LETO III. — SL 8<
Poštnotekoci račun štev. 23.
Posamezna številka 20 čent.
ZA VOJNO ALI MIR P
■	---'OrO - --
Danes ko smo mi Slovenci Julijske Benečije prepuščeni takorekoč samim sebi, ne more biti drugače kakor da vskipeva nacijonalizem v najhujših oblikah. Toda če pridemo res enkrat do tega, da se otvorijo meje in obudi trgovina med Italijo in Jugoslavijo, lahko rečemo da je pričela tudi doba novega življenja.
Oni, ki nas danes napadajo, se bodo morali odločiti, ali naj tudi naprej svojemu narodu materijelno škodujejo, ali pa da svojo politiko temeljito revidirajo in drugače presojajo položaj v Julijski Benečiji. Tedaj se bode videlo koliko veljave ima rapallska pogodba, je-li sta| namreč oba naroda za ohranitev miru ali pa hočeta prepustiti, da odloči poskus sreče v orožju.
Za sedaj pa ima seveda svojo glavno besedo zgolj nacijonalizem ali imperijalizem. Menda je danes malo razum-niških glav, ki bi ne podlegle tej podedovani in splošni hipnozi in zategadelj ni mogoče, vsaj sedaj ne, upati, da bi prišlo do kake nenadne spremembe v pisanju in mišljenju narodnjaško navdahnenih Slovencev.
Ker pa po človeški sodbi ne more obstati nobena stvar na mrtvi točki, lahko upravičeno računamo na to, da pri sedanji politiki ni mogoče vstrajati, kajti pomislimo le to, kam nas dovede dosledna narodnjaška politika.
Nacijonalizem se izraža namreč približno ta-ko le: «S tem, da si rojen in govoriš kot Slovenec, tvoriš del slovanskega plemena. Ako hočeš kot individuum kaj prezentirati na svetu, povišuješ črez vse vrline naroda, ki mu pripadaš. Opravičeno ali neopravičeno je vse-jedno, saj zastopaš v tem pogledu pleme in ne sebe. čim omejenejši si kot individuum, tim bolj ti mora biti ležeče na tem, da dvigneš vrednost svojega naroda. (To dokazuje že dejstvo, da so bila kulturno dozorela plemena absorbirana od kulturno nižje stoječih priseljencev). S tem pa, da ti dovoljuje nacijonalizem pretira-nje, postaneš instrument narodnjaške politike. I<er pa je dalje urejen svet tako, da izkoriščamo jeden drugega, sledi dalje, da spadaš k izkoriščan-cem ali pa k izkoriščevateljem naroda. Poslednje spoznaš na tem, da vodijo besedo v tako zvani narodni politiki. Ker pa konča dandanes vse izkorišče-vanje v denarnem blagostanju, lahko izvajaš dalje, da so vse trgovinske pogodbe, vojaški in gospodarski dogovori, ako slučajno nisi osebno v njih zainteresiran, pisani na tvojo narodnjaško kožo, ki bo morala v vojsko, prenašati v imenu narodnosti batine in zaničevanja, ker je namreč pisano tako, da je tvoja pravica govoriti slovensko istovetna z materijel-
nimi interesi tiste male skupine ljudi, ki ti dokazuje, da imaš po njih zaslugi pravico govoriti slovenski in da je to vrhunec človeške sreče.«
Ravno za to misli nacijonalizem, ki je istoveten z imperijalizmom, da je upravičen zahtevati od tebe vsako žrtev, za plačilo ti ponuja jugoslovanske šole, jugoslovansko blagostanje in slične «udobnosti», ki jih človek nenarodnjak ne more doseči.
Recimo dalje tudi odkriton-čno, da se do te meje vjema-mo z nacijonalistično politiko, ako bi ista ostala v teh mejah. Toda je zlodej, da stvar ni vedno tako enostavna kakor smo jo opisali.
Dosledno izvajanje gorč opisanega nacijonalistečnega programa bi bilo in je seveda v Jugoslaviji igrača, ni pa tako pri nas, odkar je stopila v veljavo rapallska pogodba. Z le-to pogodbo smo bili nenadoma priklopljeni novi nacijonalistič-ni državi, v kateri živi narod, ki ima v svojem nacijonalizmu ista nagnenja kakor vsak drugi narod. V svojem razmahu je dovolj dosleden, kar nam potrjujejo v naši deželi nastale razmere.
Nam se je vsled tega in zadržanja goriških Slovencev zdel položaj takoj nevaren. Razmišljali smo, kako bi se dal omiliti položaj in ohraniti našemu slovenskemu živelju vse one življenske pogoje, ki so zagotovljene vsakemu človeku kot državljanu.
Stopili smo torej nekoliko višje in rekli: Italijani in Slovenci, obojni čustvujejo kot ljudje in ved6 kaj so človeške pravice, brez katerih je človek suženj. Ako nam ni dano biti Jugoslovanom, ne vidimo pa tudi nobenega vzroka, da bi ne smeli uživati polne svobode kot Slovenci Julijske Benečije. Ker smo podedovali jezik, slovensko mišljenje in običaje od naših pradedov, (ki so se bili tudi za Italijo, s tem da so odganjali Turke od njihovih naskokov proti zapadnim državam), ni mogoče od nas zahtevati, da bi se črez noč »asimilirali* v lt*lijane in tudi ne moremo pojmovati, da bi to zahtevali interesi italijanske države.
V svrho lažjega prenašanja naše osode rabimo pa popolno svobodo državljanov. S tem menimo se vspostavi ravnotežje med obema državama in narodoma, ne da bi se godila jednemu ali drugemu prevelika krivica, ampak narobe se vidi v tem razmerju nekako mož- j nost, da se spravijo etnogra- j fične težkoče jedne in druge države v nekako skladje, v katerem bi se mogle okoristiti obe eržavi.
Nacijonalizem bi moral sto- ' piti v ozadje v Julijski Benečiji ; v svrho, da pride do najožjih : trgovskih in kulturnih stikov z Italijo.
CIORICA, 19. FEBRUARJA 1921.
Uredništvo in Upravništvo: Via Garducci št. 10, II. nad.
Mesto ščuvanja in preganjanja, bi morala biti povsod na na čelu be*eda »Sodelovanje* »kooperativizem)) v znamenju enakopravnosti in pravice.
To bi bil naš zgloglasni »bandelizerri'), katerega pa nas ni prav nič sram, ker je edina možnost, da se povrnemo v tej deželi k plodovitemu delu, mesto da bi se zgubljali v problemih, kojih ne bodemo mogli nikdar vresničiti, še manj pa vsiliti jih nasprotnemu nacijonalizmu. Toda o tem drugič.
-OfO—
Kmetje in delaved -Zadruge - Virgilij Šček
Pred nekaj časom smo imeli prvič priliko konstatirati v „Edi-nosti“ nekako pozornost na kmete in delavce. Dosedaj namreč so imeli tam pri „Edinosti“ za človeka edino jurista, profesorja, duhovnika ali najmanj učitelja. V to svojo „inteligenčno vlogo“ so se tako zajedli, da so vedno le zaničljivo pisali o delavcih, o kmetih — o gospodarstvu (seveda le v smislu krepkega kmeta) pa je bilo komaj govora.
Da bi slučajno gospodje okoli „Edinosti" ne počutili nikdar žeje po teranu ali vipavcu, menda bi za kmete niti vrstice ne spisali. Mogoče pa je tudi vzrok ti novi prikazni v „Edinosti" dejstvo, da so dobili na čelo uredništva osebo, ki gotovo ne dela velike škode vinu, a mu straši po glavi, kmetsko vprašanje ker je prišel „frišen" iz Jugoslavijo.
Toda dovolj s temi opazkami. Na vsak način sklepamo, da je velenarodnjaškim gospodom pri „Edinosti11 tik pred volitvami postalo tesnd, jako tesnč pri srcu in za to omenjajo sedaj večkrat „kmete in delavce“. Oči-
„Kmetje in delavci11 to dobro vedo in se gibljejo, na Krasu v za jugoslovanske politike nevarnem smislu. Za to pa jih vidiš tudi nekoliko živahnejše na delu naše narodnjake.
Med njimi se je pojavila zadnjo čase nova zvezda v osebi Vergilija Ščeka, ki oznanja jugoslovanski evangelij v programu’ zadrug.
Že delj časa opazujemo njegovo pisanje in delovanje in mora se priznati, da ima mož-skozi in skozi sposobnosti za političnega agitatoi’ja, kakor ijh za zađrugai j a nima.
Treba je namreč vedeti, da rabi politika doneče besede, ki posameznikom imponiraj o in med te spada brezdvomno tudi „zadruga". V zadrugi je namreč zapopadeno, da rabijo tudi tvoje sodelovanje, da pridejo tvoja narodna individualiteta do veljave, čeravno seveda v jako omeje nem smislu.
To je dovolj jasno izraženo v postulatu „centralizacija11. Šček bi hotel vse centralizirati, to je spraviti vse pod svojo kapo, kajti centraliziji, ki bi je on ne ustvaril, bi seveda nikdar ne pristopil.
BaŠ za to pa je popolnoma brezpredmetna druga zahteva, da naj bodo zadruge gospodarske in ne politične. Saj se vsa svetovna politika suče edino le okolu gospodarstva in naše zadruge- naj bi bile nepolitične, to je, v njih no bi smel imeti nihče besede razven ŠČeka.
Tako bi se zamašilo vsakemu usta in na svetu ne bi bilo treba nikake politike.
Potem ko bi zgradil Šček vso to ogromno stavbo „jugoslovanskih11 zadrug, bode mislil še le na „strokovnjake11, ki mu bodo pomagali držati ovčice skupaj.
Gospodu Ščeku nimamo vsled
vidno gre za demagogijo, kajti j ^e8’a_ drugega povedati kakor, ta izraz je bil običajen pid ru- !	stara politika in da
skih komunistih in se ga danes nimajo njegove zadruge ničesar poslužuje tudi slovenska edina- 1 originalnega, ničesar vzvišenega.
ška stranka, da bi zmešala poj-* me bodočim volilcem,
„Kmetje in delavci ! Vi razpolagate s tisočerimi glasovi, oddajte jih vsi brez izjeme „edi-naški stranki11, oni vam preskrbe vojno z Italijo, batine in zaničevanje slovenskega plemena v Julijski Benečiji ter vam izposlujejo, da Vas slečejo do nagega v imenu jugoslovanske politike, kije najsvetejša in naj-pravilnejša na svetu.
Da je-to edino prava politika, Vam dokazuje dejstvo, da „Edinost" še danes obstoja, da je po čudežu rešena kljubu mnogobrojnim fašističnim napadom. Saj vidite kako se nabirajo okolu nje vsi slovenski aposte-liji, ki nameravajo zasesti bodoče poslanske prestoloke.
Le-tu Vam nalijejo Čistega jugoslovanskega vinca, ki Vas bode navduševalo za vse, kar ie proti Italiji."
To je pač običajna kamoria, s katero se nikamor ne pride.
Na vrh naj piidejo strokovnjaki in od dosedanje politike popolnoma neodvisne osebe, potem še le zamere upati naš narod na boljše čase. Po Šče-kovih zadrugah pa mu najbrž ne bode dosti pomagamo.
~p*o-
Iz italijanske zbornice
Kriza, ki je visela nad italijanskim parlamentom vsled vprašanja krušne cene, se je razpršila, ker se je zvijačnosti Giolittija posrečilo popolnoma paralizirati vmešovanje socija-Jistov.
Pri načelnem glasovanju za razpravo krušne cene ali ’ pa za odložitev je bil zadnji predlog zavrnen z 20? glasovi proti 66 imi,
Tako se je otvorila debata o Da, da tako zbijamo bridke krušni ceni in pričakovati, je da šale, a srce sp nam krči, ko j vlada spravi svoj predlog z ma-opazujemo, kako propadanro v > lenkostnimi spremembami skozi, znamenju iste politike, ki se i S tem bi se nekoliko zboljšal nam oznanja kot rešilna.	|	italijanski državni kredit, dasi
Naročnine: Italijanska kraljevina Celo leto Lir 10.— — Pol leta Lir 5.— — Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir 1.—
Oglasi: Oglasi na drugi strani Lir 1.-za vrsto — Mali oglasi Lir 50.0 za besedo — Znižane cene za letne naročnike.
še ni mogoče predvidevati vseh posledic, ki jih bo imel ta povišek za italijanski proletarijat.
Po krušni zadevi se misli vlada poskusiti s šolsko retormo. Italijansko časopisje oznanja to kot kritičen moment za Giolit-tjevo vlado. Toda zdi se, da ista vstraja na svojem načrtu in da s tem vzdržuje nekako krizo.
Kdor pa ima bistra oči za politiko, si ne more prikrivati možnosti, da je kriza umetnega značaja, ker se že delj časa namiguje po uradnem časopisju, da bi bilo umestno vprašati javno mnenje v šolskem vprašanju.
Istinito pa hoče vlada vedeti je-li prišel ugodnejši trenotek za volitve in je-li bi se ne dalo z novimi volitvami razbiti vladi sovražne skupine le/ičarjev.
Radi tega je jako vero j etno, da se vlada zateče k temu poskusu kakor hitro reši vprašanje krušne cene. Značilno je namreč, da gotovo časopisje agitira za to idejo in da ni od nobene strani pravega ugovora proti tem nameram, s katerimi se hoče prizadeti socijalistom smrtni udarec.
-------------------------------.
Vmizelos o sevreski pogodbi
in vzhodnem vprašanju
„Le Petit Parisien11 objavlja pogovor, ki ga je imel njegov sotrudnik z Venizelosom. Veni-zelos je branil z veliko vnemo stvar Velike Grške, kakor jo predvideva sevreska pogodba, ki je njegovo delo. Pomagajte mi — je rekel Venizelos — da zmaga resnica nad zlohotno pravljico, da sem jaz sporazum-Ijen s kraljem. Kralj jena svoji strani, jaz pa na svoji. On se ni izpremenil in jaz tudi ne. Toda jaz ostanem grški državljan in kot patriot imam tudi svoje dolžnosti. Na vprašanje, kaj namerava storiti z ozirom na sevresko pogodbo, je Venizelos odgovoril: Prizadevam si z vsemi svojmi močmi, da sO ta pogodba ne bi izpremenila vsaj, v kolikor je prizadeta Grška. V zasebnih pogovorih ne morem braniti stvari svojih sodržavljanov in- priti na dan z vsemi dokazili, ki jih smatram za veljavne. Za kulisami pa delam vse, kar se mi zdi pravično. Glede svojih dokazil o tej stvari je Venizelos rekel: Rekel sem, da je Grška uslužila zaveznikom, kolikor je bilo v njeni moči. Njena armada je dve leti po premirju še nedotaknjena. Reklo se je, da prenaša stroške sporazum. To ni res. Grška prenaša sama vse stroške in jih bo prenašala tudi dalje kljub nepovoljnemu položaju svoje valute, ki je nastal vsled gospodarske blokade in vsled neizvršenih obvez naspi’oti njej, Reklo se je tudi, da grška vojska ne prinaša posebne koristi. Predočite si malo, kaj bi bilo prišlo na Turškem, v Mezopotamiji, Ciliciji, Siriji in Palestini, ako bi naše čete ne bile zadržale enakega števila turških čet. Bi li bilo drugače mogoče naložiti turškim zastopnikom mirovno pogoje zmagovalca? Jaz mislim da ne! Bodite prepričani, da
• GORIŠKI SLOVENEC®
mi ne zapustimo, našega položaja, kajti oziri na našo varnost nam kljub vsemu nalagajo, da moramo ostati trdna moč in rezerva za bodočnost. Vi in mi skupaj bomo dali staremu vzhodu to, kar mu manjka, namreč mir, napredek in varnost.
■-------------------------------
Pogajanja med Češkoslovašk.0 in Italijo v Rimu
Italijansko-češkoslovaskih pogajam v Rimu so udeležuje 18 italijanskih in 14 češkoslovaških zastopnikov. Delo je razdeljeno med štiri podkomisije: 1. Podkomisija za trgovinsko pogodbo, 2. podkomisija za prometna sredstva, 3. podkomisija za finančne obveze in 4. podkomisija za pravna vprašanja. Kom. Lucioli je bil izvoljen za predsednika konference, a za njegovega namestnika sekcijski načelnik Fierlinger. Vsaka podkomisija si je izvolila predsednika in podpredsednika. Konferenca bo trajala kakih 10 dni, t. j. približno do prihodnjega četrtka.
Podkomisija za prometna sredstva se pogaja predvsem o razdelitvi prometnega materijala bivše Avstrije in o neposrednem prometu med Italijo in Češkoslovaško.
-------------------------------
Otvoritev angleškega parlamenta
Novo zasedanje parlamenta se je otvorilo z običajnimi svečanostmi. Po poti, koder je šla kraljeva kočija, je policija vzdrževala strog red. Občinstvo ni bilo pripuščeno v lože iz strahu pred napadi s strani fenijancev.
Kralj Edvard je preči tal prestolni govor, v katerem je rekel, da so odnošaji z drugimi državami prijateljski. Upam — je nadaljeval kralj — da se bo napravil na londonski konferenci korak dalje na poti k izvršitvi mirovnih pogodeb, k vzpostavitvi sloge v Evropi in miru na vzhodu., Upam tudi, da bodo imela pogajania za sklenitev trgovinske pogodbe z Rusijo dober uspeh. Kralj je nato orisal glavne čre angleške kolonijalne politike in je izrazil upanje, da se bo mir v Egipt in Indijo kmalu povrnil. Potrebni so novi davki in stroške bo treba skrčiti kolikor le mogoče. O Irski je kralj rekel: Položaj na Irskem je zame še vedno predmet skrbi. En del irskega naroda se poslužuje še nadalje zločinskega nasilja z namenom, da bi ustanovil neodvisno irsko republiko. Na ta način se ne nore doseči ne irsko zedinjenje re irska samoupravna vlada. Ukrepi, ki so se odredili na Irskem, se izvršujejo, lipam pa, da bo večina irskega ljudstva kmalu odklonila nasilje ter da bo hotela sodelovati pri stva-rjanju in uveljavljanji! zakona, ki mu bo dal samoupravno vlado in državno uredbo, s pomočijo katere se bo edinstvo Irske uresničilo po ustavni poti. Nato je kralj napovedal zakonske lačrte za ublažitev krize brez-loselnosti, za zopetno uvedbo ivobodne trgovine s premogom n za preureditev doljne zbornice.
Domače vesti
0 v porabi vojne odškodnine: —
-adno se poroča: Z ozirom na več-.at nastale dvome, je-li obvezuje prejem vojne odškodnine popolno vspostavitev poškodovane nepremičnine se je zdelo ministerstvp za osvo= pojene dežele potrebno, da se izjavi, kako se v tem pogledu misli na prj-
st0jnifi mestih.
Pred vsem obstoja za vsakega, ki se poteguje za vojno odškodnino obveznost vporabiti isto za ravnoisti namen, za katerega mu je bil nakazan.
Pri vprašanju pa, je-li ima s prejeto odškodnino, od katere se itak odbije starostni odstotek, zgraditi na. pr. stavbo V ravnoistem obsegu kakor poprej, se je prišlo do zaključka, da zakon tega ne zahteva, ampak zahteva edino to, da se vojno odškodnino do cela vporabi, četudi nova stavba ne odgovarja več prvotnemu obsegu.
Poklicane oblasti imajo vsled tega nadzorovati, da se izdani denar res vporablja po predpisih to je za vspostavitev dežele. Za morebitni večji po-trošek, ki ga zahteva vspostavitev nepremičnin v prejšnem obsegu, država pa ne odgovarja.
Novi zakoni. — Z aneksijo se raztegne na naše dežele več novih zakonov. Tako je že pripravljena razglasitev zakona glede gradbe ekonomičnih in ljudskih hiš, s čemer se namerana odpomoči stanovanjski bedi.
Spodaj priobčamo tudi zakon o kolekih, ki je sicer v veljavi ože od 1. novembra, a je le še malo znan, kajti, kakor imamo priložnost zaporedoma ugotovljali, tozadevnih določil nihče ne pozna.
O priložnosti objavimo tudi zakon glede novih davščin na avtomobile in kolesa, ki je za naše prebivalstvo od velike važnosti, ker stopi v veljavo že z dnem 28. februarja t. 1. in podvrže občinski kontroli vsa kolesa brez razlike.
Italijanski listi obečujejo dalje, da se raztegne na naše dežele tudi zakon za pomoč brezposelnim, glasom katerega dobijo dnevne podpore vsi oni, ki brez lastne krivde postanejo začasno brezposelni.
O priliki hočemo tudi ta zakon raztolmačiti, ker je bila brezposelnost v naši deželi za časa mirne dobe časov trajen vzrok izseljevanja in potujčevanja.
Vpis v volilne imenike: Uradno se objavlja: Tukajšni list «Goriška straža« z dne 3. t. m. zatrjuje, da se morajo vpisati v volilni imenik vsi oki, ki dovršijo edenindvajseto leto dne 31. maja 1921.
Da se zabrani napačno tolmačenje se smatra potrebnim obvestiti vse interesiranec, da določuje tozadevni volilni zakon izrecno, da je vpisati v sedanje volilne Imenike le one osebe ki so dovršilo 21. leto dne 31. maja 1920.
Novo notranje posojilo italijanske vlade. — Agencija Stefani javlja z dne 15. t. m.: «Gazzetta Utficiale« obl j a vi ja kr. odlok od 31. decembra 1920, s katerim se zakladni minister v zmislu zakona od 2. maja 1920, št. 522 pooblašča, da izda posojilo v znesku ene miljarde potom sedemletnih nakaznic državnega zaklada. S tem posojilom bi se nabavila potrebna sredstva za povrnitev škode, ki jo je povzročila vojna, in za obnovitev pokrajin^ katere je bil vdrl sovražnik, in obnovitev Julijske in Trentinske Benečije. Obresti bodo po 5°/0 na leto, bodo proste vsakega davka in pristojbine sedaj in v bodoče in se bodo izplačevalo dvakrat na leto vnazaj, in sicer 15. februarja in 15. avgusta vsakega leta. V resnici pa bodo Večje, ker se nakaznice ne bodo izdajalo al pari, temveč s popustom, ki ga določi zakladni minister sorazmerno s popustom, ki so veljavi za potletne nakaznice. To sedemletne nakaznice se bodo udeleževale izžrebovanja premij, katero se bo vršilo dvakrat na leto, 15. februarja in 15. avgusta, začenši s 15, avgustom 1920. To premije bodo tudi prosto davka in pristojbin.
Dijaški koncert. — V nedeljo, dne 20. februarja ob 4. popolndne se bo vršil v prostorih gostilne Marzini dijaški koncert z izvan redno lepim vsporedom. Sodelujejo dijaki tolminskega učiteljišča. Nastopa tudi slovenski kor. Radi interesa vabimo vse slovensko občinstvo, da se tega koncerta udeleži. — Vztopnina znaša za vse brez razlike 4 L. --------------------0*0----------------
Komisarijat za samoupravne pošle Goriške dežele
Št. 12141/20. Gorica, 4. februarja 1921.
Okrožnica
Vsem županstvom in cestnilTt odborom goriške dežele ip pridruženega ozemlja.
Uradni list «Osservatore Trie-stino» z dne 20. oktobra 1920 št. 237 je priobčil odlok, s kate-pim se uveljavljajo tudi za Julijsko
Benečijo in za Tridentinsko Benečijo zakonski predpisi, ki veljajo že v kraljevini Italiji, glode a) kolekovine za razne spise in listine; b) posebne pristojbine na predujme, na vlogo (Deposite) ali zastavila in c) pristojbine na borzne pogodbe.
Smatram za umestno, da obvestim še posebej vsa županstva o teh določbah, ki so popolnoma nove za našo deželo in sicer kolikor se tičejo kolekovine in kolikor se nanašajo na vse pobiranje in plačevanje teh pristojbin.
Ker so ti predpisi stopili v veljavo že s. 1. novembrom 1920, je neobhodno potrebno, da se županstva čimprej seznanijo z njimi,
Iz cele vrste novih davčnih ukrepov navajam s poudarkom posebno one, ki se nanašajo na vloge (prošnje), prejemnice in pobotnice, ki jih izdajajo javni uradi in ki so bile do sedaj proste kolekovine.
Od 1. novembra 1920 dalje se morajo vloge (prošnje) kolekovati na sledeči način:
a) pri vlogah (prošnjah) nastavljenih na glavne civilne komisa-rijate ali na osredne urade, tudi če se vlagajo potom podrejenih uradov ali oblastev; vsaka pola s kolekom 2 lir; b) pri vseh drugih vlogah; vsaka pola s kolekom 1 lire.
Neizpremenjeno ostane koleko-vanje vlog (prošenj, pritožb, ugovorov, itd.), predvidevano v določbah tarifne postavke 55/43 zakona z dne 13. decembra 1862, državni zakonik št. 89., v tarifni postavki 56/44 črke a), b) in c) navednega zakona, s poviškom določenim s 1-om 9 črka d) in o) ces. odredbe z dne 23. avgusta 1916 drž. zak. št. 281 in v drugih veljavnih zakonih.
Za navadne prejemnica ali pobotnice, račune in fakture veljajo sledeči podpisi:
Navadno prejemnico ali pobotnico. računi ali fakture, tudi ako niso podpisane:
a)	izdane v zasebnem občevanju, ako presega svota 5 lir, a ne 10 lir, postopna pristojbina 0.05 lir, 10 lir, a ne 100 lir, postopna pristojbina 0.10 lir, 100 a ne 1000 lir, postopna pristojbina 0.20 lir. 1000 lir, a ne 5000 lir, postopna pristojbina 0.30 lir, 5000 lir, a ne 10.000 lir, postopna pristojbina 0.40 lir, 10.000 lir ali pri nedoločeni svoti, postopna pristojbina 0.50 lir;
b)	izdane od javnih uradov ali ako se nanašajo na javne uprave, vštevši pobotnice za plače državnih uradnikov in uradnikov drugih javnih uprav in pobotnice davkarij glede plačila kolekovine in neposrednih pristojbin;
ako svota presega: 5 lir, a ne 100 lir, postopna pristojbina 0.10 lir, 100 lir, a ne 1000 lir postopna pristojbina 0.20 lir, 1000 lir, a ne 5000 lir. postopna pristojbina 0.30 lir, 5000 lir, a ne 10.000 lir, postopna pristojbina 0.40 lir, 10.000 lir, ali pri ne določeni svoti postopna pristojbina 0.50 lir.
Za navadno prejemnico ali pobotnico se smatra:
vsak račun, zapis ali listina izdana pod katerimkoli naslovom v svrbo oprostitve dolga in ki znača pobotanje za delno ali celotno plačilo, za poravnanje (kompenzacijo) ali akreditirani e;
vsak zapis ali listina, ki na navaden način uniči dolg in to- j
njena s pečatom: plačano, saldirano, uničeno, poravljano, itd. ali drugo enakovredno potrdilo, ki je običajno za označevanje pla-. eevanja denaria;
vsaka prejemnica, pobotnica ali priznalnica, izdana za plačila bodisi potom menic, trat, bonov ali drugih listin; vsaka navadna prejemnica menic, nakaznic, trat ali drugih listin;
vsako pismo ali dopisnica, ki potrjuje prejem denarja za delno ali celo plačilo dolga.
Za navadne se ne smatrajo prejemnice, ki oproščajo obvez, izvirajočih iz prejšnjih pisanih dogovorov ali razsodb. Izvzete so pobotnice glede obresti, obrokov, najemnih in sličnih prejemkov, in pobotnic glede borznih pogodb, ako se ne izdajo na kolekovanem listu, ki vsebuje pogodbo.
Pri pobotnicah za plačila, ki jih izvrši država, plača pristojbino izključno le prejemnik.
Pri plačilih na podlagi skupnega naloga se določi pristojbina za vsakega upravičenca, če tudi izda pobotnico le en upravičenec v interesu drugih.
Za navadne prejemnice alj pobotnice in za račune in takture je dovoljen 5’/fni popust predpisane pristojbine, ako se za nje uporablja papir z vtisnjenim ko-
lekom in ako znaša pri vsakokratnem zahtevanju znesek kolekovine vsaj 10 lir.
Kolekovina, plačana za račune in fakture, vsebuje tudi ono za istočasno ali poznejšo pobotnico, ako se izda na istem papirju.
Glede načina plačevanja kole-kovin za omenjene prejemnice in pobotnice predvideva zakon papir z vtisnjenim ali tis kanim kolekom ali koleko sama.
Moje mnenje je, da se bo kolekovina plačevala skoro izključno le s koleki. Radi tega bi bilo umestno, da županstva priskrbijo pravočasno primorno množino ko-lekov za prilepljanje na omenjene prejemnice in pohodnice. Seveda morajo stranke povrniti županstvom zneske, ki odgovarjajo upo-rabjjenemu koleku.
Koleke morejo prilepiti in uničiti davčni uradi ali stranko same s tem, da jih prepišejo s svojim podpisom ali z dnevnico.
Ob koncu poživljam vsa županstva, da si nabavijo zadevne zakonske določbe o kolekovanju ter da jih razobesijo v občinskih uradih v svrbo. da ne njihove poznanje razširi čimbolj mogoče med ljudstvo. — Komisar: Pettarin.
Upravitelj in urednik: Karol Jušiž. Tiskarna G. Juch V Gorici.
RUDOLF KOLL
Zobozdravniški atelije
ustanovljen leto 1392
Odlikovan z naj večjimi kolajnami v Londonu, Parizu, Vidnuv, Gorici, Sainl Louis-u.
--------- S« otvori zopst s 15. februarjem 1921 -------
Sprejema
9—12, 14—17.
GORICA,
Seminiška ulica št. 3, I. n.
r
.	•;	..‘ V;:-,
i DEU.
Banka za Julijsko Benečijo v Gorici
Anonimna družba - Društvena glavnica L 1,000.000
Agencije:
fljdovšžina, fljello, Gradišče, Gradež, Červinjan, Kormin, Tržič.
Depoziti - posojila - odračtmi
Brezplačna emisija bančnih naRazov, Ki so vporabljivi po celem kraljestvu
zadeven zapis;	j
vsako potrdilo plačila ali druga • enakovredna izjava na menicah, računih ali faktura, napravljena | od kogarkoli;	|
vsaka izjava, pisana ali pritis- .
Tiskarna G. JUCH
GORICA, VIA MORELLI 14
SPREJEM* VSiKO TISKARSKO DELO