*?40 RadovijJc* h"' GLASILO OBČINE LUKOVICA December 2002, letnik 4, številka 11 Sto let Mlekarske zadruge na Prcvojah Zgledujmo se po naših prednikih VŠentvidu je bila v soboto, 9. novembra, ob 19. uri, slavnostna prireditev ob stoti obletnici ustanovitve Mlekarske zadruge Prevoje. Ustanovljena je bila 9. decembra 1902 na pobudo Nikolaja Mažurana, ki je postal tudi prvi načelnik Mlekarske zadruge Prevoje. Že v prvih šestnajstih mesecih delovanja je Mlekarska zadruga Prevoje poplačala 17000 kron dolga in poleg tega ustvarila še 600 kron dobička. Zaradi dobrega zgleda slovenskim kmetom je Mlekarska zadruga Prevoje prejela 800 kron državne pomoči za graditev mlekarne in sirarne. Leta 1911 je dobrotnik in pobudnik Mlekarske zadruge Prevoje Alojzij Skofic v svoji oporoki zapustil prostor za delovanje zadruge, del zemljišča pa je zapustil za namene krajevne šole. Oh prelomu stoletja je bilo zadružno združevanje zelo napredno in pomembno dejanje Slovencev v borbi za narod' nostni obstoj. Pred drugo svetovno vojno pa vse do leta 1945 po vojni je bil predsednik Mlekarske zadruge Valentin Bevc iz Imovice, ga je povojna komunistična oblast zaprla za tri mesece, ker se je zavzemal za pridobit ve in vrednote Mlekarske zadruge Prevoje. Uvodno skladbo na prireditvi je zaigral tamburaški orkester iz Vrhpolja pri Moravčah. Nato je župan občine Lukovica Matej Kotnik pozdravil generalnega sekretarja pri Ministrstvu za KOP Janeza Pevca, predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Antona Vriska, zadružnike Mlekarske Zadruge Prevoje, svetnike občinskega sveta Občine Lukovica, krajane iz KS Prevoje ter vse prisotne. Povedal je, kako velik je bil napredek združevanja zadružnikov za kraj in za vsakega posameznika v tistem času. "Zato je bil napredek temelj njihovega uspeha. Prihaja Evropa in z njo vse bojazni in pričakovanja. Med nami pa ne vidi nič drugega kot to, kar so videli tudi oni pred stoletjem v času, ko je raj obljubljala Amerika in so naši predniki iskali kruha. Čeprav je potrebno iskati vse mogoče možnosti pri razvoju, bomo uspeli, če se bomo znali upreti na svoje moči in svoje zmage. Nadaljevanje na 5. strani Zveza kulturnih orgaoiza Domžale 1230 Domžale V teh zadnjih dnevih iztekajočega se leta mineva 12 let, odkar je enotna volja slovenskega naroda s plebiscitom izoblikovala našo pno samostojno državo. Redko je v zgodovini izpričana takšna enotnost, kot je bila 26. decembra 1990. S preureditvijo družbene in državne oblasti je tudi naša občina znova dobila ujrravno in politično samostojnost, kakršno je nekoč že imela. Zaživel je naš čut za ureditev in utrditev naše skujmosti, ki ima v letih svojega obstoja nešteto dokazov za uspešno in demokratično delovanje. Lahko smo ponosni na dosežke in prehojeno pot. Ne bodo nas uspavali. Ob zadnjih volitvah je v življenje občine zavel nov veter. Skupaj s člani občinskega sneta Vam zagotavljamo, da bomo tudi v prihodnje začeto delo nadgrajevali in da bomo zastavili vse svoje znanje, voljo in moči za uresničitev zastavljenih ciljev. Hvaležen ta vaše zaujtanje in prepričan v vašo podporo vam iskreno voščim doživet božič in vesele novoletne praznike ter vam čestitam ob dnevu samostojnosti. V novem letu 2003 pa zdim vsem občanom same dobre dneve v osebnem in poklicnem Življenju. Matej Kotnik, župan Občine Lukovica MIKLAVŽU PRISKOČIL NA POMOČ ROTARY CLUB IZ DOMŽAL. 2. decembra je Miklavž v Kulturnem domu v Lukovici obdaroval otroke iz rejniških družin. Več na 6. strani IZ VSEBINE Čistilna naprava v Lukovici 9 Avtocesta napreduje 11 Gost meseca: Andrej Svete 14-15 Čebelarstvo Cirer 17 Slava Podlimbarskemu 20-21 Pisma bralcev 31-32 Križanka 35 Spoštovani bralci! Ob kuncu leta, pred božičem in novim letom je Čas za lepe želje in se lepša pričakovanja, ki so rudi v našem glasilu vsebinsko bogata in številna. To nas navdaja, da si naredimo božič kar vsak dan. Med prazniki si bomo odpočili, se umirili in notranje prečistili, preden bomo pogumno stopili V novo leto. Decembra se spominjamo dneva slovenske samostojnosti, zato naše uredništvo ob tej slovesnosti želi vsem občanom lepo praznovanje. In če se ozremo nazaj, je čas oh tolikih dogodkih v letošnjem letu tako hitro minil, da so posamezni dogodki preprosto šli mimo mnogih. Nič čudnega, saj v današnjem "turbulentnem" času ne zmoremo vsega doživeti. Komaj dobro so se polegle volitve, že pričakujemo, da nam bo uspelo začrtano delo, ki ho tudi po novem letu pestro in bogato, kot je bilo doslej. Naši cilji pa naj obrodijo dobre sadove. Kot vedno si občani očitno znamo polepšati praznični mesec december. Med otroke sta veliko veselja prinesla prav Miklavž in potem še Božiček. V otrocih vidimo spoštovanje življenja, ljubezni in ustvarjalnosti. Z vzgledom in vzgojo jim podarimo lahko veliko lepega. Praznovali smo zopet pomembne zgodovinske in kulturne mejnike -Stoletnico Mlekarske zadruge na Prevojah in stopetdesetletnico Frana Maslja Podlimbarskega. Kako izvirno in bogato znajo naši občani pripraviti tako pomembne slovesnosti, bomo lahko prebrali prav v tej številki. Seveda se ne moremo izogniti rudi bolj resnim temam, kot je na primer nov Zakon o delovnih razmerjih, ki bo pričel veljati s prvim dnem prihodnjega leta in prinaša kar nekaj sprememb. Marsikdo ne bere Uradnega lisra, pa bo imel lepo priložnost poglobiti se vanj v teh mrzlih dneh. Se vedno nas pestijo problemi okrog gradnje avtoceste, ki jih zadnje čase vse bolj občutijo občani ob še nedograjeni avtocesti. Upam in želim jim, da hi bili pri pogajanjih z I)ARS-om kar najholj uspešni! Zadnje čase prihajajo v uredništvo na srečo redki članki z grenko vsebino. Marsikdo morda želi konkretne probleme razkriti v javnosti na neokusen način. Razmislimo, ali je to res prava rešitev ali samo zadoščenje osehe, ki želi članek objaviti. Načelo, ki se ga v uredniškem odboru držimo, je v skladu s pravili Kodeksa slovenskih novinarjev, zato velja, tla hudo žaljivih člankov ne bomo objavljali, saj z njimi razpihujemo nestrpnost Veliko problemov se da reširi na miroljuben način. Zaradi preobsežnega gradiva v rej številki smo morali nekatere članke izločiri in jih bomo objavili januarja prihodnje lero. 44 Marta Lavrič, glavna in odgovorna urednica Županov nagovor Računam na vas! Običaj mnogih občinskih glasil je, da župan v vsaki številki napiše nekaj vrstic o tekočem dogajanju v občini in zapiše tudi nekaj besed, ki jih želi povedati občanom. Tako so prosili tudi mene, naj poskusim v vsako številko kaj napisati, kar bi se spodobilo, da luko-viški občani izvedo. 27. novembra 2002 smo pričeli z delom novi občinski sver in jaz, novi župan. Poslovila sta se stati župan in stari svet. V naši občini so opravili mnogo dela in zato zaslužijo pohvalo in našo hvaležnost. Povedati pa je treba, da Občina ni zadolžena, je pa predohremenjena za približno 70.000.000 SIT. To pomeni, da so opravili dela v letošnjem letu, ki pa jih bo potrebno plačati v prihodnjem. Prav je, da povem, da so to investicije na vrtcu, kjer gradijo dodatne kapacitete v vrednosti 22.000.000 SIT, za Kulturni dom Antona Martina Slomška v Šentvidu zapadejo v plačilo računi po novem letu za približno 10.000.000 SIT. Na gradu Brdo so se prekoračila dela za 14.000.000 SIT Zdravstvenemu domu v Lukovici dolgujemo 3.000.000 SIT. Dve krajevni skupnosti sta se odrekli skupaj 14.000.000 SIT, ki so šli za nakup Pungartnikove hiše v mesecu oktobru. Denar gre po sklepu starega sveta še lukoviškim gasilcem, plačati pa je treba še takse za obremenjevanje okolja v višini 6.400.000 SIT. Vse to ho v veČini bremenilo že prihodnji proračun, vendar ne izgubljam upanja, da v leru 2003 ne bi nadaljevali z deli na vseh viralnih področjih občine, saj že trkamo na različna vrata, da bi našli poti za nadaljevanje del in investicij. V duhu resnice je treba povedati, da je pisanje slovenskih časnikov resnično in da si je bivši župan res izplačal plačo za štiri leta nazaj. Mislim, da si jo je zaslužil in mu tega ne gre oporekati, niti ni zanimivo, za kaj bo ta denar porabil, ro je njegova stvar. Jaz ga spoštujem zaradi tega, kar je narejenega v tej občini, moralno smo pa vsi izvoljeni odgovorni vam, spoštovani volivci, katerim smo dolžni naliti čistega vina in skrheti za resnico. Začel sem s službo na Občini in večino časa porabim za pregled raznih papirjev in dokumentov o delih, ki še potekajo, in o dogovorjenih obveznostih. S premišljenimi koraki se lotevam vsake novosti in spremembe ter polagam veliko zaupanje v občinsko upravo, ki dela trenutno v težkih pogojih. Tudi zase upam, da čimprej pridem do "županove pisarne", da bom lahko normalno delal, kot si želim. Občinski svel in župana čakajo postavitve novih ljudi v odbore občinskega sveta, kjer ostanejo obstoječi odbori z vsebinskimi spremembami, na novo pa bomo ustanovili, in tu upam na podporo sveta, Odbor za razvojne programe, ki ho pripravljal in izvajal razvojne programe občine, vključeval pa se bo rudi v regijske in mednarodne, predvsem evropske programe (PIIARE; SA-PARD...). Vsa ta delovna telesa bo občinski svet na novo ustanovil S sklepom na seji 17. decembra 2002, v januarju 2003 pa bo na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenoval še člane - odbornike, take, ki bodo čimprej lahko začeli z rednim delom in pripravo proračuna, ki je vitalnega pomena za razvoj občine. Po novem letu bo občinski svet imenoval tudi nova podžupana, ki ju imam možnost predlagati: po z;i'"/i/ i morata hiti iz vrst svetnikov in bosta županu v pomoč pri delu na posameznih področjih. Dela na Občini v rem trenutku ne zmanjka in upam na dobro sodelovanje vseh. Vem, da računate name, spoštovane občanke in občani, a povem vam, tudi jaz računam na vas, ta kraj vas potrebuje. A Matej Kotnik, Jupati ()bčine Lukovica %eli(tuy Vam vesele božične v Novem letu jt sreče in uspehi 7^IL - /© banka domžale Banka za vas Rokounjač aktualno Sto let Mlekarske zadruge na Prevojah - nadaljevanje s 1. strani Zgledujmo se po naših prednikih Kmetijstvo v naši občini za prihodnost glede na naravne danosti in možnosti obdelave površin in kmetijskih gospodarstev ne kaže lepe podobe. Skrb je upravičena, če hočemo ohraniti kulturno krajino, obdelana polja in za ta kraj pomembno gospodarsko panogo. Zato vidim možnosti v sodelovanju različnih institucij, ki skrbijo za kmetijski razvoj, in lokalnih skupnosti za odpiranje dopolnilnih dejavnosti ter odpiranje drugih možnosti v kmetijstvu. Politiki Mlekarske zadruge Prevoje želim, da bi postala mejnik, ko bomo iz te bogate dediščine in materialnih dobrin, ki ste jih člani, predvsem pa z vsem spoštovanjem prizadevni Alojz I lomar, pridobili z nacionalizacijo in začeli s širokim soglasjem in obilo modrosti, temu, nam vsem ljubemu kraju, dajati novo podobo, Nikoli pa ne smemo pozabiti volje in želja tistih naših prednikov, ki so nam želeli razširiti obzorje z znanjem in nam dati boljši dan, ki ga po njihovi zaslugi živimo. Ob slovesnem jubileju vam, člani mlekarske zadruge, iskreno čestitam za prejeto občinsko priznanje Občine Lukovica, ki ste ga prejeli septembra ob občinskem prazniku. Dragi zadružniki, še na trinoga leta in Bog vas živi." Mešani pevski zbor Šentviški zvon nam je zapel dve pesmi, nato pa je na oder prišel najzaslužnejši in najstarejši član Mlekarske zadruge Prevoje Alojz 1 lomar, ki je pozdravil vse udeležence proslave ob 100. obletnici ustanovitve Mlekarske zadruge Prevoje. "Spoštovane dame in gospodje, spoštovani gosti in pravni nasledniki Mlekarske zadruge Prevoje. Ker marsikomu ni poznana zgodovina Mlekarske zadruge Prevoje, vam jo bom rta kratko orisal. Ob ustanovitvi Mlekarske zadruge Prevoje so bili težki časi. Toda neustavljiva želja po napredku in želja, da bi se otresli zaostalosti, je može iz občine Prevoje in okoliških krajev gnala, da so ustanovili Mlekarsko zadrugo Prevoje 25. oktobra 1902. Med člani so izbrali osemčlansko predstoj-ništvo, v katerem so bili: Nikolaj Mazuran in Jože Rak iz Prevoj, Anton Osolin in Lorenz Rak iz St. Vida (Šentvid), Tomaž Justin iz Vrbe, Franc Capuder iz Prapreč, Anton Primožič iz Prevalje ter Tomaž Iglic iz Rafolč. Zadruga je bila rako prvič vpisana v sodni register 9. decembra 1902. Zadružniki so v začetku iz odkupljenega mleka proizvajali čajno maslo, ki so ga v času Avsrro-Ogrske dostavljali rudi v Trsr. Pred drugo svetovno vojno se je število članov povečalo in s tem se je povečal rudi odkup mleka na 1200 litrov dnevno. Mlekarji so se radi pohvalili, da so mleko in smetano dostavljali tudi v ljubljanske bolnice, tlom počitka in manjše mlekarne po mestu. Mlekarska zadruga je na podlagi odločbe Okrajnega ljudskega odbora v Kamniku s 1. septembrom 1948 prenehala in prešla v likvidacijo, kar je bilo razvidno tudi v registru Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani." Alojz I lomar je predlagal, da predstavniki zadruge položijo venec na grob dobrotniku in svetovljanu Alojziju Škoficu (po njegovem imenu se na njegov1 rojstni dan in god praznuje tudi praznik KS Prevoje) na šentviškem pokopališču v znak spomina in hvaležnosti do njegove volje in dobrote. Za konec je dodal še misel: Ljudje so se preživljali s tistim, kar jim je zemlja dala, ki je bila prepojena z znojem; takratne kravice niso jedle silaže, temveč le seno, zato so ljudje v zadružništvu iskali pomoč in podporo." Zahvalil se je tudi bivšemu ministru za KOP Cirilu Smrkolju za njegov trud pri vračilu Mlekarske zadruge Prevoje. Nastopil je MPZ Šentviški zvon tet zapel dve pesmi. Na oder je za njim stopil slavnostni govornik Peter Vrisk. Najprej je vse pozdravil v imenu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije kakor rudi v imenu Zadružne zveze Slovenije. Pričel je: "Pozdravljam Alojza Homarja, spoštovane zadružnike, sekretarja na mi-nistrstvu za ZKOP Janeza Pevca, župana občine Lukovica Mateja Kotnika, krajane in vse občane. Lep kulturni dom imate tukaj in še posebej sem vesel, da vidim, da ste ga poimenovali po škofu Antonu Martinu Slomšku. Nikjer v Sloveniji še nisem videl, da bi kak kulturni tlom poimenovali po tem velikem Slovencu, ki je bil dolga desetletja popolnoma zamolčan v slovenski zgodovini in to mi daje dosti vedeti 0 vašem kraju. Letos mineva 1 JO let, odkar se je pričelo zadružništvo na Slovenskem. Tako kot se je zadružništvo pričelo razvijati v Evropi, tako se je začelo razvijati tudi na Slovenskem. Zdi se mi, da smo nekako v podobnem času. Takrat je bil slovenski prostor preplavljen s tujim kapitalom. Seveda so bili ti bogati tujci lastniki velikega dela površin zemlje. Tudi obrtniki so bili večinoma drugih nacionalnosti, zato so bili naši predniki v precej podrejeni vlogi. In takrat se je porodila ta zadružna Alojz Homar, najstarejši član Mlekarske zadruge Prevoje, govori zbranim o zgodovine zadruge. Člani Mlekarske zadruge Prevoje so položili šopek na grob Alojza Skofica. Franc Lebar je pokazal, kje so pred desetletji kuhali mleko. misel, torej, da je več malih kmetov stopilo skupaj in ustanovilo zadrugo. Le rako so se lahko uprli tuji nadvladi. Pa vendar so tujci mislili, kaj bodo ti mali nebogljeni kmetje in obrtniki sploh lahko storili, saj ne morejo nič. Vendar pa vidimo, da se je potem zadružništvo pričelo razvijati. Po prvi svetovni vojni ugotavljamo, da je bilo od 20 do 30 % celotnega premoženja v tem slovenskem prostoru v lasti zadrug. Tudi drugje po Evropi so še dandanes raznovrsrna zadružništva, brez katerih mali obrtniki in kmetje ne bi preživeli. V zadrugah ne gre za to, da hi ustvarjali neke visoke dobičke, ki si jih potem posamezniki kopičijo, temveč za to, da skupaj ustvarjamo boljšo prihodnost in da tako pomagamo sebi in svojemu bližnjemu, da skupaj preživimo vsi. Vprašanje je, koliko se dandanes tega sploh zavedamo. Tudi zdaj, ko vstopamo v Evropsko zvezo, obstaja bojazen, da nas ho preplavil tuj kapital. Pri pogajanjih v EU opažamo, da je pomanjkanje moralnih 6 AKTUALNO Rokounjač vrednot in nacionalnega interesa. Zato nakup zemlje tujcem postavljajo v obroben problem, prav ta vrednota pa nam bi morala pomeniti nekaj več. Naši predniki so se tega znali zavedat i. I )anes pa nas skrbi, kako bomo živeli čez 20 let. Zaradi tega smo pripravljeni včasih zatajiti svojo moralno in nacionalno identiteto. Trdim, da so naše kmetijske zadruge znale ohranjati tO nacionalno identiteto. Začetki zadružništva v 19. stoletju sovpadajo z narodnim ozaveščanjem. Takrat, dobro veste, so bili tabori v Žalcu, Ljutomeru itn., ki so se potem širili po celotni Sloveniji. In ravno zadruge so bile tiste, ki so pomagale pri ozaveščanju Slovencev. Kakor zdaj kaže, se nekateri slovenski lastniki, takoj, ko se pokaže možnost, prodajo svoje premoženje. Rojim se, da homo v nekaj letih samo še kmetje zadružniki tisti, ki bomo branili ta temeljni nacionalni intetes. Kljub temu mnogi pravijo, da je problem kmetijstva in zadružništva, ki predstavlja le 3do4% bruto domačega proizvoda. Moram vas opozoriti, da smo ri kmerje zadružniki lastniki od 80 do 90 % vse zemlje. Ob tem, kar se danes dogaja, mislim, da smo na prelahek način dobili slovensko državo, kar pa drugim bolj številčnim narodom ni bilo dano. Ne zapravimo te velike danosti, za katero so hrepeneli mnogi rodovi. Predvsem pa smo za to sami zaslužni in okoliščine, ki so takrat hile V svetu. Ali je res golob na strehi tisto, kar nam je bilo ponujeno. Ce prebiramo gradivo škofa Antona Martina Slomška, vidimo, koliko je dal na nacionalno zavest, saj je vzgajal otroke in jim polagal vrednote, kaj pomeni slovenski jezik, zemlja in z njo nacionalna zavest. Ne moremo se zapirati svetu, vendar se moramo zavedati, da smo gospodarji na svoji zemlji, česar bi se morala zavedati tudi država pri odločitvah o nacionalnem interesu. Zadruge so in bodo obstale kljub menjavi različnih oblasti in oblastnikov na našem ozemlju. Zato pravim: vse novo ni zanič, vse staro pa tudi ne. Zato noben kmet ni zamenjal vsega naenkrat na svoji kmetiji. Računamo, da bo v prihodnjih letih delovalo od 20 do 30 močnih kmetijskih zadrug na ozemlju Slovenije, ki se bodo zoperstavile močni konkurenci z zahoda in severa. Sedanji predsednik Mlekarske zadruge Prevoje Jože Primožič se je iskreno zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri vračanju premoženja Mlekarske zadruge Prevoje in sicer bivšemu županu Občine Lukovica Anastaziju Zivku Burja, Občini Lukovica in njeni upravi, Cirilu Smrkolju, Petru Vrisku, g. Simončiču; Zadružni zvezi Slovenije, Nacetu Buzetu, Bogdanu Stepicu, odvetniku Daretu Avseniku, Janezu Pevcu, Tomažu Močniku (pospeševalna služba), UE Domžale, KS Prevoje in njeni predsednici Marti Keržan, brez karere rudi te prireditve ne hi bilo, tam- buraškemu ansamblu iz Vrhpolja, MP/. Šentviški zvon, moderatorju programa Viru Komiku, Kmečkim ženam Prevoje ter vsem navzočim. Z bodočim vodstvom KS Prevoje in novim županom pa si želimo dobrega sodelovanja. Nato je predsednica KS Prevoje Marta Keržan podelila priznanja (odbornikom) svetu Mlekarske zadruge Prevoje. Prejemniki priznanj so: Jože Primožič, Alojz Iloinar, Marjan Kotnik, Franc Slrmšek, Mavricij Kveder in Janez Komik. Tamburaši so zaigrali še venček lepili pesmi, saj so jih bučni aplavzi vnovič pozivali, da zaigrajo še enkrat. Na koncu nam je aktiv kmečkih žena iz Prevoj pripravil pristne domaČe dobrote, ob katerih nam je dobro tlel tudi kozarček rujnega. Veliko dela še čaka Mlekarsko zadrugo Prevoje. Sedanji zadružniki so naredili velik korak za bodoče rodove, ki bodo delali na zdravih temeljih in upam, da bodo z zadružnim premoženjem tudi gospodarno in modro ravnali. Zakoni in predpisi o mlekarstvu so zelo strogi, zato ima že večina kmetov svoje mlekarne. V Mlekarski zadrugi Prevoje sedaj oddaja mleko le peščica vztrajnih kmetov. Potrebno hi se bilo zgledovati po naših prednikih in začeti izdelovati lastne iztlelke in tržiri s svojo znamko "Rokovnjaški sir, pridelan v Mlekarski zadrugi Prevoje"! ? A in joto Danilo Kastelic Miklavžu priskočil na pomoč Rotarv Cluh iz Domžal V napetem pričakovanju daril Miklavž je prišel, so na ves glas zavpili otroci. 2. decembra je prišel Miklavž v Kulturni dom v Lukovici obdarit svoje pridne otroke, ki nimajo staršev ali jih starši ne morejo vzdrževati zaradi svoje nebogljenosti in nezmožnosti prilagajanja družbi, v kateri živimo. Ti otroci živijo pri rejnikih, ki jim nudijo topel dom, prijaznost in družinsko ljubezen. Rejniki vedo, da ne morejo nadomestiti staršev, vendar se trudijo skupaj s Centrom za socialno delo Domžale, ki pokriva prostor občin Domžale, Moravče, Mengeš, Lukovica in Trzin, da jim omogočijo tudi malo otroških sanj, ki smo jih odrasli že doživeli in se jih radi spominjamo. Tudi letos so v sodelovanju Centra za socialno delo m Rotarv (duba organizirali obdarovanje rejencev. Rotarv Cluh je zbral daril za 150 otrok starih od 1 do 14 let. Običajno rejnina ne zadošča za pokritje najnujnejših stroškov za te otroke, zato si rejniki le stežka privoščijo obdarovanja. Veseli in pridni otroci zato pričakujejo obdaritev Miklavža kakor tudi nji- hovi vrstniki, ki imajo starše, ki tak strošek zmorejo. Ta otroška pričakovanja in sanje pa je omogočil Rotarv (duh Domžale, zato mu gre izredna zahvala kakor rudi predsedniku kluba dr. Janezu Svoljšku. Rotarvjanci kakor tudi vodstveni delavci Centra za socialno delo iz Domžal so si prireditev tudi ogledali. Z veliko napetostjo in v pričakovanju srečanja z Miklavžem se je v nabito polni dvorani pričela igrica. Dva otroka, ki se nisra hotela učiti v šoli, pišeta Miklavžu, kaj si želita, vendar po nerodnosti pride pismo v roke parkeljnov. Meti samo igrico se je majhna punčka pridružila plesu s parkeljni. Tudi parkeljni niso več tisto, kot so včasih bili, zato mislim, da rudi namen danes ni isri. Samo mislimo si lahko s čim so parkeljni obdarili poredne otroke. Tisrim bolj pridnim pa so pomagali angelčki, ki so obkrožali Miklavža, ki je obdaril vse otroke, saj otrok ni delil na manj ali bolj pridne. Prijeten Miklavžev večer si bodo zapomnili otroci morda za vse življenje. Nauk Miklavža ho zato vedno živ pri otrocih, saj so otroci rako nebogljeni in pošteni v dušah, samo okolje jih ISCG DOMŽALE A V T O^Š O L A. LONČAR d.o.o. Cesta talcev 10, 1230 Domžale 01/721-10-82 GSM: 041/785-735 Z* CPP 20. 1. ob 1 8. uri Tečaj za traktoriste 27. 1. ob 1 7. uri ^t^ct«» ca euxcAe*r^ ć&tccf deli in zato bi motala bolj poskrbeti naša država, saj v Ustavi RS piše, tla je Slovenija socialna država, kar pomeni, da bi morali imeti zagotovljene pogoje preživetja vsi otroci in starši. 46 Danih) Kaštelu Vseslovensko združenje vlagateljev Referendum bo 19. januarja Na Miklavžev dan, 6. decembra 2002, ob 14.30 smo člani Vseslovenskega združenja vlagateljev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje prinesli v Državni zbor Republike Slovenije 62.000 overjenih podpisov podpore za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o noveli zakona o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje za vse, ki so prekomerno vlagali od leta 1974. Predsednik Vseslovenskega združenja Darko Ftas je v navzočnosti članov združenja predal predsedniku Državnega zbora Republike Slovenije Borutu Pahorju 62000 overjenih podpisov in pred leni dejal: "Spoštovani predsednik DZ RS Borut Pahor, danes vas obveščam in vam dajem na znanje, da vlagam v skladu z referendumom in ljudski iniciativi zahtevo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma v zvezi z predlogom zakona o spremembah zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Naša zahteva je oblikovana skladno z zakonom in je podprta z ustreznim številom podpisov volivk in volivcev, oziroma prilagamo k zahtevi tudi preko 62.000 obrazcev podpore in obenem vas želim obvestiti, da je bilo tlo danes zbranih že preko 72.000 podpor tej naši zahtevi. Izjavljam, da nam je v združenju na nek način žal, da je vendarle moralo priti do tega referenduma. Združenje se je vseskozi trudilo biti konstruktiven partner in seveda upalo, tla bosta DZ m vlada zmogli veliko moralne odgovornosti in politične modrosti in tla bomo uspeli to vprašanje rešiti kompromisno v normalnih postopkih. Vendar na žalost nam to skupaj ni uspelo, iatO smo seveda pritisnjeni ob zitl in prisiljeni uporabiti nuli to skrajno sredstvo, kot je referendum, tla damo ljudem možnost, tla sesalni izjasnijo in soodločajo o načinu ureditve tega vprašanja. Od DZ in vas kot predsednika pričakujemo, da boste ob predpostavki, tla je naša zahteva ustrezno oblikovana, predlagali D/, da razpiše zakonodajni referendum. Glede na dejansko stanje in dejstvo, da je že razpisan referendum za Slovenska železnice 19. januarja, je stališče našega združenja, tla je potrebno smotrno ravnati z javnimi sretlstvi in zato preti-lagamo, da bi bil referendum na isri dan, kajti le tako bi se izognili nepotrebnim dvojnim stroškom. Zaradi izkušenj z ravnanjem in odnosom DZ do tega vprašanja pričakujemo v skladu z ustavo in zakonom o referendumu in ljudski iniciarivi, da bo DZ, oziroma da bodo poslanci v primeru, tla bo to referendumsko vprašanje podprto, upoštevali voljo ljudi in tla bodo ustrezno popravili sedaj veljavni zakon o vračanju vlaganj tako, tla bodo dejansko prišli tlo povračila prekomernih sredstev tisti ljudje, ki so vlagali več kol ostali." Predsednik DZ Borut Pahor je izrazil dobrodošlico D/, predstavnikom Vseslovenskega združenja. "Zbrali ste veliko podpisov, tla uveljavite ustavno pravico. Kot veste, bom sedaj zahteval, tla kar ste danes prinesli skupaj s podpisi, moram predati zakonodajni pravni službi DZ. Službe DZ bodo skupaj : vami v ponedeljek, 9. decembra, preverile in preštele vaše obrazce. V kolikor bo zakonodajno pravna služba DZ ocenila, tla je vse skladno s postopkom in bo ugotovljeno, da je zbrano zadostno število podpisov, se bo postopek lahko nadaljeval. IV mora z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi razpisati referendum najkasneje v roku 30 dni od dne, ko ste to zahtevo vložili, to je do 5. januarja leta 2003. Po vsej verjetnosti bo 1 )Z lo opravil na izredni seji I I. oziroma I 2. decembra. Vodje poslanskih skupin bom že v ponedeljek uradno obvestil o vaši vloženi pobudi. Glede na to, da je DZ že razpisal predhodni zakonodajni referendum o predlogu zakona o preoblikovanju in privatizaciji Slovenskih železnic za 19. januar, bom predlagal, da se vaš Predstavniki Vseslovenskega združenja v Državnem zboru jnedali 62.000 podpisov podpore zakonodajnemu referendum« za vraSio vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. predlog za referendum ravno tako razpiše 19. januarja 2003." Predsednik združenja Darko Fras je naro simbolično izročil Borutu Pahorju en odstotek zbranih podpisov, ki so bili praznično zaviti. Borut Pahor je darilo sprejel in ga povprašal, kolikšno vrednost ima, ker ga moram vpisati v inventar, če presega pet evrov. Darko Fras mu je dejal, da ina holj simbolično vrednost, vredna pa je nekaj milijard slovenskih rolarjev. Nato je Borut Pahor dobil še eno podobno darilo, katerega pa je predal poslanskemu kolegu Francu Pukšiču. Slednji mu je odgovoril:"('e bi seveda moja beseda veljala v DZ in velikem delu poslancev opozicije, potem danes tega darila ne bi bilo potrebno sprejemali ne nam ne vam. Potrebno bi bilo prisluhniti vsem ljudem, ki so dejansko prekomerno vlagali V večini na podeželju in na demografsko ogroženih področjih, potem ta referendum ne bi bil potreben." Oh tej priliki bi se rad zahvalil vsem občanom iz občin Domžale, Lukovica Moravče, Mengeš, Trzin, Kamnik in Komenda za izkazano zaupanje in podporo s podpisi za referendumsko vprašanje o prekomernem vlaganju v javno telekomunikacijsko omrežje. Posebej pa se zahvaljujem še vsem županom podjetniške regije za izkazano sodelovanje. Vsem skupaj čestitam ob dnevu samostojnosti Slovenije. Želim vam prijetne božične praznike ter srečno novo leto 2003 in nasvidenje na referendumu 19. januarja. /'Danilo Kastelic, vseslovensko združenje vlagateljev do \mžalah H4, /225 LUKOVICA, SLOVENIJA TL'li;fon..++.iH6(I)72 J5007, fax.:++.iH(>( 1)7235 750 c mati.: toko9 siol. uci. Http://wuw. toko-Htw,si loOrliDOi OBRTNA, GRADBENA IN TRGOVSKA ZADRUGA ZOR& DOMŽALE ,0, Prešernova 33, 1234 Mengeš, tel.: 724-73-10, fax: 723-72-26, el. pošta: infoC^zora.si, spletna stran: www.zora.si PRIPOROČAMO SE S: • STREŠNO KRITINO • KROVSKO KLEPARSKIMI IZDELKI • PLOČEVINAMI • IZOLACIJSKIMI MATERIALI • PLASTIČNIMI GRANULATI Vsem poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za izkazano zaupanje. Še naprej se priporočamo in vam želimo vesele praznike ter srečno 2003! GRADBENO STANOVANJSKO PODJETJE GRASATO d o o ULICA MATIJE TOMCA 4, 1230 DOMŽALE VSEM UPORABNIKOM NAŠIH STORITEV ŽELIMO VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO Čistilna naprava v Lukovici Delovati bo začela spomladi prihodnje leto Vobčini Lukovica se že nekaj let v okviru komunalne problematike ukvarjajo z reševanjem kanalizacije skozi območje občine. Prispevek občine je bil v preteklosti zelo pozitiven, saj so poleg nujnih, življenjsko pomembnih vprašanj, da bi vsi pili zdravo vodo, dobro rešili tudi mnoge druge, morda malo manj nujne, toda vse bolj pomembne v današnjem ekološkem sistemu. K temu nas je prisilil razvoj, ki vnaša v vsakdanje življenje uporabo kemikalij, saj bi brez njih danes težko živeli. Cilj celotnega projekta je, da bi varno in naravi prijazno uredili tekalne odplake, o čemer sem povprašala Tomaža Cerarja - svetovalca za komunalno problematiko ter okolje in prostor, ki se s tem področjem ukvarja že več let in ga tudi dobro pozna. Poleg tega Tomaž pravi, da rad živi v občini Lukovica, ki ima bolj vaške karakteristike in je v nekaterih primerih celo dražja od mestnih občin. Kanalizacija in čistilna naprava sta gotovo dve od teh! Gospod Cerar, kakšni so bili začetki v zvezi z reševanjem kanalizacije v naši občini? "(XI leta 1995 se je v naši občini intenzivno razmišljalo o urejanju fekalnih odplak, o katerih se je na dolgo in široko razpravljalo že v času, ko smo bili še pod Občino Domžale. Ponujena nam je bila možnost priklopa na čistilno napravo v Domžalah, vendar nikoli nismo dobili natančnega pojasnila okrog Stroškov za naše uporabnike. To nas je od skupnega sodelovanja tudi odvrnilo. Z združenimi interesi tako Občinskega sveta Občine Lukovica kot tudi naših krajevnih skupnosti smo se v sodelovanju z Darsom odločili za sodobno čistilno napravo v naši občini, na katero bomo v prihodnosti s kanalizacijo povezali čimveč uporabnikov iz naše občine." Ali je lokacija čistilne naprave v Vrhi zgolj naključje? V sklopu avtocestnega programa smo si zadali pomembno projektno nalogo, da se izgradi čistilna naprava v južnem delu Vrhe. Lokacija v Vrbi je bila izbrana gospodarno zaradi čim manjših stroškov prcčrpavanja fekalnih voda. Je sodobna in seveda takšna, da ho zadostovala vsem najsodobnejšim predpisom v naši zakonodaji in tudi tisti, ki je pripravljena za vstop v Evropsko unijo. Vključevala bo pretežno osrednji del občine od Prevoj, Vrbe, Lukovice, Trnjave, Krašnje, Spodnjih Lok in Zgornjih Lok vse do Blagovice. Do sedaj prosto spuščene fekalije v naravo, ki so onesnaževale podtalnico, bodo odslej spuščene v čistilno napravo, zato je bistveni cilj čistilni' naprave prečiščevanje podtalnice. Naše vode bodo tako ostale čiste, kajt i iz čistilne naprave odteče v potok Radomljo ponovno čista voda. Gre za saniranje starega onesnaženega stanja v naših vodah, kar je bilo že odkrito v času agromelioracije. Bodoči rodovi naj bi prejeli dobro ekološko dediščino." Kolikšna je zmogljivost čistilne naprave in kako poteka povezava posameznih enot s čistilno napravo? "Kapacitete so velike, saj bo možno priklopiti na povezovalni kolektor številna gospodinjstva, kmetijskih in gospodarskih enot. Trenutno je obremenitev zapolnjena nekje na polovici. Vsekakor to pomeni za našo občino velik napredek. ( 'tstilna naprava, ki jo gradimo, je zelo sodobna in med boljšimi v Evropi. V nekaj mesecih bodo vse funkcije omogočene in obratovati bo začela v zgodnjem spomladanskem obdobju - morila v mesecu aprilu. Priklopljene bodo sledeče vasi: Rafolče, Lukovica, Krašnja, Prevoje in Vrba. 0 tem, kakšni hodo stroški kanalščine, se bo še razpravljalo! Zaenkrat so podani predlogi glede na velikost prereza cevi, preko katere je posamezno gospodinjstvo ali katera druga enota priklopljena. Zaenkrat se ti stroški ne plačujejo. Manjši dele: so prispevali nekateri občani iz Lukovice. Čistilna naprava bo obratovala gospo-darno, ko bo vključevala vsaj 5000 gospodinjstev." Kakšni bodo stroški vzdrževanja in kdo jih bo zagotovil? "Čistilna naprava je samostojna ekonomska enota, ki jo bomo vzdrževali uporabniki sami. Občina Lukovica si bo prizadevala, da bo v naslednjem letu spodbudila KS Prevoje -Šentvid, prav tako KS Rafolče in KS Krašnja, da si' pospeši z deli, kajti naš cilj je, da se čimprej začne sanirati onesnaženo okolje z odpadnimi vodami. Tega projekta moramo bili veseli, Čeprav nas bo nekoliko udarilo po žepu. Priklop na kanalizacijo se obračuna glede na prerez cevi. Predlog je odvisen od velikosti priključka. Tako bo potrebno za priključek, kjer meri prerez Cevi 15 cm, odšteti 174.115,00 SIT, za večji priključek, ki ga bodo morali imeti ostali gospodarski in Lokacija čistilne naprave v Vrhi \e bUa izbrana gospodarno zaradi čim manjših strdkov prcčrpavanja fekalnih voda. Foto Tomaž Cerar kmetijski objekti pa celo 308.000,00 SIT. Ta znesek je predlagan s srrani Občine Lukovica in je v skladu z ostalimi sosednjimi občinami. Cena priklopa je višja kot v mestih. Vaška občina je v tem primeru dražja od mestne. Mesečna uporabnina pa bo znašala približno 3000,00 SIT na gospodinjstvo. ( W bo občina smatrala, da je to predrago, se bo cena spremenila. Zelo pomembno bo, da bo ekonomska upravičenost v letu 2003 kmalu upravičena in tako ne ho obremenjena iz proračuna." Koliko bo zaposlenih? "Čistilno napravo je potrebno kontrolirari in servisirati. Zaradi izmenjave delovnega časa bosta potrebna morda celo dva zaposlena. Verjetno pa bomo pogodbeno zaposlili strokovnjaka, ki bo ugotavljal stanje v čistilni napravi. Zakonodaja ni le v rokah občine, zato ho potrebno kmalu doreči tudi te potrebe." Kdaj bo priklop na čistilno napravo sploh mogoč? "Priklop na čistilno napravo bo mogoč, ko bo izdano uporabno dovoljenje za ta objekt - v zgodnjem spomladanskem času. Takoj hotno začeli z intenzivnim preklapljanjem gospodinjstev. Priklop bo obvezen za vse, ki bodo imeli to možnost. Tako kot za smetarino bo obvezen priklop tudi na čistilno napravo. Prav lako se bodo morali priklopiti tudi kmetje in ostali gospodarski objekti." Mortii hivrič 10 AKTUALNO RokODIljaČ Dokončani lokalni cesti Blagovica - Ce.šnjice in v Zavrh pri Trojanah Zadovoljni vaščani Češnjic in Zavrha Nekdanji župan Anastazij Zivko Burja (levo) je ob prisotnosti predsednika KS Cešnjice slovesno odprl cestni odsek. Foto: Tomaž Cerar Uradnega odprtja ceste Blagovica-Cešnjice so se veselili predvsem krajani Češnjic in bližnjih zaselkov, kajti cesto so po posameznih etapah gradili skoraj deset let. Leta 1998 je bil del ceste v popolnem razsulu in skoraj neprevozen. Tako so celotni > cesto uradno predali svojemu namenu 13. novembra letos. Ob odprtju ceste so si nazdravili Župan Anastazij Zivko Burja, Vinko Pirnat, direktor občinske uprave, Tomaž Cerar, vodja komunalne ureditve v občini, predsravnik SCT in predsednik KS Češnjic in krajani. Gospod župan se je obenem zahvalil krajanom, ki so pri gradnji ceste vložili veliko prostovoljnega dela in finančnih sredstev. Na zadnjem asfaltiranem delu ceste, ki ga je Občina sofinancirala z deser milijoni tolarjev, so bili zgrajeni štirje prepusti in na kritičnih mestih urejen hudournik Zlatenščica. DARS je prispeval asfalt, SCT pa se je držal dogovora o ureditvi ceste pod ugodnimi pogoji. Cesta Blagovica-Cešnjice je bila že na začetku avtocestnega programa predvidena tudi za obvoz ob primeru večjega zastoja na cesti G I 10, seveda samo za osebna vozila. Le dvanajst dni kasneje, 25. novembra, so se veselili asfaltne ceste tudi vaščani Zavrha. Ze leta 1997 so pričeli s pripravami in iskanjem potrebne dokumentacije. Leta 2000 so položili prvih 750 metrov asfaltne prevleke, roda polovico vasi je moralo počakati do letošnjega leta, da so položili še drugih 750 metrov asfalta. Sivino jesenskega popoldneva je pregnalo veselje vaščanov zgornjega Zavrha oh sloves- ni otvoritvi zadnjega odseka ceste. Trak sta prerezala direktor občinske uprave Vinko Pirnat in Ciril Smrkolj, ki je rudi veliko pripomogel pri pripravah in gradnji cesre. Predsednik gradbenega odbora Jože Avhelj se je zahvalil Občini Lukovica za finančno pomoč, županu Anastaziju Zivku Burji, ki žal zaradi drugih ohveznosri ni mogel priti, Tomažu Cerarju, Jožetu Razporniktt in Primožu Smrkolju. Za utrditev cestišča je poskrbel Ivan Štrukelj, ki ima nedvomno veliko izkušenj pri urejevanju cestišč, za kar so se mu posebno zahvalili. Seveda se je zahvalil rudi vaščanom, ki so vložili veliko delovnih ur in denarnih sredstev. Finančna sredstva je prispevalo tudi Gostinsko podjetje Trojane. Ne morem mimo dejstva, da posebej omenim gospoda (iasiorja, ki je kot poslovnež oziroma direktor že mnogo pomagal naši dolini in je lahko svetal zgled ostalim podjetnikom naše občine. Tako vaščani Češnjic kot vaščani Zavrha so se po končanih slovesnostih veselili in gostili skupaj z gosti do poznih večernih ur. Milena Bradač Nič več težav z vodo Vodno črpališče v Trnjavi že deluje Potrebe po dodatni vodi v KS Zlato Polje in v nekaterih vaseh KS Rafolče so nastale zaradi večjega števila gospodinjstev (gre za 66 gospodinjstev), zato sam začetek reševanja tega problema sega v leto 1995. Tedaj se je občina Lukovica odločila, da je potrebno vodovodni sistem okrepiti z dodatnimi vrtinami v Mali Lasni. Ta rešitev ni zadostovala, saj je vsa ta leta zlasti v sušnih obdobjih vode še vedno primanjkovalo. Za vsakodnevne potrebe so jo v posamezne vasi vozili z gasilskimi vozili. Ustrezno rešitev navedenega območja so dokončno našli šele lani, ko je padla odločitev, da se tudi v teh hribovitih vaseh zagotovi kvalitetna pitna voda s sodobnim črpališčem v Trnjavi iz znanih izvirov iz Onega grabna, ki bo zapolnila nemoteno oskrbo z vodo. Od priprav do izvedbe tega črpališča je minilo leto dni. V spodbudo in seznanirev s tako pomembno pridobitvijo na vodovodnem omrežju je dosedanji župan Anastazij Zivko Burja na kraj dogodka, kjer je zgrajeno novo črpališče v Trnjavi, povabil svetnike, predsednike KS Občine Lukovica, najožje sodelavce Občine Lukovica in izvajalce Javnega komunalnega podjetja Prodnik i: Domžal lik pred njegovo zadnjo sejo Občinskega sveta Občine Lukovica, 21. novembra. Njegovemu povabilu so se odzvali v kar lepem Številu, med njimi tudi naš novi župan Matej Kotnik, direktor javnega komunalnega podjetja Prodnik Marko Fatur in vodja sektorja Vodovod Aleš Stražar. V svojem nagovoru je dosedanji župan poudaril pomen zdrave pitne vode ter prizadevanja Občine Lukovica, da hi hila prav vsa območja v občini deležna te dobrine. Obrazložil je nekaj pomembnih razlogov, zakaj je bilo črpališče rako nujno porrebno. Z današnjim dnem se je rako prenehalo dostavljati vodo I cisternami v vasi KS Zlato Polje in v nekatere vasi KS Rafolče, kar je našo občino stalo veliko, je poudaril župan, celih deset milijonov tolarjev. Od tega trenutka dalje je vaščanom zagotovljena popolna oskrba z vodo. tudi v sušnih obdobjih. Za konkretno postavitev objekta so izvajalci potrebovali le mesec dni, če seveda odštejemo vse ostale celoletne priprave. Pohvalil je dobro sodelovanje z Javnim komunalnim podjetjem Prodnik iz Domžal, ki ga zastopa direktor Marko Fatur, in je k temu problemu pristopilo hitro in pozitivno. Enako je pohvalil tudi izvajalca Križnarja. Marko Fatur je pojasnil, kako pomembno je urediti normalno oskrbo z vodo, ki je ena od osnovnih dobrin. V razmišljanju pa se je dotaknil tudi pomena poseljenosti, saj popolna oskrba z vodo zadrži prebivalstvo v še rako oddaljenih zaselkih. Celotna investicija je stala štirideset milijonov tolarjev. Črpališče je eno najsodobnejših. Voda se prečtpava iz primarnega sistema Oni graben v rezervoar v Zlatem Polju. Zlato Polje je na taki višini, da je potrebno Zagotoviti kar trideset barov moči. Tudi cevi so iz zelo kvalitetne doctilne litine. Črpališče je opremljeno z elektroniko, saj ho preko radijske zveze, ki bo javljala v dispečerski center v Domžale, možno zaznati sleherno okvaro na črpališču ter ugotavljati ostale podatke, kot je na primer nivo vode. Tako je rešena še ena pomembna pridobitev v zadovoljstvo občanov na omenjenih območjih. (b Mana hivrič Komisija za spremljanje priprav in "jailnjo AC Avtocesta počasi, a zanesljivo napreduje Na sedmi, zadnji seji v svojem mandatu se je zbrala Komisija za spremljanje priprav in gradnjo AC v prostorih DDC - Projekt 5 v Blagovici, dne 18. novembra. Prisotni so bili člani komisije, župan Anastazij Zivko Burja, oba podžupana, predsednika KS Blagovica in Trojane, direktor GP Trojane Bojan Gasior, direktor DDC - Projekt 5 Blagovica Silvo Kosec, Jože Herga, vodja operative, in geolog Igor Ajdič. Slednji so najprej obširno predstavili, kako potekajo dela na AC, v predorih in kako potekajo vzporedna dela oh avtocesti, za katera se je DARS obvezal s pogodbo. Nacionalni program izgradnje avtoceste v Sloveniji je bil začrtan na nivoju države v dveh fazah. Prva, do leta 1994, je izvedena, druga, imenovana peti koridor, je izgradnja AC od Šentilja do Kopra in bo predvidoma dokončana leta 200S. Pododsek 6/1 Vransko - Trojane je bil odprt 28. junija letos. Pododsek 6/2 Trojane - Blagovica, ki bo dolg 16.787 m, gradijo sedaj in kljub znanim spremljajočim težavam upajo, da bo dograjen v predvidenem roku. Predstavitev same gradnje AC in spremljajočih del na tem pododseku smo si z obširno in strokovno razlago ter s pomočjo računalniške simulacije ogledali predhodno v sejni sobi prostorov DDC v Blagovici. Gradnjo predorov Trojane, Podinilj in Javorje izvajajo po novi avstrijski metodi, kar pomeni, da se določene stvari načrtujejo in predvidevajo vnaprej ter se tudi stalno primerjajo z že opravljenimi meritvami. Ta pododsek predvideva dva nadvoza, štiri podvoze, osemnajst mostov, dvaindvajset prepustov, Štiriindvajset opornih zidov, triintrideset podpornih zidov in enajst kamnitih zložh. Vrednost investicije znaša 75 milijard tolarjev. Geološka struktura tal je izredno težka, kajti več kot polovica je je iz črne kamnine karbona, tako imenovanih skrilavcev in mel-jevcev, ki delo na tem pododseku izredno Otežujejo in dražijo. Zaradi takšne sestave tal je bilo potrebno opraviti trinajst vrlin za dobrih šestnajst kilometrov ceste. Župan je postavil vprašanje predstavnikom DDC-ja, so predvidevali možnost poškodb oboda predora pred dobrim mesecem dni, glede na geološko strukturo tal. Njihov odgovor je bil pritrdilen. V levi cevi predora, kjer je teren najslabši, (trenutno vrtajo ravno pod gostinskim podjetjem Trojane, torej se njihovi kroli tudi malo tresejo) vrtanje poteka po načrtih in je narejenega že šestdeset odstotkov. O leni smo se lahko prepričali sami, ko smo si po koncu razlage v Blagoviciskupaj s predstavniki DDC ogledali dela v predoru. Glede sedanje zamude pri gradnji A C od Blagovice proti Trojanam je župan poudaril, da temu ni kriva Občina, temveč je zamudo treba pripisati KS Blagovica, ki kot pravna oseba verjetno ni storila dovolj, in nekateri lastniki zemljišč. Ti se niso mogli dogovoriti z izvajalci del za razumno ceno odkupa zemljišč. DARS in DDC sta se zato odločila za prvotno varianto trase avtoceste, čeprav je zelo zahteven teren, vendar ho cenovno približno enak, kot če bi bila sprejeta naknadna. Pospešeno se izvajajo dela tudi na viaduktih Petelinjek in Javorje po dolini Koprivnice (to je vzporedno s staro potjo v Log). Tudi slednji teren je izredno zahteven, kajti v bregovih je veliko vode, ki jo krotijo s prepusti, opornimi in podpornimi zidovi. Hkrati smo izvedeli, da je podpisana še zadnja pogodba za cesto Blagovica-Vranke. Predsednik komisije za spremljanje priprav in gradnjo AC Janez Miklavc je seznanil navzoče tudi z izvršenimi sklepi 6. seje, ki so bili sledeči: V poletnih mesecih ob odprtju AC Krtina Kompolje je bila izdana protestna izjava županov treh občin, ki so jo prejeli v vladi Republike Slovenije, predsednik vlade, min istrstvo za promet, poslanci državnega zbora, odbor za infrastrukturo - rezultata še vedno ni. Istočasno je bil izpeljan protestni shod v Kompoljah. V KS Trojane je imela komisija sestanek s krajani, predstavniki DDC, Impresa Grasse-tto, kjer so krajane seznanili z izvajanjem del v predoru. Se vedno velja, je poudaril Tomaž Cerar, da je potrebno za vsako poškodbo napisati vlogo in jo predložili Občini, DDC-ju in linpieso Grasseto. Skupno si bodo potem ogledali poškodbo, jo ocenili in vodili nadaljnji postopek proti izvajalcu del, ki jo je povzročil. Na Podmilju je DARS zgradil nov vodovod ob trasi in istočasno razširil in utrdil dovozno pot. Križišče bodo pričeli graditi takoj, ko bodo delavci DDC-ja končali pločnik pri stari pošti, uredili cestišče, klančine in spojitev novega cestišča z viaduktom. V Sentožholtu bo zgrajen nov vodovod (začasno obratuje še obstoječi) skupno z rezervoarjem in cevovodom. Ta dela so predvi- (iradnja A(' v PeteUnjeku. dena za naslednjo pomlad. Urejeno je bilo križišče v Zgornjih in Spodnjih Prevojah. Osralo je nerešenih še nekaj pripomb krajanov, katere pa ustrezne srrokovne službe še preučujejo. Vlogo Marjana Cerar j a iz Blagovice komisija še proučuje, dela pri njegovi hiši v zvezi z vodno preskrbo in z nasipom potoka Radomlje pa so se že pričela. Pritožbeni postopek Urbanijevih i: Zirovš žal ni uspel, obstaja pa možnost po izgradnji AC. Z naknadnimi ugotovitvami o spremenjenih ekoloških razmerah bo njihov problem morda le rešen. (ilavni vodni vir za celotno občino je v Blagovici. Inženirju Koscu je bilo postavljeno vprašanje, ali je dovolj zavarovan, da ne ho prišlo do kakšne poškodbe. Po njegovih zagotovilih do tega ne more priti, ker Imajo traso AC pod zajetjem, ga varujejo in se ga ne dotikajo. Tudi je bilo povedano na sestanku, da se bo delala še neka regulacija potoka od Barliča navzgor kljub temu, da ni bila sprejeta prvotna pobočna varianta trase AC. Prav tako je bil podan odgovor glede javnega vodovoda in plačevanja vode. Voda je državna last, ne glede na to, na kateri zemlji so izviri vode. Posebna zgodba je tudi gasilni dom v Blagovici, kjer je sporno lastništvo. ('e bi bila sprejeta prvotna varianta trase, bi v Blagovici dobili nov gasilni dom, trgovino in še kaj, tako pa je sedaj situacija precej drugačna. Kljub temu je Tomaž ('erar ponovil, da se bo Občina potrudita in pomagala pri reševanju tega problema. Komisija se je Silvu Kosi u zahvalila za pomoč oziroma gradnjo javnega vodovoda v občini. Ravno tako se je zahvalil Janez Miklavc komisiji za sodelovanje in dobro opravljeno delo. /:> in foto Milenu Bradač 12 AKTUALNO RokODIljaĆ Iz Državnega zbora Novosti zakona o delovnih razmerjih Dne 24. aprila 2002 je Državni zbor sprejel novi Zakon o delovnih razmerjih (Ur. 1. RS, št. 42/02), ki bo začel veljati 1. januarja 2003. Zakon ima naslednje bistvene novosti: Pogodba o zaposlitvi je najpomembnejši obvezni element delovnega razmerja. Pogodba ureja razmerje med delavcem in delodajalcem, pri čemer je upoštevano, da je delavec šibkejša stranka in ga je zato potrebno posebej zaščititi. Z dnem nastopa dela, dogovorjenim v pogodbi, začnejo učinkovati pravice, ohveznosri in odgovornosti obeh strank. Delodajalec mora v 15 dneh po nastopu dela izročiti delavcu fotokopijo prijave v zavarovanje (obvezno pokojninsko, invalidski), zdravstveno,...). Delodajalec mora vnaprej določiti pogoje za opravljanje dela z aktom o sistemizaciji. Pmsra delovna mesta je potrebno javno objaviti. Zakon določa obvezne sestavine pogodbe o zaposlitvi, tudi naziv delovnega mesta s kratkim opisom dela (to pomeni, da delavca ne bo mogoče premeščati brez sklenitve nove pogodbe). Obveznosti delavca so: vestno opravljanje dela, upoštevanje delodajalčevih navodil ter spoštovanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu, obveznost obveščanja, prepoved škodljivega ravnanja, varovanje poslovne skrivnosti rer prepoved konkurence (prepoved opravljanja del, ki sodijo v dejavnost delodajalca). Obveznosti delodajalca pa so: zagotav-ljanje dela in obveznost plačila, varne delovne razmere, varovanje delavčeve osebnosti (dostojanstva in osebnih podatkov). Pogodba se lahko zaradi spremenjenih okoliščin spremeni na predlog karerekoli stranke, če na to pristane nasprotna stranka. V primeru spremembe naziva delovnega mesta, spremembe časa trajanja delovnega razmerja, če je pogodba sklenjena za določen čas rer v primeru spremembe delovnega razmerja iz polnega v krajši delovni čas ali obratno pa se mora sprejeti nova pogodbo o zaposlitvi (47. čl. ZDR). Zakonodajalec je omejil sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas, saj se po novem ZDR šteje, da je delavec sklenil pogodbo za nedoločen čas, če delodajalec z njim sklene eno ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas in za isto delo, katerih neprekin- jen čas trajanja je daljši od dveh let. Pri tem velja opozoriti na to, da J-mesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve neprekinjenega dveletnega roka. Ta omejitev se začne uporabljati I. I. 2007. V prehodnem času od I. I. 2003 do 1.1. 2007 pa neprekinjen čas trajanja ne sme hiti daljši od treh let. Ze sklenjene pogodbe o zaposlitvi hodo seveda veljale še naprej, dokler delavcem morebiti delodajalec ne ho ponudil spremembo pogodbe o zaposlitvi oz. sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi v skladu s 47. členom ZDR. Ce delavec spremenjene ali nove pogodbe o zaposlitvi ne bo hotel podpisati, stara velja naprej, razen v kolikor bi v konkretnem primeru delodajalec v skladu z zakonom iz utemeljenih razlogov lahko odpovedal staro pogodbo o zaposlirvi. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi je možno odpovedati iz različnih razlogov: s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, zaradi smrri delavca ali delodajalca, s sporazumom, z redno ali izredno odpovedjo (novost), s sodbo sodišča (novost), po samem zakonu in v drugih primerih, ki jih določa zakon. Redna (z odpovednim rokom) in izredna (brez odpovednega roka) odpoved sta nova instituta v ZDR. Delavec lahko redno odpove pogodbo brez obrazložitve, delodajalec pa lahko pogodbo o zaposlitvi odpove, če obstaja utemeljen razlog, ki ga mora navesti. Razlogi za tedno odpoved s strani delodajalca so lahko poslovni (prenehanje potreb po delu -presežki), nesposobnost delavca (nedosegan-je pričakovanih delovnih rezultatov, ker dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kakovostno ali neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela) ali krivdni razlogi (kršitev obveznosti). Delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi le, če so ti razlogi resni in utemljeni ter onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja. Odpravnina je pravit a delavca, če delodajalec odpove pogodbo zaradi poslovnih razlogov ali razloga nesposobnosti, višina pa je odvisna od delovne dobe delavca pri delodajalcu. V primeru razloga nesposobnosti in poslovnega razloga mora delodajalec delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe, o kateri se mora delavec izjasniri v 30 dneh od prejema pisne ponudbe. Odpoved s ponudbo nove pogodbe je povsem nov institut, ki ga uvaja ZDR, Če je mogoče delavca zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugem delu oz. ga je mogoče dokvalilicirati ali prekvalificirati. Ce delavec sprejme ponudbo, nima pravice do odpravnine, obdrži pa pravico pred sodiščem izpodbijati utemeljenost odpovednega razloga. Odpovedni roki so urejeni na novo. Ce odpoveduje pogodbo delavec, je rok 50 dni, ki se s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi lahko določi do največ 1 50 dni. Ce pogodbo odpoveduje delodajalec zaradi poslovnih razlogov, je odpovedni rok odvisen od delovne dobe pri delodajalcu in sicer od 30 dni za manj kor 5 Icr do 120 dni za nad 25 let dela, če pa jo odpoveduje zaradi krivdnih razlogov, je minimalni rok 30 dni. Delavec ima pri odpovedi delodajalca pravico do odsotnosti z dela 2 uri tedensko zaradi iskanja zaposlitve, možen pa je dogovor med delavcem in delodajalcem o odškodnini namesto odpovednega roka. Izredno odpoved lahko podata delavec ali delodajalec, če ena izmed strank huje krši pravice druge stranke in v primeru posebej utemeljenega razloga, zaradi katerega v nobenem primeru ni več mogoče obraniti delovnega razmerja, ker je medsebojno zaupanje strank porušeno. V ZDR je taksativno naštetih 8 razlogov na strani delodajalca, zaradi katerih lahko delavec izredno odpove pogodbo (ni zagotovljenega dela več kot 2 meseca, dela ni mogoče opravljati več kot 30 dni zaradi odločbe inšpekcije, bistveno manjše izplačilo za delo vsaj 2 meseca, ni izplačila za delo 5-krat zaporedoma v obdobju 6 mesecev, ni zagotavljenega varnega dela, žaljivo in nasilno vedenje, diskriminacija, spolno nadlegovanje). Delavci mora pred odpovedjo v roku 8 dni pisno opomniti delodajalca na izpolnitev obveznosti in obvestiti inšpektorja za delo. Delavet je upravičen do odpravnine in odškodnine ter do nadomestila iz naslova brezpi iselnosti. Delodajalec pa lahko izredno odpove pogodbo, kadar gre za razloge na Strani delavca. Tudi ri razlogi so taksativno našteti v ZDR: če delavec krši pogodbo z znaki kaznivega dejanja, če naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši delovne obveznosti, če je delavcu prepovedano opravljan določena dela oz. je več kot 6 mesecev v zaporu oz. ne more opravljati svojega dela več kot 6 mesecev, ker mu je izrečen varsrveni, vzgojni, ali varnostni ukrep, zaradi neuspešnega poskusnega dela, zaradi zlorabe bolniške ali če se neupravičeno ne vrne na delo v 5 dneh po prenehanju sus- penza. V dosedanji zakonodaji je bilo to urejeno drugače pri obravnavi disciplinske odgovornosti, saj je bil rudi najhujši ukrep (ukrep prenehanja delovnega razmerja za primere hujših kršitev delovnih obveznosti), ki je omogočal, da je delavcu prenehalo delovno razmerje, sistematično uvrščen v poglavje O disciplinski odgovornosti. V zakonu so urejene nekatere pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, ki so jih do sedaj urejale kolektivne pogodbe in sicer dodatki za delo v posebnih delovnih pogojih (nočno delo, nadure, delo v nedeljo in na praznik), dodatek za delovno dobo, regres za dopust, odpravnina ob odhodu v pokoj. Za nekatere je že v zakonu določena višina, v drugih pa se bo višina določila v panožnih kolektivnih pogodbah, Spremenjeno je trajanje dopusta, saj ima delavec v koledarskem letu pravico najmanj do štirih tednov letnega dopusta (sedaj 18 dni). Ce delavec V koledarskem letu, v katerem je sklenil delovno razmerje, ni pridobil pravice do letnega dopusta, če mu preneha delovno razmerje pred potekom roka za pravico do dopusta ali če mu delovno razmerje v tekočem koledarskem letu preneha pred I. 7. tekočega leta (npr. se upokoji v- prvi polovic i leta), bo imel pravu o le do 1/12 letnega dopustil za vsak mesec dela. Ker je pravica do regresa vezana na pravno do dopusta, ho delavec prejel rudi sorazmeren del regresa. Pripravništvo je obvezno samo, če je s posebnim zakonom ali s kolektivno pogodbo dejavnosti tako določeno. Disciplinska odgovornost je urejena drugače. Po novem ni več ukrepa prenehanja delovnega razmerja za primere hujših kršitev delovnih obveznosti, ampak lahko delodajalec delavcu v tem primeru odpove izredno pogodbo o zaposlitvi. Disciplinsko odgovornemu delavcu delodajalec lahko izreče opomin, denarno kazen ali odvzame določene boni tete. Zakon posebej obravnava nekatere kategorije delavcev, kot so invalidi, mlajši in starejši delavci ter ženski' oziroma delavke in delavci v zvezi z nosečnostjo in starševstvom. Tako ima npr. delavka, ki doji otroka m dela s pol-nim delovnim časom, pravico do odmora za dojenje med delovnim časom, ki traja najmanj eno uro (kako ho to izgledalo v praksi, je še nejasno) ter je pred odpovedjo pogodbe zaščitena. Med starejše delavce, ki uživajo posebno varstvo, zakon uvršča delavce, starejše od 55 let, pri čemer se pri ženskah starost postopno zvišuje. V kategorijo zaščitenih sodi ženska, ki ho v letu 2002 dopolnila 51 let. V obdobju do 1. I. 2014, ko bo uveljavljena enaka minimalna starost za vse delavce (kar bo eden izmed pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine), se starost delavke dviguje vsako leto za 4 mesece. Delavec, ki meni, da so mu kršene pravice, ima v novem zakonu pravico zahtevati od delodajalca odpravo kršitev in potem tudi možnost sodnega varstva. Posebno varstvo uživajo predstavniki delavcev (člani sveta zavoda, sindikalni zaupniki). Posebno poglavje je namenjeno delovanju sindikata in varstvu sindikalnih zaupnikov. Pri prehodu na uporabo zakona bo potrebno upoštevati pravilo, ki ohranja vse tiste pravice, ki so ugodneje določene v sedanji pogodbi o zaposlitvi, torej ni potrebno sklepati novih pogodb samo zato, ker se je spremenil zakon. To je le kratkit in ne dovolj temeljita predstavitev zakona. Zakon ho pokazal svoje pred-nosti in slabosti šele, ko ga bomo v praksi uporabljali. a, L. P. Nov svet KS Prevoje S svežimi močmi Štiriletno delo sveta KS Prevojc se je končalo s konstituiranjem novega sveta, ki je bil izvoljen na lokalnih volitvah 10. novembra. V sedemčlanski svet so bili izvoljeni: Miran Strehar, Andreja Urankar, Janez Kotnik, Tamara Kosmatin, Marjan Kotnik, Frane Dolinar ter Rudi Oven. Na konstitutivni seji so se zbrali člani starega in novoizvoljenega sveta. Predsednica volilne komisije Irenca Strmšek je prebrala poročilo volilne komisije, svet pa je potrdil mandate novim članom sveta. Stari člani sveta so odstopili, s tem pa jim je prenehal tudi mandat. Sejo je nato vodil najstarejši član novega sveta Franc Dolinar. Za novega predsednika so soglasno izvolili Rudija Ovna, diplomiranega arhitekta, zaposlenega pri RRD (Regijsko-razvojna družba) s Prevoj, njegova namestnica pa je Tamara Kosmatin, gradbeni tehnik, zaposlena pri LD 2000. V naslednjem štiriletnem obdobju čaka svet in krajane KS Prevojc predvsem reševanje komunalnih zadev. Za kanalizacijo je idejni načrt že izdelan, poteka vračanje premoženja v Šentvidu, pripravljajo se načrti za ureditev tega prostota, posebna skrb pa ho namenjena varovanju naravne in kulturne dediščine, želja KS Prevoje pa je tudi urediti prostor, ki bo namenjen knjižnični dejavnosti, posvetiti več skrbi mladini ter dopolniti infrastrukturo. Novemu svetu KS Prevoje želimo veliko dobre volje in uspeha pri delu, prebivalcem KS Prevoje ter občanom Občine Lukovica v prihajajočem letu 2005 pa obilo zdravja, medsebojnega razumevanja ter osebne sreče. t* Marta K'eržun MLEKARSKA ZADRUGA PREVOJE vsem članom Mlekarske zadruge Prevoje ter občanom občine Lukovica želi vesele božično novoletne praznike ter obilico uspeha v prihajajočem letu 2003 4 Srečno! 4 Center za socialno delo Domžale želi vsem poslovnim sodelavcem in občanom vesele božične in novoletne praznike, v letu 2003 pa obilico zdravja, strpnosti in razumevanja v družinah in delovnih sredinah. Namesto novoletnih voščilnic smo denar namenili Društvu rejnic in rejnikov Domžale 14 GOST MESECA RokOUnjdČ Arhidiakon prelat Andrej Svete Vidno in nevidno delo brdskega župnika Pred bližajočimi se prazniki smo se z župnikom Brda in Zlatega Polja pogovarjali o njegovem življenju in že dvajsetletnem delu med nami. Kje in kako ste odraščali? "Odraščal sem v Mengšu v osemčlanski delavski družini. Oče je bil pečar, mati je skrbela za družino, obdelovali pa smo tudi nekaj zemlje, da je bilo vedno dovolj dela. S sosedi na Kamniški ulici smo bili zelo povezani. Otroci in tudi starejši smo se veliko družili, predvsem ob nedeljah. Nižjo gimnazijo, pozneje osnovno šolo, sem obiskoval v Mengšu. Takrat so bili Še taki časi, da je ravnatelj vsak teden prišel v razred in zahteval, da vstanemo tisti, ki hodimo k verouku - pa smo stali. V gimnazijo sem se vozil poleti in pozimi s kolesom v Kamnik." Kaj pa interesne dejavnosti? "V tistih časih jih ni bilo toliko kot danes. Bil sem ministrant, sodeloval sem v planinskem društvu in dramski skupini, tO pa je bilo tudi skoraj vse. Sploh pa so nas znali dobro zaposliti rudi doma." Kateri poklic bi si izbrali, če ne bi bili duhovnik? "Čeprav sem že v gimnaziji razmišljal o duhovništvu, se še nisem mogel dokončno odločiri in sem se vpisal na medicino. Dva letnika sem končal, potem pa je bil v Ljubljani misijon. Takrat je dozorela moja odločirev za vstop v semenišče in študij teologije. Ce ne bi bil duhovnik, bi bil verjetno zdravnik, zanimali pa so me tudi drugi humanistični študiji, kot sta zgodovina in geografija." Se vam je zdel študij medicine težak? "Niti ne. Treba pa se je bilo učiti, saj ima medicina že v prvih letnikih zahtevne predmete. Dva končana letnika sta mi prišla prav pri služenju vojaškega roka, saj so mi opravljene izpite priznali kor višješolsko izobrazbo. Zato sem bil pri vojakih le eno lero namesto osemnajst mesecev. Takrat sem že študiral teologijo, ki je seveda pri služenju vojaščine niso upošrevali. Profesorji na teologiji so mi šli toliko na roko, da sem nekaj izpirov lahko opravil "za naprej", nekaj pa po odsluženi vojaščini "za nazaj", tako da nisem izgubil nobenega leta študija." Kaj vas je pritegnilo v duhovništvo? "To verjetno nosiš v sebi kot klic, ki si ga težko razložiš. Pripomogla je rudi vzgoja doma, povezanost z župnijo in duhovna avtoriteta župnika Franca Campa. Čeprav sem o duhovništvu razmišljal že prej, je k moji dokončni odločitvi pripomogel že prej omenjeni misijon v Ljubljani leta I966. Udeleževali smo se ga tudi študenti iz raznih študentskih skupin, predvsem predavanj v stolnici in pri uršulinkah. Takrat je moja odločitev dozorela. V tistih letih po koncilu je bil vpis na teologijo zelo velik. Morda so temu prispevale rudi mnoge žrrve in trpljenje duhovnikov med vojno in po njej." Posvečeni ste bili leta 1971. Kje ste začeli svojo duhovniško službo? "Prva tri leta sem bil kaplan v Velikih Laščah, potem dve leti v Tržiču, večinoma sem oskrboval Lom pod Storžičem. Tam od svete Katarine do Svečnice ni sonca. Potem pa sem leta 1976 dobil prvi župniji, ()vsišc in Kamno Gorico. Delal sem z velikim veseljem - prva fara je kot prva ljubezen, pravijo. Po petih letih so me od tam premestili na Brdo - rakrat so nas premeščali z dekreti brez razpravljanja." Ali danes lahko izbirate? "Ko si župnik, se moraš župniji odpovedati, da te lahko prestavijo. ( V lega ne želiš, le škof ne more premestiti razen, če te suspendirajo. Vseeno je navada, da se v primeru, ko te potrebujejo drugje, župniji odpoveš." Kakšni so vaši spomini na prihod na Brdo? "Z Ovsiš sem šel res zelo težko. Sprejem na Brdu in na Zlatem Polju je bil prijazen. Na Brdu sem bil prej le enkrat, ko smo s kolesi kot mladinci prišli gledat rokovnjače." Ljudje pravijo, da dobro skrbite za obnovo cerkva. "Saj sem že dvajset let tukaj, nekje se mora poznati. Obnavljal je tudi gospod Wrolich. Bil pa je že starejši in kor rak z obstoječim stanjem hitreje zadovoljen. Zupnišče je hilo res v slabem stanju in potrebno obnove." Ste prelat in arhidiakon. Kaj pomenita ta naziva? "Prelar je častni naziv (nekaj takega, kar bi spadalo v spomeniško varstvo). Zelo sem se začudil, ko mi je škof sporočil, da me je papež imenoval za prelata. Papež me osebno ne pozna, taka imenovanja predlagajo škofi. Arhidiakon pa je upravna funkcija z mandatom sedmih let. Upravno je osnovna enota Cerkve župnija, potem dekanija, več dekanij pa je združenih v arhidiakonat. Naš arhidiakonat združuje štiri dekanije, Kamnik, Domžale, Litijo in Zagorje. Včasih so bili arhidiakoni večinoma kanoniki - škofovi pomočniki na sedežu škofije. Zdaj pa so to praviloma duhovniki s področja arhidiakona-ta. Prednost je v tem, da bolje poznamo stanje, vendar je i^olcg župnije nemogoče dobro opravljati še naloge arhidiakona. Arhidiakon opravlja obiske (vizitacije) po župnijah, kjer naj hi preverjal delo župnikov. 0 vsaki viz-itaciji napiše poročilo. Vsi arhidiakoni so tudi člani raznih komisij v škofiji. Vsak mesec se vsi duhovniki arhidiakonata zberemo na konferenci, ki je vsakič v drugi dekaniji." Koliko župnij obiskujete in na kaj ste pri vizitacijah posebej pozorni? "Kontroliram okrog šestdeset župnij, njihovo pastoralno delo, pisarno (krstne, poročne, mrliške knjige) in gospodarsko sranje župnije. Našo župnijo kontrolira nadškof. Tega dela je res veliko. Zato mislim, da ni najbolj posrečeno, da župnik opravlja še delo arhidiakona." Vaše delo vključuje tudi skrb za dragulje kulturne dediščine. Vam je to v zadovoljstvo ali v breme? "Oboje. Veseli me, da se kaj obnovi. Je pa tudi breme, ker je tega veliko. Všeč mi je, da bo prapreška cerkev obnovljena v prvotni podobi. Ima srečo, da nikoli ni bila župnijska cerkev, sicer hi bila že večkrat prezidana, ker sodobno bogoslužje kliče tudi po spremembah sakralnega prostora." GOST MESECA min Ali so verniki dovolj prizadevni pri obnovi svojih cerkva? "Naši verniki velikokrat menijo, da obnovljena cerkev in urejeno župnišče pomenita dobro faro. Zunanja urejenost že kaže na tO, ni pa odraz verskega življenja. Včasih imam kar malo težko vest, ker mi obnove stavb vzamejo veliko energije in za pastoralno delo ne ostane dovolj časa. V sedanjem času bi bilo dobro, ko hi škofija imela strokovno službo (arhitekte, gradbenike, pravnike...), ki bi bila zadolžena za gradnje." Oskrbujete dve župniji. Kaj menite o svojih župljanih, so zahtevni? "Pastorala je zahtevna že zato, ker mora en sam človek odgovoriti na potrebe zelo različnih skupin: otrok, mladostnikov1, zakoncev, zaposlenih, upokojencev... Potrebe pastorale so tako specifične, da ne moreš niti dovolj dobro poznati vseh področij, kaj šele hiti strokovnjak za vsa. Vsega ne zmoreš. Morila bo sinoda kaj premaknila, da bodo kakšno delo prevzeli laiki." Ena od idej na sinodi je bila tudi, da bi laiki večji delež prevzeli na gospodarskem področju in tako razbremenili duhovnike, da bi se lahko posvetili pastorali. "Ne samo to. Prevzeli bi lahko tudi del pastorale, da bi duhovnik lahko opravljal le delo, za katerega je potrebno posvečenje. V Franciji so že župnije, kjer je župnik laik, duhovnik pride le občasno, da lahko verniki prejmejo zakramente. Pri nas je problem skoraj nasproten - maše so na veliko krajih ob različnih urah, da hi bil obisk omogočen čim več ljudem. Morda je zaradi tega maša tudi malo razvrednotena.'' Smo do vas prezahtevni? "Prezahtevni ne. Včasih morda celo premalo. Ce kdo od tebe veliko zahteva, ponavadi več narediš. Sam hi želel slišati tudi kakšno kritiko. Ce ljudje nič ne kritizirajo, si nehote misliš, da je vse še kar v redu." Nekateri pa ne prenesejo kritike, tudi če je utemeljena in dobronamerna. "Ta problem opažam tudi sam pri izdaji različnih potrdil. Ce koga nikoli ne vidim v cerkvi, mu na primer po cerkvenem pravu ne morem dati potrdila o sposobnosti za botra. I 'ogaja pa se, da mi ljudje to osebno zamerijo, čeprav zaradi tega, ker ne hodijo v cerkev, o njih ne mislim nič slabega." Vernikom ste na voljo 24 ur dnevno. Kakšen je vaš delavnik? "Kot duhovnik imam veliko vidnih in na zunaj nevidnih aktivnosti. Nevidna je na primer vsakodnevna molitev za župnijo, najmanj molitev brevirja. Potem sta m vsakodnevna priprava na mašo in maša. Šestnajst ur tedensko je verouka. Tudi na verouk je rreha biti pripravljen, da ohdržiš zbranost v učilnici. Kot arhidiakon imam pO eno do dve seji na teden v škofiji, vizitacije in poročila o njih. Potrebne so tudi priprave na zakramente, urejanje matičnih in blagajniške knji-ge ter dokumentacije o obnovah. Včasih je potrebno postoriti tudi kaj v cerkvi in okrog nje." Vam ostaja še kaj časa za osebno rast? "Včasih sem veliko bral. Zdaj mi za knjige zmanjkuje časa in to pogrešam. Imam abonmaja v Operi ni Hrami, rad pa obiščem rudi kako drugo dobro kulturno prireditev." Kaj vas pri vašem delu osrečuje in kaj obremenjuje? "Huhovništvo me osrečuje. Duhovniškega dela ne občutim kot obremenitev." Kakšen dopust bi si privoščili, če bi imeli dovolj časa in denarja? "Rad potujem v kraje z bogato zgodovino. Privlači me vzhod. Želim si obiskati Kapadokijo v Turčiji. To je stara krščanska pokrajina s številnimi samostani. Všeč sta mi tudi Irska in Španija, ki imata veliko zgodovinsko pomembnih krejev." Ali opažate v župniji delovanje kakšnih duhovnih gibanj ali sekt? "Nekaj je Jehovinih prič, ki hodijo okrog, pridejo tudi v župnišče, niso pa vsiljivi. Opažam pa zanimanje za vzhodno mistiko, najbolj hinduizem in budizem. Mislim, da gre predvsem za željo po nečem drugačnem." Ste veroučitelj naših otrok. Kakšna se vam zdi naša mladina? "Koi mladina. Opažam predvsem velike spremembe. Pred dvajsetimi leti so bili otroci bolj povezani med sabo. Zdaj pa je veliko raznih aktivnosti, vsak hodi na svoj konec. Otroci so bili vedno pripravljeni na dobro, več pa je zunanjih slabih vplivov kot jih je bilo včasih. Pozna se, da so nekateri veliko na internetu. Včasih so več verskega znanja prinesli od doma. Mislim, da je bil nekoč bolj prisoten vpliv starih staršev. Večgeneracijskih družin je zdaj bistveno manj." Hvala, da ste bili naš gost. Želimo vam lepe praznike! "Tudi jaz želim uredništvu in bralcem Rokovnjača čimbolj krščansko praznovanje božiča." <*> Zivka Meden Dan proti kajenju Enaindvajseti november je bil obeležen kot svetovni dan proti kajenju, torej dan, ko naj bi kadilci cigaret pokadili manj ali pa celo prenehali s kajenjem. Mnoge zdravstvene ustanove se nenehno borijo proti kajenju ter opozarjajo, kako je zdravju škodljivo. Organizirana je bila vrsta predavanj in posvetovanj o škodljivosti kajenja, kako kajenje zmanjšali ali celo opustiti. Se zlasti v zaprtih prostorih, Stanovanjih ter javnih lokalih naj bi bili kadilci bolj prizanesljivi do nekadilcev, saj je znano, da več kot polovični delež škodljivosti deluje prav na slednje. Torej kadilec zelo ogroža zdravje pasivnih kadilcev. Raziskave so pokazale, da starejša generacija kajenje opušča, vse več pa je mladih kadilcev, kar je seveda zelo zaskrbljujoče. Naj poudarim, da se tudi v SD Zlato Polje zavzemamo za hoj proti kajenju in se pridružujemo nekadilcem, še zlasti v društvenem prostoru, kjer nas napisana tabla PREPOVEDANO KAJENJE na to nenehno opozarja. Lahko pa se pohvalimo z dejstvom, da med štiridesetimi člani v društvu nimamo kadilca. /»Tone liabjanič 16 TURIZEM IN PODJETNIŠTVO RokOUIlJCIČ Delavnica o krajinski zasnovi Volčji potok 4. decembra je CCS (Čebelarski center Slovenije) na Brdu gostil delavnico o prihodnji ureditvi krajinske zasnove Volčji potok. To pomeni območje, ki se razprostira na prostoru občin Domžale, Kamnik in Lukovica. V občini Lukovica zajema Pre-vojske gmajne, naselja Rafolče, Vrhovlje in Dupeljne. Koncept krajinske zasnove temelji na rekreacijskih in turističnih potencialih tega območja. Predstavljal naj hi kompleksno varstvo kulturne in naravne dediščine v njem. Namen delavnic je bil vključiti širšo javnost v razprave 0 prihodnji ureditvi tega območja. Sodelovali so lahko vsi, ki jih tO področje zanima. Iz Lukovice so bili prisotni župan Matej Kotnik, ki je zbrane tudi nagovoril in pozdravil, predstavniki ekološkega društva, šole, občine in občani v svojem interesu. Poleg predstavnikov politike smo iz sosednjih ohčin opazili člane interesnih združenj, gozdarje, krnele, lastnike turističnih kmetij, občane, ki ta prostor upravljajo za rekreacijo, in nekatere gospodarstvenike. Projekr krajinske zasnove je dobil denar rudi od Evropske komisije - prav za vključevanje javnosti. Po besedah Zorana Vitoroviča, načelnika oddelka za varstvo okolja in prostora iz Domžal, je ta prostor velik potencial za različna področja. Na njem bodo testirali tudi novo prostorsko zakonodajo s prakričnim preizkusom novega Zakona o urejanju prosrora ter Pravilnika za izdelavo krajinske zasnove - 9 3,5 milijoni tolarjev sredstev Ministrstva za okolje, prostor in energijo. Kakšni so bili predlogi javnosti, boste lahko brali drugič, neuradno pa smo lahko slišali, da je vizija razvoja tega območja večinoma že določena s študijami, akti in pogodbami. Denar, dobljen od Evrope, pa se mora porabiti namensko - za glas ljudstva. Kakšen del tega glasu se bo upošteval? To pa je že dtug projekr, ki še ni razpisan... Zinka Meden Turistično društvo C3radi,šče Je v Gradišču kaj novega Predstavitev Gradiškega jezera na prireditvi Gradišč Slovenije v Šentjerneju. Turistično društvo Gradišče obstaja že nekaj let. Začelo se je s prirejanjem vaške veselice, sedaj poznane pod imenom Turistično srečanje. S pripravo in izvedbo te prireditve je veliko dela, je pa to ena redkih priložnosti, kjer se vaščani še družimo in poglabljamo medsebojne odnose. Kadar je veselica uspela (doher ohisk, lepo vreme...) je ostalo tudi nekaj malega zaslužka. S tem denarjem, s prostovoljnim delom vaščanov ter z zavzetimi posamezniki, ki stvar vodijo, se je v vasi tudi marsikaj postorilo. V bližini rezervoarja je postavljena brunarica, ki služi za razna srečanja in sestanke vaščanom in da le preveč ne sameva, imajo planinci ob njej speljano občinsko planinsko por, kjer dohite rudi žig. Bolj obljudeno in živahno je na urejenem igrišču pod kamnolomom. Sploh čez poletje se tukaj podi za žogo mlado in manj mlado. Prigarane denarce od veselice smo nosili tudi na vrh griča k ljubi nam cerkvici sv. Marjete. Najprej je prišla na vrsto nova streha, potem fasada, letos pa je TD prispevalo tudi k urejanju okolice cerkve. V tem letu se je pri nas dogajalo še marsikaj. V začetku leta je bil izveden tradicionalni šahovski turnir. Ustanovljen je bil odbor za jezero. Maja smo izvedli očiščevalno akcijo "Pometimo pred svojim pragom". Na prireditvi 23. junija smo gostili 10 društev občine Lukovica. Vaščani so gostovali v Gradišču pri Šentjerneju, kjer je potekalo II. srečanje Gradišč Slovenije. Na tej prireditvi je nastopala tudi dramska skupina osnovnošolcev, ki je predstavila Gradiško jezero. Ekskurzija je hila letos izvedena na Goričko. Ogledali so si grad Grad, Negovo ter Negov-sko jezero. Seveda ni šlo brez zaključka rer krsta mošta v vino. Nedavno so se sestali v hnmarii i predstavniki vasi Gradišč. Po družabnem pogovoru ob ponovnem snidenju so se dogovorili o naslednjem gostitelju Srečanja Gradišč, ki bo najbrž Gradišče pri Slovenj Gradcu 2003. Kaj ho novega drugo leto, sem povprašal soseda Aleša Burja, sedanjega predsednika druš-rva. "Veš kaj, najprej moramo občanom napisati eno lepo voščilnico za novo leto 2003. Takrat hotno zakurili kres. Povabiti moramo tudi vse šahiste na turnir 4- januarja 2003. Sredi maja bomo organizirali tek okoli jezera, še prej pa vabimo vse sprehajalce na ogled, posebej pa tiste, ki tu še niso hili". Anton Meden Božiček na obisku Zvečer pred božičem v vsej hiši nikjer se nič ni zganilo in vladal je mir; le par nogavic je, viseč nad Ognjiščem čakalo, da naš dom Božiček obišče. Nov STKg je prekril široko ravan, bil je mesec, a žarela je, kot bil bi dan, in kaj sem zagledal - in silno se zbegal -: prav majhne sani in osmcrno žalnega jelenčkov poskočnih - a starček vihrav bil sam je Božiček, takoj sem spoznal. V nedeljo, 22. decembra, se bo z hibliohusom pripeljal v vašo vas Božiček, da zaželi svojim bralcem pa tudi ostalim, ki ga boste počakali na postajališču, vesele praznike in srečno novo leto. Ker mora v enem dnevu opraviti kat dolgo pot, se bo na vsakem postajališču zadržal le nekaj minut, nekaj postajališč pa je moral združiti. Med vami ho po naslednjem voznem redu: Rova 9.20; Žiče 9.35; Dupeljne 10.05; Rafolče 10.20; Prevoje 10.35; Šentvid 10.45; Videm-Koseze 11.00; Preserje 11.15; Gradišče 11.25; Lukovica 11.40; Trnjava 11.50; Spodnje Loke 12.05; Zgornje Loke 12.20; Šentožbolt 12.35; Tr< rjane 14.10; Spodnji Perelinjek 14.25; Blagovica 1440; Mali Jelntk 14.55; Vošce 15.15; Krajno Brdo 15.30; Vrh 15.45; Oešnjice 16.05; Koreno 16.35; Krašnja 17.00. Želimo vam vesele praznike, v letu 2003 pa zdravja, sreče in medsebojnega spoštovanja. /ji Vaši knjžničarji Strokovno predavanje Vabimo vas na strokovno predavanje z naslovom - GOVEDINA-RAZSEK IN KULINARIČNA UPORABNOST KOSOV, ki bo v ponedeljek, 6. januarja 2003, ob 9.30 v dvorani KUD Janko Kersnik v Lukovici. Predavanje bo vodil prof. Božidar Zlender iz Biotehniške fakultete v Ljubljani. Vabljeni vsi govedorejci, ekološki kmetje in seveda gospodinje. A Tomaž Močnik u.d.i.a., Marta Kos u.d.i.k. Predavanje o varstvu rastlin V novembru je vlada RS sprejela Odlok o območjih vodonosnikov in njihovih hidrografskih zaledij, ogroženih zaradi fitofarmacevtskih sredstev. Ta odlok določa ogrožena območja in filolarma-Cevtska sredstva oziroma aktivne snovi, zaradi katerih so ta območja ogrožena. Za ra območja veljajo v letu 2003 ukrepi celovite sanacije obremenjenosti podzemnih voda z aktivnimi snovmi. Status ogroženega območja je določen tudi za dolino Kamniške Bistrice in sicer za aktivno snov atrazin. Od katastrskih občin na območju občine Lukovica imajo Status ogroženega območja zemljišča v k.o. Lukovica in k.o. Prevoje. Na teh zemljiščih je v letu 2003 prepovedana uporaba FFS na bazi aktivne snovi at razina. V sklopu zimskega izobraževanja ho 10. januarja 2003 oh 9.30 v Dobu (dvorana KS) predavanje na temo Varstvo rastlin na vodovarstvenih območjih in uporaba dovoljenih FFS. Več informacij lahko dobite na območnih enotah KSS. ATomaž Močnik, u.d.i.a. Rokounjač oglasi 19 Prodajni center BREZA veseli praznični dnevi V teh prazničnih dneh so se v prodajnem centru Breza še posebno pripravili. Veliko prijetnih presenečenj bo naredilo vaš nakup in obdarovanje prijetnejše. V petek, 20.12. ob 18. uri nastop plesne skupine Miki in otroškega zborčka Dude. Sobota, 21.12. od 9. do 12. ure božično likovna delavnica za otroke. Oba dneva bo Božiček obiskal otroke in jih popeljal okoli centra Breza. Starši in otroci pa posebej vabljeni na ogled otroških jaslic pri otroški trgovini »Raček«. Za vse, ki boste zadnje trenutke hoteli kupiti še to in ono, pa naj zapišemo še odpiralni čas: od 8. do 20. ure, sobota od 8. do 17. ure. Trgovina Spar pa je v mesecu decembru odprta ob sobotah do 20. ure. Vsem našim strankam in obiskovalcem želimo vesele božične praznike in srečno 2003! icama Nuša Stupica s.p. Vir, Sončna ulica, 1230 Domžale, tel./fax: 01/721 47 28, frsm: 050/649 139 Odprto 8.00 do 18.00, sobota 8.00 do 12.00 1/edeć 6o$ćčte* viećn* 2003! Milan Prašnikar s.p. Vrba 3, GSJM: 041/647 68O ❖ Servisiranje osebnih vozil ❖ Avtooptika ❖ Premontaža in centriranje pnevmatik ❖ Prevoz konj ❖ Avtovleka 2e£imo vam. ve.±^£&o£iate.t it^a/zo in u.±Jšie^±rzo novo Czto ZOO3I ud VI Kava VELE mleta 500 g Ponudba wrjj k*? ZOOJl 12. do 31.12. 2002 v vseh živilskih prodajalnah VELE Kmečki pršut, Kras VP Bonboniera Doublette 280 g Parfum Niče Tricia, Gillv, M. Chally 15 ml. rireditve v Blagovnici Vele Domžale petek, 20. december obisk Božička ob 17.30 uri •sobota, 21. december glasbeni nastop ob 10.00 uri za otroke - Andreja Zupančič •sobota, 28. december, lutkovna predstava za otroke ob 10.00 uri Blagovnica Vele Domžale Mestni trg 1, Domžale, 01 7218 100 delovni čas v decembru: pon. do pet.: od 8:00 do 19:30 sob.: od 7:30 do 20:00 ned.: od 8:00 do 13:00 /A. VELE prijeten nakup 20 KULTURA RokOlHljClČ Letos mineva 150 let od rojstva pisatelja Frani) Maslja Podlimharskega Slava Podlimbarskemu - ponosu naše doline Lahko smo ponosni, da se je rodilo v naši dolini kar nekaj velikih pisateljev, katerih slava je znana preko naših meja. V teh dneh se spominjamo velikega pisatelja, rodoljuba, resnicoljuba, zavednega Slovenca Frana Maslja Podlimharskega. V zibko so ga položili 23. 11. 1852 pri Nejčetovih v Spodnjih Lokah. Rojenice ob zibki so mu prerokovale: trpin bo, trpin do konca in mučenik. Sest lačnih ust je oblegalo peč in se zbiralo okrog mize na domačiji pri Nejčetovih, kajpak tudi pridno pomagalo. France je bil eden najmlajših. Pasel je kravo Dimko po senožerih, sanjaril, občudoval lepoto okoliških hribov in z osmimi leri pričel obiskovati šolo v Krašnji. Ril je dober učenec, zato sta učitelj in župnik svetovala staršem nadaljnje Šolanje v Ljubljani, kamor so ga res peljali 1862. leta. V normalki je bil med stoosmimi učenci najboljši. Vedno je bil med najboljšimi in vedno je bil med najbolj ubogimi. Otepal se je z revščino in lakoto vsa šolska leta. Zato ni čudno, da je vmes pobegnil in hotel postati vojak, toda zavrnili so ga zaradi njegove mladosti in na jesen se je zoper vrnil v Šolske klopi. Vseskozi je rad prebiral knjige domačih in tujih avtorjev. V gimnazijskih letih sta mu bila najljubša predmeta zgodovina in slovenščina, četudi je bil tedaj slovenski jezik v šoli za pastorka. Da bi svoj gmotni položaj malo izboljšal, je poučeval otroke bogatašev. Toda tudi pri tem revež ni imel sreče. Misleč, da poučuje nečakinjo upokojenega stotnika, se je izkazalo, da je deklina njegova priležnica in moral je izstopiti iz šole. Njegova mati je sanjala, da bo nekoč pel novo mašo v krašenjski cerkvi. On je želel postati profesor, usoda je hotela, da ho vojak. Po štirih letih je slekel vojaško suknjo in se vrnil v Ljubljano, upajoč na nadaljnji študij. Ni mu uspelo, hil je v še hujšem pomanjkanju kot v dijaških letih, zato je odšel nazaj v vojsko, kjer je ostal še osemindvajset let. Sirom po svetu je služil vojsko, spoznaval kraje, ljudi, običaje in o tem pisal. V pismih je ostal zvest svojim prijateljem. Imel je strašno domotožje. Slabo zdravje ga je spremljalo vsa leta vojaštva in nazadnje so ga leta 1905 predčasno upokojili. Kot upokojenec je dobival pokojnino in je prepotoval svojo domovino po dolgem in počez. Pogosto se je podal tudi preko njenih meja. Vedno znova pa se je vračal v rodni kraj, na svojo Goro (Limharsko goro), toda doma ni mogel pisati. Pisal je najraje v Ljubljani in na potovanjih. V začetku ptve svetovne vojne je napisal roman Gospodin Franjo, ki mu je prinesel slavo, četudi ni maral zanjo. Leta 1914 je takratna oblast knjigo zaplenila, njega obsodila veleizdaje in ga pričela preganjati. Leto pozneje je z I )unaja prejel odlok, da je izgubil častništvo in je samo invalid s skromno pokojnino. Tudi njegovo sorodstvo je utrpelo posledice zaradi njega in zaplenili so še nekarere njegove knjige. Neka neznana sila ga je zadnji dve leti vedno znova vlekla nazaj v rodni kraj. Znova je prehodil vse stezice, prebral vse šolske čitanke in obujal spomine. Sredi leta 1916 ga je takratna avstrijska oblast pregnala na tuje v Pulkav. Tudi v pregnanstvu so mu merili korake in ga še drugače nadzorovali. Pulkav je hil kraj pregnancev. Tu so hili Istrani, Italijani, Cehi, Rusi. Vsi so ga imeli radi in ga imeli za jako izobraženega. Toda on je pogrešal domovino, prijatelje, knjige, slovenske časnike, sloven- sko besedo in zdravje se mu je še bolj poslabšalo. Trpel je tudi lakoto. Žalost, bolečina in domotožje so veli iz njegovih pisem prijateljem ter upanje, da le dobi razrešnico in se vrne domov. Vsak dan jo je čakal. Toda trpljenje in obup sta bila prehuda in nekega dne ga je v dopoldanskih urah na sprehodu zadela kap. Ves dan je ležal hrez pomoči v gostilni na klopi in ko so to izvedeli prijatelji ter prihiteli, je bilo prepozno. Tudi pismo je prispelo tisti dan, tudi pismo je bilo prepozno. Pisalo se je 18. 9. 1917. leta. Takoj, ko je bilo mogoče, so hili njegovi posmrmi ostanki pripeljani na takratno Ljubljansko polje 24- septembra 1921. Vsaj njegova zadnja želja se mu je uresničila. Počiva v domači, rodni grudi. Življenjepis je povzet po knjigi Slava Podlimbarskemu, ki jo je napisal Ivan Vrhovnik narodnemu mučeniku Franu Maslju, leta 1922. /j Milen« Bradač V Krašnji s(m)o se spomnili Frana Maslja - Podlimbarskega Podlimharskega so se spomnili tudi v krasen j skem kulturnem društvu, ki nosi prav njegovo ime. Njemu v čast so organizirali Ex tempore, na katerem so slikarji iz bližnje in daljne okolice upodabljali moriv Limbarske gore, oh vznožju katere so poleg Podlimbarskega zrasli rudi mnogi drugi slovenski kulturni ali znanstveni velikani. Ze novembra je hil organiziran prvi petkov literarni večer, na katerem se je zbralo kar spodobno število ljudi, ki so prišli poslušat zgodbe iz pisateljeve mladosti. Med vsemi obiskovalci je bilo tudi kar lepo število Masljevih sorodnikov. Bogat Na otvoritvi razstave EX TEMPORE 2002 na Limbarski jjori v Spominska svečanost ob spomeniku Frana Maslja Podlimbarskega na Navju. Rokounjac kultura 21 in skrbno pripravljen program je le dodatno popestril citrar Rado Kokalj. Zal v manjšem številu kol je bilo pričakovano smo se naslednji dan, v soboto, iz Krašnje odpravili tako kot pred šestimi leti, ko se je igrala Potresna povest, na ljubljansko Navjc, kjer je Fran Maselj pokopan. Le nekaj metrov stran od njegovega je grob pisca prvega slovenskega romana Josipa Jurčiča, ne nazadnje pa ru počiva tudi Andrejčkov Jože. Na grobu je krajša slovesnost pritegnila tudi pozornost nekaterih mimoidočih. Minila je ob petju krašenjskih osnovnošolcev in prebiranju odlomkov iz pisateljevega življenja, ki jih je pred dolgimi leti z zelo estetskimi črkami napisal v zvežčiče, katere hrani NUK, povečane fotokopije pa se je dalo ogledati tudi na obeh literarnih večerih. Na drugem, decembrskem literarnem večeru, so več govorili o njegovi vojaščini, dolgem času, ki ga je preživel na tujem. Povsod je mislil na svoje domače, na svojo domovino, jasnovidno je predvidel dogodke, ki so se zgodili malo po njegovi smrti (združitev južnih Slovanov v samostojno državo). Težave v ljubezni so ga spremljale vedno znova. Življenje z Minko ali Pepco mu ni bilo usojeno, vedno je prišlo kaj vmes. Rad je hodil okrog po slovenski deželi, poznal je večino okoliških krajev in ljudi, ki so živeli v njih. V vojsko se po svojih besedah nikoli več rti želel vrniti, a oh finančnih težavah mu drugega ni preostalo, Ko se je končno upokojil, je zabredel v težave z oblastjo. Njegov roman Gospodin Franjo je naletel na hudo neodobravanje cenzorjev, zato je bil izgnan iz Slovenije. Trpel je, njegovo zdravje je na rujem postajalo šibkejše iz dneva v dan. Leta 1917 je nazadnje umrl na tuji zemlji. Domov je bil prepeljan šele po prvi svetovni vojni. Tako kol novembra si je literarni večer ogledalo kar lepo število ljudi, tokrat pa sta z glasbo in petjem večer še dodatno polepšala Viktor Prašnikar in Jože Pustotnik, ki sta ob spremljavi harmonike pela ljudske pesmi. Za konec je KUD Fran Maselj - Podlimharski na l.tmbarski gori naslednji dan pripravilo še razstavo slik, ki so nastale na že prej omenjenem Ex tempom. Ljudski pevci iz Blagovice in citrar Rado Kokalj so v gostilni Urankar tudi tokrat ob branem gradivu iz Masljevih zapiskov zabavali dobrih 20 ljudi, ki so kljub pravemu zimskemu vremenu prišli na vrh priljubljene izletniške točke. A Luka Maselj Razstava na Limbarski gori Kulturni dogodek, ki se je razvil v prijetno druženje sodelujočih obiskovalcev, se je zgodil v soboto, 7. decembra, pri Urankar* jevih na Limbarski gori. Limbarska gora je poleg izletniške privlačnosti, saj jo obiskuje vedno več pohodnikov, doživela še en pri -jeten kulturni dogodek. Na Gori smo razstavili slike, ki so jih na dvanajstem Ex tempom Krašnja 2002 na Limbarski gori ustvarili slikarji iz Mengša, Radomelj, Lukovice in Krašnje. Postavitev razstave s kulturnim programom je bila posvečena spominu brana Maslja Podlimhar-skega, katerega 150-letnico rojstva Krašnjani in okoličani s ponosom praznujemo. Postavitev razstave s kulturnim programom je bil eden v nizu dogodkov v spomin na rojaka, ki jih je organiziralo Kulturno društvo Fran Maselj Podlimharski Krašnja. Razstava je bila prvič postavljena v osnovni šoli v Krašnji 1 7. novembra. Ogledali so si jo lahko vsi udeleženci literarnih večerov v Krašnji 22. novembra in 6. decembra. Tokratna razstava na Limbarski gori je prodajna in vsi, ki si bodo zaželeli v svoj dom prinesti motiv z Limbarske gore ali motiv s pogledom z nje, bodo tO lahko storili. Ob otvoritvi razstave so sodelovali ljudski pevci iz Blagovice, citrar gospod Rado Kokalj in članice KIJI) Fran Maselj Podlimharski iz Krašnje, ki so nam brale črtico, ki govori o pričakovanju pisateljevega prvega romanja na Na Otvoritvi razstave na Limbarski gori smo prebrali odlomek iz črtice Kako sem prvikrat romal. Spomin na Limbarsko goro je oživel ob Gard-skem jezeru, ko je služboval v njegovi bližini. Limharsko goro in dogodke, ki jih je doživel na tej romarski poti. Pevci so popestrili program z ubranimi ljudsko zapetimi pesmimi, citrar pa : milo zvenečimi melodijami, ki jih je čutno izvabljal iz svojih citer. Razstavo in kulturni program je spremljala tudi gospa Milka Novak, županja občine Moravče, ki je z zadovoljstvom pozdravila prisotne in zaželela, da se druženje ne bi končalo s tem srečanjem, ampak bi ga še kdaj ponovili. Zupan občine Lukovice gospod Matej Kotnik pa je svojo odsotnost opravičil in udeležencem na Limbarski gori pismeno zaželel uspešno predstavitev razstave in pisatelja ter prijetno druženje vsem, ki so bili udeleženci prijetnega dogodka na Gori. Večer smo udeleženci prijetno zaključili, saj smo po "uradnem" programu složno z ljudskimi pevci, harmonikarjem Viktorjem Praš-nikarjem in pevcem Jožefom Pustotnikom zapeli še vrsto lepih narodnih pesmi. Ko strto se poslovili od prijaznih domačinov, nas je z nočjo sprejel tudi razposajeni ples srebrno letke taj očih snežink. <6 Magda Kreft Na literarnih večerih smo ob sjnemljavi citer, harmonike in domoljubnih pesmi brali Literarnih večerov so se udeležili tudi Masljevi sorodniki, pisateljeve .spomine ohranjene ti rokopisih, pa tudi odlomke iz njegovih natisnjeni/i del ~"^"^| ■pHHHBHBHt _ OGLASI Rokovnjać razvoji podjetje za poslovne storitve, d.d. Blatnica 1,1236 Trzin Tel: 01/53 (H) 500 Fax: 01/56 21 036 e-mail: info@razvojni-zavod.si SREČNO 2003! V prihajajočem letu Vam želimo veliko prijetnih trenutkov v objektih, ki smo jih zgradili za Vas, Kolektiv RZd.d. Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prehg, Pod hribom 2, 1'230 Domžale, tel.: 01/72 400 62, GSM: 041/389 602, e-mail: dom@sam.si, http://www.sam.si 0. o ŽELIMO VSEM NAŠIM KUPCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM BS TEHNIK doo. Slamnikarska cesta 4,1230 Domžale Tel.: 01/721-28-69, fax: 01/721-47-65 10 BS TEHNIK ob svoji 10-Ietnici, ki ob ^ jšf težkih preizkušnjah v današnjih gospodarskih razmerah in trdem delu pomeni naš zanesljivi nadaljnji vzpon na domačih in tujih trgih, iskreno vošči vsem poslovnim prijateljem in vsem občanom občine Lukovica vesele praznike in srečno novo leto 2003! Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želi Marko STRMSEK s.p. Prevoje pri Šentvidu 72 1225 Lukovica, Slovenija TEL.: ++386(0)1/723-55-66 TEL./FAX: ++386(0)1/723-55-95 GSM: ++386(0)41/648-047 E-mail: rrAmko.strmsek@boter.net ° TESARSTVO 0 KROVSTVO ° MONTAŽNI OBJEKTI - BRUNARICE ° NOTRANJA ZAKLJUČNA DELA ° PREVOZI Rokoimjac mudi 23 Mladi za mlade Nov tipč'k - odštekana predstava Vpetek 29. II. in soboto 30. 11. se je v kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici odigrala 45 minutna predstava, ki smo jo skupaj pripravili Prepihovci in sodelavci kulturnega društva Janko Kersnik. Samo dogajanje v igri je postavljeno v sedanji čas, ravno rako obnašanje in jezik (sleng). Nastopajo učenke in učenec osnovne šole tet učiteljica, ki predstavlja pomemben element v predstavi, saj odpira vedno nove situacije, v katerih se učenci znajdejo. Nenavaden, a obenem ironičen lik, s katerim smo želeli opozoriti na primernost in pomembnost učiteljevega poklica zlasti v današnjem času. Lahko se malce zamislimo. Ideja, da bi mladi skupaj z mladimi ustvarili predstavo, ki bi bila zaniminiva, predvsem za mlajšo generacijo, se je rodila septembra 2002, ko sta Tina Grajzar - scenaristica in koreografinja in Mihi) Urbanija - scenarist ter režiser, dobila idejo, da hi se celo poletno delo na Prepihovih delavnicah dalo strniti v zanimivo celoto. In tako se je začelo. Ze na delavnicah se je pokazalo veliko zanimanje mladih za igro, petje in ples, zato je bila najprej organizirana avdicija. Vsi smo bili nemalo presenečeni, saj so prišla sama dekleta, vendar to ni predstavljalo večjega problema (razen vnovičnega pisanja scenarija). Vsi smo pošteno začel i z delom. Najprej je bil na vrsti ples, kjer so se dekleta seznanila z koraki jazz baleta ter hip-hopa in počasi nadgrajevala svoje znanje. Sledilo je spoznavanje z osnovami gledališča... In tako smo se mučili, pulili lase, grizli nohte..., in predstavo pripeljali do, lahko rečemo, uspešne premiere in ponovitve. Sodeč po odzivu gledalcev smo dosegli prvotno zastavljeni cilj- motivirati mlade, jih vključiti v delo, jim omogočiti možnost svobodnega ustvarjanja, govorjenja, gibanja ter jim dari vedeti, da se z močno voljo, da nare-diri marsikaj. Poleg vsega naštetega pa se je vzbudilo zanimanje za sodelovanje v še kakšni podobni predstavi tudi predstavnikom močnejšega spola. To nas zelo veseli! Zato vam prepihovci obljubljamo: "Se bomo ustvarjali!" V letu 2003 pa si boste lahko ponovno ogledali "ta hudo" predstavo. 0* Prepihovci Zahvala ob otvoritvi v Šentvidu Orvorirev prenovljenega kulturnega doma v Šentvidu je bila zame kor rudi za Pepco Pevcin in Meri Modcrndorfer in za družino Jerman ter Gašperja Pezdirca enkraten dogodek. Oh tej priložnosti smo videli in spoznali, da prebivalci živijo s kulturo in okoljem. Spoznali smo, kako majhno naselje poslane središče vseh, ki živijo v tem okolju in kako so ljudje med sabo povezani, da se srečajo na tako pomembnem dogodku, kot je bila otvoritev kulturnega doma. Predvsem iskreno presenečeni in navdušeni smo bili nad pozornostjo in prijaznostjo ljudi do nas, prav tako nas je toplo pozdravil tudi župan Anastazij Zivko Burja, ki je izrazil podporo gluhim. Se enkrat se v svojem imenu in v imenu vseh, ki smo bili povabljeni, iskreno zahvaljujem za dobrodošlico in prijeten večer, ki smo ga preživeli z vami v občini Lukovica. /»Petra Rezar Iz predstave Nov tipč'k Predstava predvsem za mlajšo generacijo Hvala vsem, ki ste nam pomagali! Veselo pošiljamo voščila, ki smo jih ustvarili skupaj z našimi mladimi prijatelji na zadnji ustvarjalni delavnici in srčno upamo, da ho takih in podobnih srečanj, izletov, zanimivih predstav in kvalitetno preživetih uric čimveč tudi v letu 2003! Oh tem pa se moramo zahvaliti vsem, ki ste nam tako ali drugače pomagali pri izvedbah dejavnosti za mlade! Hvala! S» Prepihovci Vsem občankam in občanom občine Lukovica, donatorjem in vsem, ki zvesto obiskujete naše prireditve, voščimo srečne božične praznike ter zdravo in uspešno novo leto 2003. Kulturno društvo Janko Kersnik Mešani cerkveni pevski zbor iz Krašnje želi vsem občanom vesel in blagoslovljen božič, veliko zdravja, sreče, delovnih uspehov in druženja s prijatelji cerkvenega zborovskega petja v prihajajočem letu 2003. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki ste nas podprli ob izvedbi našega koncerta v Lukovici. 24 OGLASI Rokounjač Vesel božič in srečno novo leto vam želi Trgovina I v Lukovici tel.: 01/7235 714 2003! avtokleparstva • avtovleka KEPEC Ivan Kepec s.p. Šentvid ll 1225 Lukovica, Tel./fax: 01/72-35 600 GSM: 041/784-474 *tov* Četa 2003! AVT0PREV0ZNISTV0 Franc Klopčič, s.p. Prevoje pri Šentvidu 121, tel.: 041/689 751,041/364 920 i*t 4neČko< 2003! KULTURA 25 Dobrodelni koncert Tradicionalen Miklavžev dobrodelni končen pod okriljem Turistično olepševalnega društva Brdo-Lukovica je tudi letos minil v znamenju glasbe, Miklavževega obiska in dobrodelnosti. ( lani organizacijskega odbora prireditve so se odločili, da letos v vrednosti '00.000 tolarjev obdarujejo otroke v naši občini, ki zaradi kakršnegakoli zdravstvenega ali socialnega vzroka pomoč potrebujejo. Zato smo socialna delavka Centra za socialno delo v Domžalah, patronazni medicinski sestri v Zdravstveni postaji Lukovica in člani Turističnega društva predlagali družine, katerim hi biki pomoč še kako potrebna. Tako so otroci treh družin dobili oblačila in obutev v vrednosti, ki je bila namenjena v dobrodelne namene. Prepričana sem, da je dejanje Turističnega olepševalnega društva Brdo - Lukovica polepšalo "Miklavževe dneve" marsikateremu otroku, predvsem pa bodo zimski dnevi toplejši, tudi v srcu. Menim, da se lahko v imenu ohdarovanih družin zahvalim članom Turistično olepševalnega društva Brdo - Lukovica, ki so prereditev organizirali in z dobrodelno potezo opozorili, kako pomembno je tudi danes hiti človeku človek. A Irma Markov Jek, patronaina med. sestra Anketa Prišel je tihi, blagi čas... MePZ Šentviški zvon pod vodstvom zborovodje Karla l.cskovca tudi letos VABI NA KONCERT BOŽIČNIH PESMI v dvorani Kulturnega doma Antona Martina Slomška v Šentvidu v soboto, 28. decembra 2002, ob 19. uri. Zapeli pa bomo tudi: - v Kulturnem domu Franca Kotarja v Trzinu, v petek, 27. 12. 2002, ob 1«. uri - v cerkvi Sv. Frančiška Asiškega, Ljubljana-Šiška, v soboto, 4- 1. 200', ob 19. uri - v cerkvi Sv. Janeza Krsrnika v Draga* tušu, v nedeljo, 5. 1. 2003, ob 10. uri Prvo knjigo mi je prinesel Miklavž Na dnevu odprtih vrat v OŠ Janka Kersnika (9. 11.: OD KERSNIKA DO DANES) so sodelovali člani knjižničarskega krožka. Sestavili so vprašalnik za babice, dedke in druge starejše ljudi na temo "Knjiga in branje - nekoč in danes". Najsta-rejša anketiranka šteje že 87 let. Večina vprašanih se je odzvala sodelovanju že mesec poprej. Tako smo v petek pred knjižnico postavili razstavo z izpolnjenimi vprašalniki, poleg pa se slikanice starejšega datuma, ki bogatijo našo knjižnico na Brdu (Vodnikove uganke - 1955; Rdeča kapica - 1959...). Skoraj vsi vprašani so se naučili brati takrat, kot se naučjo sedanji OtTOCi: med 6. in 8. letom, in sicer V šoli ali doma. Nekaterim je prvo knjigo prinesel Miklavž ali jo je podarila babica, teta... Orugi so se s prvo knjigo srečah šele v šoli (Perilo). Zanimivo je, kako se starejši spomnijo prvih naslovov prebranih knjig, čeprav sežejo že kar daleč nazaj: Ovčar Marko, Sveto pismo, Miklova Zala, Sneguljčica, Sobice...). To je dokaz, da je našim babicam in dedkom prva knjiga res veliko pomenila. Pomenila jim je vrednote, ki jih V sedanjem času včasih težko obdržimo: veliko presenečenje, užitek, zanimivost, veselje, razvedrilo za prosti čas... (1 današnjih knjigah smo dobili večinoma dobra ■ Fotografija z razstave mnenja: so zanimive, lepe, bogato ilustrirane, boljše kol včasih. Mladina današnjega času veliko poseda pred računalniki in televizorji. Knjiga je pogosto zapostavljena in marsikak deklic ali fantič premalokrat seže po njej. Starejši svetujejo, naj mladi več berejo, da bodo vri Znali, naj hodijo v knjižnice, da se bodo z lepo knjigo bolj sprostili. Čeprav so učenu naše šole pridni bralci in zaenkrat še ni nevarnosti za prenehanje branja, naj zaključim z mislijo neke babice: "Svoje vnuke vedno opozarjam, naj namesto gledanja televizije raje prebirajo lepe zgodbe, potopise in vse poučne knjige za življenje!" A Danica Dolar, knjižničarka GODBA LUKOVICA WSŠ) VABI NA TRADICIONALNI NOVOLETNI KONCERT Z GOSTI PETEK, 27. 12. 2002 OB 19.30 V K.D. LUKOVICA PETEK, 3. 1.2003 OB 19.30 V K.D. ŠENTVID Izvajali bomo dela domačih in tujih avtorjev. Razstava jaslic Razstava doma izdelanih jaslic ho v KUD Antona Martina Slomška v Šentvidu od 26. 1. do 2. 2. 2002. Pisne prijave za sodelovanje na razstavi pošljite do 15. 1. 2003 na naslov: Janez Jarc, Prevoje 108, Lukovica. Informacije na telefon št. 7235 269. 26 IZ NAŠIH KRAJEV R{ Župnik Mihael Trdin iz Češnjic Petdeset let opravljanja bogoslužja Za mizo v topli in preprosti kuhinji v župnišču v Cešnjicah nad Blagovico sva sedela z gospodom župnikom Mihaelom Trdinom. Prva misel, ki se mi je utrnila, ko sem ga gledala, je bila: saj kaže podobo premnogih naših pesnikov in pisateljev, ki so bili duhovniškega stanu. Tako resen in moder je, tako dostojanstven in ne moreš prezreti, da imaš pred seboj ne samo duhovnika, temveč tudi izredno izobraženega človeka. "Tu gori želim ostati." O namenu svojega obiska sem ga obvestila že pred dnevi. Svojo življenjsko pot mi je opisoval preprosro in skromno, tako kot tudi živi. Rodil se je v Zgornjih Lokah v družini s petimi oftoki. Rad se je učil, kat so opazili tudi učitelji, zato so ga vzpodbujali, da šolanje nadaljuje. Pri štitinajstih letih se je trdno odločil, da ho stopil v bogoslovje, kar pa je bilo po takrarnem mnenju že pozno, zato mu je moral dati posebno dovoljenje sam župan. Šolanje je nadaljeval v Ljubljani, vendar mu je zdravje takrat že pričelo pešati. Zdravniki so mu svetovali, naj zamenja okolje, kajti nekje na sedemsto metrih nadmorske višine se ho rudi zdravje izboljšalo. Leta 1940 je bil posvečen v duhovnika in svojo prvo sveto mašo je bral v Blagovici. Takratni režim in cerkev sta stala na različnih bregovih, zato je moral nazaj v Ljubljano, kjer je bil nekaj časa za prefekta v škofijski gimnaziji. Vojna se je končala, režim se ni spremenil, toda vseeno je junija 1945 prvič maše val na Cešnjicah, kamor je želel že pred vojno. Po vojni je bilo mnogo cerkva porušenih ali močno poškodo- vanih, tako je bilo rudi na njegovih Cešnjicah in v Blagovici. Veliko je pripomogel pri obnovitvah oheh cerkva. Tisti čas je hilo malo duhovnikov, zato so župniki maševali v več župnijah. Obiskovali so jih peš. Tudi k umirajočemu, ki si je zaželel blagoslova, so morali peš in še glavo so nosili naprodaj, če je tista oseba bila slabo zapisana pri oblasti. Vse to je še bolj načelo njegovo že tako krhko zdravje. Gospod župnik Mihael Trdin sedaj vstopa v deveto desetletje. Za seboj ima sedeminpetdeset let upravljanja župnije ter petdeset let opravljanja bogoslužja. Za zvestobo cerkvi je prejel škofijsko odlikovanje, papež pa ga je pred desetimi leti imenoval za monsinjorja. Cešnjice so ostale tudi po upokojitvi njegov dom, kjer mu že ttiinpetdeset let gospodinji gospa Justina. V tej lepi hribovski vasici, kjer vetrovi bistrijo misli, daleč od vrveža preživljata jesen svojega življenja meti ljudmi, ki jih imata rada, kakor ju imajo radi oni. /j in fbto Milen« Bradač Kulturni dom Radomlje Otvoritev razstave "Kozolci - harfe v vetru" Vpetek, 15. novembra, je bila v Kulturnem domu Radomlje pod pokroviteljstvom Turističnega društva Radomlje otvoritev razstave: HARFE V VETRU - razstava kozolcev. Pri postavitvi razstave so sodelovali z maketami kozolcev Osnovna šola Krašnja, s slikami kozolcev pa Kulrurno dru.šrvo Fran Maselj Podlim* barski Krašnja in Kulrurno društvo Senožeti Radomlje. Pobuda, da ohranimo našim zanancem del naše preteklosti, je v KD Krašnja živa že vrsto let. Vneti zbiratelji predmetov, običajev, stare arhitekture in med temi tudi posebnost slovenske pokrajine - kozolca, so se pri tem zelo potrudili. Ze od leta 1991 slikarji slikajo kozolce v Krajnji in v okoliških vaseh. Eno srečanje slikarjev pa je bilo v celoti posvečeno slikarjem kozolcev. Tako je KD Krašnja lastnik prelepih slik kozolcev, med katerimi je že marsikaterega pohral zob časa, nekateri pa so se morali umakniti hirri cesri, ki bo potekala po dolini Črnega grabna. Naši znanci si bodo lahko pokrajino in kozolce ogledali v delih slikarjev, ki že vrsto let prihajajo in ustvarjajo v Krošnji. Tudi četrtošolci iz Krašnje in njihovi učitelj i so k ohranitvi kozolca veliko pripomogli. Naredili so makete enojnega .stegnjenega kozolca, dvojnega stegnjenega kozolca, stegnjenj kozolec s plaščem in najlepšega med vsemi kozolci -fopler. Napisali so projektno nalogo o kozolcu in kozolce v Krašnji in okoliških vaseh popisali in opisali. Tako je nam in našim zanancem ohranjen del naše krajinske posebnosti, ki jo Sodobno kmetovanje in novosti pri skladiščenju pridelkov uničujejo. Vse manj je kozolcev, kjer hi dosuševali seno, otavo, razna žita, fižol, koruznico in Še kaj. Vse manj ho potnikov, ki hi si lahko kozolec izbrali za počitek m zavetje pred neurjem. Vendar bodo še ostali gospodarji, ki svojih kozolcev ne bodo prepustili propadanju in jih že obnavljajo ali pa jih še bodo obnovili, Ob tokratni razstavi v Radomljah so bile razstavljene slike kozolcev, nastale v Krašnji in njeni okolici. Nekaj slik so prispevale slikarke 1 )nišiv;i Senožeri Radomlje. Razstavljene so bile makete kozolcev, ki so jih izdelali osnovnošolci iz Krašnje. Na ogled je bila še njihova pisna naloga o kozolcih. Domačini in krašnjanska recitatorka pa so v kulturnem programu prebrali pesmi s tematiko o kozolcu, ki so jih napisali: Marija Jemec - Domžale, brane I ludomal -Korpe, Janko Jerman - Radomlje, Zlatko Levstek - Radomlje, Iva Rejc - Domžale, Silva Mizerit - Domžale in Irena ( jik - Domžale. V vseh pesmih je bila prisotna ljubezen do naše zemlje in naše dediščine. Da je bilo druženje v Radomljah še bolj prisrčno in prijetno, sta poskrbela brat in sestrica, ki skupaj nista štela niti petnajst let. Z veselimi vižami, zaigranimi na harmoniko, sta prisotnim polepšala že tako lep večer. Ob slovesu smo si Radomljani in Krašnjanl izrekli želje po sodelovanju in druženju tudi v Ik idoče. <5 Mflgda Kreft Luč miru iz Betlehema bo tudi letos obiskala Slovenijo. Ze pred božičem naj zagori v trajen MIR na vseh oknih naše ljube domovine v spravo z ljudmi in Bogom. Naj plamen sije v višino in sverloha naj razsvetli našo pot, da bo v naslednjem letu lepa in prijema. Vendar bomo MIR med nami ohranili le s skupnimi močmi in medsebojnim razumevanjem. Skavti, ki tudi tokrat organizirajo prihod luči miru, pa bodo zbrana sredstva namenili za drugo hišo skupnosti Barka. /zdjd Rok* OGLASI 27 avtomehanika Marjan 'Kvciicrs.p. 4^fcJJ(§(^ Vir, Papirniška c. 1 1230 Domžale, tel.: 01/72 16 506 * AVTOMEHANIKA * AVTODIAGNOSTIKA * AVTOELEKTRIKA * AVTOKLEPARSTVO * ZAMENJAVA PNEVMATIK * IZDELAVA HIDRAVLIČNIH CEVI l^em strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje in vam v novem letu 2003 želimo veliko poslovnih uspehov, osebnega zadovoljstva in srečno vožnjo. v Športno društvo Zlato Polje želi vsem krajanom, članom Krajevne skupnosti Zlato Polje, Občini Lukovica, vsem občanom in vsem ljubiteljem nogometne igre zdravo in uspešno leto 2003, hkrati pa se zahvaljujemo za podporo in pomoč. Člani PGD Lukovica želimo vsam občankam in občanom občine Lukovica vesele božične praznike ter srečno, uspešno in zdravja polno leto 2003. Svojim podpornim članicam in članom se zahvaljujemo za izkazano pomoč, si, sodelovanje in razumevanje. sL> ./ sGasilci PGD Lukovica ✓ ScmĆ^ "Pri čebelici" ^ VyyiT V ^B'ie'ars'siol.net, internet: www.gostilnarus-sp.si V prihaja/očem letu 2003 vam želimo mnogo zdravja, dobre volje in prijateljskih odnosov. Kolektiv Gostilne Rus DISKONT ŠENTVID pri LUKOVICI; Želimo vam vesele božične praznike in srečno novo leto 2003! Vesele božične praznike ter srečno 2003 vam želi Wlir pri tešCTf Ppevcje cfl), 1225Lutovica, tel.: Cl/7235 04$ Se pripopcčsmc! FtlZElAJ tel.: 01/724 15 OO Vsem strankam v novem letu želimo zilravjn in uspehov! AVT0PREV0ZNISTV0 Klopcic Peter S.P. Prevoje 34a, 1225 Lukovica GSM: 041/624 229 ■ ^Vesele božične praznike ■ ^llPf ter sretno novo leto! SKRB ZA SOČLOVEKA 29 Umetniki, ki slikajo z usti ali nogami Prijazno povabilo založbe UNSU je bil eden izmed glavnih vzrokov za Ogled razstave umetnikov, ki slikajo z usti ali nogami. Tokrat so v Arhitekturnem muzeju v Ljubljani svojti dela razstavljali Angela Medved, Stojim Zafred, Vojko (Sašperut-Gašper, Zeljko Vertelj in dnini, med njimi rudi tuji umetniki. I Jsoda je hotela, da pri svojem umetniškem izražanju ne morejo uporabljati rok, vendar zato niso popolnoma obupali, saj so našli način za svoje izražanje. V lepo urejenem in razsvetljenem razstavnem prostoru je obiskovalec v DOgledu na razstavljene sliki' res lahko užival. Dela se lahko mirno kosajo z deli tistih umetnikov, ki svoja dela naredijo z rokami. Posebno dela japonske umetnice, saj so bile male račke na sliki videti kakor live. Razstava, na kateri obiskovalec pozabi na čas in vse okoli sebe, je privabila tudi veliko mlajših. Verjetno bi tisti, ki imajo toliko za povedati proti prejemanju čestitk UNSU, po ogledu razstave svoje mišljenje spremenili. Ostane nam Ogled ene izmed prihodnjih razstav, na katere nas bodo povabili. A djd Mednarodna razstava gluhih likovnikov Steklena dvorana Mestne hiše v Ljubljani |e tokrat gostila gluhe in gluhoslepe umetnike iz Slovenije in Hrvaški'. Mnogi med njimi so dolgoletni ljubitelji čopiča in udeleženci likovnih kolonij. Slikarji, ki so tokrat razstavljali svoja dela, predstavljajo poseben odnos do okolja, v katerem slikajo. Večina razstavljenih del je zato nastala na terenu in le malo jih ustvarja v ateljejih. So slikarji, ob katerih se mimoidoči ustavijo in opazujejo ter občudujejo njihove spretnosti. Mestno društvo gluhih je prepričano, da razstava ni zadnja in da ho cilj teh razstav ohraniti in spodbujati ustvarjalnost gluhih ter jim omogočiti izmenjavo izkušenj in Opazovanj, Razstava ali likovna kolonija pa prispeva tudi k utripu kraja, kjer poteka. Na tokratni razstavi so se s svojimi deli predstavili Prago jenu,m z doslej manj poznanimi deli vsaj avtorju tega zapisa, Viktor Kožar, Satne Inrihar, Aleksander Prokofjev, Peter Prokofjev, Petra Rezar, Kristjan Bezub, Stanko Urbas, Srečko Dolanc, Janez Turk in Slavko Pavlic. £>did Najbolj priljubljen zimski svetnik Prišel je sv. Miklavž Vvelikem delu Evrope je sv. Miklavž najbolj priljubljen zimski svetnik. Zaradi njegovega spremstva, predvsem parkeljnov, pa se ga boji tudi marsikatera malce starejša gospa. Od 11. stoletja dalje je zelo cenjen zaradi legende, da je tri hčere revnega očeta rešil sramote tako, da jim je skozi dimnik porinil tri kepe zlata in jim tako priskrbel potrebno doto. Od tu verjetno tudi običaj, da ponoči med 5. in 6. decembrom prinaša darove v nastavljene posode. Z velikim veseljem ga pričakujejo predvsem otroci, saj jih za pridnost nagradi, za nemarnost pa prepusti kaznim spremljevalcev - parkeljnov. Drugače pa je zavetnik mornarjev, brodarjev, mlinarjev in Žagarjev. In kako je bilo letos s prihodom sv. Miklavža pri nas. Tako kakor vsako leto je tudi letos malce popustil in darila prinesel tudi tistim, ki so bili pridni samo zadnjih nekaj dni pred njegovim prihodom. Najprej je darila razdelil v obnovljenem domu Antona Martina Slomška, kjer so mladi uprizorili eno kratko, kar preveč poučno igrico "Čudeži se še dogajajo." In potem prihod starega sv. Miklavža s kupom daril, ki so mu jih nosili angelei. Tudi hudobca ali parkeljna ni manjkalo in ravno tega so se otroci najbolj bali pa čeprav je delil bombone. Najprej je poklical najbolj korajžne, liste iz prvih razredov osnovne šole. Tu pa libilo potrebno že malo veroučnega znanja, saj sta tako sv. Miklavž kakor sv. Anton, ki ima vse zapisano, povprašala po mnogih stvareh. Pravilni odgovori in pridnost so jih rešili pred parkeljnom in z darili v roki so odšli olajšano z odra. Na vrsro pa so že prišli učenci veroučne male šole, ki so jo po zaslugi Marije Jiitcršck odnesli samo z majhno molitvico in pesmico. Potem pa ostala mala šola ter vsi ostali, o, koliko otrok! Oh pol šestih zvečer je bila dvorana v Lukovici kar malce tesna za vse tiste, ki so želeli srečati sv. Miklavža. Igrica, iz katere hi bilo dobro, če bi se vsi kaj naučili, potem pa darila. Po istem vrstnem redu, le z malo več vprašanji. Med njimi jih je bilo kar nekaj posebej povprašanih. Je sv. Miklavž :e vedel, zakaj je bilo to potrebno. Ni pa pozabil na župnika Andreja in Petra; tudi njima je prinesel neko malenkost za pridnost. Bog ve, zakaj.' Tu pa je obdaril še pevce otroškega zborčka z zborovodkinjo Petro Avbelj, ki je morala odgovoriti na nekaj hudo zapletenih vprašanj in sv. Anton ni bil videti ravno zadovoljen glede odgovorov. Tudi igralci in režiserka niso ostali brez daril pa še za ministrante, da je nekaj pustil, je govoril ter odhi-lel dalje. Preko 200 otrok je obdaroval, potem pa je odšel še v vrtec Medo in tam pustil kii|> daril, da se bodo otroci lahko igrali in učili, je dejal, predal darila rer odšel naprej obdarit še druge pridne otroke. Kar nekaj jih je, ki so omogočili obisk sv. Miklavža ter obdarovanje otrok. Tako so sredstva prispevala občina Lukovica ter krajevne skupnosti, župnijska Karitas Brdo in Zlato Polje ter mnogi posamezni darovalci. Ob tej priložnosti bi se v imenu sv Miklavža, sv. Antona in spremstva rad zahvalil tudi avto-hiši Debevc iz Mengša, ki skrbi že nekaj let, da se varno in udobno vozi po naših poteh. Da ne pozabim zapisati na koncu, pa ko se je že vsem zelo mudilo, pogledati, kaj vse je pustil doma, pa je dejal: "Se vidimo prihodnje leto, če boste dovolj pridni in ubogljivi". Kar reče, tudi drži. Zato ne bodite takšni kakor Franci iz igrice, ampak bodite dobri in pridni celo leto. 30 NAŠE ŽUPNIJE Rofel Drufia obletnica zakonskega občestva Z odkritim pogovorom se med seboj bogatimo Zakonsko občestvo v naši župniji obstaja že dve leti. Pobudo za nastanek skupine je dalo nekaj mladih zakonskih parov. Po dogovoru z župnikom so medse povabili mag. Petra Zaklja - lazarista, ki je z zakonskimi občestvi že imel nekaj izkušenj. Člani zakonskega občetva Foto: Zinka Meden Zdaj je v skupini šest parov in duhovni vodja. Najdaljši zakonski staž je 1 3, najkrajši pa 4 leta. Srečujemo se praviloma tretji torek v mesecu oh pol devetih zvečer, večinoma v župnišču, včasih pa tudi na domu zakoncev, ki predlagata temo in vodita večer. Program posameznega srečanja je zasnovan po načelih, ki jih je za zakonska občestva po dolgoletnih izkušnjah oblikoval pater Vi tal Vider. Začnemo z uvodno molitvijo in branjem odlomka iz evangelija O katerem smo od prejšnjega srečanja razmišljali in se z zakoncem pogovarjali. Potem vsak pove svoje razmišljanje o odlomku. Oh glasbi uredimo vtise. Odmor je namenjen dogovoru za naslednje srečanje - temo določi vsakokrat drugi par. V drugem delu večera se pogovarjamo o temi, ki jo je predlagal eden od parov. Tako smo že razpravljali o mnogih pomembnih in aktualnih vprašanjih. Kritično smo ocenili naš odnos do dela in izgovor "Nimam časa!". Spraševali smo se kaj prinaša in kaj zamuja potrpežljivost. Tudi o grehu in zavedanju le tega je tekla živahna polemika. Kako sva se spoznala, kako se pogovarjava in kako se poslušava so bile teme, ki bodo vedno pripomogle k rasti zakona in občestva. O družabnosti pred in po sklenitvi zakona, razumevanju starejših, Slomšku, delu za družbeno dobro, hrepenenju po sreči in iskanju sreče v domačem okolju in mnogih drugih temah je tekla beseda mnogokrat pozno v noč. Dvakrat smo se zbrali rudi s svojimi otroki na pikniku, ki je poleg razvedrila tudi priložnost za mašo v naravi in sproščeno spoznavanje drug drugega. Na enem od srečanj smo se pogovarjali rudi o tem, kaj nam pomeni zakonsko občestvo. Vsi smo povedali, da nam skupin;) veliko daje, da se v njej duhovno in družabno bogatimo. Pozitivne učinke pa ima rudi neformalni klepet oh prigrizku na koncu srečanja. A Zinka in Tone Meden Na jesen življenja Nekateri jesen svojega življenja preživljajo v domu starejših občanov. V domžalskem domu, kjer akrivno preživljajo svojo jesen tudi starejši iz našega okoliša, smo bili tokrat prisotni pri sveti maši, ki jo je daroval župnik Andrej Svere. Za duhovno oskrbo oskrbovancev doma sicer lepo skrbita domžalski župnik in kaplan. Vendar so oskrbovanci doma posebno veseli obiska domačega župnika in s tem posredno tudi vse župnije. Pri sveti maši v domu, katere se je udeležilo preko 50 oskrbovancev, je pel otroški pevski zborček in na koncu skupaj z varovanci doma zapel nekaj pesmi v svoje in njihovo veselje.V pogovoru z njimi je bilo zaznati najprej veselje, na koncu pa skrb ali še pridemo mednje. Vedno dobrodošli v naši sredini so bile naše hesede slovesa in obljuba, da se kmalu srečamo. Adventno srečanje starejših bo že ena izmed priložnosti. u>ut6^ OGLASI Rok •mm GOSTILNA« PIZZERIA DTOia VeMl fa^Utoe&t* 2003! PLESKARSTVO in SOBOSLIKARSTVO Miro Jerman s.p. Podsmrečje 4, 1223 Blagovica, tel.: 01/72 340 14, 041/640 298 Nudimo: Vse klasične soboslikarske storitve Dekorativni ometi in premazi [zdelava toplotno izolacijskih fasad Oplesk napuscev Uetel 6w$ic to4Mato> 2003! KOVINSKA GALANTERIJA Avbelj Srečko s.p. Spodnje Prapreče 23, 1225 Lukovica tel./fax: 01/723 58 68, moto.: 031/616 221 Stojala za kopalnice A VTOKLEPARSTVO Tomaž Rak Šentvid 1 7, 1 225 Lukovica tel.: 01/6235-484, GSM: 041 /628 547 l/ečefiozic in šrecno nou-o 0 ZVVS Domžale, sekcija Lukovica čestita veteranom in občanom občine Lukovica ob dnevu samostojnosti Republike Slovenije ter želi vesele božične praznike in sebe srečo v novem letu 2003. Šj>Rc Perovo23, 1241 KAMNIK, tel.: 01/839 50 40, GSM: 041/689 808, e-mail: sebastijan.macek(">porsche.si anečito- ttovo- četo- 2003! "ZZate&ttv- podjetja s4vtoc&uvt d.o,o, iERT RCU Lukovica Lukovica 61, 1225 Lukovica, tel.: 01/723 58 26 * PIZZERIA * TENIS * SAUNA * VEČNAMENSKA POKRITA PLOAŠČAD * KULTURNE IN ŠPORTNE PRIREDITVE Vesel božič in srečno novo leto! LESNA GALANTERI 0 ( J ( ? V o o ° 1 o jI o 11 0 O 0 Janez trovat s.p. GRADIŠČE 35 • 1225 LUKOVICA • SLOVENIJA • TEL: 01 723-50-59 1/etd ^^^mcmmm tefo! KRIŽANKA 35 ???? Ci IM Ml V «»»» l'IIIKM II« I I * sredozemski grm z dišečimi Hl I IMI (A/l invi NEKDANJA JUGOSL. REPUBLI- iLOVENSKA SLIKARKA (KOFETA-RICA) pokrajina na jv slovenije roman pisatelja ozko-nosa opica NI IMI NO vana v oseba srbsk/ igrai ka glavno mesto kolumbije stara grška pesmica zaselek na sv občine vzdevek aleša kersnika zelenica v puščavi kinematograf jezero na finskem radko polič am /vi /na drŽava toZilnik četrti sklon pasja hišica aristotel krajše mehčanje sogla-snikov rim boginja jeze vodja stranke gibanja nikal-nica dolg ozek kos blaga mesto v severni irski sl zgodovinar (josip) gora nad lučami preb. kdor aragonije dela red jazzov- ska tehnika petja OSMI MESEC JUDOVSKEGA KOLEDARJA inkov- sko božanstvo janko odd za notr, bolezni enota za merjenje sredstvo beljenje perila plod bukve ljub. afrodite am vesol-agencija am kemik (carl) zdrav rastlina pesniško ime za starega grka vzhodni afriki sl. orgla- vec (hubert) sodček za žito (narečno) metulj z očesi na krilih pav/a kmeč. praznik rt na španije grški bogovi velikani čutilo za voh zelo trd mineral za brusila alfi nipič del ostrešja rski brinovec (narečno) perzijsk pesnik majam knezova žena orodje za košnjo josip ipavec grm za kokain bikobor bah morski sesalec oblika imena marija osi rn /aimi k površinska mera vuk karadžić izrael pisatelj (amos) kazal ni zaimek ameriški igralec (james) hrvaško moško ime (ino) znamenje angleška površinska mera (originalno) rdeči križ abrahamov sin Zahvala Za pOITlOC« V članku Spomin na trojni praznik je v novembrski številki Rokovnjača izpadla zahvala (iostimkemu podjetju Trojane in njegovemu direktorju Bojanu Gasiorju, ki se je pri obnovi župnijske cerkve v Blagovici zelo velikodušno izkazal s finančno in tudi drugačno pomočjo, Njihova velika pozornost pa ni bila uresničena le tokrat, ampak tudi na Golčaju kot tudi v župnijski terkvi v Šentožholtu. V imenu blagoviškega župnika iskrena zahvala za to veliko pomoč. /■■ | hcdnišlvu Voščimo vam lepe praznike in se zahvaljujemo vsem, ki pomagate graditi glasbeno bogatejšo občino. 36 oglasi Rokounjcic NSi Nova Slovenija Krščanska lludska stranka Želimo vam duhovno bogat božič, čestitamo za dan samostojnosti in voščimo srečno novo leto! Da bi v letu 2003 ❖ ustvarili, kar ste snovali, ❖ dosegli, k čemur ste strmeli, ❖ našli, kar ste pogrešali ❖ in živeli, kot ste se nadejali. Občinski odbor stranke Nsi v občini Lukovica MEšana DEjavnost Kovinske Obrti Janez Kepic Šentvid 26,1225 Lukovica, tel./fax: 01/7235 622, GSM: 041/745 125 Umk ivjim fm^tammttm tefo 2003! ... ko ob okusni hrani, žlahtnem vincu, izbrane glasbe zvenu, v dobri družbi vam srce vzdrhti. Jagnečja pečenka, Babičina kuhinja, Mešano na žaru, Noj, Divjačina, Morske jedi, Trojanski konjiček, Biftek s tartufi... Odlična ponudba namiznih in vrhunskih vin, in še mnogo drugih dobrot. Poslovna kosila, Rojstnodnevne zabave, Poročna slavja, Nedeljska kosila. Ob koncih tedna večerni program: "Privlečeno iz naftalina!": VSAK PETEK najprej ZABAVNA PLESNA GLASBA, za zaključek večera pa starogradske, dalmatinske ter domače narodne,... dvoglasno,... s harmoniko,... med mizami..., VSE V ŽIVO! OB SOBOTAH KLAVIR: Evergreeni, dalmatinske ter domače viže, v živo! Sprejemamo rezervacije za SILVESTROVANJE! Vabimo vas v naše toplo zavetje! Restavracija Diana, Hotel Trojane, tel.: 01 /72 33 610 SREČE IN ZDRAVJA VAM ŽELIMO! Opravičilo V prejšnji številki Rokovnjača, kjer sem pisala o novi podobi hotela Trojane, je prišlo do nesporazuma, zato želim napako popraviti. Družinsko podjetje Vitasan iz Izlak opravlja zdravstvene usluge tudi na osnovi zdravstvenega zavarovanja in ne samo samoplačniško, kor je hilo navedeno. Izključno samoplačniške usluge hodo opravljali le na Trojanah, ker ni hilo mogoče pridobiti koncesije. Zatorej spoštovani bralci, upam, da ste in boste ostali zdravi in vseeno prišli v restavracijo Diana v hotelu Trojane, kjer boste prijazno postreženi, ob morebitnem obisku konec tedna, verjemite, tudi prijetno presenečeni. Podjetju Vitasan in direktorju hotela Trojane Igorju Grošlju se za svoj spodrsljaj opravičujem in jima želim veliko uspeha. tb Milena Bradač VULKANIZERSTVO LENČEK PRODAJA, MONTAŽA IN SERVIS, AVTOOPTIKA ^ Dušan Lenček, s.p. 0 Prevoje pri Šentvidu 33b, 1225 Lukovica, ^ tel./fax: 01/72 35 258 ^ ^ Vesel božič in srečno 20031 varnimi pnevmatikami! HUBATPE HP COMMER LU'O^/A'A-Kt'KliUKLia^lCIIJL KURilMEGAOUA Možnost plačila na obroke Doheno 75,1234 Mengel Telefon : §1 / 723 §9 (Id www.lp-eommeree.si Rokounjcič OGLASI 37 LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Spoštovani volilci, občani občine Lukovica! Veseli smo, da ste nas v tako velikem številu podprli na volitvah v občinski svet. Iskrena hvala vsem! Spoštovali bomo vaše zaupanje in odgovorno usmerjali razvoj naše občine za lepši jutri vseh občanov. Vesele božične praznike vam želimo in mnogo zdravja, veselja in uspehovvletu 2003. 00 LDS Lukovica www.lds.si SDS SDS čestita vsem občanom 6Ć občine Lukovica za dan samostojnosti Republike *±k Slovenije. Za božične ^ -i .. & praznike pa vam želimo lepe trenutke v krogu Jt+M domačih ter srečno, >Cbc '">' tHrn\//~v in i itnocnn zdravo in uspešno novo leto 2003. OO SDS Lukovica >^ jjc pridružuje tudi KO SDS Prevoje NEODVISNALISTAMARINE urbanijain skupine volivcev 0 * * * * $ ^ vsem občanom, ki ste naši listi izkazali zaupanje in podporo ter me ^ izvolili in s tem pooblastili, da Vas zastopam v občinskem svetu občine Lukovica. Hvala tudi Lukovčanom, da Vas lahko zastopam v svetu Krajevne skupnosti Lukovica. V kolikor imate kakršnekoH probleme, želje, vprašanja ali pripombe, ki sodijo v pristojnost delovanja sveta KS Lukovica ali občinskega sveta, se lahko z njimi vedno obrnete name. Posredovala jih bom pristojnim v razrešitev in se aktivno vključila v njihovo razreševanje. V predvolilnem programu sem med drugim obljubila, da se bom zavzemala za transparentno porabo finančnih sredstev. Mnogi sovaščani se obračate name z vprašanji, koliko finančnih sredstev je KS Lukovica v posameznih letih prejela kot odškodnino iz kamnoloma Lukovica in v kakšne namene so bila ta sredstva porabljena. Zato sem predsedniku KS Lukovica g. Smrkolu poslala pisno zahtevo, da v roku 15 dni pisno obvesti vsa gospodinjstva v naselju Lukovica: - o višini prejetih sredstev po posameznih letih, ki jih je KS Lukovica prejela kot odškodnino zaradi delovanja kamnoloma Lukovica; - porabljena sredstva iz tega naslova pa naj bodo natančno razčlenjena, da bo jasno razvidno, kje so bila porabljena, za kakšne namene in v kakšni višini (tudi po letih). Marina Urbanija ^VSEM OBČANOM OBČINE LUKOVICA ŽELIM VESEL BOŽIČ IN SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO LETO 2003! 38 ZAHVALE Rofel Ni smrt tisto, kar ruu loči in življenje ni, kar druži nas. So vev močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kaši) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame MARIJE CERAR iz Rafolč se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja ter poklonjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala velja dr. Babičevi in patronažni sestri Markovškovi iz ZD Lukovica za zdravniško pomoč v času njene bolezni, g. župniku Svetetu za opravljen pogrebni ohred ter tukovškim pevcem in trobentaču za izvedene žalostinke. Hvala vsem, ki ste našo mamo spoštovali, se poklonili njenemu spominu in jo spremljali na njeni zadnji poti. Vsi njem Se zemlja je razjnla, da od bolezni utrujeno telo v mehka nedrja bi skrila duši pa široko pot odprla tja, kjer vsaka solza se osuši. ZAHVALA V 76. letu starosti nas je zapustil nas dragi bral in stric JANEZ KRASOVEC po domače Osovnkov Janez iz Jelše 3 nad Blagovico Ob holeči izgubi našega dragega strica se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem za darovane svete maše, cvetje in sveče. Posebno se iskreno zahvaljujemo gospodu župniku Jožetu Vrtovšku za lepo opravljen pogreb, pevcem Lipa za zapete pesmi, patronažni sestri Irmi Markovšek za dolgotrajno pomoč na domu, gospodu Janezu Cerarju za iskreno lep govor in vsem sosedom za nesebično pomoč. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. V: si njegovi I Vse do zadnjega si upal, da bolezen boš ugnal, a pošle so ti moči in zaprl trudne si oči. ZAHVALA Oh boleči in mnogo prezgodnji izgubi dragega moža, očeta, starega ata, brata in strica VILJEMA PUSTOTNIKA iz Zgornjih Lok pri Blagovici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali cvetje in sveče, darovali za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala PD Blagovica za besede slovesa in spremstvo s praporom. Hvala dr. Babičevi iz ZD Lukovica in patronažni sestri Irmi Markovšek, župniku Jožetu Vrtovšku za lepo opravljen ohred, članicam Društva podeželskih žena in Konradu Vrbančiču za lepo opravljene pogrebne storitve. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Vsi njegovi Se zemlja je razjrrla, da od bolezni utrujeno telo V mehka nedrja bi skrila, duši pa široko pot Odprla tja, kjer vsaka solza se osuši. ZAHVALA V 65. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta FRANČIŠKA MONETA Katreževa mama Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. 1 ivala gospodu župniku Jožetu Vrtovšku za lepo opravljen pogrebni obred, gospodu Janezu Cerarju in gospe Olgi Florjančič za poslovilne besede in oktetu Tosama za zapete žalostinke. Hvaležni smo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem in vsakomur posebej še enkrat prisrčna hvala. V.si njeni Le delo, skrb, ljubezen in Ojtljenjc izpolnjevalo tvoje je življenje. V SPOMIN Osmega decembra je minilo deset let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedi JERNEJ HRIBAR iz Prevoj pri Šentvidu 5 Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala. V.si njegovi ZAHVALE 39 Še preden zapadel prvi je sneg, poslovila si se od nas vseh. Ni več tvojih pridnih rok in neprestanih skrbi, kje smo in kilaj se vrnemo domov. Šele ko vsi bili zbrani smo doma, si mirno k počitku odšla. ZAHVALA V 8J. letu Starosti se je od nas za vedno poslovila naša mama babica, prababica, tašča, sestra in teta MARIJA HORVAT Po domače Novakova mama iz Krnjncga Brda 6 Ob boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, ZBNOV Krašnja, DLJ Lukovica, Kl) Fran Masclj Podlimharski, molitveni skupini iz Krajnega Brda, za darovane sveče, cvetje in svete maše in izrečeno sožaljc. Posebna zahvala osebju Doma počitka Mengeš za skrb in nego v zadnjem mesecu njenega življenja. Iskrena hvala župniku Anionu Polokarju za poslovilne besede in lepo opravljen pogreb ter cerkvenemu pevskemu zboru iz Krašnje za lepo petje, trobentaču za igrano Tišino in Francu Novaku za poslovilni govor. I [vala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste imeli V lepem spominu, kljub njeni težki bolezni. Vsi njem ZAHVALA V 54. letu nas je po hitri bolezni za vedno zapustila naša draga žena in mami SLAVKA CERAR, roj. Berlec iz Blagovice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Se posebej pa se zahvaljujemo za nesebično pomoč in tolažilne besede oh tej nenadni in boleči izgubi našim bližnjim sosedom: Ktvinovim, Bzelovim, Zoharjevim in Jerebovim, ki so nam stali ob strani in nam pomagali v najtežjih trenutkih. Prisrčna hvala tudi g. župniku Jožetu Vrtovšku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem moškega zbora LIPA za zapele žalostne pesmi in trobentaču za zaigrane žalostinkc. I [vala tudi obema govornikoma, Andreju Ovca in Francki Gabrovec za ganljive besede slovesa oh odprtem grobu. Najlepša hvala tudi PGD Blagovica, Društvu podeželskih žena in Planinskemu društvu. Zahvaljujemo pa se tudi kolektivom 1 lelios Količevo, (d1 Trojane, Tosama in l Jniverzalc za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Se enkrat iskrena in prisrčna hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste se še zadnjič poslovili od nje in jo pospremili na zadnjo pot. Njeni najdražji ROKOVNIAČ je glasilo Občine Lukovicu. Prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstvu občine Lukovica; glavna in odgovornu urednica: Marta Lavrič; člani uredniškega odbora: Marko ('erar, Milena Bradač, Cirega Zdovc, Danilo Kasrelic, Drago Juteršek, Zinka Meden; ustanovitelj: Občina Lukovica, Lukovica 46, 1225 Lukovica, tel. 01/72 »* 1 Iš), spletna stran: www.lukoviea.si, e-mail: občina.lukovica@lukovica.si, nikovnjac@lukovica.si; izdajatelj: Specom, d.o.o. Radovljica, p.p. V), 4240 Radovljica (Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: tel. 04/5? 18 6Mr, naklada: 1.700 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5% DDV (Ur. 1. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod »poredno številko 580, Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. ZADNJA STRAN Rokounjać GOSTINSKO PODJETJE >jfc tavratija, Luloi na bencinskem servisu OMV Istrabenza v Lukovici m tel.: 01/7296 350 - odprto 24 ur na dan I #! Vesel božič in srečno novo leto! * HLADNI IN TOPLI PRIGRIZKI ❖ MALICE ❖ KOSILA •> JEDI PO NAROČILU ❖ SOLATE ❖SLADICE odprto vsak dan od 05.00 do 23.00 ure tel.: 01/7236 846