Knjiga o viharju s tablami na Koroškem 1972 Dvojina pozitivno vpliva na učenje številk Irena Žerjal o svoji novi pesniški zbirki Primorski Št. 261 (20.889) leto LXIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 »Beli kit« postaja nočna mora DS SandorTence Dogajanja v Demokratski stranki, ki bo decembra dobila novega tajnika, postajajo vse bolj napeta in po svoje tudi zanimiva. Medtem ko vsi ugotavljamo, kako ljudje izgubljajo zaupanje v politiko in posledično v stranke, prihaja marsikje v Italiji do velikega porasta članstva DS, kar je vezano na decembrsko izvolitev novega tajnika. V normalnih pogojih bi bila to za stranko in politiko na sploh razveseljiva novica, dejansko pa v mnogih primerih gre za zelo sumljivo včlanjevanje, ponekod pa tudi za goljufije in prevare. Trst in Furlanija-Julijska krajina naj bi bili izjemi, ni pa rečeno, da se bo tudi tukaj vse srečno izteklo. Ob zadnjih deželnih volitvah se je tudi na Tržaškem ter med Slovenci šušljalo o »čudnih« vpisih v prid tega ali onega kandidata. Burna dogajanja v največji italijanski stranki v nekaterih obrisih spominjajo na nekdanjo Krščansko demokracijo. Na njenih kongresih so marsikdaj glasovali pokojni in tudi ljudje, ki sploh niso vedeli, da so člani stranke. V »belem kitu«, kot so nekateri imenovali KD, res ni bilo nikoli demokratičnih primarnih volitev, demokrati pa so od demokristjanov podedovali igra-čkanje in tudi zlorabe s strankarskimi izkaznicami, kar meče v slabo luč priprave na decembrske notranje volitve. Res je, da smo v Italiji že vsega vajeni. Demokratska stranka se je vsaj na papirju rodila kot novost, dogajanja z včlanjevanjem pa spominjajo na preteklost. Sant'Anna Impresa Trasporti Tunebri Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Več kol stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu. Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. delNstria 129 Prosek 154 - Trst tel. 040 630696 Usluge na domu dnevnik POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu ČETRTEK, 7. NOVEMBRA 2013 1,20 € 9 , , I I t, uuuuu , rim - Sporna Vitezova izjava izzvala ogorčenje Berlusconi: »Moji otroci se čutijo kot Judi pod Hitlerjem« tržič - CGIL pomaga pri vlaganju tožb Azbest ne mori le bivših delavcev iz ladjedelnice RIM - Nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi, proti kateremu teče več sodnih postopkov, je potožil zaradi počutja svoje družine. Kot je poudaril, se njegovi otroci počutijo kot »Judi pod Hitlerjem«, so včeraj poročale tiskovne agencije. »Moji otroci pravijo, da sedaj vedo, kako so se morale počutiti judovske družine v času Hitlerjevega režima. Resnično so vsi proti nam,« je novinarju Brunu Vespi povedal Berlusconi. Vespa je sicer intervjuje zbral v knjigi, ki so jo uradno predstavili včeraj, izšla pa bo v petek. Besede medijskega mogotca in milijarderja so ujezile judovsko skupnost v Italiji. Vodja združenja italijanskih judovskih skupnosti (Ucei) Renzo Gattegna je spomnil na več kot šest milijonov Judov, ki so bili žrtve holokavsta. »Kakršna koli primerjava tega, kar se dogaja z Ber-lusconijevo družino, ni le neprimerna in nedoumljiva, pač pa tudi žaljiva«. Na 11. strani prosek Štiridnevni praznik sv. Martina TRST - Z odprtjem prve steklenice letošnjega prosekarja se bo danes na Proseku neuradno začelo martinovanje, ki v to kraško vas vsako leto privabi številne obiskovalce. Višek praznovanja bo v ponedeljek, 11. novembra. Spored večdnevnega praznika, ki poleg sejma in pokušnje vin predvideva tudi nekatere kulturne dogodke, so včeraj predstavili na tržaškem županstvu. Na 5. strani volitve v fjk Predlog SSk brez večje podpore TRST - Predlog deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca za olajšano izvolitev kandidatov slovenske stranke v občinske svete je doživel zelo mlačen odziv. Edina nedvoumna podpora je prišla s strani Sveta slovenskih organizacij. Stefan Ukmar predlogu nasprotuje, Slovenska kulturno-gospodarska zveza pa meni, da bi bilo treba o teh zadevah razpravljati v manjšinskem predstavništvu. Na 3. strani / slovenija - Zaradi tožb proti LB in NLB Na zagovoru hrvaška odpravnica poslov LJUBLJANA - Zaradi zapleta glede tožb proti LB in NLB na hrvaških sodiščih je slovensko zunanje ministrstvo včeraj na pogovor poklicalo hrvaško odpravnico poslov Romano Franulovič-Bušič in ji izročilo demaršo. Izrazili so razočaranje, ker Hrvaška ni uresničila memoranduma z Mokric. Zaradi nespoštovanja memoranduma je Zagreb obsodil tudi odbor DZ za zunanjo politiko. Iz Trsta poziv k zaprtju sodnih umobolnic Na 4. strani V Boljuncu razstava ob 165-letnici šole Na 8. strani V centru CIE v Gradišču ni več priseljencev Na 12. strani Imsa prenehala z delovanjem Na 12. strani PREPROSTO NAJBOLJŠE MESNICA IN DISKONT PIVKA V SEŽANI m KONCERT Tržaški partizanski pevski zbor pinkotomažič 10. novembra 2013 ob 18.00 v občinski telovadnici v Nabrežini mm Vstop je prost Število mest je omejeno, rezervacija je obvezna. Urad za odnose z javnostmi od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 v sredo tudi od 15.00 do 17.30 tel. 040 200 824 - brezplačna št. 800 00 22 91 9771124666007 2 Četrtek, 7. novembra 2013 ALPE-JADRAN / slovenija - hrvaška - Po novih tožbah proti LB in NLB na hrvaških sodiščih Zaradi LB Slovenija poklicala na zagovor hrvaško odpravnico poslov V Zagrebu ne spoštujejo memoranduma z Mokric - Razprava tudi na odboru DZ za zunanjo politiko LJUBLJANA - Zaradi zapleta glede tožb proti LB in NLB na hrvaških sodiščih je zunanje ministrstvo včeraj na pogovor poklicalo hrvaško odpravnico poslov Romano Franulovic-Bušic in ji izročilo de-maršo. Izrazili so razočaranje, ker Hrvaška ni uresničila memoranduma z Mokric. Zaradi nespoštovanja memoranduma je Zagreb obsodil tudi odbor DZ za zunanjo politiko. Odbor se je na zaprti seji seznanil in soglasno podprl slovenski odgovor na memorandum Hrvaške za arbitražo o meji med državama, ki ga je vlada potrdila minuli teden. Kot je po seji povedala predsednica odbora Janja Klasinc, so bili na odboru »vsi, opozicija in koalicija, soglasni, da je vlada dobro pripravila odgovor«, ki je zelo argumentiran in obsežen in da bo zadostil potrebam, ki jih Republika Slovenija ima, da dokaže svoje argumente v okviru arbitražnega sporazuma. Zunanji minister Karl Erjavec, ki se je udeležil seje, je povedal, da bo vlada odgovor arbitražnemu sodišču oddala do predvidenega roka po arbitražnem sporazumu, to je do 11. novembra. Pričakuje, da bo ustni zagovor pred arbitražnim sodiščem nato potekal maja oziroma junija prihodnje leto, tako da bi razsodba lahko bila znana v prvi polovici leta 2015. Erjavec je OZP seznanil tudi z zadnjimi zapleti v zvezi s tožbami proti LB in NLB na hrvaških sodiščih po odločitvi hrvaškega sodnika, da memorandum ni mednarodna pogodba. Izrazil je nezadovoljstvo, ker Hrvaška memoranduma ne spoštuje in izpostavil, da postopki tečejo na podlagi pooblastila hrvaškega ministrstva za finance in da težko govorimo, da gre za neko avtonomno odločitev sodnika, ki je del samostojne sodne veje oblasti. »Če bi bila dobra volja, če bi dejansko želeli spoštovati memorandum, bi bilo zelo preprosto pač naročiti sodišču, da naj postopki mirujejo, glede na to, da so oni pravzaprav dali pooblastilo za vodenje teh tožb pred sodiščem,« je poudaril. Na novinarsko vprašanje, kako bo Slovenija ukrepala, je dejal, da ti postopki tečejo med LB in hrvaškima bankama in da gre torej za odločitev LB in njenih odvetnikov, kaj bodo storili. Odgovornost slovenske vlade je, da se zagotovi spoštovanje memoranduma, v skladu s katerim bi morali ti postopki mirovati, je dodal. Nato so popoldne z MZZ sporočili, da so na pogovor poklicali hrvaško od- pravnico poslov Romano Franulovic-Bu-šic. V.d. generalnega direktorja za bilate-ralo in evropske zadeve na MZZ Tadej Rupel ji je ob tem predal demaršo in ji izrazil »razočaranje, ker Hrvaška še vedno ni zagotovila doslednega uresničevanja memoranduma o soglasju ter ni zagotovila ustavitve sodnih postopkov glede prenesenih vlog pred hrvaškimi sodišči do končne rešitve vprašanja«. Generalni direktor je obenem ponovil pričakovanje Slovenije, da se bo problematika prenesenih deviznih vlog LB v Zagrebu reševala v okviru nasledstva in ne pred hrvaškimi sodišči, tako kot to izhaja iz memoranduma. Do najnovejšega zapleta med državama je prišlo, potem ko se je hrvaški sodnik konec oktobra odločil za nadaljevanje postopka v eni od 27 tožb proti LB in NLB na Hrvaškem zaradi prenesenih deviznih vlog LB. Sodnik je pojasnil, da se je tako odločil na podlagi notranje zakonodaje, saj da memorandum ni mednarodna pogodba. Zaradi hrvaškega nespoštovanja memoranduma v zvezi z LB se spet dviguje temperatura v odnosih med Slovenijo in Hrvaško arhiv slovenija - Z omejitvami v prometu Na primorski avtocesti dodatna protihrupna zaščita LJUBLJANA - Na odseku avtoceste med Uncem in Postojno bodo ta teden začeli postavljati protihrupno zaščito. Z deli na območju Unca bodo začeli danes, končana pa naj bi bila 11. decembra. Po koncu zime bodo z deli nadaljevali na območju Ravbarkomande in Postojne. Kot so včeraj sporočili iz Družba za avtoceste v RS (Dars), bodo v okviru projekta, ki ga sofinancira EU, vreden pa je 2,9 milijona evrov, postavljene protihrupne ograje v skupni dolžini 3799 metrov. Dela bosta izvedli družbi CPG in Petrič. V prvi fazi bosta zgrajeni protihrupni ograji na območju Unca. Prva ograja dolžine 934 metrov bo zaščitila naselje Unec, druga ograja dolžine 376 metrov pa naselje Hribce.Delavci Darsa bodo predvidoma danes začeli postavljati delovno zaporo na območju viadukta Unec. V smeri proti Ljubljani bo zaprt odstavni pas v dolžini približno kilometer, promet bo potekal po dveh zoženih prometnih pasovih. V smeri proti Postojni bodo zaporo postavili predvidoma 22. novembra. Pas za počasna vozila bo zaprt, promet bo po voznem in prehitevalnem pasu potekal ob omejeni hitrosti. Dela na tem odseku bodo zaključena do 11. decembra, po koncu zime pa bodo s postavljanjem ograj nadaljevali na območju Ravbarko-mande in Postojne. Gre za enega od štirih projektov v skupni projektov, za katero so sofinanciranje v okviru operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture odobrili lani jeseni. Skupna vrednost projektov znaša 61 milijonov evrov, od tega bo nekaj manj kot 42 milijonov evrov zagotovil kohezijski sklad, ostalo pa Dars. Ostali trije projekti zajemajo postavitev protihrupne zaščite na odsekih Dramlje - Celje, Malence - Šmarje Sap in Brezovica - Vrhnika. ljubljana Odprli razstavo Tito - obraz Jugoslavije LJUBLJANA - Na Gospodarskem razstavišču so včeraj odprli prvo in največjo razstavo o Titu v Sloveniji. Organizatorji želijo Tita skozi fotografije, video posnetke in eksponate predstaviti kot politično ikono 20. stoletja, predvsem pa osebo v ozadju. Zgodovinar Jože Pirjevec je ob odprtju razstave dejal, da je bil Tito človek, ki je ljubil oblast in se ji do konca ni hotel odpovedati, četudi bi bilo bolje, da bi se je. Na razstavi je predstavljenih več kot 300 fotografij, video posnetkov in predmetov, ki predstavljajo Tita v različnih družbenih okvirih. Tako se lahko obiskovalci sprehodijo skozi deset galerij z naslovi Tito in Jugoslavija, Titovi sodelavci, Štafeta mladosti, Neuvrščeni, Titova potovanja, Vozni park, Tito in pošta Jugoslavije, Umetniške upodobitve in Pogreb vseh časov. Razstavo dopolnjuje gostujoča razstava Muzeja zgodovine Jugoslavije iz Beograda, ki je prispeval galerijo o Titovih silvestrovanjih. Danes Skrito povelje v Domu knjige v Kopru KOPER - V knjigarni Doma knjige Koper (Pristaniška cesta 5) bodo danes ob 19. uri predstavili knjigo Drage Po-točnjak Skrito povelje. Delo, ki se dosledno opira na preverjena dejstva, pričevanja in triletno preiskovalno delo, je posvečeno Toniju Mrlaku, pokojnemu avtoričinemu svaku. Res-nič(nost)na kriminalna pripoved, ki se ne sramuje silovite družbenokritične osti, razgalja rušečo ideologijo (mitologijo?) dela politične elite, ki je z osamosvojitveno vojno v panteon povabila oportunizem, spletkarstvo, igno-ranco in laži. Zgodba o sestrelitvi gazele bi lahko bila na začetku učbenika z naslovom Kdo je ugrabil slovensko državo. Bilo je 27. junija 1991. Na uradni prvi dan vojne za Slovenijo. Helikopter gazela SA 341, serijska št. 664, je upravljal Toni Mrlak, nad ljubljansko Rožno dolino pa je izginil v ogromni črni gobi dima. Proglasili so ga za sovražnega, pozneje izvrgli, da se je primerila napaka - mitomanska sla »ljudi na položajih« je nato zdržema klesala lažno propagando, sprenevedanje in glušeči molk. Z avtorico Drago Potočnjak se bo pogovarjal novinar in pisatelj Dušan Jelinčič. V Lizboni razstava del slovenskih fotografov LIZBONA - V Lizboni so včeraj odprli skupinsko razstavo 13 slovenskih fotografov pod naslovom Sodobni slovenski portret. Na ogled so fotografije Uroša Abrama, Simona Changa, DK, Jošta Franka, Katje Goljat, Roberta Hutinskega, Cirila Jazbeca, Jureta Kastelica, Nataše Košmerl, Katje Kre-menic, Boruta Peterlina, Boštjana Puclja in Matica Zormana. Glavni namen projekta je predstavitev slovenske fotografije evropski javnosti. Razstava bo odprta v Fabrici Braco de Plata do 1. decembra. Moški je bil verjetno umorjen TRBIŽ - Moški, katerega mumificirano truplo so našli prejšnji teden v železniškem predoru pri Trbižu, je umrl zaradi nasilne smrti. To je včeraj potrdil vodja videmskega tožilstva Antonio Biancardi na podlagi prvih podatkov avtopsije, ki so jo opravili v torek. »Če gre za truplo izginulega litovskega kamionista, kot domnevamo, naj bi umrl 1. junija,« je povedal Bian-cardi in dodal, da bodo od litovskih oblasti zahtevali, da za primerjavo pridobijo vzorce DNK, kamionistovih sorodnikov in omogočijo zaslišanje svaka, ki je prijavil njegovo izginotje v Podkloštru. mladi - Prvo srečanje že jutri Sežana vabi v delavnico Filmšula SEŽANA - V šolskem centru Srečka Kosovela se bo jutri pričela delavnica Filmšula, v sklopu katere bodo dijaki in študentje spoznavali filmsko umetnost in si ogledali vrsto animiranih, celovečernih in dokumentarnih filmov. Prirejajo jo Šolski center Srečka Kosovela, Kosovelov dom in MC Podlaga v sodelovanju z Zavodom VIZO. Po besedah direktorice Kosovelovega doma Nine Ukmar je zamisel nastala iz potrebe, da bi film pri nas končno dobil mesto, ki si ga zasluži, in da je bilo zato potrebno začeti na razvijanju odnosa do filmske kulture pri mladih in najmlajših. Tako je nastal projekt in seveda program, ki se bo pričel jutri ob 15.30 in bo trajal do maja 2014. Kdor se želi prijaviti in želi druge informacije, lahko to stori preko e-mail naslova sa-mo.onic@guest.arnes.si. Cilj Filmšule je po besedah mentorjev Samota Onica in Alenke Kompare dijakom približati filmsko umetnost kot tako, saj filma mladi velikokrat ne razumejo kot umetnost, in hkrati izostriti kritičen pogled na svet, v katerem živimo. Ker se mladi z avdio-vizualnimi sporočili srečujejo na vsakem koraku (mobiteli, televizija, internet), jih je pomembno spodbuditi tudi h kritičnemu pretresanju le-teh. Ob aktivnem gledanju filmov, razmišljanju in razpravljanju o njih, dijaki poglabljajo razumevanje sebe in drugih, ostrijo estetski čut in razvijajo družbeno kritičnost. Direktorica KS je poudarila tudi, da je eden izmed ciljev projekta razvijati partnerstvo s Muzejem Slovenskih filmskih igralcev (MSFI) v Divači. Namen je, da bi program Filmšula nadgradili tako, da bi mlade udeležence usmerili na poletno šolo snemanja filma, ki poteka v Divači. videm - Proces proti petnajstletnicama zaradi uboja upokojenca Nadaljevanje konec januarja, ko bosta pripravljeni še dve ekspertizi VIDEM - Včeraj se je pred videm-skim sodiščem za mladoletne začel proces proti petnajstletnicama, ki sta obtoženi umora upokojenega železničarja Mir-ca Sacherja 7. aprila letos. Obema sodijo po skrajšanem postopku, sodišče pa bo moralo predvsem dobro oceniti dve strokovni mnenji. Prvo zadeva ugotovitev točnega vzroka Sacherjeve smrti, drugo pa je psihološke narave in zadeva stopnjo zrelosti obeh deklet, ko je prišlo do tragičnega dogodka. To so zahtevali zagovorniki deklet Federica Tosel, Luigi Francesco Rossi in Santina Campo. Sodišče je ekspertizi poverilo izvedencu za sodno medicino Claudiu Ragu, drugo pa psihiatru Mariu Novellu in psihologinji Eriki Jakovčič. Proces so zato preložili na 29. januar 2014. Obe obtoženki sta bila skupaj s sorodniki prisotni v dvorani, vendar nista želeli govoriti, ko ju je sodnik vprašal, če želita dati kakšno izjavo. Trenutno obe živi- Mirco Sacher z obema petnajstletnicama v neki slaščičarni nekaj ur pred smrtjo 7. aprila letos ansa ta v zaprtih skupnostih v Lombardiji in Venetu. Kot so povedali njuni odvetniki, se tam počutita dobro, se pa tudi začenjata zavedati, kaj sta storili. »Nič več se ne de- lata, da sta odrasli in na dan je z začetkom procesa prišla vsa ranljivost dveh mladostnic, ki sta komaj prerasli otroško dobo,« so še povedali zagovornik obtoženk. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 7. novembra 2013 3 dežela - Pavšič in Štoka na avdiciji v deželni komisiji Kandidati SSk najbrž ne bodo deležni olajšav Ukmar se boji, da bi Gabrovčev predlog Slovencem bolj škodil kot koristil TRST - Predlog deželnega svetnika Igorja Gabrovca za olajšano izvolitev kandidatov slovenske stranke v občinske svete je doživel zelo mlačen odziv. Edina nedvoumna podpora je prišla s strani Sveta slovenskih organizacij oziroma njegovega predsednika Draga Štoke. Gabrovčev predlog se mu zdi zelo koristen in vreden razmisleka. Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič je obžaloval, da je za predlog izvedel iz občil (prvi ga je objavil spletni Primorski dnevnik), zato ga mora še podrobneje preučiti. Štoka in Pavšič sta bila včeraj gosta deželne komisije, ki pripravlja neke vrste mini reformo lokalnih uprav, v glavnem občin. Njuno avdicijo je na vrat na nos zahteval in dosegel Ga-brovec. Vodja SSO je, kot rečeno, njegov predlog načelno podprl, Pavšič pa si je vzel nekaj dni časa za razmislek ob ugotovitvi, da ob krovnih organizacijah obstajajo tudi politične stranke, za katere volijo Slovenci. SKGZ, ki ne nasprotuje prizadevanjem za olajšane načine izvolitve Slovencev, vsekakor pričakuje, da bi takšna vprašanja obravnavali v sklopu skupnega slovenskega predstavništva, ki se je nazadnje sestalo v ponedeljek. Tudi demokrat Stefano Ukmar je, tako kot Pavšič, za Gabrovčevo pobudo izvedel z naše spletne strani. Izpostavil je, da imamo Slovenci danes podpredsednika goriške in tržaške pokrajine, predsednika tržaškega pokrajinskega sveta ter predsednika tržaškega občinskega sveta, če se omejimo na večje krajevne uprave. Prepričan je, da dvokrožna volilna zakonodaja za občine in pokrajine ne škodi Slovencem, zato moramo paziti, ker nam takšen predlog lahko bolj škodi kot koristi. Ukmar je sicer prepričan, da smo Slovenci sestavni del širše družbe in »da se ne smemo zapirati v etnične liste«. Iz besed slovenskega deželnega svetnika je jasno, da njegova Demokratska stranka ne podpira stališča zastopnika Slovenske skupnosti. Da gre za sedaj le za politično stališče, potrjuje tudi sam Gabrovec, ki vprašanja še ni strnil v formalno dopolnilo k novemu zakonu, kar bo najbrž naredil v prihodnjih dneh. »S svojo pobudo sem hotel spodbuditi soočenje o pomembnem vprašanju,« dodaja Ga-brovec, ki dejansko predlaga, da bi t.i. model za izvolitev evroposlancev iz nik Paolo Panontin. Navedel je razsodbo ustavnega sodišča, ki je svoj čas zavrnilo pritožbo ladinske skupnosti na Južnem Tirolskem prav v zvezi s tamkajšnjimi volilnimi pravili za občinske svete. Deželni zakonodajalec si prizadeva za dva županska mandata (deset let) v vseh občinah. Tudi v tistih z manj kot pet tisoč prebivalci, kjer so župani doslej imeli na voljo tri zaporedne mandate, torej celih 15 let županovanja. Gibanje 5 zvezd s tem v zvezi predlaga, da bi bila dva mandata več kot dovolj tudi za deželne svetnike, v desni in levi sredini pa niso tega mnenja. Vsi ali skoraj vsi pa soglašajo s predlogom, da bi bile občinske in po vsej verjetnosti tudi deželne volitve le na nedeljo do 22. ure in torej ne več tudi na ponedeljek dopoldne. S.T. komen - Jutri »Potepanje« z režiserjem Aljošo Žerjalom KOMEN - Komenska knjižnica jutri vabi obiskovalce na nekoliko drugačno potepanje. Ob 18.30 se bo namreč začel pogovor z Aljošo Žerjalom, režiserjem številnih dokumentarnih filmov. Z njim se bo pogovarjala Martina Kafol, poslušalci pa se bodo s pomočjo Žerjala in njegovih filmskih posnetkov potepali po svetu. Aljoša Žerjal (letnik 1928) je prvo kamero preizkusil že sredi petdesetih let prejšnjega stoletja. Takrat se je začela njegova ustvarjalna pot, popeljala ga je v svet pripovedi, likovne in glasbene umetnosti, razkrila je neštete zanimive kotičke po celem svetu. Žerjal svet opazuje skozi objektiv. Prej kot prizor vidi kader. Beleži dogajanja, razkazuje pokrajine, ustvarja portrete znanih in manj znanih oseb. In to še danes, saj mu njegova bujna domišljija še naprej ponuja vedno nove izzive. Srečanje z Aljošo Žerjalom in z njegovim filmom - najznamenitejše kadre iz njegovih del hrani sedaj tudi zajetna monografija - je vedno enkratno doživetje. Rad pripoveduje, še raje pa prikazuje utrinke iz svojih filmov. Gotovo bo tudi tokrat, ob predstavitvi knjige Filmsko ustvarjanje Aljoše Žerjala, gledalce popeljal na izjemno potovanje. trst - Literarni natečaj Mladih za prihodnost in Mladih SSk Že drugič Grmada v pristanu Natečaj je posvečen stoletnici Borisa Pahorja, ki bo tudi vodil ocenjevalno komisijo, namenjen pa je slovenskim višješolcem v Italiji TRST - Po prvem, ki je bil stekel v šolskem letu 2011/2012, so Mladi za prihodnost in Mladi Slovenske skupnosti razpisali drugi literarni natečaj Grmada v pristanu, s katerim želijo počastiti stoletnico pisatelja Borisa Pahorja, ki bo tudi vodil komisijo štirih profesorjev slovenščine na nižjih in višjih srednjih šolah, ki bo ocenjevala prejete prispevke in izbrala zmagovalce. Kot so na včerajšnji predstavitvi v prostorih deželnega parlamenta Furla-nije Julijske krajine v Trstu skupaj s podpredsednikom slednjega Igorjem Ga-brovcem povedali deželna tajnica organizacije mladih SSk Giulia Leghissa, pokrajinski tajnik za Tržaško Matia Mosenich in koordinator natečaja Simon Peter Leban, je pobuda namenjena dijakom slovenskih višjih srednjih šol v Italiji s ciljem ovrednotiti slovenski jezik in pisano besedo ter nuditi možnost mladim, da povedo svoje mnenje o žgočih problematikah. Z natečajem želijo pobudniki ovrednotiti slovenski jezik in dati možnost mladim, da povedo svoje mnenje o žgočih problemih kroma Natečaj se deli na dve kategoriji: kategorija A je namenjena dijakom prvega in drugega letnika, ki bodo morali napisati spis, na voljo pa imajo dve temi: prva se glasi Evropska identiteta: Kaj je in kako jo občutim? Jo lahko primerjamo z identite- to v ZDA? Naslov druge teme pa je Zgodovinske delitve Slovencev in vprašanje nacionalne sprave: Kako in zakaj priti do enotnosti? Katera je prava pot? Kategorija B pa je namenjena dijakom tretjega, četrtega in petega letnika, ki bodo morali na- pisati esej, tudi v tem primeru pa imajo na izbiro dve temi: naslov prve je Slovenski jezik in slovenska narodna zavest. Kateri ima prednost? Kaj je važnejše? Zakaj?. Druga tema se glasi Boris Pahor, Slovenec, upornik proti fašizmu in borec za svobodo. Domoljubje in antifašistična borba v literarnem opusu Borisa Pahorja. Zainteresirani višješolci lahko pošljejo svoje prispevke na naslov elektronske pošte mladizaprihodnost@slovenska-skupnost.org do 28. februarja 2014. Prispevke bo komisija pregledala in ocenjevala po vsebinski izvirnosti, izvirnih zgrad-benih učinkih, slogovni izvornosti in na podlagi individualnih meril ter bo najprej določila nominirance, nato pa izbrala nagrajence. V obeh kategorijah prva nagrada znaša 250 evrov, druga 150, tretja pa 50 evrov, nagrajevanje pa bo potekalo predvidoma konec aprila oz. v začetku maja 2014. Projekt natečaja Grmada v pristanu je podprl Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. (iž) celovec - Pri Mohorjevi založbi izšla knjiga zgodovinarja Hellwiga Valentina v nemščini O pogromu na dvojezične table na Koroškem Delo »Na robu državljanske vojne« prikazuje izredno napete politične razmere na Koroškem leta 1972, ki so tudi odnesle tedanjega deželnega glavarja Hansa Simo Zgodovinar Hellwig Valentin (v sredi) z deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem (levo) in vodjo Mohorjeve založbe Hanzijem Filipičem. CELOVEC, DUNAJ - »Na robu državljanske vojne« je naslov nove knjige koroškega zgodovinarja Hellwiga Valentina, ki jo je avtor v Celovcu predstavil včeraj v prisotnosti koroškega deželnega glavarja Petra Kaiserja (SPÖ) na sedežu Mohorjeve založbe. Knjiga je izšla v nemščini (»Am Rande des Bürgerkrieges«) pri Mohorjevi založbi, nova publikacija pa želi ponuditi prvi znanstveni prikaz dogajanj ob po-gromu na dvojezične napise leta 1972 in padca tedanjega deželnega glavarja Hansa Sime (SPÖ), je poudaril zgodovinar in dolgoletni glavni urednik koroškega dnevnika »KTZ«, ko je le-ta še izhajal pod okriljem socialdemokratske stranke (SPÖ) na Koroškem. Avtor v knjigi predvsem opozarja na dejstvo, da zakon o dvojezičnih napisih iz leta 1972, ki je predvideval 205 krajev z dvojezičnimi napisi, tedaj sploh ni bil tema političnih pogajanj - ne na Koroškem in tudi ne na zvezni ravni. Šlo je v glavnem za dogovor med kanclerjem Brunom Kreiskym (SPO) in deželnim glavarjem Hansom Simo (SPO), ki sta tedaj vladala z absolutno večino v državi oziroma na Koroškem, je poudaril zgodovinar Valentin. Ob tem je še dodal, da (spodle- tela) rešitev vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel ni bila v prvi vrsti usmerjena v to, da bi slovenska manjšina dobila več manjšinskih pravic, temveč je bil v ozadju tega zakona bolj mednarodni položaj Avstrije oziroma poskus izboljšanja odnosov s sosednjo Jugoslavijo. Kot je znano, je poskus postavitve dvojezičnih tabel na Koroškem popolnoma spodletel, ker sta oba - tako Krei-sky kot tudi Sima - povsem napačno ocenila politični položaj v deželi. Predvsem izredno močan nemški nacionalizem, ki je vrhu tega užival močno podporo tudi nekaterih vplivnih nemških medijev, med njimi tudi nekaterih dnevnikov, ki so takrat izhajali na Koroškem. Tudi v sami takrat še socialistični stranki je bil zakon dokaj sporen, kar potrjuje dejstvo, da iniciativni predlog za sprejetje zakona v avstrijskem parlamentu niso podprli vsi poslanci, je opozoril Valentin. Posledica tega je bil pravi nemški nacionalni vihar nad deželo, ki je odnesel vse dvojezične table, za več desetletij zastrupil vzdušje na Koroškem in deželo celo potisnil na rob državljanske vojne. Knjiga Hellwiga Valentina je tudi prva politična biografija nekdanjega (in medtem že pokojnega) deželnega glavarja Hansa Sime (SPO). Slednji je moral po tako imenovanem »Ortstafel-sturmu« (torej viharju na krajevne table) in po napadih nanj in Kreiskega z gnilimi jajci in paradižniki odstopiti - najprej kot predsednik koroške SPO in nato še kot deželni glavar. Na obeh položajih ga je nasledil (zdaj tudi že pokojni) Leopold Wagner, ki je že na naslednjih deželnih volitvah spet pridobil absolutno večino za SPO - ne nazadnje tudi z izrekom, da je bil »visok Hitlerjev mladenič«... (il) / TRST Četrtek, 7. novembra 2013 4 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu basaglieva revolucija - Pobudo podprle občini Trst in Milje, Pokrajina Trst in Dežela FJK Kampanja za dokončno zaprtje sodnih umobolnic Tržaški strokovnjaki bodo z konjem Marcom Cavallom obiskali 16 italijanskih mest Konj Marco Cavallo, simbol Basa-glieve revolucije, bo prihodnji teden začel turnejo po različnih italijanskih regijah in mestih. Sinje modri konj iz lesa in papirne mase, s katerim so duševni bolniki v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja rušili realne in virtualne zidove, bo galop ubral v Trstu v torek, 12. novembra, ko bo v družbi svojih somišljenikov zapustil sve-toivanski park. Predno bo nadaljeval pot v druge italijanske regije, se bo ustavil še pred deželno palačo, kjer mu bo predsednica dežele Debora Serracchiani izročila sporočilo, namenjeno predsednikom regij, v katerih se bo konj ustavil. Podrobnosti simbolične poti so na včerajšnjem srečanju z novinarji predstavili organizatorji projekta, med katerimi so tako predstavniki zadrug kot institucionalni zastopniki. Pobudo organizacije stopOPG so podprli občini Trst in Milje, Dežela FJK in Oddelek za duševno zdravje tržaškega Zdravstvenega podjetja, namen in cilj celotne operacije pa je ozavestiti širo javnost o pomenu zapiranja sodnih psihiatričnih bolnišnic. Več o samem projektu je povedal njegov pobudnik, sicer ugledni tržaški psihiater in nekdanji kolega slovitega Franca Basaglie, Peppe Dell'Acqua, ki je na kratko spomnil, v kakšnih razmerah živijo duševni bolniki v nekaterih italijanskih regijah. Psihiater je namreč prepričan, da lahko Trst s svojo zgodbo in s svojim primerom dobrih praks veliko pove psihiatričnim ustanovam, ki še vedno duševno stisko obravnavajo kot bolezen. Ukinitev psihiatričnih ustanov v Trstu je dober zgled uspešno izpeljane revolucije, meni Pobudo so včeraj predstavili na sedežu pokrajinske uprave kroma Dell'Acqua, ki bo skupaj s konjem Mar-com ozaveščal stroko širom po Italiji, kako potrebno bi bilo zapreti vse sodne psihiatrične bolnišnice in deželne »norišnice« ter vzpostaviti centre za duševno zdravje, ki bi bili odprti 24 ur na dan. Podporne storitve in servisi bi uporabnikom omogočali, da kljub svoji drugačnosti in posebnosti živijo v svojem okolju in se normalno vključujejo v družbeno okolje, je prepričan Dell'Acqua, ki je tudi spomnil, katere kraje v tujini je že obiskal konj Marco Cavallo. O tem, da ta konj na zanimiv način širi tržaško kulturo in seznanja Ita- lijane z Basaglievim svetom, je prepričana predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, ki je spomnila, da je ustanova, ki jo vodi, že pred leti spoznala potencial svetoivanskega parka in zgodovine, ki ga obdaja. Besaglievo revolucijo pa je pohvalila tudi sedanja predsednica tržaškega Oddelka za duševno zdravje Assunta Signorelli, ki meni, da zaprtje umobolnic predstavlja zgodbo, ki se še ni končala. Po njenem prepričanju je zapiranje storilcev kaznivih dejanj z duševnimi boleznimi na zaprte oddelke pihiatričnih bolnišnic nesprejemljiva rešitev. To sporočilo bodo konj Marco Cavallo in njegovi sopotniki predstavili stroki in širši javnosti v Piemontu, Li-guriji, Toskani, Siciliji, Kampanji, Laci-ju, Abrucom, Lombardiji in v Emilji Ro-magni. Ustavili se bodo v šestih tako imenovanih kazenskih pediatričnih bolnišnicah in v nekaterih manjših psihiatričnih bolnišnicah. Skupno bodo obiskali 16 italijanskih mest, v 13 dneh pa bo konj s sopotniki prepotoval kar 3.500 kilometrov. Marco Cavallo bo na vsej tej poti poosebljal tržaško zgodbo o ponovno pridobljeni svobodi nekoč zaprtih duševnih bolnikov. (sč) Vidali: Ukinitev pokrajin bi prizadela Slovence Predsednik tržaškega pokrajinskega sveta Maurizio Vidali spet opozarja, da bi morebitna ukinitev pokrajin hudo prizadela slovensko manjšino v Italiji. Zastopnik Slovenske skupnosti je prepričan, da bi ukinitev pokrajin prizadela prisotnost Slovencev v izvoljenih telesih in s tem njihov doprinos k upravljanju ozemlja, na katerem živijo. Vidali je omenjena stališča posredoval vsedržavnemu predsedniku Zveze pokrajin Antoniu Saitti iz vrst Demokrtske stranke, ki je bil na skupščini zveze zelo kritičen do prizadevanj Lettove vlade za ukinitev pokrajin. Slednje hoče ukiniti tudi predsednica Fur-lanije-Julijske krajine Debora Ser-racchiani. V soboto v Križu Dan srca Skupina prostovoljcev iz Devina-Nabrežine in Križa prireja v soboto, 9. novembra, v nekdanjem kriškem rekreatoriju tradicionalni Dan srca. Ob tej priložnosti bodo med 8. in 12. uro izvedli brezplačno analizo krvi in krvnega pritiska. Obvezna je predhodna prijava na telefonski številki 040299616 med 9. in 11. uro do jutri, 8. novembra. Srečanje o usodi parka v Miramaru Prefektinja Francesca Adelaide Ga-rufi je na srečanju z voditelji deželnih zavodov za spomeniško varstvo izrazila zadovoljstvo nad začetkom izvajanja razvojnih projektov v Miramaru. Gre za načrte, ki zadevajo ovrednotenje tako gradu kot tudi tamkajšnjega parka, ki ni v ravno dobrem stanju. Govori se, da naj bi prihodnje leto za ogled parka uvedli vstopnino. ds - Zahodni Kras, Nabrežina in Dolina Tajniki krožkov Zeriali, Moro in Alenka Vazzi V Demokratski stranki se iztekajo kongresi krajevnih krožkov, na katerih volijo člane pokrajinske skupščine in istočasno lokalna strankina vodstva. Sinoči je bil v Sa-ležu kongres zgoniške občinske sekcije, pokrajinska skupščina pa bo zasedala v soboto ter za tajnika ponovno izvolila Štefana Čoka. Alenka Vazzi je nova tajnica dolinskega občinskega krožka namesto Emilia Corettija. Novo vodstvo sestavljajo Igor Cavarra, Emilio Coretti, Franco Crevatin, Michele Di Donato, Antonio Ghersi-nich, Sandy Klun, Eric Medvet, Rosana Pettirosso, Igor Tul, Lucio Ulian in Sergio Velicogna. Nova tajnica je občinska odbornica za šolstvo v levosredinski upravi županje Fulvie Premolin. Na Zahodnem Krasu je bil za tajnika potrjen Križan Giorgio (Juri) Zeriali, ki je tudi podpredsednik krajevnega rajonskega sveta. V vodstvo krožka, ki zaobjema vasi Križ, Prosek in Kontovel, so bili izvoljeni Tomaž Ban, Luciano Ceschia, Martina Sardo, Maja Tenze, Stefano Ukmar in Maria Grazia Villi. Novi tajnik devinsko-nabre-žinskih demokratov je občinski svetnik Michele Moro, ki je nasle- dil Francesca Fotija (tajnik je bil od leta 2008). Novo vodstvo krožka sestavljajo Francesco Foti, Roberto G otter, Ciriaco Sau, Maurizio Petroni, Mara Bonifacio in Marisa Škerk. Član stranke Walter Pertot je na kongresu obžaloval, da je bil za tajnika DS znova izvoljen človek, ki ne obvlada slovenščine, kar se mu ne zdi spoštljivo do večjezičnega značaja devinsko-nabrežin-ske stvarnosti in tudi same Demokratske stranke. Kongresi krožkov so bili, kot rečeno, namenjeni izvolitvi novih vodstvenih organov in potrditvi Štefana Čoka za pokrajinskega tajnika. Iz sestave pokrajinske skupščine bo najbrž že razvidno razmerje sil med glavnima kandidatoma za državnega tajnika Gianni-jem Cuperlom in Matteom Renzi-jem, čeprav se bo državni volilni postopek začel po ponovni izvolitvi Čoka. Pokrajinski tajnik, ki se menda nagiba k podpori poslancu Cu-perlu, bo potrjen na osnovi sporazuma med Cuperlovimi in Renzi-jevimi pristaši, volili pa ga bodo tudi somišljeniki Giuseppeja (Pippa) Civatija, ki imajo sicer svoje ločene zastopnike v pokrajinski skupščini. ŠTIVAN - Protest Ne pohodu terenskih vozil na Krasu V nedeljo, na dan ko bo na Krasu potekal shod terenskih vozil, bo iz Štivana krenil pohod poimenovan Dan naravovarstvene vzgoje. Prirejata ga Sklad za naravo (WWF) in Zveza za zaščito ptic (Lipu), zbirno mesto je ob 8.30 na parkirišču pred cerkvijo v Štivanu. Gre za svojevrstno protestno pobudo za skupno doživljanje narave, ki je - kot piše v vabilu - namenjena otrokom in odraslim, vabljeni so tudi javni upravitelji, ki bodo imeli s pomočjo izvedencev priložnost za spoznanje bogate biotske raznovrstnosti naših krajev. Prireditelji pozivajo deželno vlado, naj se odpove ponovnemu zmanjšanju finančnih podpor za upravljanje naravnih rezervatov. Odbor predsednice Debore Serracchiani hoče ta sredstva še dodatno zmanjšati za okoli 250 tisoč evrov, kar naj bi znašalo stroške za gradnjo manjšega cestnega krožiš-ča. Naravovarstveniki se tudi bojijo takšnih posegov, podobnim tistim, ki so lani povzročili pravo okoljsko razdejanje v Glinščici. Pohod terenskih vozil za nedeljo napoveduje društvo Nord est 4x4. Pobuda je v javnosti sprožila tako nasprotovanja, kot tudi odobravanja. Privoljenje je dala Občina Devin-Nabre-žina, v Doberdobu pa prireditvi nasprotujejo. občina trst - Rešila sta kopalko Pohvala mladima kopališkima mojstroma Tržaški župan Roberto Cosolini je v torek na županstvu sprejel mladega kopališkega mojstra Luisa Petraccija, člana zadruge La Bora, ki že vrsto let sodeluje s tržaško občino in skrbi za varno kopanje na barkovljanskem nabrežju. Petracci je z ravno tako mladim kolegom Brunoom Maistom 26. julija letos pri kopališču Topolini namreč rešil življenje starejši kopalki. Med dopoldanskim kopanjem je bilo ženski slabo. Kopališka mojstra sta jo zagledala, kako je v vodi mahala in s težavo dihala. Privle- kla sta jo na kopno in jo oživljala z umetnim dihanjem, dokler ni do kopališča pripeljal rešilec službe 118 in žensko odpeljal v katinarsko bolnišnico. Cosolini je pohvalil hiter in učinkovit pristop mladih, ki sta s svojo strokovnostjo najbrž rešila življenje kopalki. V zahvalo jima je izročil tudi spominsko plaketo (v imenu obeh jo je dvignil Pe-tracci, na fotografiji), posebne pohvale in prav tako plakete pa je bila deležna tudi predsednica zadruge La Bora Roberta Zacci. / TRST Četrtek, 7. novembra 2013 5 občina trst - Na županstvu predstavili spored štiridnevnega praznika Prosek in prosekar vabita na martinovanje Za kmetovalce in vinogradnike bo ponedeljek prazničen dan. 11. novembra namreč goduje sveti Martin, ki velja za njihovega zavetnika, obenem pa je to tudi čas, ko proizvajalci ocenjujejo letino in se polni pričakovanj pripravljajo na novo. Sv. Martin pa je tudi zavetnik Proseka, zato ni čudno, da ravno v tej vasi pripravljajo osrednje martinovanje pri nas. Letošnji spored so včeraj predstavili na tržaškem županstvu. Kot je spomnil odbornik za ekonomske dejavnosti Edi Kraus, proseški praznik že nekaj let poteka v organizaciji Občine Trst in njenega rajonskega sveta za Zahodni Kras. Ponudba je iz leta v leto bolj raznolika in presega enološke meje, saj posvečajo pozornost tudi kulturi in teritoriju. Po odbornikovem mnenju bi proseški praznik lahko postal zanimiv tudi za turiste, zato bi ga veljalo v bodoče bolje ovrednotiti tudi s tega vidika. Štiridnevni spored je podrobneje predstavil predsednik rajonskega sveta Roberto Cattaruzza. Vse dneve bodo na Proseku delovale okrepčevalnice krajevnih društev in atrakcije priljubljenega luna parka, praznik pa bo v petek dopoldne uvedla čebelarska delavnica za prose-ške osnovnošolce. Ob 20. uri bodo v vaškem Kulturnem domu gostili gledališko uspešnico Umor v vili Roung v izvedbi števerjanske dramske družine Sedej. Na sedežu rajonskega sveta bodo v soboto ob 18. uri odprli razstavo in pokušnjo priljubljene krajevne specialitete - fanc-lov z dušo. Ob 19.30 bo v cerkvi sv. Martina koncert ženskega zbora Prosek-Kontovel in moške vokalne skupine Sv. Jernej z Opčin. V Kulturnem domu bo po 20. uri ples in zabava z DJ-jem. Nedeljo bo uvedel 5. Martinov pohod po poteh proseškega jusa, med katerim bodo udeleženci spoznavali krajevne zanimivosti (zbirališče ob 9.30 pri pro-seškem spomeniku padlim). Ob 14.30 je predvidena že tradicionalna Martinova furenga, ki jo prirejata Kmečka zveza in Mladinski krožek Prosek-Kontovel. Kot je spomnil Edi Bukavec, je ime dobila po furmanih, ki so v preteklosti z vozovi prinašali novo vino tudi v prose- Z leve: Kante, Cattaruzza, Kraus, Bukavec in Masten na včerajšnji predstavitvi martinovanja kroma ške gostilne, udeležila pa se je bo tudi kraljica terana Anet Jagodič. Lepo bi bilo, če bi v prihodnje furenga povezala Prosek in Sežano, kjer prav tako praznujejo sv. Martina, je zaželel Bukavec. V Kulturnem domu bodo ob 16. uri krstili letošnje vino prosekar, ki ga na tem območju proizvajajo že stoletja (Janez Vajkard Valvazor ga je na primer že leta 1689 omenil v svoji Slavi vojvodine Kranjske). V zadnjih letih je proizvodnjo na podlagi izvirnega postopka ponovno oživel praprovski vinar Edi Kante, ki pa podčrtuje, da ne gre za njegovo vino, ampak za penino, ki je izraz teritorija. Letos je proizvedel okrog dva tisoč steklenic, ki bodo naprodaj na proseškem prazniku (prvo steklenico bodo uradno odprli danes ob 18. uri v Društveni gostilni na Proseku), nje- gova želja pa je, da bi se tudi mlajši vinogradniki preizkusili v proizvodnji. Kmečka zveza je vsekakor že registrirala znamko Prosekar: kdor jo bo želel uporabljati, bo moral spoštovati izvirni postopek vinifikacije. Nedeljski spored bo zaključila projekcija dela resta-vriranega filma Sfinga in filma o Čezmejnem pohodu prijateljstva 2013, ki je potekal med Tržaško in Triglavom. Višek pa bo praznovanje doseglo v ponedeljek, na Martinovo: od jutranjih ur bo v vasi kmetijski sejem Kmečke zveze, na B'lancu pa sejem antikvariata in rabljenih predmetov. Na dvorišču rajonskega sveta bo ob 14.30 poku-šina proseških in kontovelskih vin, ob 16. uri pa slovesna maša v vaški cerkvi. Proseško Martinovanje bo ob 19. uri v Kulturnem domu zaključil koncert Kraških ovčarjev. (pd) Vlom po balkonu V ponedeljek se je osebje mobilnega oddelka tržaške kvesture odpeljalo v Ul. Vignola (nad Ul. Rosset-ti), kjer jih je pričakala lastnica nekega stanovanja. V popoldanskih urah so namreč nepridipravi vdrli v njeno stanovanje: izrabili so trenutek, ko so bili stanovalci v službi. Do stanovanja so najbrž priplezali po lestvi, vanj pa smuknili s sosednjega balkona. Razbili so šipo kuhinjskih vratnih oken in se pritihotapili v hišne prostore, od koder so odnesli dve zlati verižici ter ogrlico iz biserov za skupnih 2000 evrov. Na kraj dogodka so se pripeljali forenziki, ki preverjajo, ali so nepridipravi za seboj pustili katerokoli sled. Preiskave so v teku. Najdeni predmeti Tržaška občina obvešča, da so oktobra na mestnih ulicah našli mobilni telefon, denarnico, zapestno uro, uhan in torbico. Kdor bi jih morda pogrešal, naj obišče občinski urad za najdene predmete na Velikem trgu 4 (soba 37) vsak dan od ponedeljka do petka od 9.30 do 11.30. Sabov kip je poškodoval otrok Nobeni vandali, kakor je namigovala policija, pač pa otrok. Otrok je namreč med divjo igro okrog kipa Umberta Sabe na Ulici Dante odlomil pisateljevo palico. Otrokova mama je sicer dogodek raje spregledala in se z malčkom takoj oddaljila, neki očividec pa je pobral razbito palico in jo odnesel v bližnji bar, od tod pa je romala na policijo, kot tudi realna zgodba o dogodku. gasilci - Včeraj nekaj po 12. uri Požar v stanovanju v Ulici Margherita V kuhinji nekega stanovanja v četrtem nadstropju bloka v Ulici Margherita 19 na križišču z Ulico Giulia (ravno ob telovadnici Suvich) se je včeraj nekaj po 12. uri vnel požar. Mimoidoči so z ulice videli, da uhaja skozi okna gost dim in poklicali na pomoč gasilce. Na kraj dogodka sta se pripeljali dve ekipi z dvema gasilskima voziloma z visoko lestvijo, po kateri so se povzpeli do oken stanovanja. Za njimi se je v Ulico Margherita pripeljal tudi rešilec službe 118, ki je v katinarsko bolnišnico odpeljal tri osebe, ki jim je bilo slabo, ker je vdihovale dim: gre za dva stanovalca iz četrtega nadstropja in enega iz petega. Požar so gasili več kot eno uro. Vzroki za enkrat še niso znani, gasilci pa sumijo, da se je lahko kaj ponesrečilo med kuhanjem. Dim se je vsekakor ra-zlegel po vsem stanovanjskem bloku in gasilci so izmerili visoke koncentracije ogljikoviga oksida, ki je za človeka toksičen, zato so vse stanovalce evakuirali. Okrog 17. ure so se gasilci spet vrnili v Ulico Margherita, da bi preverili, ali smejo stanovalci spet v svoje domove. Prav gotovo si bodo morali tisti iz stanovanja v četrtem nadstropju za nekaj časa najti novo bivališče, saj je njihovo stanovanje precej poškodovano. ater - Valmaura Odpadki in nesnaga Za zanemarjene površine okrog stanovanjskega kompleksa neprofitnih stanovanj družbe Ater pri Valmauri (kjer v 399 stanovanjih živi 800 oseb) so pri deželnem vodstvu družbe slišali pred nekaj meseci. Takrat je namreč neka oseba s posebnimi potrebami opozorila na nespodoben pogled na skupno dvorišče, tako da si je prišel kraj kar dvakrat ogledat predsednik Claudio Serafini. Zadnjič (25. oktobra) so ga spremljali deželna odbornica za infrastrukturo in prostorsko načrtovanje Mariagrazia Santoro ter občinski odbornici Elena Marchigiani in Laura Famulari. Pričakale pa so jih smeti in nesnaga ... Predsednik Serafini nam je včeraj pojasnil, da je družba Ater že pred leti sklenila pogodbo s podjetjem, ki vsaka dva meseca zagotavlja red in čistočo tako stanovanj kot zunanjih prostorov. »Največji problem pa predstavljajo ljudje, ki so brezbrižni in daleč nespoštljivi do skupne lastnine,« je ugotavljal in povedal, da skozi stanovanjska okna odvrže-jo najrazličnejše odpadke, ob vhodu v blok pa se že dalj časa zbirajo kosovni odpadki. Sila neprijetna slika je spodbudila družbo Ater, da takoj ukrepa. Ustanovila je tehnično omizje, ki bo prihodnji teden poskrbelo za izredno čistilno akcijo, ki naj bi zahtevala več tisoč evrov. Vsi Stanovalci bodo prejeli na dom pismo, v katerem jih družba Ater vabi, naj se obnašajo omikano in naj spoštujejo skupno lastnino. (sas) V Podlonjerju 96-letnica oktobrske revolucije Na pobudi krožka 1. maj Stranke komunistične prenove bo drevi ob 19.30 v Ljudskem domu Canciani v Podlonjerju srečanje ob 96. obletnici oktobrske revolucije. Udeležence bo nagovoril Iztok Furlanič, sledila pa bo družabnost. Mini Darwin v Argentini V knjigarni Minerva (Ul. San Nico-lo' 20) bodo drevi ob 18. uri predstavili publikacijo »Mini Darwin in Argentina. I dinosauri raccontati dai bambini«, ki sta jo podpisala Simona Cerrato in Marco Avanzini. Knjiga pripoveduje znanstveno potovanje skupine sedmih otrok v iskanju Charlesa Darwina v Argentini. Znanstveni aperitiv V dvorani Bobi Bazlen v palači Gopčevic se nadaljuje cikel znanstvenih predavanj No Science? No Party! Ob kozarcu vina in pokušnji krajevnih dobrot (kozji in kravji siri kmetije Gruden Zbogar) bo danes ob 18.30 govor o medicinski fiziki in o koristih, ki jih ta veda prinaša bolnikom. Prav danes obeležujemo tudi mednarodni dan medicinske fizike. Srečanje bo pripravil center za teoretično fiziko Abdus Salam. Balkanski plesi KoloNaOkolo Združenje Family Garden vabi dre-vi ob 19.30 na svoj sedež v Ulico delle Peonie 3 na prvo srečanje tečaja balkanskih plesov »KoloNa-Okolo«. Tečaj bo vodila hrvaška raziskovalka in plesalka tradicionalnih plesov Koka Koviljka Marečic. Kogar bi tečaj zanimal, naj se oglasi na tel 333/3794437 oz. koka-mar@gmail.com. Poklon Mascheriniju Kulturni in umetnostni krožek vabi danes ob 17.30 v dvorano Costan-tinides muzeja Sartorio (Trg Papa Giovanni XXIII, 1), kjer bodo docenti Cristina Beltrami, Enrico Lucc-hese in Massimo De Sabbata predstavili življenje in delo tržaškega kiparja Marcella Mascherinija ob 30-letnici smrti. Tridnevni posvet o geofiziki in potresni nevarnosti Na Pomorski postaji bo od 19. do 21. novembra potekal 32. posvet državne zveze geofizikov, ki ga prireja Inštitut za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko OGS. V Trst se bo pripeljalo nad 320 italijanskih strokovnjakov, ki se bo soočalo o geofiziki trdne zemlje. Beseda bo tekla tudi o geodinamiki, o potresih in o uporabni geofiziki. Da bi za znanstvene ugotovitve izvedelo čim več ljudi, pa bodo 18. novembra ob 17. uri na Pomorski postaji priredili srečanje odprto javnosti, na katerem se bodo zlasti lotili vprašanja potresne nevarnosti. Bakus Day pri Parovelu Pri Parovelu v Boljuncu je ob običajni pokušnji ekstradeviških olj, odprta jesenska osmica (do 11. novembra). Posebno praznično bo v soboto, 9. novembra, ko bo t.i. Bakus Day. Na ta dan bodo izvolili najlepšega antičnega boga vina Baku-sa za leto 2013, hkrati pa ob 21. uri poskrbeli za koncert priznane balkanske etno-rock skupine Kraški ovčarji. Ob poskočnih ritmih naše glasbene zasedbe pa bosta za komično žilico poskrbela člana Pupkin Kaberetta Alessandro Mizzi in Laura Bussani. Udeležbo potrdite na tel. 346/7590953 oz. info@parovele-vents.com. 6 Četrtek, 7. novembra 2013 TRST praznovanje - 73 se jih je zbralo na Veseli farmi v Mavhinjah Kraški in brežanski 40-letniki prijetno poslavili okrogel jubilej Jubilanti so se spomnili tudi manj srečnih z dobrodelno nabirko Kraški in brežanski 40-letniki so se septembra zbrali na slavnostni večerji, da bi primerno počastili svojo okroglo obletnico. Po dolgem spletnem anketiranju, da bi našli najprimernejšo obliko praznovanja, so organizatorji do zadnje minute vpisali točno 73 prijavljenih (kot nalašč v spomin na letnico rojstva). Štiride-setletnike je pričakal bogat aperitiv in že takoj ob prihodu so se prisotni čudili, kako zlahka se spomini vračajo, ko srečaš bivše sošolce in znance po dvajsetih ali več letih. Na Veseli farmi v Mav-hinjah so jih lepo pogostili, vzdušje pri mizah je bilo takoj sproščeno in razigrano. Že med večerjo so se nekateri podali na plesišče, drugi pa k šanku, tako da je bilo veselje vedno živo. Ob torti je bila seveda obvezna gasilska slika vseh udeležencev, nato pa so najbolj drzni nadaljevali ponočevanje po kraških pubih. In ker se je večina trezno odločila, da se odreče osebnemu upravljanju vozil, so vsi celi in zdravi prinesli domov vozniške. Ob veselju in sprostitvi pa so udeleženci potrdili, da so tudi dobrega srca, so zaokrožili strošek za večerjo in zbrali okroglih 300€ v korist projekta Auxilia children (www.auxiliachil-dren.org) za pošiljko oblek in šolskih potrebščin sirskim otrokom, ki živijo v begunskem taborišču v Atmi. Ne samo veseljaki torej, tudi korenjaki. ZG (združene glave) nabrezina - V nedeljo Celovečerni koncert TPPZ V nedeljo, 10. novembra, bodo ob 18. uri pevci in pevke ter orkestraši Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič s Pio Cah na čelu nastopili v občinski telovadnici v Nabrežini. Pri celovečernem koncertu bodo sodelovali tudi nekateri prijatelji - glasbeniki, ki so s »Pinkoti« nastopili tudi na številnih koncertih ob 40-letnici zbora. Tokrat se jim bodo na priložnostnem odru pridružili skupini Kraški ovčarji in Dirty fingers, kantavtor Drago Mislej Mef ter reper Darko Nikolovski. Koncert prireja Občina Devin-Nabrežina, vstop bo prost. Glede na omejeno število mest, je rezervacija obvezna na tel. 800 002291. Rezervacije sprejemajo do jutri, in sicer od 9. do 12. ure. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 7. novembra 2013 ENGELBERT Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 16.44 - Dolžina dneva 9.51 - Luna vzide ob 10.50 in zatone ob 20.34 Jutri, PETEK, 8. novembra 2013 BOGOMIR VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,6 stopinje C, zračni tlak 1003,1 mb ustaljen, vlaga 74-odstotna, veter 5 km na uro jugo-vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,1 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 9. novembra 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Costa-lunga 318/A - 040 813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 - 040 572015. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdrav- stvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.10, 19.50, 21.30 »Sole a catinelle«. ARISTON - Dvorana je zasedena. CINEMA DEI FABBRI - 18.45, 21.00 »Blancanieves«. FELLINI - 16.45 »Cattivissimo me 2«; 18.30, 20.20, 22.15 »Something good«. GIOTTO MULTISALA 1 - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Giovane e bella«; 19.40 »Un castello in Italia«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Zoran, il mio nipote sce-mo«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 21.30 »La vita di Adele«. KOPER - PLANET TUŠ - 17.50, 22.40 »Carrie«; 20.10 »Dirka življenja«; 23.00 »Gravitacija«; 15.00, 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.10, 21.00 »Gremo mi po svoje 2«; 15.45 »Jaz, baraba 2«; 17.50 »Kapitan Phillips«; 16.20 »Khumba«; 15.45, 20.45 »Legende v Vegasu«; 22.55 »Načrt za pobeg«; 18.20, 20.30, 22.30 »Nesramni dedi«; 15.40 »Peta veja oblasti«; 20.20, 22.45 »Thor: Svet teme 3D«; 18.10 »Thor: Svet teme«. NAZIONALE - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.15 »Captain Phillips - Attacco in mare aperto«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Machete Kills«; Dvorana 2: 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Sole a cati-nelle«; Dvorana 3: 18.30 »Cattivissimo me 2«; 16.30, 19.00, 21.30 »Prisoners«; Dvorana 4: 16.30, 20.10, 22.15 »Que-stione di tempo«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.15, 16.40, 18.15, 18.50, 21.00 »Cattivissimo me 2«; 16.30, 17.20, 18.25, 19.15, 20.20, 21.10, 22.15 »Sole a catinelle«; 16.20, 21.40 »Captain Phillips - Attacco in mare aperto«; 20.20, 22.15 »Gravity 3D«; 19.05 »Ender's Game«; 18.15, 21.20 »Prisoners«; 16.40, 19.05, 21.30 »Machete Kills«. TRZIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.00 »Sole a catinelle«; Dvorana 2: 17.00, 20.10, 22.10 »Zoran, il mio nipote scemo«; Dvorana 3: 21.30 »Sole a catinelle«; Dvorana 4: 19.50, 22.15 »Captain Phillips - Attacco in mare aperto«; 17.50 »Zoran, il mio ni-pote scemo«; Dvorana 5: 18.00, 21.15 »Prisoners«. H Šolske vesti DIZ J. STEFANA sporoča, da v petek, 8. novembra, od 18.00 do 19.30, bodo na šoli potekale individualne govorilne ure staršev s posameznimi profesorji 13 Obvestila KD RDEČA ZVEZDA vabi na tečaj šivanja narodnih noš, ki bo potekal ob sredah, z začetkom ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu. Podrobnejše informacije na tel. št. 340-9763900 (v popoldanskih urah). OBČINE OKRAJA (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Al- bero Azzurro obveščajo, da bo ludote-ka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 12. ure. Likovne delavnice v novembru: Poteze s čopiči in Barvane škatle. Info: 040-299099. ZUMBA - SKD DRAGO BOJAN obvešča, da bo tečaj potekal ob ponedeljkih od 20. do 21. ure in ob četrtkih od 20.45 do 21.45 v domu Briščiki. Vabljeni tudi na uro poskusne brezplačne vadbe. Informacije na tel. 348-0633569 (Katja). ŠE NEKAJ PROSTIH MEST na razpolago za tečaje slovenščine (stopnje A1, A2, B1), angleščine (A1, B1) in računalništva na osnovni stopnje, ki bodo potekali na Ad formandumu v Trstu. Koledar je objavljen na www.adfor-mandum.org. Informacije na tel. 040566360, ts@adformandum.org. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da vadba poteka ob torkih od 18.00 do 19.15 ter od 19.15 do 20.30, ob četrtkih pa od 16.45 do 18.00 ter od 18.00 do 19.15. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Vabljeni tudi na uro poskusne brezplačne vadbe. AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Proseška ul. 109, na Opčinah. Danes, 7. novembra, 18.00-21.00 zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 8., 18.00-21.00; sobota, 9., 16.00-21.00; nedelja, 10., 10.00-12.00 ter 16.0020.00. Info: 347-5292058, www.skbrdi-na.org. SKD TABOR - Prosvetni dom vabi srednješolce v Novinarski krožek, kjer bodo utrjevali pisno izražanje v slovenskem jeziku pod mentorstvom Marije Košuta-Stekar in Katje Orel danes, 7. novembra, od 17.00 do 18.30. SKP TRST vabi danes, 7. novembra, ob 19.30 v Ljudski dom v Podlonjer (Ul. Masaccio, 24) na večer posvečen 96-le-tnici oktobrske revolucije. Sledi družabnost z večerjo. TEČAJ SODOBNEGA PLESA za študente in odrasle pri društvu Mosp, Ul. Donizetti 3. Vodi ga Raffaella Petronio. Srečanja, na katerih bomo izkusili razne plesne tehnike in koreografije, pa tudi sprostitvene in razgibalne vaje, bodo potekala ob četrtkih ob 20.30 in sobotah ob 10.30. Prvo srečanje danes, 7. novembra. Info: 339-7046331. UPRAVA OBČINE DOLINA - odborni-štvo za kulturo, obvešča vse, ki bi želeli sodelovati na letošnji izvedbi Božičnega sejma, da je na razpolago za informacije danes, 7. in petek, 8. novembra, od 9.30 do 11.30 na tel. št. 0408329213. AGRARNA SKUPNOST JUSOV-SRENJ vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora Jusov-Srenj v tržaški pokrajini na sejo glavnega odbora, ki se bo odvijala v petek, 8. novembra, ob 20.00 v sejni dvorani Mirka Špacapa-na na sedežu na Padričah. SKUPINA PROSTOVOLJCEV Devin -Nabrežina in Križ prireja v soboto, 9. novembra, od 8. do 12. ure v sodelovanju s Cuore Amico iz Milj in ob podpori gozdne protipožarne enote in civilne zaščite iz Milj, »Dan srca« v nekdanjem rekreatoriju v Križu. Za brezplačno krvno analizo in merjenje pritiska je obvezna prijava na tel. št.: 040299616 med 9. in 11. uro do petka, 8. novembra. V PETEK, 8. NOVEMBRA, bo ob 20. uri v Marijanišču na Opčinah, drugo predavanje iz cikla sedmih predavanj o veri. Naslov drugega predavanja, ki ga bo vodil dr. Jože Bajzek se glasi: »Bistvo verske izkušnje«. Vabljeni! PLESNO DRUŠTVO Vipava vabi na plesni večer v soboto, 9. novembra, ob 20. uri v Kulturni dom v centru Vipave. Društvo pripravlja vsako 2. in 4. soboto v mesecu družabni ples, namenjen zunanjim plesalcem/tečajnikom plesnih šol standardnih, latinsko-ameriških in disko plesov. Vpis in dodatne informacije na tel.: +386(0)31247578 (Ma-kovec). SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE v Trstu sporoča, da bo letošnja skupna Hvaležnica: »Oznanjevanje in pričevanje za vero ni zadeva le nekaterih, temveč tudi moja, tvoja, vsakega iz- -/ med nas« (papež Frančišek, splošna av-dienca, 9. oktober 2013) v nedeljo, 10. novembra, ob 16. uri v stolnici sv. Justa. Slovesno zahvalno bogoslužje bo ob somaševanju slovenskih duhovnikov vodil Nj. ekscl. tržaški nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi. Poleg Združenega zbora ZCPZ bo sodelovala pevska skupina SZSO, obogatile pa narodne noše ter prinašalci darov. TPPZ P. TOMAZIČ sporoča, da bo v nedeljo, 10. novembra, ob 18.00 nastop v telovadnici v Nabrežini. V SKLOPU PRAZNOVANJA 60-letnice Slovenskih tabornikov v Italiji bomo člani RMV deležni sprejema SKGZ v četrtek, 14. novembra, v KD v Gorici s pričetkom ob 18.30. Vsi naši člani, bivši člani in gostje si bodo lahko ogledali premierno film »Gremo mi po svoje 2«. Iz Tržaškega je predviden skupni odhod z avtobusom. Zbirališče ob 17.30 na Opčinah, nasproti bencinske črpalke Esso. Prijave zbirajo vodniki družin, prijava je možna tudi preko in-fo@tabornikirmv.it do nedelje, 10. novembra. Taborniški srečno! DSI vabi v ponedeljek, 11. novembra, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, na večer na temo »Prostoca-rinska območja na Tržaškem«. O možnostih in problemih bosta govorila dr. Peter Močin in dr. Peter Regent. Začetek ob 20.30. KROZEK kratkočasne matematike, nadaljevalec zabavne in razvedrilne matematike, bo imel srečanje v torek, 12. novembra, ob 17. uri v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. Vabljeni vsi, tako novi kot stari ljubitelji matematike. SLOVENŠČINA ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja 1x tedenski 20-urni za-četniški tečaj. Min. število tečajnikov je 5, max pa 10. Potekal bo ob torkih 19.1520.45. Začetek 12. novembra. Info in prijave na www.melanieklein.org, in-fo@melanieklein.org, tel. 345-7733569. zaloZba mladika IN ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA prirejata obisk Slovenskega knjižnega sejma v Ljubljani z avtobusnim prevozom v sredo, 20. novembra. Odhod s Trga Oberdan ob 8.45, povratek v Trst okrog 17. ure. Prijave v Tržaški knjigarni ali pri založbi Mladika na tel. 040-3480818, redakcija@mladika.com. Prijava je možna do srede, 13. novembra. SEČNJA 2013/14 NA OPČINAH: Jus Opčine obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da bo sprejemanje prošenj za letošnjo sečnjo ob torkih od 18.30 do 19.30, najkasneje do 19. novembra, na upravnem sedežu, Proseška ul. 71. PRAVLJIČNE URICE: Biserka Cesar bo v sredo, 20. novembra, v Narodni in študijski knjižnici, Ul. S. Francesco 20 (www.knjiznica.it), pripovedovala pravljice s skupnim naslovom »V knjižnico z medvedom«, ob 16.30 za otroke iz vrtca ter ob 17.30 za osnovnošolce (1., 2. in 3. razred). 60-LETNIKI POZOR! V soboto, 23. novembra, praznujemo vsi skupaj od Brega do Krasa. Kliči takoj na tel. št. 348-5608501 - Divna ali 348-5159966 - Edvin. 60-LETNIKI s Proseka in okolice vabljeni na večerjo s plesom z orkestrom Souvenir v Devinu v nedeljo, 24. novembra. Vpis na tel. 347-8379963 (Silvana). SREČANJE 6O-LETNIKOV LOKEV iz vasi Lokev in Prelože pri Lokvi, bo v petek, 29. novembra, ob 18. uri v gostišču v Lokvi. Prijave do 25. novembra. Zbira in nudi dodatne informacije Drago Mali, tel. 00386-041-249-337 AŠD SK BRDINA obvešča člane in tečajnike, naj se oglasijo pri društvu glede nakupa v predprodaji sezonske karte, kajti so možne določene ugodnosti. Najkasneje do 29. novembra. Info: 342-10730513 (Sabina). JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se vsako prvo nedeljo v mesecu do 2. februarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti od Zav do do Ku-sluk. V slučaju slabega vremena se rabuta premakne na drugo nedeljo v mesecu. Zbirališče na Roune ob 8.30. Ob zaključku rabute bodo posekana drva porazdeljena med udeleženci na osnovi žreba. / TRST Četrtek, 7. novembra 2013 7 '/alalhti Mfüilika in Sttviztlinr> TThnGAiH- Vitium vas la na piediia-.ue-.- posnüke zKxrk« Irene Žerjal Surnljive in abstraktne poezije AvIhkü ki tfelo brala predilavili Vilma Pjrii hč id ibv^k Popcv branje Lutke Feieihn &Gdeluti iluü Häuf Vd!i; i[-ld J(X| jr m Njll- t;u Contma i Glasbene martice Dares ob 17.30 v Narodnem domu v Trstu Leta tečejo, nič ne rečejo, Ksenja tvoji najdražji Tina, Tadej in Sandy ti pošiljajo 50 lepih poljubčkov! Vse najboljše Valentina! S 40 na uro si nas dohitela, srečno naprej lepa rožica vesela! pupa Čestitke Pred 40. leti se je teta VALENTINA rodila, nono Slavico in nono-ta Zmagota razveselila. Danes pa bo rojstni dan z nami praznovala in se s torto posladkala. Vse najboljše ji želimo Goran, Martina in Ivan.. [ID Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. DRUŽINA COLJA je odprla osmico, Sa-matorca št. 21. Tel.: 040-229326. Vljudno vabljeni! PRI PAROVELU v Boljuncu je odprta osmica. Tel.: 346-7590953. V RICMANJIH 175 je odprl osmico Jadran. Tel. 040-820223. S Poslovni oglasi 50-LETNA IŠČE DELO kot čiščenje ali varstvo starejših -0038640628540. H Mali oglasi RESEN IN ZANESLJIV FANT, star 21 let, ki je dokončal 5-letno mehansko smer na zavodu J. Stefan, nujno išče zaposlitev. Tel. št.: 329-3831585. 27-LETNIK išče delo. Tel. št.: 3270538277 ali 040-910393. IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869. 4 ZIMSKE GUME kleber, 185 65 R 15, rabljene eno zimsko sezono, prodam za 120,00 evrov. Tel. 331-5311133. IŠČEM v najem dvosobno stanovanje v dolinski občini ali v Škednju in Sv. Ani. Tel. št.: 328-5424437. IŠČEM DELO kot pomočnica v gospodinjstvu ali pomoč ostarelim in bolnim osebam. Tel. št.: 00386-68131352. ^jp Tržaška folklorna skupina Stu ledi Čez tri gore, čez tri dole... ob 40- letnici TFS Stu ledi Občinsko gledališče F. Prešeren v Boljuncu Nedelja, 10. novembra 2013, ob 17. uri Sodelujejo: FS Predgrad (Predgrad pri Kočevju), istrska glasbena skupina Vruja, plesalci in pevke Stu ledi V sodelovanju z ZSKD IŠČEM zimske gume s platišči v dobrem stanju, 175-65 R13 ali 185-55 R14, max 200,00 evrov. Tel.: 347-3052843. LJUBITELJEM ŽIVALI podarimo 4 simpatične mucke, stare 5 tednov. Tel. 040-4528403. MLADA GOSPA išče delo: nudi varstvo otrok in pomoč v gospodinjstvu. Tel. št. 338-9603898. PODARIMO 13 BELIH MIZ (2,00-0,80-H75). Pokličite na tel. št. 040-635629 (ponedeljek - petek, 9.00 - 17.00). PRODAJAMO kraško domačijo potrebno prenove: hiša 180 kv.m., vrt 2.500 kv.m., tel.: 340-5706725. PRODAM fiat brava 1.4, v dobrem stanju, letnik 1996, za 300,00 evrov. Tel. št.: 340-9098123. PRODAM zaprto garažo v Ul. Mira-mare. Tel. 329-4128363 (Marko). PRODAM TRAKTOR goldoni, letnik 1976, popolnoma preurejen, v dobrem stanju. Tel.: 040-214618 v delovnih urah. PRODAM ekstradeviško dalmatinsko oljčno olje lastne pridelave. Tel.: 3398201250. PRODAM fiat palio 1.2, letnik 2000, 150.000 km, letna taksa plačana do '08 2014, za 800,00 evrov. Tel.: 040225304 ali 340-9144726. PRODAM repo. Tel.: 347-4878994. PRODAM Xbox 360 slim 250 gb, kinect s pripomočki in igrami ter predvajal-nik hd-dvd s filmi. Tel. št.: 3299841041. PRODAM zimske gume sava, 195/50 R15 že nastavljene v platiščih. Rabljene so bile eno sezono. Cena 200,00 evrov. Tel. št.: +39 329-5743056. RAZNE DELE za skuter Gran Dink prodam po nizki ceni. Tel.: 040-231006 v popoldanskih urah. S Izleti 50-LETNIKI iz dolinske občine organiziramo v soboto, 23. novembra, pol-dnevni izlet z večerjo v Cervignano. Prijave sprejemamo do vključno 15. novembra. Info na tel. št.: 3385490044 (Patrizia) ali 333-6188696 (Franka). PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN - ŠZ SLOGA priredita v nedeljo, 17. novembra, avtobusni izlet v Vipavsko dolino in Martinovo večerjo. Urnik odhoda avtobusa bo naknadno objavljen. Vpis in informacije do 15. novembra na tel. 040-200782 (Frančko) ali 040-226283 (Viktor). KRU.T obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za izlet v Avstrijo, od 6. do 8. decembra Linz, ogled božičnih sejmov in samostana Kremsmunster, na povratku postanek v mestecu Styr. Dodatne informacije in prijave na sedežu v Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA sporoča, da zaradi velikega zanimanja ponovno organizira ogled Londona v soboto, 7. decembra. Prijave in informacije: 00386-31479882 Marija. Prireditve SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst - Gorica - Videm in Založba Mladika vabita na predstavitev pesniške zbirke Irene Žerjal »Sumljive in abstraktne poezije«. Avtorico in njeno delo bosta predstavili prof. Vilma Purič in dr. Irena Novak Popov. Umetniško Vabljeni! branje Lučka Peterlin. Sodeluje duo flavt Valentina Jogan in Nausikaa Concina iz razreda prof. Erike Slama pri Glasbeni matici. Danes, 7. novembra, ob 17.30 v Narodnem domu (Ul. Filzi 14) v Trstu. VINCENCIJEVA KONFERENCA -KLUB PRIJATELJSTVA vabita na srečanje posvečeno msg. Jakobu Uk-marju: ob predvajanju dokumentarca »J. Ukmar, svetniški duhovnik« avtorja Danila Pertota, bo prof. Tomaž Simčič obudil njegov lik, g. Dušan Jakomin pa nas seznanil s potekom postopka za njegovo beatifika-cijo. Danes, 7. novembra, ob 16. uri v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, I. nadstropje. OBČINA DEVIN NABREŽINA prireja v nedeljo, 10. novembra, ob 18.00 v občinski telovadnici v Nabrežini, koncert TPPZ Pinko Tomažič. Vstop je prost. Glede na omejeno število mest, je obvezna rezervacija na tel. št. 800 002291 do petka, 8. novembra, od 9.00 do 12.00, v sredo tudi od 15.00 do 17.30. Toplo vabljeni! PRAZNIK SV. MARTINA NA PROSE-KU - 8. novembra: SDD Jaka Štoka vabi ob 20.00 na ogled igre Umor v vili Roung (režija F. Žerjal) v izvedbi Dramske družine F. B. Sedej iz Števerjana v kulturni dom; 9. novembra: ob 18.00 razstava in poku-šnja »fanclov z dušo« na sedežu rajonskega sveta na Proseku, ob 19.30 koncert ŽePZ Prosek-Kontovel ter MVS Sv. Jernej z Opčin v cerkvi sv. Martina, ob 20.00 glasba z DJ-jem v kulturnem domu; 10. novembra: ob 9.30 »5. Martinov pohod po poteh proseškega jusa« (zbirališče pri spomeniku padlim na Proseku), ob 14.30 Martinova furenga, prevoz novega vina s konjsko vprego, ob 16.00 Krst novega vina Prosekarja v kulturnem domu in koncert Pihalnega orkestra Divača ter otroškega pevskega zbora OŠ A. Černigoja, ob 18.00 projekcija trailerja Sfinga ter filma Čezmejni pohod prijateljstva 2013 v kulturnem domu na Proseku; 11. novembra: sejem sv. Martina in kmetijski sejem Okusi sv. Martina ter sejem antikvitet in rabljenih predmetov, ob 14.30 pokušina vin proseških in kontovelskih proizvajalcev na dvorišču rajonskega sveta, ob 16.00 slovesna sv. maša v cerkvi sv. Martina, ob 19.00 koncert ansambla Kraški Ovčarji. Vse dni bodo odprte okrepčevalnice in luna park. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempo-laju na ogled razstave »Uporaba tobaka med prvo svetovno vojno«. Urnik: 8. in 15. novembra, 15.30-19.00; 9. in 16. novembra, 15.30-19.00; 10. in 17. novembra, 9.30-12.00 in 15.00-19.00. Zamisel-material Bruno Santini in Marco Perrino. SLOVENSKI KLUB IN DSI prirejata v petek, 8. novembra, predstavitev zbornika prispevkov o sodobni italijanski filozofiji Selected Essays in Contemporary Italian Philosophy. Predstavitev, pri kateri bodo sodelovali urednik zbornika Jurij Verč ter filozofa Pier Aldo Rovatti in Dean Komel, bosta vodila Tina Kralj in Jernej Šček. Potekala bo v mali dvorani Narodnega doma, Ul. Filzi 14, s pričetkom ob 17. uri. RAZMIŠLJANJA O OKTOBRSKI REVOLUCIJI: V Ljudskem domu P. To-gliatti, Naselje Sv. Sergija - Ul. Peco 14, Stranka italijanskih in slovenskih komunistov ter Stranka komunistične prenove prirejata skupno srečanje ob obletnici oktobrske revolucije v soboto, 9. novembra, ob 18.30. Spregovorila bosta Stojan Spetič in Renato Kneipp. Sledi tovariško srečanje ob toplem obroku. GLEDALIŠKI VRTILJAK obvešča, da bo v nedeljo, 10. novembra, v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27, na sporedu predstava »Ostržek«, v izvedbi Gledališča na vrvici iz Nove Gorice. Prva predstava bo ob 16. uri (red Pingvin), druga ob 17.30 (red Tjulenj). TFS STU LEDI v sodelovanju z ZSKD vabi na čezmejno srečanje folklornih skupin »Čez ti gore, čez tri dole...« ob 40-letnici TFS Stu ledi. V nedeljo, 10. novembra, ob 17. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Bo-ljuncu. Sodelujejo: FS Predrag (Predrag pri Kočevju), istrska glasbena skupina Vruja, plesalci in pevke Stu ledi. ŽUPNIJSKA SKUPNOST NA PRO-SEKU vabi na praznik sv. Martina k slovesni evharistiji; somaševanje bo vodil dr. Jože Špeh. V ponedeljek, 11. novembra, ob 16. uri v cerkvi na Pro-seku. FOTOVIDEO TRST 80 v sklopu Okusi Krasa 2013, vabi v sredo, 13. oktobra, ob 18.30 v Ul. Costalunga 4 (Antica trattoria Baldon), na otvoritev fotografske razstave Radivoja Mosettija »Kraška ohcet 2013«. Vabljeni! SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GO-RICA-VIDEM vabi na tri srečanja z naslovom »Jezikovna vprašanja«, ki jih bo vodil dr. Peter Weiss z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani v sredo, 13., 20. in 27. novembra, od 17. do 19. ure v Narodnem domu v Trstu (Ul. Filzi 14). Znesek vpisa in informacije na tel. 333-4546847 (Eva) in 349-6141774 (Neva). ZTT, MLADIKA IN TRŽAŠKA KNJIGARNA vabijo na sredino Kavo s knjigo, kjer bomo predstavili zbirko dvajsetih najboljših zgodb literarnega natečaja »Po koncu začetek«. Čakamo vas v sredo, 13. novembra, ob 10. uri. SKD SKALA iz Gropade vabi v petek, 15. novembra, ob 20.30 na martino-vanje in koncert vinskih ter dalmatinskih pesmi v Kulturni dom Skala v Gropado. Nastopila bosta domači mešani pevski zbor Skala Slovan, moška vokalna skupina Lipa iz Bazovice in moški pevski zbor Vesna iz Križa. Sledila bo martinova zakuska. SKD TABOR - PROSVETNI DOM: v petek, 15. novembra, ob 20.30 »Martinov pevski večer« - MoPZ Tabor, dir. David Žerjal, MePZ Lipa, dir. Tamara Ražem in Uopenska mulerija; v nedeljo, 17. novembra, ob 18.00 -Maurizio Zacchigna - L'eredita' dell'ostetrica; v nedeljo, 24. novembra, ob 18.00 - Openska glasbena srečanja: Luka Ljubas - violina in Je-remisa Fliedl -violončelo; v soboto, 30. novembra, od 20.30 - Openski mladinski krožek in Bar Tabor: Balkan party s Kraškimi ovčarji. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje »Dobra komunikacija je zdravilo za dušo in telo« v petek, 15. novembra, ob 20. uri v Finžgarjev dom, Dunajska cesta 35 na Opčinah. Predaval bo nadškof Alojz Uran. Informacije na tel. 340-3864889. KRU.T in Društvi slovenskih upokojencev iz Trsta in Gorice, vabijo člane in prijatelje na kulturno-pevsko prireditev »Starosta mali princ«, ki bo v nedeljo, 17. novembra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici. Udeleženci bodo pred koncertom obiskali spomenik in muzej na Cer-ju. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6 s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v petek, 22. novembra, »Ples v maskah« - modno revijo starodobnih oblek. Izdelki članov klekljarske sekcije Ribice - KD Lipa iz Bazovice. Glasbena kulisa mladinci Glasbene kamberce, umetniški vodja Aleksandra Pertot. GALERIJA VIPAVSKI KRIŽ (na Placu, Ajdovščina) vljudno vabi na ogled razstave »Prosojnost - Zrak« do 26. novembra. Razstavljata Tanja Pruš-nik in Rafael Samec. Urnik: sob. in ned. 15.00-18.00, in na željo obiskovalcev: kontaktni telefon g.a Iva Bandelj 00386031-48187. UNINT Šola Umetnosti - MFU obvešča, da prireja obisk izjemne razstave »Leonardo da Vinci. Univerzalni človek« v Benetke v nedeljo, 1. decembra. Info: 338-3476253 ali 040-2602395. Prispevki Popravek: V spomin na Ivana Calzija darujeta družini Calzi in Lizzi 60,00 evrov za ŠZ Gaja. / V spomin na Dina Stoparja darujeta družini Calzi in Lizzi 60,00 evrov za Center za rakasta obolenja v Trstu. V spomin na dragega brata Dinota Stoparja daruje sestra Sandra z družino 100,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici. V spomin na Walterja Švaro daruje Wilma Gregori 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Škednja, Sv. Ane in Kolon-kovca. V spomin na dragega vaščana Draga Miliča daruje Gizela Milič z družino 20,00 evrov za zgoniško cerkev. V spomin na Dragota Miliča darujeta Sandro in Vilma 15,00 evrov za MoPZ RZ. V spomin na Walterja Švaro darujeta Magda in Sandra Pertot 30,00 evrov za KD Ivan Grbec - Škedenj. V spomin na Dina Stoparja darujeta Nada in Renato Ravalico 50,00 evrov za otroški vrtec U. Vrabca v Bazovici. V spomin na dragega bratranca Dina Stoparja darujeta Marija in Valter Stopar 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. t V krogu svojih je mirno zaspal naš dragi Rado Briščik Za njim žalujejo žena Ada, hčerki Flavia in Erika ter Robi, Peter in Nika. Pogrebna maša bo v petek, 8. novembra ob 14. uri v cerkvi na Proseku, sledil bo pokop na domačem pokopališ- Prosek, 7. novembra 2013 Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina Žalovanju se pridružita Marko in Katarina z družino Žalovanju se pridružujeta Mira in Sara z družino Ob boleči izgubi dolgoletnega pevca Rada Briščika izrekamo družini iskreno sožalje člani MoPZ Vasilij Mirk ZAHVALA Danilo Sedmach Srčno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili ob strani. Posebna zahvala naj gre moškemu zboru Vesna in g. župniku Maksu Suartu. Vsi njegovi Križ, 7. november 2013 ču. 8 Četrtek, 7. novembra 2013 TRST / knjiga - Tržaški književnik je v zborniku objavil svoje zapiske o Poletnih seminarjih za slovenske šolnike v Italiji Čudovita zgodba Borisa Pangerca Boris Pangerc in njegov zbornik Čudovita zgodba - Poletni seminar v devetih območnih enotah ZRSŠ sta bila v žarišču včerajšnjega srečanja Na kavi s knjigo. Matineje v Tržaški knjigarni so se udeležili zvesti obiskovalci, ki so izvedeli, o čem govori Pan-gerčeva zadnja knjiga, ki jo je izdala založba Mladika. Gre namreč za devet zgodb, ki so nastale na devetih strokovnih posvetih, t.i. Poletnih seminarjih, ki vsako leto konec avgusta potekajo v eni izmed slovenskih regij. Tam se zberejo vzgojitelji, učitelji in profesorji šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem in Goriškem ter z dvojezične šole v Špetru, prav vseh seminarjev pa se je v zadnjih devetih letih udeležil Boris Pangerc, pisatelj in pesnik, sicer pa tudi profesor na Nižji srednji šoli Simona Gregorčiča na Večstopenjski šoli v Dolini. Rezultat njegovega zvestega udeleževanja je tudi zbornik, o katerem ja na včerajšnjem srečanju poleg avtorja spregovorila tudi Andreja Duhovnik Antoni, višja svetovalka za slovenske šole v Italiji in koordinatorka Poletnega seminarja. Slušatelje je najprej pozdravila urednica založbe Mladika Nadia Roncelli, ki je na kratko razložila, kako je prišlo do izdaje tega zbornika. V nadaljevanju je navzoče pozdravil Tomaž Simčič, vodja Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu FJK, ki je Z leve Andreja Duhovnik Antoni, Boris Pangerc, Tomaž Simčič in Nadia Roncelli na včerajšnji predstavitvi zbornika v Tržaški knjigarni kroma pohval trud in prizadevnost prijatelja Borisa Pangerca. Andreja Duhovnik Antoni, ki ji je avtor zbornika nadel tudi vzdevek Andreja, seminarska mati, pa nam je na kratko razložila, kaj naši šolniki počnejo na teh seminarjih. Izvedeli smo, da imajo ti Poletni seminarji več sklopov, ki zaobjemajo vprašanje jezika in literature, zgodovinski, arheološki, geografski in geološki pogled, odstirajo pa tudi umetnostne in antropo- loške teme. Poleg strokovnih srečanj pa je bistvo teh seminarjev tudi druženje, v sklopu katerega si lahko šolniki izmenjajo izkušnje in ustvarijo pristne vezi, zanimiv segment seminarjev je tudi stik s predavatelji in pedagoškimi delavci iz Slovenije, smo slišali včeraj. Govornica nam je tudi zaupala, da se na tovrstnih srečanjih spletejo zanimive in trajne prijateljske vezi, ob tem pa je tudi pohvalila marljivost Borisa Panger- ca, ki si je na vseh seminarjih prav vse zabeležil. Vsi ti zapiski so zdaj združeni v lično knjigo, ki je opremljana tudi s slikovnim gradivom, včerajšnja pa je bila prva predstavitev v našem zamejskem prostoru. Zbornik je sicer namenjen predvsem šolnikom, prav pa bo prišel tudi tistim bralcem in bralkam, ki bi radi izvedeli, kakšno je pravzaprav naše šolstvo. Vsak Pangerčev zapis je natan- čen, prinaša strokovni pregled vsega, kar so šolniki na vseh teh seminarjih počeli. Avtor publikacije nam je včeraj zaupal, da mu je pri pisanju knjige največ težav povzročala dilema v zvezi z naslovom. Po tehtnem premisleku se je odločil za Čudovito zgodbo ... Vsi ti seminarji so bili čudovite zgodbe, nam je včeraj dejal Pangerc, ki je poudaril, da je vzdušje na seminarjih vedno odlično in sproščeno. A to še ne pomeni, da so naši šolniki na teh seminarjih turisti, je dodala Andreja Duhovnik Antoni, ki je poudarila, da gre za delovna srečanja, na katerih se učitelji in profesorji veliko naučijo in izpopolnijo svoje znanje. Zanimivo je tudi, da je Boris Pangerc v knjigi zbral besedila, v katerih je zadel bistvo teme, vsako postajo letnega druženja pa zaključi s proznimi in pesem-ski zapisi o seminarski materi, Andreji Duhovnikovi, ki so na trenutke duhoviti in hudomušni. Nekateri zapisi so odeti v arhaičnost Trubarjevih besed, drugi v poetiko Gregorčičeve poezije, istrski govorici pa smo prisluhnili tudi mi, saj nam je avtor knjige včeraj prebral en svoj zapis. Za tiste, ki so v našem dnevniku že brali Pangerčeve reportaže s seminarjev, bo nova publikacija ravno-pravšnje razvedrilno branje, polno opisov in spominov. Knjiga pa je tudi lepo povabilo vsem bodočim udeležencem Poletnega seminarja. (sč) boljunec - Razstava ob 165-letnici domače osnovne šole Spričevala, učbeniki, potrebščine in slike kot pričevalci različnih zgodovinskih obdobij Razstavo z naslovom Od začetka do včeraj so odprli v torek v srenjski stavbi v Boljuncu, priredila pa jo je domača srenja Iz razstavljenih predmetov si je mogoče ustvariti sliko o delovanju boljunske šole skozi zgodovino kroma mladinski trebenski krožek - Pobuda Višješolci so se seznanili z značilnostmi vožnje z avtom Poskusna vožnja je potekala 19. oktobra na strehi trgovskega središča Torri dEuropa Izložbena okna srenjske stavbe na G'rici v Boljuncu, kjer je nekoč delovala lekarna, krasijo spričevala, učbeniki in šolske potrebščine iz različnih obdobij delovanja domače osnovne šole. Neobičajno razstavo z naslovom Od začetka do včeraj je ob 165-letnici ustanovitve šole priredila boljunska srenja, odprli pa so jo v torek s kulturnim programom učencev Osnovne šole Frana Venturinija, ki so se odprtja udeležili s šolskim praporom in pesmijo, medtem ko so prisotne nagovorile učiteljice in predsednik srenje Silvester Metlika. Prav Metlika je pobudnik razstave, za katero je zbral gradivo, ki so ga poleg njega na voljo dali še številni domačini, zamisel zanjo pa je dobil pri prebiranju zapisa o kroniki boljunske šole v koprski reviji Annales. Kroniko je začel pisati učitelj Jernej Brence leta 1849, s pisanjem pa so nadaljevali vsi njegovi nasledniki do Antona Berceta, ki je bil zadnji slovenski učitelj na boljunski šoli pred njenim poitali-jančenjem leta 1925. Berce je emigriral v Jugoslavijo, s seboj pa je vzel kroniko, ki je potem prešla v roke družine Švara, nato so jo predali znanemu narodnemu delavcu Lavu Čermelju, zdaj pa se nahaja v Šolskem muzeju v Ljubljani, kjer si je Metlika priskrbel fotokopije izvirnika. Tako si vsakdo, ki gre mimo srenj-ske stavbe, lahko ogleda eksponate, ki so razporejeni, upoštevajoč tri sklope: prvi sklop zadeva obdobje avstroogrske vladavine, drugi sklop delovanje šole pod italijansko zasedbo po prvi svetovni vojni, tretji sklop pa obdobje Zavezniške vojaške uprave Svobodnega tržaškega ozemlja. Na ogled so fotokopije šolske kronike in spričeval, šolski učbeniki, potrebščine in fotografije, ki gledalcu prikažejo delovanje in peripetije boljunske šole skozi zgodovino: pri branju spričeval in gledanju fotografij je npr. mogoče razbrati postopno poitali-jančenje šole, ki so jo opravile italijanske fašistične oblasti, tudi ostalo gradivo odraža značilnosti obravnavanih obdobij, od naslovnic učbenikov do oblike zvezkov in šolskih potrebščin. Tako je bil po zaslugi boljunske srenje zabeležen pomemben del vaške zgodovine. (iž) krožek generali - Danes ob 18. uri Koncert tolkalca Marka Jugovica Na sedežu tržaške zavarovalnice Generali bo nocoj mogoče prisluhniti Marku Jugovicu. Koncert se bo pričel ob 18. uri v krožku Generali (v 7. nadstropju stavbe na Trgu Duca degli Abruzzi 1), vstop je prost. Jugovic bo igral na marimbo, posebno tolkalo, podobno ksilofonu, ki je del afriške glasbene tradicije. Spremljala ga bo pianistka Rossella Fracaros, repertoar bo zaobjemal skladbe različnih skladateljev, med drugimi Nortona, Kaiserja in Pavleta Merkuja. Tržačan Marko Jugovic je leta 2012 diplomiral na tržaškem konservatoriju v razredu tolkal, na isti šoli obiskuje specialistični dvoletni študij, kjer je njegov mentor Fabián Pérez Tedesco. Trenutno se v sklopu programa Erasmus izpopolnjuje na šoli Codarts v Rotter-damu. Sodeluje z različnimi glasbenimi skupinami, umetniki in orkestri v Trstu in Sloveniji, med njimi je tolkalec Gabriele Petracco, s katerim sta ustanovila duo Popocatepetl. Pred nedavnim je uspešno prestal selekcijo na festivalu komorne glasbe Echos in tako sodeloval z mednarodno priznanimi glasbeniki. Poskusne vožnje z avtomobili, ki jo je preteklega 19. oktobra za višješolce priredil Mladinski trebenski krožek, se je udeležilo okoli 35 mladih med 14. in 18. letom, ki so se zbrali na strehi trgovskega središča Torri d'Europa, kjer so vožnjo opravili s tremi avtomobili in ob pomoči štirih inštruktorjev avtošole Bizjak, soorganizatorke srečanja, ki ga je podprlo podjetje Red Bull (na sliki KROMA). Tako so se mladi seznanili z vozili in teorijo ter prakso vožnje, osebje avtošole pa je tudi nudilo informacije o opravljanju vozniškega izpita. Mladinski trebenski krožek pa dalje prireja nove pobude: že preteklega 31. oktobra je priredil Noč čarovnic za nižješol-ce, prihodnjo nedeljo, 17. novembra, bo skupaj z vsemi drugimi vaškimi organizacijami sodeloval na vaškem jesenskem prazniku s pohodom po vasi in koncertom v Ljudskem domu ter družabnostjo ob glasbi in žvacetu iz domačega teleta (izkupiček bo namenjen vzdrževanju Ljudskega doma). V decembru, januarju in februarju pa bo trikrat priredil enodnevni izlet na sneg za mlade in manj mlade. / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 7. novembra 2013 9 GLOSA Šiitska vera in krščanstvo imata veliko stičnih točk Jo2e Pirjevec »Prosimo gospe, da si iz spoštovanja do zakonov Islamske republike Iran pokrijejo glavo s šalom ali ruto.« Tako je zvenelo zadnje sporočilo na avionu pred pristankom na teheranskem letališču. V trenutku se je v kabini scena spremenila. Potnice so se spremenile v spokornice, kakor da se morajo pokesati, ker so ženske. V naslednjih dneh je bilo še huje, posebno v provin-cialnih mestih. Medtem ko je v prestolnici še videti dekleta, ki sicer nosijo ruto, a tako potisnjeno nazaj, da lahko pokažejo svoje bujne lase, je v odročnih urbanih središčih vse črno od nun, zavitih od glave do peta v žalno ogrinjalo. En sam pogreb. Dežela je sicer prijetna, predvsem zaradi tega, ker ni tistega uboštva, kakršnega poznam drugje na Bližnjem in Srednjen vzhodu. Ležišča nafte ob Perzijskem zalivu in plina ob Kaspijskem morju zagotavljajo blagostanje, ki je široko razširjeno. Do sedaj nisem videl nobenega berača, tudi ni nadležnih otrok, ki drugod nadlegujejo turiste. Iranci so ponosni ljudje, ki se zavedajo da imajo za sabo več tisočletno kulturo in zgodovino. O tem so me prepričali reliefi iz dobe Darija, Kserksa, Artakserksa in Ki-ra v muzejih in živi ljudje na cestah, ki imajo iste sloke postave, iste orlovske profile. Govorijo tudi isti jezik, čeprav izpovedujejo drugo religijo, saj je islam spodnesel zoroastrizem in mitrija-nizem, ki sta bili tu avtohtoni verstvi. Ugotavljam, kako podobna je šiitska različica islama, ki prevladuje v Iranu, s krščanstvom. Gre za ločino, ki se razlikuje od sunitske v interpretaciji Mohamedovega nasledstva. Šiiti trdijo, da naj bi pravica do nasledstva ostala v prerokovi družini, začenši z Alijem, možem njegove hčerke Fa-time. Ker so suniti drugačnega mnenja, je prišlo v preteklosti do krvavih spopadov, katerih žrtve so bili prvi šiitski imami. Najbolj čaščen med njimi je tretji po vrsti, Husein, ki je bil po- ražen in obglavljen prav na dan sprave, kar je dalo njegovemu mučeništvu poseben pečat. Njegov zadnji naslednik in dvanajsti imam, naj bi se pred sovražniki zatekel v neko votlino, od koder se bo vrnil ob koncu časov, da udejanji božje kraljestvo na zemlji. Kot je očitno, je stičnih točk med šiitsko vero in krščanstvom mnogo: glorifikacija mu-čeništva, pričakovanje Mahdija oziroma Mesije, ki naj reši in poplača svoje pristaše. Ni čudno, da so zaradi tega tudi izpovedovanja vere podobna: čaščenje relikvij svetih mož, katerih ostanki so razstavljeni v svetiščih in ki so, kakor v Srbiji pokriti z bankovci, nošenje ob procesijah ogromnih lesenih bremen, okrašenih kot v južni Italiji z verskimi simboli, kajti brez trpljenja ni očiščenja, flagelanti, ki se bičajo do krvi, da se poistovetijo z Odrešenikom in njegovo agonijo.V sunitskih mošejah ni mogoče videti človeškega portreta, v šiitskih pa niso redki, poleg obveznih fotografij ajatolahov Homeinija in Hameneja, ki sta sicer prisotna tudi v vseh javnih prostorih in na ogromnih plakatih na glavnih ulicah in trgih. Iran sicer ni obremenjen s potrošniško propagando kot so naša mesta, zato pa je poln politične in ideološke propagande. Presunljivi so plakati, na katerih je videti mlade obraze padlih »mučenikov«, na tisoče dvajsetletnih vojakov, ki so izgubili življenje v vojni z Irakom. Prejšnjo nedeljo sem v mestecu Kerma obiskal mošejo, zgrajeno na čast dervišu Valiju iz 13. stoletja, ki je bil baje jasnovidec in je kot Nostradamus prerokoval bodočnost vse do naših dni. Med drugim je baje napovedal islamsko revolucijo proti šahu Rezu Pahlaviju, padec monarhije in vzpon ajatolahov. Vendar naj bi se nato stvari razvijale drugače, kot bi bilo pričakovati. Baje so te vrstice v novih izdajah Valijevih prerokb izpuščene. VREME OB KONCU TEDNA Vremenski fronti prinašata poslabšanje in ohladitev Darko Bradassi Vremenska slika se je po ponedeljkovi vremenski fronti za krajši čas umirila. Prehodno se je okrepil anticiklon s toplim subtropskim zrakom v višinah, ki nam bo danes in morda še deloma jutri zagotovil povečini precej sončno ali zmerno oblačno vreme. Jutri čez dan pa se bo začela nova vremenska sprememba. Nad zahodnim Sredozemljem je nastala višinska dolina s severnoatlantskim zrakom. Jutri bo dosegla Alpsko območje, v soboto in nedeljo pa se bo poglabljala nad osrednjim Sredozemljem. V soboto in nedeljo pričakujemo nad našimi kraji sosledje dveh hladnih vremenskih front, predvsem v nedeljo pa bo tudi nastal globok ciklon nad severnim Jadranom. Tudi tokrat bo, kot kaže, druga vremenska fronta izrazitejša od prve. Za nedeljsko vremensko fronto, ko se bo višinska dolina še dodatno poglobila, bo namreč od severovzhoda začel pritekati občutno bolj hladen zrak. Obe prinašata zmerne do močne padavine, za razliko pa bo v soboto ozračje še razmeroma toplo in pod vplivom vlažnih južnih vetrov, v nedeljo pa v primerjavi s preteklim dogajanjem že kar mrzlo in bo zapihala burja. V nedeljo se bo meja sneženja spustila pod nadmorsko višino 1000 metrov, ponekod nad Slovenijo lahko do okrog 700-800 metrov. Gre za prvo ob-čutnejšo ohladitev v letošnji jeseni, ki pa, kot kaže, podobno kot se je dogajalo doslej, ne bo ravno dolgotrajna. Kakorkoli že, temperatura na višini 1500 metrov v prostem ozračju se bo v nedeljo zvečer vsaj za krajši čas spustila do negativnih vrednosti med 0 in -2 stopinjami Celzija. V letošnji jeseni radiosonda še ni namerila tako nizkih vrednosti. Morda se še spomnite, da smo pred nedavnim pisali, da je na isti višini radiosonda namerila skoraj +15 stopinj Celzija. Ozračje bo torej v povprečju za celo večnost hladnejše od skoraj poletnih temperatur (zlasti v višinah), ki smo jih beležili zadnje dni v oktobru. Ohladitev pa bo tokrat nekoliko občutnejša tudi v prizemlju. Od severovzhoda bo namreč pritekal že precej hladnejši zrak. Velja tudi pripomniti, da je skrajni severovzhod v tem času že zelo mrzel, kar bi lahko vplivalo na vremensko sliko v prihodnjih tednih. V soboto in nedeljo se bodo pojavljale zmerne do močne padavine, vmes bodo lahko tudi posamezne plohe in nevihte. Med prvo in drugo vremensko fronto bo verjetno krajše premirje, v nedeljo bo sprva vreme lahko marsikje suho, ponekod lahko spremenljivo, čez dan pa bo ponovno pričelo deževati in se bodo padavine krepile. V soboto bodo pihali južni vetrovi, v nedeljo bo zapihala zmerna do močna burja, živo srebro pa se bo začelo spuščati. Noč na ponedeljek bo kar mrzla. Živo srebro se bo ob morju spustilo pod 10 stopinj Celzija, na Kraški planoti pa do okrog 5 stopinj Celzija, v nižinah Slovenije pa marsikje skoraj do ledišča. V ponedeljek bo prevladovalo precej sončno in razmeroma sveže ter še nekoliko vetrovno vreme. Na sliki: prehodno še vztraja anticiklon ljubljana - V soboto od 10. do 17. ure Ljubljanska vinska pot vabi na Martinov sprehod Na stotih stojnicah po ulicah in trgih se bo predstavilo 120 ponudnikov LJUBLJANA - Ljubljanska vinska pot ta konec tedna obiskovalce ponovno vabi na Martinov sprehod po ulicah, trgih in mostovih stare Ljubljane. Pod geslom Martinovanje v Ljubljani (posnetek je z ene od prejšnjih prireditev) se bo letos že šestič zapored na okoli stotih stojnicah predstavilo več kot 120 ponudnikov vinsko-kulinaričnih dobrot iz vse Slovenije.Stojnice bodo po lokacijah razporejene glede na vinorodni okoliš, kar bo po besedah organizatorjev sodelujočim olajšalo predstavitev okoliša, obiskovalcem pa omogočilo pokušino in primerjavo tipičnih vinsko-kulinaričnih dobrot iz posameznega okoliša. Prireditev bo potekala v soboto, dva dni pred martinovim, zato bo poudarek predvsem na mladih vinih. Manjkalo pa ne bo niti tipičnih slovenskih kulinaričnih dobrot. Prireditev se se bo začela ob 10. uri, trajala pa bo do 17. ure. Vzdušje bodo obarvali tudi nastopi plesnih in glasbenih skupin ter po- sameznikov iz celotne Slovenije, ki bodo potekali skozi ves dan. Tradicionalni krst vina bo letos v sklopu odprtja uprizorilo Gledališče Ane Monro, še pred tem pa bodo svojo vlogo odigrali tudi člani Združenja slovenskega reda vitezov vina, ki bodo v soboto zjutraj v Mestno hišo dostavili sod mošta. Tudi letos so pripravili dogodek Županska vina v Mestni hiši, kjer se bo med 10. in 14. uro s protokolarnimi županskimi vini predstavilo sedem županj in županov iz štirih vinorodnih okolišev Slovenije - Prekmurja, Štajerske, Slovenske Istre in Vipavske doline. Med drugim bodo obiskovalci lahko pokusili tudi vino letošnje Ljubljanske vinske poti po izboru ljubljanskega župana Zorana Jankovica - Cabernet Shiraz letnik 2008 Vinakoper. Organizatorji v primeru spodobnega vremena na Ljubljanski vinski poti pričakujejo vsaj 5000 obiskovalcev. narodno zabavna glasba - Prvi večji koncert na Obali Jutri na Bonifiki v Kopru dvanajst ansamblov Radio Koper za jutri ob 19. uri v dvorani Bonifika pripravlja veliki koncert narodno-zabavne glasbe, ki je posvečen nekaterim najbolj znanim imenom te glas-be.Letos poteka 60-letnica Avsenikove glasbe, s katero so Slovenci zasloveli, saj sta Slavko in Vilko Avsenik svetu predstavila nov stil glasbe, njuna skladba Na Golici pa je bila proglašena celo za največkrat izvajano instrumentalno skladbo na svetu. Poleg kvintetovske zasedbe Avse-nikov je z nekaj letnim zamikom osvojil domovino in tujino tudi Slakov trio. Njihovo delo bo jutri oživil Trža-čan Denis Novato, ki bo zaigral Avsenikovo Golico in Sla-kovo Okroglo polko. Še pred Avseniki pa je navduševala glasba ansambla Beneški fantje. Izvajali so beneške in furlanske ljudske pesmi. Člani pa so takoj navdušeno sprejeli izziv in izpod peresa Antona Birtiča so nastajale nove pesmi. Ansambel se je sicer razšel in deloval na dveh ravneh (Anton Birtič, Edo PISMA UREDNIŠTVU V deželnem svetu je žal • I 'I «VI izgubila vsa manjšina Ni bila nevihta v kozarcu vode, temveč pomanjkanje pomoči in solidarnosti v slovenski manjšini. Žaljive besede, ki sem jih bral v nedeljo v Primorskem dnevniku, me bolijo in žalijo. Pojasniti želim, da nisem prosil glasove zase, temveč za navzočnost Slovenca v Deželnem odboru za komunikacije (Core-com), kjer je naša skupnost znova ostala brez glasu. Nisem se torej boril zase, temveč za Slovence. Pred glasovanjem sem imel dovolj glasov za izvolitev, zaradi verižnih ravnovesij v opoziciji so potem zmanjkali pogoji za mojo izvolitev. Zaradi tega se vodja skupine Odgovornih Roberto Dipiazza ni udeležil glasovanja. V politiki se to dogaja in to jemljem na znanje. Ne morem pa sprejeti nepotrebne navzočnosti slovenske komponente v deželnem svetu, ki zaradi osebnih razlogov ali zaradi diktata večinske stranke (deželna večina je takšna zaradi odločilnega volilnega doprinosa Slovencev) ni podprla tistega, Bukovac), po smrti obeh vodij pa ansambel že 61. leto uspešno deluje še vedno. Na Bonifiki se bodo slišale njihove pesmi Zvezde žarijo, Vince rumeno in Lunca beneška. Koncert je posvečen tudi začetkoma praznovanj 45-letnice delovanja Ansambla Ottavia Brajka in 40-letnice Primorskih fantov. Obe obletnici bosta prihodnje leto. Na petkovem koncertu bo nastopilo 12 primorskih narodno-zabavnih ansamblov, harmonikarski orkester GM Synthesis iz Trsta inr štirje ansambli iz drugih slovenskih pokrajin. Med nastopajočimi bodo tudi tržaški ansambli Taims, Ana ur'ca al' pej dvej, Kraški kvintet. Ansambli bodo igrali v živo, obiskovalci pa bodo lahko slišali veliko zimzelenih narodno-zabavnih skladb, kakor tudi novejše, ki zadnje čase polnijo dvorane. Vstopnice je mogoče kupiti na prodajnih mestih Even-tima /bencinskih črpalkah, poštah.../ in so v predprodaji cenejše, stanejo 13, na dan prireditve pa 18 evrov. Nifi ki se bori za pravice Slovencev. Taista slovenska komponenta ni bila sposobna niti vsiliti izvolitve v paritetno komisijo med deželno in državno upravo sposobnega in kvalificiranega zastopnika kot je odvetnik Damijan Ter- pin. V levi sredini ni nihče prisluhnil podpredsedniku deželnega sveta, da ne govorimo o Stefanu Ukmarju, ki se ga spomnimo le zaradi čudežne mojstrovine, s katero mu je uspelo priti v deželni svet namesto bolj kvalificiranega zgoniškega župana Mirka Sardoča. Zaradi vsega tega ne sprejmem sodb od tistih, ki se poklicno ukvarjajo s politiko, saj jaz hvala bogu živim od svojega dela. Kljub osebni prizadetosti, si bom še naprej prizadeval za pravice manjšin, posebno slovenske, čeprav dobro vem, da me v manjšini nimajo za »ljubljenega sina«, prej nasprotno. Danilo Slokar 1 0 Četrtek, l. novembra 2013 KULTURA pogovor - Pred današnjim srečanjem s pesnico Ireno Žerjal Vlita v bron besed GREMO V KINO Od zadnje knjižne izdaje, romaneskne pripovedi Kreda in hijacinte (2006) in pesniške zbirke Let morske lastovice (1987), je preteklo sedem oz. šestindvajset let, vendar pesniški izraz Irene Žerjal ohranja enako življenjsko silo, zaradi samosvoje izrazne povednosti pa nekoliko hermetično obliko. Irena Žerjal ima za sabo trinajst knjig, pesniških in pripovednih besedil, od katerih je sedem samo-založila in sozaložila. Ponuja zadnja, po vrsti osma pesniška zbirka Sumljive in abstraktne poezije (ki jo bodo predstavili-danes ob 17.30 v tržaškem Narodnem domu) v naslovu izziv novega umetniškega ustvarjanja oz. »idealnega poeto-grada«? Se zahvaljujem za dobro misel. Rada bi izrazila upanje, da bodo tudi bralci sumljivih in abstraktnih poezij našli svoje čustveno zavetje v nekaterih pesmih. Idealni poetograd bo vsak ljubitelj poezije poiskal tudi v drugem fantazijsko razgibanem poetičnem vesolju v različnih dobah naše slovenske lirike. Želela bi biti izviren delček sveta, ki sega od ljudske poezije Murna Aleksandrova vse do Srečka Kosovela. Meditativni bralec bo našel svoje zatočišče zlasti v Kocbekovi in Strniševi pesmi, še več pa v raznih dramah Domenika Smoleta. Nepregledna vrsta imen bi bila predolga. Ker sem »obrobna Slovenka«, kakor so hotele nekatere veličine vtisniti Slovencem v zavest, sem pogostokrat v stiski iskala politični izhod v paralelnih svetovih. Mnogo podobnega vsebuje irska, sodobna grška in še marsikatera evropska literatura. Ironija poljske pesnice Szymborske mi je vlila pogum, da sem se vrgla v pesnikovanje političnih vsebin. Idealni poetograd se mi zdi neskončen pojem. Po stilni fragmentarni naravnanosti in lirični obdelavi se zgodbe vaših lirskih in proznih besedil snovno in motivno med seboj prepletajo in dopolnjujejo. V razdvojenosti med poezijo in prozo, med domačimi Ricma-nji in intelektualno Ljubljano, med zaverovanostjo v lastno intuitivno čutnost in strahom pred zunanjo logiko polaščevanja je pesniški jezik in z njim slovenska beseda še za vas zavezujoča vrednota, saj razbira globino ne le intimnih čustvenih valovanj ... Včasih, pravzaprav v prejšnjem tisočletju, so mi ljubitelji eksperimentalne proze, kar je bil roman Tragedijca na grobljah in tudi druge novele, vzdeli pečat »kafkijanska pisateljica«. V resnici sem se ukvarjala s kmečko in proletar-sko problematiko. Bila sem zelo začudena. Heterogenost različnih žanrov je zakrivila moje nevsakdanje navdušenje nad pisanjem proze, poezije, dram, pravljic in basni, kar je bilo včasih tudi objavljeno. Slovenščina mi je pri tem ustvarjanju čarobno izrazno sredstvo in bi se ji ne mogla odpovedati. Vaš umetniški svet je tesno povezan z zunanjo resničnostjo, zasidran v Trstu in breški pokrajini. V lirsko refleksijo, nabito s čustveno intenzivnimi in intimističnimi doživetji, vpletate vsakdanjost (npr. pogovor s študenti, potovanja v N.Y., Benetke, Ve-rono), ljudi (Bambiča, Černigoja, Bartola, Hamleta, Ano Karenino) in naravo (murvo, oljke, hruško, morje). Vendar v pogledu na stvarnost ni nostalgije do preteklosti, temveč gre za spoznanje o minevanju in za nenehno iskanje ravnovesja med občo in posameznikovo intimo. Zdi se, da v »sumljivih poezijah« pretehtavanje o nesoglasjih življenja in medčloveških odnosih izvira iz bolj neposrednega (sa-mo)ironičnega zanosa in manj prekritega besednega preigravanja? To je najtežje vprašanje, kajti od Gorečih oljk do danes mineva 44 let: medtem smo se preoblikovali vsi. Literatura je v 1969. letu poudarjala herme- Irena Žerjal kroma tičnost, reizem, ludizem in tudi nepotrebno sproščenost. To se ni dogajalo le v središču slovenskega slovstva, ampak tudi v Grčiji, na Poljskem in skoraj vseh srednjeevropskih literarnih toriščih. Takrat so me publicisti in časnikarji vzpodbujali, naj čim več objavljam, uredniki literarnih revij so vse mlade nagovarjali, naj čim več pišejo. Skoraj vse je bilo objavljeno brez cenzure, zataknilo se mi je po birokratski poti šele pozneje pri zbirki Alabaster. Druge knjige so imele lep odmev in nič me ni prestrašilo, da ne bi objavljala v revijah, tudi zelo svobodoljubnih in puntarskih (Zaliv, Most, Prostor in čas, Kaplje, Mladje). Nastala so različna sodelovanja tudi s fotografi. Pri Mladiki sem večkrat zmagala na literarnih natečajih in vse to me je osrečevalo, ker sem bila navezana na debatna soočanja s tedanjimi sodelavci, zelo različnih literarnih smeri. Pesmi ovite v spomin in z ženskim subjektom se pogosto ujamejo v metaforo ali prispodobo, kamor se polaga neizrekljiva smelost. Čeprav se v zamiku časa ritmična in epska naravnanost stopnjuje do osebnega občutja prizadetosti, z razliko od prejšnjih lirik ne zapade v trpkost ali sprijaznje-nost z usodnostjo. Kam vodi slednji odmik? Nimam tako slabe vesti, kot bi se zdelo po vseh življenjskih etapah, ki so mi bile dane. Želela sem, da bi moje pesmi, novele, črtice, radijski eseji ter dialogi stopili v odprti krog, med ljudi. Ta želja mi je bila izpolnjena, saj so tudi vrhunski gledališki umetniki izoblikovali in odigrali pod ljubečo taktirko radijskih programistk več kot 450 oddaj o literaturi različnih narodov. Ker so mi bile pri srcu, zlasti literatke, pozabljene in celo zaničevane skozi stoletja, sem več nizov literarnih dialogov posvetila pesnicam in pisateljicam. To bi spadalo v posebno zvrst literature. V šestdesetih letih ste bili med študijem v Ljubljani vpeti v krog angažiranih intelektualcev, po vrnitvi v domači kraj ste sodelovali pri tržaških revijah in se v sredini osemdesetih pridružili breški skupini raznolikih pesniških pisav. Ali danes čutite kakšno posebno pripadnost ali naklonjenost do katere »umetniške generacije«? Ker je bilo veliko druščin, srečevanj in nič visokostnih odmikov od slovenskega življa, tako v Trstu kot v okolici, smo uspeli v prejšnjem stoletju ohraniti slovenski značaj društev, ki so nam literatom izkazovala posebno častno mesto. Po zelo zapleteni socialni in politični hieroglifiki se danes to ne dogaja več. To dejstvo bi me lahko usmerilo v kako drugo bolj naklonjeno okolje. A večkrat ugotavljam, da je moj delokrog tukaj pri nas. Loredana Umek Jeune et jolie (Giovane e bella) Režija: François Ozon Igrajo: Marine Vatch, Géraldine Pailhas, Frédéric Pierrot, Fantin Ravat in Johan Leysen Francija 2013 Ocena: ★★★★ Isabelle je zelo lepo sedemnajstletno dekle. Zdolgočasena pariška dijakinja, ki živi z mamo, mlajšim bratom in očimom. Po poletju, ki ga preživi na morju in kjer prvič okusil ljubezen, ki jo sicer razočara, se vrne domov in odloči, da se bo od tedaj naprej prepuščala samo sestankom z moškimi proti plačilu. Na spletu se ponuja z imenom Lea. Punca je seveda partnerjem zelo všeč. Mlada leta skuša prikriti s šminko in oblačenjem. Dolgolaso dekle služi zelo dobro, denarja pa v resnici ne zapravlja. Skriva ga v enega od sobnih predalov, tako kot tudi svileno bluzo in čevlje z visoko peto, s katerimi se predstavlja veliko starejšim moškim v hotelskih sobah. Njena igra se nadaljuje kar nekaj časa, dokler nekega dne, med enim od hotelskih sestankov, starejšega klienta, na katerega je Isabelle v resnici tudi precej navezana, doleti srčna kap. Ozonov film, v trenutku, ko prihaja v italijanske kinodvorane še enkrat zaostaja za kruto resnico vsakdanje kronike. Saj so prav pred par dnevi v Rimu, odkrili dve mladoletni prijateljici, ki sta se podobno kot junakinja filma francoskega avtorja, prosti-tuirali. Z razliko od njune izmišljene pariške vrstnice, pa sta rimski mladenki trosili del bajnih zaslužkov z nakupovanjem mamil. Ozon je tudi tokrat prepričljiv in Marine Vatch, prvič v vlogi protagonisti«, izredna. Francoskemu avtorju ne gre za to, da bi v delu sodil obnašanje mlade Isabelle ali da bi pri tem na kakršenkoli način moraliziral. Ozon samo pripoveduje o težavah mladostnikov, ki so so v sodobni družbi, kljub blagostanju, še hujše. Predvsem v primeru lepe Isabelle, ki išče v vsakem novem in predvsem starejšem moškem, tisti odnos, ki ga ni uspela imeti z očetom, ker jo je ta zapustil, ko je bila še čisto majhna. (Iga) likovna umetnost - Ob stoletnici prelepe neosecesijske zgradbe arhitekta Giorgia Pollija Veličastna (a tudi draga) Kounellisova instalacija v nekdanji glavni ribarnici Trst je ponovno v ospredju likovnega dogajanja, sugestivne prostore bivše ribarnice oživlja s svojim namenskim posegom v prostor eden vidnejših predstavnikov sodobne umetnosti Joannis Kounellis. Razstavi site specific, ki je nastala pod pokroviteljstvom Občine Trst, sta sledila kustosa Davide Sarchiani in Marco Lorenzutti. Kounellis je osnoval svojo likovno poetiko, opirajoč se na zgodovinski spomin kraja, ustvarjalni proces z močnim čutnim nabojem obuja obenem osebna doživetja in navezanost na pristaniško okolje, ki pripada njegovim spominom iz otroštva, ko je doraščal v pristaniškem okolju ob očetu ladijskem inženirju, s katerim je pogostoma potoval. Instalacija, ki jo je postavil v bivši ribarnici, se simbolično navezuje na arhitektonsko zasnovo prelepe neosecesijske zgradbe po načrtu arhitekta Giorgia Pollija. Kounellis je pri svojem razstavnem načrtu upošteval analogije s strukturo bazilike in notranjo delitvijo v ladje s stranskim zvonikom, ki je bivšo ribarnico oskrboval s svežo vodo v časih, ko ni bilo še hladilnikov na voljo. Ob stoletnici izgradnje tega prelepega primerka secesij-ske zgradbe Kounellis uprizarja epilog zgodovine ribarnice, kraja prepletanja kultur, delavnosti ljudi in povezovanja, ki ga odprtost na morje dovoljuje. Predmeti, s katerimi je umetnik sestavil svojo likovno stvaritev, so prepojeni s prvinami morske tradicije. Z okrasnih odprtin v obokih na stropu se spuščajo vrvi, na katerih so z vozli pritrjeni kamni v ritmičnih presledkih. Po oblikovni zasnovi jih lahko doživljamo, kot da bi bili rožni venci, spominjajo nas na ribiški svet zaradi izbire materiala, delujejo pa tudi kot solze in izraz bolečine, občuteni vtis imanentnosti daje poudarek na sakralnost objekta. V osrednjem prostoru so v podolgovati vrsti postavljene nekatere od starih kamnitih miz, na teh so nekoč ribiči prodajali ribe. Nanje je v prelepo kompozicijo postavil ostanke odra-bljenih lesenih ladij iz bližnjih ladjedelnic. Gre za metaforo o nezmožnosti plovbe zaradi sprememb, ki vodijo v pogubo. Ob straneh postavljene vrste pokritih stolov s črnimi platni delujejo kot neme priče žalovanja. Veličastnost postavitve pripoveduje o vrednosti umetniškega dela, ki na teatralen način spaja preteklost s sedanjostjo ter osmišlja vlogo umetnika. Stoli imajo dejansko večplastno berljivo sim- bolično valenco mimoidočega občinstva. Črna platna, s katerimi so prekriti, em-blematično ojačujejo dramatičnost sporočila in vzbujajo občutek žalovanja. Kounellis je postal prepoznaven na likovni sceni v šestdesetih letih, ko se je potegoval za kulturne in etične vrednote. Njegovi evokativni posegi v prostor imajo hkrati močen vizualni naboj, postavitev ohranja neposrednost slikarske izpovedi ter obenem s svojo vpetostjo v realni prostor bolj učinkovito nagovarja gledalca ter se sklicuje na njegovo pripadnost specifičnemu družbenemu kontekstu. Umetnik po rodu iz Aten, ki je študiral na akademiji za likovno umetnost v Rimu, kjer še živi in ustvarja, je prispeval k rojstvu struje »arte povera«, kot jo je prvi opredelil German Celant in je odtlej po- stala prepoznavna tudi na mednarodni ravni. V osemdesetih letih je poglobil povezavo postavitve instalacij z ljudsko tradicijo, ki ga je usmerila v upoštevanje atmosfere posameznih krajev in klasikov. Poslužuje se prvenstveno kontrastnih prvin, organskih in neorganskih materialov, v smislu dialektike človeka v sodobnem času masovne industrializacije. Kounellisova postavitev v bivši ribarnici prinaša v Trst vrhunskega mojstra sodobne umetnosti, njegov razstavni načrt se popolnoma ujema s prostorom tako na oblikovni kot tudi na vsebinski ravni. Večplastna berljivost dovoljuje gledalcu postopno razkrivanje bogate sporočilnosti. Razstava pa obenem odpira novo vprašanje. Za postavitev je umetnik uporabil stare kamnite mize bivše ribarnice. Od prvotno uporabljenih miz jih je preko sto zmanjkalo. Današnja zakonodaja ščiti objekte industrijske arheologije. Ko je ribarnica izgubila svojo prvotno namembnost predpisi niso še bili veljavni. A zdaj se bo spomeniško varstvo le zavzelo, da vsaj preostale primerke zaščiti? Izpeljava prelepe razstave je terjala zelo visoke izdatke, kar je dejansko paradoks, ker gre za »arte povera«, za umetniški pristop, ki se poslužuje cenenih materialov. Vprašljivo pa je tudi, ali velja v času pomanjkanja sredstev izpeljati tako ambiciozne načrte ali raje vlagati sredstva, ki bi omogočila boljše delovanje že obstoječih struktur in v raziskovanje, s posebnim ozirom na profesionalce mlajše generacije, ki so za to usposobljeni in bi lahko s svojim delom prispevali za kuturno rast mesta, ki se v času obrestuje. Jasna Merku / ITALIJA, SVET Četrtek, 7. novembra 2013 1 1 rim - Ogorčenje zaradi Berlusconijeve izjave »Moji otroci kot Judi pod Hitlerjem« RIM - Nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi, proti kateremu teče več sodnih postopkov, je potožil zaradi počutja svoje družine. Kot je poudaril, se njegovi otroci počutijo kot »Judi pod Hitlerjem«, so včeraj poročale tiskovne agencije. »Moji otroci pravijo, da sedaj vedo, kako so se morale počutiti judovske družine v času Hitlerjevega režima. Resnično so vsi proti nam,« je novinarju Brunu Vespi povedal Berlusconi. Vespa je sicer intervjuje zbral v knjigi z naslovom Sol, sladkor in kava (Sale, zucchero e caffe), ki so jo uradno predstavili včeraj, izšla pa bo v petek. Besede medijskega mogotca in milijarderja so ujezile judovsko skupnost v Italiji. Vodja združenja italijanskih judovskih skupnosti (Ucei) Renzo Gattegna je spomnil na več kot šest milijonov Judov, ki so bili žrtve holokavsta. »Kakršna koli primerjava tega, kar se dogaja z Berlus-conijevo družino, ni le neprimerna in nedoumljiva, pač pa tudi žaljiva za spomin na tiste, ki so izgubili vse svoje pravice in svoja življenja po grozljivem in neizrekljivem trpljenju,« je poudaril Gattegna. Berlusconi je sicer sporno izjavo izrekel v odgovoru na vprašanje, ali njegovi otroci zaradi očetovih težav s pravosodjem razmišljajo o prodaji medijskega, založniškega in zavarovalniškega premoženja družbe in selitvi na tuje. Proti večeru je sicer preciziral, da njegova osebna un politična zgodovina na najbolj očiten način pričata o njegovem prijateljstvu in spoštovanju do izraelskega ljudstva, pa tudi o tem, kakšen je njegov odnos do tragedije holokavsta. Na Viteza se je v teku dneva usul plaz ogorčenja. Oglasila se je tudi predsednica Mladih judovskih skupnosti Alessandra Ortona, rekoč, da »nihče od Berlusconijevih otrok ni bil zaprt v nek geto, sežgan v koncentracijskem taborišču ali kako drugače kruto obravnavan«. Reakcije so prišle tudi s političnega prizorišča. Tako je odgovorni za pravosodje Demokratske stranke Danilo Leva ugotovil, da Vitez že dve desetletji go- vori o tem, kako je preganjan, danes pa, potem ko je bil pravnomočno obsojen, se spušča v nepojmljive primerjave, namesto da bi se opravičil ljudem za svoja dejanja. V ljudstvu svobode oziroma stranki Forza Italia je bilo spočetka zaznati molk in zadrego, nakar so svojega voditelja branili, Brunetta, Schifani in drugi, češ, da je treba njegove besede pravilno razumeti, »cum grano salis« ... Silvio Berlusconi ansa bruselj - Poziv evropske komisarke za pravosodje Viviane Reding Do 2020 naj bi vzpostavili evropsko obveščevalno službo kot protiutež ameriški NSA Poveljstvo NSA v Fort Meade (Maryland) BRUSELJ - Evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding poziva k vzpostavitvi evropske obveščevalne službe do leta 2020. To je sicer le politična ideja, za njeno uresničitev bi bilo treba spremeniti pogodbo EU, o podrobnostih pa je za zdaj prezgodaj govoriti, pojasnjujejo v Bruslju. Evropa bi morala okrepiti svojo obveščevalno dejavnost, da bo enakovredna ameriškim partnerjem, zato bi se morale članice EU dogovoriti o močnejšem obveščevalnem sodelovanju, je prepričana komisarka. Ameriška obveščevalna služba, Agencija za nacionalno varnost (NSA), »potrebuje protiutež, zato predlagam vzpostavitev obveščevalne službe EU do leta 2020«, je dejala Redingova v ponedeljek v pogovoru za grški časnik Naf-temporiki. Tiskovna predstavnica Redingove Mina Andreeva je nato včeraj v Bruslju pojasnila, da je to le »politična ideja«, da ni nobenega konkretnega predloga in da bi bilo treba za uresničitev te ideje spremeniti pogodbo EU. Ta politična ideja je prispevek Redingove k »živahni« vohunski čezatlantski razpravi, ki jo je sprožil žvižgač Edward Snowden z razkritjem, da NSA prisluškuje milijonom Evropejcem, tudi več kot 30 voditeljem, vključno z nemško kanc-lerko Angelo Merkel. Omejeno obveščevalno sodelovanje med članicami unije sicer že obstaja - v okviru oddelka evropske diplomatske službe, centra za analizo obveščevalnih podatkov, imenovanega IntCen, si članice izmenjujejo zaupne podatke, na primer o terorističnih grožnjah. Redingova, ki sedi na komisarskem stolčku že tretji zaporedni mandat in velja za precej ekscentrično članico ekipe v Berlaymontu, sicer po neuradnih navedbah svojih izjav za grški časopis ni predhodno uskladila z drugimi kolegi iz komisije. Sicer pa njena ideja ni nova. Avstrija in Belgija sta vzpostavitev obveščevalne službe EU predlagali že leta 2004 v odziv na teroristični napad v Madridu, a tedaj Velika Britanija, Nemčija in Francija niso imele posluha zanjo. new york - Novi newyorški župan italijanski Američan Bill de Blasio Volitve v ZDA po pričakovanju večinoma potrdile uveljavitev demokratskih kandidatov NEW YORK - Demokrat Terry McAuliffe je dokaj tesno zmagal na torkovih guvernerskih volitvah v ameriški zvezni državi Virginiji, republikanec Chris Christie je brez težav osvojil drugi guvernerski mandat v New Jerseyju, New York pa je po dveh desetletjih spet dobil demokratskega župana, Billa de Blasia. Omenjene tri volitve so se končale v skladu z anketami. Še najbolj zanimiva je bila tekma za guvernerja Vir-ginije, ki jo je zaznamovalo precej različnih dejavnikov. Nekdanji zbiralec denarja za bivšega ameriškega predsednika Billa Clintona, McAuliffe je imel sredi oktobra veliko prednost v anketah pred republikanskim pravosodnim ministrom Virginije Kenom Cuccinnelli-jem, vendar je ta do konca volitev skop-nela na le okoli 60.000 od skupaj 2,2 milijona oddanih glasovnic. Virginija je bila od 70. let prejšnjega stoletja zanesljiva republikanska država, saj se je večina demokratov v tej juž-njaški državi prelevila v republikance, ker je demokratska stranka v ZDA postala zagovornica državljanskih pravic temnopoltih. Zadnja leta se povečuje število prebivalcev severnega dela države ob prestolnici Washington, kamor se naseljujejo zvezni uslužbenci, ki so ali demokrati ali pa neodvisni in tudi tokrat so prav ti volivci odločili izid volitev. McAuliffe je imel na voljo štirikrat več denarja od republikanskega nasprotnika, pomagali so mu predsednik Barack Obama, podpredsednik Joseph Biden, Bill Clinton in Hillary Clinton. McAuliffova kampanja je Cuccinnellija prikazala kot pripadnika gibanja čajan- ke in skrajneža, kar je demokratu glede na vzporedne ankete pomagalo osvojiti večino glasov žensk, manjšin, mladih in neodvisnih volivcev, podobno kot Oba-mi pred letom dni. Hkrati ga je povezava z Obamo prav tako skorajda stala zmage. Volitve so minile tudi kot referendum o zdravstveni reformi, ki je 1. oktobra doživela klavrno rojstvo s tehničnimi težavami in Cuccinnelli je zaostanek v anketah na koncu krepko zmanjšal. Obama je dobil sporočilo, da je potrebno težave z reformo hitro odpraviti, sicer se demokratom prihodnje leto na kongresnih volitvah ne obeta nič dobrega, ne glede na to, da je tudi večina volivcev v Virginiji imela slabo mnenje o republikancih zaradi blokade proračuna in grožnje kreditni verodostojnosti ZDA med 1. in 16. oktobrom. Republikanska stranka, ki je morda na začetku državljanske vojne med gibanjem čajanke in bolj tradicionalnimi načeli brez ekstremizma, je tokrat dobila dve pomembni sporočili. Christijeva zmaga v New Jerseyju proti demokratki Barbari Buono s 60 proti 40 odstotkom glasov je bila glede na ankete pričakovana. Guverner je z njo stranki pokazal, kako lahko osvaja nacionalne volitve, saj je na primer v demokratski državi osvojil tudi večino ženskih glasov in predvsem neodvisnih volivcev. Christie je dobil dobro popotnico za verjetno predsedniško kandidaturo leta 2016, če bodo seveda strankini volivci dovolj zreli, da izberejo nekoga, ki je bolj zmeren v svojih družbenih stališčih, kot so pravice žensk, homoseksualcev in Bill de Blasio, novi župan New Yorka manjšin. Vzporedne ankete so sicer pokazale, da bi večina volivcev New Jerseyja leta 2016 v hipotetičnem dvoboju vseeno volila za nekdanjo senatorko iz New Yor-ka in nekdanjo državno sekretarko, demokratko Hillary Clinton. Drugo sporočilo za republikansko stranko je prišlo iz Alabame, kjer sta se na posebnih strankarskih volitvah za zvezni kongres pomerila kandidat »establi-šmenta« Bradley Byrne in kandidat gibanja čajanke Dean Young. Z 52 odstotki proti 48 je zmagal Byrne, ki je dobil krepko finančno podporo Ameriške trgovinske zbornice, ki ji je dovolj blokad in izpadov čajankarjev v zveznem kongresu. To je bil uspešen test za zbornico, ki se bo v prihodnjem letu podobno vpletla v še več republikanskih strankarskih volitev. Volitve za newyorškega župana so bile glede na ankete odločene že sep- tembra, ko so demokrati opravili strankarske volitve in izbrali Billa de Blasia. Ta je v torek s 73 odstotki glasov proti 24 porazil nekdanjega podžupana Rudyju Giulianiju Joa Lhoto. Po 12 letih vladavine Michaela Bloomberga (najprej demokrata, potem republikanca, na koncu pa neodvisnega politika) so se meščani odločili, da podelijo večino glasov kandidatu, ki predstavlja najbolj jasen rez z njegovo dediščino. Lhota je skupaj z Giulianijem skušal strašiti pred vrnitvijo v grozljiva 70. in 80. leta, ko je mesto pod demokratskimi župani trpelo valove nasilja, vendar volivcev to ni ganilo. Županske volitve so potekale tudi po nekaterih drugih mestih v ZDA. V Bostonu so imeli volivci na voljo izbiro med dvema demokratoma, zmagal pa je Martin Walsh, v Atlanti je drugi mandat osvojil demokrat Kasim Reed, večinsko temnopolti volivci bankrotiranega De-troita pa so prvič po 40 letih za župana izbrali belca, demokrata Mika Duggana. Volivci Kolorada so potrdili 25 odstotni davek na prodajo nedavno legalizirane marihuane, deset od enajstih podeželskih okrožij na severu države pa je zavrnilo referendumsko pobudo za odcepitev. Odcepilo bi se le eno, vendar je šlo za simbolično glasovanje, ker zakon tega ne omogoča. Velike korporacije, kot sta Monsanto in Pepsi, pa so v državi Washington uspele prepričati volivce, da zavrnejo referendumsko zahtevo o obveznem označevanju genetsko predelane hrane na embalažah. Korporacije so podoben referendum z denarjem pred tem spodkopale tudi v Kaliforniji. (STA) Jaser Arafat ansa Arafat umorjen s polonijem 210 BERN - Nekdanji palestinski voditelj Jaser Arafat je bil najverjetneje zastrupljen z radioaktivnim polonijem, je včeraj ob sklicevanju na poročilo švicarskih forenzikov poročala arabska televizija Al Džazira. Tudi Arafatova vdova je dejala, da »so odkrili političen umor«, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Švicarski izvedenci so preiskali vzorce posmrtnih ostankov pokojnega Ara-fata in v njih odkrili osemnajstkrat višjo vrednost polonija, kot je običajno. Iz tega je moč z veliko mero gotovosti sklepati, da je bil Arafat zastrupljen s polonijem, Al Džazira povzema zaključke švicarskega poročila. Vdova nekdanjega palestinskega voditelja Suha je ob tem za tiskovno agencijo Reuters dejala, da »so odkrili resničen zločin, političen umor«. Arafat je umrl novembra 2004 v starosti 75 let, potem ko je mesec prej zbolel. V tem času niso ugotovili vzroka njegove bolezni. Kasneje so se pojavile obtožbe o njegovem umoru, zato so njegovo truplo novembra 2012 izkopali. Vzorce za analizo so poleg švicarskih dali še francoskim in ruskim forenzičnim strokovnjakom. / TRST Četrtek, 7. novembra 2013 104 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorlca@primorskl.eu sovodnje - Uvozno-izvozno podjetje prenehalo z delovanjem Imsa podlegla krizi gradbenega sektorja Uvozno-izvozno podjetje Imsa Impex SRL je prenehalo delovati; usodne so mu bili posledice gospodarske krize, ki razjeda gradbeni sektor po vsej Evropi. Podjetje Imsa sta brata Ivan in Bojan Miklus iz Štever-jana ustanovila leta 1978. Začetno je bilo njuno glavno tržišče Jugoslavija, po njenem razpadu sta po sili razmer nove poslovne partnerje iskala v državah vzhodne Evrope, kamor je podjetje Imsa takoj začelo uspešno prodajati steklo in opremo za steklarstvo. Po koncu vojne se je Imsa vrnila v države bivše Jugoslavije, zatem so vsa njena tržišča uspešno rasla vse do leta 2008. »Takrat so se začeli kazati prvi znaki krize. Upali smo, da bo kriza krajša, da se bo po nekaj letih zaključila, vendar po šestih letih še vedno traja in ji ni videti konca. Najhuje je ravno v Sloveniji, Hrvaški in Srbiji, ki so bila naša največja in seveda tudi najbližja tržišča. Veliko gradbenih podjetij, posebno v Sloveniji, je šlo v stečaj in pustilo za sabo ogromne dolgove. To je seveda vplivalo tudi na steklarje, ki so naši kupci; nekateri med njimi so propadli, drugi so zelo zmanjšali obseg svojega dela, skoraj nihče med njimi ne kupuje več strojev za obdelavo stekla,« pravi Ivan Miklus. »Od leta 2008 naprej je bilo iz leta v leto slabše, letos je promet v primerjavi z lanskim letom padel za kar 50 - 60 odstotkov. Če je gradbeništvo v krizi in nihče ne gradi novih hiš in drugih poslopij, se tudi steklo ne pro- daja. Zaradi upada prometa smo morali znatno skrčiti vse stroške, tudi kar se tiče zaposlenih; delali so manj ur, nekaj časa so bili v dopolnilni blagajni. Čeprav so bile težave iz leta v leto večje, pa je vseh naših petnajst uslužbencev redno prejemalo plačo,« poudarja Miklus in nadaljuje: »Tudi banke nam niso pomagale in so začele biti zelo restriktivne. Jasno je, da brez bančne podpore in ob tako močnem upadu tržišča ne moreš dolgo preživeti. Zato smo se 4. novembra na skupščini zbrali lastniki; zaradi vseh omenjenih težav in še zlasti, ker enostavno ni drugih rešitev, smo se odločili, da damo podjetje v likvidacijo.« Likvidacijski postopek se je na Imsi komaj začel; pri likvidaciji bodo imeli prednost zaposleni, ki bodo prejeli odpravnino in sploh vse, kar jim pripada. Za njimi bodo na vrsti banke in dobavitelji. Naj za zaključek zapišemo, da je bilo podjetje Imsa dobri dve desetletji pokrovitelj štandreškega odbojkarskega kluba Val. Po vsej Furlaniji-Ju-lijski krajini, in ko je Val nastopal v državni B-2 ligi, tudi na Tridentin-skem, v Venetu in Emilii-Romagni, so ime Imsa poistovetili z goriško odbojko. Podjetje Imsa je ob številnih priložnostih zagotovilo svoj prispevek tudi za najrazličnejše kulturne pobude in dobrodelne prireditve; bilo je vključeno v prostor, v katerem je delovalo, zato si je vseskozi prizadevalo za njegovo rast. (dr) Tri zaposlitve v Sovodnjah V Sovodnjah bodo v okviru projektov za socialno delo zaposlili dva delavca in enega uradnika za obdobje enega leta. Delavca bosta opravljala razna zidarska in vzdrževalna dela, medtem ko bo uradnik sodeloval pri pripravi računalniških arhivov o občinskem premoženju s posebnim poudarkom na prometni infrastrukturi in o pogrebnih postopkih ter preverjanju stanja na pokopališčih. Vsi trije zaposleni bodo delali s polnim urnikom. Prijave lahko vložijo delavci na mobilnosti ali v dopolnilni blagajni, zbirajo jih do 19. novembra v pokrajinskem uradu za delo v Ulici Alfieri v Gorici, ki je odprt med 9.30 in 19.30. Literarni večer V knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici bodo danes ob 18. uri predstavili dve knjigi, ki sta izšli pri novogori-ški založbi Eno: Psihomagija in Učitelj in čarovnice avtorja Alejandra Jo-dorowskyja. Deli bosta predstavili pesnica Vida Mokrin - Pauer in urednica in založnica Vera Čertalič. (km) Božični okusi Goriška občina zbira še danes in jutri prijave kulturnih društev in ustanov, ki bi rade sodelovali pri praznični prireditvi »Gusti di Natale« (Božični okusi). Prvi dogodki se bodo zvrstili med Andrejevim sejmom, prireditev se bo zaključil na praznik Treh kraljev. Interesenti naj za prijavo izpolnijo obrazec, ki je na razpolago na spletni strani in Facebook profilu goriške občine. Varnost na kmetiji Sedež podjetja Imsa Kmečka zveza prireja danes ob 18. uri v Tumovi dvorani v KB Centru na Korzu Verdi v Gorici javno srečanje z naslovom »Zakon 81/2008 - varnost na delu. Zahteve zakona na kmetijskih obratih«. gradišče Center CIE je prazen goriška - Stopnja zračne onesnaženosti neposredno vpliva na zdravje ljudi Smola, da smo blizu Padske nižine Odpeljali še zadnje priseljence Z vetrom prihaja na Goriško zrak, ki je bogat z ozonom - Zaradi krize se več ljudi ogreva na drva, kar prispeva k višji koncentraciji PM10 Center CIE v Gradišču so včeraj zapustili še zadnji priseljenci. Po torkovi selitvi 36 tujih državljanov, ki so jih iz Ronk z letalom odpeljali v Trapani, so včeraj osem priseljencev odpeljali v center CIE v Milanu. Za izpraznitev objekta v Ulici Udine se je oddelek za varstvo človekovih pravic notranjega ministrstva odločilo zaradi škode, ki so jo prejšnji teden v notranjih prostorih centra povzročili priseljenci. Center CIE v Gradišču naj bi zdaj zaprli in obnovili, krajevne uprave, dežela FJK in nekateri le-vosredinski parlamentarci pa upajo, da bodo zloglasno ustanovo dokončno ukinili. Predsednik goriške pokrajine Gherghetta je napovedal, da bo na notranje ministrstvo naslovil pisno zahtevo po zaprtju centra, župane in deželo pa vabi, naj mu sledijo. Za ukinitev centrov CIE se zavzemajo tudi nekatera združenja prostovoljcev, ki bodo 16. novembra priredila shod pred bivšo kasarno Polonio. Med njimi je združenje Melting Pot, ki zbira podpise proti centrom za priseljence. Možnost zaprtja pa zelo skrbi uslužbence zadruge Connecting People, ki upravlja centra CIE in CARA v Gradišču. Mnogi so že več mesecev brez plače, zato bodo na pre-fekturo in notranje ministrstvo naslovili pismo, s katerim bodo ob izplačilu zaostalih plač zahtevali, naj jih odslej neposredno plačuje prefektura. Podnebne spremembe prinašajo vse toplejše okolje, vse več vročinskih valov v poletnih mesecih, s tem pa tudi večjo možnost povišane koncentracije ozona. Njegovemu nastanku botrujejo visoke temperature in sončno vreme. »Pri ozonu pa ni dovolj, da so izpolnjeni le vremenski pogoji, ampak tudi predhodniki ozona, ki jih mora nekdo spustiti v zrak. Navadno je to ali promet ali pa industrija. Goriška regija ima to smolo, da je v neposredni bližini Padske nižine, ki v Evropi spada med najbolj antropogeno onesnažena območja,« pojasnjuje Tanja Cegnar iz Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO). Kakovosti zraka je bila posvečena včerajšnja okrogla miza, ki sta jo v Rožni Dolini organizirala novogoriški Zavod za zdravstveno varstvo, ARSO in Inštitut za varovanje zdravja. »Takrat ko imamo visoke temperature in sončno vreme, se navadno nahajamo v območju visokega zračnega tlaka, torej šibkih vetrov. Če ta zrak prihaja iznad Padske nižine nad naše območje, pomeni, da imamo povišane koncentracije ozona predvsem zaradi tega, ker k nam prihaja zrak, ki je že bogat s predhodniki ozona in pa z ozonom,« opozarja Cegnarjeva, ki dodaja, da je kakovost zraka na posameznem območju, poleg vremenskih razmer in vplivov od drugod, odvisna tudi od tega, kar sami spuščamo v ozračje. Evropska komisija sicer pri onesnaženosti v tistih krajih, ki imajo presežene koncentracije delcev v ozračju, že upošteva prenos od drugod. »Na primer takrat, ko piha močan jugozahodni veter - marsikje so si že izborili, da Evropska komisija prizna, da to ni njihova krivda, ampak da so to razmere, na katere lokalno ne morejo vplivati,« dodaja Cegnarjeva. Da je zrak tisti dejavnik tveganja, ki je zelo pomemben za zdravje ljudi, poudarja Peter Otorepec iz Inštituta za varovanje zdravja. »Problem delcev so bolezni dihal, bolezni srca in ožilja, presnove - kot je sladkorna bolezen in živčevja - Parkinsonova, Alzheimerje-va bolezen in podobno. Zrak povzroča tudi raka na dihalih oz. pljučih in tudi verjetno na mehurju,« našteva sogovornik vplive onesnaženega zraka na človeško telo. Na Goriškem je kakovost zraka po njegovih besedah v povprečju boljša. »So pa tudi območja, ki so v povprečju slaba. Predvsem območja ob prometnih cestah. V grobem gledano skozi statistične podatke: življenje prebivalcev v Novi Gorici je štiri mesece krajše kot življenje tistih, ki živijo v popolnoma čistem okolju, to breme torej ni tako veliko. Dejstvo je, da imate v Novi Gorici številne prometne ceste, ob katerih živijo ljudje, ob teh območjih je kakovost zraka zelo slaba. Nova Gorica Tako da je verjetno na račun tega tudi nekaj astmatičnih otrok v Novi Gorici.« Zatekanje v zaprte prostore ne pomaga, saj delci prodrejo tudi tja, pojasnjuje Otorepec. »Kar Goriška lahko naredi, je predvsem uporaba okolju prijaznih transportnih sredstev, kurjenje na plin... vse, kar zmanjšuje emisije v zrak,« pravi sogovornik. »Kakovost zraka glede na delce PM 10 in na dušikove okside je v mestni občini Nova Gorica boljše kot v drugih mestnih občinah v Sloveniji,« dopolnjuje Tanja Koleša iz ARSO. foto k.m. Glavni vir delcev PM 10 so individualna kurišča. Tukaj pa se zadnje čase pojavlja ovira, povezana z gospodarskim stanjem v državi: večja kot je kriza, bolj se ljudje spet ogrevajo na drva oziroma na cenejše energente. Nekateri kurijo celo smeti. »Najbolje bi bilo kuriti na plin, priporočljiva je tudi zamenjava starih peči in pravilno kurjenje lesa,« dodaja Tanja Koleša. K sreči so zadnje mile zime prispevale k temu, da so ljudje manj kurili, zato je bila tudi koncentracija delcev v ozračju manjša kot sicer. (km) / GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 7. novembra 2013 1 3 goriška - Raziskava novogoriške univerze Slovnična dvojina pozitivno vpliva na učenje številk Prvi šolski dan na osnovni šoli v Pevmi bumbaca Jezikoslovca z Univerze v Novi Gorici, Franc Marušič in Rok Žaucer, sta v priznani znanstveni reviji »Proceedings of the National Academy of Sciences« objavila rezultate raziskave, v kateri sta skupaj s kolegi s Kalifornijske univerze v San Diegu, massachusett-skega tehnološkega inštituta, Univerzitetnega kolidža v Londonu ter Univerze kralja Sauda raziskovala, kako na otroško učenje številk vplivajo slovnične značilnosti jezika, s katerim otroci odraščajo. Raziskava je pokazala, da obstoj dvojine v slovenščini in saudski arabščini otrokom olajša zgodnje učenje številk. Slovensko in saudskoarabsko govoreči otroci se številk »ena« in »dve« naučijo prej kot angleško govoreči otroci. Osnovne zakonitosti učenja številk so sicer znane že iz sedemdesetih let 20. stoletja, ko so raziskovalci opazili, da otroško naštevanje številk ni povezano z razumevanjem posamičnih številk. Se pravi, da tudi če zna otrok v pravem zaporedju nanizati številke od ena do deset, ne ve nujno, kaj posamična številka pomeni. Tega se naučijo postopoma, začenši s pomenom številke »ena«, ki ga usvojijo nekje med 2. in 3. letom starosti. Nato vsakih nekaj mesecev usvojijo pomen naslednje številke, vse dokler nekje do 5. leta ne usvojijo štetja kot sistema. Pravkar objavljena raziskava je pokazala, da obstoj dvojine v slovenščini in saudski arabščini otrokom olajša zgodnje učenje številk, saj se slovensko in saudskoarabsko govoreči otroci številk »ena« in »dve« naučijo hitreje kot angleško govoreči otroci. Hkrati pa prisotnost dvojine ni edini dejavnik, ki vpliva na hitrost zgodnjega učenja številk, pojasnjujeta raziskovalca. V primerjavi s svojimi angleško govorečimi vrstniki iz San Diega ostanejo slovensko in saudskoarabsko govoreči otroci dlje časa na stopnji dvovednika - osebe, ki razume številki ena in dve, ne pa tri in več. V raziskavi ta »zastoj« razlagajo s posledicami kulturnih razlik. Otroci v San Diegu so se namreč izkazali za precej boljše v recitiranju številk, ne da bi zares vedeli, kaj te pomenijo, iz česar raziskovalci sklepajo, da jim ravno to omogoči hitrejše napredovanje iz »dvovednikov« v »trovednike« in naprej. Raziskava je bila opravljena v vrtcih v Ljubljani, San Diegu in Riadu, kjer so razi- skovalci skupno testirali preko 200 otrok starih od 2 do 5 let. Slovenski del raziskave je del projekta »Medsebojna povezanost usva-janja dvojine in usvajanja števil kot pokazatelj (ne)povezanosti jezika in mišljenja«, za katerega so si jezikoslovci na Univerzi v Novi Gorici zagotovili sredstva na razpisu Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS. V prihodnjih dveh letih bodo v okviru projekta testirali še otroke s področij, kjer narečja ne po- znajo toliko dvojine kot narečja osrednje Slovenije. Na ta način se bodo izognili nekaterim kulturnim razlikam, ki se jim ob primerjavi otrok iz Slovenije, Kalifornije in Sau-dove Arabije ne morejo, in se tako res osredotočili le na vpliv dvojine oziroma kar najbolj zmanjšali možnost vmešavanja drugih dejavnikov na hitrost učenja številk, so o nadaljnjem razvoju raziskave pojasnili na Univerzi v Novi Gorici. (km) gorica - Dom Villa San Giusto Trinajsto plačo so jim prepolovili Pred domom za starejše občane Villa San Giusto je včeraj potekal protestni shod. Sindikati delavcev javnega sektorja CGIL-Fp, UIL-Fp in CISL-Fp so želeli z zastavami in letaki opozoriti javnost na težave, s katerimi se soočajo uslužbenci ustanove - le-teh je 114 - s sedežem na Korzu Italia v Gorici. Zaradi likvidnostnih težav, v katerih so se znašle številne zdravstvene ustanove, ki jih v severni Italiji upravlja red Svetega Janeza od Boga, so upravitelji sprejeli nekaj bolečih ukrepov tudi v domovih, ki poslujejo pozitivno. Zato so tudi goriških uslužbencem prepolovili trinajsto plačo, nagrade za produktivnost, ki bi jih morali prejeti februarja, pa so ponovno zamrznili vsaj do prihodnjega marca. Novico so uslužbenci, ki med drugim že več mesecev prejemajo plačo s 15-dnevno zamudo, in sindikalni predstavniki sprejeli z veliko zaskrbljenostjo, saj se bojijo, da bi zaradi slabega poslovanja drugih ustanov reda Janeza od Boga nastradal tudi goriški dom Villa San Giusto. Včerajšnji protest bumbaca gorica - Letališče na Rojah Konzorcij podpirajo, vendr le pogojno V imenu goriške pokrajine bo razvoju območja sledil Aljoša Sosol Predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta je slovenskemu pokrajinskemu svetniku Demokratske stranke Aljoši Sosolu Aljoša Sosol zaupal nalogo, da v imenu pokrajine sledi vprašanju razvoja letališča na Rojah. Pokrajina Gorica je eden izmed manjših delničarjev družbe (oz. bodočega konzorcija) Amedeo Duca D'Aosta - v lasti ima 3,56-od-stotni delež -, prihodnost letališča med so-vodenjsko in goriško občino pa je po mne- nju Gherghettove uprave »bistvenega pomena za načrtovanje razvojnega modela širšega pokrajinskega območja«. »Pokrajinska uprava namerava ohraniti svoj delež v družbi in pripomoči k razvoju letališča,« je povedal Sosol in nadaljeval: »Pri tem pa pričakuje od upravnega sveta družbe, ki je ustanovo ENAC zaprosila za koncesijo, nekaj pojasnil. Ali obstaja natančen poslovni načrt za letališče? O tem nismo doslej prejeli nobene informacije, vendar smo prepričani, da mora razvoj tega območja temeljiti na strateškem planu. Družba oz. bodoči konzorcij bomo podpirali, če bo finančno avtonomen in bo posloval pozitivno, saj je bilo seganja po javnem denarju že dovolj.« MARTINOVO V BRDIH od 8. do 10. novembra 2013 * Šmartno, Vinoteka Brda, številne turistične kmetije, domačije in hoteli mlado vino, Martinove dobrote, jesenska tržnica, ustvarjalne in kulinarične delavnice, zabava z živo glasbo V Briški butiehci (trgovini s darili in spominki) posebna Martinova ponudba briških izdelkov. Večna www.brda.si TIC BRDA | Grajska cesta 10, SI - 5212 Dobrovo | tel: +386 (0)5 395 95 941 e-mail: tic@obcina-brda.si 14 Četrtek, 7. novembra 2013 GORIŠKI PROSTOR / tržič - CGIL pomaga delavcem in družinam pri vlaganju civilnih tožb »Žrtve azbesta niso delale le v ladjedelnici « Od konca leta 2009 so se na patrona-tu Inca CGIL nakopičili dosjeji sedemstotih ljudi, ki so zaradi poklicne izpostavljenosti azbestu zahtevali ustrezno odškodnino. Zaradi plevralnih plakov je bila odškodnina že zagotovljena 266 delavcem in osemnajstim družinam umrlih, šestnajst pa je bilo razsodb delovnega sodnika glede drugačnih primerov (od mezoteliomov - raka na pljučni mreni -do primera umrlega kadilca, za katerega pa se je izkazalo, da so njegovo smrt povzročila azbestna vlakna). Tem gre prišteti še primer danes žal pokojnega delavca, ki so mu zaradi azbestoze priznali 400.000 evrov odškodnine. Skupno je ladjedelniška družba Fin-cantieri morala plačati sedem milijonov evrov odškodnine žrtvam azbesta, tako umrlim kot izpostavljenim. Spregledati ne gre niti primera petih delavcev, ki jim je bila priznana izpostavljenost azbestu do leta 1994, čeprav so uporabo azbesta zakonsko prepovedali že leta 1992. Zgoraj navedeni podatki lahko le delno prikažejo razsežnost »tragedije azbesta«, ki so jo doživljale, jo doživljajo in jo bodo še doživljale številne družine predvsem s trži-škega in tržaškega območja. Podatke so predstavili na novinarski konferenci, ki je potekala na sedežu sindikata CGILv Tržiču ob prisotnosti pokrajinskega tajnika CGIL Pao-la Live, pokrajinskega tajnika FIOM Thoma-sa Casotta in odvetnika Giancarla Mora, ki že leta nudi pravno pomoč žrtvam azbesta in njihovim družinam. Moro je ob vrednosti velikih kazenskih procesov glede smrti delavcev, ki so bili izpostavljeni azbestu (prvi se je zaključil pred nekaj tedni z obsodbo na zaporno kazen trinajstih bivših vodilnih funkcionarjev tržiške ladjedelnice Italcantieri), izpostavil pomen odločitve sindikata CGIL, ki je pomagal žrtvam azbesta pri vlaganju civilnih tožb in zahtev po odškodninah. »Kazenski postopki so le kaplja v morju, če pomislimo na število ljudi, ki so zboleli ali umrli za- Sredi oktobra se je na goriškem sodišču zaključil prvi »maksi« proces za smrti delavcev iz tržiške ladjedelnice, ki so umrli za posledicami vdihovanja azbesta bumbaca radi azbesta, ob tem pa so doslej upoštevali le odgovornosti ene same družbe. Podjetij, ki so se posluževala azbesta, pa je žal veliko: med njimi so Enel, Ansaldo, Detroit, železnice in pristanišče... Pomisliti moramo tudi na tiste, ki zaradi azbesta niso umrli, ampak nosijo trajne posledice vdihavanja strupenih vlaken,« je povedal Moro, Liva pa je poudaril, da bo sindikat še nadaljeval po tej poti in pomagal delavcem pri vlaganju civilnih tožb, saj »ne bo noben kazenski postopek priznal odškodnine za azbestozo in plevralne plake«. Liva je napovedal, da bo sindikat skušal spodbujati tudi raziskovanje, sanacijo azbesta in povečanje sklada za žrtve azbesta, pomembno pa bi po njegovem bilo tudi odprtje specialističnega središča za azbestne bolezni v Tržiču. vrh - Pri Čotovih so praznovali Dvojčka Remo in Nato dopolnila osemdeset let gorica - Pokrajinsko tajništvo SKGZ »Vidna dvojezičnost glavna prioriteta« »Uveljavitev vidne dvojezičnosti ostaja za našo skupnost ena izmed glavnih prioritet, ki pa je še precej daleč od ustrezne uresničitve.« Tako poudarjajo iz pokrajinskega tajništva SKGZ, ki so poslali v objavo tiskovno sporočilo na to temo. »V treh slovenskih goriških rajonih se ni od podpisa dekreta Tondo iz leta 2009 pojavil še noben dvojezični napis, kaj šele da bi zamenjali obstoječe enoje-zične smerokaze v Štandrežu, Podgori ali Pevmi. Prav v tem času je SKGZ odločno nastopila in zahtevala od družbe Au-tovie Venete in goriške občinske uprave, da morajo biti vsaj novo nastavljeni smerokazi na krožišču ob avtocesti in na samem avtocestnem odseku v občini So-vodnje opremljeni z dvojezičnimi napisi. Pred enim letom je krovna organizacija isto zahtevala in potem tudi dosegla od družbe Anas, ko je šlo za zamenjavo enojezičnih in namestitev dvojezičnih smerokazov na pokrajinski cesti Gorica-Trst (zaenkrat sicer le na območju so-vodenjske občine). Obakrat je k uspehu seveda botrovala dragocena podpora goriške prefektinje Marie Auguste Marro-su,« pojasnjujejo iz pokrajinskega tajništva SKGZ in nadaljujejo: »Gotovo bomo morali vlagati še veliko energije v take in podobne zahteve, saj se skoraj stoletne enojezičnosti ne da kar tako spremeniti v glavah razno raznih upraviteljev. Žal pa bomo morali vlagati še več ener- gije tudi v prepričevanje marsikaterega pripadnika naše manjšine, zato da bo postala vidna dvojezičnost vsakdanja normalna praksa v prostoru, ki bi moral biti naravno dvojezičen, ne pa vklenjen v katerokoli neupravičeno bojazen ali "psi-hopatološko" zadržanje. V tem smislu bi morali vodilne organizacije naše skupnosti, slovenski politični predstavniki in slovenski javni upravitelji biti zedinjeni z naprezanjem za vidno prisotnost slovenščine, saj predstavlja najbolj učinkovit način promocije našega jezika in - zakaj ne - dragocene kakovostne oznake tega obmejnega prostora. Ta potreba je postala toliko bolj aktualna v trenutku, ko je padla meddržavna meja, in v trenutku, ko se končno ponovno združuje teritorij, ki je zgodovinsko in tudi čisto naravno povezan v skupno enoto. Nanašamo se na Beneške doline, Brda in Kras: veliko bogastvo in še večji potencial, ki ga gre dodatno ovrednotiti v vseh smislih, ne nazadnje s pomočjo evropskih projektov za skupni razvoj in promocijo v korist vseh sodelujočih čez(mejnih) akterjev. Vse to je seveda mogoče razviti le pod pogojem treznega pristopa in normalne samozavesti, brez odvečnih predsodkov ali nepotrebnega občutka manjvrednosti, še manj pa kateregakoli sprenevedanja glede potrebe po polnopravnem vrednotenju večjezičnosti tega prostora.« Renato in Remo Devetak v objemu sina oz. nečaka Avguština foton.d. Pri Čotovih na Vrhu so te dni obeležili okroglo obletnico. Dvojčka Renato in Remo Devetak sta v koledar življenja vpisala številko 80. Toliko in tako hitro se jih je nabralo, sta skorajda enoglasno ugotavljala, med prijateljskim pogovorom. Z Remom se poznava že dobra tri desetletja, nekaj manj z bratom Renatom, Natom, kakor mu pravijo domači. Remo se je s svojim dolgoletnim udej-stvovanjem na politično-upravnem in kulturnem področju vpisal med tiste, ki ne želijo biti zgolj zapečkarji, ampak sooblikovalci in razvoja naše skupnosti. Dvajset let je bil občinski svetnik, v vrstah opozicije, v Sovodnjah. Z začetkom udejstvovanja na politično-upravnem področju pa je začel nastajati tudi njegov bogat, (več sto map) in zgledno urejen osebni arhiv, »bunker«, dopolnjen s številnimi fotografijami. Po preselitvi v Sovod-nje in po vztrajnem spodbujanju družinske sopotnice se je lotil raziskovanja polpretekle zgodovine zaselka Škrlje in tako je nastala zanimiva publikacija o Tosijevem posestvu in dvorcu. Veliko ima zbranega gradiva tudi o domači (vrhovski) cerkvi in ob pravi spodbudi lahko pričakujemo novo publikacijo. Najbrž ni nobena skrivnost če zapišem, da je Remotu oče Uštili (Čotov) določil poklic čevljarja, za kar se je tudi sam izučil in je obrt usmerjal predvsem na Doberdob in kraje v Laškem, brat Nato pa naj bi nadaljeval tradicijo domače gostilne in kmetije. Tradicijo, ki sega v daljno leto 1870 in ki jo uspešno nadaljuje vnuk Uštili z današnjo Lokando. Ker samo s popravljanjem - »tompla-njem« - čevljev ni bilo mogoče preživeti, se je Remo zaposlil najprej v gradbeništvu in nato v tekstilni tovarni v Sovodnjah, do upokojitve. Nekoliko drugače od očetovih želja in smernic je šel tudi Nato. Življenje na Vrhu je bilo v petdesetih in šestdedesetih letih prejšnjega stoletja težko. V vasi - takrat bogu za hrbtom - so elektriko napeljali šele pred 60 leti, prej so si svetili s karbidom - je bila gostilna le kot dodatna dejavnost ob sicer skromni kmetiji. Tudi Nato je zato poiskal zaposlitev v Vukovi tovarni v Gorici, preostali del časa pa vlagal v domačo kmetijo, medtem ko je žena Helka skrbela za gostilno. »Nekoliko lažje smo zadihali konec sedemdesetih in v osemdesetih letih. Postopoma in ne brez velikih skrbi in občasnih težav smo se vse bolj posvečali gostinstvu.« Remo in Renato sta se rodila 6. novembra 1933 kot zadnja v družini Avguština in Terezije Deve-tak, v kateri je bilo enajst otrok. Brat Avguštin je umrl v Nemčiji, kamor so ga v delavske enote mobilizirali Nemci, nekaj dni pred koncem vojne, ko se je že odpravljal domov. Eden od bratov, Teodor (Dojo) se je preselil v Ronke. Od sicer številne družine so danes živi trije, poleg Natota in Remota še Vanka. Na vprašanje, kako se je na Vrhu spremenilo življenje in če je razlika med revščino nekdaj in novo revščino pravi Nato: razlika je velika, danes je »mižerija« bolj v glavah. Morda se velja ob tem zamisliti. Vsekakor ob iskrenih čestitkah in dobrih željah. (Vlado Klemše) gorica - SSk V štandreški telovadnici dvojezični napisi so! Dvojezični napis v štandreški telovadnici »Dvojezičnih tabel ni v športni palači Palabrumatti in niti v ostalih občinskih telovadnicah, vključno s telovadnico v Štandrežu, ki jo že leta in s splošnim zadovoljstvom obiskujejo učenci iz štandreške šole. Po drugi strani sem prepričan, da je sama telesna dejavnost pomembnejša od označevanja prostorov, v katerih poteka vadba. Ne nazadnje otrokom zagotavljajo primerno uporabo struktur učitelji, ki se z njimi pogovarjajo v učnem jeziku posamezne šole.« Goriški podžupan Roberto Sartori je tako zapisal v pismu, s katerim je odgovoril občinskim svetnikom Slovenske skupnosti Walterju Bandlju, Marilki Koršič in Božidarju Tabaju, ki so zahtevali pojasnila v zvezi s selitvijo učencev osnovnih šol Josip Abram iz Pevme in Oton Župančič iz Gorice iz telovadnice Kulturnega doma v športno palačo Palabru-matti. Sartori je v pismu ponovil stališče občinske uprave: zaradi selitve osnovne šole Ascoli v Ulico Diaz je športna palača Palabrumatti na Rojcah manj zasedena, zato pa bodo med letošnjim šolskim letom v njej telovadili učenci šol Josip Abram in Oton Župančič. Uprava bo tako po Sartorijevih navedbah prihranila na najemnini, ki jo je v prejšnjih letih plačevala Kulturnem domu. »V odgovoru je mogoče upravičeno le sklicevanje na stroškovno plat, medtem ko nikakor ne držijo trditve, češ da je uporaba slovenskega jezika pri pouku telesne vzgoje relativna, če že ne nepotrebna. Popolnoma skregana z resnico pa je trditev, da v štandreški telovadnici ni slovenskih napisov,« poudarjajo člani občinskega krožka Slovenske skupnosti, ki so se sestali v ponedeljek in del razprave posvetili ravno Sartorijevemu odgovoru. »Temelj slovenske šole je ravno v uporabi slovenskega jezika, pri čemer je ravno tako pomembna tudi telovadba. V štandreški telovadnici pa slovenski napisi so, saj jih je postavil slovenski odbojkarski klub Val v dogovoru z goriško občinsko upravo, kot nam je potrdil tudi Valov predsednik. Na to bodo trije občinski svetniki pismeno opozorili goriško upravo,« poudarjajo člani občinskega krožka Slovenski skupnosti, ki so se v ponedeljek pogovarjali tudi o dveh termoelektrarnah na biomaso, ki ju načrtujejo pri Štandrežu. S tem v zvezi se je v prejšnjih dneh sestala tudi štan-dreška sekcija Slovenske skupnosti, ki je potrdila svoje nasprotovanje izbranima lokacijama za gradnjo termoelektrarn, proti katerima je bilo v sodelovanju z raznimi organizacijami zbranih že preko tisoč podpisov. Walter Bandelj napoveduje, da bo o termoelektrarnah verjetno spet tekla razprava tako v občinski komisiji kot v občinskem svetu. »Obstaja nevarnost, da bi bilo vprašanje lokacije dveh central vključeno v širši sklop sprememb k regulacijskemu načrtu,« pravi Bandelj, ki se obvezuje, da bo zahteval ločeno obravnavno in tudi glasovanje. Ponedeljkovo srečanje sekcije Slovenske skupnosti se je zaključilo z dogovorom o nadaljnjih prizadevanjih za vidno dvojezičnost pri podjetjih, ki nudijo javne storitve. V tem smislu se še pričakuje odlok predsednice dežele Debore Serracchia-ni, v katerem bo seznam teh podjetij. GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 7. novembra 2013 1 5 /— dol - Jutri Argentina v besedi in sliki Kulturno društvo Kras Dol-Poljane prireja jutri ob 20. uri na svojem sedežu na Palkišču večer z naslovom »Argentinske poti«. S pomočjo projekcij fotografij bo o svojem nedavnem potovanju po Argentini spregovoril doberdobski župan Paolo Vizintin, sicer Doljan po rodu. Poleg Buenos Airesa je Vizintin obiskal Rauch in pampo, nato Carilo na Atlantskem oceanu. Pot ga je vodila mimo Rawsona do 3.500 kilometrov oddaljenega kraja na jugu Argentine El Calafate, kjer si je z jameljskim prijateljem ogledal ledenik Perito Moreno; sledil je obisk naravnega parka Los Glaciares, od koder je Vizintina pot vodila do Ushuaie, kjer se svet konča. Potovanje je nadaljeval v Buenos Airesu, od koder se je zapeljal 1500 kilometrov severno v San Miguel de Tucuman, nato pa v Quil-mes, Cafayate in San Salvador de Jujuy, kjer je znamenita gora Cierro de lo 7 colores. Po ogledu »sa-linas grande« na 4500 metrih nadmorske višine je Vizintin obiskal še La Quiaco, mesto Villazon v Boliviji in kraj Salta. Potovanje je zaključil z ogledom Buenos Airesa. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. 3 Gledališče DRAMSKA DRUŽINA F.B. SEDEJ iz Števerjana pod pokroviteljstvom ZSKP Gorica bo nastopila z gledališko predstavo »Umor v vili Roung« Achilleja Campanileja v Kulturnem domu v Renčah v nedeljo, 10. novembra, ob 18. uri; več na www.se-dej.org. »ZIMSKI POPOLDNEVI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: 16. novembra »Piccolo passo. Storia di un'Ocarina pigra«, nastopa gledališka skupina Kosmocomico teatro (od 4. leta starosti); 30. novembra »Voglio la luna«, 14. decembra »Il gioco del lupo«, 18. januarja 2014 »A proposito di Piter Pan«, 1. februarja 2014 »L'ai-rone e il grande fiume«, 15. februarja 2014 »La grande foresta«, 22. februarja 2014 »La citta e il drago«; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici 10.00-14.00 (tel. 0481-537280, 335-1753049, info@cta-gorizia.it, www.ctagorizia.it). V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici bo v petek, 8. novembra, ob 20.45 gledališka predstava v režiji Francesca Macedonia z naslovom »Due paia di cal-ze di seta di Vienna« (Lino Carpinte-ri in Mariano Faraguna), nastopa Ariella Reggio; informacije pri blagajni v Ul. Garibaldi 2/a, tel. 0481383601. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo danes, 7. novembra, ob 20.30 komedija v tržaškem narečju »Din don, xe torna el campanon!« v produkciji skupine Il Gruppo Teatrale per il Dia-letto. Nastopajo Gianfranco Saletta, Giorgio Amodeo, Riccardo Canali in Mariella Terragni. Večer prireja združenje Gorizia spettacoli v sodelovanju s Kulturnim domom v Gorici. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 7. novembra, ob 20. uri »Gozd« (Aleksander Ni-kolajevič Ostrovski); informacije na bla-gajna.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.40 -20.00 - 22.00 »Zoran, il mio nipote sce-mo«. Dvorana 2: 18.30 - 20.20 - 22.15 »Sole a catinelle«. Dvorana 3: »L'altra America« 17.30 »No Direction Home: Bob Dylan« 1. del; 20.30 »No Direction Home: Bob Dylan« 2. del. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Sole a catinelle«. Dvorana 2: 17.00 - 20.10 - 22.10 »Zoran, il mio nipote scemo«. Dvorana 3: 21.30 »Sole a catinelle«. Dvorana 4: 17.50 »Zoran, il mio nipo-te scemo«; 19.50 - 22.15 »Captain Phillips - Attacco in mare aperto«. Dvorana 5: 18.00 - 21.15 »Prisoners«. Razstave PALAČA CORONINI na Drevoredu 20. septembra v Gorici obvešča, da bo do konca marca 2014 ogled muzeja možen samo s predhodno najavo; informacije po tel. 0481-533485, info@co-ronini.it, www.coronini.it. RE MOREU razstavlja svoja dela v gostilni Stella d'oro na Trgu Sv. Antona 3 v Gorici; razstava bo na ogled do 30. decembra. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ je na ogled razstava nagrade Franz Kafka Italia. Razstavljajo: Luciano Biban, Avelino De Sabbata, David Faganel, Anna Maria Fanzutto, Ka-tia Gori, Andrej Kosič, Ada Renza Mo-dotti, Franca Morandi, Alberto Quo-co, Sergio Romano, Daniela Savini, Giovanni Toniatti Giacometti, Massimo Totolo, Adriano Velussi; do 31. decembra. RAZSTAVA »PAOLO CACCIA DOMI-NIONI. Un artista sul fronte di guer-ra« je s podnaslovom »L'uomo, l'arc-hitetto, il pittore, il soldato« na ogled v galeriji Dora Bassi v deželnem avditoriju v Ul. Roma 5 v Gorici; do 6. januarja 2014 od torka do sobote 10.30 -13.00 in 17.00-20.00, ob nedeljah 11.00-13.00 in 17.00-20.00, vodeni ogledi ob nedeljah ob 18. uri. V kasarni Berghinz v Ul. S. Rocco 180 v Vidmu bo do 6. januarja 2014 na ogled s predhodno najavo po tel. 0432-231584. V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju št. 13 z naslovom »Paolo Caccia Dominio-ni e la Grande Guerra«; do 6. januarja 2014 od torka do nedelje 9.00-19.00. V prostorih goriške Prefekture in v državni knjižnici v Gorici bo razstava na ogled od petka, 8. novembra, v palači Lantieri v Gorici bo v soboto, 9. novembra, ob 18. uri odprtje in na železniški postaji v Redipulji pa v soboto, 9. novembra, ob 11.30. KULTURNO IN REKREACIJSKO DRUŠTVO ANDREJ PAGLAVEC iz Pod-gore vabi na društveni sedež v Ulici 4. Novembra v Podgori na ogled fotografske razstavo domačina Edija Ma-ligoja z naslovom »Ko smo bili še "Paglavci": utrinki društvene preteklosti«; do 9. novembra od ponedeljka do sobote 16.00-18.00. LEKARNA DEL TORRE v Romansu prireja ob praznovanju 200-letnice v vili del Torre v Romansu odprtje razstave z naslovom »I segreti dello speziale: storia e storie nei duecento anni della farmacia del Torre (1813-2013)« v soboto, 9. novembra, ob 11. uri. ZDRUŽENJE AMICI DELL'ARTE FELICE vabi na ogled slikarske razstave Erike Sosol v lokalu Hic Caffe v Ul. don Bosco 165 v Gorici; do 23. novembra od ponedeljka do sobote 7.30-13.00, 15.30-21.00, ob nedeljah 7.30-13.00; vstop prost, informacije na hiccaf-fe@libero.it. ~M Koncerti »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: v petek, 8. novembra, ob 20.45 nastopa klavirski duo (Roberta Piccirillo in Ilaria Sinicropi). Predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51, tel. 048130212; informacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. DOBRODELNI KONCERT S SKUPINO PINK PASSION bo v petek, 8. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Nastopila bo skupina Pink Passion iz Gorice, ki bo izvajala skladbe skupine Pink Floyd. Solidarnostni koncert prireja Lions Club iz Gorice v sodelovanju z goriškim Kulturnim domom. OB 45. OBLETNICI DELOVANJA društva, SKD Hrast iz Doberdoba vabi na celovečerni koncert MePZ Hrast v soboto, 16. novembra, ob 20.45 v cerkvi Sv. Martina v Doberdobu. V CERKVI SV. NEDELJE v Selcah bo v soboto, 23. novembra, ob 20. uri orgelski koncert Eve Dolinšek v spomin na Bernardko Radetič. TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ bo nastopil v nedeljo, 24. novembra, ob 17.30 v okviru praznovanja 32-letnice Kulturnega doma v Gorici; pri blagajni (tel. 048133288) potekata rezervacija, oziroma predprodaja vstopnic. 9 Šolske vesti ŠE NEKAJ PROSTIH MEST ZA TEČAJ NEMŠČINE na osnovni stopnji A1 (30 ur) bo potekal ob ponedeljkih (19.00 -20.30) in ob sredah (19.00 - 21.15) na sedežu Ad formanduma v Gorici (Kor-zo Verdi 51). Prvo srečanje bo 11. novembra, kotizacija znaša 75 evrov; informacije po tel. 0481-81826, go@ad-formandum.org, www.adforman-dum.org). TEČAJ SLOVENŠČINE na osnovni stopnji A1 (30 ur) bo potekal ob torkih (18.30 - 20.15) na sedežu Ad formanduma v Gorici (Korzo Verdi 51). Na razpolago so še prosta vpisna mesta. Prvo srečanje bo 12. novembra, kotizacija znaša 75 evrov; informacije po tel. 0481-81826, go@adforman-dum.org, www.adformandum.org). S Izleti SKRD JADRO IZ RONK prireja v sklopu projekta »Po rekah in po vodah Slovenije« v sodelovanju s CTS enodnevni izlet s kosilom v Brezje, Radovljico, Kropo, Kamno Gorico in Vrbo v nedeljo, 17. novembra; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta ali Sara). SPDG vabi na jesenski izlet, ob Martinu, v nedeljo, 17. novembra. Obiskali bodo Banjško planoto in se povzpeli na Lašček, najvišji vrh na tem območju, ki, čeprav samo za nekaj metrov, presega nadmorsko višino tisoč metrov. Seznanili se bodo s kovaško dejavnostjo in kulturnim izročilom. Na izletu -predvideno je okrog tri in pol ure zmerne hoje, bo udeležence spremljala domačinka, g. Lidija Vončina. Zaključili bodo z družabnostjo. Prevoz bo z lastnimi sredstvi. Izlet je primeren tudi za otroke z družinami. Zaradi organizacijskih zadev je zaželena prijava do 10. novembra na društvenem sedežu, ob četrtkih med 19. in 20. uro in pri odbornikih društva. Informacije po tel. 0481-882079 (Vlado) v opoldanskem času. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA prireja v nedeljo, 15. decembra, celodnevni izlet z avtobusom v Verono z ogledom božičnih tržnic; vpisovanje in informacije v trgovini jestvin Lavrenčič v Doberdobu, tel. 0481-78036. KRUT obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za izlet v Avstrijo, od 6. do 8. decembra, z vožnjo preko Salzburga v Linz na ogled božičnih sejmov in samostana Kremsmuenster, ob vrnitvi postanek v mestecu Styr; informacije in prijave ob torkih od 9. do 12. ure v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int, tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it oziroma na sedežu v Trstu, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. I!3 Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem martinovanja, ki bo pri Šterku v Ajševici v soboto, 9. novembra, da bo avtobus odpeljal ob 17. uri iz Doberdoba, nato s postanki v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni, v Štandrežu na Pilošču in lekarni, v Podgori pri telovadnici in spomeniku, v Pevmi pri vagi in v Gorici na trgu pri Goriščku-Medaglie d'oro. Začetek srečanja bo ob 18. uri, organizatorji priporočajo točnost. Na razpolago je še nekaj mest, vpisovanje po tel. 0481-20801 (Sonja K.), 0481882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.); na račun 20 evrov. GOSPODARSKA ZADRUGA »BRAJ-DA« - VRH si prizadeva, ob bližajoči se stoletnici prve svetovne vojne, izpopolniti seznam padlih avstroogrskih vojakov, rojenih in bivajočih na Vrhu in v drugih vaseh sovodenjske občine. Zadruga vabi k sodelovanju sorodnike in potomce padlih vojakov. K uresničitvi pobude lahko pomagajo z nudenjem informacij in najrazličnejših podatkov (tudi drobnih in na prvi pogled nepomembnih) in posredovanjem fotografskega ter drugega gradiva. Kontaktne osebe: Devetak Walter (tel. 0481-882688), Marija Češčut (tel. 0481882657), Vlado Klemše (tel. 0481882079). DRUŠTVO TRŽIČ obvešča, da poteka ob sredah tečaj telovadbe za odrasle v telovadnici osnovne šole Duca d'Aosta; informacije po tel. 347-2471222 (Lucia). DRUŠTVO JADRO IZ RONK obvešča, da poteka na sedežu društva v Romjanu tečaj klekljanja; informacije po tel. 0481-776123 (Štefanija Pahor). ČLANI RODU MODREGA VALA bodo ob 60-letnici Slovenskih tabornikov v Italiji imeli sprejem s strani SKGZ-ja v četrtek, 14. novembra, v Kulturnem domu v Gorici s pričetkom ob 18.30. Ob tej priložnosti si bodo lahko člani, bivši člani in gostje premierno ogledali film »Gremo mi po svoje 2«, nadaljevanje najbolj gledanega mladinskega slovenskega filma. Prijave zbirajo vodniki družin, prijava je možna tudi preko in-fo@tabornikirmv.it do 10. novembra. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo zaradi vaškega zavetnika sv. Martina v ponedeljek, 11. novembra, uradi zaprti. Za prijave smrti v občini klicati po tel. 348-7795064. KD SOVODNJE obvešča občane, da bo v soboto, 16. novembra, potekalo tradicionalno pobiranje vina za praznik sv. Martina. Zjutraj bodo obiskali pridelovalce v Gabrjah, Peči in Rupi, popoldan pa v Sovodnjah. Kdor želi prinesti domači kruh za blagoslov in pokušnjo, pa naj ga prinese v nedeljo, 17. novembra, pred 10.30 h kulturnemu domu v Sovodnjah. 0 Prireditve KRUT IN DRUŠTVI SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO IN TRŽAŠKO vabijo člane in prijatelje na kul-turno-pevsko prireditev »Starosta mali princ«, ki bo v nedeljo, 17. novembra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici. Udeleženci se pred koncertom lahko odpeljejo z lastnimi sredstvi do Cer-ja, kjer bo okrog 14.30 obisk spomenika in muzeja. Po ogledu bo odhod v goriški Kulturni dom; informacije po tel. 0481-532092 ali ob torkih od 9. do 12. ure v goriškem uradu KRUT-a, Korzo Verdi 51/int, tel. 0481-530927 oziroma na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KATOLIŠKA KNJIGARNA v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo vabi danes, 7. novembra, ob 10. uri »Na kavo s knjigo«. Gost bo pisateljica Mariza Pe-rat, avtorica knjige »Gorica - Njene zanimivosti in njen čas«. ČASOPIS ISONZO-SOČA prireja ob izidu 100. številke revije danes, 7. novembra, ob 17.30 v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Carduc-ci) 2 v Gorici javno srečanje z naslovom »Gorizia, citta della storia, citta del Novecento«. Sodelovali bodo predsednik Transmedie in založnik revije Boris Peric. Na programu projekcija Nevia Costanza z naslovom »Un pae-saggio ritrovato«, predstavitev fotografij Agostina Colle in Marka Vogri-ča, mladi zgodovinar Riccardo Ceco-vini bo predstavil starorimsko ulico Gemina. V CERKVI SV. NIKOLAJA v Tržiču bo danes, 7. novembra, ob 19. uri maša za rajne iz Laškega s petjem mešanega pevskega zbora iz Bilj. Sledila bo družabnost. KD STANKO VUK MIREN-OREHOVLJE vabi na prireditev ob 100-letnici rojstva pisatelja Igorja Torkarja, rojenega v Kostanjevici na Krasu z naslovom »Zvezde so strjene kaplje krvi« v petek, 8. novembra, ob 19. uri v dvorani Gnidov-čevega doma na Mirenskem gradu. Gosta večera bosta pisateljeva hčerka gospa Mojca Šuklje in zgodovinar Egon Pelikan. MARTINOVO ŠMARTNO 8., 9. in 10. novembra: v petek, 8. novembra, ob 20.30 koncert skupine Mike Sponza Blues Convention; v soboto, 9. novembra, ob 10. uri mednarodni ex-tem-pore po uličicah Šmartnega, sledile bodo tržnica, degustacije, razstava, ob 21. uri bo ples s skupino Prizma; v nedeljo, 10. novembra, od 11. ure dalje do 18. ure, ko bo zaključek v Hiši kulture; več na www.smartno.info. ZSKD IN ALCI obveščata, da bo v soboto, 9. novembra, od 15. do 18. ure na sporedu delavnica družinskih postavitev; prijave marisa@zskd. org, tel. 0481-531495 (pon. - pet. 9.00-13.00) ali SMS na tel. 327-0340677. GORIŠKA IN VIDEMSKA SEKCIJA SEL prirejata v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici predavanje z naslovom »La Costituzione e l'Italia. Puo la politica alterare il patto etico e giuridico con cui il nostro Paese ha fondato se stesso?« v ponedeljek, 11. novembra, ob 18. uri. Predavala bosta Marco Cucchini, profesor na Tržaški univerzi in Dimitri Gi-rotto, profesor na Videmski univerzi. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo v sklopu niza »Linea di Sconfi-ne« v ponedeljek, 11. novembra, med 16.30 in 18. uro srečanje na temo depresije. Povezoval bo Sandro Carecchi. V OBČINSKI KNJIŽNICI V TRŽIČU potekajo ob ponedeljkih ob 18. uri predavanja o ekonomski krizi: 11. novembra bo zgodovinarka Lucia Pillon govorila na temo goriške zastavljalnice; 18. novembra bo predavanje z naslovom »Immaginare la societa della decrescita«, govorila bosta Bruna Bianchi, docentka na Univerzi v Benetkah in novinar Paolo Cacciari. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi v sklopu muzejskih torkovih večerov v gradu Kromberk v torek, 12. novembra, ob 19. uri na srečanje s pisateljem Borisom Pahorjem. Večer bo vodila Tatjana Rojc, avtorica monografije o njegovem življenju in delu »Tako sem živel«. AŠKD KREMENJAK vabi na praznovanje 20-letnice društvenega delovanja v soboto, 16. novembra, ob 20. uri v večnamenskem centru v Jamljah na Prvomajski ulici 20. Na programu pozdrav predsednice Brune Visintin, predstavitev društvene brošure, podeljevanje priložnostnih plaket in koncert dalmatinskih pesmi MPZ Vesna iz Križa. ' . Mali oglasi DOMAČO REPO prodajamo. Tel. 3475278519. Pogrebi DANES V GRADIŠČU: 14.30, Gualtiero Virgulin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Duha, sledila bo upepeli-tev. / TRST Četrtek, 7. novembra 2013 16 APrimorski r dnevnik Jutri Andrea Stramaccioni »Največje zadoščenje je trenirati otroke.« »Najboljši zvezdniki niso nikoli igrali v prvenstvu mladincev. Pri 17 letih so igrali že v A-ligi.« »Branilec Florenzi je v ekipi U14 sedel na tribuni. Zdaj igra pri Romi in v državni reprezentanci, medtem ko je kapetan tiste ekipe danes mehanik, najboljši strelec ekipe pa vodovodni inštalater.« To in še marsikaj drugega je na srečanju z goriškimi trenerji v Ločniku povedal nekdanji trener Interja Andrea Stramaccioni (na sliki). Daljši članek bomo objavili jutri. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Poškodovala ga je navijačica! MIAMI - Ameriški plavalni zvezdnik Ryan Lochte mora za nekaj tednov na prisilni počitek. Petkratni olimpijski prvak se je v Daytoni na Floridi poškodoval ob srečanju z navijačico. Razburjena najstnica je pritekla in se vrgla proti njemu, plavalec jo je ujel, pri čemer sta oba padla. Devetindvajsetletni Lochte je s kolenom zadel ob pločnik in si natrgal križne vezi levega kolena, dekle pa je nepoškodovano. Lochte je na OI lani v Londonu osvojil dve zlati, dve srebrni in eno bronasto kolajno. nogomet - Liga prvakov: V Barceloni je bil Milan dokaj nemočen Zmagal boljši Skupina u Basel - Steaua Bukarešta 1:1, Chelsea - Schalke 04 3:0 Chelsea 4 3 0 1 12:2 9 Schalke 04 4 2 0 2 4:7 6 Basel 4 1 2 1 4:4 5 Steaua 4 02 2 2:9 2 PRIHODNJI KROG (28.11.) Steaua - Schalke, Basel - Chelsea Skupina F Borussia - Arsenal 0:1, Napoli Marseille X:X Arsenal 4 3 01 6:3 9 Napoli 4 3 01 7:6 9 Borussia D. 4 2 02 6:4 6 Marseille 4 0 04 4:10 0 PRIHODNJI KROG (28.11. ) Arsenal - Marseille, Borussia Dortmund - Napoli BARCELONA - Milan je bil v Barcleoni proti Messiju in tovarišiji v podrejenem položaju, ima pa srečo, da se je znašel v skromni kvalifikacijski skupini. Kljub neizogibnem porazu je namreč obdržal drugo mesto na lestvici, ker je amsterdamski Ajax premagal škotski Celtic. Milan je tudi na znamenitem stadionu Camp Nou potrdil, da mu nikakor ne gre. Trener Allegri se je odločil za obrambno postavitev, v konici je (slabo) igral le Robinho, v drugem delu pa (le malo boljše) Balotelli. Žrtev te odločitve je bil Valter Birsa, ki je igral le zadnjih 20 minut. Barcelona se tokrat po posesti žoge, kar običajno krasi njeno igro, letos sicer manj, ni kdove kako ponašala (le 52%), bila pa je ves čas boljši tekmec. Uvodna enajstmetrovka, s katero je katalonsko moštvo povedlo v 30. minuti (z bele točke je zadel Messi) sicer ni bila ravni najbolj čista (Abate je spotaknil Neymara), je pa zapečatila obdobje premoči. Na 2:0 je z glavo povišal Busquets po prekinitvi. Kaka, spet najboljši v vrstah Milana, je tik pred odmorom nekoliko po naključju znižal zaostanek, ko je po lepem prodoru povzročil avtogol Piqueja. Nemoč Milana je razgalil drugi polčas, v katere je vse najbolj zrele priložnosti za gol vnovič imela Barcelona, premoč pa pred koncem tekme (38. minuta) kronala z lepim golom svojega zvezdnika Messija. Na tribunu sta drug ob drugem sedela vodja kluba Galliani in Berlusconije-va hčerka Barbara, ki naj bi si želele Gal-lianijevo odstavitev, krmilo kluba pa naj bi prevzela sama. Med njima je vladal hlad. Veliko boljše gre Napoliju, ki si je po zmagi s 3:2 nad Marseillom že skoraj zagotovil napredovanje v naslednjo fazo. So ga pa Francozi namučili, saj so vodili z 1:0 in izenačili na 2:2. Junak tekme je bil Hi-guain z dvema zadetkoma. Barcellona - Milan 3:1 (2:1) Strelci:: Messi (11-m) v 30., Busquets v 39., Piqué (avtogol) v 45, Messi v 83. min. Barcelona: Valdes; Dani Alves, Piqué, Mascherano, Adriano; Xavi 6.5 (od 88. Song), Busquets, Iniesta (od 78. Fa-bregas); Sanchez, Messi Neymar (od 85. Pedro). Milan: Abbiati; Abate, Zapata, Mexes, Emanuelson; Poli 6 (od 74. Birsa), Montolivo, De Jong Muntari; Kaka (od 84. Matri); Robinho (od 46. Balotelli). Messi, nerešljiva uganka za branilce Milana, je dosegel na Camp Nouu dva gola ansa Napoli - Olympique Marseille 3:2 (2:1) Strelci: A. Ayew (O) v 10., Inler v 22., Higuain v 24. Thauvin (0) v 65. in Higuain v 75. min. Napoli: Rein,; Maggio, Fernandez, Albiol, Armero; Dzemaili (od 90. Behra-mi), Inler; Callejon, Pandev(od 66. Ham-sik), Mertens (od 82. Insigne); Higuain. Skupina G Zenit - Porto 1:1, Atletico Madrid - Austria Dunaj 4:0 Atl. Madrid 4 4 00 12:2 12 Zenit 4 1 21 3:4 5 Porto 4 1 12 3:4 4 Austria 4 0 13 0:8 1 PRIHODNJI KROG (28.11 .) Porto - Austria, Zenit - Atletico Madrid Skupina H Ajay - Celtic 1:0, Barcelona - Milan 3:1 Barcelona 4 3 10 9:2 10 Milan 4 1 21 5:5 5 Ajax 4 1 12 3:7 4 Celtic 4 1 03 2:5 3 PRIHODNJI KROG (28.11.) Celtic - Milan, Ajax - Barcelona odbojka Slabe ostaja selektor Slovenije LJUBLJANA - Po evropskem prvenstvu, na katerega je odbojkarska reprezentanca Slovenija odpotovala z velikimi apetiti, nato pa izpadla že po predtekmovanju, je bilo kar nekaj kritik na račun njenega vodenja, toda selektor Luka Slabe ostaja na svojem mestu, zaenkrat sicer le do januarskega kvalifikacijskega turnirja za nastop na svetovnem prvenstvu v Nišu. «Ocenju-jem, da bo Luka z reprezentanco sodeloval daljše obdobje, a za zdaj se pogovarjamo in podaljšujemo njegovo delo od akcije do akcije,« je povedal predsednik Odbojkarske zveze Metod Ropert. Predsednik meni, da je igralci zaupajo Slabetu, nekoliko netaktno pa je dodal tudi, da bi lahko sodelovali s kakšnim eminentnejšim trenerjem, a v tem primeru bi mu morali zagotoviti drugačen standard od tega, s katerim se zdaj spopadajo domači trenerji. »Tuji strokovnjak pa ne bi bil nikakršno zagotovilo, da bi bili tudi uspešnejši,» je dodal Ropret. KOŠARKA - Evropska liga, 4. krog: Ratiopharm Ulm - Union Olimpija 83:80. TENIS - Španec Rafael Nadal je v drugem nastopu na zaključnem turnirju sezone v Londonu premagal Švicarja Stanislasa Waw-rinko s 7:6 in 7:6, si tako zagotovil nastop v polfinalu, hkrati pa toliko točk za lestvico, da bo ne glede na razplet turnirja ob koncu sezone ohranil prvo mesto. Zvečer je Čeh Tomaš Berdych premagal Španca Davida Ferrerja, ki tako nima več možnosti za polfinale. V noči na sredo je Srb Novak Boko-vic premagal Švicarja Rogerja Fe-dererja s 6:4, 6:7 in 6:2. rokomet - Slovenija za razvoj mladinskega sektorja kluba Pallamano Trieste Kot obljubljena dežela Ko se je pred leti tržaški rokometni klub Pallamano Trieste odpovedal igranju v Elitni A-ligi je predsednik Giuseppe Lo Duca jasno izjavil, da je preživetje kluba mogoče le ob krčenju stroškov in vključitvi mladih domačih igralcev v prvo ekipo. Šlo je sicer za srednje-dolgo ročni proces, ki pa se je še kako obrestoval. Danes je namreč tržaški klub v Italiji morda najuspešnejši na mladinski ravni. Uspešen ne le zato, ker je v zadnjih štirih letih osvojil štiri mladinske naslove (U16, U18 in 2-krat U20), temveč tudi zaradi števila mladih, ki se odloči za rokomet. Vodja mladinskega sektorja in trener ekipe under 14 je Claudio Schina, Marco Bozzo-la pa trenira mladince pod 18. letom. Oba sta nekdanja stebra tržaške ekipe. Ob ekipah U10, U12, U14, U16 in U18 je zelo razvito delo v šolah, kjer povpraševanje presega zmogljivosti kluba. »Pred leti smo začeli vlagati precejšen trud v učenje rokometa po šolah. Tudi nekateri sedanji igralci prve ekipe so rokomet spoznali v šoli. Letos je bil odziv neverjeten, a zadevi nismo popolnoma kos, ker je za nas delo v jutranjiah urah prehud zalogaj zaradi pomanjkanja vaditeljev. Čudežev pač nam ne uspe delati. A gotovo je to lepa nagrada za naše delo,« pravi Schina. Gotovo je bila rast tržaškega rokometa na mladinski ravni tudi posledica večletnega sodelovanja s slovensko rokometno zvezo. »Z RZS smo začeli sodelovati pred osmi- Trenerji tržaškega kluba Oveglia, Bozzola in Schina pallamano trieste mi leti. Začeli smo le z eno ekipo, letos pa nastopamo v Sloveniji s tremi ekipami (U12, U14 in U18). Razmerje kakovost/stroški ni primerljivo z Italijo. Dobesedno za vogalom imamo kakovostno šolo v državi, kjer je kultura rokometa na veliko višji ravni. V naši deželi v bistvu ni drugih ekip, tako da moramo v domačem prvenstvu na gostovanja najmanj do Veneta,« je dodal Schina. Rezultati, doseženi v Sloveniji, kažejo na velik napredek. »Prvo leto smo nastopali z dve leti starejšimi igralci, a smo vseeno izgubljali s po 20 goli razlike. Lani pa je na primer ekipa U12 (letniki 2001) zmaga na vseh tekmah razen na eni, ko je bil izid neodločen. Zdaj smo konkurenčni enako starim ekipam iz Nove Gorice, Kopra ali Izo- le. Mi sicer nastopamo izven konkurence in ne moremo igrati na državni fazi za naslov prvaka.«. V Sloveniji so jim tudi prišli na roko, ko imajo istočasno nastope tudi v Italiji. Tekmo jim hitro prestavijo na drug datum. Dogaja se tudi, da igrajo v petek v Sloveniji, naslednji dan pa v Venetu. Stroški so za italijansko prvenstvo precej večji. »Vdeželi, razen občasno v Vidmu, ni nasprotnikov. V Sloveniji tudi za daljše gostovanje, na primer v Ajdovščino, porabimo za pot 45 minut, igramo kakovostno tekmo z dobrim sojenjem. V Venetu pa tvegaš, da potuješ več kot dve uri in zmagaš za 30 golov, od tega pa nimaš nič. Včasih se moramo odločati, ali je sploh smiselno nastopa- ti na državnem finalu. Če je organizator iz Sicilije, skličemo prej sestanek s starši. Društvo namreč nima dovolj denarja za kritje stroškov,« je še povedal Schina. Fantje do 20 let z društvom Alabarda nabirajo izkušnje v B-ligi, mladinci pa igrajo tako v Italijo kot v Sloveniji. »Tu so ekipe močnejše. Proti Kopru smo izgubili za osem golov, smo pa premagali Ajdovščino. Lani so bili rezultati v prvenstvu U16 zelo pozitivni. Naš cilj je, da se prihodnje leto uvrstimo vsaj v državni polfinale. V Italiji se kar dobro dela v Venetu, na Tridentinskem in Južnem Tirolskem, nekaj tudi v Emiliji in To-skani. V drugih deželah je gibanje bolj skromno. Igrati proti slovenskim ekipam je dobro tudi zato, ker jih občasno dobimo po zobeh, kar za rast ne škodi. Najmanj vsaki dve leti želimo formirati vsaj enega igralca za prvo ekipo. Vazzoler (letnik 1996) že trenira s prvo ekipo. A je z mladimi težko. Razvajeni so, tako da danes ne veš, kaj te jutri čaka,« dodaja Bozzola. Schina je takole sklenil misli: »Pred desetimi leti smo imeli največ dve mladinski ekipi, v katerih je bilo med igralci tudi do pet let razlike, zdaj nastopamo v vseh kategorijah. Športna palača na Čarboli je za nas že pretesna, ker nas je enostavno preveč. Druge strukture, primerne za rokomet, so enostavno predrage. A ti problemi so posledica dobrega dela, kar je navsezadnje pozitivno.« (I.F.) / ŠPORT Četrtek, 7. novembra 2013 17 nogomet - V promocijski ligi in četrtfinalu deželnega pokala 1. AL košarka - Deželna C-liga Vesni točka Primorec izpadel Boru na koncu ni uspel preobrat Trener A. Zanuttig (Vesna) Isonzo - Vesna 0:0 Vesna: Carli, G. Kerpan, Pin, Božič, Avdič, Degrassi, Dragosa-vljevič, Vitali, Furlan (70. Bub-nich), Muiesan, A. Kerpan (v 75. Maddalena). Trener: Zanuttig. V nedeljo je sodnik tekmo proti Isonzu prekinil zaradi močnega naliva in razmočenega igrišča. Goriška ekipa je v 24. minuti vodila z 1:0. Tekmo so ponovili sinoči in Vesna je v gosteh iztrgala točko. Varovanci trenerja Andree Zanuttiga niso blesteli. V prvem polčasu so vseeno imeli terensko premoč in so ustvarili nekaj lepih priložnosti za gol. Najlepši sta bili na nogah Muiesana in Dragosavljeviča, ki pa nista bila natančna. Vratar Edvin Carli je bil večji del tekme malo zaposlen. »Gostitelji so bili nevarni le iz prostih strelov. V drugem polčasu pa je bila tekma grša in mi smo igrali slabše. Delitev točk je bila na koncu pravična,« je priznal športni vodja Vesne Paolo Soavi. S točko se je Vesna povzpela na drugo mesto na lestvici. V nedeljo bo ekipa kriškega društva na domačem igrišču gostila vodilni Ol3. V sredo pa bo Vesna v četrtfinalu državnega pokala v Križu gostila Juventino. Vrstni red: Ol3 20, Vesna in San Giovanni 17, Juventina in Torreanese 16, Torviscosa, Sangiorgina 15, Ts Calcio, Zaule 14, Cer-vignano 10, Valnatisone, Romans 8, Sevegliano 7, Ronchi 6, Terzo 4, Isonzo 3. V nedeljo: Vesna - Ol3, Torreanese - Juventina. KRAS IN BREG ŽE V SOBOTO - Kras bo v soboto v okviru 10. kroga elitne lige igral v Gradišču proti ekipi Ism Gradisca. Breg (1. AL) pa bo v Dolini gostil Costalungo. NAJMLAJŠI - Najmlajši Krasa so v včerajšnjem 6. krogu s 3:0 premagali Roianese. Med strelce so se vpisali Majcen, Ni-ro in N. Malalan. DEŽELNI POKAL 1. AL - Četrtfinale Vivai Rauscedo - Primorec 3:2 (2:1; 1:1, 0:0) Strelca: Somma in Daniele Lodi. Primorec: Sorrentino, Di Gregorio, Mascarin (A. Cappai), Lauro, T. Lodi, Debernardi, Somma (Pandurella), D. Lodi, M. Ca-strillon, DAvanzo (Ruzzier), Ronci (Liciulli). Trener: Biloslavo. Primorec je v četrtfinalu sinoči izgubil v gosteh in izpadel iz deželnega pokala 1. AL. Po regularnem delu je bilo neodločeno. Najprej so povedli gostitelji, nato pa je izenačil Somma. Rauscedo je nato povedel v prvem podaljšku. Primorec je uspel znova izenačiti in imel je tudi lepo priložnost za tretji gol, ki pa so ga dosegli domačini v zadnji minuti. zsšdi - Nagrada Šport in šola Letos bodo podelili 39 nagrad Slovesnost danes ob 17.30 na Opčinah Nagrado Šport in šola, ki jo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji podeljuje dijakinjam in dijakom slovenskih višjih srednjih šol s Tržaškega in Goriškega, ki dosegajo odlične uspehe v šoli in obenem tudi na športnem področju, bo prejelo letos kar 39 fantov in deklet, kar je največ v zadnjih devetih letih. Nagrade, nanje se dijak prijavijo, določene pa so na podlagi pravilnika, bo prejelo 25 dijakov in dijakinj s Tržaškega in 14 z Goriškega. Letos jih je več, so nam pojasnili v uradu ZSŠDI v Trstu, ker je predvsem več nagrajencev s področja ekipnih športov, kjer smo v minuli sezoni zabeležili na mladinski ravni kar nekaj od-mevnejših uspehov. Skupno je ZSŠDI od leta 1991 podelilo že 663 nagrad, največ leta 2003, ko je bilo kar 54 nagrajencev. Slovesnost ob podelitvi priznanj bo danes ob 17.30 v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Ob tej priliki bo nagrajencem spregovorila ravnateljica zavoda Zois prof. Milena Padovan. Trofeja dežel v Forliju dokaz o kakovosti hokejske šole ŠD Polet Konec tedna je bila v Forliju Trofeja dežel 2013 v inline hokeju. Na trofeji sodelujejo raprezentance italijanskih dežel v kategorijah U15, U17 in U20. Barve različnih postav FJK je branilo letos kar šest igralcev Poleta. Federico Sindici za kategorijo U15, Giovanna Speranza, Lorenzo Biason in Bryan Ballarin za kategorijo U17 ter Martin Grusovin in Jacopo Degano za kategorijo U20. Reprezentanca U15 je osvojila 3. mesta, U17 drugo, mladinci U20 pa so bili prvi Martin Grusovin s podajo in golom ter Jacopo Degano z golom sta bila v finalu za naslov nosilna igralca izbrane vrste FJK, kar potrjuje kakovost hokejske šole ŠD Polet. Favretto sinoči v Romansu med boljšimi v vrstah Bora Radenske kroma Romans - Bor Radenska 80:67 (24:17, 43:32, 58:50) Bor Radenska: Bole 19 (2:, 4:7, 3:8), Madonia (-, 0:1, -), Kocijančič, Crevatin (-, 0:2, 0:1), Meden 9 (-, 3:12, 1:6), Contento 5 (3:4, 1:2, -), Babich n.v., Vittori n.v., Favretto 16 (2:4, 4:7, 2:3), Pizziga 13 (3:4, 5:11, -), Pertot n.v., Da-neu 5 (-, 1:1, 1:1). Trener: Oberdan. Romans je v sinočnji zaostali tekmi potrdil, da zasluženo zaseda položaj pod vrhom lestvice, kljub temu pa bi Bor (breg poškodovanih Babicha in Bocciaija) lahko od gostovanja iztržil več, žal pa ni igral dovolj dobro. Izdale so ga številne izgubljene žoge in slabi odstotki v metih. Začetek je bil za goste izjemno uspešen. Vse jim je šlo od rok in so po-vedli kar s 13:0. Romans jim je takoj zatem vrnil milo za drago z delnim izidom 24:4, sodnika sta mu tudi dovolila preveč grobosti. Vodstva do kon- PLANINSKI SVET Martinovanje Ob sv. Martinu prireja Slovensko planinsko društvo Trst tradicionalno jesensko druženje poznano tudi kot Kostanjeva nedelja. Letošnji praznik bo v nedeljo, 10. novembra 2013. Člani in prijatelji društva, tem se bodo pridružili tudi prijatelji iz Ljubljane, člani pobratenega društva Integral, se bodo zbrali ob 8.45pri Ljudskem domu v Križu. Kot običajno, se bodo najprej podali na prijeten jesenski pohod. Ta se bo začel v vasi; v smeri proti Babci se bo nadaljeval proti kraškemu robu ter se nato vil po slikovitem robu, s katerega se odpirajo edinstveni razgledi na morje in obalo, vse do sv. Primoža, od tod pa bo zavil nazaj proti izhodiščni točki. Domačinka Erka Bezin bo po-hodnike seznanila s kriškimi znamenitostmi in posebnostmi. Izlet je primeren za vse, predvsem za mlade družine z otroki. Predvidene so približno tri ure lagodne hoje. V Ljudskem domu v Križu bo sledilo prijateljsko druženje ob glasbi pa tudi pečenega kostanja ne bo manjkalo. Iz organizacijskih razlogov vabimo člane, da se prijavijo do četrtka, 7. novembra na tel. številko 040 22 0155 (odgovarja Livio) ali pri odbornikih planinskega društva. Geološki izlet Pohodnikom in ljubiteljem narave je letošnja deževna pomlad onemogočila številne načrtovane pohode in sprehode. Prav tako je bilo Slovensko planinsko društvo iz Trsta prisiljeno zaradi pretečih neviht ali zaradi izredno slabih vremenskih napovedi odpovedati kar nekaj načrtovanih tur. Tudi tisto nedeljo v marcu, ko je bil napovedan geološki izlet pod vodstvom geološkega izvedenca, gospoda Paola Sossija, je na Krasu divjala močna nevihta. Izredno zanimiv izlet, namenjen spoznavanju in razbiranju geološke zgodovine gričevja, ki se razprostira vzdolž italijansko-slo-venske meje, od Fernetičev preko Medvedjaka do Poklona, je bil zato prenešen na nedeljo, 17. novembra 2013. Z gospodom Paolom Sossijem, ki je SDPT-jevcem že večkrat z veliko strokovnostjo in velikodušnostjo razkrival geološke posebnosti naše bližnje okolice, se bomo zbrali ob 8.30 na parkirišču na Fernetičih ob cesti za Repentabor, v bližini marketa Eurospin. Izlet ni zahteven, nudi veliko zanimivosti in lepe razglede, primeren je za vse. Predvidene so približno 3 ure in pol lagodne hoje. Nujna po-hodniška obutev. Pohod spomina 1918-2013 Pri Krnskem jezeru bo v soboto, 9.t.m. spominska proslava v počastitev padlih in umrlih vojakov ter obletnice konca prve svetovne vojne. Slovesnost bo ob 13. uri pri Krnskem jezeru in se je bodo udeležile številne delagacije domačih in tujih vojaških oblasti in veteranskih združenj, ob 18. uri pa napovedujejo pohod z baklami do Krnskega jezera. Zvečer pa bo v planinskem domu, prijateljsko druženje. Pri pobudi, ki jo prirejajo že šestnajstič, sodelujejo številna društva in organizacije. Martinov pohod na Banjšice v nedeljo 17. novembra Goriški planinci vabijo v nedeljo, 17. t.m. na Martinov pohod na Banjško planoto. Poleg planinskega dela - pohod po gozdnih poteh in stezah na 1071 metrov visoki Lašček, najvišji vrh planote - se bodo seznanili tudi z zgodovinsko in kulturno dediščino območja, ki ga označujejo manjši zaselki in domačije, kjer je zima zelo dolga, kjer so se ljudje preživljali z živinorejo in gozdarstvom in drobnim kmetijstvom, in obrtništvom. Znane so bile domače kovačije, ki pa žal niso vzdržale v tekmi s sodobnimi industrijskimi obrati. Tako stanje je seveda samo pospeševalo odhajanje prebivalcev v dolino, oziroma v bliž- nja mesta, zlasti v Novo Gorico. Narava (gozd) si je spet vzela, kar so ji ljudje v teku stoletij s trdim delom vzeli, da so izkrčili skromne njive in travnike, zgradili hiše. Ob poti na Lašček, kamor nas bo vodila domačinka g. Lidija, je kar nekaj primerov takega vračanja, oziroma spreminjanja kulturne krajine. Zmerne hoje z ogledi in postanki bo tri in pol ure. Pohod bomo začeli Pri cerkvi v Lokovcu. Tu bo po končanem planinskem delu še ogled zgodovinskih in kulturnih zanimivosti (kovačija, muzej). Izlet po Banjški planoti bomo popoldne zaključili z druženjem. Prevoz z lastnimi sredstvi. Odhod ob 8. uri s parkirišča pri Rdeči hiši, začetek pohoda ob 9. uri Pri cerkvi v Lo-kovcu. Kosilo iz nahrbtnika. Pohod je primeren tudi za družine z otroki. Zaradi ustrezne organizacije je zaželena prijava: danes, od 19. do 20. ure na sedežu društva Verdijev Kor-zo 51/int v Gorici, zamudniki do nedelje 11.t.m. po tel. 0481/882079 (Vlado), ob uri kosila. ca tekme Romans ni več izpustil. Po izenačeni drugi četrtini se mu je sicer Bor Radenska s consko obrambo približal že ob koncu tretje četrtine, v 32. minuti pa je zaostajal le še za točko, vendar mu preobrat ni uspel. Spet je bilo v igri Oberdanovih fantov nekaj napak, kar so nasprotniki na čelu z odličnima Carcichem in Gaggiolijem pridno izkoristili. MOŠKA D-LIGA Ronchi - Kontovel 92:69 (18:25, 40:43, 73:57) Kontovel: Škerl 10 (-, 2:7, 2:4), Ma-jovski 4 (-, 2:4, -), J. Zaccaria 2 (-, 1:2, -), Bufon (-, 0:1, 0:1), Gantar 6 (-, 3:5, 0:1), Starc 4 (-, 2:5, -), S. Regent 3 (3:6, 0:1, -), Lisjak 21 (5:10, 8:9, 0:1), Šušter-šič 10 (-, 2:12, 2:5), G. Regent (-, 0:3, -), Hrovatin 4 (-, 2:6, -), Zoch 2 (-, 1:2, -), trener Švab. PON: G. Regent (38). V zaostali tekmi 2. kroga D lige je Kontovel visoko izgubil v Ronkah, potem ko je po prvem polčasu celo vodil s tremi točkami razlike. Čeprav so Kon-tovelci igrali brez poškodovanega centra Danijela Zaccarie, pravega stebra pod košema, so v prvem delu srečanja igrali odlično in bili v vodstvu od 7 do 10 točk. Le v zadnjih dveh minutah prvega polčasa so se jim gostitelji približali na tri točke. V drugem polčasu pa pravi polom. Ronchi je po petih minutah z delno razliko 17:2 krepko povedel in tekme je bilo že tedaj dejansko konec. Le Peter Lisjak se je enakovredno boril z igralci Ronchija. Dosegel je 21 točk in si priboril sedem osebnih napak. (lako) UNDER 17 DRŽAVNI: Jadran ZKB - UBC Videm 74:62 (Gelleni 25, Cri-smani 16) 23 Obvestila SK DEVIN prireja Smučarski sejem od 6. do 17. novembra v nakupovalnem centru GranDuino v Devinu s sledečim urnikom: zbiranje rabljene opreme: še danes 7. novembra od 10 do 19.30. Prodaja: Sobota 9. in 16. novembra od 10. do 19.30 in Nedelja 10. in 17.novembra od 10. do 19.30 - Pon. 11., Tor. 12., Sre 13., Čet. 14., Pet 15. novembra od 15.30 do 19.30. Prevzem neprodane opreme: Ponedeljek 18. in Torek 19.novembra od 10. do 19.30 AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Proseška ul. 109, na Opčinah. Danes, 7. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 8., od 18. do 21. ure; sobota, 9., od 16. do 21. ure; nedelja, 10., od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Informacije: 347-5292058, www.skbrdina.org 1 8 Četrtek, 7. novembra 2013 POLETNI FOTOUTRIP '13 Avtodrom Mugello MotoGP 2013 Martin Merlak Putin 3? Kaksebi Branje ob vznožju Etne Darko Grgič in Magda Slobez ■ - S " ¡feiger ■ '«i ■t— >.' ■ ™ ■■ 41 ' - ■ ■ V ■ -V NA POČITNICE S PRIMORSKIM DNEVNIKOM Tudi letos smo prejeli preko sedemdeset fotografij z različnih koncev sveta. Hvala, drage bralke in bralci, ker ste ponesli Primorski dnevnik v svet. Ker ste ga vkrcali na letalo ali ladjo, ga stisnili v gorniški nahrbtnik ...se s svojim mobilnikom povezali na našo spletno stran in Primorski dnevnik brali tudi na plaži. Hvala, ker ste Primorski brali med potovanjem in »b'ndimo«, ali preprosto na domačem vrtu ali terasi, saj je letošnje počitnice marsikdo preživel doma. Hvala, ker ste si vzeli čas in dali duška svoji domišljiji: nekatere fotografije so res zelo posrečene, čestitamo! Pri Ohridskem „ ■» jezeru v Makedoniji Sergio Ferluga Emi Irina v JUtWinln-trtW ¡togJÜfHtí 0 ..'fr v;-- - ■ t|Kf Hr Branderburška vrata v Berlin Vasilij Kralj >-fc I !■ l+¡-_' i;, nr.' .i.»-- pfefkfn IHBÜÉJ Ovieda (Španija) Branko Slavec Pd na mestu, kjer se je končala hladna vojna med ZDA in Rusijo Mulone / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 7. novembra 2013 19 Rai Tre bis ^ Rai Uno Rai Due Rai Tre 21.25 FiIm: Per un pugno di doIIari 23.30 Film: Il texano dagli occhi di ghiaccio 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 10.05 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefona-ta di Belpietro 8.50 Talk Show: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 16.55 Talk Show: Pome-riggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 23.45 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Dok.: Nora Jankovič - odsev pesmi in spomina, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Serija: Una grande fa-miglia 23.25 Aktualno: Porta a porta 21.10 Film: I soliti idioti (kom.) 23.15 Super Cinema C/ Italia 1 6.35 Risanke 8.10 Nad.: Cuori rubati 8.35 Nad.: Heartland 9.20 Nan.: Settimo cielo 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme, sledijo rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Nan.: Ghost Whisperer 17.00 Nad.: Private Practice 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nad.: NCIS 20.30 23.15 Dnevnik 21.00 Nan.: Una mamma imperfetta 21.10 Show: Unici 23.30 Aktualno: Il grande cocomero 6.55 Nan.: Friends 7.50 Nan.: La vita se-condo Jim 8.45 Nad.: The Middle 9.45 Nad.: Royal pains 10.35 Nad.: Dr. House - Medical Division 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: Futurama 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naruto Shippuden 15.30 Show: Si salvi chi puo 15.45 Nan.: Two Broke Girls 16.10 Nan.: How I met your mother 17.05 Nan.: Community 18.00 Nad.: Mike & Molly 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Miami 21.10 Nan.: CSI - New York 22.05 Nad.: The Following 23.55 Show: Le Iene La 7 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda Rai Tre 11.10 Eli-sir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quotidiano 13.10 Nad.: Terra Nostra 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 14.50 Tg Regione - Leonardo 15.05 Tgr Piazza Af-fari 15.10 Nad.: La signora del West 15.50 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 18.55 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Nad.: Scandal 21.55 Nad.: The Newsroom 23.00 Gazebo u Rete 4 6.10 Televendita Media Shopping 6.25 Nan.: Chips 7.20 Nan.: Charlie's Angels 8.20 Nan.: Siska 9.45 Nan.: Carabinieri 10.50 Ri-cette all' italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La si-gnora in giallo 14.00 Dnevnik in vremenske napovedi 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.35 Nad.: My life 16.50 Film: Scosse mortali 18.35 Dnevnik in vremenska napoved 18.55 Uefa Europa League: Pandu-rii - Fiorentina 21.00 Aktualno: Quinta Co-lonna - Il Quotidiano LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nad.: Le strade di San Francisco 16.30 Nan.: Due South 18.15 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Servi-zio pubblico ^ Tele 4 Poročila 16.00 Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino, prenos 19.00 Dnevnik s tolmačem 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.40 Za poslanskimi klopmi 21.30 Žarišče 21.50 23.30 Kronika 22.00 Odkrito 23.10 Odmevi 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 L'appuntamento 15.15 Avtomobilizem 15.30 Le parole piu belle 16.00 City folk 16.30 K2 17.00 Slovenski magazin 17.30 Pogovor z... 18.00 22.50 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.10 Vse-danes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.30 School is cool 19.45 Ora musica 20.00 Serija: Al bed and breakfast 20.30 Nogomet: Maribor - Zulte Waregem 23.20 Dok.: Lipica, kraj, ki je konju dal ime Tv Primorka 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.30 19.00 ŠKL 10.30 11.30, 14.30 Videostrani 17.30 Žogarija Srbija finale 18.00 Na Postojnskem 18.30 Naš čas 20.00 Ob prazniku: Naše knjige so naš zaklad 20.35 Energetska samopomoč 21.00 Predstavljamo 21.30 Dr. Žiga An-dolšek - aktualno o Stanovanjskem skladu RS 22.00 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 8.30 16.45 Nad.: Vihar 9.25 10.35, 11.45, 13.00 Tv prodaja 9.40 14.55 Nad.: Ljubljena moja 10.50 15.50 Nad.: Rožnati diamant 12.00 17.55 Nad.: Divja v srcu 12.55 Serija: Lepo je biti sosed 13.30 Serija: Pod eno streho 14.25 Serija: Jamie - Obroki v pol ure 18.55 24UR - vreme 19.00 22.00 24UR - novice 20.00 Serija: Gostilna išče šefa 21.00 Nad.: Je bella cesta 22.30 Nad.: Prevara 23.25 Nad.: Po sinovi sledi 7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Italia da scoprire 12.45 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 16.30 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 19.00, 23.30 Trieste in diretta 18.00 Cal-cio.Puntozero 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Ring 23.00 Dnevnik Slovenija 1 6.05 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.10 Risanke, otroške nanizanke in oddaje 10.35 Kviz: Male sive celice 11.20 Odd.: Razred zase 12.00 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu 13.00 15.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Odkrito 14.20 Slovenci v Italiji 15.10 Mostovi -Hidak 15.45 18.35 Risanke in odd. za otroke 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.30 Inf-odrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.35 Sveto in svet Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.10 Otroški infokanal 9.00 Zabavni infokanal 10.05 Dobra ura 11.25 Dobro jutro 14.45 Točka 15.30 Evropski magazin 15.55 Dok. serija: Attenborough - 60 let v naravi 16.55 Mostovi - Hidak 17.35 Točka preloma 18.05 Dok. serija: Village folk 18.20 Žrebanje deteljice 18.30 Nogomet: evropska liga, Maribor - Zulte Waregem, prenos 21.10 Film: Idealni mož 22.45 Nad.: Scott in Bailey 23.30 Nad.: Dostojevski Jr Slovenija 3 6.0019.50, 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik televizije Maribor 6.35 Primorska kronika 7.35 20.00, 22.30, 23.55 Aktualno 8.00 Poročila 8.25 Beseda volilcev 9.00 Komisija za nadzor javnih financ, prenos 12.00 Man-datno-volilna komisija, prenos 15.3017.30 Kanal A 6.55 Risane serije 8.05 Nan.: Jimova družina 8.35 Serija: Mladi zdravniki 9.05 Faktor strahu ZDA 10.0017.00 Nan.: Na kraju zločina - New York 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Malo za šalo 13.00 Nan.: Trenutki pred smrtjo 14.00 19.25 Nan: Očko-ti 14.35 Film: Poročil sem se z morilko 16.3018.00 19.55 Svet 16.35 Nan.: Šola za pare 19.00 Nan.: Blažen med ženami 20.05 Film: Kameleon 22.15 Film: Oskar RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.10 Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Nevenka Kovačič: Reminiscence - 9. nad.; 18.00 Kulturne diagonale; 19.20 Napoved-nik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.30 Jutranja kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Od glave do rapa; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; IRIS VREDNO OGLEDA Četrtek, 7. novembra Iris, ob 15.55 Sbatti il mostro in prima pagina Italija 1972 Režija: Marco Bellocchio Igrajo: Gian Maria Volonté, Laura Betti, Fabio Garriba in Carla Tato V Milanu posilijo in ubijejo prikupno gimnazijko. Glavni urednik pomembnega neodvisnega časopisa zaneti ogenj proti skrajno levičarskemu parlamentarcu in ga osumi dekletovega umora. Urednikovo natolcevanje, ob pomoči bivše ljubimke, doseže dober uspeh, saj mu bralci in oblasti verjamejo, a nenadoma se nekaj zaplete. Od realizacije Bellocchiovega filma, ki je ob izidu naletel na zelo različne kritike in mnenja, je preteklo že enainštirideset let, delo pa je kljub vsemu še vedno nadvse aktualno. 9.00, 21.00 Luoghi e sapori; 9.35 Appunta-menti; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e so-cieta; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 14.35 Saranno suonati; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.35 Nel paese delle donne; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La musica scelta da radio Capodistria; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Tutti i topi vo-gliono ballare; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 12.05 Na današnji dan;12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 8.55 Napoved radijskega sporeda; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje - komentar dneva; 15.30 DIO; 16.45 Velikani košarke; 18.10 Mimo koša; 18.30 Krog za ogrevanje; 19.00 Dnevnik; 21.00 Tekma: Slovenija - Italija; 22.00 Novice. SLOVENIJA 3 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek;10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.10 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Literarni nokturno;19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTV Slovenija; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Radijska igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Četrtek, 7. novembra 2013_VREME - AVTOMOBILI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. C Nad večjim delom Italije se bo do petka zadrževal anticiklon tropskega izvora. V višinah bo dotekal topel zrak, v prizemlju pa bo vlažno vreme. V soboto nas bo dosegla iz Atlantika izrazita hladna fronta. J Po vsej deželi bo pretežno jasno vreme. Ponoči in zjutraj bodo po nižinah in kotlinah lahko nastale meglice ali megla. V visokogorju bo sorazmerno toplo za ta čas. Ničta izoterma bo na 3600m. 990 OSLO - 0/7 O ' HELSINKI STOCKHOLMS^SSSKi Ponoči se bo zjasnilo in danes bo pretežno jasno. Popoldne ali proti večeru pa se bo oblačnost v zahodni in ponekod v osrednji Sloveniji spet povečala. Zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, ob morju 7, najvišje dnevne od 11 do 18 stopinj C. Po vsej deželi bo prevladovalo bolj oblačno in vlažno vreme z možnimi meglicami. Zlasti na vzhodnem pasu se bo pojavljalo rosenje. Jutri bo v vzhodni Sloveniji še delno jasno. Drugod bo pretežno oblačno, ponekod na Primorskem in Notranjskem bo občasno rahlo deževalo. Ponekod bo pihal jugozahodni veter. ¡2 Sonce vzide ob 6.53 in zatone g ob 16.44 Dolžina dneva 9.51 Luna vzide ob 10.50 in zatone ob 20.34 1997 - Zelo močno de-§ ževje na zahodu in severozahodu, ki se je začelo 5. novembra zvečer, je čez dan oslabelo. Do jutra 8. novembra je v 72 urah ponekod padlo več kot 400 mm dežja! Danes: ob 5.30 najnižje -11 cm, ob 11.14 najvišje 37 cm, ob 18.00 najnižje -49 cm. Jutri: ob 0.59 najvišje 24 cm, ob 6.30 najnižje -4 cm, ob 11.54 najvišje 26 cm, ob 18.49 najnižje -39 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 18 stopinj C. 500 m ..........18 1000 m ..........14 1500 m...........10 2000 m ...........9 2500 m............6 2864 m............3 UV indeks bo sredi dneva v krajih z jasnim vremenom 2,5. Tako smo se vozili nekoč ... V Padovi se je prav pred kratkim zaključila razstava starodobnikov, na kateri smo opazili tudi Mercedesov avtobus O 3500 izpred 64 let. Bil je najbolj prodajan avtobus v tistih letih, proizvedli pa so ga v kar 6 tisoč primerkih. Kot je jasno razvidno je imel 3500 prednji motor, pogon pa je seveda bil na zadnjih kolesih. Šlo je za prvi Mercedesov avtobus po drugi svetovni vojni. Audijeve LED luči okolju prijazne Audi, ki že pet modelov opremlja s prednjimi celotnimi LED lučmi, je dobil potrdilo Evropske komisije, da se ta tehnologija lahko smatra za ekološko inovacijo. S preizkusi so dokazali, da luči, ki v celoti svetijo s pomočjo LED elementov prispevajo k zmanjševanju porabe in emisij. Običajne prednje halogenske luči razvijejo moč do 130 W, celotne LED luči pa so precej bolj učinkovite, saj ob enakovredni ali boljši svetilnosti razvijejo 80 W. Audijeve celotne LED luči vsebujejo vse za vožnjo potrebne funkcije - kratko in dolgo luč ter osvetlitev registrske tablice. Čeprav Audi ni edini ponudnik celotnih LED luči, je trenutno edini pridobil takšen certifikat. Leta 2008 je sledil R8, kot prvi avto s celotnimi LED lučmi. Danes pa Audi to možnost (večinoma za doplačilo) ponuja v modelih R8, A8, A6, A7 Sportback in A3. SUBARU - Dizelski bokser in simetrični štirikolesni poklon, z edino napako v veliki porabi goriva Novi outback se predstavlja z odličnim samodejnim menjalnikom Lineatronic Kdor se enkrat odloči za Subarujev avto, se bo le težko odpovedal tej znamki. Zadnji v vrsti njihovih modelov je outback, pri katerem so prvič združili štirikolesni simetrični pogon z dizelskim bokserjem in samodejnim menjalnikom LINEARTRONIC. Njihov edini tekmec , pravijo, je Audi A6 alltrack. Kaj je LINEARTRONIC? Gre za brez-stopenjski CVT menjalnik, ki deluje več kot odlično. V samodejnem načinu menjalnik zagotavlja trajno pospeševanje in seveda tudi sekven-čno prestavljanje (program Manual, prestavljanje s prestavno ročico ali z odzivnimi obvolan-skimi ušesi). V ročnem načinu (Manual) je vozniku na voljo sedem prestav, seveda navidezno prednastavljenih. Prestavljanje in delovanje menjalnika nikakor ne spominjata na do zdaj poznane CVT, ampak se tako z delovanjem kot oglašanjem lahko primerja z dvosklopčnim samodejnim menjalnikom. Namenjen je bil najprej ameriškim kupcem, ki so znano nekoliko leni in ročnih menjalnikov ne marajo niti od daleč. Če je sistem tirikolesni simetrični pogon - dizelski bokser in samodejni menjalnik odličen, so pa njegove posledice nekoliko manj razveseljive. Tako v samodejnem kot v ročnem načinu je poprečna poraba plinskega olja precej velika. Pri vožnji po avtocesti in po navadnih cestah bo le pri zelo previdni vožnji zdrknila pod 8 l na 100 km, kar je za dvolitrski bokserski turbodizel s 150 KM že kar veliko. Če pa ste se odločili za varnost in udobno vožnjo, je Subaru outback avto za vas, zavedajte se pa, da boste zanj morali odšteti najmanj 36 tisoč evrov in to za izvedbo "comfort", izvedba "trend" vas bo stala 3 tisoč evrov več, če pa se odločite za non plus ultra različico "exclusive" boste morali podpisati ček za 43 tisoč evrov. Pravijo, da je edini tekmec novega Subarujevega outbacka audi A6 alltrack na kitajskem Volkswagen odprl novo tovarno za 300 tisoč vozil Koncern Volkswagen je odprl še eno tovarno na Kitajskem, in sicer v Ningboju na jugovzhodu Kitajske. Načrtovana letna proizvodna kapaciteta tovarne znaša 300.000vozil. V novi tovarni bo odprtih 5.700 novih delovnih mest. Ima svojo stiskalnico, proizvodno linijo za karoserije, lakirnico in montažno linijo. V Ningboju bodo najprej začeli izdelovati novi Škoda superb. V naslednji fazi bodo proizvajali Volkswagnove in Ško-dine modele na osnovi prečnega modularnega sistema. Volkswagen na Kitajskem postavlja nove standarde za trajnostno proizvodnjo avtomobilov, ki varuje naravne vire. Ključni elementi te strategije so napredni proizvodni postopki v kombinaciji z ukrepi za zmanjšanje porabe energije in emisij. Stran pripravil Ivan Fischer električni avtomobili - Doseg nekaj nad 400 km, zanj pa je treba odšeti kar 80 tisočakov Električni tesla avto prihodnosti, a je za zdaj še predrag Nikola Tesla je bil genialni srbski (ali morda hrvaški, lastita si ga namreč obe državi) znanstvenik, ki je med 19. in 20. stoletjem tekmoval s slavnim Edisonom in z Italijanom Marconijem, z Američanom na področju elektrotehike, z Marconijem pa na področju radia. Danes je njegovo ime povezano s tovarno električnih avtomobilov, ki izdeluje n.pr. »teslo S«, ki je petmetrska limuzina. Ima dva eletrična motorja na izmenični tok in zmoreta 422 KM, vgrajena sta pri zadnjih kolesih, zato ima tudi dva prtljažnika, enega spredaj, drugega zadaj. Slaba plat te velike limuzine je, da so sedeži v drugi vrsti postavljeni zelo nizko in dokaj neudobno. Pod dnom avtomobila so ploščate baterije in jih je mogoče na posta- ji, ki so jo pri Tesli razvili v ta namen in jih začenjajo nameščati po ZDA, zamenjati v približno minuti in pol. Kaj pa polnjenje? Na Teslovih hitrih polnilnih postajah v ZDA (na njih je polnjenje zastonj) je tak Model S možno napolniti v eni uri (stare postaje) ali 45 minutah (nove, 110-kilovatne postaje). Iz vtičnice gre seveda počasneje: doma, na navadni vtičnici, bi to trajalo skoraj ves dan, če imate dostop do recimo trifaznega polnjenja, pa se ta čas lahko skrajša na pet do šest ur. Pri Tesli sicer pravijo, da bodo hitre polnilne postaje postavili tudi po Evropi. Doseg je seveda slabša plat tesle, saj dosega pri optimalnih pogojih nekaj nad 400 km. Tudi cena ni od muh, saj boste za teslo S morali odšteti krepkih 80 tisočakov.