Elektronski varčevalni račun i odlično obrestno mero in brez vezave! =yFVOLKSBANK Več na www.e-obnesti.sj Volks ban k super depoziti samo v decembru z do 4,6 % p.a. V VOLKSBANK EUPEH DEPOZITI wunv.uolfciban k..si Gospodarska kriza prizadela tržaški sedež družbe Fincantieri i M Primorshi dnevnik Sladkorček pred žlico grenkega zdravila Marko Marinčič Parlamentarci bodo z januarjem izgubili delček svojih pokojninskih privilegijev. V trenutku, ko se vlada pripravlja na strukturno krčenje javnih izdatkov in daje razumeti, da bo zaostrila pogoje za upokojitev, se politika res ni mogla izogniti vsaj majhni žrtvi. Nič več pokojnin pri 50. letu po enem samem petletnem mandatu, torej. Tudi zneski bodo nižji, sorazmerni z vplačanimi prispevki, pokojnino pa bodo nekdanji parlamentarci prejeli s 60. ali 65. letom, odvisno od števila mandatov. Nekdanja predsednica poslanske zbornice Irene Pivetti, ki bo morala 10 let več čakati na poslansko pokojnino, opozarja, da politiki niso edina kasta in da bi bilo treba žrtve zahtevati tudi od sodnikov, visokih državnih funkcionarjev in menedžerjev v gospodarstvu, ki imajo še višje plače in temu ustrezne pokojnine, da ne govorimo o bajnih odpravninah. Res je, pot do večje socialne pravičnosti je še strma in vijugasta. Včerajšnji ukrep je le prvi boječ ko-rakec v pravo smer. Vprašanje je, ali bo Montijeva vlada zares prelomila s preteklostjo in odločneje zakorakala na tej poti. V zadnjih desetletjih se je prepad med elitami in vse bolj obubožanim srednjim in revnejšim slojem močno poglobil. Kriza bi bila priložnost za delno izravnavo. Če pa bodo žrtve naprtili vsem, potem bodo spet sorazmerno največ plačali tisti, ki najmanj imajo. Včerajšnja majhna žrtev parlamentarcev bi v tem primeru bila le sladkorček, preden nam v usta vtaknejo žlico z grenko tekočino, za katero je sploh vprašljivo, ali je zares potrebna in zdravilna. SLOV I K BLDVENBKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ EKONOMSKA DEMOKRACIJA GOST: Bartolom eo Sorge danes, 1.12.2011 ob 18.30 uri v dvorani Fundacije Goriške hranilnice www.slovik.orginfo@slovik.org ČETRTEK, 1. DECEMBRA 2011 Št. 284 (20.299) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € bruselj - Napoved Montija po srečanju evropskih finančnih ministrov Vlada bo v ponedeljek sprejela sveženj ukrepov Sporna pokojninska reforma - Sindikati proti, Monti vabi k odgovornosti TRST - Simbolno osvetljen Neptunov vodnjak Zeleni sij za življenje TRST - Sinoči okrog 18. ure je Neptunov vodnjak na tržaškem Borznem trgu zasijal v zelenkasti luči, ki simbolizira upanje. Tako se je tudi Trst udeležil pobude Mesto za življenje, mesto proti smrtni kazni, ki je na podoben način v istem trenutku potekala v preko 1400 mestih osemdesetih držav. Vsako mesto je simbolno izbralo osvetlitev enega izmed svojih spomenikov na dan, ko je bila leta 1786 v Toskan-skem nadvojvodstvu prvič ukinjena eksekucija v Evropi. Pobudo za manifestacijo je dala Skupnost sv . Egidija, ki sta jo predstavljala Gabriele Paoletti in Loredana Catal-famo, slovesnosti pa sta se udeležili tudi podžupanja Fabiana Martini in predsednica pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat. BRUSELJ - Premier Mario Monti je po srečanju evropskih finančnih ministrov v Bruslju napovedal, da bo italijanska vlada v ponedeljek odobrila nujni paket ukrepov za zniževanje dolga ter strukturne reforme, s katerimi bodo spodbudili gospodarsko rast. Sindikate in poslance je Monti pozval k odgovornemu ravnanju predvsem v odnosu do sporne pokojninske reforme. »Če Italija to zgreši, ali stori manj od pričakovanega, bodo posledice zelo resne za vse,« je dejal. Toda sindikati so se včeraj odločno opredelili proti dvigu delovne dobe za upokojitev, ker bi prizadel revnejše sloje in imel težke recesivne učinke. Na 5. strani Občina Trst in Acegas za pomoč občanom v težavah Na 6. strani »Mlečna« kampanja proti goljufijam Na 6. strani Sestanki in polemike o Skupnosti Milcovich Na 7. strani Goriški promet potrebuje preureditev Na 14. strani Predstavili knjigo o goreči nasprotnici Titove Jugoslavije Na 16. strani prispevki 2011 Kam je končal državni denar • v* • za manjšino? TRST - Deželna posvetovalna komisija za slovensko manjšino naj bi danes izvedela, kako je z manjkajočimi državnimi prispevki za Slovence. Pogojnik je obvezen, saj ni jasno kakšno stališče bo o tem vprašanju uradno zavzela Dežela, ki jo bo na seji zastopal pristojni odbornik Elio De Anna. Velike zamude pri izplačevanju italijanskih prispevkov se medtem že poznajo pri dejavnosti Glasbene Matice in Glasbenega centra Emil Komel. Na 3. strani trst, gorica - Predloga pokrajin o oblikovanju šolske mreže Na Tržaškem in Goriškem preureditev v znamenju uvedbe večstopenjskih šol TRST, GORICA - Tržaška in goriška pokrajinska uprava sta deželni upravi Fur-lanije Julijske krajine posredovali predloga o oblikovanju šolske mreže, ki sta predvsem v znamenju uvedbe večstopenjskih šol, kot to določa državni zakon o varčevalnih ukrepih. Kar zadeva slovenske šole, je to novost predvsem za Tržaško, kjer naj bi na podlagi predloga Pokrajine Trst prišlo do ustanovitve večstopenjskih šol na Opčinah, v Nabrežini in Dolini. O tem je pozitivno mnenje dala tudi Deželna komisija za slovenske šole, ki pa zahteva avtonomijo za vse slovenske šole ne glede na število učencev ter ohranitev dosedanjega števila članov neučnega osebja. Na 6. in 14. strani 2 Četrtek, 1. decembra 2011 ALPE-JADRAN / evropska unija - Poziv evropskega komisarja za širitev Štefana Fuleja »Evropski parlament naj podpre vstop Hrvaške v EU« Na današnjem glasovanju se obeta široka podpora - Podpis pogodbe 9. decembra BRUSELJ - Evropski komisar za širitev Štefan Fule je včeraj v Bruslju pozval Evropski parlament, naj podpre podpis pogodbe o pristopu Hrvaške k Evropski uniji. Kot je dejal, bo to "glas za Hrvaško, za regijo in za Evropsko unijo". Evropski parlament bo o hrvaški pristopni pogodbi glasoval danes, glede na mnenja poslancev pa je pričakovati veliko podporo. Hrvaška je pristopna pogajanja z EU končala junija letos. Po podpori podpisu pristopne pogodbe v Evropskem parlamentu morajo ta korak potrditi še članice unije, ki bodo to predvidoma storile 5. de-cembra.Pogodbo bo Hrvaška predvidoma podpisala 9. decembra, pred vrhom EU. Po podpisu se bodo začeli postopki ratifikacije v članicah unije in na Hrvaškem. Cilj je, da slovenska soseda postane 28. članica unije s 1. julijem 2013. Fule je v nagovoru evropskim poslancem na plenarnem zasedanju izpostavil, da je Hrvaška danes povsem druga država od tiste, ki je pred desetletjem zaprosila za sprejem v EU. Pohvalil je njen razvoj na gospodarskem področju, s čimer je Hrvaška primerna za vstop na enotni evropski trg. A z reformami bo morala nadaljevati, je dejal. Hrvaško je tudi pohvalil, da "spoštuje demokratična načela in temeljne svoboščine, preko niza reform pa je okrepila tudi vladavino prava". Zatrdil je še, da bo Evropska komisija še naprej "temeljito in objektivno" spremljala, kako Hrvaška spoštuje sprejete obveze vse do njenega polnopravnega članstva. Menil je, da bo glas za članstvo v EU tudi pomembna vzpodbuda ostalim državam v regiji na njihovi poti proti EU. "Širitev je temelj stabilnosti in regionalnega sodelovanja," je poudaril Fule. Poleg tega širitev Zahodnemu Balkanu ponuja izjemne priložnosti za izboljšanje standarda prebivalcev regije, pa tudi EU same, je še poudaril. Poročevalec za Hrvaško v Evropskem parlamentu Hannes Swoboda (EPP) je izpostavil tudi pomen arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško in izrecno pohvalil slovenskega premierja Boruta Pahorja. Kot je ocenil, bo Hrvaška "velik gradnik pri gradnji EU", pri tem pa je izrazil upanje, da bodo 9. decembra dobre novice sledile tudi za Črno goro in Srbijo. Bernd Posselt je v imenu največje Evropske ljudske stranke (EPP) izpostavil, da je Hrvaška ena najbolje pripravljenih kandidatk ob vstopu in da je morala izpolniti najstrožje pogoje za vstop doslej. Kristian Vigenin iz vrst socialistov (S&D) pa je pri tem dodal, da zato tudi ne bo potrebovala nadzornih mehanizmov tako kot Ro- Arhivski posnetek s plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v Strasbourgu ansa munija ali Bolgarija. V imenu skupine liberalcev (ALDE) je Hrvaško v EU pozdravil poslanec iz Slovenije Ivo Vajgl (Zares/ALDE), ki je prav tako izpostavil, da je "Hrvaška morala svoje članstvo plačati nekoliko dražje kot drugi pred tem". Izpostavil je, da sicer še ostajajo odprta nekatere nedokončane naloge, kot je na primer svoboda medijev, zaščita človekovih pravic, "a to so tudi naši problemi". Nigel Farage iz skupine Evropa svobode in demokracije (EFD) je sicer menil, da bo vstop Hrvaške v EU pravzaprav njen poraz in "glasovanje za novo Jugoslavijo", s čimer se bodo Hrvati odrekli težko pridobljeni priborjeni neodvisnosti. A Jelko Kacin (LDS/Alde) mu je posredno odvrnil, da je "uspeh Hrvaške nov poraz evroskepti-kov". Tudi Kacin se je sicer zavzel, da bi zdaj morala "štafetna palica" širitve preiti na Črno goro in da bi Srbija morala dobiti status kandidatke. "To bi bilo dobro za vso regijo," je dejal. V razpravi se je oglasila tudi Tanja Fa-jon (SD/S&D), ki se je prav tako zavzela za "dobre novice" 9. decembra za ostale države Zahodnega Balkana na njihovi poti proti EU. Čestitke Hrvaški pa je izrazil tudi Lojze Peterle (NSi/EPP). Kot je dejal, je Hrvaška dokaz, da je kljub težavnim časom krize mogoče uspešno zaključiti proces evropske integracije. Pri tem je menil, da bi se ta proces moral nadaljevati tudi za ostale države Zahodnega Balkana. (STA) rim - Radio Trst A in slovenska TV Morda razmislek o konvenciji RAI RIM - Vlada predsednika Maria Montija bo še razmislila o proračunskih rezih svojih konvencij z ustanovo RAI za radijske in televizijske sporede v manjšinskih jezikih. Do tedaj ostane v veljavi 50-od-stotno proračunsko krčenje konvencij, za katerega se je odločila Berlusconijeva vlada. To je včeraj v poslanski zbornici dejal minister za odnose s parlamentom Piero Giar-da v odgovoru poslancu Rolandu Niccu iz stranke Union Valdotaine. Parlamentarec iz Aoste je ožigosal odločitev Berlusconijeve vlade, ki bi med drugim močno oškodovala Radio Trst A in televizijske programe RAI v slovenskem jeziku. Pozval je novo Montijevo vlado, naj o tem dobro premisli in naj zaščiti narodne in jezikovne manjšine. Minister za odnose s parlamentom je potrdil, da bo nova vlada zagotovo krčila proračunske deleže pri vseh konvencijah z javno ra- Minister Piero Giarda diotelevizijsko ustanovo, dodal pa je, kot rečeno, da bo razmislila kako »porazdeliti« finančna bremena. Giarda računa, da bodo vladi pri financiranju teh konvencij priskoči-Ie na pomoč dežele s posebnim statutom ter Pokrajini Bocen in Trento. Za Deželo Furlanijo-Julijsko krajino bi to pomeniIo novost, saj gIede Radia Trst A in sIovenske TV RAI dosIej še ni finančno pomaga-Ia pri uresničevanju konvencije z rimsko vIado. Volilna napoved Mladine: Padec Liste Zorana Jankovica LJUBLJANA - Zadnja meritev javnega mnenja Mladine kaže, da se je stranka SDS utrdila na prvem mestu in vodi že s 35,9 odstotka podpore. Z 20 odstotki ji sledi Pozitivna Slovenija Zorana Jankovica, ki ji je podpora izrazito padla, na tretjem mestu je SD z 11,8 odstotka. Okrepila pa se je tudi podpora Listi Gregorja Viranta, ki se je dvignila na 8,4 odstotka. Po treh meritvah je tako po pisanju spletne Mladine že mogoče zaznati osnovne trende. Na desnici prihaja do enotenja glasov, saj se podpora SDS dviguje, stabilna pa je tudi podpora SLS in NSi, ki ostajata tik nad štirimi odstotki oziroma nad parlamentarnim pragom. SLS bi tako po zadnji napovedi podprlo 4,7 odstotka, NSi pa 4,2 odstotka.Po hudem padcu se tudi Lista Gregorja Viran-ta počasi pobira. Tako je ponovno zasedla četrto mesto v napovedi.Tu-di DeSUS vse dni meritve postopoma raste, z začetnih 6,6 odstotka je do danes narasel na 7,7 odstotka. Novi prorektorji na Univerzi na Primorskem KOPER - Rektor Univerze na Primorskem (UP) Dragan Marušič je včeraj predstavil novo ekipo, s katero bo naslednja štiri leta vodil UP. Vodstvo bodo, poleg rektorja, sestavljali štirje prorektorji: prorektorica za študijske zadeve izr. prof. dr. Nadja Plazar, prorektor za znan-stveno-raziskovalno in razvojno delo izr. prof. dr. Štefko Miklavič, pro-rektorica za mednarodno sodelovanje izr. prof. dr. Tadeja Jere Lazanski in prorektor za ekonomiko in finance izr. prof. dr. Rok Strašek. Ob predstavitvi je rektor še poudaril: »Kljub povečani prorektorski ekipi bo strošek dela nekaj nižji kot dosedaj, saj se bo samo del plače rektorja in pro-rektorjev pokrival iz sredstev rekto-rata.« V Kopru zapora nekaterih cest KOPER - Zaradi jutrišnje prireditve »Magični december-poletimo v praznične dni«, bo od danes od 18. ure do jutri do 22. ure zaprto makadamskega parkirišče za tržnico. Parkiranje bo omogočeno na vseh drugih javnih parkiriščih Mestne občine Koper in na parkirišču pri Mer-cator 2 (za Ogrlico), kjer bodo dvignili zapore. Poleg tega bo jutri popolnoma zaprta tudi Pristaniška ulica od krožišča s Piransko cesto, in sicer od 17. ure dalje. V času ognjemeta, predvidoma med 19.30 in 20.30, pa bo zaprt tudi del Semedelske promenade. špeter - Vprašljiva razdelitev prispevkov iz deželnega zakona za Slovence Denar za občine in ne za društva Gorska skupnost pred obdobjem komisarske uprave financirala najboljše projekte, ki so jih predstavila društva in organizacije - Le občina Grmek bo sredstva namenila društvom ŠPETER - Izredni komisar Gorske skupnosti Ter, Nadiža, Brda je prejšnji teden na zahtevo Deželne direkcije za kulturo, šport, mednarodne in komuni-tarne odnose odobril popravljen program pobud, ki imajo kot cilj ovrednotenje rezijanščine in krajevnih govorov v Kanalski, Terski in Nadiških dolinah in ki so upravičene do deželnega prispevka na podlagi 22. člena deželnega zakona za Slovence (26/2007). Skupni prispevek znaša 46 tisoč evrov, ena petina pa pripada sami gorski skupnosti. Trinajst odobrenih Najbrž bi bilo bolj primerno, če bi gorska skupnost sredstva namenjala za prireditve, kot je na primer Senjam beneške pesmi arhiv projektov pa predvideva investicijo v višini 91.110 evrov, kar pomeni, da bodo morale občinske uprave same prispevati približno polovico, tako da je vprašljivo, če bodo lahko te pobude sploh izvedle. Na prednostni lestvici so najvišje postavljeni štirje projekti, katerih nosilec je Občina Špeter, pri njih pa sodelujejo tudi Srednje, Podutana, Sovodnja, Tavorjana in sama gorska skupnost. V ta sklop sodijo priprava italijansko-nadiškega slovarja (9.500 evrov) oziroma nadiške slovnice (4.000 evrov), organizacija posveta z naslovom Demokracija, razvoj in materinščina (5.000 evrov) in izdaja Ilustrirane zgodovine Benečije (10.000 evrov). Občine bodo za te projekte prejele prispevek v višini 17.640 evrov (skoraj dve tretjini potrebnih sredstev). Za projekt, katerega nosilec je Podutana (sodelujeta še Srednje in gorska skupnost), pa je bilo namenjenih 6.360 evrov (namesto 8.000). Naslov pobude je Spoznajmo svojo zemljo, iz opisa pa ni jasno, za kaj pravzaprav gre. Na lestvici sledijo nato projekti, ki so jih predstavile posamezne občinske uprave. V Bardu so zaprosili za 19.410 (15.410+4.000) evrov za organizacijo likovne kolonije Alpe-Jadran oziroma za pomoč pri upravljanju etnografskega muzeja. V Fojdi nameravajo nabaviti knjige ali druge publikacije o jeziku in kulturi teritorija, predvideni strošek pa znaša 3.500 evrov. Tipana bi potrebovala 7.200 evrov za pripravo dvojezičnega koledarja, Podbonesec pa namerava z 10.000 evri dokončno urediti muzej kmečke civilizacije, to je srednjeveško naselje v Bijači. Občina Dreka je zaprosila za 5.000 evrov za izdajo publikacije " Sulla strada delle croci - Na ciest križou', Občina Neme za 3.500 evrov za pripravo knjige "Ca-tapan di Cergneu', Občina Grmek pa za 5.000 evrov, s katerimi namerava podpreti društva in organizacije, ki na njenem ozemlju delujejo za ohranitev krajevnih jezikovnih različic. Vsem upravam, ki so pripravile samostojne projekte, je bil priznan prispevek 3.000 evrov. Občina Ahten pa bo dobila 1.000 evrov za nakup publikacij (tolikšen je bil tudi predvideni strošek zanje). Poudariti velja, da je Občina Grmek edina, ki je zaprosila za prispevek za društva in organizacije, ki si že dolgo s prostovoljnim delom prizadevajo za ovrednotenje slovenskega jezika (tudi v narečni obliki) in kulture. V ostalih primerih bodo prispevka neposredno deležne Občine. Preden je gorska skupnost prešla pod komisarsko upravo, se to ni dogajalo. Društva in organizacije so gorski skupnosti posredovali svoje predloge, ta pa je nato sestavila prednostno lestvico in na podlagi deželnega prispevka v celoti financirala najboljše projekte. (NM) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 1. decembra 2011 3 slovenska manjšina - Manjkajoči državni prispevki Denar iz Rima še ni prišel Na potezi še naprej Dežela Veliko pričakovanje za današnjo sejo deželne posvetovalne komisije za Slovence glasba - Zamudno izplačevanje državnih prispevkov Komelov finančni »bojni načrt« in težave Glasbene Matice Predsednica Glasbenega centra Emil Komel Mara Černic Predsednica Glasbene Matice Nataša Paulin GORICA - Velike zamude pri izplačevanju državnih prispevkov za leto 2011 močno pogojujejo tudi dejavnost osrednjih glasbenih ustanov slovenske manjšine. Medtem ko v Glasbeni Matici za letošnje proračunsko leto »pogrešajo« okoli 350 tisoč evrov (manjkajoči prispevek iz Rima), bodo v Glasbenem centru Emil Komel na nek način preživeli do konca leta, finančni problem pa se bo postavil takoj po novem letu. Njegova predsednica Mara Černic zato že razmišlja o »bojnem finančnem načrtu« za leto 2012, seveda v primeru, da iz Rima ali iz Dežele ne bodo dobili nobenih sredstev. Predsednica Glasbene Matice Nataša Paulin meni, da je ustanova dobro gospodarila, ker je skoraj v celoti odvisna od prispevkov iz Rima pa se bodo težave še kako poznale. Upravitelji GM upajo, da bo Dežela anticipirala manjkajoče državne prispevke, v najslabšem primeru vsaj, da bo uradno jamčila bodoči prihod denarja iz Rima. Ta jamstvena pisma bodo prišla še kako prav, če bo Glasbena matica primorana zaprositi banke za dodatna posojila. Paulinovi se zdi, da preživljajo kulturne organizacije naše manjšine najhujšo krizo po letu 1991, ko sta država in Dežela Furlanija-Julij-ska krajina na nek način sistemsko uredili vprašanje javnih prispevkov. »Takrat smo na obljubljene prispevke čakali več kot eno leto, potem smo skupaj prejeli podpore dveh let. To je ustvarilo probleme, splošni okvir pa je bil takrat precej drugačen, zlasti pa ni bilo takšne krize, ki jo doživljamo danes,« pravi predsednica GM. Ustanova, ki deluje v tržaški, goriški in videmski pokrajini, zaposluje 20 uslužbencev (trije od njih imajo pogodbo za določen čas), sodelavcev pa je 45. Center Komel ima deset stalno zaposlenih uslužbencev, sodelavk in sodelavcev pa je trideset. Tudi Černičeva,podobno kot predsednica GM, upa, da se bo vprašanje manjkajočih državnih prispevkov rešilo pred bližnjimi prazniki. Tudi če se bo ugodno rešilo, je pričakovati, da bo denar prišel v blagajne manjšinskih ustanov krepko po novem letu. »Za vsak primer sem se že domenila za sestanek z našim komercialistom, da skupaj z njim preverim razne možne scenarije,« poudarja predsednica Ko-mela. Glasbena matica pričakuje iz letos iz Rima 798.000 evrov državnega prispevka, Glasbeni center Emil Komel pa 231.000 evrov. Obe ustanovi sta, kot vse t.i. primarne organizacije Slovencev v Italiji, doslej dobile nekaj več kot polovico proračunskih sredstev. S.T. PRVA HIPOTEZA trst - Po operaciji Boris Pahor okreva TRST - Kje je proračunski denar (2,5 milijona evrov), ki ga država za to leto dolguje slovenski manjšini? Vprašanje ostaja brez odgovora, hipotez, kje se »skriva« ta denar, je kar nekaj, gotovosti pa nobene. Italijanski parlament je prispevek 2011 za Slovence (5,3 milijona evrov) uvrstil v državni proračun in ga zelo splošno namenil Furlaniji-Julijski krajini. To je zagotovil tedanji podtajnik na zunanjem ministrstvu Alfredo Mantica. Potem je prišel zakon za stabilizacijo javnih financ, ki je dodatno zapletel vso zadevo. Po tej razlagi, ki je najbolj verodostojna, se polovica prispevkov za manjšino še vedno nahaja v Rimu. V blagajni predsedstva vlade, gospodarskega ministrstva ali ministrstva za dežele, kdo ve. DRUGA HIPOTEZA Prispevek 2,5 milijona evrov bo prišel v deželne blagajne in nato manjšinskim kulturnim ustanovam, ko ga bo še enkrat potrdil oziroma odobril rimski parlament. Za to je potreben zakon (postopek bi trajal več tednov, če že ne mesecev) ali vladni odlok, ki je v teh političnih razmerah zelo malo verjeten. TRETJA HIPOTEZA Rimska vlada je namenila Deželi Fur-laniji-Julijski krajini drugo tranšo prispevkov za Slovence, ki se je »izgubila v labirintu deželnega knjigovodstva«. Ta možnost je malo verjetna, saj najvišji predstavniki deželne uprave zagotavljajo, da tega denarja niso dobili. To razlago sta osvojila tudi slovenska deželna svetnika Igor Kocijančič in Igor Gabrovec. KONKRETNI KORAKI Če drži, da se je denar »izgubil« po krivdi rimske birokracije, bi bilo najboljše, da bi prispevke manjšini anticipirala deželna uprava. FJK s tem ne bi tvegala dejansko nič (Rim bi ji itak moral vrniti 2,5 milijona evrov), bi pa konkretno pomagala Slovencem in s tem udejanjila svoje statutarno poslanstvo do narodnih in jezikovnih manjšin. Problem je v vsakem primeru politične in ne finančne narave. Kaj več bomo zvedeli na današnji seji posvetovalne komisije za slovensko manjšino, na kateri napovedujejo tudi odbornika Elia De Anno. S.T. Boris Pahor kroma TRST - Tržaški pisatelj Boris Pahor, ki so ga morali prejšnji četrtek, 24. novembra, nujno prepeljati v bolnišnico na Katinari zaradi rane na želodcu, naglo okreva. V torek je že začel uživati tekočo hrano, odstranili so mu cevke za umetno prehranjevanje, včeraj pa je že vstal in je v polni aktivnosti, saj korigira rokopis nove knjige, ki naj bi izšla v kratkem. Tako nam je včeraj povedal Pahorjev sin Adrijan, ki nam je potrdil, da vse poteka normalno in zapletov za zdaj ni, čeprav se še ne ve, kdaj bo pisatelj, ki se nahaja v kirurškem oddelku katinarske bolnišnice, odpuščen. Glede na to, kako se mu zdravstveno stanje izboljšuje, ta dan ne bi smel biti preveč oddaljen. Borisa Pahorja, ki je 26. avgusta letos dopolnil 98 let, so prejšnji četrtek morali nujno prepeljati v bolnišnico zaradi hudih bolečin v trebuhu. Zdravniki so ugotovili, da je pisatelj imel rano na želodcu, zato so se odločili za takojšnjo operacijo. Slednja je popolnoma uspela, tako da se je Pahorjevo zdravstveno stanje kmalu začelo izboljševati. Drugače se je prejšnji teden vest, da je Boris Pahor v bolnišnici, hitro razširila, pisatelj je v bolnišnici prejel številne obiske (ravno včeraj so se pri njem mudili novinarji iz Kopra), številni pa so mu čimprejšnje okrevanje zaželeli kar po spletu. Pahor je prejel tudi veliko pisnih voščil, med katerimi prednjači tisto, ki mu ga je poslal slovenski predsednik Danilo Türk. Vošči-lom se še enkrat pridružujemo tudi pri Primorskem dnevniku, kjer Borisu Pahorju želimo, da bi kmalu okreval ter nadaljeval s svojim ustvarjanjem in pričevanjem. Urnik: torek - sobota 7.40-13.30 16.30-19.30 ponedeljek 7.40-13.30 Ob nedeljah zaprto. marko.prunk@siol.net GSM 00386 41 635 645 Dobrodošli tudi v naši gostilni v Lokvi! MESNICA PRUNK Trst - Largo Barriera 1 Vrhunska kakovost izbranega slovenskega mesa Svinjina, žrebičje meso, telečje meso, jagnjetina, perutnina, razni mesni izdelki Slovenske slaščice in kruh od 1. 12. 2011 do 6. 1. 2012 VELIKA NAGRADNA IGRA 1. nagrada: skuter Piaggio 2. nagrada: bivanje v termah OLIMIA 3. nagrada: 2 vstopnici za Postojnsko jamo in Predjamski grad 4 Četrtek, 1. decembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / cene - Začasni podatki za november Kljub rahlemu padcu inflacija V | «V« I 4 I v« se vedno višja kot v evro območju Na mesečni ravni cene nižje za 0,1 %, na letni višje za 3,7 odsotka - Trst še nekoliko dražji RIM, LJUBLJANA, TRST - Začasni podatki, ki jih je o gibanju cen v letošnjem novembru včeraj objavil zavod Istat, kažejo na rahel padec inflacije tako na mesečni kot na letni ravni. V primerjavi z oktobrom so se cene novembra znižale za desetinko odstotka, kar je povzročilo tudi minimalen padec letne inflacije na 3,7 odstotka, medtem ko je mesec prej znašala 3,8 odstotka. K rasti cen letos najbolj prispevajo energenti. Ta mesec so se v primerjavi s prejšnjim podražili za 0,7%, na letni ravni pa kar za 13,8%. Med energenti se je najbolj podražilo dizelsko gorivo (+1,7 na mesečni in 21,2% na letni ravni). V Sloveniji pa so bile cene življenjskih potrebščin novembra v primerjavi z oktobrom višje za 0,3 odstotka, medtem ko so se na letni ravni cene zvišale za 2,7 odstotka, povprečna 12-mesečna rast cen pa je bila 1,8-odstotna. K novembrski inflaciji so največ prispevale višje cene obleke in obutve (za 2,6 odstotka), ki so k skupni mesečni rasti cen prispevale 0,2 odstotne točke. Podražili so se tudi komunikacije, stanovanjska oprema, alkoholne pijače in tobak, stanovanje, raznovrstno blago in storitve ter hrana in brezalkoholne pijače. V evro območju je inflacija ta mesec ostala na 3 odstotkih, kolikor je znašala tudi oktobra. Kar zadeva Trst, pa so cene novembra v povprečju narasle za 0,1 odstotka, medtem ko so bile na letni ravni višje za 3,7 odstotka. Oktobra je mesečna inflacija znašala 0,6, letna pa 3,6 odstotka. Najbolj so se ta mesec podražili živila in alkoholne pijače (za 1 oz. 4,6%), pri čemer so največje podražitve zabeležili pri sadju (+5,5%) in zelenjavi (+2,5%). Kar zadeva letno raven pa so se najbolj povečali izdatki za stanovanja, vodo električno energijo in pogonska goriva (v povprečju za 3,9%), zmanjšali pa so se izdatki za gostinske storitve in hotelirstvo, rekreacijo, prireditve in kulturo. K dvigu cen so v letošnjem letu največ prispevala pogonska goriva arhiv slovenija - Podatki državnega statističnega urada za tretje četrtletje Po petih zaporednih četrtletjih rasti na letni ravni padec BDP za 0,1% LJUBLJANA - Bruto domači proizvod (BDP) se je v Sloveniji v tretjem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej prilagojeno za vplive sezone ter delovnih dni zmanjšal za 0,2 odstotka, na letni ravni pa je padec obsega gospodarske aktivnosti znašal 0,1 odstotka. Glavna vzroka za poslabšanje razmer sta dolžniška kriza in kreditni krč, pravijo na finančnem ministrstvu. Ob neupoštevanju sezonskih vplivov in učinka delovnih dni je bil padec gospodarske rasti v tretjem četrtletju na letni ravni 0,5-odstoten, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedala Karmen Hren iz državnega statističnega urada. S tem je Slovenija po petih zaporednih četrtletjih rasti vnovič zabeležila zmanjšanje gospodarske aktivnosti. V celotnem devetmesečnem obdobju leta 2011 se je obseg BDP realno povečal za 0,8 odstotka. "Če domnevamo, da bo zadnje četrtletje lahko samo še slabše, to pomeni, da smo tehnično že vsaj kakšne štiri mesece v recesiji," je te podatke komentiral ekonomist Igor Masten. V obdobju finančne in gospodarske krize smo padec BDP nazadnje zabeležili v prvem četrtletju 2010, zatem pa je sledilo obdobje razmeroma solidne gospodarske rasti. Ta je bila predvsem posledica visokega izvoznega povpraševanja, je spomnila Hreno- va. Izvoz se sicer po njenih besedah še naprej povečuje, a počasneje kot prej in ne more več nadomeščati padajočega domačega povpraševanja. Slednje zavira gospodarsko rast že drugo četrtletje zapored, medtem ko izvoz še naprej pozitivno vpliva na gospodarsko rast. V tretjem četrtletju se je izvoz povečal še za 5,5 odstotka na letni ravni, kar pa je manj kot še nekaj četrtletij prej. Kot je namreč spomnila Hrenova, je izvoz še v začetku leta 2011 beležil več kot desetodstotne letne stopnje rasti. Na finančnem ministrstvu so umirjanje rasti izvoza pripisali dolžniški krizi območja evra, ki se je v tretjem četrtletju poglobila. To vpliva na umirjanje rasti izvoza in posredno tudi na slabše rezultate v predelovalnih dejavnostih, so sporočili z ministrstva. Za Slovenijo specifični zaviralni dejavnik pa je kreditni krč, ki so ga po navedbah ministrstva za finance povzročile zahteve po povečani kapitalski ustreznosti bank julija lani. Domača potrošnja je bila v tretjem četrtletju za 1,9 odstotka nižja kot pred letom dni, pri čemer se je končna potrošnja zmanjšala za 0,1 odstotka, obseg investicij pa kar za 8,1 odstotka, so izračunali statistiki. (STA) padova - Strokovni posvet v organizaciji italijanske centralne banke Zanimiv posvet o trenutnem položaju v gospodarstvu italijanskega severovzhoda PADOVA - Nekoliko manj bogata ter pred večjimi družbenimi in gospodarskimi izzivi: taka je slika severovzhodne Italije, kot so jo prejšnji teden predstavili med posvetom "Leconomia del Nord Est". Posvet je organizirala italijanska centralna banka v glavni dvorani palače Bo na Univerzi v Padovi. Udeležili so se je analitiki, izvedenci za gospodarstvo in finance, univerzitetni profesorji ter ožja skupina podjetnikov, gostov in izbranih študentov. V severovzhodnih italijanskih deželah, torej v območju, ki se razteza od Emilije-Romagne do Fur-lanije-Julijske krajine, prebiva petina italijanskega prebivalstva. Tu se letno ustvarja dobra četrtina BDP. Gre za zelo pomembno gospodarsko območje, ki je od povojnega obdobja vse do sredine devetdesetih let beležilo znaten gospodarski razvoj. Sledilo je krajše obdobje gospodarske stagnacije, danes pa se zaradi ostre mednarodne konkurence isto območje sooča z vse večjimi izzivi. Med posameznimi deli simpozija so bile naštete bodisi pozitivne plati gospodarstva na severovzhodu Italije bodisi težave, s katerim se gospodarstveniki in družba soočajo. Gospodarski sistem na tem območju je še vedno uspešen pri izvozu: tretjina državnega izvoza namreč izhaja s tega območja, zaradi česar se lahko severovzhodni prostor meri z najuspešnejšimi območji v Evropi. Podjetja, ki delujejo v tekstilni, lesni in prehrambeni industriji, uspešno tržijo svoje produkte po Evropi in drugod po svetu. Po kakovosti storitev se lahko severovzhod pohvali s povsem učinkovitim zdravstvenim sistemom - in to kljub dejstvu, da gre za zelo heterogen in decentraliziran sistem, ki se razlikuje od dežele do de- žele. V zdravstvu namreč beležimo uspešne strukture in visoko stopnjo zadovoljstva uporabnikov zdravstvenih storitev. Tudi turizem se je v zadnjih desetletjih zelo dobro razvil. Po podatkih italijanske centralne banke v severovzhodnih deželah beležimo 40% vseh turističnih dejavnosti in pobud, ki se odvijajo na državni ravni. Po drugi strani so govorniki na simpoziju poudarili, da se italijanski severovzhod spopada z vse večjimi težavami. Gospodarska rast se je ob izbruhu mednarodne finančne krize povsem zaustavila. Že od leta 2000 je bila stopnja rasti nizka oziroma nižja v primerjavi s severozahodnimi italijanskimi deželami. Tak zastoj je treba preučiti v kontekstu globalizacije. V povprečju so severovzhodna podjetja premajhna, da bi lahko konkurirala na mednarodni ravni oziroma da bi se lahko konkretno uveljavila in izkoristila prednosti novih tehnologij in tehnoloških prijemov. Iz posameznih izsledkov, ki so bili podani ob zaključku simpozija, jasno izhaja, da je večina podjetij, ki so nastala v severovzhodnih deželah in delujejo v tem prostoru, v družinski lasti. Njihovo delovanje temelji na strukturah in razvojnih strategijah, ki ne spodbujajo zaposlovanja sposobnega kadra - predvsem če kader ne izhaja iz družinskega okolja. Mladi tako pogosto nimajo dovolj spodbud, da bi se zaposlili na podlagi univerzitetne izobrazbe in znanja, ki so ga usvojili med študijem. V primerjavi z ostalimi naprednimi evropskimi regijami imajo mladi z univerzitetno izobrazbo v severovzhodnih deželah podpovprečne plače in slabše delovne pogoje. Podjetja v severovzhodnih deželah so v povprečju precej zadolžena. Stiki z bankami so pogo- sti, kar pomeni, da imajo banke določen vpliv na realno gospodarstvo. Njihovo premišljeno delovanje lahko torej pripomore k izboljšanju gospodarskih in podjetniških pogojev tega območja. Po kakovosti storitev izstopajo lokalne in manjše banke, vendar - kot so poudarili govorci med posvetom -slednje pri finančnem posredovanju ne morejo nadomestiti večjih bančnih institutov. Da bo severovzhod vsaj delno ohranil konkurenčnost ter nekdanji sloves naprednega in uspešnega gospodarskega sistema, bo treba v prihodnjih letih povečati povprečno dimenzijo podjetij, ne da bi se pri tem podjetja dodatno oziroma prekomerno zadolževala. Kot so na simpoziju poudarili nekateri analitiki, bo treba znižati srednjo starost kadra in menedžerjev ter zagotoviti večje možnosti, da bodo slednji prihajali tudi od drugod, najbrž tudi iz tujine. Ne nazadnje bodo morali biti tudi politični predstavniki bolje seznanjeni s konkretnimi problemi severovzhodnih dežel in tamkajšnjega gospodarstva: le tako bodo lahko oblikovali pravilne rešitve tudi na politični ravni. Treba bo izboljšati celotno gospodarsko kulturo in navade, na katerih temelji gospodarstvo v teh deželah. Kritičen pristop, ki so ga tokrat pokazali udeleženci simpozija, je zelo pomemben in hvalevreden. Le s takim pristopom lahko analitiki in izvedenci predlagajo dejanske družbeno-gospodarske izboljšave oziroma strategije, do katerih lahko pridemo po pravi poti. Žal v Italiji v zadnjih petnajstih ali dvajsetih letih takega pristopa nismo bili vajeni, sedaj pa je napočil čas, da se problemov dejansko lotimo na premišljen način in proaktivno. Mitja Stefancic EVRO 1.3418 $ +0,6 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 30. novembra 2011 valute evro (povprečni tečaj) 30.11. 29.11. ameriški dolar 1,3418 1,3336 japonski jen 104,00 103,82 kitajski juan 8,5567 8,4778 ruski rubel 41,5475 41,8100 indijska rupija 70,1160 69,4210 danska krona 7,4370 7,4377 britanski funt 0,85580 0,85365 švedska krona 9,1460 9,2195 norveška krona 7,7530 7,8495 češka krona 25,321 25,548 švicarski frank 1,2265 1,2282 madžarski forint 307,63 309,08 poljski zlot 4,5080 4,5270 kanadski dolar 1,3678 1,3717 avstralski dolar 1,3165 1,3332 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3535 4,3518 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6979 0,6980 braziljski real 2,4341 2,4621 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,4622 2,4692 hrvaška kuna 7,5025 7,5010 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 30. novembra 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) libor (eur) libor (chf) euribor (eur) 0,26000 0,52306 0,73972 0,03000 0,05000 0,09750 1,197 1,477 1,707 ZLATO (999,99 %%) za kg ■ 41.79S,0S € +734,84 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 30. novembra 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 4,76 -0,02 KRKA 49,50 MERCATOR PETROL 7,66 173,40 -4,24 +1,70 TELEKOM SLOVENIJE 157,20 64,00 -0,25 -1,23 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 16,00 AERODROM LJUBLJANA 11,00 DELO PRODAJA 21,00 +3,16 -4,35 ISKRA AVTOELEKTRIKA 15,50 -3,12 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 3,49 +9,00 +5,81 KOMPAS MTS 6,00 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 11,20 5,20 10,22 +0,97 SAVA 16,50 -2,94 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 91,00 11,06 +0,18 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 30. novembra 2011 +4,38 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ 0,7765 77,10 +3,67 +6,05 BANCO POPOLARE BCA MPS BCA MPS 0,8895 0,249 +4,39 +7,56 BCA POP MILANO 0,2758 +3,32 +6,90 ENEL 0,824 3,152 +1,17 +4,37 FIAT 3,824 +3,70 +6,28 GENERALI 12,31 +7,29 +2,50 INTESA SAN PAOLO 1,228 +6,14 LUXOTT1CA 21,15 +6,82 +0,28 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,792 +6,20 +7,69 PIRELLI e C PRYSMIAN PRYSMIAN 6,995 +4,07 +3,63 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 33,05 +5,59 +5,73 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,44 4,65 +2,99 +3,20 TENARIS TERNA 0,8425 13,85 +4,01 +5,64 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,658 0,039 +3,50 -4,41 UNICREDIT 3,02 0,773 +6,86 +3,07 SOD NAFTE (159 litrov) 101,05 $ 1,26 IZBRANI BORZNI INDEKSI 30. novembra 2011 indeks_zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 611,61 +0,69 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.739,20 892,53 1.872,89 499,26 1.529,87 1.999,42 +1,02 +0,85 +0,66 +0,15 +0,07 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 11.976,96 2.284,81 1.236,92 1.139,69 6.088,84 5.505.42 3.154,62 1.835,10 878,90 2.330.43 8.434,61 2.702,46 17.989,35 2.333,41 16.123,46 +3,65 +3,32 +3,49 +0,65 +4,98 +3,16 +4,22 +3,80 +4,21 +4,31 -0,51 +0,53 -1,46 -3,27 +0,72 / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 1. decembra 2011 5 vlada - Z vrha ministrov EU v Bruslju napoved sprejetja ukrepov v ponedeljek Monti: ukrepati takoj sicer bodo posledice težke Sindikati nasprotujejo dvigu 40-letne delovne dobe za upokojitev BRUSELJ - Premier Mario Monti je včeraj v Bruslju posvaril pred neuspehom na evropskem vrhu naslednji teden. Območje evra nima več prostora za napake, saj bodo finančni trgi vsako napako kaznovali že takoj naslednji dan, je dejal. Poleg tega je povedal, da Italija ne razmišlja o prošnji za pomoč IMF in je s tem de-mantiral ugibanja, ki so krožila v zadnjih dneh. Monti je tako pozval k prepričljivim odločitvam na vrhu območja evra 8. decembra in na vrhu celotne Evropske unije 9. decembra. Čeprav je dejal, da Italija ne namerava prositi za pomoč Mednarodnega denarnega sklada (IMF), je povedal, da se je te dni v Bruslju sestal z novim direktorjem IMF za Evropo Rezo Moghadamom. Mednarodni denarni sklad (IMF) je sporočil, da je sicer pripravljen pomagati Italiji, a le pod pogojem, da bi svoj delež prispevala tudi Evropska centralna banka (ECB). Za obsežnejši podporni program za Italijo sklad menda nima finančnih sredstev. Italijanska vlada mora sicer najprej predstaviti načrt, s pomočjo katerega bo Italija do leta 2013 uravnotežila proračun. Poleg tega je imel Monti v Bruslju niz drugih dvostranskih srečanj - s šefom evr-ske skupine Jeanom-Claudom Junckerjem ter finančnimi ministri Nemčije, Francije, Velike Britanije in Poljske. Cilj teh srečanj je bil po njegovih besedah predstaviti prioritete italijanske vlade in prispevati k reševanju problemov, s katerimi se sooča območje evra. Monti je po srečanju evropskih finančnih ministrov v Bruslju napovedal, da bo italijanska vlada v ponedeljek odobrila nujni paket ukrepov za zniževanje dolga ter dolgoročnejše strukturne reforme, s katerimi bodo spodbudili gospodarsko rast. Podrobnosti paketa ni želel razkriti, dokler reforme ne dobijo potrditve in v odgovor na nekatere očitke pojasnil, da evropskim partnerjem ni predstavil podrobnejših detajlov od tistih, ki jih je že nakazal v domovini. Premier je pri tem ponovil, da bodo ukrepi spoštovali trojno načelo strogosti v javnih računih, gospodarske rasti in socialne pravičnosti. Sindikate in poslance je Monti pozval k odgovornemu ravnanju predvsem v odnosu do sporne pokojninske reforme. »Če Italija to zgreši, ali stori manj od pričakovanega, bodo posledice zelo resne za vse,« je dejal in povedal, da nameravajo nadgraditi odločitve, ki jih je s tem v zvezi sprejela že prejšnja vlada. S tem je odgovoril sindikatom, ki so se včeraj odločno opredelili proti dvigu delovne dobe za upokojitev s 40 na 41 do 43 let. Za tajnico Cgil Premier Monti po vrhu gospodarskih ministrov EU včeraj v Bruslju ansa Susanno Camusso je 40 let nedotakljiva številka, proti dvigu pa se oglašajo tudi predstavniki Cisl in Uil. Sindikati med drugim ugotavljajo, da bi udarec prizadel revnejše sloje in imel težke recesivne učinke, zato pozivajo vlado naj se raje ozre na velika premoženja, katerih lastniki bi zlahka prenesli kako žrtev. Monti je včeraj tudi podal pozitivno oceno predloga Evropske komisije za uvedbo ti. evrobondov za kritje dolga posameznih držav, povezano s strožjimi mehanizmi nadzora nad proračunsko disciplino. »Gre za snov, ki jo je treba obravnavati z odprto miselnostjo,« je dejal. »Pred EU je deset ključnih dni, v katerih mora doreči odziv na krizo,« pa je včeraj opozoril evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn ob prihodu na zasedanje finančnih ministrov EU v Bruslju. Po Rehnovih besedah mora EU predvsem doreči ukrepe na dveh frontah - zagotoviti zadostno "požarno steno" za zajezitev pritiskov finančnih trgov in obenem okrepiti gospodarsko upravljanje, ki vključuje krepitev proračunskega nadzora. Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy pa je opozoril, da je dolžniška kriza sedaj že popolnoma sistemska kriza, ki terja sistemski odziv. »Priča smo popolni krizi zaupanja,« je še dodal. Za sistemski odziv bo po njegovih besedah treba žrtvovati suverenost v zameno za zagotovitev gospodarske in denarne unije s strukturno verodostojnostjo, in to ne glede na to, ali se bo unija dogovorila za spremembe lizbonske pogodbe ali ne. parlament - Strožji pogoji za pridobitev pokojnine Cicciolina še dobi pokojnino, Irene Pivetti pa bo počakala RIM - Medtem ko Montijeva vlada napoveduje v ponedeljek podrobnejšo opredelitev posegov na pokojninskem področju, kjer se govori o zakasnitvi tako upokojitvene starosti kot o podaljšanju obvezne delovne dobe pa tudi o možnosti, da bi poslej uvedli sistem izračuna pokojnin na osnovi dejansko vplačanih prispevkov za vse zavarovane, so se včeraj v Rimu dogovorili o prvem krčenju pokojninskih privilegijev poslancev in senatorjev. Na srečanju predsednikov poslanske zbornice Gianfranca Finija in senata Renata Schifanija z novo ministrico za delo Elso Fornero so se dogovorili, da bodo s 1. januarjem 2012 zakasnili izplačilo pokojnin parlamentarcem. Doslej so namreč lahko prejeli pokojnino že ob dopolnitvi 50. leta starosti, po novem pa jih bo potrebno 60 za parlamentarce z več kot enim manda- Ministrica za delo IN SOCIALNO varnost Elsa Fornero ansa tom in 65, če so opravili en sam mandat. Prav tako z novim letom bodo tudi uvedli izračunavanje pokojnin na osnovi vplačanih prispevkov in ne v odstotku glede na parlamentarno plačo. S tem se bodo zneski občutno znižali. Nov sistem bo veljal v celoti za parlamentarce, ki bodo izvoljeni na naslednjih volitvah, za zdajšnje pa le za preostali del mandata po 31. decembru letos. Ena od žrtev novega sistema bo nekdanja predsednica poslanske zbornice, danes 48-letna Irene Pivetti, ki bi po dosedanjih pravilih dobila pokojnino že čez poldrugo leto. Pretirano se ne razburja (tudi ker ima kot nekdanja predsednica zbornice kar nekaj drugih privilegijev), pravi pa, da bi moralo varčevanje zajeti tudi pripadnike drugih kast in ne samo parlamentarce. Pivet-tijeva opozarja na sodnike, visoke državne funkcionarje, ki prejemajo tudi po 16 težkih plač, na menedžerje podjetij, ki zapuščajo delovna mesta s sanjskimi odpravninami, »bi bi zadoščale za vzdrževanje kar treh generacij«. Za las pa si je pokojnino zagotovila nekdanja pornozvezda Ilona Staller - Cicciolina, ki je prav te dni praznovala 60. rojstni dan in bo tako lahko prejela pokojnino za svoj edini poslanski mandat. Sodnik proti 'ndrangeti kot dr. Jekyll in mr. Hide REGGIO CALABRIA - Predsednik porotnega sodišča v Reggio Calabrii 51-letni Vincenzo Giglio naj bi deloval kot dr. Jekyll in mr. Hide. Navzven je bil zagrizen nasprotnik mafije, podtalno pa naj bi favoriziral člane 'ndrangete. V to je prepričana milanska tožilka Ilda Bo-cassini, ki je odredila aretacijo desetih oseb. Med njimi so tudi deželni svetnik LS Giuseppe Morelli, milanski odvetnik Vincenzo Minasi, marešalo finančne straže Luigi Mongelli in drugi. Obtoženi so korupcije in sodelovanja v mafijskih poslih. Najbolj pa odmeva aretacija sodnika Giglia, ki je tudi predsedoval oddelku za preventivne ukrepe. V tem svojstvu je zasegel za več kot milijardo evrov premoženja 'ndran-gete in si prislužil sloves neizprosnega preganjalca mafijskih združb. Giglio je ta sloves podkrepil tudi z družbenim angažiranjem proti organiziranemu kriminalu. Preiskava bo pokazala, ali je igral dvojno igro. Rai: težak sanacijski načrt in Minzolinijeva potovanja RIM - Iz državne radiotelevizije prihajata nasprotujoči si vesti. Po eni strani se generalna ravnateljica Lorenza Lei ubada s sanacijskim načrtom, po katerem naj bi izdatke krčili kar za 85 milijonov evrov. Krčenje bo prizadelo popularne športne oddaje in novinarska uredništva z zapiranjem dopisništev v tujini. Po drugi strani pa je sporni urednik dnevnika TG1 Augusto Minzolini osumljen zlorabe kreditne kartice podjetja. Iz nje naj bi po gradivu, ki ga je zbrala finančna straža, v 16 mesecih črpal 74 tisoč evrov za letovanja v luksuznih hotelih od Caprija do Cortine, od Barcellone do Dubaia. Minzolini je del denarja vrnil, a to še ni dovolj, da se izogne kazenskemu pregonu. Dogovor z Avstrijo glede nezakonitih priseljencev RIM - Italija in Avstrija nameravata okrepiti sodelovanje v boju proti nezakonitemu priseljevanju in kriminalu, sta včeraj po pogovorih v Rimu poudarili notranji ministrici obeh držav, Anna Maria Cancellieri in Johanna Mikl-Leitner. Državi bosta v ta namen sklenili sporazum o policijskem sodelovanju. Sporazum bo pripravila itali-jansko-avstrijska komisija strokovnjakov, podpisali pa naj bi ga še v letu 2012. Kot je poudarila Mikl-Leitnerjeva, 48 odstotkov vseh nezakonitih priseljencev v Avstrijo pride iz Italije. Od začetka letošnjega leta je v Avstrijo prišlo 18.800 nezakonitih priseljencev, kar je 27 odstotkov več kot leto prej. Število prošenj za azil pa se je glede na lani zvišalo za 31 odstotkov. Med nezakonitimi priseljenci prevladujejo državljani Afganistana, Pakistana in Somalije. milan - V zapor podpredsednik Nicoli (LS) V Lombardiji odkrili ekomafijske posle MILAN - Kar 150 karabinjerjev je včeraj sodelovalo v obsežni akciji, ki je privedla v zapor podpredsednika deželnega sveta in drugega moža Ljudstva svobode v Lombardiji 68-letnega Franca Nicolija Cristianija. Z njim so priprli še devet drugih oseb, od teh je šest v hišnem priporu, podjetnikov, politikov in javnih funkcionarjev. Obtoženi so korupcije in ilegalnega poslovanja z nevarnimi odpadki. Med preiskavo na Nicolijevem domu so našli kuverti s 100 tisoč evri v 500-evrskih bankovcih. Na osnovi prisluškovanj je sodnik iz Brescie Bonamartini, ki je podpisal zaporne naloge, prepričan, da gre za podkupnino. Izplačalo naj bi jo podjetje Lo-catelli iz Bergama v zameno za pospešitev postopka za odprtje nove deponije za posebne odpadke pri Cremoni. Isto podjetje, ki se ukvarja tako z uničevanjem odpadkov kot z gradnjo cest, pa naj bi zagrešilo še veliko hujše stvari, ki so značilne za poslovanje ti. ekomafije. Tako naj bi podjetje Locatelli podkupilo tudi koordinatorja deželne agencije za okolje AR- PODPREDSEDNIK DEŽELNEGA SVETA Lombardije Nicoli vCeraj po ARETACIJI ansa PA Giuseppeja Rotondara, ki so ga prav tako aretirali, da bi se izognili kontrolam na gradbišču dveh 5 kilometrov dolgih odsekov nove avtoceste Brescia-Bergamo-Milan. Preiskovalci so ugotovili, da so pod cestni tlak vkopali strupene odpadke kot so kancerogeni heksavalentni krom in odpadne skorje iz jeklarn. Preiskava, ki jo je koordinirala okrožna protimafijska direkcija v Bresci, je privedla tudi do zasega avtocestnih gradbišč, deponije za asbest v Capella Cantone (CR) in še enega obrata za predelavo odpadkov pri Bergamu. istat - V oktobru Brezposelnih je 8,5 odsotka To je največ po maju lani MILAN - Brezposelnost je v oktobru v Italiji zrasla na 8,5 odstotka, kar je za 0,2 odstotka več kot v septembru in za 0,1 več kot leto prej v oktobru. Odstotek brezposelnih je najvišji po maju 2010, ko je znašal 8,7 odstotka. Zavod Istat, ki je posredoval najnovejše statistične podatke, je tudi opozoril na zaskrbljujočo stopnjo brezposelnosti med mladimi od 15. do 24. leta. Skoraj vsak tretji je brez dela, točneje 29,2 odstotka, kar je sicer za 0,1 odstotka manj kot septembra vendar pa kar za poldrugi odstotek več kot oktobra lani. Število vseh zaposlenih v Italiji je v minulem mesecu znašalo 22 milijonov 913 tisoč (56,9 odstotka potencialne delovne sile). Podatek je stabilen v primerjavi s septembrom in rahlo boljši (53 tisoč zaposlenih več) glede na število zaposlenih v mesecu oktobru 2010. politika - Spletna anketa Italijani so se menda naveličali Berlusconija Italijanke in Italijani so se naveličali Silvia Berlusconija. Tako meni 45 odstotkov sodelujočih v spletni anketi Primorskega dnevnika na vprašanje, če bo Berlusconi sploh še kdaj predsednik italijanske vlade. 14 odst. sodelujočih v anketi pravi, da Berlusconi ne bo več kandidiral, 23 odst. pa meni, da bo nekdanjemu ministrskemu predsedniku in vodji stranke Ljudstva svobode spet uspelo prelisičiti italijansko javnost. Kar 18 odst. anketirancev je odgovorilo, da bo Berlusconi zagotovo znova kandidiral, saj je najboljši. Vprašanje ali bo Berlusconi sploh kdaj premier in ali bo sploh kandidiral za to mesto je še kar prisotno na italijanski politični sceni. Sam Berlusconi se o tem ni nikoli dokončno izjasnil. Enkrat govori, da je treba vodilna mesta v desni sredini prepustiti mlajšim politikom, včasih pa se obnaša, kot da bo znova kandidiral. Bo Berlusconi še kdaj premier? Ne, Italijani so se ga naveličali 45% (154) Ne, ne bo več kandidiral 14% (52) Da, zagotovo mu bo spet uspelo prelisičiti javnost 23% (85) d fžr Da, saj je najboljši 18% (64) j^m www.primorski.eu 6 Četrtek, 1. decembra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu šolstvo - Sklep tržaškega pokrajinskega odbora o oblikovanju šolske mreže V šolskem letu 2012/2013 samo večstopenjske šole Pozitivno mnenje Deželne komisije za slovenske šole, ki pa zahteva avtonomijo šol ne glede na številčnost V prihodnjem šolskem letu 2012/2013 na Tržaškem ne bo več ločenih didaktičnih ravnateljstev in nižjih srednjih šol, ampak bodo delovale le večstopenjske šole, kar velja tudi za šole s slovenskim učnim jezikom. Tako predlaga tržaški pokrajinski odbor, ki je na seji prejšnji torek, 22. novembra, sprejel sklep o oblikovanju pokrajinske šolske mreže, konec tedna pa ga posredoval deželni upravi Furlanije Julijske krajine, v ponedeljek pa je o predlogu dala pozitivno mnenje (a z določenimi pridržki) tudi Deželna komisija za slovenske šole. V svojem sklepu pokrajinski odbor predlaga združitev dosedanjih slovenskih didaktičnih ravnateljstev na Opči-nah, v Nabrežini in Dolini s tamkajšnjimi nižjimi srednjimi šolami - NSŠ Srečka Kosovela na Opčinah in Proseku, NSŠ Iga Grudna v Nabrežini in NSŠ Simona Gregorčiča v Dolini. S tem bi na Opčinah, v Nabrežini in Dolini nastale tri slovenske večstopenjske šole, vsaka od katerih bi pod enim samim ravnateljstvom združila otroške vrtce ter osnovne in nižje srednje šole z določenega območja. Tako bi nova večstopenjska šola na Opčinah združila vrtce in šole na kraškem območju Občine Trst in v Občini Repentabor, tista v Nabrežini bi združila vrtce in šole v občinah Devin-Nabrežina in Zgonik, tista v Dolini pa vrtce in šole na območju občin Dolina in Milje. Pri tem pokrajinski odbor v zvezi s številčnimi kriteriji, ki pridejo v poštev za slovenske šole (državni varčevalni ukrepi določajo najmanj petsto učencev za ohranitev ravnatelja in najmanj tristo učencev za ohranitev avtonomije, a brez ravnatelja), poudarja prilagajanje ob upoštevanju zaščitnih določil (izrecno je tu omenjen državni zaščitni zakon št. 38 iz leta 2001, pa tudi odlok predsednika republike št. 233 iz leta 1998). Poleg tega Pokrajina predlaga tudi ukinitev Drugega didaktičnega ravnateljstva z italijanskim učnim jezikom, katerega vrtci in šole naj bi po novem pripadali trem italijanskim večstopenjskim zavodom: Bergamas, Tiziana Weiss in Dante Alighieri. Po drugi strani pa pokrajinski odbor ne predlaga nobenega poseganja v obstoječo mrežo tako slovenskih kot italijanskih višjih srednjih šol, to pa zaradi zaščitnih določil in dejstva, da italijanske šole že odgovarjajo številčnim parametrom. Prav tako Pokrajina potrjuje ustanovitev pokrajinskega središča za izobraževanje odraslih, ki bo našel sedež v prostorih trgovskega zavoda Carli. Pokrajinski odbor je konec prejšnjega tedna poslal svoj sklep deželni upravi FJK, ki se bo o oblikovanj deželne šolske mreže izrekla najbrž do konca leta. Pri tem je opozoril, da čaka še na mnenje Deželne komisije za slovenske šole, kateri je prav tako posredoval dokument. Komisija je na svoji ponedeljkovi seji v Trstu dala soglasno pozitivno mnenje o pokrajinskem sklepu, a z nekaterimi opozorili: tako člani komisije zahtevajo avtonomijo za vse slovenske šole ne glede na njihovo številčnost, saj so mnenja, da glede slovenskih šol še vedno veljajo stara določila, na podlagi katerih so slovenske šole izvzete iz vsedržavnih številčnih parametrov. Poleg tega zahtevajo, naj število neu-čnega osebja ostane nespremenjeno ne glede na to, da bi z uvedbo večstopenjskih šol lahko prišlo do ukinitve nekaterih službenih mest: šolske in administrativne sodelavce, ki bi jih z nastankom večstopenjskih šol »prihranili«, naj bi tako prerazporedili po drugih šolah in zavodih, so predlagali člani Deželne komisije za slovenske šole. Ivan Žerjal Slovenske vrtce, osnovne in nižje srednje šole na Tržaškem (na posnetku prizor z NSŠ Simona Gregorčiča v Dolini) čaka združevanje v večstopenjske šole kroma solstvo - Jutri Odprta vrata na liceju Prešeren Po uvodnem informativnem srečanju, posvečenem izbiri višje srednje šole, ki ga je Pokrajina Trst prejšnji četrtek priredila na tržaški Pomorski postaji, se začenjajo tudi dnevi odprtih vrat posameznih šol. Tako bo že jutri dan odprtih vrat na Liceju Franceta Prešerna, kjer se bodo dijaki tretjega letnika nižjih srednjih šol med 18. in 20. uro lahko seznanili z vzgojno-izobraževalno ponudbo te šole. Na liceju Prešeren bodo dan odprtih vrat ponovili še 15. januarja 2012 med 10. in 12. uro. 16. in 17. decembra pa bosta -med 17. in 20. oz. med 9. in 12. uro - dneva odprtih vrat potekala na Tehniškem zavodu Žige Zoisa. Vedno 16. in 17. decembra pa bosta dneva odprtih vrat tudi v socialnem podjetju Ad formandum: 16. decembra bo »open day« med 15.30 in 18.30 v prostorih gostinskega učnega centra na Fernetičih, 17. decembra pa med 9. in 13. uro na sedežu podjetja v Ul. Ginnastica 73. Pobudo bodo na istih lokacijah in z istim urnikom ponovili tudi 20. in 21. januarja. občina trst - Sporazum z družbo Acegas, kot so to zahtevali tudi mladi »ogorčeni« Pomoč za plačevanje računov Občani v težavah se bodo lahko obrnili na občinsko socialno službo - Acegas pa bo nudil možnost plačevanja na obroke Dogovor so podpisali včeraj na tržaškem županstvu kroma Tržaška občinska uprava in družba Acegas sta včeraj podpisali sporazum, katerega namen je pomagati ljudem, ki so v težavah glede plačevanja računov za dobavo plina, elektrike in vode. Na tej osnovi bo občinska uprava v bistvu poravnala račune oseb, ki jim je Acegas prekinil dobavo, ker niso plačali računov. Za manj »hude« primere pa bo Acegas nudil možnost plačevanja na obroke. Dogovor so podpisali tržaški župan Roberto Cosolini in predstavniki treh družb Acegas-Aps, Acegas-Aps Service in EstEnergy Cesare Pillon, Francesco Callegari in Claudio Fabbri ob udeležbi pristojnih občinskih odbornikov Laure Famulari in Fabia Omera. Ta sporazum so spodbujali tudi mladi ogorčeni gibanja #OccupyTrieste. Demonstracije dijakov so zadevo pospešile, vendar je občinska uprava že delala na tem, je povedal Co-solini. Za olajšave, ki jih predvideva sporazum, se bodo morali občani obrniti na občinsko socialno službo (Ul. Mazzini št. 25) oziroma na lokalne enote (UOT). V ta namen bo treba predstaviti zadnje podatke zavoda Inps o družinskem ekonomskem stanju (ISEE). Olajšave bodo različne v primeru, da je dohodek ISEE manjši od 7.665 evrov ali da je od 7.665 evrov do 15 tisoč evrov oz. do 20 tisoč za družine s 4 ali več otroki. Plačevanje na obroke je predvideno za račune za dobavo plina, ki presegajo 200 evrov, za dobavo elektrike, ki presegajo 150 evrov in za dobavo vode, ki presegajo 100 evrov. Dodatne informacije nudijo na spletni strani http://www.retecivica.trieste.it. kvestura - Sodelovanje z mlekarno Latterie carsiche Na kartonih mleka nasveti proti goljufijam Kvestura že dalj časa vztrajno poziva Tržačane, naj pazijo na goljufe, ki pogosto potrkajo na vrata priletnih oseb in jih z zvijačo okradejo. Po kampanji z naslovom Ocio alla trufia, v okviru katere so policisti delili informacije od vrat do vrat, je nastopil čas za novo kampanjo. Mlekarna Latterie carsiche bo danes začela prodajati litrske kartone mleka, na katerih so v obliki stripa navedeni osnovni nasveti za preprečevanje goljufij. »Mlekarna bo zaenkrat natisnila 300.000 litrskih kartonov, kolikor jih prodamo v približno enem mesecu,« je na novinarski konferenci na tržaški kve-sturi povedal pooblaščeni upravitelj Latterie carsiche Josef Pelloni. Poudaril je, da je mlekarna takoj sprejela predlog Kvesture, saj je zelo povezana s tem ozemljem, na katerem prodaja mleko že štirideset let. Pristavil je, da bomo morali v kriznem letu 2012 še bolj skrbeti za priletne občane, ki bodo še posebno v stiski. Kvestor Giuseppe Padulano je podčrtal, da so goljufije na račun priletnih oseb najbolj odvratna dejanja, saj so žrtve najšibkejši členi prebivalstva. Kampanja ozaveščanja sodi v politiko približevanja policije občanom, v ta sklop sodijo tudi razstave in predstavitve knjig, ki jih vse pogosteje prirejajo na Kvesturi. Nasveti pomagajo občanom, da se zaščitijo pred goljufi. Le-ti so običajno uglajeni in prijazni, pogosto se predstavijo kot občinski uslužbenci ali pa predstavniki podjetij AcegasAps, Enel ipd. Lahko se zgodi, da v teh tednih naletimo tudi na lažne popisovalce. Včasih pa trdijo, da poznajo sina ali hčer žrtve. Neznancev naj ne vabimo v stanovanje, nikomur ne smemo izročati denarja, ob odhodu iz stanovanja pa preverimo, da so vrata zaklenjena. Ko smo v dvomu, pa poldičimo na številko 113. (af) Policistki z mlekom kroma ulica battisti Prijava zaradi z otrokom Pred veleblagovnico v Ulici Battisti je mimoidoče zmotila ženska, ki je prosila miloščine, ob njej pa je stal otrok s plastičnim kozarcem v roki. Poklicali so tržaško občinsko policijo. Člen št. 600 italijanskega kazenskega zakonika ščiti mladoletne pred odraslimi, ki jih izkoriščajo, da bi se ljudem smilili. Mestna redarja sta stopila do 43-letne romunske državljanke in ugotovila, da je otrok njen sin, ki bo čez nekaj dni dopolnil deset let. Žensko so pozneje prijavili tožilstvu tržaškega sodišča za mladoletne, sodnik bo odločal o ukrepih na račun matere in za zaščito otroka. Skuter podrl pešca Na vogalu med ulicama Timeus in Crispi je skuter včeraj okrog 14.30 povozil pešca, ki je prečkal ulico. Posegli so mestni redarji, rešilec službe 118 je oba udeleženca prepeljal v katinarsko bolnišnico. Pešec si je poškodoval prsni koš, voznik pa se je pri padcu udaril v glavo. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 1. decembra 2011 7 fincantieri - Po podpisu sporazuma za odpust 98 uslužbencev na Trgu Irneri Kriza je tokrat prizadela glavo družbe Fincantieri Borini (Fiom-Cgil) nasprotuje dogovoru in zahteva predstavitev industrijskega načrta - Tondo optimist Kriza je že pred časom udarila tudi po Iadjedelniškem sektorju. Družba Fincantieri je zaradi tega že upokojila oziroma odpustila delavce v raznih ladjedelnicah, tudi v trži-ški. Tokrat pa se je kriza lotila glave Fincantieri. Vodstvo družbe je že načrtovalo zmanjšanje števila uslužbencev na sedežu na Trgu Irneri, ki naj bi ga zapustilo 140 Ijudi od skupaj 547 zaposlenih. Kot smo poročali, so vodstvo družbe in predstavniki enotnega sindikalnega predstavništva Rsu sklenili okvirni sporazum, na osnovi katerega bo delovno mesto »prostovoljno« zapustilo 98 uslužbencev. Fincantieri je v bistvu tudi v Trstu predlagal »ločeni« sporazum o prostovoljni mobilnosti, ki so ga že uveljavili v drugih ladjedelnicah. Na prvem mestu gre tu omeniti Tržič, kjer je dogovor zadeval 250 delavcev. Vendar sporazuma, ki ga bo morala sprejeti skupščina uslužbencev, sindikati niso sprejeli soglasno. Če so ga podpisali vsi trije člani Rsu iz vrst panožnega sindikata Fim-Cisl, to ne velja za sindikat kovinarjev Fiom-Cgil. Sporazum sta podpisala le dva člana, medtem ko je eden zapustil pogajalsko omizje. Pokrajinski tajnik Fiom Stefano Borini je skupaj s članom državnega tajništva Fiom Alessandrom Paganom nasprotoval ločenemu pogajanju, še predvsem pa je bil mnenja, da mora Fincantieri prej predstaviti industrijski načrt. »Nesprejemljivo je pogajanje o zmanjšanju števila uslužbencev brez industrijskega načrta, ki zahteva manjše število zaposlenih,« je poudaril Borini in dodal, da »sporazum ne nudi jamstev za uslužbence, ki bodo ostali, in niti za tiste, ki bodo odšli«. Pokrajinski Fiom se mora boriti za zaščito delovnih mest na Tržaškem, je še povedal Borini, po mnenju katerega se mora pogajanje čim prej nadaljevati na pristojnem ministrstvu. Pokrajinski tajnik sindikata Fim-Cisl Umberto Salvaneschi je nasprotno zagotovil, da ne bo nihče ostal na cesti in da je dovolj jamstev glede prihodnosti družbe in uslužbencev. Nekateri se bodo upokojili, drugi bodo v dopolnilni blagajni, za tretje so zagotovili novo delovno mesto. Stanje je skratka pod kontrolo, je povedal Salvaneschi in potrdil, da tržaškega sedeža Fincantieri ne bodo premestili v Tržič. Deželni tajnik Demokratske stranke Gianfranco Moretton je menil, da mora deželna vlada takoj ukrepati in da je nujno spoznati industrijski načrt. Deželni predsednik Renzo Tondo je sinoči izjavil, da ima glede tržaškega sedeža Fincantieri »boljše novice od tistih na časopisih«. Dogajanja Tondo ni želel komentirati, ker se bo v kratkem srečal s pooblaščenim upraviteljem družbe Fin-cantieri Giuseppejem Bonom. A.G. V opensko skupnost vlagali trud domačini Razhajanja in spori za Skupnost Milcovich žal niso novost, zaznamovali so njeno zgodovino. To središče pa je predvsem simbol vztrajnosti in angažiranosti krajevnih žrtev mišične di-strofije. Gropajska bratranca Mirko (Federico) Milcovich in Karlo Kalc sta v 70. letih ustanovila Skupnost družina Opčine, leta 1976pa sta začela graditi stavbo na openskem zemljišču, ki jima ga je dodelila Občina Trst. Gradnjo je omogočil doprinos mnogih prostovoljcev iz kraških vasi. To so bili temelji skupnosti v Bazovski ulici, kjer so začeli sprejemati bolnike v začetku 80. let, ko je prišlo tudi do hudega razdora v zvezi z njenim upravljanjem. Leta 1986 so stavbo dodelili Milcoviche-vemu UILDM, skupnost pa je s časom izgubila svoj slovenski pečat. Karlo Kalc je svoje izkušnje in načrte preusmeril v skupnost na Božjem polju, ki so jo pozneje preimenovali v Izvir. Odšelje pred letom dni. Mirko Milcovich (19301988) velja za ustanovitelja združenja UILDM (leta 1961 v Trstu). Leta 1972 je sedež premaknil v Padovo, kamor se je preselil tudi sam. Danes ima UILDM 78 pokrajinskih sekcij. (af) Sredi septembra so v Tržiču splavili ladjo za križarjenje Carnival Breeze kroma opčine - Nejasna usoda Skupnosti Milcovich Lastnikov dolg kot Damoklejev meč Dom naj bi bil naprodaj po polovični ceni Skupnost Milcovich z božičnim drevescem: ali bodo morali stran še pred božičem? kroma V Nabrežini skupščina Demokratske stranke Na sedežu občinske sekcije Demokratske stranke v Nabrežini (Trg sv. Roka) bo danes ob 18.uri skupščina posvečena spomladanskim občinskim volitvam. Na seji bodo predstavili kandidata DS na županskih primarnih volitvah v levi sredini, ki sta za sedaj Mariza Škerk in Roberto Gotter. Projekt za pristan v Ribiškem naselju Devinsko-nabrežinski občinski svet je na včerajšnji seji odobril nov urbanistični načrt za pristanišče v Ribiškem naselju. Sklep je bil odobren soglasno. V Križu predstavitev Pirjevčeve knjige o Titu V Domu Alberta Sirka v Križu bodo jutri ob 20. uri predstavili knjigo Tito in tovariši zgodovinarja Jožeta Pirjevca. Avtorja in njegovo delo bo predstavil novinar Sandor Tence. Boris Paternu gost Literarnih pogovorov Gost decembrske oddaje Literarni pogovori , ki jo bo Radio Trst A predvajal danes ob 18. uri in jutri ob 10.10, bo literarni zgodovinar in dolgoletni profesor zgodovine slovenske književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, akademik Boris Paternu, ki letos praznuje visok življenjski jubilej, 85 let. Na tokratnem radijskem srečanju bo predstavil svojo zadnjo knjigo Edvard Kocbek -Mesec s kolobarjem, ki je izšla ob trideseti obletnici pesnikove smrti (27. 9. 1904-3. 11. 1981). Zanjo je dr. Boris Paternu izbral partizansko liriko Edvarda Kocbeka in o njej napisal spremno študijo. Z Borisom Paternujem se bo pogovarjala Neva Zag-het, uredništvo oddaje Ines Škabar. Vstopnice za koncert Brucea Springsteena Danes ob 16. uri se bo na spletni strani ticketone.it začela predpro-daja vstopnic za tržaški koncert Bru-cea Sprignsteena in skupine The E Street Band, ki bo 11. junija. Istočasno bodo začeli prodajati tudi vstopnice za koncert v Firencah (10. junija). Od petka zjutraj bodo vstopnice na voljo tudi v običajnih prodajalnah. Vsakdo lahko kupi največ štiri vstopnice. Za milanski koncert, ki bo 7. junija v stadionu v San Siru, so že prodali 40.000 kuponov. V teh dneh se v Trstu vrstijo sestanki v zvezi z napovedanim zaprtjem Skupnosti Milcovich na Opčinah. V hiši v Bazovski ulici živi enajst oseb, ki imajo zaradi mišične distro-fije ali drugih bolezni posebne potrebe. Na Opčinah jih marsikdo pozna, saj se pogosto potepajo po vasi. Zanje skrbi osebje socialne zadruge La Rinascente, lastnik stavbe pa je zadolžena tržaška sekcija italijanskega združenja za boj proti mišični distrofiji UILDM, ki je napovedala takojšnjo prekinitev sodelovanja z zadrugo in Občino Trst ter prodajo nepremičnine. Stanovalci morajo pred 31. decembrom na vrat na nos zapustiti svoj dom. Sami se temu upirajo, saj so med več kot desetletnim bivanjem na Opčinah ob primernih razmerah in negi dosegli zadovoljivo stopnjo osebne avtonomije. Težko si je predstavljati, da bi jih v novem letu prisilno izselili organi pregona. Občina Trst finančno podpira skupnost, lep del prispevkov pa prek združenja UILDM ni prispel do končnega cilja. Zadruga La Rinascente je morala najeti bančne kredite, da je plačala svoje osebje, zdaj pa zahteva po sodni poti 150.000 evrov. Tolikšna je vsota, ki naj bi jo UILDM zadržal. Občinska od-bornica za socialno politiko Laura Famulari je v petek obiskala opensko skupnost, danes pa se bo sestala s predsednikom tržaškega UILDM Cesarejem De Simonejem. Odbor-nica upa v pozitivno rešitev, večjih pristojnosti pa po lastnih besedah nima. V najslabšem primeru napoveduje naglo preselitev vseh gostov na Božje polje, kjer je dejavna skupnost La Fonte - Izvir. Včeraj se je osebje zadruge Rinascente - medicinske sestre in socialni delavci - sestalo s sindikatom CGIL. Na Božjem polju naj bi namreč ohranila službo le slaba polovica osebja - tri ali štiri osebe. Cesare De Simone noče dajati izjav za medije. Podpredsednik (in nekdanji predsednik) Livio Bonetti pa je edini član vodstva UILDM, ki je junija glasoval proti sklepu o prodaji nepremičnine. Bonetti trdi, da je kupec združenje ANFFAS, ki je dejavno na istem področju. Težave pri UILDM segajo v preteklost, leta 2006 je prišlo do komisarske uprave. Za komisarja so imenovali upokojenega funkcionarja Dežele FJK De Simoneja, ki je bil nato izvoljen za predsednika. Finančni problemi pa so se stopnjevali in UILDM ima danes okrog 350.000 evrov dolgov. Dolg naj bi večinoma nastal zaradi centra za fizioterapi-jo v Ul. Carducci in delno zaradi stroškov za upravljanje Skupnosti Milcovich (le-ta trenutno ne ustvarja izgube). UILDM namerava prodati stavbo, da bi odplačal dolgove, Bo-netti pa trdi, da se hoče De Simone na vsak način znebiti te skupnosti. UILDM naj bi nepremičnino med drugim prodajal po polovični ceni, za slabih 700.000 evrov: pred nekaj leti so ocenili, da je vredna 1,4 milijona evrov, trdi Bonetti. Prodajo ovirajo deželne in občinske omejitve. Dežela je za prispevke v višini 700.000 evrov izrecno zahtevala, da stavbe v naslednjih petih letih ne smejo prodati, Občina pa je v 70. letih odstopila zemljišče samo za dejavnosti UILDM. (af) istrska ulica - Predstavitev Koledar karabinjerjev o obdobju 1864-1914 Na pokrajinskem poveljstvu karabinjerjev v Istrski ulici so predstavili zgodovinski koledar, ki obravnava obdobje med letoma 1864 in 1914. Poveljnik Carlo Tartaglione (na sliki Kroma) je spomnil, da bodo karabi- njerji leta 2014 praznovali dvestoletnico obstoja, tedaj pa se bo tudi zaključil ciklus koledarjev, ki z umetniškimi risbami opisujejo posamezna petdesetletna obdobja. Lani so razdelili 1,4 milijona kopij koledarja. (af) Sekcija VZPI-ANPI Evald Antončič - Stojan in SKD Vesna vabita na predstavitev knjige TITO IN TOVARIŠI 8 Četrtek, 1. decembra 2011 GORIŠKI PROSTOR veliki trg - 14. praznik prostovoljcev civilne zaščite 3500 prostovoljcev na tržaškem nabrežju V soboto s pričetkom ob 10. uri - Dvig zastave, mimohod in slovesnost Na Velikem trgu bo v soboto zaživel že 14. praznik prostovoljcev civilne zaščite. Slovesnost, ki so jo včeraj na prefekturi predstavili gostitelj, prefekt Alessandro Giacchetti, deželni odbornik za civilno zaščito Luca Ciriani in tržaška podžupanja Fabiana Martini, se bo začela ob 10. uri s svečanim dvigom zastave in častno stražo prostovoljcev civilne zaščite tržaške pokrajine. Velikega praznika naj bi se udeležilo kakih 3500 prostovoljcev deželne civilne zaščite s svojimi 300 vozili, ki bodo razporejeni po nabrežju med nekdanjima skladiščem za vina in ribarnico. Ob 10.30 je predviden njihov častni mimohod od Nabrežja Mandracc-hio do Velikega trga, kjer bo ob 11. uri tudi osrednja slovesnost s pozdravi predstavnikov oblasti, med katerimi naj bi posegli predsednik Dežele FJK Ren-zo Tondo, tržaški župan Roberto Co-solini, načelnik oddelka za civilno zaščito Franco Gabrielli in Giuseppe Z včerajšnje predstavitve na prefekturi Zamberletti, pravi »oče« današnjega sistema civilne zaščite. Sledila bo družabnost v večjem šotoru, ki bo postavljen na nabrežju, ob ko- kroma silu pa bodo razdelili priznanja najbolj zaslužnim članom civilne zaščite. Praznik se bo zaključil ob 16.30 s slovesnim spustom zastave na Velikem trgu. občina devin-nabrežina - Od 3. decembra do 9. januarja Božič z nami - za • • • V • V I • prijetnejše praznične dni / Slovenski klub, KONS in SKGZ vabijo na praznični sprejem za FRANKA VECCHIETA Z umetnikom se bo pogovarjal Ivan Žerjal, za glasbeno popestritev bo poskrbel duo Andrejka Mozina in Marko Čepak. Vabljeni jutri, 2. decembra, ob 19. uri, v Gregorčičevo dvorano (Ul. sv. Frančiška 20) SKD Barkovlje Ul. Bonafata 6 s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi danes, 1. decembra, ob 20. uri na otvoritev razstave in ponudbe ročnih izdelkov Da je že tradicionalna prireditev Božič z nami trenutek srečevanja in druženja celotnega prebivalstva devinsko-nabrežinske občine, je na včerajšnji predstavitvi pobude na sedežu tržaške pokrajine dejal devinsko-nabrežinski podžupan Massimo Romita. Od sobote, 3. decembra, do ponedeljka, 9. januarja, bo zaživelo veliko veselih, vedrih in družabnih dogodkov, ki jih prirejajo kulturna in športna društva, župnije, šole in razne krajevne ustanove samostojno ali pa ob podpori občinske uprave. Če se omejimo le na nekatere prireditve, lahko omenimo pobudo Grmada, glasovi vojne v času miru (na De-vinskem gradu do 8. januarja), sejem solidarnosti v župnijski dvorani v Nabre-žini (3. in 4. decembra) in pa celo vrsto božičnih prireditev za malčke pa tudi za odrasle - na devinskem trgu (4. decembra), v Seljanu (11. decembra), v Na-brežini (na vaškem trgu, 14. decembra), v Vižovljah (15. decembra), v Ribiškem naselju (17. decembra) in spet v Seslja-nu (23. decembra). Seveda ne gre spregledati številnih božičnih koncertov - v devinski cerkvi sv. duha (4. decembra ob 19. uri), v domu za ostarele Stuparich v Naselju sv. Mavra (11. decembra), pa seveda koncert naše nabrežinske godbe na pihala v domači telovadnici (11. decembra ob 17. uri). K božičnim pobudam spadajo tudi razni sejmi, kot je tisti, ki ga že nekaj let prireja društvo Igo Gruden (od 14. do 18. decembra na svojem sedežu), pevske revije Nativitas in Božične note (v cerkvi sv. Roka, 18. decembra), božična akademija AŠD Sokol (v Nabrežini, 20. decembra). Ob samih božičnih utrinkih bo v tem obdobju čas tudi za predstavitev turistične karte devinsko-nabrežinske občine (v naselju Portopiccolo, 12. decembra), projekta šola-šport (pri plastični stezi v Nabrežini, 12. decembra), smučarskih tekmovalnih ekip in tre- nerjev SK Devin v novi smučarski sezoni (Kamnarska hiša, 12. decembra) in smučarske ter deskarske šole SK Devin (ravno tam, 19. decembra). Na Štefanovo, 26. decembra, bodo člani konjeniškega društva Skuadra Uoo spet obudili blagoslov konj v Štivanu, 29. decembra pa bo na sporedu zdravica novemu letu. Bogat niz prireditev se bo zaključil s Festivalom Epifanije od 5. do 9. januarja s sklopom razstav, animacijskih otroških predstav in glasbenih srečanj. O posameznih dogodkih pa bomo še poročali. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 1. decembra 2011 MARIJAN Sonce vzide ob 7.24 in zatone ob 16.23 - Dolžina dneva 8.59 - Luna vzide ob 11.50 in zatone ob 23.17 Jutri, PETEK, 2. decembra 2011 BLANKA VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,3 stopinje C, zračni tlak 1027,4 mb raste, vlaga 75-odstotna, veter 5 km na uro jugo-vzhodnik, nebo spremenljivo, morje skoraj mirno, temperatura morja 14,6 stopinje C. [I] Lekarne Do sobote, 3. decembra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Piave 2 (040 361655), Ul. Fellu-ga 46 (040 390280), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 (040 309114). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred- v petek, 2. decembra 2011, ob 20.00 v Kulturnem domu Alberta Sirka v Križu. Prisoten bo avtor dr. Jože Piijevec Delo bo predstavil novinar Sandor Tence praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The Twilight Saga - Breaking Dawn«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 16.00, 17.00, 18.30, 19.30, 20.20, 21.00, 22.00 »The Twilight saga - Breaking dawn«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Anche se e amore non si vede«; 16.10, 18.50, 21.40 »Real steel«; 16.30, 19.00, 21.30 »Happy feet 2 - 3D«; 16.00, 18.10 »Happy feet 2«; 17.30, 20.30 »A day with Shakira«. FELLINI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »One day«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 17.30, 20.45 »Il cuore grande delle ragazze«. GIOTTO MULTISALA 2 - 19.00, 22.15 »La kryptonyte nella borsa«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.05, 20.00, 22.15 »Anonymous«; 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Scialla!«. KOPER - KOLOSEJ - 17.30 »Footloose«; 21.30 »Kužna nevarnost«; 19.40 »Le kako ji to uspe?!«; 16.20, 18.40, 21.00 »Somrak saga - Jutranja zarja 1. del«; 17.00, 19.10, 21.20 »Traktor, ljubezen in rock'n'roll«. KOPER - PLANET TUŠ 15.05, 17.00 »Winx club 3D (sinhro.)«; 18.35, 20.55 »Oropaj bogataša«; 16.30 »Tin Tin 3D«; 19.20, 21.40 »Nesmrtni 3D«; 15.30, 18.00, 20.30 »Jutranja zarja - 1. del«; 19.05, 21.15 »Stanje šoka«; 16.50, 18.50, 20.50 »Le kako ji to uspe?«; 15.00, 17.10 »Vesele nogice 2 - 3D«; 16.00 »Vesele nogice 2«; 19.00, 21.20 »Traktor, ljubezen in Rock'n'roll«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Anche se e amore non si vede«; 21.30 »Tomboy«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tower Heist colpo ad alto livello«; Dvorana 3: 16.45, 18.20, 20.00 »Happy feet 2«; Dvorana 4: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Real Steel«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.15, 22.10 »Anche se e amore non si vede«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.10 »Real Steel«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.10 »The Twilight Saga - Breaking Dawn«; Dvorana 4: 18.00, 20.00, 22.15 »Tower Heist - Colpo ad alto livello«; Dvorana 5: 16.45, 18.30 »Happy Feet 2«; 20.15, 22.00 »Scialla!«. H Šolske vesti DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v petek, 2. decembra, od 18. do 20. ure v šolskih prostorih na Vrdelski cesti, 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. NA DTZ ZIGE ZOISA, Ul. Weiss 15, bo roditeljski sestanek v petek, 2. decembra, ob 17.30 za bienij in ob 18.30 za trienij obeh smeri. predbožični čar Glasbena kulisa: Egon Tavčar Urnik sejma do vključno 6.12.: petek, ponedeljek in torek 15.00-19.00, sobota in nedelja 10.00-13.00. Jutri, 2. decembra, - oa 15. ure dalje RAZSTAVA IN PONUDBA DOMAČIH SLADIC - od 17. do 19. ure delavni« za odrasle: IZDELAVA CVETJA Za delavnico je obvezna prijava na tel. št.: 338-7845845 ^Pfcf TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi danes, 1. decembra, ob 18.00 uri na predstavitev knjige Marka Sosiča IZ ZEMLJE IN SANJ Spregovorila bosta ROBERT TITAN FELIX in PETRA VID ALI TRST - Ul. sv. Frančiška, 20 Z grenivkami se nisi zadovoljila, za novi študij si se odločila! Naši novopečeni bolničarki Ivani iskreno čestitamo. SKD Tabor H Čestitke Naš FABIO RUZZIER je bil pred dnevi imenovan v Celju za najboljšega veterana Slovenije 2011. Iz srca mu čestitamo Anuška, Vanda in Ljuba z družinami. S Izleti SPDT vabi svoje člane in prijatelje na tradicionalni izlet v neznano, ki bo v nedeljo, 11. decembra. Odhod avtobusa ob 8. uri iz trga Oberdan in ob 8.20 izpred hotela Danev na Opčinah. Za informacije in prijave lahko pokličete na tel. 3384913458 (Franc) ali pa 040-220155 (Livio). [d Osmice BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah št. 22 d. Vabljeni! Tel. št.: 040-299453. OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci št. 5. Tel. 040-229270. Vabljeni! OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23 SiVince Tutto3(0 novembra 2011 Super Enalotto št. 7 4 23 39 41 78 81 Nagradni sklad 11.158.615,00 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ 2 dobitnika s 5 točkami 1.861.256,99€ 307 dobitnikov s 4 točkami 3.053,17 € 12.151 dobitnikov s 3 točkami 359,80 € 198.850 dobitnikov z 2 točkama 10,69 € ad formandum - Poklicna kvalifikacija Kuhar ali umetnik v kuhinji Od danes bodo na Ad formandumu v Trstu sprejemali vpise na tečaj poklicne kvalifikacije iz področja gostinstva. Gre za enoletni tečaj, ki ga sofinancira Evropski socialni sklad in je zaradi tega brezplačen. Namenjen je vsem, ki želijo v enem samem letu osvojiti znanje in prakso in se izobraziti v poklic kuharja, poklic »umetnosti v kuhinji.« Kuhar je namreč odgovoren za celoten proces priprave jedilnih listov: od izbora sestavin do njihovega preoblikovanja, kuhanja in postavitve na krožnik. Njegovo delo ni izključno tehnične narave. Kreativnost se največkrat nanaša samo na tradicionalne umetniške zvrsti, je pa pomemben koncept tudi v kuhinji. Vsaka jed, pa čeprav dobra, izgubi na vrednosti in na okusu, če ni primerno pripravljena in postavljena na krožniku. Umetnost kuhanja ni v tem, da do pike izvajaš recepte iz knjig. Umetnost kuhanja je v tem, da se naučiš tehnik in s kombiniranjem sestavin ustvarjaš nove stvaritve. Zaradi tega je poklic kuharja poklic umetnika v kuhinji. Tečaj Operater v gostinstvu - Kuhar je tečaj poklicne kvalifikacije, ki traja eno šolsko leto in je namenjen odraslim, zaposlenim in nezaposlenim, ki se na tak način lahko ponovno vključijo v svet dela in pridobijo diplomo, ki dokazuje njihove sposobnosti in znanje. Stopnja izobrazbe ni pogoj za vpis. Izobraževanje poteka v razredu; tečaj traja 700 ur, od teh je 300 ur namenjenih delovni praksi v gostinskih podjetjih. Za zaposlene iz področja so predvidene posebne (skrajšane) oblike izobraževanja. Ob zaključku šolanja prejmejo udeleženci tečaja diplomo poklicne kvalifikacije. Izbor kandidatov bo v ponedeljek, 12. decembra: predvideni so pisni testi in praktične vaje v kuhinji. Za dodatne informacije je na voljo tajništvo Ad formanduma v Trstu na tel. 040. 566360 ali preko elektronske pošte na naslovu info@adformandum.org. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 1. decembra 2011 9 Lj Obvestila JUS NABREŽINA obvešča svoje člane, da se bo začelo organizirano čiščenje in pobiranje suhljadi na Brščicah in sicer od nogometnega igrišča do stolpa Li-burnija. Čiščenje se bo vršilo vsako soboto od 9. ure dalje pod nadzorstvom in koordinacijo odbornikov Upravnega sveta. Vsakdo, ki bi želel sodelovati pri čiščenju, pobiranju suhljadi in drv, se mora telefonsko ali osebno prijaviti: Igorju tel. 347-6849308, Milivoju tel. 349-5289593 in Sergiju tel. 3489007199, ki bodo tudi nudili podrobnejše informacije. SDGZ obvešča člane, ki delujejo v občini Trst, da tržaški občinski pravilnik za mestno čistočo predvideva, da morajo lastniki (javne ustanove ali zasebniki) ter trgovci in gostinci, v primeru snega in ledu, počistiti s kovinsko lopato in soljo pločnik pred svojimi nepremičninami, obrati oz. skladišči do dolžine 1 metra ter sneg in led odvreči na rob pločnika ob cesti, tako da je prehod peščev in vozil neoviran. Tozadevno sporočilo Občine Trst je dostopno na spletni strani www.sdgz.it. KMEČKA ZVEZA vabi odbornike na sejo glavnega sveta, ki bo danes, 1. decembra, ob 20.00 v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. RAJONSKI SVET za zahodni Kras se bo sestal danes, 1. decembra, ob 20. uri na svojem sedežu (Prosek 159). TEČAJ OPERATER V GOSTINSTVU -KUHAR je tečaj, ki je namenjen odraslim, z bivališčem v deželi FJK. Vpisovanja od danes, 1. decembra, med 14. in 18. uro na sedežu Ad formanduma v Trstu (Ul. Ginnastica 72). Izbor kandidatov bo v ponedeljek, 12. decembra: predvideni so pisni testi in praktične vaje v kuhinji. Za dodatne informacije je na voljo tajništvo Ad formanduma na tel. 040-566360 ali preko maila na in-fo@adformandum.org. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da je nastop v Postojni premaknjen na danes, 1. decembra. Odhod avtobusa iz Padrič ob 17. uri. Naslednja vaja bo v torek, 6. decembra ob 20.45. »ŽIVLJENJE, KI PRISENEČA«: v okviru istoimenskega cikla srečanj za mlade bo v petek, 2. decembra, ob 18. uri v Pe-terlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu, večer posvečen filmu z naslovom »Sakralno, ki preseneča v profanem«. Vodil ga bo p. Andraž Arko. Vabljeni mladi! O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina bo zaključila uspešno delovno leto z večerjo, ki bo v petek, 2. decembra, v restavraciji na gradu Sv. Justa. Vabljeni vsi člani, njihove družine in prijatelji. Informacije in prijave na spletni strani: www.onav.it, tel. št.334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). 50-LETNIKI S KRASA se dobimo v soboto, 3. decembra, ob 20. uri na večerji v kmečkem turizmu v Trnovci. Potrdi prisotnost na te. št.: 333-8031351. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga toplo vabi na miklavževanje v soboto, 3. decembra, ob 19.30 v prostorih srenjske hiše v Gročani. Nastopili bodo otroci domačega društva z igrico »Volk in nekaj kozličkov« v priredbi in režiji Barbare Gropajc. Za informacije: 338-1934244. DEVINSKO-NABREŽINSKA OBČINSKA UPRAVA sporoča občanom, da bo urad za splošni popis prebivalstva odprt za javnost s sledečim urnikom: ponedeljek 9.00-12.00 in 15.00-17.30; torek 9.00-12.00; sreda 9.00-12.00 in 15.00-17.30; četrtek 9.00-12.00; petek 9.00-12.00. DRAGI SV. MIKLAVŽ! Pričakujemo Te v nedeljo, 4. decembra, ob 16.30 v društvenih prostorih SKD Grad pri Banih. Veš, mi otroci smo Ti pripravili lepo presenečenje. Popoldan nam bo s »frai-tonrco« polepšal Matej Emili, učenec profesorja Andreja Gropajca. Lep pozdrav nestrpni otroci. KRUT obvešča člane, da na sedežu redno deluje posvetovalna ambulanta s fi-zioterapevtskimi storitvami. Nujna predhodna najava! Pojasnila in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040360072. OBVESTILO ZA OLJKARJE: Tržaška Kmetijska Zadruga sporoča, da v ponedeljek, 5. decembra, je zadnji dan delovanja torkle za letošnjo sezono. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut objavlja dva nova razpisa za spodbujanje študentov, ki izhajajo iz slovenske skupnosti v videmski pokrajini, k študijskemu izpopolnjevanju in raziskovalnemu delu. Rok obeh razpisov zapade 5. decembra. Razpisni pogoji in prijavna dokumentacija so dostopni na www.slori.org. UPRAVA OBČINE DOLINA - Odborni-štvo za kulturne dejavnosti obvešča, da bo tudi letos potekal »Božični sejem« od torka, 6. decembra, z otvoritvijo ob 17. uri, do nedelje, 11. decembra, na glavnem trgu »Gorici« v Boljuncu. Sejem bo odprt vsak dan od 9.30 do 20. ure. PODROČNI SVET slovenskih vernikov s Trsta in Milj vabi na obisk gostov doma za starejše ITIS, Ul. Pascoli 31, v sredo, 7. decembra: ob 16. uri molitev rožnega venca, nato sveta maša. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi slovenske filateliste in prijatelje na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 7. decembra, po novem urniku ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. SKD LONJER-KATINARA organizira »Delavnice o sanjah«. Preko vodene dramatizacije v skupini bodo udeleženci lahko odkrili nekaj več o sebi in o dinamikah, ki jih vodijo v vsakdanjem življenju. Delavnice, ki bodo potekale v petek, 9. decembra, od 18. do 20. ure v prostorih ŠKC v Lonjerju, bo vodil psiholog in psihoterapevt dr. Iztok Spetič. Prijave in informacije: 3663625523 ali iztok.spetic@tin.it. OPEN DAY Ad Formandum: v petek, 16. decembra, od 15.30 do 18.30 v Gostinskem učnem centru na Fernetičih in v soboto, 17. decembra, od 9.00 do 13.00 na Ad formandumu v Trstu. Za informacije: Nataša Bisiacchi (tel. 040566360, natasa.bisiacchi@adforman-dum.org). SK DEVIN prireja poldnevne in celodnevne tečaje smučanja in deskanja za otroke in odrasle v kraju Forni di So-pra vsako soboto in nedeljo od 14. januarja dalje. Predviden je avtobusni prevoz z odhodom iz Nabrežine. Informacije in vpisovanja na: info@skde-vin.it ali pa na 335-8180449 (Erika). 0 Prireditve ŠTUDIJSKI KROŽEK »BESEDA SLOVENSKE ISTRE« IN GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabita na predstavitev zbornika »Brazde s Trmuna - 15 let«, izbor ki bo danes, 1. decembra, ob 19. uri v Pokrajinskem muzeju v Kopru. Nastopili bodo člani študijskega krožka in nekateri sodelavci. Pela bo ZPS Stu ledi iz Trsta. Osrednja misel: dr. Marija Stanonik. Večer bo vodila Nadja Rojac. Postavljena bo tudi razstava o 15-letnem delovanju š. krožka. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, vabi na razstavo in ponudbo ročnih izdelkov Predbožični čar. Otvoritev danes, 1. decembra, ob 20. uri. Glasbena kulisa: Egon Tavčar. Urnik: petek, ponedeljek in torek 15.00-19.00, sobota in nedelja 10.00-13.00. Zaključek v torek, 6. decembra. SKD VIGRED - VESELI DECEMBER 2011 - Miklavžev sejem in razstava fotografij »Zimski čar« v Štalci v Šem-polaju. Urnik: četrtek, 1., petek, 2., sobota, 3. in torek, 6. decembra, od 15.30 do 18.30, v nedeljo, 4. decembra od 10. do 11. in od 15. do 17. ure, v ponedeljek, 5. decembra, od 15.30 do 17. ure. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi danes, 1. decembra, ob 18. uri, na predstavitev knjige Marka Sosiča »Iz zemlje in sanj«. Spregovorila bosta Robert Titan Felix in Petra Vidali. Trst, Ul. sv. Frančiška, 20. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na ogled likovne razstave VZS-CEO Mitja Čuk: »Lutke nas spremljajo v svet pravljic« do 2. decembra. Proseška ul. 131, Opčine. DRUŠTVO DRŽAVLJANI SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA prireja drugo srečanje v sklopu niza »Tržačani se srečajo« v petek, 2. decembra, ob 18. uri v Ul. Sv. Frančiška 2 (2. nadstropje - Centro studi vo-lontariato) predavanje na temo »Denarni sistem in tisk denarja v Trstu«. Relator A. Miclavez, avtor knjige » schiavi, la truffa del debito pubbli-co«. Vljudno vabljeni! KRD DOM BRIŠČIKI vabi v petek, 2. decembra, ob 20.30 na koncert »Jo-plin Ragtime Orchestra«, dirigira Li-vio Laurenti. Koncert se bo odvijal v društvenih prostorih v Briščikih, št. 77. Toplo vabljeni! SEKCIJA VZPI EVA L D ANTONČIČ-STOJAN IN SKD VESNA vabita na predstavitev knjige »Tito in tovariši« v petek, 2. decembra, ob 20. uri v kulturnem domu Alberta Sirka v Križu. Prisoten bo avtor, dr. Jože Pirjevec. Delo bo predstavil novinar Sandor Tence. SKD BARKOVLJE v sklopu sejma obvešča da bo v petek, 2. decembra, od 15. ure dalje, razstava in ponudba domačih sladic. Od 17. do 19. ure pa bo tudi delavnica za odrasle z izdelavo cvetja pod mentorstvom Martine Fe-licjan. Delavnica bo tudi v soboto, 3. decembra, od 10. do 12. ure. Za delavnico je nujno vpisati se na tel. št.: 338-7845845. SKD TABOR vabi na Miklavžev razstavno- prodajni sejem od 2. do 5. decembra v Prosvetnem domu na Op-činah: v petek, 2. decembra, ob 16. uri ura pravljic, ob 16.30 nastop šolskega zbora osnovne šole Franceta Bevka z Opčin in plesnih skupin Skd Tabor (mentor Jelka Bogatec); v soboto, 3. decembra, ob 10. uri, Ustvarjalna delavnica, ob 17. uri predstavitev knjige Emilije Pavlič »Mamica, nauči me uhati«. Urnik sejma: petek 16.00-19. 00, sobota 10.00-13.00 in 16.00-19.00, nedelja 10.00-13.00, ponedeljek 16.00-19.00. SKD VIGRED vabi v petek, 2. decembra, v Škerkovo hišo v Šempolaju na delavnico »Izdelajmo skupaj božične venčke« od 16. do 18. ure. SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GO-RICA-VIDEM vabi v petek, 2. decembra, ob 17.uri, v Malo dvorano Narodnega doma (Ul. Filzi v Trstu) na večer, posvečen prof. Mariji Pirjevec ob njenem jubileju. SLOVENSKI KLUB, DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS IN SKGZ prirejajo v petek, 2. decembra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani (Ul. Sv. Frančiška 20) slavnosti večer ob nedavnem življenjskem jubileju slikarja Franca Vecchieta. Z umetnikom se bo pogovarjal Ivan Zerjal, večer pa bo popestril duo Andrejka Možina in Marko Čepak v zasedbi čelo, glas in kitara. Vabljeni! NAGRADNA RAZSTAVA DOMAČIH SLAŠČIC IN SLANEGA PECIVA »SLADKI DECEMBER« v organizaciji SKD Primorec bo v soboto, 3. decembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Udeležijo se je lahko vsi, vaščani, prijatelji in otroci. Predvidene so tri kategorije: najboljša slaščica, najboljše slano pecivo in najboljši cicikuhar. Za vsako kategorijo bo komisija izbrala najboljšo, najlepšo in najbolj okusno dobroto. Kuharski mojstri lahko dostavijo spe-cialitete v Ljudski dom v soboto, 3. decembra, od 17. do 18. ure. Ob priliki bo koncert Vokalne skupine AN-SIBS iz Štarancana. Zaželjena je predhodna prijava: 339-6980193. KD KRAŠKI DOM vabi v soboto, 3. decembra, ob 20.30 v kulturni dom na Colu, na predstavitev publikacije Kraški tolmun in na nastop harmo-nikarskega orkestra Gm Synthesis pod vodstvom Fulvija Jurinčiča. PESEM JESENI 2011 - Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na revijo odraslih zborov, ki bo v soboto, 3. decembra, ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu. ŽUPNIJA SVETE RITE V TRSTU Ul. Locchi 22, prireja koncert sakralne glasbe v nedeljo, 4. decembra, ob 19.30. Oblikovali ga bodo: Matjaž Zobec - orgle, Dana Furlani - sopran, Aldo Zerjal - bas, Trio MaRoSa, ki ga sestavljajo Marco Bernini - oboa I, Salvatore Perri - oboa II, Rossana Lonza - angleški rog. Povezava Igor Gherdol. Vabljeni. DENIS NOVATO IN MUZIKANTJE EVROPE - v nedeljo, 4. decembra, ob 18.00 v Športnem kulturnem centru v Zgoniku. Nastopili bodo: Ansambel Sašo Avsenik, Slakovi pevci Fantje s Praprotna, Ansambel Navihanke, Kraški muzikanti, Zauberschwung Quintett in Denis Novato. Koncert prireja Glasbeno kulturno društvo Drugamuzika pod pokroviteljstvom Občine Zgonik. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 4. decembra, na sporedu Gledališkega vrtiljaka predstava »Heidi« v izvedbi Slovenskega odra Trst. Prva predstava bo ob 16. uri (red Rdeči palček), druga ob 17.30 (red Modri palček) v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. SKD VESNA vabi v nedeljo, 4. decembra, ob 17.30 na »Aperitiv z umetnikom«: otvoritev fotografske razstave Andreja Furlana. Umetnika bo predstavil Robi Jakomin. Glasbeni utrinek: Kvartet flavt - Glasbena šola Sežana, mentor prof. Tamara Tretjak. Otvoritev razstave bo v prostorih Ljudskega doma v Križu. Prisrčno vabljeni! SKGZ IN ZSKD prirejata Proslavo ob 70-letnici Osvobodilne fronte in 20-letnici samostojnosti Slovenije, v nedeljo, 4. decembra, ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu. Režija Boris Kobal, scenarij Marij Čuk, slavnostna govornica Alenka Florenin. Sodelujejo člani ansambla SSG Nikla Pe-truška Panizon in Romeo Grebenšek, združena moška zbora Vasilij Mirk s Proseka in Vesna iz Križa, dirigent Rado Milič, harmonikarska spremljava Jari Jarc. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v ponedeljek, 5. decembra, ob 16.30 na miklavževanje. Na sporedu je nastop otroškega pevskega zbora OŠ Franceta Bevka in igrica Lučke Susič »Fiat Lux«, ki jo je z otroško skupino pripravila prof. Manica Maver. Vabljeni vsi otroci! SKD JOŽE RAPOTEC organizira Mi-klavževanje v sredo, 7. decembra, ob 18.30 v srenjski hiši v Prebene-gu. Otroci bodo lahko narisali risbico za Miklavža in ob 19.00 si ogledali igrico »Volk in nekaj kozličkov«, v izvedbi otrok društva Skd Krasno Polje in priredbi in režiji Barbare Gropajc. Ker bo ura večerje, prosimo vse starše naj prinesejo nekaj slanega za zakusko in, če želijo, tudi sladkega. Anglečki bodo zbirali eno darilo na otroka v ponedeljek 5. decembra, od 20.00 do 21.00 v srenjski hiši. Toplo vabljeni. Info: Laura 339-6408379. V GALERIJI NARODNEGA DOMA (Ul. Filzi 14) bodo v ponedeljek, 5. decembra, ob 18. uri otvorili razstavo Marine Deziderija Švare. Umetnika bo prestavil likovni kritik Saša Quin-zi. Razstava bo na ogled vse do 24. decembra. ZSKD prireja drugo Revijo otroških in mladinskih plesnih skupin ZSKD in gostov v sredo, 7. decembra, ob 20.30 v Občinskem gledališču G. Verdi v Miljah. Vljudno vabljeni člani, prijatelji in ljubitelji mladih in plesa! 0 Mali oglasi AVTO FIAT 500 SX s komaj opravljenim tehničnim pregledom prodam, cena 500,00 evrov. Tel. št. 040-910148 ali 040-226847. GOSPA SREDNJIH LET z dolgoletnimi izkušnjami išče enkrat tedensko delo kot hišna pomočnica. Tel. št. 3279969360, v večernih urah. MAJHEN VRT v bližini Grljana prodam. Tel. št.: 349-3320198. PRODAM GORILNIK (bruciatore) na kurilno olje. Tel. št. 338-5098764. PRODAM citroen C4 grand picasso 2,0 HDi CMP-5, avtomatski menjalnik, 103.000 km, letnik 2008, prvi lastnik, srebrne barve, cena 11.900 evrov; tel. 340-8273145. PRODAM dvosobno stanovanje, 53 kv.m., v okolici Sv. Jakoba, sončna lega s pogledom na morje. Tel. 3472785799 v večernih urah. PRODAM po ugodni ceni zimske gume znamke sava, mere M+S 175/70 R14 -48T. Tel. 338-2789388. STANOVANJE v centru Opčin dajem v najem za urad ali ambulanto. Tel. 040420604 v večernih urah. V DOLINI dajem v najem večji prostor. Tel. na št. 348-5913170. V RICMANJIH oddamo v najem delno opremljeno hišo, 100 kv.m., s tremi sobami, kuhinjo, dnevno sobo, dvema kopalnicama in dvoriščem. Tel. št.: 3398767384 (v večernih urah). Prispevki V spomin na Celestino Dobrigna vd. Fur-lan daruje družina Živec 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. V spomin na Verino mamo Marijo Čok vd. Žerjul daruje družina Saule 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk in 30,00 evrov za Sklad Luchetta-Ota-D'Angelo-Hrovatin. V spomin na Marico Tretjak Bipčevo daruje Srečko iz Deviščine 20,00 evrov za SKD Vesna iz Križa. V spomin na Iris Vouk daruje Katja Za-nella 20,00 evrov za KD Fran Ventu-rini. V spomin na Marino Alberti darujeta Marija in Nada Graccogna 30,00 evrov za SKD France Prešeren - Boljunec. V spomin na Nevo Grilanc daruje družina Šavron 20,00 evrov za MoPZ RZ. t Zapustila nas je naša draga Laura Leghissa Žalostno vest sporočajo Susy in Corrado, brat Giovanni, nečaki ter ostalo sorodstvo Pokojnica bo ležala v petek, 2. decembra, od 9.00 do 10.30 ure v mrtvašnici v ulici Costalunga. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Devin, 1. decembra 2011 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina t Zapustila nas je naša draga žena, sestra in teta Severina Buzečan por. Sacolich Po njej žalujejo mož Argeo, brat Ivan, sestri Zorka, Milka, svakinja Elka in nečaki Nadja, Valentina, Erika, Fulvia, Peter, Klavdij, Roby z družinami Od nje se bomo poslovili v soboto, 3. decembra, ob 9.30 v sv. mašo v kapeli na ulici Costalunga. Pokop bo v Sočergi v četrtek, 8. decembra, ob 14. uri. Trst, 1. decembra 2011 Ob izgubi dolgoletne pevke Severine izrekamo družini občuteno sožalje svetoivanski cerkveni pevci in celotna župnijska skupnost 10 Četrtek, 1. decembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / muzej revoltella - Simpozij s poznavalci avdiovizualne kulture Izboljšanje konkurenčnosti filma in novih medijskih vsebin Italijanski, slovenski in hrvaški predavatelji o izobraževanju filmarjev in o mednarodnem izobraževalnem polu veliki trg »Žalostno« ■ v • v božično drevo odhaja Izboljšanje konkurenčnosti filma in novih medijskih vsebin ter izboljšanje mednarodnega obtoka evropskih av-diovizualnih izdelkov je bila tema včerajšnjega simpozija v avditoriju muzeja Revoltella, kjer so govorili italijanski, slovenski in hrvaški poznavalci avdiovizualne kulture. Srečanje, ki so se ga udeležili predvsem študentje, je povezoval Paolo Vidali iz Deželnega sklada za avdiovizualno umetnost, filmske in televizijske šole, univerze, specializirane organizacije za strokovno usposabljanje pa so predstavili Joško Rutar iz Slovenskega filmskega sklada, Fabio Canepa iz genovske organizacije Film commision, Luciano De Giusti z Univerze v Trstu, hrvaško avdiovizualno industrijo pa sta predstavila Ivana Ivašič iz Hrvaškega avdiovizualnega centra in njegov direktor Hrvoje Hribar. V prvem delu dopoldanske okrogle mize, ki so jo organizatorji naslovili It cinema e un mestiere (citat režiserja in igralca Orsona Wellesa), so govorniki govorili o izobraževanju filmarjev, ki po njihovem mnenju med drugim morajo imeti tudi teoretično podlago. To stališče je še posebej goreče zastopal prof. De Giusti, ki je menil, da mora univerza še naprej ponujati ustrezno teoretično podlago, ki je lahko v bistveno oporo tehničnemu segmentu avdiovi-zualne kulture. Profesor je poudaril, da so skoraj vsi veliki cineasti šli skozi teo- Z včerajšnjega srečanja v avditoriju muzeja Revoltella retično izobraževanje, le redkim izjemam je uspelo narediti velike produkcije brez teoretičnega znanja, je ocenil govornik. S tem mnenjem se je delno strinjal Joško Rutar, ki je pokritiziral slovensko filmsko industrijo, češ da ima veliko preveč filmskih teoretikov, kritikov in premalo praktičnih oseb, ki bi na filmskem prizorišču znale svoje znanje preliti v prakso. Rutar se je sicer strinjal z oceno, da je izobraževanje filmarjev potrebno, vendar pa je po njegovem po- 0DPRT0 NON-STOP 8.30 - 19.00 OD PONEDELJKA DO SOBOTE odl.do 10. decembra 2011 tedesco DOLINA 538 ■ TRST (v bližini športnega igrišča) TEL. ■ FAX 0039-040-8325039 PANETTONE CHELOPHANE "GIULIETTA" 700 g MEHKI MANDOLAT Z LEŠNIKI 200 g EKSTRA DEVIŠKO OLJČNO OLJE SPEKALTEVETTE% vakuumsko pakirano na kg d íwjí mleko UHT 11 SIR EDAMER DANUBIA r*m nak9 MEHCALEC C0CC0LIN0 2 kosa po 41 SOKA+C+Ein MULTIVITAMINSKI NAPITEK PURELAND 1500 ml DETERGENT ZA PRALNI STROJ SPUMA Dl SCIAMPAGNA C W ' . '"T 100 F pranj HOLANDSKI SIR MAASDAM na kg oziroma do razprodaje zalog! KMEČKI PRŠUT DELIKATES na kg € 8,90 KRAŠKI PRŠUT S KOSTJO na kg 8,90 PRŠUT KRAS S KOSTJO nakg € 8,40 kroma trebno doseči uravnoteženost, saj je klasično filmsko znanje mogoče pridobiti tudi brez teorije. Kot primer je govornik navedel dejstvo, da ima Slovenija veliko preveč sociologov in filmskih kritikov, ki mislijo, da vse vedo, a po mnenju Rutarja je pri ocenjevanju avdiovi-zualne kulture potrebna predvsem velika količina klasičnega filmskega znanja. Delovanje avdiovizualne umetnosti na Hrvaškem sta predstavila Ivana Ivašič in Hrvoje Hribar. Ivašičeva je predstavila institucionalne akademije, ki se ukvarjajo s filmom, televizijo in gledališčem, poleg teh institucij pa je naštela tudi razne delavnice, v sklopu katerih se lahko filmarji dodatno izobražujejo. Izvedeli smo, da se na Hrvaškem celotna avdiovizualna umetnost dogaja v Zagrebu, Splitu in na Reki, sicer pa se lahko Hrvaška pohvali tudi s številnimi festivali. Primerjave s hrvaško filmsko produkcijo in produkcijo, ki nastaja v naši regiji, je podal Hrvoje Hribar, ki je mnenja, da morajo nosilci av-diovizualne umetnosti kombinirati institucionalne strukture in serijo izobraževalnih projektov. Govornik je še poudaril, da je poklicno izobraževanje nujno potrebno, ob tem pa je na gostitelje naslovil vprašanje, kakšen tip izobraževalnega sistema bi si pravzaprav Furlanija Julijska krajina želela. Več o predlogih za nastanek novega mednarodnega izobraževalnega pola v Trstu so gostje spregovorili v drugem delu včerajšnjega simpozija, ki se je zaključil v poznih popoldanskih urah. Na popoldanski okrogli mizi so se med drugim lotili tudi zanimive debate, ki se je vrtela okrog vprašanja, kako pomagati novim talentom. Gostje popoldanskega dela seminarja so menili, da bi novim talentom lahko pomagali tudi z raznimi alternativnimi natečaji in trajnimi in dolgotrajnimi vzgojno-izobraževal-nimi programi. (sč) sošolke dtz žiga zois Prijetno srečanje 45 let po maturi Uslužbenci podjetja Acega-sAps so včeraj dopoldne odstranjevali svetilke z božičnega drevesa, na katerega so v preteklih dneh letel hude kritike (foto Kroma). V spletni skupnosti Facebook in v raznih medijih je marsikdo očital občinski upravi, da je osamljena jelka na robu trga žalostna, toliko bolj pred zaprto kavarno Caffe degli specchi. Posebno ogorčeni so bili nekdanji župan Roberto Dipiazza in drugi predstavniki desne sredine, ki so letošnji Veliki trg celo primerjali z božičem v nekdanjem Vzhodnem Berlinu. Župan Roberto Cosolini je naposled priznal, da iglavec, ki so ga nabavili v Sappadi, ni lep. Nova smreka bo prispela s Trbiškega. Pred dnevi so se ob 45-letnici mature srečale sošolke državnega tehničnega zavoda Žiga Zois iz Trsta v gostilni Bak na Pesku. Družabnost je potekala v zelo sproščenem duhu in ob veselem kram- ljanju ter obujanju spominov tistih lepih mladih let. Obenem so se udeleženke spomnile tudi sošolk, ki jih na žalost ni več med njimi. Ob koncu so vse izrazile željo, da bi se zopet srečale prihodnje leto. Danes predstavitev nove knjige Marka Sosiča Pri mariborski založbi Litera je izšla nova knjiga tržaškega pisatelja Marka Sosiča, zbirka kratke proze Iz zemlje in sanj. Knjigo bosta danes ob 18. uri v Tržaški knjigarni (Ul. San Francesco 20) predstavila Robert Titan Felix in Petra Vidali. Dušan Jelinčič danes v Fenice, jutri Gnocchi v Lovat Knjigarna Fenice (in ne Lovat, kot je bilo prvotno napovedano) bo danes ob 17:30 gostila novinarja in pisatelja Dušana Jelinčiča. Z njim se bo pogovarjal Luigi Urdih. V knjigarni Lovat pa bodo jutri gostili priljubljenega komika Geneja Gnocc-hija; ob 18. uri bo predstavil svoj najnovejši roman L'invenzione del balcone. S kondomom ... se borimo proti aidsu Ob današnjem svetovnem dnevu proti aidsu bodo od 16. do 18. ure člani tržaškega krožka Arcobaleno Arcigay Arcilesbica in združenja Certi diritti delili kondome in informativni material o virusu HIV v Ulici delle Torri. Ob 19.30 bodo v gledališču Miela predstavili državno kampanjo Arcigay za boj proti aidsu, ki naj bi letos zaobjela tudi tržaške lekarne in višje srednje šole. 1. december bodo obeležili tudi z ustvarjalnim dogodkom. V dvorani Fitke na Trgu piazza Piccola in v palači Gopčevic ob Kanalu bo samo danes na ogled razstava sodobne umetnosti »Piu o meno positivi«, na kateri se predstavljajo številni ustvarjalci iz dežele FJK. / KULTURA Četrtek, 1. decembra 2011 1 1 slovenija - Bogat niz dogodkov ob Prešernovem rojstnem dnevu Sobotni Ta veseli dan kulture v znamenju brezplačnih pobud v Številni dogodki tudi na Primorskem - V Vrbo bo odpeljal tudi »zadnji vlak kulture« France Prešeren bi letos praznoval dvestoenajsti rojstni dan, v njegovem imenu pa bo v soboto slavila slovenska kultura. Tudi letošnji 3. december bo namreč minil pod geslom Ta veseli dan kulture: svoja vrata bodo odprli številni nacionalni in občinski kulturni zavodi, zvrstili se bodo brezplačne predstave, razstave, koncerti, predavanja, vodenja in delavnice. V Prešernovem letu 2000 je namreč Ministrstvo za kulturo začelo s pobudo dneva odprtih vrat slovenskih kulturnih ustanov. Ta se je z leti preoblikovala v Ta veseli dan kulture in prerasla v množičen kulturni dogodek ter veselo praznovanje Prešernovega rojstnega dne. Popoln spored dogodkov, ki spadajo pod okrilje letošnjega »veselega dne«, je na voljo na spletni strani slovenskega kulturnega ministrstva (www.mk.gov.si/si). Največ dogodkov se obeta v Ljubljani, kjer bodo številni kulturni hrami ponujali brezplačne oglede, strokovna vodstva, predavanja in predstave (na primer razna gledališča, Mestni muzej in Mestna galerija, Plečnikova hiša v Trnovem ...). Med sodelujočimi ustanovami pa je na primer tudi Muzej slovenskih filmskih igralcev v Divači; tu bo v soboto med 10. in 17. uro možnost brezplačnega ogleda, ob 15:30 pa bodo ponudili tudi brezplačen voden ogled, ki traja eno uro. V Gledališču Koper si bo mogoče ob 18. uri brezplačno ogledati otroško predstavo Maje Aduše Vidmar Modro pišče. V SNG Nova Gorica pa ponujajo brezplačne vstopnice za ogled »ekstravagantne predstave o slovenski gledališki zgodovini« Liferanti, ki je na Borštnikovem srečanju prejela nagrado žirije. Predstava bo na malem odru na sporedu ob 20. uri. V Lipici bo vstop v muzej lipicanca Li-pikum prost, ob 11. in 14. uri bodo na sporedu vodeni ogledi po posestvu, ob 11. in 15. uri bo v kovačiji prikaz kovanja podkovskega ko-vaštva, odprli bodo razstavo tkanja sit iz konjske žime, predvideni pa so še drugi spremljevalni dogodki. V sežanski Kosovelovi knjižnici bo ob 17. uri zaključna prireditev večmesečne akcije Primorci beremo. Častni gost bo letošnji Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta, s katerim se bo pogovarjala Tatjana Rojc. In vendar bo Ta veseli dan kulture letos tudi nekoliko manj vesel. V soboto bo namreč ob 12:50 z ljubljanske železniške postaje krenil proti Vrbi »zadnji vlak za kulturo«. S to akcijo želijo samostojni kulturni ustvarjalci kulturi in kulturnosti vrniti mesto, ki ji pripada, kot so zapisali v svojem pozivu. V Vrbi obljubljajo bogat kulturni in družabni program, oblikovali pa bodo tudi Program zadnjega vlaka za kulturo, ki ga bodo izročili novi vladi. V nedeljo bodo v Sloveniji kot znano volitve. (pd) pt-Jj lunini Hn. : LMlpm^ Ti VI 1UJ Med številnimi sodelujočimi ustanovami je tudi filmski muzej v Divači kroma -v raz/seljeni - Srečanje O migracijah in spremembah v Magrebu Državljani mediterana: demokracija, pravice in migracije med Afriko, Bližnjim Vzhodom in Evropo je naslov sklepnega, dvodnevnega srečanja jesenskega programa dododkov na temo migracij društva Raz/se-ljeni. Posvet bo obravnaval globoke družbene in politične spremembe v Magrebu, s posebnim poudarkom na temah svobode in pravic do priseljevanja v odnosu do Italije in Evropske Unije. Specifično poglavje posveta bo zadevalo politične pribežnike. Dvodnevni posvet bo potekal jutri od 14. do 19.30 v gledališču Miela z razmišljanjem o demokratizaciji držav severne Afrike in v soboto od 9 do 14.ure v Mali dvorani Slovenskega stalnega gledališča s pogovorom o migracijah. Srečanje pravnikov, raziskovalcev in aktivistov za zaščito človekovih pravic prirejajo ASGI, društvo Raz/seljeni in Pravno društvo za priseljevanje, ICS - Urad za pribežnike v Trstu. Vstop je prost. V petek bo posvetu sledila predstava ansambla Fabbrica delle Bucce-Arte e Spet-tacolo AZADE - revolucija v času interneta. V perzijskem jeziku Azad pomeni svoboda in je ime iranske študentke, ki je izginila med demonstracijami po junijskih volitvah leta 2009. Protest se pojavi na ulicah, na spletu. Zatiranje in nasilje, kazni in embargo pa izolirajo prvo od velikih »spomladanskih« revolucij. gledališče la contrada - Nova obogatena postavitev Zadušljivo sožitje šibkih osebnosti Dramo Aberrazione delle stelle fisse, sodobnega neapeljskega avtorja Manlia Santanellija, je režiral Maurizio Zacchigna Gledališče La Contrada je za svojo drugo produkcijo letošnje abonmajske sezone izbralo dramo sodobnega neapeljskega dramatika Manlia Santanellija Aberrazione delle stelle fisse, ki za tržaško gledališče sicer ni novost, saj je z njo lani doživelo izredno laskav uspeh v okviru zunaj-abonmajske ponudbe v dvoranici v Ulici dei Fabbri; nedvomno sta posrečena predstava in pozitivni odziv občinstva botrovala k obogateni postavitvi na večjem odru in z mogočnejšo sceno, pa tudi z nekaterimi omiljenimi prijemi, ki dajejo več poudarka komičnim trenutkom. Nova uprizoritev z istim režiserjem Mauriziom Zacchigno in z istimi igralci, ki so Adriano Giraldi, Maria Grazia Plos, sam Mau-rizio Zacchigna in Roberta Colacino, je prepričala tudi redne abonente, ki so na premieri v petek 25. novembra z dolgim aplavzom nagradili zasedbo in tudi avtorja, ki se je na koncu skupaj s scenografom Andreom Staniscijem pridružil nastopajočim na odru. Za sodobne neapeljske gledališke avtorje, ki jih je, mimogrede povedano, kar nekaj - nedvomno gre za dediščino bogate odrske tradicije - je značilna nekakšna posebna živahnost dialogov in situacij, zaradi katere je gledanje dogajanja na odru za občinstvo tudi poseben užitek, bodisi pri zabavnih komedijah bodisi pri resnih dramah na problematične teme; velikokrat celo v takih tehtnih predstavah ne manjka duhovitosti in priložnosti za smeh, seveda piker. To velja tudi za Manlia Santanelli-ja, plodnega avtorja, ki se je po dolgoletni službi na državni radio-televizijski mreži RAI in po uspehu prve uprizorjene drame Uscita d'emer-genza leta 1980 odločil za pisateljski poklic. Priljubljen je pri kritikih in tudi pri gledalcih, veliko ga uprizarjajo tudi v tujini, še zlasti v Franciji. Prav tako ga imajo radi igralci in režiserji: ena njegovih največjih uspešnic je Pul-cinella iz leta 1987 z Massimom Ranierijem in z režijo Maurizia Scaparra. Velik uspeh je doživel tudi z dramo Aberrazione delle stelle fisse, v kateri je leta 1990 nastopal Sergio Fantoni - to so še vedno pomembna imena italijanske gledališke scene. Drama, ki se v naslovu navezuje na astronomski pojav navideznega gibanja nebesnih teles in ki je v besedilu le bežna opazka, vendar nazorno sugerira zgrešenost in obenem neiz- bežnost odnosa med glavnima junakoma, prikazuje zadušljivo sožitje med osebama s šibkim značajem, ki ena brez druge ne bi preživeli, vendar si z iskanjem opore v drugem medsebojno jemljeta moč za samostojno rast, zaradi česar se v resnici sovražita. Tokrat gre za brata in sestro: on sanja o pustolovskih potovanjih, ona ga skuša zadržati doma. Zaman se skušata izviti iz morečega medsebojnega odnosa s tem, da si po-iščeta partnerja: brat Antonino radoživo prostitutko Passifloro, sestra Priscilla lenobnega cirkuškega krotilca Ramona. Passiflora takoj spozna, da razmerje z Antoninom nima prihodnosti in prepriča Ramona, da skupaj odideta. Tako se Antonino in Priscilla navidez razočarana, a v resnici pomirjena vrneta v stare življenjske tirnice. Režiser Maurizio Zacchigna je v novi postavitvi nekoliko močneje poudaril komične trenutke, ki jih nudijo z grotesknostjo prežeti duhoviti Santanellijevi dialogi in situacije. V razgibani s fizičnostjo nabiti predstavi so igralci ustvarili prepričljive like, pa čeprav so marsikdaj nekoliko groteskni, tako da se jim gledalci lahko smejejo, a obenem z njimi sočustvujejo. (bov) Destroyed Moby Electro, ambient Little Idiot / Mute Records, 2011 Destroyed, tako je naslov novemu glasbenemu izdelku ameriškega glasbenika in DJ-ja Richarda Melvillea Halla, bolje znanega s psevdonimom Moby; slednji je v nekem intervjuju izjavil, da je nova plošča glasbena kulisa, primerna za sprehod po praznih, mestnih ulicah v nočnih urah. Opis ameriškega glasbenika je posrečen, electro in ambient melodije namreč res spominjajo na velike in neskončne ulice kake ameriške metropole. Album Destroyed je izšel maja letos, sestavlja ga petnajst komadov. Gre za deseto ploščo ameriškega DJ-ja, ki je svojo glasbeno kariero začel v 80. letih. Na svetovni ravni je Moby zaslovel leta 1999, ko je posnel izredno ploščo Play, s katero je prejel nešteto glasbenih nagrad. Svoje glasbene sposobnosti je Moby potrdil tudi z naslednjima albumoma 18 in Hotel. Ameriški ustvarjalec je v teku let zaslovel tudi zaradi izrednih nastopov, med katerimi uporablja celo vrsto glasbil. Z naslednjimi ploščami se je Moby nekoliko oddaljil od kon-vencionalne glasbe in verjetno tudi zaradi tega izgubil določeno mero slovesa, ki si jo je bil priboril s prejšnjimi glasbenimi izdelki ... Z novo ploščo Destroyed se je Moby odločil skoraj za izključno elektronske komade, v glavnem z ambient ritmi. To potrjuje že uvodni komad The Broken Places, medtem ko zaznamo v naslednji Be The One bolj electro-rock ritme. Komad Sevastopol je skoraj techno pesem, The Low Hum pa bolj electro-ambient komad. Izredna Rockets spominja na starejše uspešnice, v komadu The Day pa končno prisluhnemo tudi posebnemu Mobyjevemu glasu; pesem bo s posrečenim refrenom prav gotovo postala pravi hit. S pesmijo After se Moby približuje glasbenim niansam znane dvojice Chemical Borthers, po anonimni Blue Moon pa zaključuje ploščo daljša serija mirnejših komadov. Lie Down In The Darkness tako kot Rockets spominja na starejše uspešnice, takoj za njo je na vrsti izredna Stella Maris, vesoljski komad, poln zapeljivih vokalov in violin. Serijo zaključujeta še The Violet Bear It Away, s ponavljajočimi se klaviaturami in »ponosna« Lacrimae. Ploščo Destroyed bodo verjetno radijske postaje zavrtele le poredkoma, bo pa zato še bolj všeč pravim Mobyjevim fanom! Rajko Dolhar revija - Izšla bo številka o zamejstvu OtočjeO. išče sodelavce zunaj državnih meja Slovenci, ki živimo zunaj državnih meja republike Slovenije, se večkrat (upravičeno) hudujemo, da nas v matici nihče ne pozna. Tokrat pa v vsa zamejstva in zdomstva prihaja vabilo k izoblikovanju posebne številke revije OtočjeO. Uredništvo revije, ki je bila ustanovljena pred slabimi tremi leti in izhaja dvakrat letno, se je namreč odločilo, da vsaj eno številko revije posveti tudi Slovencem po svetu, tako zamejcem kot izseljencem z vseh strani sveta. To bo sedma številka revije OtočjeO., izid pa je predviden v februarju leta 2012. Kot nam je pojasnil urednik Mare Cestnik, sicer predvsem pisatelj, publicist, kritik in prevajalec, je bil odziv glede na ogromno število naslovov društev in drugih organizacij, v katerih se povezujejo Slovenci in na katere je poslal svoje nagovore in povabila, prej skromen kot resnično opogumljajoč. K sodelovanju vsekakor vabijo pisce poezije, proze, dramatike, esejistike in vse, ki na tak ali drugačen način podpirajo kulturo. Vsaka številka revije OtočjeO. je široko zastavljen projekt, saj obsega vse, kar objavljajo tudi druge literarne revije, se pravi izvirno slovensko poezijo in prozo, intervjuje, dramatiko, esejistiko, književno kritiko, prevode ... Poleg tega pa tudi nekatere rubrike, ki zapolnjujejo vrzeli v težnjah bolj specializiranih ustvarjalcev. Takšna je na primer rubrika Podobopis, h kateri privabljajo umetnike, ki povezujejo pisano besedo in likovno podobo: tu dobijo svojo priložnost strip, karikature, ilustracije, umetniške fotografije, ilustrirani haikuji, fotografije z verzi in podobno. Rubrika Sopotja je namenjena predstavljanju manjših, v dobrem smislu besede obrobnih, lokalnih literarnih gibanj, društev ter njihovih revij ali zbornikov. Prevode iz tujih književnosti objavljajo izključno kot odlomke iz še ne prevedenih literarnih del, za katere menijo, da si prevod v slovenščino zaslužijo. Z intervjuji pa predstavljajo literarne ustvarjalce, ki praviloma niso v glavnem toku in ne široko znani, a so posebni in odlični. Dodatne informacije lahko dobite na naslovu mare.cestnik@siol.net, prispevke zbirajo do 15. decembra. (pd) 12 Četrtek, 1. decembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / miren - Glasbeni večer ob 1 00-letnici rojstva skladatelja Paula J. Siflerja V ameriško zvočnost odete slovenske pesmi Ob glasbenem dogodku v mirenski cerkvi odprli tudi priložnostno razstavo Na pobudo Dorice Makuc, goriške publicistke, hčerke znanega in priznanega izdelovalca orgel, harmonijev in pia-ninov Ivana Kacina, in sestre ameriškega rojaka organista, zborovodje in skladatelja Paula Johna Siflerja, je v soboto, 26. novembra, v župnijski cerkvi sv. Jurija v Mirnu nastal še en vzorčni večer, ob katerem se lahko učimo, kako ohranjati živ spomin na našo kulturno dediščino. Vestno, strokovno poglobljeno in predvsem občuteno namreč Makučeva že leta zbira dokumente o izjemnem poslanstvu, ki sta ga za slovensko, primorsko in goriško glasbeno zgodovino imela tako oče kot brat. Tehten izbor le-teh (nekaj originalnih Kacinovih fotografij, programskih listov, prospektov), ki so jim dodali še časopisne članke in nekatere dokumente iz fonda Huberta Berganta in zapuščine Marka Vuka, ki ju hranita Pokrajinski arhiv Nova Gorica, si lahko odslej ogledate na razstavi v mirenski cerkvi. V ne pretirano moderen kompozicijski stavek Paula J. Siflerja, ki se je rodil na silvestrovo leta 1911 v Ljubljani kot Pavel Gerjol (ker pa je otroška leta preživel v reji v Polhovem Gradcu pri Šiflerjevih, se je sam imenoval tudi Šiflerjev Pavel), pa nas je »popeljal« mirenski organist Gregor Klančič. V opusu skladatelja, ki je glasbo (klavir!) študiral na konservatoriju v Chicagu, je izbral sedem skladb, s katerimi je želel občinstvu predstaviti Siflerja v čim širši luči. A že uvodna improvizacija (Improvisation on a Joyful song) na Zdravljico (Prešernovo pesem mu je v Ameriko poslala prav D. Makuc) nam je odstrla značilnost kompozicijskega snovanja skladatelja, ki je od svojega devetega leta starosti vendar živel z ameriško glasbeno atmosfero, ki je močno zaznamovala tudi njegovo ustvarjalnost. »V njegovem orgelskem opusu ni veliko del, ki bi jih lahko umestili v absolutno glasbo. Morebiti je edina taka Recitativ, passacaglia in fuga. Sicer pa je skladatelj v glavnem obdeloval slovenske, ameriške in židovske na-peve. Toda tudi ko v skladbi uporabi slovenski motiv, ga vedno odene v ameriško zvočnost,« meni organist Gregor Klančič. Da je skladatelj iz oddaljene dežele vztrajno, z veliko ljubeznijo in tudi zaskrbljenostjo in sočutjem sledil dogodkom svoje domovine, lahko odkrijemo tudi v skladbi Obup in stiska Dachaua (The despair and agony of Dachau), največkrat izvajani njegovi skladbi. O trpljenju primorskega ljudstva in nato njegovi osvoboditvi pa »spregovori« tudi Četrta slovenska rapsodija, ki jo je Gregor Klančič na mirenskem koncertu izvedel z maksi- ✓ V ne pretirano moderen kompozicijski stavek Paula J. Siflerja nas je popeljal mirenski organist Gregor Klančič malnim poustvarjalnim kredom, čeprav bi sam inštrument (izdelala ga je leta 1927 tvrdka Ivan Kacin, leta 1996 pa ga je s petimi novimi registri dopolnila delavnica Anton Jenko) za vrhunsko koncertno izvedbo skladbe potreboval nekaj več romantičnih simfoničnih registrov. V začetku skladbe se med klastri v pedalu v levi roki pojavi bučna militantna tema, ki se nato umiri in prinaša himno Hej, Slovani. V nadaljevanju se v precej gostem kompozicijskem tkivu (sicer brez velikih kontrapunktičnih zasnov) oglasi tudi pesem Na oknu glej obrazek bled in skladba preide v precej bolj lirično razpoloženje. Da je Sifler kot skladatelj rad prisegal na improvizirani slog in da so mu bili skrajni modernistični prijemi tuji, sta oznanjali tudi skladbi The Lord of All (Adam Olm) iz Treh preludijev na hebrejske himne in Meditation on »Ama-zing Grace«. Da so mu bile orgle vir navdiha (večkrat je poudarjal, da raje kom-ponira kot dirigira) je razkrivala tudi zaključna Toccata on »Ein feste Burg«. Spominski večer je tako s poglobljenimi interpretacijami Gregorja Klan-čiča kot samo razstavo in spomini Dori-ce Makuc obudil Paula Siflerja kot čudovitega, prisrčnega človeka, ljubitelja narave, ptic, lepega cvetja, kar vse lahko slišimo tudi v njegovi glasbi. In upam, da bom lahko nekoč prisluhnila tudi njegovim samospevom. Tatjana Gregorič V Ljubljani do nedelje ena največjih razstav s področja mode V Galeriji Jakopič v Ljubljani (Slovenska cesta 9) je do vključno nedelje na ogled ena največjih in najpomembnejših razstav v Sloveniji s področja mode, oblikovanja in novih tehnologij. Razstava, ki so jo ustvarjalci poimenovali Sens(n)ation, poteka pod okriljem spletnega portala Projekt27 ter v sodelovanju s HTC, Galerijo Jakopič in Wolfovo V. Pregledna razstava, ki prihaja naravnost iz Pariza, Maison Martin Margiela - Spring-Summer/Fall-Winter - prikazuje »defilejske« kolekcije od 1989 do 2011. Skozi 23 kreacij je podan historičen pregled 23-letne ustvarjalnosti hiše.Martin Margiela je belgijski modni oblikovalec, ki je študiral v Antwerpnu na Kraljevi akademiji. Živi daleč od oči javnosti, v popolni anonimnosti. Malokdo ve, da so kolekcije MMM že od leta 2008 na voljo tudi v Ljubljani, v Wolfovi V, tako ženske kolekcije, ki se skrivajo pod številko 1, defile kolekcije, moške in tudi Artisanal kolekcije, ki spadajo v sam vrh mode. Istočasno pa si lahko obiskovalci ogledajo stvaritve izjemnih slovenskih ustvarjalcev s področja mode, oblikovanja, videa in fotografije. Ogled je možen vsak dan od 10. do 18. ure. rock glasba - Priljubljena skupina nastopila v novi zasedbi Skupina Smashing Pumpkins navdušila občinstvo v Padovi Kdor je trdil, da je nova postava ameriške skupine Smashing Pumpkins bleda prispodoba originalne zasedbe, se je globoko uštel! Starejše člane so zamenjali novi, a sposobni glasbeniki. Tako so v torek zvečer v Padovi stopili na oder športnega centra PalaFabris komaj 21-letni bobnar Mike Byrne, kitarist Jeff Schroeder, basistka Nicole Fiorentino in seveda ustanovitelj benda, pevec in kitarist Billy Corgan. Skupina je mesto obiskala v sklopu evropske glasbene turneje, s katero želi predstaviti nove komade, ki bodo sestavljali naslednjo ploščo Oceania. Bend je na oder stopil celo pred napovedanim, ko je dober del ljudi še stal pred vhodom, Palafabris pa se je v hipu napolnil do zadnjega kotička. Za malim odrom so postavili nešteto barvanih luči in lesketajočih se trakov, dva posebna psihedelična propelerja ter okrogel ekran. Corgan in ostali so koncert uvedli z dvema novima pesmima Quasar in Panopticon, takoj za njima pa je bil na vrsti eden izmed prvih komadov Starla, ki je bil tokrat krepko daljši od originala. Nastop je nato potekal s primerno mero novih pesmi in starih komadov, med ka- Ameriška skupina je v Padovi predstavila tudi veliko novih komadov rd terimi so prav gotovo izstopali Siva, Silverfuck, Cherub Rock. Publika je predvsem ob starejših uspešnicah vneto skakala in prepevala, vzdušje pa je bilo na višku, ko je Corgan zaigral prve note izredne balade Tonight, Tonight; zimzeleno uspešnico so zapeli v bistvu vsi prisotni. Po dobri poldrugi uri je bend zapustil oder, a se kmalu spet prikazal. Corgan je takrat prvič spregovoril in sicer predstavil komad To Sheila, pesem posvečeno materi in pri tem dodal, da je njegova babica bila Sicilijanka in, da je potemtakem tudi on pol Italijan. Nastop je zasedba zaključila s starejšima uspešnicama Zero in Bullet With Butterfly Wings, ki sta neu-trudljivo publiko »spravila s tira«! R.D. "TT- «C* ■ JAMSTVA CONFIDI ZA INOVACIJO MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ SREDSTVA ROP FESR ÉÛÛ7-2Û I 3. UKREP 1.2.A. ČRKA C) CF«»"»» ...............îitnN!t:|P! sis CffAlinimiii-c --Wiir"'_ t ](| I. ck-iii 111 :> r. i II 111 jq." mu^crfc ftvfu pr> m ikl tlthldp tfa j.mtikifi kïjj -U.kI.i .-'.< nul:i Lit srtf Iii je h ilika |kxIh"M pn'kif k/sf iv ki i X JNH I )l Fntaitfc J «Iii-Ac krajine ( im a pomemben ijwtnjjiHitJ, if£ at rilj ^asJatfjai r ¡1hI rtl^luiii ¡1 kmilcmililunümnk^tjjkiüt|xikfitiilltihifir.1 i. Wf I'lkniiLhiii ■■!■■■ n-ki ■ 4H- ■ L^ iE OU rWCPSSiVW fliwoajMhJi HALOÎ5A V NASiî PRJHODNOST ri^mr MfflHMA rtwj m» vu / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 1. decembra 2011 13 finančni trgi - Z olajšanjem dostopa do dolarske likvidnosti Borze evforično sprejele skupno potezo centralnih bank Občuten porast tečajev delnic, višja vrednost evra in podražitev nafte LONDON/FRANKFURT/PARIZ - Osrednje svetovne centralne banke so včeraj napovedale, da bodo bankam olajšale dostop do dolarske likvidnosti in tako zmanjšale vse večje napetosti na finančnih trgih, ki jih povzroča dolžniška kriza v območju evra. Poteza centralnih bank je imela takojšen odziv na finančnih trgih, ki so njihovo odločitev sprejeli evforično. Ob vesti o nepričakovani potezi so se hipoma dvignili tečaji delnic najprej na evropskih borzah kasneje pa še v Wall streetu, višje je tudi evro, podražila se je nafta. V usklajeni akciji sodelujejo Evropska centralna banka, ameriška centralna banka Federal Reserve, britanska centralna banka Bank of England, ter centralne banke Švice, Japonske in Kanade. Za podoben ukrep so se banke odločile že septembra, tako kot takrat pa so se borze tudi včeraj nanj odzvale navdušeno. Napovedana akcija je uspela obrniti negativen začetek trgovalnega dne na evropskih borzah, ki so mu botrovali finančni ministri držav z evrom. Ti v Bruslju še niso predstavili načrtov za zajezitev dolžniške krize. Negativno je vplivala tudi odločitev bonitetne agencije Standard & Poor's (S&P), ki je v torek zvečer znižala bonitetno oceno več finančnim družbam, med njimi nekaterim največjim bankam, kot so Bank of America, Citigroup in HSBC. A so vlagatelji te stvari kmalu pozabili. Po objavi sporočila o usklajenem delovanju centralnih bank so se namreč tečaji delnic obrnili navzgor. Trend je podprla še Kitajska, ki se je odločila za mehčanje monetarne politike, s čimer želi okrepiti posojila posameznikom in manjšim podjetjem. Nižje zahteve za kapitalske rezerve bank naj bi sprostile okoli 400 milijard juanov (47 milijard evrov) dodatnih posojil. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je včeraj zvišal za 4,31 odstotka in trgovanje sklenil pri vrednosti 2330,43 točke. Frankfurtski indeks DAX se je zvišal za 4,98 odstotka na 6088,84 točke, pariški indeks CAC 40 za 4,22 odstotka na 3154,62 točke, londonski indeks FTSE 100 pa za 3,16 odstotka na 5505,42 točke. Milanski indeks FTSE Italia-All-Share se je zvišal za 4,31 odstotka na 16.026,41 točke. Italijanski premier Mario Monti je sicer včeraj zanikal, da bi Italija iskala pomoč Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Napovedal je še, da bo italijanska vlada v ponedeljek odločala o novem paketu varčevalnih ukrepov in strukturnih reform. Newyorški Wall Street sledi trendu evropskih borz. Industrijski indeks Dow Jones je v prvih urah poslovanja pridobil 3,54 odstotka in se gibal pri 11.965,04 točkah, medtem ko je tehnološki indeks Nasdaq ob 3,42-odstotni rasti bil pri okoli 2601,60 točkah. Ameriške borze so okrepili tudi podatki s trga dela; podjetje ADP je ugotovilo, da je ameriški zasebni sektor novembra odprl 206.000 novih delovnih mest oziroma največ od decembra lani. Poteza centralnih bank je podražila tudi skupno evropsko valuto. Na borzi v Frankfurtu se je tečaj evra povzpel nad vrednost 1,35 dolarja, preden se je nekoliko umiril na približno 1,346 dolarja. ECB je zgodaj popoldne referenčni tečaj za en evro postavila pri 1,3418 dolarja (v torek pri 1,3336 dolarja). Tudi naftni trg beleži rast. Teksaška lahka nafta se je podražila za 1,59 dolarja na 101,38 dolarja za 159-litrski sod, severnomorska nafta brent pa za 1,12 dolarja na 110,98 dolarja za sod. (STA) iranska kriza - Po napadu na veleposlaništvo London umaknil svoje diplomate iz Teherana LONDON/TEHERAN/BERLIN - Po torkovem napadu iranskih protestnikov na britansko veleposlaništvo v Teheranu so se odnosi med Veliko Britanijo in Iranom včeraj še zaostrili. London se je odločil zapreti svoje veleposlaništvo in umakniti osebje iz Teherana, Iran pa pozval, naj zapre svoje veleposlaništvo v London. Svoja veleposlanika sta umaknila tudi Berlin in Haag. Velika Britanija je, potem ko so demonstranti zasedli poslopje njenega veleposlaništva in še neko drugo britansko diplomatsko poslopje, zaprla veleposlaništvo v Teheranu in zaradi varnosti od tam umaknila vse svoje osebje. London je Iran tudi pozval, naj v roku 48 ur zapre svoje veleposlaništvo v Londonu, osebje veleposlaništva pa naj v naslednjih dveh dneh zapusti britansko ozemlje, je v parlamentu povedal vodja britanske diplomacije William Hague. Hague je sicer prepričan, da je bila v napad vpletena iranska vlada. »Ideja, da iranske oblasti niso mogle zavarovati veleposlaništva ali da se je napad lahko zgodil brez določene privolitve režima, je nenavadna,« je dejal. Iranske varnostne sile so namreč napadalce ustavile šele po nekaj urah, ko so že razdejali poslopje veleposlaništva. Vodja britanske diplomacije je sicer zanikal, da zaprtje veleposlaništva pomeni formalno prekinitev odnosov med Londonom in Teheranom, in pojasnil, da so odnosi zgolj znižani »na najnižjo raven«. Odnosi med državama so se tako po torkovih napadih znašli na najnižji točki po islamski revoluciji v Iranu leta 1979. Iransko zunanje ministrstvo je v sredo izrazilo obžalovanje zaradi napada, predsednik parlamenta Ali Laridžani pa je branil demonstrante, češ da jih je »razjezilo obnašanje britanske vlade«. Do najnovejše zaostritve odnosov med Londonom in Teheranom prihaja potem, ko je po objavi poročila Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), v katerem piše, da je Iran skušal izdelati jedrsko orožje, Velika Britanija uvedla sankcije proti Iranu. Med drugim se je odločila prekiniti vezi z iranskimi bankami, vključno s centralno banko. Iranski parlament je nato v nedeljo potrdil zakon o zmanjšanju diplomatskih in gospodarskih vezi z Veliko Britanijo, v torek pa so se na sankcije z zasedbo britanskega vele- V Teheranu sežigajo britansko zastavo ansa poslaništva odzvali še jezni demonstranti. Ti so poslopje najprej obmetavali s kamenjem in zažigalnimi bombami, nato pa je manjša skupina vdrla v poslopje, kjer so med drugim razbijali in zažigali dokumente. Poleg tega so protestniki vdrli v še eno britansko diplomatsko poslopje. Britanski premier David Cameron je opozoril Iran pred resnimi posledicami, ob ZDA in EU pa je napad že v torek ostro obsodil tudi Varnostni svet ZN, ki je Teheran spomnil na mednarodno obvezo zaščite diplomatskih predstavništev na svojem ozemlju. Za zaprtje svojega veleposlaništva v Teheranu se je po Veliki Britaniji včeraj odločila tudi Norveška, pri čemer njeno osebje za zdaj še ostaja v iranski prestolnici, so sporočili z zunanjega ministrstva v Oslu. Nemčija in Nizozemska pa sta se odločili odpoklicati svojega veleposlanika iz Irana. Zunanje ministrstvo v Berlinu je zaradi torkovega incidenta na pogovore poklicalo tudi iranskega veleposlanika v Nemčiji. Berlin je v pogovoru dal jasno vedeti, da pomeni napad na veleposlaništvo in druga tuja predstavništva grobo kršitev mednarodnega prava, kar Nemčija najostreje obsoja. (STA) Islamisti naj bi zmagali v prvi fazi volitev v Egiptu KAIRO - Zmerni islamisti so po poročanju egiptovskih medijev zmagovalci prve faze parlamentarnih volitev v Egiptu, ki so se začele v ponedeljek, zaključile pa se bodo januarja. Stranka svoboda in pravičnost, ki je izšla iz Muslimanske bratovščine, naj bi bila v vodstvu v vseh okrožjih. Na drugem mestu je še ena islamistična stranka, Al Nur, je poročal časnik Al Ahram. To so prve volitve v Egiptu po padcu Mu-barakovega režima, potekajo pa v več fazah. V prvi so volili prebivalci Kaira in Aleksandrije. Volitve se bodo zaključile 10. januarja, uradni rezultati pa naj bi bili znani 13. Na kairskem trgu Tahrir medtem še vztrajajo protestniki, ki zahtevajo takojšnjo vzpostavitev civilne oblasti v državi. Po navedbah prič je ponoči prišlo do spopadov med njimi in uličnimi prodajalci, ki so jih želeli pregnati s trga. V spopadu je bilo ranjenih prek 70 oseb. V streljanju v Carigradu dva ranjena, napadalec ubit CARIGRAD - V zgodovinski četrti Carigrada je včeraj 36-letni libijski državljan streljal naokoli ter ranil vojaka in uslužbenca na parkirišču. Policija je nato moškega ubila. Moški je najprej zagrozil vojakoma pred otomansko palačo Top-kapi ter ju prisilil, da sta položila orožje. Na prizorišče dogajanja so hitro prispele številčne policijske enote, ki so moškega ustrelile. Policija je sporočila, da je moški streljal v vse smeri in pri tem vzklikal "Alah je velik". Pri sebi je imel dve puški, okoli pasu pa naboje. Izrael bo Palestincem izplačal zamrznjena sredstva JERUZALEM - Izrael je včeraj sporočil, da bodo palestinskim oblastem nakazali okoli 200 milijonov dolarjev. Gre za denar, ki ga Palestincem dolgujejo iz naslova pobranih davkov in carin. Izrael je izplačilo sredstev zamrznil zaradi palestinskih prizadevanj za priznanje državnosti. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izjavil, da so se za izplačilo denarja odločili, ker je palestinska stran prekinila izvajanje enostranskih korakov. Opozoril pa je, da bodo, če bodo Palestinci te korake nadaljevali, izplačila znova zamrznili. V skladu z veljavnimi sporazumi Izrael za Palestince zbira carinske dajatve in sredstva vsak mesec nakaže palestinskim oblastem. Omenjena sredstva predstavljajo kar dve tretjini celotnega palestinskega proračuna. (STA) mjanmar - Po delni demokratizaciji Hillary Clinton prispela na zgodovinski obisk NAYPYITAW - Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je včeraj prispela na zgodovinski obisk v Mjan-mar. To je prvi obisk vodje ameriške diplomacije v tej državi po več kot pol stoletja, s katerim želijo ZDA podpreti demokratične spremembe v Mjanmaru, ki ga kljub prehodu na civilne oblasti še vedno večinoma vodi vojska. Clintono- HILLARY CLINTON va je pred obiskom te izolirane države na jugovzhodu Azije dejala, da se želi na lastne oči prepričati, ali so se nove oblasti dejansko pripravljene odpovedati 50 letom vojaške diktature in ali mislijo resno z nadaljevanjem političnih in gospodarskih reform. Med obiskom se bo tako na redkem srečanju na štiri oči se-šla z bivšimi člani vojaške hunte, ki so to z naravnimi viri najbogatejšo državo v regiji spremenili v revno, iz mednarodne skupnosti izobčeno državo. Clintonova je včeraj prispela v prestolnico države Naypyidaw, odročno mesto, ki ga je zgradila vojaška hunta in nato leta 2005 iz Yangona vanj preselila prestolnico. Danes se bo sešla z vi- durban - V prvih dneh konference o podnebnih spremembah V ospredju načrti Kanade o umiku iz kjotskega protokola ansa sokimi predstavniki oblasti, preden bo odšla v Yangon, kjer se bo jutri sešla z vodjo opozicije in Nobelovo nagrajenko za mir Aung San Suu Kyi, ki se po letih hišnega pripora vrača v politično življenje. Ameriška administracija od obiska pričakuje promocijo človekovih pravic, pa tudi omejitev domnevnega sodelovanja Mjanmara s Severno Korejo pri balističnih raketah in jedrskih dejavnostih. Želijo pa si tudi zmanjšanje vpliva Kitajske v regiji, kjer ZDA in njene zaveznice skrbi krepitev Kitajske. DURBAN - Prve dni konference pogodbenic konvencije ZN o podnebnih spremembah v južnoafriškem Durbanu so v ospredju načrti Kanade o umiku iz kjotskega protokola. Čeprav se druga največja država na svetu uradno za ta korak še ni odločila, je že deležna ostrih kritik, češ da bi s tem močno ogrozila celoten pogajalski proces. Kanada bi bila prva država, ki je ratificirala kjotski protokol h konvenciji ZN o podnebnih spremembah in bi enostransko predčasno izstopila iz tega trenutno edinega pravno zavezujočega mehanizma za zniževanje izpustov toplogrednih plinov. Kanadski mediji so v zadnjih dneh poročali, da naj bi konservativna vlada pod vodstvom premiera Stephena Harperja že v nekaj tednih objavila, da se država umika iz protokola. Kanadski okoljski minister Peter Kent v ponedeljek pred odhodom v Durban teh govoric ni želel potrditi, je pa jasno ponovil stališče Ot-tawe, da ne misli pristati na podaljšanje kjotskega protokola, če ne bodo na zavezujoča določila o znižanju emisij toplogrednih plinov pristala vsa glavna gospodarstva, tako razvita kot hitro rastoča. Podobna stališča sta izrazili že tudi Rusija in Japonska. Novice o domnevnih načrtih Kanade je v vrstah pogajalcev na durbanski konferenci in nevladnih okoljskih organizacij sprožila ostre odzive. Večina jih gre v tej smeri, da bi to resno ogrozilo prizadevanja za vzpostavitev globalnega režima za boj proti podnebnim spremembam, saj bi bilo v primeru izstopov razvitih držav iz kjotskega mehanizma še toliko težje pričako- vati od največjih hitro rastočih gospodarstev, kot sta Kitajska in Indija, da prispevajo svoj del k omejevanju globalnega segrevanja ozračja. Povrh vsega pa je bila Kanada pri uresničevanju nacionalnih zavez po kjotskem protokolu popolnoma neuspešna. Medtem ko bi morala do leta 2012 izpuste toplogrednih plinov glede na 1990 znižati za šest odstotkov, jih je po najnovejših celo zvišala za 17 odstotkov. Kanada se upira zavezujoči politiki za zmanjšanje emisij, če ta ne bo veljala tudi za Kitajsko in še posebej za njeno največjo trgovinsko partnerico ZDA. V ZDA medtem v doglednem času ni pričakovati zadostne politične volje za pristanek na zavezujoče obveznosti v boju proti podnebnim spremembam. EU si v luči dejstva, da Kitajska in ZDA ne bosta pristopili k novemu obdobju izvajanja kjotskega protokola, prizadeva doseči vsaj soglasje o jasnem časovnem načrtu za dogovor o globalnem zavezujočem okviru za zmanjševanje izpustov. EU predlaga časovni načrt za dosego globalnega dogovora do leta 2015 s ciljem izvedbe do leta 2020. Eden od članov kitajske pogajalske ekipe je zatrdil, da so ti načrti za Peking nekoliko preveč ambiciozni, Kitajska pa naj bi prostovoljno k znižanju emisij prispevala več po letu 2020. Še bolj neomajni so pogajalci ZDA. Glavni pogajalec Jonathan Pershing je ni prepričan, da bo dogovor o pravnih vprašanjih dosežen v Durbanu, za to pa po mnenju ZDA niti ni potrebe. (STA) 1 4 Četrtek, 1. decembra 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - V občinskem svetu upravitelje »zasuli« z vprašanji o prometu Ukinjajo kolesarsko stezo, promet je treba preurediti »Štandrežci morajo počakati«- Mladim protestnikom niso prisluhnili Zastoji, zapore ulic, nevarna križišča in kolesarske steze, onesnaževanje, nedokončana javna dela in zamude pri njihovi izvedbi. Na sredinem zasedanju občinskega sveta v Gorici so svetniki župana Ettoreja Romolija in njegove odbornike »zasuli« z vprašanji, ki zadevajo promet. Zaradi gradbišč so ulice podobne labirintu, še posebej vozniki od drugod se z veliko težavo zapeljejo z enega konca mesta na drugega. »Kolesarska steza v Drevoredu 20. septembra pri hišni številki 85 oz. pred Kulturnim centrom Lojze Bratuž preide s pločnika na cesto. Ta del ceste so za kolesarje opremili s plastičnim profilom, ki je pritrjen na cestišče in na katerega so pritrdili količke. Od teh jih je sedaj ostalo le nekaj in izstopajoči profil je prava past oz. preteča nevarnost za kolesarje in motoriste, saj je spolzka, posebno ob slabem vremenu, in slabo vidna zaradi medle razsvetljave. Pretekli četrtek sem s kolesom padla ravno na tem mestu in nosim na kolenu posledice,« je opozorila občinska svetnica Slovenske skupnosti Marilka Kor-šič, župan pa ji je zagotovil, da bodo količke in profil odstranili, saj se je več ljudi pritožilo zaradi nevarnosti. Silvan Pri-mosig (Slovenska skupnost) je poudaril, da so prehitro zaprli Trg Battisti in nekatere mestne ulice v vidiku Andrejevega sejma, opozoril pa je tudi na nevarno križišče med Ulicama Orzoni in Scodnik, kjer je po njegovi oceni treba urediti kro-žišče. Aleš Waltritsch (Demokratska stranka) je v nadaljevanju opozoril, da niso obnovili pločnika v zaključnem delu Ulice Don Bosco ob križišču z Ulico Or-zoni, vprašal ša je tudi, zakaj je parkiranje v Ulici XXIV Maggio pogosto prepovedano. Župan je pojasnil, da je to odvisno od zapor Korza Verdi zaradi prireditev oz. javnih del: zapora je vezana na prehod avtobusov, za katere bi bila drugače cesta preozka. Waltritsch je pri tem opomnil, da bi morali trgovce in tudi stanovalce iz Ulice XXIV Maggio bolje informirati o prepovedi parkiranja, še predvsem, ker bo veljala tudi med trimesečnim zaprtjem Korza. Zakaj občina zamuja z asfaltiranjem nekaterih cest v Štandrežu, pa je vprašal Božidar Tabaj (Slovenska skupnost). Župan mu je odgovoril, da ima številna javna dela v mestu v zakupu eno samo podjetje, ki ne more postaviti vseh gradbišč hkrati. Štandrežci bodo morali počakati, da pridejo na vrsto. Da mora občina pripraviti načrt za preureditev prometa v mestu, je prepričan Marko Marinčič (Forum za Gorico). Izpostavil je, da je dežela prejšnji teden odobrila nove predpise z ukrepi proti onesnaževanju, ki med drugim predvidevajo namestitev naprav za merjenje onesnaženosti, ki bi upoštevale tudi vremenske spremembe. To naj bi omogočalo, da bi že nekaj dni vnaprej vedeli, kakšna bo stopnja onesnaženosti. Poudaril je, da gredo odločitve dežele v pravo smer, vendar bi morala občina poskrbeti tudi za preprečitev stalnih virov onesnaževanja, med katerimi sta za Gorico mestnih ulicah. Kot primer je Marinčič omenil Ulico Oberdan, ki bi morala postati enosmerna, in sicer s Korza Verdi v smeri Travnika. Zasedanje so poživili mladi iz gibanja Occupy Gorizia in iz združenja Unio-ne degli Študenti, ki so zahtevali soočenje z županom Ettorejem Romolijem, do katerega pa ni prišlo. V dvorano so prišli s krsto iz lepenke, s čemer so opozorili, da mesto umira. Občinski svetnik Demokratske stranke Daniele Orzan je prebral krajši dokument, v katerem so mladi zahtevali več pozornosti za šolstvo in javne prevoze. Livio Bianchini (Levica, ekologija in svoboda) je predlagal prekinitev seje, zato da bi mladi predstavili svo- Mladi protestniki v dvorani občinskega sveta bumbaca zlasti pomembna ogrevanje hiš in promet. »Občane bi morali spodbuditi, da zamenjajo svoje kurilne naprave,« je dejal Marinčič in pozval občino, naj premisli nove ukrepe za ublažitev težav, ki jih povzroča promet. Odbornik Francesco Del Sordi je soglašal, da so potrebni novi ukrepi, saj prepoved uporabe pihalnikov in vožnje za avtomobile z oznako euro 1 ni dovolj. Marinčič je zato pozval Del Sor-dija, naj se loti priprave novega prometnega načrta in upošteva študijo, ki so jo pripravili pred leti in je predvidevala uvedbo enosmernega prometa v mnogih je zahteve, vendar so ostali občinski svetniki njegov predlog zavrnili. To je spravilo v slabo voljo mlade, ki so polemično zaploskali občinskim svetnikom in nato odšli iz dvorane. Na predlog predsednika občinskega sveta Rinalda Rolda se je seja začela z enominutnim molkom v spomin na Ser-gia Rovisa in Andreja Bratuža, saj sta oba bila tako odbornika kot svetnika. Roldo je o Bratužu izpostavil zlasti njegovo od-borniško in svetniško delo, ni pa omenil smrti njegovega očeta. Predloga občinskega svetnika Severne lige, naj se z mol- kom spomnijo tudi motociklista Marca Simoncellija, pa niso vzeli v poštev. V nadaljevanju seje je prišlo še do nekaterih sprememb pri sestavi svetniških skupin: Carlo Carubba je zapustil stranko FLI in se vključil v mešano svetniško skupino, Roberto Sartori je iz Ljudstva svobode prestopil v skupino stranke UDC, Sergio Cosma pa je napovedal, da ne bo več predstavljal stranke Gorizia Tricolore, saj se bo včlanil v stranko La Destra. Po preko dveh urah svetniških vprašanj je bil z glasovi večine odobren rebalans k proračunu. Vanj so vključili tudi štiri milijone evrov iz projekta Pisus, ki jih občina še nima na razpolago, saj je le vložila prošnjo za njihovo pridobitev. (dr) KONZULTA Čakanja ni še konec Tudi goriška občina bo v kratkem imenovala svojega predstavnika v slovensko konzulto pri pokrajini. Na to dolžnost mestne skupščine je že na julijskem zasedanju občinskega sveta opozoril svetnik Demokratske stranke Aleš Waltritsch, ki je tudi kasneje večkrat na to spomnil predsednika občinskega sveta Rinalda Rolda. V zadnjih dneh tednih so se načelniki svetniških skupin sestali dvakrat. Na prvi seji je odsotnega svetnika Demokratske stranke Federica Portel-lija nadomestil Waltritsch, ki je Rolda spet pozval, naj vključi imenovanje na dnevni red ene izmed prihodnjih sej občinskega sveta. Roldo je končno ugodil Waltritschevi zahtevi in določil, da bo omenjeno imenovanje na dnevnem redu zasedanja, ki bo 12. decembra. Na drugi seji načelnikov svetniških skupin je ponovno odsotnega Portellija nadomestil občinski svetnik Silvan Primosig, ki nam je včeraj pojasnil, da desnosre-dinska večina namerava predlagati imenovanje Stefana Cosme. Po besedah Primosiga so se nekateri načelniki že spraševali, ali je Cosma lahko imenovan v pokrajinsko konzul-to, ker je hkrati pokrajinski svetnik. Zadevo bodo zato v prihodnjih dneh razčistili občinski uradi. Zaman zbežal iz Rima Goriški policisti so aretirali 40-letnika romunskega državljana P.M., ki bi moral prestajati zaporno kazen v hišnem priporu v Rimu, vendar se je odločil, da bo zbežal domov. Moški se je peljal skupaj z nekaj sodržavljani v avtomobilu tipa Volkswagen passat, ki so ga policisti ustavili za pregled dokumentov v Vi-lešu. Potem ko so ugotovili, da je bil moški obsojen na zaporno kazen zaradi raznih tatvin, so ga aretirali in odpeljali v goriški zapor. Dražje vstopnice za kino S prvim decembrom so zaradi porasta stroškov zvišali ceno vstopnic za goriški in tržiški Kinemax. Vstopnica po novem stane 7,5 evra, za 3D filme pa 10 evrov, ob sredah stanejo vstopnice 5 evrov, za vstopnice po znižani ceni je treba odšteti 5,5 evrov (8 evrov za 3D filme), abonma za deset vstopnic pa stane 47 evrov. Zadnjič so ceno vstopnic zvišali prvega januarja 2002, ko je bil uveden evro. Pomorščak v bolnišnici Iz ladje Kelly, ki je bila zasidrana pred trži-škim pristaniščem, so v torek klicali na pomoč luško kapetanijo, ker je člana posadke izredno močno bolel trebuh. Osebje luške kapetanije ga je s čolnom pospremilo na kopno, od koder so ga z rešilcem službe 118 prepeljali v tržiško bolnišnico. Pomorščaku so nudili zdravniško pomoč zaradi črevesne kolike, zvečer se je že počutil bolje in se vrnil na ladjo. Delavnici bosta odpadli Kulturno društvo Oton Župančič sporoča, da bosta odpadli delavnici »Tibetanskih vaj«, ki sta bili napovedani za soboto, 3. decembra, v domu Andreja Buda-la v Štandrežu. Potekali bosta predvidoma ob koncu januarja. Koncert za Simonitija V dvorani novogoriške glasbene šole bo danes ob 19. uri koncert v spomin na Rada Simonitija. Ob 30-letnici smrti bodo predstavil del njegove zborovske ustvarjalnosti in samospeve. (km) Dado Moroni v Gorici V deželnem avditoriju v Gorici se drevi ob 20.45 začenja festival jazz glasbe, ki je posvečen spominu Ermija Bombija; nastopil bo Dado Moroni. Paolo Crepet v Tržiču V tržiškem občinskem gledališču bo danes ob 21. uri predaval na temo odnosa med starši in otroki psihiater Paolo Cre-pet; vstop bo prost. nova gorica - Danes bo predstavljen nadzornikom Hit ima nov načrt gorica - Pri Rdečem križu Po 28 letih ponovno tečaj za bolniške sestre V goriški odbor želijo vključiti nove sile, saj ima sedaj le še 13 prostovoljk Idejno zasnovo novega turističnega kompleksa je izdelal arhitekt iz Las Vegasa Pred štiridesetimi leti je bilo prostovoljk preko šestdeset, zdaj jih je ostalo le še trinajst. Da bi v goriški odbor vključili nove sile in ga pomladili, so se pri Rdečem križu po celih osemindvajsetih letih odločili, da priredijo tečaj za prostovoljne bolniške sestre. Vodili ga bodo v sodelovanju z zdravstvenem podjetju, pri katerem bodo prostovoljke opravile delovno prakso. Na tečaj se je prijavilo 28 žensk, vse so italijanske državljanke, ena med njimi je po rodu iz Somalije. »Tečaji za prostovoljne bolniške sestre, ki jih prireja Rdeči križ, trajajo dve leti in so zelo zahtevni. Razdeljeni so v dva dela; začetno prostovoljke sledijo teoretskim lekcijam, nato pa nabrano znanje utrdijo z delovno prakso, ki jo opravijo v bolnišnicah zdravstvenih podjetij oz. zasebnih ambulantah. Skupno traja tečaj kar dva tisoč ur,« pojasnjuje deželni direktor Rdečega križa Pietro Pipi, ki je včeraj podpisal konvencijo za organizacijo tečaja skupaj z direktorjem zdravstvenega podjetja Giannijem Cortiulo. Oba sta po- udarila, da bo delovna praksa obogatila tako prostovoljke kot uslužbence zdravstvenega podjetja, sploh pa upata, da je skupna organizacija tečaja osnova za nadaljnje sodelovanje. Prostovoljke bodo ob zaključku tečaja poklic bolniške sestre opravljale tako v goriški ambulanti Rdečega križa kot za potrebe vojske. »Prostovoljne bolniške sestre delamo v ambulantah kasarn, prisotne smo na streliščih, odpravljamo se tudi na mirovniške misije. V zadnjih letih so se tudi naše prostovoljke udeležile vseh pomembnejših mirovniških misij, bile smo v Albaniji, Iraku, Bosni-Hercegovi-ni, na Kosovem in Šri Lanki,« pojasnjuje goriška prostovoljka Rdečega križa Laura Zulli. Po njenih besedah so prostovoljke prisotne tudi na številnih športnih in rekreativnih prireditvah, poleg tega pa nudijo oskrbo na domu številnim starejšim občanom in skrbijo za ambulanto v Ulici Codelli v Gorici, kjer med drugim zagotavljajo pomoč socialno ogroženim posameznikom. (dr) Po propadu pogajanj z ameriško kor-poracijo Harrah's Entertainment, pomladi leta 2008, pri novogoriškem Hitu niso opustili načrta za izgradnjo turističnega kompleksa z igralnico. Že večkrat je pricurljala vest, da snujejo nekaj novega in velikega, še zlasti tedaj, ko je pred nekaj meseci tekla razprava o podelitvi soglasja k opravljanju igralniške dejavnosti ljubljanski družbi Alea Iacta, ki namerava v Vrtojbi uresničiti zabaviščni center Sailaway. V Hitu so že pripravili predštudijo, ki jo bodo predstavili novinarjem jutri, članom projektne skupine pa se bo pridružil Paul Ste-elman iz arhitekturnega studia Steelman Partners v Las Vegasu, ki bo predstavil arhitekturno idejno zasnovo novega Hitovega turističnega kompleksa. Steelman, ki se ga drži sloves vizionarja, je avtoriteta na področju načrtovanja zabaviščnih, gostinskih in igralni-ških središč, saj je sodeloval z najpomembnejšimi družbami. Danes bo Hitova uprava predstavila nadzornemu svetu letošnje poslovanje, strategijo Hita za drugo desetletje novega tisočletja in predštudijo za novi turistični kompleks. Jutri bodo na vrsti novinarji. gorica - Na pobudo pokrajine Usmerjanje tudi za starše, potrdili reorganizacijo šol Goriška pokrajina je pobudnik dveh srečanj, med katerimi bodo profesorji in predstavniki deželnega središča za usmerjanje višješolsko ponudbo predstavili staršem učencev zadnjih razredov nižjih srednjih šol. Goriško srečanje bo 5. decembra med 17. in 19. uro v dvorani tehničnega industrijskega zavoda Gal-lileo Galilei; v Tržiču bodo starše nagovorili 12. decembra med 17. in 19. uro v avditoriju zavoda Sandro Pertini v Ulici Boito. Pobudo je včeraj predstavila pokrajinska odbornica Bianca Della Pietra, ki je pojasnila, da je pokrajinski svet v ponedeljek izglasoval svoj predlog za šolsko reorganizacijo, ki ga bo zdaj posredoval deželni vladi. Pokrajinski svetniki so med drugim potrdili predlog reorganizacije, ki ga je goriška občina pripravila za šole na svojem območju in predvideva tri večstopenjske šole z italijanskim učnim jezikom in eno slovenska večstopenjska šola. Glede višjih srednjih šol so se pokrajinski svetniki zavzeli za to, da bi za prihodnje šolsko leto zamrznili omejitve, ki predvidevajo ukinitev avtonomije za šole z nižjim številom dijakov od predvidenega. Omenjena norma bi na Goriškem prizadela znanstveni licej Buona-rotti v Tržiču in zavod Cossar v Gorici, ali bo dejansko stopila v veljavo, pa bodo zdaj odločali na deželi. (dr) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 1. decembra 2011 15 gorica - Prava gneča za praznik ob zaključku gradbenih del Prenovljeni del Korza mestu končno v ponos Trgovci in lastniki javnih lokalov potrdili, da nočejo več avtomobilov Sinočnji ples na Korzu Verdi (levo), pogled na gnečo na prenovljeni ulici (spodaj) bumbaca ločnik Tat napadel podjetnika Zalotil ga je med (spodletelo) krajo V ločniško podjetje je vstopil, zato da bi iz njega ukradel baker, a ga je lastnik pri tem zalotil. Tat ga je napadel s pestmi in pobegnil s kraja. S pomočjo podjetnika, ki jo je odnesel z lažjimi telesnimi poškodbami, so karabinjerji goriškega poveljstva ugotovili identiteto moškega ter ga po nekajmesečni preiskavi v torek prijeli in odvedli v zapor. Zaradi spodletele kraje in nasilja nad podjetnikom je tatič osumljen poskusa ropa in povzročenih poškodb. V celici kaznilnice v Ulici Barzellini se je tako znašel 27-letni Goričan P.S., ki je v preteklosti že imel odprte račune s pravico zaradi sorodnih kaznivih dejanj; ta okoliščina je seveda olajšala delo karabinjerskim preiskovalcem. V akcijo je stopil septembra letos, za tarčo svojega tatinskega pohoda pa je izbral podjetje v Ločniku; imena le-tega karabinjerji včeraj niso izdali. V skladišču ga je zalotil lastnik in mu preprečil, da bi odnesel bakreni plen. Spopadla sta se, agresorju je uspel pobeg, zaradi udarcev pa je podjetnik moral poiskati zdravniško pomoč. Za preiskavo, ki je sledila ovadbi, je bil odločilen ravno njegov opisa napadalca. Mladeniča iz Gorice, ki se bo moral sedaj zagovarjati na sodišču, so prijeli v torek, sodnik pa je njegov pripor potrdil. pevma - Parkirišče med vrtcem in jahališčem Se res bliža odprtje? Župan zagotavlja, da imajo vse potrebne dokumente in da bodo v kratkem uredili vhod S plesom vsaj šestdesetčlanske skupine mladih in ob ritmih hip-hop glasbe so včeraj pod večer uradno predali namenu prenovljeni odsek Korza Verdi med križiščema z ulicama Garibaldi in Petrarca. Vabilu prirediteljev - tamkajšnjih trgovcev in upraviteljev javnih lokalov - se je odzvalo nepričakovano veliko ljudi. »Torte, ki smo jo pripravili, žal ne bo dovolj za vse,« je ob zaključku krajšega pozdrava v imenu trgovcev s Korza Verdi dejal Claudio Tomani, ki je poudaril, da bi praznik ne nikakor uspel, če bi morali pešci sobivati z avtomobili. Zato se je Tomani priporočil županu Ettoreju Romo-liju, naj tudi v prihodnje ohrani peš cono na Korzu Verdi, ne pa le za trimesečno poskusno obdobje. »Gorica je končno spet lahko ponosna na svojo osrednjo prometnico, ki je bila toliko let prepuščena sami sebi, tako da je bilo njeno cestišče tlakovano delno s kockami in delno z asfaltom,« je poudaril Romoli in opozoril, da včerajšnji praznik ni predstavljal slovesnega odprtja prenovljene ulice. »Pravi praznik bomo priredili februarja, saj bomo do takrat dokončali še odsek Korza Ver- di med križiščem z Ulico Garibaldi in lekarno All'Orso Bianco,« je poudaril župan in napovedal, da se bo junija nadaljeval drugi sklop del, ki bo zadeval odsek med križiščem z Ulico Petrarca in palačo italijanskih pošt. Njegova napoved v bistvu nakazuje, da Romo-li resno razmišlja o ponovni kandidaturi, zato pa nikakor ne namerava začenjati novih gradbenih del sredi volilne kampanje. Obnova Korza Verdi se je začela ob koncu meseca maja. Pod osrednjo mestno ulico so najprej namestili nove vodovodne in plinske cevi, nato so se lotili gradnje pločnikov iz nabrežinskega kamna, ki so visoki le dva centimetra, široki pa približno dva metra. Vzdolž pločnikov so speljali kolesarski stezi, ki sta tlakovani s porfirnimi ploščicami, medtem ko je cestišče tlakovano s por-firnimi kockami temnejše barve. Zaradi zožitve cestišča na obnovljenem odseku Kor-za Verdi ni več parkirnih mest; v načrtu so predvideli, da bi ulica ostala dvosmerna, po trimesečni poskusni zapori, pa bodo na občini odločili, ali bo Korzo namenjen izključno pešcem ali se bodo vanj vrnili tudi avtomobili. (dr) V Pevmi se končno bliža odprtje parkirišča med otroškim vrtcem s slovenskim učnim jezikom in jahališčem Remuda. Goriški župan Ettore Romoli je med torkovim občinskim svetom v odgovoru na svetniško vprašanje občinskega svetnika Slovenske skupnosti Silvana Primosiga dejal, da imajo vse potrebne dokumente za odprtje parkirišča, ki so ga dogradili pred preko dvema letoma. Župan je napovedal, da bodo v čim krajšem času odprli prehod s parkirišča na cesto, hkrati pa bodo namestili še manjkajoča vrtna vrata za dostop s parkirišča na dvorišče vrtca. Zgodba o odprtju parkirišča nazorno dokazuje, kako počasi meljejo mlini birokracije. Na zahtevo opozicije je goriška občinska uprava vključila gradnjo parkirišča v varianto k regulacijskem načrtu št. 28 aprila leta 2009. Med takratnim poletjem so speljali do konca potrebni upravni postopek, tako da je gradnja parkirišča stekla oktobra istega leta in se zaključila pred koncem novembra. Takrat je bilo parkirišče urejeno, vendar je prišlo do zapleta, ker je bilo zgrajeno na zemljišču v občinski lasti. Župan Ro-moli je pred koncem leta 2009 obljubil, da bo zadevo lotil pred januarjem naslednjega leta, toda njegova obljuba se ni uresničila. V Pevmi so zatem še nekajkrat pri- Noto parkirišče sluhnili zagotovilom, da bo do odprtja pri- ob pevmskem šlo v kratkem času, zato tudi tokrat ne po- vrtcu že dve l eti vsem zaupajo občinskim upraviteljem. Do- čaka na vhod kler se ne bodo z avtomobilom zapeljali na _ parkirišče, zanje zgodba ne bo končana. (dr) bumbaca gorica - Promet v mestu Andrejev sejem prinaša omejitve Zasedel bo tudi obnovljeni del Verdijevega korza Andrejev sejem kot običajno prinaša s sabo tudi kopico prometnih omejitev. Parkiranje so že v torek prepovedali na Trgu Battisti in v Ulici Rismondo, včeraj popoldne pa so zaprli prometu Ulico Cadorna. Od sobote, 3. decembra, do ponedeljka, 5. decembra, bo zaradi namestitve stojnic parkiranje prepovedano na Travniku, trgu pred županstvom, Trgu Donatori di San-gue, v ulicah Oberdan, Boccaccio, Roma, Crispi, Diaz, Nizza, na korzih Verdi in Italia do križišča z Ulico XXIV Maggio. Med sejmom bodo na omejitve opozarjali cestni znaki, mestni redarji pa bodo uvedli dodatne omejitve in zapore, v kolikor bo to potrebno. Kramarjev bo letos okrog 250, atrakcij pa skupno 92. Sejem, ki bo zasedel tudi obnovljeni del Verdijevega korza, bo letos bogatejši kot kadarkoli prej, saj bo gostil štiri najsodobnejše in najprivlačnejše vrtiljake v Italiji, na Travniku pa bodo uredili Vas prijateljstva s sodelovanjem občin iz čezmejnega prostora. gorica - V maju eStoria o prerokih Goriški festival zgodovine eStoria bo prihodnje leto posvečen prerokom in njihovi vlogi v zgodovini. Na to temo se bodo zgodovinarji iz cele Italije in iz drugih držav v goriškem Ljudskem vrtu pogovarjali pred javnostjo med 18. in 20. majem. Med pomembnejšimi novostmi prihodnje izvedbe, že osme po vrsti, je sodelovanje z revijo geopolitike Limes in s pordenonskim združenjem Historia. V okviru goriškega festivala tudi prihodnje leto prirejajo natečaj Antonio Sema, ki bo obogaten, saj mu dodajajo novo sekcijo, ki bo namenjena univerzitetnim študentom. Njihova raziskovalna dela bo pregledala komisija, ki ji bo predsedoval direktor ugledne revije Limes Lucio Caracciolo. Rok za sodelovanje bo zapadel 28. februarja; podrobnejše informacije so na voljo na spletni strani www.estoria.it. 16 Četrtek, 1. decembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / kromberk - Knjiga Tanje Mljač o tržaškem vprašanju Za Italijane je bila »la nostra Luce« Veleposlanica Clare Boothe Luce je bila goreča nasprotnica Titove Jugoslavije Italijani so ji nadeli nadimek »la nostra Luce« - naša luč. Nič čudnega, saj se je Američanka Clare Boothe Luce, v času svojega veleposlaniškega mandata v Italiji med letoma 1953 in 1956 predvsem glede tržaškega vprašanja goreče borila za italijansko stran. Ves čas je podpirala tezo italijanske vlade, da mora celotno sporno območje, ki je ostalo po 2. svetovni vojni nedefinirano, preiti pod Italijo, medtem ko se je Jugoslavija zavzemala za etnično mejo. Predvsem pa je bila goreča nasprotnica Titove Jugoslavije, katero je enačila z dik-tatorstvom in velikim zlom, ki lahko ogrozi celotno Evropo. Prav vlogi veleposlanice Luce pri reševanju tržaškega vprašanja se je posvetila Tanja Mljač v svoji magistrski nalogi, ki je izšla tudi v knjižni obliki z naslovom »Ameriška luč nad Trstom«. V torek zvečer jo je pred polno dvorano na gradu Kromberk tudi javno predstavila. »Veleposlanica Luce je v času svojega mandata v Rimu in konkretneje od aprila 1953 do oktobra 1954 vseskozi vplivala na ameriško zunanjo politiko v luči italijanskih zahtev po rešitvi tržaškega vprašanja. Iz njenih dnevnih poročil State Departmentu in predsedniku Eisenhowerju je razbrati, da je v svojih opazovanjih in diplomatskih pred- Tanja Mljač (zgoraj), med publiko sta bila tudi Dimitrij Volčič in Jože Šušmelj k.m. videvanjih, predvsem kar se tiče komunistične nevarnosti v Italiji, precej pretiravala, kljub temu pa je z njimi uspela zdramiti ameriško administracijo, da se je morda prej odzvala na nekatere ključne dogodke, ki so postali delček mozaika zgodovine. Vsekakor si je veleposlanica Luce prislužila to, da se njeno ime v povezavi z dokončno priključitvijo Trsta in cone A Italiji vsekakor uvršča med ključna imena italijanske zgodovine,« je podčrtala Mljačeva, ki je gradivo za svoje delo črpala iz osebnih arhivov veleposlanice. V kongresni knjižnici v ZDA je odkrila njen izjemno bogat arhiv, ki je obsegal kar 1.000 škatel. Clare Boothe Luce je bila namreč igralka, novinarka, pisateljica, drama-turginja, vojna dopisnica, političarka in veleposlanica. Mljačeva se je osredotočila na tisti del arhiva, ki se je nanašal na njeno diplomatsko delo v Rimu. Ta gorica - Roberto Faganel v galeriji Ars Slikar razgalil to, kar očem ostaja skrito je obsegal 40 škatel. Zgodovinar Jože Pirjevec, ki je bil tudi somentor magistrske naloge Tanje Mljač, se veleposlanice Luce spominja kot 'vražje gospe', ki jo je pri svojih štirinajstih letih sovražil. V svojih poročilih, ki jih je pošiljala ameriškemu predsedniku, je veleposlanica poudarjala, da se, če se ne prejme diplomatski sporazum glede tržaškega vprašanja, lahko zgodi, da so bila vsa prizadevanja in finančna pomoč s strani ZDA zaman ter da izkušnja iz volitev potrjuje dejstvo, da se Italija počasi, vendar odločno premika proti Sovjetski zvezi in če ZDA ne storijo ničesar, je tako lahko pod vprašaj postavljena celotna politika v Evropi. Ko je avgusta 1953 novoizvoljeni Giuseppe Pella v Italiji sestavil novo vlado, se je ta zavzela za tržaško vprašanje brez kompromisov, kajti samo tako si je lahko zagotovila podporo desničarskih strank in s tem stabilnost vlade. Tedaj se je ponovno izpostavila veleposlanica Luce. Zavzela se je za to, da je rešitev tržaškega vprašanja temelj vsega zaupanja Italije do ZDA. Podprla je Pellevo zahtevo po vzpostavitvi enakovrednega položaja v Coni A s položajem, ki je veljal v Coni B svobodnega tržaškega ozemlja ... Sledila so znana zaostrovanja med Italijo in Jugoslavijo in zatikanja pri reševanju tržaškega vprašanja. »Do decembra 1953 se strasti med državama nekoliko poležejo in vladi umakneta vojsko iz meje. Na obzorju se je že nakazovala končna rešitev TV, pred tem pa velja omeniti še verjetno poslednje resne poskuse vplivanja na razvoj dogodkov s strani veleposlanice Luce, skupaj s sodelavci pripravila študijo rešitve tržaškega vprašanja, ki je temeljila na najprej ločenih pogovorih s Titom in Pelo, za tem pa še 5-stransko diplomatsko konferenco. Njena zamisel se je naposled deloma tudi uresničila; smo v bistvu v zadnji fazi reševanja razmejitvenega spora. Pogajanja se v tajnosti preselijo v London. V prvi fazi so bila predvidena ločena pogajanja z jugoslovansko stranjo, ki so potekala od 2. februarja in se zaključila 31. maja 1954, v drugi fazi so bili predvideni pogovori z italijansko stranjo in na koncu uskladitev stališč in dokončen dogovor glede meje. Tu je še posebno pomembno ponovno posredovanje veleposlanice Luce, ki je predlagala t.i. misijo Murphy. Ta misija je odločilno vplivala deblokado zastoja v samih pogajanjih septembra 1954 in je naposled odprla pot podpisu Londonskega memoranduma,« je zaključila Mljačeva. Njenemu predavanju so z zanimanjem prisluhnili številni prisotni, med njimi gre izpostaviti upokojenega politika in novinarja Dimitrija Volčiča, nekdanjega generalnega konzula Slovenije v Trstu, Jožeta Šušmelja, diplomata Štefana Cigoja in zgodovinarja Branka Marušiča. Katja Munih Verena Koršič Zorn, Robert Faganel in Jurij gorica Pater Sorge bo Slovikov predavatelj V dvorani Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici bo danes ob 18.30 prvi seminar iz Slovikove-ga ciklusa »Politika in ekonomija«. Na temo ekonomske demokracije in socialnega nauka katoliške Cerkve bo predaval jezuitski pater, mislec in sociolog Bartolomeo Sorge, ki je vodil jezuitski list La Civilta Cattolica, bil je papežev odposlanec na južnoameriški škofovski konferenci, dalje direktor jezuitskega centra za družbene študije v Palermu in inštituta za politično izobraževanje, direktor jezuitskega mesečnika Popoli in revije Aggiornamenti Sociali. Predavanje bo v italijanščini, vprašanja publike pa bodo lahko v slovenskem jeziku. Seminarji so namenjeni strokovni javnosti, predvsem ekonomistom, podjetnikom, bančnikom in drugim. Slovik jih prireja v sodelovanju z različnimi združenji in letno oblikuje sklope približno petih seminarjev. Med dosedanjimi predavatelji so že bili Jože Mencinger, Mitja Gaspari, Danica Purg, Jože Cola-rič, Lynn Isabella in James Ellert. gorica - Karabinjersko poveljstvo Izšel je zgodovinski koledar in prišla sta nova poročnika Poveljnik Giuseppe Arcidiacono in Claudia Setti Tudi v Gorici - kakor domala na vseh karabinjerskih pokrajinskih poveljstvih v Italiji - so včeraj predstavili zgodovinski koledar karabinjerjev za leto 2012, ki so ga izdali v 1.350.000 izvodov; 8.000 izvodov je izšlo v angleščini, francoščini, španščini in nemščini. Gost rimske predstavitve je bil novinar goriškega rodu Gianni Bisiach. Gre za 79. koledar. Med ljudi je prvič prišel leta 1928, z izdajami so prekinili le v prvem povojnem obdobju 194549, od leta 1950 dalje pa ob koncu vsakega leta obnavljajo tradicijo. Publikacija velikega formata je bogato ilustrirana - delo Paola Di Paola in Luciana Jacusa -, ob koledarskem delu na dveh straneh pa je glavnina posvečena ključnim dogodkom v preteklosti karabinjerjev, ki se ujemajo z zgodovino Italije. V letošnjem koledarju so med drugim prikazani aretacija Garibaldija, dalje nastanek kirasirjev in prve mirovne misije v tujini. Pokrajinski poveljnik Giuseppe Arcidiacono je vče- raj daroval koledar predstavnikom goriških medijev, ob sebi pa je imel poveljnika karabinjerskih postaj v goriški svetogorski četrti in v Šlovrencu, ki sta predstavljala ljudem najbližjo ka-rabinjersko enoto. Le-teh je na italijanskem ozemlju skoraj 5.000 (na skupno 8.000 občinah). Po njihovi zaslugi - tako poveljnik Arcidiacono - so tudi v manjših skupnostih karabinjerji za ljudi referenčna točka kakor župan, župnik ali lekarnar. Poveljnik je obenem predstavil nova najvišja oficirja goriškega poveljstva: majorja Roberta Arcierija, ki je bil premeščen v Bruselj, je nadomestil poročnik Lorenzo Pella, Go-ričan po rodu, ki se je v rodne kraje vrnil po 20 letih, na čelu operativnih enot pa je poročnica Laura Secchi, ki je nadomestila poročnika Paola Banzattija, premeščenega v Milan. Po izobrazbi je diplomiran kriminolog, na italijansko-slo-vensko mejo pa prihaja po večletnem delu na italijansko-švi-carski meji v Sondriu. V Kulturnem centru Lojze Bratuž so na ogled platna Roberta Faganela v velikem formatu, v torek pa so v Galeriji Ars nad Katoliško knjigarno odprli še razstavo njegovih akvarelov in oljnih slik manjšega formata. V glavnem gre za osnutke in prve zapise, ki jim nato sledi ateljejska izvedba. »Zakaj je slikar želel pokazati del svojega opusa, ki ostaja najpogostejše neviden očem publike? V tem je iskrena in poštena drža umetnika, ki tvega ta izziv in duševni napor, saj se pri tem razgali, pokaže se v svoji prvinskosti in odgrne nekaj zasebnosti, ki navadno ostane sramežljivo shranjena v ateljeju,« je povedala Verena Koršič Zorn, ki je s kritiško besedo pospremila tudi torkovo odprtje razstave. Tako je nadaljevala: »Fa-ganelovi motivi nam približujejo svet Indije, Havajev, Kanarskih otokov, a so kljub svoji drugačni namembnosti celovite, popolne umetnine. Izstopajo npr. slike s popotovanja po Indiji, prežete s prvim neposrednim slikarjevim doživljanjem te čarobne dežele, kot recimo postave z dežniki ali lastovke, zbrane na žicah, sončni zahod na širnih obalah, iz katerih so se kasneje namnožila številna oljna platna velikega formata; podoben epilog so doživeli tudi drugi motivi, zabeleženi s hitrimi potezami nekoga, ki ne želi izgubiti niti kančka razpoloženja, hipno ujetega v prežeče, prodorno oko. Včasih so taki osnutki emocijsko bogatejši, izrazno učinkovitejši in bolj povedni kot kasneje razvite slike, saj so neposredni odgovor na prvi in najmočnejši slikarjev vtis in notranji vzgib. Kljub omejeni velikosti nam ta dela, posebno krajinski izrezi, pričarajo vtis prostora, ki se širi v neskončnost, neobvladljivo moč narave, njene lirične odtenke, njeno mehkobo in njeno trdoto, barvo in svetlobo.« O akvarelih pa je dejala, da »se tu pokažeta vsa slikarjeva spretnost in znanje, saj akvarel ne prenese popravkov. Barvna zračnost akvarelov gledalca vedno preseneča s svežino in lahkotnostjo, krhkostjo in preciznostjo.« Zaključila je s poudarkom, da je »glavna sli-karjeva muza narava, ki jo je sodobna umetnost odrinila na rob, narava, do katere se današnja družba obnaša mačehovsko in ravna z njo skrajno neodgovorno ... Ljubezen do narave odkriva tudi nekaj globljega: izraža plemenito osebnost, plemenita osebnost pa zmore ustvarjati plemenito umetnost.« V imenu prireditelja je številne navzoče nagovoril Jurij Paljk, ki Faganela zelo ceni in njegov indijski ciklus postavlja med najboljše dosežke goriškega slikarstva. Na harmoniko je zaigral 13-letni Manuel Per-soglia in se odlično odrezal, da ga je slikar nagradil s pohvalo. Pred zaključkom se je Roberto Faganel še ozrl naokrog, med publiko opazil prijatelja iz osnovnošolskih let in dejal: »Na razstavah odkrivam, koliko prijateljev imam in koliko ljudi ceni moje delo. Za to sem vsem vam hvaležen.« (ide) / GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 1. decembra 2011 1 7 gorica - Hilarija Markič Faganel praznuje življenjski jubilej Aleksandrinka 90-letnica Leta 1935 se je pridružila materi v Aleksandriji, kasneje pa se je v Kairu zaposlila pri družini sestrične kralja Faruka Pri Faganelovih v Gorici danes praznujejo. Hilarija Markič Faganel proslavlja namreč visok življenjski jubilej. Luč sveta je zagledala ravno na današnji dan leta 1921 v Vrtojbi. Odraščala je torej v letih, ko je fašizem v naših krajih že izvajal svojo raznarodovalno politiko. Pritisk se je odražal tako na kulturno-na-rodnem kot tudi na družbeno-ekonom-skem področju, zato so mnogi Slovenci odhajali iskat srečo in boljše razmere v tujino. Iz teh razlogov se je tudi Hilariji-na mama, Veronika Vodopivec, leta 1927 odpravila v Egipt in doma pustila moža, hčerko in sinčka. Še ne petnajstletna Hilarija se je leta 1935 pridružila mami v egiptovski Aleksandriji, tako da je tudi njo doletela usoda primorskih »lepih Vid« - postala je aleksandrinka. Mama in hči sta najprej bili zaposleni pri neki družini v Aleksandriji, kasneje pa sta službo našli v sami kraljevi družini v Kairu. Pri družini sestrične kralja Faruka je mama delala kot služkinja, mlada Hilarija pa je postala spremljevalka princese Nichle, ki je bila njenih let, zato sta se dekleti lepo razumeli. Nekajkrat letno je Farukova družina odhajala na počitnice v Evropo (poleti v Pariz, pozimi pa na smučanje v San Gervais v francoskih Alpah) ter s seboj vzela tudi gospo Veroniko in njeno hčerko Hilarijo. Domov se je Hilarija vrnila že leta 1938 in se omožila. Zakoncema se je leta 1941 rodil sin Roberto, ki je danes znan predvsem kot slikar. Sledila so mučna vojna leta, ki jih je gospa Hilarija preživljala sama z otrokom, ker se je mož Franc Fa-ganel vključil v partizanske vrste. Po vojni se je družina iz Vrtojbe najprej preselila v Gorico, nato pa v Trst. Tam je Franc postavil na noge gradbeno in pleskarsko podjetje, ki je uspešno delovalo do njegove upokojitve sredi sedemdesetih let Hilarija Markič Faganel danes (levo) in leta 1937 kot aleksandrinka v Egiptu (desno, v črni jopici) minulega stoletja. Leta 1975 je Roberto odprl starinarno v Gorici, kamor se je kasneje preselila vsa družina. Oče Franc je sinu Robertu pomagal predvsem pri restavratorskih opravilih, ki se jih je naučil v mladosti kot vajenec. Sledila so uspešna leta upravljanja antikvariata, ki so prevzela vso Faganelovo družino. Gospa Hilarija pa se je predvsem posvečala gospodinjstvu ter vzgoji vnukov Da- vida in Marka. Pri svojih devetdesetih letih je tudi danes steber družine, znajo povedati njeni najdražji. Kljub častitljivim letom je slavljenka čila in živahna ter se pogosto udeležuje najrazličnejših prireditev. Družini sta se v zadnjih letih pridružila še pravnuka Alexander in Maximilian, ki bosta danes babici pomagala ugasniti devetdeset svečk. Voščilom se pridružuje tudi naše uredništvo. (vip) bralna akcija Najbolj vnete bralce čaka tudi nagrada Tudi člani Feiglove knjižnice so zaključili bralno akcijo »Primorci beremo«, ki je potekala od 9. junija do 20. novembra. Narodna in študijska knjižnica (NŠK) se je že lani uspešno vključila med primorske knjižnice, ki so obiskovalcem ponujale širši izbor knjig slovenskih avtorjev. V Feiglovi knjižnici je letos poseglo po ponujenih knjigah kar 40 obiskovalcev, ki so skupno prebrali 170 knjig; uspešno je projekt zaključilo 15 bralcev tako, da je vsak prebral vsaj pet proznih del in eno zbirko poezij. Vse knjižnice pristopnice bodo pripravile zaključne večere ob dnevu odprtih vrat slovenske kulture, ki poteka 3. decembra. Novogoriška knjižnica Franceta Bevka in Feiglo-va knjižnica iz Gorice bosta skupno proslavili zaključeni projekt jutri ob 18. uri v Novi Gorici. V goste sta povabili pisateljico in prevajalko, poslovenjeno Američanko Erico Johnson Debeljak, ki bo ponudila svojim bralcem zanimivo knjigo spominov »Prepovedani kruh«. V knjigi je govor o kulturnih razlikah in slovenskih obsesijah, s katerimi se je sveže zaljubljena tujka spoprijemala ob svoji selitvi v novi dom v Ljubljano. Omožila se je namreč s slovenskim pesnikom in Prešernovim nagrajencem Alešem Debeljakom. Z gostjo se bo pogovarjal pesnik in literarni zgodovinar David Bandelj. Na večeru bodo med bralci, ki so prebrali vse predvidene knjige, izžrebali letno članarino za Feiglovo knjižnico in knjižnico Franceta Bevka. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481-808074. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - prvi del«. Dvorana 2: 17.30 »Happy Feet 2«; 20.15 - 22.00 »Scialla!«. Dvorana 3: 17.40 »Il cuore grande delle ragazze«; 20.00 - 22.00 »Io sono li«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.15 -22.10 »Anche se e amore non si vede«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Real steel« (digital). Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - prvi del«. Dvorana 4: 18.00 - 20.00 - 22.15 »Tower Heist - Colpo ad alto livello«. Dvorana 5: 16.45 - 18.30 »Happy Feet 2«. Razstave V KULTURNEM DOMU V GORICI bo na ogled do 9. decembra skupinska razstava ob 30-letnici Kulturnega doma Gorica; od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure in od 15. do 18. ure ter med potekom prireditev, ob sobotah, nedeljah in praznikih zaprto. RAZSTAVA »ŽIVLJENJE POD TRIGLAVOM« je na ogled v slovenskem višješolskem središču v Puccinijevi ulici 14 v Gorici; do 2. decembra od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah med 8. in 14. uro. RAZSTAVO ROBERTA FAGANELA z naslovom »Svetloba in barve« bo na ogled v Kulturnem centru Lojze Bra- tuž v Gorici do 9. decembra od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure, do 20. januarja ob prireditvah in po domeni, v galeriji Ars na Travniku 25 v Gorici pa do 10. decembra po urniku Katoliške knjigarne. V GALERIJI KOSIČ (Raštel 5-7/Travni-ku 62) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled razstava »Vedute della nostra terra« Giorgia Sala-tea do 10. decembra od torka do sobote med 9. in 12.30 ter med 15.30 in 19.30; slikar bo prisoten med 17.30 in 19.30. RAZSTAVA SLIK ROBERTA MARIANA bo do 9. decembra na ogled v menjalnici Cambio Isontino na Korzu Verdi 56 v Gorici. ~M Koncerti V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v petek, 2. decembra, ob 20.45 nastopa pianist Jan Michiels; informacije po tel. 0481-494369, na teatro@comu-ne.monfalcone.go.it in na spletni strani www.teatromonfalcone.it. NIZ KONCERTNIH PREDSTAVITEV orkestra Citta di Gorizia z naslovom »Concerti nellAntica Contea«: v soboto, 3. decembra, ob 20.45 v občinskem gledališču v Gradišču. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja niz koncert z naslovom »Gorizia clas-sica«: v soboto, 3. decembra, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v grajskem naselju 13 v Gorici nastopata flavtistki Ana Černic in Doris Kodelja; vstop prost. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI obvešča, da je urnik za sprejemanje in pomoč pri izpolnitvi prošenj za zavodne lestvice neučnega osebja tretji pas -triletje 2011-2014 sledeči: danes, 1. decembra od 14. do 15. ure; v ponedeljek, 5. decembra od 14. do 15. ure in v ponedeljek 12. decembra od 14. do 15. ure. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da zapade 15. decembra rok za vložitev prošenj za začasno zaposlitev za neučno osebje; prošnje je treba oddati na tajništvih posameznih ravnateljstev; informacije na sedežu sindikata ob četrtkih med 16. in 17. uro po tel. 0481-82613. GRETA ZAVADLAV v Štandrežu 19 let slavi. Mama, tata, brat, sestra in vsi, ki jo imajo radi, ji veliko sreče želijo. S Izleti IZLET V LJUBLJANO, GRADEC IN BELJAK prireja Kulturno društvo So-vodnje v soboto in nedeljo 10. in 11. decembra. Odhod iz Sovodenj v soboto ob 7.30. Prihod v Ljubljano in ogled tržnice zelišč, božičnih tržnic in centra. Odhod proti Gradcu, postanek za kosilo in prihod v glavno mesto Štajerske v popoldanskih urah. Čas na razpolago za ogled središča mesta in tržnic. Skupna večerja v pivnici. V nedeljo zjutraj ogled centra Gradca z vodičem. Kosilo prosto. Čas na razpolago za ogled muzejev, tržnic in drugih zanimivosti. V prvem popoldnevu odhod proti Sovodnjam. Na poti ogled Beljaka, vrnitev v Sovodnje v večernih urah; informacije in vpisnovanje po tel. 349-3666161 (Erik). SKRD JADRO iz Ronk prireja enodnevni izlet s kosilom v Vrhniko, gramozno jamo in božičnih tržnic Ljubljane v soboto, 17. decembra; informacije in prijave na tel. 0481-82273 (Roberta) ali 0481-482015 (Karlo). Obvestila DRUŽBA se dobi v nedeljo, 4. decembra, ob 13. uri. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja tradicionalno silvestrovanje v Hotelu Ai Pini v Pi-neti pri Gradežu v sredo, 28. decembra, z začetkom ob 15. uri. Vpisujejo po tel.: 0481-390697 (Marija Č.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 347-1042156 (Rozina F.). Obvezno na račun 20 evrov. KRUT vabi v petek, 13. decembra, med 17.30 in 20.30 na kuharsko delavnico z naslovom »Zdravi, sladki in slani namazi« na goriškem sedežu krožka KRUT na Korzu Verdi 51/int. Delavnico bo vodil univ. dip. inž. živilske tehnologije g. Matjaž Kološa. Prijave najkasneje do 12. decembra po tel. 0481530927, na naslov krut.go@tiscali.it ali po tel. 040-360072 in na naslov krut.ts@tiscali.it. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH je odprta ob ponedeljkih med 16. in 18. uro in ob sredah med 15. in 18. uro, zjutraj pa je trenutno zaprta zaradi notranjega dela. PD RUPA-PEČ prireja tečaj božičnih izdelkov, ki bo potekal 9. in 12. decembra, ob 20.30 v Rupi, pod vodstvom znane umetnice Patricije Bottaz; informacije in vpisovanja najkasneje do 4. decembra po tel. 0481-882095 (Alma Pavletič). SKAVTI IZ GORICE vabijo otroke (od 3. do 5. razreda osnovne šole), ki bi radi pristopili k volčičem in volkuljicam, da se jim pridružijo na sestankih, ki potekajo na skavtskem sedežu (Drev. 20. septembra 85 v Gorici) ob sobotah od 14.30 do 16.30; informacije na tel. 3461538732 (Aljaž). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. LETNIKI 1961 iz Sovodenj, Gabrij, Rupe, s Peči in Vrha, ki so se na družabnosti srečali pred dvajsetimi leti, se bodo ponovno sešli 3. decembra letos; informacije po tel. 333-1706760 (Nerina De-vetak). PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja v četrtek, 8. decembra, ob 11. uri (po sv. maši) v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu predstavitev »Zbirke starih in novih ugank« domačinke Ivanke Jermol Zavadlav. Avtorico in publikacijo bo predstavila Majda Zavadlav. Sodeluje Otroški župnijski zbor Štandrež. 0 Mali oglasi BOŽIČNA DREVESCA prodaja po ugodni ceni kmetija Tomšič v Sovodnjah ob Soči; tel. 0481-882064 ali 347-1216398. PRODAJAM krompir za krmo prašičev; tel. 320-2161383. PRODAJAMO suha gozdna drva in ekstra deviško oljčno olje; tel. 0481-390238. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Luciana Drozgig iz goriške splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ignacija; sledila bo upepelitev. DANES V FIUMICELLU: 14.30, Laura Milanese (ob 12.50 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v Trstu) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. DANES V LOČNIKU: 9.30, Ivana Pirih vd. Cristancic iz goriške splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče. DANES V FOLJANU/REDIPULJI: 15.00, Delfina Rosalia Visintin vd. Rovan v kapelici na pokopališču in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Livio Gustin v cerkvi Sv. Jožefa; sledila bo upepelitev; 11.00, Gino Saccavini v stolnici; sledila bo upepelitev. ^ Zapustil nas je naš dragi Giuseppe Primosig (Jožko) Za njim žalujejo žena Marija, sestra Jožica, svak Mirko z družinami Pogreb bo v petek, 2. decembra, ob 11.30 iz kapele bolnišnice Janeza od Boga v Gorici v cerkev v Pevmi. Gorica, 1. decembra 2011 Mala LAURA nas odslej z vsemi angelčki opazuje iz nebes in bodi nad nami. Ob težki in boleči izgubi vsi pri SKD Hrast sočustvujemo s Katjo in njeno družino. Ob boleči izgubi hčerkice Laure izrekamo Katji in družini iskreno sožalje. Učno in neučno osebje OŠ Romjan 1 8 Četrtek, 1. decembra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Evropski pokal Maribor neverjetno izgubil že dobljeno tekmo MARIBOR, RENNES - Izbranci Darka Milaniča so bili na pragu prve zmage v evropski ligi. Po prepričljivem vodstvu s 3:0 so v končnici poceni prejeli kar štiri gole in igrišče četrtič zapustili sklonjenih glav. Gostje so na začetku tekme po kotu z desne strani zadeli okvir vrat, le dve minuti kasneje pa je Ljudski vrt «eksplodiral» od navdušenja, po grobi napaki zadnje belgijske vrste je Dalibor Volaš uspešno sprožil močan strel z 18 metrov. V drugem polčasu so varovanci Christopha Dauma že v 50. minuti doživeli nov šok. Pobudnik mariborske akcije je bil Agim Ibraimi, ki je na levi strani lepo zaposlil Dejana Trajkovskega, po njegovem ostre predložku pa je Donk zadel mrežo svojega vratarja. Mariborčani so 18 minut kasneje povišali na 3:0, po kotu z leve strani Kujovic zaustavil Tavarsov strel z glavo, na pravem mestu pa se je znašel Volaš. Mariborčani so se v obdobju od 74. do 81. minute sami zavili v črno, v pičlih sedmih minuta so prejeli kar tri gole. Uvodna dva gola jim je zabil Nabil Dirar, izenačil je Joseph Akpala, zadnji žebelj v krsto pa jim je v izdihljajih tekme zabil Ryan Donk in vztrajni gosti so se nepričakovano veselili tretje zmage v tem tekmovanju. Udinese je v Franciji proti Rennesu igral neodločeno brez gola, kar pomeni, da mora na uvrstitev v šestnajstino finala še počakati, v zadnji tekmi svoje kvalifikacijske skupine, čez dva tedna v Vidmu, pa mu bo v dvoboju s škotskim Celticom zadostovala osvojitev točke. Trener Guidolin je tokrat poslal na igrišče več standardnih igralcev kot običajno v tem pokalu, toda Di Natale je ves čas sedel na klopi za rezerve. »Pokalni ostrostrelec« Flor Flores je že v 11. minuti zadel vratnico, potem ko je preigral tudi vratarja. Bila je to najboljša priložnost gostov na tekmi. Udinese je še naprej pritiskal in Benatia je po prostem strelu Isle z udarcem z glavo oplazil zgornji del vratni-ce. Dve priložnosti je pred koncem polčasa imel tudi Badu. V drugem polčasu so se opogumili nasprotniki. Igrali so hitreje in tudi precej grobo in si priigrali nekaj pol priložnosti. Najboljšo je v 31. minuti imel Pitroipa, njegov oster strel pa je Handanovic odbil. Manj zanesljiv je bil slovenski vratar v zadnji minuti, ko je po kotu za Rennes zgrešil poseg, vendar so ga pred kapitulacijo rešili kolegi. Maribor - Brugge 3:4 (1:0) Strelci: 1:0 Volaš (11.), 2:0 Donk (50./avtogol), 3:0 Volaš (68.), 3:1 Dirar (74.), 3:2 Dirar (77.), 3:3 Akpala (81.), 3:4 Donk (90.). Maribor: Handanovic, Potokar, Raj-čevic, Arghus, Trajkovski, Mezga, Mertelj, Cvijanovic (od 85. Velikonja), Ibraimi (od 75. Lejsak), Tavares (od 87. Beric), Volaš. Brugge: Kujovic, Hoefkens, Donk, Almeback, De Jonghe, Zimling, Odjidja (od 74. Vazquez), Refaelov (od 59. Akpala), Meunier, Dirar, Vleminckx. Rennes - Udinese 0:0 Udinese (3-5-1-1): Handanovic 5,5, Danilo 7, Armero 7, Ekstrand 6, Bena-tia 7, Doubai 6 (od 83. Pinzi 6), Badu 6, Asamoah 6, Isla 6 (od 61. Basta 6), Floro Flores 7, Fabbrini 6.5. Rennes (4-2-3-1): Costil 6, Boye 6 (od 46. Mandjeck), Mavinga 6, Kana-Biyik 6, Brahimi 6 (od 55. Pitroipa 7), Dalmat 6.5 (od 61. Doumbia 6), Tettey 6.5, Pajot 6, Jeb-bour 6, Boukari 7, Hadji 6.5. DRŽAVNI POKAL - Včerajšnji izid: Cesena - Gubbio 3:0 (Bogdani v 11.,Bena-loune v 68. in Candreva v 92. min.). Pari osmine finala: Juventus - Bologna, Roma -Fiorentina, Lazio - Verona, Milan - Novara, Palermo - Siena, Udinese - Chievo, Inter - Genoa, Napoli - Cesena. slovenija Trener Bruggeja, Nemec Daum ansa Skupina H IZIDA: Maribor - Bruges 3:4, Braga - Birmingham 1:0 Bruges 5 3 11 11:11 10 Braga 5 3 11 11:5 10 Birmingham 5 2 1 2 7:8 7 Maribor 5 0 1 4 6:14 1 ZADNJI KROG (15.12.): Braga - Bruges, Birmingham - Maribor Skupin A IZIDA: Rennes - Udinese 0:0, Celtic - Atletico Madrid 0:1 Atl. Madrid 5 3 11 8:3 10 Udinese 5 2 2 1 5:6 8 Celtic 5 12 3 5:6 5 Rennes 5 0 3 2 6:5 3 ZADNJI KROG (15.12.): Udinese Celtic, Atletico Madrid - Rennes nova stran o dopingu LJUBLJANA - Oddelek za boj proti dopingu pri Olimpijskem komiteju Slovenije (OKS) je predstavil novo spletno stran sloado.si, namenjeno slovenskemu športu in vsem njegovim privržencem v uspešnejšem boju proti prepovedanim sredstvom. «Nevednost ni izgovor!» poudarjajo v oddelku za boj proti dopingu OKS. Spletna stran ponuja vse informacije o svetovnem boju proti prepovedanim sredstvom, o protidopinškem programu v Sloveniji, programih os-veščanja in izobraževanja, o nevarnostih in pasteh uporabe prepovedanih snovi in postopkov ... Na novi spletni strani bo moč najti tudi informacije o tem, kako poteka kontrola prepovedanih sredstev (testiranje), kakšni so nameni, cilji in zahteve programa nenapovedanih testiranj in katere snovi in postopki so v športu prepovedani. Prek spletne strani bo OKS športnike seznanil tudi s pravili in kršitvami protidopinških pravil, z vplivom dopinga na zdravje ter novicami o boju proti prepovedanim sredstvom tako doma kot v svetu. coni - Varčevanje Režejo vsem, največ nogometni zvezi RIM - Zaradi varčevalnih ukrepov je vlada za leto 2012 namenila italijanskemu olimpijskemu odboru 20 odstotkov manj sredstev. Namesto 447,8 milijona evrov bo prejel 408,9 milijona evrov. CONI se je že odločil za ukinitev svojih pokrajinskih odborov (uvedel bo le figuro pokrajinskega delegata), zdaj pa bo rezal kruh tudi posameznim zvezam. Nogometna zveza, ki je prejela lani več kot 78 milijonov evrov, se bo morala zadovoljiti z 62,5 milijona evrov. V manjših odstotkih bodo prizadete vse zveze (atletika od 6,438 na 5,125, plavanje od 5,930 na 4,20, zimski športi od 5,478 na 4,360, kolesarstvo od 4,991 na 3,973, odbojka od 3,888 na 3,095, košarka od 3,799 na 3,024, itd.). Zmanjšali bodo tudi število odbornikov državnih zvez za 132 enot, revizorjev pa bo 90 manj. »Glede na stanje v državi, smo lahko konec konce celo zadovoljni, da ni bilo zmanjšanje sredstev še večje,« je dejal predsednik CONI Gianni Petrucci. RONALDO - Legendarni brazilski napadalec Ronaldo bo vodja organizacijskega odbora nogometnega svetovnega prvenstva leta 2014. Ronaldo tako stopa po stopinjah prav tako legendarnih Michela Platinija in Franza Bec-kenbauerja, ki sta bila tudi šefa organizacije na SP 1998 in 2006. TRENER - Azerbajdžan bo podaljšal sodelovanje s selektorjem nogometne reprezentance Bertijem Vogtsom do leta 2014. TUDI UPI - Slovenija bo prihodnje leto gostila evropsko košarkarsko prvenstvo mlajših članov do 20 let (letniki 1992 in mlajši). Prvenstvo bo od 12. do 22. julija, mesta, ki ga bodo gostila, pa zaenkrat še niso znana. SMUČANJE - Zaradi pomanjkanje snega so že odpovedali ženski superve-leslalom in superkombinaciji, ki naj bi se 10. in 11 decembra odvili na progi Face de Bellevarde v Val d'Iseru. košarka - V Rimu niso prejeli potrdil o izplačilu za vpis igralcev Falconstar brez možnosti V prihodnjih dneh naj bi zveza tudi uradno potrdila izključitev moštva iz B2-lige - Jan Budin: »Vsega je konec« Kam konec tedna LJUQI JANA O REQ KOŠARKARSKA EVROLIGA Danes, 1. decembra ob 19.00 v Ljubljani, Stožice Gremo na izlet Union Olimpua - Siena Če Ljubljančanom nikakor ne gre od rok, je to enkratna priložnost za ogled nastop močnega italijanskega moštva, njegovih protinapadov in njegovega »motorja« Boja McCalebba. V naslonjaču pred TV NOGOMETNA A-LIGA Sobota, 2. decembra ob 20.45 (TV Sky) Inter - Udinese Udinese, ki črnogledim napovedim trenerja Guidolina navkljub, vztraja pri vrhu lestvice, bo v Milanu spet pred resno preizkušnjo, ima pa navsezadnje 10 točk več kot Inter. Navijamo za »naše« 2. AMATERSKA NOGOMETNA LIGA Nedelja, 3. decembra ob 14.30 pri Briščikih, Ervatti Primorje - Breg Ekipa proseškega društva in moštvo z dolinske občine se bosta v nedeljo srečali 25. v zgodovini amaterskega nogometa. Prvi prvenstveni der-bi je bil leta 1967, ko je ekipa s Proseka v Nabrežini zmagala z 1:0. Usoda članske ekipe Falconstar visi na vse tanjši nitki. Ali bo ekipa res izključena iz prvenstva državne divizije B, ker ni poravnala obveznosti za vpis igralcev, bo najbrž znano v naslednjih dneh, vse pa kaže, da bo kazen obveljala. Na košarkarski zvezei do včeraj niso prejeli nobene pošiljke, nam je zaupal odbornik tržiškega kluba, ki ni hotel biti imenovan, Rim pa bo še jutri počakal na napovedano pismo s pritožbo zoper izključitev, ki jo je napovedal predsednik Pellegrin. O pošiljki naj bi vsekakor razpravljala prizivna komisija druge stopnje danes ali jutri. Kot smo izvedeli, naj bi predsednik Pellegrin tudi odbornikom potrdil, da je poravnal vse obveznosti za vpis igralcev, čeprav bančnih nakazil nihče ni videl. Kako je potem postopal predsednik (ali je res poslal pritožbo, kot je najavil v medijih), pri klubu ne vedno povedati, saj so se s predsednikom zadnjič pogovorili prejšnji petek, potem ko so iz Rima sporočili, da plačilo o vpisu igralcev (približno 15.000 evrov) ni še dospelo v njihove blagajne. Ne glede na odločitev, Falconstar ne bo stopila na igrišče niti v nedeljo, saj je zveza uradno že sporočila, da je tekma odpovedana. Iz zanesljivih virov smo tudi izvedeli, da je Falconstar že prejel tudi uradno sporočilo košarkarske zveze FIP (v petek, 25. novembra je izključitev določila samo Lega -združenje društev), ki potrjuje izključitev članske ekipe iz prvenstva, klubu nalaga globo v višini 12.000 evrov in sporoča, da je predsednik diskvalificiran do 28. maja 2012. Samo sprejeta pritožba bi torej lahko spremenila usodo članske ekipe, v nasprotnem primeru bo klub definitivno izključen iz prvenstva, igralci pa bodo prosti. Med njimi naj bi bil tudi Jan Budin, ki bo danes - kot nam je povedal včeraj Jan Budin - zadnjič treniral z ekipo: »Vsega je konec,« je napovedal, »Iz raznih virov v ekipi in na zvezi so nam povedali, da predsednik ni plačal vpisov igralcev in je zato ekipa avtomatično izključena iz lige T o je jasno še pred definitivno odločitvijo. Jutri (danes op.a.) se bomo še zadnjič srečali in se pozdravili.« Kaj bo storil, če bo članska ekipa res izključena iz prvenstva, še ne ve: »Ekip, ki bi nastopale v tej ligi v bližini, ni. Najbrž se bom odločil za delo zunaj košarkarskih krogov,« je napovedal. O morebitnem prestopu k Jadranu pa ni hotel dati izjav. Ne glede na razplet, se mladinsko delovanje v Tržiču ne bo prekinilo. Tako je odborniku, s katerim smo se včeraj pogovorili, zagotovil tudi deželni predsednik košarkarske zveze. V katerem prvenstvu bo lahko spet nastopala članska ekipa po morebitni izključitvi, pa bo znano šele ob koncu sezone. Pred vpisom pa se bo moral klub spet včlaniti v zvezo in poravnati vse dolgove. (V.S.) Proti Bruggeju vodil s 3:0 - Udinese mora na uvrstitev v šestnajstino finala še počakati / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 1. decembra 2011 19 nogomet - V polfinalu državnega pokala v Tržiču proti Manzaneseju Kras Repen izgubil in ostal brez finala Kras Repen - Manzanese 0:1 (0:0) Strelec: Paolucci v 75. min. Kras: Lorenzoni, Colavetta, Pikiz, Barbetti, Božič, La Pasquala (od 65. Pizzini), Modolo, Carli, Kneževič, Favero, D' Aliesio (od 45. Capalbo). Trener: Alejnikov. Manzanese: Del Mestre, Marini, Ciriaco, Paolucci, Terrida (Bidut), Filopatti, Kalin, Grion (Tomada), A. Osso, Sittaro, Corvaglia. Trener: Lugnan. Kras se ni uvrstil v finale državnega pokala. V sinočnjem polfinalu na nevtralnem igrišču v Tržiču je rdeče-bele premagal Manzanese, ki je edini gol na tekmi dosegel v drugem polčasu. Tekma med repenskim moštvom in ekipo iz Manzana, ki je druga na lestvici v elitni ligi in proti kateri bo Kras znova igral v gosteh v nedeljo, je bila vseskozi izenačena. »Bolj pravičen bi bil neodločen izid. V tem primeru bi sicer igrali še podaljška oziroma streljali enajstmetrovke,« je po tekmi komentiral poraz častni predsednik Krasa Domenico Centrone, ki je še dodal: »Škoda, da je naš zvezni igralec zgrešil podajo in nasprotnikov nogometaš je to izkoristil ter zatresel našo mrežo.« V prvem polčasu se je Kras približal golu s Kneževičem. Lepo priložnost so ustvarili tudi igralci Manzaneseja. Manzanese bo tako v finalu, ki bo 6. januarja, igral proti Torviscosi, ki je sinoči v Križu s 3:1 premagala Musolinovo Muggio. Za furlansko ekipo so zadeli Roman (v 59.), Crozzoli (76.) in lanski Kra-sov napadalec Venturini (76.). Muggia je sicer pred tem povedla z Zugno v 24. minuti. (jng) Ulpiano Capalbo (Kras) kroma 1 osvojen pokal ekip naših društev v zgodovini amaterskega nogometa. Pred enajstimi leti (bolj natančno 25. aprila 2000) je štan-dreška Juventina na nevtralnem igrišču v Torviscosi po izvajanju enajstmetrovk s 6:5 (0:0) premagala Valvasone in tako osvojila deželni pokal, ki je takrat združeval ekipe 1., 2. in 3. amaterske lige. Juventina je v sezoni 1999/2000 igrala v 1. AL, rdeče-bele pa je vodil trener Roberto Bordin, predsednik je bil že takrat Marco Ker-pan. V tisti sezoni se Juventina ni za las uvrstila v play-off. košarka - Promocijska liga Dom klonil pred močnim nasprotnikom Go4 Basket - Dom 77:47 (26:6, 44:15, 61:35) Dom: Voncina 4, Fabrissin 1, Ber-netič 7, Zavadlav M., Cej 10, Abrami 6, Dellisanti 7, Collenzini 3, Graziani 2, Čo-tar, Ambrosi, Zavadlav G. 7. PON: Nihče. 3T: Zavadlav 1. Trener: Jan Zavrtanik. Domovci so doživeli tretji zaporedni poraz proti verjetno najbolj kakovostni ekipi prvenstva. Ekipo GO4Basket sestavljajo namreč izkušeni igralci, ki so v preteklih letih igrali v višjih ligah. Med temi sta nedvomno izstopala Visintin in Miseri, ki sta skupaj zbrala kar 39 točk. Naj dodamo še, da jedro ekipe nasprotnikov sestavljajo v glavnem bivši Do-movci, saj zanjo nastopajo stari znanci Kulturnega doma, kot so Belli, Bon, Fa-ganel, Furlan in sam Visintin. Domovci pa so prve minute tekme odigrali suvereno in z Bernetičem (zanj je bil ta prvi nastop v Domovem dresu) na čelu dosegli šest zaporednih točk. Nato pa je sledil popoln blackout, ko so nasprotniki poskrbeli za delni izid 20:0. Stvari se niso izboljšale niti v drugi četrini, tako da so gostitelji šli na odmor z devetindvajsetimi točkami prednosti. Med pavzo pa je trener Zavrtanik očitno predramil svoje igralce, saj so ti prikazali čisto drugačno igro. Z boljšimi napadi in agresivnejšo obrambo so namreč zaustavili nasprotnikov zalet, tako da je bil delni izid drugega polčasa le 33:32 za domače. V na- □ Obvestila AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentaborska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20.00 do 21.00 ure. Tel. Valentina 3405814566, www.skbrdina.orgwww.skbrdina.org. SK DEVIN prireja poldnevne in celodnevne tečaje smučanja in deskanja za otroke in odrasle v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo od 14.januarja dalje. Predviden je avtobusni prevoz z odhodom iz Nabrežine. Informacije in vpisovanja na: info@skdevin.it ali pa na 335 8180449 (Erika) orientacijski tek De Luisa vpoklican v slovensko reprezentanco, ŠZ Gaja organizator pomembne tekme slednjih tekmah morajo Cej in soigralci prikazatii tako igro, kot so jo v drugem polčasu, ne smejo pa si privoščiti tako katastrofalnih začetkov, saj so ti lahko večkrat usodni. (av) UNDER 19 MOŠKI Deželno prvenstvo Jadran Zadružna kraška banka - Ro-raigrande 86:73 (29:14, 44:30, 65:52) JADRAN: Batich 6, Daneu 18, Škerl 12, Floridan 23, Tritta 19, Valič, Majov-ski 4, Ridolfi 4, Longo, Gregori, Valenti-nuz, Zhok, trener Andrea Mura. Po štirih zaporednih porazih so Ja-dranovi mladinci spet okusili slast zmage. Proti povprečnemu Roraigrandeju so pospravili načrtovani točki, saj so bili očitno boljši tako tehnično kot predvsem fizično. Odločilen je bil že pravi pristop v prvi četrtini, ko so domači pustili goste za sabo. Dosledno in natančno so podajali žogo pod koš, kjer so bili Floridan (najboljši na igrišču), Daneu in Tritta neustavljivi za nasprotnike. Trener Mura je tokrat izkoristil priložnost, da je minutažo razdelil med vse igralce, ki so zaupanje tudi upravičili. Jadran je gladko zmago ubranil brez večjega naprezanja, v dvorani pri Briščikih so gledalci končno preživeli miren ponedeljek. MED 5. IN 7. DECEMBROM Na preglednem treningu »dnevov azzurrov« tudi štirje Slovenci »Dnevi azzurrov v FJK«, ki bodo med 5. in 7. decembrom v Latisani in Gradežu, so namenjeni izobraževanju trenerjev in preglednim treningom najperspektivnejših igralcev različnih letnikov. Kar zadeva letnik 1998 so bili povabljeni tudi štirje slovenski košarkarji, to so Simon Cettolo in Samuel Zidarič (oba Jadran), Raphael Baldassi (Pall. Monfalco-ne) in Peter Abrami (Ardita). Tekmovalec ŠZ Gaja Andraž De Luisa Pri sekciji za orientacijski tek gropajsko-padriške Gaje so nadvse zadovoljni s potekom letošnje sezone. Da je bila sezona doslej uspešna, dokazuje tudi vpoklic mladega 14-letnega tekmovalca Gaje Andraža De Luise v državno mladinsko reprezentanco Slovenije. Dijak znanstvenega liceja Franceta Prešerna ima dvojno državljanstvo in bo tako v prihodnje lahko oblekel dres slovenske reprezentance. »Nam je to v velik ponos. S slovensko državno zvezo odlično sodelujemo in veseli nas, da so v Sloveniji upoštevali zelo dobre nastope našega Andraža, ki je zelo obetaven atlet,« je dejal načelnik sekcije Fulvio Pacor, ki je poudaril še, da bo Gaja prihodnje leto organizirala pomembno državno tekmovanje v orientacijskem teku. »Državna zveza FISO nas je potrdila kot organizatorje in priprave so v polnem teku. Tekmovanje, ki bo hkrati veljalo kot šesta preizkušnja italijanskega pokala, kot etapa slovenskega državnega prvenstvo (SOL 8, slovenska orienteering liga) in kot Trofeja treh dežel (Slovenija, Koroška in FJK), bomo organizirali v športnem centru Gaja na Padričah, kjer bo start in cilj. 30. septembra prihodnjega leta bo na Padričah nastopilo okrog 600-700 tekmovalcev. Organizacija tovrstne tekme zahteva veliko truda, saj mora biti trasa proge narisana brezhibno. Na to se že pripravljamo nekaj mesecev. V prihodnjih mesecih pa se bomo morali še bolj potruditi,« je še povedal Pacor. Za člane sekcije orientacijskega teka gropajsko-padriške Gaje se sezona še ni končala. Pred kratkim so nastopili na mednarodnem tekmovanju v Benetkah in na tekmi v Coneglianu. V Benetkah je nastopilo okrog tri tisoč tekmovalcev, med katerimi je tekmovalo tudi dvajset gajevcev. Fulvio Pacor je v kategoriji M55 osvojil odlično 2. mesto. Članice in člani Gaje se medtem pripravljajo na začetek zimskega prvenstva v orientacijskem teku. Začelo se bo 8. januarja z uvodno preizkušnjo na Padričah. (jng) (Kil°)metri robert jakomin V telovadnici preživi zdaj manj ur Košarkarski trener Robert Jakomin ima letos dvojno vlogo: pri Bregu je športni vodja mladinskega sektorja, pri deželni mladinski reprezentanci pa ostaja na mestu pomožnega trenerja. Na košarkarskem parketu preživi manj ur kot preteklosti. Ogleda pa si veliko več tekem in veliko več ur posveča organizaciji dela. »To delo je kar zamudno, četudi nič manj zanimivo,« je poudaril 33-letni Jakomin, ki stanuje na Krmenki. Ali si zadovoljen z osebno formo? Prav nič, čeprav doslej nisem storil ničesar, da bi izboljšal svojo kondicijo. V tem smislu nisem najboljši zgled za mlade športnike. Kako pa vzdržuješ svojo formo? Vsak dan grem s svojim psičkom na sprehod. Koliko ur dnevno preživiš v telovadnici? Košarki posvetim kar nekaj ur dnevno. Imaš raje aktivne počitnice ali relaks? Absolutno aktivne. Nisem tip, da bi ležal cel teden na plaži. Imaš raje alpsko ali nordijsko smučanje? Poudaril bi, da ne smučam. Vsekakor imam raje alpsko, ki je veliko bolj dinamično. Ali svojim varovancem svetuješ veliko gibanja med počitnicami oziroma v času, ko ne trenirate? Seveda. Čim več se morajo gibati in preživeti veliko časa na igrišču. S čim pa se rad ukvarjaš v prostem času? Rad fotografiram in obiskoval sem tečaj pokuševalcev vina. odbojka - 8. decembra v Štandrežu in Repnu Jadranski pokal: v polfinalu tudi derbi Val - Olympia in igralke Zaleta C Praznični 8. december je deželna odbojkarska zveza določila za dan polfinalnih bojev Jadranskega pokala. Med osmimi soudeleženimi ekipami so tudi tri zamejske in ženska ekipa Luke Koper, faza pa bo v celoti potekala na dveh igriščih naših društev. Moški tekmi bosta tako v telovadnici OK Val v Štandrežu. V prvem polfinalu se bosta ob 16. uri pomerili videmski Volley ball Udine in tržaški Ferro Alluminio, ob 18. uri pa bo derbi med Valom in Olympio. Ženski polfinale bo v Repnu. Ob 16.00 se bo Luka Koper pomerila z ekipo Astra Mobili iz Cordenonsa, ob 18.00 pa bo tekma med igralkami Zaleta C in Pordenonom. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem Killjoy - Bor Kmečka banka 1:3 (14:25, 25:17, 12:25, 18:25) Bor Kmečka banka: Košuta 15, Virgilio 8, Kneipp 13, G. Zonch 3, Pozzo 3, Costantini 8, Quaia (L1), M. Zonch 6, Venier 1, Pučnik, Rabak (L2). Trener: Marco Coloni Borove odbojkarice so slavile četrto letošnjo zmago. V primerjavi z zadnjimi slabšimi nastopi so v igri pokazale določen napredek, a so tudi tokrat igrale pod svojimi sposobnostmi. V sprejemu in obrambi bi lahko namreč pokazale veliko več, zaradi težav v polju pa je bil tudi napad v določenih trenutkih premalo učinkovit. Plavim so vsekakor pot do zmage olajšale tudi nasprotnice, ki so jim s svojimi napakami podarile kar 35 točk. Naša ekipa je bila vsekakor v prvem in tretjem setu za razred boljša od Killjoya, v četrtem si je odločilno prednost priigrala v drugem delu, v drugem pa je odpovedala na celi črti. UNDER14 ŽENSKE Na Tržaškem Skupina A Azzurra - Kontovel A 1:3 (24:26, 25:22, 20:25, 20:25) Kontovel A: Roma, Barnaba, Bezin, Ferfoglia, Košuta, Fanzella, Mattesich, Ilič. Trenerka: Sandra Vitez Kontovelke so se morale v drugem krogu pošteno potruditi za zmago. Prva dva seta sta bila zelo lepa in napeta, od tretjega dalje pa so naše odbojkarice pritisnile na plin in stalno vodile. Na igrišču so se zvrstile vse igralke. Vrstni red: Kontovel A 6, Azzurra 3, Breg in Brunner 0 (Breg in Brunner s tekmo manj). Skupina C Kontovel B - Eurovolleyschool 0:3 (18:25, 20:25, 14:25) Kontovel B: Brunetti, Metelco, Gregori, Sedmach, Pagan, Zaccaria, Ukmar, Cocco, Aenger, Lonza. Trenerka: Sandra Vitez Kontovelke so prvenstvo naraščajnic začele s porazom proti zelo dobri ekipi, ki je bila še posebno na mreži zelo učinkovita. Domačinke so se nasprotnicam v prvih dveh setih dobro upirale, a jim je na koncu vsakič zmanjkalo moči. Tretji niz pa je bil bolj enosmeren. Vrstni red: Eurovolleyschool 6, Oma in Kontovel B 0 (Eurovolleyschool s tekmo več). (T.G.) 2 0 Četrtek, 1. decembra 2011 SPORT koroška - Občni zbor Slovenske športne zveze Izziv je dvorana v Celovcu Marijan Velik šestič izvoljen za predsednika - Krovna športna organizacija predložila uspešno bilanco Marijan Velik je bil šestič izvoljen za predsednika Slovenske športne zveze CELOVEC - Slovenska športna zveza (SŠZ), edina krovna in reprezentativna organizacija koroških Slovencev na področju športa v Avstriji, je na rednem občnem zboru v torek zvečer v Ti-šlerjevi dvorani Mohorjeve hiše v Celovcu izvolilo novo predsedstvo ter postavilo kretnice za delovanje v mandatni dobi 2011 - 2015. Za predsednika so delegati že šestič izvolili Marijana Velika (50), ki od leta 1992 dalje vodi to krovno športno organizacijo Slovencev na Koroškem s sedežem v Celovcu. ?Velik je vodja slovenskega oddelka Avstrijske radiotelevizije (ORF) pri deželnem studiu v Celovcu, v svoji aktivni karieri kot športni pa je bil dolga leta kapetan SAK-a, večkrat pa nastopil tudi z selekcijo dežele Koroške. Soglasno potrjen je bil tudi ostali odbor s podpredsednikom Danilotom Prušnikom, poslujočim tajnikom Ivanom Lukanom in blagajnikom Mirkotom Oražejem. V 16-članskem predsedstvu so mdr. zastopani še predsedniki ŠD Sele Aleksander Mak, športne akademije Krona Štefan Hribar, podpredsednik SAK Mirko Isopp, atletinja in pedagoginja Magdalena Kulnik, legenda slovenske atletike Robert Kro-piunik ter trener slavnih zahomških skakalcev Franci Wiegele st. Šestič v funkciji predsednika SŠZ potrjeni Marijan Velik je v svojem govoru s ponosom ugotovil, da je Slovenska športna zveza priznan dejavnik slovenske narodne skupnosti na Koroškem in poudaril, da slovenski šport -kljub vsem težavam, s katerim je dnevno soočen - lahko z optimizmom gleda v prihodnost. „Športna dejavnost med koroškim Slovenci živi in krepko diha, tako da z zadovoljstvom ugotavljam, da se nas tudi za bodočnost ni treba skrbeti«, je poudaril novi (stari) predsednik, ki je tudi menil, da sodi slovenski šport na Koroškem slej ko prej nedvoumno med najbolj pomembne ambasadorje slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Največji izziv za SŠZ v novi mandatni dobi da je realizacija večnamenske športne dvorane v Celovcu, za promocijo slovenskega športa v Avstriji pa bo selekcija SŠZ skrbela na Eu-ropeadi 2012 v Budyšinu v Nemčiji, kjer se bo udeležila Evropskega nogometnega prvenstva narodnih skupnosti z udeleženci iz 20 držav, je dejal Velik. Poslujoči tajnik Ivan Lukan je izpostavil, da število včlanjenih društev (medtem že 29) kontuniurano narašča, prav tako število aktivnih članov in funkcionarjev. Enako velja za vrhunske uspehe slovenskih in dvojezičnih klubov oz. ekip kot tudi posameznih športnikov in športnic. Seveda pa Slovenska športna zveza opravlja tudi pomembno vlogo pri čezmejnem sodelovanju in povezovanju na področju športa s Slovenijo in ostalemu zamejstvu. Pri tem je še posebej omenil sodelovanje s ZSŠDI. Pomembna naloga SŠZ in vanjo včlanjenih društev da je nedvoumno tudi ohranitev in krepitev slovenske narodne identitete na Koroškem. ? Kritično sta Velik in Lukan oce- nila finančno situacijo slovenskega športa na Koroškem in ob tem pozvala politične predstavnike koroških Slovencev, da se še bolj zavzamejo za težnje slovenskega športa in to ovrednotijo tudi s primerno finančno dotacijo Slovenski športni zvezi kot strešni organizaciji slovenske narodne skupnosti na Koroškem s strani avstrijske države in dežele Koroške. Če slovenski šport na Koroškem ne bi imel podporo države Slovenije, ne bi bil tako razvit in uspešen kot je. Oba sta ob tem ponovila skupno zahtevo SŠZ in ZSŠDI po desetih odstotkih vseh proračunskih sredstvih za slovensko manjšino v Avstriji oz. v Italiji za šport.? Novo izvoljenemu predsedstvu SŠZ so kot častni gosti čestitali predstavniki ZSO Marjan Sturm, SKS Bernard Sa-dovnik, NSKS Marko Oraže, SGZ Benjamin Wakounig, upravnega odbora Zveze Bank Feliks Wieser, generalna konzulka R Slovenije v Celovcu Dragica Urtelj ter zastopnik urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak. Po pošti pa so krovni organizaciji k opravljenem delu čestitali minister za šolstvo in šport R Slovenije dr. Igor Lukšič, predsednica Komisije za zamejski šport pri Olimpijskem komiteju Slovenije Sonja Poljšak, predsednik Združenja slovenskih športnih društev (ZSŠDI) Jure Kufersin ter direktor urada za šport dežele Koroške Reinhard Tellian. Častni gosti so na skupščini posebej podčrtali pomembno vlogo Slovenske športne zveze za uspešen razvoj slovenskega športa na Koroškem. Še posebej pa so Slovenski športni zvezi zagotovili podporo pri projektu večnamenske športne dvorane pri Slovenski gimnaziji v Celovcu. (I.L.) -/ namizni tenis Krasovke prijetno presenetile Krasovke so pred novoletnim premorom B-lige igrale še na gostovanju v Trevi-gnanu, na katerem so se pomerile proti najboljšima postavama skupine B Trevisu in Sarmeoli. Če so prvouvrščene igralke Trevisa potrdile premoč, pa so Krasovke prijetno presenetile proti Sarmeoli, ki so jo premagale s 5:0 in se tako zavihtele na začasno drugo mesto. Proti Trevisu so izgubile s 5:0. Močnejša ekipa, pri kateri igra tudi bivša prvoligašica Francesca Aresani, je po petih tekmah dopustila Krasu samo en niz. Med posameznicami sta nastopili Katarina Milič in Claudia Micolaucich, ki je v dvojicah igrala s Sonjo Milič. »Lahko bi pokazale kaj več, vendar smo se že pred začetkom srečanja nekoliko predale, namesto da bi reagirale,« je povedala starosta ekipe Sonja Milič. V drugem delu drugega kroga pa so bile uspešne, saj so s 5:0 premagale Sar-meolo, ki je bila na papriju sicer boljša od Krasa: »Nasprotnice so bile prepričane, da nas bodo zlahka premagale. Tako je najboljša igralka, Bolgarka Kostova, vstopila šele po našem vodstvu z 2:0, kar pa ni zadostovalo za preobrat,« je pojasnila Sonja Milič. Najmlajši igralki Krasa - Mi-colaucicheva in Miličeva - sta namreč v zadnjih dveh dvobojih vknjižili še dve točki. Micolaucicheva je premagala igralko številka 4 Toffaninovo, Katarina Milič, ki je na koncu zamenjala Sonjo Milič, pa je premagala s 3:2 drugo najboljšo igralko Sarmeole Lencijevo. Goriška Azzurra, pri kateri igrata tudi Jasmin Lutman in Mila Boschi, je na gostovanju v Trevignanu prav tako zbrala eno zmago in poraz. Prvi letošnji točki so vknjižile po zmagi s 3:2 proti Tre-vignanu. Lutmanova in Boschijeva sta točko dosegli po zmagi v dvojicah, eno pa je prispevala Lutmanova po zmagi s 3:0 proti Eleonori Nasato. Mortise Duemila pa je bila s 4:1 boljša od Azzurre. Edino točko je prispevala Goričanka Jasnim Lut-man po zmagi proti Mariji Bendri s 3:1. Po petih krogih vodi Treviso, Kras pa je na visokem drugem mestu z 8 točkami, Sarmeola je tretja s 6 točkami. Treviso - Kras 5:0 (Avesani - K. Milič 3:0, Sercer - Micolaucich 3:0, Ave-sani/Piovesan - Micolaucich/S. Milič 3:0, Avesani - Micolaucich 3:0, Contin - K. Milič 3:1) Kras - Sarmeola 5:0 (Micolaucich - Lenci 3:1, Sonja Milič - Licursi 3:0, Micolaucich/S. Milič - Kostovan/Toffanin 3:0, Micolaucich - Toffanin 3:1, Katarina Milič - Lenci 3:2.) Vrstni red: Treviso 10, Kras 8, Sar-meola 6, Mortise Duemila 4, Azzurra 2, Trevignano 0. Izidi deželnih lig: C2-liga - Triste Sistiana - Kras A 5:3, Kras B - Gemona 2:5. D1-liga: Kras - Fiumicello 3:5. VISOKA STAROST »LA GRANDE ETA'« Gibanje, narava, zdravje za novo življenjsko pot Predlogi za promocijo športnih aktivnosti in projektov za starejše občane v FJK J™ s <5 V organizaciji: KOORDINACIJE USTANOV ZA PROMOCIJO ŠPORTA V FJK S prispevkom ODBORNIŠTVA ZA ŠPORT DEŽELE FJK POSVET ČETRTEK, 1. DECEMBRA 2011 OB 14.30 HUMIN - Trg Simonetti,1 Sedež diplomskega študija Motoričnih ved Sedež magistrskega študija športnih znanosti Fakulteta za medicino in kirurgijo Univerza v Vidmu PROGRAM POSVETA: ob 14.30 otvoritev posveta ¡n pozdravi gostov GOVORILI BODO: GUGLIELMO ANTONUTTO Sodni zdravnik in predsednik oddelka za motorične vede Univerze v Vidmu »PROFESIONALNOST DIPLOMANTOV FAKULTETE MOTORIČNIH VED IN ŠPORTNIH ZNANOSTI« ALDO PASSELLI Družinski zdravnik In član odbora Italijanske državne zveze športnih zdavnlkov »ZDRAVNIŠKI NAPOTKI ZA PREVENTIVNE ŠPORTNE AKTIVNOSTI, NAMENJENE ODRASLIM IN STAREJŠIM« RAFFAELLA BASANA Diplomantka motoričnih ved In športnih znanosti LUCIANO CICCONE Zdravnik na zdravstvenem okraju v Vidmu »PROJEKT CITTA SANE - ZDRAVA MESTA« - ASL 4 OBČINA VIDEM NASTOPILI BODO: ob 14.00 Pohodniška skupina Iz Vidma - sprehod po okolici Humina ob 17.00 Skupina TAl CHICHUAN (Libertas Videm) Skupina Ginnastica 3° Eta - POLISP. COLOGNA (US ACLITS) Skupina ANZIANI in MOVIMENTO - Circ. SAN GIUSTO (ENDAS TS) nccwur JbgTQtrtMA itIVLI vtmi\M. CIUU4 PLANINSKI SVET Zaključil se je tečaj plezanja Pred kratkim se je uspešno zaključil začetniški tečaj športnega plezanja v organizaciji Alpinističnega odseka SPDT. Od začetka oktobra je osnove plezanja spoznavalo 12 tečajnikov, ki so se najprej preizkusili na umetni steni v Bazovici, nato pa so svoje znanje nadgrajevali na naravnih stenah v okolici. Obiskali so ple-zališča v Glinščici, na Napoleonski cesti, v Doberdobu in v Črnem kalu. V tem sklopu so se zvrstila zanimiva predavanja Mateja Grudna ter Erika Švaba, tečajniki pa so si ogledali tudi predstavitev najnovejše knjige Toneta Škarje Po svoji sledi ter film Sfinga. Tečaj je obogatila tudi predstavitev jamarskega odseka SPDT, ki mu je sledil izlet v jamo. S predavateljem Dea-nom Zobcem so obiskali vhodne rove ocizelsko beških ponikalnic. Tudi letošnji tečaj se je zaključil s tekmo v društveni telovadnici. V moški konkurenci je zmago dosegel ErikMah-nič, drugo mesto pa sta si delila Borut Plesničar ter Jernej Šček. Med ženskami je prednjačila Mateja Košuta (druga v absolutni konkurenci le s točko zaostanka), drugo mesto pa sta zasedle Ljuba Leghissa in Laura Derganz. Tekmi je sledilo nagrajevanje zmagovalcev pod sponzorstvom trgovine Alternativa Sport iz Sesljana. Seveda ni pravega zaključka brez skupne pogostitve in družabnosti. Za to so poskrbeli tečajniki sami, ki so tečajnike in inštruktorje pogostili v društveni hiši v Boljuncu z domačimi prigrizki. Mfl Onkraj gore in Steve House 9. decembra v Mojstrani Onkraj gore je knjižni prvenec vrhunskega ameriškega alpinista Ste-va Housa, kornika njegovih bogatih izkušenj v najvišjih gorstvih sveta, ki skozi posamezna poglavja razkriva različne aspekte alpinizma. Steve House, ki tudi po Messnerjevih besedah sodi v sam vrh svetovnega alpinizma, z bralci deli najtežje lekcije, ki so ga naučili gore - od zbiranja sredstev za odprave, pogajanj v najnevarnejših koncih sveta, do trpeljnaj na ledeno mrzlih bivakih in trmastega vztrajanja v negostoljubju najvišjih gora. Vsebina knjige je tudi rdeča nit predavanja, ki bo v Planinskem muzeju vpetek, 9. decembra ob 18.00. Urniki odprtja umetne plezalne stene v Bazovici Umetna stena v Bazovici bo v zimski sezoni odprta vsak teden od ponedeljka do petka s sledečim urnikom: ponedeljek, 20.00-22.00, torek 19.30-21.30, sreda 10.00-12.00 in 20.30-22.30, četrtek 19.30-21.30 in petek 20.30-22.30. Tečajniki so tekmovali na umetni steni v Bazovici Moja domača žival »Ljubezen« je največkrat obojestranska. Jih negujemo, nas kratkočasijo, jih razvajamo, nam vsak dan izkazujejo svojo naklonjenost. Če ne gre za psa ali mačko, je mogoče kanarček, ki čudovito žvrgoli, hrček, ki v svoji kletki nemirno »nabira kilometre« ali zajec, ki potuhnjeno spi v kakšnem kotu. Karkoli že je, gotovo si svojega domačega ljubljenčka fotografiral, zato pa najlepše, najbolj nenavadne ali preprosto najbolj prisrčne posnetke pošlji na našo spletno stran www.primorski.eu ali na elektronski naslov tiskarna@pri-morski.eu in jih opremi s komentarjem, da bodo ob fotografijah tvojega prijatelja lahko uživali tudi drugi ljubitelji živali. prej do novice} www.primorski.eu v — / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 1. decembra 2011 21 GLOSA »Hvala Bogu, da sem Primorec« Jo2e Pirjevec Bili so časi, ko sem bil na Petra Handkeja naravnost besen. Na primer takrat, ko je ob našem osamosvajanju objavil v listu Suddeutsche Zeitung članek, v katerem je žaloval za »deveto deželo« Jugoslavijo, njegovo. Pozneje sem ga pomiloval, ker se je udeležil pogreba Slobodana Miloševica, kakor, da se od krvave zgodbe, ki je povezana z njegovim imenom, ničesar ne bi naučil. Odkar pa sem prebral njegovo zadnjo knjigo »Še vedno nevihta«, ki je izšla lani pri berlinski založbi Suhr-kampf, sem se z njim nekoliko spravil. Čeprav na nož, ki nam ga je zabodel v hrbet v trenutku naše največje stiske, ne bom pozabil. Kako sem prišel do omenjene knjige? Pred meseci sem bral v Delu, da bo hamburško gledališče Thalia, eno najbolj prestižnih v nemško govorečem prostoru, predstavilo na festivalu v Salz-burgu za oder prirejeno verzijo tega besedila. Baje ga na Dunaju niso hoteli uprizoriti, ker je z njim Handke dregnil v sršenje gnezdo avstrijskega nacionalizma. Zgodba se odvija namreč na Koroškem in govori o usodi slovenske družine v času pred vojno in med njo. Takoj sem si dejal, da moram knjigo prebrati. Po dolgem čakanju sem jo res dobil v roke in bil presenečen in prizadet. Kajti takšnega domotožja po slovenski biti, takšne ljubezenske izpovedi do slovenske besede, še nisem bral. Kdo so protagonisti Hand-kejeve knjige? »Jaz«, torej pisatelj sam, »moja mati, moji stari starši, Gregor-Jonatan, materin starejši brat, Valentin, drugi brat, Ursula-Snežena, materina sestra, Benjamin, najmlajši brat«. Kje se zgodba dogaja? Na polju, nekje pod Svinjsko goro. Tam raste jablana, polna sadežev, in pod njo klop. Okrog te klopi se kot v začaranem krogu okrog pripovedovalca zbirajo njegovi predniki, prihajajo in odhajajo, in pripovedujejo o svoji usodi. O usodi slovenske kmečke družine, ki ne živi v takšnem pomanjkanju, kakor ga poznamo iz Vorančevih pripovedi, a je vendar lačna pravice, ker se v lastni domovini zaradi svoje slovenske biti počuti kakor na tujem. Privrženost lastnim koreninam pa je tako močna, da se jim ne more in ne more odpovedati. Zgodba, ki se začne v zadnjem srečnem letu, v letu 1936, se razplete v tragedijo med drugo svetovno vojno. Trije bratje končajo na fronti kot nemški vojaki. Valentin pade na Norveškem, Benjamin na Balkanu, Gregor pa se med dopustom z ruske fronte odloči, da bo dezertiral in se pridružil partizanom. Ker je sadjar, izšolan v Mariboru, prevzame ilegalno ime Jonatan, po sorti jabolk tega imena. Tudi materina sestra Ursula, nesrečno dekle, ki se čuti izločeno iz družine, ker da je nihče nima rad, se pridruži partizanom z imenom Snežena. Njena usoda je kruta: nacisti jo zajamejo, zaprejo v celovške zapore in do smrti mučijo. Toda ona jim do zadnjega kljubovalno gleda v oči. Edini, ki se vrne domov, je Gregor-Jonatan, prepričan, da prihaja kot zmagovalec: »Danes je prvi dan zmage tu v deželi /.../Ka-že nam in kaže: kaže, da od tu nihče ne bo hotel več oditi, da se bodo tisti, ki so jih prisilno izselili, vrnili domov, da si nas nihče več ne bo drznil v vlaku, v avtobusu, v uradih ozmerjati zaradi našega jezika. V imenu tlačenih v tej deželi smo vzeli pravico v lastne roke, svobodno po geslu kmečkega upora iz leta tisočse- demstotrinajstega tam doli v Tolminu, v Sloveniji: 'Cesar je samo naš služabnik, mi bomo stvari urejali po svoje' - in danes je dan, ko smo si to pravico končno, končno, končno priborili. Spet gre za staro pravdo (v slovenščini v originalu). In te pravice nam od osmega maja tisočdevetstopetin-štirideset nobena oblast ne more več odrekati. Od danes smo mi oblast - mi, ki z oblastjo nismo nikoli hoteli imeti ničesar in zanjo nismo niti imeli domače ali lastne besede. Od danes nam je samo po sebi umevno, da utelešamo oblast, prvič v zgodovini. In v preteklih dneh sem celo jaz želel oblast, jaz! -začuda. In spet za-čuda: da danes, na prvi dan miru, tako se mi zdi, istočasno padata republika in kraljevina! Vsa oblast je bila pri ljudstvu, istočasno je naš bajeslovni kralj-Matjaž prišel v deželo izpod Peči s svojo vojsko po tisočletnem spanju. Naš jezik, naša moč. Onkraj jezika je nasilje. Največje nasilje ubija jezik in z njim posameznika, tebe in mene. V jeziku ostati. V njem vztrajati! Jezik, moj, naš...« Zgodilo se je drugače. »Jaz« naznanja svojemu stricu Gregor-ju-Jonatanu: »Deset dni je trajal topli, topli mir, nato pa hladna, hladna vojna - ki še traja. Hladna vojna, ki se je uveljavila, prihaja iz Zahoda, od koder tukaj na polju tudi sicer brijejo mrzli vetrovi. Angleži, ki so bili včasih bolj, včasih manj, vaši zavezniki v boju za jezik in svobodo, so postali od danes do jutri vaši sovražniki. Konec je vaše oblasti. Oni so gospodarji, dežela je njim dodeljena, in vaši slovanski bratje na Vzhodu to dovoljujejo. Vaš jezik je znova osovražen, in vaši domači nasprotniki, ki se vas hočejo znebiti, kakor vedno, so po srcu in duši z okupatorji, ki nočejo zapleniti samo vašega orožja temveč tudi vaš jezik«. »Jaz« tega dragocenega jezika ne govori. Njegova mati se je med vojno spečala z Nemcem, doživela veliko ljubezen, rodila pankrta, ga odložila na domu, sama pa šla v Nemčijo iskat moža ene noči. Ga je našla? Handke o tem ne pripoveduje, kakor tudi ne pove, zakaj so v njegovem besedišču od našega jezika ostali samo drobci. Ki jih vpleta v pripoved in ji s tem daje posebno draž in napetost. Nikoli je ne bo mogoče enakovredno prevesti v slovenščino, ker se bosta neizbežno izgubili. Kar je v njem ostalo, je ponos na partizansko izkušnjo, ki je ne malikuje, saj vidi tudi njene okrutnosti, o kateri pa ve, da je bila edini oboroženi odpor na matičnem ozemlju Tretjega rajha. Če je Avstrija po vojni znova samostojna - ugotavlja - je to predvsem naša zasluga, čeprav nas ona ne ljubi. Obtožuje pa tudi lastne ljudi, ki »molčijo o tem, kar smo storili, vse do današnjega dne. Niti pred svojimi otroci in vnuki ne odprejo ust. In dovoljujejo, da se dogaja, če jih leglo tisočletnega legla, leglo kot vedno, imenuje 'bandi-ti'. Ah, nesmrtno leglo, ki je, tako zgleda, edino nesmrtno na tem božjem svetu. /.../ Gorje narodu, ali ni res, ki hoče biti zgodovinski narod /.../ Gorje tistim, ki niso bili premagani!? Ali naj bi bili še vedno trpini? Ali naj bi še vedno dopuščali, da nam vzamejo jezik naše duše? Ali si v boju nismo zaslužili domovine?« Po takšni filipiki, ni čudno, če Handke na Koroškem ni priljubljen in živi v pariškem eksilu. Moj komentar? »Hvala Bogu, da sem Primorec«. VREME OB KONCU TEDNA Postopne, toda občutne spremembe Darko Bradassi Anticiklon po dolgem času vendarle slabi in se bo vremenska slika začela postopno spreminjati. Po nenavadno sušnem novembru pričakujemo od jutrišnjega dne prve manjše padavine, pred verjetnim občutnejšim poslabšanjem v prihodnjem tednu, ki nam bo poleg padavin prineslo tudi ohladitev. Končno bo torej prišlo do dežja, ki ga narava neobhodno potrebuje, pa tudi do prevetritve ozračja, ki bo po dolgotrajnem zelo stanovitnem obdobju še kako koristno predvsem zaradi zračne onesnaženosti. Resnici na ljubo, so bili naši kraji še enkrat v srečni oazi, saj je bilo pri nas vreme povečini sončno in vsaj občasno vetrovno. Že od Nanosa proti vzhodu pa sončnih žarkov v teh zadnjih tednih skorajda ni bilo in je bila megla zelo pogosta. Velika stanovitnost pač, pri nas pa ugodna lega, ki nam zagotavlja vsaj občasno večjo prevetritev. Nad Evropskim severom nastaja zelo obsežno območje polarnega zraka, ki se bo v prihodnjih dneh postopno začelo spuščati proti osrednji Evropi in Sredozemlju. Na obrobju severnega ciklonskega območja so se v preteklih dneh znašle številne severnoevropske države, marsikje so bile vremenske razmere zelo neugodne in težavne zaradi močnih vetrov in padavin. Najprej se bo atlantski zrak začel spuščati proti zahodnemu Sredozemlju, kjer se bo že jutri poglabljala višinska dolina . Vetrovi bodo tudi pri nas obrnili od jugozahoda, od koder bo začel pritekati bolj vlažen in nestanoviten zrak. V naslednjih dneh bo obsežno območje polarnega zraka zaobjelo najprej severnoevropske in nato srednjeevropske države. Pritisk severnega zraka bo velik, tokovi bodo tudi na naših vzporednikih obrnili od zahoda ali jugozahoda. Možen je nastanek prizemnega ciklonskega območja nad Tirenskim morjem. V tem koncu tedna ne pričakujemo veliko padavin, ker bodo naši kraji še oddaljeni od glavnine dogajanja, ki bo v glavnem severno od nas. Vendar bo dotok bolj vlažnega in nestanovitnega zraka zadostoval za vsaj občasne rahle ali kvečjemu zmerne padavine. Povečal se bo tudi odstotek vlage, ozračje bo tudi pri nas precej zamegljeno. Temperature bodo ob dotoku zmernih atlantskih tokov razmeroma visoke. Sneg se bo lahko pojavil le ponekod v višjih gorskih predelih. V začetku prihodnjega tedna se bo polarna fronta začela poglabljati in bo naše kraje postopno zajel hladnejši, toda nestanoviten zrak. Šlo bo v bistvu za morski zrak arktičnega izvora, za katerega je običajna velika nasičenost z vlago, ki prinaša precejšnje količine padavin in razmeroma nizke temperature, ki so pri nas včasih zadostne za prehodno sneženje. Poslabšanje se bo torej stopnjevalo. Od ponedeljka ali torka pričakujemo precej padavin in postopno nižje temperature. Meja sneženja se bo spuščala. V gorah pričakujemo prvo občut-nejše sneženje, ponekod se bo meja sneženja, predvsem nad Slovenijo, lahko prehodno spustila do nižin. Pri nas bo v drugem delu poslabšanja, predvidoma od torka, zapihala burja, temperature pa bodo prav tako padle. Zaenkrat kaže, da se bo meja sneženja pri nas lahko spustila do okrog 500 metrov nadmorske višine. Na sliki: anticiklon bo postopno začel slabeti, na skrajnem Evropskem severu je že razvidno območje s polarnim zrakom naravne ujme - V zadnjem času vse več zaskrbljujočih dogodkov Ponekod katastrofalne poplave, v goratih območjih številni podori Iskanje načinov za pravočasno napovedovanje pojavov, ki so posledica spremenjenih klimatskih razmer Letošnje poletje so zlasti v Dolomitih zaznamovale številne nesreče kot posledica večjih ali manjših skalnih podorov. V začetku poletne sezone se je kar nekaj planincev poškodovalo na zavarovani planinski poti na območju Schlerna, potem je do hude nesreče prišlo v Argenteri, na meji s Francijo, tragično pa je odjeknila smrt alpinistov - reševalcev v steni Pelma , med reševalno akcijo. Pred štirimi leti (12. oktobra 2007) so v dolini Fischleintal na Južnem Tirolskem, v bližini Sextena, nedaleč od Treh cin, zabeležili prav gotovo največji podor na območju Dolomitov v zadnjem času (na posnetku iz dnevnika Dolomiten). Z vršnega grebena gore Einserkofel je v dolino zgrmelo nad 60 tisoč kubičnih metrov skalovja in dvignilo ogromen oblak prahu. Na srečo takrat ni bilo človeških žrtev. Pred nekaj tedni je ujma, ki je prizadela Ligurijo, zlasti Genovo, in severne predele Toskane terjala deset smrtnih žrtev, poleg ogromne materialne škode. Te dni se s poplavami in usadi spopadajo v Kalabriji in na Siciliji. Vsi ti dogodki so sprožili niz vprašanj, kaj se pravzaprav dogaja na goratih območjih in če se hribi v zadnjem času res hitreje sesuvajo in kako bi bilo mogoče pravočasno napovedati podo-re in druge pojave, ki so tako ali drugače posledica spremenjenih klimatskih razmer. Glede plazenja tal in podorov bi kazalo urediti mrežo opazovalnic. Najbolj primeren bi bil sistem stalnega nadzora z namestitvijo senzorjev na vseh gorah ali vsaj na najbolj izpostavljenih mestih. Tak načrt pa bi bilo zelo težko uresničiti, ker je predrag in preobsežen. S to problematiko se že vrsto let, predvsem pa po velikem podoru z Einserkofla, ukvarjajo geologi na Južnem Tirolskem. Zaenkrat bodo posebne merilne naprave namestili le na območju gore, s katere je pred štirimi leti zgrmel mogočen plaz. Sicer pa v tej deželi, ki je lahko v marsičem za vzgled, tudi v sodelovanju z mednarodnimi znanstvenimi institucijami zelo pozorno spremljajo dogajanje v visokogorju, zlasti na območjih, ki jih še pokrivajo ledeniki. Že lani so na Ortlerju, na višini nad 3600 metrov (gora je visoka 3905 m), začeli izvajati načrt, ki bo trajal vsaj tri, če ne štiri ali pet let. Na ledeniku, ki pokriva vršni del ko- pastega vrha, so že lani postavili prvo opazovalno in merilno napravo in opravili prve vrtine v led, ki je na tem območju debel več deset metrov. Z analizo dobljenih vzorcev bodo skušali pridobiti podatke o klimatskih razmerah za večstoletno obdobje. Letos pa so sodelavci deželne službe za civilno zaščito in urada za geologijo, v sodelovanju s strokovnjaki raziskovalnega centra BPTC z Državne univerze v Ohiu (ZDA), večletni raziskovalni načrt nadgradili z namestitvijo senzorjev tako v notranjosti ledenika, kakor na različnih kopnih območjih vršnega grebena ter v meliščih. Naprave bodo z enournimi presledki beležile podatke o temperaturi, na območju ledenika v različnih globinah. Z večletno raziskavo naj bi ugotovili spremembe, ki jih na občutljivih ledeniških območjih sproža nižanje in višanje temperature. Nameščanje občutljivih naprav so zaključili do konca oktobra letos, s projektom pa bodo nadaljevali prihodnje leto, poroča bocenski dnevnik Dolomiten. So podori in podobni pojavi na goratih območjih v zadnjih letih res pogostejši kakor v preteklosti? Odgovor ni enostaven predvsem zaradi tega, ker ni na razpolago dovolj zanesljivih podatkov. Lahko pa sklepamo, da so se večji ali manjši podori dogajali vseskozi kot pojav neprekinjenega spreminjanja in preoblikovanja zemeljskega površja. Vtis, da je takih dogodkov več zelo verjetno izhaja tudi iz dejstva, da smo na področju komuniciranja in informiranja dosegli še pred kakšnim desetletjem nesluteno raven. Izjemni dogodki so v prejšnjih stoletjih ostali zabeleženi le v kronikah ali ljudskem izročilu. V naši bližini je znan primer s Koroške, kjer je ogromen plaz s pobočja Dobrača, značilne in mar-kantne gore nad Beljakom, zasul Ziljsko dolino in pretrgal pot Zi-lji. Za pregrado je začelo nastajati jezero, več deset vasi je izginilo pod vodo. Kasneje je reka prebila pregrado in jezero se je izpraznilo. Podobna naravna nesreča se je v nam bližnjem časovnem obdobju (januarja bo minilo 240 let) zgodila v Dolomitih. Zaradi ogromnega plazu z gore Piz je nastalo jezero Alleghe. Dogodek je podrobno opisal Balthazar Hacquet, znani zdravnik, mi-neralog, botanik in raziskovalec, francoskega rodu, ki je dolgo živel in deloval tudi na Slovenskem (v Idriji in Ljubljani). Plaz z gore Piz se je utrgal 10. januarja 1772 in odnesel tri vasi, oziroma zaselke. Umrlo je 48 oseb. Ogromna količina kamenja in zemlje je ustvarila visoko pregrado, ki je zaprla pot hudourniku Cordevole. Za njo je v nekaj mesecih nastalo veliko jezero. 1. maja to je slabe štiri mesece po prvem dogodku, so se tla spet premaknila in povzročila dodatno škodo in žrtve. Z gore je v novo-nastalo jezero zgrmela velika gmota skalovja in zemlje in povzročila visok val (podobno kot v jezeru Vajont), ki je prizadel kraj Alleg-he in nekaj zaselkov, ki so ob januarski ujmi ostali nepoškodovani. Val je pljusknil tudi v župnišče in odnesel tamkajšnjega župnika. Našli so ga šele naslednji dan, ko se je voda umaknila, na bližnji vzpetini, prestrašenega, vendar pa živega, poroča Hacquet, ki je samo nekaj let po tragičnih dogodkih osebno obiskal kraje v dolini Cordevole, kjer je zbiral podatke o kamninah in prisotnosti rudnin in to opisal v knjigi, ki je izšla leta 1785 v Leipzigu, v nemščini. (V.K.) 22 Četrtek, 1. decembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / bmw - Isti motor z dvema različnima močema Serija 5 zdaj tudi z novim dvolitrskim turbodizlom Nekoliko spremenjena zunanjost - V notranjosti ostaja limuzina udobna kot vedno Da je beemvejeva limuzina serije 5 eden najboljših avtomobilov na trgu, ni nobena skrivnost. Prikupna zunanjost, udobje, zmogljivi motorji, vse skupaj prispeva k temu, da so petke predmet poželenja marsikoga. Edini problem je v tem, da so kar drage in niso za vsak žep. Tudi zadnja serija ni nobena izjema, še zlasti, ker ima serija 5 sedaj tudi dva nova dvo-litrska štirivaljna turbodizla, ki sta mogoče cenovno bolj dosegljiva. BMW ima novega oblikovalca, ki je drzne linije prejšnje serije nekoliko omilil, čeprav ostajajo športne in markantne kot doslej. S svojimi skoraj petimi metri dolžine, z dolgo medosno razdaljo (ki govori v prid udobju potnikov na zadnjih sedežih) in kratkimi previsi že od zunaj zgovorno priča o svoji športnosti. Marsikdo očita petki, da je v osnovni izvedbi nekoliko mini-malistično opremljena, kar je mogoče tudi res, vendar nam pri testnih vožnjah nudijo vedno bogato opremljena vozila, tako da je težko razbrati, kaj je v njih serijskega, kaj pa dobite za drago doplačilo. Skoraj vse operacije v notranjosti se izvajajo preko iDrivea, večjega gumba, ki se nahaja na sredinskem tunelu in s katerim upravljate navigacijo in še marsikaj drugega. Merilniki pred voznikom se niso spremenili: tu sta vedno dva večja okrogla instrumenta (merilnika hitrosti in vrtljajev) in dva manjša (gorivo in temperatura vode). Sedeži so zelo udobni, mogoče vas bodo v osnovni izvedbi premalo objemali v ovinkih, lahko pa si omislite take sedeže, pri katerih je mogoče naravnati in trdnost in »objem«. Odeti so v zelo kvalitetno usnje in opremljeni z električnim pomikom. Prostora, kot rečeno, je za 5 ljudi čisto dovolj, nekdo pa se bo pritožil nad prostornostjo prtljažnika, ki je s svojimi 520 litri komaj zadosten za prtljago vseh. Pri limuzini se naslonjala zadnjih sedežev ne da zapreti, tako da prostornine prtljažnika ni mogoče povečati. Če hočete kaj več prostora, se boste morali odločiti za touring, se pravi karavan. Nekoč si pri BMW vedel, za kateri model gre s tem, da si pogledal ozna- ko v zadku: 520 je imel dvolitrski motor, 525 2500-kubičnega 530 trilitrskega. Sedaj ni več tako. 520d ima v resnici dvolitrski štirivaljnik pod pokrovom motorja, 525d pa nima, kot bi lahko nekdo pomislil 2500-kubičnega motorja, temveč dvolitrskega, a z 218 KM, namesto s 184, kot njegov brat. Razlika je tudi v navoru: 520d razvije 380 Nm, 525d pa 450 Nm, a pri 4.400 obratih. Prvi ima turbino na sesalni cevi, drugi pa kar dve turbini. Oba imata seveda skupni vod (1800 barov). Serijsko sta opremljena s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom, za doplačilo pa si lahko izberete 8-sto-penjsko avtomatiko. In koliko vas bosta stala BVMW 520d in525d? Vstopna cena za šibkejšo različico je 44.400, za močnejšo pa 48.600 evrov. Stran pripravil Ivan Fischer priznanja Nemci ljubijo domače modele Na letošnjem izboru bralcev nemške avtomobilistične revije AUTO ZEITUNG je kar 14 modelov koncerna Volkswagen zasedlo prvo mesto in s tem na prireditvi »Auto Trophy 2011« osvojilo skoraj polovico vseh podeljenih nagrad. Le teden dni po podelitvi »zlatega volana« v Berlinu je koncern Volkswagen na prireditvi »Auto Trophy 2011« pobral skoraj polovico vseh priznanj. Več kot 96.000 bralcev je izmed 393 vozil v 29 kategorijah na prva mesta postavilo skupno 14 modelov koncerna Volkswagen. Nagrade so podelili na gala prireditvi v središču Meilenwerk v Düsseldorfu. V navzočnosti okrog 300 vodilnih strokovnjakov s področja avtomobilske panoge so trofeje izročili predstavnikom koncerna Volkswagen: v kategorijah mali avtomobili, srednji razred, luksuzni razred, kabrioleti do 30.000 evrov, športni avtomobili, uvoženi super športni avtomobili, kompaktni enoprostor-ci, uvoženi kompaktni enoprostorci, enoprostorci, uvoženi enoprostorci, te-renci do 30.000 evrov, uvoženi terenci do 30.000 evrov, najcenejši avto in najboljše oglaševanje so prva mesta osvojila štiri vozila znamke Audi, štiri vozila znamke Volkswagen in Volkswagen Gospodarska vozila, dva Porscheja, dve Škodi, en Seat in en Lamborghini. Audi A1, Audi A5 Sportback in Audi Q3 so cenjeno priznanje osvojili v kategorijah mali avtomobili, srednji razred in terenci do 30.000 evrov. Poleg tega je znamka Audi prejela prvo nagrado tudi za oglaševanje. Znamka Volkswagen je prva mesta zasedla z modeli golf cabriolet, tou-ran in multivan, in sicer v kategorijah ka-brioleti do 30.000 evrov, kompaktni eno-prostorci in enoprostorci. Poleg tega je večina bralcev izbrala novi Volkswagen up! za najboljši poceni avto leta. Z modeloma Porsche panamera in Porsche 911 carrera je v segmentu luksuznih limuzin in športnih avtomobilov nagradi osvojila družba Porsche AG. Ta dva modela sta bila prav na vrhu zmagovalnih stopničk uvrščena že na »Auto Trophy 2010«. V dveh kategorijah so se bralci revije Auto Zeitung odločili tudi za znamko Škoda: yeti in roomster sta s konkurenco pometla med uvoženimi terenci do 30.000 evrov in uvoženimi kompaktnimi enoprostorci. In medtem ko je naslov »Auto Trophy« v kategoriji uvoženih super športnih avtomobilov osvojil Lamborghini aventador, je Seat alhambra blestela v svoji kategoriji kot najboljši uvoženi enoprostorec. Poleg naštetega so koncernski modeli zabeležili še dvanajst drugih in osem tretjih uvrstitev. rast povpraševanja Kia krepi proizvodnjo na Kitajskem Iz Kie so sporočili, da bodo zaradi povečanega povpraševanja na kitajskem trgu gradili že tretjo tovarno v tej najštevilčnejši državi na svetu. Tovarno Dongfeng Yueda Kia Plant 3 bodo gradili v kraju Yancheng, v provinci Jiang-su. Slavnostnega podpisovanja namere o gradnji se je udeležilo več kot 50 kitajskih vladnih uradnikov in predstavnikov Kia Motors na čelu predsednikom Hyundai Motor Group, Mong-Koo Chungom. Kot je na Kitajskem zakonsko predpisano, je podjetje Dongfeng Yueda Kia Motors (DYK) mešano podjetje (joint venture), katerega lastnika sta v razmerju 50:50 proizvajalca Dongfeng Yueda in Kia Motors. Ko bo tovarna dokončana, bo imela maksimalno proizvodno zmogljivost 300.000 vozil letno, kar bo Kii-ne proizvodne zmogljivosti na Kitajskem z zdajšnjih 430.000 vozil dvignilo na kar 730.000 vozil letno. Mesto Yanchang je pri tem projektu prispevalo zemljišče velikosti 1.500.000 m2, poleg tega pa bodo Kitajci Kii zagotovili še nekaj ugodnosti, med drugim tudi nižje davke. lancia - Novost iz turinske hiše Novi ypsilon se odlikuje z multijetom Spremenjena zunanjost, notranjost pa ostaja za višje rasle dokaj neprijazna - Novost sistem za samodejno bočno parkiranje Lancia v okviru Fiata pomeni malo višji razred. To velja tudi za novi ypsilon v primerjavi s 500 in pando, s katerima si deli isto platformo. Novi model je za kar nekaj centimetrov daljši od prejšnjega, značilna Lan-ciina maska je sedaj še večja, da ja nihče ne spregleda, da gre za bolj »nobl« avto, zadek pa je na moč podoben deltinemu. Notranjost se ni kaj prida spremenila: merilniki so še vedno na sredini, nimajo pa tiste privlačnosti, ki jo ima edini merilnik značilen za mini. V obeh primerih pa praktičnost ni glavna odlika na sredi postavljenih merilnikov, katerih prostor je, po našem mnenju, pred očmi voznika. Na sredinskem tunelu je prestavna ročica, vse skupaj pa je za nekoliko višje voznike, nerodno, saj jim desno kolo buta v trdo plastiko. Ko smo že pri menjalniku, naj povemo, da ni preveč posrečen, saj se vse preveč pogosto zatika. Bog ne daj, da bi se morali v avtu voziti štirje, če je za volanom dolgin. Za njim praktično ne boste našli prostora. Prostora v prtljažniku je za 245 l, kar je za tako mali avto dovolj. Sploh je višje raslim potnikom ypsilon dokaj nenaklonjen: sedeži so po- stavljeni nekoliko višje, boljši vidljivosti na ljubo, a to pomeni, da se boste z glavo dotikali stropa. Alternativa je spuščanje naslona voznikovega sedeža, kar pa marsikomu, še zlasti tistim, ki imajo bolečine v hrbtu, ni prav všeč. Novost pri ypsilonu je sistem za samodejno bočno parkiranje, kar je za ta razred še kar nenavadno. Sistem samodejnega parkiranja deluje zelo dobro, kar ne moremo reči za sistem start&stop: zahteva vse preveč pogojev, predvsem primerno zunanjo temperaturo, če hočete, da bo pravilno deloval. Najpozitivnejši vtis pa pusti motor: 1300-kubični multijet s 95 KM ponuja dovolj navora in prožnosti in ko pritisnete na plin, se ypsilon spremeni v malega dir-kalnika. Prav tako zadovoljive so zavore, pri katerih pa se nekoliko prehitro sproži sistem, ki prižge vse štiri utripalke. Naj še povemo, da velja vstopni model silver z dizlom 14.900 evrov, z bencinom pa 12.600. Če ga hočete le malo opremiti, pa boste morali seči po dodatni opremi in torej nekoliko globje v žep. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 1. decembra 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli... po svetu! - Želva 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Lynx Magazin; sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.55 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik, gospodarstvo in Focus 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 1.10 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Igra: Soliti ignoti 21.25 Nan.: Don Matteo 8 22.55 Dnevnik - kratke vesti 23.30 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 1.05 Nočni dnevnik, Focus in vremenska napoved 1.40 Aktualno: Qui Radio Londra 1.45 Aktualno: Sot-tovoce V^ Rai Due 6.00 Nad.: Cuori rubati 6.30 Risanke, vmes L'Albero azzurro in Art Attack 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vo-stri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 1.35 Aktualno: L'Italia sul Due 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 16.50 Nan.: Hawaii Five-0 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.30 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Criminal Minds 23.25 Dnevnik 23.40 Nan.: Cold Case - Delitti ir-risolti 0.25 Aktualno: I nuovi Mille 1.20 Dnevnik - Parlament 1.30 Vremenska napoved V" Rai Tre to 21 16.15 Nad.: Sentieri 16.55 Film: Se-condo amore (rom., ZDA, '55, r. D. Sirk, i. R. Hudson) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Miami Vice (det., ZDA, '06, r. M. Mann, i. C. FareII)23.55 Film: Out of sight (triler, ZDA, '98, r. S. Soder-bergh, i. G. Clooney) 1.05 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefona-ta di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 Resn. show: Grande Fratello 12 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 1.20 Variete: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 0.40 Variete: Striscia la notizia 21.10 Talent show: Io canto (v. G. Scotti) 0.10 Nočni dnevnik in vremenska napoved C/ Italia 1 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: TGR Buon-giorno Italia, sledi Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 9.50 Variete: Dieci minuti di... programmi dell'accesso 10.00 Aktualno: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.45 Aktualno: Le Storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: Il richiamo della foresta 15.50 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Aktualno: La crisi - In 1/2h (v. L. Annunziata) 20.20 Variete: Blob 20.35 Nad.: Un posto al sole 6.50 Risanke 8.50 Nan.: Una mamma per amica 10.35 Nan.: Grey's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.35 Nan.: No Ordinary Family 16.25 Nan.: La vita secondo Jim 16.50 Nan.: Giovani campionesse 17.45 Risanka: Dragon Ball 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: Mr. Bean20.20 Nan.: CSI: Scena del crimine 20.55 Nogomet: Vaslui - Lazio 22.55 Šport: UEFA Europa League - Speciale 23.55 Šport: Body Building 1.35 Poker1mania 21.05 Film: Dark Tide (triler, ZDA, '11, r. J. Stockwell, i. H. Barry)23.05 Glasb.: Sostiene Bollani - Reloaded 0.00 Aktualno: Linea Notte 0.10 Deželni dnevnik 1.00 Vremenska napoved 1.05 Aktualno: Magazzini Einstein 1.35 Glasba: La musica di Raitre u Rete 4 6.55 Nan.: Zorro 7.25 Nan.: Starsky e Hutch 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: RIS 5 - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Ricet-te di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La si-gnora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distret- ^ Tele 4 7.00 8.30 Jutranji dnevnik 7.30 Variete: Do-po il Tg... Attualità (pon.) 8.00 Aktualno: Le-zioni di pittura 9.00 Variete: Domani si ve-drà 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Aktualno: Gli incontri al caffè de la Versiliana 12.05 lAktualno: Rotocalco Adnkronos 12.35 Dok.: Borgo Italia 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: Copertina da Udine 15.05 Variete: Videomotori 15.20 Dok.: Borghi del FVG 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.05 21.00 Aktualno: PLG - Piano Locale Giovani 20.30 Deželni dnevnik 23.02 Nočni dnevnik 23.40 Nan.: PLG Piano Locale Giovani 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffee Break 10.40 Aktualno: L'aria che tira 11.25 Resničnostni show: SOS Tata 12.25 Variete: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.00 Film: Tutti gli uomini di Rebecca (triler, Kan./ZDA'05, r. R. Roy, i. D. Meyer) 16.15 Dok.: Atlantide. Storie di uomini e di mondi 17.30 Nan.: The District 20.00 Dnevnik 20.30 2.05 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Piazzapulita 0.00 Dnevnik 0.10 Aktualno: (ah)iPiroso 1.05 Aktualno: Prossima fermata (t Slovenija 1 6.10 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro! 10.10 Ris.: Daj, Domen, daj! 10.20 Risanke 10.30 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.15 Kratki igr. film: Prenosni telefon in gospodar reke (pon.) 11.30 Ris. nan.: Slavna peterica 12.00 Poročila 12.05 Dok. odd.: Slovenski vodni krog (pon.) 12.30 Odd. o znanosti: Ugriznimo znanost (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Volitve 2011: Soočenje (pon.) 14.30 Dok. feljton: Zlate roke (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hi-dak 15.45 Turbulenca (pon.) 16.20 Prava ideja! (pon.) 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.25 Babilon.tv (pon.) 17.55 Nad.: Razjarnikovi v prometu 18.15 Minute za jezik (pon.) 18.25 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 0.55 Slovenska kronika 20.00 Na zdravje! 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.30 Sveto in svet: Kar je v medijih, je resnično? 0.25 Dnevnik (pon.) 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.30 Infokanal |r Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.20 Zabavni infokanal 11.00 Dobro jutro (pon. 13.45 19.00, 23.35 Videozid (pon.) 14.30 Misija Evrovizija (pon.) 16.10 12. državno tekmovanje citrarjev v komornih skupinah 16.40 Mostovi - Hidak 17.10 Nad.: Kingdom 18.00 Evropski magazin 18.30 Univerza 19.50 Žrebanje deteljice 20.00 Film: Ponovno štetje 21.50 Nad.: Komisar Rex 22.40 Nogomet: Evropska liga -povzetki 23.10 Mini serija: George Gently (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 8.00 12.30, 15.30, 17.30 Poročila TVS1 11.05 20.40 Ne Tretjem 13.30 Dnevnik TVS116.50 Kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik z znakovnim jezikom 20.00 22.30 Aktualno 21.30 Žarišče Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Effe's Inferno 15.15 Vas tedna 15.40 Nautilus 16.10 Nogomet: Evropska liga, Maribor -Brugge 18.00 23.15 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.10 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 20.00 Dok. oddaja 20.30 Film: Jaz in Vincetn 22.45 Na obisku 23.50 Čezmejna Tv - deželne vesti pop Pop TV 6.35 Tv prodaja 7.05 16.40, 17.10 Nad.: Ko se zaljubim 8.00 Nad.: Pola 8.55 10.05, 11.30 Tv prodaja 9.10 Preobrazba doma (dok. serija) 10.35 Žena za mojega očka (resn. serija) 12.00 17.50 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Vzgoja po pasje (dok. serija) 14.30 Ljubezen skozi želodec, recepti 14.35 Nad.: Moji dve ljubezni 15.35 Tereza (nad.) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.50 Podjetni 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Kmetija išče lastnika 21.15 Volitve 2011 23.00 Film: Počistimo za umorom (ZDA) 0.45 Nan.: Zvezde na sodišču 1.40 Šest modelov (nan.) 2.10 24UR (pon.) 3.10 Nočna panorama Kanal A tor strahu (resn. serija) 12.45 TV prodaja 13.55 Film: Umor med prijateljicami (ZDA) 15.40 Nove pustolovščine stare Christine (hum. nan.) 18.00 Svet 18.55 Nan.: Čistilec 19.45 Svet 20.00 Film: Tequila Sunrise (ZDA) 22.10 Film: Maščevalci (ZDA)23.50 Will in Grace (hum. nan.) 0.20 Film: Vse, kar si želiš (ZDA) 2.35 Love TV 7.40 Obalna straža (akc. serija) 8.25 Svet 9.05 Tom in Jerry (ris. serija) 9.40 Super heroj (ris. serija) 10.0513.15 Vsi županovi možje (hum. nan.) 11.00 17.05 Na kraju zločina - CSI NY (krim. serija) 11.5016.10 Fak- RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Loredana Gec in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 12.15 Iz oči v oči (pripr. Vida Valenčič, gostja Slavica Fre-lih); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Boris Vian: Pena dni, 1, nad.; 18.00 Kulturne diagonale - Dvignjena zavesa; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik, 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje za zdravje; 12.30 Opoldnevnik; 13.15 Volitve 2011: samopredstavitev Demokratske stranke dela; 13.30 Volitve 2011 - soočenje; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Volitve 2011: pogovori s predstavniki strank oz. list; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00-22.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Od glave do repa, hip hop in Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.13, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eurore-gione news; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Luoghi e sapori; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00, 18.00 Cultura e societa; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto a capo; 13.33-14.45 Sogni di vacanza; 15.00 L'Italia e fatta; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 17.35 Deželne novice; 18.35 Glasbena lestvica; 20.00 Proza; 21.00 Luoghi e sapori; 21.30-22.40 Sogni di vacanza; 23.00 In Orbita show; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kro- nika; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 14.45 Ekspres; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik: 19.30 Nocoj ne zamudite... ; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 1. decembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan ^^ sneg fjlAJUUi.l topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika 1000 o GRADEC -3/4 O 2/7 S. GRADEC CELJE -3/7 o . MARIBOR O-2/8 PTUJ O M. SOBOTA O-3/7 O ^ LJUBLJANA -1/7 N. MESTO -2/7 POSTOJNA O O -3/8 --- KOČEVJE V Č O ČRNOMELJ ZAGREB -3/6 O REKA 3/11 ^NAPOVED ZA DANES V hribovitem svetu bo jasno do zmerno oblačno vreme le zaradi visoke in tanke oblačnosti. Po nižinah in ob morju bo zmerno oblačno z meglicami. Možen bo nastanek nizke oblačnosti, predvsem zvečer, ko bo stopnja vlage višja kot prejšnje dni. Precej jasno bo. Po nižinah v notranjosti Slovenije bo megla ali nizka oblačnost, ki se bo ponekod zadržala ves dan. Več oblačnosti bo občasno tudi ob morju. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do -1, na Primorskem od 0 do 3, najvišje dnevne v krajih z dolgotrajno meglo okoli 0, drugod od 4 do 9, na Primorskem okoli 13 stopinj C. Greben visokega zračnega pritiska bo vztrajal nad Italijo in tudi nad našo deželo do večera; nato bodo začeli dotekati jugozahodni tokovi, ki se bodo v višjih plasteh okrepili. V prizemlju bodo ti « vetrovi bolj vlažni. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.24 in zatone ob 16.23 Dolžina dneva 8.59 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 11.50 in zatone ob 23.17 Nad srednjo in južno Evropo vztraja območje visokega zračnega tlaka. Čez zahodno in severno Evropo se počasi pomika vremenska fronta. Z jugozahodnikom priteka k nam razmeroma topel, a pri tleh že malo bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo ugoden in v krajih s sončnim vremenom spodbuden. V krajih z dolgotrajno meglo ali nizko oblačnostjo pa bodo občutljivi ljudje imeli manjše vremensko pogojene težave. PLIMOVANJE Danes: ob 4.49 najvišje 34 cm, ob 12.09 najnižje -12 cm, ob 16.19 najvišje -5 cm, ob 22.02 najnižje -22 cm. Jutri: ob 5.31 najvišje 38 cm, ob 12.41 najnižje -23 cm, ob 18.10 najvišje 1 cm, ob 23.06 najnižje -19 cm. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 14,6 stopinje C. TEMPERATURE V GORAH 500 m ............ 1 1000 m............8 1500 m............3 OC 2000 m............1 2500 m............0 2864 m...........-1 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 2,5 in v gorah 3. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O GRADEC -3/10 CELOVEC O -2/9 TOLMEČ O 2/11 VIDEM O ■—=-> 3/13 O PORDENON 4/12 TRBIŽ O 0/7 o -2/5 KRANJSKA G. O TRŽIČ 2/8 ČEDAD O 4/12 O KRANJ o-1/8 S. GRADEC CELJE 1/10 O MARIBOR O 0/12 PTUJ O M. SOBOTA O 0/13 r, o LJUBLJANA GORICA f, ° N. GORICA 2/10 N. MESTO -2/12 6mICAO^ 6/9 6°f/9OJNA O ^ __KOČEVJE /P ^ 0 ^ PORTOROŽ O V CRNOMELJ 5/12 ^ ^ ^^ ^ REKA 5/12 OPATIJA ZAGREB -2/12 O PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI V Karniji in verjetno tudi v Kanalski dolini bo vreme lepše: le nekoliko spremenljivo bo z meglicami. Od obale do Predalp pa bo pretežno oblačno do povsem oblačno vreme. Čez dan bo na vzhodnem pasu lahko rahlo deževalo ali rosilo, le na Kraški planoti in v Julijskih Predalpah bodo lahko zmerne. Snežilo bo le nad 1600-1800m. Na zahodnem pasu bodo padavine malo verjetne. Jutri bo v vzhodni Sloveniji še delno jasno. Drugod bo pretežno oblačno, v zahodni in deloma osrednji Sloveniji bo občasno rahlo deževalo ali rosilo. Topleje bo, pihal bo jugozahodni veter. Mercator najboljši sosed 1 DECEMBER do 6 DECEMBER ČETRTEK TOREK Kruh Kijavelj mešani, hlebec, cena za kg Mercator Pekarna Grosuplje Redna cena: 2,74 EUR Cena ob nakupu s kartico Mercator Pika. -v* BI Sadni jogurt Mu tekoči, več okusov, 500 g Ljubljanske mlekarne Redna cena: 1,18 EUR Tatarski biftek postreženo, cena za kg Mercator Klementine pakirane, 3 kg 1,99 ^ EUR Vse slike so simbolne. Cene so v EUR z vštetim DDV. Cene veljajo v času akcijske ponudbe le za omejene količine blaga oziroma do razprodaje zalog.