,y. y POZDRAV xoi e« Prešerna pesem, polna življe- hkrati tudi najslavnejši del vse nja, veselja, sile in mladostni naše dosedanje zgodovine. V vrisk naj bosta pozdrav Nove- ognju in pepelu, v krvi in sol-mu letu. In ta naš po- zah, v juriših in zmagah se je zdrav naj se kot neurje zažene porodila Jugoslavija današnjih v vrhove Triglava in Durmi- dni. V tem nezaslišanem, ne- torja, naj pohiti v zadnji zaselek in tovarno in tudi prek šir nih polj in morskih gladin, prek meja naše domovine v pozdrav delavcem vsega sveta Krepko si sezimo v roke — po stari delavski navadi — in drug drugemu zaželimo srečo. Zaželimo si je toplo, prav od srca, z željo, da bi bili k letu .osorej naši uspehi še večji, delo plodnejše. V navadi je že, da vsakokrat ob prehodu iz starega v novo leto hip poštojimo in ocenjujemo, kako smo uresničili svoja hotenja. Ob tem, ko tehtamo uspehe in napake, že tudi začrtujemo našo pot v novem letu. Ostanimo tudi tokrat zvesti tej stari navadi in naša misel naj se za trenutek pomudi ob preteklosti, da bo potlej pohitela s podvojeno močjo v jutrišnji dan in ponesla s seboj naše želje, upanja in pričakovanja. Proti koncu minulega leta, ki je pravkar odšlo v preteklost, je v nas vseh dozorelo nekaj neprecenljivih spoznanj: pot, ki smo jo prehodili, je biia trnjeva in težka, toda edino pravilna, zmagoslavna, uspehov polna. Za nami so štiri leta krvavih bojev. To je bil krvavi in enakem boju se je skovala naša svoboda, skovala se je neraz-ločljiva vez med vsemi našimi narodi. In za nami je tudi deset povojnih let, nič manj težavnih in hkrati tudi kronanih s tisočerimi delovnimi zmagami. Vsak naš še tako majhen uspeh je bil pridobljen z našimi rokami, zakaj ničesar, kar imamo danes, nam ni bilo podarjenega. V teh desetih letih, kratkih po času, plodnih po dejanjih smo zacementirali naši bodočnosti trdne temelje, čeprav to ni bila doba mirne graditve, temveč čas nenehnih bojev, ne samo za svobodo in neodvisnost, temveč za rešitev in nadaljnji razvoj pridobitev naše ljudske revolucije. Za nami je deset let bojev in dela, trdega in žuljavega dela. Odkrito priznajmo, nič kolikokrat smo zakleli, ko smo živeli težko, znoj smo brisali raz čela zavoljo težavnega dela, ugibali, ali bo kdaj drugače. In prav v ' teh težkih časih, ko smo si po-* gostokrat odtrgali od ust zadnji zalogaj kruha, smo zgradili težko industrijo, naše družbene odnose pa smo zasnovali na delavskem gospodarjenju, na sa- moupravljanju v komunah. To dvoje je plod revolucionarnega razvoja vseh narodov našet socialistične Jugoslavije. In s tem smo jasno začrtali splošno smer našega družbenega razvoja. Naše gospodarske zmage prepričljivo govore vsemu svetu, da nismo držali križem rok. Samo do lani smo med drugim zgradili 290 pomembnih gospodarskih objektov, od velikih železarn, koksarn, tovarn avtomobilov, hidro in termo central, koles, radijskih aparatov do sodobne tovarne aluminija, odprli mnogo novih rudnikov in iz naftnih vrelcev vro potoki nafte. Razširili smo zmogljivost 110 pomembnih industrijskih podjetij, zgradili nekaj tisoč novih stanovanj, odprli nove bolnišnice in v številnih novih šolskih poslopjih pridobiva naš mladi rod znanje, ki mu bo potrebno za današnji in jutrišnji dan. Na pragu novega 1956. leta smo. Za nami je deset let trdega dela. In to delo, kot rečeno, je rodilo obilo plodov. Sedaj, ko smo zgradili industrijo, ko imamo potrebne tovarne, lahko zožimo našo investicijsko fronto, se lahko odločimo za hitrejšo gradnjo stanovanj, prosvetnih, kulturnih domov, zdravstvenih ustanov. Pred nami je poslej samo en sam samcat »ključni objekt našega darstva«: čimveč proizvodov, industrijskih in poljedelskih za neposredno potrošnjo ob takšnem razvoju industrije, ki bo zagotavljal te naše težnje. Seveda motili bi se, če bi mislili, da bo potlej teklo vse gladko in lahko. Se bo treba trdo delati in marsikdaj še ne bomo imeli vsega, kar si bomo zaželeli. Toda imamo trdne temelje, na katerih gradimo našo bodočnost, imamo nešteto novih tovarn in v tovarnah ter komunah gospodarimo sami. Kakor smo gospodarili, tako bomo živeli. Zato moramo skrbeti še za hitrejšo rast proizvodnje, še za bujnejši razcvet delavskega in družbenega gospodarjenja, skrbeti moramo, da bo vsakdo prispeval temu našemu delu del svojih moči. Uredništvo Srečno in uspehov polne- NOVO LETO 1955 želi vsem voiivcem in prebivalcem zasavskega okraja in jim čestita k doseženim uspehom v letu 1955: Okrajni ljudski odbor Trbovlje, Okrajni komite ZKS Trbovije, Okrajni odbor SZDL Trbovlje, Okrajni sindik. svet, Okrajni odbor Zveze borcev NOV, Izvršni odbor Zveze „Svobod“ in prosvetnih društev okraja Trbovije, Okrajni komite IMS Trbovlje, Okrajni odbor RK Trbovlje =-.-.-Tg.:.T. :j , . u. r .s ■ • & .L_m a.,:AV, i. — — — ------------r - -—,-- Ob letni konferenci Članov ZK v Sevnic Kljub težavam, lepi uspehi NEDELJSKE KONFERENCE ORGANIZACIJE ZVEZE KOMUNISTOV V SEVNICI SE JE UDELEŽIL TUDI TOV. JESENŠEK — DOBRA RAZPRAVA BO NAPOTILO SEVNIŠKIM KOMUNISTOM ZA BODOČE DELO — KOMUNISTI BODO MORALI BOLJ IN VEC DELATI V ORGANIH DELAVSKEGA IN DRUŽBENEGA SAMOUPRAVLJANJA IN SINDIKALNIH ORGANIZACIJAH — SMOTRNEJŠO POMOČ TUDI MLADINSKI ORGANIZACIJI Plodna konferenca Zveze komunistov na Senovem Ne bi bili komunisti, če bi odpovedali v težavah iDOBRO USPELA OBČINSKA KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV NA SENOVEM — USPEHI KOMUNISTOV OBČINE SENOVO — KONFERENCE SO SE UDELEŽILI TUDI SEKRETAR OKRAJNEGA KOMITEJA TOV. JESENŠEK, TONE ZUPANClC IN SE DRUGI Na Senovem je bila prejšnji petek občinska konferenca Zveze komunistov za celotno področje občine Senovo. Konferenca. ki so jo priredili v kino dvorani, je bila dobro obiskana in je rodila lepe rezultate. V svojem poročilu je sekretar občinskega komiteja Zli tov. Karel Stcrban orisal delo komunistov ter nakazal njihove bodoče naloge, ki jih je še dopolnila plodna diskusija. V prvem delu svojega referata je «ekretar govoril o vlogi Jugoslavije v svetu, o naši socialistični demokraciji, nato pe je prešel na preusmeritev našega gospodarstva. Iz organizacijskega poročila in poročila o delu komunistov in ostalih v občini • Senovo povzemamo naslednje: Komunisti so odigrali v delavskem samoupravljanju pomembno- vlogo. Akoravno to upravljanje še ni na želeni višini, smo v gospodarstvu vendar dosegli doka;šnje usi ehe. Večina komunistov se Je trudila, da v delavsko samoupravljanje, v organizacijo SZDL in v delo naših društev vnese socialistično miselnost. Popustila pa je partijska organizacija na področju poglobitve politično-ideološke izobrazbe svojih članov, prav tako je ZK posvečala pre;r.a.’hno s.trb mladini in dopustila nedelavnost v vrstah mladincev. Posledica te nzde-lavnosti je bila, da je mladinska organizacija zaspala. Na Senovem je sedaj ustanovljen iniciativni komite, ki bo storil vse potrebno, da mladina v kiaju ponovno zaživi tPto življenje, kakor nekoč, da bo spet korakala ramo ob rami z ostalimi graditelji socializma. V ostalih društvih in v občinskem odboru je bila delavnost precej živahna — pre-majna skrb pa se je posvečala nadalje razvoju in delu raznih manjših podjetij. Tako se je zaradi premajhne budnosti zgodilo, da se je v teh podjetjih razvijal gospodarski kriminal, konkretno na primer v gostinstvu na Reštanju. kjer je bil v lanskem in letošnjem poslovanju ugotovljen nrliue.njkljai v fenesku okrog pol milijona din. Ob zaključku svojega poročila je tovariš sekretar poudaril potrebo enotnosti dela v vrstah komunistov. Naša osnovna naloga — tako je dejal tovariš sekretar — je, da so komunisti v vseh akcijah enotni, kajti le tedaj bomo z našimi nalogami uspeli v celoti. Sama diskusija pa ie osvetlila in podčrtala nekatera vprašanja iz referata sekretarja, zlasti pa naša gospodarska vprašanja. Ko je bil govor o trgovini, je bilo posebno poudarje- no, da v naših grosističnih podjetjih ni vse v redu. Ta podjetja so dostikrat povzročitelji občutnih primanjkljajev v naših malih trgovinah. Na Senovem se je zgodilo, da so tjakaj prihajale pošiljke moke v vrečah, v katerih je bilo manj moke, kakor pa je bilo označeno na vrečah. Tako je pri 20 vrečah moke manjkalo po 20—30 kg moke. Poraja se vprašanje, kdo naj krije te primanjkljaje v takem industrijskem centru, kot (Nadaljevanje na 2 stran ) Minulo nedeljo so ce v Sevnici zbrali komunisti z vsega področja nove občine na letno skupščino. Kot vsepovsod v naših občinah, se je tudi v Sevnici cuga-nizacija Zveze komunistov močno razširila. Novi občini so se pridružili številni okoliški kraji. z njimi vred pa tudi osnovne organizacije Zveze komunistov Prav to daje minuli letni konferenci močan poudarek. Prvič 60 se zbrali komun.sti s področja nove občine in ugotavljali vse neuspehe, slabosti, pomanjkljivosti in kajpak tudi pozitivne strani svojega celotnega delovanja. Iz referata sekretarja mestnega komiteja je razvidno, da so sevniški komunisti kljub, težavam nekajkrat dokazali, da so bili kos nekaterim težavam, ki so 6e skoro nujno pojavljale pri njihovem delu Kajpak: marsikdaj ni bilo vsepovsod čutiti zadostnega vpliva komunistov. kar je tudi vzrok nekaterim slabostim. Ni dvoma, da je delo na deželi, zlasti v kmečkih predelih dosti teže kot v izrazito delavskih centrih. Člani Zveze komunistov so imeli marsikdaj težko nalogo, pripraviti to ali ono akcijo množično in resnično napredno. Prav zato je nujno, da morajo tudi sevniški komunisti polagati mnogo več pozornosti ideološki vzgoji. S tem ni rečeno, da so tovariši v Sevnici to vzgojo zanemarjali. Nujno pa je, da se morajo nenehno izobraževati, zasledovati naš dnevni in periodični tisk in spoznavati celotno problematiko naše družbene skupnosti. O tem je mnogo govoril tudi sekretar komiteja, saj je v poročilu nanizal celo vrsto podatkov, ki povedo, da se komunisti sicer vzgajajo, da pa bo treba to delo povečati V poročilu je bila na pravem mestu poudarjena tudi dejavnost osnovnih organizacij in delo vseh društev in organizacij. Pereč problem, s katerim se bodo morali komunisti še mnogo bolj ukvarjati, je vsekakor vzgoja mladine. Precej šoloobveznih otrok še vedno zahaja v cerkev in k verouku. In kritika prosvetnih delavcev, ki so te- Bratec in sestrica sta sc zazrla v Novo leto mu vprašanju posvetili malo ali pa nobeno pozornost, je biia od udeležencev konference vsekakor umestna. Ravno učitelji in profesorji bi lahko vplivali na avoje učence in dijake. Le-ti bi morali mladim ljudem jasno in nedvoumno govoriti o misticizmu in jim prikazati v pravi luči njegove nazore. Vse ostale organizacije in društva in seveda tudi starši pa bi morali to dopolnjevati. Diskusija je osvetlila mnoge važne in pereče probleme. Komunisti so povsem nepristransko ugotavljali 6voje napake in seveda tud; dobre strani svojega delovanja. Zal so mnogo premalo govorili o problemih delavskega in družbenega samoupravljanja in delu sindikalnih organizacij. O tem je dosti govoril okrajni sekretar Socialistične zveze, ki je med drugim poudaril, da je trenutno to delo za komuniste najvažnejše. Utrjevanje organov delavskega in družbenega samoupravljanja pomeni utrjevati naše celotno družbeno življenje. Tovariš Jesenšek pa je govoril še o mnogih drugih važnih problemih, ki jih komunisti ne 6mejo puščati vnemar. Delovanje nove občine je izrazito pomembno za nadaljnji razvoj tega kraja. In k dobremu reševanju najrazličnejših vprašanj, bodisi s tega ali onega področja, lahkr v prvi vrsti pripomorejo komunisti, saj «o najbolj upoznani z vsemi problemi. Kajpak pa se morajo leti v prvi vrsti oslanjati na delovne ljudi in jim prikazovati naše družbene probleme. Vprašanje, ki zahteva posebne pozornosti, je vključevanje novih članov v Zvezo komunistov. Na tem področju so sevniški komunisti delali premalo. V zadnjih letih so vključili ^ v ZK le pičlo število ljudi, čeprav so nekateri s svojim dosedanjim delom že dokazali, da bi vsekakor v vrstah komunistov še. bolj napredovali. To velja zlasti za mlade ljudi. Tov Jesenšek je naglasil, da moramo nujno pritegovati take ljudi, ki bodo s svojim nesebičnim delom nadaljevali napore starejših komunistov. Zato je prav, da 6e mladinski organizaciji posveča znatno večji pozornost. Osnovna ugotovitev nedeljske konference komunistov v Sevnici pa bi bila ta: bogata razprava je osvetlila mnoga važna vprašanja. Napotila te konference bodo vsekakor dragocen pripomoček vsemu aktivu za njegovo nadaljnjo delo. Ce se bodo vsi komunisti ravnali po ugotovitvah konference in izpolnjevali zadane sklepe, bodo uspehi nrihodnie leto znatno večji. Izdala okrajni odbor Socialistične zveze delovnih ljudi v Trbovljah — Urejuje in odgovarja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Stane SttStar — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru — Naslov uredništva in uprave: „Zasavski tednik“. Trbovlje I.. Trg revolucije St. 28 (telefon 91) — Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah 614-T.146 — Ust izhaja vsako soboto — Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna 40 din — Posamezne številke 10 din — Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek dopoldne In lih ne vračamo Štev. 1 Trbovlje, 1. januarja 1956 Leto IX. Z občinske konference na Senovem (Nadaljevanje e 1. strani) je Senovo kamor se uvažajo za Številno prebivalstva velike množine moke. Ti primanjkljaji narastejo v teku leta na milijonsko vsoto. Vsekakor je pravilno, da nosi to škodo povzročitelj teh primanjkljajev — grosistična podjetja Slabost Zveze komunistov in ostalih na Senovem je tudi, da se v občini niso ustanovili potrošniški sveti. Ti sveti bi nedvomno lahko dosti pripomogli h kontroli v trgovinskih podjetjih in bili v veliko pomoč v trgovinski mreži. Dober predlog je bil sprožen na konferenci, da se v teku zime prirede razni tečaji za člane delavskih svetov. Ti tečaji bi članom delavskih svetov pomagali, da bi laže opravljali svojo odgovorno delo. — Mnogo so na konferenci razpravljali tudi o šolstvu in o delu šolskih svetov. Ti sveti še niso po vseh šolah posegli v delo. Prav tako živahna je bila razprava o potrebi dela med mladino. Kakor je podčrtal že tovariš sekretar v svojem poročilu, tako je poudaril tudi tov. Horvat, da so člani ZK posvečali premajhno pažnjo mladinski organizaciji. Sekretar OK ZKS Trbovlje tov. Viktor Kovač je v svojem nagovoru izrekel priznanje dobro pripravljeni konferenci, iz katere se zrcali dejavnost komunistov na Senovem. Poudaril pa je, da se z doseženimi uspehi ne smemo zadovoljiti in se na njih uspavati, to še slasti, ker je v delu opaziti še razne slabosti, Taka slabost je med drugim, da ljudje nasedajo soviažni propagandi z Zahoda — nadaljnja slabost je nedelavnost nekaterih šolskih svetov. Premalo je bilo storjeno tudi za pridobivanje volivcev v organizacijo SZDL. Tako je 42 odst. volivcev, ki so člani Socialistične zveze, za Senovo premalo. Ce pomislimo samo na referat tovariša Tita, kjer je dejal, da je le 2 odst. ljudi v naši državi, ki nam niso naklonjeni, vsi ostali pa soglašalo z našo socialistično graditvijo, potem je 42 odst. volivcev v organizaciji SZDL za Senovo vsekakor zelo majhno število. Ob tej priložnosti je tov. Kovpč opozoril, da imamo n. pr. močno organizacijo K tistim,,< je odvrnil sin od- oglašali v Srebotnem tudi dru-ločno. gi. najprej kajžarji, za njimi pa Ni mu bilo vseeno, kaj pore- tudi kmečki sinovi, ki niso če oče, vedel pa je, da na mali imeli od kot dobiti beliča, Rud-kmetiji, ki jo bo dobil brat, ta- nik y Srebotnem se je večal, ko ne more ostati. Oče pa je po tesni soteski je odmevalo predobro vedel, da se mu bo ropotanje natovorjenih voz in fant izmuznil in da je prav se razlegalo pokanje, bičev, zdajle zadnja priložnost, da to Podjetniku je bilo tako všeč. prepreči. »Nikamor ne poj deš,« je odločil. »Doma je kruh za vsakogar, ki ni lenuh.« »Oče, rekel sem, da pojdem,« je odgovoril sin, dovolj trdo, da je očeta minilo potrpljenje, Vedel je, da njegovi Nemci gledajo domačine zavistno in z bojaznijo, da jih ti naposled nebi izpodrinili ali jim vsaj vzeli veljavo. Vedel je ceio to,‘da jih skušajo pri delu ovirati Toda na uho so mu prinesli tudi vest, Pisano ga je pogledal in se ^ J«, ^adi Abram tisti, na ka-zadrl nad njim: l^ega se obračajo v svojih te- _ . 0 _ . , /»av&n vsi aoms cini-rovinci. Ira- »Tako? Potem te ne poznam kar ,0 1lh ,Kari več, tudr pn doti ne. Hodi svo- hnenovah, Vse to je podjetnik ja pota, toda pokara pride tudi vedel toda kaj: rudnik se ie nad tabo, tako zanesljivo kakor v-ečal in 2 njim mu -e ragJel za dežjem vedrina.« mošnjiček. Toda z njim je ra- »Zaikaj pokora? Ničesar nisem slo tudi število domačinov, ki zagrešil.« Stari Abram je zrasel. »Zagrešil praviš?« je zarevs- Sj£0 znanje. Pri tem bi tudi so bili pridni in spretni ljudje, ki so naglo sprejemali rudar- nil. »Ali ti ni dovolj, da se ho- ostalo, da ni podjetnika omamil češ vreči med tisto črno drhal, P lop PO nagli obogatitvi. V ..... <—1, tVM. i. J. lci ji niti jezika ne razumeš. glavo mu je šinila misel, da bi Naj bodo prekleti, od koder so domačine _ prikrajšal na zasluž-prišli v Srebotno. Ničesar prida Nef ai <«sa to to misel no- nam niso prinesli. Še Dolski po- Sl1. v giavi, toda sklep je dozo-tok, prej tako bister, je ves r®l in moral le 2 njim na dan. umazan od njihovega ritja.» , ’ Podjetje ne uspeva, kakor o- • -,u 81 morda mislita,* je začel ne- Sm pa ni bi. teh misli. kega dne, ko «o bili pravkar !)Crn, črn!« je ugovarjal. »Vsi pxdšli iz jame. »Zato sem pri-smo črni in umazani, kadar de- moran znižati plače. Stari ru-laroo. Tudi kmet ne orje v dar ji imajo te plače že od pražnji suknji. Denar pa le pri- prej.. ,, de k roki. In to ni malo.« Komaj je bil to dobro izgo- »Ne uči me, zelenec!« je za- voril, ko ga je ustavil mladi ključil oče in mu obrnil hrbet. Abram: Abramov zelenec pa je vzlic „Torej velja le za nas doma- temu šel med zamazance. Pod- ane?<, jetnik, ki je bil pred leti začel Oni ga je vzlovoljen ošinil z v Srebotnem kopati premog, ga očmi. je sprejel; potreboval je delav- »Ne morete imeti vsi enako, ce, še posebno pa mu .je bilo oni so vendar stari rudarji!« všeč, da se je le našel domačin, „xn če storimo mi prav to- ki ni sodil o premogarjih tako jjko?« kakor drugi. „Ne morem,« se je krčil Ve- »Dobro,« mu je rekel v spake- mec. »Forinta vam ne bom več drani slovenščini. »Za začetek plačeval kakor ne bo dosti plačila, kasneje pa- mislim.« kakor se boste držali.« »Potem naj vam aeiajo Jože je prvič stopil v rov, ki je vzkipel Abram in se obrni so ga takrat, nekoliko odrnak- k svojim. »Ne gremo delati prej njeno od potoka, kopali v hrib. preden ne spremeni sklepa. St< Začelo se je novo življenje, za to?« Dvanajst ur na dan je vozil iz Prav si-povedal,« so shrumel rova vozičke premoga, ki so ga domačini. «Kaj boste barantali pred jamo sejali, odvažali, ponami, izplačajte nam za«lu- soteski proti Rr.jhenburgu in žek!« . dalje, kamor ga jo podjetnik »Toko'je!' je zavrelo pred prodajal. rovom. Novih tovarišev se je Jože Nemec, se je vil in krčil, to-stežka privadi:. Razumel ni da naposled jim je moral lz-njih jezika, ne navad. Ttso sta- plačati zaslužek; Ljudje so bili novali v kolihah, ki so si jih za Abramom, ki jim je nenehno bili zbili v grapi pod rovom, zatrjeval: Ni jih dosti bIo, če jih no- »Le ne * odjenjajte! Zvijemo vinec razume a'.. ne: delali so ga. pohlepneža. Njegova škoda po svoje, Jožetu pa ukazovali. je večja kakor naša. Kmalu bo Fant se jim ni vsiljeval, kmalu cvilil in takrat mu spet pove-pa je začel razumevati rudar- mo o njegovem forintu.« -c ski posel in ** v n°kaj mese- Rudarji so mu kimali in pri-cih je povedal podjetniku kar tj-jevah, dokler ni»o prišli de naravnost: Klavžar,ieve krčme v Dolskem »Nobene čarovnije ni v tem »Živeli smo prej, pa bomo vašem delu. Večno tudi jez tudi pesihmal, brez Nemca,* je ne bom vozil le vozičkov iz zaklical Skoberne tov Matevž in Jame.« spotoma vlovil Abrama za ro- Nemoc ga je ostro premeril, kav. »Pojdi, jaz bom dal za kasneje pa je Jože slišal, kako maselc.« je naročil nadzorniku: Jože je privolil. Za njim so »Preizkusi ga. saj res ni vi- vstopili tudi drugi, vso. da je deti tepec.« bila krčma z nizkim maoesno- Jože se ie obnesel tako dobro, vim stropom pri pri« polna da ga jo nadzornik pričel dodeljevati kopačem. Tako se je naučil še več in je sčasoma Rudarji so naročali pijače in dajali ‘duška svoji nejevolji. »Složni bedimo!« so ®i kli- npravljal delo kakor tujci. Krna- cali preko miz. lu pa je to pri tovariših zbu- »On nas bo prosil prvi. ne dilo zavist tn pripravili so nad- mi njega!« zomlka, da ga je začel zopet »Hc. boste videli rdečelasca. Potiskati k izvozu. Fantu se je Itako bo tiščal za nanu,« j_c to upiralo in nekega dne je spet vreščal Jurin iz Dobrave m _ bij stopil k podjetniku in se pri- s pestjo po mizi. »De vzdrzati tožil: moramo. Abrama' poslušajmo' »Delati hočem to, kar znam. Je mlad, a je muhec!" De vam ni prav, pojdem pa v Krčmar je hodil med njinu m 'Trbovlje. Tudi tem kopljejo jiip prinašal pijačo. Prav takšen premog, plačujejo »Nekam živahni ste_ danes. Pa boljše.« čeprav ni plače,« je pričel na- Nemec ga je zavzeto pogledal, pel je vali, da bi izvedel, za kaj bi rad izgubil fanta in ure- gre. *}u je stvar tako, da je Jože jn so mu povedali vse. Postal pravi kopač. »Za vraga, uprli «te se?« je Kmetje pa so go sovražili, češ skoro plaho vzkliknil. Toda pri t,a se je izneveril zemlji. Tako priči je sprevidel, da se ni do- oče. bro zameriti ne njim. pa tudi n “Kaj imaš od tega?« j« pričel tu» podjetniku. Saj je vendar naravnost. »Ali je teka župen, in te mora biti na do-, ? 0st riti po tistih mokrih brom ?, vsemi. I!cn.iah, namesto pošteno de- Jože ga je poznal, toda mol- uti «a soncu?« - čati ni mogel, oče, »Tudi ti ne odJeniate, oče mu fupan, niti pri obrestih ne, pa »Na naj ^i ml pri našem krvavem „ - zaslužku?« otari je planil kakor furija: Klavžar ni odgovoril. Kakor MJenar denar! Zemlja, grunt, vrtavki se ic zasulkal k dru- je nekaj!« gim mizam in obraz mu je spet »Denar je v luknjah, ''časih celo zelo globoko,« Je nagajivo odvrnil sin. soncu ga ni.« ves zagorel. Vina so naročili toliko kakor ne zlepa. Mrak je lezel skozi okna, vino se jim je vtihotapljalo v glave, na odhod pa ni nihče pomislil. Narobe: druga za drugo so se jim porajale nove misli. »Pojdimo in pretepimo rdečelasca!« je zaklical Jurin. »Nikarte!« jih je miril Jože. »Od tega bi ne imeli koristi. Žandarji bi na® pozaprli še nocoj.« »Prav ima Abramov,« mu je pritrdil Logar s Plešivca. »Raje mu razstrelimo rov, pa naj se potem ugonabljajo tisti, ki so vredni boljšega zaslužka! Dajmo j« ■•Kaj bi imel od tega?« ga je zavrnil Škoberne. »Nič. Zašijejo te, še huje kakor za batine.« »Ali pa jih na ženimo, vse skupaj!« se je znova oglasil Logar. »Kaj le onegavijo tod pri nas? Naj izgine, hudič rdeči! Ali ni takšen, kakor bi ga kdo pravkar iz golaža potegnil?« Krčma ie buhnila v smeh. toda Logarju so ovrgli tudi ta predlog. Užaljen je zarobantil, potem pa si je z rokami podprl glavo in počasi zadremal. Za njim so na mize klonili tudi drugi. Tako jih je našel svit. Dramili so se. se dvigali, nekateri pa sb hoteli oditi. »Ostanimo skuraj!« so jih zadrževali drugi »Tako smo močnejši! Posamič nas kmalu premoti kakšen zlodej.« Pijača je zopet tekla, na račun Nemca so padale trpke zabavljice. Naposled so se vinieni rvrtfeli znašati celo nad vozniki, ki so mimo tovorili premog za podietnika. »Kam se vam le tako mudi! Kmalu bo konec rudnika, in vate mule bodo kazgle suha rebra.« »In mi tudi,« so se odrezavali hlapci. »Brez rudnika ni cven-ka.« Pri Klavžarju je bučalo kakor v panju. Sonce se je vzpelo visoko, rudarjem pa se ni mudilo nikamor. »Le složni bodimo!« je venomer ponavljal Matevž in dvigal kupico. Drugi so mu pritrjevali in trkali s čašami. »Na zdravje mladega Abrama! On nas naj vodi!« Jožetu je tolikšno zaupanje godilo. Ponosno se je premaknil na stolu ob peči in zaklical. »Prav, ne rečem, toda ubogati me morate. Nemec je zvit kakor vrba.« Samozadovoljno mrmranje je pričalo, da mu rudarji obljubljajo. Potem so se razgreli še bolj. Klavžar je moral pri priči zaklati prašička in v krčmo privaliti vedro vina. - Nemčevi vozniki pa so nosili gospodarju še gorke vesti. Brezbrižno je zamahnil z roko, češ: »Naj! Le naj!« Skrbi pa s tem ni odgnal. Vedel je, da stvar zanj le ni tako brezpomembna. Ti pridni ljudje so mu nakopali prene-kateri voz premoga. Strah za. njegov mošnjiček je rasel in sklenil je, da se jim mora vendarle približati. Poklical ie nadzornika. »Fric,« je naročil, »pojdi do teh vražjih ljudi in poskusi, kaj se bo dalo opraviti.« Paznik je izbuljil oči: »Kako? Ali mislite res odjenjati?« »Poskusi, sem rekel. Pomisli, da mi ti ljudje pomenijo več, kakor misliš. Podjetje je z njimi vendar raslo!« Nadzornik je odšel, toda že med vrati Klavžarjeve krčme ga je pozdravi! močan hrup. »Glejte ogleduha! Tudi ta je kakor gospodar!« Nadzornika je zazeblo, vse oči so buljile vanj. »Počakajte!« je rekel. »Saj še spregovoril nisem.« »Kdo te sili, da govoriš, ha?« je zahrumelo v krčmi. »Mi imamo svojega vodjo. Ta nam bo govoril.« Abram je vstal in mu stopil nasproti. »Kaj hočete pravzaprav?« »To bi mi imeli odgovoriti vi. Toda — storil sem po gospodarjevi volji. Prihajam zavoljo vaše neumnosti...« V krčmi je završalo: »Kaj? — Kako praviš? — Naše zahteve so neumnosti?« Nadzornik se je plaho zaziral na razpaljene obraze in se opogumil šele potem, ko je Jože pomiril ljudi in se obrnil nanj. »Vi prihajate torej zaradi znižanja plače 7. vami 0 tem ne govorim. P^dirt iik nam je storil krivico, od njega zahtevamo, da jo zopet popravi. In nič več.« Jože je sedel in za njim drugi. Nadzornik je ostal osamljen sredi krčme. »Je to zadnja beseda?« je togoten vprašal. »Zadnja,« je rekel Abram. »In še to: če ne pride gospodar dopoldne semkaj, se na delo sploh ne vrnemo To mu po- vejte!« Paznik se je izmuznil skozi vrata kakor jegulja. Za njim pa je zahrumelo: »Živel Joža! Hudičevo si ga obtesal. Tako je treba!« Hvalili so mladega Abrama, mu napi tali in se zanj navduševali. Vino :e teklo, pesmi' so zvenele, dvigale so se tudi grožnje. Klavžar je nosil na mize in dajal tudi na vero. zakaj sprevidel je, da tudi podjetnik ni vse in da so mu domačini zdaj celo bližji. »Saj imate kar prav,« se je postavljaj na njihovo stran. »Zakaj b: plačeval domačinom manj kr'-or drughn Kaj mu ne znašate bogastva?« ovni » ’ KRMILNIM KVASOM? Kompleksi B- vitamina v kr- Le pravilno izravrf&na krma Kvas je pripomoček za kipe- milnem kvasu večajo živini tek, zagotavlja zaželeni živinorejski nje, ki ga človek pozna že iz preprečujejo prebavne motnje, uspeh. davnih časov in ga uporablja ki imajo za posledico hujšanje Iz navedenega mora biti vsa-za pripravo krha, vina in alko- živine, odpravijo srčne motnje komur jasno, kako važno vlogo hola. Poleg tega se kvas upo- pri živini, pospešujejo rast ži- lahko odigra v našem živino-rablja tudi v zdravilstvu za iz- vine in ji krepijo kri. rejstvu uvedba takega krmil- delavo raznih zdravil. Danes Vitamin M v krmilnem kva- nega kvasa, obstajajo razni standardni pre- su pospešuje tvorbo krvi. parati na osnovi kvasa, ki se Vitamin H v krmilnem kva- navajajo kot zdravila v medi- su preprečuje kožne bolezni žici n ski literaturi. vine ter pospešuje rast perja in Ze stari Egipčani so poznali kožuhov, zdravilne lastnosti kvasa ter so Vitamin D v krmilnem kva- ga uporabljali za zdravljenje su pospešuje kreipitev kosti, skorbuta, tifusa in gnojnih ran. preprečuje rahitične pojave Pri «j — -- V zadnjih letih se je kvas v živini in dviga odpornost proti stavlja, ker danes ze celem posušeni, prašni obliki začel tuberkulozi. Poleg navedenih človeštvu močno primanjkuj uporabljati kot visokovredno glavnih vitaminov vsebuje kr- beljakovinske hrane. krmilo v živinoreji. milni kvas še šest nadaljnjih O uporabnosti kvasa M Pre- Kvas sestavljajo enocelična življenjsko važnih vitaminov. hrano človeka danes m vec no živa bitja, dolga okrog 7 tiso- 77 odst. maščob, ki jih krmil- bemh dvomov.^ «aj človek uživa cink milimetra in 3 tisočinke nj kvas vsebuje 5 do 6 odst., se- kvas že stoletja, čeprav \ ’ milimetra široka. stoji iz imenovanega lecitina, ki lih količinah s kruhom n pec - V enem gramu kvasa je okrog ga znanost prišteva k življenj- vom. 40,000.000 teh malih bitij, ki sk0 važnim snovem, potrebnim Toda tudi o uporabnosti kva- vsebujejo v sebi biološko tako ^ tvorbo živčevja in krvi, in sa v večjih količinah za p -važne sestavne dele, ki so po- verjetno važnega tudi za rast hrano človeka razpolagamo -trebni za življenje živalstva in kosti. nes z °b",irmml P°s usi in človeka. Ako presojamo navedeno vse- pravami. Pod mikroskopom izglodajo bino krmilnega kvasa na belja- Na osnovi poskusov, ki so j kvasovke kot raztegnjeni krogi, kovinah, vitaminih in življenj- v tem pogledu napravi 1 v ki imajo v sredi svetel mehur- sko važnih sestavinah z osita- hodnih državah, je ugot j ček. Množijo se tako, da se sa- Umj hranili, ni nobenega hra- da je z zdravstvenega stališča me razpolovijo na dva dela. Hi- nila razen mleka, ki bi bilo ta- povsem dooustno dodajati hrani trost, s katro se množijo, je ve- ko vsestransko bogato na vseh človeka 10 do 20 g kvasa na likanska. Iz enega kilograma snoveh, ki so za razvoj živega obrok hrane kvasovk nastaneta v štirih urah organizma potrebne. Nekatere države že uvajajo 2 kg kvasa, v 24 urah pa nasta- Zaradi tega je danes v svetu dnevni obrok kvasa v višini ne že 40 kg, seveda le, če imajo v naprednem živinorejstvu kr- do 20 g za prehrano vo;we, pa kvasovke povoljne življenjske milni kvas nenadomestljiv za tudi civilno prebivalstvo ga pogoje, t. J. temperaturo 32 sto- višjo plodnost, za boljši razvoj uporablja kot nadomestek za pinj Celzija in sladkorno raz- miade živine, za okrepitev sir na ta na&n, da1 jedila ns-topino s primesio fosfornih, ka- zdravja živine, za višje donose mesto s ?*rom potrosi s prašnm lijevih in dušičnih soli. živine ter za krepitev odpor- kvasom, ki ima lahek, prijeten En kilogram kvasa daje 4520 noigt} živine proti boleznim. okus po praženem sladkorju, kalorij, medtem ko daje sred- Krmilni kvas je zaradi nave- Ve(J'™ ^ prevladuje v sve-nje mastna govedina le 1720 ka- denega v vseh kulturnih drža- tu mišljenje zaradi sunega po-lori j. vah poznan kot prvorazredno mankanja beljakovinske hrane, Posušeni krmilni kva«, kakor krmilno sredstvo, ki se meša k da bo lahko kvas delno nado-?e uporablja v svetu za živin- ostali živalski krmi in se do- meščal ostale beljakovine sko krmo. vsebuje življenjsko Begajo s tem odlični rezultati. človeški Prehrani, važne vitamine in visoko vred- Krmilni kvas je v nanrednem V amerUci vojski delajo P°- ne za prehrano živali nujno po- živinorejstvu cenjen tudd za- skuše z dodajanjem kvasa trebne beljakovine. radi svoje visoke prebavljivosti, prehrani vojaka ter izdelujejo 50 odstotkov posušenega kr- saj ga živina prebavi do 90 od- v ta namen ze «sintetične blf-milnega kvasa sestoji iz belja- gtotkov. .e*' , . 10.0 kovin, ki so povsem enako- Beljakovine, ki je na njih Amerika Je leta 1943 P™lz- vredne onim iz mesa. Poleg te- kvas tako izredno bogat, so po- vedla 1800 ton krmilnega k\ ga vsebuje krmilni kvas še 5 trebne za JpKPoteno prebavo do 6 odst. maščob. živine, za kra<$nio celic žival- Nemastno goveje meso vsebu- ®kega orga^ftpia, za tvorbo je le okrog 23 odst. beljakovin krvj tkiva jn’yseh organov ži-in okrog 70 odst. vode. valskega tdes* i za tvorbo mle- Kokošja jajca vsebujejo sa- ^a, dlak i» perja. ie inausu-ija piva ui »-v mo 14 odst. beljakovin, a imajo očiščena volna je skoraj či- majhnih količinah, da ni bilo še 73 odst. vode in 10 odst. ma- ^ beljakovina. misliti na uporabo kvasa za ščob. Pomanjkanja beljakovin v krmilne namene. Sele v novej- V mleku je 4 odst. beljakovin, krmi se odr»ia v hujšanju od- ggm gasu je znanosti in tehniki 87 odst. vode in 4 odst- maščob, rasle živine, v nelepi dlaki, v ugpgjo razviti nov način prido- 50 kg beljakovin lahko lahko j^-hki volni* v pesvetlečem per- bivanja kvasa iz raznih odpad-dobimo v: 100 kg suhega krmil- ju jn v trdB koži. nih te!">čln. ki vsebujejo slad- nega kvasa, 217 kg graskove PomanjkSije beljakovin Je kome snovi, moke, 238 kg rib, 277 kg mast- glavni vzrokSinegospodarske ži- prj proizvodnji celuloza od-ne govedine ali 416 kg kokošjih vinoreje, kewtse zmanjšuje od- pa(je nezaželen odpadni pro-jajcih. . pornost živine proti raznim bo- je un<»toviti, da «e W>* žine, ki jo moralo sedaj spu- r*e ogljikovodike, t. j. organske v |jyaKkem orRani«» sčati v Savo. Skoda, ki tako na- snov), ki vsebujejo v glavnem mUi beljakovine v m'cku >n stane je dvojna: v izgubo gre ogljik, vodik in kisik Ogljiko- volna, dlake in perje na ta način dnevno okrog 12 vodiki v kvasu so predvsem tvorit» le iz beljakovin, ki »o v ton sladkorne snovi, na drugi sladkorne snovi ki se z žival- icrmi. . strani pa se voda Save močno sko prebavo spremene v grozd, Ak0 vemo, da prirasta/k pri kuži in kvalitetno kvari, ni sladkor, ki Je z« potrebe ti- mladi živjakaji teži za 1 kg ob- jz 1 kub. metra te lužine lah- valskcga orgapijma najvažnejši do"~TO0g iz beljakovin, jj0 pridobimo 10 do 20kg kvasa, ogljikovodik, ki se naglo pre- potem bomo važnost beljakovin- povprečno bi torej lahko v to-bavi in je kot tak v krvi in živalske krme znali pravil- varni izdelali pri sedanji kapa-v rivalski n celicah izvor ener- 1M> cenHi^ citeti do 8 tam visokovrednega glje. Mlada jfivina ckfci*» na teži krmilnega kvasa. V pepelu kvasa, ki ga le-ta p-prdvtfafnIzjedi t\f>rbe mesa— po odvajanju kvasa iz narta 7 cdst., najdemo 38 odst fos- jjXj gt^rljiSa živian , »o začno Vedene lužine se lahko le ta ie forne kisline, ki je za sestavo mtostiti.1 35aV» potrtvmfc mlada »«ovke bogate vsebine na vitaminih in »Tudi beli »kovina v mleku, ki ne prenesejo. Naotala apnena 2e v oktobru je bil v Trbovljah na pobudo Zveze ženskih društev ustanovljen okrajni zavod za pospeševanje gospodinjstva. Je to zavod s samostojnim finansiranjem, vezan na okrajni LO, po strokovni strani 1» na republiški zavod za napredek gospodinjstva in zaposluje več strokovnih moči. Pri svojem delu bo povezan z vsemi družbenimi organizacijami, zlasti še z Zvezo ženskih društev, Zvezo zadružnic in Rdečim križem; ker so z gospodinjskimi vprašanji večkrat vezani problemi družine, bo zavod sodeloval tudi z društvi prijateljev mladine. Gospodinje prav gotovo pričakujejo napredek na področju gospodinjstva, ki že dolga leta obstaja brez kakršnih koli sprememb. Važno vlogo pri tem bo vsekakor moral odigrati okrajni zavod za napredek gospodinjstva. ki ima nalogo, da organizira gospodinjsko pospeševalno službo s tem, da širi Znanje o izboljšavah v gospodinjstvu, posreduje izcedke znanosti s področja sodobnega gospodinjstva, jih preizkuša in prilagaja našim razmeram, dalje proučuje prehrambne, stanovanjske in druge življenjsko razmere, ki so povezane z go-, spodinistvom, ter svetuje ljudski oblasti ukrepe za izboljšavo. Pri izvajanju izboljšav pa deje strokovno pomoč. Ena izmed prvih nalog zavoda za pospeševanje gospodinjstva pa je. da že preko obstoječih kmetij skih in gospodinjskih šol kakor tudi gospodinjskih tečajev in tečajev PJC «tori vse, da se bo naše ljudstvo začelo zdravo hrajüti. Poleg tega pa bo moral pomagati tudi gospodinjskim strokovnjakinjam, ki delajo v socialno-zdravstvenih ustanovah, šolskih kuhinjah in obratnih menzah, pripravljati zanje dopolnilne tečaje in jim tudi urediti kvalifikacijo. Prav: tako Je nujno, da pripravi s pomočjo ženskih društev in drugih organizacij vse v zvezi s predlogi za poklice s področja gospodinjstva, ki jih danes še ni v seznamu poklicev. Zanimanje za probleme sodobnega gospodinjstva je treba vzbujati že pri mladini. Naloga zavoda je, da s pooblastili sveta za prosveto Po svojih strokovnih uslužbencih skrbi »a strokovni gospodinjski ~>ouk v raznih šolah in ga nadzira — Wer pa ni še uveden, bo treba najhitreje usposobiti učiteljstvo osnovnih šol zn gospodinjski pouk v prvih štirih razredih osnovne šole. V v‘šjih razredih osemletk pa naj bi ta predmet poučevale predmetne učiteljice, Vi jih vzgaja Višja gospodinjska šola v' Grobljah. Nujno Je, da se poučuie v šolah ročno delo in gospodinjstvo, ki naj bi s»; kot predmeta lofrlla. Gospodinjstvo naj bi med drugim zajemalo tudi pravilno prehrano, ekonomiko gospodinjstva, higienske in kulturne navade, Česar bi se moral naučiti sleherni otrok ne glede na spol že v osnovni šoli — osemletki. Za uspešno Izvedbo vseh navedenih nalog pa okrajni za- vod za pospeševanje gospodinjstva nima dovolj poklicnih strokovnjakinj za terensko gospodinjsko pospeševalno službo v vsaki občini; zato bomo primorani uporabljati v ta namen pomožne strokovnjakinje, ki so že sedaj na terenu in imajo vsaj delno strokovno znanje ter bi zato za primerno nagrado vsaj od časa do časa opravljale to delo. To so nekatere osnovnošolske učiteljice, ki imajo gospodinjske tečaje, dalje upokojene gospodinjske učiteljice, nekatere sposobne absolventke enoletnih gospodinjskih šol — poleg tega pa prihajajo v poštev tudi izkušene in razgledane gospodinje, za vodenje gospodinjskih tečajev pa tudi kuharice in šivilje. Vsem navedenim bo treba sistematično dajati potrebno dopolnilno znanje ter jih usposabljati za izvajanje konkretnih nalog. Naš zavod je imel s temi strokovnjaki že krajše seminarje in sicer 4. t. m. v Krškem, 5. t. m. v Brežicah. 12. decembra .pa v Trbovljah. V glavnem «o se seznanile z vsem potrebnim za vodstvo gospodinjskih tečajev in se usmerile k pripravljanju Srečno in veselo novo leto vsem svojini cenjenim strankam želi ANTON BASKOVEC mehanična delavniea Videm-Krško zdrave prehrane. Te pomožne strokovnjakinje se bodo pri svojem delu naslanjale na ženska društva in na Zvezo zadružnic na vasi. Za širjenje strokovnega znanja in gospodinjstva bo okrajni zavod prirejal razna predavanja s praktičnim prikazovanjem v naseljih, organiziral pa bo tudi razne potujoče gospodinjske razstave in krajše tečaje. Pomagal bo tudi širiti strokovno literaturo. Treba bo še mnogo dela, da bomo vse to uresničili, kar pa ne sme biti samo skrb zavoda za pospeševanje gospodinjstva, ampak tudi skrb družbenih organizacij in vseh državljanov. Pomanjkanje vzgoje na tem področju še posebno občutijo žene, saj še vedno prevladuje mnenje, da je delo v gospodinjstvu samo stvar žensk! Pravilna vzgoja obeh spolov v tej smr-ri že pri mladini nam edino zagotavlja pravilno mišljenje prihodnjih rodov, ko bo gospodinjstvo tako skrb družbe kakor cele družine, se ptlsvi Jene in moža ter otrok obojega spola. N. M. Svojim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem želim srečno novo leto! ROMAN OULAR mizarstvo Videm-Kriko . -.”i' ^ j» PRVI SPOR Zadovoljno novo leto yi>lt vsem poslovnim pri jateljein ANTON č EB11I VH splošno ključavničarstvo Videm K iško OO 0<*'C>0000000< (Nadaljevanje s 3 *txani) teli zavzeti zanj. Toda rudarji so Jih pri priči potisnili nazaj na ce't'O »C'kalit, črliovc’1« so bentil) zunaj. »Kma'.u bo konec vašega rovarenja. Denar boste zap li in šc prosili boste za delo!« Nhče j h n’ 'eč poslušal ka it v krčm' «o *e b’li ljudje že t«!;kq poni rili, da so se raoql.. z četi pocfijati. «■Zapostavlja*, «e ne d;mo,« je vztrajal Abr^m. »Plačajte n s kakor ?voje.« »No morem « «c je branil Nemec, kakir bi mu «1>:£T kož«. »Potem tud 111 ne moremo.* je odvrnil Abram in — menda tega n tj k in ni hotel — odpr' Neracu vrsta Ta je zardel, todJ «topM je ven in izgin i. Z» in'-m ie zaropotal smeh iz krčme. »Sam naj delal« je yp:l Log r »Kaj tel» mu je oportkel Skoberne. »Mi sami razumemo ru-d*r‘-k' potel zalrahov tim porazim Pl3* nil je ven :n odh tel orrt *oie-ski k' kor bi mi gorelo pod podplati. Tako se je zaključi dogodek. Rud rji so »c radoval zmage n jo za! vali z vinom. Krčmai je bil zdaj čsto ria njihov: s l r n n-Poteklo je vedro vino, poslednji z:Jogaj pečeola je izginil, on na je bi čed 1 j e bolj meden; T.rd va« imam, tanie, na vrro v m dam. če hočetr saj m > vtnt.ar naši« Takr t te Jo*e vs'«1 n rekel: »Zmagal; snu re* a jutri nas čaki delo!« Drpg za drugm so Vtiji n stop 11 v noč Sve' ike na rep čno olje So jim čnerkale 'ko-i to e-sko in -e tarkv/le v kianr?, lose :n rebr , povs d. k^dei so 'i 1*. raztresen domovi orvih domač h rudarjev «reboske lame l» glejte: kmetle, ki r. so mr-i nrej tepe befede «a *vole s nrve, *0 t m jel pritrjevat' ogre: n rt ri ho- vm nattopora So »‘ar: Ab'i.m — prav j n —. jc t< pr znal čsprav ne snu '•« ssnv po‘ovnkih čel: »Ntkiii moj> 'rme ic v num, a t k. kakršnega se je rl.atll nasprot Nemcu .n on m hi m: bil kmal.< ***( P-nva»pr v pa monda tud ti' U, al hov« delo ni na)hujša r' mrla * Od« hmiil »o. ntmšk md .rj: v Kr^bosk jam: kopnel kalmi Rneg v marčevetn soncu jev.. »Lojze!« je hropeio z nje. »Atek!« je od časa do časa jeknilo v noč. Potekla je noč. Sveže mlado iutro je v selo nad bregovi Po cestah so «e podili otroci, radovedni obstajali na obratu in vpraševali: »Ali so ga dob.li?« Zjutraj »e le prostor na obratu spet napolnil z ljudm. Zandarji so se leno sprehajali Po prostoru. Vso noč so bil na mestu. Popoldne ie prišel še Miha. Veriga množ ce se je večala. Kipeče grožnje so polnile ozračje. »Zakaj ne okrep.jo reševalna dela? .. Kdo ve, če je še ž v?« Dva rudarja sta s.kata v žandtTje: »Toliko je vndno naše žvlje-njel« Zdaj se je nekdo oglasil: »Preklet; hlape ! Ne gremo na, delo, dokler ga ne reš tel« 60 grozili drugi Miha in še nekai knapov je odšlo k rudn škemu d-rektorju. Ljudje so se vedno bolj zgr:žali. Vsa strta in bolehna «e je vlačil« na obratu žena in ihtela v solzah. Sele tretji dan so ga do- bil'! , Rudapke svetilke so zagorele ob (firtvt-m telesu. Zatonilo je v večno '«o in nemo ob toževslo ... Kakor vel:k« reka so se poč si pom kaL rudarji p0 cesti, ko so qa tisto pomladno popoldne spremljali na zadnj poti Čuden molk je obiel vso dolmo Ko so ga položili v grob in so prve grude prsti zadonele na. krsti je iz množice slop.l rudar. Gromko so donele njegove besede ud t-jele v množ co in se šir le po okolici... »Naj t b0 lahka zemlja, pod katero ležiš Obračal si jo in spreminjal... Za koga?.. Za dom, za družino — toda še več za druge .. za kapitaliste, ki so živelj od tvojih rok. Z vel si v njej, dokler te n. objela v svoj objem, iz katereqa *e več ne vrneš .. .« Po-zno v mrak sta se vračala domov Miha tn sosed. Mrzel veter je bril, Po rboveljski kotlini se je nabirala megla Krr.j je bil mrtev !n tih. Po bregovih n v dolini so dogorevale luči. »Kaj bo z njegovimi otroci?« »Tudi sama je vsa bolehna!« sta se menila ko sta 6e počasi vzpenjata v hrib. Pod Bukovo goro je sop.h-la lokomotiva. Težko sopihajoči stroj je bruhal ogenj. Iskre so razsvetljevale okol-co, ko sta stopila na domač, prag Pred bajto so čakali otroci Nemo so za njima izginili za vrat: — nikjer vrišča kakor druge dni. Motno So se zgubljale h še v tem Tih večer je legel na zemljo. Ob devetih zvečer se je spet oglasila sirena m klicala rudurje na delo. . Življenje je teklo dalje. . Vsem cenjenim gostom želim srečno,, zadovoljno in veselo novo leto! FRANC MARKOVIČ slaščičarna Videin-Krško Mehanična delavnica MIHAEL RADANOVIC Brežice želi uspehov polno leto 1956! Praznik v Loki pri Zidanem mostu KEMIČHIH IZDELKOV čestita vsem delovnim ljudem ter vsem poslovnim prijateljem SREČNO in USPEHA POLNO NOVO LETO 1956! Loka pri Zidanem mostu je bila e svojo okolico proti koncu druge svetovne vojne žarišče bojev NOV v teh krajih. Razumljivo, da so bile t^piu primerne tudi žrtve. Najtežje dni v vsej dobi NOV pa je prebivalstvo hribovskih vasi preživljalo v dneh od 9. do 22. decembra 1944 leta, ko so Nemci e svojimi valpti napravili veliko hajko na ozemlje Kozjanskega odreda. V svoji podivjanosti so v tem času pobili 6edem ljudi in požgali 63 gospodarskih jaoslopij. Najtežja sta bili takrat prizadeti vasi Lisce in Okroglice, ki sta bili požgani skoraj do tal. Višek je okupatorjevo divjanje doseglo ng dan 22. decembra, zato so si prebivalci te doline izbrali ta dan za svol krajevni praznik. Letos smo v spomin na te dogodke praznovali ta praznik že tretjič. Preteklo nedeljo so se množične organizacije oddolžile spominu na te dni s skrbno pripravljenim programom. Pred spominsko ploščo na trgu so se poklonili spominu padlim borcem, nato pa je sledila slavnostna akademija V- dvorani Doma ljudske prosvete. Program akademije je bil pisan in dobro izbran ter skrbno naštudiran. Člani dramske družine KUD so v prizoru »Ob tabornem ognju« ta>ko živo prikazali življenje borcev v gozdu, da se je marsikateremu staremu partizanu ob spominu na tiste dni orosilo oko. Najbolj pa je navdušil yfß pevsk; zbor, ki mu gre tudi glavni delež pri vsej izvedbi. Poseben jDoudarek vsej slavnosti so dali s svojo navzočnostjo naši predstavniki oblasti, na čelu s poslancem Viktorjem Kovačem in predsednikom okraja ter predsednikom občine Radeče. * Na pobudo namiznoteniške sekcije v Loki s0 organizirali letos I. komunski turnir obči- ne Radeče v namiznem tenisu. Igrali so za pokal Zveze borcev kraja Loka, ki bo ostal trikrat zaporedno zmagoviti ekipi v trajno last Ta turnir se bo ponavljal vsako leto ob krajevnem prazniku. Letos so igrali prejšnjo nedeljo v okviru krajevnega praznika v Loki. Sodelovale So ekipe: Loke, Radeče in Pa-tdmica iz Radeč. Trenutno je v tem predelu najmočnejša loško-ekipa in je zasluženo osvojila pokal. V igri posameznikov pa je bil najboljši Ločan Martin Mlinar, ki je tudi zasedel 1, mesto. Namizni tenis je v Loki zelo priljubljen in razpolaga ekipa že kar s precejšnjim številom igralcev. * V.V KUD »Ivan Cankar« je imel prejšnjo soboto svoj redni letni občni zbor. V temeljiti razpravi so njegovi člani obravnavali vrsto problemov, ki so v društvu pereči. Med drugim so sklenili, da bodo poskusili z anonimno anketo med ljudmi ugotoviti, kje je vzrok slabega obiska predstav. Ustanovili so tudi telesnovzgojno sekcijo kot posebno vejo KUD, ker so mnenja, da v kraju še ni pogojev za ustanovitev TVD »Partizana«. — V novi upravni odbor društva so izbrali nekatere nove mlade ljudi, za katere so mnenja, da bodo delo v društvu poživili. -ar. Brežiški pion r i v Penicah Ne bi si mogli zaželeti lepšega dneva, kakor je bilo tisto sončno, poznojesensko nedeljsko popoldne, ko je poln avtobus razigranih otrok brzel po beli cesti proti Pečicam; la kor z^ stavo je požiral kilometre, dokler m pri Zgornji Pohianci začel ritj ob bistrem potočku v klanec; bolj ko je prodiral mod griče, pokrite zdaj že z zapuščenimi vinogradi živahnejši so postajali pionirji. Sama od sebe je donela pesem iz mladih grl. Kmalu se je sredi valovito razgibane pokrajine kot na dlani j?okazal naš cilj — apnarsko naselje Pečice. Se trenutek in avto se je sunkoma ustavil pred novourejenim šolskim poslopjem, katerega okna so žarela v jpopoldanskem soncu. Kot stare znance so nas sprejeli pečiški pionirji s svojim učiteljstvom. Po kratkem oddihu in ogledu šolskih prostorov s mg v mali dvorani bivšega občinskega poslopja pokazali domačinom kratek kulturni spored z deklamacijami, prizorčkom petjem in plesom. Stik z mladim in starejšim občin* stvom je bij takoj upostavljen, zlasti po zaslugi malega harmonikarja. Po končanem sporedu smo izročili oečiškim pionirjem knjige, ki smo jih nabrali med seboj za nijhovo pionirsko knjižnico Domača pionirka se mm 1e v prisrčnih besedah zahvalila in nam izročila lep gorski šopek. Na planoti pred šolo smo se nato skupno poigrali z žogo kar nas je še bolj zbližalo Tudi na-skakUi in nalovili smo se po mili volji. Dan je že ugašal, ko smo se poslovili od novih znancev z naročilom' »Pridite še vi k nam!« S Z. Kmetova modrost Nekdaj je potoval po naših krajih tudi bivši avstrijski cesar Franc Jožef I Ko je potoval po naših štajerskih vaseh je srečal mladega kmeta, ki je imel siv* lasa Cesar ga je vprašal: »Kaj pa vas je napravilo tako zgodaj sivega?« »Lasje,« mu je odgovoril kmetič. ADO N A GLAV. Marinko Pogled na eno izmed železniških postaj v Zasavju Namesto uvoda tole: medtem ko so te naäi zasavski kraji skozi zadnja desetletja nenehno razvijali 1» večali, se na železniških postajah ni skoraj ničesar spremenilo. Mnogi delovni ljudje Zasavja ne vedo, da veljajo zasavske železniške postaje, zlasti Trbovlje, Zagorje, Hrastnik in Zidani most za najtežje na odseku proge Ljubljana—Zidani most in Maribor. Stare so in neverjetna stiska je za prostore. Malone vsa ta postrojenja so bila zgrajena pred skoro sto leti, v času ko so jeli prihajati iz naših mladih revirjev prve tone dragocenega premoga. Revirji so odpirali nove jame gradili nove jaške, delavnice; na železniških postajah pa je še dandanašnji isto število tirov Skratka: železniške postaje v starem zasavskem okraju so morda ustrezale tisti dobi, mnogo premajhne pa so danes, ko «e je v naših kra-ijh industrija nesluteno razvila in zavzema zlasti rudarstvo pomembno vlogo. Ne bi bilo prav, da ne bi pisali nekoliko tudi o železničarjih: malo poznamo njihovo odgovorno delo; navadno, vsaj tako smo navajeni, znamo le kritizirati, čeprav dostikrat neupravičeno. Pisati o delu železničarjev pa pomeni, pisati o nj.hovih prizadeva-njSh. skrbeh, vsakodnevnih težkih problemih, visoki delovni zavesti in brezmejni ljubezni do svojeg poklica. Zato vam bom pripovedoval o dveh urah, ki 6em jih prebil na eni naših zasavskih železniških postaj. Samo dve uri! To ni veliko! Na železnici pa pomeni mnogo in marsikaj. Prisluhnite: 18.50! Noči se! Po postajnih tirih premika lokomotiva serije 29. Zavirači se sklanjajo pod odbojnike vozov in senj-ajo ter odpenjajo. Strojevodja priganja: »Fantje, dajte, pohitite! Do Zagreba je še dolga pot! 2e sedaj smo zamujeni!« Kurjač odpira vntca peči. Val peklenske vročine kar sikne iz kotla. V svitu krvavordeče svetlobe se skrivnostno svetlikajo potne srage na lidh kurjača in polzijo druga za drugo za srajco brez rokavov Deset, pet-mjst lopat premoga je komaj zadosti. Kotel zahteva vedno znova svojo hrano. Vsakih deset, petnajst minut zažari notranjost lokomotivske utice. Če pa je proga hribovita, «o vratca malone nenehno odprti. Kaže. kot d* je kotel nenasitno žrelo brez dna. Pa saj ga res nima, kajti ogoj-ki premoga so drobni, vse cirugo daje dragocene kalorije ki ogrevajo vodo — le-ta pti proizvaja paro. Popolnoma »e je znočilo. Vlak je končno nared na drugem tiru pred postajnim poslopjem. Prometnik stopi iz svojega urada in obstane pred lokomotivo. Sliši se dolg pisic ustnih piščalk in končno še pisk parne piščalke. «Srečno!«' Zamah z zeleno svetilko. Lokomotiva potegne. Prometnik stoji ob mimovoze- čem vlaku, ki se izgublja v temi. Potrebno je to: marsikdaj se je pripetilo, da je bil naklad na vozovih nagnjen, včasih pa so vozovi popolnoma zavrti, da drsijo in onemogočajo varno vožnjo. Končno je zadnji voz mimo. Skrivnostno ge a «veti rdeča svetilka — znamenje, da je ves vlak tevozil iz postaje. Enaindvajset vagonov premoga gre proti južnim predelom države. Dan za dnem! Včasih ga je Se več, kakor pač izračune jo prt rudniku po naročilnicah naročnikov. Prometnik daje podatke o odhodu vlaka sosednji postaji. Medtem pripelje na postajo avtobus. Iz njega se vsuje množica potnikov. Kazno Je, da »e mL-j doba, ki zahteva od prometnika in njegovih dveh pomagačev močnih živcev, zvrhano mero previdnosti in poln koš tenkočut-ja. V uradu bme telefoni kar naprej. Brzojavni aparat tolče kot za «Uvo. Pred okencem potniške blagajne rwstrpni potniki Zunaj se ustavlja nov vlak. Le ena sama napačna beseda, kretnja, napačen sorazum s prometnikom na sosednji postaji in nesreča le tu! Prometnik šviga od okenca k telefonom, vlaku, postavljalom in neStetim drugim z vodom. Mimogrede odgo- varja potnikom. Zdi se, da je kot avtomat. Vsaka izguba časa je nenadomestljiva. Vsega tega potniki ne morejo razumeti. In ne razumejo zlasti to, da je uradnik kratek, odreztv, škrat- Vlaki hitijo gor in dol! Vlak 10, nabiralni, tovorni in brzi. Pri vsakem je prometnik navzoč, v»i na vlaku morajo Videti njegovo zeleno svetilko. Potniki pri potniški blagajni godrnjajo. Boje se, da bodo morali na vlak brez vozovnic. Vendar je prometnik spet pri okencu. Tudi tu je treba paziti. Denar je denar. Ne sme oškodovati niti potnike niti sebe. Ob zaključku mora blagajna pokazati točno poslovanje, če ne, plača iz svojega žepa. Končno prisopiha potniški vlak. Potniki izstopajo in vstopajo. Minuto kasneje sopiha kot ranjena žival za ovinkom. Medtem se v prometnem uradu nekaj plete! Iz sosednje postaje javljajo vlak, ki bo odstavljal prazne vozove. Tega prometnik ni pričakoval. Nadejal se je poprej brzovlaka. In iz druge strani tudi prihaja vlak, ki bo vzel vozove premoga. Njegov pogled uhaja proti veliki stenski uri. Računa! Če se ne bo izšlo.. Trda bo! Danes še prav posebno! To je vsak večer. In najtežji čas v V6ej noči. Prometnik spet in spet računa. Pravzaprav gre le za nekaj minut navskriž. Komaj za tri minute. In te tri minute so lahko usodne.. Za kaj gre? Preprosto: če vlak, ki bo odstavljal prazne vozove, ne bo opravil svojega dela v dvajsetih minutah, bo za njim vozeči Tauem-Express stal pred uvoznim signalom! Se pravi, da bo moral čakati najvažnejši mednarodni vlak! In tega se sleherni železniški uslužbenec, preprosto rečeno, boji Posledice so neizbežne. Z zamudo, ki jo bo utrpel pred uvoznim signalom, bodo nscta-| le motnje v celokupnem prometu Namreč: vlak vozi v Beograd in naprej v Turčijo... Na prometnikovem čelu se zbirajo drobne potne kapljice. Izračunal je, da bo stal dve mi-' nuti. Vlak vozi v postajo. Pomenek s strojevodjo in vlakovodjo je kradek in jasen! Poan- t3 'ß! ItiUCl’ cö* IfMnh nujnosti ne gre pozabiti na vs most prometa. Tu velja pravilo: hiti počasi! Strojevodja tovornega vlaka divje odpre ravnalo! Kot bi trenil so vozovi za rudnik odstavljeni na za to dolečenem tiru. Nazaj grede, ko pelje lokomotiva na preostali del vlaka, se nek< j zatakne! Zavirač ne more speti! Minuto, dve! To bo usodno! V prometnem uradu brne telefoni, brzojav... Kretnik odgovarja prometniku: Vlak je gotov! Za spoznanje se napete črte na prometnikovem obrazu sproste. Hip kasneje jo že pri vlaku. V rokah drži uro. Vse je sedaj odvisno od strojevodje. Če bo za dobrih pet. šest minut na sosednji postaji, exspress ne bo stal! Če ne — ztmuda! Strojevodja opazuje kazalec manometra, ki kaže stanje zračne črpalke. Kazalec kaže premalo! Dokler ne načrpa dovolj zraki1, je odhod nemogoč. Pa vseeno poskusi. Zavore bolestno zacvilijo! Strojevodja vedno bolj odpira regulator! Ne gre! Ponovno poskuša. Končno uspe vlak premakniti. Prometnik gleda kazalce svoje ure! Tako, kakor je računal: dve minuti prepozno! Express bo stal! Le-temu sledi zasliševanje, opravičevanje in.. Da! Vse je na strojevodji... V prometnem uradu: exspress je odpeljal iz zadnje postaje! Ob 21.40! Brzojavni aparat pa tolče in tolče svojo monotono pesem. Klobčič belega ozkega triku se kopiči... Na njem so važni znaki, ki prometniku pojasnijo vse o teku vlakov. Prometnik je kot napet lok! Se računa! Kako dragocene so včasih minute še celo sekunde! Ne! To ni moč povedati, niti razložiti! Koliko ljudi bi se smejalo, če bi jim o vsem tem pripovedoval. Ne bi razumeli, da včasih odloča ena sama drobcena. minuta, včasih celo pbl... Zdajle se bo odločilo, kot kaže, komaj pol minute! Prsti levice mu nestrpno pritiskajo gumb telefona! Iz sosednje postaje javlja kolega: vlaka še ni! Proga zasedena! Vendar ga sliši, kako pelje izza ovinka. Zdaj zdaj se bo odločilo! Vse je pripravljeno, da bo uvozni ei «tn ft'l čfl CaVliM/ln ko bo najavljeno, ds je vlak v sosednji postaji, šinil v lego »prosto«! Slednjič znan klic! Prometnik sosednje postaje javlja: Vlak je tu! Istočasno se izza ovinka sliši zategel pisk parne piščalke expressa. Prednji signal Je kazal lego »previdno«! Uvozni signal kaže zeleno luči Pol minute kasn^e zdrvi kompozicija expressa Kot blisk mimo postaje! Express ni stal! Sele sedaj se sprostijo ostre črte na prometnikovem obrazu Pa tudi kret-nikom gre na smeh. Rešeni so! Ne bo niti zasliševanja, opravi-nja in niti kake črne pike, ki jo kaj radi napravijo nadrejeni organi, če se stvar večkrat ponavlja! Sele sedaj se prileže cigareta! Čudno: morda bi exspress stal, če ne bi prometnik storil vse, kar je v danih okoliščinah bilo mogoče. Sicer pa je sleherno tako opravilo utrudljivo! Take stvari pa niso zgolj vprašanje dobrega uslužbenca, marveč tu- di vprašanje osebnega ugleda prometnika, njegove časti in mnenja o njem, kajti pri železnici velja: čim manj takih postankov, pa čeprav največkrat za take nepredvidene postanke niso sami krivi, pač pa okoliščine, ki so kdaj pa kdaj sila muhaste. Nekaj časa je mir. Toda prometnik je neutrudljiv. Sedaj je treba vse zapisati prebrati znake na brzojavnem traku in podobno ... Kmalu nate se spet začenja ... V prometnem dnevniku se množe številke vlakov Pa je minilo komaj dobr. dve uri... Verjetno so oči vseh uslužbencev zjutraj globoko vdrte. In tako gre dan za dnem, noč za nočjo Brez oddiha, praznikov, nedelj... Danes revirji počivajo ... na naših zasavskih postajah pa hitijo vlaki vsak v svojo smer. Se več je dela... Toda železničarji so na svojem mestu. . Novo ambulanto v Dobovi V soboto, 17. decembra, «o v Dobovi odprli ambulanto v Zadružnem domu. Na otvoritev so prišli načelnik Sveta Za zdravstvo pri OLO Trbovlje tovariš Ernest Goršek, zastopnik Zavoda za soc. zavarovanje v Krškem tov. Marijan Seme, predsednik brežiške občine tov. Ivan Kolenc, predsednik Sveta za zdravstvo Občinskega LO Brežice tov Oršanič načelnica sveta tov. Tončka Lovše, dr. Peček, zastopniki zobne ambulante v Brežicah In drugi Da je sedaj ambulanta tudi v Dobovi, je predvsem zasluga Zavoda za soc. zavarovanje v Krškem, ki je za adaptacijo prispeval 110 000 dinarjev, bivšega Okrajnega zdravstvenega doma v Krškem, ki je preskr- SPLOŠNC, OBRTNA KOVINARSKA ZADRUGA s Videm-Krško bel ins-truitientarij. nadalje podjetij v Dobovi, tako Mizarskega podjetja. Vozovne delavnice. Splošnega trgovskega podjetja in Kmetijske zadruge ter zobne ambulante iz Brežic itd., prav posebno pa tov. Ureka. ki se je zavzemal za otvoritev ambulante. Ambulanta je sodobno opremljena, ko pa bo rešeno vprašanje stanovanja za zdravnika, bo ambulanta stalna, dotlej pa bo poslovala dvakrat tedensko. S pomočjo zobne ambulante iz Brežic bo začela delovati malo pozneje tudi ta ambulanta. Dobova in okolica se vsem, ki so pomagali do te prepotrebne ustanove, najiskreneje za- hvaljuje. D. V. I ’ 1 * ! 1 I « I tov. Miha pred vojno V i!{ % i A I it iit ij! m ■ * i i želi vsem svojim strankam srečno in zadovoljno NOVO LETO 1956! iiiiillllllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Edgar Wailace: , 33 MELODIJA smrti Jack Frankfort ni utegnil razmišljati, kakšne možnosti naj bi bile *a prodajo blagajn v tem mestecu, ker je bil že pet minut porneje v delovni sobi sira Johna Standertona. Stari general Je sodil med tiste tipe, ki jih često upodabljajo šaJjlvi listi Bil je zajetne postave in v obraz rdeč. Nosil je kratko pristrižene zallsce, ki so se mu nepričakovano končali pod ušesi, nato pa nadaljevali preko obraza v dolgih, koša-tib belih brkih. Bil je plešast, le od senc do senc se mn Je preko tilnik! vlekel ozek venec belih las. Njegov način govora bi lahko primerjali z vrsto eksplozij. Ko je mladi mož stopil v drlovno sobo, ga Je starec •i/piKl divjih obrvi premeril od pet do glave Bil je vajen odvetnikov. Poznal je vse zvrsti In jih razdelil v dva različna razreda: bili so ali lopovi alj norci. Za starca ni bilo nobene vmesne stopnje In bil si je tudi takoj na jasnem da Jack Frankfort, mo? pame*ne zunanjosti, sodi k prvim Osorno ga Je poklical, naj sede. Rad bi se z vami pogovorilo svoji oporoki,« Je dejal. »2* nekaj časa se resno ukvarjam z mislijo, da drugače uredim razdelitev svojega premoženja.. To Je bil njegov stalni uvodni obrazec. Z njim Je hotel napraviti vtis, da Je Sele po dolgem in trdnem razglabljanju prišel do sedanjega sklepa, hkrati pa, da Je oporok» resno In važno opravilo, s katerim ima človek le enkrat ali dvakrat v življenju posla. Jack je prikimal. »Prav, gospod general,« je dejal, »Imate kak osnntekfi Osnutka nimam,, se je *are-ia! starec, •■pač pa imam že pripravljeno oporoko ln tu Je njen prepis.« Vrgel g« Je pred odvetnika. Ne vep». ali ste to že videli?« »Mislim, da imam en prepis v torbi,« Je rekel Jack Frankfort. »Kaj za vraga naj to pomeni, da vlačite mojo oporoko v torbi po svetu?« Je zarobantil starec. -Nisem si vedel drugače pio-magati,« .je dejal mladi mož malomarno. »Mislim, da bi vam bilo še veliko manj všeč. ko bi jo spravil v svoj hlačni žep, kajne?« General ga je srepo pogledal. »Ne bodite nesramni, mladi mož,< je dejal razdraženo. To ni bil posebno dober začetek, toda Jack Je vedel, da •o pri starcu uporabljali ie vse taktike: od pr&izovanja do podcenjevanja, vendar brez uspeha. In konec vsega prizadevanja Je bil, v kolikor so prihajali v poštev odvetniki, zmeraj isti: pretrganje poslovnih stikov s generalovo hišo. General bi bil dokaj dragocena stranka, če bi bilo mogoče si jo ohraniti. Toda doslej še noben odvetnik ni našel načina, ki bi »1 t njim za trajno pridobil čudaškega starca. »No, dobro * je kontno dejal general. »Zapišite si natanko moje želje, potem pa napravite ustrezen osnutek oporoke! Najprej seveda preklicujem vse stare oporoke.« Jack Je prikimal, &{ pripravi) papir in svinčnik in sl po vrsti zapisoval starčeve želje. »Drugič, želim, da jasno poudarite, da Pasjemu domu dr. 8undleja ne gre nobena p«i ra mojega premoženja! Mož Je bil nesramen nasproti men! in končno -- tudi pse sovražim. Tudi bolnišnice ali sploh kakršne koli dobrodelne ustanove ne dobe nobenega ficka mojega denarja.« Stari grešnik Je vse to pripovedoval 7 velikim zadoščenjem. »Prvotno sem imel namen, da zapustim čedno vsoto kot temeljno glavnico za novo bolnišnico, je pojasnil, »toda po ravnanju te sramotne vlade—« Jack j« že imel na Jeziku, da bi vprašal, v kakšni zvezi Je ne* soglasje med njim in hudobno vlado z njegovo odločitvijo, da odtegne vsem socialnim ustanovam za siromake svojo podporo, toda la previdnosti Je obdržal vprašanje zase. »Sploh nobena dobrodelna ustanova!« Stari gospod je govoril počasi in pri vsaki besedi s poudarkom udaril po mizi. »Sto luntov zapuščam vojaškemu trez.instnemu društvu, Čeprav .ie to društvo po mojem mnenju oslovska ustanova. Sto funtov vojaškemu domu v Af-dershotu, Id Jih Je povišati na tisoč, kakor hitro bo izgubil »voj verski značaj.« Zarežal se ie in dodal: Toda pripadal bo anglikanski cerkvi do sodnega dnt, zato je denar vami! Iq»< je nadaljeval, * nobenega denarja za tukajšnjo bolniško kolonijo — da sc vam to volilo v nobenem primeru ne zmuine v oporoko! Ta neumni, blazni doktor — njegovo bedasto Ime sem pozabi)! — je bil na čelu gibanja. ki Je hotelo Izsiliti novo pot preko mojega poaestv*. Mu bom ie potaMuri novo po*!« Je zlobno dejal. Potreboval Je pol are. da Je navedel lepo po vrsti vse ljudi, ki Jim v novi oporoki ne bo ničesar volil, In v tem času celotna vsoU njegovih novih volilni presegla zneska tisoč funtov. Ko Je končal, je pogledal mladega odvetnika, toda ie se mu Je pojavila v trdih plavih očeh rahla Iskra humorja. »Mlatim, da *va vse npofite-vala,« Je rekel, »toda bistvenih določil se še nisva dotaknila. Poznate mojega nečaka?« Je nenadoma vprašal. »Poznam prijatelja vašega nečaka.« »Ali »te sl v sorodstvu z onim režečim se idiotom Le-slijem Frankfortom? • je zarenčal starec. »Moj brat Je.« je odgovoril Jack mirno. >Qm, takoj ten *i mislil, ko sera videl rH obraz., je delal. »Ste bili večkrat v družbi QI1-bfrta Standertooa? J« nenado- >Enkrat ali dvakrat sva se srečala.« Je dejal Jack Frank-fort ravnodušno, »kakor ae pač srečate s ljudmi, ki Jfb vprašate, kako Jim gre in podobno. < .Nikdar se nisem shajal s ljudmi, da bi jih samo vprašal, kako jim gre,« je jezno ugova-jal. »Kakšen človek pa se vam zdi?« Je vprašal po krajšem presledku. Jack se Je spomnil Lesliejeve prošnje, naj izprogovorl za Gil-berta dobro besedo. »Zdi se mi zelo spodoben člo-vefc« Je dejal, ''Čeprav Je nekoliko redkobeseden in malo vase zaprt./ Stari mož ga je razjarjen pogledal. »Moj nečak vase zaprt? Redkobeseden?« je bruhnilo iz njega. »Seveda je redkobeseden! Ali mislite, da nas je Stander-tonov trinajst na ducat? Mi nismo vsakdanje blago, gospod! Ml vsi smo na hvalo redkobesedni in vase zapri1, .»ta sen-najbolj redkobeseden Movek. kar ste jih sploh kdsj v Jivljenju srečali.« »Prav zares!« »| je mislil Jack, ne da bi kaj rekel. Namesto tega je nadaljeval s sebi lastno zvitostjo. ■ Gilbert sodi med ljudi,« Je dejal nedolino. ki jim je skoraj odveč dajati denar, po mojem mnenju.* »Zakaj? • je vprašal general z rastočo Jezo. Jack Je zmignil z rameni. (Nadaljevanje sledO Milan Vidic: jugoslovanska ljudska armada u spis h senocških gmnuzijieu ^OMIRSKI KOTIČEK Josip Brina; je v takih prostorih tetko operirati, ni treba posebej poudarjati. V oskl sobici Je nameščen glavni rentgenski aparat. V sosednji sobici, enake velikosti, je nameščena celotna fizioterapija zavoda, razen tega pa služi Se za ročno skladišče in operacijsko pripravo perila, instrumentalna in podobno. Ravnateljeva sobica, velika 5X3 m, s’.uil še za pisarno kirurškega oddel- poloiltl postelje kar na DESET LET ZAGORJA Na tisoče ton so ie nakopali... Letos je tihi, mali narod, stisnjen med zasavske hribe Sv. Goro, Cemšenižko planino in Partizanski vrh praznoval deseto leto osvoboditve. Ob tej priložnosti so se ljudje na Številnih prireditvah spomnili vseh tistih Zagorjanov in Zagorjank, ki so padli v borbi ali kot žrtve fašističnega nasilja v veliki narodnoosvobodilni vojni. Spomnili so se vseh tistih, ki 6o se nesebično borili za pravice delavskega razreda. Spomnili so se vseh tistih, ki so Po osvoboditvi prvi stopili v vrste aktivnih borcev za izgradnjo socializma.. Spomnili so se vseh tistih malih, upo.nih borcev, ki so dnevno na svojih delovnih mestih dvigali proizvodnjo, bili večkratni udarniki, racionalizatorji itd. Zagorje dobiva vsa leta po osvoboditvi vse drugačno lice. Celi kompleksi zemlje so zazidani, kjer so zrasli lepi stanovanjski bloki in si pridne roke naših delovnih ljudi .grade lastne domove. V tujini živeči domačini, ki prihajajo po dolgih letih nazaj v svoje rodne kraje na obisk, ne morejo spoznati starega rodnega kraja In se ne morejo načuditi tej hitri spremembi, ki je mogoča samo v socialistični družbi. ŽIVAHNA KOMUNALNA DEJAVNOST Ze prve dni po osvoboditvi so zagorske žene odhajale na akcije, da odstranijo vse vidne sledove, ki jih je zapustil okupator po štiriletnem kraljevanju v Zagorju. Najprej so ljudje očistili ruševine bivše tovarne konfekcije »Westa«. Ni še minil val navdušenja, ko je preteklo leto, in spet so ljudje iz Zagorja odhajali na prostovoljno delo. To pot so pričeli z gradnjo temeljev za novi Zdrav- stveni dom, ki so ga lani slovesno odprli. Razvoj zagorske doline pa je terjal še druge napore. Treba je bilo izbrisati sledove slabega gospodarjenja v času stare Jugoslavije in med okupacijo. Bivši krajevni ljudski odbor je le s težavami reševal pereča vprašanja, med njimi tudi komunalno. Za rešitev teh vprašanj je ljudski odbor mestne občine Zagorje začel skupno z vsemi podjetji z načrtnim delom. Za nezazidan« parcele v centru mesta so pripravili zazidalne načrte. Novi stanovanjski bloki stalno rastejo, vendar pomanjkanje stanovanj še vrsto let ne bo moč ugodno rešiti. Pri tem pomaga graditeljem stanovanjskih hišic precej tudi zagorski rudnik. Gradnja ceste, gradnja vodovoda in elektrifikacija kraja so bile osrednje točke dela Sveta za komunalno dejavnost. Obnovljeni so bili številni mostovi, med njimi so zgradili nov most čez Savo na cesti Zagorje—Trbovlje. Leta 1953 so pričeli misliti na gradnjo rao-d'”~>p betonske magistral© sko- izvirka rešeno za najmanj 50 let. Obnovili so vrsto poti, očistili hiše, popravili številna šolska poslopja. Precej je bilo že storjenega, vendar pa bo reditev vseh komunalnih problemov Zagorja terjala v prihodnje še veliko sredstev in razumevanja pri ljudeh. PO OSVOBODITVI — TRI NOVE TOVARNE Stalno naraščanje prebivalstva v Zagorju je terjalo graditev nove industrije, ki bi te ljudi zaposlia. Prvo večjje pod-etje Industrija gradbenega materiala je obstajalo že prej in ima bogato tradicijo. Podjetje je nastalo 1. februarja letošnjega leta s fuzijo Apnenic rudnika in Apnenic Proizvodnje gradbenega materiala. Podjetje je največji apneničarski kombinat v Jugoslaviji. Obrat Cemen-tlne — edino tovrstno podjetje v Zasavju — so modernizirali. Izdelki tega obrata so zelo iskani po vsej okolici. Z otvoritvijo Tovarne konfekcije »Sava« v Zagorju je bil končno rešen problem, kam z nezaposleno žensko delovno si-'?■ ^ dobro voljo odločujočih činiteljev je bil ta problem rešen. Letos pa tovarna že veča obratne prostore in upa, da bo v prihodnje lahko zaposlila že 250 delavk. Na robu zagoske komune pa se razvija Tovarna keramičnih izdelkov na Izlakah. V juniju lanskega leta so začeli s temeljito preosnovo tovarne. Tovarna izdeluje vse mogoče izdelke iz gline in šamota — pred kratkim pa je začela izdelovati tudi izrazito uvozne predmete in bo sedaj marsikateremu podjetju prihranila dragocene devize. Industrija zaposluje predvsem kmečke ljudi, zato bo lahko precej pripomogla k dvigu miselnosti našega kmečkega prebivalstva. Nujno bo treba razmišljati tudi o gradnji dopolnilne Industrije. Da bo mogoče zadostiti potrebam vseh krajev, ki sestavljajo občino Zagorje, bo treba rešiti problem, kje dobiti sredstva za gradnjo in kakšno industrijo graditi v kraju. ZAGORJE JE DOBILO ZDRAVSTVENI DOM Delo pridnih rok zagorskih rudarjev, ki «o leta 1946 pričeli z izkopom temeljev za bodoči Zdravstveni dom, je bilo lani ob občinskem prazniku bogato poplačano. Odprt je bil zdravstveni dom. ki nvu daleč naokoli ni enakega. Zdravstveni dom je spomenik vsem tistim, ki so pa-, dli v veliki narodnoosvobodilni borbi, in naj bo svetal spomin sedanjim in bodočim generacijam Zagorjanov in Zagorjank, da bodo na zgledih tovarišev pred njimi zajemali novih moči in poleta v borbi za boljše življenje in za resnično zmago socializma v naši domovini in po POLITIČNO DELO — ODRAZ DELA VSEGA ZAGORJA Delo Zveze komunistov in SZDL se zrcali v delu vsega prebivalstva Zagorja. Prekaljena proletarska tradicija rodi sedaj uspehe, na katere so lahko ponosni. Ni prireditve oziroma dogodka, o katerem ne bi razpravljali v SZDL in dali tamkaj svoje pripombe. Za organizacijo vrste pomembnih prire-ditv in praznovanj ji lahko samo čestitamo. Za proslavo desetletnice osvoboditve je bil iz-brm poseben odbor, ki je skrbel, da smo to obletnico res najdostojneje proslavili. Aktivnost SZDL se pozna na vseh področjih dela. Plodno je bilo tudi delo Zveze borcev in sindikalnih enot, skupno z rudniškim in krajevnim sindikalnim odborom. ŠOLSTVO SE BORI S TEŽAVAMI Mreža šol se je po osvoboditvi zelo razširila. Po osvoboditvi smo dobili v Zagorju nižjo gimnazijo, industrijsko šolo z rudarskim, kovinarskim inelek-trooddelkom,. glasbeno šolo in gospodinjsko šolo. Omeniti pa moramo še celo vrsto izobraževalnih tečajev in . večerno gimnazijo, ki so omogočili našim delovnim ljudem, da dose-: žejo višje znanje in si pridobe večjo strokovno kvalifikacijo. Šolstvo v Zagoru 1e napravilo velik korak naprej. Treba bo izboljšati materialno stanje, ki Je zelo skromno. To bo poleg vzgojne naloge ena izmed najvažnejših nalog šolskih odborov. Ako bodo potrebe velike, bodo morali šolski odbori najti pot, kako priti do izvenproračunskih v novi domovini sredstev. Treba bo zgraditi novo šolsko poslopje v centru Kraja. Naloga vseh državljanov bo, da mislijo na to vprašanje in da zagotovijo mladini zdrave šole z moderno opravo, in to kmalu, ker utegnejo dosedanje razmere škodljivo vplivati na zdravje naše mladine. KULTURA IN PROSVETA Takoj po končani prvi svetovni vojni je po vsej Sloveniji znatno zaživelo kultumo-;prosvetno delo. Delavci so ustanavljali svoja kulturna društva »Svoboda«, ki so bila ponekod prava revolucionarna žarišča. V dneh, ko so po naših revirjih hodili revolucionarni mladinci in peli: .Vihre sovražne pode se zraku, sonce zakriva nam temen oblak...«. so na Jesenicah, v Celju, Ljubljani in Zagorju »Svobode« ie imele svetle tradicije. Naš delovni človek je sprejel v svo'c roke upravljanje podjetij, tovarn itd. Če hoče dobro upravljati, mora biti izobražen in vsestransko razgledan. Med delavci so zaživeli svetli spomini na napredna društva pred vojno. In tako ge je spomladi 1952. leta rodila misel na ustanovitev oz. obnovitev predvojnih delavskih prosvetnih društev »Svoboda«. Tiste čase smo v Zagorju dobili ->Svobod o I« (Zagorje), »Svobodo II« (Toplice) in »Svobodo« v Loka h -Kisovcu. Ku.!turr,oprosvetno delo se je močno razbohotilo in »Svobode« so kmalu portale torišča kultumopro-svetnega dela v Zagorju. Pri »Svobodi I« je najbolj delavna dramska družina, ki je dosegla z osvojitvijo prvega mesta na zveznem festivalu največji uspeh. Tudi jazz-orkester večkrat nastopa, ima pa spet svoje težave. Življenje v šahovski sekciji je pa zaradi objektivnih razlogov (prostorov itd.) precej mrtvo. »Svoboda II« v Toplicah vključuje v svojih vrstah pevce, godbenike, igralce in šahiste. Največjo tradicijo ima pač godba na pihala. »Svoboda« v Lokah-Ki sovcu Ima v svojih vrstah igralce in pevce, ki dosegajo zelo lepe uspehe. Društvenemu odboru je letos uspelo obnoviti prosvetno dvorano. Kulturnoprosvetno delo v Zagorju bo zaživelo, ko bo v kraju dograjen Kulturni dom, v katerem bo prostora za vse, ki bodo hoteli delati na tem ali onem področju kultumopro-svetneea dela. Sport in telesna vzgoja Fizkultura je bila v Zagorju že v stari Jugoslaviji močno raavita. Veselje, ki je leta 1945 navdajalo Zagorjane, je vzbudilo pri mladini željo po teles-novzgojnem delovanju. Ze v začetku julija 1945. leta so se zagorski športniki zbrali in usta* novili Fizkultumo društvo Zagorje. Do leta 1849 so vsi oddelki dosegali lepe uspehe. Zaradi smotrnejše gojitve športa pa sta se šport in telesna vzgoja na občnem zboru društva ločila in pričela delovati v TVD »Partizan in SD »Proletarec«. Od tega časa nastopata šport in telesna vzgoja v Zagorju ločeno. Obe društvi pa vzdržujeta tesne stike pri skupnem cilju: vzgojiti zdravo in telesno močno mladino. Delo v SD »Proletarec« je po letu 1948 močno zaživelo. Danes je s svojimi sedmimi sekcijami oz. klubi osrednji predstavnik zagorskega športnega življenja. Vendar pa delo v društvu ni lahko. Društvo gradi Športni dom, rado bi dokončno uredilo stadion, pričelo graditi kopališče in veliko dvorano, ki bo lahko služila za tekmovanja košarkarjev, namiznoteniških igralcev itd. Potrebno bi bilo, da bi se vsi zavzeli in pomagali zagorskim športnikom do dokončne izgradnje športnega parka, ki bo po svoji legi med najlepäimi tovrstnimi objekti v Sloveniji. Ko bo rešeno to vprašanje, bo prišel čas še večjih uspehov zaporskega športa. Upamo, da ta čas ni več tako daleč. IN dejavnost ostalih DRUŠTEV Pri vsem tem pa ne smemo misliti, da vlada v ostalih društvih mrtvilo Med agilna društva štejemo lahko prav gotovo Planinsko društvo, Turistič-no-olepževalno društvo, Gasilsko društvo itd. Aero-klub »Stane Kamnikar« je bilo dolga leta med najboljšimi tovrstnimi organizacijami v Sloveniji. Tudi ostala društva delajo. Kratko je razdobje desetih let. Kratko, a v Zagorju toliko pomembno, da ne more nihče mimo njega. Z združenim elanom stopajmo naprej še k večjemu razmahu in čim lepšemu jutrišnjemu dnevu za n?s za bodoča pokolenja. M. PROSTORI, PROSTORI.. sla v lla obis&fu v brežiški bilnJirci kuhinjo, pralnico drugo. Sp.-va je bi-nameščenih le postelj, danes pa podvojilo, bolniških sob je prekomerno izčr-postavijo na tla rosteljc. Dnevnih so ra-pre- o£ ..raieu potite* pred delom zi me^.o. Dne 29. novembra navedenega leta je bila otvoritev prvega dela glavne zagorske ceste. Lani so nadaljevali s pripravami in izkopi na sektorju Grčar—Borišek. Pa tudi tu vsa dela še niso končana. Ob cesti so uredili moderno betonsko ograjo in fluorosentno razsvetljavo. Vprašanje vodovoda je z dograditvijo cevovoda do Sem-nika in z zajetjem tamkajšnjega svetu. Moderno urejen z mnogimi ordinacljjaml, polikliniko, posvetovalnico za matere, bolniškim oddelkom je dostojen spomenik našim prvoborcem. Lahko je v ponos vsem, ki so dolgih Sedem let skušali uresničiti idejo: dati revolucionarno prekaljenemu Zagorju zdravstveno ustanovo, na katero se bodo ljudje v potrebi ob’">*,M * *•-->-1 zaupanjem. Marsikdaj morajo ondotne kraje tako važne ustanove. Kar takoj povem: pričujoči sestavek niti zdaleč ne bo zajel vseh problemov bolnišnice. Skušal pa bom našim bralcem vsaj delno prikazati delo in nemo zdravstvenih delavcev režiške bolnišnice, ki je v pr-'i vrati namenjeno vračanju ;dravja našim delovnim ljudem. prvi vtisi v Čakalnici Pravzaprav v brežiški bolnišnici nimajo čakalnice oziroma prostora, kjer bi lahko ljudje počakali, bodisi za sprejem v bolnišnico ali zdravniški pregled. Prostor, približno tri metre dolg, štiri širok (podoben prostoru v trboveljski bolnišnici), je namenjen čakajočim. Vsakdanja slika: zgodaj zjutraj je ta prostor nabit. Na dveh klopeh se «tiska osem ljudi, nekaj jih stoji, skozi vrata -)a še venomer prihajajo novln-’i. Zjutraj je bil profctor oči-ien. Zdaj so tla ie popolnoma ilatna. Kazno je. da bi mora'i imeti nekateri čakajoči svoj prostor — pa ga ni... Tako pr Je vsepovsod. Prostori, prostori in spet prostori. Ob tej besedi «e ustavlja vse Da, če bi bili prostori... tako pa ... ZAČNIMO S PROSTORI Brežiško bolnišnico so zgradili nekako leta 1886. V glavn prostor so namestili interni ln kirurško-porodniški oddelek (slednjega so uredil mnogo kasneje), operacijske prostore, majhne. Za operacijske prostore so morali adaptirati dva manjša prostora neposredno poleg moškega kirurškega oddelka. Septična In aseptična soba sta druga poleg druge. Aseptična soba nima nobenih stranskih prostorov ln je razen tega obrnjena še proti Jugu. Ker gre skozi steno te sobe dimnik centralne kurjave, stopnjuje poleti vročina tudi do 36* C. Da 80-vellkosti, je fizioterapija pa služi še in operacij-instrumen- ka, dostikrat pa tudi za preglede. PODOBNO JE TUDI V PRVEM NADSTROPJU Nič boljše ni niti v internem oddelku, ki je nameščen v prvem nadstropju. Človek bi zaman iskal dnevnih in drugih pomožnih prostorov. Laboratorij služi še šefu internega oddelka in oddelkovskih zdravnikov za pisarno in knjižnico. Lekarna meri 2X2 m, kjer ni vodovoda, laboratorija: skladišča pa so pod streho ln v kleti. Kuhinja, pralnica in likalnica so v kletnih prostorih glavnega poslopja. Tu je ostalo vse po starem. Kuhajo in perejo še po starem načinu, kajti tehničnih pripomočkov ni. V istih kletnih prostorih so še kurilnica, skladišča za živila, zdravila, potrošni material in drugo ... Seveda pa je tudi stanovanjskih prostorov premalo, saj je število uslužbencev močno naraslo. ŠTEVILO BOLNIKOV NEPRENEHOMA RASTE Pravzaprav je bila bolnišnica namenjena največ za prebivalce bivšega krškega okraja; se pravi, da bi morala bolnišnica sprejemati le ljudi Iz tega okraja. Ker pa kraji, ki so sicer v sklopu sosednje republike Hrvatske, nekako gravitirajo v področje brežiške bolnišnice, je delovno področje bolnišnice daleč večje. Uprava bolnišnice meni, da obsega področje bolnišnice približno 110 tisoč prebivalcev. Čeprav je za nekatere kraje na Hrvatskem Zagreb mnogo bližji, ljudje lz tega področja raje prihajajo v Brežice oziroma v njihovo bolnišnico. V zadnjih letih je brežiška bolnišnica zdravila približno 30 odst. vseh bolnikov iz sosednje republike. Iz tega sledi, da imajo ondotni ljudje precej zaupanja v brežiško zdravstveno ustanovo. V podkrepitev nekoliko številk: leta 1877 se Je v bolnišnici zdravilo 254, leta 1879 440, leta 1931 1612 ljudi. Petem Je šte- vilo iz leta v leto naraščalo. Leta 1953 so imeli že 5620 sprejemov, število oskrbnih dni pa je znašalo skoro 60.000. Se bolj značilen je porast porodov: leta 1938 je v bolnišnici rodilo komaj 121 mater, leta 1949 438, do 20 novembra 1955 pa že 800 porodnic. Ali pa operativnih posegov: leta 1897 146 operacij, leta 1939 995, leta 1953 pa že kar 2300 operacij. Kajpak morajo zdravniki operirati v istih prostorih kot pred skoro 70 leti. Malokdaj je na tabli pred upravo bolnišnice napisana manjša številka kot 200. To pomeni, da je sorazmerno sleherni dan v bolnišnici 200 bolnikov. Nikdar jih ne odklonijo, čeprav je stiska neverjetna IN KAKO VSEMU TEMU ODPOMOCI? Iz navedenega Je razvidno, da v teh prostorih ne bo moč v bodoče zadovoljivo opravljati dela. Zato bo treba nujno misliti na gradnjo novih zdravstvenih objektov. Naj povem to: malone vsi načrti za novogradnjo so izgotovljeni. Zdravniško osebje oziroma uprava bolnišnice pa v*, da gradnja takih objektov ni majhna stvar Zato mislijo, da bi morali novo bolnišnico graditi etapno. V prvi etapi, ki je malone neodložljiva, naj bi začeli graditi nov porodniško-ginekološki oddelek z lastnim operacijskim traktom in nov operacijski trakt kirurškega oddelka s traumatološkim centrom. Z dograditvijo teh prostorov bi dobili nekaj prostora za provizorične adaptacije nujnih laboratorijev in ambulantne prostore. Obrnem pa bo treba čimprej rešiti šs vprašanje gospodarskih prostorov, predvsem pralnice, sušilnice in ostalega. Brežice bodo v prihodnjih letih potrebovale bolnišnico, v kateri bo nad 3C0 postelj s sodobnim kirurškim, interr.In, infekcijskim, otroškim in pljučnim oddelkom. Zadnjega ž? imajo. Vsako odlaganje teh nujnih gradenj bi pomenilo nrrn-dostno skrbeti za zd-avje ni-Šega delovnem človeVo! M ••n 'laket* bodoče bolnišnice STKAN 9 Izdelovalnica tekstilne konfekcije „Lisca“ v Sevnici Od kozolca do tovarne 2e v začetku j* podjetje z napori kolektiva in mestne občine dobilo kredit v znesku 1,3 m» Oprema, izdelek Tovarne pohištva v Brežicah želi' srečno in zadovoljno novo leto vsem lju biteljem lepe knjigel GOSTILNA CILKA LUKE* - BREŽICE želi svojim gostom in delovnemu ljudstvu u uspeha polno leto 19561 — Obiščite nasl .-uicuvorsiui restavracija ziiaaiti u.w, kjer drugod v Jugoslaviji. Med stroje, pričela z novimi izdelki okupacijo je bila tovarna uni- — vse večja proizvodnja je bi-čena, po osvoboditvi pa je P<>- Unca kolektiva Tovarne doku-novno vstala iz ruševin obnov- mentoega in kart nega papirja ljena. Tovarna je kupila nove v Badečah. Albin« Boi: Intervju s predsednikom DPD „Svoboda44 Videm-Krško rnmmmmmmmM Naša sodelavka je pred kratkim obiskala predsednika DPD »Svobode« Videm-Kriko tov Dušana Stoparja ter mu zastavila nekaj vprašanj o delu omenjenega društva In njihovih perspektivah. Tovariš Stupar ji je rade volje na vsa vprašanja odgovoril. KAKO DOLGO OBSTAJA DPD »SVOBODA« VIDEM-KRSKO IN NA ČIGAVO PO BUDO JE BILO USTANOV LJENO? DPD »Svoboda« Videm-Krško ima sa seboj kratko življenjsko dobo. Ustanovljeno je bilo 6. tV. 1954, leta. Težko je reži, kdo je bQ pobudnik za ustanovitev tega društva, lahko trdilno, da je Mio to nekako spontano. Želeli smo ustanoviti organizacijo, ki bi zajemala čim širši krog delovnih ljudi. KAKŠNE SEKCIJE DELUJEJO V VASEM DRUŠTVU? Trenutno delujejo dramska in SLI S AL A SEM, DA V UMET- sllm pa, da ne. Iz mrtvila je upv**ha «ekciifl ter Mladi oder med Igralce. kalni in samostojen koncert. Poleg navedenega bodo uprizorili s sodelovanjem pevskega zbora Gobčevo opereto »Hmelj-sko princeso«. Za ves repertoar je material že prepisan. Tudi posamezne vloge ali dela so porazdeljena NIŠKEM SVETU NI ENOTNO STL BI MI LAHKO TO POJASNILI? Občutek imam, da smatrate pasivnost gledališke dejavnosti v našem kraju kot vzrok nesoglasja v umetniškem svetu. Mislim, da to ni direkten vzrok. Prav je, da se mnenja izkristalizirajo, nikakor pa ne na škodo skupnosti. Tisto kar sodimo za pravilno, bo osvojeno, medtem ko bomo tisto, kar je škodljivega in naši stvarnosti tujega, izločili. Novoizvoljenemu upravnemu odboru DPD »Svobode« bomo pa priporočili, da imenuje nov umetniški svet, lci bo v vseh dejavnostih delal koordinirano. KAKO JE Z ZIMSKIM IZOBRAŽEVANJEM? Tako kot lani, bodo tudi letos pričeli delovati, in to v kratkem, večerni jezikovni tečaji iz angleščine, nemščine in tečaji za stenografijo in strojepisje. Tečajj bodo v sestavu Ljudske univerze. Na žalost pogrešamo letos, kakor tudi lani, mladih uslužbencev in delavcev. Pripravljena imamo tudi razna poljudnoznanstvena predavanja s spremljavo filmov. KAJ JE Z ORKESTROM? KAKŠNE PERSPEKTIVE IMA? Bivši salonski orkester v Krškem je deloval v okviru SKUD »Viktor Parma«. Ni mj znano, razvidno, da obstaja samo še de jure. Inštrumenti so last tega društva. Mnenja sem, da orkestru manjka človek ki bi ga zmogel ponovno obuditi. Možnosti za to so vsekakor dane in prepričan sem, da uspeh ne bi izostal. Treba je le malo uvidevnosti, pa bi šlo. KAKO JE Z ADAPTACIJO PROSVETNE DVORANE OZIROMA GRADNJO NOVEGA KULTURNEGA DOMA V VID-MU-KRSKEM? Letos spomladi, kot sem že omenil, smo načeli vprašanje adaptacije videmske prosvetne dvorane. Naleteli smo na niz težav. Glavna ovira so — finančna sredstva. Sele v jeseni smo dobili prvi odgovor na naš predlog o ureditvi vprašanja lastnine tega doma. Postavljene so namreč velike zahteve, ki jih naše društvo ne zmore, zato je društvo adaptacijo opustilo. Z gradnjo noveg3 kulturnega doma pa, kot vse kaže, še ne bomo kmalu pričeli, ker nimamo denarja. Prostor je sicer že določen, in kolikor medtem ne ___________________ ________ ________ bo kakih sprememb v lokaciji, pu članskega sestanita *vsi od-bo stal na lepem prostoru med borniki opravljali svoje dru-železnlško postajo in novim ho- štvene pösle tudi v letošnjem telom. letu. V društvu je včlanjeno Iz vseh odgovorov na vaša okrog 300 Dobmčanov zlasti vprašanja se vleče dolga nit, mladine, ki večide; aktivo šoki klice po čimprejšnji izgrad- deluje v raznih sekcijah dru- '» i ^ > šgJ - - . ■*: mm ... mm mm«. France Mihelič: V partizanski bolnišnic. Občni zbor „Svoboda-Dobrna" v Trbovljah Let s so dograditi dom V nedeljo, 18. decembra, po- sednik Zver» 0i „ poldne so se zbrali člani »Svo- *7?" 1,7 ”Syf>bod« Slove-bode-Dobrna« v dvorani svoje- ga novozgrajenega Prosvetnega doma, kj so mu dali ime domačina, narodnega he-oja Lojzeta HOHKRAUTA, k rednemu letnemu občnemu zboru. »SVOBODA-DOBRNA« zaradi gradnje svojega Doma in ostalih del lansko leto ni imela občnega zborä zato so po skle- dijo »Scampolo« ■ folklorno skupino. Obstoja tudi šahovska sekcija, šal pa ta nj tako delavna kot bi bUo letllVzPOk nedelavnosti je ob-' jektiven. V času našega delovanja je bila v zagonu izgradnja nove tovarne ča»niškega papirja. KONEC DECEMBRA SMO 2E, NISMO PA BILI DELEŽNI SE NOBENE GLEDALIŠKE ruje, tov. Pavie Kovač. V letu 1954-55 6o se izvršile v Svobodi-Dobrna« temeljite spremembe v društvenem delu. Omenimo samo da je na prostoru, kjer je lansko leto stala lesena baraka, zrasel lep Prosvetni dom »Lojzeta Hohkrau-ta« ki je čvrst temelj sedanjega in bodočega kultumopm-svetnega dela in izživljanja prebivalstva v tem področju Trbovelj, ki je izrazito proletarsko. Iz poročila tajnika smo povzeli, da so bile kljub celoletni gradbeni dejavnosti vse sekcije društva aktivne. Pohvaliti moramo zlasti gledališko sekcijo, ki je v svoje delo zajela širok krog .mladih ljudi s tega področja — 80 po številu. Lotila se je tudi težjih odrskih stvaritev, ki ocenili. Poudariti je treba, da so jih vsi gledalci povoljno predstavljajo to dramsko družino izključno sami rudarji in delavci, ki do ustanovitve »Svobode« niso imeli možnosti nastopati na gledališkem odru. To velja še zlasti za čas predvojnih političnih režimov, ki so na vse mogoče načine zavirali . «. „ _ -w _ ,, , . kulturnoprosvetno delo in živ- ga društva. 5966 ali 25 knjig na posamez- Razprava, ki se je je udele- ijenje na Dobrni. S trdno voljo Iz poročil predsednika, tajni- nega bralca. j 0 članov, je pokazala, m ieljo po izobrazbi bodo seka in ostalih članov odbor« kno —A h. ^ - -- ............... če to društvo še obstaja, mi- potem krav’co! nji novega kulturnega doma v Vidmu-Krškem. Star pregovor dobro pove: »Najprej štaTco, štva. Poleg številnih članov so se občnega zbora udeležili razni gostje, med njimi tudi podpred- Z (točnega zbora „Svobode H" v Hrastniku Prva skrb "zobr?ževainemu defu ■ 5»fÄ*“Ä as rssj ss m Prva primatov »Svobode« v lanski sezoni. Uprizorili so kome- l€P mladih bralcev, zlasti mladine. na njem pregledajo delo svoje- Knjig je izposodila knjižnica r, P1*«1 nwlm upravnim daj. ko imajo Dobmčani svoj razvideli, da je bilo delo »Sv©- .. * »no ra^videll, da Odborom še mnogo, mnogo na- lastni Prosvetni dom, lahkp do- ►wvr«. -ni .. Je y društvu 450 članov, kar je log, zlasti v ’ " bode II« v preteklem poslov-.- ll/ clanov>]Far J® dasti v pogledu vzgoje segali, vsg večjej .l^peh,« v kufe,, nem let« plodno in na snlošno število vendar bo članstva in mladine. Posebno tumk^rosvcfftm Te- PREDSTAVE. 'KJE JE VZROK? EU d,° »P**™- '?*“ '» ** 0,1 .*> «n*.»« To vprašanje je popolnoma m€znih sekci1 venda~ ig v a ,Ulfno delo društva Čim več da se organizirajo študijski primanjkuje dobrega strokov- umestno, saj ima marsikdo isto društvu ooaziti’ nefleatore «lahn- tn^ac'lne- Vazna naloga društva krožki, v katerih se bo članstvo nega kadra, vprašanje na ustih, kadar » stl. Taka slabost je na primer* Je ^> nudi «m več pomoči izobraževalo v političnem, go- Šahovska sekcija, k! šteje govori o »Svobodi«. Krivda leži ^ je društVo s organi- 5 1 Va?\’ ^.1SO(!eluj€„l “K1“ ®P°^arskem in kulturnem po- 0krog 40 članov, v tem razdob- delno tudi na režiserjih, ker iz- gZDL priredilo komaj ^ ■Se, .'? ]f 155 na5ih lndu- £ledu- Treba bo Skrbeti nada- ju ni pokazala tiste dejavnosti berejo zahtevna del«, glavne ^ Sr«tvtoja in da ie od teh ***??} centrov prenesejo v lje za to, da se naroči čim več m uspehov, ki bi jih sicer iah- -------------------------------- vloge pa niso dobro »^dene enQ _ podeželske kraje. članov na revijo »Socialistična ko. saj so v njej dobri šahisti. Odraz našega slovenskega de- *fko Jv društvu se je razvijalo Omembe vredna bi bila tudi mise1«- Mladinsko pevsko društvo ki lovnega človeka je, «ta rad po- ^nkr^Xtr d^ajS **««*. med katerimi so kino ^kciJa. T kateri^ bilo Iz poteka dbčnega zbora n«J * ****«£&de^ i ^ie posamezne prav močne. Tako na občnem zboru precej govo- »Svobode II« v Hrastniku bi ustanovijene pr^ drugo sve- ^ ,tij „ .. šteje pevski odsek društva 62 ra, Posebno važno je, da vod- lahko rekli, da je v društvu DPD »Svoboda« Videm-Krško aktivnih članov. Pevski zbor je stvo kina pazi na izbiro filmov, dovolj kadra in tudi dovolj do- , j® nameravalo Izvesti «dapta- bil poleg ldno sekcije najbolj zlasti še. da skrbi za preskrbo bre volje za uspešno nadaljnje D^tvo ima ^vojo knjižnico KATERA SEKCIJA JE NAJBOLJ DELAVNA IN ZANJE NAJVEČ USPEHOV? je in igra. Zato lahko rečemo, da sta pevska in dramska sekcija zelo delavni Pevski zbor Je sicer še mlad, ima pa vse najlepše pogoje za voj. Ne smemo uspehe Mladega odra, ki obsta- zaprosilo okraj, ja slabo leto dni in ki ‘ cUOT^ViegoPr™:einfg*,r^o »kttveo, saj so imeli pevci skup- dobrih vzgojnih filmov. Neve- delo. Ce bo prevevala odb^r “ Vl^nu- JhfS £° 183 v&j- Ze1« obžalovati pa rel pojav je v kraju, da je imel društva ta članstvo v nadalj- ^ta - kar ih ima m do- l». i» “ 7M smo ^e’ ^ Prenehal delovati pio- domači film »Krvava pot« v nj«m delu dobra volja, bodo g izbrane knjige Ljudje na pokaza, lepe in zadovfijlve6 S^egMiSTdgo^r.8 v farski pevski zbor, ki ga bo tre- šeetih pr^tavah 680 gledalcev, uspehi na prihodnjem občnem bro uspehe. Pri Mladem odru moramo našo mladino vzgajati v finančnih dobili negauveo oago ba ponovno oživiti. Pevski zbor medtem ko je filme dvomljive zboru še neprimerno lepši in »o ««« .O ^ " Ä “s^tev^NÄ ^L^konrertl^df? ^ trden značaj In zdrave poglede ovira pri našem delu je torej 1^n Dobrni radi segajo po dobri knjigi, zaradi česar si knjižničar večkrat izposoja knjige za svoje bralce v centralni knjižnici. V tekočem letu si je društvo s podporo OLO Trbovlje preskrbelo filmsko aparaturo ta ustanovilo tudi posebno kino sekcijo. Z ustanovitvijo te sekcije hoče društvo ustreči želji lep večer smo bili poslušalci tamkajšnjega prebivalstva po glasbenikom prav hvaležni m dobrih filmih, ker so ti tjuaje - - - r.ieeej oddaljeni od centra T "bo vel j S preskrbo kvalitet- „ nih filmov bo društvo prav go- Najboljše uspehe zaznamuje tak0 pomemben kulturni dogo- K|i|h mladih tphniknv na tovo znatno pripomoglo k vzgoji društvena knjižnica, ta jo vodi dek premalo zasedena, kar je V k'. r in dvigu kulturne ravni ob^ko- «« Dolu je bil marljiv valcev kina, zlasti pa mladine. Pionir z Dola pri Hrastniku Obširno poročilo gospodar- Uspel koncert V nedeljo, 18. t.m. sta v obnovljeni dvorani »Svoboda II« KJE SO ČLANI »SVOBODE« Xovami celuloze in papirja. Na ‘^eia “ uspeun prneditev. SODELOVALI V LETOŠNJI ktoo 1 Z- •MRTVI. SEZONI? ““tŽ ÄÄ « -&»<»«. ki pa im«o W.V« Obdobje med prvim in dru- redkih občinskih središč, ki ni- 'tam, da jim primanjkuje glas- gim občnim zborom ni bilo ma *Vojega kulturnega doma. Izgleda tudi, da je dram- brezdelno Nasprotno! Tudi v Verjemite mi, da Je to eden Iz- ski odsek druŠtva prebolel svo- „UV1JC111 uvutcull aa- *,a«v «voi«». tako imenovani »mrtvi« sezoni med glavnih vzrokov, da se gle- Jo "J1*0- Mea letom je uspešno pri;redi:i koncert združeni godbi jim kličemo: Le tako naprej! so bile razne prireditve, na pri- 5ga poravnal. terimi se društvo bori ter je tinskega LO slavnostno kosila Organi ljudske oblasti so po izzival članstvo, naj ga vse- Na njem je tov. Stane Nunčič, njegovih dejanjih domnevah, stransko podpira pri izvrševa- ________# r____________ predsednik občine, razdelil naj- da je zatajil vinski pridelek, nju njegovih nalog. Izvolili so skim LO pregled pripadnikov boljšim mladincem za požrtvo- zato je posebna komisija pre- spet stari odbor z majhnimi predvojaške vzgoje, nato pa so valno delo in uspehe darila, in gledala njegovo klet in ugoto- spremembami, šli vsi td mladinci v kino dvo- ročne ure, nalivna peresa, vila, da je imel v zalogi 5240 Čestitamo novemu odboru in rano, kjer je bila akademija. totjiS® in druga praktična da- litrov vina. mu želimo mnogo uspehov v Zbranemu občinstvu je govoril rila. ^ Zaradi oviranja dela uradnih nadaljnjem delu! ka govoril kapetan Ilič. Sledile so recitacije, nato pa so člani Narodnega gledališča iz Zagreba uprizorili gledališko igro. Na sam praznik JLA je bil ob 8. uri zjutraj pred občin Tudi na Novoletno jelko so kapetan Opačič Id je orisa! Popoldne je bil v Domu JLA organov kakor tudi zaradi utaje zgodovino naš4 slavne JLA. šahovski dvoboj med JLA in vinskega pridelka se bo Janez vrhovčani nridno nrim-avili Sledile so recitacije, nato pa je »Svobodo^ Zmagali so pripa- Metelko zagovarjal pred sodi- pr£™.^S- gimnazr.jski pevski zbor odpel dniki JLA z 10:7. nekaj pesmi. Na koncu je načelnik Vojnega odseka, major Franc Mekina razdelil štirim najboljšim mladincem odlikovanja; šest mladincev je prejelo značke za predvojaško vzgojo, ščem. JIDDAvmko (Nadaljevanje) V viharnem vremenu, v av- se ponovno približali Jiddi in gustu leta 1934, je francoska se ustavili kakšni dve milji ladja »AZIJA« pripeljala v lu- pred njo. Nedaleč od nas je ko romarje iz Jemens in na- stala manjša libanonska in ma--sedla. Na krovu je izbruhnil lo dalje ne dosti večja holand* požar in potniki so gledali v ska ladja, bliže obali pa sta bi-njem Alahovo voljo. Namesto li dve veliki ladji, ena angle-da bi se skušali rešiti, so se pri- ška, druga francoska. Istočasno čeli v molitvi klanjati proti je priplula od severa doli ve-Meki in goreti. Koliko jih je lika potniška ladja pod egip-takrat izgubilo življenje, ni tovsko zastavo in zaplula na-natamko dognano. Baje jih je ravnost proti pomolu. Vozila je bilo več sto. Le malo se jih je romarje. Ko jih je izkrcala, je rešilo, v glavnem tisti, ki so pričela vkrcavati tiste, ki so 6e jih mornarji pometali s silo v z romanja že vrnili. Na potno-morje in jih je prejemala neka lu in ob vsej obali se je trlo angleška ladja, ki je prišla na ljudi, ki so na žgočem soncu pomoč. steli ure in ure predani v svoj Prav zaradi nevarnega pri- kismet. Vse dni, kar smo sfe-bliževanja obali v tem predelu 11 pred luko, se je odigravala Rdečega morja pa je kapiitan ista podoba. V jutranjih urah naše ladje skušal priti še pred so prihajale potniške ladje, an- Naši spomeniki propadajo deva, da bi s pomočjo Prosvetnega društva proslava Novoletne jelke čim lepše uspela in da bi bili otroci primerno obdarjeni. Tako bodo naši najmlajši najlepše proslavili svoj največji praznik. M. J. Zagorska dolina ima kar dvoje menikov. Dolžnost nas vseh je, gradov; k -o jih zgradili tam- dj se zanimamo »a ta zgodovin- štiriindvajset pa jih je bilo po- kaj flreičvfc* nekdanji mogotc-. skl spomenik in tudi želje mno- hvaljenih. Majorju Mekini je Eden izc, >d obeh spomenikov na- gih Zagorjanov je, da se ohrani- Center za njegov trud podaril še preteklosti i« grad na Izlekah, jo ostanki gradu Gamberk. To še album slik iz dela in življenja ki je bil last Janeza VajkaTda posebno, ker je Gamberk prav Valvazorja i ta grad so za časa lepa izletna točka, odkoder je okupacije pognal; v zrak, da ne pogled na Cemšeniško planino in bi služil nemški vojski kot opo- njeno lepo okolico. I. F. rišče. Dragi, bolj pomembni grad j j <•, j pa je Gamberk nad Kotredeško . . y. 11* dotmo. Razvalinam tega gradu IV jffČJlA fllfflllPP grozi propadanje, kajtj nikogar 1« *1 SRC VAUKvG J1', ®e za ohranitev Tin_ ros-hc« Dne 17 pri tekmovanju v mnogoboju. Samostojna taborniška druži- *?a gradu M-rskate- jmel ‘ Zdolah na kar se določeno število čla- «,«, r« *, «*- SÄ »Ätt? W »Ä- Centra zadnjih let. Delo sevniških tabornikov Z Izlak TVD Partizan. — Telovadno društvo na Izlakah je tudi že pričelo z rednimi vajami Pred kratkim je bil občni zbor društva, na katerem so sklenili, da bodo v zimski sezoni izvedli smučarske tekme na novi skakalnici, sodelovali bodo nadalje Post Sudan — glavna ceste mo že te tega da so imeli sev- * «aanje «■, Kakor na - * - — - lupina-g~L nje poletje priredila društvene ai majhno. _ Ce pogledamo naza j v našo j^er je dober kar je pred- rili z drugimi plavalci v okra- Ena izmed največjih manife- zgodovino bomo videli, da so v3em zasluga režiserke uči- ju. Društvo bo tudi, kakor do- stacij sevniških tabornikov v Tirno tukaj mnogo trpeli nftš' teljice tovarišice Presnikove, ki slej vsako leto, priredilo javni jeiošnjem letu je bila organi za- kmetje pod nemškimi piem'f; in obhaja desetletnico svojega ’re- telovadni nastop s sodelovanjem cija I. zleta 2asavskih taborni- graščaki. Tjste čase so bili naši -ifcpen dela K jubileju ti ostalih telovadnih društev, kov, ki je bü v Sevted. Tega kmetje tlac&m. ki s<> morali da- čestitaino tudi mi! Ob tej prili- Kaj pa RK na Izlakah? -je . t^.ez P_tPre^-,t__ ! •, ter ki se je tudi predsednik dni- Organizacija Rdečega križa na bornikov iz Hrastnika, Trbo- delati tlako Gorje ie b)lo ti- ^va zahvalil vsem igralcem za Izlakah še prav malo živi. Ce-S ^evn ?e- stemu, kis« i« upal upreti. Mno. požrtvovalno desetletno odrsko prav se nekaj članov odbora nad tetoor^ je prevzel tovJTo- ge so zaprli v grahke )ec«, ki so del0. trudi, da bi organizacija vsaj ne Zupančič, ktt je tudi botro- bile pod stolni gradov Tudj v . . „. - . .. ... «man Ce val razvitju zaetave sevniških Gamberku jo še vider, ostanke Teraj Rdec*M knža' V 3e’ ^ ^li^iTSbore tabornikov. Na tem zletu šota- teg« «tolpe, ki pa bodo popolno- šeni je pričel z delom drugi let- ^naRP™n^d“j® gtll.je borni ki tudi ustanov® Zi eavaki m» propadli in izginli, če ne bo nik tečajnic RK Zdole. Tečaj čeprav je v odboru 17 čla- “ **?. ^ nikogar, ki b^ imel rezumevaaje obiskuje enajst deklet Dekleta nov.' logo zbhzati in koordinirati de- zb ohranitev utsih zgodovmsdtih ^ Kak/, nai notem štirie odbor- lo tabornikov v Zasavju m uste- spomenikov. Zidovje gradu ic Pridno ®led«’9redavanjem; saj Ka^na, nom.ti taborniške enote tudi v treba zaši liti pred popolnim raz. se zavedajo, da jun bo pridob- ^ ^ ..h 4Jskup_ drugih krajih v Zasavju. padom da tako ostane rodovom Ijeno znanje v življenju v ko- n^n deju ^ko izvedli! Društvo Kakor vsako leto. tako so se za näm’. spomin n»s trpljenje na- rjst. Tečajnice pa so v zaupnem ;e dejansko med najslabšimi leh* s.h kmetov pod nckd:n,o ara,eko pogQVOm dcjalGi da hoSejo ob JRK v okraju, čeravno bi bilo zaključku tečaja —- če bodo lahko med najboljšimi, če bi Vsekakor mnen)a naj se ,,0„ _,-i„ bilo pri prizadetih ljudeh samo u.,zl. uspet.no opravile izpit, — malo /i„k.— ,mu. ^„ -aiKscS rfn sevniški taborniki tudi udeležili III. zleta ZTS v Ljub- gospbdo ljs»i; sodelovali so v tekmovanju v taborniškem mnogoboju, SiZ Z, za ohranitev ostankov gamberške. ™ mai0 dobre volje in zavesti do «lfl itte^v^Sviteni?š^ 7* gradu polnim, tudi Društvo zaplesati. - Mi jim želimo te dobrodelne organizacije. za oiifanitev zgodovinskih sno- oboje! M. G. torov in prejela za to diplomo. V skupnem ocenjevanju je družina »Treh smrek« zasedla sedmo mesto V času glavnih počitnic so ta-bo.-niki te Sevnice priredili taborjenje od 11. do 15. julija v Bohinju Tabore se je udeležilo 20 članov z II šotori. Ta čas so taborniki izkoristili predvsem te opravljanje izpitov in s» razne izlete v Julijske Alpe. Do meseca avgusta delo v družini ni pojemalo. Poleg taborjenj in izletov so taborniki z nabiranjem »h rega materiala zaslužili preko 20.000 din, priredili so smučarsko tekmovanje n delovali tudi drugod. Da bi izboljšala materialni položaj v družini, «o taborniki najeli pri starešinski upravi ZTS kredit, s katerim so kupili šotore, posodo in diugo Uspelo jjm je, da so kupili blago xt: taborniške obleke tako da je sedaj v družini že 16 uniformiranih članov. Po odstopu glavarja taborniške družine v mesecu avgustu pa je začelo delo ponehavati. Vzrok je bil v tem, da so taborniki ostali «ur»; brez kakšnega starejšega človeka. Vodstvo so takoj prevzeli mlajši člani. Skušali so ustanoviti klub starejših članov — tabornikov, kaj- jim tudi ni uspelo. Družinski svet, lei so ga izvolili na sedanjem občnem zboru, je sestavljen predvsem tss sterejšlh članov. Delo, ki čaka taborniško družino prihodnje leto, je veliko. Ker družini primanjkuje izkušanih fantov ki W znali razvijati delo v vfxiu, bodo morali čimprej prirediti tečaj »a vodnike. To je nujno potrebno, kor je uspeh vsake taborniške enote odvisen največ od dela v n*’- >vm taborniški celici, nsm-tet v vodu IZ ZDOL Krajevna ZB NOV v Zdolah 3« imela redni letni občni zbor. Na "zboru so govorili o pridobitvah ^OV, obravnavali po so tudi jMsoodarska vprašanja Člani ž >’c-ze borcev v Zdolah so si ob ta! priliki zadali nalogo, da bodo postavili spominske plošče 15 padlim partizanom ki so dali svoje življeoje za našo osvoboditev. Prav tako bodo odkrili spominsko ploi"čo padlemu organizatorju — partizanu Ro-žancu-Slavu v Močniku. Dr. V. Krasnik: večerom v samo luko. V vseh večjih pristaniščih na poti emo lahko pristajali tudi sredi noči, sanitetske in carinske formalnosti pa so bile opravljene naslednje jutro. Tu v Jidiji pa je luka majhna, ima vsega en pomol in še ta je v poletnih mesecih določen samo za potniške ladje, ki pripeljejo romarje. Prostora je v luki največ za tri ladje, vse druge pa morajo čakati dneve in dneve na odprtem morju, preden pride pilot, ki prevzame vodstvo ladje ob vhodu v luko, kajti on najbolj pozna nevarnosti v njej, zlasti pa plitva mesta. Na žalost je »Velebit« prispel pred luko, k® je sonce že zahajalo, a Je vidljivost bila vseeno še dobro. Znamenja, ki jih je dajala ledja, so naletela na gluha ušesa pici pristaniških oblasteh. Da ne bd prišlo do nesreče, zlasti še. ker zaradi velike globine ni bilo mogoče spustiti sidra, je ladja ponovno zaplula na odprto morje in je križarila po njem vso noč. V zgodnjih jutranjih urah smo IPilMillllHIHinilNIIIMil (Nadaljevanje) gleške, francoske, dovažale na stotine romarjev, stisnjenih po vsej palubi, jih spuščale na suho, pa spet sprejemale nove in jih odvažale v bližnje in daljnje dežel® od Gibraltarja do Filipinov. Letos je v mesecu juliju in avgustu samo preko Jidde prišlo nad 100.000 romarjev. Približno četrtino vseh jih je bilo iz Pakistana in Indije, nad 20.000 iz Perzije, prav toliko iz Egipta, po 10.000 pa iz Libanona in Indonezije, ostali so bili iz drugih držav mohamedanskega sveta. Dosti jih je prišlo tudi peš in na velblodih preko širnih puščav na severu in vzhodu. Teh nimajo v evidenci. Koliko pa jih je ostalo v sveti deželi za vedno in so postali žrtve neznosne vročine in žeje, ali pa različne bolezni, ml ni znal nihče povedati. Danes vozijo tudi avtobusi med Jiddo in Meko in pot, ki je včasih trajala dva dni, je končana sedaj v nekaj urah. Seveda pa je tudi takih, ki si lahko privoščijo to potovanje. K' Ib velikemu številu romar-vseeno še malo. (Nadaljevanje sledi) Ob 30. obletnici trboveljske bolnišnice vourcipreiiiagaio Glede it» tedanje delovno področje, način upravljanja, preskrbo z zdravili, živili In kurjavo, s frekvenco bolnikov in z zasedbo z uslužbenci je ustrezata trboveljska bolnišnica spočetka popolnoma takratnim razmeram In potrebam. Sma- ■ trala se je za idealno urejeno bolnišnico, za pravi sanatorij V teku časa pa so se začele kazat) spričo pridobljenih izkušenj pri delu in naprednejših medicinskih nazorov, nekatere pomanjkljivosti, na katere niso mogli misliti pri gradnji in opremi bolnišnice. Kmalu Je osebje bolnišnice občutilo, da manjkata bolnišnici dvigali za bolnike in hrano, da so operacijski prostor; pretesni In neprimerno nameščeni nad kuhinjo, da je aseptično delo zelo otežkočeno zaradi namestitve septične in aseptične operacijske sobe v skupnem traktu s skupnim prostorom za sterilizacijo In skupno predsobo. Za razvijanje rentgenskih slik n1 bilo temnice, bolnišnica je pogrešala lastno lekarno, ni imela nobenega skladišča itd. Da bi sc te po-manjkljivofiti odstranile in olajšalo delo v bolnišnici, so se že pred okupacijo izvršile nekatere dopolnitve in spremembe v bolnišnici. Prvo se Je uredila moderno opremljena temnica za razvijanje rentgenskih slik, ki služi še danes svojemu namenu. Zaradi okvare parnih kotlov za »entralno kurjavo in toplo vodo jih Je bilo potrebno zamenjati z novimi. Leta 1939 je bij na-iv oljen nov rentgenski aparat za diaskopijo in slikanje ki še danes deluje. 1940. lete Je KBS zgradila za bolnišnico stanovanjsko poslopje zdravnika, «estre in kurjača. Po Izselitvi sester in kurjača iz bolnišnice sta se medili v kletnih prostorih lekarna. jedilnica za osebje bolnišnice in pridobilo se Je nekaj prostora za manjša skladišča Odprto je ostalo v tem času le vprašanje dvigala za bolnike, medtem ko se je prizidal za dvigalo za brana bolnikov pri- zidek In so se uredile v nadstropjih lične čajne kuhinje. Ravno tako se niso še lotili ureditve In premestitve neustre-zajočih operacijskih prostorov. V času pred okupacijo si je bolnišnic« oskrbela za takratne razmere moderno in popolnoma ustrezajočo ledenico In hladilnico v kletnih prostorih bolnišnice. Maja 1941. leta je nemški okupator spremenil trboveljsko bolnišnico Bratovske skladnice (»v,, rakrč če», noč v pn'-jno bolnišnico. Bolnišnica je sicer še nosila med okupacijo ime Rudarska bolnišnica in je spadala pod rudarsko upravo v Gradcu. V njej so imeli še vedno prednost pri sprejemu rudarji In njihovi svojci, sprejemati pa je morala tudi vse člane socialnega zavarovanja in privatnike trboveljskega okraja. Število bolniških postelj se je zvišalo od 80 na 120, medtem ko je ostalo število bolniških sob Isto, t. j. 19. Tudi v tem času «rto rito" *. '"»I. «t* f3i» m jtöw u . i.ouvckj-n, untcu i .a fsni anestezijami aparat) nišnici le porodnišnica, medtem ko so se razmeščali ostali bolniki po septičnosf! in aseptič-nostl obolenj. Bolnišnica je dobila svojo upravo in se je tudi gospodarsko, ekonomsko in administrativno upravljala sama. Za upravne pisarne sta se uredili pisamica s telefonsko centralo in čakalnica ob vhodnem stopnišču bolnišnice. Frekvenca bolnikov je naglo narasla. Za časa okupacije se ja zdravilo v bolnišnici 10.993 pacientov. Letno povprečje zdravljenih bolnikov v času okupacije znaša 2748, medtem ko se je zdravilo v bolnišnici v prvem obdobju pred okupacijo letno povprečno 1352 bolnikov. Povprečno število zdravljenih bolnikov se je v bolnišnici v času okupacije dvignilo v primeri s številom pred okupacijo za sto odstotkov. Sorazmerno s frekvenco bolnikov je postalo tudi delo v bolnišnici obsežnejše in obilnejše, kar je razvidno iz sledečih podatkov. V času okupacije je rodilo v bolnišnici 936 mater (letno povprečje 234), operativni poseg je bil potreben pri 7347 pacientih (letno povprečie 1837), rtg pregledov je bilo 12.786 (letni povpreček 3196) in rtg slik je bilo izvršenih 4813 (letno povprečje 1003). Zaradi navedenih sprememb v bolnišnici se je moralo zvišati tudi število osebja v bolnišnici. Poleg strokovnega šefa je imela bolnišnica ves čas okupacije še dva do tri stalne zdravnike in po enega do dva medicinca. Ves čas okupacije je bil strokovni vodja bolnišnice kirurg-travmatolog prim. dr. Aiois Rimml. Od slovenskih zdravnikov so v bolnišnici službovali v času okupacije nekaj časa dr. Virgil Krasnik, dr. Zmago Slokan in dr. Martin Kolenc; od medicincev na sta delala v bolnišnici Vincenc Domitrovič in Adolf Spi-'er. Slovenske zdravnike so po-meje zamenjali nemški, in sicer dr. Irmtraud Wurzinger. dr. Theodor Hanser in dr. Krause. (Naddlievanj# slecL) Pred krakim je bil zbor volivcev v Jesenicah na Dolenjskem. Volivci bivšega KLO Jesenice so bili mnenja, da je n« področju bivše občine- Velika Dolina potrebna ustanovitev dveh krajevnih odborov, zaradi česar so predlagali občinskemu LO Brežice sklicanje zbora volivcev v svojem kraju. Tudi organizacija SZDL, ki je na tem področju aktivno sodelovala pri VBaki razpravi o delu in nalogah bodočih krajevnih odborov. je predlagala, da se na tem področju izvolita dva krajevna odbora. Zbora volivcev se je udeležil tudi predsednik brežiške občine tov. Ivan Kolenc. Poročal je volivcem o sestavu in delu občine, prav tako pa je obrazložil navzočim sestav, delo in naloge krajevnih odborov. Ob tej priložnosti je predsednik poudaril, da je edino SZDL pristojna politična organizacija za predlaganje odbornikov krajevnih odborov, saj se brez vednosti in privolitve SZDL ne more in ne sme ukrepati na vasi ničesar. Sledeča diskusija pa je pokazala, da posamezni volivci ne poznajo nalog SZDL in da je edino ta politična organizacija opolnomočena za predlaganje kandidatov za krajevne odbore. Ob tej priložnosti je tov Žnidarič pojasnil volivcem. > je dolžnost SZDL, da skrbi i to. da pridejo v krajevne o .bore in na ostala odgovorna mesta ljudje, ki so socializmu predani in se zavzemajo za družben napredek vseh. Ko je bil dan predlog za ustanovitev dveh krajevnih odborov. za katera bo opravljal delo skupni krajevni urad, na glasovanje, so ga volivci enoglasno sprejeli Glasovanja sc je vzdržal samo en volivec Navzoči «o izrekli željo, 'da bi bili zbori volivcev sklicani pogosteje. Zato se bo bodoči krajevn' odbor večkrat sešel z volivci, da se z njimi pogovor: o vseh perečih vprašanjih, k' naj se rešujejo s sode’.— vseh volivcev. škem, !>ovsod » resKOK cez miz« pr^nstpv tekn.e Svojim cenjenim odjemalcem in dobaviteljem želi «rečno in uspehor polno novo leto 1956! VALVAZORJEVA TISKARNA VIDEM-KRSKO To je veja športa, ki bi jo [|H - moral gojiti vsak, kar pa je nemogoče, ker so z njim v zve- T zi precejšnji stroSki. Kljub temu pa Imamo v našem okraju valeč na. delavna avto-moto društva, med športu m katerimi je vsekakor najboljše Vsem t v Trbovljah. So pa tudi v Za- kom pa i gorju, Hrastniku. Radečah, Bre- letu 195« žicah in Krškem. Najmočnejše hov v po je avto-moto društvo Trbovlje, nostl. ki ima 162 članov, med temi 16 Ti!kis!iAjtftas}ApAJ3L^ dejavno if den, kjer eo leto« otvorili lep prvenstvo v organizaciji mla- nov bazen olimpijskih dimen- dega plavalnega kluba »Celu- zij, kjer je bilo tudi v letoS- loze«. ima še lahko lepo bodoč- njem letu republiško plavalno no6t. Nogomet Mariborsko-varaždinska liga Ta nogometna liga, v kateri je sodelovalo 6 moštev iz mariborske skupine in 6 iz varaždinske, je po moči klubov precej močna. Najmočnejši je vsekakor »Tekstuac« iz Varaždina, ki ni izgubil nobene tefane in 1. Testilac (Varaždin) 11 11 2. Rudar (TrbovHe) 11 7 3. Sloboda (Varaždin) 11 7 4. Kladivar (Celje) 11 6 5. Sobota (Murska Sobota) 11 5 6. Zagorac (Krapina) 11 5 7. Testilac (Oroslavje) 11 4 8. Maribor (Maribor) 11 4 9. Jedinstvo (Čakovec) 11 3 10. Nafta (Lendava) 11 3 11. Mladost (Zabok) 11 3 12. Bratstvo (Hrastnik) 11 1 ima ob zaključku prvenstva 22 točk. Drugo mesto ima »Rudar« iz Trbovelj, kar je brez-dvomno precejšen uspeh, saj ima 16 točk. Najslabše pa je »Bratstvo« iz Hrastnika, ki je v lanskem prvenstvu Slovenije osvojilo tretje mesto, leto* pa je na zadnjem mestu z dvemi točkami. 60:10 22 26:14 16 * 31:16 15 -:w- 27:24 15 36:27 13 »Svoboda«-Trb«VlJe. ki se je tudi med letom udeleževala Vzhodna slovenska liga skupini je sodelovalo enako število točk, toda neko-od teh »Proletarec« lifao boljšo razliko v golih. Drti-in nogometni klub gi predstavnik zasavskega okra-zasavskega okraja, ja je NK »Brežice«, ki pa je na četrtem mestu lestvice. To pa je tudi usipeh. Telovadni dvoboj idrijskih ln trboveljskih telovadcev med najbolj aktivnimi drj.itvi zasavskega okraja. Rokomet Rokomet, naj si bo to veliki ali mali, je eden najlepših Športov, ki Je zadobil velik razmah in zanimanje tudi v revirjih. V republiški rokometni ligi igra le možtvo »Rudarja« iz Trbovelj v moški in ženski konkurenci. Ekipa »Rudarja« je ostala na tretjem mestu, ne to- V našem zasavskem okraju lahko beležimo močan raznuh telesno-vzgojne. ;n športne dejavnosti, ki se izraža v številnih društvih TVD »Partizana«, športnih društvih, smučarskih in planinskih društvih. Trditev, da se najmanj vsak 20 prebivalec našega oRtaj ukvarja s športom, telesno vzgojo in planinstvom, dr«. V kratkih sestavkih podajam pregled dela telesne vzgoja in Športa v letu 1955, kt je «redno plodno na vseh toriščih dejavnosti, *“° P° krivdi, temveč tu- vendar bo v bodoče treba še di pristranskega odnosa več sodelovanja med športnimi ^pubI^ke rokometne zveze dru&tvi in »Partizanom», na Slovenije. Tekmo med »Rudar-drugi strani pa manj kltrbaštva te*31* «J »Partizanom« iz Cr-in borb za rekorde. Množičnost n«m«a je bila verificirana kar naj tudi v bodoče ostane osnov- *• Cmomolj, čeravno ni na naloga. bila odigrana in čeravno je bilo »Rudarju« odobreno gostovanje Telovadba v Avstriji po Rokometni z vazi __ _ . _ , .. t Sloveniji. Mo se je zgodilo z t- lovadba ter lahko trdimo, da »odredom,« slab sodnik naDTa-je ta telesna vzgoja dosegla Vil svoje, velik rlmnah v Zasavju. V Tr- M . bovljah, Zagorju, Hrastniku, fp. ob sevniA v!dmu-Kr- sfl gnuščali v podrobnosti, poudarimo pa lahko, da e talonu odločitvami, ki jih ima Ljubljana do Trbovelj (mišlje- »Proletarec« deli prvo mesto 2 velenjskim »Rudarjem«, ki ima 1. Rudar (Velenje) 9 8 0 ,1 34:14 ' 2. Proletarec (Zagorje) 9 7 2 0 34:16 3. Aluminij (Kidričevo) 9 5 1 3 27:14 4. Brežice (Brežice) 9 S 1 3 29:19 5. Kovinar (Štore) <. 9 3 1 3 26:21 6. Kovinar (Maribor) 9 4 2 3 25:18 7. Celje (Celje) 9 2 2 5 21:36 8. Drava (Ptuj) 9 12 6 14:19 9. Partizan (Rače) 9 2 0 7 12:23 10. Partizan (Ljutomer) 9 0 1 8 11:53 Prizor s košarkarske Zasavska nogometna liga V tej skupini sodeluje »Svoboda« Trbovlje, »Svoboda« Kisovec, »Proletarec II« Dobrna, »Rudar II« Trbovlje, »Rudar« Hrastnik ter Radeče in Senovo. Zasavski center Med najboljšimi je v delu prvenstva »Dobrna« bovlje. Vse izglede pa ima tudi »Svoboda« Trbovlje. 1. Dobrna Trbovlje 7 4 2 1 39:9 10 2. Rudar Trbovlje II 7 5 0 2 29:7 10 3. Svoboda Kisovec 7 5 0 2 18:20 10 4. Svoboda Trbovlj. 6 4 1 1 26:13 9 5. Partizan Senovo 7 3 1 3 16:25 7 6. Rudar Hrastnik 7 2 0 5 15:22 4 7. Proletarec II 6 1 1 4 7:28 3 8. Radeče " ft 1 * “ ^ 1 Odbojka, kolesarstvo in ostalo J Odbojka J« igra. kt je lepa, vendar v revirjih nikakor ne more oživeti. »Rudar«-TM>ov-lje jo ima v seznamu kot sekcijo, vendar do sedaj ta sekcija iii pokazala skoro ničesar. Kolesarstvo je menda še najbolj razvito v Trbovljah pri »Rudarju«, velike težave se pa pri tej sekciji glede opreme. Lahka atletika bi morala bit; šport štev. 1, vendar to ni, čeprav so zato dani vsi pogoj športna društva bi morala ob vezno imeti sekcijo lahke atletike, ki bi morala aktivno de lati in ne bi smelo biti športnika. ki ne bi sodeloval pri tej sekciji. V Trbovljah imamo le" stadion in okrog njega lahkoatletske naprave, toda glede delovanja te sekcije bi lahko rekli, da je enaka ničli. V terr, pogledu so v spodnjem Zasavju prednjačili. Lepa revija lahkoatletske dejavnosti je bila v Radečah, kjer so bile V. športne igre sindikata papimičarjev Avtomc-to šport žena. Največji uspeh dosega društvo s tradicionalnimi avto-moto dirkami, k; 60 vsako leto 3: maja. Letos je bil najuspešnejši tekmovalec društva Mirko Bivic iz Trbovelj, y Hrastniku Guček in Draksler. V Brežicah pa je med najboljšimi Urek. Prihodnje leto pripravljata Ljudska tehnika in Avto-moto društvo Trbovlje velike športne prireditve, ki se bodo začele z dirkami 2. maja v Trbovljah z mednarodno udeležbo Smučanje — drsanje — hokej na ledu Smučanje Je v Zasavju kar lepo razvito — in to v Trbovljah, Zagorju, Dobovcu, Hrastniku, Krškem itd.. Drsanje pa je športna veja ki se ne more razviti pri nas ker največkrat ni ledu. Hokej na ledu ima vsa pogoje, da bi se razvil v Trbovljah, toda žal se ta šport goji edinole v Brežicah, .n sicer v hokejskem klubu »Krka«, ki se pa bori z velikimi finančnimi težavami. Prav bi bilo, da bi pristojni činitelji v Brežicah razmišljali o razdvojenosti športnih vej v Brežicah ter bi združili nogomet, hokej in kegljanje v skupno športno društvo. To je le kratek pregled športa, v katerem nismo vsega zajeli. Drži pa, da vsak 20. probi- Radečah, Sevnici, Vidmu-Kr-Brežicah in Senovem, ‘so _£:'.ni pogoji za delo- NavUuseni kiblcl ■ na je Republiška rokometna zveza), ne bomo doživljali napredka in razvoja v rokometu, omvoč nazadovanje. V ženski rokometni ligi #o sodelovale tudi rokometašice Zasavska mlad inska liga tekmovalcev večtreninga, in to Hnlntni,!. J_ O Pri lffiUIlARkl OUKU d» v mladinskem prvenstvu Za« osvojile samo eno točk», ^avjg je sodelovalo 6 moštev. valeč našega okraja deluje v športu in telesni vzgoji. in športnl-društev v sreče inuspe-športne deiav- Stane Šuštar Lepe uspehe je doseglo telovadno dnwtvo »Partizan« v Trbovljah, saj se je uvrstilo med najboljše v Sloveniji. Pohvaliti je treba tudi Hrastničane. ki prednjačijo v orodni telovadbi; pa tudi ostale: v Radečah in Zagorju, ki eo s svojim delom dokazali, da so na pravi poti. Tudi v spodnjem delu Za-snvja, zlasti v Brežicah in Sevnici, je bil srtorjen v letošnjem letu velik napredek. Zlasti V teku poletja, v propagiranju lahke atletike, kar je tudi pokazalo okrajno prvenstvo v lahkj atletiki v Senovem meseca oktobra. Letne nastope ao Obe ekipi »Rudarja« sta ostali v jesenskem delu prvenstva na III. mestu. KoSarka Lahko trdimo, da v letošnjem letu košarka ni napredovala, ne v Trbovljah ne v drugih krajih okraja. Moitvo »Rudarja« ni pokazalo tisto, česar je zmožna Ne bomo to trdili za žensko ekipo, ki deluje še-le leto«, je pa dosegla kar viden uspeh. Lep napredek pa so pokazali košarkarji iz Zagorja, medtem ko je v Hrastniku bilo v tem pogledu elabfie. Ta lepi šport bi lahko zaslužil več pozornosti. Plavanje V t*j izredno važni športni veji pa smo v zasavskem okraju nazadovali, kljuib temu, da imamo vrsto novih kopali&č. V Trbovljah je plavalni bazen v gradnji in bo sposoben šele prihodnje leto. zato upamo, da bo takrat v Trbovljah že bolje. V Hrastniku je plavalni bazen, .vendar se plavanj« — kot športna veja — ne more preveč razviti. V Zagorju ni kopališča v bližini, temveč na Izlakah, ki pa so precej oddaljene od centra. Lep in razveseljiv je napredek v Radečah, kjer deluje ženskimi ekipami eleipa »Rudarja Od »Rudarja« iz Trbovelj dve moštvi, »Svoboda« in »Dobma«-Trbovlje, »Rudar«-Hrastnik in »Svoboda«-Kisovec. Prav zgrešena politika glede mladih kadrov. pa je prav gotovo pri ^Proletarcu« in »Brastvu«, ki ne sodelujeta v tem prvenstvu, prav tako velja to za NK »Brežice« in ostale. Prvo mesto je osvojil »Rudar I« z 10 točkami Tudi pionirji imajo avojo ligo, ki je razdeljena v dve skupini, v kateri je »Rudar I« v prvi skupini, v drugi pa »Proletarec«. Kegljanje Ta šport, kj je bil svoj čas domena samo nekaterih ln ki se je razvijal večina poleg gostilniških lokalov, postaja v Zasavju vedno bolj množičen. V Zasavju je trenutno pet aktivnih kegljaških klubov, in sicer: »Proletarec«, »Rudar«, »Svoboda«-Zasavje, »Brastvo« v Hrastniku, »Svoboda«-Radeče in »Ruzlag«-Brežice. Pogoji za ustanovitev kegljaških klubov rednega. Pri kegljaški ekipi »Rudarja« v letošnjem letu ni vse v redu. Od 90 aktivnih članov v letu 1954 jih je v letu 1955 ostalo komaj cca 40. Nič pravega življenja ni v tem klubu. REŠEVALNA POSTAJA Vidtm»KrSko želi srečno, predvsem pa /drn-leto 1956! m mo novo Prizor > nogometne igre Namizni tenis v letošnjem letu ni bilo na tem so še v Krmelju. Vidmu-Kr- področju pravega razmaha, ven- izvedla vsa druStva prav lepo, plavalna sekcija v okviru fo-prav tako pa tudi okrajni te- vame papirja. Plavalni bazen lovndni nastop, ki je bil to pot v Radečah je eden izmed naj-na Dolu r-ri Hrastniku. Tu se lepših v Zasavju. V ostalih kraje pokazalo, da je TVD »Parti- jih Zasavja imajo tudi pogoje, zan« na Dolu pri Hrastniku Plavalni klub »Celuloza«-Vi- škem, Senovem in Sevnici. V okviru prvenstva Zasavja je prvak v mednarodnem slogu o ki pa »Proletarca«, v narodnem slogu pa ekipa »Rudarja«. Med je najboljša Imamo pa ženske ekipe tudi v Zagorju in savski ligi p« Je Radečah. V bodoče ne bo več dečane in ostale kra tekmovanja v narodnem slogu, njega Zasavja. temveč izključno le v medna- V velikem tenisu »d prostem rodnem slogu, ki pa zahteva od pa im« sedaj ekipo edinole dar je upati, da *bo sedaj, ko Je ustanovljena namiznoteniška zasavska liga, v kateri sodelujejo: »Partizan«-Litija, SD-Iitlja, »Proletarec«, »Kemičar« iz Hrastnika, »Rudar«-Trbovlje in Dobrna «-Trbovlje. V tel za- Ra- lz Vsem cenjenim odjemalcem in osli! srečno novo h*i•>’ • mo MIZARSTVO »BOR« VIDEM-KRSKO DELOVNI KOLEKTIV želj vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem uspešno leto 1656. Odkupuje in prodaja vse vrste kmetijskih pridelkov in proizvodov. DELOVNI KOLEKTIV avtoprevoznega podjetja ,Prevoz'-dre&se s poslovalnicami v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Vidmu Krškem, Mariboru in Reki želi vsem poslovnim prijateljem uspeha polno leto 1956 . a S tovornimi avtomobili izv ršujemo prevoze blaga, ki je zavarovano, nadalje ves avtobu sni promet na vseh stalnih in izrednih prevoznih progah. GRADBENO V II ■ II PODJETJE pjiVHVH VIDEM-KRiKO v skloou svo e de avnosti zvršu e vsateraci ska dela in ostale cemtn ne izde’ke - Priporoča se cen enim od emalcem z niz • ..>000000< On öyßaM Obvestilo Vse voznike amaterje obveščamo, - da bomo veljavnost amaterskih vozniških dovolilnic, ki jim veljavnost poteče 31. decembra 1955 za okraj Trbovlje, podaljševali in sicer P° naslednjem razporedu: Za območje občine Brežice dne 5. januarja 1936 v pisarni avtogaraže »Prevoz« v Brežicah. Za področje občin Videm-Kr-ško in Senovo dne 6, jan. 1956 v pisarni bivšega Tajništva za notranje zadeve v Krškem. Za območje bivšega okraja Trbovlje se bodo vozniške dovolilnice podaljševale v Tajništvu za notranje zadeve v Trbovljah v sobi št. 4-1., in sicer dne 9., 10. in U. jan. 1956. Poleg zgoraj prizadetih voznikov se morajo v določenih dneh priglasiti tudi vsi poklicni vozniki in amaterji z območja bivšega okraja Krško zaradi vpisa norih registr. številk v dovolilnicah. Za zamudnike se bodo dovolilnice podaljševale v TajnUtvu za notr. zadeve v Trbovljah do vključno 20. januarja 1956; kdor do tega roka ne bo podaljšal veljavnosti vozniških dovolilnic. mu bo veljavnost dovolilnice zapadla. H* pisarne Tajništva sa. notr. zadeve v Trbovljah) ZAHVALA Zahvaljujem se dr. Mirku Bricu, šefu pljučnega oddelka bolnišnice v Brežicah, za uspešno, trudapolno zdravljenje in mu želim ob tej priložnosti srečno in veselo novo leto. Leopold Jazbec. Sevnica PREKLIC Preklicujem besede, izrečene tov. Mariji Janežič, Hrastnik. Marija Lončarič. Hrastnik. Podkraj 70. ZAHVALA Ob tragični izgubi ljubljenega moža, ateka, sina, brala, svaka, zeta in strica JOŽETA HALER se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so ga v tako častnem številu «premili k zadnjemu počitku. Prav posebno se zahvaljujemo vsem darovalcem številnih vencev, kar nam dokazuje globoko ljubeezn, ki so jo gojili do pokojnega Pop četa, in kar nas teši v naši boli. Lepo sc zahvaljujemo tudi pevskemu zboru za ganljive žalostinke In pa govorniku za njegove poslovilne besede ter vsem. ki z naimi sočustvujejo in ki so nam kakorkoli pomagali v naših najtežjih trenutkih in nam stali ob strani. Artiče, 20. dec. 1955. Neutolažljiva družina Haler Komisija za razpte mesi« direktorja zadružnega trgovskega podjetja »VINARSKA BREZINA« v Brežini pri Brežicah RAZPISUJE na podlagi 10. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ 34-3 <1/55) mesto upravnika ZADRUŽNEGA TRGOVSKEGA PODJETJA »VINARSKA BREZINA« V BREŽINI PRI BREŽICAH. POGOJI: arednja ali vaaj nižja vinarska ali sadjarska šola « petletno pra kao v tozadevni stroki in vod- stvu gospodarskega podjetja, ali komercialist z najmanj osemletno prakso na vodilnem položaju v podjetjih navedene stroke. Pravilno kolkovane ponudb e je z navedbo osebnega in strokovnega življenjepisa ter strokovnih izkazov poslati Občinskemu ljudskemu odboru v Brežicah do torka, 10 januarja 1956. Komisija za razpis mest upravnika gostinskega podjetja »Mestna kavarna in okrepčevalnica« v Brežicah RAZPISUJE na podlagi 10. člena zakon a o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ štev. 34-371/53) mesto upravnika GOSTINSKEGA PODJETJA »MESTNA KAVARNA IN OKREPČEVALNICA V BREŽICAH« POGOJI: visokokvalificirani gostinski delavec, ki ima mojstrsko šolo z zaključnim izpi tom in najmanj pet let prakse v gostinstvu in vodstvu gostinskih podjetij, ali kvalificirani gostinski delavec z najmanj deset let prakse v vodstvu gostinskih podjetij. Pravilno kolkovane ponudbe je z navedbo osebnega in strokovnega življenjepisa ter strokovnih izkazov poslati Občinskemu ljudskemu odboru v Brežicah, do torka, 10. Januarja 1956. Občinski ljudski odbor Brežice OBČINSKI KOMITE ZKS BREŽICE IN OBČINSKI ODBOR SZDL BREŽICE ČESTITAJO NÄ'ÜSPEHÜ V LETU 1955 YSEMU PREBIVALSTVU OBČINE BREŽICE IN JIM ZELE ZA NOVO LETO 1956 OBILO SREČE IN.USPEHOV iskreno čestita vsem rudarskim kolektivom Slovenije k novem letu 1956 in jim želi, da bi v tem letu dosegli jj'vjm mv Y o Ul JI pillilU 9M11 Ifit'Oni tllnM še mnogo delovnih zmag in uspehov želi v**m odjemalcem in poslovnim prijateljem uspehov polno leto 1956 V norem letu bomo izpolnili proizvodnjo in kvaliteto naših iskanih opečnih izdelkov LESNO PODJETJE Sevnica (prej LIP Sevnica) se pridružuje čestitkam ostalih delovnih kolektivov ter želi vsemu delovnemu ljudstvu Hkrati čestita vsem svojim odjemalcem in jim zagotavlja da jih želi tudi v bodoče kar najbolje zadovoljiti s svojim proizvodom E*.\\T?Ov> srečno nooo D E L O V N J KOLEKTIV Mestne pekarne in mestne Mesnice Brežice Trgovsko pod etje TOBAK Ljubljana ZLU VSEM CEN J. ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJA I El.J EM USPEHOV POLNO NOVO LETO 1956 UPRAVA: LIKOZARJEV A UTTCA 9 - TEI V FON, 50-956 D 3 - 0r Q , c otl., r Ljubljana, Mestni irg 2b, teleion 20-8I5 pisarna lelelon 20-279 Domžale, Kolodvorska ulica H-.. O 'O'8žO Kam n ik. Glavni trg 54 ^ Vrhnika. ŠvabičfCB »uljce J vj U nA A 3 wl Q , “ ' S/1 Grosuplje, Stranska vas 21 rj i r u Nudimo preko svojih skladišč in maloprodajalnfe na debelo In drobno najkvalitetnejše tobačne izdelke vseh tobačnih tovarn FLRJ. kvalitetne vžigalice tovarne »Drava» - Osijek, poštne in taksne vrednotnice ter potrebščine. —* Dobava Iranko skladišče kupca* Naša telefonska številka V)-95h — vaš uspehi Vsem poslovnim prijateljem in potrošnikom želimo krečno in uspehov polno novo leto 19561 Priporočajo se za obisk in želijo srečno novo leto 1956 MESTNI KINO - BREŽICE KAREL STRAŠEK, slaščičarna, Brežice MARIJAN PREDANIČ, mizarstvo, Brežice FRANC PETAN, sobni slikar, Brežice irldftiliT A01HCI a*4) VSEM DELOVNIM LJUDEM ZELI SREČNO NOVO LETO w.,l v vv 1 a i II U 1 la •! I it • • jmUti v 1 v UPRAVNI ODBOR IN KOLEKTIV Mnogo sreče v novem letu 1956 žele vsem delovnim ljudem: KLEPARSKO KOTLARSKA DELAVN CA „KLEPaO?1 Videm-Kriko MIHA KEZMAN, vulkani ter, Brežice FRANC CATER, sobni slikar, Brežice ANTON PETACI, požar, Brežice ANICA MERHAR, steklarstvo, Brežice SÄVÄ" MEDVODE Srečno novo leto 1956 želi vsem svojim članom in ostalim želi vsem pacientom uspehov polno leto 1956 čestita vsem delovnim ljudem zu novo leto 1956 STRAN 1# t. JANTARJA 19'6 — ST. 1 oo< o 5 o o ■ ooo o o o o o o o o o DELOVNI KOLEKT1» 99 MEHANIKE 99 TRBOVLJE zeu vsem svojim poslovnim prijateljem. dobavi* teljem in odjemalcem srečno in veselo novo leto 1956 Miasko fodjetie Videm - Mo s svojimi poslovalnicami: RESTAVRACIJA KOMOČAR. KRIGER in CETIN želi vseni cenjenim gostom in ostalim SREČNO NOVO LETO 1956! želi ob Novem letu 1956 vsem svojim cenjenim odjemalcem in dobaviteljem čim več uspehov in delovnih zmag! Pečarski mojster Franc Urbanč, Kriko želi srečno in veselo NOVO LETO vsem svojim 'koristnikom in ostalimi LIVARNA Y VID KECERIN o VIDEM-KRSKO <> 0 ze.i svojim cenjenim stran- A kam mnogo uspehov v a novem letu! Y Srečno in veselo novo leto 1956 žeti vsem delovnim ljudem Kolektiv STROJNEGA MIZARSTVA TRBOVLJE PLESKARSTVO FOlO-RtKLAM-SERVIS TRBOVLJE želi vsem delovnim Hudem srečno ä novo leto 195G. <) t SPLOSNO CEVl'ARSTVO IRBOVUE se priporoča delovnir ljudem Trbovelj in jim želi mnogo sreče in uspehov ■» novem letu 1956! Obrtna prodaina nabavna zadruga Trbovlje želi vsem svojim odjemalcem privatnega in državnega sektorja uspehov polno NOVO LETO 19561 Priporoča se še nadalje! Kolektiv splošnega krojaštva in šiviljstva „MODA" IRBOVUE se zahvaljuje cenjenim naročnikom za naklonjenost in jim želi srečno NOVO LETO 1956! t l „ELEKTRO VIDEM i KRŠKO" L -KRŠKO \ želi vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem SREČNO IN USPEŠNO LETO 1956! Scchto Ut polna novo teto 1956 itit: OBRATNA AMBULANTA TOVARNE CELULOZE IN PAPIRJA, VIDEM-KRŠKO LJUDSKA GOSTILNA, PIŠECE PEKARNA JOŽE KADIVNIK. BRESTANICA GOSTINSKO PODJETJE, ŠENTJANŽ na Dol. GOSTILNA »RAČIČ«, CERKUE ob Krki PEKARNA JOŽE PEGAM, CERKLJE ob Krki PEKARNA ANTON ŽVEGLIČ, SEVNICA GOSTILNA TEREZIJA BUDIČ, ČATE2-BREŽICE 99 TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO KRKfl" Brežice čestita vsem delovnim ljudem in odjemalcem ter jim želi obilo uspeha v letu 1956 in se priporoča! Delovni ko ektiv ZOBNE AMBULANTE v Brežicah želi vsem pacientom in drugim uspehov polno novo leto 1956! PEKARNA Terezija Slivnik BRE2ICE Čestita ra Novo leto 1956 ln se priporoča 0 $ o o o o o o o o o o o o o o o o t o o o o $ o o o o o o o o o o o o o o o l <) o Kovinsko -e!ekfro inštalaterska delavnica TRBOVLJE, Ulica 1. maa sit v. 28 želi vsem svojim naročnikom srečno Novo leto 195b ter se priporoča! Izvršuje vsa popravila radijskih sprejemnikov, električne in vodovodne instalacije, previjanje elektromotorjev ter opravlja stavbno in galanterijsko kleparstvo ter vsa ključavničarska dela. Elektromehanična detavrrca ”* Vidim-Kr ko *© želi vsem srečno, zadovoljno in uspehov polno NOVO LETO «JI o* t o o o o o o it IZBIRA" Hit s svojimi poslovalnicami: in poslovalnica »POD TEREZIJO« (Radej) »DOBERNA« »NA NJIVI« (Paš) GOSPODINJSKE POTREBŠČINE (De;.man) TRBOVLJE 11 (Rozman, želi vsem svojim potrošnikom in osialim delovnim ljudem SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1 956! Priporoča se kolektiv »IZBIRE« Trbovlje >0000OOOOOOOCOCCOOOOOOCOOOOCv » « ~ ~ ~ ~ ~ „ * S C C C C C C C C C C 99v?>««vv c J o o t o o o o o o o o o 0 0 0 0 0 0 0 ') 0 0 0 0 o o o j j jccooo« Našim odjemalcem nudimo vse vrste tekstilnega blaga, galanterije, živila gradbeni material in drugo. V zalogi imamo kvalitetno in ceneno blago, ki ga kupujemo samo od priznanih proizvajalcev Jugoslavija KOLODVORSKE RESTAVRACIJE BREŽICE z gostišči: »PRI GRADU«, »PRI FLORJANČIČU«, »PRI IVANKI »PRI KRALJU« in »PRI BELEM KONJIČKU« želi vsem svojim gostom SREČNO NOVO LETO 1956! Priporočamo se za nadaljnji obisk. RUDAR KRMELJ KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA Najbolje se počutim, ko kadim tobačne izdelke, ki jih nudi TRGOVSKO PODJETJE TOBAK TRBOVLJE želi vsem delovnim ljudem SREČNO IN VESELO NOVO LETO Vsem delovnim ljudem želi mnogo sreče in uspehov v NOVEM LETU 1956! GOSTINSKO PODJETJE IN KOLEKTIV Delavsko us’ulbenske restavracije Sennuo Kolektiv vam nudi kvalitetne tobačne izdelke na debelo in drobno ter želi vsem srečno in veselo NOVO LETO se priporoča cenjenim gostom in jim želi srečno DELOVNI KOLEKTIV želi vsem delovnim ljudem srečno in uspehov polno evmca * želi vsem svojim delovnim ljudem MNOGO SREČE IN USPEHA V NOVEM LETU 1956! NOVO LETO 1956! Kme(i;ska zadiruga z o. j. Studenec pri Selnici s trgovinami na Studencu, Velikem Trnu in Bučki ter gostilnami v Trbovljah in Hrastniku se pridružuje čestitkam ostalih ob NOVEM LETU 1956! Zdravstveni dom Videm-Krško Državni zavod za socialno zevarove n e Trbovl e podtužn ea KRŠKO fcMETI|SKA 7ADRÜGA z o. j. SENTJAN2 NA DOLENJSKEM želi vsemu svojemu članstvu in ostalim mnogo sreče in uspehov v NOVEM LETU 1956! vsemu prebivalstvu občine Videm - Krško ob Novem letu čimveč zdravja in zadovoljstva! se pridružuje voščilom ob Novem letu Vsem svojim odjemalcem in ostalim želi srečno novo leto 1956 OKRAJNO ZADRUZNO PODJETJE avraciia CELULOZI VIDEM KRŠKO KRMELJ s poslovalnico v TELČAH In vinogradniško-sad jarskim odsekom želi vsemu svojemu članstvu in ostalim srečno in veselo novo leto 1956! KRŠKO želi vsem svojim gostom in abonentom ter vsem poslovnim prijateljem srečno in uspejiov Dolno NOVO LETO 1956! želi ob Novem letu mnogo uspehov vs.m ra-’ *• likom in kmetijskim zadrugami želi iskreno vsem državljanom socialistične Jugoslavije srečno in veselo novo leto 1956! 1. JANUARJA 1959 — ST. 1 0000000000000<>00000000000000-C ^vvvvwv^4 GOSTINSKO PODJETJE SEVNICA c gostfSčl: Kolodvorska restavraci, gostilna »Pri lovcu«, gostišče »Pod gradom«, gostišče »Pri pošti« in »Bife Šmarje« v l 0 t želi rsem svojim odjemalcem in delovnemu ljudstvu srečno in veselo novo leto 1996 tor nndi premog odlične kvalitet« Dober cviček in odlična dolen jska vina vam nudi OBRTNA PMZVA ALNA ZADRUGA „DOLOMIT" BRESTANICA želi vsem svojim cenjenim gostom srečno in veselo novo leto 19561 Priporočamo se že nadalje! Delovni kolektiv KOPI Vimair&h® 2 dl ir &i § n Vsem prijateljem dobre vinske kapljice in ostalim želi srečno in veselo novo leto 1956 Mizarska produ't vna zadruga Sevnica KMETIJSKEGA POSESTVA S f ARA v/AS, BIZELJSKO 2ELITA VSEM DELOVNIM LJUDEM MNOGO SREČE IN USPEHOV V NOVEM LETU 1956 r ARNE SEVNICA xeli vsem ljudem socialistične Jugoslavije mnogo sreče in uspehov v novem leta 1956 PODJETJE iNEiimi znmi zu Ulil DAS KOLEKTIV IN UPRAVA ZELI VSEM SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1956 PRIDOBIVA KAMEN, GRAMOZ IN PESEK SPL0SI10 TRGOVSKO SEVOIIH IHIlCfi IIESTIIKI želi vsem ootrošn kom srečno novo leto 1956 čestita vsem svojim članom, odjemalcem in dobaviteljem na novo leto 1956 Vsemu svojemu članstvu in ostalemu delovnemu ljudstvu želi srečno in veselo novo leto 1956 Kmetiiska zadruga zo.f. Cerki e ob Krki Srečno in veselo novo leto 1956 želi vsemu delovnemu ljudstvu socialistične Jugoslavije ELEKTRARNA BRESTANICE želi vsem svojim odjemalcem, poslovnim prijateljem m ostalemu delovnemu ljudstvu srečno in veselo novo leto 1956 in se priporoča s svojimi poslovalnicami želi vsem svojim odjemalcem srečno novo leto 1956 in se priporoča za obisk s trgovskim, vinarskim, živinorejskim in sadjarsko-vinogradniškim odsekom ter s svojimi gostilnami želi vsem svojim članom, odjemalcem in ostalim srečno in veselo novo leto 1956 Trgovsko podetfe Preskrba Senovo Kmetijska zadruga G oboko pri Brežcah se pridružuje čestitkam ostalih delovnih kolektivov in čestita vsem svojim članom na doseženih uspehih in jim želi SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1956! z vsemi poslovalnicami nudi našemu delovnemu človeku vse, kar potrebuje zase in za svojo družino. Bogata zaloga — odlična postrežba — solidne cene. Mnogo sreče v novem letu 1956! želi svojim članom in ostalini Vsem svojim odjemalcem in ostalim želi SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1956! Kmetifska zadruga BrestarVca OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB NOV in OBČINSKI ODBOR ZVEZE SINDIKATOV Senovo HmttiisUa *S«. i&tt mwikfyKm proizvaja kvalitetno nezgorljivo glino in lignit. V preteklem poslovnem letu je dosegel velike uspehe s tem, da je povečal proizvodnjo surovine, ki smo jo doslej uvažali iz tujine. — Delovni kolektiv podjetja si bo prizadeval tudi v bodoče povečati proizvodnjo gline in tako kar največ prispevati v borbi za blaginjo našega delovnega ljudstva. se pridružuje čestitkam ostalih delovnih kolektivov za novo leto 1956. — Vsem odjemalcem in dobaviteljem se priporoča za nadaljnjo naklonjenost. V novem letu 1956 si bo kar najbolj prizadevala izboljšati kvaliteto in povečati proizvodnjo povsod iskanih in cenjenih izdelkov ima v svoji sestavi dve trgovini, kino, strojni odsek in dr. Trgovine imajo v zalogi razno industrijsko blago, umetna gnojila, stroje, prehrambne predmete in podobno. Zadružnikom in ostalim odjemalcem postrežemo v naSe in njihovo zadovoljstvo hitro in solidno. družuie čestitkam ostanh delovnih kolektivov in želi 0 vsem SREČNO Kino ima na programu odlične filme, ki jih rado gleda staro in mlado. POLNO NOVO Strojni odsek opravlja razna poljska dela (oranje, rnlačev žita in dr.). Uspešni so tudi ostali odseki Vsemu delovnemu ljudstvu, še posebej pa zadružnikom, čestitamo zn novo leto 1956 Jugos'ovanske železn ce KMETIJSKA ZADRUGA KAPELE PRI DOBOVI s svojimi odseki, poslovalnicami v Kapelah in Zupelevcu ter ostalo zadružno dejavnostjo čestita za novo leto 1956 vsem zadružnikom zasavskega okraja. Želimo, da bi zadružništvo v novem letu 1956 doseglo se večje uspehe in tako prispevalo k preobrazbi vasi ter k povečanju kmetijske proizvodnje. — Kmetijska zadruga Kapele so priporoča za naklonjenost tudi v bodoče pri vseh podjetjih in ustanovah s katerimi ima poslovne stike čf*Wa vsem de lovnim ljudem so* cialis ične Jugoslavije k doseže nim uspehom in lim žeii VESELO NOVO vam v svojih dveh poslovalnicah nudi najrazličnejše industrijsko in prehrambno blago. Po naročilu vam lahko postreže tudi z rasnim gradbenim materialom. Odlikuje ge po solidni, ceneni in kulturni postrežbi. Najiskreneje čestita za novo leto 1956 vsemu delovnemu ljudstvu in mn zeli nadaljnjih uspehov v borbi za blaginjo in srečo. še posebej pa čestita svojim odjemalcem in dobaviteljem ter se jim priporoča za naklonjenost 1. JANUARJA 1956 — ST 1 *2 A S A V S ff ! T P D V T K. STRAN 21 i » T i* ¥ S I I I I I it it ¥ ift it Srečno novo žeti osem svojim potrošnikom »POTROŠNIK« HRASTNIK s poslovalnicami: trgovina »Potrošnik« (Delavski dom) — pekarna »Potrošnik«, Hrastnik — gostilne »Potrošnik«: Delavski dom, Logar (na hribu) gostišče Prapretno in gostilna »Zasavje« pri kolodvoru. Pri »Potrošniku« v Hrastniku dobite vse, kar želite: za kuhinjo, za družino, za gradnje, gradbeni material, za opravo stanovanja, pohištvo, kavče, otomane in podobno kupite poceni in hitra Po želji sprejemamo naročila. — Za dobro kapljico in dobro jedačo pa vam poskrbijo naši gostinski obrati, katere oskrbujemo vsak dan s svežimi žemljicami, pecivom in kruhom iz naše domače odlične pekarne, ki se priporoča s svojimi kvalitetnimi izdelki. Priporočata se in želita vso srečo v nov en» letu 1*56 kolektiv in uprava »POTROŠNIK« - HRASTNIK Delovni kolektiv in uprava Steklarne - Hrastnik čestitata vsem svojim odjemalcem in delovnim kolektivom naše socialistične Jugoslavije na doseženih uspehih v letu 1955 in jim želita srečno in veseo noloo teto 1956 Kolektiv podjetja ff VINO ¥ i i I $ BREŽICE čestita vsem svojim poslovnim prijateljem in ostalim delovnim l.jndem za srečno in uspeFtov polno novo teto 1956 t i ~ui III 'n H Siti M Ih*? * tlil * > || I . 1*1 tu IV III 1«! II P lit . i 1 P ■ HU ■ lil I : mi > *! ■ 1*1 « J j * ' &P- Hin H ; . I ' jpr} L,* Prepričajte se o kvaliteti naših vin in kupujte le vino z etiketami »Vino-Brežice«. Naša vina so dobila na mednarodni razstavi vin v Ljubljani več odlikovanj. Naša vina so dosegla že inozemski trg. M I Cene zmerne! Strojno pletilstvo v Zagoi u Postrežja solidna! Vsem obiskovalcem kina »Triglav« - Zagorje želi srečno in veselo novo leto 1956 uprava želi vsem svojim odjemalcem srečno novo leto 1956 Kinu ..Triglav Zagorje ¥ I 1 i I % I it Sindikalni počitniški dom Izlake želi srečno novo leto 1956 in se zahvaljuje za obisk vsem rudarjem in sindikalnim organizacijam Kolektiv lesnega predelovalnega podjetja u Zugor[u čestita za novo leto 1956 in se priporoča Delovni kolektiv trgovskega podjetja „IZBIRA“ Zagorje s poslovalnicami: Toplice (Mihelčič), Potoška vas (Franck), Dolenja vas (Ernejc). Loke (Sršen), »Sadje in zelenjava« v Toplicah in Zagorju želi vsem potrošnikom srečno in veselo novo leto 1956 ¥ f I it I Kolektiv KLAVNICE Zagorje pošilja vsem potrošnikom iskrene čestitke ter jim želi srečno novo leto 1956 Dobro in poceni knpič pri „POTROŠNJI“ v Zagorju Kolektiv trgovskega podjetja »Potrošnja« v Zagorju želi vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno novo leto 1956 Vsem svojim odjemalcem in naročnikom želi mnogo srečo v novem letu 1956 Mizarstvo Maks Škrlnlar državni obrtni mojster Zagorje Srečno novo leto 1956 želi svojim naročnikom Čevliarslvo Zagorje >• Najboljša vina dobite v gostilni POD GORICAMI" Tržišče Vsem želimo srečno novo leto 1956 1. JANUARJA 1950 — ŠT. 1 Delovni kolektiv m uprava Občinski komite ZKS Irboulie Občinski odbor SZfll Irboulie Občinski odbor 2B 11011 Irboulfe Občinski sindikalni svet Irbouije želijo vsemn delovnemu Ijndstvn trboveljske občine srečno in uspehov polno Vsem svojim odjemalcem in ostalemn delovnemu Ijndstvn želita kolektiv in uprava Trgovskega podjetja čestitata vsem svojim odjemalcem in vsemn delovnemu ljudstvu na doseženih uspehih v letu 1955 in jim želita mnogo sreče in uspehov v novem letu 1956. Čestitkam se pridružujejo tudi sindikalna podružnica Cementarne, DPD »Svoboda s Zasavje, Gostišče »Svobode« Zasavje in Kino Zasavje, Gasilsko društvo Cememarne in osnovna organizacija ZKS Cementarne Vse kar potrebujete za gradnjo in ureditev stanovanj, za gospodinjstvo ali pa kar potrebujejo obrtna in ostala podjetja — vse to vam nndi Trgovsko podjetje Vsem svojim potrošnikom in preko njih delovnemu ljudstvu mesta Trbovelj in okolice želita delovni kolektiv in uprava Borben« pozdrave vsem delovnim ljudem ob zaključku letošnjega leta in iskrene čestitke na doseženih uspehih vam pošilja delovni kolektiv SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1956 Nudimo vam pohištvo, galanterijo, vsakovrstno manufakturo in špecerijo. — Vse kar želiš, to dobiš v poslovalnicah »Potrošnje« Trbovlje, Podlesnik - Trbovlje II, Rudniški magazin (špecerija in ma-nufaktnra), pri Mahkovcu - za Savo, na Posetju in pri Stihu Radeče Delovni kolektiv in uprava Srečno novo leto 1956 ELEKTRARNE Trbovlje želi delovni kolektiv Trgovskega podjetja želita vsemu delovnemu ljudstvu Zasavja srečno in uspehov polno in zeit vsem srečno in veselo novo leto 11 trgovina — gostilna — klavnica nesnica L JAKUAMA )«W — 8T. 1 •Z A 9 ATS KI TI D K I K« STRAN 23 t i! i! c>oooooooooooo< TRGOVSKO PODJLTJE POTROŠNJA VIDEM-KRŠKO as s» C3 GS BC H G3 E-* o KMETIISRA zadruga VIDEM )P OB SAVI1 Vsem svojim članom in ostalim zadružnikom želimo ob novem letu M6 mnogo delovnih mag! OBČINSKI LJUDSKi ODBOR VIDEM - KRŠKO Občinski odbor SZOL Občinski komite ZKS Ob;in«l(i 7R wnv želijo vsem občanom srečno in nspehov polno novo leto 1956 Svojim odjemalcem, kakor tudi dobaviteljem želimo srečno in veselo novo leto 1996