št. 146 V Gorici, v četrtek dne 17. decembra 1908. Te&aJ MJSXYI!I„ teb a] a trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti ptejoraana ali v Oorioi na dom poSiljana: vso loto ........15 K «'„...........10 i PusamiCne številke stanejo 10 vin. „S0ČA" ima naslednje izredne prilogo: Ob novem letu ..Kažipot po GoriSkem in GradiSCanskem" in 0&ažipot po-IJublJani-iij-kranjskih mestih", dalj^d^^^ ferat v letu „Vozni red železnic, parnikov in poštnik zveš". Naročnino sprojoma Hpravništvo v Gospqski ulioi Štev. 7 1. nadutr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček Na naroČila brez doposlane naroCnine se ne oziramo Oglasi in poslanice so računijo po IVtit-vrstah &>? tiskano i-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12" v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — — Reklame in spisi v uredniškem dolu Ah v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. »Vae za narod, svobodo in napredek!« Dr. K- Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi it. 7 v Gorici v I. nadst. Z urednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 3. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJ p r a v n i g t v o se na. haja v Gosposki ulici§t. 7 v I. nadstr. na levov tiskarni. Naročnino in oglase Je plafiatl loco tJorica Dopisi naj se poSHjaJo le uredništva. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne suadajo v delokrog uredništva, naj se po.šiliajo le opravništvn. „PKIffluREG" izhaja neodvisno od »Soče« vsafe petek in stane vse leto 3 K 20 u ali gld. 1-60. »So5a< in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul, Ter. Leban na tokališču Jos. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiusni v ulici Formica, I. Hovanski v Korenski ulici št. "M.; v Trstu v tobakarni Lavrenči'* na trgu della Casenna. - T«l«foa It. 83. »Gor. Tiskarna* A. Gabržček (odgov. J. Fabfiič) tiska in zal. Furlanski drž. poslanec dr. Bugatta proti Jugoslovanom. V poslanski zbornici na Dunaju je imel furlanski državni poslanec dr. Bugatto dolg govor, v katerem je z vso silo nastopal za laško vseučilišče v Trstu, zraven tega pa se je obregnil ob Jugoslovane na tak način, kakor so delali pred njim znani tržaški laški državni poslanci. Po laških liberalnih in klerikalnih listih pojejo slavo dr. Bugattu, ker se je tako krepko potegnil za laške zahteve ter ker se je zagnal tudi v Jugoslovane. Dr. Bugatto je rekel, da hočejo Jugoslovani povsodi gospodovati, tam, kjer so v večini in tam, kjer so v maujšini. Protestiral je proti vsemu, kar bi se utegnilo storiti v bo doče v prospeh Jugoslovanstva, protestiral je proti temu, da bi dobili Jugoslovani ministra-rojaka, potem pa trdil, da so jih zahrbtno napadli Jugoslovani v vprašanju o vseučilišču, v vprašanju o podpredsedniškem mestu v zbornici in tudi v Ijudskošolskem vprašanju. Dr. Bugatto je nastopil kot laški šovinist najčistejše barve. Dr. Bugatto je c. kr. politični uradnik. V svoji službi na jugu se je gotovo učil po stopati pristransko, imeti v rokah dvojno mero: boljšo za Lahe, slabšo za Slovane. Drugačen pač ne more biti avstrijski politični uradnik na jugu. Dr. Bugatto misli, da Jugoslovani imajo že dosti to, kar imajo ter da ne smejo ničesar več doseči. No, tako sodijo vsi laški pre-napeteži, med katere je šel tudi krščanski mož dr. Bugatto. Njegovo veliko krščansko srce mu ne dopušča, da bi privoščil Jugoslovanom, kar jim pritiče, marveč se postavlja odločno proti našim povsem opravičenim zahtevam. Mi hočemo, kar nam gre po postavi in pravici, hočemo jednako p ravnost in nič drugega. Proti jednakopravnosti pa se postavlja Bugatto in laški šovinisti mu pojejo očitno hvalo in slavo. Navajeni smo takega laškega petja in take laške muzike; zato pa nas pušča petelinji nastop poslanca Bugatta popol- noma hladne. Naj le kriči z drugimi vred, naj se le postavlja proti našim postulatom, ali mož ne opravi nič. Mi moramo doseči, kar nam pritiče; in ne odnehamo prej, dokler ne dosežemo vsega tega. Nočemo biti nad Lahi, pa tudi pod njimi ne, kamor naB meče ono-revole Bugatto, ampak ravnopravni hočemo biti, kakor je povedal to v obraz dr. Bugattu v poslanski zbornici dr. llybaf. Dr. Bugatto je dobil pri laških liberalcih s svojim govorom nekoliko več ugleda, ali pri resnih politikih je sodba o njem padla za več stopinj. Ne umejemo, kako se more pospeti do trditve o zavratnem napadu na Lahe glede vprašanj o vseučilišču in o šolah. Vsi vemo, kako so se vršile te reči in vsi vemo, da ni tu govora o nikaki zavratnosti. Dr. Bugatto je furlanski poslanec. Ne vemo, če delijo njegovi furlanski volilci njegova šovinistična in krivična izvajanja. Kolikor poznamo Furlane, so miroljubni ter hočejo živeti v spravi s svojimi sosedi in pri-poznavajo vsakemu svoje. Nam se zdi, da se je postavil Bugatto v navskrižje s svojimi volilci, ker se je pokazal očitega sovražnika Jugoslovanov v rečeh, katere morajo doseči Jugoslovani, ker imajo vso pravico do njih. Jugoslovani nočejo. Lahom storiti nobene krivice in priznavajo njihove pravične postulate ; zato pa tudi zahtevajo od Lahov, da jih ne ovirajo pri trdem delu na poti do jednakopravnosti. Taki govori, kakor Bugattov, morajo biti za nas le spodbudilni. Novih močij morajo nam vcepiti ter pospešiti agilnostin vstrajnost in pa zanesti se maramo na svojo lastno moč. , Naj se le oglašajo krščanski iu liberalni Lahi s takimi pretiranostimi, kakor Bugatto, to nas ne plaši, ampak krepi, da zavrnemo toliko izdatneje nelepe laške nakant\ DOPISI. Iz bouškega okraja. Iz Bovca. — Vže več let sem se je culo, da se namerava sezidati za Bovec novo primerno sodno poslopje. Pred par leti je bil tudi že izdelan načrt za lepo stavbo, a ker se ni hotela tukajšnja občina podati v to, da bi znatno prispevala k tej stavbi, se je isti ; opustil, tako da je prišlo sedaj do tega, da se zida to poslopje po načrtu, da se vsak mi-j moidoči pastir čudi, da se gradi mesto toliko j opevanega poslopja navadna hiša za stanova-. nje ene družine. Vsakdo se vpraša, kako bode i isto odgovarjalo namenu, za koji se zida. V , pritličju se ima nastaniti c. kr. davkarija, a prvo nadstropje je določeno za.sodnijo, torej z isto tako — razdelitvijo prostorov kakor v i sedanjem poslopju, a dasi je isto še enkrat j večje kot začeta stavba, nima nič prosto« ! rov odveč in je torej vprašanje, kam se zgati j vse potrebščine teh uradov V V majhne sobice \ novega poslopja? Pazdalitev sodnijskih pro-' štorov je v novem poslopju docela napačno ' iz vzrokov, ker kakor se čuje, bode na enem j koncu pisarna, na drugem pa zemljiška knjiga, arhiv pa celo pod zemljo. S to razdelitvijo bodo tratili čas uradniki in stranke, kar je ! povsem umevno, ker bode treba iti najpoprej v pisarno, od tam pa k zemljiški knjigi ali v ! arhiv, n;- 1 tem ko je v sedanjem poslopju i pisarna iu zemljiška knjiga v eni sobi *i ar-j hiv v bližnji sobi. Na vsak način bi trebalo, da bi bila v novem poslopju vsaj zemljiška i knjiga tik pisarne, kar je edino za naše razmere praktično. Vse moderne stavbe težijo za tem, da vživajo kolikor mogoče svetlobe. Pri tej stavbi se je pa isto izključilo. Zida se par metrov pod erarsko cesto. Vhod je postavljen na se-• verno strau iu v isti fronti bodo vsa okna po-i slopja, v koja ne bode nikdar sijalo solnce. Na onstran ceste so druge hiše na vzvišenem prostoru in tako, da bode povsem umevno ' vladala tema v celem poslopju, zbog česar bode vže s tega stališča nezdravo bivati v istem, a nadalje da bode v istih vladala vlažnost, jamči to, da se je pričelo zidati poslopje na jako vlažnem kraju pod cesto. Vsi kanali zgornjih hiš vodijo na ta prostor, kjer je ležala sosebno ob deževju voda, tako da je brez dvoma, da bode v arhivu takoj vse splavalo. Za tem j slopjem se postavi pritlično jetuiš-nica in sicer na najbolj vlažen prostor tega kompleksa, ne da bi se bili poskrbeli vsaj za kakovo kanalizacijo, tako da se na kratko povedano, preskrbi z napravo teh objektov za navedene namene premajhne, nepraktične in vrhutega temne, nezdrave prostore in je bilo vsem bolje vstreženo, ako bi se bilo dosedanje še trdno poslopje v kolikor potrebno popravilo ne pa z izdajbo ogromne stavbene svote napraviti opisana nova poslopja, katerih načrt in prostor se je izdelal pri zeleni mizi na Dunaju brez pravega ogleda na licu mesta in povprašanja o lokalnih potrebah. Določeno je, ,da se sedanje poslopje, za kojim se zida nova stavba, podere, ker bi seveda sedaj staro poslopje zatemnilo eno fronto novega poslopja. Tega bi ne bilo potreba, ako bi se bilo sprejelo ponudbo vojaške oblasti, koja je hotela odkupiti staro poslopje za kasarno z današnjim stavbenim prostorom vred; a novo poslopje bi se sezidalo na to lahko v bližini starega poslopja na bolj vzvišenem ravnem suhem prostoru, ki ni v posredni bližini drugih poslopji in bi imelo novo poslopje s tem od vseh strani zadostno svetlobe, ker A stalo lepo na samem manj nevarno požara in tudi v bližini ceste a ne pod cesto kot bode sedaj. Omeniti je tudi treba, da je uprav škoda, podreti takovo poslopje, posebno ko je bil za isto kupec vojni erar, oziroma bi bili isto kupile tudi privatne osebe. Vsa ta opisaaa zadeva je ;;iv dokaz, kako se igra z našim skupnim imetjem, na eni strani se podere mesto proda lepo stavbo, a zopetno sezida novo nemoderno vlažno stavbo za 100.000 kron. Opravičena je torej zahteva davkoplačevalcev, da se opusti nadaljevanje zidanja na omenjenem prostoru, da se staro poslopje s sedanjim stavbenim prostorom vred proda največjemu ponudniku in da se sezida novo poslopje po drugem načrtu na bolj prikladnem prostoru ter se upa, da se temu po ogledu na licu mesta tudi ugodi, ker nova stavba je gotovo namenjena za več kot en naš rod in bi torej vsled tega morali dolgo nepotrebno trpeti uradniki in davkoplačevalci, kar se pa lahko sedaj še popravi. iz kobariškega okraja. Iz KObarISke Okolice. — Dne 2. t. m. zvečer ustrelil se je na fin. poslaji v Kredu eden Dvajset let pozneje. Nadaljevanje ===== ,,Treh mušketirjev". == Francoski spisal: ===== ALBXANDRB DUMAS. = (Dalje.) — Prav, gospod, pravi grof, te rešeni, umirite se. — Ah, moja mati! vsklikne Mordaunt z zaročim pogledom in z izrazom sovraštva, ki se ne da popisati, samo eno žrtev ti morem izročiti, a ta je vsaj ona, katero bi si bila ti izbrala ! In dočim je d' Artagnan zavpil, dočim je Porthos dvignil veslo, dočim je iskal Aramis mesta, kamor bi udaril, se je čoln silno zmajal, in Athosa je potegnilo v vodo, Mordaunt pa je zmagovalno zavpil, stisnil svojo žrtev za vrat ter se oklenil, da prepreči vsako gibanje, Athosovih nog s svojimi, kakor bi se jih bila mogla okleniti samo kača. Ne da bi zavpil, ne da bi zaklical na pomoč, se je skušal Athos trenutek vzdržati na morskem površju, toda teža ga je vlekla navzdol, in izginjal je polagoma ; kmalu je bilo videti samo še njegove vihrajoče lase; potem je vse izginilo, samo še vzburkane pene, ki so ostale na površju, so naznanjale mesto, kjer sta se bila pogreznila. Nemi od groze, nepremični, udušeni od srda in strahu, so ostali trije prijatelji: zijajočih ust in široko odprtih oči na mestu ; roke so jim otrpnile, kakor so jih bili iztegnili; bili so kakor kipi., toda slišati je bilo njihova srca, ki so glasno utripala. Porthos se je prvi vzdramil, si začel ruvati lase z obema rokama ter vskliknil z vzdihom, ki je bil še bolj pretresljiv pri takem orjaku : — O, Athos, Athos! Ti blago srce! Žal, stokrat žal, da smo te pustili tako umreti! — O, da, žal! ponovi d'Artagnan, žal! -- Žal! zašepeče Aramis. V tem trenutku se je sredi velikega kroga, ki so ga razsvetljevali lunini žarki, pojavil kake štiri ali pet sežnjev od čolna zopet isti vrtinec, kakor poprej, ko sta se onadva potopila, in prikazali so se najprej lasje, potem bled obraz široko odprtih, toda mrtvih oči, nato celo truplo, ki se je dvignilo do prsij nad morsko gladino ter se prekucnilo potem na hrbet, kaVor se je poljubilo valovom. V prsih tega trupla je tičalo bodalo, čegar zlato držalo se je svetilo v luninih žarkih. — Mordaunt! Mordaunt! Mordaunt! vskliknejo prijatelji, to je Mordaunt! — Toda Athos? vpraša d'Artagnan. Naenkrat se nagne čoln na levo vsled nove, nepričakovane teže, in Grimand zatuli veselja: vsi se obrnejo ter zagledajo Athosa, ki se je smrtno bled, ugaslih oči, s trepetajočo roko držal za rob čolna. Osem krepkih rok ga je po bliskovo dvignilo ter ga položilo v čoln, kjer so ga v trenutku zopet ogreli in oživili topli objemi njegovih prijateljev, pijanih samega veselja. -- Saj vendar niste ranjeni ? vpraša d'Artagnan. — Ne, odvrne Athos... In on ? — O, on! za to pot je pač mrtev, hvala Bogu! Glejte! pravi d'Artagnan ter prisili Athosa, da se je ozrl proti oni strani, kjer je plavalo Mordauntovo truplo vznak na valovih; sedaj se je potopilo, sedaj se zopet prikazalo na površju, in zdelo se je, da še vedno spremlja naše prijatelje s pogledom polnim kletve in smrtnega sovraštva. ^Slednjič se je pogreznilo. Athos ga je spremljal z otožnim in usmiljenim očesom. — Bravo, Athos! pravi Aramis z navdušenjem, ki je bilo pri njem redko. — Kako ga je krasno zabodel! vsklikne Porthos. — Imel sem sina, pravi Athos,. hotel sem živeti. — Glejte, slednjič je vendar Bog govoril, pravi d'Artagnan. — Nisem ga jaz usmrtil, zašepeče Athos, usmrtila ga je usoda. XVI. Komaj uide Ronspeton nevarnosti, da bi bil p^an, pa mu že preti nova nevarnost, — da ga pojejo. Po prizoru, ki smo ga ravnokar pripovedovali, je vladala v Čolnu dolgo globoka tišina. Luna, ki se je bila za trenutek prikazala, za trenutek, kakor da hoče Bog, da ne ostane nobena podrobnos«, tega dogodka zakrita očem gledalcev, se je sedaj zopet skrila za oblake; vse se je zopet potopilo v ono grozno temo puščav, ki je še posebno grozna na tej vodeni planjavi, ki se imenuje Ocean, in čuti je bilo samo zapadni veter, ki je žvižgal preko grebenov valov. tamkaj službujočih fin. nadstražtikov. Ne ve se prav, kaj ga je dovedlo do tega čina. Komaj se je ljudstvo nekaj pomirilo nad takim, za nas nenavadnim dogodkom, dogodilo se je "komaj teden zatem t. j. 10. t. m. nekaj še strašnejšega. Prišel je namreč onega dne tamkajšnji fin. respicijent v komaj četrt ure oddaljeno vas Staroselo ter šel h gostilničar u „Burču". Kmalu na to slišalo se je iz gostilne dva strela. — Prihiteli so sosedje, ki se jim jo nudil strašen prizor. Osemdesetletni starček, gostilničar „Burč" in njegov morilec fin. respicijent ležala sta oba na tleh mrtva. Nič gotovega se ne more vedeti, kaj je bilo med Djima, ker sta bila takrat sama v hiši. Iz goriške okolice. Prvi Miklavžev večer v Št. Andrežu smo priredili v soboto 5. t. m. Nismo pričakovali tako lepega uspeha. Dasi ni navajeno ljudstvo na Miklavžev večer, vendar je bilo vse navdušeno zanj. Vsak premožnejših je prispeval nekaj, da se je zamoglo lepo obdariti ubožne otroke. Zato si šteje podpisani odsek v dol-žnost, se zahvaliti vsem, kateri so pomagali bodisi na katerikoli način, da se je vse tako lepo izteklo. V prvi vrsti se moramo zahvaliti g. naduč. L. Furlani in g.čni Idi Vergui za nujno požrtvovalnost, g. uradniku J. Jakliču, g. županu A. Lutmanu za njegov trud, g. P. Lutmanu za njegovo zanimanje in prostor, g.čni Pavi. Furlani za njen trud; nadalje izrečemo našim pridnim igralcem srčno zahvalo za njih prireditev „Kuhar za silo", pri kateri smo užili tolike smeha-, dolžnost nam je se zahvaliti vrlim našim tamburašem, kateri so igrali med posameznimi točkami ter angeljčkom Z. L. in B. N. in parkeljčkom Br. m C.! V dolžnost si šteje podpisani objaviti prispevek vsakega. Darovali so: gg. Marija Lutman 5 K, Marija Paškulin 3 K, Albina Zavadlav 3 K, Ivana Hoban 5 K, Franca Lutman 5 K, Ana Lutman 4 K, Alojzij Braj-nik 5 K, Alojzij Urbančič, naduč. ! K, Marija Kodermac iz Sovodenj 1010 K, Kristina Furlani 5 K, Briško Angelj, trgovec 1 K, Nardin Terezija št. 8. 40 vin. Kuzmin Anton št. 223. 2 K, Lutman Marija št. 4. 5 K, Marušič Urša na Rojcah 2 40 K, Lucija Jeras, na Juž. kolodvoru 1 K, Mučič Jožef št. 231. 5 K, Brajnik Ana št. 229. 1 K, Budal Jožefa 60 vin., Zavadlav Andrej št. 39. 1 K, Lutman Terezija 60 vin., Pavletič Marija 2 K, Viktor Nanut 1 K, Roža Zavadlav št. 89. 1 K, Rozalija Cingerli 20 vin., Zavadlav Emilija 3 K, Nanut Marija št. 34. 1 K, neimenovan 3 K, Zavadlav Marija št. 80. 3 K, Ipa-vee Franca 40 vin., Nanut Terezija št. 78. 2 K, Nardin Franc št. 79. 1 K, Makuc Andrej, krčmar 5 K, Lutman Frančiška št. 260. 1 K, Lutman Alojzija št. 258. 60 vin., Mučič Frančiška št. 113. 1 K, Molar J., krčmar 1 K, Hoban Franca št. 169. 1 K, Zavadlav Frančiška «t. 172. 3 K, Lutman Terezija št. 174. 5 K, Pavlin Ana 20 vin., Pavlin Katarina 20 vin., Lutman Jožefa 1 K, Zavadlav Marija 1*20 K, Nanut Izidor 1 K, Pavletič Anton 40 vin., Mučič, kovač ? K, Josip Jaklič 2 K in mitro, županstvo 20 K, Pavletič. trgovec 2 K, Makuc iz Eovmitišča 3 K, Frane Zavadlav 3 K. Nadalje so darovali v blagu trgovci v Gorici: gg. J. Medved, Pregrad Se Černelič, Hedžet & Koritnik, Jeretič, Drufovka, Zornik, T. Hribar, Orzan in Potatzki. Na tak način so bili vsi ubožnejši otroci lepo obdarovani. Prihodnje leto upamo, da bo še lepše. Še ecrkat se prav lepo zahvaljuje vsem ljubiteljem otrok Pripravljalni odsek. »Otroška vrtca v Podgorl". — Vabi se na „Božičnico", katera bode dne 20. decembra 1908. v Podgori v dvorani g. Štef. Breganta, Začetek točno ob 3. uri pop. Vspored: 1. Govor. 2. Molitev. 3. Pozdrav L 4. Petje H. 5. Božičnemu drevescu (deklamacija) II. 6. Smetana (prizorček) L 7. Njega Veličanstvu (de-klamacija) I. 8. Božična (deklamacija) I. 9. Štirje letni časi (prizori L 10. Živa slika II. 11. Tonček (deklamacija) II. 12. Sirota (prizor) H. 13. Mala kuharica H. 14. Zaspanček (prizor) II. 15. Igra: Sirotek, v 2 dejanjih. 16. Zahvala II. 16. Živa slika, razdpUtev daril. Med posameznimi točkami svira tambura-ški zbor društva »Podgora". — Vstopnina 40 vin. Ker sta vrtca potrebna vsestranske podpore, se darove radovoljno sprejema. K obilni vdeležbi vabi vodstvo. Domače vesti. | Predavanje. — Drevi ob s. uri priredi „Prosveta" v prostorih fiZveze narodnih društev" v ulici sv. Ivana predavanje. Predaval bo gospod dr. K. D e r e a n i. Vabi se na cbilen obisk. Slovensko gledališče v Gorici. — Slov. ljubljanski igralci prirede v Trg. Domu predstave 5., 6. in 7. janu-varija 1909. Smrtna kosa. — V Podgori je umrl široko znani gospod Andrej Kocjančič, veleposestnik in imejitelj zlatega zaslužnega križca s krono, star 77 let. Pokojni je bil več časa župan v podgorski občini ter svoj čas tudi deželni poslanec. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje ! V Trstu je umrl danes po noči predsednik višje deželne sodnije g. Karol vit. D e-f a c i s, ki je bil pred kratkim imenovan na to mesto. Pokojni Defacis je bil ljubezniv, pravičen mož, ki je nepristransko izvajal rav-nopravnost na sodnijah. Prav naklonjen je bil tudi slovenskim uradnikom ter izrazni še pred kratkim željo, naj vstopajo slovenski juristi v večjem številu v sodnijsko službo. Kot svoje-časni predsednik okrožne sodnije v Gorici je pustil za seboj dober spomin. Naj počiva v miru — na njegovo mesto pa naj pride vreden nasleduik njega in Gertseherja l Naslov šolskega svetnika je dobil gospod Gustav Novak, profesor na tukajšnji gimnaziji. Za DOilČniCO podružnic družbe sv. Cirila in Metoda je daroval g. vadaični učitelj K o-mac 5 K; na Miklavžev večer se je bilo nabralo 25 K. Hvala! Božlčnica V Krmlnu bo dae 20. t. m. v nedeljo ob 4. popoldne v prostorih šole družbe sv. C. iti M. Vabi se k obilni udeležbi. Iz Krmina. — Josip Gorjan nabral za božičnico krminske slov. šole 17 K. Hvala mu ! V nabiralniku v krčmi pri g. Sgubiuu se je nabralo za družbo sv. C. in M. (i K 10 vin. Posnemovanja vredno! Imenovanje. — Poštni koncipist dr. Jos. Tonelli v Trstu je imenovan za poštnega komisarja. Oddelek za oddajo voznih pošiljate* (paketov in denarnih pisem) na glavnem poštnem uradu v Gorici bo odprt od 21. do vštetega 23. t. m. od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Odmevi s koncerta P. in gl. dr. — Vsakdo je ž3 sam občutil, da učinkuje vezana beseda mnogo bolj od nevezane. Moč besede, ki jo vežejo pesniške oblike, se še podvoji, ako jo slišimo deklamovano od umetniško šola-nega glasu s pravilnim poudarjanjem. Daleč pa zaostaja ves ta užitek za onim, ko se polasti ženijaleu skladatelj poetiško izražene besede, jo v svoji bogati duši poglobi in izlije v ubrane glasove. Zares neodoljiva je sila, ki ž njo vplivajo prekipevajoči glasovi skladbe na čutečo dušo. Moderna glasba ni le prijetno ščegetanje ušesa z okroglimi, pa v sebi praznimi melodijami. Njen smoter je globokejši, njen učinek zatorej dosti daleko-sežnejši, trajnejši. Sedanja glasba hoče na svoj način v mogočno stopnjevani obliki slikati iste prizore našega duševnega življenja in iste prizore iz življenja prirode, ki jih slika pesnik v medlejši obliki vezane besede. Kedor ima torej čut za poezijo, ima tudi čut za umevanje moderne glasbe. Seveda vpliva na takozvanega muzikalnega človeka živahnejše, neposrednejše, a gotovo jih je dosti več poklicanih, nego se to semi .zavedajo. Da, take speče duše buditi, tudi njim odpreti dosedaj neznani svet glasov, ki je tako čaro-krasen, je naloga umetniško prirejenega koncerta. Seveda ne zadostaje, slišati moderno skladbo le enkrat, da bi kdorkoli našel vse v njej skrite čare. Zato pa ima nasproti prejšnji zgolj melodijozni to prednost, da se nam zdi tem lepša, čim večkrat jo slišimo. — Uglasbeno pesem umevamo dosti laglje, ako imamo pred očmi njeno besedilo. Na take koncerte se ne sme priti nepripravljen. Po večjih mestih nudijo obiskovalcem koncerta posebej tiskano besedilo. Pri nas taki poizkusi niso uspeli. Manj znane pesmi ob takih prilikah ponatiskujejo iz prijaznosti časniki („Soča"). Preširna pa itak ima in pozna vsakdo. Kdor je pri zadnjem koncertu imel pred seboj besedilo Aškerčeve balade „Atila in ribič", in je poslušal z muzikalnim čutom, je v podaljšanih končnicah i j o v verzih „ljudje bežijo" in „vasi gorijo" gotovo čul ne toliko češki naglas, nego zdržema plapolajoči ogenj in v nepretrganih vrstah bežeče množice. Ušlo mu pa tudi ni, kako glasba slika druge prizore, na primer, kako „prihaja" Atila v pristan, priliv in odliv ter pljuskanje morja. Zdelo se nam je naravnost nerazumljivo, da se biser večera, Prešernova gazela — „da te ljubim" ni kategorično zahtevala še enkrat. Uho je imelo tu priliko, se naslajati na globoko zasnovani skladbi, Njeno veljavo je povzdignilo še to, da jo je proizvajal skladatelj sam na glasovirju in pa od njegove vešče roke uglajen, mehek lirski tenor. Da je težišče vse skladbe v spremljevanju, se je takoj povzelo, ko je zazvenel tragičnoresni motiv neuslišane, nerazumljene ljubezni izpod čutečih prstov. In ta motiv je vodeča nit, ki se oglaša zopet in zopet v varijaeijah, ki natanko odgovarjajo glasovnim podobam, dokler ne izzveni v pianissimu, ko je petje že končano. In ta refren „— da te ljubim", spremljan od srebrnih strun pesniške lire, v kako bogatih, vedno prenovljenih izpremembah se glasi! Kako skrivnostno teman, obupen je motiv noči, ki postaja jasnejši ob svitu zarje, in ki ga čarobno razsvetli zlato jutro! Mir in molčečnost „sten pesnikovega prebivališča", nepokoj mesta, drobne stopinjice ljube, polet in plahutanje ptice, celo od pesnikovih solz poroseni kamen, vse to valovi v pestrih glasbenih slikah pred našo dušo. Skladatelj naj nam oprosti, da smo z nespretno roko poizkusili odpirati vrata h hramu njegove vzvišene muze. Poklicano v to je Pevsko in glasbeno društvo, kajti njegova naloga je, odgajati muzikalno proizvajanje, pa tudi umevanje ter tako vekšati srenjo onih srečnikov, katerim je glasbena naslada nad vsakim materijelnim užitkom. X. Darovi za Dijaško kuhinjo. — Pogostoma vpraša ta ali oni darovalec: „ zakaj ui bil v „Soči" še izkazan poslani dar?" — Na to odgovarjamo, da izkazuje g. blagajnik dijaške kuhinje vsako soboto v „8oči" vse darove. Posebej jih ne bomo izkazovali, ker s tem bi se izkazovanje le po nepotrebi mešalo. Torej ves denar dobi g. blagajnik, kateri priobči izkaz vsako soboto. Tam naj gledajo darovalci pa dobro, kajti pripeti se nemalokrat, da je dar izkazan, pa darovalec trdi, da se to še ni zgodilo! Soriška Slovenska Mladina priredi v soboto dne 19, t. m. zvečer ob 8. uri plesno vajo z vojaškim orkestrom. Kdor se torej rad vrti ali pa tudi kdor rad gleda vrtečo se mladino, ne bode manjkal v soboto v Trgovskem domu. — Vstopnina za gospode K 1, za dame in dijake 50 vin. — Vstopnine proste le gardedame. Akad, ter. društvo „Adrija" ima v sredo^23. t. m. ob 1». zjutraj pri „ Jelenu" svoj božični občni zbor. Dnevni red : a) čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; b) poročilo odbora; c) vseučiliško vprašanje ; č) slučajnosti. Proč s tujimi spakaml na poštnih pečatih! - - Po poštnih pečatih v naši deželi strašijo razne tuje spake poleg naših pravih krajevnih imen. V občinah, kjer ni nikakega tujca, so poštni pečati dvojezični, in kako še so popačena naša krajevna imena. — Vse to je znano, vse to pa še vedno obstoji, ker se Slovenci vse premalo brigamo, da bi se odpravile take nas žaleče spake! — Kojščansko županstvo je hvalevredno sklenilo zahtevo na poštno ravnateljstvo v Trstu, da naj odstrani s poštnega pečata tujko „Quisca" ter naj ostane samo slovensko ime „Kojsko". Naj se zganejo z nova tudi druga županstva! Zahtevati moramo samoslovenske pečate toliko časa, dokler jih • Planinski ples se priredi 1. febr. 1909. v Trg; Domu. Čisti prebitek se porabi za S. Gregorčičevo kočo na Krnu. LOV na B8firarce". — Klerikalna stranka nastavlja „agrarcem" zanjke na vseh krajih in koncih. Po farovških listih se jim sedaj laskajo, sedaj jih grajajo in zmerjajo, vse pa z namenom, da bi jih omehčali ter spravili na klerikalno pot. — Stopili so na delo zopet politibujoči duhovniki, ki ae tuintam približujejo „flgrarcemtt, češ, saj smo tudi mi z vami. Pravijo, da držijo z „agrarno" stranko in bodo držali. Namen je edini ta: pridobiti agrarce počasi za klerikalno stranko. — Vse giblje zopet po deželi, kar je klerikalnega, ter išče tal za prihodnje eventualne nove volitve. Vlada pa čaka! Tržni komisar Lulpj Resen obsojen. - Povedali smo zadnjič, da je bilo obsojenih na 14 dnij zapora radi demonstracij v gledališču, ko je hotela igrati nemška družba (Ibsentheater) iz Berolina, več Lahov, katerih imena smo tudi navedli; med temi smo navedli tudi ime Luigi Resen. — Ta Resen je znani tržni komisar v Gorici, tisti, katerega Slovenci tako dobro poznajo. Zgoditi pa se mora vendar v doglednem času kaj, da bodo naši ljudje obvarovani šikan tega človeka. Dr. Tuma straši po vsaki „Gorici". Vse, kar blekne na socialno demokratični papir, ponatisne katoliška »Gorica". — »Gorica" nima prostora, da bi priobčila n. pr. govor poslanca Fona v poslanski zbornici, ni imela prostora za poročila o dogodkih na vseučiliščih, ampak je pristrigla poročilo, za vse Tumove neumnosti pa ima na široko odprte predale. — „ Gorica", ki je svoj čas s cepcem mlatila po dr. Turni, ki ga je slikala za največje zlo za goriške Slovence, sedaj hvali dr. Turno, se mu laska in ga vabi, ker pomaga klerikalcem v nečednem boju proti napredku na Goriškem. „Gorica" ima posebne namene: prilaskati se dr. Turni tako daleč, da bi ukazal socijalnim demokratom pri event. novih volitvah iti v boj za klerikalcu. Vlada pa čaka. Španski sleparji se zopet oglašajo. — V rokah imamo pismo, ki je prišlo iz Madrida na Bovško. Španski slepar piše, da se nahaja v vojaški jetnišnici, da je bil v španski vojski blagajnik, da se je zapletel v politično zaroto ter je moral bežati; potem pravi, da je bil v Bovcu ter da je zakopal v tamkajšnji okolici 275.000 K. Njegova hči (pravi, da je vdovec) ima papirje, brez katerih ni mogoče dobiti omenjene svote. Nato obljublja, da da- tretji del denarja onemu, ki pošlje denar za pot hčerki do Bovca ter prosi, naj se odpošlje tako-le brzojavko: Geronimo Hernar-Esperanza 6 se-gizda Madrid Bolsa en Calina Vezulo. — Mislili smo, da je pač vsakdo tako pameten, da ne sede na take špnnske limanice, ali z začudenjem smo. izvedeli, da je bil vendarle nekdo ujet na španske limanice, in sicer prav na Bovškem. Stale so ga presneto drago; menda par tisočakov. V Trenti so našli na poti proti Mojstrani mrtvega znanega vodnika hribolazcev in gozdnega čuvaja Komaca. Sumi se, da seje izvršil zločin. Neki Vok je beračil okoli po hišah. V ulici Vogel je prišel zvečer ob O'/a do neko ženske. Ker je bila sama, je mislil, da dobi, kar hoče. Ali k sreči je prišel domov Miha Kogoj, ki tam stanuje, prijel lepo Voka ter ga od vedel na policijo, ki mu je prisodila 24 ur zapora. Tatvina V tObakarnl. — Neznani tatovi so udrli ponoči v tobakarno g. Hovanskega v Korenjski ulici. Pobrali so nekaj cigaret, ko-lekov in par vinarjev; upali so najbrže na boljši plan. To je že druga tatvina v tej tobakarni. Lobanje pri Bbckmanovl vi!! v Gorici. — Poročali smo, da so našli tik Bokmanove vile neke lobanje. Ugibalo se je različno, kaj je s temi lobanjami. Komisija je preiskovala te lobanje ter prišla do sklepa, da so to ostanki trupel, ki ležijo v zemlji že kakih 100 let. Sodi se, da bi bili tam zakopani francoski vojaki. Na ledu. — 13-letni deček Josip Stanič v Batah je padel na ledu ter si zlomil desuo roko. — 77-letnemu Jos. Muliču iz Kostanjevice je spodrsnilo na ledu, da se je precej poškodoval. — Oba se nahajata v goriški bol-' nišuici. Spodtaknll se Je ob kos drevesa, ležečega čez cesto, 25-letni železniški delavec Andrej Rutar iz Orehovelj ter se opraskal in pobil pri padcu, da je moral k usmiljenim bratom po zdravniško pomoč. Vsled opeklin je umrla v Belvederu pri Ogleju 4 letna deklica Puntinova. Iz svinjaka je bil ušel prešič. Cela družina je tekla za njim in tudi omenjena 4-let.ia deklica. Ko so ga ujeli, je tekla v kuhinjo pogret se. Ali deklica je prišla preblizu ognjišča : ogenj se je prijel njene obleke, da je bila hitro vsa vžgana ter je umrla v par minutah. Izpred SOdnIje. — Razžaljenja Veličanstva je bil obsojen 66 letni laški podanik Pasijuale Salvatore. Zagrešil je razžaljenje v Villi Vi-centini, Sodnija mu je prisodila 4 mesece težke ječe s trdim ležiščem; po prestani kazni ga vrnejo Italiji. - Javnega nasilstv«, je bil obtožen 33 letni Anton Kristančič iz Biljane. Zoperstav-Ijal se je redarju ter ga je prijel za vrat, ko je ukazal župan, da naj ga odstrani, ker je vinjen delal sitnosti. Kristančič je ujel mesec dnij zapora. Miha Trampu-., /ojen leta 18*7. v Kostanjevici, jo bil obtožen tatvine v cerkvi pri Prapetnem v Italiji blizu meje. Trampuša so prijeli orožniki pri Zagraju. Takrat je vrgel od sebe 14 zlatih prstanov, 16 parov uhanov, 1 križ, 3 srca iz srebra, vsega skupaj v vrednosti K 141 "40. Obsojen je na 16 mesecev težke ječe s postom vsak mesec; ko prestane kazen, se ga postavi pod policijsko nadzorstvo. Zveza narodnih društev. . - Kolesarsko društvo gorica" priredi v soboto 9. januarja 1909. plesni venček v 'veliki dvorani hotela „zlati,jelgnu. Odbor* Gg. odborniki kolesarskega društva" »Gorica" so uljudno vabljeni k seji, koja -bode v petek dne 18. t. m. ob 9. uri v društvenih prostorih. Dnevni red važen. Predsedstvo. Bralao društvo »Stol" v Breglnju bo imelo svoj redni občni zbor prihodnjo nedeljo dne 20. decembra 1908. v društveni sobi s sledečim dnevnim redom : 1, Potrditev računa za 1. 1908. in 2. volitev novega odbora. Društvo »Nada" V S0V0dn|ali bo imelo v nedeljo 20. t. m. svoj redni občni zbor, in sicer ob 2. uri popoldne. Trgovsko-ohrtne in gospodarske vesti. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva JERKUR" v LJubljani. -V službo se sprejme: 2 knjigovodje in korespondent, 1 poslovodja, 1 potnik, 2 kontorista, 15 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki špe-rijske stroke, 1 pomočnik menufakturne Htroke, 1 pomočnika železninarske stroke, 3 kontoristi, 4 blagajničarke, 3 prodajalke, 4 učenci. Službe išče j o:3 knjigovodje in korespondent, 2 poslovodji, 2 potnika, 2 kontorista, 19 pomočnikov mešane stroke, 8 pomočnikov špecerijske stroke, 3 pomočniki ma-nufakturne stroke, 2 pomočnika železninarske stroke, 2 pomočnika modne in galant. stroke, 12 kontoristinj, 9 blogajuičark, 7 prodajalk. Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. Jabolka. — Naznanili smo, da je na Cerkljanskem na razpolago za kupčijo dosti dobrih jabolk. Na to je bilo že več vprašanj, na katera smo tudi odgovorili vpraševateljem. Kdor želi kaj kupiti, naj se obrne naravnost na naslov: Viucenc Bojic, posestnik v Cerknem. Na Balkanu. Ustreljeni Srbi In mohamedancl. — Zadnjo nedeljo je bilo ustreljenih v Ustiprači, Me-gjegji, Radomu in Nahiji v Bosni 11 Srbov in mohamedancev. V Višegradu so bili ustreljeni štirje Slu), med njimi neki niohameda-nec, star 70 let. PlaCevanju davkov te je uprlo ljudstvo v več krajih v Bosni. Aretacije Srbov in mohamedancev se vršijo v Bosni dan na dan. Med temi je naj-reč trgovcev. V brčkem okraju so zaprli 20 srbskih tr">vcev. Ječe so povsodi polne. V Brčki p. 1/ljajo celo trgovsko šolo za ječo, ker so zapori polni raznih „zločincevu. Neki mažarskl častnik je posilil srbsko deklico, varovanko učitelja Vojnoviča. Dekle je umrlo vsled zverskega zločina. Ta vest se je bliskoma razširila po Bosni in Hercegovini ter neizmerno razkačila. prebivalstvo. Častnika so poslali v opazovalnico za umobolne 1! Kdor zna, pa zna. Oboroževanje V Srbiji se nadaljuje kor največ mogoče naglo. Vsi polki imajo toliko vojaštva kolikor v vojnem času. Po deželi raz-našajo agitatorji vesti, da Avstrija pozimi ni sposobna za vojno; naj se jej torej napove vojna. Politični pregled. Poslanska Zbornica. — Zbornica je nadaljevala proračunsko razpravo. Dr. A d 1 e r se je bavil z vpraSanjrm italijanskega vseučilišča, katerega konečna povoljna rešitev je brezpogojno potrebna, kajti irredento se ne zmaga ni v Trstu in v Trentu, marveč v Rimu. liredentovci se zovejo neodre^eni. Odrešimo jih, dajmo avstrijskim Italijanom, kar jim gre in irredenta je premagana. Ustanovitev italijanske pravne fakultete na Dunaju ni ni-kaka povoljna rešitev. Glavni govornik pro posl. dr. Pergelt se je vpričo kritičnega tina njega položaja potegoval tudi za brambo pravic parlamenta in je naglašal potrebo rešitve trgovinsko političnega pooblastilnega zakona. Posl. Malik je nasproti Hribarju konstatiral, da se v Ljubljani sicer ni vslikalo „Hoch Srbien", pač pa „Živela Srbija" I Omenil je potovanje 25 slovenskih Avstrijcev k novinarskemu kongresu v Belemgradu, kjer so se pri neki polkovni slavnosti pobratili z beligrajskimi 'častBikif-Ppi-teffi.^e je-^sstrijcem obetalo osvobojenje od grdega trinoga. V Sofiji, je rekel govornik, se je slavilo jugoslovansko solidarnost. Podpredsednik je bil posl. Hribar. Govornik je očital posl. Hribaiju, da je imel iz ščuvanja v Ljubljani osebne koristi. Ko-nečno je izjavil, da so bila vsa izvajanja Hribarjeva le zgolj prevara ! — Posl. Hribar je nasproti posl. Maliku izjavil, da v°> ni vsklikalo „Živela Srbija" ! in da ni bilo od leta 1905. novinarskega kongresa ni v Sofiji ni v Belemgradu. Odločno je odklonil očitanje, češ, da je iz bojkotnega gibanja proti Nemcem imel osebno korist ter izjavil, da je zbornica že spoznala, kako malo resnice je priposovati izvajanjem poslanca Malika. Posl. It y b a r je pobijal neresnice posl. Bugatto ter naglašal, da tvorijo Slovani v Primorju večino. Da niso Italijani doslej dobili svojega vseučilišča, je krivo njihovo geslo : »Trieste o nulla!" Italijani hočejo utrditi svojo moč nasproti Jugoslovanom v Trstu, proti čemur morajo Slovani odločno nastopiti. Govornik je konstatiral, da ni v mestnih delih obljudenih od Slovencev nikake slov. ljudske šole, izjavil je, da hočejo Jugoslovani le enakopravnost in da vživajo povsod tam, kjer je avtohtono jugoslovansko prebivalstvo, one pravice kakor Italijani. Govornik je zaključil : Mi hočemo živeti v Trstu, nočemo biti nad Italijani niti pod njimi. (Mnogo aplavza in čestitk). Posl. P 1 o j je nasproti posl. Maliku konstatiral, da so bili povodom dogodkov v Ptuju 13. septembra Slovenci napadeni, da niso pa oni nikogar napadli. Sam je videl, da .sta bila dva Slovenca pretepena s palicami. Po nadaljnih stvarnih popravkih je zbornica prešla na glasovanje in sicer se je najprej glasovalo o nujnosti glede prvega čitanja proračunskega provizorrja. Na predlog posl. Kalina se je glasovalo po imenih in je bila nujnost za ta del predloga vsprejeta z 362 proti 55 glasom. Nato je bila s potrebno dvetretjinsko večino vsprejeta nujnost, da se takoj obavi tudi drugo in tretje čitanje. Po daljši meritorični debati je zbornica v drugem in tretjem čitanju vsprejela proračunski provizorij. (Živahna pohvala). Na to je bila seja ob 10. tri četrt zaključena. Zbornica je pričela včeraj razpravo v Lichtensteinovem nujnem predlogu, naj se začne takoj s čitanjem zakonskega načrta glede aneksije Bosne in Hercegovine. Posl. Šuster-šič je povdarjal, da Jugoslovani zahtevajo združitev jugoslovanskih dežel v posebno dr-žavnravno lelo pod žezlom cesarja ; zahteval je za Bosno ustavo, da so jej v okvirju mo-naihije podeli popolno svobodo in samoupravo. Posl. Nomec (soc. dem) je rekel, da bodo soc. demokratje glasovali proti aneksiji. Poslanec Adler, socialni demokrat, je torej govoril obširno o laškem vseučilišču, katero naj se postavi po njegovem mnenju v Trst — ali o slovenskem vseučilišču ni črhuil niti besede! — Ni zastonj govoril Elbin Kristan v Ljubljani, da soc. demokratje ne bodo glasovali za slov. vseučilišče. Uško vseuftillško vprašanje. — Socijaiistična poslanca dr. Adler in Pittoui sta bila v ponedeljek pri ministerskem predsedniku baronu Bienerthu in ga vprašala, če je res, da se hoče za sedež laškemu vseučilišču določiti Dunaj. Poslauca sta naglašala, da edino politična pametna rešitev laškega vseučiliščnega vprašanja bi bila, du se določi Trst kakor sedež vseučilišča. Ministerski predsednik je odgovoril, da vlada ni še ničesar sklenila glede določbe sedeža novi laški pravni fakulteti, argumente, podane od zastopnikov soci-jalne demokracije, bo pa vlada uvaževala. Razne vesti Cigan pesnik. — Angleška imanajoriginal-nejšega pesnika v osebi cigana Barki aja. Pesnik je zadobil že veliko popularnost. Svoje pesmi tiska v malih zvezkih. Svoje zbirke raznaša sam na svojem vozu okoli ter jih prodaja pri zabavah. Le jedne izdaje je raz-pečal 70.000 komadov. Kdor kupi na jeden-krat več iztisov, ima pravico, zahtevati od pesnika, da mu napravi takoj kako priložil ostno pesem! Na prvem, zborovanju združenih slovanskih espe- rantlStOV ob priliki zadnjega svetovnega esp. kongresa v Draždanih se je pozdravljala z navdušenjem vstanovitev slov. esp. krožka. Da izvrši naš krožek (Maribor, ob parku 1. III.) prvo svojo večjo nalogo, da izda namreč popolno slovnico esp. jezika za Slovence, se obračamo zopet na slavno občinstvo z nujno prošnjo, da nas podpira v večji meri ko doslej z — naročili. Obračamo se posebno do slov. razumništva, z Vso gotovostjo pa pričakujemo, da se prijavijo dotični p. n. gospodje, ki smo jim poslali tozadevne tiskovine, ki so povzročile naši itak zelo suhi blagajni velike stroške. Povdarjamo pa še enkrat, da sprejemamo iz srca radi tudi naročila tistih, ki ne nameravajo postati esperantisti, ki pa podpro s svojim cenjenim naročilom naše stremljenje. (Knjiga bode stala 2 K ter se razpošiljala po poštnem povzetju.) Idrijska realka podržavljen. — V državnem proračunu se nahaja tudi postavka o podržav-ljenju mestne realke v Idriji. 1 Nabiranje krajeplsnlh Imen. - Zbirke kraje- pisuib imen so v poslednjem času (od avgusta do decembra) Matici Slovenski poslali: gdčna Albina Itunovc, učiteljica, g. Fr. Vrečko nadučitelj, g. Ign. Kaffau, uč.. vodja, (s Štajerskega) g. učitelj Aut. Coriary, (s Koroškega). Po g. prof. dr. Žraavcu so zbirke izročili gg. dijaki I. gimnazije ljubljanske : Anton Anžič, Iv. Filipič, Fr. Hiti, Fr. Jurman, Gabr. Petrič, Maks Stanonik, j os. Stare, Fr. Sušnik, Ign. Žgajnar, po prof. Westerju pa gg. dijaki II. gimnazije ljubljanske: Iv. Bole, Fr. Drašler, Fr. Gabršček, Fr. Gollar, At. Grum, Anton Koder, Iv. Matičič, Fr. Maršič, P. Mo-dic, Fr. Wohinz, Dom. Žvokelj in po g. prof. Grafenauerju : Audr. Lah (s kranjske gimnazije.) Bodi vsem od Matice Slovenske izrečena iskrena zahvala za trud, ki so ga žrtvovali za njene znanstvene namene. O tej priliki se obrača odsek za nabiranje krajepisnih imen do vseh onih gospodov, ki so obljubili zbirke, z uljudno prošnjo, naj jih izročijo, čim prej bo mogoče. Na lOVU je umrl oskrbnik Auerspergove graščine v Leskovcu na Kranjskem, po imenu Dimec. Zadela ga je kap. Istrski Vlak je razmesaril pri Žavljah blizu Trsta 51-Ietnega Jerneja Vodnika od S. Marije Magd. spodnje. Na smrt ObSOjeil? — Dramatska slika v treh dejanjih. Spisat Ksaver Moško. Založila družba sv. Mohorja v CeJovcu. O umetniški strani te rodoljubne igre smo pisali že tedaj, ko se je uprizorila na našem odru. — Delo zasluži, da se razširi, ker je v stanu zbuditi speče, razgreti mlačne in utrditi zaved.ie. Zbirka prost h splsnln nalog učencev krškega in litijskega okraja. I'redil Ivan M a g e r 1, strokovni učitelj na meščanski šoli v Krškem. Izdalo in založilo „ Pedagoško društvo v Krškem". Cena 1 K. Knlgaiodsto za dvorazredne trgovske šote. — Josip Gasteiner-Ivan Vole. Cena 4 K 50 vin. Izdalo in založilo slov. trgov. dr. »Merkur" v Ljubljani. Učenec, ali fant i enoletna izobrazbo v trgovini se sprejme pri Francu i^eden Sv. Križ pri Nabrežini. V Brdih Se proda lepo posestvo, jako ugodno za dva ali 3 kmete. V najem pa se oddastl dve lepi stanovanji s prijetnim vrtom. (Jako ugodno za penzijoniste). Natančneje pove gosp. Anton P r i n č i č v Biljani. Salon Central Grand Elektro Bioskop Piazza Ginnastica - Corso Gius. Verdi • Via detla Gtnnasttca. Internacionalno gledišče živečih, govorečih, pojočih in igrajoči h podob. Predstave: ob delavnikih 3 velike predstave ob 5., '/,7. in 8. uri zveCer. Obnede^ah in praznikih prva predstava ob 10 '/„ zjJLPOP- ou 2, 3, 4, 5, 6,7. in 3. u. j lvJjb_gejjjT^ sobotah ob S. uri predstava s posebnim programom za otroke in dUake, kjer plača vsak otrok le 20 vin, v ___________kateremkoli prostoru._______ Dsaka predstaoa traja čez 1 uro! Vsako sredo in nedeljo popolnoma nov vspored. Peter te čevljarski mojster GORICA, Raštelj 32 (v lastni hiši). PODRUŽNICA v Gosposki ulici štev. 1. nasproti „lonta". Sprejema vsakovrstna naročila po meri in poprave. NaroČila z dežele se razpošiljajo po poŠti. Velika zaloga vsakovrstnih izgotovljenih čevljev. Cdino zastopstvo najboljšega čistila (krema) za čeulje in USnje v piid družbe sv. Cirila in Metoda. Pazite na znamko in zahtevajte izključno le take škatlje, ki nosijo grb su. Cirila in metoda. Vsi drugi izdelki niso pravi. CENE ZMERNE ~MI Men Peiaiiif v Sonet Nn srefil RaStPlJa 1. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalšče nlrnberškega !n drobnega blagu ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. NajboljSe šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojašs in ievlfatie. Svetinjtce. — Rožni venci. — Masne knjižice. tišna obuvala za vsa letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih tar nn deželi. - *>¦ 3* najkoristnejše Božično darilo J* šivalo« stfoj. SIKE! & Comp. tis. Bobi se po $seb oašib fi^ioab- t za šivalne stroje Gorica, Iraunik št. 5. Potrtih src naznanjamo, da je nas preljubi soprog, oče, brat, ded in tast, gospod Andrej Kocjančič, veleposestnik in imejitelj zlatega zaslužnega križca s krono po kratki bolezni v 77. letu svoje starosti, v torek ob 4-1 •• popoldne mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se vrši v četrtek dne 17. t. m. ob 3. uri popoldne. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi v Podgori dne 21. t. m. ob 8. uri zjutraj. PODGORA, dne 17. decembra 1908. Žalujoči ostali. bdeči uožiček „Holdnder" joko priprouno Božično darilo za slabotne otroke, da si okrepe z vožnjo mišice. — V zalogi se nahajajo tudi mize, ki se lahko uporabljajo m 6 načinov in sicer: za bolnike pri postelja, za kvartanje itd. sploh za razne hišne potrebe. Odlikovana piarija in sladčičarna j HH H A T1111 Karol Draščik! klobučar »Gorici na Komu v (lastni hiši) j v gg^ Gosposka ulica Št. 12. zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi , K(lin., iz(Jo,()Valnic;i mz„0vrKliiih čepic ' ejega peciva, torte, kolače za birmance i in poroke, odlikovane velikonočne j za ''nis,va- pince Ud. ' v 11* „a x* rnss "jss: i zssLim za E Mesarje. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo j brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo | Vt'likil izl,cr '-iznovrstnih klobukov. po jako zmerom cenah, ""^3 ! (^nc zmerne blajjo prve vrsle. Anton lušfrin trgouec z jedilnim blagom v lorici, EosposKa ulica št. 25. priporoča slav. občinstvu v meslu in na deželi svojo trgovino jedilnega in kolonija I nega blaga na debelo in drobno. Vse blago je prve vrste, cene nizke, postrežba točna in solidna. Blago s< pošilja po pošli in železnici, v mestu ! pa na dom ako žele. gg. odjemalci. I Edina zaloga v Goric! pri J OS. DekleVa magistralna ulica štu. 1. P ua goriška tovarna umetnih ognjeu s strojnim obratom izdeluje: rakete, bengalične ognje, rimske sueče, kolesa itd. Ud. posebnost: papirnati topfči Nadalje priporoča: jubilejne transparente v velikosti cm 120 x 200 s podoba cesarjevo in v velikosti cm = !00 x 150 z monogramom. = ferd. flMuc pooblaščen iu priznan pyrotehnik Gorica, tekališče Frana |os. 34. Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „D o g a n a" tik sodnijske palače. Poprava in komisijska zaloga dvokoles in Si. valnih strojev pri SATJELU Gorica Uia Duomo 3—4. Prodaja tudi na mesečne obroke. Novi ceniki franko. Stara dvokolesa se emajlirajo po ceni ognjem. ! y«©©*»$®©»®ffia«;s©©®e®»ft«©«»» Andrej Fajt | pekovski mojster | v Kunci Corso Franc. Bius, št. I g -------- Filijalka v Dornbergu. -— 8 Sprejema naročila vsakovrstnega S peciva, tudi najfinejega, za nove • maše in godove, kolače za bir- o mance, poroke itd. Vsa naročila * izvršuje točno in natančno po želji g naročnikov. § Ima tudi na prodaj različne moke, S fino pecivo, fina vina in likerje 2 po zmernih cenah. g Z» ?< Hfcu uož priporoča goriške J pinee, potic© itd. • j itcececcccf tcccctcatccctigcciaf«* TrLcW5ko-obrtqa zadruga V Gorici reglstrov&na aadruga a E-roe/eie^lm Jamstvom Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici c je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo zn leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalcn določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, me»to uradnine 'jj prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 41',*, večje, stalno naložene pa po dogovoru. De!eži ao dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila po Be razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dcbil, naj se oglasi v s*)družneno »iradn v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. & mi mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm* Pred sva razpisala veliko božično prodajo. — Svila za bluze, krasne barve rnet. K 1*56. — Svila m bluze, lepi črtani uzorci met. 1*50. — Svila za bluze, lepi kari. rasti uzorci met. 1-76. — 100 lepih volnenih oblek za božična darila po znižani inventurni ceni - nad 400 različnih GStankOV za bluze in obleke se prodajo samo liašim eenj. Odjemalcem za polovično CenO. - Lepe šerpe, rokavice, nogavice, maje, Čipke in Okraski veliko ceneje. — Ugodna prilika! — 1 srajca z mod. mehkimi prsi vrednost K 4''40 se prodaja samo do Božiča po K 2*84. — Ovratniki, kravate, žepne rute po najnovejši modi in največji izberi. PREGRAD & 6ERNETIČ Trgovski Dom. Kot Božična darila ponudim po nizki ceni: novodošle.........kravate ......... srajce ... .... ovratnike „ .......svilnati1 šerpe ....... volnene šerpe l.......samo vez »lice „ . .... prte in servijete Primerna darila so tudi : platnene garniture „ „ „ „ zastori sukneni čipkasti ,, „ ,, ,, . spodnje perilo Cene znižane pri i-vrdki ?ranc Raunikar m^ 1B- (v |astB6) *»Q- Slovenci, kupujte užigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda!