6. številka. Trst, v četrtek 9. januvarija 1902 Tečaj XXVll „Edlaoat-' z »ja avkrat aa dan. rmiin r*rniknv. ob 4. ari rvri^pr >cra*nina znaša ; za Jfio leto........ti iron ta pol leta........It „ ih ćetrt leta . . . »..... * „ za sn mesec ........ 3 kroni ,ir'jAmno e plačevati :*nrej. ca-brfit prilote..* i-unčnia« *c «rn?i ne tiri. _ 'i to^ataruah ▼ Tr«;u ne prodajajo po aau roe številke po 6 atntink '3 utć.>; 1.rji Trsta pa po S atotink <4 ) Telefon StT. S70. dflaal »* računajo po vrstah v petitu. Za *eč-f/ktno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale doma«*! oglasi itd. se računajo po pogodbe Vsi dopisi naj se poSiljajo uredništva >8?rankovani dopisi ae ne »»prejemajo Rokopisi se ne vračajo. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnino, reklamacije m u^lat>e sprejema aprmvniitvo. Naročnino in ogiaa« j* plačevati l<»co Trsi. Itciialitto iu tiskarna se ualin|aU V ulici Carintia živ. 12. l prav uiStro, la »prejemanje laserutov v ulici Moliš piCCOlo štv. U, II. naduti. in odgovorni urednik Fran Oo d o i k Lastni konsorcij lista Edinost" Natisnila tiskarna aorcija lista „Edinost" v Trstu Epilog k m stavkom ..»v»rn«*1 razdora na Slovenskem**. II. Tu moramo povedati nekaj posebnega izza kulis. Neki odličen Nemec, stoječi na od ličnem me.-tu. kateremu bržkone vse tri slovenske stranke niso imponirale, je m i n o -lega leta naprosil ravno Podporniku, naj on p c) ve svoje mnenje o položaju, kolikor se dostaje Slovanov sploh in Slovencev posel>e. Prepis dotične spomenice, kater o je oni odlični Nemec označil kakor globoko studijo, k a ž o č o na izredne duševne z m o ž n o u ti pisatelja, je dobil v r o k e t u d i dika Jugoslovan« v ! Ze iz tega samega dejstva vitlimo, kakšno krivico delajo Podgorniku na Slovenskem konservativci, če mu pripisujejo propagando — za pravoslavje ! ! < )dličen slovanski zgodovinar, ki po arhivih iŠM- podatke z'e. zgodovino Slovencev, pravi, da bi zgodovina Slovencev tu in tam dobila drugo lice, ko bi se zgodovinarji manje opirali na nemške knjige, ki so pisane v nemškem zna>slu, pa bolj na nepristanske spise, ki so še v rokopisih. Vse to velja o naših mlajših nemško-rimskih duhovskih pisatelj h, ki se glede sv. Cirila in Metodija vedno sklicujejo le na Nemca Ginzelna, ko imajo o naših blagovestnikih že celo knjižnico nepristranskih slovanskih temeljitih spisov ! Med velikimi naprti, ki jih je Bismarck hotel izvršiti za Nemčijo, je bil tudi ta, da bi bil pri rimski stolici rad izposloval p a-trijarhat za G e r m a n i j o. Prvi vzrok je bil ta, da bi katoliki v Ne m-č i j i ne t e ž » 1 i v Avstrijo, drugi pa, da bi se avstrijski katoliki ozirali v nemško središče! Na ta način bi Avstrija kolikor toliko vsaj glede nemških katolikov postala odvisna od Nemčije ! Ker pa se ta dalekogledni namen ni izvršil, se je bila zasnovala protestantska propaganda, ki zTa roman iz mojega zakonskega življenja se je izvršil v nekem zeii> oddaljenem mestu, katerega nočem imenovati. Odpeljal sem se na to sem v Trst in tu pričel svojo veletrgovino, katero vso vidite tu — v tej škatlji. Pozneje sem izvedel, da je moj nekdanji prijatelj postal poslovodja v trgovini inoje »nekdanje soproge«. Neona, ne on ne znata še sedaj, kje da se nahajam in da-li sem še živ ali že mrtev.« S temi besedami je krošnjar završil svoje pripovedovanje ter poklical natakarja. »»Želite?«« ga je vprašal natakar. »Plačati!« »»Imate meso, dva kruha in jedno osminko vina: 12 novčičev.c« Krošnjar je plačal in natakar se je odstranil. »Sicer ni nič čudnega«, dostavil je še, »da je zašla v greh. Najprej jej je primanjkovalo denarja, potem pa, ko sem jaz tičal J po cele dneve in skoraj cele noči v pisarni, i da bi zadovoljeval njenim željam po razkošju, i primanjkovalo jej je družbe. Ženske pa se j kaj rade dolgočasijo, ako nimajo družbe. Iskala si je torej zabave, kjer jo je mogla najti in tako je zašla na kriva pota.« Vstal je, se poslovil in šel. Grede proti izhodu pa je zopet postajal med vsakim parom miz, se priklanjal globoko gostom na desni in levi in tako klanjaje se je dospel do izhoda, kjer je s stolice v kotu vzel svoje pokrivalo, se, dasiravno ga ni nihče pogledal, še jedenkrat priklonil vsem gostom in izginil slednjič iz krčme. (Zvršetek.) \\ olfom iu \\'<>ll je potem, na zahtevo Setao-nererja, položil svoj mandat. Da taka razkritja niso ravno prikladna v to, da bi množila sp »štovanje da \\'olfa, to je jasno. Iti ni«" manje ja*n<» ni to, da bo pri onih. ki so videli v \Volfu nekaj idejalno vzvišenega, rekli bi, nadčloveškega,ta razkritja provzroč-Sa hudo razočaranje! Klasično se vede o tej priliki glasoviti Schonerer. Xa vsem je videti, da so temu možu prišla prav v prilog ta razkritja, ker ga utegnejo rešiti tekmeci \\\.|fa, ki mu postaja nevaren konkurent v popularnosti. Ali mož je diplomat in si — pere roke kakor Pilat. Pravo moj ste rs ko deio vseuemško-diplomat^ke navihano«t< in liinavščine je opis o aferi \Volfovi, poslan v svet od Sehooe-rerja. < ujte! Scho^erer ohžaijuje najgloblje, da je vsenemška zveza izgubila tako zasluž nega moža kaicor je \Volf. Nikakor ni Seho- vori glede sredozemskih vprašanj da se ne dotikajo trozveze. Nemčiji da trozvez* ni absolutno potrebna, vendar pa da je za isto dragocena (Aha! Ur.), ker jej nudi garancije za ohranitev miru in status opoludne ob 3. ur; se (govornik je tu seveda menil italijanski jezik) na srednjih šolah zagotovila, bi občini ne trebalo vzdrževati dveh srednjih sol. Ali občina si je morala naložiti te stroške, ker je vlada ustanovila v Trstu nemške srednje šole. Govornik je omenjal potem, da je morala občina darovati jeden milijon, predao se je vlada odločila razširiti tržaško luko, kar je občino obtežilo s 50.000 kron na letnih obrestih. Dalje, da vlada noče zmanjšati prinosa občine za vzdrževanje redarstva. V obrambo koristi trgovine je morala občina prevzeti javna skladišča v lastno režijo, o čemer je izgubila jeden milijon kron, in še le p >-tem je vlada sama prevzela upravo javnih skladišč. Vlada tudi ne dovoljuje pobiranja najemninskega krajcarja v javnih skla -diščih. Potem se je govornik zopet povrnil k nenja, da smemo tudi mi, kakor vsakdo, ki meni, da bo s tem koristil naši narodni stvari, pomagati naši novinam, ki se itak morajo boriti z velikimi težavami in neugodnostmi razmer! Sedaj pa vemo, da je bilo to mene-nje naše povsem krivo in zgrešeno. Samouk v politiki in novinarstvu naj ne hodi na to opolzko polje : on nima tu domovinske pravice. Tako smo izvedeli sedaj iz metropole naše Slovenije doli. Dobivši ta pouk moramo se pokoriti. Ne preostaja nam torej druzega, nego da v ponižnosti klonimo tilnikom in se rezignirano umaknemo v svojo ničnost — samouško.... Ali, nekateri nas imamo otroke, sinove.... Jn pa narodnjaki smo! Ljubezen nosimo v svojem srcu do svojega rodu in z ljubeznijo tudi željo, da bi naši sinovi več koristili narodu, nego moremo mi in da bi oni popravili in popolnili, nerer iztisnil NVoifa iz vsenemške zveze, :je poročila na Dunaju gospa Anton i je ta marveč je poskusil vse možno, da bi se bila j vdoVa Šabec, roj. Abram z g »spod >m afera poravnala na lepem. Najmanje resnično ! A n to n o m Forsterjem, zaanim klavir- o kvalificirani za politiko in novinarstvo'! Prosimo, pa brez zamere! Najzadnji da tudi v tujini ostane ista zvesta in požrtvo- reSO v,ade' ®P»vi«eoe in da se vsled tega v Slovenec ima to ambicijo, da mu vsaj sin o valna hči svojega naroda, kakoršaja je bila tem P«'<*ružuje i^mu. Nikakor pa ne so- postane, kar ni mogel bit, on sam! - v domovini. V tej nadi kličemo iz globine Slaša * Benussijevim menenjem. naj se pri- Resigmrano m udan. v voljo- izbranih tej nadi kličemo iz gl srca ; Bilo srečno ! Kdo bo tržaški škofi Včeraj smo beležili vest, posneto po dunajski »Informa- Ko si je Schonerer tako temeljito po pilatski opral roki, pa je napisal z istima ro kama nekaj zaključkov, ki so tako prikladni gornjemu pranju kakor bi rekel kdo, da tega in tega treba prati zato, ker je — čist! W. If je sicer čist kakor solnce ali zlato, tious da viada sdi na to, da bo mons. Nagi v i obžalujejo notri iz srca, da ga ni več v imenovan škofom tržaškim. Mi smo bili sicer izjavili, da se ne bomo razgrevali radi tega imenovanja, ali vspričo tej vesti smatramo mi za svojo dolžnost, da označimo svoje stališče nasproti eventuval-nosti, da bi bil NVinec vladika tržaški. Ta eventuvalnost se nam vidi tem usod* vsenemški zvez:, ali, ali .... če bo izvoljen, ga — ne v sprejmejo več v zvezo! Da, tako je črno na belem v tistem nemškem sporočilu ! ! No, pustimo šalo! Nimb čistega id ja-lizma, tistega potenc i ranega poštenja, tiste abnegseije, ki nikdar ne misli na-se, ampak neja, ker je notor.čno resnica, da v Avstriji manjkljaj pusti nepokrit. Primanjkljaj ob- duhov se torej udajemo svoji usodi! Ali stoji in v redni upravi treba pokriti istega. uekaj nas vendar boli in peče. To namreč. To je mogoče doseči na dvojen način : ali je pahnjen v kot samouštva tudi mož, varčiti v izdatkih, ali pa naložiti nove do- tam gori ua Dunaju, ki rad hospitira ravno klade. v naši »Edinosti«, mož, o katerem so nam Govornik je predlagal, naj bi se pri- vedno govorili jako pametni ljudje, da se je hranili stroški za vzdrževanje srednjih šol, ali vzlic temu, da ni »dovršil svojih študij«, ta predlog je bil odbit z utemeljevanjem, da toliko ličil in — naučil, da mu mi iu treba varovati narodni ugled. Ne oporeka morda tudi marsiKateri njegovih sodnikov v pa današnje dni vsepovsodi odloča politika, a v najnoveje dni so jo začeli uvajati najbolj v cerkev! Nemec-vladika v Trstu, to bi bil v vsem in veikdar le na »dobro ljudstva« v ostmark , mirab teh nemških »ubermensehovc je dobil jako grd defekt. Afera \Volfa jih je vrgla z visocih piedestalov in ljudstvo vidi sedaj, da to nis > t:sta božanstvena bitja, za •catera so se izdajali, ampak da so to jako rej tisto razmerje, kakor je bilo v Ljubljani jak., navadni in s — slabostmi jako obloženi Gb kombinaciji Hein-Missia, in je tudi še se-Ijudje. Z vsenemško idilo je bržkone pri daj se svojimi posledicami! kraju. Vseneinški tabor se je razkrojil : jedni Na Primorskem, posebno pa v škofiji tr- šo na strani Seidla in tasta mu Tschana, žaški, je še nerešeno vprašanje bogoslužnega dragi na strani \Voifa. Schonerer pa je proti jezika ! V mestu in v mnogih krajih v I,tri vsakomur, ki bi mu hotel postati — naslednik ni narodnih šol in morajo slovenski menenju, da treba doprinašati žrtve za varo- znanju — sosebno vanje narodnega ugleda, ali istotako zahte- političnih stvareh — ne vata čast in ugled mesta, da se pokrije pri- ' manjkljaj iu da se pličujejo lastni dolgovi. Res je, da primanjkljaj ni tako velik, da bi se ga bilo treba ustrašiti, ali vendar le ob- v kriteriju v narodno-segamo niti do tem usodueji fakt, ko je že na čelu politične 8t°jl in neoP™vičen tak optimizem, ako se uprave tudi — Nemec!! Tu bi uavstalo to- starisi pošiljati svoje otroke v italijanske oziroma nemške šole! Tu nastaja akttivelno vprašanje Prestol ni govor, katerega je v iu velik sum, da bi nemški Škot v Trstu in v Istri glede poučevanja krščanskega nauka vzdrževal še na dalje odnošaje, ki so slični onim v Vrešenu ! Narhuje pa, ker bi zadelo naš narod, bi bilo to, da bi imel višega na vs^nemškem prestolu !! Sic transit.... Vrešenska afera v deželnem zboru Pruskem včerajšnji otvoritveni seji prečital pruski mi-nisterski predsednik, trrof BuIo\vt povdarja, da za i. 1901 ni pričakovati ugodnega zaključka državnih financ in to radi splošnih To bodi naš, zadnji — kakor pravi Lah — sfogo! Sedaj pa le v kot in izgubimo se (zaprosivši še enkrat za odpuščenje) v temo svojega lastnega — samoustva ! , . , , , Več »samoukov«, upa pokriti ga le z božjo previdnostjo. ,, , T> . .. ... . . rj „ . . , , . „ (jranite se! Prejeli smo: \ as cenjeni 1 roracunski odsek m svet. Benussi ra-i.. , . . , , , ... , , list je poročal pred nekoliko dnevi o nedo-cunata, da stroški bodo v resnici manjši. , .... ..... , J ' statkih na južni zeleznici. izlasti pa o grdem nego so proracunjeni, ne mislita pa na m. ž- . , . ........ . 1 preziranju slovenskega jezika m kršenju vsake nost, da se »troski, ravno obratno, še pove- , . . , „ , ,. „ . r enakopravnosti istega. Dovolite mi, da tudi cajo. Jjeta 1900 so se proračunjeni stroški!. . ,., . .... r J jaz nekoliko pridodam, prekoračili za celih 400.000 kron. Ako se to , . - , , Pred kakimi leti je začela teci zele- dogodi v tekočem letu, se primanjkljaj še poveča, mesto da bi se zmanjšal. Vsled tega znica iz St. Petra na Reko. Ker se ni nikdo potegnil za to, da 1 >i bili napisi tudi v na- neugodnth gospodarskih razmer. V proračunu 8tirja. ki ne bi poznal duše in srca naroda : «a 1.11*02 ae je vzpostavilo še ravnotežje s po- ni njega jezika, ni njega čutstvovanja, ni močjo rezerv, ki so se nabrale v minolih le- „jega tradicij , najmanje pa — njega narod- tih. Prepolni govor se nadalje bavi z nega ponosi! Tako bi torej takov vladika soglaša z magistratom, da treba naložiti nove . . ., .,. ,. , sem jeziku, napravili so povsodi samonemske davke, da se pokrije primanjkljaj. Ne odo- - ,.,. .. . , . ; J r napise in priredili nemške tiskovine in stam- l>ruje pa magistr. predlogov za pokritje pri- ... r - i - i i i ....... , pilje. In se danes je vse tako razun maldi manjkljaja, ker ist; zadevljejo konsumentt, ne - • o n . . . j , izjem. V ot. Petru so na peronu vsi napisi pa producentov. Kadi tega bo glasoval proti - , - .. - D • r. - i ' izključno nemški. Prosimo,.pomislite, gospoda: predlogom mest. magistrata; čeravno so isti upra- „ _ i v Pa" . . „ 1 v St. Petru na Krasu ! Na vsej viceni, v tem, tla stremijo za pokritjem pri- (> ^ ,> , , . . J 1 Peter-Keka sta slovenska manjkljaja. razmerami v v s b o d n i h, poljskih pokrajin ah, katere da zahtevajo naj-večo pazljivost vlade. Povdarja, da življenski me I polabskimi interes pruske države zahteva, da se v vshod- venei ! nih pokrajinah vzdrži sedanje politično in torej vršil isto misijo med nami, kakor so je svojedobno vršili frankovski in bavarski škofje in karautanskimi Slo - progi St. napisa samo na postajah Kilovče in Trnovo Bistrica. Zasluga na tem gre v prvi vrsti načelniku v Trnovem, gosp. Lavriču. Sicer ni o kakem slo- Ako se že noče hraniti, naj se pa naloži davke na l u k s u r i j o z n e predmete! Ni mu mogoče predložiti konkretnih I venskem napisu niti sledi. Pač tužna nam predlogov, ker v to treba podrobnih študij. majka! Po 25 let.h bi bilo pa res že čas, da Tako na prvi pogled pa bi priporočal na pr., se .občinski odbori energično obrnejo dovod- naj se naloži davek na kočije, ki se rabijo v stva jllžne železnice, da isto neha žaliti naš Iz vsega tega je jasno, kaki nemiri, raz- luksurijozne namene, torej izvzemši one kočije jezjk na naših tleh in da samonemske napise gospodarsko stališče germanstva, ker ima dori in proganjanja nastanejo v naših kra- (vozove), ki rabijo v izvrševanje svojega p o- nadomesti vsaj z dvojezičnimi. To je vendar pravico v to radi svojega doleega kulturnega jih tudi na cerkvenem polju. i klica, ter davek na bicikle. V Trstu je ka- anomalija, anahronizem, da se edino nemščina delovanja {K>d vodstvom H »henzollerncev. To smo si smatrali v svojo časnikarsko ki,» * —4 tis<>č bicikljev. Ako bi se naložila šopiri cel6 na tleh, na katerih je prebivalstvo Državna vlada bo vestno in nitančao izvrše- dolžnosti izjaviti ter tak- merodajne kroge 1 na vsacega taksa 20—30 kron, zneslo bi to vala svojo nalogo v gojitev germanstva v opozoriti, da smo mi na Primorskem faktor, | kakih 80.000 do HMJ.000 kron dohodkov. Ali vshodniii pokrajinah in v obrambo pred ki bo znal in hotel braniti vsako svojo pra- j seveda, v to treba posebnih študij. Za sedaj i šopiri po 100% hrvatsko-slo v enako. Posebno poniževalno pa se nam zdi, da ima postaja Opatija-Matulje izključno nem- stremljenji, si so sovražna državi : v tem pa vico. Mi nočemo boja, ali če bo boj, se mu Pa predlaga, naj se izvoli odsek 5 členov, g^e napise. Če se ne motimo, je izdajica računi vlada tudi ua vspešn » in nevstrašno ne bomo izogibali, ga hočemo izvojevati, in kateremu bi bila naloga študirati o možnosti Krstič na Matuljah uložil prošnjo na direkcijo južne železnice, sodelovanje nemškega prebivalstva v dotičnih gledali bomo, da bo zmaga na naši strani! pokrajinah, kakor tudi na podporo vsega nemškega naroda, ki zajKHtavljauje jezika in i šila dne 30. dec. m. L Iz seje mestnega sveta, ki se je vr- Kakor smo omenili že v zadnjem poročilu o zgoraj navedeni seji, imela sta v tej nemške narodnosti občuti kakor nvpad na narodno čast in ugled. (O ti usmiljenja vredni nedolžni nemški ! seji daljša govora tudi svet. Benussi volk, kateremu zlobno jagnje kali vodo! To : dr. K v h a r. je že skrajno farizejstvo, ako oni, ki je bru- Svet. Benussi je ]>olemiziral z vladnim talen do barbarstva, kremži pred svetom, zastopnikom, ki je bil izjavil, da vlada ne obraz kakor da se mu godi krivica! Ured.) Državni zbor nemški. Državni taj- nik pl. Tliielemann je poročal o finančnem primankljaj tako majhen, da ne treba vzne predloži proračuna v najviše odobrenje, ako se izkaže deficit. Govornik je menil, da je varčenja v občinskem gospodarstvu. Ta predlog je bil, kakor smo že poro- j preskrbe tudi Čali, na glasovanju vsprejet. Prosimo odpašeenja! vom smo prejeli: prošnjo da se zraven namških laški napisi. To pa bi bilo že cel<5 sramotno, ako bi se v hrvatskem Pri-i , ' Pod tem našlo- morju radi naše brezbrižnosti ustrezalo ka-: kemu dru. Krstiću, vseskupno narodnost pa Ker nismo vedeli, kdo sme in kdo ne preziralo! sme, smo se tudi mi siromaki drznili tu pa Še je čas! Prizadete občine naj nerau- tam dopisovati v politične liste, ne da bi bili doma zahtevajo od južne železnice, da na zaprosili poprej za kako >više dovoljenje«, postajah, ki stoje na naših tleh, tudi naš Ker pa smo izvedeli sedaj, da smo se s tem jezite pride do veljave! In naj ne odjenjajo {»oložaju in omenjal, da »o dohodki v mino-lem letu vsled gospodarske krize) nepričakovano občutno padli ; tudi za tekoče leto ni pričakovati zbolšanja finančnega položaja in se bo ravnotežje državnih financ le s težavo vzdrževalo. Državni kancelar, grof Bi\low, je obsojal postopanje angležkega ministra C h a m b e r l a i n a, ki je v svojem znanem govoru obtoževal nemško vojsko. Zagotavljal je, da trozveza stoji popolnoma trdno in da ima ista zgolj mirovne na-mene: ista da je defenzivnega, ne pa ofenzivnega značaja. Italijansko-francozki dogo- mirjati se radi niega, ker, ako se bo mestni svet držal določenih mej, moremo biti prepričani, da proračunjeni primanjkljaj izgine v zaključnem računu. Sicer ni to prvikrat, ko mestni svet vsprejme proračun, v katerem je izkazan primanjkljaj. Govornik je očital nadalje vladi, da je ona kriva, ako proračun našega mesta izkazuje primanjkljaj, ker, ako bi država bolje skrbela za gospodarski položaj našega mesta, ne bi bilo to poslednje primorano boriti se s primanjkljajem. Ako bi vlada tudi za Trst uvaževala konstitucijo-nalna načela in bi pouk v deželnem jeziku hudo pregrešili pred izvoljeno družbo poklicanih, to je: kvalificiranih novinarjev in |K>litikov, in ker nam torej našo vest ob- nikar, dokler ne bo ustreženo tej opravičeni zahtevi naši. Vrli gospod dr. Andrej Stanger na Voloskem naj bi s pomočjo druži h vpliv- težuje huda ravest, da smo užalili velmože, nih mož ukrenil v»e potrebuo, tla dotične ki vodijo najviše slovensko sodišče za politiko • postaje dobe napise tudi v slovenskem ozi-in novinarstvo: priznavamo na tem mestu, roma v hrvatskem jeziku!! Dolžnost naša je, javno in slovesno, svojo zmoto in svoj greh da našemu jeziku pripomoremo do veljave in — prosimo odpuščenja. milostneje sodbe pa bi si V dosego čim tudi na južni železnici in da dosežemo, tla se drznili ponižno nam tuje: ne bodo več posmehovali, ako vi- podpisani navesti to olajševalno okolnost, da dijo, kako apatični smo, ko vidimo, da se nismo grešili vedoma, torej da smo grešili brez slabega namena!! To opravičevanje nam pravo naše gazi v prah ! A. L. 0 napovedih /a odmero osebue?a naše zaslužuje tem več vere, ker smo ravno dohodi)iDskega davka iu osebnega davka — samouki v politiki in novinarstvu! od viših službenih prejemkov in pri- Mi siromaki smo bili dosedaj tega me- hodninske^a davka za leto 11)0*2. * )d c. icr. f; lančnega ravnateljstva .smo prejeli : Po $ 202 z ikona od 25. oktobra 1896 drž. zak. št. 220 o neposrednih osebnih davkih dolžan jt vsaki osebnemu dohodninskemu davku podvrženi j»odati vsako leto napoved o svoji i davku podvrženih dohodkih v roku, ki ga t oloči finančna deželna oblast. Te dolžnosti s- glasom £ 204 omenjenega zakona praviloma oproščene le osebe, katerih davku zavezani dohodki ne presegajo 2O00 kron, toda tud te le, dokler jih ne pozove davčna oblast :di predsednik poredbene komisije. V svrho odmere osebnega dohodninskega davka n osebnega davka od viših službenih prejemkov za leto 1902 poživljajo se vse osebe, li so v neposrednje državnem mestu Trstu, v pokneženi grofiji goriško-gradiščanski tr v mejni grofiji Istrski v zmislu ^ 153 ravedenega zakona podvržene osebnemu doli »dninskeinu davku ter obvezane podati napovedi, da predlože te najio-vedi do 31. jaauvarja 1902 po obrazcu, določenem v izvš'tvenem predpisu k IV. poglavju navedenega zakona (drž. zak. št. 108 iz 1. 1*97) pi-meno, ali jih dado ustmeno na zapisnik na jristojui davčni oblasti 1. instance, t. j. v Trstu na c. k. davčni administraciji, na roriškem in v Istri pa na pristojnih ces. k", okrajnih glavarstvih (odnosno na davkarija!, ako ni tam okrajnega glavarstva). Tiskovine za napovedi se dobivajo brezplačno na inenovanih davčnih oblastih 1. instance, kak >r tudi na dotičnih davkarijah, oziroma županstvih. Osebneiiu dohodninskemu davku je podvržena vsak: fizična oseba, katere dohodki presegajo 11'M) kron. Razločka ne dela, so li to dohodki zemljišč, poslopij, samostojnih podjetij in oprt vil, glavnic, službenih in mezdnih prejemkov, ali kikega druzega vira. Ti tlo! idki obstojč lahko v denarju ali pa v blagi. Ketlor dobiva 6400 ali več kron službtnih prejemkov na leto, je zraven tega, glaso i £ 233, glede teh prejemkov podvržen t di o«ebnea u davku od viših službenih prejemkov. Dohot kom davčnih obvezancev - gospodarjev prijeti je v zmislu ij 157 dohodke pripadnikom družine, ako se ti stekajo v skupno gospodarstvo, toda s pridržkom v ij 173 označenih odbitkov. One loho00 kron, ima > v zmislu C: 204 v vsakem slučaju pravco predložiti napovedi. Davini obvezanci, ki hočejo svoje napo-vedi iHtaeno j>odati na davčni oblasti, naj store to, colikor prej mogoče. Dolžiost podati napoved, in nasledki, ako kedo to opusti, so neodvisni od vročitve posebneg;, v ij 204 omenjenega poziva. V s rho priredbe dohodninskega davka za 1902 i. treba v zmislu £ 156 napovedati stalne prejemke vsake vrste, na pr. plače, obresti iL stanarine, zagotovljene v določenih zneskih, najemščine, dohodke od kuponov in slično vse to se svoto, dejanski doseženo v i »01. letu. Nasprotno se morajo neti« »ločeni ter nestalni dohodki izkazati v povprečnem znesku zadnjih treh let 1899, 1900 in 1901. Ke«ior ni imel dohodkov še eno leto, oziroma tri leta, jih mora napovedati po povprečni 670, izročenih strankam: 9.130: navadnih pisem oddanih na pošto: 595.9O0, izročenih strankam: 221.590; dopisnic in razglednic oddanih na pošto : 7*7,730, izročenih strankam 323.760 ; vzorcev oddanih na pošto 11.29<), izročenih strankam 2.690: tiskovin in časopisov oddanih na posto 123.62«», izročenih strankam 62.120 ; vizitnic oddanih na pošto: 91.940, izročenih strankam 60.850 ; poštnine prostih pošiljatev oddanih na pošto 7.100, izročenih strankam : Skupaj na pošto oddanih pošiljatev : 1.624,340. Skupaj strankam izročenih poši-687.960. Vseukupno: 2.312.300. Afera konjederea Jorasa. »Picco!o«je izvedel, da je svetovalska komora deželnega sodišča odstopila t »d kazenskega postopanja proti konjedercu Jorasa radi zločina pone-verjenja (ki naj bi bilo sestajalo v tem, da je Joras prodajal oglje, izročeno mu za sežiganje rarhovin) pač pa bo inoral Joras odgovarjati pred okrajnim sodiščem radi prestopka proti varnosti življenja po 431. Posknšan samomor vojaka. Poročajo nam: Včeraj predpoludne vrgel se je z druzega nadstropja vojašnice v Rocolu korporal 2. stotnije tuk. c. k. domob. pešpolka št. 5., Mihalj Tudor. doma iz Podgrada v Istri. — Prihitevši vojaški zdravnik je konstatira!, da se ie podčastnik teško, vendar ne smrtno poškodoval. — Prepeljali so ga v tuk. vojaško bolnišnico. Vzrok poskušanemu samomoru je bil ta le: Predvčerajšnjim zvečer je prišla obiskat Tudorja njegova ljubica, ali ker ga slučajno ni bilo v sobi, pričela pa je z slučajno v sobi nahajajoči m se infanteristom iste stotnije »ljubimkovati« na tako intimen način. vanske Čitalnice« ter prosi V3e pevce, da se je utleležč. Občni zbor pevskega društva »Kolo« bo, kakor je bilo že objavljeno, prihodnjo nedeljo dne 12. t. m. ob 2. uri popoludne v pevski dvorani, ulica malega mlina štev. 1. Zraven sodelujočih so povabljeni tudi podporni členi, da se udeleže tega zborovanja. Odbor. Velika maskarada. ki jo priredi »Slovenska Čitalnica« v Skednju, v nedeljo dne 12. t. m., se bo vršila v prostorih restavra. cije g. Praxmarer-ja v Skednju. Na mnoga vprašanja, ki prihajajo »Čitalnici«, zakaj da ne priredi plesa, kakor vedno, v novi dvorani, odgovarjamo, da se je lastnik iste, gosp. Ce-raot, zarotil, da ne da več iste »Čitalnici« in da mora to društvo uničiti.... Brez komentarja. — Vstopnina na ples je za možke 40 nvč., za ženske pa 30 nve. Prijatelji plesne zabave so opozorjeni. Dramatično društvo v Trstu. Vab- da niti zapazila ni prihajajočega svojega ljeni so vsi oni, ki imajo veselje do drama-korporala-ljubčeka. Tudor pa, vidč, kako ga | tike in ki mislijo postati igralci v tržaškem ljubca nesramna vara, je dal isto odstraniti »Dramatičnem društvu«, da se prijavijo in na ne ravno uljuđen način. Na to je seveda vpišejo pri Jaki Stoka, ulica Molino pic-pričel obračun z infanteristom. kateremu je colo št. 3. Tudor naposled zaaolil par gorkih zaušnic,! Naznanja se ob enem, da prihodnji kar je pa, seveda, v vojakih strogo kažnjivo, teden pričn<5 vaje za uprizoritev »Desetega — Dozna vsi včeraj, da se je infanteriat služ- brata«. beno pritožil radi dobljenih »klofut«, zbal; Za »Božičnieo« so nadalje darovali: g. se je Tudor stroge kazni, planil v sobo in Slavoljub H«,rak, trgovec 20 K, g.a Pavla pograbil puško, da bi se vstrehl, kar pa mu Š«™. g.a Elvira Rupel po 2 K; g. E. Kaje zabranil narednik, prihitevši za njim. Na 9t*llc 36 Parov zapestnic, 20 parov nogavic; to je Tudor planil k oknu in se vrgel na g a Gvozdanovič o1/, m sukna. Iskrena hvala ! dvorišče. Kitajski dvor v Pekinga. PEKING 8. (B) Več visokih uradnikov je imelo danes v cesarski palači avdijeuce, v katerih je cesarica-vdova vodila razgovore iu je popolnoma prezirala cesarja, ki je sedel melanholično in brez vsacega zanimanja. Posebno treba povdariti, da so bili na vspre-jemu navzoči tudi oddelki tujih Čet. Cesarica vdova je izdala edikt, ki »ikazuje, da je Tungfusijanga usmrtiti. Sodbo izvršiti ima general Tartarov v Kantsu. Usmrčenje Tungfusijanga so priporočili Juanšikan, Linkuni, Cang-Aši-Tung, ker ga v posebni spomenici proglašajo odgovornim na umorstvu belgijskih misijonarjev. Usmrčenje priporočajo, preluo bi mogel isti izzvati listajo in zaplesti vlado v težave s tujci. Vedenje Rusov v Niučvangu je pripisati nesporazuraljenju ž njimi. Oni so sumili, da se angležke in amerikanske top-njače mudijo tam z neprijateljskim namenom, dočim so konzuli pozvali topnjače tjakaj v varstvo tamošnjih evropejskih prebivalcev. XXXXXXXXXXXXXXXX Maša Grom, blagajničarica žen. podr. sv. C. in M. Via Conicoli 1. Vesti iz ostale Primorske. X Samomor orožnika. 30 letni po- O te ženske ! Drobne vesti. Zg u b lj eno-n a j de no. Na direkciji policije se nahajajo najdeni predmeti : I>ve listnici z denarjem, dve prazni listnici, zlat prstan z dijamantom, trije pozlačeni prstani, uhan s kamenčki, srebrna za- pestn;ca, več raznih papirjev, tri šolske Btajeuačeluik v Divači, g. Valentin Žnideršič. knjige, dve poselni knjižici, en album, en ge mjnoli ^rek ugtrelil v tam^j, kasarni, lekarniški zapisnik, ena molitvena knjiga, en Tovariši njetrovi, za čuvši strel, so prihiteli na dežnik, dvojni naočniki, ena palica, več ključev li(?e mesta> ali uis0 ga mog,j veg ^^ g;lo in raznih drugih malenkostij. j-e že prepozno> ker je siromak že izdihnil Roman m 1 a <1 e g a dekleta. Med dušo. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v razn.mi potovalci, ki so včeraj prispeli v Divači. Vzrok samomoru je neznan in sodijo, Trst na parniku »Uraniac, je policijski ofi- da je izvršil ta čin v hipu, ko mu je bil um Krainer našel tudi 17 letno krasno deklico v nenormalnem stanju. Marijo PiMchl s Čtškega. Ta deklica je pred x (it al ni ea v Korici je imela te dni časom v Carigradu vstopila v neki orkester gvoj občn; zl>or in je bjl gog|)> prof gantci kakor igralka na gosli. Ta orkester je sode- vnovjg izvoljen predsednikom, loval nekega večera na nekem koncertu. Po dovršeni predstavi je prišel k deklici neki mladenič, jej izročil listič papirja ter hitro odšel. Na papirju je bilo pisano, da ga je poslal neki turški bogati gospod, ki da se je grozno zaljubil v deklico, ter tla jej stavi ponudbo, da bi vstopila v nj.gov harem. Lahkomišljeno katere£a 8mo he,ežili Pred Par daevi to,až' dekleje hitro vsprejelo to «krasno« ponudbo l>lvo vef,t' tia mu Je z ,n da nevarno^ velika. B^g klico napravil pogodbo za dlje časa. Šel je ^ da bl lj«^eznjivemu in v obče priljub- torej k Turku reklamirat ubeglo deklico. __ j Ijenemu umetn.ku-pevcu vendar še krenilo Turški ošabnež pa je muzikanta postavil Ua * preti vrata. Radi tega se je vodja orkestra zaklel, da mora deklico dobiti nazaj. Pisal je avstro-ogerskemu poslaniku, sultanu in dru- ! girn vplivnim osebam. Iz začetka vse ni pomagalo nič, ali mož ni odjenjal in ni nehtl nadlegovati sultana, dokler ni le ta konečno X K K X X X X X X X X X X X X X X MIZARSKA ZADRUGA V GORICI J z omejenim jamstvom ^^ naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela ^ m slov. zalop pin * Antona Černigoj-a iz odlikovanih in svetovnoznanih to- jg varn v Solkanu in Gorici x X Katera se nahaja ^ v Trstu, Via Piazza vecchia JJ (Rosario) št. 1. & (na desn* strani cerkve sy. Petra). Konkurenca nemogoča, ker Je blago ££ iz prve roke. Vesti iz Kranjske. * 0 gospodu Josipu Nolliju, gledč Vesti iz Štajerske. — Protestantizem v Ptuju. Dne »i t. m. sj imeli protestansko službo božjo in ..... , , , sicer v dvorani »Musik-Vereina«. Značilno je prijel turškega gospoda, da vrne deklico re-i i ,, . . , , ' " . , , . . , da ima o od lajanju te dvorane turh občina klamantu. Ko pa ie le ta dobil deklico na- . , , r , vazotj besedo. zaj, in veselč se na zmagi nad turškim veselja-! v,,.«__in « n . . . .... , .. — >senemsko glasilo v Mariboru kom. je lah komi sije no dekhco izročil avstro- livlje imeQoina Qa bojkodraoje 8lovanskih ogerskemu poslaniku m ta jo je odposlal | trgovcev. Gorje slovenskemu lista Spodnjem v domovino. In tako je deklica prišla včeraj : štajerskem, ako bi si dovolil kaj tacega proti B ' I nemškim trgovcem ! DrmSbe premičnin. V petek dne 10.ja-l nuvarja ob 10. uri predpoludne se bodo vsled - aaredbe tuk. c. ter. okrajnega sodišča za civilne stvari vršil« sledeče dražbe premičnin : Korzo o in Veliki trg 4, mizarska oprema, j glasovir in razno; trg sv. Katariae 1. že-, lezna blagajna; ulica della Zonta 7, p>salni stroji. — ('ulica Crnciferi 5, hišna oprava in mizarske klopi; ulica delle Zudecche 1 in ulica della Pesa, vino, krčmarska oprema in pohištvo ; ulica Cordaiuoli 3, hišna oprava (ob 11. uri predp.) Vremenski ve«tnlk. Včeraj: toplome i oh 7. uri zjutraj 5°.5 ob 2. uri popoludn' 10. C.* — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 774.4 — Danes plima ob —.— predp. in ob —.— pop.; oseka ob —.— predpoludne in ob —.— popoludne. Slovansko pevsko društvo opozarja svoje pevce, da je danes, v četrtek dne 9. t. m., izredna pevska vaja v prostorih »Slo- Brzojavna poročila. Odlikovanje. DUNAJ 9. (B) »WK Ztg.« objavlja: Njeg. vel. cesar je podelil tajnemu svetniku Antonu baronu Liuhvigsdorffu komanderni križ reda sv. Štefana, oprostivši odlikovanca od taks. Potrjen zakon. DUNAJ 9. (B) Njegovo vel. cesar je potrdil načrt zakona, sklenjen od deželnega zbora mejne grofije istrske in tičoči se zahtev za potrjenje in zaptisezanje čuvajev nasadov. Z božjega groba. CARIGRAD 9. (B.) Prigodek vsled svoječasnega spopada mej katoliškimi in pravoslavnimi svečeniki na božjem grobu, je poravnan po posebnem aranžma. Turške čete so se umaknile. xxxxxxxxxxxxxxxx IVAN KRŽE Trst. — Piazza S. G i ovan ni št. (». — Trst Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrste iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla; velik izbor pletenin in lesenega blaga. Lesene pipe iz najboljšega tisovega lesa z gobo ali druge zbobe. Pozor! Lepa prilika! » V Dolenjem Logatcu {»»leg kolodvora, ■ kumo? dohajajo ptujci, se proda iz lastne volje, vsled smrti v družini, ali pa da v najem pod ugodnimi pogoji lepo posc-dvo: restavracija z 12 sobami za ptujce. •» kletmi za vino. •"> hlevi za živino, Icozol-cem, skladiščem za les. velikim sadnim vrtom, travniki, njivami in gozdi. PRVA TOVARNA za čopiče in ščetke Santo d'Aiipli TUST. - Via S. Autoiiio - TRST (nasproti Zennaro in Gentlli). Specijaliteta čopičev za zidna tlela nepresežne trpežnosti. Bogat izbor ščetk, strojev za čiščenje parketov, metelj. metlic, ščetk od perja, palic za iztolči prah. Velikanski izbor mil, glavnikov, parfumov, listnic, novčark, mošnjičkov itd. Vse po jako nizkih cenah. V prepričanje se prosi blagohoten obisk. m 3» JSJSfSfSfSfS ^ Aleksander Levi Minzi I Prva in največja tovarna pohtdtva 3J ^ vseh vrst. SV © -TRST - TOVARNA: Via Teta, vogal Via Unitaaea ZALOGE: ■ Piazza Rosari« it 2 I (Šolsko poslopje) In Via Riberge it. 2t -HOM- Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Is- ^ vrbuje naročbe tudi po posebnih načrtih. g^j Cene brez konkurence. ^ ffa ILDSTSO7AVi CEHE ZiSTOVl II FB1IE0 ^ Predmeti postavio se na pa. obrod ^ fall železnico fnnno ^ kamnosek nasproti pokopališču pri Sv. Ani. Izdeluje iz istrskega in kratkega kamenja vsakovrstne najnavadnejše do najtinejše izdelke Priporoča, se slavn občinstvu za vsakovrstne napisne ploiče in nagrobne spomenike. .Sprejema naročite za stavbinske iu druga v to stroko spadajoča (iela. Vsaka naročba se izvrii točno in po ugodnih cenah. '9S Za Izolo se išče kliea. ki je vešča slovenskega in italijanskega jezika. Ista bi pri nekem u posestniku in trgovcu pomagala izvrševati domač) opravila, ter 1 >■ žnjo ravnali kot z udom družine. Ponudbe pod „Deklica- ua upravo „Kdinosti" Važno oznanilo! Podpisani smatrajo si v dolžn« st javiti bla\ nemu olčinatvu, da po dalmatinska črna, bele, Opolo in istrska vina. ki se prodajajo v njihovi zalegi v Trstu, ulica deJle Legna št. b (v dvorišču), analizovaua in stavljena pod stalno kontrolo zavoda za kemično analizovanje. ovlaščenega od c. kr avstrijskega ministerstva za notranje stvari. Z»t» se stavlja na vse s- de iu boteljke kontrolna in garancijska znamka za pristnost vina. To določbo je izdvlo visoko c. kr. miuisterstvo za notranje stvari radi preuostega kvarjenja vina, ki sta.lja v resno nevarnost ljudstvo. Kdor si torej vkupi vin<» v naši zahgi, je gotov, da se v njem ne nahaja drugih snovij, nego da je vino cisto in naravno, da se sme z nrrno vestjo dajati bolnikom in in konvalescentom. vsled česar se mora zahtevati vedno le garancijsko znamko. Z vsem spoštovanjem Braća Buj, Split-Trst. Julij Redersen izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedičnih aparatov. Trst. — Via del Torreiite St. 858-3. Trst. (Nasproti „Isola 1'hiozza.") Kirurgični instrumenti, ortopedični aparati modrci, umetne roke i u uoge, betglje, erna-nični pasovi, elastični pasovi in nogovice, suspenzori, elektroi^rapevtični aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike Zaloga predmetov za kirurgična zdravljenja, angležki predmeti od gumija iu nepremočljivih snovi. kašlju m katari kakor tudi proti - - hripi (influenci) - - naj se uporabljajo edino le katrani iio pastilje Kavasini škatljica po 80 stotink. Proti zagrljenju in grlobolu s** priporočajo Ravasinijcve pastilje = = od ogolunjene sladke skorje Jaz /Sna Csillag Goajta Ana Csillaf/! Prosim, da Uikoj pošljete sest lončkov Vašega preskusenega mazila za taščo las na naslov: Gospa grofica Cavriani-Auersperg Grad Gleicl»enl>erg pri Gradcu. Blag. gospa. A a An« C* Mag! p Prosi ni Vas. da mi kretom poS posliete ci lettćck faše iz vrsti pomade. Ludv. vit. pl. Ljebig, Liberec lila t). gospa Ano C*tllag! Vaše znamenite pomade prosi se en lamlek Crof Srečko Conrey, Dunaj. Blag. A na ('sillag! Prosim Vam. da mi kretom pošte pošljete Vaše izvrstne lasne pomade dva lončka. L. Schweng pl. Reindorf. c. kr. stotnika soproga v Pra^i. G OSpa A a a ('sil I a tj ! Du naj. Od Vas poslana mi Csillagova pomada je izvrstno delovala, in me veseli Vas obvestiti o tem. da siravno sem jo malo časa rabila. Kadi izvrstnega delovanja jo liom toplo priporočala vsem prijateljem in znancem. Adeia Sandrock. gledališka igralka. Vaše blagorodje! Uljudno prosim, da bi mi s poštnim povzetiem doposlala en lonček lasnega mazila. Gvido grof Starhemberg, Kuposd. Blag. gospa Ana Csillag! Blagovolite mi Vašega presku-šenega mazila poslati še 1 lonček. Jaka Glrardi pl. Ebenstein. Trient. s svojimi IS.") centimetrov dolgimi Loreley-lasmi dobila sem jih vsled 14-me-sečne nporalte svoje samo-iznnjdene pomade. To so najslovitiše avtoritete pri znale za jedino sredstvo, ki ne provzroća izpadanj« las, povspešuje rast istih, poživlja lasnik povspešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že po kratki uporabi lasem na glavi kak r tudi brkam naraven lesk ter popolnost in ohrani le pred zgodnjim osivljenjem do n a j v i s j e starosti. Cena lončka 1 gol d. 2 gld., 3 gld.. 5 gld. Pošiljam po poiti vsak dan, ako se znesek naprej pofilje aii pa s poštnini povaetjem povsem svetu in tovarne, kamor naj se pošiljajo vsa naročila fin a Csillag DUNAJ i., Seilergasse 5. Blag. gospa Ana C-tillag! Prosim Vas. da mi pošljete en lonček Vaše izvrstne pomade za lasi. Grofica Vilma Metternich. Grad Rubein p. Meranu, Tirolsko. Blag. gospa Ana Csillag! Pošljite mi po povzeiju 1 lonček ("sillagovega mazila /.a raščo las kojega sem že imela. Spoštovanjem Kneg. Hohenlohe roj. kneg. Solm. lila g. gospa Ana Csillag'. Prosim Vam, da mi Vaše slavno znane lasne pomade pošljete še en lonček. Mejnigrof A. Pallavicini. A banj Szemere. Gospa Ana Csillag! Za še enkratno pošiljate v enega lončka Vašega izvrstn« ga mazila za lasi prosi Kneginja Karlota Cothen lAnhalt). I (iš, Blag. gospa Ana Csillag Prosim Vas, da mi po poštnem povzetju pošljete še en lonček mazila za lasi. Spoštovanjem Baronica Baselli. Enns. Wesil>ahn. lila g. gosjta Csillag.' Slišal sem že mnogo dobrega o Vašem čudodelnem mazilu, vsled če*ar Vas uljudno, da mi kretom pošte pošljete dva lončka. Vas lepo pozdravlja Antonija Welonter. Gorica. Bekony-Sz. IJtszld. Gos j,(t Ana Csillag! Pošljite mi po poštnem povzetju dva lončka Vašega preskusenega mazila za lasi. Grof Em. Esterhazy star. I ~aše Blago rod je! Pošljite mi po poštnem povzetju en lonček Vjišega preskuše-nega mazila za lasi. Grofica pi. Wurmbrandt. Birkfeld. oooocoooooooooo O Novo tržaško poetmo poUjetje Piazza della Legna 4. vsakovrstne pogrebe po iiajzmeriiejših cenah Podjetje ima v zalogi bogat izbor vencev in drugih mrtvaških predmetov. Opozarja se slavno občipstvo. da ne zamenja našega naslova (Piazza detle Legna št. 4 ) z namišljenimi agenti za pogteoc, ki so bili že davno odpuščeni od našeg.i podjetja. ooooooooooooooo o Prvo primorsko podjetje za razpošiljanje in prevažanje poMštva Rudolf Exner Trst. — Via Squero uuov> 7. — Trst. Telefon 847. Specijalno bavljenje za nmagaciniranje pohištva. Pa kovanje vsake vi>te se izvrši na ntjboljši način in po zmernih'cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva |»o železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem rrestu ali okolici d patentovanimi veokimi vojLvi najnovejše konstrukcije. Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje. Sprejemajo se pošiljatve vsake vrste in kamor si bodi. Organist dobro Izurjen v < Veili janski soli. sf želi takoj nastopiti službo orna nista. f Blagorodna gospa Ana Csillag! D iitm j! Nauki/.Njtne ekselence gospe pl. Szogveni-Marich prosim, da mi pošljete en lonček Vašega izvrstnega mazila za 3 gld. Sprejmite ob jednem zalivalo. Gospa grotinja se je o vspebu mazila izrazila jako pohvalno. Z odličnim spoštovanjem Frida Giesa. komorna gospa Njene ekselence Blagorodna gospa Ana Csillag! Prosim, da na spodnji naslov blagovolite poslati za ekselenco gospo grofico Kielmansegg, namestnico na Dunaju. Gosp. ulice l>, .'J lončke pomade po 2 gld. za ohranjenje lasij. katera je izkazala dobre vspehe. Spoštovanjem Irma Pletzl. komorna gospa Njen. ekselence. Gostilna „Al Transwaal\ (prej »Ant'co Gobboc) Via dello Scoglio 205. (nasproti Drcjevi pivovarni). Podpisani priporoča I. vrste istrska, vipavska in dalmatinska vina, refošk, kraški t teran, Opolo, prosekar, nadalje I>rehfr,evo Jakob Kosmerij -a T R S T ulica ss. Martiri štv. 16 nasproti Komando Marine. ž*r T lt G 0 V I X A -mi jest v i u in kolon ijal nega blaga, delikates | Pivo» ^l/ensko in Spaten v botiijkah. in konserv ' Domača kuhinja T7e«lno pripravljena. _. . . . ,., „ .______fvrogljišSe. Svoji Izbor raznih vin in likerjev. i » Imam tudi filijaiko v nlici Bastione Štv. 2 nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sen. najudanejši Jakob Kosmerij. Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje. m roja! se toplo pripo- roča Fran Benčič, k romar. ŠTEFAN CRUCIATTI ornamentalni kamnosek. TRST. — Via della Pieta št. 25. — TRST. škatljica po 60 stotink. Vdobiva se v LEKARNI KAVASINI v Trstu, Piazza della Stazione it. 3. kakor tmli v lekarni Pi«Ti..la Jeronitl, Lui-iani, Vi tali A V»rdal>a.»«K>; v Kt-ki : lekarna 1'rndauu oriti lekarna Cristof.»letti iu l'onti»Qi. QwirQrcl/Q II r a rcIfO nhrf i7Vrž".'e iz istrskega mramorja in kraškega OVIlannd Ul dlSRd UUI kamnia vsakovrstna od najnavadnejsejra do Samo 16 K. ! !! NOVOST !!! Ure budilnice „CrawaT z brušenim zrcalom (vi- MIK o crn ) gld. 2-90 s kazalom, ki k« po noči sveti gld. 3 20. Te bu-dilniee so krasne in so lepše od vedi drugih. ()b jednem ponuja žej)-ne ure budilnice (v velikosti navadne žepne ure), ki se nahajajo v krasnih nikljastih pokrovih iu so vsakomur koristne, ki ima opravljati točno službo. Te ure se zamorejo uravnati na vsako minuto. V dobi se iz tovarne ur Salo Schener Krakovo, Straflom 6. Jamstvo na 3 leta ! Cenik gratis in franko! Kar ne uiraja. denar nazaj. i kamnja vsakovrstna od najnavadnejšega najlepšega in kompliciranega dela. Naznanjamo vsem Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike. ske 14 karatne re niont. ure zlatega elektro-pla<[iie. „se stav glasbiitte-. Te ure imajo protimag-netične precizisk ; urni stroj so najtančneje regulirane in preskušen in dajamo z vsaako uro ."kletno pismeno jamstvo. Okrov ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iz-najdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit a ! 14-karat. zlatom, iako, da je podoben čistemu zlatu, in veščaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja kron. »lina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v ti mescih 1U.O0O vesčakom, častnikom 1 poštnini, železniškim j m redarskim urad- Velika zal<»^a slanega ali žaganega marmorja nikom kakor tudi | različmh merah belega ali barvanega. vsakomur ki rabi , ** & dobro uro, da smo Specijaliteta za pohištvo. š" naroebe za cerkve, alu.rje, kakor zavitkov K 24. Wilhelmov zeliščni sok .1 stekl. K 2.50. Poštna pošiljatev »> stekl. K 10. C. in kr. pri v. fillelfflova tekoča maža „Bmorin" 1 ducatov škatljic K 30. — Poštne pošljatve franko zaboj v vse avstro-ogerske | postaje. Vilofoiva Sf v mnogih lekarnah * znauili ..riuin.ilnih piikt-tih, k.ji-r jih pa nimajo poMljujo. HXHKXKXKKKKXKKMK trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Pript»roča svojo zalogo jestvin kolonijalij, dodatnih naročb in okoli 3