-9 770353 "7 34020 Boj za nove občine še ni zaključen Stran 3 V Sloveniji 45 bolnikov z aidsom Stran 3 Št. 90 / Leto 60 / Celje, 29. november 2005 / Cena 150 SIT kameníkova poroka zgolj na papirju HM,,.! ' U— 9770353734020 Sneg vedno preseneti Več kot 30 cm snega je zapadlo ponoči s 25. na 26. november V soboto, dan pred prvo adventno nedeljo, nas je presenetila debela odeja ponoči zapadlega snega. »Načrtovali« smo ga okoli božiča, vendar nas je tako kot vsako zadnjo zimo spet presenetil. Veseli so ga bili na urejenih smučiščih, kjer je od debeline in kvalitete snega odvisna njihova sezona. Manj veseli so ga bili tisti, ki so veliko na cesti in jim sneg otežkoča vožnjo. Hitro pa so se morali prilagoditi tudi delavci v zimski službi, ki skrbijo za urejenost cest in varen promet. V Celju je to podjetje za Vzdrževanje in obnovo cest VOC, ki ima razen v Celju cestne baze tudi v Slovenskih Konjicah, Velenju, Rimskih Toplicah, Latkovi vasi, Mozirju, Šentjurju, Podplatu in Lesičnem. VOC skrbi za 720 kilometrov državnih cest in po novem za 1.120 km lokalnih cest in javnih poti. Do lani so skrbeli za 1.000 km, v tej zimi pa so sklenili pogodbo za pluženje cest v vseh krajevnih skupnostih Mestne občine Celje v dolžini 120 kilometrov. Na voljo imajo 65 plužnih enot od manjših traktorjev za čiščenje pločnikov in podobnih površin do velikih tovornjakov. Trenutno imajo na voljo 2.400 ton soli, v zimski sezoni pa je bodo predvidoma porabili od 4.800 do 5.200 ton. Za posipanje zasneženih cest porabijo tudi 10.000 do 12.000 kubičnih metrov gramoznega materiala in v primeru suhih poledic z nizkimi temperaturami magnezijev klorid. Vodja zimske službe pri VOC Matjaž Kapitler: »Naša zimska sezona se začne 15. novembra. V noči s petka na soboto smo se v treh urah morali prilagoditi spremenjenim vremenskim razmeram z močnim sneženjem, saj je v povprečju zapadlo okoli 30 centimetrov snega, ponekod nekoliko več ah manj. Čeprav naše ekipe delajo 24 ur na dan, nismo zmogli vseh cestnih in parkirnih površin pravočasno dostojno urediti. Poseben problem se je pojavil v mestnem središču zaradi parkiranih vozil in manjkajočih mest za odstranitev snega. Vendar, začetne težave so mimo in ni bojazni, da bi letošnja zimska služba zatajila.« Ob vsakem nenadnem močnejšem sneženju in večjih količinah zapadlega snega priporočajo malo več strpnosti, saj se kljub najboljši volji in opremljenosti snega ne da tako hitro odstraniti, kot je zapadel. Marsikaj pa lahko storimo tudi sami in ublažimo oteženo situacijo. TONE VRABL Foto: GREGOR KATIČ - : f* ft,-- feâfesf-< V soboto so se mnogi vozniki jezili zaradi slabo očiščenih cest, predvsem avtoceste. Vsak petek Novi tednik in zgoščenka V petek, 2. decembra, boste v izbranih kioskih našli prvi komplet Novega tednika in glasbene zgoščenke, ki ju boste lahko kupili za 990 tolarjev. Prvi komplet bo zanimiv predvsem za otroke, saj bo časopisu priložena zgoščenka Tri muce s pesmicami in glasbenimi pravljicami Janeza Bitenca. Zgoščenke, ki bodo sledile, vam bodo z božičnimi melodijami polepšale praznične dni. 9. decembra bo ob časopisu priložena kompilacija Vesel božič, 16. decembra zgoščenka Božični čas, na kateri prepevajo Primorski fantje, Veter, Irena Vrčkovnik, Štajerskih 7 ..., 23. decembra pa še kompilacija Jingle Bells z izvajalci kot so Rock'n'Band, Alfi Nipič, New Swing Quartet ... Seznam prodajnih mest, kjer boste našli Novi tednik in zgoščenko: Mercator: Ulica bratov Vošnjakov 1, Celje, Polzela 209b, Polzela, Mestni trg 2, Žalec, Leveč 71a, Petrovče, Kolodvorska 9, Šentjur, Opekarniška 9, Celje, Frankolovo 12, Frankolovo, C. na Ostrožno, Celje, Udarniška 4, Štore, Ljubljanska 31a, Celje, C. v Laško, Celje, Ul. frankolovskih žrtev 17, Celje, Vinterjeva 6, Vojnik. Engrotuš: Ul. Ivanke Uranjek 1, Žalec, Ul. mesta Gre-venbroich, Celje, Ljubljanska 16, Celje, Mariborska 128, Celje. Spar: Ljubljanska 20, Celje, Aškerčeva 14, Celje, Drofe-nikova 2a, Šentjur. Interspar: Mariborska 100, Celje. Stavke ni bilo Sindikat železniškega prometa je odpovedal za včeraj napovedano 24-urno stavko in z vodstvom železnic podpisal dogovor o enajstih stavkovnih zahtevah. Pogajalci so po celodnevnih pogajanjih dogovor dosegli v petek pozno popoldne. V sindikatu pravijo, da z njim niso povsem zadovoljni, čeprav pomeni kompromis in upanje, da bodo našli skupni cilj. Sindikat je stavko preložil tudi zaradi sklepa vlade, po katerem bi morali med stavko voziti vsi mednarodni vlaki, vsi potniški vlaki med konicami ter tovorni vlaki, ki vozijo živali, nevarne snovi in pokvarljivo blago. S tem bi preprečili veliko gospodarsko škodo, ki bi nastala. Pri tem v sindikatu menijo, da je sklep vlade nezakonit, zato bodo razmislili o pravnem varstvu. MJ IZJAVE TEDNA »Bomo pa v Mozirju pač malo zategnili pas in Rečičanom zgradili še zdravstveni dom ... Potem se jih bomo pa ja znebili.« Naključni gostilniški obiskovalec ob novici, da vlada ni dala zelene luči za novo Občino Rečica ob Savinji »Če si zelo želiš osvojiti Mt. Everest, boš prilezel vsaj do Triglava...« Župan Bojan Šrot na okrogli mizi o razvojnih izzivih knežjega mesta na začetku novega tisočletja »Človek mora poskrbeti zase, za svojo izobrazbo in za svojo duhovnost. Boljše zdrav osel kot mrtev znanstvenik. « Opat Marjan Jezernik na okrogli mizi o razvojnih izzivih knežjega mesta na začetku novega tisočletja KOMENTIRAMO Niti i od izzivov DADE BEHRING Kdo $mç>: DADE BEHRING je podjetje, ki se ukvarja s področjem klinične laboratorijske diagnostike. V Sloveniji smo prisotni že več kot 30 let. SERVISERJA lahko je tudi pripravnik za instaliranje in vzdrževanje naših diagnostičnih sistemov v zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Pričakujemo: - komunikativno osebo -višješolsko ali visokošolsko izobrazbo - smer elektrotehnika - pasivno znanje angleškega jezika - poznavanje dela z računalniki v okolju MS Windows -vozniški izpit B-kategorije Nudimo: - dinamično delovno okolje - izobraževanje doma in v tujini - stimulativni osebni dohodek -službeno vozilo DADE BEHRING Austria, GmbH Podružnica v SLOVENIJI P.P. 8 3230 ŠENTJUR pri CELJU Vaše vloge bomo obravnavali zaupno! Fakulteta prinese v neko mesto novega duha, novo pamet, mesto in njegov značaj pa dolgoročno spremeni, je bilo slišati na okrogli mizi o razvojnih izzivih knežjega mesta na začetku novega tisočletja, ki so jo pripravili v prostorih Fakultete za logistiko. O tem so razpravljali sami ugledneži, ob županu Bojanu Šrotu in dekanu fakultete Martinu Lipičniku še rektor univerze v Mariboru Ivan Rozman, nekdanji rektor in zdaj veleposlanik v Vatikanu Ludvik Toplak, minister za regionalni razvoj Ivan Žagar, direktor razvojne agencije Boris Klančnik, predsednik uprave Kovintrade Iztok Seničar, direktor knjižnice Branko Goropevšek in opat Marjan Jezernik. Kar dveurna okrogla miza pa je bila bolj predavanje ex-katedra, pa še to daleč od zadane teme. Z izjemo Borisa Klančnika, ki je predstavil vizijo Tehnopolisa kot evropskega središča novih tehnologij in tudi študentskega središča okoli nove mednarodne univerze, o kakšnih vizijah za Celje skoraj ni bilo govora. Če, seveda, odmislimo še nastop opata Marjana Jezernika, ki je plastično povedal, kaj za mesto pomeni sedež nove škofije, ki ga bo to pridobilo. Sodelujoči so vse preveč delili komplimente Celju in govorili, da mu obstoj prve fakultete v njem in državna odločitev, da ne bo ovirala nastanka novih univerz, daje lepe razvojne možnosti. Drugi spet so govorili, da napred- ka brez znanja ni - kot da bi za takšno ugotovitev potrebovali okroglo mizo razumnikov. Vsem je namreč jasno, daje razvoj treba iskati tako v znanju, ki ga daje univerzitetni študij kot tudi v bogatenju duhovne plati življenja. Razmišljanja o tem, da nova vlada še povečuje centra-liziranost države, da lahko odločilen preskok pričakujemo šele z ustanovitvijo dveh evropskih in več slovenskih upravnih regij, pa o uresničevanju lizbonske deklaracije in bolonjskih študijskih programov, o potrebi po novih kakovostnih delovnih mestih, so imela namreč premalo premišljen in neotipljiv predznak v iskanju mestnih razvojnih izzivov. Niso bila ne predstavitev pomena prve celjske fakultete za razvoj in duha mesta, ne vizionarski pogled, ki bi nakazal razvojne možnosti. Dobro zamišljena okrogla miza je bila sicer prvi poskus razvoja tovrstnih obštudij-skih dejavnosti, ki jih Fakulteta za logistiko napoveduje vsaj vsaka dva meseca in prvi zunanji dokaz, da v mesto s fakulteto prihaja tudi več pameti. Žal pa nič več kot to. Zlasti bi si želeli bolj učinkovito modeliranje, več iskrivosti v razpravah in manj v razvlečenih uvodih, predvsem pa možnost, da bi y razpravah svoje lahko povedalo tudi ljudstvo. To je dodobra napolnilo predavalnico, v kateri je bila okrogla miza, a je odhajalo razočarano. BRANKO STAMEJČIČ Možnost prostovoljnega, strogo zaupnega in brezplačnega testiranje na HTV-okužbo je tudi v ambulanti Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Testiranje je možno vsak torek in sredo med 10. in 12. uro. Za zanesljivo ugotavljanje morebitne sveže okužbe morajo od tveganega dogodka, pri katerem bi lahko prišlo do prenosa HIV, miniti najmanj trije tedni. Doslej, v obdobju enajstih let, se je na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje testiralo več kot 1.800 ljudi, od tega v zadnjem letu 336. Pri šestih osebah - pri treh moških in treh ženskah - so ugotovili prisotnost HIV-protiteles in okužbo so pozneje potrdili s potrditvenimi testi v Ljubljani. mov. Na ta način bodo opozarjali, da je edino zdravilo za aids preprečitev okužbe (poleg uporabe kondoma in femidoma seveda največ za-ležeta zvestoba in vzdržnost) . V Društvu za integracijo homoseksualnosti so ob podpori ministrstva za zdravje pripravili še poseben preventivni program Pamet v roke, kondom na glavo!, ki se osredotoča na os-veščanje moških, ki imajo spolne stike z moškimi. Prav v tej skupini se namreč pri nas število okuženih najhitreje povečuje. MBP Na območjih s Celjskega, kjer želijo ustanoviti nove občine, odmeva četrtkovo mnenje vlade, s katerim je zavrnila želje krajanov v Rimskih Toplicah ter na Frankolovem in Rečici ob Savinji za ustanovitev novih občin. Vendar pobudniki za ustanovitev občin še niso izgubili upanja, saj bo dokončno besedo o oblikovanju novih občin izrekel državni zbor. Že ob mnenju vlade je bilo, vsaj tako je slišati, zelo vroče v poslanskih skupinah. »Zelo sem razočaran zaradi sklepa vlade,« je dejal Jože Kramer, predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev nove Občine Rečica ob Savinji. »Očitno so se >prije-li< za zdravstveni dom oziroma dejstvo, da na Rečici ni ZD oziroma zdravstvene postaje. Vendarle pa osnovno zdravstveno oskrbo prebivalcev, kot določa zakon, zagotovo zagotavlja Zdravstveni dom v Nazarjah. Sicer je v razvojnem programu KS Rečica že dlje časa zapisana izgradnja zdravstvene postaje v prostorih stare šole in če bi enkrat na teden prihajal zdravnik, potem ne bi bilo težav z občino - pa čeprav večina prebivalcev obiskuje zdravnike v Nazarjah. Sicer je zavrnitev nove Občine Rečica ob Savinji zaenkrat le mnenje vlade, postopek pa se bo sedaj nadaljeval v parlamentarnem odboru. Zaradi želja Rečičanov bomo poskušali storiti vse, da se bodo poslanci še pogovarjali o ustanovitvi občine Rečica. Sicer bo več znanega tudi po seji občinskega sveta Mozirje (včeraj, v ponedeljek zvečer, op.p) - končno imajo K nepričakovano veliki udeležbi na sobotnih demonstracijah proti uvedbi enotne davčne stopnje so prispevali tudi sindikalisti s Celjskega. Kljub slabemu vremenu je v Ljubljano odšlo 24 nabito polnih avtobusov. predlagatelji pravico do amandmajev; predlagatelj ustanovitve nove Občine Rečica ob Savinji pa je mozirski župan Ivan Suhoveršnik.« »Gremo naprej. Izkoristili bomo vse zakonske možnosti in če še državni zbor reče ne, nam še vedno ostane pritožba na ustavno sodišče,« pravi predsednica KS Rimske Toplice Jelka Ka-pun. »Vsekakor bomo vztrajali. Ne strinjamo se s podatkom, ki ga ima vlada o številu prebivalcev v naši KS. Teh je 2.043 in ne 2.008, kot meni vlada. Vlada je tudi zapisala, da v primeru, ko predlogi za posamezno občino delijo sedanjo občino na več delov, lahko predlagatelj predlog še dopolni. Mi smo dopolnitev z obrazložitvijo že pripravili. V Zakonu o lokalni samoupravi nikjer konkretno ne piše, da je ozemeljska nepovezanost ostale občine ovira za ustanovitev nove občine. Nenazadnje ima KS Zidani Most možnost, da pristopi bodisi k Rimskim Toplicam bodisi k Radečam ali k Hrastniku.« Dušan Horvat, predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev Občine Frankolovo: »To je pričakovana odločitev, saj je popolnoma v skladu z zakonodajo, v vladi drugače niti ne morejo postopati. Državni zbor pa je bolj politična ustanova, zato pričakujemo drugačno odločitev. Na Frankolovem smo še vedno v pričakovanju nove občine, prav tako zaradi odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice, kjer nas zastopa združenje IS krajevnih skupnosti, ki se je pritožilo tudi v našem imenu.« US, BA, BJ Kot je povedal sekretar celjske območne organizacije svobodnih sindikatov Srečko Čater, so bili nad tolikšno udeležbo presenečeni. »Pričakovali smo, da zaradi snega marsikoga ne bo, pa so mnogi vstali že ob štirih zjutraj, da bi se pravi čas prebili do zbirnih mest,« je dejal Čater in dodal: »Upam, da je vlada razumela množično udeležbo na demonstracijah. V Ljubljani nismo bili samo sindikalni funkcionarji, kar pomeni, da v svojih bojih proti reformam nismo sami, ampak nas podpira izjemno veliko število našega članstva.« STAJERSKI VAL Preko tisoč demonstrantov s Celjskega Ustavimo aids. Držimo obljubo. Epidemija smrtonosne bolezni dosega nov vrh - V Sloveniji živi 45 bolnikov z aidsom Boj za občine ni zaključen V petek, 2.12. 2005, ob 16. uri vas vabimo v Avtocenter CELEIA Opel, Mariborska c. 107, kjer bomo predstavili komplet za krpanje pnevmatike brez menjave kolesa, spregovorili o pomembnosti zimske opreme in spremembah ZVCP. Na voljo vam bodo tudi testne vožnje, na razpolago vam bomo za vsa vprašanja v zvezi s prometom, pravili, zakonom itd. Več informacij in vprašanja na tel.št. 42 54 660 ali na 080 20 86. Ob 1. decembru, svetovnem dnevu boja proti aidsu, Svetovna zdravstvena organizacije z geslom Ustavimo aids. Držimo obljubo. opozarja in spodbuja politične voditelje držav, naj vlagajo sredstva v boj proti aidsu in tako olajšajo življenje že obolelim ter, še pomembneje, preprečijo nove okužbe. Od leta 1981, ko so prvič identificirali aids, je v svetu za to boleznijo umrlo več kot 25 milijonov ljudi. Vsak dan se na novo okuži več kot 14 tisoč ljudi, od tega skoraj dva tisoč otrok, mlajših od 15 let, ugotavljajo Združeni narodi v svojem poročilu o aidsu v tem letu. Hkrati ugotavljajo, da jè epidemija te smrtonosne bolezni dosegla nov vrhunec. Z virusom HIV je okuženih 40,3 milijona ljudi, več kot deset milijonov okuženih je starih od 15 do 24 let. Samo letos so zabeležili skoraj pet milijonov novih okužb, za boleznijo pa je umrlo tri milijone ljudi, od tega več kot pol milijona otrok. Od leta 1986 je bilo v Sloveniji prijavljenih 122 primerov aidsa (od tega dva otroka). Devet bolnikov je bilo s Celjskega (šest jih je že umrlo). V obdobju od 1. julija do 30. septembra so bili Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ) prijavljeni trije primeri aidsa, medtem ko je v tem obdobju zaradi aidsa umrl en bolnik. V Sloveniji predvidoma živi še 45 bolnikov z aidsom. Med tistimi, ki so jim od septembra lani prvič postavili diagnozo aids, se je en bolnik okužil pri spolnih odnosih z moškimi, drugi ob prejetju okuženih pripravkov iz krvi pred letom 1986, medtem ko tretjega bolnika ni bilo mogoče uvrstiti v nobeno od skupin z višjim tveganjem. V enakem obdobju je bilo na IVZ prijavljenih devet novo odkritih primerov okužbe s HI V, kjer se obolenje aids še ni razvilo. Pri vseh okužbah je šlo za moške osebe. V obdobju od leta 1986 do 30. septembra letos je bilo tako skupno prijavljenih 147 primerov okužbe z virusom HIV, kjer se aids do konca septembra še ni razvil (116 moških, 26 žensk, trije dečki in dve deklici). Zoper okužbo s HIV se je mogoče zaščititi predvsem s tremi ukrepi: z varnimi spolnimi odnosi, varno krvjo (pri transfuziji) in varnimi iglami v primeru uživanja nedovoljenih drog. Na to moramo seveda misliti vedno, ne samo 1. decembra! Ker je nekaj okuženih že umrlo, naj bi v Sloveniji trenutno živelo najmanj 138 oseb s prepoznano okužbo s HIV, ki še niso zbolele z aidsom, je še zapisano na spletni strani IVZ. Upad pojavljanja aidsa in smrti za- radi aidsa v zadnjem Času predvidoma odraža dobro dostopnost do zelo kakovostnega zdravljenja okuženih s HIV. Najbolj prizadeta skupina so moški, ki imajo spolne odnose z moškimi. Po podatkih IVZ se hitro širjenje okužb med injicirajočimi uživalci drog in njihovimi spolnimi partnerji v Sloveniji še ni začelo. Pamet v roke -kondom na glavo! Ob 1. decembru bo letos že 8. vseslovenska akcija v okviru Projekta Virus. Akcijo pripravljajo prvič skupaj z Društvom za integracijo homoseksualnosti. Tudi letos bo akcijo zaznamoval dobrodelni koncert na ljubljanskem Kongresnem trgu, ki se bo začel ob 17.30. Tudi v Številnih drugih krajih po Sloveniji bodo 1. decembra postavljene stojnice, kjer bodo prostovoljci delih informativni material in kondome. Samo Projekt Virus in DIH bosta skupaj razdelila sto tisoč kondo- Na skupščini brez presenečenj Kot je bilo pričakovati, so na seji skupščine holdinga Rogaška Crystal podprli predlog nadzornega sveta in večini, ki so vodili družbo v letu 2004, podelili razrešnice. Izjema so le Davorin Škrinjarič, Albin Šrimpf in Robert Rudolf, ki jim dela v preteklem letu niso odobrili in jim zato tudi niso dali razrešnice. Na takšen sklep je delničar Vekoslav Žnidarec, sicer zaposlen v steklarni, že napovedal izpodbojno tožbo. Delničarji holdinga, ki je bil pred prisilno poravnavo največji lastnik steklarne, so na petkovi seji obravnavali tudi poročilo o poslovanju za leto 2004 in ga sprejeli. Lanska konsolidirana izguba skupine Rogaška Crystal znaša okrog 6 milijard tolarjev. Kot je povedal predsednik uprave Bojan Bevc, bo nadzorni svet, ki ga vodi direktor Steklarne Hrastnik v odstopu Stojan Binder, še letos odločal o prodaji preostalega premoženja holdinga, nato pa bodo družbo najverjetneje ukinili. V Steklarni Rogaška, ki te dni že prehaja v last štirih največjih upnikov, so v nedeljo poskusno zagnali še drugo. plinsko peč, ki so jo pred nekaj tedni ustavili in opravili nujni remont. Večino dela so opravili zaposleni sami, poleg talilnega dela pa so obnovili še tlake, odre, instalacijo in delovne naprave. V steklarni pričakujejo, da bodo tudi z obnovo te peči, na kateri se odvija ročni del proizvodnje kristala, zagotovili primerne pogoje za kakovostno in tudi varnejšo proizvodnjo. Po zaustavitvi peči in izpustu steklene mase so namreč ugotovili, da je bila peč docela dotrajana in je grozila nevarnost, da se proizvodnja ustavi. JI Odloča tudi odnos do okolja Kar 70 odstotkov strategije podjetje ne more uresničiti, če ne upošteva pomena človeških virov, je na Dnevu kakovosti 2005, ki ga je pripravila celjska gospodarska zbornica, poudarila mag. Karmen Gorišek. Povedala je tudi, da mednarodne ocene kakovosti ravnanja s človeškimi viri kažejo, da slovenska podjetja dosegajo približno polovico točk, ki jih imajo najboljša podjetja v Evropi. Sicer pa so na posvetu poleg odločilnega vpliva znanja in vodenja na uspeh govorili tudi o ravnanju z okoljem, ki prav tako postaja eno temeljnih meril kakovosti podjetja. Kot je dejala Blanka Kaker s Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje, naraščajoča skrb za varstvo narave in človekovo zdravje vzpodbuja podjetja, da namenjajo več pozornosti vplivom svojih dejavnosti, izdelkov in storitev na okolje. Odnos podjetja do okolja kroji njegovo podobo v javnosti, odločilnega pomena je lahko tudi pri sklepanju poslov. Kakerjeva je prisotnim predstavila tudi razloge za uvajanje sistema ravnanja z okoljem v okviru okoljskih standardov in poudarila, da morajo podjetja ali organizacije redno preso- jati sistem ravnanja z okoljem, da bi ugotovila, ali ustreza načrtovanim ciljem in ukrepom. V okviru dneva kakovosti je Janko Burger predstavil tudi strategijo Gospodarske zbornice Slovenije na področju znanja in poudaril, da si zbornica želi aktivno sodelovati pri pripravi in izvajanju strateških načrtov za vlaganje v znanje, raziskave in tehnološki razvoj. Njena prednostna naloga je tudi razvoj inovacijskega okolja ter povezovanje podjetij in ponudnikov znanja. JI Prisilka v Hudourniku potrjena Na okrožnem sodišču v Celju so prejšnji teden ponovno obravnavali predlog o uvedbi prisilne poravnave v podjetju Hudournik. Upniki so tokrat s skoraj 82 odstotki glasov podprli poravnavo. Kot smo poročali že pred nekaj meseci, je bilo z uvedbo prisilne poravnave v Hudourniku, ki je v lasti Stanka Zakelška, kar nekaj za- pletov. Celjsko sodišče je kljub zahtevi dveh upnikov, Finea Holdinga in podjetja Zagožen, naj se v podjetju uvede stečaj, sprejelo sklep o poravnavi. Eden od upnikov se je na takšen sklep pritožil na višje sodišče, ki je zadevo predalo v ponovno obravnavo. Kot je poudaril Zakelškov pravni zastopnik Dušan Mohorko, razlog za ponovno obravnavo ni bil vsebinske, ampak formalne narave, ker je senat napačno formuliral sklep o prisilni poravnavi. Podrobnosti o prisilni poravnavi ne Mohorko ne prisilni upravitelj Tomaž Kos še ne želita razkriti, ker sklep še ni pravnomočen. Je pa Kos ponovno podvomil, ali bo podjetje sposobno izpeljati načrt finančne reorganizacije, saj je močno zadolženo. Nekaj čez sto upnikov je namreč prijavilo kar za 3,6 milijarde tolarjev terjatev. Med največjimi upniki je tudi slo-venjegraški Prevent, ki mu je Stanko Zakelšek še pred odločanjem o uvedbi prisilne poravnave predlagal, naj svoje terjatve spremeni v lastniški delež. Ali je Prevent to tudi storil, nam Dušan Mohorko ni želel povedati. . JI NAKRATKO Okrnjen vrto rudnika Po še neuradnih informacijah naj bi s 1. januarjem 2006 v Premogovniku Velenje prišlo do kadrovskih sprememb. Družbo naj bi zapustili trije prokuristi - Boris Močilnik za finance, Janko Lukner za kadre in Zvone Es za hčerinska podjetja. Celjski ekonomisti o reformah Celjsko društvo ekonomistov pripravlja nocoj okroglo mizo o vplivu morebitne uvedbe enotne davčne stopnje na konkurenčnost slovenskega gospodarstva. V pogovoru bosta poleg predsednice društva Simone Potočnik, glavne direktorice Mičo Mrkaič in dr. Cetisa, sodelovala še ekonomista dr. Davor Savin. Tuševi kupci podariSi milijone Celjski Engrotuš je včeraj županoma Sevnice in Krškega predal 3 milijone tolarjev, ki jih je zbral v okviru dobrodelne akcije Za dežjem vedno posije sonce. Občini bosta denar porabili za pomoč družinam, ki jih je prizadelo avgustovsko neurje. V Tušu so z akcijo začeli oktobra, v njej pa so sodelovali vsi tisti kupci, ki so z nakupom posebej označenih izdelkov prispevali po 30 tolarjev v poseben sklad za pomoč. Rast tečajev Rast tečajev se je nadaljevala tudi ob koncu tedna. Skupno je bilo v petek na Ljubljanski borzi sklenjenih za 751 milijonov tolarjev poslov. Indeks SBI 20 je pridobil pol odstotka in teden zaključil pri 4.632 točkah. Indeks prostega trga pa je že drugi dan zapored ostal praktično nespremenjen. V borzni kotaciji so znova prednjačile delnice Krke in Petro la. Z delnicami Krke je bilo v petek sklenjenih za 165 milijonov tolarjev poslov, ki so enotni tečaj potisnili na 106.500 tolarjev, kar je 2,5 odstotka višje kot v četrtek, zadnji posli pa so se sklepali pri 107.000 tolarjih. Tudi delnice Petrola so se uspele znova podražiti, enotni tečaj se je povzpel še za pol odstotka, tako da je dosegel vrednost 70.188 tolarjev ob 136 milijonih tolarjev sklenjenih poslov. Dznaka Ime Enotni t8Čaj Promet v mSIT %spr. CICG Cinkarna Celje 0,00 3.37 -0.00 CETG Cetis 0,00 0.16 0.00 CHZG Comet Zreče 0,00 44,00 -*- 0.38 GRVG Gorenje 5.503,64 55.90 -1.30 PILR Pivovarna Laško i 7.407,49 60,23 1,01 JTKS Juteks 26.500.00 18,82 -*- 3.96 ETOG Etol 0.00 6.49 0.00 Z ostalimi delnicami borzne kotacije je bilo občutno manj sklenjenih poslov, še največ z delnicami Mercatorja, katerih cena pa se ob 35 milijonih tolarjev prometa ni bistveno spremenila. Ob skromnem prometu so se za 2,6 odstotka podražile delnice Žita, povišano povpraševanje pa je bilo tudi po delnicah Droge Kolinske, ki so se podražile za 1,8 odstotka. SBI20 Zadnji tečaj 4.632,01 4.071.25 123.08 -0.79 0,00 Na prostem trgu se v četrtek in petek dražile delnice Ju-teksa, ki so bile v petek 1,8 odstotka dražje kot v četrtek. Po četrtkovem padcu so se v petek za skoraj 4 odstotke podražile delnice Triglava Finančne družbe. Med delnicami investicijskih družb so se delnice Infond podražile za 1,6 odstotka. Prav toliko pa so se pocenile delnice Zvon ena. Za 0,8 odstotka so cenejše tudi delnice Krone Senior, tečaji ostalih investicijskih družb pa se niso bistveno spremenili. KAREL LIPNIK, borzni posrednik, ILIRIKA d.d., Breg 22, Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Partnerstvo v konkurenčnosti Do 15. decembra bo v Velenju že tradicionalno srečanje velikega in malega gospodarstva, ki ga pripravljata velenjska gospodarska in obrtna zbornica ter Razvojna agencija Mozirje. Tudi tokratno srečanje, ki so ga poimenovali Partnerstvo v konkurenčnosti, se bo začelo s plenarnim delom, na katerem se bosta predstavila Gorenje in BSH Hišni aparati, v nadaljevanju pa bodo govorili o konkurenčnosti malih in srednjih podjetij. Gorenje in BSH bosta 29. novembra posebno srečanje pripravila tudi za svoje dobavitelje. V sredo, 30. novembra, bosta v Velenju hkrati kar dve okrogli mizi. Na prvi bo Združenje nabavnikov Slovenije govorilo o priložnostih za slovenska podjetja pri poslovanju s Kitajsko in drugimi državami z nizkimi proizvodnimi stroški, na drugi okrogli mizi pa bodo razpravljali o konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja. V okviru srečanja malega in velikega gospodarstva bodo letos v Velenju veliko pozornosti namenili tudi konkurenčnosti slovenskih regij. JI intervencijska naročila izven rednega delovnega sa na tel. št. 031 394 091 Vedno z vami za čisto in prijazno okolje ODVOZ IN RAVNANJE Z ODPADKI LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN ČRPANJE IN OBDELAVA FEKALIJ Zvrhana mera zimskega veselja Na Rogli in Krvavcu se je v soboto začela smučarska sezona. Snega je bilo skoraj več, kot bi si ga želeli, saj so smučišča s pomočjo umetnega zasneže-vanja uredili že pred močnim sneženjem, ki je zajelo naše kraje v noči na soboto. Včeraj je bilo na Rogli 80 centimetrov snega, delovale pa so štirisedežnica Planja ter vlečnice Uniorček, Košuta, Mašinžaga in Jasa. Uredili so tudi tri kilometre tekaških prog. Cesta Zreče-Rogla je prevozna z zimsko opremo. Posodobitev ceste je po besedah pomočnika direktorja Unior Turizma Srečka Re-tuznika ena najpomembnejših pridobitev v tej sezoni. Poleg tega so povečali možnosti zasneževanja, decembra pa pričakujejo tudi nov teptalni stroj. Podobno je na Krvavcu, kjer so prav tako razširili zasneževanje in kjer prav tako pričakujejo nov teptalni stroj. Gre za velike naložbe, saj znaša cena enega teptalnega stroja več kot 350 tisoč evrov. »Na Krvavcu smo letos uvedli otroški vrtec na snegu, zaživela pa bo tudi šola smučanja Rogla-Krvavec.« Oboje je že nekaj časa neločljivo povezano s ponudbo na Rogli. Klimatsko turistični center (KTQ Rogla in Rekreacijsko turistični center (RTC) Krvavec že drugo leto nastopata skupaj, saj je Unior Turizem tudi večinski lastnik RTC Krvavec. Očitno imata od tega korist obe smučišči, pred- vsem pa smučarji, ki lahko z eno smučarsko vozovnico smučajo na dveh smučiščih. Prva predprodaja smučarskih vozovnic se je že končala, do 15. decembra pa bodo vozovnice še na voljo po deset odstotkov nižji ceni. Lani je bilo na Rogli 136 smučarskih dni, kot vsa zadnja leta pa tudi letos obljubljajo najmanj sto dni smučanja. Roglo zadnja leta obišče približno pol milijona gostov letno. MBP Faraonova ruleta za velike nagrade se zavrti vsak četrtek ob 14.15 na Radiu Celje Čakajo vas štirje skuterji, dva avtomobila Volkswagen POLO in sanjski avto BMW Z4! Dijaški dom odpira svoja vrata V Dijaškem domu Celje bodo v četrtek in petek odprli svoja vrata. Ob dnevih odprtih vrat želijo dijaki in njihovi vzgojitelji predstaviti delček ustvarjalnosti in kreativnosti dijakov v različnih prostočasnih dejavnostih. V dijaškem domu pravijo, da so v zahtevnem času, v katerem živimo, različne oblike sproščanja in izražanja posameznika zelo pomembne za njegov osebnostni razvoj. Naloga vseh, ki v dijaškem domu delajo z mladimi, je, da jim pomagajo odkriti pravo pot do njihovih ciljev. V četrtek se bodo tako od 12. ure v domu odvijale različne dejavnosti. Predstavili bodo delo v dijaškem domu za svetovalne delavke osnovnih in srednjih šol, na vo- ljo bodo različne športne igre ter ustvarjalne delavnice v knjižnici (klekljanje, barvanje na svilo, izdelava voščilnic in adventnih venčkov, sta-rinarski krožek, novinarska delavnica in fotografiranje ter aranžiranje prostorov). Pripravili bodo tudi delavnico Preventiva proti drogám, v avli doma pa bodo postavili stojnico na temo Dan boja proti aidsu. Dan bo zaokrožil kul-turno-zabavni program za obiskovalce in dijake. V petek bo od 9. do 18. ure na voljo ogled razstave o domu za dijake, njihove starše in obiskovalce, predstavitev projekta o učenju za starše dijakov 1. letnika ter kulturno-zabavni program za starše di-jakov. MATEJA JAZBEC Zadnjič letos Skupina za podporo dojenja vabi zadnjič letos na redno mesečno srečanje, ki bo v četrtek, 1. decembra, ob 16. uri v prostorih Javnega zavoda Socio-PE Projektna pisarna Celje zdravo mesto, Slomškov trg 4, Celje. Tema meseca decembra je Prvi obrok goste hrane. Vljudno vabljeni! Ko se utrne zvezda Mateja Ajdnik - Korošec in Anica Milanovič pripravljata v soboto ob 20. uri kavarni hotela Evropa že tretji humanitarni večer Ko se utrne zvezda. Večer bo mineval ob lastnih recitalih Koroščeve in Milanovičeve, glasbi in plesnih točkah Plesnega teatra Igen, k sodelovanju pa so povabili tudi celjsko III. osnovno šolo. Izkupiček s koncerta bodo na predlog centra za socialno delo namenili osebi ali ustanovi, ki denar po njihovem mnenju najbolj potrebuje. Lani so s humanitarnim večerom, denimo, pomagali dečku na invalidskem vozičku, leto pred tem pa Varni hiši. Rezervacije in vstopnice so na voljo na recepciji hotela Evropa ali na tel. številki 426 90 00. BA Mesto v praznični podobi Na prvo adventno nedeljo je v Celju z vsem sijajem zažarela novoletna okrasitev mesta. Kot je to postalo že običaj, so v mestni občini tudi letos razširili krasitev mesta za približno deset odstotkov. Mestna občina je poskrbela tudi za krasitev krajevnih skupnosti in mestnih četrti, za osvetlitev cerkva, praznično je obarvan tudi Celjski dom. Letošnja novost je pri okrasitvi Splavarske-ga in Čopovega mosta. Pod prvim so namestili dve svetlobni ladjici, v barvnih odtenkih pa je z vseh štirih strani osvetljen tudi Stari grad. Letos bo svetilo in okraševalo mesto kar deset tisoč metrov svetlobnih kablov, okoli 400 večjih svetlobnih okraskov, 600 manjših okraskov ter devet tisoč žarnic. Krasitev mesta izvaja podjetje Elektrosignal Celje, za praznično vzdušje pa bo Mestna občina Celje odštela okoli 12 milijonov tolarjev. BS, foto: SHERPA M FARAONOVA] RULETA«! WÊIëllM .r Radia L-e) Nagrajenca oddaje 24. 11. 2005 URŠA ŠINKOVEC, Pregljeva 9, 3000 Celje ALOJZIJA PETEK, Gorica 8, Šmartno v Rožni d m skuter V igri boste zopet vsi, ki boste poslali kuponček iz Novega tednika ali poklicali v oddajo Radia Celje! Čaka vas še 150 lepih nagrad! Med izletniki je vladala prešerno razpoloženje. Po zasneženi Prlekiji Po poteh vrhunskih vin in bučnega olja - V Prlekiji so upravičili sloves gostoljubja Skupni izleti naročnikov Novega tednika in Tuša so postali že nekakšna tradicija. A nas je v sobotnem jutru kar precej zaskrbelo, da jo bomo morali začasno prekiniti, saj smo se zbudili pod debelo snežno odejo. Zahvaljujoč dobri organizaciji sta se dva polna avtobusa v jutranjih urah vremenu navkljub podala na pot proti Ormožu in naši izžrebanci niso ostali prav za nič prikrajšani. Ekipi 1\iša in Novega tednika sta se sprva sicer zaskrbljeno spraševali, katerim od naših sopotnikov se bo v snežnih razmerah uspelo prebiti do Planeta Tuš, od koder smo načrtovali odhod, vendar, kot se je izkazalo, brez razloga. Prav nikogar nismo pogrešali, saj se nam je pridružila velika večina od 43 izžrebancev in njihovih spremljevalcev, ki so morali že navsezgodaj pošte- no pljuniti v roke in se izkopati izpod snega - prišli so namreč z vseh koncev regije. Manjkala nista niti Tušev animator Dušan Cafuta in neutrudni muzikant Jože Križnik, ki sta dodamo skrbela za dobro razpoloženje na obeh avtobusih. Slednji je meh raztegnil že v trenutku, ko smo krenili s parkirišča, in ni odnehal vse do vrnitve v Celje. Tako se je začela naša odiseja-da proti Ormožu, na poti nas je doletelo marsikaj; od tega, da so se enemu avtobusu demonstrativno pokvarili brisalci za šipo, do tega, da je bilo treba vožnjo prilagoditi nesrečnim snežnim zametom. Iz razumljivih razlogov smo morali prilagoditi oziroma nekoliko okrniti napovedani program, kar pa nikogar ni posebej vrglo iz tira. V Ormožu smo pred dežjem, ki je zamenjal snežinke, najprej pobegnili na su- ho v hotel Ormož, kjer so poskrbeli za degustacijo pe-nine, ob tej prijetni priložnosti pa smo naložili še dva lokalna turistična vodiča; Dragica in Stanko sta znala o prleških koncih povedati marsikaj zanimivega. »Dragica, stop!« je vodičko ustavljal muzikant Jože, kadar se mu je zazdelo, da se zadeve odvijajo prehitro in da je treba za trenutek prekiniti monolog s kakšno vižo, da bi se imele vse informacije čas ustrezno »naložiti« v radovedne glave. »Ste vedeli, da imamo tudi pri nas na Vranskem kar dvanajst Ormožanov? So prišli hmelj obirat, potem so pa kar ostali ...« je vodiče dodatno informiral z vsemi »žavbami« namazani muzikant. Sprehod po prelepem Ormožu, centru ravninske Prlekije, ki se razprostira pod obronki Slovenskih goric na naravni terasi nad Dravo, je žal odpadel, smo se pa zato zložno namestili v tople avtobuse in si ga ogledali kar skozi okna. Zaznamuje ga bogata zgodovina, uvršča se med največja srednjeveška in prazgodovinska arheološka najdišča v tem delu Evrope, saj je bilo prve naselbine tod najti že v bronasti dobi, kakšnih 2100 let pred našim štetjem. Skozenj so vodile pomembne prometne poti, naslednji vzpon je doživel v srednjem veku, ko se je leta 1273 prvič pojavilo tudi ime Halermus. Ponaša se s prelepim gradom in z grajskim parkom, kjer so zasajene Številne drevesne in ostale rastlinske VTSte, ki jih je pred nami skrila snežna odeja. V čast ptujskemu graščaku se je mesta za nekaj časa oprijelo tudi ime Friedau, kasneje naziv Ormož, ki so ga v stoletjih viharne zgodovine pustošili požari, Turki in Madžari. Najboljše iz znamenitih Ljutomersko-Ormoških goric Glavno dejanje, ki smo ga vsi stežka pričakovali, je sledilo v znameniti vinski kleti Jeruzalem-Ormož, kjer zorijo številne vrste odličnih vin. Sprehodili smo se med ogromnimi cisternami, se po polžasto zavitih stopnicah spustili globoko v klet med stare hrastove sode, enolog Samo Simonič pa nam je razložil, kakšni so postopki predelave in obdelave, koliko dela je pravzaprav potrebno, preden lahko rujno kapljico nalijemo v kozarce. Iz kleti so nas prijazno popeljali v svoje posebne prostore, kjer smo si vzeli čas, da bi čisto praktično preverili, ali so njiho- va vina dejansko tako dobra. Da so zelo pitna, nam je kar hitro postalo jasno, saj so se na mizah ob prigrizkih zvr-stilijeruzalemčan, sauvignon (muškatni silvanec), rumeni muškat, traminec ... Najbolj razširjeni sorti v Ljuto-mersko-Ormoških goricah pa sta šipon in laški rizling. Iz teh krajev so že pred stoletji tovorih vino na Dunaj, v Trst ter v mnoga druga avstrijska in češka mesta. V Prlekiji so ljudje torej že tradicionalno tesno povezani z zemljo in seveda tudi vinsko trto. Zato so nas ob degustaciji najboljšega, kar lahko da narava -ob pomoči človeškega znanja in delu pridnih rok - v kleti poučili o naslednjem: vinn ni le alkohol, ampak je vanj vloženega veliko truda, ljubezni. Pitje vin je torej posebno doživetje, del kulture, neke vrste obred. Ko smo začudeno pogledali prazne vr- Med cisternami, kjer zorijo vina kleti Jeruzalem-Ormož V Hotelu Ormož nas je skupaj z lokalnimi vodiči pričakala še pozdravna penina. - Št. 90 - 29. november 2005 - m če, ki so jih postavili na mizo, so nam razložili, da služijo za odlivanje vina, ki bi ga degustatorji ne mogli spiti. Tempo prihajanja in točenja različnih vrst vina je bil res kar hud, pošalili pa smo se tudi, da bomo iz morebitnih ostankov zmešali novo sorto in jo patentirali kot posebno vrsto. Vendar se nam je že mudilo do Središča ob Dravi, kjer so nam pripravili ogled znamenite oljarne. Tam že več kot sto let pridelujejo naravno središko bučno olje pre-poznavega vonja, videza in okusa. Postopek predelave, ki smo ga lahko spremljali neposredno, se v vsem tem času ni kaj dosti spremenil, zgolj izkušnje so se prenašale z generacijo na generacijo. Olje je bilo seveda mogoče poskusiti, marsikdo pa ni vedel, da je iz teh dragocenih bučnih semen mogoče pripraviti številne jedi in z njimi so nam vestne gospodinje dodobra napolnile že-lodčke. Brez zabave in presenečenj ne gre Ves čas, še takrat, ko smo se postrojili za zgodovinski skupinski posnetek in si na- V Oljarni Središča ob Dravi so se mize šibile pod dobrotami. Tisti, ki prvi napiha balon, dobi nagrado! deli tople kape - pri Tušu jih je skrbelo, da nas ne bi zeblo v ušesa - so nas spremljali zvoki harmonike, šale so padale kot za stavo. Iz varnostnih razlogov (vreme res ni kazalo ravno prijaznega obraza) smo se odpovedali popotovanju po vinski turistični cesti in obisku zidanic, sicer pa se nam je že tako ah tako mudilo na kosilo. Polni krožniki in dobra kapljica so nas pričakali v hotelu Ormož, kamor smo se vrnili na »kraj zločina«, tako da smo bili kaj kmalu zopet v odlični pripravljenosti na presenečenja, ki jih je našim naročnikom pripravila ekipa Tuša. S pomočjo ani-matorja smo se do solz nasmejali ob zabavnih družabnih igrah, zmagovalci so se okitili s številnimi praktičnimi nagradami podjetja Tuš, nekatere so kaj kmalu zasr-bele pete, zato smo še zaplesali. In ker se trudimo, da nam nič ne bi ostalo skrito, smo izvedeli tudi, da imamo v naših vrstah tudi dva slavljenca - naročnika Marija Kunaj iz Bistrice ob Sotli in Karli Vo- dišek iz Laškega prav tako nista ostala brez priložnostnih daril. Našega muzikanta je povsem šokiralo še dejstvo, da smo mu med sopotniki našli soimenjaka, dva Jožeta Križnika sta se imela tako marsikaj zanimivega za pogovoriti. Dan se nam je tako vse prehitro začel iztekati v mrak in čas je bil, da zapustimo gostoljubno Prlekijo. Našima vodičema smo ob slovesu morali obljubiti, da se bomo vrnili; morda spomladi, med brsteče vinograde, morda si bomo gorice ponovno ogledali poleti ah jeseni, ko nastopita čas zorenja in trgatve. Naš muzikant se kar ni mogel izpeti, šale pa je še zmeraj stresal iz rokava, tako da je bila tudi pot nazaj pestra. Izleta, kakršnim se skupaj z našimi naročniki nadejamo v prihodnje, nam torej ni moglo pokvariti prav nič. »Kdor pa kislo se drži, ta za našo družbo pravi ni,« nam je še dolgo odmevalo po ušesih. PM Foto: ALEKS ŠTERN Na mizi so se kar vrstili jeruzalemčan, sauvignon... MESTNA OBČINA CELJE MESTNI SVET MESTNE OBČINE CELJE OBJAVLJA JAVNI RAZPIS za podelitev priznanj zaslužnim občanom in drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam (v nadaljevanju skupinam), za profesionalne in druge dosežke ter uspehe na katerem koli področju delovanja in ustvarjanja, ki imajo izjemen pomen za razvoj, ugled in promocijo mesta. 1. NAZIV ČASTNI MEŠČAN za izjemen prispevek na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih ali drugih dejavnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj in ugled mesta doma in v tujini. 2. ZLATI, SREBRNI, BRONASTI IN KRISTALNI GRB ZA LETO 2006 za profesionalne in druge dosežke ter uspehe na kateremkoli področju ustvarjanja, ki imajo izjemen pomen za razvoj, ugled in promocijo mesta. ZLATI CELJSKI GRB - za izredno življenjsko delo ter za dolgoletne vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za razvoj in promocijo Mestne občine Celje ter praviloma pomenijo zaključek kariere pri posamezniku ali zrelo fazo razvoja izredno SREBRNI CELJSKI GRB - za vrsto odmevnih dosežkov v daljšem časovnem obdobju, pomembnih za razvoj Mestne občine Celje, ki praviloma pomenijo izjemno uspešnost posameznika na polovici delovne kariere ali izjemno uspešnost skupine v fazi njene potrjene rasti. BRONASTI CELJSKI GRB - za nadpovprečne začetne ali večkratne uspehe v krajšem časovnem obdobju in kot vzpodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo. KRISTALNI CELJSKI GRB - za odličen uspeh in perspektivnost celjskih diplomantov, ki so v letu 2005 zaključili visokošolski študij ter katerih povprečna ocena celotnega študijskega obdobja je 9.00 in več. Lahko ga prejme le posameznik s stalnim prebivališčem v Celju. POBUDE OZIROMA PREDLOGE ZA PODELITEV PRIZNANJ LAHKO PODAJO POSAMEZNIKI, DRUŽBE, ZAVODI, POLITIČNE IN DRUGE ORGANIZACIJE IN SKUPNOSTI, DRUŠTVA TER ORGANI LOKALNE SKUPNOSTI. Predlog za podelitev naziva Častnega meščana Celja, zlatega, srebrnega in bronastega celjskega grba mora biti predložen v pisni obliki in mora vsebovati: - splošne podatke o pobudniku, - predstavitvene podatke o kandidatu, - vrsto priznanja, za katerega je kandidat predlagan, - utemeljitev pobude s podrobnejšim opisom uspeha ali dosežkov, zaradi katerih je predlagana podelitev, - dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi, - podatke, ki omogočajo primerjavo z drugimi podobnimi uspehi in dosežki, v kolikor je to možno, - datum pobude. - splošne podatke o pobudniku, - podatke o kandidatu (kratek življenjepis z opisom izobraževalne poti in obštudijskih aktivnosti ter doseženih uspehov), - potrdilo o diplomi, - potrdilo o povprečni oceni v celotnem študijskem obdobju vključno z diplomo, - potrdilo o stalnem bivališču v Mestni občini Celje, - naslov diplomskega dela, njegov povzetek ter mnenje o pomenu, ki ga ima diplomsko delo za Celje, - datum pobude. Pobude sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade Mestnega sveta Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje, do vključno 20. januarja 2006. Peperkove vodstvo Negotovost ostaja Devetka v Planeta Robert Adžič (levo) in Oliver Sims V 8. krogu prve slovenske lige v malem nogometu sta oba predstavnika s Celjskega izgubila. Derbi je bil v Rogaški Slatini. Drugouvršče-ni Dobovec je gostil vodilni Beton. Zmagali so Zagorjani s 5:2, pa vendar Dobovčani kljub porazu ostajajo na drugem mestu. Nazarje je gostovalo v Novi Gorici pri Slovenici in izgubilo s 4:3. Zgornjesavinjčani so na lestvici predzadnji. V mariborski dvorani Tabor pa je bil derbi 2. slovenske lige vzhod. Dobil ga je celjski Živex Loka, ki je domačega Napolija - prevzel ga je bivši selektor Darko Križman in pripeljal nekaj kakovostnih okrepitev - premagal s 6:4. Simon Korun je dosegel tri gole, Matjaž Vojsk dva in Aleš Marot enega. Po sedmih krogih imata Živex Loka in Miklavž po 18 točk, Napoli pa 15. Celjani bodo v naslednjem krogu gostovali pri Hrastniku, istočasno pa bo derbi med Mi- klavžem in Napolijem, ko bo še marsikaj bolj razvidno. Nato bo klub Andreja Štrka skušal v Celju v četrtfinalu slovenskega pokala presenetiti kobariški Oplast, potem pa bo na sporedu še en prvenstveni derbi, ko bo v dvorani Šolskega centra Celje gostoval Miklavž. »Bil je pravi derbi. Precej živčno je bilo na začetku in gostiteljem smo dopustili, da so si v 5. minuti priigrali kazenski strel, ki pa so ga na našo srečo zapravili. Takoj zatem smo povedli in krojili potek tekme do 30. minute, ko smo vodili s 4:2. Domači so krenili na vse ali nič in izid izenačili. V zaključku smo povedli s 5:4, v zadnji minuti pa je sledila še ena šestmetrovka za domače, a se je izkazal naš vratar Tomi Peperko. 20 sekund pred koncem smo le še potrdili zmago,« je zadovoljen pripovedoval trener Goran Sa-vič. Glede celjskega moštva je dodal: »Zasnovano je na amaterski bazi. Fantje so ze- Goran Savič lo delavni. Na tekmah vzdržujemo visok ritem, tako da menjamo celotno četverico po treh minutah. To se nam je doslej obrestovalo. Doživeli smo le en poraz v sedmih krogih. Zasluženo smo na vrhu, kjer pa bi želeli ostati do konca. Pred nami je gostovanje v Hrastniku, nato pa dve domači tekmi, najprej četrtfinalni obračun slovenskega pokala proti Oplastu, nato pa prvenstveni derbi z Miklavžem. Potem bom potegnil črto in se odločil, kako naprej ...« Ži-vexu Loki se je pridružil še Celjan Andrej Kolar, že prvak s Pelikanom, nazadnje pa je igral za Nazarje, ki bo morda zahtevalo odškodnino. DEAN ŠUSTER Biljard klub Planet Celje je bil prireditelj A turnirja slovenske lige. V devetki se je pomerilo 32 najboljših tekmovalcev. V kvalifikacijah sta bila uspešna člana domačega kluba Oliver Sims in Robert Adžič. V prvem krogu turnirja sta oba izgubila, v repasažu pa sta se pomerila med seboj. S 5:3 je bil uspešnejši Adžič, ki pa je nato naletel na kasnejšega zmagovalca Matjaža Erčulja (Gomes Maribor) in klonil s 5:2. Drugo mesto je osvojil Klemen Kapel (Tržič), polfina-lista sta bila še.Branko Jela-čin in Matej Dakol (oba Ljubljana). Predsednik celjskega kluba Matej Čretnik se je veselil že uspeha dveh članov v kvalifikacijah. Klub je bil namreč ustanovljen letos, ko se v Celju kar 15 let glede biljarda ni dogajalo nič. Zaenkrat imajo vključno s podružnico v Ravnah 29 članov, od tega jih 8 zavzeto tekmuje. Organizirali bodo šolo biljarda za mlajše. Zaupana jim je bila priprava treh turnirjev A ratinga in državno prvenstvo v osmici, ki bo konec meseca februarja. V soboto pa bodo v celjskem Planetu s palicami po kroglah udrihale tudi ženske, od domačink Tajana Tomše in Aleksandra Hribar. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Kegljavke Miroteksa so doma na prvem srečanju osmine finala lige prvakinj s 6:2 premagale Podravko. Rezultat je glede na težavno povratno srečanje, ki jih čaka čez dva meseca, ugoden, a se varovanke Lada Gobca zavedajo, da se bodo morale v Koprivnici proti hrvaškim prvakinjam še kako potruditi, če bodo želele nastopiti v četrtfinalu LP. »Srečanje je bilo zelo izenačeno, razburljivo in napeto. Gostje so odigrale dosti bolje, kot smo pričakovali. Naše kegljišče daje možnost vsakemu, ki zna igrati. To so izkoristile in bile trde tekmice. Glede na kegljišče, ki ga imajo v Koprivnici, je to še tisti zadnji rezultat, ki nam omogoča, da napredujemo. Tam lahko izgubimo s 5:3, pri 6:2 pa bi bilo zelo težko za nas, ker imamo slabo razliko v nizih, 13:11« je povedal nekoliko razočarani trener Lado Gobec. Barbara Fidel (602) in Brigita Strelec (592) sta odigrali solidno, tudi Marika Karidnar (571) in Biserka Petak (582) sta izpolnili pričakovanja, medtem ko Nada (536) in Rada Savič (529) nista odigrali tako, kot znata. »Tekma je bila zelo dolga in težka. Sama sem podrla največ kegljev, tudi druge so dale vse od sebe, res pa je, da Rada in Nada nista imeli svojega dne. Upam, da bomo v Koprivnici odigrale tako, kot znamo in da tudi Podravka na svojem kegljišču, kjer je sicer nepremagljiva, lahko enkrat izgubi,« pravi Barbara Fidel. Podobnega mnenja je bila tudi Brigita Strelec, ki se je iz krize, ki jo je imela preteklih 14 dni, pobrala in dobro odigrala: »Tudi v Koprivnici gremo tako kot vedno na zmago. Težko bo. Lažje bi nam bilo, če bi bilo 7:1, a tudi s tem rezultatom moramo biti zadovoljne.« Povratna tekma bo 28. januarja. Članice čaka sedaj nekaj dni počitka. Mesec december bo bolj naporen za mlajše, na sporedu so mladinska in kadetska državna prvenstva. JASMINA ŽOHAR Kruder med deseterico Zadnja tekma evropskega mladinskega pokala v športnem plezanju je bila v Kranju. Udeležencev je bilo kar 187 iz 23 držav. Po preplezanih dveh zahtevnih smereh se je v nedeljskem finalu pomerilo po 10 najboljših v posamezni kategoriji. Barve slovenske reprezentance je branil tudi Jernej Kruder, član ŠPO PD Celje-Matica. Osvojil je zelo dobro 8. mesto, kar je v skupnem seštevku evropskega pokala zadostovalo za 9. mesto. Zaključna tekma državnega prvenstva bo 11. decembra v Škofji Loki, Kruder pa se trenutno nahaja na drugem mestu. NA KRATKO Petnajstkrat na stopničke Žalec: Žalski karateisti so hkrati uspešno nastopili na dveh mednarodnih turnirjih. Na turnirju Balaton do 14 let so osvojili 13 odli-čij in bili v skupnem seštevku četrti. Najuspešnejša je bila Lina Pušnik, ki je zmagala v športnih borbah do 13 let (nad 50 kg) in prispevala velik delež k ekipnem 2. mestu ob Špeli Korošec in Patriciji Čačulovič. Zmagala je tudi Kiti Smiljan v izvajanju kat med najmlajšimi in osvojila 2. mesto v športnih borbah. Bronaste medalje so osvojili še Žan Bobnarič, Tristan Rogi, Jernej Blatnik, Matej Seidl, Igor Dedič, mlajši dečki v izvajanju kat ekipno v postavi Mark Malis, Tilen Smiljan in Jernej Blatnik ter mlajše deklice v katah Špela Korošec, Irena Dedič in Patricija Čačulovič. Na odprtem prvenstvu Ljubljane je Dejan Vozlič zmagal v kategoriji članov do 80 kg in v absolutni kategoriji, Luka Marič pa je bil 3. v kategoriji do 75 kg. »Biases brothers« za poSfinaSe Riesa: Plesalki Plesnega vala Mojca Novak in Eva Mutec, desetletni varovanki Boštjana Pavčka, sta se na svetovnem prvenstvu v show plesih v Nemčiji v kategoriji show dance pari pionirji s točko »Blues brothers« uvrstili v pol-finale in osvojili 11. mesto, s čimer sta bili zelo zadovoljni. Cetis w ping-pongu Celje: Najboljše moštvo v namiznem tenisu v okviru Športnih iger Celja 2005 je Cetis. Drugi je bil Obrtnik-A, tretje Petrovče-B, četrta pa Cinkarna. Sodelovalo je osem ekip, v mesecu marcu pa se lahko pridruži še ena. Waither ostaja Velenje: Uprava rokometnega kluba Gorenje je na seji upravnega odbora izrekla podporo in zaupnico strokovnemu vodstvu kluba, ki ostaja v nespremenjeni sestavi. S tem zavrača vsa namigovanja o menjavi trenerja Larsa Waltherja in imenih možnih naslednikov. Hkrati nikakor ne zavrača dejstva, da tako rezultati moštva kot tudi igra niso v skladu s pričakovanji kluba, navijačev, podpornikov in pokroviteljev. Kljub temu še vedno verjame v ekipo in strokovno vodstvo. Gorenje v osmini finala lige prvakov proti Montpellier- ju praktično nima kaj izgubiti, potem ko je priložnost za boljše izhodišče pred žrebom zapravilo v predtekmovalni skupini v konkurenci z Lrhusom, ki je šele šesti v danskem prvenstvu. Naslednji tekmec Celjanov Kolding je drugi. IConec nogometa za letos! Ljubljana: Zaradi velike količine zapadlega snega sta bili odigrani le dve tekmi 19. kroga 1. SNL. Odpovedani sta bili tudi tekmi CMC Publikum - Maribor Pivovarna Laško in Drava - Rudar. Vodstvo 1. SNL se je odločilo, da je preostanek DP zaradi snežnih razmer in slabih vremenskih pogojev na večini stadionov prestavljen na pomlad. Naslednje tekme naj bi bile 25. februarja ali 4. marca. CMC Publikum si je po prvih šestih krogih pod vodstvom Marka Pocrnjiča delil šesto mesto - potem ko je gostoval pri vodilnih moštvih Domžalah, Gorici in Nafti brez Rusiča in praktično tudi Ibejija ter ob delni pomoči Breziča -zdaj pa je na sedmem. NOGOMETNA PANORAMA 1. SL, 19. krog: Koper - Primorje 1:0 (0:0), HIT Gorica - Bela krajina 5:0 (2:0), CMC Publikum - Maribor Pivovarna Laško, Drava - Rudar, Domžale - Nafta odpovedano. ■ MH'iiiihii ■ DOMŽALE 17 ' HIT GORICA 18 ' NAFTA 17 PRIMORJE 18 MARIBOR PL 17 DRAVA 17 CMC PUBLIKUM 17 ANET KOPER 18 BELA KRAJINA 18 1 42:12 36 3 36:15 32 7 25:20 28 8 29:24 26 5 24:19 26 7 19:23 24 8 20:25 23 9 22:29 18 17:34 18 RUDAR 17 1 3 13 9:42 6 1. SLMN, 8. krog: Slovenka - Nazarje 4:3 (0:0): Kurtič (34, 34,36), Božič (35); Vřeš (31), Hren (32), Delamea (37 - 10 m), Dobovec ■ Beton 2:5 (1:3); Stres (7), Poredski (38 - 10 m); Zorč (1,20).Ibrišimovič (19,30), Adamič (40). Vrstni red: Beton 24, Dobovec 18, Tomi 16, Kobarid 13, Litija 12, Puntar, Slovenica 10, Tomaž 5, Nazarje, Extreme 4. la skupina navijačev, ki bo na tekmah spodbujala svoje ljubljence in napravila pravo vzdušje. Žal se je >izgubi-la< tista generacija navijačev, ki je laške košarkarje vspod-bujala pred nekaj leti, tudi takrat, ko so igrah v evroli-gi.« S tem se seveda strinja tudi Miro Firm, predsednik UO in dodaja: »Navijači so problem in mi v klubu smo si zadali nalogo, da usmerimo vse sile, ki jih imamo, da pridemo do navijaške skupine. Želimo, da bi se v Tri lilije vrnilo takšno vzdušje, ki je podobno košarkarski tekmi in ne gledališču. Tekme bi seveda izgledale popolnoma drugače, igralci bi se bolje počutili in tudi lažje igrali, če bi videli, da so navijači z njimi v dobrem in slabem.« Sicer pa je iz finančnega poročila razvidno, da so bili v preteklem letu odhodki za 19 milijonov večji od prihodkov, kar ni najbolj razveseljivo, na drugi strani pa je nadvse pohvalno, da disciplinska komisija ni obravnavala nikogar. JASMINA ŽOHAR Foto: GREGOR KATIC Cilji ostajajo enaki Košarkarski klub Pivovarna Laško je pripravil redno letno in volilno skupščino, ki je minila brez večjih sprememb. Predsednik kluba ostaja Boško Šrot, upravni odbor, ki ima štiri nove člane, laškega župana Jožeta Raj ha. Marka Per-šiča in nekdanja igralca Srečka Lesjaka in Tomaža Blago-tinška, pa bo tudi v naslednjih štirih letih vodil Miro Firm. »Izvolili smo nove organe za urejen klub, ki dobro dela z prihodnja štiri leta in sprejeli mladimi in ima tudi določe-statut. To sta bih dve najpo- ne USpehe s člansko ekipo. Že-membnejši točki. V prihod- iimo ostati v vrhu slovenske njih letih načrtujemo to, kar košarke, hkrati pa bi radi kro-smo delali že v preteklosti. Že- jm tudi košarkarski prostor v limo biti še naprej stabilen in Jadranski ligi v bivši Jugosla- viji,« je po skupščini povedal stari in novi predsednik Boško Šrot. »Na tekmo, ne v gledališče!« Vlogo novega člana upravnega odbora je župan Jože Rajh sprejel-z veseljem, saj je tudi sam velik ljubitelj košarke. Izpostavil pa je navijače, ki jih v Laškem praktično ni: »Upam, da se bo naš- Jože Rajh Šentjjurčani se ne šalijo V Postojni je spet blestel šoštanjski center Salih Nuhanovič. Laščani, ki so bili nemočni v mestu ob Miljacki, so doživeli nov poraz v mednarodni ligi. V domačem prvenstvu so se veselili Šentjurčani in Šoštanjčani, medtem ko so Zrečani močno popustili v končnici tekme. Peta ničla Pivovarji so gostovah v Sarajevu in doživeli še peti zaporedni poraz v Jadranski ligi (GL). Proti Bosni ponovno ni zaigral branilec Damir Milačič, čigar poškodba hrbta je bolj resna, kot je bilo sprva videti. Brez njega in ob odsotnosti Roberta Trohe, na kar smo se že navadili, so bili Laščani lahek plen v tej sezoni močne ekipe iz prestolnice BiH. Sicer se je moštvo Anteja Perice dobro upiralo v prvem polčasu, po katerem je zaostajalo za osem točk, najbolj zahvaljujoč razpoloženemu Nejcu Strnadu (22 točk, 4 trojke) iii Oriju Ichakiju, ki je zaigral kljub poškodbi in dosegel 19 točk. V nadaljevanju, ko se je ustavil met za tri točke (skupno 9-30), se je najbolj poznala odsotnost Milačiča. Ostali branilci nikakor niso znali prebiti prve obrambne linije Bosne. Razlika se je hitro dvignila na 15 točk, domače moštvo pa jo je zlahka samo še povišalo do konca tekme. Pri Laščanih velja izpostaviti še Žana Vrečka (16), vsi ostali pa so bili pod desetimi doseženimi točkami, tudi obramba ni bila zadostna ob 95 prejetih točkah. S tem porazom ostajajo Laščani na samem dnu lestvice skupaj s Heliosom, in sicer ob dveh zmagah v devetih srečanjih. V soboto bo prišla v Tri lilije Vojvodina iz Novega Sada, ki je v tem krogu presenetila z zmago proti Ciboni v Zagrebu. Pred tem bodo Laščani med tednom v 8. krogu 1. A-lige gostovali v Kopru. Ustreza jim vsak način igre Šentjurčani so dosegli še tretjo zaporedno zmago, skupno peto v sezoni in so tik pod samim vrhom tabele. Boljši so bili proti Loka kavi. Obe moštvi sta prikazali igro, ki je temeljila na napadu in manj na obrambi, tudi v takšni igri so igralci Kemoplasta vodili od za- četka do konca. S trojkami (15-31) so ustavljali vse poskuse nevarnih kavarjev iz Škofje Loke, ki so celo presenetili s svojo napadalno igro. Še posebej je bil nevaren Uroš Ivanovič, ki je v 26 minutah dosegel 27 točk ob sijajnem izkoristku iz igre (10-11) in sedmih zadetih prostih metih. Vendar posameznik ne more premagati dobrega kolektiva in prav to se je pokazalo v Hruševcu. Trener Damjan Novakovič je imel razpoloženo celotno peterko in to je bil ključ do uspeha. Blaž Ručigaj 27 (60-odstotni met), Andrej Maček 17 (sedem asistenc), Jimmie Hunt 17, Sandi Če-bular 22 (4 trojke) in Mario Novak 18 točk (87%) so bili junaki zmage Šentjurčanov. Takoj po tekmi so preusmerili misli k prvemu srečanju osmine finala slovenskega pokala, saj bodo jutri gostovali v Zrečah pri Rogli (povratni obračun bo 14 dni kasneje). Zmagovalec dvoboja se bo uvrstil na sklepni turnir osmerice. Nedelja jim (ne) ugaja Zaradi sobotnih težav s snegom sta obe preostali ekipi s Celjskega v 1. A-ligi igrali šele v nedeljo - z različnim uspehom. Zrečani so gostili ekipo Kraškega zidarja in si privoščili neugoden poraz, ki jih je potisnil na dno lestvice. Rogla je sicer vodila večji del tekme, imela prednost osmih točk tri minute pred koncem in nato popustila. Proti agresivnemu pokrivanju gostov ni imela pravega orožja, prednost se je stopila, za nameček pa je Rogla zapravila še zadnji napad in izgubila za točko. Tako je ostala v senci zelo dobra igra Marka Meška (18,80%), ki je imel premalo pomoči soigralcev. Prav nasprotno od Rogle je Elektra slavila za točko in to na vročem igrišču v Postojni. V pravi drami se je ob koncu tehtnica obrnila na stran ekipe Dušana Haupt-mana, ki si tako z Laščani deli drugo mesto v tabeli. Sklepni napad na tekmi so Šoštanjčani v zadnjih 12 sekundah odigrali šolsko, koš za zmago pa je z zvokom sirene dosegel Srboljub Ne-deljkovič (8). Prvo ime Elek-tre je bil center Salih Nuhanovič (18, 8 skokov). Elektra bo že jutri (20.00) gostila ekipo Heliosa iz Domžal, Rogla pa si bo nedeljske rane skušala celiti v že omenjenem pokalnem srečanju proti Alposu Kemoplastu, ki bo v Zrečah (sreda, 19.00). JANEZ TERBOVC Foto: ALEKS ŠTERN PANORAMA KOŠARKA Jadranska liga - moški 9. krog: Bosna - Pivovarna Laško 95:79 (21:17,46:38, 76:61); Vasiljevič 18, Tomovid 17; Strnad 22, Ichaki 19, Vrečko 16, Jevdžič 6, Kune 5, McMillan 4, Koštomaj 3, Finžgar, Klarič 2. Vrstni red: Crvena zvezda 16, Hemo-farm. Partizan 15, Geoplin, Železnik, Cibona, Široki 14, Zadar, Vojvodina 13, Bosna, Ohmpija, Zagreb 12, Pivovarna Laško, Helios 11. Jadranska liga - ženske 9. krog: Šibenik - Merkur 50:37 (19:13, 35:16, 47:26); Popovič, Baranovič - Urukalo 13; Libicova 9, Laskova 8, Jurše 5, Radulovič, Erkič 4, Kubátová 3, Čonkova, Komplet 2. Vrstni red: Šibenik 17, Gospič, Kimico 15, Croatia 14, Vojvodina 14, Merkur, Budućnost 12, Jedinstvo, Željezničar 10, Herceg Novi 8. 1. SL - moški 7. krog: Alpos Kemoplast - Loka kava 107:94 (31:24, 59:50, 81:73); Ručigaj 27, Čebular 22, Novak 18, Maček, Hunt 17, Krušič 4, Palčnik 2; Ivanovič 27, Miha-lič 14, Postojnska jama - Elektra 73:74 (17:13, 37:32, 54:51); Delibašić 18, Rozman 12; Nuhanovič 18, Vi-dovič 17, Mali 11, Čmer 10, Nedeljković 8, Ivanovič 7, Bojić 3, Rogla - Kraški zidar 67:68 (15:13, 33:31, 48:41); Meško 18, P. Brolih 15, J. Brolih 15, Hohler 8, Sivka, Jovanovič 5, Anić 2; Mučič 19, Lazarevski, Atanasovski, Mujič 12. Vrstni red: Geoplin 14, Pivovarna Laško, Elektra 13, Alpos Kemoplast 12, Helios, Postojnska jama 10, Koper, Zagorje, Kraški zidar, Rogla 9, Loka kava 8, Krka 7. 1. B SL - moški 7. krog: Celjski KK - Olimpija mladi 88:86 (25:24, 48:41, 63:65); Tilinger 21, Brkljačič 13, Ambrož 11, Sotošek, Šarlah 10, Temnik 7, Zdovc 5, Perak, Seni-ca, Ploj 3, Petrovič 2; Ucman 26, Pietras 24, Triglav -Hopsi 84:77 (23:22, 47:32, 69:51); Eržen 38, Jakara 18; Rizman 33, Tajnik, Podvršnik 17, Arčan 5, Vaši, Pungartnik 2, Goropevšek 1, Portorož - Banex 75:70 (25:19, 42:35, 59:51); Vujovič 20, Šušteršič 19; Keb-lič 19, Kočar, Remus 14, Ribič 11, Djaković 5, Šmid 3, Vipotnik, Lušenc 2. Vrstni red: Nova Gorica 16, Triglav 15, Rudar, Hopsi, Parklji 14, Hrastnik, Olimpija mladi, Litija, Gradišče, Celjski KK 11, Radenska, Banex, Portorož, Kolpa 10. 2. SL - vzhod 8. krog: Prebold - Nazarje 76:69, Ilirija - Pivovarna Laško mladi 89:68. Vrstni red: Maribor 16, Janče 15, Grosuplje, Ježica 14, Ruše 13, Prebold 12, Ilirija, Nazarje 11, Pivovarna Laško mladi 9, Ptuj 8. Savinjska liga - Brglez.com 1. krog: GGSteklarstvo - Werinox 81:72, Pivovarna Laško veterani - Fantasy 61:78, Parižlje - Pizzeria 902 78:63, Tweed - Odgovor 65:50, Brglez.com - Gomilsko 81:71. 2. krog: GG Steklarstvo - Pivovarna Laško 49:59, Odgovor ■ Brglez.com 53:60, Werinox - Gomilsko 78:75, Fantasy - Parižlje 74:67, Pizzeria 902 - Tweed 56:67. Vrstni red: Tweed, Fantasy, Brglez.com 4, Parižlje, GG Steklarstvo, Werinox, Pivovarna Laško veterani 3, Gomilsko, Odgovor, Pizzeria 902 2. 1. SL - ženske 8. krog: Konjice - Črnomelj 76:58 (21:12,45:27,61:44); Javorník |8, L-ubej 17, Baloh 15, Strašek 11, Gaberšek 8, Klančnik 7; JuršiniČ 15, Fink 12. Vrstni red: AJM Maribor 15, Ilirijá 14, Sežana 13, Lek Ježica, Odeja 12, Konjice, Domžale 11, Črnomelj 10, Neso Postojna 9, Jesenice 3. ODBOJKA Interliga 2. krog: Autocommerce Bled - šoštanj Topolšica 3:0 (15, 28, 19); Flajs 15, Gasparini 13; Fujs, Sevčnikar 9, Muharemovič, Pomer 6, Sovinek 5, Vinčič, Pavič 4. f ŠPORTNI KOLEDAR SREDA, 30. 11. KOŠARKA 1. SL, 8. krog: Koper - Pivovarna Laško (18), Šoštanj: Elektra - Helios (20). Jadranska liga - ženske, 7. krog, Celje: Merkur - Herceg Novi (19). ROKOMET 1. SL, 11. krog: Celje Pivovarna Laško - Ormož (18.30), Ljubljana: Slovan - Gorenje (19). Ivan nabiral, žena prišepetavala Ivan in Justina Gostečnik sta bila nagrade izjemno vesela. Foto: Planet Tuš Je bilo pa zanimivo slišati, kako ga je Simona Brglez iz studia Radia Celje prepričevala, da mora nakupovati on, ker je njegovo ime na poslanem kuponč-ku, in ne žena - lahko pa mu prišepetava. Vsi smo se nasmejali Ivanovi simpatični izjavi, da žena doma vodi pomembne zadeve, povezane z računi in podobno, on pa da ima pač zadnjo besedo. Vedno odgovori: »Da, draga.« S svojo drago Justino se je Ivan oglasil v Tuš po nagrado in se z nasmehom fotografiral za naš časopis. Tudi Bojana je bila kljub vsemu vesela, čeprav bi za Ivana lahko nabrala več stvari. Toda nič hudega, priložnosti za bolj poln nakupovalni voziček bo še veliko! Tokrat je bilo najpomembnejše, da je bil z nagrado zadovoljen Ivan. Tudi danes, v torek, bomo nekoga presenetili. V igri za glavno nagrado je že več kot 1.200 kupončkov! Minuli teden smo v nagradni igri Do polnega vozička brez mošnjička presenetili Ivana Gostečnika iz Braslovč. Zanj je ob Tuševi usmerjevalki Simoni Planko tekla Bojana Avguštinčič, ki je v,nakupovalnem vozičku uspela nabrati za nekaj več kot osem tisočakov živil. Čeprav bi si Ivan lahko nabral tudi več, je bil s tem vseeno zadovoljen. Naključni kupec je med štirimi kuvertami, ki so vsakokrat na voljo tekmovalcu, tokrat potegnil prazno. Tudi sicer tekmovalci s kuvertami doslej niso imeli posebne sreče, čeprav se v njih skrivajo joker, s katerim lahko dobijo dva izbrana izdelka, dve kosili v Planetu Tuš in dodatno minuto za nabiranje izdelkov. Foto: GK Brezglavi nakupi se nadaljujejo! Zaradi velikega odziva bralcev Novega tednika in poslušalcev Radia Celje smo se v sodelovanju s trgovinami Tuš odločili, da uspešno spomladansko akcijo nadaljujemo, tokrat z nekoliko spremenjenimi pravili. Izpolnite in pošljite kupon. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo novinarko, ki bo zanj „nakupovala" želene izdelke. KLUB KUPON za sodelovanje v igri DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOŠNJIČKA Ime in priimek: Naslov: Telefon: Davčna številka: cxmxffi Naročniška številka NT: r Št. Tuš klub kartice: mmoooomm tednik nna-niifflffn Podpis: rawltednik c televizija celje ERC KULTURA Od Jarmana do Virdžine 21. Festival gejevskega in lezbičnega filma tudi v Celju Lani se je Festival gejevskega in lezbičnega filma prvič pojavil izven Ljubljane, letos v Celju in Kopru. O njem smo se pogovarjali s Suzano Tratnik, eno od organizatorjev/selektorjev, sicer pisateljico, prevajalko, publi-cistko, magistrico antropologije in aktivistko. Festival zdaj šteje 21. leto, in v tem času je doživel marsikaj ... Festival ima zelo pestro zgodovino, saj je zamenjal veliko dvoran, skrbnikov, selektorjev in domicilov. Začel se je leta 1984 v okviru gejevskega festivala Magnus, gostoval v Cankarjevem domu, ki je potem začel današnji Liffe in naš festival >bodpustik Gejevski in lezbični festival je bil tudi v Škucevi Galeriji, preživel je zasilne projekcije v Galeriji Kapelica na Kersnikovi, dokler ni dobil stalnega prostora v Kinoteki. Ker je Kinoteka v fazi prenove, smo že drugo leto v Kinodvoru. In dolga leta je to festival društva Škuc. Zadnja različica festivala se je znašla brez državne denarne podpore. Kako to prizadene festival? Kakšen je pravzaprav proračun? Mislim, da se naš festival vsako leto znajde brez nečesa: brez prostora, brez te ali one podpore. Letos je res borno, podprli so nas le Mestna občina Ljubljana, županja, urad za mladino in ministrstvo za kulturo. Projekcije filmov iz posameznih držav tradicionalno podpirajo Francoski inštitut, British Council in švicarsko zu- nanje ministrstvo - oddelek kulture. Sicer pa se tudi letos močno opiramo na lastne sile - učinkovitost Škuceve pisarne ter podporo klubov Tiffany za ge-je in Monokel za lezbijke. Kljub črni bilanci imamo letos kar 34 filmov z vsega sveta, poleg celovečercev in dokumentarcev tudi kratke, ki so jih avtorji in avtorice prijavili na prvem to-vrstnem razpisu našega festivala. Za letos smo rešili festival z minimalno podporo, ki verjetno ne doseže niti tri milijone tolaijev. Seveda se bo problem spet prenesel na drugo leto. Zoprno je, če moraš že na začetku štartati z manjšimi apetiti, se vzdržati predragih filmov, večkratnih projekcij in podobno. Lani ste bili prvič v Celju; letos bodo trije filmi iz vaše ponudbe na sporedu tudi v Kopru. Kaj je razlog za razširitev? Razlog za razširitev ni na naši strani, saj imamo že s samo se- t POSLOVNO-KOMERCIALNA ŠOLA CELJE Kosovelova 4, 3000 Celje Poslovno-komercialna šola Celje organizira dan odprtih vrat na Poklicni in strokovni šoli ter na Višji strokovni šoli v petek, 9. 12. 2005, ob 10. in 16. uri. Bodoče dijakinje in dijake vabimo na Poslovno-komercialno šolo Celje, Kosovelova 4, bodoče študentke in študente pa na Višjo strokovno šolo, Mariborska 2. Srednja šola: tel.: 30 5482 930, e-pošta: pksola.ce@guest.ames.si Višja šola: tel.: 03 4285 450, e-pošta: pks-visja.ce@guest.arnés.si http://www.pksola.com H TLA ZAVESO Rastko Krošl lekcijo in z zbiranjem denarja veliko dela, nihče od nas tudi ni zaposlen pri festivalu, vsi delamo druge stvari. Iniciative za širitev in volja za sodelovanje so prišle iz Celja in letos tudi iz Kopra. Taka Širitev je seveda dobrodošla, saj bo nekaj filmov lahko videla tudi neljubljanska publika, pri čemer je bilo do nedavnega res vse preveč osredotočeno na Ljubljano. Kako ocenjujete siceršnjo atmosfero do gejev in lezbijk v Sloveniji? Ozračje ni posebej naklonjeno ne manjšinam ne manjšinskim življenjskim stilom. Pritisk, da bi morali biti vsi isti in prisegati na iste vrednote, se v trenutni politični situaciji v Sloveniji stopnjuje. Tako bi rekla: na eni strani se dogajajo spremembe v smeri večjega pluralizma vrednot in slogov, saj se jih ne da zaustaviti, po drugi strani nastajajo novi družbeni konflikti, z njimi pa seveda nove (preobleke) nestrpnosti. Odvisno je, kje in kako živiš. Sama imam večinoma opravka z razgledanimi in odprtimi ljudmi, ne glede na spol ali spolno usmerjenost. Seveda so taki povsod, le da jih je vedno premalo. Najboljše točke festivala? Osebno se navdušujem nad britanskimi filmi, pri čemer je letos nekaj odličnih: Ko jih imam 64 (When I'm 64), Moje ljubezensko poletje (My Summer of Love), Ciganka (Gypo). Veseli me tudi, da je končno tudi nekaj nam geografsko bližje produkcije. Letos žal ni nobenega filma iz Slovenije, imamo pa poleg sodobnih filmov iz Srbije in Črne gore tudi jugoslovanski ce-lovečerec Virdžina iz leta 1991. Režiral ga je Srdjan Ka-ranovič, ki se bo tudi osebno udeležil projekcije. V Kopru se bodo v sklopu festivala zavrteli trije filmi in v Celju pet. Celjska različica festivala se bo začela 30. novembra, s filmom Derek Jar-man: življenje kot umetnost in končala 4. decembra, s špansko dramo Medoti. Vsi filmi - razen Virdžine Srdjana Ka-ranoviča - so opremljeni z angleškimi podnapisi. PZ V stik z gledališčem je prišel že v svojih rosnih letih. Tam je, kot pravi, »napol odraščal«, a ga je vonj po odrskih deskah zasvojil šele v srednji šoli. Pred tem je hotel biti vse mogoče, od znanstvenika do športnika. A očitno tudi v družini Krošl velja, da jabolko ne pade daleč od drevesa, saj je igralstvo pri njih tako rekoč že tradicija. Rastkov oče Sandi je priznani igralec, dobitnik Borštnikovega prstana leta 2000, igralka je tudi mama Marjanca. Ste že kot otrok vedeli, da boste šli po njuni poti? Kje pa. Do začetka srednje šole mi je šlo zelo na živce, če so mi govorili, »ti boš pa zagotovo igralec, ker imaš starše igralce«. Ko smo se leta 1982 iz Celja preselili v Novo Gorici, se je pa »obrnilo«. Očeta sem nekega dne »pomotoma« vprašal, ali bi lahko nastopil v gledališču, kot statist ali kaj podobnega. To vprašanje je bilo zame usodno, kajti ko sem prvič stopil na oder, ko so me obsvetile luči in ko mi je šminka zadišala, sem bil zastrupljen z gledališčem. Starša sta vam (bila) zagotovo za zgled. Ste upoštevali vse njune nasvete? Ne oče ne mama mi nista bila vzornika, kar se igralstva tiče. Jasno, preko njiju sem se seznanil z gledališčem, a sta mi ta poklic večkrat potiho ali pa tudi bolj odkrito odsvetovala. Seveda sta končno odločitev prepustila meni. Danes mi ni žal, da sem se odločil za poklic igralca. Svoje delo rad in z veseljem opravljam. Tudi vaša žena je iz igralskih vrst. Sta se spoznala na odru? Na odru ravno ne, v gledališču pa res. Tudi žena, ki je odraščala v Sarajevu, je po poklicu igralka, sicer pa v celjskem gledališču opravlja delo šepetalke. Oba sta veliko zasedena, kako usklajujeta družinske obveznosti? Kar težko. Žena je trenutno sicer na porodniškem dopustu, druga hči je stara osem mesecev, prva pa že osem let in pol. Predvsem usklajevanje večernih terminov, še posebej ko smo na kakšnem gostovanju, zna biti precej zapleteno. Takrat aktivirava varuške, saj dedijev in babic, obojni namreč živijo v Novi Go- rici, nimava pri roki. Tisti, ki vas poznajo, pravijo, da ste zelo tehničen tip. Znate zamenjati kolo na avtomobilu? (smeh) O, ja, bi šlo, pa še marsikaj drugega tudi. Rad »šraufam« - od avtomobilov do računalnikov. To mi je v sprostitev in veselje. Ravno pred kratkim sem prodal oldtimerja, 30 let starega »hrošča«, ker enostavno nisem imel več časa zanj. Začeli ste na novogoriškem odru, tam ste ostali 11 let, sedaj ste že četrto sezono v Celju. Večkrat so si vas »sposodila« tudi druga gledališča. Dokler sem bil še na akademiji, sem sodeloval z ljubljansko dramo, mladinskim gledališčem ... Nekaj malega sem nastopal v filmih, večinoma televizijskih. To je bil čas, ko sem bil še bolj povezan z Ljubljano. V Novi Gorici sem imel bolj lokalno obarvane nastope. Namreč, igram tudi kitaro, pojem, pišem pesmi, ki pa se mi nikoli ne zdijo dovolj dobre za objavo. Zato sem veliko interpretiral druge avtorje, denimo Ježka ali pa Iztoka Mlakarja, mojega prijatelja in poročno pričo, s katerim sva tudi skupaj nastopala. Omenjali ste film. Igranje v filmu je precej drugačno od gledališkega igranja. Ko sem se pred leti ukvarjal tudi s tem, so bih filmi preveč tipično slovensko zateženi. Danes, ko se pojavljajo boljši scenariji, pa nisem več toliko povezan z Ljubljano in se me režiserji malce težje spomnijo. Sicer pa tudi sami režirate? TUdi to počnem. Trenutno v amaterskem gledališču v Vrbju pri Žalcu delamo predstavo Komaj do srednjih vej Petra listinová. Bližajo se prazniki. Kateri od treh dobrih mož bo obiskal vašo družino? (smeh) Otroka ponavadi obdarijo kar vsi trije. Osebno pa sem nekako najbolj navajen na dedka Mraza, saj izhajam iz generacije, ko je bil dedek Mraz »šef« med vsemi tremi. Božič se mi zdi bolj družinski praznik kot praznik obdarovanja, medtem ko je Miklavž od nekdaj prinašal le kakšno sadje in podobne reči in ne toliko igrače. Danes je vse skupaj preveč sko-mercializirano, za kar mi je zelo žal. BOJANA AVGUŠTINČIČ Glasujte za svojega najljubšega igralca in igralko! Tedensko bomo med kuponi izžrebali dobitnika vstopnice za ogled predstave v SLG Celje. Tokratna nagrajenka je Vida Praprotnik, Stegenškova 7, Celje. Kupone pošiljajte na Novi tednik, Prešernova 19,300 Celje. v ZA ^ ZAVESO Glasujem za najljubšo igralko: in najljubšega igralca:_ AKCIJA NT&RC IN SLG CELJE Ime in priimek: Kam odhaja Mravljak? Šef celjskih kriminalistov Robert Mravljak bo še letos odšel iz Celja - Na lastno željo? - Namesto njega Janko Goršek? Maša Medik na sojenju Kameníku v Celju Kristijan Kamenih Lepa dekleta ljubijo barabe Kristijan Kamenik poročen - Njegov zagovornik Bajazit je za poroko izvedel iz medijev Medtem ko se v naši deželici ljudje ne poročajo več tako pogosto, predvsem zaradi različnih stroškovnih ugodnosti, pa je zadeva prav nasprotna v Srbiji in Črni gori oziroma tamkajšnjih zaporih. Tako se je v Sremski Mitrovici avgusta poročil tudi najslavnejši slovenski osumljenec Kristijan Kamenik. Njegova žena je postala zaenkrat še malo manj slavna Maša Medik, sicer ena od pevk v skupini Turbo Angels, ki je na dobri poti, da zasenči svojega moža. Zakaj neki naj bi se človek poročil, se največkrat sprašuje predvsem močnejši spol. V tej zgodbi je bila stvar drugačna. Če je zapornik v Srbiji poročen, ima namreč lahko pri odmeri zaporne kazni določene olajševalne okoliščine. Kristijan Kamenik je bil v Srbiji že novembra lani obsojen zaradi preprodaje mamil na sedem let zapora, vendar je srbsko vrhovno sodišče sodbo letos avgusta razveljavilo. In le nekaj dni zatem, natančneje 22. avgusta, sta Maša in Kristijan dahnila da. Vendar njun »da« menda ni bil tako usoden, saj, kot je tudi na televiziji izjavila Maša, se bosta ločila nemudoma, ko bo Kristijan prišel iz zapora. Ob vsej tej poročni zgodbi, ki je bolj registracijske narave, se poraja vprašanje, kako to, da je Kristijan sploh pomislil na skok v zakonski jarem. Na sojenju novembra lani je namreč eden od obtože- nih, ki je kasneje dobil prav tako sedem let zapora, Marinko Zemunović, prav vse priznal in celo opral krivde vse ostale udeležene. Tudi Kameníka. Ta se je lani zagovarjal, da je nedolžen. Zakaj je potem sploh pristal na poroko, če se kazen zmanjša šele, ko si obsojen, in dejansko ne gre za olajševalno okoliščino med samim procesom? Obstajata dve možnosti: ali je Kristijan Kamenik po izkušnji z lanskim procesom prepričan, da ga bodo še enkrat obsodili, ali pa ve veliko več, kot je na sodišču pričal. In če že razumemo Kristijana Kamenika, je stvar drugačna pri dvanajst let mlajši, 21-letni Maši Medik. Kot je pojasnila v televizijskem pogovoru, je v poroko privolila zato, ker ji je Kristjan stal ob strani ob boleči izgubi očeta, babice in strica. Zagotovo je hvaležnost v teh primerih velika, vprašanje pa j e, če tako velika, da se z nekom poročiš. Zagotovo Mašin zakonski stan, ki v Sloveniji ne velja, ne bo škodil prodaji novega singla skupine Turbo Angels. Prej nasprotno. Vse zapisano smo želeli preveriti pri zagovorniku Kristijana Kamenika v Srbiji Ivanu Bajazitu. Bajazit nam je v telefonskem pogovoru zagotovil, da Kameníku poroke z Mašo ni svetoval in da je za poroko izvedel šele iz medijev. Dodal pa je, da je pisanje nekaterih medijev, da lahko dobi Kamenik zato, ker je poročen, od šestih mesecev do enega leta manj za- porne kazni, neumnost: »Dejstvo je, da nekdo, ki je poročen, uživa določen ugled v javnosti. Če mu njegova žena izkazuje zaupanje, če ima obsojenec družino in podobno, to kaže na dejstvo, da je oseba vredna nekega zaupanja, da ne bo več storila kaznivega dejanja. In to je lahko olajševalna okoliščina. Vendar pa je to presoja sodišča, seveda v okviru zakona, v koliko meri bo to upoštevano.« Seveda pa te olajševalne okoliščine nastopijo šele pri izreku kazni in kot je pojasnil Bajazit, bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da do obsodbe sploh ne bo prišlo. »Boril se bom do konca, da dokažem da je Kristijan nedolžen. 1\idi državni tožilec je sam pojasnil, da nima proti ostalim trem (poleg Kamenika in Zemunovi-ča so bili sprva obtoženi tudi Saša Stankovič, Vladimir Osečanski in Branka Ničifo-revič, vendar je tožilstvo odstopilo od obtožnice, op. p.) dovolj dokazov. In če jih nima proti njim, jih tudi proti Kameníku nima,« je dejal Bajazit in dodal: »Kljub temu, da se bom boril kot lev, pa upam, da se bo izšlo vsaj tako, kot se je na lanskem sojenju, saj je letošnje prišlo v take vode, ki nimajo s pravom prav nobene zveze.« Skušali smo priti tudi do Maše Medik, ki pa je nedosegljiva. In glede na to, da ima njena skupina vsak teden koncerte, bo nedosegljiva tudi za svojega moža. Četudi imajo poročeni pari v srbskih za- porih vsake tri mesece na voljo nekaj zasebnih uric v posebni sobi. Ampak Maša je tako ali tako zatrdila, da s Kristijanom nimata nikakršnih intimnih odnosov. Na Ministrstvu za notranje zadeve so nam pojasnili, da zakonska zveza, sklenjena v tuji državi, velja v Sloveniji le, če je pri nas tudi registrirana. Torej zveza med Kamenikom in Medikovo v naši državi ne velja. Kljub temu pa Maša do ločitve s Kamenikom v Srbiji ne bo »zakonsko« dostopna. Kot so nam pojasnili na ministrstvu, mora pred poroko vsak predložiti dokazilo o samskem stanu. Tega pa Maša zaradi poroke, ki sicer uradno v Sloveniji (še) ne velja, ni- Ne glede na to, ali bo zakonski stan Kristijanu Kameníku pomagal do milejše kazni, v kolikor bi bil še enkrat obsojen, se bosta morala z Mašo v Srbiji čim prej ločiti. Kamenik bo namreč po sojenju v Srbiji in morebitni odsedeni zaporni kazni nemudoma odpotoval v Slovenijo, kjer ga že čakajo nova sojenja. Od sojenja zaradi neupravičenega prometa z mamili do sojenja zaradi štirikratnega umora v Tekačevem. Mimogrede, v Sloveniji zakonski stan ni olajševalna okoliščina pri izreku zaporne kazni. ŠPELA OSET Foto: GREGOR KATIČ Celjska policijska uprava je letos doživela kar nekaj takšnih in drugačnih pretresov. Januarja je po upokojitvi Edvarda Mlačni-ka direktorski stolček prevzel Stanislav Veniger, zamenjali so se tudi nekateri vodilni možje sektorjev celjskih policijskih služb. Do konca leta naj bi iz celjske policije odšel tudi vodja sektorja kriminalistične policije Robert Mravljak. Menda na svojo željo. O celjski policiji se je govorilo, ko je na dan udarila afera Seme, naslednja odmevna zadeva, zaradi katere je bila v zobeh javnosti, je bila tatvina konoplje iz popolnoma neprimernega policijskega skladišča. Čeprav se je takrat pokazala direktorjeva jeza, Mravljakov odhod menda s tem nima nič. Odhaja, ker tako sam želi. Na policijski upravi Celje so nam to informacijo potrdili. Mrav-ljaka naj bi novo delovno mesto čakalo v eni izmed služb generalne policijske uprave v Ljubljani. Za odhod iz Celja naj bi se odločil že spomladi. Takrat naj bi se prijavil na novo delovno mesto in uspešno opravil vse zahtevane preizkuse za delo v mirovnih misijah, ki se jih udeležuje tudi slovenska policija. Janko Goršek naj bi bil novi vodja celjskih kriminalistov. Na sliki med intervjujem, ki smo ga z njim pripravili že leta 1996. Robert Mravljak odhaja na lastno željo ... Obstaja torej možnost, da bo Mravljak čez nekaj časa odšel v misijo v katero od daljnih držav? Mravljaka veže delo na celjsko policijsko upravo že vrsto let, velja za dobrega kriminalista, čeprav je nekaj primerov kaznivih dejanj, ki so se zgodili v času njegovega vodenja celjskih kriminalistov, od 1. novembra leta 1999, ostalo nerešenih. Po naših podatkih naj bi dosedanjega vodjo kriminalistov nasledil Janko Goršek, ki trenutno dela v Uradu kriminalistične policije na Generalni policijski upravi v Ljubljani. Goršek je po rodu Savinj-čan, sicer pa že lep čas Celjan, pred odhodom v Ljubljano je bil zaposlen ravno v celjski policiji. Takrat je bil eden izmed enajstih specialistov za preiskavo krvnih de-liktov v Sloveniji in na svojem področju menda sila uspešen. Tudi zato mu učinki dela celjskih policistov niso neznani, tisti, ki ga poznajo, pa dodajajo, je z njim »fino« sodelovati in da je dober sodelavec. Pred leti, ko smo imeli z njim intervju kot s celjskim kriminalistom, ki nam je opisoval svoje kriminalistično delo, je za javnost povedal, da je človek izzivov. Kakšen bo kot vodja, bomo videli kmalu, seveda, če naše informacije o njegovem novem izzivu držijo. SIMONA ŠOL1N1Č Foto: GREGOR KATIČ Še mežika V ponedeljek naj bi v Celju v celoti ukinili utripajočo zeleno luč na vseh semaforjih, vendar izvajalcem dela v vseh semaforiziranih križiščih še ni uspelo opraviti. Krivo je vreme, točneje padavine. Semaforske čase in režim menjavanja luči namreč ureja zelo občutljiva elektronika, ki je nikakor ne smejo izpostaviti padavinam. Iz občinskega referata za promet so zato sporočili, da bodo preostalih devet semaforjev v križiščih in dva na prehodih naravnali na režim brez utripajoče zelene luči takoj, ko bo prenehalo padati. Kot je znano, ukinitev utripajoče zelene luči zahteva zakon o varnosti cestnega prometa, ki so ga v tem členu prilagodili zakonodaji Evropske unije. BS NOVI 1 MALI OGLASI - INFORMACIJE tednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. PRODAM AX 1.1, letnik 93, modre barve, 4 vrata, prodom. Cena po dogovoru. Telefon 041 286-057. 7309 SUZUKI maruti, letnik 95, prodam. Cena 80.000 SIT. Telefon 041432-962.L1077 MERCEDEZ190 D, letnik 1986,2. lastnik, reg. do 22.11.2006, prodam. Telefon 041 893-716. 7334 PRODAM POSESTVO na Brniti - liboje, prodamo. Možna nadomestna gradnja. Telefon (03) 5416-663. 7182 ŠENTJUR, Nova vas, prodam gradbeno parcelo, 2700 m2. Telefon 031 325-776. p POSLOVNI prostorv laškem, velikost 15 m', prodam. Informacije po telefonu 031 503-472. L1073 PARCELO cca 500 m!, gradbeno, plin, elektrika, voda, kabelska tv, testa na parceli, sončna lega -Šmiklavž- ljubečna, ugodno prodam. Telefon 031 650-158.7303 informacija.net NAJAMEM MLADA zdravnica najame manjše opremljeno stanovanje v bližini bolnišnice. Najemnina do 40.000 SIT mesečno. Telefon 041737-956. 8293 PRODAM DOBRO ohranjen dvaredni pletilni stroj Pas-sap Duomatic na kartice, prodam. Telefon (03) 5794-407. 7281 URSUS 55 ks, brez kabine, letnik 72, dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 432-962. L1077 TRAKTOR deutz fahr 4,70 turbo matic 4»4, 86 km, letnik 1989, registriran, ogrevana, čelni nakladač, l. lastnik, prodam. Telefon 041796-335. 7328 SIL0REZNIK hider, ugodno prodom. Telefon 031399-763. Š1104 KUPIM TRAKTOR, prikolico, trosilec ter drug stroj, tudi okvarjen, kupim. Telefon 041 407- PRODAM TRISOBNO stonovonje v Žalcu (74 m2), prodam. Telefon 5718-421. 7321 CEUE, Otok, prodamo trisobno stanovanje, 60 m2. Telefon 041 281-018. 7339 ODDAM V bližnji okolici Celja oddam opremljeno stanovanje urejeni ženski oli paru. Telefon 031264-604. 7292 STANOVANJE, 38 m!, kompletno opremljeno na Zgornji Hudinji - Podjavorškova, oddam v nojem. Cena 40.000 mesečno. Telefon 041 726-516. 7338 GOLTE, lepo opremljen apartma pri spodnp gondolski žičnici od 4/10 ležišč, oddamo. Telefon (03) 5831-501. 7155 I0801063 i Veliko je bilo trpljenja še težje je slovo, spomin nate pa pozabljen naj ne bo. ZAHVALA Ob slovesu drage MILKE JESENIČNIK vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem iskrena hvala za besede sočutja, poklonjeno cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se oktetu Podoglarji za odpete pesmi, ge. Ivanki Žolnir za večere sočutja in ge. Marini Srebočan za poslovilne besede. Prisrčna hvala tudi Martini in Jožetu za ves trud in pomoč v času njene dolge bolezni. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Mož Jože, Marjan, Jožica z možem. Maja s Črtom PRODAM UGODNO prodam prostostoječi električni štedilnik, hladilnik z zamrzovalnikom in plinski štedilnik. Telefon 041 511-570. KOBILO staro 6 let, vozno, mirno, brejo 7 mesecev, prodam oli menjam. Telefon 031 719-461. S1003 PRAŠIČA, težkega čez 200 kg, prodam. Telefon 58234)18. 7335 PRAŠIČA, težkega 140 kg, krmljen z domačo kuhano hrano, prodamo, možen tudi zakol.Telefon 041 854-351. 7336 KUPIM PONI konja, belo rjavega, starega do 2 leti, višina 110 cm, kupim. Telefon (03) 5763-258. 7247 SUHA brezova diva in plohe smrekove 5 cm, prodam. Telefon 031 399-763. Š1104 TRI ovce z jagnjeti in 4 mladice, prodam po 300 SIT ž.l.. Telefon 041 965-390. 7312 PRAŠIČA, težkega 130 kg, krmljenega z domačo hrano, prodamo. Telefon 5488-078. 3704 KOZI beli, stari tri leta in ena osem mesecev, prodam. Telefon 041 641-650. L1067 MLADA jagnjeta, prodam. Telefon 5777-397. 7301 KRAVO mlado s teletom ali brez, prodam. Telefon 031 646-377. 7?98 KRAVO simentalko, pašno, brejo 9 mesecev, prodam. Telefon 031818-419. 7329 DVE kravi prodam. Telefon 041948-736. ŽREBIČKA starega 8 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5716-489,041 794-247. ž 544 TELIČKO simentalko, težko 140 kg, prodam. Telefon 5793-659. šnoe PRAŠIČA za zakol, hranjen z domačo hrano, prodam.Telefon 031 514-677,041 880-798. 7325 SVINJO 150 kg težko, prodam. Hojnik Marica, Zadobrova 43, Škofja vas, telefon 5419-682. 7324 PRODAM K dobri hrani dobro vino. Cviček, modra franki njo, silvonec, rizling, beli covée iz vinske gorce v vaš dom. Na zdravje. Pokličite vinoteko, telefon 041693475. p VINO, kraški teran iz osrčja Krasa, odlične kvalitete, prodam. Dostavim tudi manjše količine. Telefon 041 614-862. P REPO za kisanje in kolerabo, rumeno, prodom. Telefon 5461-605. 7306 NOVE zimske gume na platiščih 13«, za Renault Clio 4*in električni bojler, 801, skoraj nov, prodam. Telefon 031 264-680. 7127 DRUŽINSKI grob na celjskem pokopališču, velikost 5,7 m2, ugodno prodam oz. oddam. Telefon 051 351-626. 7243 ZIMSKE gume Fulda 175/80 R14 z jeklenimi platišči za VW golf IV. prodam. Telefon 031503472. L1074 MAN TGA 460, volumenski tandem, prodam. Ogled možen v soboto ali nedeljo. Dodatne informacije po telefonu 040 893-851,041 469-183. p Essang Zaposlimo delavca za vzdrževanje strojev In delo v skladišču. Inlormacije: 03/759 12 00. gsrn: 041/611 315 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame TEREZIJE MLAKAR iz Svetine 15 (22.9.1919-17.11.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Hvala za izražena sožalja in darovane svete maše. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred in govorniku g. Danilu Kralju. Posebna hvala pogrebni službi Zagajšek, Martini Rataj, pihalni godbi Svetina, osebju Trubarjevega doma upokojencev Loka pri Zidanem Mostu iri podjetju Profagus. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Franc, sin Franc z družino ter ostalo sorodstvo Zvezda, gledaš jo, večno. Tedaj se utrne. (T.Pavček) Poslovil se je naš dragi JANEZ TERBOVC urarski mojster v pokoju Na njegovo zadnjo pot ga bomo pospremili danes, 29.novembra 2005 ob 14.30 uri na Mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči: žena Slavka, sin Marijan z Nano in Špelo, sestri Anica Kristan in Mica Narat ter brat Tone z družinami Celje, Ljubljana, Rogaška Slatina 29. 11. 2005 V noši enoti v Celju nudimo pošteno delo za pošteno plačilo Telefon (03) 7050-800 ali 040 431-561. Demon s.p., Parižlje 145 a, Braslovče. p AVTOKLEPARJA v Celju, zaposlim. Delovni čas od 7.h do 15.h. Odlični pogoji dela. Telefon 041 6254)18. Krbavac Franc s.p., Skoletova 14, Celje. 7191 BAR CAFFE MATHES v celjskem mestnem parku sprejema naročila za: •rojstne dneve «obletnice • novoletnezabave »praznovanja do 150 oseb. Rezervacije: 041 927 029. Popovič Dušan s.p., Partizanska 5, Celje, y1 IŠČEMO osebo za nekajurni medtedenski dopoldanski obisk starejše gospe v Petrovčah. Telefon (03) 5707-073. VLJUDNO naprošam vse bivše sodelavce-ke Ane Belcer, da me pokličejo. Brane, telefon 041 649-612. 7297 IŠČEMO žensko, lahko upokojenko, za 24-umo pomoč starejši osebi na domu. Telefon 041 505-502 ali 031 8354)10.7313 NE ZAUPAJTE VSAKOMUR! Z novo ponudbo Vzajemne najugodneje. radi spremenjene zakonodaje zavarovancem Vzajemne m treba skrbeti za preureditev zavarovanja, - saj bo Vzajemna urediia samodejno prilagoditev vašega zavarovanja novemu zakORu. («-•o8oM-«d i Vzajemna www.vzajetnna.si ' Kaaaj?! \ Mama ima raje certifikat?!!! Se vedno mu ni jasno Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav táko zaradi preglednosti objav izpuš-čamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve): Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ ha domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http:// www.ess.gov.si: ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UPRAVNA ENOTA CELJE Delavec brez poklica čistilec, čiščenje pisarniških prostorov; do 2. 12. 2005; Gorlov Olga s.p., Kidričeva cesta 57, 3320 Velenje. Pomožni delavec mesar v predelavi mesa; do 24. 12. 2005; Ledas d.o.o. Celje, Trnoveljska cesta 12, 3000 Celje. Snažilka Čistilka, čiščenje proizvodnega obrata in poslovnih prostorov; do 13. 12. 2005; Ledas d.o.o. Celje, Trnoveljska cesta 12, 3000 Celje. Osnovnošolska izobrazba pomoč pri montaži sejemske opreme; do 6. 12. 2005; Biro Ogis d.o.o. Teharje, Teharje 56, 3221 Teharje. Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) delo z viličarjem v večjem skladišču, razporejanje blaga od prevzema po regalih in dostava blaga na odpremo; do 3. 12. 2005; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova uhca 4, 3000 Celje. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) sortiranje in razrez različnih kovinskih izdelkov; do 7. 12. 2005; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; voznik tovornjaka in sortiranje kovinskih materialov; do 7. 12. 2005; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Pek pomoč pri peki kruha; do 1. 12. 2005; Duh Kari s.p.. Pekarna Duh, Kulturniška ulica 2, 3000 Celje. Mesar - sekač mesar sekač; do 24. 12. 2005; Ledas d.o.o. Celje, Trnoveljska cesta 12, 3000 Celje; mesar sekač, mesar predelovalec; do 2. 12. 2005; Ledas d.o.o. Celje, Trnoveljska cesta 12, 3000 Celje. Ključavničar pomočnik skladiščnika sejemske opreme in šotorov; do 6. 12. 2005; Biro Ogis d.o.o. Teharje, Teharje 56, 3221 Teharje. Strojni mehanik nastavitev in vzdrževanje strojev v proizvodnji plastike; do 29. 11. 2005; Jelenko Boštjan s.p., Svečarstvo, Ipavčeva uhca 20, 3001 Celje. Šivilja-krojač pomoč v tapetništvu, pripravljalna in druga pomožna dela pri tapeciranju podov in montaži; do 24. 12. 2005; Kuder Jože s.p., Polaganje talnih oblog in tapeciranje, Zadobrova 35, 3211 Škofja vas. Tesar izvajanje opažnih del, montaža odrov, izdelovanje lesenih konstrukcij; do 29. 11. 2005; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221. Teharje. Zidar zidanje, ometavanje, obzidava; do 29. 11. 2005; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje. Strojnik gradbene mehanizacije strojnik TGM; do 3. 12. 2005; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Voznik avtomehanik voznik tovornega vozila; do 29.11.2005; Resped transport d.o.o., Mednarodni prehod 2, 5290 Šempeter pri Gorici; voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 29. 11.2005; Stropnik Vinko s.p. Javni prevoz stvari, Vine 2, 3203 Nova Cerkev. Skladiščnik skladiščnik; do 6.12.2005; Metro d.d. Celje, Lava 8,3000 Celje. Prodajalec voznik prodajalec, prodaja pekovskih izdelkov na terenu; do 2. 12. 2005; Črnčič Marko s.p. Trgovina, Tomšičeva 23,2310 Slovenska Bistrica; prodajalec; do 6. 12. 2005; Metro d.d. Celje, Lava 8, 3000 Celje; prodaja zeliščnega programa; do 6.12.2005; Zelič Marjeta s.p. Puls L.T.D., Mariborska 86, 3000 Celje. Kuhar kuhar picopek, del. mesto v Arclinu pri Celju; do 10. 12. 2005; Baletta d.o.o., Ob dolenjski železnici 12, 1000 Ljubljana; kuhar; do 2. 12. 2005; Geneza - zavod za biotehnologijo življenja in ekologijo, Vransko 98, 3305 Vransko. Natakar natakar, streže hrano in pijačo, izdaja račune; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o., Cesta v.Trnovlje 10 a, 3000 Celje, s pripisom »Za kadrovsko službo«; do 2. 12. 2005; Engrotuš d.o.o. Celje Kavarna de la creme. Mariborska cesta 128, 3000 Celje; streže hrano in pijačo, izdaja račune; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o., Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje »Za kadrovsko službo«; do 2.12. 2005; Engrotuš d.o.o. Celje Restavracija Planet 1\iš, Mariborska cesta 128, 3000 Celje; strežba jedi in pijač; do 29. 11. 2005; Hotel Evropa d.d. Celje, Krekov trg 4, 3000 Celje; strežba hrane in pijač; do 29.11.2005; Integros d.o.o.. Podjetje za nizke gradnje in gradbeni inženiring, Proseniško 46, 3230 Šentjur. Srednja poklicna izobrazba monter gips plošč; do 2. 12.2005; Karmen Klenovšek s.p. Nick gradbeništvo, Mirna j>ot 5, 3000 Celje. Živilski tehnik zahtevno opravljanje slaščičarskih del; do 29. 11. 2005; Hotel Evropa d.d. Celje, Krekov trg 4, 3000 Celje. Strojni tehnik kovinostrugar strugar, struženje na (CNC) strojih delo v proizvodnji; do 3. 12. 2005; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; hišnik; do 2. 12. 2005; Osnovna šola Hudinja, Mariborska cesta 125, 3000 Celje. Trgovinski poslovodja poslovodja direktne prodaje; do 6.12. 2005; Zelič Marjeta s.p. Puls L.T.D., Mariborska 86, 3000 Celje. Gostinski tehnik komercialist na terenu, prodaja alkoholnih pijač, kontaktiranje s strankami, pridobivanje novih strank, naročil in doseganje prodajnega plana; do 10. 12. 2005; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Thristični tehnik receptor; do 29. 11. 2005; Hotel Evropa d.d. Celje, Krekov trg 4, 3000 Celje. Ekonomski tehnik vodenje poslovne enote za čiščenje prostorov, skrb za ažurno vodenje delovnih nalog, organizacija in nadzor izvajanja storitev po planu čiščenja, razporejanje delavcev v poslovni enoti; do 22. 12. 2005; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje; saldakontist, pripravnik; do 2. 12. 2005; Fincommer-ce d.o.o. Celje, Teharska cesta 4, 3000 Celje; saldakontist blagovni knjigovodja, opravljanje knjigovodskih del maloprodaje in veleprodaje; do 1. 12. 2005; Fisher international d.o.o., Kidričeva ulica 36, 3000 Celje; špediter PE Obrežje; do 10. 12. 2005; Unuk šped d.o.o.. Podova 63, 2327 Rače. Komercialist komercialna dela v pisarni in na terenu, obiski poslovnih partnerjev doma in v tujini; do 2. 12. 2005; Emo kemija d.o.o. Celje, Mariborska cesta 86, 3000 Celje. Administrativni tehnik kontrolor delovnega procesa, delo v Celju; do 6. 12. 2005; Door-to-Door d.o.o., Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana. Laboratorijski tehnik laboratorijski tehnik za klinično kemijo v Zdravstveni postaji Vojnik; do 29. 11. 2005; Javni zavod Zdravstveni dom Celje, Gregorčičeva ulica 5, 3000 Celje. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Celja; do 14. 12. 2005; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Srednja strokovna ali splošna izobrazba administrativno delo z vrednostnimi papirji, del. mesto v Celju; do 29. 11. 2005; Delnica d.o.o.. Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana. Inž. strojništva vodja servisa vozil Škoda; do 14. 12. 2005; RO+SO trgovina in servis d.o.o. Celje, Skaletova uhca 13,3000 Celje; cenilec in likvidator avtomobilskih škod; do 2. 12. 2005; Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana Območna enota Celje, Mariborska cesta 1, 3000 Celje. Ekonomist za denarništvo, finance, računovodstvo vodja računovodstva in knjigovodstva; do 1. 12. 2005; Supra-stan d.o.o. Celje, Adamičeva ulica 1, 3000 Celje. Doktor veterinarske medicine, dodiplomski zdravnik vet. medicine, svetovanje v mali praksi, delo v Mariboru; do 5. 12. 2005; Hraš Zlatko s.p. Zoo market Rex, Bazoviška ulica 12, 2000 Maribor. Dipl. inž. strojništva (vs) vodenje gradbišč; do 3.12. 2005; Esot d.o.o. Celje, Kersnikova ulica 21, 3000 Celje. Dipl. inž. elektrotehnike (vs) vodenje gradbišča; do 3. 12. 2005; Esot d.o.o. Celje, Kersnikova ulica 21,3000 Celje. Univ. dipl. inž. geodezije vodja geodetske službe; do 29. 11. 2005; Nivo gradnje in ekologija d.d. Celje, Lava 11, 3000 Celje. Dipl. ekonomist (vs) samostojni komercialist, odgovoren za trženje programa podjetja v skladu s plani podjetja; do 22. 12. 2005; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6,3000 Celje. NAROČNIŠKI IZLET Z MERCATORJEVIM VLAKOM Mercator nagrajuje svoje kupce! Veselja za cel vagon! Pridite na Mercatorjev vlak prijateljstva! BI ° ! Izlet z Mercato^evim vlakom prijateljstva ' bo v petek, 16. decembra 2005. * * ; " ' " Izpolnite kupon in se popeljite z Mercatorjevim ' ® G * ^ * vlakom" prijateljstva. Nagradne kupóne oddajte v- Mereatorjevih živilskih prodajalnah (z izjemo âfc * © ® franšiznih prodajaln). Upoštevali bomo kupone, ki * b " ... * * bodo oddani do vključno 5, decembra 2005. Spoštovani naročniki Novega tednika, dragi Mercatorjevi kupci! V petek, 16. decembra 2005, se bomo skupaj s srečnimi izžrebanci (kupci Mereatorjevih živilskih prodajaln na Celjskem ter naročniki Novega tednika) odpeljali na izlet z Mercatorjevim vlakom. Naša pot se bo začela v Celju in nas vodila v Sevnico, nato v Ljubljano ter nas pripeljala nazaj v Celje. Mercatorjev vlak bo pripeljal s seboj številna presenečenja, kar nam obeta resnično lep in nepozaben izlet. Kako sodelovati? Nagradni kupon lahko izrežete iz Novega tednika ali pa ga poiščete v Mereatorjevih živilskih prodajalnah na Štajerskem in ga izpolnjenega oddate na posebej označenih mestih v Mereatorjevih prodajalnah. V nagradnem žrebanju, ki bo v sredo, 7. decembra 2005, bodo sodelovali vsi nagradni kuponi, ki jih boste oddali do 5. decembra 2005. Z malo sreče se boste tudi vi odpeljali na izlet z Mercatorjevim vlakom! Za naročnike Novega tednika pa smo pripravili še posebno presenečenje: izžrebanci boste lahko s sabo povabili še sebi ljubo osebo. Splača se biti naročnik Novega tednika! Profesor angleščine učitelj v OPB in poučevanje angleškega jezika; do 2. 12. 2005; Osnovna šola Hudinja, Mariborska cesta 125, 3000 Celje. Dipl. fizioterapeut (vs) izvajanje postopkov fizikalne diagnostike, terapije in med. rehabilitacije pri res-piratorno, lokomotorno, nevrološko ogroženih, hospital-no in amb. zdravljenih bolnikih, pripravnik; do 6. 12. 2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje. UPRAVNA ENOTA LAŠKO Pomožni elektrikář skladiščni manipulant; do 13. 12. 2005; Eho d.o.o., Elektrika, hladilništvo in ogrevanje. Brezno 7, 3270 Laško. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka; do 10. 12. 2005; Hliš Mihael s.p. Rimske Toplice Prevoz stvari in oseb, Paneče 36, 3272 Rimske Toplice. Kuhar kuhar; do 9. 12. 2005; Aškerc Anica s.p.. Gostinstvo Aškerc, Trg svobode 1, 3270 Laško. Elektrotehnik elektronik monter inštalater, del. mesto v Ljubljani; do 28. 12. 2005; Unilan d.o.o. Ljubljana, Slomškova ulica 29,1000 Ljubljana. Inženir strojništva brušenje na CNC stroju; do 6. 12. 2005; Cajhen Matjaž s.p., Cajhen rezilna orodja. Spodnja Rečica 80a, 3270 Laško. Magister farmacije magister farmacije receptář; do 10. 12. 2005; Cizej Andreja, Lekarna Cizej Laško, Kidričeva ulica 5, 3270 Laško. Doktor dentalne medicine zobozdravnik v ambulanti za odrasle; do 29.11.2005; Zdravstveni dom Radeče, Ulica OF 8, 1433 Radeče. UPRAVNA ENOTA "" MOZIRJE Osnovnošolska izobrazba skladiščnik viličarist; do 29. 11. 2005; EM PK d.o.o., Podveža 33, 3334 Luče. Kuharski pomočnik pomoč v kuhinji; do 2.12. 2005; Savinjski biser d.o.o.. Loke pri Mozirju 33 e, 3330 Mozirje. Voznik avtomehanik voznikkamiona;do29.11. 2005; Pečnik Jani s.p., To-minškova ulica 3, 3331 Nazarje. Kuhar kuhar; do 2. 12. 2005; Savinjski biser d.o.o.. Loke pri Mozirju 33 e, 3330 Mozirje. Natakar natakar; do 2. 12. 2005; Savinjski biser d.o.o.. Loke pri Mozirju 33 e, 3330 Mozirje. Strojni tehnik strojni tehnik; do 29. 11. 2005; EM PK d.o.o., Podveža 33, 3334 Luče. UPRAVNA ENOTA SLOVENSKE KONJICE Elektrikář energetik elektroinštalaterska dela na terenu; do 2. 12. 2005; EMT Brečko d.o.o. Loče pri Polj-čanah, Draža vas 47,3215 Loče. Voznik avtomehanik voznik tovornega vozila s prikolico ali brez v mednarodnem prometu; do 2. 12. 2005; Fijavž Borut s.p., Av-toprevoz, Bukovlje 1, 3206 Stranice; voznik težkega tovornjaka v mednarodnem prometu; do 21.12.2005; Grm Anton s.p.. Mednarodni prevozi in posredovanje, Polajna 4, 3206 Stranice. Prodajalec prodaja oblačil; do 2. 12. 2005; Mamba d.o.o. Trgovina Mamba Slov. Konjice, Liptovská ulica 9, 3210 Slovenske Konjice. Natakar strežba hrane in pijač; do 6. 12. 2005; Zaleznik Jana s.p., Gostišče Jana, Križevec 1, 3206 Stranice. Trgovinski poslovodja poslovodja; do 2. 12. 2005; Mamba d.o.o. Trgovina Mamba Slov. Konjice, Liptovská ulica 9, 3210 Slovenske Konjice. Ekonomski tehnik blagajnik, prodaja kart, zaračunavanje storitev, pravočasen odvod gotovine; do 2. 12. 2005; Unior d.d. Zreče Žičnice Rogla, Rogla 1, 3214 Zreče; receptor; do 2. 12. 2005; Unior d.d. Zreče Žičnice Rogla, Rogla 1, 3214 Zreče. Vzgojitelj predšolskih otrok varovanje otrok gostov, pripravljanje iger za otroke; do 2. 12. 2005; Unior d.d. Zreče Žičnice Rogla, Rogla 1, 3214 Zreče. Doktor veterinarske medicine, dodiplomski zdravnik vet. medicine, svetovanje v mali praksi, delo v Mariboru; do 5. 12. 2005; Hraš Zlatko s.p. Zoo market Rex, Bazoviška ulica 12, 2000 Maribor. UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI CELJU Obdelovalec kovin varilec; do 6. 12. 2005; Tajfun Planina d.o.o., Planina pri Sevnici 41, 3225 Planina pri Sevnici. Cvetličar cvetličarska dela; do 29.11. 2005; Mauer Majda, s.p. Cvetličarstvo Majda, Ulica Dušana Kvedra 43,3230 Šentjur. Elektrotehnik prodaja tehničnega blaga, akustike, računal., bele tehnike; do 6.12. 2005; Zupane Franc s.p., Trgovina Akvonij, Cesta Kozjanskega odreda 13, 3230 Šentjur; prodaja tehničnega blaga, kmetijske stroke; do 6. 12. 2005; Zupane Franc s.p., Trgovina Akvonij, Cesta Kozjanskega odreda 13, 3230 Šentjur. Grafični oblikovalec grafično oblikovanje oglasov; do 29. 11. 2005; Oglasnik Media, d.o.o., Gajstova pot 6, 3230 Šentjur; Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Šentjur z okolico; do 14. 12. 2005; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Komercialist (vsš) komercialna dela; do 29. 11.2005; Arzenšek Vojko s.p. Adhesiv, Prešernova ulica 34, 3230 Šentjur. Diplomirani ekonomist (vs) , komercialist za trženje oglasnega prostora; do 29. 11. 2005; Oglasnik Media, d.o.o., Gajstova pot 6, 3230 Šentjur. Profesor razrednega pouka poučevanje razrednega pouka; do 29. 11. 2005; Osnovna šola Slivnica pri Celju, Gorica pri Slivnici 61, 3263 Gorica pri Slivnici. Univerzitetni diplomirani novinar novinar, uredniška dela, priprava projekta; do 29. 11. 2005; Oglasnik Media, d.o.o., Gajstova pot 6, 3230 Šentjur. UPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRI JELŠAH Voznik avtomehanik voznik osebnega vozila; do 29. 11. 2005; Terme SPA Rogaška d.d., Stritarjeva ulica 1, 3250 Rogaška Slatina. Natakar strežba jedi in pijač; do 7. 12. 2005; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Kozmetični tehnik kozmetična nega in ličenje, izvajanje masaž obraza in telesa, opravljanje podobnih del; do 2.12.2005; Hotel Sava Rogaška d.o.o.. Zdraviliški trg 6, 3250 Rogaška Slatina. Receptor receptor v wellnessu ; do 6. 12. 2005; Terme SPA Rogaška d.d., Stritarjeva ulica I, 3250 Rogaška Slatina. "" UPRAVNA ENOTA _______VELENJE Gradbeni delavec transportni delavec v Šoštanju, gradbena in pomožna dela pri sanaciji; do 14. 12. 2005; Tehnocomerc d.o.o., Dravska ulica 9,2000 Maribor; gradbeni delavec, pomožna gradbena dela pri sanaciji in gradnji objektov; do 14. 12. 2005; Tehnocomerc d.o.o., Dravska ulica 9,2000 Maribor. Delavec brez poklica pomožna dela; do 2. 12. 2005; Avto shop Podgoršek d.o.o., Metleče 10, 3325 Šoštanj; pomožni delavec; do 29. II. 2005; Lesjak Avgust s.p., Cesta talcev 15, 3320 Velenje. Snažilka čiščenje objektov in opreme; do 9. 12. 2005; Vodov-nik Silva s.p. Čiščenje objektov in opreme, Matke 35, 3312 Prebold. Avtomehanik avtomehanik; do 2. 12. 2005; Avto shop Podgoršek d.o.o., Metleče 10, 3325 Šoštanj. Elektrikář energetik monter električnih inštalacij; do 1. 12. 2005; ATP d.o.o., Efenkova cesta 61, 3320 Velenje. Keramik keramičar, samostojni ke-ramičar; do 29.11.2005; Primata inženiring d.o.o., Cankarjeva cesta 2,3325 Šoštanj. Krojač krojilec, krojač za oblačila; do 30. 11. 2005; Acman d.o.o., Partizanska pot 5, 3325 Šoštanj. Zidar zidar, samostojni zidar; do 29. 11. 2005; Primata inženiring d.o.o., Cankarjeva cesta 2, 3325 Šoštanj. Prodajalec prodajalec tekstila, v šport-no-modni trgovini; do 2. 12. 2005; Rokometni klub Gorenje Velenje, Šaleška cesta 3, 3320 Velenje. Prodajalec avtom., rez. del., kmet. mehan. prodajalec; do 2. 12. 2005; Avto shop Podgoršek d.o.o., Metleče 10, 3325 Šoštanj. Diristični tehnik kulturni animator; do 2. 12. 2005; Terme Topolšica d.d., Topolšica 77, 3326 Topolšica. Srednja strokovna ali splošna izobrazba administrativno delo z vrednostnimi papirji, del. mesto v Velenju; do 29. 11. 2005; Delnica d.o.o.. Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana; hišni tehnik; do 29. 11. 2005; Spar Slovenija d.o.o. Interspar Velenje, Šalek 112, 3320 Velenje. UPRAVNA ENOTA ŽALEC Pomožni delavec sestavljanje proizvodnih delov, opreme za motorna vozila; do 2. 12. 2005; Saps d.o.o., Mestni trg 5, 3210 Slovenske Konjice. Osnovnošolska izobrazba sestavljanje malih gospodinjskih aparatov; do 29. 11. 2005; Sas & co d.o.o., Sistemi avtomatizacije Šmajs, Grajska vas 1, 3303 Gomilsko. Ključavničar ključavničarska dela, izdelava žičnih ograj; do 10. 12. 2005; Kočevar & Thermotron d.o.o., Ločica ob Savinji 65, 3313 Polzela. Oblikovalec kovin upravljalec CNC stružnice; do 8.12. 2005; Bastl - reduktor d.o.o., Polzela, Ločica ob Savinji 36, 3313 Polzela. Avtoklepar avtoklepar za popravila tovornih vozil; do 30.11,2005; Draganovič Enes s.p.. Transporti, Poslovna enota Žalec, Cesta ob železnici 4,3310 Žalec; ganovič Enes s.p.. Transporti, Poslovna enota Žalec, Cesta ob železnici 4, 3310 Žalec; avtoklepar; do 3. 12. 2005; Krajne Andrej s.p. Griže, Avtokleparstvo, Migojnice 19, 3302 Griže. Monter ogrevalnih naprav monter centralnega ogrevanja; do 6. 12. 2005; Marčen Darko s.p., Instalacije, Matke 18, 3312 Prebold. Avtomehanik mehanik za servisiranje in popravila tovornih vozil; do 28. 12. 2005; Draganovič Enes s.p., Transporti, Poslovna enota Žalec, Cesta ob železnici 4, 3310 Žalec. Optik optik; do 2. 12. 2005; Ko-drin Simona, s.p., Optika in trgovina Optika Simona, Rimska cesta 35, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Elektromehanik obratni električar; do 2.12. 2005; Feniks d.o.o. Žalec, Cesta Žalskega tabora 10, 3310 Žalec. Elektrikář elektronik serviser, popravlja mehanske dele in elektroniko strojev (upravljalni stroji za be-tonarne), izvaja servis v delavnici in na terenu, zagotavlja nadomestne dele, orodja in material, uporablja opremo in orodja za diagnosticiranje in popravila, izvaja kontro; do 6.12. 2005; Viba d.o.o. Petrovče, Novo Celje 9, 3301 Petrovče. Natakar strežba pijač v kavarni in delo v recepciji GSH v Preboldu; do 2. 12. 2005; Tempo d.o.o. Žalec, Kvedrova ulica 18, 3310 Žalec. Srednja poklicna izobrazba telefonist v klicnem centru; do 8. 12. 2005; Korinita d.o.o. Prebold, Latkova vas 94, 3312 Prebold. Strojni tehnik operater na CNC obdelovalnih strojih; do 21. 12. 2005; Pilih d.o.o., Proizvodnja tehnološke opreme in trgovina, Podvin 209,3310 Žalec. Srednja strokovna ali splošna izobrazba referent za sklepanje zavarovanj v pisarni; do 8. 12. 2005; vloge na naslov: Korinita d.o.o., p.p. 15,3312 Prebold ali na info@korini-ta.com.; Korinita d.o.o. Prebold, Latkova vas 94, 3312 Prebold; organizator in vaditelj športa; do 29. 11. 2005; Rokometni klub Celeia Žalec, Aškerčeva ulica 15, 3310 Žalec. Višja strokovno izobrazba finančni svetovalec za sklepanje zavarovanj in trženje skladov; do 8. 12. 2005; vloge na naslov: Korinita d.o.o., p.p. 15, 3312 Prebold ali na info@korinita. com.; Korinita d.o.o. Prebold, Latkova vas 94, 3312 Prebold. VODNIK 10.00 MNZC - Otroški muzej Hermanov brlog_ Pozdrav iz toplih krajev Hermanova ustvarjalnica 18.00 Velenjski grad 19.00 Knjigama Antika Jurij Hudolin: Objestnost predstavitev knjige 19.00 Knjigarna Kultumica Velenje_,y_ Mag. Zdenka Kristan: Materinski mit z avtorico se bo pogovarjala Zlatka Jambrovič 18.00 MNZC-občasni razstavni prostori Ančka Goànik Godec odprtje razstave ilustradj 19.00 Kulturni dom Rogatec -dvorana Žiga Kokalj: Kitajska, dežela daljnega vzhoda potopisno predavanje 19.19 Knjižnica Velenje -študijska čitalnica Literarni večer Založba litera predstavlja ustvarjalca Frančka Rudol- __fa______ 19.30 Kulturni center Laško Godalni kvartet Rožma-rinke z gostjo Ylenio Zo- 17.00 MNZC-Hermanovo gledališče Otroškega muzeja_ Lutkovna skupina Sirova luknjica: Volk in trije kozlički lutkovna predstava 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ura pravljic za najmlajše 18.00 Mladinska knjiga Celje Andreja Setčan: Podobe Božička 19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Kamila Volčanšek odprtje avtorske i 19.00 Medobčinska matična knjižnica Žalec__ Jože Galič: Zaradi pesmi 19.00 Zdraviliški dom Dobrna Glasbeno plesna skupina Žarčki iz Železne Kaple tóceije V- Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 5441032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolaijev. Naročnine: Majda KlanSek Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tediiik@nt-rc.si: E-mail tehničnega uredništva tehnika. tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Ttelefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: agenrija@nt-rc.si Ples s pogačo V Celjski folklorni skupini že petnajst let sodeluje Jožica Rakovnik (na sliki) iz Celja, ki gledalce še posebej navduši s točko iz gorenjskih plesov, ko se na odru pojavi z velikim jerbasom, lepo opremljenim z okrasnim prtom z ljudskimi motivi in vencem slovenskih rdečih nageljnov. Plesalka prinese jerbas na oder, v njem pa so dobrote letine. Nošnja jerbasa med plesom je zahtevna in zahteva popolno koncentracijo. Ker je Jožica bolj žgečkljive narave, se izogiba vsakogar, ki bi jih hotel pona-gajati, to pa bi nevarno zamajalo lepi jerbas na glavi. TV Sreea med velikonočnicami V cerkvi sv. Martina na Ponikvi je župnik Miha Herman poročil Malčko in Franca Vipotnika iz bližnje Boletine. To ni bila navadna, ampak zlata poroka, kar pomeni, da sta Vipotnikova v skupnem vozu življenja že dolgih petdeset let. TUdi prvo poroko, ki je bila na isti datum kot zlata, 19. novembra, sta imela v domači cerkvi. Najprej nista načrtovala posebnega praznovanja in sta se mu želela izogniti. Pa ni šlo, ker so njihovi najbližji, hčerka Marinka, ki je poročena z Ivanom Strnadom in otrokoma Boštjanom in Damjanom, ki sta bila poročni priči, želeli drugače. »Malo slavja mora biti, saj si moji starši to zaslužijo,« je bila odločna Marinka, ki je očeta in mamo predstavila kot zvesta in predana prijatelja družinskega življenja in dela na domačiji. Posebej ponosni so na mamo Malčko, ki je vse življenje gospodinjila in ji tudi večletna težka bolezen ni odvzela dobre volje in upanja. Oče Franc pa je bil zaposlen v Ingradu kot visoko kvalificiran stavbni ključavničar. Zlatoporočenca imata veliko ljubezen do zidanice sredi vinograda, kjer preživljata prijetne ure. V cerkvi se je zbralo veliko »zlatih« svatov, ki so slavljencema zapeli, zmolili za zdravje in spili šentjanževca. Potem so se družno odpeljali na slavje na Kmetijo odprtih vrat Fatur v Slatini. Spomladi pa bo okoli zlatopo-ročencev v Boletini zacvetel venec velikonočnic v pozdrav in za srečno, Še dolgo skupno življenje. TONE VRABL Moja poroka na straneh Novega tednika Če želite, da bi vaš najsrečnejši dan v življenju zabeležili tudi na straneh Novega tednika, nas pokličite na tel. št. 4225-190 ali pišite na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si. Se Še spomnite pravljice o repi velikanki, ki je povzročala težave celi družini, ker je niso mogli izruvati iz zemlje? Podobno bi se lahko zgodilo Jožetu Lesjaku iz Celja, ki mu je na domaČem vrtu zrasla gigantska bela mesečna redkvica. »V trgovini sem kupil čisto običajno seme in tudi gnojil je nisem nič bolj kot ostale pridelke,« se čudi Jože, ki v rokah drži 93 centimetrov dolgo redkev, s premerom 10 in obsegom 30 centimetrov. Pravi, da se mu je nekaj podobnega zgodilo že lani, ko je bila redkvica skoraj za polovico manjša. Bog vedi, kaj ga Čaka prihodnje leto. Če se bo tako nadaljevalo, se kaj lahko zgodi, da mu bo morala pri spravilu pridelka na pomoč priskočiti cela ulica. BA, foto: GK Redkev, da te kap Zlatoporočenca z otroki v cerkvi sv. Ane: z leve sin Mirko in hči Sonja, slavljenca ter sin Silvo Zlatoporočenca iz Lopace Bila je lepa sončna sobota, ko sta v krogu sorodnikov in prijateljev praznovala zlato poroko Štefka in : Mirko Pajek iz Lopace. V cerkvi sv. Ane na Prevorju sta si pred petdesetimi Jeti pr^ič rekla da, sedaj pa sta tO obljubo še enkrat potrdila. Oba kmečkega stanu stá pridno gospodarila na mâjlini'kiriéfiji. Rodili so še' jima trije otroci, hčerka Sonja in sinova Mirko in Silvo. Imata že šest vnukov in eno pravnukinjo. Vsi radi pridejo domov,- da pomagajo na kmetiji. Čeprav se leta in bolezen že oglašajo, jinta volje in veselja do dela ne zmanjka. Naj bo še dolgo tako. ■ tb Zlatoporočenca Malčka in Franc Vipotnik z vnukoma Boštjanom in Damjanom med poročnim obredom v cerkvi na Slomškovi Ponikvi