P« pošti prejeman: za
««lo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 „ — „ 4etrt „ , 6,50, Mesec , 2 „ 20,
* upravništvu prejeman:
za
eelo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10, — „ fletrt „ , o „ - „ mesec , 1 „ 70 ,
Z» pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inssrs. sprejema upravništvo
Katol. Tiskarni, Kopiti
jeve ulice St. 2. ' j
Rokopisi se ne vrača
nefrankovana pisma p vsprejemajo. ■
Uredništvo je v Sen1'
niškili ulicah št. 2,1., .t
Izhaja vsak dan. izvzei-
nedelje in praznike, pol 6. uri popoldne
e
Štev. 297.
V Ljubljani, v soboto 29. decembra 1900.
Letnik XXVIII.
i
Gospodom volivcem mest in trgov
na
Naši kandidati za mesta in trge, ki volijo dne 3. januvarija 1901, so:
1.	Za deželno stolno mesto Ljubljana: gospod
Ivan Sušnik,
kanonik v Ljubljani.
2.	Za dolenjska mesta in trge Novo Mesto, Višnja Gora, Krško, Kostanjevica, Črnomelj, Metlika, Kočevje in Ribnica: gospod
J. U. Dr. Sebastian Elbert,
prošt v Novem Mestu.
3.	Za gorenjska in notranjska mesta in trge Postojina, Idrija, Vrhnika, Lož, Radoljica, Tržič, Kamnik, Kranj in Škofja Loka stranka po resnem vsestranskem preudarku ne postavi nikakega svojega kandidata, temveč priporoča svojim somišljenikom, (la vse svoje glasove oddajo kandidatu neodvisnih volivcev, ki je gospod
Josip Šuman,
c. kr. dvorni svetnik v Ljubljani.
Zavedni volivci mest in trgov! Za Vaš lastni blagor se gre, kojemu služite, ako dne 3. januvarija volite take može v državni zbor, s katerimi bode drugim poslancem naše dežele mogoče, složno sodelovati. Nujne in pereče potrebe ima vsako Vaših mest in trgov,., toda Vaše na j važne je zahteve so nedosegljive, ako z a - n j e ne zastavi ves svoj vpliv močna stranka v državnem zboru. Močili pa zamoremo biti le po slogi vseh naših poslancev.
Sloga bodi torej geslo, po kojem naj se izvršijo volitve dne 3. januvarija. V to pomozi Bog!
V Ljubljani, dne 22. grudna 1900.
Osrednji volivni odbor katoliško-narodne stranke.
Kaj nas loči?
Na Kranjskem se že delj časa bije vroč boj med dvema slovenskima strankama, med katoliško in med liberalno. Tretja stranka — soc jalno-demokraška — jo brez pomena med Slovenci. Slovenci izven mej kranjske deželo so ta boj nekaj časa gledali s pomilovanjem, v zadnjem času pa so ga začeli tu('.i sami z isto strastjo, kakor njihovi kranjski bralje, tako da je sedaj v ognju cula Slovenija. Dolgo se jo trdilo, da je ta boj zgolj oseben, da je treba le nekatere osebe odstraniti z obzorja slovensko politike, pa bo zopet mir. To nevarne osebo so videli seveda večidel le v katoliški stranki. Danes ni vsaj med kranjskimi Slovenci nikogar, ki bi ta boj imel samo za oseben boj. Vsakdo priznava, da jo v prvi vrsti načelen boj. Jo pa seveda tudi oseben, ker so načela v osebah, in je zato v tem boju veliko odvisno tudi od oseb, ki se ga vde-ležujejo.
Kakšen namen imata obe stranki v tem boju? Druga hoče drugo pokončati, in dokler no bo ena izmed njih popolnoma zginila z obzorja, tudi boja konec ne bo. Gre se torej obema za življenje in smrt. Ko bi bil boj zgolj oseben, bi smrt dotičnih oseb bila tudi njegova smrt. A načela ne umr-jejo in niso navezana na določene osebe. Le tedaj bo boja konec, čo ves slovenski narod sprejme načela, ki slone na podlagi večno resnice.
Vprašaj obe stranki, kaj hočeta. Vsaka ti bo odgovorila : »Mi hočemo srečo našega naroda. Da bi narod osrečili, za to se trudimo in delamo«.
Ce si torej obe stranki prizadevate srečen storiti svoj narod, zakaj potem druga drugo pobijate? Zato, ker ima vsaka izmed obeh strank o sreči narodovi načela, ki so si nasprotna kakor noč in dan.
Poglavitni načeli obeh strank, na katerih slone vsa druga njuna načela, ste dve :
Katoliška stranka trdi:
1.	Sreča slovenskega naroda je mogoča le na podlagi katoliške vere.
2.	srečen bo slovenski narod tedaj, če
se ljudstvu pomore do blagostanja in i, sa m o p o s am e z n i k o m.	|
Načeli liberalne stranke sla:
1. Slovenski narod so mora odpoved,, katoliški veri, ker je ta zanj nesreča. Brq verstvo je podlaga narodovo sreče.
ŽS. Zadosti jo za srečo narodovo, da p (lejo do časnega blagostanja posamezni, Masa narodova naj ostane revna.	j
Da se ravna katoliška stranka po iq novanih načelih, nam ni treba obširno ct kazovati. Ona hoče, da bodi vse življe^ in delovanje narodovo postavljeno na pq lago katoliške vero. V gospodarskem oz pa deluje na to, da bi masa slovensktj naroda, to je kmetski, Obrtni in dolavi. stan, prišla do poštenega kruha. Tega kru, pa tudi drugim stanovom ne mara vzi. ampak ima v svojem programu tudi njihoj blagostanje, čo to naravnost ne nasprotij blagostanju narodovo maso.
Načelna podlaga liberalstva je brezv stvo. Včasih to brezverstvo šo malo zak3 vajo, a skriti ga več ne morejo. To je jasi, da katoliško vero ne marajo. Kdor šo dan, trdi, da liberalna stranka no bije boja zof, katoliško vero, ta je slep in gluh.	[ (.
Tudi splošnega ljudskega blagostanja | stranka no mara. baj z besnostjo pobija v sredstva, ki bi narod privedla do blagostan Beda našega naroda, kakor tudi vseh drut ' narodov, obstoji v tem, da je ves denar »! rokah nekaternikov, množica pa nima ( česar, ker mora še tisto malo, kar si f j služi, izročati bogatinom. Ce hočemo nar Š rešiti, mu moramo pomagati, da no bo de F j samo za druge, kakor je bilo to dosl ' ampak da mu bo mogočo za se ohraniti i f dove svojega dela. Če se to doseže, so stim nekaternikom zaprti studenci, iz 1 ! terih so je stakala voda v morje njihove • premoženja. Ker pa so ti nekaterniki vsi • bcralci, in sicer najuplivnejši, zato je lil ! ralizem zopor vse, kar so stori za sploš blagostanje ljudske mase.
Glede na imenovani dve načeli jo tot J boj mej obema slovenskima strankama ve l ski in gospodarski, in sicer gosj: darski v tem pomenu, kakor smo označili.
LISTEK.
Izgubljeni kužek.
Izgubil se fe
v drenju volivno borbe
kužek,
francosko - italijansko - nemško-ži-dovske pasme, ki sliši na ime
liberalizem.
Kedor ga najde, odda naj ga, toda še-le po končani volivni dobi, kateremukoli izmed nas.
Slovenski naprednjaki.
3-1

Prav čisto nič bi so ne čudili, čo bi brali v »Slov. Narodu* takle inserat.
Bil je poslušna živalica. Seveda je bil že star, ter so mu radi starosti bili izpadli že vsi lasje pa tudi zobje. Za stražo torej ni bil, ker ni mogel več prijeti. Postavljati se z njim že davno ni bilo kedo ve kako imenitno. Ljudje po deželi so se mu kar na glas smejali. Po mestih, kjer včasih radi
gledajo kako prav čudno žival, so ga nekaj časa občudovali, ker je bil tako smešno suh in mršav. Ali tudi tam so se ga že naveličali.
Tisti časi, ko so vzbujali njegovi gospodarji občno pozornost, kedar so se z njim ponosno šetali po »Zvezdi«, češ, kako ugledni morajo biti možje, ki si privoščujejo tako čudnega psa, tisti časi so jeli ginevati.
Ljudje so ga začeli poditi, kamor se je prikazal, ker imel je slabo in neprijetno navado, da je onečedil vse, kar je le dosegel. To njegovo slabo lastnost je ljudstvo čedalje bolj izpoznavalo, in niso ga radi puščali v hiše. Kedor je dosti hodil po naši deželi, videl je večkrat prizor, kako so se odprla hišna vrata, skozi katera je priletel ta ubogi kužek, za njim pa se je pokazala metla ali pa nega, ki ga je bila vrgla na prosto.
Radi bo ga imeli samo še njegovi gospodarji. Ti so mu napravili v »Slov. Narodu« hlevček, kjer je lahko odlagal, kar ga je težilo. In odlagal je pridno. Njegovi gospodarji kar umeti niso mogli, kako to, da svet njih kužka ne mara. Zdel se jim je tako idealno lep. Tako ljubezen opažamo le pri toliko zasramovanih pasjih mamicah, vendar ni omejena samo na te.
Kazali so ga po deželi ljudstvu kot najlepšo živalico, kot najbolj pametno živalico, kot kužka vseh kužkov. Imeli so ga na Krškem, imeli v Starem Trgu in tudi drugod. Na Krškem so rekli, da so odločni služabniki njegovi, povsod pa so ga hvalili neizmerno.
Toda videli so, da ga ljudstvo ne mara. In ko so prišle volitve, upadel jim je pogum, in niso si upali hoditi z njim med kmete. Jeli so ga puščati doma. Sila se je dolgočasil. Njegovi gospodjo pa so po deželi govorili ljudstvu. Toda kmetjo so rekli: „To so tisti gospodje s smešnim kužkom«, in niso jih marali.
Prestrašili so se njegovi gospodje, ko so videli, kako jim škoduje znanje s tem psičkom. Zatorej so sklenili, zatajiti ga za časa volitev popolnoma, tudi v mestih
Ko so imeli v Ljubljani shod volivcov, šel je po stari navadi lepo pohlevno za svojimi gospodarji. Imel je torbo, da bi vsakdo že iz daleč videl, da ni prav čisto nič nevaren. Toda pred mestnim domom so so njegovi gospodarji še kratko posvetovali in so sklenili, da ne sme notri, ker bi s-3 ga morda lo ustrašil kak volivec. Rekli so mu, da naj izgine, dokler so volitve. In hitro bo
stopili v dvorano. Kužek pa je žalostno j besil glavo. Potem pa mu je vskipela j« in ob vogalu privzdignil je nogo. Od ter ga niso več videli.
Ker se pa hočejo po volitvah vedno bahati z njim, iščejo ga njegovi gospoda z veliko vnemo, kajti bil je edino, kar imeli. Sedaj, ko si no upajo njega kaz volivcem, nimajo jim pokazati nobeno st' I rice. Zatorej govore o zaslugah, — ki si I bodejo šele pridobili.
Naj se preveč ne žaloste ob izgubi s\ jega kužka. V vsej deželi ga razun njih mara nihče, zato bo žo kje tičal pri n doma. Med ljudmi pa se govori, da ta t zdevni kužek niti kužek ni, da je le st oskubljen — zajec.
^-■V.N.N.-v.-S.N.VN	J '
I
Med Slovenci ob Renu.
(Piše Luka Arh.)	\
(Dalje.)
Kolikor sva si mogla ogledati Prage i,: enem dnevu, sva si jo ogledala. Potem dalje proti severu, v
Draždane.	*
Kakšen razloček! Praga staro, zgoi j' vinsko mcBto, Draždane moderno!

Kaj nas torej loči ? Ločijo nas načela, i katerih sloni sreča ali nesreča celega ovenskega naroda.
Vemo, da jih je na liberalni strani Se ,nogo, ki ne izprevidijo tega. Mnogo jih je , ki so tega mnenja, da boj liberalne ' ranke veri ne velja. Mnogi so tudi še pre-1 ičani, da ima liberalna stranka prav tudi 1 i gospodarskem polju. Apologet Weiss avi: »Stets ist die Zahl der Geschobenen •osser als die der Schiebenden«. Mi bi re-i: »Tistih, ki se dajo za nos voditi, je ' idno več, kakor tistih, ki jih za nos ' »dijo«.
Mi pa vemo, da se v sodbi o obeh slo-• makih strankah ne motimo. Rekli smo, da j »ja ne bo prej konec, dokler ne pade ena ned obeh strank. Boj je verski. Zato je jed drugimi dolžnost katoliških du-, jvnikov, da krepko posežejo v ta boj. . ,dnje volitve so jasno pokazale, po katerih | ajih so spali sijonski čuvaji, med tem ko 1 sovražnik podiral zidove Sijona. Bežali so ! kor najemniki, ko je volk mrcvaril čredo. , ist i 1 i so sovražnika, da je sejal ljuliko med enico. Ljulika je zrasla in pšenico zamo-j a. Tako ne sme več dalje iti. Sicer je 1 mo še en duhovnik na Kranjskem, ki se ] ali, da je odločen pristaš liberalne stranke, | tacih je še več, ki to stranko podpirajo j tem, da nič ne rečejo, nič ne store. A i laj ni več čas molčati in roke križem dr-1 ti. Kdor to dela, izroča sovražniku izro-1 no mu čredo. Na delo tedaj, slovenski " hovnik! Boj, ki se bije, je verski
H
Zato so neopravičljivi — da govorimo iv. Pavlom — oni duhovniki, ki tako-le idrujejo: »Jaz sem duhovni pastir vseh, | atoličanov« in liberalcev, zato moram biti tvičen do obojih«. Ali ko se ponašajo s | »jo pravičnostjo in neutralnostjo, navadno dpirajo liberalce, nasprotnike teh pa od 1 )e pehajo. Neopravičljiv je tudi oni župnik deveti deželi, ki ljudem na leči razlaga, se od volitev sploh ne sme govoriti na i, da je pokojni Škot Krizostom to dejal. ' rok, zakaj se ne sme, je ta, ker priha-o v cerkev ljudje vseh strank, in se no-; na izmed njih razžaliti ne sme. Ta župnik ; 5 slabo umeva poklic duhovnika v naši teli!
] Če je v župniji razširjena huda pre-, eha. ali naj duhovnik molči, da se komu zameri? Če so pohujšljivci v župniji, naj duhovnik ne svari ljudi pred njimi? " liberalizem je pregreha, je herezija , in , eralni časniki so največi pohujšljivci. To ' potrdil tudi Rim. Žalostno, ko bi dan-; aes niti duhovnikom več ne veljalo ono ! ro pravilo: Roma locuta, causa finita! j r se tiče Ivrizostoma, velja to-le : Danes razmere v marsičem popolnoma dru-5ne, kot so bile ob njegovem času. V ' ;-kvi pa se mora duhovnik vedno ozirati časovne razmere. Vrhu tega Krizostom več naš škof, ampak je sedaj naš škof ' ton Bonaventura in po tem se nam je nati!
' ' --
' —
V Bodenbachu je poleg avstrijskega tudi 'nški (saški) kolodvor. * Vlak se je ustavil na avstrijski postaji, \r so nam prebrskali kovčeke. Potem šele zapeljal na nemško postajo. Naše spre-dnike nadomestijo nemški „Schaffnerji" s )jimi značilnimi čepicami. Sedaj pa neha jtovnoznana avstrijska dobrodušnost (Ge-ithlichkeit), katere pa na železnici ni ve-o opaziti, in začne se nemška »Stramm-,t.a
Pod večer se pripeljeva v Draždane. ice so čedne, krasno razsvitljene z elek-5no lučjo, (ki pa malo boljše sveti nego se »hruške« v Ljubljani). Glavne ulice se w lahko skušaj o^z dunajskim Grabnom in
Sarntnerico.
Draždane imajo okoli 500.000 prebi-Icev. Znane so po lepi okolici in po jogih umetniških zbirkah. Laba teče skozi ?sto in je deli v staro in novo mesto. Pet jstov veže oba dela med seboj. Najlepši Avgustov most, ki je dolg 407 m in
m širok. Naredili so ga 1. 1344. Ob ,stu na desno se pride po stopnicah na isno Briihlovo teraso. Ob začetku in na ui stopnic so štiri pozlačene sohe, pred-.vljajoče večer in noč, jutro in dan. Ne-
Naš boj zoper liberalce je verski boj.
Z verskim bojem v tesni zvezi pa je gospodarski boj slovenskega naroda Lopo versko življenje je le tam mogoče, kjer stoji ljudstvo v gospodarskem oziru na svojih nogah. Skušnja uči, da je najti ravno v tistih družinah največja moralna propalost, kjer vlada največja revščina. Kdor torej ljudstvu pomaga do gospodarske neodvisnosti, dela indirektno tudi za povzdigo verskega življenja. In zato je v prvi vrsti poklican duhovnik.
Nihče ne more tajiti, da jo duhovščina s svojim brezdeljem na socijalnem polju veliko kriva, da se je liberalizem v našem narodu tako razrasel. Zato sa moramo sedaj potruditi, da nadomestimo, kar jo bilo doslej
zamujenega.
Duhovščina pa v tem boju ne stoji sama. Že imamo tudi katoliške lajike, ki s krepko roko vihte meč zoper sovražnike, in njihovo število narašča od leta do leta. V bratski slogi delujmo mi z njimi in oni z nami po geslu: „ln ne^essariis unitas, in dubiis libertas."
Za svojimi prvoboritelji pa stoji slovenski narod kakor trdna nepredorna falanga. Saj se zanj borimo duhovniki in katoliški neduhovniki. In narod je z nami. Treba je ta dobri narod le pripravljati za boj, treba gaje le podučiti, za kaj se gre v tem boju, in narod ostane vedno naš ali kaj pravim naš? on ostane svoj, nikdar ne bo vklonil svojega vratu pred liberalnim malikom, on ostane svoj in mi njegovi zvesti sinovi.
Rekli smo, da je naš boj načelen. Ker pa so nositelji načel osebe, je ta boj v mar-sikakem oziru tudi oseben. Zato bodi naša skrb, da bodo osebe, ki se boja vdeležujejo, vselej take, da bodo delale čast načelom, katere zastopajo. Skušnja kaže, da neraz sodni ljudje — in takih je mnogo, — zakaj sv. pismo pravi: »Neskončno je število neumnih« — sodijo načela po osebah, in če najdejo na njih kak madež, tudi njihova načela obsodijo. Voditelji katoliške stranke, i duhovniki i lajiki, morajo biti taki, da bo že njihovo življenje dokaz njihovih načel. Ranjki Jurčič je dejal nekemu prijatelju: »Dokler boste farji imeli celibat, vam nihče ne pride do živega.« Prav je imel. Zato se liberalci vedno zaganjajo v to premodro odredbo sv. cerkve. Kaj bomo še-le dosegli, če ne bomo imeli samo celibata, ampak se bomo tudi v vsem drugem življenji ravnali po pravilih kanoničnega prava! Kaj bomo še-le dosegli, če bo z nami združenih mnogo katoliških lajikov, značajnih in delavnih za skupni blagor ?
Kaj nas torej loči od liberalcev? Načela, od katerih je odvisna sreča narodova. Zato v boj za naša sveta načela, v boj za srečo našega naroda.	Prometheus.
„Cerkveno bogastvo" in „Na-rodovci".
Po vzgledu Židov udarjajo liberalci po cerkvenem premoženju z Judeževo željo:
daleč je Albertinum, kjer je imenitna zbirka skulpturnih del, klasičnih in novih. Izmed najnovejših me je zanimal posebno spomenik, katerega so postavili pred nedavnim časom, če se ne motim v \Vormsu, na čast reformatorjem Lutru (stoji na vrhu.) Husu, Wi-kliffu, Cvingliju in Kalvinu.
Ali zaslužijo ti ljudje spomenik? Začrtali so res s kremenom svoja imena v zgodovino. Toda, ali jih more slaviti katoličan, ali se jih morejo z veseljem spominjati oni, ki res ljubijo svoj narod ? O, če bi pomislili le za eno ped nazaj oni, ki slave Lutra ali Husa, ne bi mogli tako pisati, posebno oni ne, ki so tudi le »krščeni« katoliki, naj si bodo Nemci ali Čehi ali magari Slovenci, ki le slabo prežvekujejo razne nemško in češke brošure in časopise.
Zgodovina, prava in znanstvena zgodovina seveda osvetljujeta te može vse drugače. Koliko zla so prouzročili, verskega in ma-terijelnega svoji domovini! Naj jih zato slavimo? Krasne cerkve po nemških mestih, delo »temnega, mračnega« srednjega veka, kako prazne in zapuščene so, kjer so sedaj v rokah protestantov! Tistega življenskega duha manjka v njih, ki ga daje cerkvi le naša vera.
To bi se lahko prodalo in razdelilo mej reveže. »Narod« je že kmeto slepil z originalno mislijo, da so duhovniki in katoliške cerkve edini kapitalisti. S tem zdaj slepe tudi meščane. Koliko zlobe je v tej trditvi I — Da bi ljudstvo ne spoznalo svojih pravih pijavk — obračajo krivdo
—	na koga pač ? na cerkev ! To pač razumejo židje in njih učenci — liberalci. Povsod po istem receptu! Dobro vedo, da cerkve kmalu razpadejo — če so jim vzame vsak dohodek za vzdrževanje. Zato njih gonja, naj se cerkvam davki povišajo, zato hujskajo, naj ljudstvo ccrkvam ničesar ne prispeva. Dobro vedo, da služabnikov cerkvenih ne bo, če jim odvzamejo vse potrebno za življenje, dobro vedo, da s tem zadenejo cerkvi velik udarec ! — Da bi ljud stvo odvrnili od radodarnih doneskov za službo božjo, priobčujejo ogromne številke o cerkvenem bogastvu s pristavkom: Nič ne dajajte, niti vinarja ne, cerkev je sama dovolj bogata. Tega pa ne povedo, da ogromne številke pripadajo tudi na ogromne narode
—	na razsežne kraje, na velike države. Njim zadostuje veliko število — potem pa upijejo: Glejte, kako bogastvo!
Da se naii somišljeniki prepričajo o zlobnem podtikanju liberalcev, navedemo tu nekaj rezultatov znanstvenega raziakavanja, katere je priobčil A. \Veimar v Frommeje-vem koledarju za 1. 1900. Njegova raziskavanja se naslanjajo strogo na podatke c. kr. statistične centralne komisije na Dunaju. Po teh podatkih znaša celotno cerkveno premoženje v Avstriji 349,305.384 gld. Veliko število ! A pomniti je treba, da je k temu znesku všteto premoženje vseh stolnih in farnih cerkva, vseh podružnic in kapelic. Všteta je vrednost vseh farovžev, benefi-cijev, kolegij in škofovih rezidenc, všteti so vsi samostani in vsa semenišča cele Avstrije!
Primerjati je to treba z drugimi zneski, potem se vidi cerkveno bogastvo v vsej svoji revščini.
Narodno premoženje v Avstriji se računi na približno 10.844,500.000 gld. Cerkveno premoženje pa znaša v primeri z narodnim premoženjem komaj 3/10„ tri sto-tinke vsega narodnega premoženja. Torej ko bi hoteli s cerkvenim premoženjem kupiti narodno premoženje, bi cerkev v Avstriji z vsem svojim bogastvom zamogla kupiti tri stotinke avstrijskega premoženja, dočim bi samo Rotschildova ži dovska družina pokupila lahko celo A v s t r i j o ! Kje jo torej ogromno bogastvo! ?
Mislimo si, da bi si država vse cerkveno premoženje prisvojila — za koliko bi obogatela? Nič več in nič manj, kakor da bi ž njim plačala — ne svojega dolga — ampak le obresti svojega dolga in sicer le za enoleto — in cerkvenega premoženja bi ne bilo več. — Tako ogromno (?) je cerkveno premoženje, da bi država zamogla
Mrzlo, brezčutno kamenje so, ker nimajo v sebi vseoživljajočsga Boga, začetnika življenja, ker nimajo — tabernakla! In kdo je kriv tega? Priprosto ljudstvo ne toliko, kakor »reformatorji« in denarja lačni vladarji, ki so se igrali z vero ljudstva, z vero svojih očetov. Žalosten jim spomin !
Katoličanov je malo v Draždanih, pač pa je katoliška kraljeva rodbina. Princ Maks je duhovnik. Bil je nekaj časa navaden kaplan, sedaj je profesor bogoslovja v Frei-burgu. Čeprav so luteranci na Saksonskem zelo nestrpni nasproti katoličanom, imajo vendar ti lepo cerkev zraven kraljeve palače. Zidali so jo od 1. 1739-1751. Nič manj nego 70 velikanskih podob jo na poslopju (apostoli in drugi svetniki), pri vhodu so pa štirje evangelisti.
Najbolj vleče tujca svetovno znana zbirka slik v takozvanem zvvingerju. To ti je nekaj krasnega. Najdragocenejša je pa originalna slika Rafaelova: bikstinska ma-dona. Shranjena, je sama v eni sobi. Spodaj je napisano: Fece (Rafaello) a monaci neri di San Sisto in Piacenza la tavola dello altar maggiore dcutrovi. La nostra Donna con san Sislo e s. Barbara, cosa veramente
svoje stroške za vojaštvo ž njim pokriti le • eno leto — in pol in o ogromnih svotah — bi ne bilo ne duha ne sluha!
Donimo pa, da bi se imetje cerkve razdelilo mej katoličane — kaj mislite — koliko tisočev bi vsak dobil? Liberalci vsaj namigujejo, kako bi se lahko ljudstvo s temi svotami osrečilo.
Poslušajte! Če bi last vseh škofovskih rezidenc porazdelili med katoličane — bi vsak prejel le 1 gld. 28 kr.
Če bi isto s t o r i 1 i z i m e t j e m vseh larovževin farnih cerkva terporazdeliliskupljeniznesek, bi vsak prejel le G gld 97 kr.
Vzemimo dalje, da bi prodali vse stolne cerkve in to razdelili, bi prejel vsak toliko, da bi kak liberalni agitator šo za 1 liter vina ne mogel plačali — dobil bi namreč le 19 kr. Da celo, ko bi celotno premoženje cerkve razdelili mej katoličane, bi vsak še toliko ne prejel, da bi si kupil obleko za zimo, ker prejel bi lo 14 gld. reci štirinajst gld. a. v. — Kako se torej raztaplja ogromno bogastvo ! Liberalci govore dalje o ogromnih letnih prihodkih cerkve. Poglejmo, kaj pa statistika pravi. Ta nas uči, da s temi letnimi prihodki, ko bi ae jih mej katoličane razdelilo — si vsak ne bi mogel na leto niti enih čevljevkupiti,kerpre-jel bi le na leto 1 gld. 44 kr.
O sleparji, ki govorite o sreči ljudstva, ko bi se cerkveno imetje porazdelilo !
A cerkev polaga svoje imetje na dobre in najboljše obresti, ker s tem skrbi za vzgojo duhovščine, za vzgojo ljudstva, za umetnost, za čast božjo! Cerkveno premoženje, ki je strogo pod državno kontrolo, je pravo narodno premoženje !
To je resnica, katero potrjuje statistika! Da se Židom sline cede po cerkveni lasti, se nam nič čudno ne zdi, a da ž njimi trobijo v isti rog tudi liberalci »Narodove« šole, je grdo in nesramno.
Volivno gibanje.
Kandidatura dr. Elberta in »Narod«.
»Narod« silno boli, da so dobila pomoči potrebna dolenjska mesta tako vplivnega kandidata gospoda prošta Seb. Elberta proti brezvplivnemu Plantanu, Rad bi »Narod« zbegal nekatere volivce in zato ropota, da bodo gospoda prošta Elberta volili tudi Nemci. Mi ne vemo, koga bodo Nemci volili, ne čudili bi se prav nič, če bi se mej kandidatoma Plantanom in dr. Elbertom odločili za poslednjega, ker so vendar Nemci v dolenjskih mestih ravno tako interesirani na blagru teh mest kot Slovenci, o Plantanu pa itak vsak ve, da ne bode nič dosegel in ae je vrhu tega ta antipatična kandidatura Plantanova u s i 1 i 1 a dolenjskemu meščanstvu. Da bi bil dr. Eibert nemški kandidat, je seveda navadna Slančeva neslana fantazija, kaiti dr. Eibert je,kakor je bilo vnašemlistu o f i c i j e 1 n o r a zg la-seno, kandidat katol.-narod ne
rarrissima e singolare. (Vasari, vita di Rafaello di Urbino).
Če človek hodi cel dopoldan po muzejih, postane truden in lačen. Midva sva vzela na piko Wiener garten, gostilno na desni strani Labe v novem mestu. Morebiti bo koga zanimalo, kako se kosi po Nemškem? Odgovor je lahek: dobro in ceno Menukarta stane eno marko, in za to sva dobila juho, meso s prikuho, pečenko s solato in sir ali kaj sladkega. Posnemanja vredno za naše gostilničarje!
Sedela sva v prijaznem salonu ob Labi, ki se je lesketala v solnčnih žarkih. Kolikrat sem že pel znani trio v »Slovanu« : Gor po Labi prot severu, Kjer je zemlja v polumraku, Kjer valovi se tepo,
In sedaj sem tu, gori ob Labi. Kam vse človeka še ne zanese!
A tebe ne pozabim, mož, ali bolje, oko postave v pikelhavbi in haveloku! Tako Bi se mi čuden zdel v »civilnem« haveloku in »vojaški« pikelhavbi, da te moram omeniti. Pikelhavbo si pa imel lepšo, nego naši orožniki, to bodi resnici na ljubo omenjeno.
Lepo si, glavno mesto Saksonskega kraljestva, le žal, da si skoro izključno protestantsko ! S to sodbo sva zapustila Draždane.
stranke, na k oje programu kan-d i d u j e.
Radovljiškim meičanom v prevdarek
lz radovljiškega okraja, dno 27. decembra. Moj dopis zvabil je dr. Ferjančiča v Radovljico in spravil vso napredno gospodo po koncu. Dne 19. t. m. so je v resta\raciji gospoda Hudovernika prav s »kvedri« bilo po nenavzočem »Slovenčovem« dopisniku, kajti to prosim, gospod urednik, da naravnost konstatujete, da imenovanega dopisa niste sprejeli od gospoda radovljiškega kapelana, pač pa od nekoga druzega, ki radovljiške razmere tudi nekoliko pozna. — Gospoda doktorja Ferjančič in Vilfan sta bila imenovani dan silno nervozna, kar lahko sklepam iz »Narodovega« poročila, dt:si nisem bil navzoč, Ferjančič sploh ne potuje rad okoli svojih volivcev, Vilfanu pa je bilo hudo, ker se par večerov ni mogel udeleževati svoje tarok-partije- Moral jo namreč sedeti doma pri mami za pečjo in — študirati govor.
Gospod Roblek pa je ta večer slabo zastopal koristi meščanov, pozabil je tudi, da so ga samo klerikalci obdržali na županskem stolu, sicer bi sedaj županil znani Vielsager. — Ad rem! — Gospod Andrec imel jo tudi korajžo in imenoval moj dopis nesramno obrekovanje. Gospod doktor, radoveden sem, kako ste to dokazali ? Ali ni res, da Blejci žele če ne premestitve, vsaj pa razdelitve okrajnega sodišča? Ali niste res posestnik vilo na Bledu ? Ako blejski župan Jaka po volitvah zopet prosi za urade, s kom boste držali, ali z Blejci ali Radovljičanji ? To Vas sme vprašati vsak radovljiški volivec, ne da bi bil zato obrekovalec. Vaša trditev, da na premestitev ali razdelitev nihče ne misli, je tedaj laž Škoda, da Vam tega noben navzočih klerikalcev ni v brk povedal in da je tudi gospod Roblek molčal.
Radovljiški meščanje ! Dobro premislite, koga boste 3. prihodnjega meseca volili. Nikar no mislite, da je v tem, ako se vam res sezida sodnijsko poslopje, vsa nevarnost za vaše mesto odstranjena. Kolika škoda za vaše mesto, ako se ves Bohinj in Bled odtrga od vašega sodišča ! Kaj bodo počeli vaši trgovci, gostilničarji in obrtniki? Ne volite moža, ki ima dva srca, jednega kot posla nec, druzega kot blejski posestnik. Vaš poslanec mora biti glede tega vitalnega vprašanja za vaše mesto popolnoma neodvisen, in tak je gospod dvorni svetnik Suman.
Bahato je nadalje gospod Ferjančič omenjal, da je postajališče prevzela državna železnica v svojo upravo. Od vašega postajališča ima železnica več dobička, kakor od marsikatere postaje, zato jo je vzela v svojo upravo. Tudi ko bi vam bilo nasprotovalo deset Ferjančičev, bi se bilo to zgodilo, toliko pač znate, da sestavite prošnjo na vodstvo železnice.
Vprašam slednjič, ali se niste smejali, ko jo uradnik Ferjančič govoril zoper ob strukcijo. Da bi on kedaj obstruiral, — no, zato nima Cajga. A če ga pa Johan Tavčar, kot njegov šef, zveže z Mladočehi, kateri se do danes še niso odpovedali obstrukciji, kaj bo potem gospod Andrej počel ? Če ne bode druzega opravila kot obstrukcijec imel, bo bo pa vsaj Mladočehom piščalke kupoval, na katere bodo ti piskali in tudi zapiskali vašo sodnijsko poslopje, katero se ne bode toliko časa zidalo, dokler državni zbor ne dovoli investicijskih fondov. Ali ni to res? Zakaj tedaj gospod Roblek ni zahteval od Ferjančiča izjave, da se nikdar ne zveže z Mladočehi, tudi takrat ne, ko bi to storil kveder-politik Johan Tavčar?
Toliko vam v prevdarek, Radovljičanje, da se za nekaj časa ne boste kesali, ker 3. januvarija niste prav volili.
Štajersko.
V nedeljo se je Hribar hvalil v Gornjem gradu. Povedal je, da ne gre rad za poslanca, in da zraven tisočaka, ki ga bo kot poslanec zaslužil, bo še dva svoja potrosil. Koliko vendar hoče žrtvovati »ljudski volji!« Pravi, da ne zaničuje duhovščine; njegov triletni otrok že zna tako krščanski nauk itd. Obeta železnico. Po shodu je okoli Gornjega grada veliko navdušenje — seveda med tistimi, ki so za njegove volivne može glasovali. Mnogo pa jih je, ki niso nič kaj
vneti za Hribarja in menijo, da lastna hvala smrdi. Hribar naj bi, če hoče pri vseh kaj veljati, skrbel najpoproj, da bi imel v svoji prodajalnici in pisarni vse v lepem redu, da ne bi pošiljal računov ljudem, ki mu niso nič dolžni. Brasloviško pevsko društvo je dobilo od njega dvakrat tak račun, in ko je društveni denarničar dvakrat dokazal, da jo vse poravnano, še g. Hribar nato odgovoril ni. Torej so še zdaj ne ve, če je g. Hribar dolg izbrisal. O podobnih računih bi vedeli tudi drugi kaj naznaniti. Hribar naj torej dela doma, pa naj pusti državno poslanstvo drugim močem.
V i s e n j a k radi pičlega števila privržencev ne pride več v poštev kot kandidat pete kurije.
Slovenskim volivnim možem na
Štajerskem!
Katoliško narodni volivni odbor v Mariboru objavlja v včerajšnjem »Slov. Gospodarju« poziv slovenskim volivnim možem, naj dne 3. januvarija vsi oddajo svoje glasove kandidatoma katoliško narodne stranke g. Josipu Ž i čk ar ju, dekanu v Vidmu, in g. Franu Mlakarju, veleposestniku v Hoš-nici. O prvem kandidatu piše oklic:
Gospod Josip Žičkar je bil že v zadnjem državnem zboru zastopnik te kurije. Bil je tako vesten in delaven poslanec, da mu tudi najhujši nasprotniki nc morejo ničesar očitati. Le njegovo katoliško - versko naziranje in njegova požrtvovalna ljubezen do tlačenega slovenskega ljudstva ne ugaja nekaterim učiteljem, ki hočejo imeti šolo brez veronauka iu brez veroučitelja, ne ugaja tudi peščici mladih vročekrvnih ljudi, ki so se nasrkali kranjskega katoliškemu, kmečkemu ljudstvu toli pogubnega liberalizma, in za to so mu postavili protikandidata, s katerim upajo doseči svoje temne namene. Katoliški, slovenski volilni možje ! Vaši bratje, vaši sotrpini na Kranjskem so že s sijajnimi zmagami v peti in četrti kuriji odklonili na celi črti kandidate, ki so se jim vrivali od jungovskega učiteljstva in meščanskega liberalizma. Posnemajte njih vzgled, posnemajte svoje Bobrate in oddajte dne 3. januarja svoje glasove edino le gospodu Josipu Žičkarju!
Volivni shod
priredi prihodnjo nedeljo dne 30 t. m. popoludne ob 3. uri kandidat za mest. skupino Celje-Brežice g. dr. Ivan Dečko, odvet nik v Colji, v Kozjem v gostilni g. Franca G u č e k - a. Narodni volilci vabijo so k mnogobrojni udeležbi.
Volivna borba v Trstu.
Iz Trsta sa nam piše: To res ni več samo volilno gibanje, to je že ljuta vojna. Politično društvo »Edinost« prireja Bhod za za shodom. Vsi so zelo zanimivi, na vseh ori iz tisoč grl: Živio dr. Hybaf! Preobširno bi bilo, opisovati vam vse te shode. Le toliko naj omenim, da so zlasti zanimivi shodi, katerih se udeležuje gospod Kristan s svojo italijansko gardo. Žalostna majka kandidatu, ki ga priporoča, gospodu Učekarju, ker si isti ni pridobil niti jezikovne kvalifikacije, da bi sam nastopil, sam povedal volivcem, kake namene ima in kaj hoče doseči na Dunaju. Drugi morajo govoriti zanj, kajti revež ne pozna drugega jezika, nego malo slabega italijanskega dijalekta, kakor ga govore tržaške branjevke.
Gospod Kristan je sicer imeniten govornik in mogočen, kajti njega spremlja povsodi celo krdelo — hudičev, a našim vendar ni kos. Sedaj je pogorel imenitno trikrat zaporedoma. O porazu pri Sv. Mariji Magdaleni sem vam že poročal. V nedeljo popoludne so je zopet drznil stopiti med nas. Stvarni govori gg. Cotiča in dr. Slavika, bolj pa šo osoljeni mejklici, ki so sc usuli z vseh strani kakor dež na ubogega socija-lista, so ga tako zmešali, da ni mogel ne naprej, no nazaj. Nazadnje mu je dr. Slavik izposloval deset minut pardona ; v tem času jo moral končati svoja modrovanja. Znamenito je to, da so za tak »maulkorb« glasovali tudi njegovi gardisti, seveda, ker niso vedeli, za kaj so je šlo.
Na sv. Štefana dan se je bil zopet toliko okrepčal, da se je upal med naše ljudi. Sklical je shod na Novi cesti. Pripeljal jo s
seboj zopet cel eskadron rudečih huzarjov. Naših govornikov ni bilo zraven. Sami priprosti delavci od Sv. Ivana so bili navzoči. Imel jo torej najboljše nade.
A človek naj ne hvali dnova pred večerom! Ze volitev predsednika so mu ni posrečila po lastni volji; bil je izvoljen naš mož. Zanj so glasovali tudi laški socijalisti, ker zopet niso umeli, za kaj sc gre. Ko je začel pobijati našega kandidata, nastal pa je tak vihar, da še g. Kristan takega pač ni doživel. Priprosti delavci so mu stiskali pesti pod nos ter ga pitali z imeni: izdajalec naroda, predbacivali mu llike (desetice), ki jih pobira od delavcev itd. Njegov ljubljence Učekar ni mogel do laške govoranco. Socijalisti so jo klaverno popihali.
Italijanstvo je v razsulu. Demokratika ne mara Hortisa. Nje glasilo »Secolo« je zadremalo za večno. »Avanti« mu je zapel primerno nagrobnico. Kaj bo sedaj, to vedi Bog. Sicer pa se Italijani še zanašajo na pomoč iz Pirana in Kopra, kamor so poslali več tisoč glasovnic. Celo iz Benetek pridejo baje glasovat za Hortisa- Našim nočejo dostavljati glasovnic. Ce lo morejo jih vrnejo magistratu, da jih isti porablja drugod zase. »Avanti« je dokazal, da so razdali že nad 5000 glasovnic osebam, ki rimajo prava glasovati. Cene glasovnicam so poskočile. V neki lekarni jih kupujejo že po 5 gld. — Morda še postanejo »ščavi« o tej priliki bogati.
Iz Trsta se nam piše: llortisovi pristaši pridno pokrivajo z volivnimi oklici tržaške zidove, Dompierovci pa jih pridno trgajo ter mažejo z malo dišečimi tvarinami. Tudi z ogljem so popisani vsi vogali: »Votate por Hortis!« Z drugo roko je stavljen pripis: non — ako ni ta poziv prečrtan ali mu ni dodan kak krepek izraz iz slovarja tržaških branjevk.
Nabili oklicev vsaj no mažejo. Sem ter tje je kateri prečrtan z rudečim in — modrim svinčnikom. Pa evo vam našo tro-bojnico.
»Piccolova« garda nam očita, ker smo izdali oglase tudi v italijanskem in nemškem jeziku ter da nismo posnemali »internacijo-nalnih« socijalistov, ki pozivajo samo v italijanščini k volitvi izdajice, analfabeta Uce-karja. Od kodi tolik strah ?
Naš kandidat ima vsekako izgleda, da pride v ožjo volitev s Ilortisem. Že to bi bila lepa moralna zmaga. Sicer pa se dela za Hortisa na vso kriplje. Naših šo niti tretjina ni dobila legitimacij, dočim jih italijanskim podanikom magistrat kar pošilja po pošti. Pošilja jih tudi — ženskam, samo da spreminja ženska imena v moška. V bolnišnici, čujte, v tržaški bolnišnici rabijo posvetne postrežnice nasilje, da bolnikom, ki so volivci, izvabljajo volivne izkaznice. Sicer pa o razmerah v tukajšnji bolnišnici to ni kaj posebnega. Saj je n. pr. notorično, da tu ne mine mesec, da bi jim kak nevaren subjekt ne ušel iz oddelka za umobclno, in da no mine dan, da bi zdravniki no ozmerjali katerega naših bolnikov s »ščavom«.
Glasovnice kupujejo se nadalje, kolikor jih lo morejo"dobiti. Kurz stoji še vedno na 10 kron za komad.
Slavno namestništvo se vkljub opozorit-vam od strani političnega društva »Edinost« ne gane v očigled takih nerodnosti. Naše ljudi, ki pridejo povpraševat, kaj je z legitimacijami, mečejo moralno skozi vrata, češ, da dobijo glasovnice na volišču.
Danes se je zvedelo, da bodo jih delili dan pred volitvijo na voliščih. Vladajoča klika se seveda zanaša, da naši volivci, ki imajo skoro vsak svojo službo, ne bodo imeli časa, pobriniti se pravočasno za legitimacije. S temi bodo potem razpolagali s pomočjo najetih italijanskih ribičev in druge sodrge.
Tudi postopanje drugih oblastev ni do cela pravilno. Zakaj se finančno ravnateljstvo no pobrine, da bi njegovi uslužbenci dobili pravočasno legitimacije. Isto velja glede pošte in policije.
Vse jo proti nam, a Bog pravice jo z nami! Nadejamo se, da bodo tudi naši tržaški progresovci dne 3. januvarija klicali, kakor Italijani v Istri tožijo že sedaj: Sa ena taka zmaga in zgubljeni smo!
Volivna borba na Goriškem
Iz Trsta se nam piše: O zadnji ur •§ utegne vendar 1q priti do sporazumljenj med prepirajočimi se brati. Nevarnost, da peti kuriji zmaga Italijan, je Btreznila bo rilce. Danes se vrse pogajanja med Gregor i. čičevo in Tumovo stranko. Ako se uresnk J| naša nada, bo to najveselejši zaključek let na Goriškem.
Odmevi z dežele.
i
Povodom zadnjih volitev v peti in če trti kuriji smo prejeli toliko poročil, da ji. v celoti ne moremo objaviti. Vsa poročil pa soglašajo v tem, da so liberalci in nji • hovi pokorni sluge napeli vse strune, upe rabili vsa sredstva in izmislili si razne vo livne manovre, da vržejo ob tla »klerikal nega zmaja«. Toda narod je govoril, ljudstvi je odločilo in obsodilo liberalno nesramni početje. V nastopnem objavimo nekaj zani mivih črtic z volitvenega bojišča.
Z V i p a v s k o g a sa nam poroča Znani župan jo šo pred volitvijo zadnji dar po raznih vaseh iskal in kupoval klavno ži vino, ob enem pa ponujal svojega liberal nega kandidata. Očka župan so bili tudi poc Lukovnikom, kjer so dobili po mnogenr trudu tri glasove. Isto smolo so očka imel z erzeljskimi možmi.
Ko so ti šli k volitvi skozi Slap, sc še zmenili niso za sodček vina, ki so ga liberalci postavili na pot. Planinci so bili take gotovi zmage, da so že opoludne začeli streljati s hriba sv. Pavla, od koder jo nekdaj rimski cesar Teodozij opazoval boj s četami proticesarja Evgenija. A okoli 5. ure popo-ludno je došlo poročilo o porazu liberalcev. Vsled tega so začeli na Erzclju streljati že pozno v noč, ko je liberalcem Bapo zapiralo.
Tudi vipavski gosp. župan so baje že imeli nabite topiče, pa nade so splavalo po vodi. Ganljiv prizor pa je bil, ko je šel S51eten starček z Goč na daljno volišče. Čast mu ! Da pa zdaj liberalni listi sičejo in vičejo po Gorici in Ljubljani, so ne čudimo.
Z Blok se nam poroča: Tudi nas Blo-čane je Božič počastil s svojim obiskom. Obljubil nam je železnico proti Prezidu. On že\e, zakaj. Tudi štirirazrednico jo obljubil, v kateri naj bi so poučeval trgovski naraščaj v italijanskem jeziku. Trdil je, da je prevzel kandidaturo na splošno željo volivcev. Izid volitve je dokazal nasprotno. Volivci so mu na Blokah šepetali na uho, da je prišel 14 dnij prezgodaj, kajti Božič je šele 25. dec. Bobnali so povsod na shod, razpošiljali dopisnico, lepake in volivne oklice, toda vse ni izdalo. Naši možje predobro poznajo liberalno prijateljstvo do kmeta — trpina.
Iz Dolenjega Z e m o n a nam poročajo domači posestniki, kako pobiti so liberalci, da so tako propadli. Naši bodo stali kakor skale tudi v prihodnje. Sedanje volitve so jih le utrdile. Tje je prišel agitirat mlad gospodič z več pomagači, da bi preslepil domače volivce. Rekel je, da bo v tej občini s par kupicami vina veliko ljudi pridobil za liberalce. Ko je prišel, so je bahal, da ima 2000 gld., ki jih bo vse porabil za agitacijo. Liberalni širokoustnež jo pa dal prinesti nekaj litrov, ko pa jo krčmar prišel z računom, je še to na dolgu ostal. To so si Zemonci dobro zapomnili in bodo znali odslej šo bolje ceniti liberalne obljube.
Politični pregled.
V Ljubljani, 29. decembra.
•
Avstrijski parlament in ustavna kriza. Pod tem naslovom je izšla na Dunaju brošura izpod peresa nekega bivšega poslanca, ki je poskušal dokazati, da se da še opomoči ohromelemu parlamentarizmu, in poda tudi nekaj nasvetov, kako bi bilo mogoče izvesti ta veliki problem. Avtor to brošure naprej dokazuje potrebo ustavnega življenja v Avstriji ter se izjavlja proti absolutizmu iz naslednjih razlogov : absolutizem bi 1. postavil v resno nevarnost avstro-ogerske nagodbene zakone; 2. v zunanji politiki bi se omajalo sedanje stališče monarhije;
3.	Mažari bi dobili premoč v vseh skupnih in posebno v vseh gospodarskih zadevah;
4.	finančna uprava bi bila brez vsake kontrole, pogrešali bi potrebnega sodelovanja
9
V.
I |arlamenta pri davčni politiki; 5. zmanjšalo oyi so zaupanje tu in inozemlja na finančno ioč države. Ii navedenih razlogov je torej jn£eznani avtor omenjene brošure za noob-odno potrebno ustavno življenje. Toda kako r'aIriti do normalnih razmer v parlamentu in .ugotoviti njega redno delo? Brošura odgo t »rja na to vprašanje približno takole : Vr-,aviti ee treba pred vsem zopet k indige k t n i m volitvam, objednem pa j.reba tako odrediti, da se vrši volitev v dr-j(j^vni zbor po okrajih, čim največ mogoče ((jj)Čenih po narodnostih. V tem volivnem oju bi torej narodnostni moment ne igral
■ne
osebne uloge in bi boj znatno ublažil. Ob-
!' ovitev okrajev priporoča avtor tudi v svrho
Administrativne uredbe. Konečno bi kazalo n«
|eo
D V.' .dr
jo njegovem mnenju preosnovati tudi go-podsko zbornico v tem smislu, da
aji
sc ko ist
i deželni zbori pošiljali vanjo svoje ".astopnike. Ako se še premeni sedanji po-
manjkljivi poslovni red, je po nje-ovem mnenju vse storjeno, da se more ričeti v Avstriji zopet z ustavnim delom. - Najbolj čuden mej vsemi njegovimi na-6nveti je pač ta glede indirektnih volitev, ko ' e še o uspehu direktnih nismo prepričali
,m< ali
.i od katerih se ravno pričakuje jedina re-
ltev.
Čehi in Poljaki. Razni poljski in 'eški listi se pečajo že davno z načrtom,
ta« let la
. -ako in pod kakimi pogoji bi bilo tudi v " ovein državnem zboru omogočeno sode-^°:>vanje. Tudi zadnja »Mor. Orlice« je po-■ .egla sedaj v to zadevo in objavlja članek ^■od naslovom »Pogoji češko poljske zveze«. J tem članku se najprej zavrača trditev,
IV >di
ro o s, na
eš, da so se vršile oziroma se vrše volitve
' Galiciji v znamenju bodočih alijanc polj-
kega kluba. List pravi, da so vodili Poljake »vi 5 ,	... ,	, .
. -se drugi motivi, pred vsem pa domače
Razmere. Češko-poljska zveza je bila razdrta, .o so v zadnjem zasedanju Poljaki zapustili _j^ehe. Poljaki se ogrevajo sedaj za politiko iroste roke. Ta pa nikakor ne izključuje . ibnovitve zveze s Čehi. Prvi pogoj seveda ' ii ta, da je sedaj padel prvi nasprotnik dr. :luto\vski, marveč zvezo morajo omogočiti ^ehi sami s spremenjeno taktiko. Cehi se ^10ie smejo zadovoljiti samo s tem, da opuste " pbstrukcijo, marveč se morajo tudi izogniti fsemu, kar bi zopet moglo oživiti obstruk-3ijo. Poljaki zahtevajo, da se v prvi vrsti e*bzira na državne potrebe in se rešijo dolgo Zanemarjena gospodarska vprašanja. Poljski "klub se ne strinja s klicem : »Proč od Dunaja«, "bn sklepa lahko zveze na desno in levo z erivsemi strankami, ki niso proti poljskim na-P^elom. Čehi pa morajo ostati le na desnici, aedokler se ne ustvari modu3 vivendi z Nemci, roin naj vsled toga dobro premislijo, predno r bodo storili odločivni korak. — Ves ta članek meri torej na adreso Mladočehov in jih ""pripravlja na zvezo s Poljaki oziroma z
l č'"
ostalo desnico.
v mestni hiši vpričo pravosodnega ministra in šestih prič. Javnost poroke je izjemoma izključena.
Dreyfusova afera šili zopet na dan. Waldeck-Rou8seau je nameraval s popolno amnestijo za vselej pokopati umazano Dreyfusovo afero in jo tako na kolikor možno lep način spraviti s sveta. Toda poskus se mu je izjalovil. Afera je zopet oživela najprej v zbornici povodom razprave o amnestiji, po zmagi vlade pa izven zbornice z nekimi odkritji majorja Cuigneta na mi nisterskega predsednika in vojnega ministra, s pismom znanega Zole na predsednika Loubeta in slednjič z najnovejšim odprtim pismom »nedolžnega« Alfreda Dreyfusa na ministerskega predsednika. Prizadeti židje so jeli glasno in odločno zahtevati revizije zadnje obsodbe, da pride na dan resnica in se seveda izkaže popolna Dreyfusova nedolžnost. Pričel se je s tem zopet za Francijo usodni tok in Waldeck-Rousseau bo moral pokazati izredno spretnost, da obvaruje Francijo še pred večjo nevarnostjo, v ka-koršni se je nahajala pred nekaj časom.
Vojska v Južni Afriki. Najnovejši načrt burskih voditeljev občudujejo celo taki krogi, ki so doslej več ali manj simpatizo-vali z Angleži, izvzemši seveda one »ve-ščake«, katerim je ljubši angleški denar, kakor pa bursko junaštvo. Celi severni del kapske kolonije od De Aara pa skoro do dežele Basutov je tako rekoč že v burski oblasti. Buri so se oprijeli zopet stare vspešne taktike, po kateri se izogibajo vsakemu večjemu boju in potem nenadoma planejo iz zatišja na osamljene angleške oddelke ter jih porazijo. V Kaplandu najdejo Buri povsodi izvrstno pomoč. Poleg sobojevnikov imajo na razpolago živila in streljivo, katerega jim je na domači zemlji že jelo primanjkovati. Železniško proge iz Kapstadta, Port Elizabetha in East Londona so v veliki nevarnosti. Koliko važnosti je to za Bure, smo že povedali. Vodji De\vetu se je ta načrt res izborno posrečil. Najpomenljiveje je pa to, da sam niti ni hotel na jug. Vedel je namreč, da mora Kitchener s svojo armado v kratkem na oranjsko mejo, da skuša preprečiti pretečo nevarnost. V tem slučaju pa Dewetov posel ne bo težak. S svojimi tremi oddelki in posamnimi četami na severu bo lahko provzročal Angležem največje neprilike in jih potiskal proti jugu v roke Kaplandcev, ki bodo tudi vedeli vršiti svojo dolžnost. Konečni vspeh seveda tudi nc bo na burski strani, toda Angleži bodo pomnili, kaj zamore »premagani« De\vet s peščico Burov napram ogromni angleški armadi.
Za državnozborsko volitev v na-Xirodno mešanih okrajih na Češkem toso vse češke stranke in strančice sostavile "'posebni volivni odbor in postavile nastopne —skupne kandidate: princ Friderik Sclnvar zenberg za mestni okraj Budjevice, dr. ■niStranecky za mestni okraj Krumova, Dundo za isti okraj v kmečki skupini, dr. Kurz za ir drugi kmečki okraj in za peto skupino v Zibudjevjškem okraju Miiller. Člani volivnega dr odbora imajo neki precej nade na zmago, )ji vendar bo pa odpor od nemške strani iz-iti redno hud in bodo morali Čehi napeti iti skrajne sile, da prodro njih kandidatje. o Povodom poroke nizozemske kra-,t. Ijice z vojvodo meklenburškim je predložila vlada celo vrsto zakonskih osnov, ki urejajo ■c« razmerje mej kraljico in njenim bodočim 5n možem ter mej njim in državo. Prihodnji ce soprog nizozemske kraljice bc dobil naslov iv »visokost* in bo kot mož glava kraljeve {a rodbine, sicer pa ne bo imel prav nobenega deleža pri veličanstvu ter vladi in bo torej !c< le prvi podložnik svoje soproge. Še pred 10; poroko mora postati vojvoda llenrik Nizo :st zemec, ker še le potem ga bo mogla ime-jB| novati kraljica načelnikom kakega deželnega A urada. V slučaju ločitve pusti lahko mi-lostnim potom pridobljeno nizozemstvo, kjer išl je bilo, le otroci ostanejo kot potomci krajši Ijice Nizozemci. Ako kraljica pred njim iu umrje, dobi vdovec 150.000 gld. na leto vi Poroka 6e vrši koncem prihodnjega meseca sicer izjemoma v palači v Haagu in ne
Slovstvo.
..Dom in Svet".
»Dom in Svet« je dokončal svoj trinajsti letnik. Z veseljem smo vzeli vedno v roke ta lepi in koristni list, kadarkoli je izšel, in znano nam je, da v marsikateri hiši komaj čakajo, da ga dobe v roko. Mladina ima nad njim svoje veselje, in ne moremo priporočati zlasti družinam kaj boljšega iz našega slovstva za naročnino, kakor je vrli »Dom in Svet«.
Res je list zadela huda izguba, ko je umrl ranjki dr. Frančišek Lampe, kateri je poltrinajsto leto umno in požrtvovalno urejeval list. A videli smo takoj, da je list prišel v roko delavnih in krepkih naslednikov, kateri ga urejujejo v istem duhu dalje. Razdelitev dela, katero smo opazili pri novem uredništvu, nam pa daje upanje, da bo list vedno bolj temeljit in vsestranski.
Katoliški ilustrovan, poučen in zabaven list je potreben našim družinam. Saj vidimo, kako med Nemci, Francozi in Angleži ravng* to vrste listi zadoščajo pkoro vsem literarnim potrebam, ki jih ima sedanje občinstvo. Kakor političen list odločuje mnenje v javnosti, tako beletristični ilustrovani časopis odločuje nazore o slovstvu, o svetu in o modi. Ti listi so pa še posebno važni zato, ker jo njih vpliv na družine velikanski. Sinovi in hčere jih prebirajo slastno, zlasti povesti in pesmi, in od takega lista je ponaj-več odvisno mnogokrat, ali jo družina krščanska ali ne.
Zato imamo dovolj povoda, da »Dom in Svet« priporočamo svojim naročnikom in somišljenikom ne le za naročitev — saj jim je list vsem znan po svojih vrlinah — am-
pak tudi za agitacijo. Marsikje so naročeni na kak slab pohiljšljiv nemški list, kjer bi se lahko to slabo berilo nadomestilo z našim dobrim »Dom in Svetom«.
Kakor smo se že prepričali, bo prihodnji štirinajsti letnik jako zanimiv, raznovrsten in poučen. Bogato bo okrašen s slikami, tako da se čudimo, da je mogoče s tako majhnimi sredstvi podati toliko dragoceno snovi. Vidi se, da je »Marijanišče« kot lastnik ponosno na „Dom in Svet", in da se njegovi dohodki vestno uporabljajo za razširjenje in ozaljšanje. Zato pa tudi ne moremo dopustiti, da bi zavod morda v škodo prišel zaradi nemarnosti naročnikov.
Prepričani smo, da bo vsak, ko pogleda prvo številko novega letnika, z veseljem ponovil naročnino.	A.
Glasba.
Hrabroslav Volarič. Skladbe. L Samospevi s klavirjem, cera 8 K, založila Franja Volaričeva. Izdal Josip Cerin.
Krasno tiskani zvezek obsega v veliki osmerki 10 samospevov, ki so po vsebini jako dobro pogojeni. Posebnost v Volariče-vih skladbah je ta, da besedilo prav korektno deklamuje. Skladbe same na sebi imajo bogato, melodično življenje, lepo izbrane harmonične oblike, so sveže in jasnega ko-lorita.
Prepričan sem, da bo vsak glasbenik tega zvezka vesel. Osobito pa je narodna dolžnost, da revni vdovi, ki je žrtvovala težko prihranjene novce za založbo, z mnogoštevilno naročnino dospemo na pomoč. Krasni in vsega priporočila vredni zvezek dobiva se pri založnici, stanujoči v Gjrici, Gosposka ulica štv. 7.
F a j gelj.
Nove Zupanove orgije pri sv. Mateju v Istri. »Naša Sloga« piše o novih orgijah, ki jih je g. Zupan iz Kamne gorice postavil pri sv. Mateju : »G. Zupan je podal dva načrta: jednega za ceno 2800 K z 10 pojočimi izpremeni in s 5 zbiralniki, — drugega za 1800 K s 7 pojočimi in z dvema zbiralnima, dvema pomožnima izpre-menoma. Iibran je bil prvi načrt. Izdelava je solidna, natančna, pravilna v tehničnem in v mehaničnem oziru. Mthanizem v vseh punktac.ijah deluje pravilno in sigurno. — Sploh na celem delu se opazuje vešča in izkušena mojstorska roka . . . Želeli smo, da čujemo glas teh lepih orgelj. Jamči nam sicer že ime tvrdke »Brata Zupan« in število: op. 78 ! A vender smo težko dočakali, da jih sami slišimo. Začel je igrati z najtišjim registrom, in spojil dalje izpre-mene, kakor se rabijo za razne obrede, za spremljanje moškega, ženakega, mešanega, večjega ali manjšega zbora. Slednjič je zaigral z največjo silo z vsemi izpremeni. Vprašanje je : Ali je tvrdka zadovoljila načrt in dogovor s cerkvenim predstojništvom? Je, v polni meri in v vsakem oziru, storila je celo več, nego je bilo do govorjeno, za kar smo ji zelo hvaležni in ne moremo te hva ležnosti izkazati drugače, kakor da jo tu javno vsakomu priporočamo, ne lo kot solidno in točno tvrdko, ampak tudi kot po strežno«.
Vabilo na naročbo.
S I. januvarijem se pričenja nova na-ročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
5J
ii
velja za ljubljanske naročnike v upravništvu:
Vse leto 20 kron. Pol leta 10 „
Četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec.
Po pošti pošiljali velja:
Vse leto 26 kron Pol leta 13 „
Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h
Plačuje se naprej. Na naročila brez ' priložene naročnine se ne ozira.
Upravništvo ,,Slovenca".
Tedenski koledar.
Nedelja, 30. dec.: nedelja po Božiču, evang. : Simon in Ana v tompelju. Luk. 2.
Nicefor m. — Ponedeljek, 81 deo. : Silvester pap. — Torek, 1. jan. : Novo leto. Obrezovanje Gospodovo. — Sreda,
2.	jan.: Osmina sv. Štefana. — četrtek,
3.	jan.: Osmina Jan. Evang. — Petek, 4. jan. : Osmina nedolžnih otročičev. — Sobota, 5. jan.: Tolesfor p. m. — Solnce izide 1. jan. ob 7. uri 48 min., zaide pa ob
4.	uri 20 min. — Lunin spremin: Sčip 5. jan. ob 1. uri 11 min. zjutraj. — Dan zraste v januvariju za 58 minut. — M u s i c a saera v nedeljo 30. decembra : V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Tretjo mašo sv. Cecilije zl. Fr. Schopf, graduale Ant. Foerster, ofertorij Utto Kornmiil-ler. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Maša v čast angelom varuhom v E-mol, graduale »Beatus vir« zl. A. Foerster, ofertorij »Gloria et honoro« zl. M. Bros g.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 29. decembra.
Predavanja v »Katol. Domu« Prihodnjo sredo 2. januv. bo predaval g. dr. J. G r u d eno tem, kaj nam je prineslo devetnajsto stoletje. Začetek ob '/»8. zvečer.
Priporočajte »Domoljuba" ! Zadnje volitve so jasno pokazale, da je tam ljudstvo v veliki večini na naši strani, kjer je p od uče n o po branju dobrih časopisov, zlasti »Domoljuba«. Zato delavci za ka-t .liško prosveto, zlasti vi duhovniki, razširjajte »Domoljuba«, priporočajte ga zlasti zdaj ob novem letu. List bo p r i i sti cen i izhajal po novem letu povečan in bo v vsaki številki prinesel tudi kako primerno sliko. Naroča pa naj se list kolikor mogoče skupno pod enim zavitkom, ker se s tem stroški zmanjšajo in delo administraciji zdatno olajša. Pov3 naj se pri naročanju tudi, če so naročniki stari ali novi. Na delo za dobro stvar!
Velikodušen novoleten dar. Blago-rodna gospa Peter če v a poklonila je akade-miškemu društvu »Danici« lep dar petdesetih kron, za kar izreka odbor naj-prisrčnejo zahvalo.
Dar. Za odkupnino ocl novoletnih in drugih voščil v korist družbi sv. Cirila in Metoda nam je izročila gdč. Helena Baude-kova v Ljubljani 2 kroni. — Vivant se-cjuentes!
Imenovan je mornariški kadet I razreda Ivan V o k , sin g. notarja dr. Voka v Ljubljani, za mornariškega zastavonošo.
C. kr. mestni šolski svet je z ozirom na to, da se slučaji škrlatice in davice še vedno množe, sklenil, da imajo ljubljanske ljudsko šole in otroški vrtci ostati tudi po novem letu zatvorjene in sicer za nedoločen čas, oziroma dokler zdravstvena oblast ne more konšta-tovati, da ni nikake nevarne sti več glede razširjevanja omenjenih bolezni. V srednjih šolah se prične pouk 2. januv. kot po navadi.
Društvo slovenskih učiteljic je
imelo danes dopoludne v »Narod. Domu« zborovanje. Na mestu obolele predsednice gdč. Janje Miklavčičeve otvorila je zborovanje gdč. Demšar, zapisnikarica je bila gdč. Zupančič. Po prečitanju zadnjega zapisnika poročala je gdč. D r o 1 1 o organizaciji slovenskih učiteljic. Poročilo mej drugim zahteva tudi volilno pravico 7,a učiteljice, ker jo imajo tudi učitelji. Predsed-ništvu se je prostovoljno odpovedala gdčna Z u p a n. Pri volitvi nove predsednice bila je, dasi se jc mislilo, da na shodu ni' članic „Slomšekove zveze", /. veliko večino izvoljena občespoštovana gdč. Katinka D r o 1 1 o v a. Manjšina je glasovala za gdč. Viko Z u -p a n č i č iz Metlike. Gdč. M o o s in gdč. Demšar ste predlagali, naj društvo taioj pristopi »Zavezi slov. učiteljskih dri^tev«, gdč. A r k o iz Sevnice pa je p.-edlagala, naj se so jedno leto počaka, klepanje se je o obeh predlogih odložilo.
Društvo „Pripravniški dom" je imolo 27. dec. t. 1. odborovo sejo, v kateri se je mesto odstopivšega predsednika, gosp. ravnatelja Hubad a, izvolil preč. g. dekan Z a m e j i c predsednikom in podpredsednikom gosp. prol. V o d o b. V odbor je za trajajočo dobo v smislu društvenih pravil § G. izvoljen nunski katehet g. Stroj. Odbor
bi si pač želel višjega zanimanja za to tako potrebno društvo in živahnejšega razvijanja med našimi mladinoljubi; zlasti prosi, da bi člani redno prispevali društvenino.
Občinski svet ljubljanski imel bo prihodnji ponedeljek zadnjo sejo v letošnjem letu.
Trgovska in obrtniška zbornica
v Ljubljani ima v četrtek dne 3. januvarija 1901 v magistratni dvorani izvanredno sejo. Začetek ob 4. uri popoludne. Na dnevnem redu je volitev enega državnega poslanca.
Sedmina, po umrlem gospodu Francetu Klemene, vpokojenem župniku v Ore-heku, bo 2. jan. 1901 ob 9. uri.
Umrla je v Ljubljani gospa Marija Po d rek ar, trgovčeva soproga. N. v. m- p — V Tr tu je umrla učit. kandidatinja gospodična Marija Biber, hči g- nadoskrb-nika Biberja v Ljubljani.
Iz Novega mesta. P° našem mestu se govori, da nam je eks^lenea grof Gleis-pach pridobil vodovod, a resnici na ljubo 'bodi konštatirano, da j« bilo vodovodno vprašanje rešeno tako kakor je danes pred nami že prej, predno je gospod grof Gleispach došel k nam. — Hvaležni smo vsakemu za vsako dobroto, a čast komur čast in resnica nad vse.
Na Golico je o božičnih praznikih šlo nekaj turistov. Kaj tacega je mogoče seveda le pri tako ugodnem vremenu, kakor ga imamo letos.
Škrlatica se jc pojavila v vasi Lov-rovec v pol. okraju logaškem. Zbolelo je 8 otrok.
Prvi sneg. Ravnokar smo prejeli vest z Notranjskega, da okolu Logatca in Postojne prav dobro sneži.
Mrtvega so našli 26. t. m. v Bu-
danjah v nekem jarku znanega pi^ančka 45 letnega hlapca Jož. Rozmana. Prešnjo noč je ob 10. uri pijan odšel iz neke ondotne gostilne.
Ogenj Dne 24 t. m ponoči je pogorelo gospodarsko poslopje Fr. Stepca v Sred. Cirniku pri Mirni. Zgorelo mu je tudi 100 stotov sena in več orodja. Škodo cenijo na 1600 K. — Prejšnjo noč je pa pogorelo OStreSjo delavnice Jan. Gregorca v Mengšu. Škode je 1600 kron.
Tovarno za ovilo zapro v Zdrav-ščinah na Goriškem. V njej je služilo okolu 100 Slovencev, kateri zgube delo. Vzrok so bili nepovoljni uspehi, pa tudi nemiri mej nadzorniki in delavci.
Sejmi po Slovenskem od 31. dec. do 5. januvarija. Na Kranjskem: 31. v Kočevju in Zagorju ob Savi ; 2. v Ribnici in Radchovi vasi ; 3. v Dol. Logatcu ; 4. v Domžalah. — Na slov. Štajerskem: 2. v Celju, Št. Jurju ob j. ž. in v Ptuju. — Na Primorskem: 2. v Ilrpeljah ; 3. v Gorici; 4. v Glemoni.
Telefonska In brzojavna poročila.
Dunaj. 29. decembra. Dr. Lueger je govori! včeraj na volivnem sliodu v Simeringu. Med drugim je rekel: „Mi smo glasovali le za omejitev, ne za odpravo § 14. Mogoče je, da pride zdaj — Staatsstreich. Če pride do škandalov, če se obstrukcija ne opusti, pride nekaj nenavadnega. Vladati se mora, država mora obstati. Mogoče, da pride splošna, direktna in enaka volilna pravica. Ce bi jaz postal minister, garantiram to soci-jalnim demokratom, res pride, zato se obvezujem pismeno, če hočejo. A to tudi pravim: S splošno, enako in direktno volilno pravico se ne bodo volili socijalni demokratje. Vsi morajo ven. Če pride mož, ki hoče narediti red, bo red naredil, če bo vedel zapreke odpraviti. Moral bo premog vzeti kapitalistom in dati obrtnikom, kar je njihovega. Kmetu moramo dati, kar je kmetovega. Ce mož prihodnjosti to naredi, bo navdušenje se razširilo čez celo državo in ljudstvo bo reklo: Hvala Bogu, prišel je mož, ki nas je osvobodil izkoriščujoče sodrge!"
Dunaj, 29. dec. Poljaki hočejo svojo dosedanjo politiko opustiti samo s tem pogojem, da Čehi opuste ob-
strukcijo. Govori se tod (po liberalnih informacijah) da hočejo Jugoslovani iti z Mladočehi. Poljaki pa zahtevajo tudi, da Čehi opuste boj proti katoliški ljudski stranki, in da se ustava razlaga v avtonomističnem smislu.
Dunaj, 29. dec. Ker so Nemci no-zaupni proti obnovitvi stare desnico, pritiskajo na katoliško ljudsko stranko, da bi ne vstopila v desnico.
Celovec, 29. dec. Socijalni demokratje priporočajo, da se naj njih somišljeniki vzdrže volitve. Katol. stranka se tudi noče podati v boj — ostaja polje nemškim nacijonalcem.
Trst, 29. dec. Laški zaupni shod je z veseljem pozdravil, da so prvotne volitve za peto skupino izpadle Italijanom ugodno. Za mesta in za rovinjsko trgovsko zbornico se kandidira bivši državni poslanec odvetnik Bar toli. Za veleposestvo bodo Italijani podpirali kandidaturo P o 1 e s i n i j e v o.
Inomost, i9. dec. Tukajšnji shod volivnih mož iz inomostskega kmečkega okraja se je izrekel zoper Kathreina in za poštarja Hartmanna, ki hoče pristopiti k krščanskim socijalcem.
Inomost, 29. dec. Stališče deželnega glavarja je jako omajano. Očita se mu, da je on povzročil obstrukcijo, ker je v najvažnejših stvareh dela' tako, da ni imel nobene stranke na svoji strani.
Praga, 29. dec. Dne 3. januvarija zvečer bo shod ustavovernega velepo-sestva za češko zaradi volitev.
Praga, 29. decembra. Na shodu v Planici so Mladočehi z noži planili na agrarce. Več je nevarno ranjenih.
Budimpešta, 29. dec. 34 delavcev je hotelo v čolnu čez Tiso. čoln se je prevrnil in vsi so padli v vodo. Šest mrličev so izvlekli doslej.
Budimpešta, 29. dec. Iz Belgrada se brzojavlja: Milanu prijazno gibanje v armadi je postalo že nevarno. Na tajni konferenci se je konstituirala vojaška zarota.
Pariz, 29. dec. Neki tukajšnji časnikar je bil sprejet v avdijenci pri svetem Očetu. Papež je najodločnejše protestiral proti k o n g r e g a o i j s k e m u zakonu. Rekel je, da Francoska tepta svojo krščansko preteklost, ako še nadalje dela v protikrščanskem smislu. Proti cerkvi sovražnim nastopom \Val-deck-Rousseauovega ministerstva papež več ne more molčati. Med Francosko in med katoliško cerkvijo obstoji k o n • lcordat, kateri zahteva, da sta obe stranki pogodbi zvesti, torej tudi francoska vlada, ker konkordat urejuje dolžnosti in pravice. Papež je nagiašal, da je Francija s tem bojem proti katoličanstvu se podala v nevarnost, da izgubi prvenstvo v o rije ntu. Tudi na Kitajskem je padel francoski vpliv. Francoska bo velika le tedaj, če bo krščanska.
London, 29. dec. (C. B.) Z raznih delov dežele prihajajo poročila o velikih viharjih. Več ladij se je potopilo.
Berolin, 29. dec. Cesar Viljem je sprejel ob pogrebu grofa Blumenthala došlo deputacijo avstrijske armade.
Berolin, 29. dec. Iz Haaga dohaja vest, da sprejme ruski car Kriigerja zadnje dni januvarija.
Berolin, 29. decembra. Iz bur-skega vira se poroča, da je ruski car Burom prijaznejši in da ni nemogoče, da Kriigerja sprejme.
Rim, 29. decembra. General Botha potuje h Kritgerju v Haag. Botha je rekel, da bo ta vojska za Angleže prej ali slej neugodna, ker bodo i jgubili morda še kapsko kolonijo, če ne sklenejo miru.
London, 29. decembra. Reuterjev urad poroča iz Vryburga 19. t. in.: Oddelek 150 Burov" je južno od Vry-burga prekoračil železniško progo, drug oddelek 270 mož z jedni m topom severno od Vryburga. Oba sta se pomikala proti zahodu.
London, 29. dec. V San-IIo na Kitajskem so prošli teden umorili 21 ka-
toličanov. Združene velesile hočejo tje poslati večji oddelek vojakov, da prežene vse boksal je.
London, 29. dec. (C. B) Standard" poroča iz Shanghaja: Glasom zasebnih poročil je i m en ovala cesarica-vdova 15letnega dečka za novega cesarja, prepovedala pa je objavo toga imenovanja. Potemtakem je umevno, da je dobil dosedanji cesar K\vangsu dovoljenje, da se srne vrniti v Pekin. Svojim prijateljem je Kwangsu naznanil prihod in si izprosil podpore pri vodstvu poslov.
Novljork, 29. dec. Iz Pekina poročajo: Ti en Tsing in Li-Hung-Cang sta sklenila, da se hočeta dogovoriti z dvorom, predno stopita v dogovor s poslaniki.
Cena žitu na dunajski borzi
dne 28. decembra 1900.
Za 50 kilogramov Pšenica za pomlad . K 7 75 do K 7-76 Rž za pomlad . . » 7*67 » » 7-68 Turšicazama) junij /01 » 5'2l » » 5 22 Oves za pomlad . . » 618 » » 619
Meteorolegfidno poroMlo.
^iSioa nad morjem 306 2 m, srednji zračili tlak 786-0 mm.
I	Stanje	j 'iNlrcipe- \
n j Ona opa- \	baro- ruturi ;
zovmia j	metra	j pJ j
;	r vini.	i Celziju
Nebo
■g S t £ - k
2rt| 9. TV9« I 727-4 | 5-6 | sl. jzaETj dež „,' T. ijuti. 1 "2(1 6
m . ijuu ■ su u i 12 I sl. jug
H2. popol. | 727 3 | 3-2 I sr. j tali. | S ednja včerajšnja tomoeratura 5 7 , norm-ile:
oblač! 1 27-2
-2 6
Zahvala.
1125 1-1
Za mnoge tolažilne izraze sočutja, ki so nam došli med boleznijo in ob smrti naše ljube nepozabne hčere in sestre, gospodičine
ter za obilno častno vdeležitev pri pogrebu, za lepe vence, izrekajo zlasti še udom Čitalnice in gospodom pevcem tem potom naj-iskrenejo zahvalo
žalujoči ostali.
Na Vrhniki, dnč 27. dec. 1900.
Zali vala.
112!) 1-
Presrčno zahvalo izrekamo vsem .sorodnikom, prijateljem in znancem za častito udeležbo pri poslednjem potu preljubljene nam hčere, oziroma sestre, gospodičine
Katinke Cej
učiteljice pri Sv. Križu na Vipavskem
posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini in čč. oo. frančiškanom, nadalje preblagemu g. Fr. Finžgar-ju. c. kr. okr. šolskemu nadzorniku, gg. profesorjem in gospicam učiteljicam c. kr. izobraževališča, gg. kolegom in gospicam koleginjam v mestu in z dežele, zlasti njenima ljubljenima prijateljicama iz otroških let, gospici Mariji Jug, učiteljici v Oseku. in Amaliji Oblak, učiteljici v Kamnjah ter preblagorodni gospej Albini Komel roj. pl.Schivizhoffen za krasne poklonjene vence.
V Gorici, dnč 27. decembra 1900.
i*-
v.- :
Žalujoči ostali.
vMM&mmm
Čisto medicin, ribje olje.
Deželni lekarna
pri Mariji Pomagaj
Cubar, Primorsko, septembra 1900, Blag. g. MIlan Levstek, lekarnar v Ljubljani, k srca se Vam zahvaljujem za dobrotu VaSog neprecenjeno dobrog in pristnog modlolnskog ribjog olja, katerog že die čas i samo iz VaSe dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo. Prosim, pošljite mi zopet Sest steklenic za 2 gld. 50 kr.
Pozdravljam in ostajam Vam udani 839 15 Anton Ožbolt, trgovcc in posestnik. Steklontca 50 kr., 6 steklenlo 2 gld. 50 kr. Razpošilja vsak dan z obratno pošto
dež. lekarna pri Mariji Pomagaj
Mr. Ph M. Leuste'<a v Ljubljani.
Rosljeva oesta it. 1., poleg mesarskega mosta
Jan. Dogan-a
S mizarski pohištveni obrt §
536 29 V I^jtll>ljaili
na Dunajski cesti št. 19 (v Medjatovi hiši)
priporoča svojo dobro vrejeno
zalogo
m
vsakovrstnega likanoga in politiranega
pohištva.
>5$l
vi!
B
i
«-
M m
ITarofitla se točno Izvršujejo.
Ceiiilnlk s podobami zastonj in frunko.
MMmmmMMmmmmmMM
m
I!
Sloveči profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo
Želodčno * jS: tinkturo
lekarnarja Plccoli
v ujubljanl
dvornega založni-kaNj.Svetostipa-peža
bf^fAtcj
Razpošilja se proti povzetju v škatljicah po 12 in III.	več stekleničic. 691 50 — 23
kol želodec
Urepkujoče 111 tete vzbujajoče. dalj.; kot pre-bavljenje in ti-lesno odprtje pospešujoče sredstvo, posebno onim, ki trpe na navad lem telesnem za-
prtju.
•alfe	-niš. >fe Vc. --nk
>>>> >>>
105i 8
Mnogovrstno
kožuhovino
pri poroča
/> 1 / //>jii izvrstno sredstvo za ohranitev J)t'llllOLClll> je sovja, preprečuje gnilobo, oprhlost itd. Za trgovce pohištva, mizarje in zasebnike ima v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.	228 15 11—'
Vnanja naročila proti povzetju.___
Prodajalka se išče.
Več pove iz prijaznosti uredništvo -Slovenca ;£	H33 1-1
po najnižji fr fr
fr fr fr fr ^ ceni
zJiarol eJŽacRnagal,
Mestni trg št. 24.
Gfremij 1 j ubij. trgovcev

uljudno naznanja sl. občinstvu, da so sc tukajšnji trgovci dogovorili, da bodo v torek, 1. januar ij 'i
notesa U*im toia p rosi si-
1128 (2-1/
Xarelništvo.

ANT. PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv.PotrH conIii At.«t
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
lz trpežnega lu sollduepa blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svcjo zalogo
izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
170 87
MMMmmš
II ER BA li> Y-jev pcdfosfcrnasto-kisli
apneno-železui sirup
Ta 31 let z največjim uspehom rabljeni prani sirup raztaplja slez. upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt. daje slast do jedi, pospešuje prebavljanje in rodllcost, telo jači in krepi.
Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raz-topljive fosforno-apneno soli, ki so v lijem, pa posebno pri slabotnih otrocih pospešujejo narejenje kostij.
Cena steklenici 2 K 50 h, po poŠti 40 h več za zavijanje.
__^^sagat^	iS*" Prosimo, da se
f	(ii' vedno iz>ecno zahteva Kor-
I jf babuy-jev apneno -žo-lezni sirup. Kot zuak iz-{Jjfeffitr vora se nahaja v steklu in [7 na zamašku ime , Her-Igsj [ babny" vtisnjeno z vzv še-
n,imi. erkami in. ,losi ---------->- steklenica poleg stoječo
uradno rngistrcvano varstveno znamko,
na katera znan enja naj se blagovoli paziti,
Osrednje skladišče	m
Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit"
VII., 1, Kaiserstrasse 73 in 75.
V zalogi skoro v vseh lekarnah »a Dunaju, v
Ljubljani in drugod. 120 20 -5
V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: A. Mardetschlftger, Gabr. Piccoli, llbald pl.Trnk6czy, J. Mayr; Celje : O. Sclnvarzl & Co., M. Rauscher ; Reka: F. Prodam, G. Prodam, A. Schi dler, Ant. Mizzan; Breze: G. E'sasser; Sovorienj: F. Kordon; Celovec: P. Hauser, P. Birnbacher. J. Ivometter, V. Hauser; Novo mesto: A. pl. Sladovicz; Št. Vid : A. Reichel; Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A. Suttiua, A.Filippi, J. Serravallo, E. pl. Leiteuburg, P. Preiidini, M. Ravasini; Baljak: Jobst & Schneider, L. Assmann; Črnomelj: F. Haika; Velikovec: J. Jobst, Volšperk: J. Huth.
V najem dam takoj
svoje za poljubni obrt pripravno
posestvo
v Slomškovih ulicah št. 1 v Ljubljani

obstoječe iz dveh stanovanj, dveh delavnic , majhnega hleva in prostornega dvorišča.
1124 3-2
Vinko Čamernik,
kamnosek.
ffffff
J. SOKLIČ
v Ljuhl jaiii, I*o«I Trančo 1
priporoča osobito preč. duhovščini in si. občinstvu v mestih in na d.želi Izborno svojo zalogo
£5
po raznovrstnosti blaga primerno nizkih cenah.
V Šeut-Vidn nad Ljubljano Je na prodaj
enonadstropna hiša,
katera stoji tik državne ceste, blizo farne cerkve, in ob začetku slavbišča za nameravane škofove zavode, torej prav primerna za vsakovrstne obrte.
Več se poizve ravno tam hiš. št. 7. (1111 4)
NflJLEPSlr PRAZNIČNO DARILO!
U N05ENI SLOVENSKI HlSl SE NE Pl SMELE POGREŠATI ooooooooooo
nsss^ DOKTORJA
Franceta
PREŠERNA
UREDIL SKRIPT. L, PINTftR
ILUSTRIRANA IZDAJA, 5EŽITA 5 K, V PLATNU UDZANA 6'40 K, U U5NJU UEZANA 9 K. NATISNILA IN ZALOŽILA IG. n. KLEINMAYR & rtD. BAMPCRG U LJUBLJANI ® o D0DIUAJ0 5E PO U5EH KNJIGOTRŽNICArl v ° 1023 20—17
Domača umetnost!
Podobarski in pozlatarski atelje
ANDREJ ROVŠEK v Ljubljani
Kolodvorske ulice štev. 22 60 52-51 v hiši gospe Wessner~jeve
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izvrševanje vsakovrstnih strogro umetniško izvršenih
lesenih oltarjev
v raznih slogih
* kipov * in svetniških soh
od kamenat gipsa ali lesa itd.
flitarne skupine
iz različnega materijah.
Priznano umrtniško dovršena dela !
Priznalna pisma so na razpolago.
zzzDomaea tvrdkat
Št. 403/Pr.
Razsrlas.
1131 2-1
Vsled odloka c. kr. finančnega ministerstva z dno 1. decembra t. 1., štev. 1812, prevzame pobiranje davkov v mestu Ljubljani s 1. januvarijem 1901 tukajšnja c. kr. glavna davkarija.
To se naznanja z dostavkom, da z 29. dnem t. m. preneha jemanje davkov pri mestnem davčnem uradu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dnč 26. decembra 1900.
H K št. 25 658.
Razglas.
1130 2-1
Dodatno k tuuradnemu razglasu z dne 10. avgusta letos št. 25.658 se javno naznanja, l( da je novi načrt mesta in pa na podstavi tega načrta sestavljen zapisnik hiš dežel-!s nega stolnega mesta Ljubljane že dogotovljen in ves operat razgrnjen vsakemu na u upogled pri magistratnem stavbnem uradu.
Ob enem se opozarja na §§ 8 in 10 predpisov o popisovanju ljudstva (zakon z dne 29. marca 1869, št. 67 drž. zak.), ki določujejo, da troške za numeracijo in za prenovljanje, oziroma premembo numeracije, trpe hišni gospodarji.
»s	. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 22. dccembra 1900.

^CJ/«/"!/;/■>/>/»i/x /■> y\ y\y,
K X
o
€m
Na DolenjBki cesti pri mitnici štev. 6 se dobro znana bivša stara &
$ gostilna pri „Hrovatu" |
X	(P
w h kat ri pripada hiša, dva konjska hleva, pod, svinjski hlev, veliki sadni (P vrt s pokritim kegljiščem,	rh
SKSr' takoj proda ali oddd v najem.

Natančneje so izve v pivovarni tvrdke J Kosler & Co.	nu a
& K


Nc. III. 427/00^ 1.
1132 3-1
zffias.
v C. kr. deželno sodišče v Ljubljani dovoljuje na predlog lastnika Alojzija Krennerja. v Škofji Loki
prostovoljno dražbo
njegove tovarne v Vodmatu vlož. štev. 82, katastralna občina Šempetersko predmestje II del, z vsemi poslopji brez v njih se šo nahajajočih strojev in drugih premičnin za v/klicno ceno 44.000 kron in poveruje izvršitev te dražbe c. kr. notarju dr. Franu Vok v Ljubljani kot sodnemu komisarju.
Dražba se vrši dne 18. januvarija 1901 popoldne ob 3. uri v pisarni imenovanega notarja.
Izdražitelj mora 10% vadij tekom 6 tednov zvišati na 15% najvišjo ponujene svote in mora to svoto s 4*/» % obrestmi vred tekom jednega leta plačati v štirih četrtletnih jednakih obrokih, smo pa na račun četrtega obroka prevzeti vknjiženo tirjatev na jednake obresti. Izdražitelju je na prosto dano, prevzeti na dan dražbe so še nahajajoče stroje in druge premičnine za skupni znesek 6000 kron v celoti pod jednakimi plačilnimi pogoji.
Ostali dražbeni pogoji kakor tudi cenilni zapisnik in izvleček iz zemljiške knjige leže-pri tem uradu kupcem na vpogled v sodni pisarni mej uradnimi urami.
Zastavna pravica na predmete, ki pridejo .na dražbo, vknjiženih upnikov ostane pridržana brez ozira na prodajno svoto.
C. kr. deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 17. decembra 1900.
St. 41.464.
Razsias.
1083 2-2
Pobiranje pasjega davka za 1901. leto pričelo se bode z 2. dnem januvarija 1901. Ta davek plač iti je v okrožji ljubljanskega uie.-ta od v.-aeega psa, uimši od psov, kateri so za varstvo* osamljenih posestev neobhodno potrebni.
Lastniki psov naj si preskrbe za to leto veljavnih pasjih mark najkasneje do 20. dn<5 februvarija 1901 pri meslni blagajnci proti plačilu
osem kren.
Z oz:rom na § 14 izvršilne naredbe o pob ranju pasjega davka, opozarjajo se lastniki psov, naj pra -vočasno vplačajo takso, ker bode polovil konjač od 20. februvarija 1901 nadalje vse oae pse, kateri se bo do. nahajali na ulicah brez veljavnih mark.
ZCWC«S*"1;jm.JL	IM •	-V g «■. K» fl g;s bb£,
dne 12. decembra 1900.
I Arhitekt Trumler *
priporoča prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo
§ arhitektno pisarno na Starem trgu št. 30
^	v Plautz-eyi liiši.
" za sestavo načrtov za cerkve, vile, hiše itd. itd., za sestavo in preizkušnjo stroškov in stavbnih računov, za sestavo stanovanjskih oprav in umetno-obrtnih predmetov, kakor: pohištva, ograj, razsvetljevalnlh predmetov itd., tako v modernem slogu kakor
tudi v diugih.
Atelije za umetniško izvršitev akvarelov, naročenih načrtov izvršenih predmetov ali pokrajin po posnetkih v naravi ali
po fotografijah.
112010—1
-
l-J * J i.—t fc—* i-j-rj-i—1	jDlJ^f^l
H^JB 5121:13 51ŽS13
il 131^15
!51igiJBllBia3BllB^
m ~
Naznanilo.
Čast mi je slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da sem svojo prodajalnico in izložbo lia novo prenaredil in povečal, imam največjo izbiro vse novosti (secesijon)
zlatnino, srebrnino, na novo vpeljano kina-srebro, vso namizno opravo, bici-keljne in šivalne stroje, fe t» t* ^ if
najceneje v primeri z drugim blagom.
Slavno občinstvo vabim na ogled in obilni obisk z vsem spoštovanjem.
FR. ČUDEH* urar.
na glavnem trgu nasproti rotoi^a. Garancija od 1 do 5 let. Ceniki tudi po pošti prosto. Srebrne moške ure 4-50 gld., srebrne damske ure 4'40 gld., zlate z močnimi pokrovi 15 gld., budilke 1-50 gld., stenske ure na nihalo v omari 100 cm dolge osem dni idoče 8 gld.
as
1088 5
miHimilli!! n HSI1HS
mmmmmm
> «
i
N I
H >
N
W 53 52
J s!
Najceneje tei* po stalnih eenah se kupuje pri
Rudolf Wetoer-Ju, ur«*.,
zapriseženemu veičaka in oenlloa,
Stari trg štev. 16 — Ljubljana — Stari trg štev. 16. IT
Velika zaloga vsakovrstnih	1071	[jI
ur, zlatnine, srebiiihie, optičnega orodja in fonografov.
I I
55 °°
co
S
Srebrne remontoir-ure za gospode K il'20, srebrne remontoir-ure za dame K lt-20. Zlate rcmontoir-ure z močnim okrovom za dame K 31'— Budilniki K 3 20. Ura na nihalo z omarico, 100 cm. visoko, gre osem dni, K 17 -. — Ceniki brezplačno ln franko.
	1 1 _		
--—			
1 ] 5W	Parita svetovna razstava 1900: „Orand IVaj višja odlika! "" Na 7 prejšnjih razstavah s prvimi darili		1 Fr m". odlikovano.
na
. T,RA.RM\ p0Q
C.nEfEPBypfKv Platu-
978 10—9
Vsak dan jih izdela tovarna 40.000 parov!
Edini kontrahenti: Messtorft", !S<*lm «!fc €o., Dunaj, j.
Na drobno na prodaj v vsaki boljši prodajalni čevljev, gumi in modnega blaga.

i
H §
(I)
, ------- - -j — ----o ...... o jc--------- --------- — ——w » • *»«
Sieh pripadajočih rekvizitov in munlcije, posebno pa opozarjam na
rnrsBs
	H
	81 ® iN
	© H
	[H
revolverjev itd. 730 20-20	

are iglujem samo jaz in katere se radi svoje lahkole in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo. — Ker pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem di v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najceneje. — Z velespoStovanjem
j puška? v Ljubljani, Židovske ulice.
llustrovan cenik se pošlje na željo zastonj.
h
P i
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
¥ Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. st. I,
v Knezovi lii&i, obrestuje hranilne vloge po	01 12-12
4% odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Postnega hranil ničnega urada St. 828.401», Telefon štev.



iCh/I^lN

Josip Kastelic,
krojaški mojster, v LJubljani, Vodnikov trg St. 4,
priporoča se prečastiti duhovščini v
izdelovanje vsakovrstne
4» R» I €k li e 9
posebno
taiarjev, površnikov itd.
Izdelujem blrete, olngulum in vsakovrstne šemlsete, kakor tudi vaa druga v to stroko »padajoča dola
natančno po meri. Prosim prcčastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da zvršim vsako naročilo v največjo zadovoljnost preč. naročnikov.
Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaiko delavnico, v kateri izdelujem
obleke za gospode in dečke
po najnovejšem kroju, natančno po meri.	80 -18
Zunanja naročila tučna. — Cene primarno nizke.
Ki
IVA.3T MILAVEC
i zdelo v a telj o j •gelj v Ljubljani, Cerkvene ulice št. 19	|
se najuljudneje priporoča prečastiti duhovščini za izdelovanje ^
novih cerkvenih orgelj J
po najnovejših in prcskušenih sestavih, z večletnim poroštvom.
Nadalje so priporoča tudi za vsa v to stroko spadajoča popravila (predelavanje, vglasevanje itd.), katera se izvršujejo SSiitočno in po najnižjih cenah.	95(5 15
fA^y^ii~vW%TnTiiirr^iii~nrrrrn ii il 1 jiM"iiiL i jimmml

V hotelu „Yirant
Ljubljani
u
sprejemajo se naročila na obed in
Istotam sc sprejmo gospodične v kuhinjsko vežbanje. Poučuje kuharica z Dunaja.
Tudi je na razpolago	■ »	«51	na, pri-
pravna za plesne vaje itd kacega društva
Dalje velika klet za vinske trgovce ali kaj jednacega pripravna. 1105 3_3
k ■". kit Lit kitJt.K-
fr ?fr
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejie trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-
iume, albe, koretelje. prte itd.
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, preuovljcnje stare obleke 1 ti vsa popravila. — Izdeluje ročno in poSteno po najnižji cent buudern iu vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljale hitro in najpošteneišo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo.
Najodličnejšim spoltovanjam se priporoča 502 o "J-30
■ imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v LJubljani, Wolfove ulice 4.
£
T ^
fr fr fr fr
i fr
fr fr
* t
pratika


m	w *
Dobiva se komad po 12 kr. = 21 vinarjev %
seh prodajalnicah v mestih in na deželi.
klavna zaloga pri II. Ničiuanu v Ljubljani.
Črnila za razproda i alce pošiljajo se zastonj.

mm mm
m
»gtegjg^
£
s a
Najboljša in najsignrnejša prilika, aa štedeiaje!
<
Stanjo hranilnih vlog 30. sept. 1900 čez 5 milijonov kron.
Denarni promet v devetih mesecih v čez 17 milijonov kron.
>
m sa
preje: Gradišče štev. l, sedaj: Kongresni trg štev. 2, I. nadstropje
s p r o j e m a
II JP^lt i M
vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje po
brez kakega odbitka, tako ela sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 gld. čistili 4 gld. 50 kr. na leto.
Stanje hranilnih vlog 30. septembra 1900: 5,853.620 K 97 h.
Promet v mesecih od 1. jan. (lo 30. sept. 1900: 17,740.643 K 16 h.
Hranilne knjižice so sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V L j u b 1 j a n i, dne 1. oktobra 1900.
966 11
Dr. Ivan Šusteršič, predsodnik.
Josip Šiška,
knezoškofijski kancelar, podpredsednik.
Anton Belec,
posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano.
Josip Jarc,
veleposestnik v Medvodah.
Odborniki:
Dr. Andrej Karlin,	Iran Kregar,	Dr. Viljem Sehweitzer,
stolni kanonik v Ljubljani.	načelnik okrajne bolniške blagajne	odvetniški koncipijent v Ljubljani.
Karol Kansehegg,	v Ljubljani.	Gregor Šlibar,
veleposestnik v Ljubljani.	Frančišek Leskovie,	župnik na Rudniku.
Matija Kolar,	zasebnik in blagajnik „Ljudske	r> TJŠrr> čnik,
župnik pri D. M. v Polji.	?v\«offV	hljani.
e a
m

X
red

^mmmmmm

, «1111«!
S8SSSSSB8S81SSSBS8SSS
Ko t zamenjam
le iz blaga od. B. Schroll-a. Graumann-a in Siegel-a
Nikako manjvredno tovarniško, marveč najskrbneje domače delo. Za i/.borno delo in najreeluejo postrežbo jamči tvrdka
cffiamann, £ju6ijana,
Mestni trg štev. 8,
Založnik perila raznih c. in kr. častniških uniform, zavodov.
Tu je v zalogi originalno dr. Gustav Jagerjevo volneno perilo, vsake vrste kopalno perilo, Pless-ovi, Httokel-ovl, Pichler-jevi klobuki Iz dlake in lodna, najboljše v žokih, nog-ovicah, kravatah, moderolh in žepnih robolh,
razno drugo modno in pleteno blago za gospode, dame in otroke itd. itd.
Lastna izdelovalnica predpasnikov, bluz, spodnjih kril, jutranjih in spaluili sukenj itd.
Cene so v primeri z dobreto blaga brez konkurence.
pripetilo, da bi kupec bil nezadovoljen s kakim pri meni kupljenim blagom, ea ii na zahtevo vrnem denar.	1092 26—
t-
aj
o
cs
C3
S
ao
•si >•
as t-, Ph
Fuškar
i)
D .H-.Hj
v Ljubljani
pri poroča z o, dobo lova ter pošilja
1» mm m k
V*Vn vse druge lovske potrebščine
katerih ima veliko zalogo.

A?
753 18
I> ti n a j s k a filial lf si Hranilne vloge na knjižice s 4%.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n* vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 156 razvinkuliranje obligacij.
banka
na Hninajn, !., Ilerrengasse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K.
Reservni zaklad nad 7,500.000 K.
Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju, Butlejevicah, Pardubica Taboru, Benašavi, Iglavi, Moravski Ostravi.
S> ii n a j § k a b o i« z a. |
Dne 28. decembra.
Skopni državni dolg v notah..... 98 75
Skupni državni dolg v srebru......98-54
Avstrijska zlata renta A°l„.......117 45
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 98 55
Ogerska zlata renta 4°/0........117-05
Ogerska kronska renta 4°/0, 20fJ.....93 —
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1698* —
Kreditno delnice, 160 gld........671 50
London vista .......... 24010
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem.drž.volj 117-67',>,
20 mark.............23-52
20 frankov (napoleondor)..............19-1-4
Italijanski bankovci....... , .	90-75
C. kr. cekini......... , . ■	11'37
Ji a o 29. decembra.
3-2% državne srečke 1. 1861. 250 gld.. . .	177 —
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . .	164—
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....196-—
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron .	95 30
Tišine srečke 4%, 100 gld.......139-50
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 ....	268'—
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . • Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.nauke 4°/„ Pi-ljoritetne obveznice državue železnice
>	» južne železnice 3°/0
>	> južne železnice 5"/„
»	> dolenjskih železnic4°/0
Kreditne srečke, 100 gld. ... . • 4% srečko dunav. parobr. družbe, 100 gld, Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega »	„ » 6 >
BudimpeSt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld.
Salmove srečke, 40 gld. St. Gen6is srečke, 40 gld. ......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . • • Akcije južne železnice, 200 gld. sr. - • SploSna avstrijska jtavbin3ka druži« . . Montanska družba avstr. plan. • ■ ■ Trboveljska premogarska dru*ia, 70 gld. Papirnih rubljev 100
2 en a
6255 83:1 • 1114
148." 4315
450-1 25:-s 1

jSk*t Naknp ln prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, »rook. deaarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanja najmanjšega dobitka. — Prcmose za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Meigarnicna dalniška družba
»»JjB- MM l„ Wo!lzei!e10 in 13, Dunaj, I., Str
M*- pola*nlla-S» v vseh gospodarskih in flntiionih »tvaruji, ^ o kursnih Trdnostih "vseh špekulaciji vr.d««*t<.l*
papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocoga obrestovanja pri popolni varnosti ^jf naloženih glnvnic.