OBISK PREDSEDNIKA DR VIETNAMA Razgovori na Brionih Včeraj dopoldne so se nadaljevali politični razgovori med najvišjimi državniki obeh držav Predsednik Tito je priredil predsedniku Ho Si Minhu poslovilno kosilo BRIONI, 8. avg. (Tanjug). Danes dopoldne so bilj na Brionih uradni jugoslovansko-vietn amski politični razgovori. Predsednik Tito in Ho Si Minh ter njuni najbližnji sodelavci so se sestali nekaj pred pol enajsto. Z jugoslovanske strani so sodelovali pri razgovorih predsednik Tito, Aleksander Bankovič, Ivan Gošnjak, Lazar Koli- šrvski, Koča Popovič, Ivan Kreačič in dr. Jože Vilfan. Na vietnamski strani pa so eodelovaii predsednik Ho Ši Minh, član stalne komisije Ijud-tks skupščine Viettnama Hoang Van Hoan in minister za kulturo Hoang Minh Gism. Danes popoldne o-b 13 pa je p: e-dsednik Tito s soprogo pri- Cesta v demilitarizirani coni lzrnela T-el Aviv, 8 avg. (AFP). Izraelski delavci so začeli graditi pot v demilitarizirani coni pri Tel Aziziatu. severno od jezera Kuleh. Cesta je potrebna obdelovalcem tega predela, ki ie bil doslej samo deloma obdelan od sirskih kmetov, ki so prihajali čez mejo. Na sirski strani niso storili še nobenih ukrepov prozi tej izraelski dejavnosti. Pred obiskom delegacije LP. Mongolije L..3grad, 8. avg. (Jugopres). Delegacija LR Mongolije bo 27. avgusta uradno obiskala Jugoslavijo. kjer bo ostala do 31. avgusta. Delegacijo vodi ministrski predsednik Z-umzagijn Ce-denbal. Diplomatski odnosi med Jugoslavijo in Mongolijo so bil: vzpostavljeni 20. novembra lani. Prvi jugoslovanski ambasador v UTairbatoru Veljko Miounovič, k; ima svoj stalni sedež v Moskvi. je izročil akreditive predhodniku prezidiia velikega ljudskega hurala Ž. Sambu 1. junija !etoc. prvj mongolski ambasador v Bpogradv Dachvn Adil-bich. ki ima stalni sedež v Budimpešti. pa je izročil akreditive predsedniku Titu 5. avgusta. DevetinšestijeseM sestanek v Ženevi ženeva, 8, avg. (AP). Danes #ta se v 2enevi že devetinšest-deaetič sestala ameriški in kitajski ambasador. Na teh se-»estankih. ki trajajo že dve leti, razpravljajo o repatriaciji ameriških državljanov, ki so v kitajskih zaporih. Današnji sestanek je trajal dve uri, dosegli ds niso nobenega napredka. Naslednji sestanek bo 12. septembra. Sovjetska delegacija v Vzhodni Nemčiji BERLIN. 8. avg. (Tanjug). -Sovjetska partijska i-n vladna delegacija, ki jo vodi prvi sekretar CK KPSZ Niki ta Hru-ščev. i« včeraj opoldne prispela v Vzhodni Berlin. Sovjetsko delegacijo so pričakali rn pozdravili prvi sekretar vzhodnonemške Enotne socialistične partije Wal'*er TTlbricht, predsednik vlade Otto C-rotev-ohl te- drugj partijski in državni funkcidnar-Ji- redil poslovilno kosilo Ho Si Minhu, ki bo jutr; zapustil Ju-goslaviigo. Kosilo je bilo v Beli vili na Brionih. Včeraj so jugosl. državniki in njihovi vietnamski gosti izmenjali mnenja o raznih političnih vprašanjih. Domnevajo, da sta predsednik Tito in predsednik Ho £i Minh na teh neformalnih razgovorih razpravljala o možnostih za razširitev sodelovanja med Jugoslavijo in Vietnamom. Včeraj sta se šefa obeh držav prvič sestala ob 11 uri v vili ,Brionk' «, kje-r je p-redsedndk »lzvestija« o sovjetsko-sirskih raigovorih Moskva, 8. avg. Moskovska »Izvesti),a« pišejo spričo nedavnih si rsko - s ov j etskih razgovorov v Moških, da se je ob teh razgovorih okrepilo sov-.jetsko-sirsko prijateljstvo in da je bila odprta nova stran v odnosih med obema državama. »Izvestija* poudarjajo, da Sovjetska zveza s simpatijami spremlja napore sirske vlade, da še bolj okrepi politično in gospodarsko neodvisnost Sirije in da v najkrajšem času prebrodi posledice kolonializma. List poudarja, da so odnosi med Sovjetsko zvezo in arabskimi državami zasnovani na načelih enakopravnosti, medsebojne koristi in popolnega spoštovanja suverenosti ter nacionalnega dostojanstva. Tito napravil kuirtuazni obisk svojemu visokemu gostu. Ob tej priložnosti sita se predsednik Tito in predsednik Ho Ši Minh zadržala v kratkem in prisrčnem razgovoru. Prijatelj s>ko srečanje predstavnikov dveh držav se je nadaljevalo na otoku Brionskega arhipelaga Vangi. Jugoslovanski predsednik je osebno odpeljal šefa demokratične republike Vietnama na ita otok v motornem čolnu. Predsednik Ho S, Minh je prebil nekaj časa na sprehodu po tem otoku. V njegov; družbi so bili član stalne komisije ljudske skupščina in član politbiroja delavske partije demokratične republike Vietnama Hoang Van Hoan, za tem podpredsednika zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, in Aleksander Rankovič, predsednik Narodnega sobranja Makedonije Lazar Koli&evski, državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, podpredsednik izvršnega svet« Hrvatske Ivan Krajačič in generalni sekretar predsednika republike dr. Jože VdHan. Prijateljska izmenjava mnenj predstavnikov dveh držav se je nadaljevala na kosilu, ki ga je priredil predsednik Ti,to s soprogo na otoku Vangi. Poudarjajo, da so t; stiki znova pofer-d.,li prijateljstvo, ki obstaja med jugoslovanskimi narodi in General Dayan potuje Tel A vi v, 8. avg. (Reuter) Načelnik izraelskega generalnega štaba general Dajan bo konec avgusta obiskal JuinoaifiriišBco uniijo i« Ghamo. Opazovalca v Tel Avivu menijo, da pričakuje izraelska vlada daljše obdobje miiru na svojih mejah, ker sicer ne bi odobrila takega potovanja. narodom Vietnama, ki jih vežejo skupni cilji izgradnje eo-calitema. Opozarjajo na *o, da sta obe državi v svoji zunanji politiki odločno sa principe aktivne koeksistence in z« miroljubno reševanj« vseh spornih problemov, kakor tudi za vsestransko sodelovanje med vsemi socialističnimi državami. Zahvala predsednika Streulija Beograd, 8. avg. (Tanjug). — Predsednik švicarske konfederacije Hans Streuli se je brzojavno zahvalil predsedniku Titu za poslane čestitke ob švicarskem nacionalnem prazniku. Ho Si Minh je v Zagreba obiskal tudi tovarno »Kade Končar« INTERVJU S SEFOM GOSPODARSKE DELEGACIJE NA RAZGOVORIH V RIMU 0 sporazumih z Italijo Pomočnik predsednika Odbora za zunanjo trgovino Nenad Popovič Je poudaril, da je težišče gospodarskih odnosov z Italijo na ekonomskih instrumentih, s čemer je zmanjšan pomen administrativnih ukrepov BEOGRAD, 8- avg. (Jugctpres). — »Nevi gospodarsko-finančni sporazumi, ki smo jih podpisali te dni z Italijo, so nov prispevek k ustvarjanju zdrave gospodarske baze za dolgoročni razvoj medsebojnih gospodarskih odnosov«, je izjavil Nenad Popovič, pomočnik predsednika Odbora za zunanjo trgovino, ki je vodil jugoslovansko gospodarsko delegacijo na razgovorih v IMsnu. Popovič je poudaril, da je težišče v gospodarskih odnosih z Italijo na ekonomskih instrumentih, s čimer je zmanjšan značaj administrativnih ukrepov, kč. so bili doslej važen element v medsebojni - izmenjavi. Po besedah Nenada Popoviča je bila vključitev Jugoslavije v DELO RAZ0R021TVENEGA PODODBORA V LONDONU Odgovarjanje Zorina Sovjetski delegat na razorožitvenih razgovorih je zahteval pojasnila na tri vprašanja v zvezi z zračno inšpekcijo — Pričakujejo sporočilo o dosedanjih rezultatih razgovorov London, 8. avg. (Tanjug) Delegati zahodnih dežel v ožjem odboru so včeraj še nadalje odgovarjali na vprašanja, ki Jih je včeraj postavil sovjetski pred stavnik Zorin v zvezi * načrtom o conah letalskega in kopenskega nadzorstva. Zorin je včeraj tudi vprašal, če zahodne dežele še po predlogu ameriškega zunanjega ministra Dullesa kot pogoj za opustitev poskusnih eksplozij z atomskim orožjem zah tevajo. naj Sovjetska zveza pred tem sprejme sistem letalskega i n kotpeuskega nadzorstva ini sklene sporazum o prekinitvi proizvodnje jedrskega orožja in zmanjšanju klasične oborožitve. V zvezi s temi vprašanji so zahodni delegati opozorili sovje tskega predsfcavnika,, da so vedno predlagali, naj bo opustitev poskusnih eksplozij del sporazuma o razorožitvi in da tega ne W mogli sprejeti kot Osamljen ukrep. Britanski delegat Noble je apeliral na Sovjetsko zvezo, naj dovolj nadzorstvo rta svojem ozemlju in »pokaže, kakor zahodne dežele, da nima kaj skrivati«. Ameriški delegat Stassen je izjavil, da so prizadete dežele zdaj bliže sporazumu o razoro- KTFAJSKA KMETIJSKA DELEGACIJA V CELJSKEM OKRAJU CELJE, 8. avg. — Devetčlan-članska kmetijska delegacija LR Kitajske, ki s« že nekaj časa mudi v naši državi, je dopoldne prispela v celjski okraj, kjer si je ogledala nekatera kmetijska posestva in ustanove ter se seznanila z delom naših zadružnih organizacij. Okoli 11. ure dopoldne so člani kitajske delegacije pod vodstvom ministra za kmetijstvo g. Lfao Lu Jena prispeli v Žalec. kier jih je v prostorih poslovne zveze sprejel predsednik okrajne zadružne zveze Franc Lubej- Pri sprejemu so bili navzoči še sekretar OK ZKS Franc Simonič, predsednik OLO Riko Jerman in drugi zastopniki okrajnega ljudskega odbora. političnih organizacij. »Hmezad« itd. Ob tej priložnosti je tov. Lubej seznanil goste s proizvodnjo hmelja kakor tudi z delom kmetijskih zadružnih organi zavij v celjskem okraju. Zatem so visoki gostje obiskali Inštitut za hmeljarstvo in državno kmetijsko posestvo Vrbje pri 2alcu. Po kosilu, ki ga je v Hotelu »Evropa« v Celju priredil predsednik OLO Riko Jer- man. so nato člani kitajske delegacije obiskali še veterinarski zavod, naito pa se odpeljali v Velenje, kier so si ogledali rudniške naprave in novo naselje. Svoj obisk v celjskem okraju so kitajski gostje zaključil; z ogledom termoelektrarne v Šoštanju. Zvečer so nadaljevali pot proti Ljubljani. Gostovanje Uubltanske opere ▼ Nemčiji Ljubljanska Opera je odpotovala sinoči v Passau v Zahodni Nemčiji, kjer bo v okviru »Evropskih tednov« imela štori predstave: operi »Predana ne- vesta« in »Othello« ter baleta »Labodje jezero« in »Ohridska legenda«. V ansamblu ljubljanske Opere so popoln zbor. orkester. balet in veliko število solistov, skupaj 204 ljudi. V »Evropskih tednih« bodo gostovali poleg ljubljanske Opere znani evropski ansambli ir umetniki- Prvo predstavo v okvi-m prireditev bo imela 11 ubij anska Opera v ponedeljek. 12. t. m. žitvi. kakor nekateri mislijo, in da bj zato ^zgladitev sedanjih nesoglasji pomenila »odločen preobrat v svetovnih zadevah«. Na seji v torek je sovjetski delegat Zorim zahteval tri pojasnila k načrtu zahodnih sil o nadzorstvenih conah, ki jih je pretekla petek predlagal ameriški zunanji minister Dulles: 1. zakaj ti predlogi ne vključujejo nadzorstva nad širnimi področja, v katerih so oporišča ZDA. Atlantske. Bagdadske in Mamilske zveze. Otvoritev velesejma v Celovcu Dunaj, 8. avg. (Tanjug). Kancler Kaab je danes odprl v Celovcu tradicionalni mednarodni velesejem, na katerem razstavlja svoje izdelke nad 1000 avstrijskih in tujih podjetij. Slavnostne otvoritve so *e udeležili tudi avstrijski minister za trgovino dr. Bock in obrambni minister' Graff, predsednik izvršnega sveta Slovenije Boris Kraigher, jugoslovanski veleposlanik na Dunaju dr. Radivpje Uvalič in tuji diplomatski predstavniki na Dunaju. Največji prostor na velesejmu. ki bo trajal do 18. avgusta, zavzema Zahodna Nemčija z več kot 90 podjetji, nato pa Jugoslavija z nad 30 podjetji. Naša podjetja razstavljajo letos prvič v novem zelo lepo urejenem paviljonu. Na podlagi sporazuma veleseiemskem kontigentu bosta Jugoslavija in Avstrija izmenjali blaga v vrednosti 8,380-POO atlinso*. 2. zakaj jie vprašanje evropske oone odvisno od tega, alt bo Sovjetska zveza sprejela eno izmeti arktičnih con. im 3. a-lii zahodne sire menijo, da je treba o nadzorstvenih conah doseči popotao soglasje, preden bo dosežen sporazum o razorožitvi. Ameriški delegat Stassen je odgovoril, da tudi prejšnji sovjetski predlogi ne vključujejo vse severne poloble in da Azaja v zahodnih načrtih ni upoštevana zaradi tega, ker so tam širna področja, povezana s Sovjetsko zvezo, to pa bi sprožilo reševanje nekaterih pouitičnih vprašanj. Splošni; namen v tej fazi Pa je doseči omejeni sporazum o razoroži to i brez reševanja političnih problemov. Kar tiče drugo vprašanje, mora po mnenju Stassen« prvi korak nadzorstva vključiti ZIDA in Sovjetsko zvezo. V razpravi o tretjem Zorino« vem vprašanju se je pokazalo, da se zahodne sile zavzemajo za posebno delovno skupino, ki naj . bi proučila tehnične podrobnosti nadzorstvenega sistema, še preden bo doseižen sporazum o razorožitvi. K temu je sovjetski delegat pripomnil, da postavljajo evropske dežele pogoje. RadakriSnan obišče Kitajsko New Delhi, 8. avg. (AFP) Dc nes so uradno sporočili, da bo podpredsednik indijske vlade Radakrišnan septembra obiskal Kitajsko. Po obisku na Kitajskem bo Radakrišnan odpotoval v Laos, v Kambodžo, Severni in Južni Vietnam ter v Mongolijo. Kiši bo potoval po Jugovzhodni Aziji Tokio, 8. avg) (AP). Japonski ministrski predsednik Kiši je danes izjavil, da bo obiskal več držav Jugovzhodne Azije. Baje namerava obiskati Avstralijo, Kambodžo, Indonezijo, Lecs, Malajo, Novo Zelandijo, FOipd-m, Jwžni Vtetrato in Singapur. italijanski sistem transferihiL nosti lire osnovno vprašanje, ki so ga rešili na razgovorih v Rimu. Seveda so mimo tega razpravljali tudi o nekaiterih drugih, kot na primer urejevanju trgovinske izmenjave, o (jugoslovanskem klirinškem dolgu, o cestnem prometu, o znanstve-no-tehničnem sodelovanju itd. Novi sporazum o plačilu — je poudaril Nenad Popovič — pomeni, da je ukinjen dosedanji princip plačevanja v Scliringu. Vsa jugoslovanska sredstva, ki jih bomo ustvarili z izvozom v Italijo, bomo lahko izkoristili za plačevanje ne samo v Italiji, marveč v vseh deželah Zahodne Evrope. Novj sistem temelji torej na takem mehanizmu, katerega neposredna naloga je povečati medsebojno izmenjavo- Nova razdelitev Sumatre Djakarta, 8. avg. (AP) Centralna indonezijska vlada je danes sprejela zakon, ki predvideva razdelitev Sumatre na tri province. Ta zaikon .je veljaven takoj -in dane popolno avtonomijo novim provincam. Na rimskih razgovorih je bila dosežena 'tudi soglasnost o tem da se jugoslovanski klirinšk dolg v Italiji, ki znaša okrog 6 milijard Ur, odplača na tak način, da ne bo obremenjeval redne gospodarske izmenjave. Novi sporazum o blagovni izmenjavi jamči tudi večjo liberalizacijo jugoslovanskega izvoza. Na osnovi tega sporazuma bo Jugoslavija v odnosu do trgovinske izmenjave z Italijo tretirana po Istih kriterijih kot so treti,rane druge države Zahoda. Za artikle, pri katerih so obdržali sistem skupnega kontingenta (v glavnem gre za živino) ne bodo zahtevali uvoznega dovoljenja, dokler ne bo izpolnjena predvidena količina. Treba je pripomniti, da so v novem sporazumu povečani kontingent-; nekaterih artiklov (steklo in drugo), za izvoz pa so vključeni tudi novi a.ntifcl,; — svinec, les za embalažo, material za rafinerije — za uvoz pa testenine, pribor itd. Te spremembe pomenijo veliko olajšanje za jugoslovanske izvoznike. Sedaj je le 15 odstotkov jugoslovanskega izvoza končingentiranega, ostali del p? ie liberaliziran. »Brez: dvoma omogoča taka Liberalizacija go-spodarstvenjkom obeh držav, d.? sklepajo tako kuočije. ki so So-spodarsko upravičene«, je poudaril Nenad Popovič. Sprejem pri Salaju Beograd, 8 .avg. (Tanjug). —■ Predsednik centralnega sveta ZSJ Djuro Salaj je danes sprejel delegacijo sindikata rudarjev Poljske in CSR, ki so gostje sindikata rudarskih in metalurških delavcev Jugoslavije. Danski poslanik v FLFJ umrl Beograd, 8 .avg. (Tanjug). Izredni poslanik in opolnomoceni minister kraljevine Danske v Jugoslaviji g. Rolf Kiaer je 4. t, m. umrl v Bazlu. Gospoda Kiaera je doietela smrt, ko se je vračal iz Kopenhagna v Beograd. Uspeh beograjskega baleta v Atenah ATENE, 8. avg. Balet beograjske opere je doživel snoči velik uspeh na predstavi »Labodjega jezera«, ki jo je uprizoril v okviru atenskega festivala- V starem antičnem gledališču »Herodot Aticus« pod Akropolo j« nad 3000 gledalcev, med katerimi so bili člani grške vlade, predsednik skupščine Rodopu-los, atenski kulturni delavci in mnogi številni tuji gosti, navdušeno pozdravilo beograjski baletni ansambel in dirigenta Dušana Miladinoviča, ki je dirigiral atenskemu simfoničnemu orkestru. Zanimanje za beograjski balet je tako veliko, da so že pred prvo predstavo razprodali vstopnice za vse tri predsčave. Sestanek Arabske lige Kairo, 8. avgusta (Reuter). V Kadru se je danes sestal svet Arabske lige. Razpravljali so o morebitnih ukrepih, ki bi jih arabske dežele storile proti britanski politiki v Muscatu in Omanu. Strateško posvetovaiife V Londonu so se sestali načelniki generalnih štabor držav Britanske skupnosti narodov, da bi proučili posledice zmcmr^ - mija obrambnih izdatkov na bodoče obveznosti London, 8. avg. (IIP) Včeraj so se zbrali v Londonu načelniki generalnih Štabov armij Iz vseh dežel Britanske skupnosti narodov, razen iz Ghane, da bi proučili posledice, ki jih bo imelo zmanjšanje obrambnih 1 zdatkov za bodoče obveznosti, ki jih bo Britanska skupnost narodov prevzela. V vojaških krogih poudarjajo, da je to srečanje na j večjih vojaških strokovnjakov, med katerimi so vojni minister John Hare, ves armadni svet in vsi šeti oddelkov vojnega ministrstva ter najvidnejši generali iz Britanije in držav Britanske skupnosti narodov. Z vojaškim; strokovnjaki bo na tesn posvetovanju sodeloval Po incidentu na gršl:o-turški meji ATENE, 8. avg. (Agencija Al<-ne). — Na grštoo-turški meji sc. se včeraj sestali grški i-n turšk: oficirji. Razpravljali so o incidentu na reki Marici. Kot je znano, je prešnji teden turška patrola ubila dva grška ribiča Turški oficirji so izrazili obžalovanje spričo tega incidenta ir zagotovili, da" bodo storjeni zadostni ukrepi, da v prihodnje takih incidentov ne bo več- Gr-t-ke oblasti si prizadevajo, d? bi čimprej prišlo do sestanke mešane grško - turške obmejne komisije, ki bi razpravljala o vseh nedavnih incidentih na meji. sir Roger Mekins, stalni državni sekretar v državni blagajni ic sir Frederich Brendrett. predsednik odbora za obrambna .raziskovanja. Slednji vodi oddelek, katerega naloga je zmanjšati številčno stanje v vojski in jo vskladiti z nuklearno obrambno strategijo. Vojaška konferenca v Londonu se je začela prav v času, ko je upor v Omanu dal povod za mnenje, da se bodo nemiri razširitli na vso Južno Arabijo in da bodo ogrozili vse britanske posesti južno od Sueza. Opazovalci pravijo, da bodo dogodki v Omanu glavni predmet londonskih vojaških razgovorov. Britanija je namreč ponovno potrdila namen, da bo branila kolonije in protektorat Aden ter številne šejkate na tem področju. V tej zvezi bodo verjetno razpravljali tudi o Cipru, odnosno o tem. aili naj »e Britanija loti načrtov za premestitev vojašlkega oporišča s Cipra v Vzhodno Afriko. V tem pogledu so mnenja v armadi deljena. Sueški dogodki so pokazali, da Ciper ne more biti izhodišče za amfibijske ope- racije pokazalo pa se je tudi, da do operacij ob kanalu ne bi moglo priti brez Cipra. Na prejšnji konferenci šefov admiralštaba članic Britanske skupnosti narodov, ki je bula maja letos v Londonu, je bilo poudarjeno, da mora biti obramba Britansike skupnosti narodov na področju Indijskega oceana, med Singapurjem na vzhodu in Mombaso na zahodu. Glavni cilj te nove obramone strategije je obramba petrolejskih šejkatov v Perzijskem zalivu ter pomorskih pristopov k afriškemu kontinentu. Mokorios pojde v ZDA konec avgusta Atene, 8. avg. (Reuter) Urad ciprske ertnarhije je sporočil, da bo arhiepiskop Maikairios odpotoval v ZDA 31. avgusta. VREME , Stanje s. avg.: Področje nizkega zračnega pritiska z jedrom nad Irsko se še poglablja. Močni jugozahodni vetrovi zadržujejo frontalne motnje na zatodnem robu celine in za sedaj ovajajo nad alpske predeč«- tople zn s ilne gmote. Napoved za petek: Spremenljivo oblačno in toplo vreme. Temperature ponoči med 12 in 16, ▼ Primorju 20, ^ijvjšje dnevne med 24 in 29 stopinjami C. Zmerni jd goZShodni ISO IOL, HKf.ISS SLOVENSKI Izdaja Ln tiska CasopLsno podjetje Slovenski poročevalec. — Direktor« Rucfe Janiraba- G lami in odgovemi urednik: Sergej Vosu jak. — UredniŠtro: Lraidjana, Tomšičeva ulica št. 1 iD 3, telefon 23-322 do 23-526. — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulice it. t/IL, telefon 23-522 do 23-526. — Oglasni. odebeMc Ljubljana, Titova cesta 7, telefon 21-896, ca ljoMjansk« naročnike 3M63, ca zunanje 21-S32. — Poštni predal št_ 29. — 2iw> rafrun pri Komunalni banki Ljubljana it. 60-KB-5-2-367 — Mesefena naročnina 230 din i m« ™, m >. AU8U8TA 1957 STANOVANJSKO PRAVO in presežek stanovanjskih prostorov P BED 40 LBTI Skoro leto dni p« napovedi ao izdelani prednačrtl Mkoan I »tarniranpodročja. O njih bo ie jBCMCi septembra rMM-pravljtl pravni svet, nato pa ivctni Izvrlni ®vft. V prihodnjih dneh bomo postopno objavili vse te prednaCrte, ki vsekakor zanimajo naSo širšo javnost. Prednačrt osnovnega zakona o upravljanju stanovanjskih poslopij, o katerem bo meseca septembra razpravljal pravni evet, ureja poleg drugega tudi stanovanjsko pravo in presežek stanovanjskih prostorov. Na ta način bodo prvikrat izdani točni predpisi o pravicah in dolžnostih najemnikov stanovanj. Prav tako Ureja pir-esežek rta-novanjskih prostorov, kar je važno glede na stanovanjsko krizo v naši državi. Po dolcvčrbah. predna&rta obsega stanovanjsko pravo pravico stanovanjskega najemnika, da stanovanje trajno in neovirano uporablja, kakor tudi, da sodeluje pri upravljanju poslopja, v katerem je stanovanje. Kako daleč sega stanovanjsko pravo, je razvidno iz določbe, da stanovanjski najemnik in člani njegovega gospodinjstva ne morejo biti prisilno izseljeni E z stanovanja, če ne gre za določeno krivdo, ako se jim ne zagotovi ustrezno drugo stanovanje. Kot ustreano se Sinatra stanovanje, ki spada v isto kategorijo stanovanj, ki ima enako število in vrsto prostorov, za katere se plačuje približno enaka najemnina in ki 6o v istem pasu ali v drugem pasu, tocia pod pogojem, da stanovanje v drugem pasu najemniku ne povzroča težav v življenju dn delu, ki jih do preselitve ni imel. Pri ocenjevanju, ali stanovanje u&treza. se ne bo upošteval presežek stanovanjskih prostorov v stanovanju, iz ka-" 233 se ima najemnik preseliti. • Prednačrt dolo4a, da more najemnik zamenjati stanovanje s stanovanjem drugega najemnika in da ima pravico zahtevati. naj hišni svet opravi vse potrebno za vzdrževanje poslopja in popravila na poslopju, ki gredo na breme sklada poslopja- Prav tako ima najemnik pravico, da del svojega stanovanja odstopi podnajemniku. Na drugi strani je stanovanjski najemnik dolžan, da uporablja stanovanje skrbno in da ga varu,ie pred poškodbami. Svoje stanovanje ne more uporabljati v druge namene, rasen, da lahko posamezne prostore izkorišča za p«š lo-vno delavnost, vendar pa samo v soglasju s hišnim svetom oziroma z lastnikom poslopja in z odobritvijo občinskega stanovanjskega organa, ■v-:=*nniv stanovanja je dolžan, da najkasneje do 5. v mesecu p!a?a stanovanjsko najemnino in nima pravice odreči plačila te najemnine, ker ni bilo izvršeno popravilo, ki ne gre na breme sklada poslopja. Ako pa je to popravilo opravil na svoje stroške, mu pripada odškodnina. toda s pogojem, da hišni svet oziroma lastnik poslopja tega popravila ni hotel opravi-t: TCr? ==e tiče uporabljanja skupnih naprav v poslopju, bo ljudski odbor pooblaščen izdati predpise o načinu določanja višine odškodnin«, ki so jo posamezni stanovanjski najemniki dolžni plačati za uporabljanje skuonih naprav. Kar se tiče tekočega vzdrževanja stanovanja, gredo stroški na račun stanovanjskega najemnika- Kateri stroški se zaračunajo stanovanjskemu najemniku, določa svet občinskega ljudskega odbora, pristojnega za stanovanjske zadeve. Stanovanjski najemnik plača stroške za popravilo stanovanja ali drugih delov poslopja* ki bi jih povzročil po svoji krivdi ali pa člani njegove družine in sostanovalec. Prednačrt vsebuje tudi določbe o odpovedi stanovanja. Pogodbo o uporabljanju stanovanja odpove najemniku hišni svet ali lastnik poslopja, ki ni v družbenem upravljanju, ako najemnik, član njegovega gospodinjstva ali njegov podnajemnik kljub pismenemu opozorilu hišnega sveta ali lastnika, poslopja uporablja stanovanje za namene, ki nasprotujejo pogodbi ali povzročajo v stanovanju znatno škodo, ateo s svojim uporabljanjem stanovanja ovira družim mimo izkoriščanje stanovanja ali pa v treh mesecih ne plača stanovanjske najemnine oziroma ne plača odškodnine ®a uporabljanje skupnih naprav, ki «e plačujejo ločeno od najemnine. Prav tako se stanovanjskemu najemniku more odpovedati. • ak-o je pr-ene— hala njegova službena funkcija, na podlagi katere mu je bilo izročeno stanovanje v uporabljanje, ali pa je prenehalo delovno razmerje, kd je bilo pogoj za uporabljanje stanovanja. ali pa, ako se mora izv-rAlti izselitev, ker stanovanje ne ustreza higienskim pogojem. Stanovanje se ne more odpovedati najemnikom, ki niso izpolnili svojih obveznosti za uporabljanje stanovanja, ako so začasno nezaposleni, dolžni pa so plačati najemnino v sorazmerju z višino materialne oskrbe, kakor tudii izpolnita po zaposlitvi svoje obveznosti v roku, ki je trikrat daljši kakor čas, v katerem je bil začasno nezaposlen. Prav tako se stanovanje ne more odpovedati osebam, ki «o zaradi delovnega (razmerja odSle v tujino na delo, šolanje, specializacijo, zdravljenje, pnire-janje umetniških prireditev itd. Stanovanjska pogodba se odpove * tožbo pri sodišču. Postopek pred sodiščem se fzvaja P® načelu eakona o pravdnem postopku, za odločanje pa bo pristojno okrajno sodišče- Prednačrt -osnovnega zakona’ o upravljanju stanovanjskih poslopij ureja tudi presežek stanovanjskih prostorov. Presežek stanovanjskih prostorov nastane tedaj, kadar najemnik stanovanja uporablja več stano-v®n.£skilh prosltorov, kiafeor je potrebno, da bi Ml stanovanjski prostor racionalno izkoriščen. Podrobne predpise o racionalnem izkoriščanju stanovanja bodo izdale ljudske republike, ki bodo v svojih zakonih dolo- čile, kaj se smatra kot racionalno izkoriAč anj e stanovanja. Iz tega ukrepa bodo izvzeti znanstveni delavci, književniki, umetniki in drugi ugledni javni delavci in strokovnjaki, ki imajo pravico tudi do posebnega delovnega prostora. Prav tako imajo pravico do posebnega prc"'.ora tudi bolniki,- ki bolehajo na kroničnih nalezljivih boleznih. Presežek stanovanjskih prostorov, ki nastane zaradi začasne odsotnosti stanovanjskega najemnika ali člana njegovega gospodinjstva, se ne smatra kot presežek stanovanjskih prostorov. Kadar nastane presežek stanovanjskih prostorov, izda občinski stanovanjski organ odločbo, da je tak presežek nastal in določi najemniku stanovanja rok dveh mesecev, da s podnajemniškim razmerjem ali na kak drug način racionalno izkoristi presežek stanovanjskih prostorov. Ako najemnik stanovanja tega ne stori v tem roku, j 9 dolžan plačati za presežek stanovanjskih prostorov trojni znesek stanovanjske najemnine. Po prednačrtu so stanovanjski najemniki in upravitelji poslopij dolžni obveščati pristojne organe o zmanjšanju števila oseb, ki uporabljajo stanovanje- Včeraj zjutraj so prišli v Ljubljano člani kitajskega Gledališča lutk in senc iz Pekinga. Ze včeraj so priredili v Mestnem gledališča predstavo, ki Jo bodo drevi ponovili- Kitajski lutkovni umetniki, ki jih vodi direktor Cheng-Hong, so na turneji po Jugoslaviji obiskali Beograd in Zagreb, iz Ljubljane pa bodo odpotovali v Opatijo in Dubrovnik. Republiški festiva! kmetijskega strojništva Republiška konferenca traktoristov in kmetijskih strojnikov — 75 tekmovalcev se bo borilo za »zlati plug« — Naslov republiškega prvaka brani celjska skupina is Veliko zanimanje tujih poslovnih krosov za razstavljeno blago na H. jugoslovanskem eksportnem sejmu Ljubljana, 8. avg. Med tisoči ofodskkavalcefv II. jugoslovanskega ekspertnega setjma je bilo dosleij že mnogo tujih gostov, ki so se o sejmu zelo pohvalno iza-azilti. Sem so prišli poslovni ljudje iz raznih evropskih dežel, pa tudi zastopniki ameriških tvrdk, kri imajo svoje sedeže v Evropi. Koliko je že zaključenih komercialnih pogodb, je danes še težko povedaiti. vendar se lahko sklepa, da bo komercialni us-peh sejma znatno iznad lanskoletnega. Med poslovnimi ■ laudmi iz tujine je precei takšnih, ki poznajo iu~ goslovamsko blago že dokaj dolgo. Na tem sejmu ugotavljati«, da se je izbor biaga jugoslovanskega izvoza v zadnjem letu občutno povečal, kar kažejo izdelki, id so razstavljeni na .tem Fejiruu. Zanimive so iz/jave nekaterih tujih gostov, ki so oih dali ob pitiiiki svojega obiska. G. Tone Haiti iz Lichtensteina je na primer prvič prišel v Jugosiaivijo in navezal poslovne stike z našimi trgovskimi podjetji. Med drugim je na sejmu dejal: >2e na meji sem bil nadvse prijetno presenečen nad lepim sprejemom dn prijaznostjo vseh. s katerimi sem prišel v stik. Podobno je tud; na Gospodarskem razstavišču. V družbi predstavnika Združenja, pnehiranbene industrije Slovenije bom v prihodnjih dneh obiskai podjetja »Fructus« v Kopru. »Arrigoni« v Izoli, kakor tudi podjetji »Mercator« in »Slovenija sadje« v Ljubljani. To je prva navezava stikov z jugoslovanskimi gospodarstveniki. Vtisi, ki sem jih dobil, me siliijo k razmišljanju. da bi ustanovil v Jugoslaviji začasno zastopstvo. Moje podjetje se zanima Za pulpe, sadne sukuse, paradižnikovo mezgo, za vse vrste zelenjave v svežem stenju. ,kot na primer stročji fižol, kumarice, papriko itd. Jeseni nameravam spet obi- skati Jugoslavijo, in sicer kot turist, ker bi' zelo rad spoznal to lepo in zanimivo deželo.« Zupan mesta Beljaka pa je dejal: »Kot zastopnike mesta Beljaka nas veseli, da smo lahko obiskali razs tavo vi sokokakovostnih izvoznih izdelkov jugoslovanskega blaga. Prav posebno smo biui vzradoščeni nad gostoljubnostjo naše sosedne dežele. Z najboljšimi željami vam želimo čimveč uspeha.« Medtem ko je ta predstavnik izrazil takšno priznaraje. pa je lastnik posredovalne tvrdke iz Trsta g. ing. Stanislav Starec povedal tudi nasledmjo željo: »K razstavi jugoslovanskega blaga čestitam hkrati tudi jugoslovanski proizvodnji. Želim pa pripomniti, nad se na prospektih za izvozne države označi, na naslovna strani ime Jugoslavije v poudarjeni velikosti. Takšni prospekti z označbo so mi potrebni za azijske dežele (Perai-ja, Pakistan), in sicer z označbo »YOGOSLAVTA«. To pomeni, da smo za omenjeno tržišče postali pojem solidnega izvoznika. Poslovno življenje na Gospodarskem razstavišču se živahno razvija. Interesenti še vedno prihaijajo iz, Švice, Avstrije. Holandske, Zailodne Nemčije. Italije in iz drugih evropskih držav. Prišle so nadalje gospodarske delegacije iz Avstrije in Poljske. ’ Sejem si je ogledal tudi deželni glavar Koroške g-dr. Wenedig. Zvedeti smo hoteli še mnenje komercialnega direktorja Gospodarskega razstavišča tovariša Rina Simonitija o dosedanjem poteku sejma. V svoji leraitki izjavi je med drugim povedal tole: »Težko je presodite, kakšen bo učinek sejana. Tujci namreč še vedno prihajajo in si ogledujejo raizstavljjene stvari. nakair gredo v tovarne, odkoder se čez nekaij dni spet vračajo, da dokončno sklenejo pogodbe. Zelo mnogo je intere- sentov za xesno industrijo, in to predvsem ie Severne in Južne Amerike, medtem ko je Vel. .Britanija že itak naš stalni dofoer odij emalec. Tudii oisnjjar- ji so si odprli prav s tem sejmom nova tržišča in podobno velja tudi za živilsko industrijo. Na sejmu je dobro organizirana služba med recepcijo in poslovnimi krogi, mnoga podjetja pa imajo tudi pooblaščene zastopnike. Kako veLiko je zanimanje tujih gostov za ta serjem priča primer kamniškega podjetja »Utok«, ki sicer ne razstavlja, vendar pa rfe prav preko sejma sklenilo ugodno pogodbo z neko tujo tvrdko. Kot kaže. bo- II. jugoslovanski eksportmi sejem močno presegel vsa pričakovanja in tudi uspeh lanskoletnega sejma. VT iPrva velika manifestacij a kmetijske mehanizacije, ki je bila lani v Ptuju, ob ob koncu meseca z drugim republiškim festivalom kmetijskega strojništva doživela ponovitev. Prizorišče tridnevnega programa bo tokrat Celje, kjeir bo 23. avgusta republiška konferenca traktoristov in kmetijskih strojnikov. Naslednjega dne bo tam tekmovanj e v traktorskem oranju, spretnostni vožnji in v teoretičnem znanju. Tretjega dne pa bo po mestu velika povorka. kmetij sikih strojev, ki bo podala sliko naperedfea kmetijske tehnike v celjskem okraju, poživeli pa jo bodo prikazi starih kmečkih običajev. Program cbeta še demonstracijo kmetijskih strojev in tekmovanje mladih zadružnikov v košnji z ročnimi motornimi kosilnicami. Republiška konferenca traktoristov i.n strojnikov, s katero se začenja letošnji festival, bo oivetlila nekatere pomembnejše strokovne probleme, s katerimi se je' v prvem letu obstoja ukvarjalo tudi republiško združenje traktoristov in kmetijskih strojnikov. Udeleženci bodo razpravljali o vprašanjih, ki jih Fč^rai in danes Novi sekretar za urbanizem LJUBLJANA, 8. avg. Ker je bil dosedanji republiški sekretar za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve ing. Marjan Tepina imenovan za direktorja Zveznega zavoda za urbanizem, je bil za novega republiškega sekretarja zg urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve imenovan gradben.: svetnik ng. Alojz Rojec. Teden kme£ke mladine ▼ Krizah TRZlC, 8. avgusta- Z zanimivim predavanjem o smernicah modernega kmetijstva in vlogi kmetijske zadruge na vasi se je danes začel v. Križah pri Tr- žiču letošnji Teden kmečke mladine, ki ga prirejata tamkajšnja Kmetijska z-ačlmga in aktiv mladih zadružnikov. Jutri bodo mladi zadružniki zborovali, medtem ko bo v soboto v Križah veseli večer, v nedeljo pa tekmovanje koscev in grabljic ter slavnostna seja upravnega odbora Kmetijske zadruge in aktiva mladih zadružnikov. Ob koncu tedna bodo prejeli najboljši zadružniki nagrade. X- V. Avstrijske devizne rezerve. Devizne rezerve avstrijske narodne banke znašajo 9 milijard 715 milijonov šilingov, medtem ko znašajo zlate rezerve 2 milijardi 168 milijonov šilingov. To je uradno sporočila avstrijska narodna banka. AVGUST bodo nakazali naslednji referati: O problemih kmetijske mehanizacije in raizvoja kmetijstva, o razvojiu vaških strojnih skupnosti, o tehničnih problemih in o skrbi kmetijstva ter končno o pravem položaju traktoristov v kmetijski proizvodnji. Da bd dali z vsakoletnimi festivali kmetijskega strojništva še močnejšo vzpodbudo za kar največjo sitanokovno usposobljenost traktoristov in strojnikov, so letos poleg praktičnih tekmovalnih disciplin iz lanskega leta vključili še posebno teoretično tekmovalno disciplino. Letošnje tekmovanje strojnikov in traktoristov ali tekmovanja za »zlati plug«, kakor ga bodo imenovali, bo poleg oranja in spretnostne vožnje obsegalo še preizkušnjo teoretičnega znanja iz metoroznanstva, agronomije, verstva rastlin in o traktorskih priključkih. Zanimanje za tekmovanje je veliko in tudi število tekmovalcev je znatno večje kakor lani. Medtem ko je lani tekmovalo 43 traktoristov, ki so bili izbrani kot najboljši v svojih okrajih, se je k letošnjemu tekmovanju za »zlati plug« prijavilo že 25 skupin s 75 tekmovalci. Prj oranju in spretnostni vožnji bo treba pokazati še več spretnosti, in iznajdljivosti kakor lani, kajti kriterij ocenjevanja bo letos strožji. Že lani so poleg časa in lepega ravnanja s strojem v tekmovanju upoStevalj tudi kvaliteto ljenega dela. Na letošnjem tekmovanju Pa bo kakovosti dela dan še prav posebno močan poudarek, saj jo bode ocenjevali s 40 točkami, med/tem ko bo za hitrost, za lepo manevriranje in za točno globino mogoče doseči le po 20 točk. Drugi republiški festival v Celju bo velika manifestacija naprednih kmetij cev. bo lepo meriio strokovne sposobnost’ in prepričljiv dokaz velike koristnosti kmetijske mehanizacije. frje DANES SVEŽE MORSKE RIBE V RIBARNICI IN V SlSKI Sesti kongres partije 8. avgusta se je v Petrogradu sestal šeatl kongres bolj še viške partije. Trajal je do 16. avgusta v pogojih ilegalnosti. Lenina na kongresu ni bilo, keir se je moral skrivati nedaleč od jezera Razliv. .Partija je v dobi od svoj e aprilske konference do šestega kongresa silno narasla. Stela je že 240.000 članov. Na kongres je prišlo 157 delegatov z odločujočim in 123 s posvetovalnim glasom. Glavna zasluga kongresa je v tem, da je ocenil politični položaj v Rusiji kot konec dvovladja in da je odločno vzel kurz na socialistično revolucijo. Kongres je poudaril, da se je mirno razdobje revolucionarnega razvoja . končalo, da je nastopilo obdobje spopadov in potresov. Glede na vlogo sovjetov, ki so postali po julijskih dogodkih le brezpravni dodatek reakcionarne vlade, je kongres začasno umaknil geslo »Vso oblast sovjetom!« Oborožena vstaja je postala nujna in neizogibna. Kongres je pogumno začrtal boj za oblast in priznal možnost zmage proletariata začetkoma v posamezni deželi, kakor je Rusija. S svojimi sklepi je melju ideje Lenina. Dasi kongres sprejel vse te-Lenin ni prisostvoval, je njegova politična linija doživela skoraj enoglasno priznanje in odobritev. Posamezne pomembne protipredioge sta sprožila le Trocki in Kamenj ev, ki pa niso bili sprejetbi. Kongres je izvolil nov Centralni komite, v katerem so bili: Lenin, Sverdiov. Trocki,- Stalin, Zinovjev, Kamenj ev, Molotov, Ord-žoniitkidze, Dzer-žinski, Bulnov, Uricki, Sofcolnikov, Buharin, Saumjan, Artjem, i. dr. Kongres je tudi izvolil Lenina za kandidata pri volitvah v konstrjtuanto. * * * Primoran živeiti v ilegalnosti, Lenin avgusta in septembra piše svojo znamenito knjigo »Država in revplucija. Marksistični nauk o držav in o nalogah proletariata v revoluciji.« Nesreča na železnici Včeraj okoli 7 zjutraj se je pripetila na železniškem prelazu na Slovenskem Javorniku hujša prometna nesreča. Tovorni avto S 3142. ki ga je vozil R. iz jeseniške železarne, je pripeljal že na tračnice v trenutku, ko je z Jesenic prispel stroj št. 24035. Strojevodja in šofer tovornega avtomobila sta dobila hujši pretres možganov in ooškodbe. Medtem ko škoda na stroju ni posebno velika, je tovorni avtomobil popolnoma uničen. Avtomobil je bil naložen s peskom. Nesreča je baje nastala na ta način, da je kretničar zapiral zapornice, ki pa se niso dale do konca zapreti. Zato jih 1e dvignil in ponovno zaprl, toda bilo je prepozno in je stroj zadel v tovorni avtomobil ter ga vlekel s seboj približno 20 m. Oba ponesrečenca so takoj prepeljali v jeseniško bolnišnico. J. S. UVOD K DRUGI IZDAJI ST. 12 .fDVARD.KARKU ;; r .a z v o i SLOVENSKEGA NARODNEGA -VPRAŠANI A Toda prav tako in še v večji meri bi bila škodljiva in nevarna zdravemu socialističnemu napredku Jugoslavije vsaka tendenca, ki bi skušala konzervirati razlike v razvitosti posameznih rajonov Jugoslavije ali jih podcenjevati in jih prepuščati spontanemu razvoju stvari. Tendence take vrste bi nujno privedle k priviligiranemu ekonomskemu položaju, razvitih rajonov, kar bi prav tako privedlo do nevarnega deformiranja ne le enakopravnih in demokratičnih odnosov med narodi, temveč tudi socialističnih odnosov. Skratka, socialistične sile vseh narodov Jugoslavije morajo ta problem videti, proučevati in ga s skupnimi napori reševati. Reševanje tega problema se danes postavlja na dnevni red celo v svetovnem merilu. Tembolj je jasno, da si demokratična socialistična dežela, kakršna je Jugoslavija, ne more pred njim zapirati oči v okviru lastnih meja. Seveda se problem gospodarskega razvoja nerazvitih rajonov ne da rešiti preko noči. Politika pomoči tem rajonom mora biti trajen instrument socialističnega planiranja. Ta politika mora biti v skladu z interesi jugoslovanskega gospodarstva kot celote in z nujnostjo stalnega izboljševanja življenjskih pogojev za vse delovne ljudi, ki ustreza tempu rasti nacionalnega dohodka. Toda, kakor rečeno, biti mora stalen element naše gospodarske politike. Uspešno pa je seveda ta problem mogoče reševati samo a sistematičnimi in stalnimi napori v smeri pospešenega razvoja proizvajalnih sil zaostalih področij. Argumenti, da gre taka politika na račun napredka razvitejših rajonov, so ne samo nesocialistični, ampak tudi ekonomsko zelo kratkovidni. Brez stalnega povečevanja skupnega jugoslovanskega bogastva, se pravi brez stalnih naporov za razvijanje proizvajalnih sil v vseh delih Jugoslavije in s tem brez stalnega povečevanja produktivnosti dela vsakega jugoslovanskega delovnega človeka, ne more biti niti zdravega razvoja jugoslovanskega gospodarstva kot celote niti hitrega napredka razvitejših rajonov. Zaostalost ne poraja samo siromaštva, zaostalost hromi tudi razvoj socialističnih odnosov, se pravi proizvaja posledice, ki vplivajo na položaj slehernega delovnega človeka v Jugoslaviji. Borba za hitrejši razvoj proizvajalnih sil v nerazvitih pokrajinah Jugoslavije mora biti potemtakem skupna naloga vseh jugoslovanskih narodov ne le zaradi socialistične nacionalne politike, ne le v interesu enotnosti jugoslovanskih narodov, ne le zaradi likvidacije političnih posledic, ki nastajajo iz neenakomernosti gospodarske razvitosti posameznih rajonov, temveč zaradi ekonomskih potreb vse Jugoslavije in vsakega posameznega naroda, zaradi hitrejšega tempa v povečanju materialne blaginje delovnega človeka sploh. Z drugimi besedami, pomoč, ki jo socialistična skupnost daje zaostalim pokrajinam, ni sama sebi namen in ne kaka* socialno-po-litična akcija, marveč oblika vlaganja družbenih investicijskih sredstev tja, kjer bodo dala rezultate tudi skupnemu jugo-. slovanskemu gospodarstvu in s tem tudi slehernemu delovnemu človeku. Seveda je pogoj stabilnosti in zdravega razvoja socialističnega gospodarstva vsekakor zagotovitev in učvrstitev take materialne baze podjetja, delovnega kolektiva ter posameznega proizvajalca v socialističnih proizvajalnih sredstvih, ki zagotavlja njihovo sposobnost, da se samostojno bore za normalen tehničen napredek podjetja in tej tehniki ustrezajočo produktivnost dela, a vzporedno s tem tudi za ustrezno rast individualnega in družbenega standarda. Potemtakem bi bilo nepravilno, če bi šla investicijska politika družbene skupnosti — vključno s politiko razvijanja zaostalih rajonov — trajneje na račun teh osnovnih interesov obstoječih podjetij in proizvajalcev. V prvi fazi našega povojnega razvoja je bila nova Jugoslavija zaradi graditve nujne materialne baze socializma sicer prisiljena voditi izredno na: peto investicijsko politiko, ki se je morala izraziti tudi v materalnem položaju obstoječih podjetij in proizvajalcev, delavcev. Toda trajnejše izvajanje take politike mora ne le izzvati disproporce in težkoče v. gospodarstvu, temveč tudi zavirati razvoj socialističnih odnosov in s tem izzvati resne politične probleme. politika razvijanja zaostalih sme biti sama sebi namen, marveč instrument socialistične politike in rezultat napredka proizvajalnih sil v deželi sploh. Ce bodo vodilne socialistične sile pri nas v svoji gospodarski politiki upoštevale vjq to etanuBte, bo zagotovljen ne le ma- Skratka, rajonov ne terialni napredek Jugoslavije in vseh njenih delov, temveč tudi najhitrejši tempo v razvoju socialističnih odnosov in politična stabilnost socialističnega sistema v Jugoslaviji. Napake, ki bi jih delali z enostranskim zaletavanjem bodisi v eno bodisi drugo stran, pa bi brezpogojno vedno imele za posledico rast šovinizma in razne druge politične probleme. Očitno je potemtakem, da se bodo 2 nekaterimi aspekti nacionalnega vprašanja v Jugoslaviji socialistične sile morale boriti še dokaj časa. Materialni pogoji, v katerih problemi te vrste nastajajo in ki smo jih podedovali od preteklosti, se ne dajo spremeniti preko noči. To je dolgotrajna naloga. Zato pa je tembolj nujno, na se socialistične sile hkrati tudi z idejnimi in političnimi sredstvi bore tako proti tendencam birokratskega centralizma in hegemonizma kakor tudi proti nacionalističnim ni drugim egoističnim tendencam, ki nastajajo bodisi v razvitih republikah s težnjo za priviligiranimi ekonomskimi pozicijami, bodisi v manj razvitih republikah s težnjo, da se problem nerazvitih rajonov obravnava kot izoliran problem, to se pravi neodvisno od splošnega jugoslovanskega gospodarstva in celo za ceno zaviranja socialističnih odnosov in takih administrativnih posegov v ekonomske odnose, ki bi nujno pripeljali do afirmacije birokratizma. Ni dvoma, da bo borba proti nacionalističnim tendencam ene in druge vrste kakor tudi proti tendencam birokratskega centralizma toliko uspešnejša, kolikor stabilnejši bo predvsem ves mehanizem demokratičnega upravljanja v našem gospodarstvu. Toda potrebna je tudi nepretrgana idejna borba na tem področju., borba za formiranje take družbene zavesti, ki ji bo tuje vse, kar je tesnosrčno naci- onalističnega, in vse, kar predstavlja nasilje nad narodom. V tem pogledu še vedno in v celoti velja za vse jugoslovanske narode daljnovidno in globoko človečansko napotilo, ki ga je dal Lenin komunistom in vsem zavestnim borcem za socializem. V centru se je — v skladu s tem napotilom — treba predvsem boriti proti vsakršnim tendencam hegemonizma in spodkopavanja enakopravnosti ter svobodnega nacionalnega razvoja vseh narodov Jugoslavije, v okviru posameznih narodov pa mora biti težišče v borbi proti nacionalizmu na slehernem področju družbenega življenja, kjer se poskuša uveljaviti. V centru je treba predvsem naglašati enakopravnost narodov Jugoslavije in njihovo pravico do svobodnega nacionalnega razvoja, a v okviru posameznih narodov je treba predvsem negovati misel socialističnega inter-nacionalizma in človečnosti sploh ter tesnega povezovanja, sodelovanja in zbliževanja jugoslovanskih narodov še posebej. V centru je treba budno bedeti nad vsemi tistimi ustavnimi, političnimi in idejnimi elementi, ki zagotavljajo vsem narodom Jugoslavije enakopravnost in svoboden razvoj, v okviru posameznih narodov pa je treba naglašati vse tisto, kar zedinja delovne ljudi in narode vsega sveta, še posebej pa delovne ljudi in narode Jugoslavije. Samo taka dosledna politična in idejna vzgoja jugoslovanskega delovnega človeka pri vseh naših narodih lahko zagotovi, da ostanki nacionalizma in birokratskega hegemonizma ne bodo mogli deformirati pravilnega demokratičnega in socialističnega razrvoja odnosov med narodi Jugoslavije ter njihovega pravilnega vključevanja v splošni mednarodni proce« spajanja narodov. sr. 183 - 9. avgusta Mar / SLOVHSD rotOCEVILEC / str. S Izrael in Afrika Kolikor veipo, je bila doslej izraelska diplomatska akcija usmerjena predvsem v Zahodno Evropo in Ameriko; prav zato pa je presenetljiva vest, da nemarava še konec letošnjega poletja načelnik generalnega štaba izraelske vojske Moše Dajan obiskati Južnoafriško unijo in potem še Gano. Da.ja.novo ime je znano; general velja za odličnega vojaškega strokovnjaka, kar se kaže tudi v tem, da mu je zaupana obramba izraelske države, katere strateški položaj zahteva celega človeka- Kaže pa, d.a Izrael v sedanjem času ne pričakuje nobenih vojnih presenečenj, sicer bi njihov glavni vojaški strokovnjak ne odhajal na daljše potovanje. To je prvo, kar velja pripomniti ob Dajanovem potovanju. Drv.go pa je izbira držav. Da obrača Izrael svoje oči tudi v a Afriko je razumljivo. Za svojo diplomatsko akcijo potrebuje pač zaveznike in to take zaveznike, ki bi utegnili pomeniti protiutež akciji arabskih držai'. Južnoafriška unija trenutno nima rte posebnega mednarodnega pomena, pa tudi ne ugleda. Rasna diskriminacija v lem britanskem dominvonu jp takšna, da je JAU že zaradi tega potisnjena ob stran 'važnejših mednarodnih dogodkov, pa čeprav se nanašajo va afriška vprašanja. Izraelu je nemara bolj do tega, da si pridobi naklonjenost afriških belcev, kar naj bi vsaj v afriškem merilu pomenilo nekakšno protiutež afriškim Arabcem, Da pa bi ta podoba ne bila preveč enostranska, bo Dajan obiskal tudi novo črnsko republiko Gano. Ce bi pri potg-vanju Dajana v JAU lahko pripomnili, da je treba ozadje iskati tudi v trgovinskih zvezah, je to. argument glede Gane šibkejši. To pomeni, da je obisk v Gani docela propagandnega značaja. Izrael naj b: tudi med. črnimi prebivalci afriškega kontinenta poiskal rc veznike, ki bi znali podpreti Izrael v njegovi borbi proti Arnbcetn. Dr. jan si je torej izbral dve • iz urita kontrastni deželi• *be-'c Južnoafriško unijo in »čr-rjo' Gano. Zanimivo bi bilo zvedeti, kako bo ta »črno-be-la - diplomatska akcija uspelo —si e Euw minister Če se bo novi ameriški ob- rainhni minister Neil McElrog, ki ga je pravkar imenoval predsednik Eisenhower, tudi proslavil kot človek ostrega jezika in nediplomatskih izjav '• ker njegov prednik Charles \Vilson, zdaj še nihče ne ve. Z ran pr je položaj obrambnega resorja po štirih in pol letih Wiisonovega ministrovanja. Dvojo obrambno politiko je Wilson tako-le označil: »Trebe je pravilno razdeliti denar med raziskovalno delo in proizvodnjo orožja. Če vse zapra-r?te za raziskovalno delo, ne bo orožja v sili, če pa vse zapravite za orožje bo to zastarelo. ka ga boste potrebovali.« Te politike mu očitno ni nihče zameni, pač pa je Kongres pr:šei do prepričanja, da Wil-son preveč zapravlja. Prvič po vojni se je zgodilo, da je Kongres znižal obrambni proračun, ki ga je predlagala vlača. Kongresna »sekira« je odsekata skoraj pet milijard dolarjev od prisotnega vladnega proračuna za obrambo, Tako se zdaj V/ilson vrača k bolj donosni službi pri firmi »General Motors«, o kateri, je nekeč dejal: »Kar je dobro za General Motors, je dobro za ZDA«. Morda izvira to njegovo navdušenje tudi iz dejstva, da je prej prejemal 650 tisoč dolarjev na leto in da jih bo zdaj pri »General Motor-su<■ najbrž tudi. V ZDA visoki funkcionarji po navadi prihajajo z ugodnih položajev v gospodarstvu in se na te položaje vračajo. Tudi novi obrambni minister McElroy prihaja z bogato pt.ačanega položaja — 2S0 tisoč dolarjev na leto. Kot minister jih bo imel samo 25.000 dolarjev. Zato je včasih prav težko pridobiti te funkcionarje zc državno službo, kar se je pokazalo pri izbiri naslednika za \Vilsona in finančnega ministra. Hymphreya, Tako sta kar dve važni ministrstvi dobili v zadnjem času nova gospodarja. Ta dva i pa bosta najbrž v glavnem nadaljevala staro politiko, ki je v ZDA plod kompromisa med 9lado in Kongresom. V Franciji varčujejo Bourges-Monmour/ se že hvali s prvimi uspehi varčevalnih ukrepov — Ogorčenje sindikalnih organizacij — Francija porabi 32% vseh proračunskih sredstev za vojno v Alžiru pari/, g. avg. (AT'*’). — iPredseauiK francoske viade Bourges-Maonouri je sinoči izjavil, da je vladni napor za znižanje državnih izdatkov že dal prve uspehe. '■ Prihranili so 600 milijardi frankov za proračunske načrte za leto 1338. Ministrski predsednik pa je poudaril, da se njegova vlada ne bo zadovoljila s tem začetnim uspehom in da bo storila tudi druge ukrepe, da bi sanirala francosko gospodarstvo in finance. »Vsa ministrstva bodo morala kar najbolj paziti, da ne bodo prekoračila odobrenih sredstev, če hočemo, da bodo. prihranki realni«, je dejal predsednik francoske vlade. Vodilne francoske sindikalne organizacije so danes močno reagirale na vladno varčevanje, ki se najbolj pozna pri prosveti, javnih delih m socialnem zavarovanju. Generalni sekretar konfederacije dela Benoit Fra-chon je danes dejal: ^Francoski delavski razred je pripravljen, da z odločno in enotno akcijo pokaže svoje nezadovoljstvo in ogorčenje spričo politike vlade, ki prelaga stroške za brezupno vojno v Alžiru na ramena delavcev«. Predstavniki socialistične in katoliške sindikalne organizacije pa so se izrazili za splošno povečanje plač delavcem in državnim uslužbencem in sicer za 10 odstotkov-Medtem pa je ministrski predsednik dejal: »Sedanji ukrepi so samo prvi korak k varčevanju, h kateremu mora prispevati ves narod«. O novi po-litiki varčevanja j« razpravljala vlada zadnje dva tedna. Ker je minister za socialno zavarovanje G-azier odklo- TELEGRAMI nil, da bi zmanjšali izdatke r svoj resor, je finančni minists. Gaillard trikrat odstopil in tri. krač svoj odstop preklical. Najnovejši kompromis so dosegli šele po posredovanju šefa socialistične stranke in bivšega ministrskega predsednika Mol-leta, ki je od svojih strankarskih kolegov, sedanjih ministrov, zahteval večjo popustljivost, da bi se izognili vladni krizi. Prihranek 600 milijard so dosegli s tem, da so ukinili vsa javna .dela, blokirali največje državne investicije v ključni izgradnji, poleg tega pa je država odvzela vse subvencije za vzdrževanje nizkih cen prehranben-skam (artiklom. Zmanjšana je tudi dotacija šolam in socialnem zavarovanju. Samo ena šestina vsega prihranka gre na račun reorganizacije vojaških enot v Alžiru. Skupni vojaški efekitivi v Severni Afriki, ki stanejo sedaj 2 milijardi frankov dnevno, ne bodo zmanjšani. Prihranke v Alžiriji bodo dosegli na ta način, da bodo vpoklicali rezerviste za krajši rok, tako da državi ne bo treba plačati dvojnih dnevnic in izrednih dodatkov rezervist-om, ki ostanejo pod orožjem dlje od predvidenega normalnega časa. Prihodnje leto bo po predvi- A N K ARA — Vojaško Sodišče v Ankari Je danes obsodijo 42 komunistov na kazen od 1 do 6 let. Obsojenci pripadajo skupini 16" komunistov, ki so jih aretirali 1953. 135 obtožencev so že obsodili. LONDON — Po podatkih, ki so Jih objavili nocoj grozi Britaniji' največja nevarnost epidemije poiyomielitisa v zadnjih sedmih letih. V prvih tridesetih tednih letošnjega leta je bilo 2105 primerov obolenj, kar je za 749 več kot v enakem razdobju lanskega leta, in več kot v vseh letih od 1950 dalje. V treh provincialnih mestih je dobil polyomielitis epidemijski razmah. , . „ . ., _ DAMASK — Sirijski minister Šalih Akil je izjavil, da nedavno densh Splošnih proporcin r ran-pndpisani sirijsko-sovjetski sporazum o ekonomski pomoči ne ho cija porabila 32 odstotkov vseh vplival na sirijsko politiko, ki temelji na nepovezovanju z bloki. sredstev za voiskn WASHINGTON — Ameriški senat .ie danes prvič v osemdesetih Pvor-acunsitn sr.es ev za u.i» letih sprejel zakonski predlog o državljanskih pravicah. Učinkovitost tega ukrepa je v sedanji obliki zelo dvomljiva. MADRID — Danes se je končal proces proti bivšemu prvaku španske komunistične partije v Kataloniji Juanu comorreri. Sodi mu vojaško sodišče v Barceloni, kazen pa bo objavil, ko ga bo potrdil generalni guverner katalonske oblasti. Comorreri se je pred tremi leti vrnil iz izgnanstva v Španijo. Pred sodišče so ga postavil? zaradi njegove aktivnosti v državljanski vojni od 1936 do 1939. WASHINGTON — Predstavniški dom ZDA je danes odobril in odstopil senatu zakonski predlog, ki predvideva skoraj 13 milijonov dolarjev za vojaške objekte na Japonskem. Zakonski predlog se nanaša na proračunsko leto IMS. Z razorožitvenih razgovorov v Londonu. Od leve na desno: Selwyn Llovd, Jules Moch, Valerijan Zorin, Harold Stassen, John Poster Dallas in David Johnson (Kanada). Stekanje zlata in deviz Konec julija je imela Zahodna Nemfiija 21 milijard 500 milijonov mark deviznih in zlatih rezerv — Zahodnonemški gospodarstveniki razmišljajo o ukrepih, ki bi zmanjšali izvoz in povečali uvoz Postojanka ZDA v čagvaramasu Je napoti P ort of Spain, 8. avg. (Reuter) Preds-ednilk vlade zahodnoindijske federacije (Karibska federacija! WiiiTiaims je danes v Tri-nidadu izjavili. da se bo najbrž našla prijateljska rešitev za zahtevo, s katero je Zahodna Indija zahtevala od ZDA, naij odstopijo pomorsko bazo v Ča-gvaramasu. ki naj bi postal prestolnica zahodnoindijske federacije. Na naizgovoriih v Londonu, kj so bili prejšnji mesec med predstavniki ZDA. Velike Britanije in Zahodne Indije Američani niso hoteli privoliti v evakuacijo baze, ki so jo Britanci leta 1941 dali Ameriki v najem za 99 let. V Londonu je bilo sklenjeno, da bo posebna komisija proučila ho vprašanj e. in za operacije v Alžiru- Kljub varčevalnim ukrepom in kljub povečanju davkov za približno 400 milijard, bo znašal deficit približno- 900 milijard frankov. To bo povečalo obtok denarja na okoli 4000 milijard, kar je ogromna vsota v primerjavi z letom 1947, ko je bilo v obtoku 87o milijard frankov. UPOR V OMANU IN MUSCATU BONN, 8. avg. (Tanjug). — Julij je prinesel Zahodni Nemčiji največji priliv zlata in deviz- Skupne nemške rezerve v zlatu in devizah so 31. julija dosegle 21 milijard 500 milijonov zahodnonemških mark. Samo v zadnjem tednu julija je Nemčija kasirala 300 milijonov mark v devizah. Zahodna Nemčija je zaključila leto 1955 s presežkom 3 milijarde 300 milijonov mark v plačilni bilanci. Leta 1956 je ta presežek znašal že 5 milijard 700 milijonov mark. Leta 1955 je znašal zahodnonemški izvoz 25 milijard, uvoz pa 22 milijard. Zaradi visokih terjatev v tujini odpade največ na črnice evropske plačine unije, je - Za- Ofenziva 700 vojakov Sultanovo armada, ki šteje 700 vojakov, je krenila v mesečini iz Fahuda v napad na oporišče upornikov Nizvo BAHREIN, 8. avg. Sultanove čete so ob podpori britanskih umaknili, da bi jo reorganizi-enot začele danes zjutraj ofenzivo proti glavnemu oporišču rali. Sile, kii napredujejo proti upornikov Nizvi. Neposredni cilj napada so uporniški položaji Nizvi štejejo okrog 700 vojakov, v Firku, 3 km južno od Nizve. ne računajoč .pri tem muskat- Sultanove enot« so krenile v napad v mesečini iz pretro- sko armado, ki prodira z druge lejskega centra Fahuda, ki je oddaljen okrog 80 milj od mesta stram. Zunanji minister o-m-an-Tza, ki leži 24 km oddaljen od trdnjave Nizva. Britanska no- skega sultana meni, da imajo vinarska agencija poroča, da namerava komandant sultanovih uporniki 600 oboroženih ljudi, sil general Robertson najprej' obvladati osrednji Oman, hitro 200 od njih je oboroženih z mo-napredovati iz Iza v smeri Filka, od tam pa začeti končno ofenzivo na trdnjavo Nizvo. Sile, ki sodelujejo v tej operacija so sestavljene iz pomožnih lokalnih enot, ik; jih vodijo britanski oficirji iz enot suHfca- SAOS! SASAStA- m nove osebne vojske, ki je prav tako pod britanskim poveljstvom ter ib vojakov škotskega pešadijskega polka »Camero-nians«. Omenjene enote napredujejo ob pomoči britanskih reaktivcev, ki bombard iiraj o uporniška oporišča. Teren, na katerem se odvijajo operacije je skalnata, gola puščava z izsušenim.,; rečnimi koriti. Skcitsfcii vojaki nosijo na vratu brisače, da b; se zavaroval? pred hudim soncem. Pred začetkom te operacije so britanska letala metala letake s pozivom, naj prebivalca ne nudijo odipona in naj k napredujočim četam pošljejo po dva parlamentarca, da bi s« izognili prelivanju krvi. Uporniki so obkoljeni v planinah. Sultanova redna vojska kcnifcroliira ceste, pomožni oddelki Pa teren izven komunikacij. Sultanova omansika armada, dernim orožjem, ki pravijo, da je prišlo iz Saudove Arabije. Začetna faza te operacije spominja na puščavsko kampanjo v Severni Afrika med drugo svetovno vojno. Prisoten je celo bivši Rommelov sodelavec iz severnoafriške kampanje baron von Reichnitz, k; je sedaj akreditiran v Omanu kot filmski žurna],!st za snemanje britanskih čet v akciji. Danaišnji londonski »Times« komentira angažiranje britanskih čet na strani sultanove vojske in piše. da je sodelovanje britanskih čet na strani sultana ustvarilo vtis, kot da Britanija mirna zaupanja v učinkovitost sultanove vojske. List se vprašuje, zakaj je britanska vlada spremenila svoj prvotni sklep, da bodo proti omanskim hodna Nemčija prisiljena razmišljati o ukrepih, ki bi zmanjšali izvoz in povečali uvoz. Najvažnejši ukrep bi bila z premem b a vrednosti marke. Prav tako razpravljajo o tem, da bi Zahodna Nemčija vnaprej finansirala v inozemstvu nabavo opreme za svojo vojsko, da bi vnaprej poravnala obveznosti, izhajajoče iz mednarodnih pogodb, da kreditira svetovni banki in da že vnaprej' plača tej banki 750 milijonov mark itd. Toda smatrajo, da so vsi ti ukrepi nezadostni, da bi odlo- Popotnika na Daljnem vzhoda Washingtt»n, 8. avg. (AF) Državni podsekretar Christian Herter im posebni odposlanec predsednika Bisen hov eirj a James Richard« bosta 18. septembra prispela na dvodnevni obisk v Tokio. 31. avgusta bosta prisostvovati® slavnostim ob proglasitvi malajske neodvisnosti, še prej. 23. avgusta, pa bosta obiskala Indokino in Filipine. Po obisku na Mala j •; bosta odpotovala v Burmo. Boj proti stavkam v Indiji Nesv Delhi, 8. avg. (Tanjug) Predsednik republike Prasad je objavili ukaz. ki pravi, da je nekaj časa prispeva k pomanj- čilno vplivali na gibanje plačilne bilance- Zahodnonemški uvoz se je v zadnjem času orientiral predvsem na dolarsko področje, kjegr Nemci kupujejo znatne količine premoga in naftnih derivatov. Uvoz z dolarskega področja kaže težnjo naraščanja. Leta 1954 je btil uvoz z dolarskega področja zastopan s 16.5 odstotki v vsem zahodnonemškem uvozu, leit-a 1956 pa je ta procent poskočil že na 25. Zahodnonemška vlada se je odločila, da bo prej najavljeno zmanjšanje carinskih tarif za uvoz carinskih proizvodov stopilo v veljavo 20. t. m. namesto 15-, kakor je bilo predvideno. Kakor so pričakovali, je vlada s sprejetjem 40 zaščitnih list za več. skupin proizvodov omejila veljavnost teh ukrepov. Okrog 120 industrijskih artiklov bo izločenih od znižanja carin, tako da bi nekatere industrijske veje, ki bi bile po mnenju vlade najbolj ogrožene, zavarovali pred tujo konkurenco. Sedanje zmanjšanje carin za približno 25 odstotkov bo veljavno do 31. decembra t. 1., ko bodo proučili rezultate in storili nove ukrepe. Znižanje carin bi moralo prispevati k uvozu tujega blaga na zahodno-nemško tržišče, le-to pa naj bi preprečilo zvišanje cen industrijskih proizvodov. Vladni krogi v Veliki Britaniji smatrajo, kot piše današnji »News Cronicle«, da je »veliki apetit« Zahodne Nemčije za zlatem največji ekonomski problem Zahodne Evrope- List piše, da Zahodna Nemčija že PTT služba »važna javna služba«. Vlada pa je sporočila, da je stavka, ki so jo najavili PTT uslužbenci, proglašena za nezakonito in da bo vsak. ki se bo stavke udeleži«, odpuščen iz službe. Včeraj je ministrski predised- kanju zlatih rezerv v Zahodni Evropi in da zahodnonemška zlate rezerve zaostajajo samo za rezervami ZDA. k.; jih hranijo v trdnjavi Nox. »News Cronicle« komentira bližnje zasedanje mednarodnega monetarnega fonda in po- k- ima oporišče v Firku je bila skega predsednika vlade Imama upornikom sodelovala le britan- nik 'Nehru sprejel predstavnike udarja, da bo na tem zasedanju ._ sindikata PTT službe. Razgovo- Zahodna Nemčija izpostavljena ri so se končali brez sporazu- pritisku, da prevzame vlogo dir- ma. Po razgovo-ru z Nehrujem žave—upnika. Od Nemčije bose je sestal stavkovni odbor, ki do prav tako zahtevali, naj utr- ;e danes pozno ponoči sporočil, dd tečaj marke, ustrezno ostalim da ne odstopa od stavke, če tujim valutam, da zmanjša vladia ne bo dala PTT usiuž- obrestno mero, ki je celo večja bencem vsaj začasne pomoči, kot v Britaniji, kjer plačujejo ska letala ter pravi, da je London podcenjeval nevarnost, ki je nastala z uporom v Omanu. Jemensk; odpravnik poslov v Bejrutu je" izročil danes libanonskemu predsedniku Cha-mounu osebno poslanico jem en — Poglej, zlomki so začeli protinapad z metanjem ARAMCO delnic!! (Po »Daily Sketchu«) 15. julija poražena v borbi z Ahmeda v zvez; s sedanjim po- dokler ne b0 komisija za revi- banke več kot 10-odstotne obr~-oaredoen Imamovega brata Ta- litičmm položajem na Bližnjem ziE?ren=e del-ivskih svetov, katerim bodo prav tako prisostvovali delegati s kongresa. Taka konferenca je že b ‘a v Zagonu in je bila š» kar uspešna. V ostalih občinah bodo konference še ta mesec. Tudi delavski sveti bodo - kob-kor še niso - na sivo i'h prvih sejah rapravljali o grad-v n s kongresa delavskih svetov v . Be-og.t *du. S-ndikalna vodstva so mnenju, da ni dovolj, če delovni kolektiv; samo proučijo gradivo s kot gre-sa, če obenem ne izvlečejo iz njega tudi smernice ra bcKiiče delo lasrnegia podjetja. O vsesv.r.nskem uspehu kongresa bomo namreč lahko go mr Ih šele takrat, ko se bodo niegov« bogate misli dm predlogi odrazili tud; v delu slehernega organa delavskega samoupravljani.a oz. delovnega kolektiva. Ker gre razj>, ova o gradivu K-cngresa delavs-kih svetov v tej smeri, je pričakovati, da bodo zasavska podjetja v kratkem dosegla nove -n še večje uspehe. —ne Dva požara v Slovenskih goricah V Selcah pri Voličini je nedavno nenadoma začelo goreti skladišče (bivši hlev), last zadružnega kmetijskega gospodarstva. Ker je bila v poslopju tudi večja zaloga bencina, se je ogenl bliskovito razširil in povzročil večmilijonsko škodo, ki je le delno krita z zavarovalnino. Zgorela je večja mlatilnica, traktor, večja količina umetnih gnojili pa le postala zaradi silne vročine neuporabna. Zgoreli so tudi razni drugi kmetijski stroji. Na kraj požara je prispelo več gasilskih ekip in tudi poklicna gasilska četa iz Maribora. Domnevajo, da je moral bitj požar podtaknjen. V Zg. Rečici pri Zg. Ščavnici pa je gorelo gospodarsko poslopje Alojza Živka. Ker je bilo poslopje leseno in krito s slamo, se je ogenj hitro razširil, tako da so vaščani in gasilci iz Zg. Ščavnice le s težavo rešili živino in omejili požar. Skoda znaša okrog 400.000 din in je le deloma krita z zavarovalnino Vzroke obeh požarov še raziskujejo. R. J. nah si prizadeva, da bi komunalno dejavnost razvijal po željah in zahtevah državljanov na zborih volivcev v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi in našo gospodarsko politiko-Tako bodo v Suhi uredili novo črpamo postajo za vodovod in nov vodovodni bazen na Javniku, ki bo oskrboval mesto z vodo. Celotno vodovodna omrežje v mestu je potrebno temeljitega popravila in obnove. Predvideno je, da bodo letos v središču starega mesta uredili tržnico, ki jo gospodinje zelo pogrešajo. V Ravnah imajo dve pekami, ki sta popolnoma izrabljeni. Njuna zmogljivost pa ne zadošča, saj v obeh ob sobotah navadno zmanjka kruha. Občinski ljudski odbor je že razmišljal o gradnji nove pekarne, vendar nima potrebnih sredstev za uresničitev svoje zamisli. Tudi obstoječi klavnic; ne zmoreta vseh potreb. Zaradi tega razmišljajo o gradnji nove klavnice v Dobji vasi. DES Slovenji Gradec bo v Ravnah gradil nov transformator, da bi tako izboljšal dobavo električne energije prebivalcem mesta. Za okrog 6000 prebivalcev Raven tudi štiri trgovine ne zadoščajo- Včasih je v njih takšen naval, da morajo gospodinjo po celo uro čakati na nakup. Prebivalci Raven zelo pogrešajo delikatesno trgovino in specializirano trgovino za tekstil. Prav tako se upravičeno pritožuieio. da v svoji mlekarni ne dobijo Jogurta, Jajc, sira in dru-gih mlečnih izdelkov. M. K. Uspeh Sole na Umni Koncem julija so zaključili t šolanjem letošnjega letnika učencev kmetijske šoie na Grmu. 43 mladih kmečkih fantov si je v enem letu pridobilo na šoli veliko koristnega znanja za napredno kmetovanje. Sola ima prav vse pogoje za vsestransko izobraževanje bodočih naprednih kmetovalcev, zadružnikov in kmetijskih strokovnjakov, za-to so bili tudi doseženi prav lepi uspehi. Pet učencev je končalo ftoio z odličnim uspehom. 22 s prav dobrim. 14 z dobrim in dva z zadostnim uspehom. Poleg enoletne kmetijske šole pa je 15 učencev napravilo še izpit za traktoriste. Tečaj za traktoriste je organizirala tud; kmetijska šola. Ob koncu šole so OLO, okrajna gozdna uprava in. kmetijska šola omogočil- učencem petdnevno ekskurzijo, med katere so si ogledali številna vzorna posestva in kmetijsko-gozdne obrate v Sloveniji. (r) Neprimeren vozni red Za mnoge vasi v goričkem delu Prekmurja predstavlja železniška proga Murska Sobota— Hodoiš najvažnejšo prometno zvezo s svetom. Z voznim redom na tej prog; pa tako domačini kot tisti, ki po službenih dolžnostih potujejo v Prekmurje. niso povsem zadovoljni. Najboij pogrešajo večerni vlak. Zadnji namreč odpelje iz Murske Sobote proti Hodošu okrog 19., kar je mnogo prezgodaj. Po tem času prispejo namreč v Mursko Soboto potniški in motorni vlak ter avtobus i® Ljubljane. Vsi potniki, ki so namenjeni dalje na Goričko, morajo prespati v Murski Soboti in šele naslednji dan nadaljevati pot. Zaradi tega bo prav gotovo upravičena želja ljudi, da bi uvedli na omenjeni progi še en vlak. ki naj bi odpeljal iz Murske Sobote okrog 22. ur«. •S--.- • mmm ris* Kar je bilo zadnji dve leti stanovanjsko gradbišče v Semedeli prt Kopru, kjer je izrecno hitro zraslo naselje S2 blokov s 5—7 stanovanji, to bo kmalu postal Belveder v samem mes u. Že od pozne pomladi je tu v teku preurejanje ostankov bivših zaporov v novo Postno poslopje prav te dni pa so začeli dvigati za eno nadstropje sicer šele po osvoboditvi zgrajeno, a sedaj že pretesno osnovnošolsko poslopje. Razen tega se je tn ze začel uresmeeva gradbeni načrt, ki bo popolnoma spremenil lice tega, po legi pač najlepjiega dela Kopra. Ena 3-stanovanjska hiša je že pod streho, sedij pa kopljejo delavci tudi ze temelje za li-stanovanjski blok. Ne bo pa minil mesec dni in že se bodo začela gradbena dela tudi n velikem samskem bloku, v katerem bo okrog 100« samskih stanovanj. — A se stanovanjske gradnje na Belvederu vodi in nadzira, v Imenu investitorjev Zavod za stanovanjsko izgratuijo In nadzorno službo Koper. — Na sliki: Trostanovanjska hiša je že pod streho. V ospredju: kopanje temeljev za 17-stanovanjski blok. — F. M. Nova stanovanja v Kočevju Čeprav je letošnja gradbena dejavnost v Kočevju nekoliko nazadovala, gradijjo kar precej. Te dni dokončujejo dela na 46 stanovanjskem bloku, na Trgu svobode, ki bo imel v pritličnih prostorih lepe trgovske lokale. Bred časom sta bili dograjeni Stanovanjski stavb,- kmetijskega posestva In uprave za gozdno gospodarstvo bivšega okraja. V Jubilej kamniških gasilcev V začetku tega meseca je praznovalo kamniško gasilsko društvo 75-ietnico obstoja. Ustanovitev društva sega v dobo, ko se j« začelo v Kamniku razvijati kulturno in društveno življenje. Med ustanovitelji društva je bil tudi takratni župan dr. Maks Samec. 2e leta 1886 si je društvo nabavijo novo brizgalno, ob 25-letndci pa zgradilo lep gasilski dom. Za 50-letnico si je nabavilo novo motorno brizgalno in dozidalo poleg gasijskega doma prostoren objekt za shrambo orodja, dvorano pa preuredilo za kino, ki je tam obTatoval do 1. 1952. V Nova lovska koča Lovsko društvo iz Škofje Loke je otvorilo te dni novo lovsko kočo pni Ožboltu. Slovesne otvoritve se je udeležilo precej Škofjeločanov in prebivalcev okoliških vasi. Nove lovske koče se (bodo lahko posluževali tudi turisti, ki obiskujejo lep« izletniške točke v škofjeloški okolici- • Muzejsko društvo v Škofji Loki nadaljuje letos restavriranje srednjeveškega mestnega obzidja na Grabnu. Z deli so začeli lani. D.G. teku T5 let so kamniški gasilci uspešno opravljali svojo požrtvovalno nalogo, saj ni minilo leto, da bi Kamnik ali okolico ne zadela kaka požarna nesreča. Prvi večji požar je bil leta 1787 v smodnišnici, ko je gorelo skladišče solitra in je bil Kamnik v veliki nevarnosti. Danes je gasilsko društvo v Kamniku do-brto organizirano dn ima dva avtomobila. Kot osrednje društvo v kamniški občini skrbi za vzgojo gasilskega kadra manjših gasilskih enot. Svoj 75-1-etni jubilej je društvo proslavilo z velikim javnim nastopom in skupno vajo vseh društev ter razstavo gasilskega orodja. r č-v-.-::- Na slavnostni seji je društveni prosvetar Vinko Flerin podal zgodovino društva, k visokemu jubileju požrtvovalnega dela pa jim je čestital tajnik republiške gasilske zveze. Za 45 letno zvesto službovanje so bili odlikovani Franc Rebernik, Tomo Homar in Albert Uršič, za 50 let dela pa je bil odlikovan z gasilskim odlikovanjem LRS II. stopnje Leopold Lampič (na sliki). Tovariš Lampič je že s šestnajstimi leta pristopil v gasilske vrste. Zaradi delavnosti in vestnosti so mu poverili vodilne dolžnosti v društvu, 18 let pa je bil blagajnik- Tudi kot občinsk'' odbornik ie deloval z.a nepredek mesta zato mu ob visokem delovnem jubileju v gasilstvu gre vsa zahvala, prav tako pa tudi ostalim odlikovancem. a. kratkem bodo zgradili!,! na rudniku več montažnih stanovanjskih hišic, ki jih gradijo za potrebe rudarjev. Dela pri poslopju podružnice Narodne, banke so v polnem razmahu m je pričakovati, da bodo do zime storili že precej. Te dni so začeli graditi za potrebe podružnice zavoda za socialno zavarovanje stavbo na Ljubljanski cesti. Več hišic s; gradnjo tudi privatniki. • 2e dalj časa urejajo republiško cesto med Žlebičem in Dolenjo vasi o, cestišče pa polivajo z bi-tumejskio emulzijo. Po sedanjih načrtih nameiravaijo urediti okrog 6 km te ceste, ki pelje skoei več vas; tn zaselkov v Ribniški dolini. Občinski ljudski odbor ;n sveft za šolstvo v Ribnici sita -te dni razpravljala o šolski reformi in sprejela več sklepov. Na področju ribniške občine so štiri osnovne šple in nižja gimnazija, ki zapcslujgijo okrog 40 vzgojiteljev. Letošnji občinski proračun predvideva za šolstvo nad 14 milijonov dinarjev. Del teh sredstev bodo porabili z* vzdrževanje šol in nabavo ukl. Ker potrebujejo šole kar precej učit in učnih pripomočkov, letos seveda ne bodo mogla nabaviti vsega. Pravijo, da bodo skušali v prihodnjih le lih nameniti za potrebe šol čimveč finančnih sredstev. (or) Nov Izdelek tovarne flsro v Celju Te dni je delovni kolek« iv celjske tovarne »Aero« izročil trgu nov izdelek, ki smo ga pri nas že dlje časa močno pogrešali. Gre za prozoren lepljiv trak »Selotejp«. Razen navitka traku je v ličnih škatljicah mogoče nabaviti tudi okusen podstavek, oziroma vreteno z zobčastim nožem. Doslej smo tak lepljiv trak poznali le kot uvozni predmet- M.B. t| Dolenjske Toplice Mla-dina iz Podturna, Poljan. Meniške vasi in sosednjih krajev je lani ustanovila mladinsko organizacijo »Rog«, ki je že kmalu štela okrog 120 elanov. Čeprav imajo mladinci iz marsikaterega kraja precej daleč do sedeža organizacije v Podturnu, je le-ta dokaj delovna. Gasilsko društvo iz Podturna ji vedno rade volje nudi svojo dvorano v gasilskem domu za kulturne prireditve, predavanja in sestanke. Mladinci prirejajo tudi razna tekmovanja. D. G. 2e več let gradijo v Metlika mode-rn-o vinsko klet. Tudi letos se dela nadaljujejo in je pričakovati, da bo klet že letos lahko služila svojemu namenu. Vinska klet je za področje Metlike res potrebna, kajti čtosed-anje shranjevanje in predelovanje grozdja ter vii-na še vedno ni 6odobno. Vinogradniki večkrat niso mogli prodati svojih pridelkov zaradi slabe kakovosti, zato nestrpno pričakujejo dograditve kletli, ki bo nedvomno precej prispevala k napredku vinogradništva. (<>r) • Aktiv mladih zadružnSkov pri kmetijski zadrugi šteje že okrog 60 članov, ki delajo v štirih krožkih. Doslej je aktiv precej storil za izobrazbo kmečke mladine. V zimskih mesecih so oblačil in velike količine raz- tor, saj imajo eno kmetijsko Podgorci, v katerem so lani Dokaj resno vprašanje pred-nih okraskov ter tako imenova- in 3 vimogradnšika gospodarstva dobro gospodarili, letos pa slab- sfcaviijajn sezonski delavci, saj nih »odpustkov«. Zelo živahan j s promet tudi na živinskem delu sejmu, kjer glavni mešiftairjii prevpijejo celo mukanje goveja živine in dopovedujejo zdaj kupcu, da je živina izvrstna, pozneje Pa spet prodajalcu, da popusti pri ceni. Ne oziraje se na te posredovalce se kupčije kaj hitro sklepajo in ko je bilo sonce v zenitu, so le redki še čakali na kupce. NA VSAKEGA PREBIVALCA HEKTAR ZEMLJE Skoraj 92% narodnega dohodka odpade v ormoški občin,; na kmetijstvo, 4% na ob rt in industrijo. 4% pa nia privatni sektor. ter 7 kmetijskih zadrug. Kmetijsko gospodarstvo Ormož ima n. pr. težave z aron- še, ker niso sproti poglabljala rovov in odpiraal novih, s čimer so si začasno vzel; per- dacijo — na premeru 10 km je spektivo. Razen tega je rudnik 200 parcel tega posestva. Pa tudi gospodarski prostori in skladišča niso skupaj. To Je bil verjetno tudi glavna vzrok za 5 milijonsko pesivo v 1950. letu. Najmanjše vinogradniško posestvo Litmark pa d e menda prav zaradi tega. ker je najmanjše — najboljše. V teh gospodarstvih so slabosti kot tudi drugod: razdrobljenost posesti, slaba o-rganizacija dela. pomanjkanje melioracij, preveč šušmarjev. kultur in preveliki pridelovalni stroški. V kmetijstvu bo precej po- le tos zalila voda in so se zato sedaj lotili tistih del. ki so bila prej zamujena. Vse ostalo sodi v obrt in trgovino. Obrtna podjetja so večina privatna, soriiauiistdčna so le 4, zadružni pa 2. Od 106 privatnih obrti je največ mlinarjev (20). krojačev (16). čevljarjev in kovačev (13), najmanj pa šivilj, kajti le ena ima registri-raw> obrt, zelo veliko pa j« menilo' melioriranje ivanjkov-V tej občini je občuten pečat ske, uešviške in seijamške doline. Tukaj je zamočvirjenih nekaj 100 ha, M terjajo okrog v nizki proizvodnji, bilo to v industriji, ki j« je zelo malo, v obrtništvu ali kmetijstvu, kar 400,000.000 investicij, je opaziti v vsem okolišu tega Industrije skoraj ni. Lahko de »a Slovenije. V občini ne mo- govorimo o opekarni Ormož, ki čan kmetijski socialistični sek- zaposluje 80 ljudi im o rudniku NA SEJMU Ko sem se pred dnevi mudil v tem prleškem središču, sem bij. priča nenavadni živahnosti ki se j« odvajala ta dan v središču Ormoža. Iz vseh koncev so že zarana prihajali ljudje na tradicionalni kmečki sejem. Vetrna jo gonila na sejem lepe rejeno plemensko živino. Na obeh straneh glavne ceste kf. je bila ta dan zaprita za av-tomo.biijski promet, so s« vrstili drug poteg drugega kaij neob:- čaijni. polno obložen,; štanti. Tu «1 lahko videl ogromne količine lončene posode, vse vJstc ofotmlških izdelkov od čevljev, katere so imeli zložene kar’ob cestnih robovih, pa tja do vseh vrst moških in ženskih ■m® Tečaj Rdečega križa v Ormož« so lansko jesen kmetijska gospodarstva v ormoški občini odpustila 74 sezoncev, kateri so prejemali odpravnino v višini 50% redne mesečne plače.. To so bil« predvsem ženske in bivši viničarji, ki s-o se spomladi spet sezonsko zaposliti. Sedaj je 42 nezaposlenih, predvsem. invalidov. Poleg tega imajo še 36 miadoletnilko-v. ki bi se šli radi učit obrti, vendar nimajo učnih mest v občini, drugam pa ne morejo, ker jih nima kdo vzdrževati. V PRIHODNJE JIM NE BO MANJKALO ZDRAVNIKOV, UČITELJEV IN DRUGIH STROKOVNJAKOV Zelo pereče je v občini tudi vprašanje strokovnega kadra, predvsem primanjkuje zdravnikov, zato štipendirajo nad 70 ljudi v raznih šotah. Med” njimi največ učiteljev, ker jih manjka 20. Letos jih bodo štipendirali še 15. Za štipendije in podpore vojnim sirotam ter za brezplačno zdravljenje po uredbi so porabili 5 milijonov več kot pa je bilo to predvideno v proračunu. MED DRUŠTVI JE NAJBOLJŠI »PARTIZAN«, KNJIŽNICA DPD »SVOBODE« ČAKA NA OBLJUBLJENO POMOČ OBČINE Tudi društvena dejavnost v Ormožu in okolici je dokaj živahna. Zuasti velja to za TVD »Partizan«, ki je ob 60—leitndoi te organizacije -v Sloveniji praznovalo 45. obletnico in priredilo lepo akademijo. V društvu je vključenih nad 50 pio-jo bodo v prihodnjem letu že nirj-ev, ki so trenutno na taibo-doč&*. renju na Otoku' pen Veliki N«- 56 ZELO NUJNIH PROSILCEV NA PRIORITETNI LISTI ZA STANOVANJA Dokaj živahna je v Ormožu tudii komunalna dejavnost, za ter »veda največ poskrbi občinska komunalna ustanova, kn vzdržuje 160 km občinskih cest s krajevnimi samoprispevki, trenutno Pa ima veulkio dela z urejanjem javnega parka znamenitih dTeves. kamor je bilo investirano že 200.000 din in bo lep ormoški; okras. Nič manj skrbi pa nimajo z nujnimi prosilci stanovanj, katerih je trenutno na prioritetni listi 55. Zelo se je stanovanjski fond skrčil, ko je -bilo 1945. leta porušenih na Lenti, (bivšem pristanišču flosarjev) 16 hiš. sta-nflv«iri pa so prišli v Ormož. Delno se je stanovanjsko vprašanje rešilo, ko je enota JLA izpraznila grad, vendar to za Ormožane ne zadošča. Dokaj razvita je v ormoškem predelu elektrifikacija oddaljenejših vasi. Tako so sedai le še 4 vasi brez elektrike, kii pa delji, aktivni pa so tudi m»a-dinc; in člani. Društvo je bilo na II. mestu v bivšem ptujskem okraju. Delo delavsko - prosvetnega društva »Svoboda« je najboljše in šteje nad 150 članov. Kljub temu pa lahko pohvarimo igralsko skupino in tamburaš«. Knjižnico DPD »Svobode«, kije bila ustanovljena 1946. leta in ima 100 knjig je lani obiskalo 115 ljudi in si izposodilo 1152 knjig. Sedaj knjižnica čaka obljub.; onih 70.000 dinarjev. VOLIVCI: PRESTAVITE BOLNIŠNICO ZA TBC BOLNIKE I Volivci, ki jih je v občini 10.000, na svcijiih zborih, ki so sicer 'najbolj slabo obiskani, razpravljajo o vseh perečih vprašanjih. Zlasti veliko razprav posvečajo raznim gospodarskim in komunalnim vprašanem ter davčni poiiitiki. kd je v taj občini v eri k a rak rana. Na ormoškem nedavnem zboru volivcev pa so spet volivci ponovili svoje zahteve, da merodajni faktorji držijo obljubo glede prestavitve Specialne bolnišnice za TBC bolnike, kajti v letu 1956 sita bni zabeležili 2 obolenji za odprto TBC v Ormožu, letos pa ie M, ter brez dvoma povzroča skrbi. Trenutno je v tej bolnišnici 130 bolnikov. Dan se je nagibal večeru in sončni žarki so s poslednjo močjo objemari to prikupno štajersko naselje, ki je biiuo videti po odhodu »sejmarjev« kot b; bilo izumrlo. Le tu in tam je koračil kak Ormoian po svojih opravkih, potem pa Je grad in z njim tieočglavi Ormož utonil v večerni mdr. pridno prirejali predavanja z vseh področij kmetijstva. Da bj bilo delo aktiva čimbolj plodno, so nedavno razpisali itudi tekmovanje, ki obsega kar 21 točk. Te kar pridno uresničujejo. Tako so priredili tekmovanje koscev, poučno ekskurzijo po Dolenjski do Ljubljane, ogledali pa so si tudi kmetijsko posestvo Črnela pri Dobu. Na tem poučnem lizletu so videli mladi zadružniki marsikaj zanimivega. Lepa pobuda za tekmovanje so jim nagrade, saj znate nrvn kar 100.000 din. Druga nagrada je sadna škropilnica, tretja pa sejalnica. Loška dolina Na zad.njii seji šolskega odbora nižje gimnazije v Starem trgu ptri Ložu so razpravljali predvsem o pomanjkanju vzgojiteljev. Z novim šolskim letom jim bodo namreč primanjkovale učne cn.oči za poučevanjih matematike, fizike, zgodovine, zemljepisa ,in prirodopisa. Pomagali si bodo tudi s honorarnimi predavatelji in prekomerno zaposlitvijo sedanjih. Zaradi pomanjkanja učnih moči in finančnih sredstev, bodo v bodočem šolskem letu učili še po starih učnih načrtih. Sklenili so, da bodo ustanovili tudi šolsko kuhinjo. S.B. Gasilske vaje v Lukovici Pred kratkim so priredila gasilska društva domžalske občine v Lukovici veliko gasilsko vajo. ki naj bi pokazala izurjenost gasilcev v slučaju velikega požara na težko pristopnem kraju in v naseljih, kjer nj dovolj vode. Med seboj so povezali motorne brizgalne sedmih gasilskih društev in vajo uspešno opravili. Vsekakor bi morala naša gasilska društva v bodoče pnireijati take vaje bolj pogosto. Posamezne skupine. ki so sodelovale pri vajah, so tudi ocenjevali. IK. Štirje jubileji Te dm je slavila 50-letnlco rojstva v Šmartnem ob Dreti Ana Zidam, skupno z možem Martinom pa »ta slavila tudi srebrno poroko. Oba zakonca sta med okupacijo precei pretrpela in mnogo žrtvovala za NOB. Zaradi tega jima je okupator požgal domačijo. Istočasno je slavila 70-lertnlco rojstva njihova dolgoletna gospodinjska pomočnica Helena Kuhar, ki že neka.i let uživa zaslužen pokoj v njihovem novem flomu. 70-letnlco rojstva Je slavil tu- di znani planinec, upokojeni nadučitelj Branko Zemljič. Kliub tako visoki starosti še vedno vsako leto obiskuje Ojstrico, na katero se je prvič sam povzpel že pred 80 leti. Med NOB je bil Jubilant z vso svojo družino v partizanih. Vsem slavljencem želimo ie mnogo zdravih in zadovoljni*. 1**! T. 9> SE Biti ffOSTl 1T1BT9K1 N1DELJ1... KDO V FINALE Po vrsti mednarodnih nastopov v zadnjih tednih se bo pozornost jugoslovanskih atletov in atletinj za nekaj taja spet usmerila domov. Jut ri in v nedeljo je namreč na sporedu drugo kolo zvezne lige za člane In članice, ki bo prineslo dokončno odločitev © dvanajstih letošnjih fina* listih tega največjega tekmovanja vsake sezone. Takoj po tej reviji pa bodo državni reprezentanti jn reprezentantke odšli na skupno pripra vo za balkansko prvenstvo. -Taborili bodo po vsej pri liki v Zg. Milanovcu, in sicer prav do odhoda v Atene. med ekipa Kaj lahko pričakujemo od drugega kola lige? Pravzaprav Di lj'nko doživeli mnogo ugodnih presenečenj, seveda če ne hi hilo spet tistega »če«. Atleti, ki so bili v dneh državnega prvenstva posameznikov verjetno blizu vrhunca forme in jim je le neugodno vreme prekrižalo račune, bode gotovo tokrat skušal: nadomestiti. kar so tedaj v Ljubljani zamudili zaradi višje sile. Zal pa kaže. da bodo nekateri klubi morali na start nepopolni. Atleti, ki so tako odlično zastopali Jugoslavijo na mladinskem festivalu v Moskvi, se do začetka tekem najbrž še ne bodo vrnili, kar bo imelo za posledico verjetno še @ © © & © e © © e» & © © # & © © & Vipotnik - novi rekorder LUDWIGSHAFEN, 8. avg. Na mednarodnem atletskem mitingu je jugoslovanski atlet Vipotnik v teku na 890 m postavil nov jugoslovanski rekord s časom 1:43.2. Prejšnji rekord je hranil s i:43.9 Radi-šič. V tem teku je Vipotnik prispel na cili kot drugi za Nemcem Brennerjem. ki je zmagal s časom 1:48.7. Tudi sicer so bili doseženi nekateri odlični izidi, v teku na HO m z ovirami je Nemec Lauer s 13.7 izboljšal svoj lastni evropski rekord. V tem teku je bil prvi Američan Gil-bert s 13.fi. V teku na 100 y je zmagal znani nemški sprinter Gen.tar s časom 9.6, kar pomeni, da je obenem izenačil Baleyev evropski rekord. Ostali boljši izidi so bili: 200 m: Coiivmore (ZDA) 21.9, 490 m: Lev/is (ZDA) 53.1, 3000 m sreepie: Laufcr (Nemi 8:40.3, višina: Iteavis (ZDA) 2.01, disk: Oerter ( ZDA) 52.00, kladivo: Al Ulil (ZDA) 56.S5 m. husi od jdovščine do stadiona. in finalistov v nedeljo zvečer gotovo še ne bomo mogli našteti z vso zanesljivostjo. PO DVA FINALISTA ZA SLOVENIJO? Po prvem kolu lige sta med prvimi šestimi po dve slovenski moški in ženski ekipi. Kaže, da bomo lahko kar zadovoljni, če bomo to število obdržali tudi po tej drugi preizkušnji. MOŠKI. Tudi v tem kolu star-tajo najboljša slovenska moštva deljeno Medtem ko bodo imeli Kladivarji v gosteh državnega prvaka Partizana in Dinamo iz Zagreba, bodo v Ljubljani na-stopAi domači nasprotniki Odred. Ljubljana in Svoboda. Kla-divar glede plasmaja v finale nima skrbi: tudi brez Lorgerja in Leška bo »padlo« dovolj točk. Kes pa je. da ne bo niti Vipotnika, ki je na praksi v Nemčiji, zato bodo morali Celjani vendar z vso odločnostjo v boj. Troboj Kladivar - Partizan - Dinamo bo zares velik atletski dogodek in se v nekaterih disciplinah obetajo odlični rezultati. Favorit je seveda Partizan, Kladivar bi bil v popolni zasedbi zanesljivo drugi, tako pa bo precei trda z Zagrebčani. Miting na stadionu Borisa Kidriča se bo začel oba dneva ob 17. uri. V Ljubljani ima Odred pred drugim kolom 1001 točko naskoka pred Ljubljano in vse kaže. da bo razlika po tem kolu še večja. Odred je v glavnem pripravljen s kompletno ekipo in v tem ljubljanskem taboru upajo, da bodo obdržali šesto mesto in se tako letos plasirali v finale Tekmovanje bo na stadionu ob Titovi cesti in se bo začelo v soboto ob 17.. v nedeljo pa ob 16. uri. Vrstni red moških ekip po prvem kolu Je tak: Partizan 31887. LUKMAN — 438 cm Na manjšem atletskem tekmovanju v Beogradu je skakalec Crvene zvezde Lukman postavil nov državni rekord v skoku s palico. Preskočil je 138 cm, kar je za dva centimetra višje od rekorda, ki ga Je imel doslej Lešek (Kladivar). slaščica posebne vrste. Lanski državni prvak 'Odred se bori z velikimi težavami. V tem kolu bo sicer startala Stamejčičeva. zato pa je ostalih atletinj tako malo, da si pri Odredu pošteno belijo glavo — kako bi sestavili In skrpali ekioo. Sicer na je že v navadi, da gre najboljše tedaj, ko tega nihče ne pričakuje. Odred je tudi letos eden favoritov za naslov državnega prvaka. Atletinje Ljubljane bi na tekmovanju v nedeljo lahko popravile svot rezultat iz prvega kola. Vsekakor zanimiva konkurenca med Ljubljano in Branikom ter Mariborom. ki bosta v nedeljo snet tekmovala med seboj v Mariboru •Pri ženskah Je vrstni red po točkah pred 12. avgustom naslednji: Kladivar 11.054. Mladost 14.1*6. Odred 13.813. Crvena zvezda 13.731. Sarajevo 13.235. Vojvodina 12.499. Sloboda (Varaždin) 12.44. Metalac (Osijek) 11.936. Branik 11.221. Ljubljana 11.184. Maribor 19.796. -Ob m&m - Leninov stadion — prizorišče III. mladinskega svetovnega festivala v Moskvi je prekrasen športni objekt a zmogljivostjo 100.000 gledalcev PO LETOŠNJEM VESLAŠKEM PRVENSTVU SLOVENIJE V MARIBORU Crv. zvezda 32063, Kladivar 31104, Dinamo 29233, Mladost 28588, Odred 28340, Sarajevo 27920, Ljubljana 27339 itd. Svoboda je enajsta z 20711 točkami. ŽENSKE — Vodeči ekipi prvega kola Kladivar in Mladost se bosta tudi v tem kolu pomerili med seboj. Tokrat bo dvoboj v Celju, kar daje domačinkam spet rahlo prednost Mladost pa je že z nastopom v Ljubljani pokazala, da je nikakor ne gre podcenjevati. Dvoboj v Celju bo zato Mariborski Brani k-za pred ostalimi rr.nogo Izlemnih prošenj in prepirov. Kaj pomeni na primer Mladost brez Milerja alt Sarajevo brez Radoševiča? In prav ta dva kluba se zagrizeno borita za plasma med šesterico finalistov. V lel enakovredni borbi je pomembna vsaka točka in zato bodo ti klub) gotovo zahtevali, da dovolijo omenjenim atletom start pozneje itd. Skratka — kolikor reprezentantov ne bo pravočasno domov ■— bo zapletov nič koliko Jutri spe* kešarkorii! Naposled smo dočakali tudi nadaljevanje zvezne košarkarske lige. Jutri se bosta v Ljubljani pomerila odlični beograjski ligaš BSK in Ljubljana, Oiympia pa bo v nedeljo zvečer nastopila v Karlovcu proti Zeljezničarju. Tekma v Ljubljani se bo začela ob 11. j o na stadionu v Šiški. Od 1 urn naprej bodo vozili avto- • -yv Tudi drugje tečejo po lužah. Sesteroboj Nemčije. Francije, Italije, Belgije, Švice in Nizozemske v Bruslju je pokvarilo alabo vreme Mladinski festival v Moskvi V nadaljevanju tekem v Moskvi eo MII doseženi tile najvažnejši rezultati: V vaterpolu s-o si Madžari z 1:1 prot’ SZ zagotovili prvo mesto zaradi boljšega količnika golov. Madžarska In SZ bost3 nastopila tud v finalu nogometnega turnirja. SZ je Sele po podaljšku prema* ea;? C S F. 4:3. Madžari pa so odpravili Vzhodne Nemce 2:0. Prvak v modernem peteroboju Jo postal Rus Tatarinov, v dviganju uteži (ppT°«na kategorija) pa jo M!najev fSZ) v triatlonu s 353 k:’osrami nov svetovni rekorder. Plavalne discipline so dale tele zmagovalci: moški — 2(M>m hrbtno: Barh’er (SZ) 1:05.5, 200 m prsno: Minaškin (S) 2:40.3, 2500 m: Niki-tin (SZ) 18:52.2; ženske — 4X100 m prosto: SZ 4:34.0, 4X ICO m mešano: SZ 5:04.2. 400 m prosto: Skou-pilova (CSR) 5:3 3.3. NAJBOLJŠI MLADI ■SKAKALCI V VODO V prečo se .1? v kopališču Ilirije končajo mladinsko republiško prvenstvo v skokih v vodo. Zaradi precej okrnjene udeležbe je konkurenca zaostajala za običajno, pa tud: nastopajoči mladinci so bili kvalitetno tako različni, da je.bil vrstni red pri vr.hu bolj ali manj znan že po prvem dnevu. Drugi dan so bili doseženi še tile izidi: Mladinci — stolp 10 m: l. Rudi Košorok 73 50, 2. Koprivšek 48.89, 3. Kruh 45.97. 4. Cbštetar 45.31 (vsi Lil itd. 3J2ad!nke — deska 3 m: 1. Per-Šin 59.64, 2. Pevec 56.02, 3. Pehani 54.38, 4. Čufar (vse Lj) ob.oa itd. Izven konkurence je tekmovala Rubi ničeva (Lj) in zbr3la 70.43 točke. Skupni izidi: Ljubljana 970.57, Ilirija 540.32 t. K. Naša državna prvakinja Lazare-vičeva le odpovedala udeležbo na šahovski olimpiadi na Nizozemskem, ker ni zadovoljna z izbiro sekundanta za ekipo. Tajništvo SZJ je sklenilo, da bo poslalo na turnir Stadlerjevo, proti Lazarevi-čevi pa bo uveden disciplinski postopek. ŠE ENKRAT IBBOTSON Po letoSrijem zveznem prvenstvo na Savi pri Beo- gradu, ki je v treh dneh in po izredno dramatičnih borbah opozorilo na močno rast in kvalitetni razvoj slovenskega veslaškega športa, so najboljši slovenski privrženci tega lepega vodnega športa poravnali še račune v domačih vodah, in sicer na republiškem prvenstvu na umetnem jezeru v Bresternici nad hidroelektrarno Mariborski otok. 2e odlična ocena za slovenske zastopnike in zastopnice na Jugoslov. prvenstvu na Savi je bilo prvo znamenje. dm bodo republiške tekme na Dravi prava repriza beograjske premi ere. Seveda so imeli domači poznavalci in strokovnjaki tega športa popolnoma prav, kajti preizkušnja na Dravi je v najlepši luči osvetlila viden napredek slovenskega veslaškega življa. zvrsti ' raznotero tradicijo, prehiteli že za zelo mnogo, in sicer v množičnosti in kvaliteti. Vendar so se zmotili, če so menili, da so tovariši iz Slovenije ob tem spoznanju vrgli puško v koruzo! 2e državno prvenstvo je splovilo na površje manjše neznane veslaške kolektive, predvsem prav enote iz Slovenije. Zadnjo nedeljo so bili zbrani ob bregovih kalne Drave prav vsi (150) najboljši slovenski tekmovalci in tekmovalke na prvenstveni tekmovalni reviji. med njimi seveda tudi letošnji državni prvaki. Razen domačih tekmovalcev so bili na startu še člani in članice Krke iz Novega mesta, Borisa Kidriča iz Pirana. Savice iz Ljubljane. Izole, z Bleda in Nautilusa iz Kopra. Med vsemi so imeli najtežjo nalogo prav prireditelji in gostitelji — člani mariborskega Branika. Ze dve leti zapovrstjo so doslei osvojili ekipno prvenstvo Slovenije, ki so ga hoteli seveda zadržati tudi tokrat. Z vitkimi čolni in z najmočnejšo zasedbo je mariborskim tekmovalcem to. tudi uspelo: zdaj so že tretje leto zapored zasedli (Flešner, Baufcman). aklff Bled (Heberle). ekiDno Bled. Mlajši mladinci, skiff Lovec (Branik), četverec s krmarjem Branik (M), double scoull Branik (Jože in Slavko 2itnik). ekipno Branik (M). Starejši mladinci, četverec s krmarjem Branik (M), skiff Kelih (Bled). double eeoull Branik točk ekipno Branik (Vojsk. Fideršek). 310. . Mladinke, četverec s krmarjem Bled, skiff Anžun (Savica), ekipno Bled 150. VRSTNI RED: Branik 1180. Bled 50«, Savica (Lj.) 410, Izola 220, Krka 149, Boris Kidrič (Piran) 00 in Nautilus (Koper) 40 točk. republiško Šahovsko prvenstvo Dve važni zmagi in krepko vodstvo Germeka Morda ne bo odveč, če zapišemo, da so se veslaški delavci tudi v ostalih republikah po nepričakovanem neuspehu na evropskem prvenstvu na Bledu korenito lotili smotrnega dela — z mladino. Za slovenske klube velja to še prav posebej, saj so jih obmorski in nekateri drugi rečni klubi, ki imajo v tej športni D da je v Malmdju švedski atlet Van Waeren pretekel 1 miljo v času 3:59.7 ter se tako še enkrat uvrstil med najboljše svetovne tekače na eno miljo, med katerimi zavzema s časom pod 4 minutami 19. mesto. Na Šahovskem prvenstvu Slovenije v Laškem so se stvari ob polovici turnirja zasukale tako, da je mojster Germek zmagal v zelo važnih srečanjih s Crepinštoom in Vavpetičem iti prevzel »rumeno majico*. Zdaj so ostal; neporaženi samo še trije, mimo prvega na tabeli še inž. Krivec in mojster Loo-ger. Sicer pa je razporeditev na lestvici taka, da je meja med zgornjo in spodnjo hišo do&ai ostro potegnjena, da je zdaj že precej določno mogoče reči, katera sedmorica se bo uveljavila za državne polfinalne turnirje Velikih sprememb skorajda ne bo več. Rezultati: ?. kolo: Crepinšek 0:1 Mišura — Lon-ger, prof. Hočevar — šiška, J. Tomšič — N. Tomšič in Puc — dr. Smigovc resni, Lešnik — Stupica 0:1, Kočevar — Guzel remi in Kobler — Vavpetič 0:1. Inž. Krivec je bil prost. 8. kolo: Germek — Vavpetič 1:0, Guzel — Inž. Krivec resni, Stupica — Kočevar 1:0, dir. Smigovc — ■ ■■ Vzit c časopisni kampanji onega funkcionarja angleške atletske federacije, ki je baje Izjavil, da novi rekord na eno miljo Dereka Ibbo-tsona (3:57.2) ne bo priznan, ker ga je »vlekel* drug tekač — kaže vse tako, da bo ta rekordni čas vendarle dobil milostno priznanje pri mednarodni atletski federaciji. Zapisnik o tem do- ?odku ,1e podpisalo 6 mednarod* nih sodnikov, med njimi 4 An- gleži. 1 Irec ln 1 Američan in tako potrdilo, da je tekmovanje teklo v redu. Vsa gonja proti priznanju tega rekorda izhaja iz nenapisanega pravila, da je »vlečenje« katerih koli tekmovalcev za dosego re- kordov prepovedano. Nedvomno je mednarodni federaciji mnogo do tega, da bi rekordov ne dosegali po tej poti, toda v Ibbot-sonovem primeru je šlo res samo za častno borbo. Kajti v njegovi družbi so tekli še štirje, zelo močni tekmeci, ki so vsak hoteli premagati vsakega. Ce bi tega novega svetovnega rekorda ne priznali, bi to pri- vedlo do prave zmede v nadalj- njem priznavanju rekordnih znamk. Resnica je namreč, da so razni miljski rekorderji že po-basall svoje rekorde s pomočjo drugih tekačev. Bannnister na primer Je tekel obenem s Chris- braskerjem ln Chatawayem, ki Nogometna tekma med Slavijo lz Prage ln domačim Vardarjem se je v Skoplju končala z neodlo-čenim rezultatom 2:2 (0:1). Med pripravami za mednarodno tekmovanje v waterpolu z naslovom »Trofeo Italla«, ki bo v kratkem v Zagrebu, sta predsi-nočnjim igrali dve naši waterpol-skl ekipi dve tekmi za trening. V prvi se je kombinirana jugoslovanska ekipa srečala z reprezentanco Romunije: tekma je ostala neodločena 6:6 (2:4). V drugem srečanju sta nastopili reprezentanci Zagreba ln Budimpešte. V tej iekml so Zagrebčani, ki so bili v glavnem obenem naši reprezentanti, zmagali s 5:3 (2:2). Pri naših Igralcih je bilo videti, da niso dovolj razpoloženi za streljanje. Enajstorica Proleterja lz Zrenja- nina, ki Je predvčerajšnjim gostovala proti ljubljanskemu Odredu na stadionu ob Titovi cesti, Je to srečanje gladko s 3:0 (2:0) odločila sebi v korist. Fred približno 1000 gledalci je tekmo sodil Erlich. sta cele tedne trenirala s njim skupno in sta tudi- potem samo tekla z njim, da bi mu omogočila dosego rekorda. V ta namen so tudi določili najprikladnejši rok in izbrali najboljšo progo. Podobno se je zgodilo - tudi pri svetovnem rekordu Johna Landy- ja v finskem Abu, ko je slednji celo 'pregovoril Chatawaya, naj z njim potuje prav v ta. namen na Finsko, da bi mu pomagal uspešno zaključiti poskus za nov rekord. Tudi v tem primeru si je tekač sam izbral dan ln progo . za nastop. Popolnoma drugače Je tekla stvar pri Ibbotsonu. Dan je bil določen naprej, proga je bila odrejena, vreme ni bilo ugodno ln tekmovanje samo ]e bilo Izvedeno »bona fide«, saj prav nihče ni mogel reči, kako se bo Končalo. Ce je pri tem nekdo pred novim rekorderjem najhitreje pretekel prve pol milje, potem na omagal, s tem še davno ni rečeno, da je bilo to nprizorjeno nalašč zato, da bi Ibbotson premagal vse štiri nemalo nevarne tekmece In dosegel Se nov svetovni rekord povrhu. Zaradi tega so atletski strokovnjaki po vsem svetu prav radovedni, kako bo v tem sporu odločila najvišja tehnična komisija pri mednarodni atletski federaciji. Četverec Branika —. republiški prvak najboljše mesto med ekipami, to pot z naskokom za skoraj 700 točk pred drugoplasiranim moštvom z Bleda in Savice iz Ljubljane. V podrobnem pa so letošnji prvaki Slovenije v veslanju naslednji: Člani, skiff Roš (Branik), double scoull Savica (Ljubljana), četverec s krmarjem Savica (LJ.)-. ekipno Branik (Maribor). Članice. double scoull Branik Lešnik remi, N. Tomšič — Puc prekinjeno, Šiška — J. Tomšič in Longer — prof. Hočevar remi in Crepinšek — Mišura 1:0 Prost je bil Kobler. V prekinjenih partijah 6. kola je Puc premagal Stupico in Longer Crepdnška, vtem ko »ta Guzel in Lešnik remizirala. Kolesarji pred jubilejem POGLAVITNE JUBILEJNE PRIREDITVE BODO 17. IN 13. AVGUSTA Kakor smo že napovedovali, bo Kolesarska zveza Slovenije ta mesec slavila 70-letnico slovenskega kolesarstva, ki je potemtakem najstarejša športna panoga pri nas. Proslavo bodo začeli z veliko razstavo v Sindikalnem domu železničarjev poleg glavnega ko* lodvora, kjer sl bodo obiskovalci lahko ogledali različne tipe koles. kakršne so izdelovali od leta 1887 do današnjih dni. Dalje bodo tam razstavljene številne lovorike znanih slovenskih dirkačev (pokal:. plakete. kolajne, trakovi itd.) kakor tudi večie število posnetkov iz življenja nekdanjih kolesarjev. Med to zbirko bodo gotovo vzbujale pozornost dragocene trofeje s prvih dirkališč-nih dirk v Ljubljani, ki so bile leta 1397 v Tivoliju in so iih prireditelji dobili n? voljo pri še živečem 85-letnem nagrajencu Nikoli Koščecu v Zagrebu. Tudi nekdanji znani kolesar Milan Menina iz Zagreba #io poslal nekaj »voj;h spominkov s prvega jugoslovanskega prvenstva 1. 190° na progi Ljubljana—Trst v izvecfbi kolesarskega društva Balkana i2 Trsta. Prave jubilejne prireditve na terenu bodo razdeljene na tri dele: v soboto 17. avgusta popoldne bo na Taboru jubilejni kriterij naših najboljših seniorskih in juniorskih dirkačev. V nedeljo. 18. avgusta zjutraj bodo šli dirkači na 150 km dolgo cestno dirko, popoldne isti dan pa na stadionu izvedli velike dirkališC-ne dirke. Ta kolesarski nastop v zaprtem bo posebej zanimiv zato. ker bomo med posameznimi točkami lahko videli tudi vozače na starinskih visokih kolesih, dalje, dirkače, ki so bili aktivni med' leti 1920 jn 1980. daHe skupino »•istih, ki so aktivno dirkali zadnjih 10 let pred drugo svetovno volno in več drugega. Med to prireditvijo na dirkališču bo tudi zaključna proslava s primernimi nagovori ln razdelitvijo priznanic zaslužnim dirkačem in funkcionarjem ter razdelitvijo nagrad dirkačem, ki bodo Imeli največ uspehov na teh ju- PETI JUBILEJ JE V ARHIVU (D prahu Letošnje ljubeljske dirke so tekle v znamenju prahu. Novi rekorder se piše Prach, obleke obiskovalcev pa so se tudi oprašile kakor že dolgo ne. Prireditelji so sicer vozili na progo vso noč od sobote na nedeljo strup proti prahu — lužino, toda če se nad ta prelaz v dneh okrog dirke ne zlije obilo veder dežja, so menda vsa takšna umetna pomagala m cx Ta lestvica superlativov kajpak ni popolna. Spreminjali so jo še dogodki po dirki. Nag najhitrejši prikoličar je bij ing. Boško Snajder s sovozačem Stankom Šajnovičem. Vozila sta izredno neustrašeno in povsem zasluženo' osvojila kar dve drugi mesti. Najhitrejši jugoslovanski motorist na solo stroju pa je bil Ljubljančan Jure Černe, razen tega bi zaslužil še kakšen »naj«. Po dirki so mu namreč številni čestitali z tretjemu mestu. Ko pa so hitrosti z ljubeljskih dirk pregledali z mirnejšimi živci, so videli, da je Jure Černe dejansko najhitrejši jugoslovanski motorist, toda ne s tretjim, brez prave moči. Najboljše bi bilo, če bi ne ne preveč posrečene domislice na kri- marveč četrtim mestom. Poseben start cesto asfaltirali: nad Ljubeljem je nam- lih pretiranega navdušenja na eni stra- zaradi razvrstitve tekmovalcev je dal reč čedalje več prahu tudi takrat, ko ni ni. Ali ni bolj prav, če se veselimo hkra- prednost dobremu švicarskemu tekmo-dirke, ker silno narašča mednarodni pro- ti dveh bujnih športnih cvetov: pozimi valcu Wernerju Gerberju, ki je bil za met. Morebiti bo do prihodnje dirke že Planice, poleti Ljubelja. dve sekundi hitrejši, boljše, saj se medtem obeta otvoritev x x cestnega predora, ki ne bo mogel učin- Tokrat so ljubeljske dirke oblačili Ko smo se v teh dneh nagovarjali kovati zadosti uspešno kot sestavni del tudi v superlative. Seveda so ti poskusi s Hillebrandom, smo se lahko prepričali, moderne prometne žile, če bo njena »pokali« predvsem na novinarski tribuni, da ' ni le najnevarnejši, marveč je ob-ročica na našem delu tako slabo držala To je bil novinar »Glasu Gorenjske« I. enem tudi najbolj iznenaden; samo to ravnotežje s sodobno cestno tehniko. A. Vsi njegovi presežniki imajo zadosti in nič več, o razočaranju ni niti sledu. x trdna tla in naj služijo tudi nam za Je pač športnik iz pravega lesa in pre Nedeljske dirke so dale navdušenju osvežitev spomina na ljubeljsko nedeljo, nese tudi kakšno drugo mesto, ne samo gledalcev takšen polet, da se je utrnila Se enkrat na dan z njimi: prvega. — Povedal nam je, da je za misel, zapisana črno na belem, češ da najnesrečnejši — Orsario, na tribuni Prachov čas zvedel tik pred svojim dru-je Ljubelj tokrat prekosil tudi Planico kot gledalec; gim startom. S*mo toliko je le utegnil, Dvomimo, da so imeli prireditelji takšne najsrečnejši — Prach, novi rekorder da je svojemu sovozaču napovedal hl-konkurenčne namene s svojim geslom: in junak Ljubelja; _ trejšo vožnjo. Z vsemi registri ni vozil. Pozimi Planica — poleti Ljubelj! Avto- najsimpatičnejša — Mara Bratina, ker se te zgodi — kot pravi — le dva-moto šport je, kar je, smučarski skoki edina naša tekmovalka; krat, trikrat na leto po posebnem do_- pa so spet lepota zase. Ne more biti Lju- najneustrašnejša — Pongratzova so- govoru redkih dirkačev — asov. Pravi, belj zamena za Plapico, pa niti obratno vozačica Margarete Wintersberger; da njegove gume niso bile pravilno šine gre; razen tega sta ti dve športni najnevarnejši — Hillebrand s svojim roke. Bo njegovem so seknnde za nove vejj tako čvrsti in življenjski, da ni mo- sovozačem; ljubeljske hitrosti skrite v dimenzijah goče dopustiti odmiranja ene na račun najvztrajnejši _— gledalci, ki se niso gum. Obljublja, dg bo gb letu osorej druge niti takrat, kadar prihajajo takš- premaknili s svojih mest tri ure to pol... vozil 4:39 minut!? (Jk) Lestvica: Germek 6, inž. Krivec 5 (—), Crepinšek in Longer 5 Guzel in Stupica 4 J4, Vavpetič 4 (2), Puc 314 (2, —) itd. FB MLADINSKO DR2AVNO PRVENSTVO V nadaljevanju mladinskega državnega prvenstva v šahu v Novem mestu so igrali v V. kolu med drugim: Trivur.ac : Kneževič !n Farma : Dular, oba remi. V VI. kolu pa so bili rezultati takile: Parma : Remic 1:0, Jotov : Sunjič remi, Lalič : Zivkovič 0:1, Karanjac : Trivunac remi, Kneževič : Markovski remi. Ostali niso dokončali. Po VI. kolu vodita Karanj ac in Mesing s 4.5 točke, najboljši Slovenec pa je Farma s 3.5 točke, ki deli 3. do 7. mesto. SAH V NOVEM MESTTJ V 7. kola mladinskega državnega prvenstva je Kemič premagal Dolarja, Simič in Parma pa sta remizirala. Kneževič še igra. Votli Vranišič s 5 točkami. Zaključni streli v Zagrebu V ZAGREBU SE JE V SREDO KONČALO DRŽAVNO PRVENSTVO V STRELJANJU Na Titovi tarči so bili ta dan doseženi odlični izidi. Trije strel- ci so bili boljši od lanskega re- korderja Anica (503), ln sicer Sto- janovič (510), Cuk (508) in Jozič (506). Četrti Je til Rems (Slov) s 499 krogi. V ekipnem tekmovanju na Titovi tarči Je prvo mesto zasedla Hrvatska z 2419 krogi, kar je za 30 krogov boljše od lanskega rekorda. Druga je reprezentanca Slovenije z 2409 krogi, kar je tudi boljše od lanskega najboljšega dosežka, tretja pa ekipa Srbije z 2370 krogi. V tekmovanju s precizno pištolo Je bil najboljši Delorenzo (Slov) s 522 krogi pred Srbljaninom (Hrv) s 513 In Planincem (Slov) s 509 krogi. Zadnji dan so tekmovali tudi pionirji v ekipah z malokalibrsko puško; izidi so veljali tudi za plasma posameznikov. Najboljše mesto Je pripadlo Srbiji s 1443 krogi pred Hrvatsko (1434) in Slovenijo (1427). Najboljši posameznik je bil Paunovič (Srb) pred dvema Črnogorcema. Na letošnjem prvenstvu Jugoslavije so bili zrušeni jugoslovanski rekordi na Titovi tarči posamezno In ekipno, dalje z malokalibrsko puško za ženske, s precizno puško velikega kalibra in malokalibrsko puško za pionirje. Po končanem tekmovanju je odposlanec predsednika republike generalpodpolkovnik Jovanič izročil zmagovalcu na Titovi tarči Stojanoviču zlato ročno uro, ekipi Hrvatske kot zmagovalcu v isti disciplini pa prehodni pokal. Tudi prvak v streljanju z vojaško pištolo in vsi prvoplasirani ter ekipe po ostalih disciplinah so prejeli darila in priznanja. Novogoriški kotalkarji pred prvenstvom Hokej na kotalkah je na Primorskem precej razširjen, hokejski klub v Novi Gorici pa je že dve leti zaporedoma državni prvak pri nas. Letos to društvo — in tudi nobeno drugo — ne more izvesti državnega prvenstva, ker mu primanjkuje za to materialnih sredstev. V ostalem pa se mora vendar pripravljati za bližnje prvenstvene nastope, ki bodo prav tako terjali precejšnje izdatke. Hokejski klub je imel preteklo nedeljo v gosteh dve ekipi iz Pulit. nad katerima je v obeh srečanjih zmagal, in sicer prvo moštvo s 7:6, drugo pa z 9:3. Domačini so imeli v tej tekmi precej težko delo, vendar so ga požrtvovalno opravili v svojo korist. Za nadaljnje tekme se dogovarjajo z nekaterimi italijanskimi klubi, predvsem pa pripravljajo proslavo 10-letnice društva, ki bo prve dni septembra z mednarodno udeležbo. Društveno vodstvo bo težilo za tem. da bo vključilo v kotalkar-ske vrste čimveč mladine, saj je vzgoja v tej športni zvrsti obenem tudi najboljša priprava za umetno drsanje ali obratno. Prav bi bilo, da bi krajevni faktorji podprli prizadevanja društva za čimvečje razširjenje • te športne panoge. R. V. V drugi mednarodni tekmi ■ avstrijskimi nogometaši, in sicer z OAK iz Graza, je Hajduk Ja Splita zmagal 4:0 (3:0). 6 ab. / surami F0S0CBS1LBC / Avgusta »sr izvozni i vs?ko- ' . vrstnih izvornih1 pfedinetoVi^iaLivseh, lindu-- v.-/,:: vf 7S0pJLjž_*i L: - P proizvodnje. NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI V ČASU OD 3. DO 11. AVGUSTA LETOS stevjtnv inozein.- V . \ - ' ^i* inte^&ed&^i9^iirio tadiP yas? oglejte Z(i obišjk sojina izkoristite ;. („ repre2e^tdnčM/ižVoziidr-'blagd; ocenite •25 "Vh poptist na železniiri. .V ga,_i^ilrajt#, š:klepajto nove-jlcu^gije. * 1 NAGRADE ZA OBISKOVALCE NA IZ2BEBANE VSTOPNICE: MOPED »KOLIBRI« tovarne TOMOS in električni hladilnik tovarne TOBI, Bistrica pri Mariboru as rt asm KOLEDAR Petek, 9. avgusta: Janez. • NOC.NA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20. DO 7. URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN. Zdravstveni dom VIC: Dr. Lazar MUan, tel. 20-937 — Rimska cesta 23-1. V odsotnosti zdravnika kličite tel. 32-740. —* Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje, Rimska 31. teL 21-797. Zdravstveni dem BEŽIGRAD: Dr. Suhač Marko, tel. 31-286. V odsotnosti zdravnika klicati 30-oOC. Zdravstveni dom SISKA: Dr. Gašperlin Janez. Černetova 31, tel. 22-331, 22-331. Zdravstveni dom CENTER: Dr. Trtnik Albert, Cankarjeva 9-1., tel. 20-456. V odsotnosti zdravnika klicati teL LM 39-209. Zdravstveni dom MOSTE: Dr. Kurbus Janja. Krekova o, tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-309. — Preko dneva vršijo obiske po domovih zdravniki zdravstvenega doma. P u T N I 'K Dst-dj-. „ [ g v E H I J A o-0-^-eSčd. ŠEDEMDNEVNI IZLET PO JADRANU od 15. do 21. avgusta in od 16. do 22. seotembra s parnikom DALMACIJA. Štiridnevno bivanje v DUBROVNIKU. Udeleženci izleta lahko izkoristijo objavo za znižano vožnjo za letni odmor. Fri.iave sprejema poslovalnica v' Ljubljani. L AVTOBUSOM V DOLINO SOCE Dvodnevni avtobusni izlet PRE- Zdravstvenl dom RUDNIK: Dr. Leskovic Bogdan, Opekarska 8. tel. 21-829. V odsotnosti zdravnika klicati tel. LM 20-500. V soboto dežurna služba že od 18. ure dalje. Našemu najboljšemu prijatelju, pokojnemu prof. Kavšku Ivanu v počastitev poklanjata Jeruc Mira in dr. Jeruc-Birsa Milena 1000 din za slepo mladino. Iskrena hvala! Klinika za ušesa, nos in grlo v Ljubljani, sporoča, da je sprejem bolnikov zaradi čiščenja _ prostorov do nadaljnjega omejen. Obvestilo uradom in podjetjem ter pisarniškim uslužbencem. — Konec avgusta bodo na razpolago prospekti nove revije za propagando moderne tehnike pisarniškega poslovanja. »Sodobna pisarna«. Interesenti jih bodo dobili po pošti. POSKUSITE SE VI ,VouxV.oiLs' NAJBOLJŠO KREMO! »FLEX« je najboljše sredstvo za čiščenje madežev. To ve vsak otrok. Zahtevaj »FLEX«, kjer kupuješ milo! Recept za nego lica: Redno uporabljaj za nego kože samo kvalitetno mastno kremo ULTRAGIN-sport. Dobiš jo v vseh parfumerijah. Za dopust in za vsako priliko uporabljaj samo TRAJNO HOL-LYWOOD ŠMINKO. Dobiš jo V vseh trgovinah s kozmetiko Slovenije. ŠMINKE »EVELINE« v 9 modernih svetlih barvah — enakovredne najboljšim francoskim, primerne za vsako priliko in obleko, so dobile drogerije! GLEDALIŠČA Kitajsko gledališče z lutkami in barvnimi sencami, ki je pri snoč- Dvodnevni avtobusni izlet PRE- ^iznSSf^ g^t°°vI!o° še^n^J KO VRSICA V DOLINO SOČE, ^^url v MStnlm gledališču. 24. avgusta. Prijave sprejema od 100 do 300 din od pc-s:ovalmca v Ljubljani. UTNIK SLOVENIJA s poslovalnicami v Ljubljani, Mariboru. Ceiiu, Postojni, Kopru, na Bledu, v Sežani, Gorici (Rožna dolina), Fernetičih in Šentilju PRIREJA skupinske izlete in potovanja ter strokovne ekskurzije z lastnimi, udobnimi turističnimi avtobusi. Zahtevajte programe izletov. Organizacije in delovne kolektive vabimo, da pripravijo svojim članom izlete v organizaciji — PUTNIKA SLOVENIJA! KMJ Z.V. Ull v c ------_ Vstopnice od 100 do 300 din od 10. do 12. ure In od 19. dalje. ^ ŠOLSTVO STROKOVNI IZPITI IZ GRADBENE STROKE Sporočamo vsem kandidatom, ki nameravajo opraviti strokovni izpit iz gradbene stroke za naziv: nižji gradbeni tehnik, višji gradbeni tehnik ali nižji_ gradbeni inženir v jesenskem izpitnem roku 1957, da je treba vložiti priglasitev za strokovni izpit preko :• ® CD 3 CD BO E CD S CD B CD 3 CD ■ CD ■ CD ■ CO ■ «—> ■ C2> ■ <—»I Splošna gradbeno podjetje »GRADITELJ* — Celje ■ V 7 *?> tri UP sprejme gospodarsko-računskega ©Utori?! it V poštev pridejo interesenti z ustrezno šolsko izobrazbo in p-rakso. Ponudbe "z navedbo dosedanjih službovanj sprejema sekretariat podjetja. Nastop službe 1. septembra ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku, ostalo po dogovoru. 4571-R lOSOBaeoaoioiOiOiOiOiOioBoa 0 H 0 ■ o ■ o ■ o ■ o ■ n CD g CD B CD 3 CD £ CID S CD9030I0I0B01010I0 8» 0 B3 0 E 0 SE 0 ss 0 E5 0 E3 0 K 0 0^010SCa0I090909090«0»0»0»0l Oteensf dom-Bog. Slatina proda naslednja osnovna sredstva: veš umivalnikov in ostalega hotelskega le? restavracijskega pohištva, k&ramfool biljard, pianino, hormoni in knjižni stroj »Ruf«. Pismene ali ustmene ponudbe na zgornji naslov. 4569-H personalnega organa delodajalca najkasneje do 31. VIII. 1937. Priglasitvi je treba priložiti overjen prepis diplome, potrdilo delodajalca o delovni dobi in podatke c vrsti delovne prakse. Izpitna komisija za gradbeno službo pri Sekretariatu IS za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve S AVTOBUSNO IN TURISTIČNO PODJETJE telefon 30-643 LJUBLJANA VABIMO VAS v nedeljo dne 1L avgusta na enodnevni avtobusni izlet v Ankaran z ogledom Skccijan-skih jam, gradu Socerb, Kopra in Postojne. Odhod iz Ljubljane ob 5.00 s povratkom ob 21.30. V nedeljo dne 18. avgusta 1957 na enodnevni krožni avtobusni izlet v Rogaško Slatino, Podčetrtek z ogledom Kumrovca, Dolenjske Toplice in dolino gradov. Odhod iz Ljubljane ob 5.00 s povratkom ob 21.00. Cena prevozu 1560 din. POTNIKI IN TURISTI! Pri vseh naših rednih voznih cenah izkoristite sindikalni popust. Foslužlte se turističnega posojila za izlete, potovanja in letni oddih. POSVETUJTE se m nami za Vaš letni oddih. FOSLUZITE se vseh vrst turističnih uslug in brezplačnih informacij v turistični poslovalnici SAP — Turist biroja, Ljubljana, Miklošičeva 17, teL 30-645 in 30-647. KOLEKTIVI IN SINDIKALNE PODRUŽNICE Naročajte pri nas avtobusne izlete za kolektivna potovanja in izlete sindikalnih podružnic, pri čemer Vam nudimo posebne ugodnosti. OBVESTILA Upravni odbor Kmetijske zadruge z o. j. Dobrna pri Celju, razpisuje javno licitacijo mizarskih strojev (kombinirani stroj, debelinski stroj, tračna žaga), inventarja in orodj a. Navedeni predmeti so v dobrem stanju, prodajo se skupno. Razprodaja za družbeni sektor bo v ponedljek 12. t. m., v torek 13. t. m. pa za privatni sektor in sicer od 8. do 12. ure v prostorih Mizarske delavnice (Novi grad).^ RADIO SPORED ZA PETEK Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 16.00, 13.00, 15.00, 17.00, 13-30, 22.00 in 22.5S. 5.00 — 7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30 — 6.40 Reklame, 6.40 — 6.45 Naš jedilnik; 7.10 — 8.00 Zabavni zvoki — vmes ob 7.30 —7.45 Cicibanom, dober dan! (Vida Brest: Morje); (8.00 — ll.oo oddaja na valu 282.1 m in 98.9 mHz): 8.05 Jutranji divertimento; 9.00 Utrinki iz literature — Lin Pei Vtii: Trije nepremagljivi borci- 9.20 Same narodne in domače viže; 10.10 Dopoldanski operni -koncert (odlomki iz oper Giusep-pea Verdija); 11.00 Od včeraj do danes (Spored operetnih in zabavnih melodij); 11.45 Mladinska povest v nadaljevanjih — Anto Staničič: Mali morski ropar — XX.: 12.00 Opoldanski spored solistične glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Franc Kovač: Napenjanje govedi; 12.40 Poje slovenski oktet; 13.15 Ritmi in melodije; 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; io.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.40 Samospevi Franza Schuberta, Roberta Schumanna in Huga Wolfa; 15.00 Mojstri koncertnega odra — Herman Scherehen, Gustav Mahler: Deseta Simfonija, Sergej Prokofjev: Skitska suita; 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.00 Družinski pogovori — Helena Puhar: Pastorek in očim; 18.10 Slovenske narodne pojo mariborski ansambli; 18.40 Iz naših kolektivov; 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame; 39.30 Radij- ski dnevnik: 20.00 Hector Berlioz: Harold v Italiji, simfonija za violo in orkester; 20.45 Tedenski zunanje politični pregled; 21.00 Melodije Richarda Rodgersa in Ir-\vinga Berlina igrata orkestra Guy Luypaerts in Stanley Black; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Igramo za ples; 23.09 — 23.15 in 23.30 — 24.00 Oddaja za tujino (prenos iz Zagreba). n. PROGRAM ZA PETEK 14.00 Od arije do arije; 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved; 15.10 Razgovor z volivci; 15.25 Vedre melodije, vmes obvestila; 15.55 — 16.00 Ljubljanska kronika; 22.15 — 23.00 S’- n- ska simfonična glasba. MARIBOR Petek, 9. avgusta. Dežurna lekarna: »Center«, sposka ul. 12. Go- RADIO 5.-00 — 8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00 — 8.05 Domače vesti; 8.05 — 8.15 Objave; 8.15 — 9.00 Pester glasbeni spored izvajajo mariborski ansambli; 9.00 — 14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.35 — 15.00 2eleli ste — poslušajte! 15.00 — 17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.00 — 17.10 Domača poročila; 17.10—17.20 Objave; 17.20 — 17.30 Nekaj pas-sodoblov; 17.30 — 17.40 Kulturno prosvetni razgledi; 17.40 — 18.00 Skladbe Draga Lorbeka igra Mariborski pihalni ansambel: 18.00 — 23.60 Prenos sporeda Radia L j ubij ana. KINO Murska Sobota: ob T7.30 in 20, Jugoslovanski film »Hanka«. Ptuj: amer. barvni film »Karneval v Teksasu«. RAZPISI RAZPIS Gradbeno podjetje Gornja Rad* gona, Lackova 6 razpisuje mesto GRADBENEGA TEHNIKA Sprejem v službo takoj ali s 1. septembrom. V poštev pridejo tudi interesenti brez prakse ali gradbeni delovodje z 2-letno de-lovodsko šolo in najmanj 5-letno prakso. Plača po dogovoru. Samsko stanovanje preskrbljeno. Interesenti naj se javijo pismeno ali osebno na upravi podjetja do 20. 8. 1957. R RAZPIS Fakulteta za elektrotehniko in strojništvo Univerze v Ljubljani razpisuje mesto SEKRETARJA Kolkovane prošnje s življenjepisom naj prosilci vlože v 14 dneh od objave v Slov. poročevalcu na dekanat fakultete, ‘Ljubljana — Tomšičeva 7. RAZPIS UPRAVA ELEKTROGOSPODARSKE SKUPNOSTI SLOVENIJE Ljubljana, Hajdrihova 2-II. razpisuje na podlagi določil temeljnega zakona o štipendijah natečaj za dodelitev štipendij in sicer za: študenta Tehniške fakultete — strojni oddelek; študenta Tehniške fakultete — elektro odd-, jaki tok; 4 dijake Tehniške srednje lole, elektro odsek, jaki tok; študenta Ekonomske fakultete; dijaka Ekonomske srednje šole. Prošnjo z življenjepisom, dokazilom o premoženjskem stanju in soct^rem poreklu ter potrdilom o učnem uspehu, je treba dostaviti naslovu do 15. septembra 1957. Prednost pri razpisu natečaja imajo otroci delavcev in uslužbencev Elektrogospodarske skupnosti Sloveni j e. R RAZPIS Komisija za razois mest direktorjev občinskega' ljudskega odbora Piran razpisuje na podlagi 90. čl. Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov mesto DIREKTORJA obrtnega gradbenega podjetja »KONSTRUKTOR« v Piranu Pogoji: gradbeni inženir s triletno prakso ali gradbeni tehnik s petletno prakso in opravljenim strokovnim izpitom. . Kolkov ane prošnje z življenjepisom ter opisom strokovne usposobljenosti dostavite občinskemu ljudskemu odboru Piran, najkasneje do 24. 8. 1957. R RAZPIS Komisija za razpis mest direktorjev občinskega ljudskega odbora Piran razpisuje na podlag: 90. ČL Uredbe o ustanavljanju oodjetij in obrtov mesto DIREKTORJA trgovskega podjetja »JADRO« Pirau Pogoji: 5—10-letna praksa na vodilnih mestih v trgovinski stroki. Plača po tarifnem pravilniku oziroma po dogovoru. Kolkovane prošnje z življenjepisom ter opisom strokovne usposobljenosti dostavite občinskemu ljudskemu odboru Piran, najkasneje do 24. 8. 1957. R RAZPIS Svet Naravoslovne fakultete Univerze v Ljubljani razpisuje mesto asistenta za splošno botaniko. Prijave sprejema tajništvo fakultete 14 dni po objavi v Uradnem listu LRS. R RAZPIS Komisija za razpis mest direktorjev občinskega ljudskega odbora Piran razpisuje na podlagi 90. čl. Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov mesto UPRAVNIKA gostišča »PRI DELFINU« v Piranu Pogoji: visoko kvalificiran gostinski delavec s 5 let prakse ali srednje kvalificiran gostinski delavec z 10 let prakse. Kolkovane prošnje z življenjepisom ter opisom strokovne usposobljenosti dostavite občinskemu ljudskemu odboru Piran, najkasneje do 24. 8. 1957. R ZAHVALE Ob smrti mojega nepozabnega moža, očka JANEZA CEKADA se zahvaljujem najprej za vso plemenito pomoč ob času njegove bolezni prof. dr. Tavčarju, dr. Jj.godicu, dr. Pavlinu ter strežnemu osebju Interne klinike, dalje direktorju in kolektivu podjetja »Obrtnik«, prijateljem in znancem ter vsem darovalcem cvetja, pevcem in tov. Dušanu za poslovilne besede ob grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala. Cekada Anica s sinkom Anžekom. ZAHVALA Ob bridki izgubi mojega ljubljenega moža KARLA REBERNIKA se prisrčno zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na zadnji pot: ter mu poklonili cvetje. Posebno zahvalo izrekam g. opatu in ostali duhovščini. Žalujoča žena. Celje, 6. avgusta 1957. ZAHVALA Kondalentom in vsem sočustvujočim, Ob smrti J02ETA HUMRA pravnega ref., prej odvetnika iskrena hvala! Pokojnikova družina UMRLI V 86. letu starosti nas je za vedno zapustila naša ljuba in skrbna mama, stara mama, prababica, tašča in teta HELENA SLIVNIKAR Pogreb drage in nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 10. VIII. 1957, ob 15. uri iz hiše žalosti v Slovenj Gradcu. Globoko žalujoče hčerke, vnukinje in družine Slivnikar, Lampreht, Ravnikar, Tasching in Terčelj. Slovenj Gradec, Črneče, Ljubljana, Graz, 8. avgusta 1957. Zapustil me Je za vedno moj ljubi mož. oče, stari oče JOŽEF VOGELNIK upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 10. Vin. 1957, ob 17. uri, iz Jožefove mrl. vežice na Zalah. 2alujoči: žena Marija, sin Janez z družino in ostalo sorodstvo. MALI OGLASI GALVANIZERSKI MOJSTER išče zaposlitev. Ponudbe v ogl. odd. pod »Galvanizer«. 16308-1 FRIZERKO, dobro moč. sprejmem za čas dopusta. »Salon« Sever. 16305-1 2 KUHARICI, kvalificirani, sposobni samostojno voditi obratno menzo, sprejme takoj Kresniška industrija apna. Kresnice. R 2306-1 STROJNEGA TEHNIKA ali absolventa delovodske šole za vodenje in kontrolo dela po normi, v avtomehanični stroki, zaposli »Avtopromet«, Ljubljana, Savska cesta. Javite se osebno v upravi. R 2345-1 Umrl Je ANTON KRETIC polic, upokojenec Pogreb dragega pokojnika je bil dne 8. 8. 1957. Ob 17. uri na pobreškem pokopališču v Mariboru. Žalujoči: sestra, bratje, druži-žina Bajde. Strta od globoke žalosti sporočam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je 7. VTII. 1957, po kratki bolezni, v 70. letu starosti, nenadoma umrl v vipavski bolnici moj nadvse ljubljeni in predobri mož, oče stari oče, brat, stric in svak MELHIJOB KATMK •tr. tehnik, rudn. ohratovodla v p. Pogreb dragega in nepozabnega pokojnika bo dne 9. VIH. 1957, ob 17. uri, iz njegovega doma v Novi Gorici. Streliška pot 3. na pokopališče v Kromberku. Žalujoča žena Fani, roj. Zolli, Egon, Magda in Artur z otroci in družinami, brat dr. Savo Katnik, sestra Cilka vd. Repič, ter ostalo sorodstvo. Nova Gorica, Wien, Ljutomer, Wagga Wagga (Australij a). MOJSTRA avtomehanične_ stroke sprejmemo takoj v službo. Ja-vite se osebno v upravi »Avto-prometa«, Ljubljana, Savska cesta. R 2346-1 VISOKOKVALIFICIRANE in kvalificirane avtomehanike sprejme v službo »Avtopromet«, Ljubljana. Savska cesta. Nastop možen takoj ali po dogovoru. Javite se osebno v upravi. R 2347-1 RADIOMEHANIKA, visokokvalificiranega in kvalificiranega, sprejmemo takoj. Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »Eadio-mehanik takoj«. R 2349-1 VEČJE OBRTNO PODJETJE lesne stroke sprejme računovodjo, računovodkinjo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ugodni pogoji«. 16233-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO k štiričlanski družini, z znanjem kuhe. sprejmem. Šetinc, Malgajeva 10-1. 16283-1 NATAKARICE za ob nedeljah sprejmemo. Gostilna »Triglav«, Šišenska 48. 16282-1 GOSPODINJO za župnišče iščem. Lahko mlajša upokojenka. Povejte poznanim. Ponudbe pod »Gospodinja« v ogl. odd. 18278-1 ZA GOSPODINJSKO POMOČNICO, kuharico, gre mlajše dekle, najraje v menzo ali restavracijo na Štajerskem. Ponudbe pod »Kuharica« v ogl. odd. 16377-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO za vsa gostilniška dela sprejme gostinsko podjetje »Majolka«, Ljubljana, Celovška c. 81. Nastop takoj. 16276-1 PEKOVSKI POMOČNIK, vojaščine prost, išče zaposlitev, najraje v koprskem okraju ali okolici lubljane. Zaželeno samsko sta- .*ovanje- Naslov v ogl. oddelku. 16270-1 PISARNIŠKO DELO popoldne sprejmem takoj. Naslov v ogl. oddelku. 1S29S-2 POSTREŽNICO dvakrat tedensko sprejmem. Goričar, Trubarjeva 27-IU. 16293-2 ZA DOPOLDNE sprejmem takoj starejšo žensko za kuhanje in varstvo otroka. Vprašajte: Pod-gornik, Gregorčičeva 17. 16291-2 VAJENCE-KE za trgovsko mlekarsko stroko sprejmemo. Pogoji: dovršena popolna osemletka ali 4 razr. gimnazije, starost od 14 da 17 let, telesno in duševno zdravje. Rok za prijave je do 15. VIII. 1957. — Ljubljanske mlekarne, Vodovodna 94. R 2341-3 MUHE STRUPI inž. Prezljev MUSCIN. Ljubljana, V/olfova Ulica 3- 16302-4 KOPALNO OBLEKO — LASTEN, inozemsko, popolnoma novo, za manjšo postavo, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. (3.900). 16185-4 VALOVIT »SALONIT« za strehe, dobro ohranjen, ugodno prodamo. Naslov v ogl. odd. -4 ZELEZEN ŠTEDILNIK poceni prodam. Denžič, Žolgarjeva 6. 16296-4 asas V m M : MIMI MUSTER 226. Mavgll pa je bil 2e spet jezen. Splazil se je skozi trsje in velikega debelega bivola poščegetal z noževo konico. Bivol je jezen planil pokonci, Mavgll pa se je veselo nasmejal svoji šali. »Fej. to je bila šala golega kravjega pastirja!« se je jezil Majsa. »Saj vsa džungla ve, da si bil pastir krotke živine!« 227. Bivol se je kar penil od jeze: »Ti človeški otročaj, ti da bi bil poglavar džungle? Pojdi nazaj med ljudi in pripoveduj jim o svojih bedastih šalah!« Mavgll se je nenadoma odločil: »Da, zares pojdem, čeprav tam ne marajo zgodb o džungli! Kar miren bodi, ena praska več ali manj na tvoji koži sploh ni vredna besede!« KINO »UNION«: amer. barvni cmemascope film »DESIREB«. Predstave ob 17, 19 in 21. V gl. vlogi: Marlon Brando m Jean Simons. KINO »KOMUNA«: franc, barvni cmemascope film »JE SE PROSTOR ZA ENEGA«. Tednik: F. N. 31. Predstave ob 17, 19 in 21. V gL vlogi Gerard Philipe. KINO »SLOGA«: amer. barvni film *M02 IZ KOLORADA«. Tednik: F. N. 31. Predstave ob 17, 19 in 21. V gl. vlogi Wiliam Holden in Gllen Ford. KINO »VIC«: amer. film »BEG IZ GUTANE«. Predstavi ob 17, in 10. V gl vlogi: Michele Morgan. Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9.30 do 11 m od 14 dalje. KINO »SOCA«: amer. film »POLETNO POTEPANJE«. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: ameriški barvni film »DIMNI SIGNAL«. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. MLADINSKI ,KINO »LM« Kotnikova 3: jugosl. film »JUBILEJ GOSPODA IKLA«. Predstavi sta vsak dan ob 10 in 15. Zadnjič. Jutri bo na sporedu amer. film »TRINAJSTA URA«. »SISKA«: Zaprto. »TRIGLAV«: amer. film »TAR- ZAN BRANI DŽUNGLO«. V gl. vlogah Gordon Scott in Vera f.iiles. Predstavi ob 18. In 28. Prodaja vstopnic od 17. dalje. Danes zadnjikrat. Jutri amer. barv. film »HOUDINI«. »LITOSTROJ«; amer. film »MOJ MALI VOHUNCEK«, Ob 20. Predprodaja vstopnic uro pred orieetkom oredstave. VEVČE: amer, film »BOSONOGA GROFICA«, DOMŽALE: ameriški film »BELI JORGOVAN«, ob 20. BI.ED: ital. barv. film »ODISEJ«, ob 18 in 20.30. NOVO MESTO »KRKA«: JugosL film »V MREŽI«. KRANJ »STOP-ZIC«: amer. barv. film »V SOTESKI«, oo lo in 20, KRANJ »PARTIZAN«: amer. film »NA MORILČEVI SLEDI«, ob 20. JESENICE »RADIO«: franc. barv. film »ŠENTJERNEJSKA NOC«, ob 18 in 20. Zadnjič. JESENICE »PLAVŽ«; amer. film »KOGAR SONCE GREJE«, ob 13 in 20. Zadnjič. GOSPODINJE I PPUETNC PRESENtu-cUE Čistilo za kovine im steklo DOBRO OHRANJEN ŠPORTNI VOZIČEK, in stajico prodam. — Naslov v ogl. odd. 16235-4 SKORAJ NOVO KUHINJO. spal- nico in kavč takol prodam. Informacije v šoli Ljubno ob Savinji- 16254-4 SODNO PEC. pečnice, opeko in vratca prodam. Vprašajte: V. C., Čufarjeva 17-1., levo. 16281-4 KUHINJSKO KREDENCO poceni prodam ali zamenjam za drva. Naslov v ogl. odd. 16274-4 NEMŠKE O V CARJE, 3 mesece stare, z rodovnikom, prodam. — Lebar, Ponoviče 9 (Litija). 16263-4 VSELJIVO HISO in travnik prodam, posamezno. Ponudbe pod »Trnovo« v ogl. odd. 16311-7 DRUŽINSKA VILA V CRIKVENT-CI, moderno restavrirana, z največjim komfortom, na najlepšem kraju ob morju, obdana z vrtom, naprodaj. Je takoj vseljiva. Naslov v ogl. odd. R 2344-7 UPOKOJENCI! Ob izviru Krke nudim lepo enosobno stanovanje s sadnim in zelenjavnim vrtom. Zamenjava v Ljubljani za enosobno komfortno stanovanje s kabinetom. Ponudbe pod »Dolenjska« v ogl. odd. 16229-7 KDOR MI PRESKRBI TAKOJ vseljivo stanovanje ob kamniški progi, dobi lepo nagrado. Ponudbe v ogl. odd- pod »Gotovina takoj«. 16396-9 STAR UPOKOJENEC kupi brez zamenjave vseljivo enosobno stanovanje v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. Dod »Dosmrtno«. 16230-P ST ARE J Sl SAMEC išče sobo z vso oskrbo na deželi. Likar Jurij, Dom onemoglih, Idrija. 16232-9 NTJJNO ISCEM SOBO. V prostem času pomagam v gospodinjstvu. Blazina Marija, Slomškova 4-1., levo, Ljubljana. 16193-9 2 SOSTANOVALCA sprejmem v skromno sobo takoj. Naslov v Ogl. Odd. 16290-9 ISCEMO SOBO ALI KABINET za eno osebo proti nagradi. Ponudbe pod *Z»elo nujno« v ogl. oddelek. -9 OČALA, izgubljena na poti Gosp os v etsk a—Ko tni kov a—M as a r y -kova cesta, 7. 8. ob 10. lepo prosim, vrnite v ogl. odd. 16317-10 BEL MUC s črno liso na hrbtu, mladič, se je izgubil. Sliši na ime Hermelin. Vrnite, prosimo, Suklje, Beethovnova 2-1. 16280-11 DB0I010E0B03 0 ■ C 228. Stopil je na mehka močvirna tla, kamor mu bivol ni mogel slediti in še vedno se je smejal, kadar se je domislil prestrašenega orjaka. »Vse moči pa le še nisem izgubil in ne bo napak, če stečem še do koč z rdečim cvetjem.« 2e dolgo časa se ni zmenil za ljudi, danes pa gm je misel nanje čudno privlačila. 0 ■ o ■ o ■ o ■ o Podjetje »Avtoobnova« Celje,, Medlog št. 15 razpisuje mesto GLAVNEGA RAČUNOVODJE Pogoj: končana ekonom- 0 ska srednja šola in vsaj • 5 let prakse v svojstvu U — računovodje v industrij- ■ j* skem ali obrt. podjetju. Q (J Stanovanje zagotovljeno. ■ ■ Prijave sprejema sekre- fl 0 tariat podjetja. gg ■ 4568-R n i Sr. 185 — s. avgusta usT j SL0VU5D P080CEVILEC / str. 7 TOHS 5. AVGUSTA OPOLDNE sem izgubil rezervno kolo avtomobila, 6.50X16, in polos Wan-dererja na relaciji Ljubljana— Črnuče—Šentjakob. Poštenega najditelja prosim, da iavi naslov proti visoki nagradi v ogl. odd. 16260-10 I-SEDE2NI BMW ugodno prodam. — Dimc Franc, Domžale, Savska 34. 16320-4 PROSIMO POŠTENEGA NAJDITELJA rdeče pletene jopice, izgubljene od Resljeve do Vegove, da jo vrne proti nagradi v Langusovi 13 ali javi na telefon št. 21-045. 16323-10 »V NOVO ŽIVLJENJE 1957 — Čakam«. 16324-11 PRIKOLICO STEIB, desno, prodam. Konjar, Kolarjeva ul., nova hiša, Bežigrad. 16363-4 MOTORNO KOLO 175 ccm, registrirano, v voznem stanju, prodam. Ogled od 15. Cena 93.000.. Ažman, Vrhovci 73. 16356-4 REGISTRIRAN AVTO za 1. 1^57, v zelo dobrem stanju, prodam sli zamenjam za motorno kolo Puch 250 Tomos. Jenko Franc. Trs svobode 25, Tržič. 16343-4 SKORAJ NOVO »VESPO« 125 ccm ugodno pr-odam. Ogled 9. in 10. avgusta t. 1. v Ljubljani pri Žnidaršiču, Hranilniška 16, Bežigrad. 16346-4" MOPED HM V 50 ccm, komaj uvožen, rdeč, prodam. Čopova 9-II., Stante. 16334-4 RESTAVRACIJA »KOPER«, Ljubljana. Gradišče 13, išče kvalificirano kuharico in snažilko za nočno delo. Javite se v restavraciji. Nastop službe takoj ali po dogovoru. 16369-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — ljubiteljico otrok, lahko z dežele. sprejmem. Zglasite se od 11. do 17. in v nedeljo od 12. do 17. ure. Streliška 22, Mavretič. 16362-1 HISA s sadnim vrtom naprodaj v Zg. Pirničah 65. Ogled v nedeljo od 10.—15. ure. 16347-7 MALO POSESTVO, hiša vseljiva, nad 1 ha zemlje,-o minut od postaje Kidričevo, prodam. Frangež Verona, Njiverce 33, p. Kidričevo. 16345-7 POL vile z vrtom prodam. Vseljivo proti zamenjavi 2Vi do 3- .—sobnega komfortnega stanovanj a. Naslov v ogl. oad.16329-7 ZAMENJAM 2 dvosobni komfortni stanovanji, eno v centim, eno X* Šiški, za trisobno komfortno stanovanje v centru. Ponudbe v ogl. oda. pod »Selitev v avgustu«. 16366-9 VIS-JA MEDICINSKA SESTRA išče ■opremljeno sobo v Ljubljani, sre tudi 2SP« dvignile naknadno dospele ponudbe: Absolvent tehnike. Avgust vseljivo 14524. Avgust 15433. 31 i zu bolnice 12310. Blizu Ljubljane 14343. Blagajnik 14694. Bližina mesta 14435. Brez zamenjave 1304S, Blago—denar 15670. Center 15844, Center 15413. Center 15174, Center 5375. Center 15723. Center 15426. Center 15S53. Center 14831. Center Ljubljane 15331, Cimprej 15578, Dobro, ohranjen 15427. Dober plačnik 14003. Dobro situirana 14688, Dober 15320, Dvoriščni 15044, Dobro mesto 16146. Dogovor 14670, Dobrosrčnost 1581C. Dobrosrčnost 15456. Do 1.200.000 15369. Dogovor 15003. Do 300.000 v Ljubljani 15332, Dobra gospodinja 15649, Dosmrtno 14464. Dosmrtno 16230. Diskretno 14336, Diskretnost 14304, Dolgoletna praksa. Eventualna ženitev 12753. Elektrotehnik-študent 15991, Ekonom 4430, Gotovina 13935. Gotovina 13877. Gotovina 35238. Gotovina 15934, Gorenjsko, Glasbenik 14757, Hišica v Ljubljani, Hotel R 2225, Hvaležna 16150. Iskrenost 148S1, Go-dustrija 10-R 2016. Industrija 15761, Industrija 157CS. Industrija 4155-R, Iskrenost 14700.' Iskrenost 14671. »J. K.«, Jadran 15518. Kovinsko podjetje R 2245. Kovinska stroka R 2102, Kjerkoli 13677, Komfort 15303, Križanke 15315. Ljubljana 15953. Ljubljana 14251, Ljubljana 4524-R. Ljubljana-Trnovo 15632, Ljubljana-okolica 13371. Lepo posest 15565. Lokal v mestu 15034, Lokal strogi center 15033, Lepa jesen 15535, Lepa Gorenjska 13725, Letovanje. Letni dopust 35864, Marljiv 16132. Marljiv R 2103, Mednarodna špedicija 4462-R. Mirno življenje 14600. Mirno delo 14943. Mirna 13678. Miren 14651. Majhna površina 16039, Murke 16042. Mizar, M2isterke v odličnem stanju. Novo pohištvo 13340. Najemnina 13S55, Nerabljen. Nujno 11705. Nujno — takoj 14104. Nujno 12969. Nujno *9699. Nujno 15452. Nujno 14003, Nujno 14165. Najnižja cena 14842, Novossdjmin 13S55. Nagrada 14457, Nagrada 14556, Nastop Takoj R 2322, Novi model 16116. Neskončnost 15676, Oddam tri leta brezplačno 1662.3, Osebna upokojenka 13669. Ooerativa. Obračun — kalkulacija 4525-R, Obrtnik 15809. Obrt 15437. Ogled. Osebr.; 158P8, Oktober 14439, Osamllen 14930. Odločba 13827, Po-Btema R 2350, Poštena 15472, Pošte- na 14841, Poštena 15X19, Fottena 14707, Perfektna R-l, Perfekten 1604«, Praktičen 15064, Praktična 161S6, Parna 15633, Primorka 13940, Predstavništvo 57, Plačam selitev 14923, Poletje 14029, Pridna in poštena 14213, Poroka 14704, Pomagam 15765, Pošten 15128, Prijeten dom 13481, Pianino 13684. Posebni vhod 14263, Po dogovoru 13903, Plačam dobro 19796, Plača za dve leti 152S6, Pomoč 15886, Rokodelec 15193, Resna in zvesta ljubezen je lepa, Razumevanje 15691, Rabim 1. junija 11958 16049, Resno — tajnost zajamčena 14186,' Spreten R 2276, Sposobna moč 15707, Sporazumno 15863, Sposobna -moč 14220, Stalna zaposlitev R 2307, Sončno 15897, Stalnost 15732, Stalnost 15896, Sigurnost 3880-R. Spoznanstvo 13926, Sposoben ekonom 4490-R, Slika zaželena 14622. Simpatija 14839, Sporazum 15863, Sposobna 15659, Solidna 15404, Samska 13834, Snažnost 14654, Srečen .dom 13919, Strokovno združenje 4493-R, Solidno delo 15348, Soliden 15596, Starost ni važna 14801, Skupen dom 16094, Soliden brez obiskov 15002, Srečanje, Soliden in značajen 14880, S prakso, Soliden in marljiv 14890. September 15346, Samo za 3 tedne 16091, Samostojna 15368, Sposoben 15037, Sadjar 15616, Spretna 15918, Spreten R 2277, Starejša 16088, Strogi center 16239, Strogi center Ljubljane 15565, Sinje nebo 14711, Šivalni stroj 14875, Štedilnik 15466, Šentvid 35675, Študent 30734, Študent tehnike 15054, Takoj nagrada 13813, Takojšnja ženitev 15143, Triglav 15407, Trisobno 19668, Trgovec 14821, Trg. poslovodja 15967, Tehnik 15618, Tehnik 15126,. Takoj 15269, Takoj 4054-K, Takoj 20 15767, Takoj 16066, Takoj 15108, Ugodno 12530, Ugodno 14723, Ugodno 14546, Ugodno 15420, Ugodno 14335, Ugodno R 2282. Ugodna cena 15829, Udobno 13921, Ugodni pogoji 15999, Ugodni pogoji 16238, Ugodna zamenjava R 2091. Univeravto, Ugodna prilika 15064, Ureditev 14295, Upokojenec R 2316, Vredno življenja 14552, V Ljubljani 15796, Vdova 13252, Vknjižba takoj, Vseljivo do jeseni. Vesten in trezen za* nesljiv 4360-R, Veselje 6024, Velika 13925, Velika nagrada 15871, Vzdrževanje prog R 2049. Vesten R2208, Vesten 14517, Vestna 15490, Vestna 13712, Vestna 15614. Vestna 15878, Vestna 15899, Vestna Ljubljana 15514 Vesten komercialist 15019, Zares 14906, Zvestoba 15916, Zlato 15371, Zavod 15615, Zamenjava Liubliana-periferija 14797, Za pol leta 15570, Zamenjava 15884, Zanesljiva 14641, Želim prijatelja 15223, 27-letna 12672. 15. avgust 15082. 1. september 1S939, »44« R 2246, »4000« 13659, »27.000« 14263, »30.000«. VPRAŠAN J A/T^/Op O O VOft/ Prosimo bralce In naročnike naj vprašanjem prilagajo kupone in poštnino v znesku trideset dinarjev (v znamkah alf denarou) ter navedejo točne in polne naslove. Naslovi naj bodo pisani čitljivo. Na vprašanja brez naslovov in ki jim navederib n,- priloženo ne odgovarjamo. K. R. C. Vprašanje: Od gospodarske organizacije, s katero ste v delovnem razmerju, prejemate nižjo plačo kot delavci, ki so zaposleni na enakem delovnem mestu. Kako dosežete odpravo te nepravilnosti? Odgovor; Predvsem imate pritožbo na upravni odbor gospodarske organizacije zaradi nepravilne ureditve Vaših prejemkov. Ce s pritožbo na upravni odbor ne bi uspeli, imate po 78. čl. Korošici sejem Gospodarski krogi v Celovcu, vsem Zahodna Nemčija z 91 in upravno - političnemu središču Jugoslavija z 31 razstavljalci. Koroške, razvijajo živahno ak- Na (tretjem mestu je Italija s 7 tivnost, da bi oim bolj uvelja- razstavljalci, ostala pa so iz vili gospodarstvo tega predela Francije, Švice, Nizozemske, mmm j * i avstrijske države in mu zagotovili čim širši mednarodni pomen. Temu namenu naj bi služil tudi koroški sejem, v njegovem okviru pa czlasti posebne razstave. Med posebnimi razstavami pripisujejo največji pomen razstavi avstrijske lesnopredelovalne industrije in razstavi »Les kat izhodiščni material za moderno embalažo«. Prospekti poudarjajo zlasti pomen omenjenega sejma v Celovcu, kot avstrijskega, sejma lesne stroke, za Avstrijo, Nemčijo, Italijo in Jugoslavijo. Propagandna aktivnost za- ta sejem je znatna. Številne domače in tuje novinarje, ki jih je povabilo na tiskovno konferenco vodstvo sejma skupno s strokovno zvezo avstrijske lesnopredelovalne industrije. So založili z mnogimi prospekti in pedatki o sejmu- V teh podatkih in gov-orih, ki so jih imeli organizatorji sejma na tiskovni konferenci, pa so bilo zelo jasno izražene tudi njihove želje in težnje. Dosedanji razvoj sejma kaže, da se bo ta utrdil. Lanski obisk je dosegel, kot navajajo organizatorji, 235.000 oseb, od tega okoli 80.000 tujcev. Tako visok obisk sejma v mestu, ki ima okoli 65.000 prebivalcev, je vsekakor precej prepričljivo dejstvo. K temu prispeva seveda sama lega mesta, ki je na križišču mnogih zvez, izredno močan turistični promet, dokaj skrbno pripravljene posebne razstave, zabavni park in mnogo drobnih stvari, ki privlačijo tudi tujce. Med zanimivostmi Celovca, ki naj poživijo njegovo privlačnost, spada nedvomno tudi liliputansko mesto »Min-europa«, kjer so zbrane majhne kopije raznih evropskih znamenitosti. kot. poševni stolp v Piši, Eifflov stolp in drugo. Razvoj tega liliputanskega mesteca naj bi zagotovila tudi mlada filmska zvezda Romy Schnen-der, ki je bila izvoljena za njegovo županjo- Tudi letošnji obisk verjetno np bo manjši kot lanski, saj je Vrbsko jezero, ki se razprostira tik pod Celovcem v dolžini okoli 20 km, posuto na svojih obalah s turističnimi objekti, zasedenimi -z množico turistov. Drugo, kar govori v korist sejma, je interes razstavi j aleev. Napovedanih ,ie skupno 1034 razstavljalcev. Od tega je tujih 145 razstavljalcev. Tu daleč pred drugimi prednjačita pred-. Belgije. Vel. in ZDA. Britanije, Danske Novi jugoslovanski paviljon Jugoslovanski paviljon, ki daje vtis lahkotnosti, svežosti in zračnosti, je nedvomno najlep- 5a in najelegantnejša letošnja pridobitev sejma. Lahko pričakujemo, da bo pritegnil pozornost največjega števila obiskovalcev. Sami organizatorji dajejo našemu paviljonu . priznanje, ki je razvidno iz naslednjega opisa, namenjenega tisku: jugoslovanski paviljon je »s svojimi elegantnimi oblikami in uporabljenim gradbenim materialom gotovo najlepši in najmodernejši razstavni prostor na celovškem sejemskem prostoru«. Naši razstavljalci bodo razstavili ribje konzerve, mesfte izdelke in živino, med in čebelji vosek, les, pohištvo, usnje in usnjene izdelke, tobak, mineralno vodo, sadje, vino, aluminij, umetno kovaške izdelke, emajlirano posodo, steklo, mar- mor, koviinsko embalažo, farmacevtske proizvode in drugo. Umestnost razstavljanja -mineralne vode na tem sejmu lahko občuti vsak Jugoslovan, ki je pil našo vodo in pokusil‘avstrijsko »Sauerbrunn«. Ta je slaba in draga, naše pa sploh ne dobiš. Jugoslovani na Koroškem, ki bi želeli piti poleg domačinov našo mineralno vodo, pa niso tako redki. Naša udeležba na Koroškem sejmu je po mojem osebnem mnenju pomembna tako zaradi možnosti izvoza, kakor tudi zaradi ogleda avstrijskih pridobitev v lesno-predelovalni industriji. Ker bo tisti del razstave, ki je namenjen pregledu omenjene industrije, dokaj skrbno pripravljen, verjetno ne bo težko ugotoviti izkušenj, ki bi bile koristne tudi za naša lesnopredelovalna podjetja.. 2e sedaj, v času pripravljanja posebne razstave, ki bo prikazovala uporabo lesa za moderno embalažo, ne moremo mimo dejstva, da dosegajo naši sosedi 55 odstotkov prihranka na tej, tudi za nas izredno važni surovini — lesu. Sicer pa se ubadajo tudi v Avstriji s problemom, kako povečati odstotek končnih lesnih izdelkov in njih izvoz. Predstavniki strokovne zveze avstrijske lesno-predelovalne industrije so namreč poudarjali, da je les eno največjih in najvažnejših naravnih bogastev Avstrije. Hlodovine v surovem stanju izvažajo zelo malo, naj-.večji del jo (razžagajo v deske in jih v takem stanju izvažajo. Ostalo, to je okoli 30 odstotkov pa predelajo v končne izdelke. Pravijo, da to razmerje ni zadovoljivo in da ie treba v interesu gospodarstva ter priliva deviz povečati proizvodnjo končnih izdelkov in njihov izvoz. Glede na vse to in ker je naš namen podoben, bo. vsekakor zanimivo spremljati dosežke naše sosede na področju lesnopredelovalne industrije. Z-ek uredbe o plačah delavcev gospodarskih organizacij možnost, da svojo pravico na pravilno plačo uveljavite s tožbo pred rednim sodiščem. Moramo pa reči, da samo okolnost, da so drugi delavci boljše plačani za .enakovrstno delo kot Vi, ne bo zadoščala za ugodno rešitev tožbe, marveč bo odločilno, da niste plačani v skladu z določbami tarifnega pravilnika. It. Z. M. Vprašanje: V Vašem kraju opravlja kmetijska zadruga škropljenje sadnega drevja. Ko so hoteli opraviti škropljenje na Vašem vrtu, ste se temu uprli, češ da bi se moralo opraviti škropljenje predvsem na drugih vrtovih, kjer se že skozi par let ni škropilo. Organi KZ so Vas opozorili na to, da Vas morajo prijaviti pristojnemu organu zaradi ev. kaznovanja. Ali je postopek organov KZ v redu? Odgovor: Najbrž je bilo škropljenje sadnega drevja odrejeno s strani organa za inšpekcijo za varstvo rastlin, škropljenje pa naj bi na določenem okolišu — medtem tudi na Vašem vrtu — •pravila KZ. Izvršit, take odredbe se glede na določbe temeljnega zakona o varstvu rastlin pred bo- leznimi in škodljivci ne morete upirati. Protivljenje je celo kaznivo kot upravni prekršek (čl- 61 in 59 tč. 6 navedenega zakona). V Vašo • obrambo se ne morete sklicevali' na to, da škropljenje na drugih področjih že dalje časa ni bilo opravljeno, ker o tem, kje je ta varstveni ukrep potrebe/l, odloča omenjeni inšpekcijski organ. Proti odločbi o kaznovanju se lahko v roku 8 dni po prejemu odločbe pritožite na Senat za prekrške pri Državnem sekretariatu za notranje zadeve LRS. K. Z. Vprašuje: V hiši Vašega brata, ki ni pod družbeno upravo, je bilo izpraznjeno eno stanovanje, ki bi ga radi v sporazumu z lastnikom zasedli. Ali je za to potrebna intervencija stanovanjskih organov? Odgovor: Samo če je bila hiša zgrajena po uredbi o zidanju stanovanjskih hiš delavcev in uslužbencev iz leta 1951 ali pa pozneje, in če ni več kot dvostanovanjska, bi se mogli vseliti brez odločbe stanovanjskega organa. Sicer pa le po odločbi, s katero Vani ta organ stanovanje dodeli. Mislimo. da pri Vas ne bo možna vselitev brez odločbe stanovanjskega organa, kakor povzemamo iz določb republiške uredbe o razdeljevanju in odpovedi 6tanovanj. KUPON Za PRAVNO POSVETOVALNICO SP. »ODGOVORI NA VPRAŠANJA«. Zagrebška kronika IZGUBIL JE ŽIVLJENJE IX ZAPUSTIL MESTO V MRAKU. Te dni je Zagret) nenadoma ostal v mraku. To se že dolgo ni pripetilo, :ker je eleKtrične energije sedaj dovolj, saj jo dajejo Za-grefrn tudi bosenske elektrarne. Ko so zadevo preiskovali, so ugotovili, da je na daljnovoitni stolp splezal neki mladenič, bržkone v samomorilnem namenu. Obvisel je popolnoma zoglenel na stolpu, saj je šinil skozi njega tok z napetostjo 220.000 voltov. Obenem je napravil velik kratek stik in šele po daljšem času so okvaro ponoči popravili. NOVI MOST CEZ SAVO. Te dni so dogradili velike betonske nosilce za most, čez katerega Do vodila avtomobilska cesta Zagreb— Ljubljana. Sedaj čakajo na dostavo železne konstrukcije. Most bo dograjen do konca leta in bo dolg okoli 300 m. To bo šesti most čez Savo na področju Zagreba-Grade čez Savo tudi most, ki bo spajal središče Zagreba z novim velesejmom. -Bič GOSPODARSKE VEST« Povečanje življenjskih stroškov v ZDA. Po sporočilu ameriške vlade so se življenjski stroški v ZDA od letošnjega maja do junija .povečali za pol odstotka. Indeks cen. potresnega blaga je v juniju znašal 120.2 odstotka, kar je za 3.4 % več kakor pred letom dni. V zadnjih mesecih i ndeks žl vlij eniških stroškov stalno raste. Ministrstvo za delo pričakuje v juliju nadaljnji porast, v avgustu pa bodo po tej napovedi življenjski stroški nekoliko nižji. Do povečanja indeksa življenjskih stroškov v maijiu in juniju je po mnenju ministrstva za delo prišlo v glavnem zaradi povečanj* cen svežega sadja in svinjskega mesa. Povečan izvoz starega železa In jekla iz ZDA. Po vesteh iz ■ameriškega inštituta za železo in jeklo in po statističnih podatkih vlade ZDA to izvo • str-regsr železa in jekla v letošnjem maju mnogo presegel lanski izvoz. V letošnjem maju je skupn.; izvoz dosegel 672.000 ton. ■kar ni dosti izpod rekordnim izvozom v letošnjem marcu. V prvih petih mesecih letos so ZDA izvozile 3.200.000 ton železa in jekla, skoraj za 900.000 ton več kakor v istem razdobju lani. Velik potrošnik iz Amerike uvoženega starega železa in jekla je Japonska, ki je v prvih petih mesecih letos kupila dvakrat več tega blaga kakor v preteklem letu. Tudi Zah. Nemčija je znatno povečala svoj uvoz. prav tako tudi Vel. Britanija. Zmanjšal, pa se je medtem izvoz iz ZDA v Kanado, Francijo in Italijo. . Umrla mi je ljuba mama, sestra in teta SABINA BRICL Pogreb bo v soboto, dne 10. avgusta 1957, ob 16. uri iz Antonove mrliške vežice na Zale. 2alujoči: sin Zoran, mama Ddra, bratje in 'ostalo sorodstvo. Ljubljana, Trbovlje, 8. avgusta 1957. i Po težki bolezni nas Je zapustil neutrudni in zvesti sodelavec, tovariš TONE ARKO TTDVTROLOR IN REZERVNI MAJOR Od njega se bomo poslovili v petek, dne 9. avgusta 1957, ob 16.30, Iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah v Ljubljani Požrtvovalnega sodelavca in dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu! Ljubljana, 7. avgusta 1957. »JUGOINSPEKT«, DIREKCIJA, LJUBLJANA KOLEKTIV IN SINDIKALNA PODRUŽNICA Izkoriščanje grenlandskega urana. Ugleden danski nuklearni znanstvenik je dejal, da so naj novejša raziskovanja na Grenlandiu povečala upe. da bi se izplačalo izkoriščanje urana na tem otoku. Vrnil se je pravkar z Grenlanda, kjer se v okrožju Narsa v južnem delu otoka dvanajst znanstvenikov ukvarja z raziskavami. Nenadoma ™ je zapustila v 78. letu starosti naša draga žena, mama, nona, sestra MARGARETI TONČK, roj. Sovdot Pogreb bo v petek, dne 9. avgusta 1957, ob 17. uri, iz Krištofove mrliške vežice na pokopališče Zale. 2alujoči: soprog Franc, hčerki Hed'i in Irma, zet ing. Vuga, vnuka Boris in Darko ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, dne 7. avgusta 1957. V veliki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je tragično preminil sredi načrtov in neutrudnega snovanja naš ljubljeni JANEZ MALE2IC absolvent arhitekture Za vedno se bomo poslovili od njega dne 9. avgusta 1957, ob 16.30, v domačem kraju, v Ribnici na Dolenjskem. Mati Ivanka, brata Anton in Matija, svakinja Darinka, nečakinja Matejka in sorodstvo. Zapustil nas je za vedno naš nepozabni mož, očka, stari očka, brat, tast, svak in nečak TONE ARKO uslužbenec Jugoinspekta in rez. major Na zadnji poti ga bomo spremili v petek, dne 9. avgusta 1957, ob 16.30, iz. Nikolajeve mrliške vežice na 2alah v Ljubljani. Žalujoči: žena Iva, otroka Majda in Jurček, bratje in ostalo sorodstvo. Ribnica, Ljubljana, Kočevje, 7. avgusta 1957. ' I Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustila naša dobra mama, stara mama, sestra in teta FRANČIŠKA KR0M0 Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 10. avgusta 1957, ob 14.60 izpred hiše žalosti, Sneberje 47 na pokopališče Polj e. Žalujoči: sinovi Franci, Ivan, Tone z družinami; hčerki Pavla in Mici z družinami ter ostalo sorodstvo. Sneberje, 'Ljubljana, dne 8. avgusta 1957. tv. i.4 asf. "'j Umrla je naša ljuba, nepozabna, skrbna mati, stara mama, sestra in teta MARIJA LOGAR roj. STII Pogreb drage pokojnice bo v soboto/10. avgusta 1957, ob 1-7.30 iz Nikolajeve mrliške vežice na pokopališče Zale. 2alujcfči: Marija .por. Korenini, hčerka; prof. Stanko, sin; Lorene brat, in ostalo sorodstvo. Ljubljana, Chicago, Škofja Loka, 8. avgusta 1957. ■ Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma preminila naša dobra zlata mama, stara mama in tašča EMA FISTER vdova bivšega mesarja in gostilničarja K zadnjemu počitku jo bomo spremili v soboto, dne 10. avgusta 1957, ob 16.30 iz Andrejeve mrliške vežice na Zale. Žalujoči: otroci Zofka, Franci, Ema in Tilka; vnuki Dušan, Bojan, Agi, Darija in Andrejček; snaha Anica, zet Lojze in ostalo sorodstvo. Ljubljana, 8. avgusta 1957. Zahvala Ob smrti naše nepozabne FANCI KENDOVE se prisrčno zahvaljujemo zdravnicama dr. Kosinovi in dr. Mazovčevi ter vsemu strežnemu osebju Interne klinike za vso pomoč v času njene bolezni, govornikoma za poslovilne besede ob grobu, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so jo obiskovali v času njene dolge bolezni ter jo spremili na njeni zadnji poti, ali ob nje izgubi z nami sočustvujejo. Družini Kenda in nečakinja Marija Poženel. ZAHVALA ob smrti naše drage žene, mamice, babice, sestre in tašče SILVE ZUPANČIČEVE se naj iskrene j e zahvaljujemo vsem, ki so ji lajšali trpljenje, in to posebno dr. Slavi Rusovi. Zahvaljujemo se učiteljskemu zboru osnovne šole Moste ter posebej tov. Robekovi za požrtvovalnost ob času bolezni pokojne. Iskrena hvala tudi vsem, ki so pokojno spremili na njeni zadnji poti. Ing. Zupančič z družino. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR, OBČINSKI KOMITE ZK, OBČINSKI ODBOR SOCIALISTIČNE ZVEZE, OBClNSKI ODBOR ZB NOV ŠMARJE PRI JELŠAH sporočajo žalostno vest, da je preminil po dolgi mučni bolezni naš član tovariš « Jožko Majhen Pogreb pokojnika je bil v četrtek 8. avgusta 1957, v Šmarju pri Jelšah. Zavednega komunista in borea za socializem bomo obranili v trajnem spominu. Čudna zdravila Ali so mladi Američani mehkužni Pomanjkljivo telesno sposobnost ml ade ameriške generacije pripisujejo prevelikemu udobju Ali so mladi Američani žrtev prelagodncga življenja? Re-Tija »US Nevvs and World Repo rt« je posvetila dolg članek temu predmetu in izrazila zaskrbljenost, ki jo kaze predsednik Eisenhoiver, odltar so mu sporočili rezultat nedavne ankete. Mnenja o metodah ftn vidikih t-e snikete so deljena. Optimisti trdijjo. da je bila preveč enostranska, da bi pokazala pravo sliko telesne vzdržljivosti in 6p.o50.bno.3ti ameriške mladine. Toda rezultati so bili le tako neugodni, da tudi optimisti niso megli mimo njih. Na tem anketnem Izpitu telebne sposobnosti. ki je zajel 500(1 ameriških ctrok od 6 do 16 let, je padlo 60 diosticokov otrok, medtem ko ie na podsobnem izpitu izmed 3000 evropskih otrok padlo samo 8.7 odstotka. To odkritje je nevšečno za ameriške starše, ki tiako zelo skrbno paziš o na prehrano svojih otrok in jih imaio. sodeč po sta.' istilkah in olimpijskih kolajnah omerilSkih st!letov, za '■ aj-bolj krepke in športne na svetu. Tudi mnoga društva in javne organizacije se resno ukvarjajo s »poimehkuženjem« mlade ameriške generacije. Pesimisti, ki odgovarjajo optimistom (ti se namreč sklicujejo ca pomanjkljive rezultate in o.Hi''1'! eno?!t ankete). opozarjajo na deiEtvo. da je bilo od julija 1950 do začetka 195" zdravniško pregledanih 4.700.000 rekrutov. Tr-e0-3iiy iJxp,r0sss«, ss je to razmerje dvignilo na. »i?!?0!*« prosti lordu. Množični desničarski časopis xDaily Sketch«. je napisal čianek z velikim naslovom »velika žalitev malega pera«. Seveda ima lord Altrinchan tud zaveiznike. Liga za zaščito živali, ki je ž-e kritizirala kra-Jico zaradi njene ua-e-iez.be pri lovu, je objavila sporoo:lo. v katerem je rečeno: »Čestitamo lordu Alirinchatiu za odkrite in poštene pripomibe na domišljavo in povprečno okolico, ki obkroža kraljico.* VESELE ZGODBICE »Veste, to je bolniška ladja« Romanopisec Pierre Momot je nekoč, ko je govoril o pretirani skrbi, k; jo ženske kažejo za osebno lepoto, dejal: Mnogo je žensk, ki prezgodaj ostarijo, ker so hotele biti mlade, ko so bile že stare«. George Bernard Shaw je nekoč našel v antikvariatu eno svojih knjig, ki je nosila posvetilo: »Gospodu X. Y. v znamenje moje vdanosti«. Shavv je knjigo kupil in napisal pod posvetilo: Gospodu X. Y. v znamenje moje ponovne vdanosti*, in je seveda knjigo poslal gospodu X. Y. * Francoski diplomat Charle-s Roux, mož. ki je zelo dobro poznal diplomate in diplomacijo, je .o svojem poklicu dejal: 'Diplomati nehajo takrat lagati, ko opazijo, da zadostuje že resnica, da jim ljudje nič ne verjamejo«. * Znani zdravnik dr. Albert Schweiitzer, ki že dolga leta deluje v Afriki je imel nekoč intervju z nekim novinarjem. Ta ga je vprašal: »Kakšno mnenje imate o civilizaciji?« »O kateri, o črni ali o beli?« »O beli, seveda.* »A. tako! To je pravzaprav izvirna misel. Človek bi jo moral šele uresničiti.* Flaubert, znani francoski družben; kritik m pisatelj prejšnjega stoletja, je. večkrat govoril: »Neumnost ljudi je tisti pojav, ki mi še najbolj otiplji— pričara pojem neskončnosti.* Ribo ribo žre RLbi-šJki str o-k.o v n j ak.i s-o mn e-, da uloviti o vse ribiške !ad']e svetu sk-upai komaj deset-tisoč- d-el tistega, ksr roparske ribe požro. — A. S. P. rij a na »No, zob me je pa le nehal boleti.« 54 on Hamon je bil povedal Joani resnico, ko je dejal, da ima Jim z oblastmi velike nevšečnosti. Ali to so bile težave, ki jih je poznal in jih je lahko premagal. Tangerski paša, guverner in vladar pravovernih, je sedel pri kavi, ko mu je njegov najvišji uradnik najavil Jima. Pogladil si je brado in nagubančil čelo. »Povej njegovi ekscelenci, da ga ne morem sprejeti. Serif Sadi Hafiz je vlažil proti njemu obtožbo, ki jo bo jutri obravnavalo konzularno sodišče.« Služabnik je izginil, a se je koj nato zopet prikazal. »O gospod,« je dejal, »pošilja me Morlake. Na tvoje besede je odgovoril z eno samo besedo.« »Neumen si in nisi za nobeno rabo. Saj sem ti vendar povedal, da ga ne morem sprejeti. Katera beseda pa je bila?« »O gospod, bila je beseda .sladkorM« Besedica je bila nedolžna, ali paša je sklonil glavo in živčno skrčil prste. »Spusti ga k meni!« je rekel čez čas. »Mir s tabo in s tvojo hišo, Tewsik paša!« je pozdravil Jim, ko je vstopil. »In mir tadi s tabo!« je odgovoril oni uglajeno in s kretnjo roke odslovil služabnika. »No, ekscelenca, ali moram ti povedati, da je v Tangerju veliko razburjenje. Serif Sadi Hafiz te je obtožil, da si« — govoril je s tihim glasom — »vdrl v njegov harem!« »Kaj še!« je Jim zaničljivo odvrnil. »Sem mar prišel k tebi zato, da bi govoril o haremskih zadevah, Tewsik? Prišel sem zato, da bi se pomenil s tabo o sladkorju — o velikih zabojih sladkorja, ki so letošnjo pomlad prispeli semkaj — v njih so bile skrite puške, namenjene pretendentu na prestol.« »Alah bodi s tabo!« je zamrmral paša. »Kaj pa naj napravim? Ce te Sadi Hafiz obtoži, moram upoštevati njegovo tožbo ali pa trpi moj ugled. Kar se tiče sladkorja —.« »O sladkorju sploh ne bova več govorila,« je rekel Jim in sedel na mehko svileno blazino na divanu paši nasproti. »Govorila bova o neki dami, ki so jo v tvojem mestu ugrabili s pomočjo Sadija Hafiza.« »Če lahko to dokažeš —.« »Kaj je pa sploh mogoče v Tangerju dokazati?« je vprašai jezno, »kjer je mogoče za deset pezet kupiti tisoč prič? Saj vendar poznaš Sadija, bil ti je sovražnik —.« »Bil pa mi je tudi prijatelj,« je odvrnil Tewsik, za katerega je začela postajati zadeva neprijetna. »Toda zdaj ti je sovražnik. Pred enim tednom je poslal sultanu sporočilo, da pripravljaš s Španci zaroto in da si jim prodal koncesijo za železnico.« »Umre naj, pes!« je besno vzrojil paša. »Priredil sem le slavje za neko odlično špansko ekscelenco.« Zopet ga je spravil Jim s kretnjo roke k molku. »To sem ti povedal samo zategadelj, da bi spoznal, kako si s Sadijem. Sedaj mi pa daj pooblastilo, da lahko nastopim zoper njega!« »Ali Sadi. je zelo mogočen in z Angerani je prijatelj. Govori se takisto, da je Raizulijev prijatelj, toda o tem dvomim, kajti Raizuli nima prijateljev. Ako ne sprejmem njegove obtožbe -—.« »Kako bi neki mogel sprejeti obtožbo Sadija Hafiza, ko pa sedi v ječi?« Paša se je razburil. »V ječi! Bismalah! Kako naj vržem tako pomembnega moža v Kasbah? Saj si neumen — kakšen zločin pa naj bi zagrešil?« »Boš že o pravem času zvedel o zločinu, ki ga je storil,« je odvrnil Jim, vzel iz žepa debel šop bankovcev po tisoč pezet in ga položil guvernerju Tangerja v naročje. »Alah naj ti da mirt« je rekel in se dvignil. »In tebi naj dodeli srečne sanje,« je odvrnil paša mehanično, ko je poželjivo štel bankovce. Jim se je vrnil v hotel in obiskal lorda Creitha, ki se ni prav nič več hudoval, če ga je kdo motil. »Zelo težko bo preiskati hiše, v katerih bi se utegnila skrivati,« je menil Jim. »Prišel sem že v zelo neprijeten položaj. Če hočeva kaj ukreniti,, lahko storiva to le še na svojo pest. Nekaj mi je potfsem jasno — da namreč roparji niso nadaljevali poti po cesti za Fez. Peljal sem se dvajset milj naprej od kraja, kjer sva našla voz, pa nisem na vsej poti srečal žive. duše. Biti morajo kje v bližini, zato bom drevi nadaljeval s poizvedovanjem.« Na vso moč si je želel, da bi že odšel in to tem bolj, ker je lord izrazil željo, da bi ga spremljal. Stari gospod je odšel navzgor v svojo sobo po pooblastilo, ki si ga je bil popoldne priskrbel od mednarodnih konzulatov. Jim ga je počakal spodaj na terasi. Večer je bil hladen, ali na brezoblačnem nebu se je že prikazala v polnem sijaju polna luna. Za trenutek ga je vsega prevzela lepota prizora. Široka hotelska terasa je bila zapuščena, le en mož je še sedel na njej; ovratnik na plašču je imel zavihan navzgor in noge so mu počivale na kamniti ograji. Biti mora Amerikanec ali Anglež, je pomislil Jim. Nihče drug bi sicer ne tvegal, da bi se izpostavil tolikanj nezdravemu nočnemu zraku. Tujec je kadil cigaro. V tem trenutku se je prikazal lord Creith s pooblastilom. »Bojim se, da vam to ne1 bo mnogo koristilo, Morlake,« je menil, »toda v krajih, ki priznavajo sultanovo oblast, vam bodo oblasti pomagale.« Ponudil mu je roko. »Pojaite tedaj in želim vam obilo sreče. Pripeljite mi nazaj hčerko, potiebujem jo —- in-mislim, da tudi vas.« Jim je stisnil staremu gospodu roko in njegovo srce je bilo prepolno, da bi mogel govoriti. Še enkrat mu je prikimal in ga nato porinil skozi steklena vrata y veliko hotelsko preddverje. Sedaj je moral biti sam.