.3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, Lučka Kirn. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4.3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. VISOKA BREZPOSELNOST MLADIH DIPLOMANTOV Univerzitetna izobrazba še ne zagotavlja službe Sredi julija je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) sklicala novinarsko konferenco, na kateri je opozorila na naraščajočo problematiko visoke brezposelnosti mladih, predvsem tistih z visoko izobrazbo. Razvnela se je polemika, h kateri sta pristopila še ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) na eni strani in Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) na drugi strani. Tudi mi smo poiskali nekaj mladih sogovornikov in poskušali ugotoviti, kakšne so izkušnje z iskanjem prve službe mladih diplomantov iz Zgornje Savinjske doline. DELEŽ BREZPOSELNIH DIPLOMANTOV NARAŠČA Logično je, da mladi, ki so zaključili s šolanjem in se odpravili vsvet iskalcev prve službe, te ne bodo našli za prvim vogalom in že prvi teden iskanja. Določeno obdobje brezposelnosti je povsem pričakovano. Na MDDSZ se lahko pohvalijo s tem, da zaposlenost v Sloveniji ni bila še nikoli po osamosvojitvi tako visoka kot v tem obdobju in da v zadnjih letih močno upada število brezposelnih mladih in iskalcev prve zaposlitve. V čem je torej problem, na katerega opozarjata tako ZSSS kot ŠOS? Po podatkih omenjenih dveh organizacij podatki MDDSZ pravzaprav niso verodostojni, saj se v današnji družbi obdobje mladosti pomika proti 30. letu, medtem ko podatki ministrstva zajemajo le mlade do 25. leta starosti. Do tega leta le malo mladih zaključi s študijem, zato je treba pod drobnogled vzeti tudi podatke o mladih med 25. in 29. letom starosti, kjer stanje (ne)zaposlenosti postane zaskrbljujoče. Podatki iz registra brezposelnih diplomantov kažejo, da se je delež brezposelnih s šesto in sedmo stopnjo izobrazbe med dolgotrajno brez-poselnimi med letoma 2002 in 2007 povečal s 3,8 na 7,7 odstotka. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da je med mladimi brezposelnimi diplomanti, starimi do 30 let, kar okoli 70 odstotkov žensk. Prav mladi iskalci zaposlitve so v večini primerov soočeni z diskriminacijo na trgu dela, takšna je tudi izkušnja naše sem se potegoval, opravlja delavec, ki ima sicer uradno prenizko stopnjo izobrazbe, vendar bo temu primerno tudi plača nižja. Nekje drugje sem se ponujal tudi za opravljanje del, ki sicer zahtevajo nižje izobraženega delavca, pa me zaradi podobne situacije s plačo ravno tako niso bili pripravljeni sprejeti.« O tem, kakšen izziv je pridobitev izobrazbi primerne službe, govori tudi podatek, da se bo letos za 7.600 delovnih mest, namen- sogovornice, 28-letne profesorice razrednega pouka: »Večina možnih delodajalcev me, nekateri tudi direktno, tako ali drugače povpraša po mojih osebnih načrtih. Zanima jih, ali imam partnerja, če razmišljam o širitvi družine, kaj mi je pomembneje, družina ali kariera. Pravzapravje več vprašanj namenjenih temu področju, kot pa mojim delovnim znanjem in službenim interesom!« Njene zaposlitve so vedno za določen čas, večinoma zamenjuje delavke, ki so na porodniškemu dopustu. VISOKA IZOBRAZBA- (PRE)VISOKA PLAČA Visoka izobrazba očitno marsikateremu delodajalcu povzroča skrbi tudi zaradi dejstva, da višja izobrazba pomeni tudi višjo plačo. 30-let-ni diplomantfakultete za strojništvo se je s tem problemom že večkrat soočil: »Na enem razgovoru mi je delodajalec dejal, da bi me sicer rade volje zaposlil, žal pa je zanj bolj smiselno, da delo, za katerega jenih osebam s terciarno izobrazbo, potegovalo nekaj več kot 34.600 diplomantov. ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS SO STVAR PRETEKLOSTI Mlade iskalce zaposlitve poleg iskanja službe pesti še dodatna težava, ki je v Sloveniji posebej pereča. Naša država seje po razširjenosti začasnih zaposlitev med mladimi v drugem četrtletju 2007 uvrstila na prvo mesto med državami EU. Kar 66,5 odstotka delovno aktivnih mladih ima začasno zaposlitev. Vsekakorje zaposlitev za določen čas lahko tudi priložnost, ki jo mladi morajo izkoristiti. Pa vendar ima tudi negativen prizvok. Namreč, po podatkih Eurostata imajo osebe tako v začasnih kot v občasnih zaposlitvah veliko večje možnosti, da kljub zaposlitvi padejo pod prag tveganja revščine. Po podatkih za leto 2006 je bilo med zaposlenimi s pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas štiri odstotke zaposlenih revnih, med zaposlenimi s pogodbo za določen čas pa je delež zaposlenih revnih kar 12,8 odstotka. 27-letni ekonomistz univerzitetno izobrazbo, naš tretji sogovornik, se je prav tako znašel v začaranem krogu zaposlitev za določen čas: »Delodajalec, ki meje zaposlil, mije kljub drugačni obljubi delo za določen čas podaljševal v nedogled. Z mano je sklenil več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas. In čeprav sem vedel, da je bil neprekinjen čas trajanja daljši, kot ga dopušča zakon, sem molčal, saj sem želel službo obdržati.« Gre za strategijo »veriženja« pogodb, katere se delodajalci v Sloveniji po podatkih Inšpektorata RS za delo vse bolj poslužujejo. Kakor kaže, prihajajoče generacije mladih lahko računajo le še na menjavanja začasnih zaposlitev. Ustvarjanje svetle in varne prihodnosti brez velikih tveganj je tako le še stvar preteklosti. Tatiana Golob KOMU ZAUPATI ROKO ZA PLES? VMozirju smo pričeli z vpisom v začetne in nadaljevalne TEČAJE DRUŽABNIH PLESOV ZA ODRASLE. & PLESNA ŠOLA Vpis in informacije na tel. 041 - 649 - 816 TRETJA RAZVOJNA OS Zaradi naglega odziva vlade zaustavljene zapore «est Pripombe ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so bile vzrok, da je bil prejšnji četrtek z dnevnega reda dopisne seje Vlade RS umaknjen sklep o začetku priprav državnega prostorskega načrta za cesto na trasi Šentrupert-Velenje jug. Po odločnih protestih iz Šaleške doline in grožnjah z zaporami cest, če bi bilo to potrebno so na ponedeljkovi dopisni seji Vlade RS zadevo ponovno pretehtali in sprejeli Sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta tudi za ta odsek. Ko je vlada v ponedeljek prižgala zeleno luč za pričetek priprave načrta tudi za etapo hitre ceste Šentrupert-Velenje jug, sta prišla na delovni sestanek v Mestno občino Velenje ministra Janez Podobnik (desno) in Iztok Jarc (levo) (foto: Jože Miklavc) HITRA CESTA ALI PA ZAPORE PROMETA Po mnenju župana Mestne občine Velenje Srečka Meha je bilo upravičeno pričakovati, da se bo odsek hitre ceste Šentrupert-Velenje jug pričel tudi izvajati, saj je bilo v dogovore o trasi hitre ceste vložene veliko energijetudisstrani lokalnih skupnosti. Meh je na tiskovni konferenci 12. septembra dejal, da je bil načrt trase, čigar naročnik je DARS in je pripravljen na podlagi predhodnih analiz, strokovnih podlag, vrednotenja in medsebojne primerjave variantnih rešitev, označen kot najustreznejša možnost, delo strokovnjakov. Načrt se je izkazal kot izvedljiv. Upoštevani so tudi vidiki prostorskega razvoja, varstva okolja, prometne ekonomike in funkcionalnosti. Pri tem je bila kmetijstvu in zemljiščem posvečena prav posebna pozornost. Za ta načrt je bil tudi vjavnosti dosežen določen konsenz. Nevzdržne prometne razmere, kjer gre za dnevno frekvenco 20.000 vozil, bodo pritisnile na gospodarstvo, da bo svojo dejavnost začelo seliti drugam. Isto seveda velja tudi za Zgornjo Savinjsko dolino, za katero je priključek na krak Šen-trupert-Velenjejug pravtako življenjskega pomena. »Če se k reševanju prometne problematike regije ne bo pristopilo takoj, bomo prisiljeni zavzeti drastične ukrepe,«je v petek dejal Srečko Meh. »S tem mislim tudi popolne zapore prometa kot skrajnje sredstvo.« Velenjski podžupan in poslanec Bojan Kontič je spomnil, daje predsednik Vlade RS Janez Janša ob svojem prvem obisku Koroške regije napovedal pričetek gradnje hitre ceste še vtem, torej iztekajočem se mandatu. »Danes ugotavljamo, da je bila to le izjava za potrebe dnevne politike,« je zaključil Kontič. ODZIV VLADE Takoj po seji 15. septembra in pozitivnem sklepu, koje vlada prižgala zeleno luč za pričetek priprave državnega prostorskega načrta tudi za ta, nam najbližji odsek ceste, sta prišla na delovni sestanek v Mestno občino Velenje minister za okolje in prostor Janez Podobnikter minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc. Podobnikje povedal, daje seznanjen s tem, kaj pomeni cesta za Šaleško dolino in vesta prostor, ki ga bo povezovala 70 kilometrov dolga trasa hitre ceste. Še najprej bodo iskali najboljše rešitve, saj je izgradnja cest predpogoj za razvoj Slovenije in razvojne projekte tega območja. Prepričanje, da bodo lahko v prihodnjem letu traso dokončno umestili v prostor, zagotovljena pa so tudi že sredstva iz kohezijskih skladov. Minister Podobnikje izpostavil me-diatorsko vlogo, ki jo je Mestna občina Velenje na območju Velenja, Braslovč, Šmartnega ob Paki in Šoštanja že do sedaj dobro opravila, v nadaljevanju pa bo ta potreba še večja. Minister za kmetijstvo, gozdarslvo in prehrano Iztok Jarc je povedal, da ne nasprotuje ključnim razvojnim projektom, da pa je po zakonodaji dolžan ščititi najboljša kmetijska zemljišča in podajati ustrezne smernice pri umeščanju cest v prostor. Pred tem je predlagal preložitev obravnave predloga sklepa, da bi pridobili nekaj več časa za razpravo. Mag. Helena Šolar iz direktorata za prostorje poudarila, da se bodo zdaj lahko nadaljevali postopki, ki bodo omogočali izgradnjo ceste in nadaljnji razvoj tega območja. Župan Srečko Meh, zadovoljen s predstavitvijo zadnjega sklepa Vlade RS in drugih pomembnih okoliščin je dejal, »da bo s potrjenim vladnim sklepom potrebnega veliko dela in dogovorov o tem, kako bodo potekala dela na mikrolokacijah, v bistvu bo šlo končno tudi za operativno delo in koordinacijo med posameznimi akterji.« Marija Lebar, Jože Miklavc OBVESTILO BRALCEM Bralce Savinjskih novic obveščamo, da je rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov za tekočo številko v torek do 15. ure. Kasnejše objave sprejemamo samo po vnaprejšnem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo. V petek so se na Mestni občini Velenje ostro odzvali na umaknjen sklep o začetku priprav državnega prostorskega načrta za cesto na trasi Šentrupert-Velenje jug. (Od leve:) direktorica občinske uprave Andreja Katič, podžupan in poslanec Bojan Kontič ter Župan Srečko Meh (foto: Marija Lebar) Naročnik: Center za družinsko terapijo Kamnik, Toma Brejca 4,1241 Kamnik SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Janša v Celju predstavil kandidate za volitve Slovenska demokratska stranka venian Democratic Pc ■ Sl Med ostalimi kandidati se je predstavil tudi podjetnik Iztok Podkrižnik z Ljubnega ob Savinji (foto : Jože Miklavc) V soboto, 13, septembra, je na sejmišču Golovec vCelju predsednikSDS Janez Janša ob predstavitvi strankinih kandidatov za volitve v državni zbor iz pete volilne enote povedal, da si želi volilno zmago z veliko razliko, da bi lahko oblikoval široko razvojno koalicijo. Janša bo, kot je dejal, v primeru zmage v koalicijo povabil vse parlamentarne stranke, tako kot je to storil pred štirimi leti. Prepričanje, da Slovenija zaradi izzivov, ki so pred njo, potrebuje takšno koalicijo. Po Janševih besedah je do volitev vse še odprto, vsak volilni glas pa je za stranko pomemben. Ob predstavitvi kandidatov SDS je v ospredje postavil nekatere poudarke iz njihovega volilnega programa. Stranka se tako zavzema za blaginjo vseh, pri čemer je Janša spomnil, daje Slovenija dosegla takšno stopnjo razvoja, ki je že blizu evropske, v zadnjih letih pa seje petkrat hitreje razvijala kot Italija. Cilj stranke je tudi odprava revščine, ohranjanje zdravega življenjskega okolja, prvi korak nove vlade pa bo sprejetje nacionalne strategije podnebnih sprememb. Za kandidate iz 5. volilne enoteje menil, da gre za dobro ekipo, kije kombinacija izkušenj iz politike in kadrovske svežine. V svojih predstavilvah so se kandidati zavzeli za izboljšanje zdravstvenega sistema, varstvo okolja, razvoj podeželja in kmetijstva boljšo prometno in poplavno varnost, povezavo šolstva z gospodarstvom, gradnjo negovalne bolnišnice in obnovo Bolnišnice Topolšica ter Slovenj Gradec in nadaljnji razvoj podjetništva. Ljubo Žnidar, Iztok Podkrižnik, Zofija Mazej Kukovič, Darko Menih in Ivana Čres-lovnik so med drugim izpostavili tudi prizadevanja za čimprejšnjo izgradnjo ceste tretje razvojne osi. Na listi SDS v 5. volilni enoti, v 6. volilnem okraju seje predstavil podjetnik Iztok Podkrižnik. Povedalje, da se bo zavzemal za razvoj telekomunikacij, izobraževanje in šolstvo v povezavi z gospodarstvom, za ohranjanje zdravega in lepega okolja, za pravi turizem ter povečevanje možnosti za delo mladih in s tem izboljševanje dodane vrednosti na območju celotne Zgornje Savinjske doline in širše. Jože Miklavc ZELENI SLOVENIJE Predstavitev kandidatov 5. volilne enote Stranka Zelenih Slovenije je pred volitvami v državni zbor 16. septembra v Celju pripravila konferenco za medije. Zeleni Slovenije so vložili liste kandidatov v vseh volilnih enotah in vseh volilnih okrajih. Zbranim predstavnikom tiska in televizije ter ostalim navzočim so se predstavili kandidati iz 5. volilne enote: Urška Drugovič, Marija JurakTrogar, Franc Vivod in Zoran Rožič. Predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš je predstavil program stranke s poudarkom na učinkoviti rabi energije, sprejemanju ukrepov proti klimatskim spremembam v Sloveniji in sistemski ureditvi učinkovitega ukrepanja za pomoč ljudem ob naravnih katastrofah. Zeleni Slov-enije so se odločili za vrnitev v državni zbor, zato nastopajo z geslom: Nova pot! Ta čas, ko v parlamentu ni resne skrbi namenjene okolju, se Zeleni zavzemajo za živ- ljenjske vrednote. Za tem stojijo kandidati in kandidatke v vseh 88 volilnih okrajih. Med njimi so tudi simpatizerji in člani več civilnih iniciativ s področja varstva narave, kulturne dediščine, človekovih pravic ter zagovorniki takojšnjih ukrepov za zmanjšanje podnebnih sprememb. Zeleni glas v parlamentu bo namenjen demokratični, razviti, pravični, zdravi in vtrajnostni razvoj usmerjeni Sloveniji. Med kandidati seje predstavila tudi Marija Jurak Trogar iz Radegunde, kandidatka v 6. volilnem okraju, ki obsega vse občine Zgornje Savinjske doline. Poudarila je, da bi morala naša država ves izobraževalni sistem, vso socialno in zdravstveno varstvo, vse gospodarstvo, sleherni del človekovega delovanja načrtovati in obnavljati v smislu največje vrednote: sonaravnega bivanja in trajnostnega razvoja Zemlje. Zemlja nam je vsem dana le v upravljanje, zato mislimo, kaj bomo zapustili zanamcem. Poudarila je, da na listi Zelenih Slovenije kandidira zato, ker ji je skrb za dostojno življenje bodočih rodov na naši Zemlji pomembnejša od politike bogatih za bogate, ki jo zdaj vodi naša vlada. JT CENTER ZA DRUŽINSKO TERAPIJO KAMNIK S 1.10.2008 se selimo v nove prostore na Glavni trg 25 v Kamniku (1. nad., poleg občine). TERAPEVTSKA POMOČ ZAKONCEM IN DRUŽINAM V STISKI SKUPINA ZA MLADE, vsak 2. in 4. torek ob 19. uri SKUPINA ZA ŽENSKE, vsak 1. in 3. torek ob 19. uri Delavnice ODNOSI NA DELOVNEM MESTU za delovne org. Delavnice ŠOLA ZA STARŠE za šole in vrtce Info in prijave cdt.kamnik@qmail.com in na tel. 040 188 047 Trogarjeva (druga z leve) vidi v turizmu številna nova delovna mesta za prebivalce naše doline GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Problematika obdavčitve dela v Sloveniji Pod tem naslovom je na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) v začetku septembra potekala problemska konferenca. Na konferenci je s svojim prispevkom sodeloval tudi direktor kadrovske službe BSH Hišni aparati Nazarje Anton Ploštajner. Eden problemov slovenskega gospodarslva je beg možganov, kije posebej prisoten v območjih ob meji, zlasti z Avstrijo, je dejal Ploštajner. Nazorno je prikazal primerjavo med neto in bruto plačami inženirjev v Sloveniji in Avstriji. »Za to, da dobi inženir pri nas enako neto plačo kot v sosednji Avstriji, mora biti slovenska bruto plača za 12 odstotkov višja kot avstrijska,« je povedal. Po njegovem prepričanju je nujno spremeniti pogoje dela, saj bo sicer strokovni kader še naprej odhajal, kar bo imelo za slovensko gospodarstvo dolgoročne negativne posledice. Številni govorci so na primerih iz prakse ugotavljali, daje Slovenija nadpovprečno davčno obremenjena. Efektivna obdavčitev dela je višja od povprečja EU in znaša 37,6 odstotka. Prispevki za socialno varnost, kijih plačujejo zaposleni glede na BDP, so v Sloveniji najvišji v Evropi. Poleg tega pa je slovensko gospodarstvo, ki izvaža eno tretjino celotnega prihodka gospodarstva, obremenjeno še z visoko inflacijo, kar zmanjšuje našo konkurenčnost. Udeleženci konference so se strinjali, da je pri nas v tem trenutku potrebna korenita reforma obračunavanja, plačevanja in pobiranja prispevkov za socialno varnost. Niso proti solidarnosti, vendar je treba poiskati nove vire za obe socialni blagajni. So proti krčenju socialnih pravic, je pa po njihovem treba poiskati rezerve v učinkovite- BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Kavni aparat EQ7 - rezultat uspešnih prizadevanj Skupno sodelovanje nazorskega kompe-tenčnega centra podjetja BSH Hišni aparati in nemških kolegov iz skupine BSH na dve leti dolgem in zelo zahtevnem razvojnem projektu je obrodilo sadove. Ustvarili so enega izmed tehnološko najbolj prefinjenih aparatov, kar sojih kadarkoli razvili inženirji omenjene korporacije. Nov, »high-tech« kavni aparat EQ7 je bil že predstavljen na vodilnem svetovnem sejmu zabavne elektronike in gospodinjskih aparatov v Berlinu in se že uspešno uveljavlja na tujem trgu. S proizvodnjo omenjenega kavnega aparata so v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje pričeli konec julija letošnjega leta. V podjetju so ocenili, da je bil razvojno-proiz-vodni projekt za kavni aparat EQ7 eden najzahtevnejših v zadnjih letih. Za potrebe razvoja in raziskav so v Nazarjah dodatno zaposlili deset vrhunskih inženirjev, medtem koje celotna investicija znašala kar 3,4 milijona evrov. Na razpisu Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije so za omenjeni projekt prejeli 160.000 evrov. Vrhunski kavni aparati EQ7 se na svetovnem trgu trenutno prodajajo pod blagovno znamko Siemens. V načrtu imajo tudi vgradno različico espresso kavnega aparata, ki se bo prodajal pod luksuzno blagovno znamko Gaggenau. Za kavne aparate EQ7, ki se bodo kmalu pojavili tudi na slovenskem trgu, bo potrebno odšteti od 1.149 do 1.499 evrov. Direktor za področje gospodarjenja Boštjan Gorjup je ocenil odločitev za vstop na trg aparatov za pripravo toplih napitkov, ki sojo sprejeli pred dvema letoma, za pravilno. Podatki za nemški trg, ki je največji odjemalec aparatov za pripravo toplih napitkov, med katere sodi tudi kavni aparat EQ7, so namreč pokazali, da seje prodaja le-teh v drugi polovici leta 2008 znatno povečala. Petra Knapič jšem poslovanju pokojninske in zdravsh/ene blagajne pa tudi celotne javne porabe. Po vzoru drugih evropskih držav je v Sloveniji treba omejiti obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno varnost in na novo določiti dohodke, iz katerih se prispevki plačujejo. Viri za nove davčne prihodke so po mnenju udeležencev konference v naložbah gospodarslva in države v razvoj, kar bo preko višje produktivnosti vodilo do večjih davčnih prihodkov. Marija Lebar C.^A_K_RATKO_ Tudi Solčava v društvo LAS Solčavski svetniki so na svoji nedavni seji razpravljali tudi o pristopu k društvu LAS (Lokalne akcijske skupine) za izvajanje pristopa Leaderza Zgornjo Savinjsko dolino. Pojasnila je podala Bernarda Prodnik. Svetniki so se strinjali, da se pristopi k društvu LAS, vendar so menili, daje za financiranje društva primeren ključ po številu prebivalstva v posamezni občini. Pooblastili so župana Alojza Lipnika, da prične potrebne pogovore z Zavodom Savinja. Folija od silažnih bal kmalu vračljiva V Kmetijski zadrugi Šaleška dolina Šoštanj vsak čas pričakujejo naročeno stiskalnico za odpadno folijo od silažnih bal. O nakupu te je že na spomladanskem občnem zboru zadruge govoril direktor Ivo Drev. Na ta način bodo rešili več problemov. Kmetovalcem ne bo treba skrbeti, kam z odpadno folijo, ta ne bo več obremenjevala okolja in voda, hkrati pa je ta sekundarna surovina primerna za reciklažo. Stisnjeno folijo bo zadruga oddajala podjetju za ravnanje z odpadki Dinosu. Brezplačni dostop do brezžičnega spleta Tudi v Solčavi so se poslužili možnosti, ki jo nudi država s stoodstotnim financiranjem infrastrukture za brezžični internet. Občina mora zagotoviti E točko z ustrezno opremo, ki mora biti dostopna obiskovalcem vsaj 30 urtedensko. Zaenkrat bosta na Solčavskem dve taki točki in sicer v Solčavi in v Logarski dolini, o čemer je tamkajšnje svetnike na seji seznanil župan Lipnik. Marija Lebar Iz občin, Šolstvo ] ČEPLJE Nov most bo izboljšal poplavno varnost Po skoraj natanko letu dni, odkar so poplave uničile obnovljeni most na cesti Kropa-Čeplje v krajevni skupnosti Bočna, so tamkajšnji prebivalci dočakali novega v betonski izvedbi. Otvoritvene slovesnosti se je prejšnji četrtek udeležil tudi minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Prejšnji most je zaradi zalaganja naplavin ob sredinskem uporniku povzročil zadrževanje vode, poslabševal poplavno varnost in nazadnje klonil pod razbesnelo in hudourniško močjo reke Drete. Zaradi rekonstrukcije mostov v neposredni bližini na regionalni cesti Gornji Grad-Nazarje je bila v tem obdobju daljša popolna zapora te ceste, posledica tega pa je bila nemogoča povezava lokalnega prebivalstva s centrom občine. Med različnimi idejami, kako najti rešitev nastale situacije, je prevladala odločitev o izgradnji armiranobetonskega ločnega mostu. Vrednost skupne investicijeje znašala 285.000 evrov, zaradi visoke vrednosti obnovitvenih del pa so pri sofinanciranju sodelovali ministrstvo za okolje in prostor, Občina Gornji Grad in Direkcija RS za ceste. Župan Stanko Ogradi seje v svojem nagovoru zahvalil vsem, ki so sodelovali pri pripravi tega projekta, in uporabnikom objekta zaželel srečno ter varno vožnjo. Minister Podobnik je poudaril, da spomin na lanske poplave ne morejo preglasiti niti letošnja neurja, ki so znova povzročila veliko škode. In da je kot minister enako vesel prizadevanj v katerikoli občini, ki odpravljajo posledice neurja. Izrazil je zadovoljstvo, da so se pristojni odločili za takšno izvedbo mostu, vsem skupaj zaželel čim manj neurij, v primeru nepredvidenih dogodkov pa izrazil prošnjo za solidarnost in sodelovanje tako med različnimi institucijami kot med ljudmi samimi. Slavnostni prerez traku so opravili župan Ogra- di, minister Podobnik, poslanec v državnem zboru Jakob Presečnik, vodja sektorja za sanacijo naravnih in drugih nesreč Ervin Vivoda in predstavnik izvajalca del Ceste mostovi Celje Franc Skok. Otvoritev je obogatil Moški pevski zbor Bočna, novo odprti most pa je blagoslovil tamkajšnji župnik Peter Marčun. Irena Drobež Most so predali namenu (od leve:) predstavnik izvajalca del Ceste mostovi Celje Franc Skok, župan Stanko Ogradi, minister Janez Podobnik, poslanec Jakob Presečnik in vodja sektorja za sanacijo naravnih in drugih nesreč Ervin Vivoda (foto: Irena Drobež) PODRUŽNIČNA ŠOLA SOLČAVA Srečanje vrtčevskih ravnateljev tokrat v Solčavi V torek, 9. septembra, so se v prostorih podružnične šole v Solčavi zbrali člani Aktiva ravnateljev vrtcev celjske regije. Ravnateljica Valerija Robnik jih je seznanila s specifiko vrtca v Solčavi, pozdravil pa jih je tudi župan Alojz Lipnik. Robnikova je v kratkih besedah orisala poimenovanje matične osnovne šole v Lučah po domačinu skladatelju Blažu Arniču ter nanizala nekatere vidnejše uspehe tamkajšnjih učencev na državni ravni. Nato je opisala delovanje obeh vrtcev in pri tem povedala, da je v Solčavi v vrtcu 16 otrok, dve vzgojiteljici in ena individualna spremljevalka. Omenila je, da so v Lučah letos odprli še tretji oddelek vrtca, saj je bilo zanimanje za vpis izjemno. Ker niso želeli odkloniti otrok in da bi stroški ne bili preveliki, so za vrtec preuredili nekatere šolske prostore. Tako imajo v Lučah v vrtcu letos 50 otrok, kar je zelo razveseljiva številka. Udeležence - bilo jih je kar okoli trideset - je pozdravil tudi solčavski župan Alojz Lipnik. Na kratko je pred- stavil nekatere značilnosti tamkajšnje občine. Dejal je, da je vas Solčava sama manj razvita kot njeno obrobje, karje izjemen primer. Predstavil je tudi demografske razmere svoje občine s komaj 550 prebivalci in le malo šolarji. »Sodelovanje z vodstvom šole in vrtca je zelo dobro. Želimo si, da bi bila naša šola in z njo vrtec čim bolje umeščena v lokalno strategijo,« je med drugim dejal Lipnik. Spregovoril je o turizmu in nekaterih začetih ali nameravanih projektih. Prisotni so z navdušenjem prisluhnili pevskemu zboru iz OŠ Luče pod vodstvom Mitje Venišnika in ob ko-repeticiji Tonija Acmana ter jih nagradili z iskrenim aplavzom. Ogledali so si vrtec in gradnjo večnamenskega prireditvenega prostora zraven šole, Nad Solčavo in nad gostitelji so bili obiskovalci navdušeni. Neformalnemu deluje sledil še strokovni pogovor članov Aktiva ravnateljev vrtcev celjske regije, ki se srečujejo trikrat letno. Udeleženci srečanja so pozorno prisluhnili pevskemu zboru osnovnošolcev iz Luč (foto: Marija Lebar) KRAJEVNA SKUPNOST KOKARJE Novi metri asfalta približali Čreto dolini V krajevni skupnosti Kokarje so v teh dneh svojemu namenu dodali nov kilometer asfaltne ceste Za-vodice-Čreta, in sicer odcep Re-bernik-Završnik, ter tako dolino približali štirim kmetijam vtem delu nazorske občine. Slavnostni prerez traku je ob županu Ivanu Purnatu ter predsedniku krajevnega odbora Stanku Fleretu pripadlo Antonu Janžovniku in Alojzu Kokovniku. Ob slavnostnem dogodku je predsednik gradbenega odbora Alojz Kokovnik poudaril, da seje ob neurju, kije letos divjalo na Čreti, izkazalo, da trdna asfaltna cesta prenese več, kot še tako dober makadam. »Zemeljski plaz in ostali nanosi so ob pomoči gasilcev in članov civilne zaščite bili hitro odstranjeni, pot v dolino pa prosta,« je med drugim povedal Kokovnik, prepričan, da dobre cestne povezave pripomorejo k reševanju težav in prinašajo gospodarske koristi. Kokovniktudi upa, da se bo modernizacija ceste na Čreto odvijala po načrtu in bo ta kmalu povezala Zgornjo in spodnjo Savinjsko dolino. Stroški odseka ceste, ki so ga razširili, utrdili in nanj položili asfalt, ob tem uredili tudi odvodnjavanje in bankine, so bili 80 tisoč evrov. Te bo delno financirala Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko iz sredstev za občinsko infrastrukturo, del pa je zagotovila Občina Nazarje iz proračunskih sredstev. Marija Sukalo Trak nad novim asfaltom so prerezali (od leve:) predsednik KO Stanko Flere, Alojz Kokovnik, Anton Janžovnik in župan Ivan Purnat (foto: Marija Sukalo) OBČINSKI SVET SOLČAVA Ustanovili bodo režijski obrat Solčavski svetniki so na septembrski seji med drugim sprejeli tudi sklep, da se ustanovi režijski obrat. Ta bo skrbel za določena področja komunalne oskrbe v občini. Obravnavali so tudi osnutek odloka o opremljanju stavbnih zemljišč in rebalans proračuna za letošnje leto. Ker je bil leta 2007 sprejet novzakon o prostorskem načrtovanju, je treba v občinskih aktih odpraviti nekatera neskladja. Svetniki so se tako z osnutkom Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka v svoji občini le seznanili, o njem pa bodo sklepali na eni prihodnjih sej. Župan Alojz Lipnikje svetnike seznanil z občinskim prostorskim načrtom, kjer so bile v veliki meri upoštevane pobude iz občine. Načrt predvideva razširitev poselitvenega ob- močja. Južno od Medice bo zemljišče namenjeno obrtni dejavnosti. Upoštevana je tudi ureditev nekaterih parkirišč-na primerv Robanovem Kotu in pri Rogovilcu. Svetniki so menili, da je treba dodati še parkirišče ob vstopu v Matkov kot. Obravnavali in potrdili so Načrt prodaje in nakupa stvarnega premoženja občine - to je občinskih zemljišč, nato so se posvetili spremembam v letošnjem proračunu. Na odhodkovni strani proračun povečujejo odhodki za delovanje vrtca in šole, regresiranje prevoza in plača župana, kije od maja na občini polno zaposlen. Na drugi strani so spremembe pri prihodkih predvsem zaradi nekaterih postavk, ki so premaknjene v naslednje leto, in zara- di prodaje občinskih zemljišč. Svetniki so potrdili županov predlog, da v sklopu občinske uprave ustanovijo režijski obrat,Ta bo vskladu z zakonom o svojih pristojnostih skrbel za nekatere segmente komunalne oskrbe, med drugim tudi pitne vode, s kakovostjo katere imajo v občini zadnje čase težave. Svetniki so še menili, da so premalo seznanjeni s tem, kaj se v kraju in občini dogaja in ne morejo odgovoriti, kojih občani o tem sprašujejo. Predlagali so, da bi bile seje sveta pogostejše. Župan Lipnikje dodal, da so boljši informiranosti občanov namenjeni sestanki po zaselkih, kijih sicer čez poletje zaradi obilice dela samih prebivalcev ni bilo. Marija Lebar BREZJE Domov po asfaltu Za krajane treh domačij na Brezju je bil pretekli četrtek prazničen dan. S pomočjo mozirske občine in gozdnega gospodarstva so namreč makadamske ceste, ki so vodile do njihovih domov, dobile asfaltne prevleke. Starejši se še spominjajo, kako so njihovi očetje in dedje v nedra hribov pod Šmihelom s krampi in lopatami utirali dovozne poti. Potoki znoja so bili poplačani s slabimi cestami, kijih je bolj ali manj uničilo vsako večje deževje. Vendar so vztrajali in se ved- do njihovih domov položena asfaltna prevleka. Pričeli so z utrjevanjem cestišča in pripravo podlage. Na pomoč so jim priskočili tudi z gozdnega gospodarstva. Večina finančnih sredstevje bila iz občinskega proračuna, del pa so prispevali tudi domačini sami. Finančni zalogaj v vrednosti okoli 35.000 evrov vrednega projekta je bil tako pokrit. Izvajalec del je bilo podjetje Emil Grobelnik s.p.. Na Pustoto odslej vodi 400 metrov asfaltnega cestišča, k Navodnikom 110 in v Drofle Trak preko moderniziranega cestišča v Drofle sta prerezala Franci Rak (levo) in župan Ivan Suhoveršnik (foto: Benjamin Kanjir) no znova vračali s polnimi prikolicami peska in ponovno utrjevali cestišča in bankine. Tako je bilo pri Pustotnikih, Navodnikih in Drofelnikih, kakor se imenujejo z domačimi imeni. V lanskem letu jim je vendarle zasijala luč upanja, da bi bila lahko tudi 760. Skupno gre za slabih 4.000 kvadratnih metrov moderniziranega cestišča, ki gaje na slovesni otvoritvi blagoslovil in vsem uporabnikom zaželel srečno pot domači župnik Sandi Koren. Benjamin Kanjir 9 v J ŽUPNIJSKI DAN V NAZARJAH Prijetno in poučno druženje Župnija Marija Nazaret je v nedeljo, 14. septembra, s pestrim kulturnim programom, katerega osrednji dogodek je bila predstavitev knjige Nazarje - zgodovinska pričevanja, praznovala župnijski dan. Slavje je bilo posvečeno spominu na davni 10. september 1628, koje ljubljanski škof Tomaž Hren posvetil nazorsko loretsko kapelo. Knjiga Nazarje - zgodovinska pričevanja je nadaljevanje pred dvema letoma izdane knjige Nazarje - Slovenski Nazaret. Župnik Franc Kovše, kije knjigo uredil,je povedal, da se sveže izdana knjiga za razliko od prve bolj podrobno spušča v zgodovino frančiškanskega samostana in osvetljuje tudi dogajanje v samostanu med drugo svetovno vojno. Odpravljene so tudi zmote v zvezi z vprašanjem, od kod so prišli frančiškani v Nazarje, in letom posvetitve lorefske kapele. Vsekakor knjiga ponuja zanimivo branje tako zgodovinarjem kot domačinom, katerih življenje seje z dejavnostjo frančiškanov in cerkvijo Marije Nazaret vedno močno prepletalo. Praznovanje župnijskega dne so popestrili tudi pevski nastopi Frančiškove mladine in razstava fotografij »Pogled skozi čas - Nazarje nekoč in danes«. Črno-bele fotografije, ki jih je zbral Boštjan Cigale, so marsikomu obudile spomine ali mu dopolnile del predstave o izgledu kraja nekoč, medtem ko so barvne fotografije, ki jih je posnel Franc Kovše, dokazale, daje z opreznim očesom mogoče v večnost ujeti trenutke, ki so polni čarobnosti in lepote. Navzoči so si z radovednostjo ogledali razstavljena ročna dela, ki sojih z veliko potrpežljivostjo izdelali faranke in farani ter sestre klarise. Prisluhnili so tudi kronološkemu pregledu dogajanja v župniji v preteklem letu in ubranemu petju družine Završnik. Nekaj svojih pesmi je recitirala Tončka Horvat. Petra Knapič Brat Ambrož Mušič je predstavil knjigo Nazarje - zgodovinska pričevanja (foto: Petra Knapič) ŽUPNIJA MOZIRJE Zbrani ob zabavi in športu Mnogi so zaplesali ob zvokih ansambla Golte (foto: Benjamin Kanjir) Verniki župnij Mozirje in Šmihel nad Mozirjem so prvo septembrsko nedeljo obhajali tradicionalni župnijski dan. Začel seje s pozno dopoldansko mašo, nadaljeval pa s skupnim kosilom in družabnim srečanjem. Po maši so se udeleženci srečanja zbrali pod šotorom na župnijskem parkirišču. Odrasli so se okrepčali z golažem, otroci pa so si raje sami spekli hrenovke. Po kosilu so mladi leponjivski gledališčniki odigrali igro Zlati Janezi. Občinstvo seje nas- mejalo zapletom ob slavnostni podelitvi prestižnih filmskih nagrad, mladi Leponjivčani pa so še enkrat več dokazali, da sta igra in oder del njihovega življenja. Otroci so se v tem času zabavali ob gledanju risank, ob igranju na različnih igralih, ki so postavljena na igrišču in ob različnih igrah. Varstvo je bilo zaupano skavtom, ki so za otroke organizirali tudi različne igrice. Predavanje z diapozitivi je pripravil župnik Sandi Koren. Opisal je pot, ki jo je opravil julija, koje obiskal mozirskega rojaka minorita Miha Benedikta Majetiča. Slednji deluje v misijonu v Vietnamu. Popoldan so se različne ekipe pomerile v igranju odbojke na mivki, ostali pa so lahko zaplesali ob zvokih ansambla Golte. Ves čas je potekal turnir v pikadu, igranje šaha in ostalih družabnih iger. Postavljena je bila misijonska tržnica, na kateri so se prodajali predmeti iz Vietnama. Zabava je trajala dolgo v večerne ure in potrdila dejstvo, da so ljudje željni sproščenega druženja. Mnoge gospodinje so napekle kruha in peciva, člani pastoralnega sveta pa so skrbeli, da so bile mize vedno polne. Benjamin Kanjir ------------------------------------ Test hoje Ne zamudite priložnosti, da preverite vašo telesno zmogljivost! Test hoje na 2 km bo izveden 6. oktobra 2008. Zbor udeležencev bo pred zdravstvenim domom Nazarje od 16.00 do 16.30 ure. Pridite v športni opremi. V primeru dežja odpade! Svojo udeležbo prosim javite na tel.: 839-24-45 do 3.10.2008. Objavljamo tudi, daje še nekaj prostih mestza Cindi delavnico Zdravo hujšanje. Prijave sprejemamo na zgornjo številko do 26. septembra 2008. Maja Gosar C----\ Organizacije! 17. TRADICIONALNO SREČANJE VETERANSKIH ORGANIZACIJ V ŠMARTNEM OB PAKI Živ spomin na junaštva v vojni za Slovenijo V Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo Velenje, veteranski organizaciji Severza celjsko območje-Odbor Velenje, Združenju slovenskih častnikov Velenje in drugih organizacijah so lahko ponosni na aktivno vlogo, ki sojo člani veteranskih organizacij odigrali v vojni za Slovenijo. Leta 1990 so bili med 16 občinami, ki orožja na ukaz JLA niso oddali, zaščitili so ga v skrivnih skladiščih in tako ohranili enega od pogojev borbene pripravljenosti. Med pomembnimi dogodki je bil tudi prevzem in skrivanje prvega helikopterja ter pilotov, ki sta 28. junija 1991 prestopila v takratno Teritorialno obrambo. Osvobojena sta bila mejni prehod Pavličevo sedlo in karavla v Logarski dolini, pripadniki TO pa so sodelovali v aktivni obrambi in bojih pri razbitju oklepne kolone JLA v Dravogradu. Območno poveljstvo TO Velenje je med osamosvojitveno vojno nastanilo in varovalo prvo generacijo Slovenske vojske učnega centra Pekre, ki je konec vojne dočakala na območju Belih Vod in Smrekovca. Ob teh dogodkih so aktivno in enako- pravno sodelovali tudi člani TO iz Zgornje Savinjske doline. V spomin na te dogodke vsako leto organizirajo srečanja udeležencev in ostalih članov veteranskih organizacij, letos je bilo to v občini Šmartno ob Paki v soboto, 6. septembra. Udeležence je pozdravil šmarški župan Alojz Podgoršek, kot slavnostni gost pa je zbrano množico nagovoril obrambni minister Karel Erjavec. Ministerje poudaril pomen dogodkov za osvoboditev in suverenost Slovenije, zasluge vseh aktivno udeleženih ljudi v bojih ter obrambi našega ozemlja in nesporne zasluge za odločno zmago. Spomnil se je na žrtve in njihove svojce v kratki, vendarodločilnivojniza Slovenijo ter zaslug teh ljudi za sedanjo suverenost in povezanost naše države v družbi evropske skupnosti. Ob tem seje zvrstilo več dogodkov, ki so bili namenjeni skupnemu druženju in obujanju spominov na osamosvojitveno vojno ter kot predstavitev organiziranosti, opremljenosti in usposobljenosti sedanjih enot Slovenske vojske, civilne zaščite ter policije. Razstavljena orožja ter sredstva za zaščito in reševanje sije ogledalo veliko domačinov ter gostov, mnogi so orožje in sredstva Zbranim udeležencem srečanja veteranov vojne za Slovenijo in drugim je spregovoril obrambni minister Karel Erjavec (foto: Jože Miklavc) tudi preizkusili. Opravili so tudi tehnični zbor opreme in tehnike ter predstavitev vojske, policije, celjske Uprave RS za zaščito in reševanje ter Uprave za obrambo Celje. Udeleženci so lahko tekmovali v streljanju z lasersko puško in metanjem pikada. Še najbolj pa so nekatere navdušili panoramski poleti z vojaškim helikopterjem. Jože Miklavc Obiskovalce prireditve so najbolj navdušili panoramski poleti s helikopterjem Slovenske vojske (foto: Jože Miklavc) ZVEZA DRUŠTEV GENERALA MAISTRA Predsednik republike podpira negovanje domoljubja Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk je v ponedeljek, 8. septembra, sprejel predstavnike Zveze društev generala Maistra, ki letos obeležuje deseto obletnico svojega delovanja. Sprejema se je udeležil tudi predsednik zgornjesavinjskega društva generala Maistra Iztok Podkrižnik z Ljubnega ob Savinji, kjer so pred dobrim letom dni borcem za severno mejo odprli spominski park. Predstavniki zveze so v pogovoru predsedniku države predstavili področja svojega delovanja in trenutne projekte, s katerimi se zavzemajo za negovanje domoljubja in nacionalne identitete. Dr. Danilo Türk je ob tem izrazil svojo privrženostvredno- ik in politični status Slovenije, pa tam, kijih goji zveza. Čepravse nam skrb za razvoj slovenske kulture in danes ni več treba boriti za svoj jez- državnosti ostaja predmet današn- Predsednik države dr. Danilo Türk je čestital predstavnikom Zveze društev generala Maistra ob 10. obletnici delovanja zveze (foto: fotodokumentacija ZDGM) jega patriotizma, je dejal Türk. Kot glavne vsebine sodobnega domoljubja je opredelil spoštljiv odnos do domovine in njene zgodovine v vseh preteklih obdobjih, do človekovih pravic in pravne države, vključno z bojem proti korupciji, ter zavzemanje za mednarodni mir in varnost. Kot je poudaril predsednik republike, je najpomembnejša vrednota, ki vse to omogoča, spoštovanje sebe in drugih. Iz te vrednote izhaja tudi domoljubje, zato seje zavzel, da bi spoštovanje vzpodbujali in razvijali tako pri posameznikih, vse od malih nog naprej, kot tudi na ravni celotne družbe. Franci Kotnik ANDRAŽ NAD POLZELO Zavolovšek podaril 15 likovnih del Člani Kulturnega društva Andraž nad Polzelo so konec poletja organizirali razstavo likovnih del dvanajstih domačih likovnih ustvarjalcev. V prostorih njihovega doma krajanov se jim je pridružil akademski slikar Alojz Zavolovšek iz Mozirja, ki je kraju in krajanom ob tej priliki podaril 15 svojih likovnih del. Zavolovška na Andraž veže veliko bivših učencev, ki so osnovno šolo in gimnazijo obiskovali v Velenju, kjerje poučeval likovno vzgojo, Z njihove strani je zato prejel vabilo na olvoritev plastik, šaljivih kipcev avtorja Mirana Čobala, ki je bila v preteklem letu. Umetnik je svoja dela prav tako podaril Andražu. Beseda je dala besedo in po slabem letu dni je prišlo do pobude, da se Čobalovim plastikam na stalni razstavi pridružijo še Zavo-lovškovi akvareli. Umetnik se je na pobudo odzval z veseljem, zavedajoč se vrednosti ohranitve svojih del v širše znanem hramu kulture. Slike je izbrala višja kustosinja Milena Alojz Zavolovšek pravi, da je pred njim še dolga ustvarjalna pot (foto: Benjamin Kanjir) Moškon, večinoma gre za upodobitve savinjsko-šaleške krajine, gledane skozi Zavolovškov bolj ali manj realistični ali lirični pogled. Kažejo tudi različne umetnikove poglede na slikarsko umetnost in delujejo kot časovna retrospektiva njegovega ustvarjanja. Krajani Andraža s postavljeno stalno razstavo Mirana Čobala in odslej tudi Alojza Zavolovška dokazujejo, da ne želijo kulturno ali duhovno zaostajati za večjimi urbanimi središči. To dejstvo potrjuje tudi obilica domačih umetnikov in številne prireditve, kijih organizirajo v kraju. Benjamin Kanjir GALERIJA ŠTEKL GORNJI GRAD Živost slik Blanke Sajnkar Na prvi septembrski petek so v gornjegrajski galeriji Steki odprli razstavo slik Blanke Sajnkar. O delu avtorice je spregovorila Vika Ven-išnik, slikarkino likovno oceno je prebrala Branka Zupanc, predsednik domačega kulturnega društva Rudi Stakne je pohvalil dela avtorice in se ji zahvalil za obisk. O delu umetnice pa je spregovoril tudi župan Stanko Ogradi in ji podaril knjigo. Blanka Sajnkar vedno razstavlja nova dela, ki prikazujejo tematsko zaključen ciklus (foto: Erika Jamnik) Toje slikarkino druga razstavavtej galeriji. Sajnkarjeva vedno razstavlja nova dela, ki prikazujejo tematsko zaključen ciklus. Tudi tokrat je bilo tako. Tematika in motivika razstavljenih del je osredotočena na človeka, njegov odnos do narave. Tako lahko med deli najdemo slike, ki prikazujejo obraze, celotno podobo človeka, naravo, travnik, sončnice... Pri ush/arjanju ji pomaga tudi mož Bojan, ki vsako sliko dopolni z ustreznim stihom. Po besedah župana vsako njeno delo govori o naravi, otroštvu, člo- veku. Slike so nabite s čustvi, energijo, živostjo. Ob gledanju slike dobiš občutek, da so podobe na njej žive, sončnice so tako resnične, da jih lahko že skoraj vonjaš. V središču slikarskega zapisa je človek, njegov odnos do narave in sveta. Kulturni program je bil tudi glasbeno obarvan, za kar sta poskrbela študentka Akademije za glasbo Kristina Šuster in Toni Acman, ki je sopranistko spremljal na klavirju. V galeriji Štekl bodo slikarkino dela na ogled do konca tega meseca. Erika Jamnik Janez Štiglic kandidat za poslanca v Državnem zboru RS Če bom izvoljen, Vi pa v stiski, me pokličite. Rad Vam bom pomagal, kolikor bo v moji moči. Priporočam se za Vaš glas. Na glasovnici obkrožite zaporedno številko DeSUS ŽIVETI BOLJE Zgodovinsko izročilo mozirskega Irga Piše: Aleksander Videčnik Prvotna poselitev Mozirja je bila zaradi obsežnih mokrišč v ravninskem zgolj v višjem predelu, torej nekako levo in desno od sedanjega osrednjega naselja. Tako je pred stoletji nastal mozirski trg. Na svoj trg so bili Mozirjani vedno ponosni, zato so lahko ob pogledu na njegovo novo ureditev veseli in hvaležni občini za vztrajnost pri velikih gradbenih posegih, predvsem pa županu Ivanu Suhoveršniku, ki sije osebno zelo prizadeval, da so danes dela opravljena in da ima Mozirje svoj novo urejen srednjeveški trg, kije Mozirjanom vedno pomenil veliko več, kot le prehodno cesto. Pomenil je življenje, pomenil je narodno zavest in ne nazadnje kraj zgodovinskih dogajanj, številnih manifestacij in seveda trženja. Trg je živel v znamenju neomajnega slovenstva, narodne pokončnosti in odločnosti braniti dediščino naših očetov. Vsaka stara hiša na trgu ima svojo zanimivo preteklost in pomembnost. . _ — - - —— j j N Pohod na Gornji Grad Draginjajevletihod 1937 do 1941 hitro naraščala. Seveda so delavci v dolini pričakovali usklajevanje plač, posebno zaradi visoke rasti cen lesa. Toda delodajalci niso mislili na njihove težave, bolj so skrbeli za čim večje zaslužke, tudi na račun delavskih plač. Kot so vedeli povedati nekdanji vodje delavskega sindikata, so v Gornjem Gradu kljub obstoječim zakonskim določilom večkrat ovirali izvajanje predpisov o kolektivnih pogodbah. Spominjali so se, kako je zaradi zavlačevanja sreskega načelstva v letu 1938 kar leto dni trajalo, da so uradno potrdili v mezdnem gibanju pridobljene pravice delavcev. V zapisu Franca Nareksa je zapisano tudi tole: »Protestni pohod delavcev je bil marca 1941, tik pred začetkom druge svetovne vojne. Veliko delavcev iz Zadrečke in Savinjske doline seje zbralo. Očitno gospodu načelniku ni bilo do razgovora z zbranimi pred graščino. Negodovanje zaradi ravnanja sreskega načelnika je bilo veliko in kartežkoje uspelo vodstvu sindikata preprečiti nasilje.« Med najstarejše posebnosti sodi gotovo znamenita gostilna Pri Sivcu (sedanja Vratanarjeva hiša). Opisanje dogodek, koje leta 1571 potovala skozi Mozirje imenitna druščina na čelu z ljubljanskim škofom Konradom Glušičem. Pogostili sojih v omenjeni gostilni. Pred Kolenčevo gostilno (sedaj Turist) je lastnik gostilne leta 1801 dal postaviti kapelico. Makse-tovi so bili dolga leta ugledni usnjarji in pokončni Slovenci. Njihov hlapec Simon je po njihovem naročilu leta 1832 za kapelo posadil slovensko drevo - lipo. V zgornjem delu trga je leta 1856 Janez Lipold zgradil trško hišo (rotovž) in leta 1865 še trški vodnjak. Leta 1863 so na pobudo Janeza Lipolda v njegovi hiši (dr. Goričarjeva) ustanovili Slovensko čitalnico. Ustanovni zbor je vodil ugledni narodni voditelj dr. Štefan Kočevar iz Celja. Napredni Mozirjani so vedeli, da brez slovenskega kapitala ne bo narodnega napredka, zato so leta 1874 v Laykaufovi hiši (sedaj Matjaž) ustanovili drugo slovensko hranilnico na slovenskem govornem območju. Zbor je vodil začetnik slovenskega hranilništva Mihael Vošnjak, ustanovitelj Zveze slovenski posojilnic v Celju in državnozborski poslanec. Slovenski učitelji so se leta 1874 zbrali v Mozirju na protestnem zborovanju in napisali protestno izjavo avstrijskemu ministrstvu za prosveto na Dunaj proti uvajanju nemškega jezika v ljudske šole na slovenskem govornem območju. V Mozirju so leta 1893 v Zverovi hiši (sedaj Blagojevič) sklicali ustanovni občni zbor planinske organizacije in na pobudo Frana Kocbeka ustanovili Savinjsko podružnico Slovenskega planinskega društva. Kocbeka so vsestransko podprli ugledni Mozirjani, med njimi župan Anton Goričar, Leopold Goričar in inž. montanistike Vladimir Lipold. Prvi načelnik Savinjske podružnice SPD je bil vse do leta 1927 Fran Kocbek. Mozirje je leta 1894 pripravilo velik narodnoobrambni zbor v gostilni Antona Goričarja: Na njem so govorili tedaj najvidnejši narodni voditelji na Štajerskem: dr. Gregorc, Mihael Vošnjak, dr. Sernec, dr. Dečko, dr. Hraševec in tiskar Hribar, vsi iz Celja. Leta 1895 so za trško lipo postavili visok steber into na predvečer praznika Cirila in Metoda. Nanj so obesili dolgo slovensko zastavo in pripravili za praznovanje slovanskega praznika veliko bak-lado skozi trg. Pod trško lipo so se dolga desetletja prirejala največja slavja, lokalnega in narodnega pomena, kot, denimo, tista v zvezi z majniško deklaracijo, za taborna gibanja in še bi lahko naštevali. Lipo in kapelico so leta 1931 odstranili zaradi širjenja ceste skozi Mozirje. Predvsem za lipo so Mozirjani žalovali. Domači pevci so na predvečer njenega rušenja pripravili pod njo koncert, ki je izzvenel kot slovo od ljubljenega slovenskega drevesa. V trški kroniki je zapisano, da je to bilo »žalostno slavje«. In končno, trg je pomenil tudi gospodarski napredek kraja. Tu se je skozi stoletja tržilo in ponosni so, da hranijo seznam in razpored stojnic za sejme, ki ga je pripravila trška občina konec 18. stoletja. Iz te listine je razvidno, kako bogata je bila ponudba rokodelskih izdelkov in prav posebno še tkalskih in usnjarskih. Vse do prve svetovne vojne so imeli vsako sredo tudi »žitni sejem«, ki seje uveljavil v letih lakote sredi 19. stoletja. Mozirski trg okoli leta 1899. Sliko hrani Muzejska zbirka Gornji Grad. V povprečju so delniški skladi v zadnjem letu izgubili 20 % vrednosti. Povprečnih donos vseh delniških skladov v zadnjih treh letih znaša le še 5 %, na ravni petih let pa so vlagatelji zaslužili še vedno solidnih 37 %. Mešani skladi se tokrat kažejo kot boljši od delniških, in sicer v vseh opazovanih obdobjih. Tako med delniškimi skladi kot med mešanimi skladi je v letošnjem letu pozitiven le po en sklad. Letos najbolje kaže delniškim skladom, ki vlagajo v proizvodnjo zdravil, največja letošnja poraženca ostajata Indija in Balkan. V preteklem mesecu so največ pridobili skladi, ki vlagajo v dolarske naložbe, in sicer skladi, ki vlagajo v ameriške delnice (10%), ameriške obveznice (9 %) in MARIJA SODJA KLADNIK, vodja odseka za živalski svet, Zavod za gozdove OE Nazarje Lov na polhe - polhanje v bukovih gozdovih nad Dreto in Savinjo je tradicionalno, saj so tu polhe lovili od nekdaj. Nekoč je lov na polhe pomagal družinam preživeti, polhe so lovili zaradi mesa, masti in uporabnih kožic. Najbolj znamenit izdelek iz polšjih kožic je zimska kučma - polhovka, kije sešita iz več kot 30 polšjih kožic. Polhe so lovili ponoči, na drevesih v pasti, pritrjene na leskove palice, ali pa na tleh v večjo past, ki so jo nastavili ob polšinah. Lov na polhe je trajal pozno v noč, ponavadi vse do jutranjih ur. Polharji so noč prebili ob ognju, pekli krompir in si 14 V J KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST Vzajemni skladi - Pomanjkanje denarja na vseh koncih v denar (8 %). Največ so v preteklem mesecu izgubili skladi, ki vlagajo v zlato (-10 %). Med balkanskimi skladi je v letošnjem letu še najmanj izgubil Publikum Balkan (-30 %), ki mu sledijo Triglav Balkan (-32 %), NLBS Balkan (-36 %), MP-Balkan (-39 %), na zadnjem mestu pa sta še vedno KD Balkan in Hypo SEE Opp (-40 %). Izgube balkanskih skladov znašajo v zadnjih dvanajstih mesecih med -33 % (Triglav) in -51 % (MP-Balkan), kar ostaja najslabši rezultat med vsemi delniškimi skladi. Glede na tečaje pred dvema letoma znašajo balkanski donosi med +20 % (Publikum) in-15 % (KD). In kako naprej? Cenejša nafta bi zagotovo pripomogla k hitrejšemu okrevanju. Evropski centralni banki bi omogočila znižanje obrestne mere, ki še vedno znaša 4,25 % letno, medtem ko sojo v ZDA nižali že v preteklem letu in znaša le 2 %. Pomanjkanje denarja niža vrednosti vseh vrst premoženja, v zadnjem mesecu tudi zlata. Mnogi, ki so se v letih poceni denarja zainvestirali in na podlagi posojil vlagali v nepremičnine ter delnice, ne morejo več odplačevati posojil, svoje naložbe pa v paniki prodajajo po vedno nižjih cenah. Padanje tečajev lahko pričakujemo do odprodaje takšnih špekulativnih naložb, in sicer kljub temu da so delnice (razen slovenskih) sorazmerno poceni. Sam verjamem, da se bodo nakupi na razprodajah v nekaj letih izkazali za donosne. mag. Borut Repše DELNIŠKI SKIAPI I MEŠANI SKLADI | OBVEZNIŠKI SKLADI Povprečni donos vseh skladov na dan 3. septembra 2008 Letos -20% Letos -13% Letos 1% 1 leto -21% 1 leto -14% 1 leto 2% 3 leta 5% 3 leta 17% 3 leta 3% 5 let 37% 5 let 46% 5 let 13% Donosi v letu 2008, do 3. septembra Pivih S - delniški Prvih 5 - mešani Prvih 5 - obvezniški Infond Ufe 1% VB Smile 1% PIA Dollar Bond 7% RCM Healthcare -4% RCM AR Global Balanced -4% RCM OsteuropaPlus Rent 7% Infond PanAmerica -6% RCM AR. Emerqinq Markets -6% PIA Central Eu Bond 6% EEF Eq Pharma [RHl -6% Hypo Global Balanced -8% SGAM Bd Converq Eu 5% EEF Eq Pharma [R] -7% NLBS kombinirani -9% Hypo Konvergenz 5% Zadnjih S - delniški Zadnjih S - mešani Zadnjih S - obvezniški SGAM Eq China -39% Infond Hrast -17% VB Corporate Bond -3% Hypo SEE Opp -40% Ilirika Modra kombinacija -18% VB Europa Rentenfonds -4% KD Balkan -40% Ilirika Modri sklad skladov -20% Hypo Corporate Bond -4% SGAM Eq India -40% KD Prosperità -28% KD Bond -5% MP-INDIASI -42% KD Galileo -28% SGAM Bd Eu Hi Yield -9% Vir: www.financna-tocka.si Lov na polhe samo z dovolilnico pripovedovali šale in zgodbe. Najbolj spretni pa so polhe lovili tudi podnevi v duplinah - žlamborih. Tako piše Mišič v reviji Lovec leta 1939. Danes pa je lov na polhe v največji meri družabno srečanje in ohranjanje starih navad. SPREMEMBE V ZAKONODAJI Nekoč je bil lov na polhe brez kakršnihkoli omejitev, danes je to drugače. Lovi se samo navadnega polha (Glis glis L.), kije v Sloveniji daleč najpogostejši. Precej bolj redka sta vrtni in drevesni polh, ki sta podobne velikosti, ter mnogo manjši podlesek. Določena je lovna doba, polhe je dovoljeno loviti: od 1. oktobra do 30. novembra. Pri lovu se lahko uporablja past dvigalka, ki ujetega polha takoj usmrti. Polhe lahko lovi vsak, za lov na polhe mora polhar pridobiti polharsko dovolilnico. Dovolilnico izda lovišče (lovska družina ali lovišče s posebnim namenom), za svoje člane pa tudi registrirano polharsko društvo. Na polharski dovolilnici mora polhar sproti beležiti, kdaj, kje in koliko polhov je ulovil. Izpolnjeno dovolilnico s podatki o ulovu vrne lovišču do 31. decembra. Za lov na polhe brez dovolilnice ali za nevrnjeno dovolilnico so zagrožene denarne kazni. Namen te zakonodajeje, da se ustvari evidenca, koliko polhov se dejansko ulovi. Kot država smo obvezani, da lov ne poslabša stanja polhov, kajti v državah, kjer je bukovih gozdov malo, na primer na Poljskem in v Litvi, so polhi skoraj že izumrli. POLHARSKA DRUŠTVA IN POLHARSKI ETIČNI KODEKS Na Notranjskem, Dolenjskem in v Beli krajini, kjerje polhov in polhanja največ, so se polharji organizirali v društva, več kot desetjih je. Društva so povezana v zvezo društev, ki je sprejela Polharski etični kodeks. V njem piše, da se lov na polha v Sloveniji izvaja za ohranjanje večstoletne tradicije polharstva ter naj bo urejen tako, da polhi dolgoročno niso ogroženi. Lov izvajamo v manjših Nasveti, Kotiček za voznike, Ljudje in dogodki L skupinah, pasti nastavimo pred nočjo, jih ponoči večkrat preverimo in zjutraj poberemo. Na istem območju izvedemo največ dva lova na sezono. Pasti nastavljamo samo na drevesih. Na zemeljskih luknjah - polšinah ne nastavljamo pasti. Naenkrat nastavimo največ 30 pasti. Ujetih polhov ne zavržemo, ampak jih racionalno izkoristimo: meso za hrano, mast za pripravo zdravilnih pripravkov, primerne kožice za strojenje. Če po nesreči ujamemo druge vrste polhov ali nenavadno obarvane navadne polhe, jih ponudimo muzeju za raziskovalne ali predstavitvene namene. Na vsakem lovu skrbno beležimo število nastavljenih pasti in uplenjenih živali. Ne lovimo v zavarovanih območjih, pri lovu pa povzročamo čim manj hrupa in smo obzirni do narave in domačinov. Polhi nastopajo v mnogih zgod- bah in pripovedkah. Za hrano sojih gojili že v rimskih časih, o čemer priča najdba posebne glinaste posode za gojitev polhov v okolici Ruja. Z njimi pa se največkrat srečamo v stavbah, ki stojijo na samem, v bližini gozda, ker se polhi radi naselijo pod streho, najrajši pridejo po vejah naravnost z drevesa. Ponoči znajo biti zelo glasni in so prava nadloga. Če se jih želimo znebiti, jih polovimo in za naprej poskrbimo, da je med stavbo ter krošnjami dreves odprt prostor. Polhi neradi prečkajo čistine, ker so tam izpostavljeni svojim plenilcem. Številčnost polhovje zelo odvisna od količine hrane, ki je vsako leto na razpolago v gozdovih. Za nami sta dve leti (2006 in 2007), ko so bukovi gozdovi bogato obrodili inje bilo polhov veliko. Letos pa bukve počivajo in tudi polhovje bistveno manj. 19. PIKIN FESTIVAL 2008 Pika letos raziskovalka ljudskega izročila V Velenju bo med 21. in 27. septembrom potekal 19. Pikin festival. Največja slovenska prireditev za otroke bo vsebinsko še bogatejša kot prejšnja leta, osrednja tema letošnjega festivala pa bo ljudsko izročilo. Po otvoritvi se bo Pika vselila vsvo-jo novo hišo, imenovano Vila Čira Čara, ki so ji jo organizatorji postavili na otroškem igrišču na TRC Jezero - skupoj s podjetjem Smreka in naklonjenimi podjetniki iz mesta. Organizatorji prirejajo več popoldanskih dogajanj, med novostmi je tudi »odprti oder«, na katerem se bodo obiskovalci lahko predstavili z glasbo, recitacijami in plesom. Otroci in starši bodo lahko ustvarjali v več kot sto Pikinih delavnicah, se zabavali v Pikinem zabavišču, obiskali Pikino mesto, zaplesali in zapeli skupaj s priljubljenimi izvajalci, predvsem pa lahko spoznavali ljudsko izročilo, saj bodo vse dni festivala na prizorišču prisotni mojstri in mojstrice ljudskih obrti, znanj in veščin. Na treh odrih v središču mesta se bo odvilo 30 gledaliških, plesnih in lutkovnih predstav, na različnih lokacijah v mestu pa bo postavljenih dvanajst Pikinih razstav. Pikin festival letos prvič organizira novijavni zavod Festival Velenje, ki ga je na začetku pomladi ustanovila glavna pokroviteljica Mestna občina Velenje. Častna pokroviteljica letošnjega festivala bo soproga predsednika države Barbara Miklič Türk, ki bo Piko s svojim obiskom počastila na zaključni svečanosti festivala, koji bodo organizatorji podelili tudi naziv Pikine ambasadorke. ID NOVOSTI V AVTOMOBILSKEM SVETU Ali gremo v 2009? Včeraj je bilo še krepko čez 20 °C, prav vroče. Danes zvečer, ko pišem članek, pa je že pod 14 °C. Za jutri je napovedan sneg do 1.200 metrov nadmorske višine. Skratka sredi septembra se počasi pripravljamo na zimo. Danes sem kupil dve vreči drv za kamin. In kakšna zima nas čaka v letu 2009? Huda ali mila? Kakorkoli pogledamo, v avtomobilskem svetu se nam obeta kar precej vroče dogajanje. Audi bo pripeljal na svet novega At, ki bi naj ne ponovil napake neuspešnega A2. Cadillac se bo razbohotil s kombijem CTS z 2.9-litrskim TDI in kar 250 KM. BMW nadaljuje z razvojem športnih terencev, kamor bo z XI poskušal zmešati prodajne mobile. Prenovljena bo tudi MX 5. Ah, komaj čakamo poletje 2009. Opel je tako ali tako v zagonu z novo vectro, pardon insignio, ki bo razumljivo prišla tudi v karavanski različici. Mitsubishi prenavlja colta, Nissan pa model note. Peugeot ■*vSV številke Tiguanu in ostali konkurenci. Citroen bo ponudil C3 v picasso verziji in bo kotvan zopet namenjen mladim družinam, ki za razumen denar rabijo veliko avtomobila. Ford se bo razbohotil z novim modelom KA in focusom RS. Fionda gre v razvoj hibrida insight, ki bo v današnjih časih seveda požel odobravanje. Hyundai se premika v mali svet z Ì20, za športnike pa genesis coupe in terence iX55. Kia se trudi ponoviti uspeh sorenta in ponuja v naslednjem letu oglatega terenca soul. postavlja na višje noge model 3008, ki je napol van, napol tere-nec, najbolj pa konkurenca novemu VW golfu. Megane je sinonim za Renault in prihaja prenovljen ali nov, kakor vam je ljubše, je pa stilsko precej podoben laguni. Suzuki sliši na ime alto, Volvo prinaša osvežitev med male terence z XC60. Res lep in vreden vsakega evra, vsaj po fotografijah. Toyota se ponaša z novim avensisom in VW se bohoti z novim oziroma prenovljenim golfom šeste generacije. Ampak pred Citroen C3 Picasso Mercedes seveda ne spi in odgovarja na poteze konkurence. Mešanec med kupejem in limuzino na osnovi razreda E bo tako fascination. Mazda s kyoro napada razred malčkov s sistemom start-stop in z minimalno porabo za mestne avto- vsemitemi bombončki nas čaka še dolga in mrzla zima. Čas za nakup zimskih pnevmatikje ravno pravšnji. Sedajle se še lahko ulovi kaj zelo poceni, novi modeli gotovo ne bodo cenejši. Igor Pečnik Organizacije, Ljudje in dogodki, Oglasi ] TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE Teče že šestnajsto leto delovanja Turistično drušlvo Nazarje je bilo ustanovljeno leta 1993 inje po besedah predsednice Vanje Hofbauer od takrat do danes postorilo že marsikaj. Posebej ponosni so na to, da so v njihove aktivnosti v zelo visoki meri vpeti mladi in da se iz leta v leto opaža napredek pri ozaveščanju občanov o pomenu čiste ter urejene okolice. Med nekaterimi pomanjkljivostmi, ki onemogočajo, da bi turizem v občini Nazarje polno zaživel (premalo nočitvenih kapacitet, še neurejeno središče Nazarij), je Vanja Hofbauer poudarila predvsem potrebo po povečanem medsebojnemu sodelovanju med turističnimi društvi v Zgornji Savinjski dolini in krajevnimi skupnostmi ter različnimi društvi v sami občini. Vsekakor bo TD Nazarje tudi v prihodnosti posvečalo veliko pozornosti svojim najmlajšim članom, ki s svojimi svežimi in številnimi idejami predstavljajo vitalno jedro društva in se hkrati navajajo na odgovornost ter v tok dogajanja pritegnejo tudi starše. Pozitiven odziv občanov na ocenjevanje zaselkov in izobraževanja o urejanju okolice, na katerih so vrata odprta vsem, je znatno pripomogel k bolj privlačnemu izgledu občine ter boljšemu počutju domačinov in obiskovalcev. Društvo bo dajalo pobude za ustvarjanje in ohranjanje lepe ter urejene okolice tudi nadalje. Bliža se svetovni dan turizma, 27. september, na katerega se pripravljajo tudi v Nazarjah. Nata dan bodo v domu kulture obelodanili 15. obletnico obstoja TD Nazarje, podelili priznanja dolgoletnim in prizadevnim članom ter razglasili najlepše zaselke v občini Nazarje in najlepšo ulico v Nazarjah. Prireditev bodo popestrile glasbene točke domačih gostov in nastop slovaške folklorne skupine Tradicia. Petra Knapič Dolgoletna predsednica TD Nazarje Vanja Hofbauer pozdravlja in spodbuja skupne projekte turističnih društev v Zgornji Savinjski dolini (foto: Petra Knapič) MOZIRSKI GAJ Buče znova vabijo v gaj Po zelo uspešni sezoni, že trideseti zapovrstjo, upravljavci Mozirskega gaja še zadnjič vabijo med gredice, polne cvetja in različnih trajnic. Tudi letošnjo sezono bodo zaključili s tradicionalno razstavo buč, uporabljenih v različnih kompozicijah. Božo Plesec pravi, daje bila njihova želja, da bi tradicionalne razstave buč vedno izgledale bolj ali manj šaljivo. V ta namen s tonami teh spomladanskih pridelkov okrasijo celoten prostor gaja in izdelajo domiselne kompozicije oziroma postavitve. Na večih kmetijah so posadili okoli 40 vrst buč, katerih pridelek je letos bistveno boljši od lanskega. Sicer jim je malce ponagajala toča, ki pa večjih posledic na pridelkih ni pustila. Poleg teh so v Mozirski gaj že pripeljali več ton navadnih, konzumnih buč, kijih bodo »raztrosili« po celotnem razstavnem prostoru. Med vikendi se bodo predstavljali tudi različni predelovalci, ki iz teh sadežev izdelujejo koristne izdelke. Razstava buč bo trajala od 19. septembra do 12. oktobra in bo daljša kot običajno. V Mozirskem gaju so letos zelo zadovoljni z obiskom. K temu je pripomoglo veliko lepih dni. Dosežen je bil tudi glavni cilj praznovanja visokega jubileja, ki je bil 14. avgusta. Upravljavci so si namreč želeli, da v tem času park obišče čim več domačinov. Našteli sojih med 2.000 in 2.500. V tistih dnevih in na osrednji prireditvi seje pokazalo, da kraj še vedno živi z gajem. Praznovanju so se pridružila različna občinska društva, katerih člani so sodelovali v povorki na prireditveni prostor. Znova se je potrdilo tudi dobro sodelovanje z društvom Kalin in mozirskimi planinci, ki imajo svoje mesto v Mozirskem gaju. Plesec izpostavlja tudi tradicionalno dobre odnose z mozirskimi ribiči, gasilci in člani Koncert v okviru svetovnega dneva turizma organizira Turistično društvo Gornji Grad. Organizacija tokratnega koncerta je le ena od številnih aktivnosti društva, odkar seje le-to vzačetku leta na novo obudilo. Doslej so gostili že koncerta Adija Smolarja in Irene Vrčkovnik, poskrbeli za izvedbo oratorija in otroke povabili k aktivnemu preživljanju prostega časa ter izpeljali ocenjevanje krajev. Te dni pride v goste še folklorna skupina Nitra iz Slovaške, veliko načrtov pa imajo že za december. Pripravili bodo miklavževanje, božič bo prav tako koncertno obarvan, v načrtu imajo zveze šoferjev in avtomehanikov, ki vedno priskočijo na pomoč pri organizacijah odmevnih prireditev. Število letošnjih obiskovalcev bo za več tisoč večje od lanskega. K temu bo pripomogla tudi tokratna razstava buč. Benjamin Kanjir tudi izvedbo silvestrovanja. V društvu so najbolj zadovoljni, da je v njihovih vrstah čedalje več mladih, ki prinašajo sveže ideje in načrte ter društvu dajejo nov zagon. Zastavili so si številne cilje, med njimi ponovno obuditi čebelarski praznik in dvigniti dogajanje v kraju na nivo izpred desetletja ali dveh. V sodelovanju s Klubom zgornje-savinjskih študentov nameravajo v kratkem objaviti natečaj za izdelavo spletne strani Turističnega društva Gornji Grad. S tem želijo mladim dati tudi možnost, da se kreativno izrazijo, si pridobijo izkušnje in reference. Irena Drobež Vpis v šolo smučarskih skokov Smučarsko skakalni klub Ljubno BTC vabi yse zainteresirane mlade fante in deklice ter V» njihove starše, da se jim pridružijo v šoli smučarskih skokov. Treningi za začetnike se izvajajo vsak ponedeljek in sredo od 17.30 ure dalie v domačem skakalnem centru. Tam lahko tudi izveste vse podrobnosti glede vg||lin izvajanja programa. Vse informacije so vam na voljo tudi na telefonski številki iOS^^^14 (Janez). SSK Ljubno BTC vas pričakuje! f TURISTIČNO DRUŠTVO GORNJI GRAD Kontert Eroike v katedrali V soboto, 27. septembra, ob 20. uri se v gornjegrajski katedrali obeta prava glasbena poslastica, saj bo gostila koncert priznanega pevskega tria Eroika. Skupina treh vokalistov v teh dneh na svojih koncertih že predstavljala novi program, ki najavlja izid plošče v začetku oktobra. 20. FESTIVAL PRESMENTANE CITRE V VELENJU Osrednje slovensko srečanje citrarjev Festival Velenje je v letošnjem poznem poletju, avgusta in v začetku septembra, v sodelovanju s Citrarskim društvom Slovenije organiziral niz nastopov in prireditev slovenskih citrark in citrarjev pod skupnim imenom Prešmentane citre. Prireditve so se vrstile skoraj na vsakem koraku in na Velenjskem gradu, v Šaleku, na Cankarjevi ulici ter nazadnje kottekmovanje 4. septembra v domu kulture. Tonček Mlačnik in sestra Pavla Roblek sta ostala zvesta starini melodijam in napevom iz Zgornje Savinjske doline (foto: Jože Miklavc) Nastopilo je 14 posameznikov in skupin, ki so se potegovali za naslov prešmentane citrarke oziroma citrarja. Častni gostje bil legenda slovenskih citrarjev Miha Dovžan, ki je prireditev zaključil s svojim nastopom, venčkom najlepših, že kar zimzelenih skladb. V osrednjem delu prireditve so nastopili citrarji, ki so se tega festivala udeleževali najpogosteje. Najstarejša je zaigrala 74-letna Fani Lapajne, s svojim nastopom pa sta navdušila tudi Tonček Mlačnik (na citre igra že 60 let) in njegova sestra, ljudska pevka Pavla Roblek z Luč ob Savinji. Žirija glasbenikov je podelila dva naziva prešmentani citrar. Eno od enakovrednih priznanj je prejel mladi Citrarski orkester Glasbene šole Brežice, prešmentana citrarka pa je postala Veronika Zajec iz Polja pri Višnji Gori, ki igra na poseben instrument, violinske citre. Jože Miklavc Starosta slovenskih citrarjev Miha Dovžan je tudi tokrat razveselil številno občinstvo na citrarskem festivalu v Velenju (foto: Jože Miklavc) TRADICIONALNI KONCERT V BLATAH PRI RECICI OB SAVINJI Simfoniji barv in okusov dodana glasba Suška banda je zaigrala v osrčju gozda v Blatah (foto: Marija Šukalo) Člani Turističnega društva Rečica ob Savinji so v sodelovanju z domačimi lovci prvo septembrsko nedeljo pripravili tradicionalni koncert v naravi in v Blate povabili Suško bando. Domačim instrumentalistom pod vodstvom Darka Atelška je kljub manjši plohi prisluhnilo veliko število obiskovalcev, ki jih dežne kapljice niso motile. Poslušalcem je v uvodu pozdravne besede namenil župan Vinko Jeraj in povedal, da gozd predstavlja večnost, saj se neprestano obnavlja. Drevesa v njem so mogoč- 0 pomenu Blat je spregovoril tudi predstavnik nazorske enote Zavoda za gozdove Slovenije Marijan Den-ša in poudaril da zavod skrbi za vse gozdove v Sloveniji, ne glede na lastništvo. Njihova osnovna naloga je, da pomagajo lastnikom, da izboljšajo kakovost gozdov. Želijo ga približati tudi tistim, ki ga nimajo v lasti. Prav zaradi tega so pred leti očistili Blate, kije bilo odlagališče številnih odpadkov. Tako so skupaj z lokalno skupnostjo in lovci naredili prostor, kije vabljiv za številne naključne obiskovalce in primeren tudi za gozdno učno pot. Vsako leto ga oplemeniti tudi koncert na prostem, saj sta glasba in gozd tesno povezana. Gozd je namreč že sam po sebi simfonija barv, okusov in različnih zvokov, ki jih izvabljajo tam živeče živali. A člani Suške bande niso oponašali živali, temveč so pripravili prijetne melodije, ki so segle v srca vsem ljubiteljem instrumentalne in vokalne glasbe. Predstavili so namreč pesmi, ki so zabeležene na njihovi prvi zgoščenki. Marija Šukalo ni velikani, ki čuvajo skrivnost obstoja in skrivajo odgovor na pogosto zastavljeno vprašanje. Le znati ga je treba opaziti in prisluhniti šepetu dreves. Naključni obiskovalec v njem najde zatočišče, si odpočije in nabere moči za številne izzive, ki ga čakajo v vsakdanjiku. Zaradi tega se ta v gozd nenehno vrača, prav tako kot vsi ljubitelji Blat, ki tam enkrat letno poleg šepeta gozda prisluhnejo tudi glasbi. Ob tem je izrazil željo, da bi ta košček neokrnjene narave ohranili tudi za poznejše rodove. Lojzu za 40. rojstni dan Uspehov svojih se raduj, če kaj ni v redu, ne obupaj, veselo še naprej kmetuj, pa srečni vedno bomo skupaj. To ti iz srca želijo: mama, žena s hčerkama, sestra, brata in Olga z družinami REČICA OB SAVINJI, KOKARJE Procesija s kipom Kokarske Matere Božje Župljani Rečice ob Savinji in častilci Kokarske Matere Božje so v nedeljo, 7. septembra, zopet obudili romarski duh, saj so v slovesni procesiji vrnili obnovljeni kip Kokarske Matere Božje in dveh votivnih podob v cerkev v Kokarjah. Tako so se duhovno povezali s predniki, ki so v podobi Kokarske Matere Božje velikokrat iskali in našli uteho, tolažbo ter moč za prenašanje težav v življenju. S tem romanjem so se tudi spomnili začetkov te romarske poti, ki izvira iz leta 1624 pod gornjegrajskim opatom Pinterjem, ki je privedel za časa S procesijo so se župljani spomnili začetkov romarske poti, ki izvira iz leta 1624 pod gornjegrajskim opatom Pinterjem strašne zime veliko procesijo z svetim Rešnjim Telesom semkaj in bil uslišan. To svetišče je poznal tudi blaženi škof Anton Martin Slomšek, ki je zapisal: »Kdor Marijo časti, seji priporoči, se ne pogubi.« Te besede so živeli tudi številni romarji, ki so se v nedeljo zbrali v Kokarjah. Po procesiji in blagoslovu kipa in podob, so slovesnost nadaljevali z mašo, ki jo je vodil msgr. Jože Vratanar ob somaševanju domačega župnika Ferdinanda Luknarja in ob pomoči diakona Stanka Čeplaka. Prepeval je domači dekliški pevski zbor. Na koncu so izkazali Mariji častz petimi litanijami in zahvalno pesmijo. Po maši so se zbrali pred cerkvijo ob prijetnem klepetu in dobrotah, ki so jih pripravili domačini. Marko Rakun r v \ Neumne misli ima vsakdo, le da jih pametni zamolčijo. Wilhelm Busch ^ TLRMO SGDdc IZDELAMO VSE VRSTE FASAD, NOTRANJE IN ZUNANJE STROJNE OMETE TER STROJNE TLAKE, GRADIMO POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTEI Za prijetno bivalno klimo v vročih dneh in prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh! Toplotno izolacijski fasadni sistemi! Pozimi topleje, poleti hladneje! Na podlagi 20 letnih izkušenj Vam bomo brezplačno svetovali pri izbiri pravega fasadnega sistema (priznanih izdelovalcev materialov Roeflx ali Baumit) pri sanacijah ali novogradnjah! Le tega vam bomo po naročilu kvalitetno in cenovno ugodno tudi izvedli. ZAGOTOVITE Sl USTREZEN TOPLOTNO IZOLACIJSKI FASADNI SISTEM !!! 5 LETNA GARANCIJA! Pokličite: (03) 705 30 57 ali (041) 642 643 Šešče 48/a. Prebold, tel. 03/705 30 57. 04I/642-643. E-mail: termo.sgd@emall.s! www.termosgd.com RECISKE VEZILJE Na razstavi klekljaric Društvo klekljaric Koroške, sekcija Črna na Koroškem, je pod mentorstvom Tončke Strel organiziralo razstavo. Na izlet in ogled Koroške so se podale rečiške vezilje in obiskale tudi razstavo v Črni na Koroškem. Prisluhnile so kulturnemu sporedu, v katerem je bilo prikazano zanimivo delovanje razstavljavcev in njihova povezanost. Obiskovalke so bile navdušene nad razstavljenimi eksponati klekljanja, vezenja, mrežnih čipk, lesoreza in rezbarstva. Za zaključek razstave so bile ponujene kulinarične dobrote v tako prikupnem aranžiranju, da se obiskovalke niso odrekle pokušine. Rozalija Tkavc Rečiške vezilje na izletu po Koroški (foto: Rozalija Tkavc) Ljudje in dogodki, Organizacije ŠPORTNO DRUŠTVO DRETA KOKARJE Vaške igre ogrele tako tekmovalce kot navijače Kar nekaj korajže in vztrajnosti je bilo potrebno, da se je našlo jabolko iz mrzle vode na mrzel dan v ustih (foto: Tatiana Golob) Vsekakor si športno vaške igre, ki jih Športno društvo Dreta Kokarje uspešno organizira že osmo leto zapored, zaslužijo naziv tradicionalne. Kljub mrzlemu vremenu in občasnemu dežju, ki ga v zadnjem času vsekakor nismo bili vajeni, tekmovalci na športno rekreacijskem centru Laze niso samevali. Navijači so bili številni in tudi dovolj glasni. Zakaj ne bi bili? Tekmovalci, predvsem pa organizatorji in zagreti sodniki, so si prizadevali, da bi športno humorno srečanje vaščanov potekalo v znamenju smeha in dobre volje. Pri tem jih le dobrih 10 °C, kolikor smo jih bili od narave deležni v minulem vikendu, ni oviralo niti ne upočasnilo. »Naj se od vsega dobrega zvrti!« so si rekli sodniki in tekmovalce med drugim pripravili do tega, da so razgrete glave naslonili na hladne kole in se malce zavrteli. Tudi skupinsko skakanje v velikem Žaklju je bilo vse prej kot hladno opravilo, ki je ogrelo tako tekmovalce, nagnetene skupaj, kot glasne navijače. Hladen tuš po vročih igrah vsem ustreza, zato so organizatorji za konec srečanja poskrbeli za »pranje razgretih glav« v čebrih, polnih hladne vode, da jabolk niti ne omenjamo. In kdo je letos slavil? Glede na veselje sodelujočih so slavili vsi, tudi člani drušlva, ki so skrbeli za toplo hrano in osvežujočo pijačo. Pa vendarle prišepnimo, da so bili za tekmovalno linijo najhitrejši in najspretnejši člani skupine Kokarje 2, slediloje Šmartno 2, tretje mesto pa je zasedla skupina Kokarje 1. Katera skupina pa je zbrane najhitreje spravila vsmeh? To pa naj bo nova tekmovalna kategorija, ki jo organizatorjem predlagamo v uvrstitev na naslednje športno vaške igre na Lazah. Tatiana Golob DRUŠTVO UPOKOJENCEV NAZARJE Piknik - priložnost zn srečevanja Mnogi so izkoristili priložnost za vesele pogovore med starimi znanci in prijatelji (foto: Tatiana Golob) Prvi četrtek v septembru je bilo v športno rekreacijskem centru na Lazah nadvse živahno. Tam so se po skoraj petih letih brez tovrstnega srečanja zbrali številni člani Društva upokojencev Nazarje. Odločitev organizacijskega odbora, da letos pi-knikznova pripravijo, se je torej izkazala za pravilno. Društvo, ki mu predseduje Janez Štiglic, je sicer vseskozi dejavno društvo, ki svojim članom pripravlja številna srečanja. Redno organizirajo izlete, obiske po domovih, novoletna srečanja, vsako leto pripravijo tudi redni občni zbor. V preteklosti so priprav- ljali tudi piknike, katerih obisk pa je z leti zamrl in vobdobju zadnjih petih let v društvu piknikov niso pripravljali. Letos po seje ožji odbor članov društva vendarle odločil, da ga pripravi. Kot je povedal Štiglic, so pri organizaciji dogodka zelo pomagali člani Prostovoljnega gasilskega drušlva Gorica ob Dreti, Športno društvo Dreta Kokarje, predvsem pa sta bila odbornikom v veliko pomoč Anton Blatnik iz Kokarij in predsednik domačega gasilskega drušlva Miran Levar. Udeleženci piknika so se lahko okrepčali z dvema obrokoma hrane, manjkala ni niti živa glasba. Mnogi udeleženci piknika se drugače le še redko videvajo, zato je bila tokrat res pravo priložnost za vesele pogovore med starimi znanci in prijatelji. Organizacijski odbor je bil z obiskom več kot zadovoljen, še bolj prijetno presenečeni pa so bili organizatorji nad dejstvom, koliko ljudi je bilo z veseljem pripravljenih pomagati pri delih, kijih priprava takšnega dogodka zahteva. Tatiana Golob PRIHOVA Mali črn uhi pri Slapnikovih Pri Jožici Slapnik na Prihovi so pred nekaj meseci dobili zanimiv naraščaj. Par vietnamskih prašičev je dobil sedem malih črnih mladičev. Ti sedaj pridno sesajo in rastejo. Ko bodo »veliki«, bodo tehtali nekje do 20 kilogramov. Vietnamski prašički so prijazna, čista, majhna in uslužna bitja. Pridevnika, kot sta umazan in smrdeč, tem pujskom prav nič ne pristajata. Po naravi so zelo socialna bitja, navajena na človeško bližino. Živijo nekje od 15 do 30 let, odvisno od hrane, njihove teže in gibanja. A tako dolgo pri Slapnikovih verjetno ne bodo. Ti se namreč še odločajo, kakšna usoda čaka male črnuhe. Marija Sukalo Več info na: 041/426-562 (Melani - začasna skrbnica), 031/370-798 (Andreja -društvo) ali poziv.velenje@gmail.com SABLE Simpatična, prijazna, scrkljana, prav posebna mladička potrebuje nov dom. Dom, v katerem se bo počutila varno in ljubljeno. Mucka je cepljena in tretirana proti zajedal-cem, v bližnji prihodnosti pa bo tudi testirana in sterilizirana. Odda se z društveno pogod-bo za izključno notranje bivanje. KOŠARKAŠKI TURNIR V NAZARJAH Zmago bivših tekmovalcev nazorskega kluba NAZARJE Turnir v ulični košarki Pod okriljem nazorskega Športnega društva Vrbovec je 6. septembra potekal turnir v ulični košarki, ki se gaje udeležilo sedem ekip. Skozi celoten turnirje najboljšo igro prikazala ekipa Animals. Ta je v finalu premagala izkušeno ekipo Gornjega Grada. V tekmi za tretje mesto je slavila ekipa Harmony. Pred finalnimi boji je potekalo tudi tekmovanje v metanju trojk. Najbolj natančen strelec iz razdalje je bil Dalibor Matijevič. Uroš Klemše 20 ___y «■■■■■ Udeleženci turnirja ulične košarke na igrišču ob Dreti jenost od dolge poti. Vendar so se kmalu uigrali in za trenutek rezultat tudi izenačili, toda za zmago to ni bilo dovolj. Druga tekma med kamniško Mavrico in ekipo Ali starsje bila po ocenah poznavalcev prava šola košarke. Številne dobre akcije so se vrstile na obeh straneh in le kanček sreče je jeziček na tehtnici prevesil v korist Zgornjesavinjčanov. Tudi v borbi za tretje mestoje na trenutke odločala sreča, znanje in seveda velika mera energije. Te so imeli več Kamničani, ki so premagali Odžak. Navijači so lahko nato uživali vtekmi med Zgornje-savinjčani v ekipah KK Nazarje in All stars. Vseskozi so bile borbe izenačene. Koje že kazalo, da bo rezultat neodločen, so v zadnjih sekundah »allstarsi« dali zmagoviti koš in tako premagali mlajše kolege. Druženje s parketa so Nazarčani z gosti iz Bosne nadaljevali v prijateljskem vzdušju ob klepetu in izmenjavi daril, saj njihovo prijateljevanje traja že dolgo. Zato so tudi besede nazorskega podžupana Mateja Pečovnika in predsednika KK Odžak Blaža Kovačeviča izzvenele kot vabilo na ponovni obisk. Večerno druženje v Nazarjah je bilo nabito z mnogimi pozitivnimi čustvi in obujanjem spominom na majsko srečanje v Odžaku. Marija Sukalo Drugo septembrsko soboto je v nazorski športni dvorani potekal košarkaški turnir v počastitev praznika občine Nazarje. Na parketu so se pomerili Jedinstvo Odžak iz Bosne, Mavrica Kamnik in organizatorji športnega druženja KK Nazarje in Ali stars Zgornje Savinjske doline. V tej ekipi so bili bivši tekmovalci nazorskega kluba ali pa tisti, ki trenutno branijo barve drugih klubov. Celodnevno druženje tekmovalcev so pričeli Nazarčani in gostje iz Odžaka. Že po prvih minutah se je pokazalo, da gostom jutranje ure niso pisane na kožo, poznala pa se jim je tudi utru- Zmagovalna ekipa All stars Zgornje Savinjske doline je bila sestavljena iz nekdanjih tekmovalcev nazarskega košarkarskega kluba in igralcev, ki trenutno zastopajo barve drugih klubov (foto: Marija Šukalo) PARAOLIMPIJSKE IGRE V PEKINGU Jože Flere srebrn Zgomjesavinjski atlet paraplegik Jože Flere je zaznamoval peti tekmovalni dan paraolimpijskih iger v Pekingu, sajje v metu diska osvojil srebrno olimpijsko medaljo, obenem pa v svoji kategoriji postavil še nov svetovni rekord. Za štiridesetletnika iz Kokarij, kije v svoji športni karieri nizal uspehe predvsem na mednarodnih odprtih prvenstvih, je to nedvomno uspeh kariere. Osvojiti srebro v močni združeni konkurenci dveh kategorij in to na največjem športnem tekmovanju sveta, je res izjemen rezultat in že podatka, daje moral zmagovalec iz Tunizije za zmago popraviti svoj svetovni rekord, Čeh pa za tretje mesto zalučati disk z najboljšim izidom sezone, povesta vse. Jožetu je s tem poplačan ves trud štiriletnega dela, ki gaje za izpolnitev svojih športnih načrtov in ciljev vložil po naporni in teški rehabilitaciji, obenem pa bo zanj ta uspeh velika vzpodbuda in dodatna motivacija za nadaljevanje kariere. Franjo Pukart VZPON NA GORO OLJKO Rosensteinu se vrača forma Prvo septembrsko nedeljo je potekal tradicionalni vzpon na Goro Oljko. Na startu na športnem igrišču v Ločici pri Polzeli je bilo skoraj sto tekmovalcev, ki so se podali na sedem kilometrov dolgo progo z 450 metri višinske razlike vse do planinskega doma na cilju. Vzpona, ki gaje pripravilo Športno društvo Savinja 2000, seje udeležilo tudi nekaj Zgornjesavinjčanov, med njimi tudi Erik Rosenstein, trikratni zmagovalec vzpona, in Andrej Marolt Helešič. Do vrha je najhitreje odpeljal Celjan Marko Čretnik, drugo mesto je zasedel Mario Vračič iz Maribora, kottretji pa seje na Goro Oljko pripeljal Erik Rosenstein. Andrej Marolt Helešič tokrat ni dosegel vidnejše uvrstitve. Erikje nad vračanjem forme in rezultatom zelo zadovoljen. Pravi, da če bo koleno pozdravljeno, bo zopet posegal po najvišjih mestih in se udeleževal ekstremnih dirk. Daje sanirana bolečina kolena po tekmi okrog Slovenije, je dokazal tudi 12-urni vzdržljivostni trening. Konec avgusta je namreč opravil krožno pot po naši dolini in sicer Radmirje - Nazarje -Šmartno ob Dreti - Bočna - Gornji Grad - Radmirje. Naredil je skoraj 14 krogov, kar je naneslo 388,66 km s povprečno hitrostjo 33,95 km/h. Zagnani kolesar z Ljubnega ob Savinji je bil zelo vesel, da v kolenu ni občutil nobene bolečine in da je prevozil skoraj 400 km. Sicer pa seje Rosenstein v avgustu udeležit tudi dveh dirk v avstrijskem Deutschlandsbergu, kjer je potekal svetovni pokal za invalide, poleg njih pa so tekmovali tudi amaterji in veterani. Na kriteriju, kije potekal po centru mesta je Erik osvojil odlično tretje mesto med amaterji, na vzponu pa je zasedel peto mesto. Marija Sukalo Na Goro Oljko se je Erik Rosenstein pripeljal kot tretji (foto: Marija Šukalo) TURNIR NAKLJUČNO IZŽREBANIH TROJK V ODBOJKI NA MIVKI - VARPOLJE 2008 Loterija na strani mladosti in izkušenosti Finalistke in finalisti turnirja naključno izžrebanih trojk z osvojenimi nagradami Športno društvo Gmajna Varpoljeje tudi letos v sodelovanju z Drogo Kolinsko - Cockto Ljubljana, organiziralo nadvse priljubljen turnir naključno izžrebanih trojk v beach volleyu. Kar šest ekip v ženski in osem v moški konkurenci seje potegovalo za praktične nagrade in medalje obeh organizatorjev, ki sta se ponovno izkazala kot dober partner. Po razigravanju v skupinah sta se prvou-vrščeni ekipi uvrstili v polfinale, od tu naprej pa se je začelo zares. V ženskem delu turnirja je preboj uspel ekipam Supermen, Me-tri, Pepsi in Malo mešano, po ogorčenih polfinalnih bojih in predvsem velikem finalu pa je na koncu zasluženo zmagala ekipa Malo mešano v postavi Darja Brglez, Mojca Bitenc in Nika Puka rt. Tudi moški del je bil izredno zanimiv, saj so bile izžrebane dokaj enakovredne ekipe, za končni uspeh pa je bilo potrebno združiti predvsem mladost in izkušenost. Nedvomno je to najbolje uspelo ekipi Bara Lipe, kije v postavi Filip Slokan, Marko Prislan in »starosta« zgornjesavinjske odbojke Vinko Založnik delovala najbolj brezhibno in se na koncu zasluženo veselila najžlahtnejšega odličja. Za njimi so se zvrstili še Sosedje, Bermudski trikotnik ter Mešana generacija. Sturnirjem naključno izžrebanih trojkje za letos konec pestre odbojkarske sezone v športnem parku Varpolje, ki je poletne mesece družila veliko domačih kot tudi tujih ljubiteljev te rekreacije. Vodja odbojkarske sekcije pri domačem športnem društvu Boštjan Bele upa, da so se pokazali kot dobri organizatorji in gostitelji. Za prihodnjo sezono pa obiskovalcem obljublja še bolj optimalne pogoje, predvsem kar se tiče novih garderob in tušev. Nasvidenje torej prihodnje leto. Franjo Pukart STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Tekma z malokalibrsko puško Člani gornjegrajskega strelskega društva so organizirali strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško za naslovobčinskega - družinskega prvaka. Tekmovanje je potekalo od 30. avgusta do 14. septembra. Po sobotnem treningu seje v nedeljo, 31. avgusta, na izbirnem tekmovanju nadalje kvalificiralo dvanajst najboljših članov in šest najboljših mladincev. 14. septembra je potekala tekma po sistemu četrtfinala, polfinala in finala. Pri članih je zmagal Jože Gomboc, drugi je bil Janez Železnik, tretji pa Peter Krajnc. Pri mladincih je bil najboljši Gorazd Podbrežnik, za njim pa David Jazbec in Beni Černjavič. Jože Gomboc \___________________________________y ŠPORTNO DRUŠTVO DRETA KOKARJE Tenisa« se dežja ne bojijo Minulo soboto seje na Ranču Burger na Venišah odvijalo drugo občinsko prvenstvo v tenisu, na katerem so zaradi slabega vremena sodelovali le odrasli, tekmovanje za otroke pa seje prestavilo na današnji petek. Prvenstvo, ki se ga je udeležilo precejšnje število moških in ženskih dvojic, je dobro potekalo kljub slabemu vremenu. V tekmovanju med moškimi je zmaga šla v roke Bojana Goloba, drugo mesto je zasedel Primož Jel-šnik, tretje pa Matjaž Ugovšek. Dežja se niso ustrašile niti zagrete tenisačice. Prvo mesto si je z dobro igro zaslužila Boža Jelšnik, sledila ji je Gabrijela Flere, tretje mesto je zasedla Marinka Remic. TG KONJENIŠKI KLUB VELENJE Pokal Slovenije Primožu Riflju Konjeniški klub Velenje je prvi septembrski vikend organiziral Konjeniški turnir v preskakovanju ovir in zaključek tekem Pokala Slovenije za mlajše mladince, mladince in člane. V treh dneh so organizatorji pripravili 25 tekem, na katerih je nastopilo več kot petsto tekmovalcev iz različnih slovenskih klubov. Med člani so vsa tri prva mesta odnesli člani Konjeniškega kluba Ganymed Žalec. Slavila sta Zgornje-savinjčana, in sicer Primož Rifelj na prvem in Borut Knapič na tretjem mestu, drugo je zasedel Andrej Kučer. Pri mlajših mladincih so bili najboljši Velenjčan Tadej Skaza na prvem, Celjanka Klara Tuš na drugem in Ljubljančan Martin Kučer na tretjem mestu. Pri mladincih je slavil Jan Vehar, Konjeniški klub Ježa pri Ježu, pred Hano Bajrovič iz Konjeniškega kluba posestvo Plana in Izo Vele iz Konjeniškega kluba Velebiro. Marija Sukalo ŠMARTNO OB DRETI Športno družabno srečanje krajanov 'i::*': • •’ .• • ' _______-______________________________________ Kolesarjenja se vsako leto udeleži veliko ljubiteljev tovrstne rekreacije (foto: Marija Šukalo) Prva septembrska nedelja je bila v Šmartnem ob Dreti namenjena trim kolesarjenju. Tega so v okviru nazorskega občinskega praznika pripravili člani Šport- nega društva Lipa. Ljubitelji rekreacije različnih generacij, teh je bilo več kot 130, so se podali iz Račneka do Kokarij, kjer so naredili prvi postanek. Nato so pot nadaljevali preko Nazarij po desnem bregu Savinje do Pobrežij in Brdega nazaj v Šmartno. Pot so uspeli premagati tako najmlajši, med katere sodi štiriletna Katja Jelšnik, kot tisti, ki bodo na svoja ramena naložili že osmi križ. Eden takšnih je tudi 78-letni Martin Remic, ki se tovrstnega druženja ljubiteljev koles udeležuje že vrsto let. Po prihodu na cilj so se nak- ljučno sestavljene ekipe pomerile v odbojki. Koliko jim je ostalo moči, je v Račneku pod mrežo pokazalo kar osem četverk. Po sistemu vsak z vsakim sta se v finalnem obračunu pomerili ekipa Teta in stric in osnovnošolci v ekipi Palčki. Čeprav so imeli slednji veliko energije in zagnanosti, to za zmago ni bilo dovolj. Marija Šukalo Takšne in drugačne prigode . ... ob moji zadnji letošnji dobrodelni likovni razstavi (na 6 lokacijah "Saše" hkrati), za lačne ljudi pri nas. Spoštovani! Tu povem prigode (takšne in drugačne), doživete meseca avgusta tega leta, ko sem pripravljal dobrodelno likovno razstavo svojih del na območju "Saše". Bila je postavitev na 6 lokacijah hkrati po tej regiji, (ob 40-letnici I. ustanovno delovnega Tabora slovenske likovne srenje naivcev. Tabor je bil meseca avgusta 1968. leta v Trebnjem na Dolenjskem. Med 9 udeleženci, sem bil udeleženec s Štajerskega dela Slovenije). Sedaj pa k stvari prigod. Ena od dogovorjenih lokacij za zadnjo donacijsko razstavo, je bila restavracija "Jezero" v Velenju. Ta je v sklopu Premogovnika Velenje. Vodja tega lokala..., je moj predlog z zadovoljstvom sprejel. In rekla sva, da ta ustni dogovor velja kakor zapisano, če je med poštenimi ljudmi. In rečeno, storjeno, (glej ga zlomka!), je ostalo le z moje strani... Namreč, po dogovoru, sem 11.8.1.1. svoja likovna dela, slike, (bilo jih je za poln osebni avtomobil), pripeljal do restavracije "Jezero" v Velenje, za postavitev. Tedaj pa se je, da tako rečem, vse dogovorjeno... na glavo postavilo. Izničilo. Vodja sije premislil. Dejal, da so bili v hiši pleskarji... Da pa seje z direktorjem Premogovnika Velenje o tem pogovarjal... In meje zato napotil na njegovo upravo. Tam, na upravi Premogovnika, da imajo tonamensko galerijo. In da bom tam stvar s postavitvijo slik dokončal. Na upravo premogovnika v Velenju, sem (po formalnostih - takšnih in drugačnih) pri vratarju, varnostni službi, uspel priti v pisarno direktorjeve tajnice... Bilaje prijazna. Ko sem ji stvar pojasnil, ona pa na to, o tem, končala nekaj telefonskih pogovornih zvez... Se mi je za neljubo, nerodno situacijo, dogodek -, neka- jkrat opravičila, v imenu napak drugih ... Rekoč, da tisti g. v restavraciji "Jezero", ki se mije predstavil, daje šef, vodja, je bil tam ie nek namestnikov namestnik šefa... Ja, direktor Premogovnika Velenje zame ni bil dosegljiv. (Če bi ste to primerilo pred letom dni, koje bil direktor Premogovnika Velenje še dr. Evgen Drvarič, bi zame zagotovo bil dosegljiv. Saj mije prav on 1964. leta v Velenju priredil in odprl prvo likovno razstavo). Je pa prijazna tajnica pokrenila, da sem se lahko srečal (v njeni pisarni) z vodjem premogovniške likovne galerije. Ko sem temu mlademu gospodu stvar besedno predstavljal... Sem začutil, da je bil miselno bislveno odtujen. Name nep-ozoren. Da mu je stvar delovala odvečno... (pogledoval in oziral seje okrog, itd.), sem kontakt kajhitro prekinil, rekoč, da res nimam namena, da bi mu dragoceni časjemal. On pa meni, da je njihova likovna galerija trenutno zasedena. Pa o proceduri... za tiste, ki tam razstavljajo... Med pogovorom mije rekel, daje tam na I. Taboru slovenskih likovnih naivcev bil tudi slikar Jaki iz Nazarij. Seveda, da sem ga moral popraviti, resnici na ljubo, data informacija ni točna, ker ni bil omenjeni tam tedaj. Pa se je g. malo začudil, jaz pa sem si mislil o tem: o ljudje božji, galerist - pa s tako netočno, popačeno informacijo... in kar na piano. Potem, ko mi je rekel g. "Vi še pa niste bili pri nas v premogovniku ali upravi", sem ga ponovno moral popraviti, rekoč "O, pač. Bil, bil. Službeno kot pooblaščena uradna oseba organov za notranje zadeve." Lahko pa bi nadaljeval, da sem bil tam pred več kot tremi desetletji... In to globoko v premogovniški jami... Na samem čelnem izkopnem mestu... Tam, kjer se je tedaj zgodila huda premogovniška nesreča... In sem skupaj, v sestavu komisije za ogled, kot kriminalist, deloval na kraju nes- reče... No, tudi, ko sem tistemu vodji galerije povedal, da imam vsa likovna dela za postavitev, v os. avtomobilu, par korakov od te uprave, pri vratarju... Ni pokazal interesa, da bi dela vsaj pogledal. Nič. Tako sem od tam odšel, odpotoval, da tako rečem, z dolgim nosom. Toda, ker vam, da s svojo dobro voljo in pozitivno energijo, lahko uspešno rešujem stvari (takšne in drugačne), sem tudi to prigodo uredil pozitivno. Postoril tako, da sem kar med vračanjem iz Velenja, domov, dal te slike, namenjene dobroti - na postavitve in sicer: v gostinska lokala "Jevševar" všmartnem ob Paki in Hvala za le V nedeljo 7. septembra je bil dan, ki je bil namenjen osamelim in težje gibljivim članom Zveze borcev za vrednote NOB iz Rečice in Mozirje. Veselo je snidenje prijateljev, kijih družijo spomini njihove mladosti. Zbrali smo se na Rečici in Mozirju in se odpeljali na Količevo. Od tod smo se ob reki Kokri pripeljali na Jezersko do prelepega Planšarskega jezera. Nazaj grede smo si ogledali Arboretum Volčji potok. Tam nasjeturis- "Pirnat" v Letušu. Ta sta mojo pobudo z odprtima rokama, srčno sprejela. Še več. Me pogostila z njihovimi okrepčili... Gospod Pirnat pa mi je celo ponudil, da bo dal informacijo o tej postavitvi, brezplačno v Blog na Internet. Kaj naj rečem drugega kot to, da je res, da kolikor je ljudi, toliko je različnosti, na tem našem mavričnem, zemeljskem svetu. Z najlepšimi željami vas pozdravljam in vse bralce - bralke Savinjskih novic. Vlado Parežnik Levstikova 9 Mozirje o doživetje tični vlak vozil po poteh, ki jih sami nebi zmogli. Hvala za izlet županu Občine Rečica g. Vinkotu Jeraju in županu Občine Mozirje g. Ivanu Suhover-šnik. Hvala izletnikovem šoferju za varno in prijetno vožnjo. Turistični vodičje bila ga. Borovša-kova, ki je poskrbela, da je bil izlet zelo zanimiv. Stanka hvala Ti. Vera Poličnik Spodnja Rečica 34 3332 Rečica ob Savinji ČRNA KRONIKA • TATVINA LESTENCEV IN SENČILA Mozirje: 8. septembra je neznani storilec s stanovanjske hiše na Pod-vrhu v Mozirju ukradel lestence in senčilo-tendo. Policisti za neznancem še poizvedujejo. • PRIDRŽANJE VOZNIKA Mozirje: 12. septembra so med kontrolo prometa mozirski policisti ustavili voznika osebnega avtomobila. Preizkusili so ga z elektronskim alkotestom, kije pokazal, daje imel voznik 0,64 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Vinjeni voznikje bil pridržan do iztreznitve. • RAZISKANA VLOMA Policisti s Policijske postaje Mozirje so uspesno zaključili preiskavo vloma v strelišče, last Strelskega društva Mozirje, kamor je neznani storilec vlomil leta 2002. Ugotovili so, da sta osumljenca doma z območja Mozirja. Prav tako so uspešno preiskali vlom v stanovanjsko hišo v Brezju, v katero je storilec vlomil leta 2003. Ugotovili so, daje osumljenec doma z območja Prekmurja. MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ZAHVALA Dne 14-9-2008 smo položili k počitku borca, lovca, čebelarja in upokojenca Ivana LEVARJA na pokopališču Bočna. Za lepo organiziran potek pogrebne slovesnosti se iskreno zahvaljujemo: Lovski družini Gornji Grad, Čebelarski družini, Zvezi borcev in upokojencev. Sin Leon Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 RO POTAR Ivan s. p. ŠEMPETER v Savinjski dolini Spočij si delavne dlani, za vse še enkrat hvala ti. Dobrota tvojega srca, ne bo nikdar pozabljena. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, brata, strica in svaka Jožeta KLEMENŠKA iz Solčave (II.3.I929 - 5.9.2OO8) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani ob težkih trenutkih slovesa. Hvala osebju Zdravstvenega doma Luče, zdravnici Gradovi in njenim sodelavcem hematološkega oddelka v Celju ter osebju ortopedskega in infekcijskega oddelka v Ljubljani za njihovo pomoč in požrtvovalnost. Hvala g. župniku Vikiju za lep verski obred, cerkvenim pevcem za odpete pesmi, govornikom ge. Katarini Prelesnik, g. Alojzu Golobu in g. Marku Purnatu za poslovilne govore. Hvala tudi vsem solčavskim in ostalim čebelarjem čebelarske zveze SAŠA, njihovim in ostalim praporščakom. Zahvaljujemo se tudi pogrebcem in pogrebni službi Anubis. Neizmerno smo hvaležni prav vsem vam, ki ste zanj molili in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za svete maše, prinašali cvetje in sveče. Žalujoča žena Neža in sorodniki TV romantika “Odnosi med nama so postali povsem rutinski," očita žena možu. “Kje je romantika, ki sva jo imela na začetku zveze?" , “Pa saj gledava romantične filme." “To da Jason iz vesolja na koncu filma poljubi eno frčafe-lo, zame ni romantika. Povem ti, televizija ubija najine medsebojne odnose.” “Kaj predlagaš?” “Morava se več pogovarjati?” “O čem?” “Pa ravno zdaj si me začel na veliko spraševati, ko se bo začela Rosandrita, moja urugvajska nadaljevanka!” Očka, če mi posodiš kreditno kartico, obljubim, da je ne bom uporabila. Globalna premlevanja Bepo in Šimen spet modrujeta. Prvi začne: “A si opazil, kako se je iznenada ohladilo? Iz poletja smo prestopili skoraj v zimo.” “Razumljivo samo po sebi. Ves ta stopljeni led na Arktiki in Antarktiki ... vse to mora nekam dati... To bi ti znal moj nekdanji profesor fizike bolje razložiti. Sicer ga ne bi razumel, bi pa dobil vsaj občutek, daje nekaj res na tem.” “Imam občutek, da manj kot mi kdo kaj razlaga, več vem. Kar pusti človeka tam, kjer je, sicer bom še verjel, da je zaradi segrevanja ozračja zdaj zrak bolj mrzel.” Težko domov “Kakšen izgovor imate pa letos, da ste prišli z dopusta teden dni prepozno?” zanima vodjo izmene, ko se njegov delavec končno prikaže v službi. “Naša turistična agencija je razglasila bankrot in smo se morali vrniti domov, kakor smo vedeli in znali, ker ni nihče prišel po nas.” “Kje pa ste letovali?” “V termah Topolšica kot običajno.” Najboljši na svetu in v okolici “Menda smo bili Slovenci v Pekingu na olimpijadi najboljši,” ugotavlja Pepi. “Saj nisi resen,” mu oponaša Fredi. “Seveda sem. Imamo namreč največ medalj na glavo prebivalca.” “Sedaj pa razumem Cerkev.” “Kakšno Cerkev? Zakaj?” “Ker hoče, da se Slovenci množimo. To je zato, ker smo tako dobri. Kdo bi si mislil, da se v Vatikanu tako zelo zanimajo za šport, da to vedo že od nekdaj.” Nelogičnost Nekateri poslanci nočejo v pokoj, ker potem ne bi imeli kaj početi. Kje je tu logika? TV ožemalnik Na katerikoli kanal slovenskih televizijskih programov človek danes preklopi, povsod sama politika ... Če samo pomislimo, da smo se žalili, ker so nam čez poletje vrteli samo ponovitve starih filmov in prastarih nadaljevank... Vedno, ko že mislimo, da ne more biti slabše, se že še nekako uredi, daje. Ne pozabi, da ima moja mama jutri rojstni dan. S Cvetke to koprive) KATERA OBLJUBA NEKAJ VELJA? SKROMNOST JE NEUGODNA ČEDNOST Tomaž Križnik, športni direktor Košarkarskega kluba Nazarje (levo): »Nee, saj ne bi bilo treba...« Blaž Kovačevič, predsednik Košarkarskega kluba Odžak: »E, ovi Slovenci stalno nešto glume. Da vratim onda ovo kući?« Tomaž: »Nee, saj ni treba...« GROZEČA NEVARNOST NA VIDIKU Ne vemo sicer, kakšne so bile prvotne namene tehničnega sodelavca na vaških igrah v Lazah, Aleša Boršnaka (v ozadju), ampak glede na to, da smo videli nadaljnje fotografije, vam lahko povemo, da so vsi preživeli, vključno s fotografinjo. Konec koncevje bila verjetno ona sokriva, daje tako šaljivo poziral, s tem da takrat še ni vedel, da za Cvetke in koprive. Janez Podobnik, okoljski minister (prvi z desne): »Župan Srečko, daj mi roko, da ne bova zapirala cest v Saša regiji, saj smo se vendarle dogovorili, da boste Velenjčani hitro dobili hitro cesto.« Srečko Meh, velenjski župan: »Dokler tega ne slišim od prvega Janeza v državi, ostajam pri napovedi. Zaprli bomo ceste, če nas boste na vladi še naprej nategovali!« SESTAVIL PEPS DIVJI KOZEL PAS PRI JAPONSKEM KIMONU MESTO V ALBANIJI, OB SKADRSKEM JEZERU KDOR SE VOZI S KOLESOM NEKDANJI FRANCOSKI DIRKAČ F-1- JEAN IVAN TAVČAR DOMOVINA (ZAST.) NIZEK GOZD, GAJ AFRIŠKA DRŽAVA NAUK ALI TEORUA O ANALIZI SLOVENSKA NOVINAR- IZVIRNI KRAK REKE MENAM ŽITNE LUSKINE, MEKINE, LUŠČINE AMERIŠKI IGRALEC (WILLIAMS) SREDSTVO ZA ZATIRANJE MRČESA KRAJ PRI ŽALCU NEKD. SOVJET. VARNOSTNI ORGAN SLAVKO IVANČIČ GIB, KIIZRAŽA ŽELJO, HOTENJE, NAMIGLJAJ GORA IN PRELAZ V FRAN. ALPAH ROBERT REDFORD BIBLIJSKA MARIJINA MATI ITALIJANSKI VOJAKI V I. SVET. VOJNI GL. SESTAVINA ŽIVALSKIH MAŠČOB SENCA, TEMNEJŠI DEL SONČEVIH PEG MESTO V NEMČIJI ISLANDSKI PESNIK (STURLUSON) VRHUNEC VROČINE VOH (ZAST.) NAJ LJUBŠA MOHAMEDOVA ŽENA KLIC, JAVEN POZIV ORIENTALS- KO BARVILO ZA LASE, HENA JAPONSKI PISATELJ- KATAI STAR GERMAN OSEBNA ZVEZA, VPLIVNA POZNANSTVA BOŽENA NEMCOVA POVRŠINSKA MERA VELIKA ZVER (SLABŠ.) SLOVENSKI OPERNI DIRIGENT- BORIS MAKEDONSKO MOŠKO IME GL. MESTO ŠVICARSKEGA KANTONA AARGAU mm Portal Savinjsko dolino MINI SLOVARČEK: ALEGAT- navedek, citat DIDITI- sredstvo za zatiranje mrčesa ATANAS- makedonsko moško ime TAJAMA- japonski pisatelj- Katai HANAU- mesto v Nemčiji ÄJRYOUT4® EKIPE AMERIŠKEGA NOGOMETA GOLD DIGGERS { KJE: nogometno igrišče na Rečici ob Savinji KDAJ: 20. september 2008, ob 14. uri INFO: 041/856-251 (Grega Podbregar) Vse, ki bi se radi preizkusili v ameriškem nogometu, ekipa Gold Diggers I vljudno vabi na svoj prvi preizkus oziroma "tryout". Tam boste lahko pobliže spoznali člane ekipe in ameriški nogomet. % S sabo imejte športno opremo, po možnosti tudi kopačke, za sproščeno S vzdušje pa bodo poskrbeli člani kluba. Vljudno vabljeni, ekipa GOLD DIGGERS 25 \___/ Napovednik dogodkov • Četrtek (18. september), ob 18.00. Mozirski trg Otvoritev obnovljenega trškega jedra______________ • Petek (19. september). Mozirski gaj Razstava buč v Mozirskem gaju (do 12. oktobra) • Petek (19. september), ob 19.00. Dom kulture Nazarje Regijska revija malih pevskih skupin______________ • Sobota (20. september), ob 8.00. Športna dvorana Nazarje 1. rokometni maraton______________________________ • Sreda (24. september), ob 17.00. Mozirski gaj 14. Ex tempore Mozirski gaj_______________________ ŽIVALI - PRODAM Prodam bikca simentalca, težkega okrog 120 kg; gsm 041/783-513. Prodam burske koziiče za nadaljnjo rejo ali za zakol; gsm 031 /560-066. Prodam teličko bbp, težko 130 kg; tel.584-16-53. Prodam bikca sivo-rjavega, starega 14 dni; tel. 583-22-03. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in telico za zakol ter bikca za nadaljno rejo (120 kg ali več); gsm 031 /533-745. Kupim teden dni starega bikca, mesni tip; gsm 031 /676-833. DRUGO-PRODAM Prodam suha bukova drva - metrska, klaftre; gsm 031/830-671. Prodam cepljena, suha bukova drva; gsm 051 /815-426. Prodam krompir za ozimnico, vrste sante; gsm 041 /783-489. Prodam peč, gorilec in cisterno za olje; gs, 041/714-202. Drva bukev, gaber, cepljena, metrska, suha - prodam; gsm 031 /585-735. Prodam deske za streho, debeline 20 mm; gsm 041/942-169. Prodam silažne bale; gsm 041/ 783-977. Prodam motorno kolo kawasaki ninja 6, letnik 2001, cena 3.700 eur; gsm 031/443-549. Prodam zimske gume sava eskimo 175x65x14 s platišči za R elio, 4 kom.; gsm 041/783-422. Prodam stroj za pečenje odojka in električno kolo - novo; gsm 041 / 727-861. Prodam 4-tonski vitel tajfun -možna menjava za 3-tonski vitel; gsm 041/966-397. DRUGO - KUPIM Kupim molzni stroj - prenosni, na kolesih - ugodno; gsm 041/216-481. Brzoprarilnik - alfo od 80 do 1201 -kupim po ugodni ceni; gsm 041/ 216-481. Kupim jedilni krompir desire - 100 kg; gsm 031 /706-078. VOZILA-PRODAM Prodam opel astro 1.7 dti, 5 vrat, klima, letnik 2002,160.000 km, 6.500 eur; gsm 041/387-171. Prodam WW sharan, 1.1998; gsm 031/698-055. NEPREMIČNINE - PRODAM Prodam stanovanje 78 m2, v Nazarjah; gsm 051 /640-058. OSEBNI STIKI Iščem vdovca, starega od 60 do 70 let, premožnega, iz Zg. Savinjske; gsm 070/211-512. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. MORDA STE ISKALI PRAV TO STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla. www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p„ tel. 03/584-51 -94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, izdelava namiznih plošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, okvirjanje slik, montaža itd. Izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33,3330 Mozirje. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. BREMIS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051/307-035 ali tel.: 839-56-50. IZKOPI Z MINI BAGROM Če potrebujete izkope z mini bagrom za kanalizacijo, vodovod, plinovod ali urejanje dvorišč.... pokličite na gsm 041/799-314. Mali gradbenik, Oto Artelj sip., Ljubija 122,3330 Mozirje. PRODAJA KOKOŠI nesnice - grahaste, rjave in črne ter bele piščance za zakol prodamo. Nakup 10 kom. - petelin brezplačno. Tel. 03/547-20-70, gsm 041/763-800. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje. JEJMO Z GLAVO - HUJŠAJMO ZDRAVO! Pričeli bomo izvajati program: Zdrava prehrana. Pridružite se nam! Info in prijave: 031/642-353 in iutro.mar@siol.net Marija Jurak Trogar, s.p., Radegunda 57,3330 Mozirje. IŠČEMO SODELAVCE za trženje ekskluzivnih proizvodov - prehrambena dopolnila. Delo redno ali honorarno. Ni prodaja od vrat do vrat. Stimulativno nagrajevanje; gsm 040/562-426. MIJA - Marinka Piskar s.p., Špitalič 2,1221 Motnik. MASAŽE, SOLARIJ, SAVNA Nudimo več vrst masaž, solarij in sprostitev v svetu savn. V Gornjem Gradu oddajamo lepo opremljen apartma; tel. 041/413-869 ali 838-11-33. Špeh d.o.o., Attemsov trg 22,3342 Gornji Grad. MORDA STE ISKALI PRAV TO WWW. Travnik (Turnovka) Travnik je eden od štirih vrhov smrekovškega pogorja. Visok je 1.637 m. Sam vrh domačini imenujejo Turnovka, z imenom Travnik pa naslavljajo planino, ki se razprostira po južnem, stranskem slemenu. Pravzaprav sta planini dve. Veliki in Mali Travnik. Na Velikem Travniku, imenovanem tudi Široka trata, je Planinsko društvo Ljubno ob Savinji zgradilo planinsko postojanko. Kočo na Travniku. Na vrhu Turnovke pa so postavili razgledni stolp, ki omogoča res čudovite razglede na vse strani. Od sosednjega Komna ( 1.684 m) loči Travnik sedlo Hlipovec, ki je bilo včasih pomemben furmanski prehod med našo dolino in Koroško. Travnik je priljubljen cilj planincev in izletnikov, v zadnjem času pa (žal) tudi gorskih kolesarjev. Je izredno lahko dostopen. Izjema je globok sneg pozimi, ko poti še niso pregažene. Do njega vodijo številne poti. Prva in vsaj zame najlepša, ker poteka skoraj ves čas po razglednih slemenih, gre iz samega Ljubnega ob Savinji mimo cerkve sv. Primoža, preko Oltarne peči in Zelenjaka, druga iz Ljubenskih Rastk skozi Žep in preko Robnikove planine. Tretja gre iz Rastk mimo partizanske bolnice Celje. Nikakor ne smemo pozabiti, da poteka preko Travnika slovenska planinska pot, po starem »transfer-zala«. Samemu vrhu se sicer izogne, a kdor ga na tej poti ne obišče, je naredil napako! Z avtomobilom se lahko prigoljufamo zelo visoko. Zlasti v glavni gobarski sezoni je cesta zatrpana s pločevino. Travnik obiskujejo številni (stalni) nabiralci gob, Zagledani v iskanje gob ali drugih sadežev mnogi od teh obiskovalcev spregledajo vse drugo, kar Travnik ponuja. Tako kot vse Smrekovško pogorje ga gradi andezit, vulkanska kamnina. Ta redko prihaja na površje, kjer pa se to zgodi, tvori prav zanimive oblike. Skale preraščajo številni mahovi, lišaji ali same alge. In ta prerast je nadvse barvita. Rastlinski svet je nekaj posebnega, veliko je kisloljubnih vrst rastlin, seveda so vsem najbolj znane (in ljube) borovnice in brusnice. Tu rastejo redke cvetlice, ki jih na karbonatni podlagi ne najdemo pogosto. Posebno žlahtno in tudi skrivnostno podobo krajini pa dajejo trave, ki se jeseni pobarvajo rumeno in rjavo. Ko jih obsije nizko večerno ali jutranje sonce, imamo občutek, da smo v skandinavskih resavah. Pod samim vrhom Turnovke pa je posebna naravna vrednota, visoko barje. Mnogi obiskovalci ga skoraj ne opazijo ali pa le toliko, V zadnjem desetletju vasi v nazorski občini ogrožajo vedno pogostejše poplave, številni plazovi in nanosi prodnatega materiala, ki ovirajo pretok vode ter zabijajo strugo hudourniških potokov. Eden izmed dejavnikov za hitro polnjenje strug je tudi neredno vzdrževanje in čiščenje grabnov, ki prihajajo s Črete. Ljudje so v struge med drugim odmetavali celo velike kose lesnega odpada, tudi celotne štore s koreninami, ki so se ob poplavah ob prvem mostičku zagozdili in ogroženim domačijam povzročali še dodatne težave. Očitno pa določenemu obiskovalcu Črnega grabna niso dovolj poplavne vode in obilica prodnatega materiala, ki sojih zadnja leta prebivalci okoliških vasi deležni več kot dovolj. Po novem jih bo poskušal poplaviti še s kupi smeti, ki jih je položil natančno pred odtočni jarek. Le še nekaj močnejših padavinje potrebnih, pa bo naključni občan deležen pravega zasmetenega presenečenja! Tatiana Golob borovnic in brusnic. Pri tem se mnogi ne ozirajo na omejitve in na pravila obnašanja v naravi. Spregledajo prometni znak, ki prepoveduje vožnjo proti Hlipovcu, veriga, ki naj bi zapirala cesto, je tako ali tako stalno pretrgana. ker se ustrašijo, da se bodo zmočili, če zagazijo v »močvirje«. Barje Turnovka je zaradi številnih dejavnikov močno ogroženo in mu bo treba v prihodnje posvečati posebno skrb. Marijan Denša Niku Podbregarju za 1. rojstni dan Želimo ti veliko zdravja ter še več otroških vragolij. Kovačevi iz Home Dva 'prstka' sta že mimo in veliko jih bo še sledilo. Mi pa vsi ti, Romi, želimo, da bi se ti v prihodnje še dobro godilo. Vsi tvoji najljubši Celje - skladišče D-Per 7/2008 5000022014,38 SrA^OVANJSK! KREDITI ZDAJ TU 01 S VKSNo NOMINALNO obrestno mero Za KOMITENTE BANKE CELJE ODPLAČILNA DOBA DO 20 LET! ) banka celje Pri fiksni nominalni obrestni meri mesečna obveznost celotno odplačilno dobo ostane nespremenjena! COBISS o OC POSLOVNO-KOMERCIALNA ŠOLA CELJE VIŠJA STROKOVNA ŠOLA vpisuje v višješolski študijski program izrednega študija EKONOMIST moduli: turizem komerciala računovodstvo Možnost študija v Celju, Rogaški Slatini in Mozirju. • 03 428 54 50 • pks-visja.ce@guest.arnes.si • www.pksola.com/visja/visja.htm • tl PVC ALU MODRA ŠTEVILKA 080 10 27 ) WWW.SIUICI. Celje,info@simer.si PE Ljubljana, simer.lj@simer.si PE Koper, simer.kp@simer.si jša okna in vrata na svetu! n m r m