Posamezna številka 6 vinarjev. SlBV. 107. Izven Ljubljane 8 vin. V L]nmianl, v lorek, 12. maja I9U. Lelo XII s Velja po pošti: == Za oelo leto naprel , , K 2B-— za en mesec „ . . „ 2"20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24 — za en meseo „ . . „ 2-— V upravi preieman mesefino „ 1*70 = Sobotna Izdaja: = sa celo leto........ T— za Nemčijo oeloletno . „ 9*— za ostalo inozemstvo. „ 12'— Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat...... 13 „ za večkrat primeren popust. Poročna oznanili, zalivale, osmrtnice Itd.: enosiolpna petltvrsta po 2 J vin. ...... Poslano: enostolpna petitvrsta po 40 vin. lzbaja vsak dan, Izvzemšl no delje in praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga Vozni red par Uredništvo je v Kopitarjevi ulloi štev. 6/in. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za Upravništvo jo v Kopitarjevi uliol št. 6. — Račun poštne hranilnico avstrijske št. 24.707, ogrske 28.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188. Današnja številka obsega 6 strani Dr.].K.: Zgledi o orodni rabi nosega jezika do Jožeia II. Za srednji vek piše Gruden (Zgodovina slovenskega naroda str. 503.) o uradni rabi našega jezika: »Latinščina je bila jezik izobražencev, v katerem so se pisale knjige in dolgo časa tudi vse pogodbe in javne listine. V tem se Slovenci niso nič razlikovali od svojih nemških sosedov, ki so enako zapostavljali svoj jezik in rabili v javnem življenju ugledno latinščino. Vendar je slovenski jezik tja do 13. stoletja užival velik ugled. Znano nam je, da ga ni govorilo le preprosto ljudstvo, ampak tudi deželni knezi in njih viteško spremstvo je v njem občevalo. Pri umeščen ju koroških vojvod in njihovih razsodbah je bila raba slovenskega jezika po starodavnem običaju zaukazan a.« Ravno ta naš zaslužni in ugledni zgodovinar, ki tako lepo združuje strogo znanstvenost z jasno, konkretno pragmatično razsodnostjo, nas je pa že večkrat opozoril, da moramo pred reformacijsko dobo, ki se istoveti z dobo Ferdinanda I., iskati vire za zgodovinski razvoj našega jezikovnega prava tudi v glagolici. V Zgodovini (str. 500.) pravi: »Glagolica ni služila le za cerkveno rabo, temveč so jo rabili tudi v svetnih zadevah. »T urški glas i«, ki so naznanjali o gibanju turške vojske, in so jih raznesli po vseh slovenskih pokrajinah, so bili mnogokrat pisani z g 1 a g o 1 i c o. Celo pozivi, s katerimi so se sklicevali kranjski stanovi na deželni zbor, nosijo glagolske podpise. Vse to priča, da moramo tudi hrvaško glagolsko slovstvo prištevati duševnemu zakladu našega ljudstva v srednjem veku. Šele Primož Trubar je zavrgel »krovaško besedo« in »krovaške puhštabe« in začel pisati slovensko dolenjsko narečje najprej z nemškimi, potem z latinskimi črkami. S tem je bila književna vzajemnost s Hrvati pretrgana.« Popolnoma gotovo je, da se je naš jezik rabil v sodstvu in upravi naših srenj, kateri je stal na čelu ž u p a n. Gruden nam na,vaja (str. 392 nasl.) mnogo zgledov zelo obsežne samouprave v tem oziru. Zapisavalo se res ni veliko, in kar se je zapisalo, se ni zaklepalo v kake posebne arhive, toda brez vsake dvojbe je bil naš jezik ta- krat izključni uradni jezik v važnih panogah, ki sedaj spadajo pod državno upravo in sodstvo. Ravno tako znamenite so za nas več e, zborovanja kmetov posamnih deželskih sodišč, ali v ožjem obsegu županskih shodov enega sodnega okoliša, ki so imela važne sodne in v marsičem celo zakonodajne pravice. Tudi pri njih je bila slovenščina brez dvojbe uradni jezik. Pisani ostanki, kolikor vemo zanje iz srednjega veka, govore dovolj jasno o tem, da se je rabil naš jezik v javnosti. Glavne navajamo: Zapisnik Marijine bratovščine, v Črnjevu (leta 1497 do 1508) nam priča, da so tudi plemiči na slovenskem Beneškem v tem času rabili slovenščino; njihova volila so slovenski zabeležena; zapisnik Marijine bratovščine v Ratečah (leta 1467) na Gorenjskem (zdaj last Zgodovinskega društva v Celovcu) tudi priča o rabi našega jezika. Dva dokumenta s skrajne, danes narodno najbolj zatirane meje našega ljudstva — Benečija in Koroško, posrodnji priči za naš predmet! Neposrednje pa: Rokopis kranjskega mesta (iz 15. veka) obsega štiri slovenske prisežne obrazce, po katerih so prisegali m e š č a n i, za g o v o r-niki, sodniki in priče v Kranju. (Gruden str. 305. Glaser, Zgodovina slovenskega slovstva, 68, 70.) — Glaser navaja poročilo iz leta 1544, ki pravi o zborih kranjskih s t a n o v, d a se je slovenski obravnavalo pri njih. (Windisch wird gehandelt; prim. Dimitz, Gesch. Krains III, 3, 237.) Za prejšnjo dobo mora biti ta trditev tembolj gotova. — Letu 1489 je stiški opat J. Apfaltrern za upravo in zastopstvo samostana nastavil pravnika, ki je uradoval slovenski. — Tomaž Prelokar je učil cesarja Maksimi-liana I. slovenski. Iz druge dobe od Ferdinanda I. do Jožefa II., v katere začetku so se že pričele tiskati knjige v našem jeziku, imamo več podatkov, dasi se je, kakor smo že rekli, uradno nemščina bolj usiljevala nego prej. Iz leta 1582 imamo slovenski prevod vinograclskega zakona; drugiHak prevod pa iz leta 164.4. — Dne 7. oktobra leta 1598 piše m e 11 i š k a o b č i n a vicedomu v Ljubljano glede na imenovanje »učitelja« za mestnega pisarja, da je pomislek proti njemu, ker ne zna slovenski. — Bohoričeva slovenska slovnica (1584) ima predgovor, namenjen sinovom kranjskih, koroških i n š t a j e rs k i h plemiče v. — Formularjev za prisego imamo iz te dobe več, na primer iz leta 1697 iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju, iz Kotoribe ob Muri 1. 1724 do 1734, prisego mestnega sodnika in raznih obrtnikov iz ljubljanskega mesta 1637—1740. — Načrt slovenske tožbe (Središčanov proti ormoškemu grajščaku) imamo iz leta 1648, dolžni list iz leta 1630, razne uradne razglase o razdelitvi pašnikov 1768, o ljudskem štetju 1770, pravila o razbojnikih 1770, cenik za vožnjo vina po Savi 1774, od henečanske vlade logarski red 1777, o denarni veljavi 163.7, 1687 in 1701. Ü 0 ^ seji delegacijskega odseka za zunanje zadeve je, kakor smo že zadnjič poročali, govoril načelnik Hrvaško - slovenskega kluba dr. Anton Korošec. Bistvene točke njegovega govora smo žc prinesli Dostaviti šc moramo na kratko njegova izvajanja o našem razmerju clo Italijanov in o razmerah na našem avstrijskem jugu. Odgovarjajo socialnemu demokratu dr. Ellenbognu jc poudarjal dr. Korošce: Ni treba, da bi nas napravile nervozne zadnje demonstracije v Italiji. Mi ne rabimo Italije, pač pa bo nas Italija vedno bolj rabila. Njenega razvoja Francija ne vidi rada. Vsled politike Italije v Sredozemskem morjb in vsled njenih stremljenj v Mali Aziji bomo mi vedno iskani zavezniki. Kar se pa tiče Italijanov v Avstriji sami, je samoumevno, da se mora z njim: pravično postopati. Toda konštatirati se mora, da se z njimi ne postopa le samo pravično, marveč, če se ozremo na Istro, se jim daje več pravic, kar bi jim šlo po številu in gospodarski moči. Jugoslovani niti najmanj ne želijo, da bi sc krivično postopalo z Italijani, žele pa zase, da bi se z njimi istotako postopalo kakor z Italijani. Okolica Trsta in Gorice je slovenska in čisto naraven razvoj je, da so Slovenci, ne da bi jim vlada šla na roko, v zadnjih letih zelo napredovali. In tako bo šlo tudi daljo naprej in gotovo ni nobene nevarnosti za Avstrijo, če je ob Adriji močno, Avstriji prijazno in vdano jugoslovanstvo. Trditve o jugoslov. iredenti so prazne besede. Nemci so veliko bolj pangermani-stični, kot Jugoslovani panslavistični, Toda zavoljo prijateljstva z Nemčijo smejo Nemci storili vse, kar hočejo. Fraza, da se mora Trst ohraniti za Nemce, jc tudi plod pangermanistične politike. Dokler so v Avstriji in z Avstrijo, pripada Trst tudi njim, drugače pa ne. Italijanski državni poslanec Torre objavlja v milanskem »C o r r i e r c d c 1 1 a ser a« članek o govorih v avstrijski delegaciji glede razmerja med. Avstrijo in Italijo. Govor d r. Korošca komentira italijanski list ob tej priliki sledeče: »Neki hrvatski poslanec jc rekel, da Italija bolj potrebuje Avstrije, nego Avstrija Italijo. Hrvatski poslanec ima čudne nazore o potrebah Avstrije in naše dežele. On sc ni nikdar vprašal, kaj bi. mogla storiti Avstrija v letu balkanske vojne, da ni bilo zaveznice Italije. Ni mislil na to, kaj bi bilo z Albanijo, cla jc Italija mislila lc rase in ne tudi na svojo zaveznico in da se jc sporazumela z Bolgarijo, Srbijo in Grško! Dosti bi bilo, da je rešila Valono in da si je zagotovita kako drugo točko. V tem slučaju bi sc bil mogel balkanski problem rešiti vse drugače. Hrvatski poslanec je rekel, da ima Italija potrebo Avstrije. zaradi Sredozemskega morja. Ni pa povedal neke druge resnice, da vlada nezaupanje napram Italiji !c vsled njene zveze s srednjeevropskima cesarslvima. Mednarodne odnošaje treba motriti od vseh strani; da jc hrvatski poslanec to storil, bi bil uvide! vse pogreške svojih trdilev.< Z govorom dr. Korošca na polemizira tudi »C o r r i e r e d ' 1 i a i i a«. Izvaja nekako tako: Avstrija I to li je ravnotako potrebuje kot Italija Avstrije. Če bi hoteli biti tako zlobni, kakor dr. Korošec, bi lahko njegov argument obrnili in dejali, da Avstrija Italije bolj potrebuje, kot Italija Avstrije. A tega nočemo. Cc sc dr. Korošec pritožuje, da hočejo Madjari Hrvatsko pomadjariti in lo označuje za nevarno monarhiji, pa je težnja, poslova-niti italijansko Primorjc« monarhiji ravnotako nevarno. Glede italijanske iredente, s katero dr. Korošec hoče strašiti , ve vsak -človek zdrave pameti:, da je danes Avstriji »slovanstvo velikobolj ' nevarno, kakor ilalijanstvo— Toliko danes v informacijo. Kakor jc videti, sta govora naših delegatov zbudila v laški javnosti veliko pozornost. Merito-rično pa sc "bomo s Torrejevimi izvajanji še pečali. Ävsirijska Mmm. Armadne zadeve in demonstracije v Italiji. V armadnem odseku je vojni minister vitez pl. K r o 1) a t i n odgovarjal na vprašanja delegatov in se potem pečal LIST Josip Vandot: Razor. Slika iz davnih dni. (Dalje.) Tako je mislil Borut, ko je poslušal svečenika. In svečenik je jel pripovedovati o samem sebi. Nekoč, pred davnimi leti jc bil starešina rodu Slovcnov, ki biva tam v zeleni ravnini ob bistri Soči. Bojeval se je proti železnim vojakom, ki so hrumeli iz daljnega italijanskega sveta. Dolgo sc jc branil uspešno; a izdal ga je Slovon, izdajica lastnega rodu. Kosobrin mu je bilo ime. In izdajica jc vodil sovražnike po skrivnih potih, cla so obkolili kroginkrog nič hudega sluteče Slovcne. V črni noči so jih napadli sovražniki. Pač so sc postavili v obupni bran; a ginili drug za drugim. Kakor lev sc je branil Razor. Le še deset zvestih tovarišev se jc branilo okrog njega. Tedaj pa jc prišvistela puščica in sc je zapičila v njegovi prsi. Padel jc na krvava tla, za njim pa so popadali še ostali Sloveni. Ranjenega so ga prinesli daleč od cloma v šumni Rim. Tam .je okreval, in prodali so ga rimskemu mogotcu zn »ui>njn. Oj, tako hudo mu je bilo, in srce mu jc skoro počilo v silni bolesti, ko jc mislil na svoj dom. A tolažil ga jc tuj mož, ki je prihajal vsak dan v hišo njegovega gospodarja. O K ris tu mu je pravil in o njegovih naukih. O čudežih, ki jih jc delal Gospod na zemlji; o večnem življenju, ki ga jc deležen človek po svetem, bogaboječem zem-skem življenju. Padale so mu te besede v srce in so ga tolažile, da jc prenašal mirno in zadovoljno sužnje življenje. In potem ga jc krstil učeni k. Gospodar pa, ki jc tudi spoznaval edino pravega Boga, mu jc podaril, svobodo. Prišel jc tedaj Razor mecl rimske kristjane. Vedno bolj sc jc navduševal za svojega Gospoda; poglavar cerkve ga jc posvetil zato v mašnika. Poslal ga jc nato na sever k Slovcnom, da tam širi luč prave vere. Pač jih jc krstil žc mnogo. Voljno so ga poslušali Sloveni kraj Soče. A tam v Gorotanu so ga preganjali in mu žugali s smrt.jo.Na spomlad je bil tam. Zaman jc govoril navdušene besede. Sloveni so sc' obrnili proti njemu in so ga pregnali. Prišel jc sem v gorsko samoto, da sc odpočije od silnega napora in se z molitvijo pripravi na novo popotovanje. Tako jc pravil svečenik Razor. 13o-rul pa ga jc poslušal radovedno in ni obrnil očesa z njegovega obraza. Mili starčkov glas um jc segnl v dušo. .So bolj sc mu je zasmilil, če jc pomislil, koliko hudega jc žc prestal ubogi mož. A vendar šc nc odneha, četudi mu groze s smrtjo. Kdo mu daje moč, ki ga. ne zapusti nikdar? Mogoče oni veliki Bog, ki ga uči po širnem slovenskem svetu? Mogoče stanuje v nebesih resnično samo en Bog in so'bogovi Slovcnov res samo prazne sence? »Oj, častiti Razor,« jc dejal, ko jc ponehal svečenik, da sc oddahne, »povejte mi, kaj stori vaš Bog z onimi ljudmi, ki ga nočejo poznati?« In odvrnil jc starček: »Na sodbo jih pokliče. In gorje ho onemu, kdor sc mu ustavlja vedoma in trdovratno. Kajti Bog jo oster sodnik.« »In kaj sc zgodi z menoj, ako unu*-jem zdaj?« jc vprašal mladec in sc jc nasmejal poredno. Starček mu ni odgovoril takoj. Gledal mu jc resno v obraz in jc molčal. Kar naenkrat sc je n,a-smehljal dobrotno in veselo. »Borut, nc boš umrl v nevednosti,« jc odvrnil. »Kajti na obrazu »i berem, tla te pokliče kmalu Gospod v svoje vrste. Srce sc ti odpre in vanj stopi milost božja. In potem boš srečen, Borut, srečen vse življenje in po smrti. Verjemi mi, da sc dogodi vse po moji besedi.« »Nc verjamem,« jc dejal mladec odločno. Sveti so meni domači bogovi bogovi mojih roditeljev. Vodili so nas v slavne boje: čuvali so nas in so nas ljubili. Ne izdam jih — nikoli jih ne izdam! Cc jc vas Bog močnejši, no, naj mi pokaže! In potem bom veroval van j. — Nc izdam svojih pradednih bogov. bogov svojih očetov. ;c Svečenik ga je poslušal mirno. Ko jc Borut utihnil, jc dvignil roko. »Mladec si, pa nc. veš, da izzivaš lloga. Pazi, Borut, da ti šc pred časom nc pokaže Bog, da jc resnično on močnejši nego slovenski bogovi, ki so prazna sonca. Pazi, Borut, in nc izzivaj božjega srda! Smiluj sc te Kriste in te privadi na pravo pot!« Solnce .sc jc žc skrilo za sive snež-nike. Svečenik Razor jc pomignil Borutu, naj mu sledi. Borut .je šel za njim in jc stopil v njegovo bivališče, ki je bilo samo visoka votlina, postlana s suhim listjem. »Glej, to je moj dom,« ,ie izprego-voril svečenik. »Tu sc pripravljam za novo popotovanje. Zdelo sc mi je pred nekaj dnevi, da mi jc Bog po rožni meglici pokazal pot, kamor naj krenem. A zdaj sem našel tebe, Borut, in sem izvedel za nesrečo, ki jo mora trpeti tvoj oče zaradi mene. in zdaj vem kam moram iti.« Borui jc zamahnil z ruko, ko je slišal te besede. Dasi bi bil moral sovra» z monarhiji sovražnimi demonstracijami v Italiji ter pripomnil, da spada to v referaj zunanjega ministra. Prečita brzojavko došlo iz Benetk in naglaša, da so bila poročila listov večinoma pretirana. Poročevalec R o s s n e r se je pečal z notranje-političnimi zadevami in na-glašal, da § li. ne more nuditi solidnega temelja. Gledati moramo na to, da kmalu pridemo do trdnih tal parlamentarne postavodaje. Popoldne jc govoril grof Berch-told o protiavstrijskili demonstracijah v Italiji in izjavil, da so se vsi potrebni koraki uvedli, da se pojasni, če so se žalili naši znaki in napadala naša zastopstva. Nekatere informacije so že došle, deloma še prihajajo. Poročilo, da se je v Benetkah sežgala avstrijska zastava, jc po poročilu našega generalnega konzula neistinito. Demonstrirali so večinoma dijaki, večji obseg so imele demonstracije v Turinu, Milanu in v Benetkah. Stvar se bo gotovo zveznemu razmerju primerno prijateljsko uredila. Del. L e u t h n e r je kritikoval izvajanja voditelja fin. ministrstva. M a s t a 1 k a predlaga resolucijo, da naj zunanji minister italijansko vlado takoj obvesti o vtisu, ki so ga med avstrijskim prebivalstvom provzročili dogodki v Italiji in zahteva take odredbe, da se v bodoče take žalitve čustev zaveznikov preprečijo. O Mastal-kovi resoluciji se bo pozneje razpravljalo. Zadeve mornarice. Poveljnik mornarice admiral Haus izvaja, da se pri nadomeščanju ladij tipa »Monarch« morajo ustvariti divizije štirih ladij, ker nima nobena večja pomorska država divizij treh vojnih ladij. Glede na nove topove smo se odločili pri naših glavnih topovih za 35 cm kaliber, dasi imajo druge države že topove z 38 cm kalibrom. Nadomestne ladje »Spaun«-tipa bodo vozile 30 morskih milj in imele nalogo, da poizvedujejo in zasledujejo torpe-dovke, ki zdaj že lahko s torpedi na 8000 in 10.000 m napadajo. Torpedovke je mogoče zato le s hitrimi križaricami napadati. Novim šestim torpedovkam se bo dal izboljšani tip razreda »Ta-tra«. 13,000.000 se izda za arzenal v Pu-lju, za izpopolnitev letalne postaje in radio-postaje in za izpopolnitev pristanišča v Šibeniku. Ostra obsodba zunanje poiitike v ogrski delegaciji. Včeraj dopoldne je zboroval otlsek ¿a zunanje zadeve ogrske delegacije. Poročevalec Franc Nagy je hvalil politiko zunanjega ministra, pridružil se mu je tudi grof Julij A n cl r a s s y. Del. A p p o n y i pravi, da je sicer on pristaš irozvezo, no more pa pritrditi mnenju, da bi ves narod stal za trozvezo. Polaga važnost na dobre razmere z Rumunijo, a to ne sme tako izgledati, kakor da bi mi za Rumunijo letali. Po Apponyju govori princ Ljude-vit W i n d i s c h g r a e t z , ki ostro kritikuje politiko zunanjega ministra. V ekspozeju ne vidi znakov, da bi bile naše akcije samozavestne in uspešne. Ne more se dvomiti, kako uničevalen uspeh je doseglo nerodno in nesmotre-no postopanje organov naše zunanje politike. Rumunija jc danes prva sila na Balkanu, naš vpliv na balkanske države se je pa zdatno znižal. Zunanji minister je popolnoma zamolčal gigan-tično akcijo, ki se zdaj podvzema na Balkanu in ki nima drugega namena, kakor obnoviti.balkansko zvezo za to, da se razdeli monarhija. Proračun armado in mornarico nam slika, kako resen je položaj in nemogoče je prezreti, kako silno se dela pod pokroviteljstvom Rusije med balkanskimi narodi. Neki znanec v Sofiji, ki je dobro poučen, sodi, da so iz Peterburga za volitve in pronagando 7 milijonov rubljev poslali. Nemogoče je, da zunanji minister s priljubljenimi sredstvi v sedanjih razmerah kaj doseže. Ves aparat naše zunanje službe funkcionira po zastarelih in okornih pravilih in ne more tekmovati z drugimi aparati, ki so postavljeni na moderno podlago in v izberi sredstev niso izbirčni. Zunanjega ministra zato tako ostro napada, ker ekspoze popolnoma prezira resnost položaja. Ali more morebiti monarhiji koristiti, če se skoraj ob vseh mejah javljajo iredentistična stremljenja, ali koristi monarhiji, če celt parlamentarno stranke odkrito iščejo zveze s sovražniki monarhije? Govornik očita organom zun. ministrstva v inozemstvu, da niso za svoj poklic sposobni. Izjave zunanjega ministra o Albaniji kažejo, da položaja ne pozna. Vsa diplomacija ve, da sedanja Albanija ni sposobna živeti, samo naš zunanji minister tega noče priznati. Ne more pritrditi politiki ki dovede prej ali pozneje monarhijo do propada. NEMCI IN ČEHI. »Deutsche Nachrichten« poročajo, da so vse nemške stranke dr. Sylvestra obvestile, da pritrjujejo, da se skliče spravna konferenca. Čehi se še pogajajo. V delegatskih krogih sodijo, da so bodo tako Nemci kakor Čehi in veleposestniki konference udeležili. Konferenca se najbrž konstituira dne 25. t. m. na Dunaju. BERCHTOLD KONFFRIRAL Z AVAR-NOM. Italijanski poslanik na dunajskem dvoru vojvoda Avarna se že dva dni nahaja v Budimpešti, kjer je z Berch-toldom konferiral, najbrž glede demonstracij v Italiji. NAŠA VOJNA MORNARICA. Tretji avstro - ogrski dreadnought »Princ Evgen« konča drte 20. majnika svoje poizkusne vožnje, nato pa preizkusijo topove. Sredi junija se novi dreadnought pridruži poletni eskadri, ki bo tako-le sestavljena: Prvo težko divizijo, poveljnik kontreadmiral Lof-fer, tvorijo dreadnoughti »Viribus Unitis«, »Tegetthoff« in »Princ Evgen«. Drugo težko divizijo, poveljnik kontreadmiral Willenik, vojne ladje »Franc Ferdinand«, »Radecki« in »Zrinski«. Križaricam bo poveljeval kontreadmiral Seidensacher. Eskadra bo tako močna, kakršne pri nas še ni bilo nikdar v službi. Vojne ladje imajo 279 topov, med njimi 48 topov s kalibrom 30-5 cm. ZAKLJUČENA PREISKAVA O IZSE-LJENIŠKEM ŠKANDALU. Krakovsko deželno sodišče je izvedlo preiskavo glede na Canadianski izseljeniški škandal. Senat najvišjemu sodnemu dvoru predlaga, da naj se ko-nečna preiskava proti v Galiciji aretiranim osumljencem vrši pred dunajskim deželnim sodiščem. Kompromitiranih je veliko parlamentarcev in visokih oseb, a te spise nameravajo izločiti. FRANCOSKE VOLITVE. — ZMAGA BREZVERCEV IN SOCIALISTOV. Nova zbornica bo glasom poročil o ožjih volitvah tako-le sestavljena: 182 združenih liberalcev in socialističnih žiti tega svečenika, zaradi katerega so bili pregnani iz domovine, je vendar čutil neko nagnjenje do njega. .Smilil se mu je starček, če je pomislil, kaj ga čaka, ako stopi pred njegovega očeta. Zato ga je hotel odvrniti od tega in ga svariti. Zamahnil je z roko in je hotel govoriti. A duhovnik se jc samo nasmehnil. »Ne boj se, Borut,« jc dejal mirno. »Ne, sedaj še ne stopim pred tvojega očeta. Še nekaj moram izvršiti. Potem pa pridem k Radegostu. In verjemi mi — potem mi ne stori žalega.« Pomirile so Boruta te besede. Obrnil se je, da bi odšel, a Razor ga je povabil, da naj ga obišče kmalu, ker mu hoče povedati še mnogo, mnogo o edino pravem Bogu. Še nekaj časa, morda samo še dva dni, ostane tu v samoti, a potem odide, ker ga kliče Gospod drugam. Obljubil mu jc Borut, pa jc odšel. Zamišljeno in počasi je spel po belem produ proti domu. Premišljeval je svečenikove besede; o Bogu jc premišljeval in o njegovi dobroti, ki mu jo je slikal Razor z živimi besedami. Kaj, če bi bilo res vse to? Če je res? Častitljiv je sve cnik in laži ni v njegovih očeh . . . Dejal je. da je samo en Bog. A svet in častitljiv je njegov obraz, in gotovo mu še ni prišla nikoli na jezik lažnjiva beseda. Da, resnično — kaj bi bilo, če bi bilo res vse, o čemer mu je pravil svečenik? Mrak se je delal po zagorski dolini. Žarele so planine v rožni večerni zarji. Šumel je gorski potok in vetrec je pošumeval med zelenimi listi košatih gozdnih dreves. Borut, pa je spel počasi preko proda. Nekako čudno mu je bilo pri srcu, in tisoč misli mu je rojilo po glavi. »Kaj se je zgodilo z menoj? Kaj se je zgodilo?« se je povpraševal pri vsakem koraku. A nihče mu ni odgovoril. Prebredel je deročo vodo in je stopil med grmovje. Šepetalo je tam listje v tihem mraku, in tuintam se je sklonila veja na.lahko. Borutu pa je bilo v srcu tako čudno, da se je, stresel tupa-tam; a sam ni vedel, kaj naj pomeni vse fo. Noč je že prišla na zemljo, ko se je približal domačemu krovu. In šele sedaj se je spomnil, da jc bil odšel od doma zato, da ustreli v gozdu divjačino. A glej — pozabil je bil na to! In tako se mu je bilo dogodilo prvič v življenju da se je vračal prazen z lova. (Dalje.; radikalcev, 101 združenih socialistov, 22 socialističnih republičanov, 31 levičarskih radikalcev, 35 demokratične levice, 77 zveze levico, 61 zmernih republičanov, 36 Action Liberale (katoliki moderne smeri), 27 rojalistov in bonapartlstov in 12 divjakov. — Kakor se vidi. so zopet zmagali veri sovražni in indiferentni elementi. NEZADOVOLJNOST SRBSKIH ČASTNIKOV. V včerajšnji seji srbske skupščine sta mladoradikalec Draškovič in narodnjak Ribarac interpelirala Pasiča radi nezadovoljnosti v srbskem Častniškem zboru. BOJ EPIRCEV ZA NARODNO SVOBODO. S Krfa se poroča: Zographos je ob pogajanjih z mednarodno kontrolno komisijo stavil sledeče glavne zahteve: Epirci dobe popolno samoupravo, h kateri se tudi Korica pritegne. Severni Epir dobi deželni zbor. V albansko zastavo se mora sprejeti tudi krščanski znak. Zastopniki komisije žele, cla se pogajanja kmalu končajo. TURŠKA MISIJA PRI RUSKEM CARJU. Turška posebna misija, ki jo vodi turški notranji minister Talaat boj, je v Livadiji izročila ruskemu carju osem zabojev z dragocenimi turškimi starinami kot sultanov dar. Talaat bej bi rad, kakor »Rječ« poroča, dosegel, da bi se Rumunija ne vmešavala v vprašanje otokov. VENISELOS NAMFRAVA ODSTOPITI? »Neue Freie Prese« poroča iz Aten, da namerava Veniselos odstopiti, ker je njegovo stališče glede na Epir vzbudilo več nasprotnikov, ki mu očitajo, da velesilam preveč odnehava. ZEDINJENE DRŽAVE IN MEHIKO. Bitka pri Tamplcu. V Verakrucu se govori, da so vsta-ši zavzeli Tampico in da so imele Huer-tove čete velikanske izgube. V Puebli je sodrga šest Špancev do smrti mučila. V Juarez so došla poročila, da se bije pri Tampicu najstrašnejša bitka ob celi revoluciji. Več petrolejskih vrelcev in del mesta gori. Huertovi vojaki dezertirajo. V Veracruz iz Mehike došli begunci poročajo, da so se v glavnem mestu Angleži in Nemci pripravili za obrambo. Od 4000 mož močne Huertove armade pri Soeltillu je večina k vstašem prestopila. Dnevne novice, + Shodi S. L. S. Iz Loškega potoka poročajo: V nedeljo je priredila pri nas »Kmečka zveza« lep političen shod, na katerem je koročal nje tajnik in deželni poslanec č. g. Karol Škulj. Govornik je obrazložil mnogobrojnemu občinstvu delo S. L. S. v deželnem zboru. Natančneje je razpravljal o novem šolskem zakonu ter o preporni točki, o dokladah. Pobil je trditve nasprotnikov. Zborovalci so izvajanjem poročevalca pazno sledili, jim pritrjevali ter obsojali liberalno politiko in hujskanje, s katerim ta stranka spremlja vsak naš korak v prid slovenskemu kmetu. Po-toške liberalce je zastopal Krumpel iz Travnika. Pozvan k besedi se je hitro izmuznil pri vratih iz'1 dvorane; to je naprednjak! — Zborovalci so koncem poročila enoglasno sprejeli sledeči resoluciji: a) Zborovalci, zbrani na političnem shodu »Slovenske kmečke zveze« v Loškem potoku dne 10. maja 1914 prosijo c. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu, da bi preuredilo vozni red osebnih vlakov na progi Grosuplje —Kočevje, in sicer tako-le: Vpelje naj se še en osebni vlak, ki bi dohajal od 8. do 9. ure na postajo Ortenek, oziroma Ribnica, ali pa naj se vpostavi nazaj prejšnji vozni red. Nadalje protestirajo, da so se odpravile takozvane »retourkarte« in se je tako cena vožnji zvišala, kar občutijo predvsem revnejši sloji. -— b) Zborovalci »Slove»ske kmečke zveze« na političnem shodu v Loškem potoku izrekajo deželnemu glavarju ter vsem poslancem S. L. S. y državnem in deželnem zboru za vztrajno delo neomajano zaupanje. Posebno se zahvaljujeo poslancu Škulju za njegovo neumorno delo in skrb za volilni okraj, zlasti za občino loško-notoško. -(- Afera 6. kompanije 17. pešpolka. Zadeva z odgovorom vojnega ministra na tozadevno vprašanje dr. Susteršiča nikakor že ni rešena. Odgovor ministra ni nič drugega nego ponovitev poročila poveljstva 17. pešpolka. Značilno je, da je tudi v tem poročilu vendarle izrečena četudi zelo diskretna graja stotniku Ncchan-skyju ra^i njegove prevelike strogosti, ako-ravno jc graja zabeljena radi lepie^a s po- hvalo radi »dobrega namena«. Sedaj bo predvsem govorilo vojaško nadsodišče. Aiera nikakor oi zaključena. -f Častna meščana mesta Radoljice. Mestni zastop radoljiški je v slavnostni seji dne 11. maja imenoval za častna meščana ekscelenco železniškega ministra barona F o r s t a ter drž. in dež. poslanca viteza Pogačnika radi velikih zaslug pri zgradbi radoljiškega kolodvora. -f Iz seje deželnega odbora kranjskega, dne 11. maja 1914. Provizornim asistentom na deželnem kmetijskem preizku-ševaližču v Ljubljani se imenuje inž. chem. Anton Turk. — Zastopnikom deželnega odbora v zdravstvenem zastopu Cerklje pri Kranju se imenuje Jožef Kristane v Srednji vasi. — Dovoli se deželni prispevek za most čez Kulpo pri Kužlju. — Cestnemu odboru v Ribnici se dovoli najetje posojila pri deželni banki. — Deželni komisiji za agrarne operacije se dovoli deželni prispevek za izboljšanje pašnikov v krajih: Zagozdac, Žurge, Novi log, Pred-grad, Stari log, Papeži—Belica, Vrbovec, Stari breg, Onek—Mačkova vas, Hinter-berg, Čatež pri Krškem. — Sklene se predloga na deželni zbor o izpremembi zakona o odkupu bire. — Zastopnikom deželnega odbora v vojaški pregledovalni komisiji se imenuje deželni poslanec in namestnik deželnega odbornika Karol Der-mastia. — Prevzamejo se slike umrlega Karola Karingerja za deželni muzij. —-Sklene se dopis na deželno vlado v zadevi utrakvizacije ljubljanske realke. + Notranjska državnozborska vo* litev. V soboto je »Narod« priobčil o bližnji nadomestni državnozborski vo-litvi o razpoloženju v Cerknici: »V našem okraju pozdravlja vse z zadovoljstvom neodvisnega kandidata go spoda postojnskega župana Josipa Lav-renčiča. Vse pravi: Vendar imamo enkrat zopet kandidata, ki jc Notranjec in pozna razmere in potrebe okraja. In ker je neodvisni kandidat g. Lavrenčifi tak, zato ga bomo volili vsi, ki mislimo s svojo glavo.« — Kakor smo informirani, g. dr. Lovro Pogačnik v Cerknici na dan volitve res ne bo dobil nobenega glasu. Naši volilci v Cerknici bodo ostali doma, liberalni cerkniški volilci bodo pa g. postojnskemu županu lahko dali glasove in s tem dokazali, »da mislijo s svojo glavo«, kajti — Cerknica je v volilnem okraju državnega poslanca Gostinčarja in pri prihodnji nadomestni državnozborski volitvi prav nič v poštev ne pride. Kadar g. DoJ/e Ribni-kar v Ljubljani piše za liberalne liste o »volilnem razpoloženju na deželi«, naj se vsaj toliko potrudi, da ne bo datiral svojih dopisov iz krajev, ki ne spadajo niti v volilni okraj. + Jugoslovanske pesmi pri Italijanih. Dodatno k svojemu sobotnemu podlistku gornjega naslova pojasnjujemo, da je g. Ivan K u š a r (ne »Ku-sar«, kakor se je dosledno in pomotoma pisalo), rodom dalmatinski otočan in mojster italijanskega jezika. Mož si je pridobil zasluge s tem, da jc prvi začel prevajati našo poezijo na italijanski jezik. Sedaj je že nekaj let šef oddelka za oglase pri »Edinosti« v Trstu. + Upi tržaških Lahov. V »Piccolo-vem« poročilu o nedeljskem italijanskem shodu v Politeama Rossetti v Trstu nas zanima govor znanega časnikarja Maria Alberti. Mož je med drugim dokazoval, da avstrijska vlada že od leta 1866. stremi za poslovanje-njem Primorja. (Smešna trditev!) Zadnje dogodke — na Revoltelli in 1. maja (kakor bi jih bili povzročili Hrvatje in Slovenci!) pa pripisuje Alberti najnovejšim namenom avstrijske vlade. To razlaga tak$: Avstrija je že vso zadnjo dobo tekmovala z Italijo za vpliv v Albaniji. To prizadevanje je postalo akutno, odkar je Albanija postala samostojna država. Obe državi širita oziroma skušata razširiti svoj vpliv z gospodarskimi, trgovinskimi in pomorskimi podjetji ter šolami. Italiji gre stvar izredno dobro izpod rok, tem bolje, ker tudi Avstrija s svojimi prizadevanji indirektno podpira ne svoj, marveč italijanski vpliv. Avstrijska prizadevanja v Albaniji gredo namreč nujno preko Trsta in potom tržaških gospodarskih, trgovskih in pomorskih sil in te sile so pač — italijanske. Tudi šole snuje Avstrija v Albaniji italijanske. Albanci stoje torej tudi s te strani pod italijanskim vplivom. Temu bi sedaj avstrijska vlada rada odpomogla s tem, da bi Trst in Primorje poslovanila in potem delala od tu v Albaniji za svoj ne pa za italijanski vpliv. Pato ni edin namen poslovanjevalne avstrijske politike v Primorju. Gre namreč tudi za to, da bi se paralizirala privlačnost nove Velike Srbije na Jugoslovane in pozornost slednjih obrnila drugam. V to svrho potrebuje vlada razplamenitev rasnega boja med Jugoslovani in Italijani clo najvišje mere. Italijani, ki smo sredi boja, pa moramo razločevati med avstrijski ni i J u g o s i o v a 11 i i 11 o r- bi v kraljevini. Slednji so svoboden, kulturen in civilen narod, Slovenci so pa narod brez minolosti, brez sedanjosti in brez .bodočnosti! In Srbi so — tako jc Alberti zatrjeval — priznali, da jim dogodki v Trstu nič mar niso; in ako se tudi med njimi tu in tam najde kak vročekrvhež, ki jc protitalijanske-ga mišljenja, je to le sad gotovih zunanjih agitatorjev. Ko se torej Italijani v .Trstu in ostalem Primorju ter v Dalmaciji z vsem mogočim ognjem borimo proti Slovencem- in Hrvatom, se nikakor ne borimo j) r o t i vsemu Slovanstvu, najmanj pa proti srbstvu. To treba pomniti. Zavedati se moramo pa tudi, da se no borimo za italijanstvo teh pokrajin samo kot. Tržačani, marveč kot Italijani, kot narod. Zato bodi ta shod opomin vsem Italijanom, da nam prihito na pomoč, kakor tudi tukajšnji Slovani dobivajo pomoč-od svojih soplemenjakov. (Katerih? Saj jo znano, da so Rusi prav nič ne zmenijo za katoliške Slovence in Hrvate, o Srbili v kraljevini jc pa Alberti sam rekel, da se istotako ne brigajo za Trst.) Sedaj bi naše Italijane vprašali lo-ic: Kaj pa mešate Srbijo in Srbe v tržaško vprašanje? V k a k-š li e m p o m e li u pa je važno za Italijane, ako Srbi, kakor pravi Alberti, izjavljajo, da jim Trst nič mar ne gre? Razmero v Trstu se pač tičejo samo Slovencev in Italijanov in pa avstrijsko ■ vlado — kaj naj bi imeli Srbi tu opraviti, ne vemo. A1 i s e Italijani m o r d a č e m u 11 a ti j a j o? Potem bi imela avstrijska vlada pač še toliko večji vzrok biti pozorna nanje in skrbeti, da lic zrastejo do neba. Kar se tiče nesramnosti, ki jih je Alberti izrekel na račun slovenskega naroda, ki se zlasti z avstrijskim italijanstvom lahko na vsakem polju kosa in ga zlasti 7. ozirom na izobrazbo širokih ljudskih mas visoko prekaša — ne bomo izgubljali besed. Časnikar s tako omejenim obzorjem sc sam obsoja. + Slika šolskih razmer na Koroškem. Dopisnik »Mira« piše o šolskih ■ razmerah v Št, .Tanžu, čisto slovenski občini, sledeče: »Št. Janž. Kaj bo z našo ■ šolo? tako povprašujemo. Ali je to -podoba šole? Kako je pri nas zanemarjena! Učitelj noče govoriti s slovenskimi otroci slovenski, slovenske učne ure je opustil, nima veselja do poučevanja, pa tudi nima izkušnje iz slovenščine. Otroci n e bodo znali ne.br a-t i", n e pisati, ne nemški, ne slovenski, če b o. š 1 o tako n a p r e j. Poleg tega pa toliko počitnic, k temu je prišel še učiteljev dopust. Šolo, ki ima otrok komaj za en razred, smo morali prezidati v dvorazredno, kar nam napravi j a mnogo stroškov. Uspeha pa ne vidimo nobenega. Zatorej prosimo in zahtevamo od novega krajnega šolskega sveta in občinskega odbora, ki mora vzdrževati šolo, naj se potegne še enkrat in uporabi vsa sredstva, da se upclje v šoli slovenski učni jezik in. 'da protestira energično proti nastavljanju učitelja brez izkušnje iz slovenščine; naj bi šle pritožbe tudi do najvišje inštance. Čc merodajlii krogi v Celovcu nočejo, da bi se otroci v šoli kaj naučili, skrbite za nas vsaj vi, do katerih imamo mi zaupanje, in iz srca bomo vam hvaležni. Če moramo šolo zidati in vzdrževati, hočemo, da se bo- otroci tudi kaj naučili.« To je kul- (10 ____ . turna slika, vzeta iz okvirja, c. kr. de-Koroškem. Trstu. žolne vlade na Koroškem. Regnikolsko vprašanje v »Jadranska Korespondenca« je dobila ocl ■podučene strani sledeče informacije: Neki italijanski listi v kraljevini so poročali, da je namestništveni svetovalcc v Trstu pri izdanju dovoljenja za premestitev tržaške •čistilnice riža stavil med drugimi, notranje 'uredbe in delavni red zadevajočimi pogoji, tudi pogoj, da mora tovarna sprejemati v delo samo avstro-ogrske delavce. Višja oblast pa jc tozadevni pogoj razveljavila na. intervencijo italijanske vlade. Ta vest odgovarja resnici v toliko, da jc namestništveni svetovalec res stavil omenjeni pogoj, proti kateremu pa je vložilo ravnateljstvo podjetja rekurz. — Ta rekurz pa do danes še ni rešen. Vesti italijanskih listov v kraljevini, ki so bile brezdvomno laflci-rane iz Trsta, imajo torej namen vplivati ■na Italijanom ugodno rešitev. j + C. kr. vlada »učiteljsko Tiskarno«. Pred nami je okrožnica, ki je •pod njo podpisan c. kr. voditelj okrajnega glavarstva v Kamniku. Dan je zapisan 8. marec 1914. V nji se razlaga županom, kako-naj se izpolnjujejo živinski potni listi. Zadnji stavek te okrožnice se glasi:- »O g l e d n i listki dobe s c v zalogi »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.« Že sama na-sebi je reklama c. kr. okrajnega glavarstva, ali sploh kakega vladnega organa za tako zasebno podjetje nepravilna. O tem ne more biti nobenega dvoma. Toda nam, ko pišemo te vrste, ne gre za io, da bi se s stališča •svobodno konkurence kritikovali na- vedeno ali temu enako postopanje, marveč za vse drugo. »Učiteljska tiskarna« ni pri nas samo zasebno obrtno in trgovsko podjetje, marveč ima v svojem izvoru in v vsem svojem delovanju iz-razito strankarsko politično smer, kateri služi z vsemi sredstvi, kar jih premore. In hi sredstva niso vedno poštena in dostojna, pač pa, brutalno surova, lažnjiva in grda. Ugaslo »Jutro« in sedanji »Dan«, »Učiteljski tovariš« in »Johanca«, — vse to in še mnogo več je znano vsi naši javnosti, in brez dvoj-be tudi kamniškemu okrajnemu glavarstvu. Mi ne zahtevamo od vlade drugega, nego izvrševanje zakonov, in zato nam ne pride niti na misel, na j bi vlada »Učiteljski tiskarni« zabranje-vala po naših zakonih dovoljen slobo-den razvoj in slobodno delovanje. Ne iščemo vlade v svojem političnem boju nikjer za pomočnico, najmanj pa proti »Učiteljski tiskarni«. Te vrste pišemo edino zato, tla protestiramo z vso odločnostjo, da bi se za »Učiteljsko tiskarno« delala vladna reklama, tla hi to politično tako izrazito in kulturno tako nedostojne stvari proizvajajoče podjetje svoje početje moglo pred svetom zakrivati z uradnimi reklamami, z vladnim pečatom. To ne gre in če se je zgodilo enkrat, se nikdar več zgoditi ne sme. Naši župani odklanjajo take reklame, pa ne samo oni, nego vse naše ljudstvo, ki sloji za njimi. Ne zdi se nam potrebno, da hi iz te reči sedaj delali kake afere, ker zatrdilo pričakujemo, da naše besede ne bodo zastonj. <— Slov. kat, akad. tehn. društvo »Da niča« na Dunaju otvori v sredo, 13. t. m. ob 6. uri zvečer slovesno svoje nove društvene prostore v IX. okr., Liechtenstein-gasse 95. Gostje dobrodošli! — »Hrvaiska Narodna Straža« je imela v nedeljo skupščino v Zagrebu. »Hrvatska Narodna Straža« ima 24 podružnic in podpira 16 šol. Imetje je koncem poslovnega leta »Hrvatske Narodne Straže« imela 134.573 K, tekom leta je imela dohodkov 85.054 K, izdatkov 57.521 K. »Narodni praznik« jc dal društvu 44.032 K. Liberalna skrb za reveže. V občini Dole pri Idriji biva delavska družina And. Vidmarja. Mož je priden delavec, ki z lastnim zaslužkom preživlja družino. Ta-mošnji posestniki so veseli, da jim sploh kak delavec, ki hoče opravljati kmetijska dela, ostane v občini. Toda modri liberalni občinski odbor je drugačnega mnenja in je meni nič tebi. nič sklenil, da ima Andrej Vidmar zapustiti občino do 1. maj-nika. Ker mož tega ni storil, se mu je iz-nova ukazalo, da ima v osmih dneh iti iz občine. V fermanu župana viteza pl. Pre-mersteina. ml. pa je tudi določilo, da sme Vidmar tudi še nadalje v občini Dole delati, le stanovati mora izven občine. Iz tega sc razvidi, da hoče ljudomili občinski odbor ubogega delavca vreči iz občine samo zaraditega, da bi ne dobil domovinske pravice, ker bo že kmalu deset let, kar biva v tej občini. Opozarjamo g. okrajnega glavarja na to protizakonito nasilstvo občinskega odbora občine Dole pri Idriji. — Imenovanja oziroma premešče-nja na južni železnici. .Tosip M o borko, revident v Zidanem mostu, jc imenovan za postajnega načelnika v Ponikvah. Prestavljeni so: nad revident, in postajni načelnik v Brežicah Kari Orossy kot postajni načelnik v Wildon; Jurij Ž u g č i č, revident in postajni načelnik v Laškem trgu kot postajni načelnik v Brežice; Jožef Taschek, revident in postajni načelnik, v Laški trg; Fran Gornik, revident in postajni načelnik v Pre-stranku, kot revident v Rakek; revident Jakob Prek iz Hrastnika v Litijo; acljunkt Anton N e j e d l v iz Litije v Hrastnik; asistent Andrej Čer-nie z Rakeka v Trst; prov. asistent Friderik P u u č u h iz Sp. Dravograda v Zidani most; prov. asistent Franc Z c k a r iz Marcnbcrga v Bruck na Muri; urad. aspirant Štefan J are iz Sežane v Račje. — V Doljru pri Planini so bile dne 29. februarja 1913 občinske volitve. Ugovor, kateri je bil vložen proti volitvi, jc bit zavrnjen. Dne 8. t. m.-so bili izvoljeni: za župana Jožef Gračnar, posestnik v Ravnem; za svetovalcc pa: Anton Hrastnik, Anton Teržan in Jožef Zalokar. Sami naši možje. — Sedmina po umrlem dekanu gospodu Janezu Nagode bo v četrtek, dne 14. maja t. 1., ob 10. uri dopoldne v žup-ni cerkvi v Trebnjem. — Pravda za zapuščino nadvojvode F.rnsta. Sodišče je odbilo zahtevo, naj se Klotilda pl. Simič prizna kot zakonska hči nadvojvode Ernsta in baronice Wallburg. Ta skrivnostna zadeva je. tako zopet za nekaj časa spravljena s sveta. Priče, ki bi mogla vso zadevo najbolje, pojasniti, že davno ni več. na svetu - takratni ljubljanski vojaški kurul Zamejit', bral pokojnega kanoni- ka, je davno mrtev. Mnogo sc je govorilo o tem, da je poroka vpisana v vojaške matrike. Trdijo pa, da je nekdo ob nenavzočnosti vojaškega kurata Zamejca vzel vojaške matrike, iz njih iztrgal nekaj strani in nato vpisal vanje poroko ter podpisal kurata Zamejca. Kmalu nato so našli kurata Zamejca v nekem tržaškem kanalu v morju mrtvega. Strokovnjaki so pa izjavili, tla je pisava v vojaškim matrikah slabo ])o-narejena, ponarejevalec niti Zamejca ni pravilno podpisal, ker ga je podpisal tako, kot so ga pač izgovarjali Nemci — Sumejic. — Skupen izlet uradništva jugoslovanskih denarnih zavodov iz Hrvatske, Štajerske in Kranjske v Krško, kot nekak mejnik omenjenih dežel, v nedeljo dne 10. t. m. je uspel v popolno zadovoljnost vseh izletnikov. Izletnike iz Hrvatske je sprejel in prisrčno pozdravil na kolodvoru župan krški, gospod dr. Janko Hočevar, z množico odličnih Krčanov. Ko so dospeli še člani celjske krajevne skupine in oni ljubljanske, je spremila HO izletnikov v mesto godba. Pri skupnem obedu v hotelu »Žener« je navzoče še enkrat v toplih besedah pozdravil g. župan, kateremu se je na ljubeznivem in nadvse prisrčnem sprejemu gostoljubnih Krčanov zahvalil predsednik hrvatskega društva g. Bičenič, za njim g. podpredsednik dr. Kraljic. Izletnike je počastil s svojo navzočnostjo in jih pozdravil okr. glavar, blagoroclni gospod Mathias, in v imenu narodnih društev g. nadučitelj Rozman. V vznesenih besedah je govoril predsednik ljubljanske krajevne •skupine g. Pretnar in navduševal k vztraj-.nosti i v bodoče, za tem je Orehek gorko pozdravljal častno zastopane brate onkraj Solle in napijal koleginjam bratskega društva, katere je med drugimi pozdravil v imenu krških fantov g. Auman. Izletniki so se ob tej priliki spomnili revnih istrskih otrok in zbrali za njih šolo 60 K. Ker je ves čas nagajal dež, ki pa izletnikom ni kratil veselega razpoloženja, je odpadel nameravani skupni izlet v Rajhenburg in se je izletniška družba do odhoda mudila med gostoljubnimi Krčani. Vsi izletniki pa so se vračali domov z veselo zavestjo, da se interesira za njih organizacijo širša javnost, pripoznavajoč ji nje delo, velikega gospodarsko kulturnega pomena. — Sv, Duh pri Bohinjskem jezeru. 'Letovišče pri Sv. Duhu se je otvorilo 5. t. m. Dne 6. maja je napravilo majnikov izlet 15 celovških gg. bogoslovcev s svojim pro-' fesorjem g. dr, Ehrlichom. Prišli so nenapovedani in v slabem vremenu. Bili so pa vendar veseli in clobre volje, se vozili po jezeru, občudovali lepo lego duhovskega zavetišča in se po litanijah v prijazni cerkvici zadovoljni vrnili, pomndivši se še nekoliko na Boh. Bistrici, v sosednji, bratski Korotan. -— Zelenje je letos tu nenavadno živo; jako dobro dene očesu menjava svillo-zelene bukve in mecesna s temnozeleno smreko in jelko, Cvetlica šmarnica je zdaj kar nasuta in na novih gredicah se je letos nasejalo in nasadilo mnogo več cvetlic od prejšnjih let. — Onstran jezera se od jutra do mraka oglašajo mnogovrstni živinski zvončki in vmes se čuje pastirsko petje in tikanje. Prav v bližini stavbe se skušata v petju drozeg in kos, za hrbtom v gozdu in iz Vogarja sc oglaša kukavica. Pred nosom na veji ponavlja Šinkovec celi dan svoj gričev. Pod nogami skaklja živahna bela penica in v grmu drobi njena črna sestrica lepo svojo vižo; tudi grulienje divjega goloba slišiš zjutraj in zvečer. Sprehodi so tu lepši kakor si jih misliti moreš; šetaš lahko po hladnem ali na solnčnem kfraju. Tudi v deževju Ti ne bo dolgčas; sedeč na verandi občuduješ bobnenje 4—6 slapov na nasprotnem Vogariu, ki se objavijo cb deževju. Do pošte pri Sv. Janezu imaš pičlih 20 minut, ki prihaja od 15. junija dvakrat na dan, pa tucli zdaj že zjutraj ob 9. uri dobiš liste, da izveš novice. Do hotela Slov. plan. društva, »Zlatorog«, je pol ure, odkoder zreš v mogočni slap Savice. V mescu juliju in avgustu, tudi že preje, sc koplješ v jezeru, ki ima 16—18" toplote. Z ladjo, katere so vedno na razpolago, pa tudi lahko veslaš na levo stran jezera in vzameš solnčno kopel. Če potrebuješ počitka, pridi, utrdiš si popolnoma svoje živcc,» kajti tu vlada nebeški mir. — Vabilo na občni zbor zadružne bolniške blagajne na Bledu, kateri sc vrši clne 17. maja 1911-, v nedeljo popoldne ob 2.' uri, v hotelu »Triglav« na Bledu. Dnevni red: 1. Branje zapisnika zadnjega, občnega zbora. 2. Poročilo o delovanju. 3. Poročilo o računu za leto l'J13. 4. Razni nasveti. — Hrvaška opera je te dni z velikim uspehom gostovala v Sarajevu. — Lekarniški štrajk v Zagrebu se je končal že 10. t. m. Stavkujoči farmacevti so zopet nastopili službo in se začeli z lekarnarji pogajati. Nekaj lekarnarjev je že sprejelo zahteve farmacevtov. — Utopljenka. V Savi pri Dolu so našli utopljenko v soboto, 9. maja. Truplo je moralo bili v vodi že več časa. Ženska jc pri 40. letih; tu eisto neznana. Nesreča ali zločin, kdo ve? Pokopana je na pokopališču v Dolu. — Obsojeni radi tramvajske nesreče. Pred zagrebškim sodiščem so bili te dni obsojeni štirje tramvajski uslužbenci vsak na dva oziroma en mesec zapora, ki se lahko izpremeni v globo, ker so svoj čas zakrivili, tla je bil do smrti povožen krčmar Balun. Vrhtega imajo pokojnikovi vdovi plačati 400 kron pogrebnih stroškov. Merske novice. š Novice iz Ptuja in okolice. P r i naborih, ki so sc vršili zadnjj četrtek, petek in soboto v našem mestu, je bilo potrjenih v četrtek od 141 nabornikov 44, v petek od 150 nabornikov 41 in v soboto od 148 nabornikov 36. Nabori trajajo dalje do 14. maja. — Priptujskemokraj-nem glavarstvu uraduje neki nem-škutarski uradnik, ki ima posebno veselje do tega, da prestavlja slovenska krstna imena v blaženo nemščino, Svetovali bi temu nemškutarskemu petelinu, naj čas uradovanja porabi raje za kaj pometnej-šega, ker si s tem prihrani precej nepotrebnega dela. — Na ptujski obrtno - n a d a 1 j e v a 1 n i š o 1 i sc je, kakor smo že poročali, zaključilo šolsko leto minulo nedeljo. Ta zavod je obiskovalo v minulem letu 197 učencev, in sicer 28 Nemcev, 103 Slovenci in 22 Hrvatov. — Stekel pes je te dni ugriznil nekega pekovskega učenca iz Fiirtncrjevc pekarijc. Učenca so spravili v Pasteurjev zavod na Dunaju. — Vandalizem. Ob cesti proti turniški graščini pri Ptuju jc tc dni neki zlikovec porezal veliko število sadnega drevja, katerega je nasadil ob cesti okrajni zastop. To sc je v tej okolici zgodilo že večkrat. — Tatvina. Na otoku Drave pri Sv. Martinu pri Ptuju jc bilo le dni ukradenih grofu Herbersteinu 13.000 vrhovih šib. Osumljenih tatvine je več oseb, katere so zaprli. — Utopljenca. Pri Sv. Marku niže Ptuja so potegnili iz Drave truplo neznanega moškega utopljenca. Pri Sv. Marjeti so istotako potegnili iz Drave mrtvo moško truplo. Identitete utopljencev še niso dognali.. š Afera Wastian. »Montags - Ztg.ft poroča, da postajajo na mariborskem magistratu nevoljni, ker zadeva Wa-stian ne pride tlo konca. Vse delo sloni na ramenih župana dr. Schmidererja, ki letos niti na dopust ne bo mogel, kajti "VVastian je edini podžupan, toda ne uraduje, dokler afera ni razjasnjena. š Otrok utonil. V Kazazah pri Celju je v potoku utonila sedemletna hčerka zakonskih Alojzija in Marije Brečko. š Zrakoplovec je hotel postati. Iz Ormoža se poroča s'edcča zgodbica: K tukajšnjim naborom je prišel tudi neki fant, ki je po vsej sili hotel, da bi ga sprejeli k vojakom in da bi bil prideljen zrako-plovnemu oddelku. V svrho zadnjega je prinesel seboj lep model zrakoplova Zep-pelinovega tipa, na katerem je, kakor jc pripovedoval, delal tri leta v svojem prostem času. Fant pa ni bil potrjen in je vsled lega močno užaljen pustil izdelek v Skorčičevi gostilni, kjer si ga lahko vsakdo ogleda. š Regulacija Pesnice. Komisija za regulacijo Pesnice se mudi tc dni v Št. Lenartu v Slov. goricah, da izdela potrebna preddela v svrho regulacije. š Stekel pes. Od Sv. Marjete v Slov. goricah poročajo: Sem se je priklatil od nekod stekel pes, ki jc ugriznil šest oseb, med njimi tudi gostilničarko Tobias. Tudi v st. Lenartu pri Veliki Nedelji ie ta pes ugriznil neko posestnico. Psa sc je orožnikom posrečilo usmrtiti. Ugrizene osebe so spravili v Pasteurjev zavod na Dunaju. s Cvetlični dan v korist >Schulver-eina-' so minulo soboto priredili celjski Nemci. Kakor se sliši, cvetlični dan ni nič kaj posebno dobro izpadel in je vsota za prodane cvetlice precej majhna. š Za župana je bil izvoljen v Slovenski Bistrici mesto odstopivšega župana Stigerja dr. Maks Mu;: m a y r. š Roparski napad. Blizu Slovenske Bistrice je te dni neznan, zlikovec napadel uradnika posojilnice J. Valanda ter mu oropal kolo. Zlikovca še niso prijeli. š Nov nemški zdravnik dr. Adolf F a 1 t a r se je naselil v Ljutomeru, š Požigalca. Zaprli so v Strugi pri Stopni posestnika Antona Lepeja, kateri je osumljen, da je sam zažgal clomovje, da bi prišel do zavarovalnine. — V Celnici so zaprli kočarico Uršo Dvoršak, ki je osumljena, da je v bližini Slovenske Bistrice zažgala svojo hišo, da bi prišla do precej visoke zavarovalnine. š Samoumor. Na Spodnji Hudinji pri Celju se je zastrupila posestnica Marija Prosenjak. Vzrok samoumora je neznan. š Prestavljen je nadgeometer Ema-nuel Martiny iz Brežic v Gradec. š Iz poštne službe. Prestavljen jc poštni asistent Frane Jccel iz Maribora v Koflach. š Obrtni shod se vrši na binkoštn! ponedeljek v Ljutomeru. Sklicujc ga Zveza južnoštajerskih obrtnih zadrug v Celju. 8 Tovorna železnica Brežice—Globoko. Železniško ministrstvo je dovolilo brežiški premogokopni družbi, da sme izvršiti tehnične priprave za tovorno železnico s postaje Brežice do Globokega. š Avtomobil za mariborsko gasilno društvo. Mariborsko gasilno društvo je pri tvrdki Puch naročilo avtomobil za gašenje za 17.000 K. Ljubljanske novice. lj Pozor! Izlet v Zatičino. V nedeljo, dne 7. junija, na praznik sv. Trojice, napravi krščansko moštvo ljubljansko izlet, oziroma božjo pot v Zatičino. Odhod z dolenjskim vlakom z južnega kolodvora ob 8. uri 5 minut. Prihod v Ljubljano zvečer ob 9. uri. Priglaša se: Pri upravništvu »Slovenca«, v »Ljudskem domu« pri »Slovenski Straži« in v prodajalni g. Šoukala Pred škofijo. Člani raznih društev se pa lahko priglašajo tudi pri svojem društvu, odkoder se imena skupno naznanijo (upravništvu »Slovenca«). Priglasi naj se vsaj vsaj en teden pred odhodom, to je do bin-košti. Troški ne bodo veliki: železnica in kosilo, česar pa ni treba najprej plačati. Izlet ima namen poleg razvedrila služiti zlasti povzdigi verskega življenja med ljubljanskim moštvom. Iz tega plemenitega razloga vabi pripravljalni odbor, da se ljubljansko moštvo, ki krščansko misli in čuti in hoče krščansko tudi živeti, temu vabilu odzove številno. Ti izleti se bodo vsako leto ponavljali, in sicer vsako leto na drug kraj. — Pripravljalni odbor. lj Obisk učiteljiščnikov iz Slavonije. Jutri v sredo zvečer pridejo v Ljubljano učiteljiščniki in učiteljiščnice iz Osjeka v Slavoniji, Ekspedicijo vodi ravnatelj F. Barušič (poznan humorist in književnik, autor »Pabirci«, »Za dokolice«, »Iz pri-rode« itd.), s profesorjem R. F. Magjerjem, poznanim hrvatskim novelistom in pesnikom »Novi Zvonci«, »Sa slavonske ravni« 1. dr.) ter profesorjem M. Pavlovičan (pisateljem in filologom, znan pod psevdonimom: Podunavski). Izletniki gredo iz Osjeka preko Budimpešte na Dunaj, odtod v Ljubljano, na Reko, Opatijo in preko Zagreba nazaj v Osjek. Ljubljančani, posebno dijaki in dijakinje, pozdravite svoje tovariše in tovarišice iz bratske Slavonije. lj Novo sistemiziranje uradniških mest na mestnem magistratu. Kon-ceptno uradništvo se razdeli: v VI. či-novnem razredu 1, v VIL činovnem razredu 2, v VIII. činovnem razredu 3, v IX. činovnem razredu 4, v X. činovnem razredu 3, praktikant le po potrebi. Skupaj 13. — Računsko uradništvo se razdeli v VIL činovnem razredu 1, v VIII. činovnem razredu 2, v IX. činovnem razredu 3, v X. činovnem razredu 3, v XI. činovnem razredu 2, pr^ik-tikantje 3. Skupaj 14. — Pisarniško uradništvo se razdeli v VIII. činovnem razredu 1, v IX. činov, razredu 4, v X. čin. raz. 4, v XI. čin. raz. 3, praktikanta 2. Skupaj 14. — Zdravniki mesta napredujejo časovno, dobe pa naslov čin. razreda po doseženi začetni plači. Ne v kategorijo uvrščena uradnika Žemljic, in Senčar napredujeta v rokih kategor. B, Kunaver in Acceto v rokih kategorije C. lj Osebne vesti z magistrata. Za ravnatelja mestne klavnice se imenuje g. Skale. Za vrtnega nadzornika se imenuje vrtnar Hejnic. Za asistenta Mestne hranilnice se imenuje praktikant g. Bukovnik, za praktikanta pa g. Paulin. lj Odlikovanje. Cesar je podelil vpo-kojenemu mestnemu polic, zdravniku dr. Fr. 111 n e r j u -in praktičnemu zdravniku dr. Robertu P r o s i 11 a g g u naslov zdravstvenega svetnika. lj Na oklicih so: Herman Ilrovat, knjigotržec, z gdč. Karolino Kopušar; Jožef Krošl, trg. potnik, z gdč. Marijo Pečjak. lj Nova telefonska zveza. Z 10. majem t. 1. se uvede telefonični promet med Ljubljano ln krajem Pacsa (Ogrsko). Govorilna pristojbina znaša 4 K za navaden tri minute trajajoč pogovor. lj Dragonske dirke se vrše danes, jutri in pojutrajšnjem na nalašč za to prirejenem dirkališču ob Latterman-novem drevoredu. lj Skioptično predavanje mornariškega društva. O priliki učiteljskega in dijaškega izleta bo v četrtek dne 14. maja 1914. ob sedmih zvečer gospod linijski poročnik v p. in podpredsednik tukajšnje podružnice avstrijskega mornariškega društva V. Kubelka v avli tukajšnje višje realke nakratko predaval o pomenu morja in o potrebi domačega brodarstva, gospod profesor J. Breznik pa pokaže več skioptičnih slik jadranskega obrežja in trgovinskih in vojnih ladij. Tiste, ki se mislijo izleta na jadransko rnorje udeležiti, in pa člane mornariškega društva opozarja rno na to skioptično predavanje. lj Novi vojaki v Ljubljani. V domobransko vojašnico polog Gruberjevega kanala pride v kratkem težki hav-bični polk in domobranski ulanci. Hleve bodo zidali poleg klavnice. lj IV. redni občni zbor Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem se visi v četrtek, dne 28. majnika 1914 ob 3. uri popoldne v restavracijskih prostorih Narodnega Doma v Ljubljani. lj Urad za najdene stvari. Najdene stvari v času od 1. do 10. maja 1914: 1 damska torbica z denarnico in 1 K 93 vin.; 1 zlat prstan s tremi kamni; 1 svilen solnčnik; 1 zavitek črnega suknja; 1 par usnjatih rokavic; 1 konjsko pregrinjalo sive barvo, 1 konjsko pregrinjalo rudeče in rumeno karirano; 1 črna denarnica s 3 Iv 84 vin.; 1 srebrna vratna verižica; 1 črna denarnica z 2 K 21 vin., 1 črna denarnica z 21 K 10 vin.; 1 črna denarnica s 5 K 14 vin. Primorske vesii. p Izjava. V dopisu političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri« v Pazinu od dne 6. t. m., št. 373, se mi poroča, da je dobilo več pisem, naj mene kandidira za predstoječe deželnozbor-ske volitve. Zato izjavljam tem potom, da ne kandidiram, in apeliram na do-tične merodajne volilce v korist narodne discipline, naj vsi kompaktno volijo od gornejega društva predložene kandidate. — Cernikal, 9. majnika 1914. — Karel Siškovič, posestnik itd. p Laški napad v Trstu. Dne prvega maja ponoči je* mnogoštevilna laška tolpa napadla na Aquedottu nekega koncept-nega slovenskega uradnika pri tržaški finančni direkciji^. toda ker se jim je še o pravem času izmuzal, so udarili tem krep-kejše po njegovem tovarišu Nemcu. Izmed napadalcev je bil takrat neki privatni uradnik kaznovan samo na 20 K kazni. Pri petkovem promenadnem koncertu na Velikem trgu pa je omenjeni napadeni Slovenec spoznal glavnega napadalca omenjenega dne in ga pustil aretirati. Aretiranec se je legitimiral za pravnika L. R. »Pic-colo« k temu dogodku dostavlja, da ni viteško, da obračunava slovenski finančni uradnik z laškim pravnikom s pomočjo policije. Mi pa pravimo, da je še manj viteško, da italijanski pravnik v družbi cestnih pobalinov zahrbtno napade slovenskega finančnega uradnika. p Angleži potolčeni pri nogometni tekmi. Včeraj popoldne je bila na vežba-lišču Velike kasarne nogometna tekma med angleškim moštvom in moštvom peš-polka št. 32. Zadnje je zmagalo z 2 : 1. Zadnje vesli. CESARJEVA BOLEZEN. Dunaj. Cesar je noč dobro prestal Katarni pojavi so še na isti višini. Splošno zdravstveno stanje je neizpre-menjeno dobro. JUGOSLOVANSKO VPRAŠANJE IN NEMCI. Trst. O sobotnem shodu nemškega političnega društva za Trst in Primorje, o katerem smo že včeraj poročali, je bil izdan naslednji komunike: »Zdrav, močan nadaljnji napredek nemštva v Primorju bistveno zavisi od trdne za-slombe na nemško zaledje, od neoviranega nadaljnjega obstoja primorskega italijanskega elementa v njegovih dosedanjih pozicijah ter od dosedanjega državnega ustroja in administrativne razdelitve. Vsako nadaljnjo prodiranje jugoslovanskega življa, zlasti pa vsako pospeševanje jugoslovanskih teženj po državni in pokrajinski razdelitvi je velikansko oškodovanje, ne le nemštva samega, ampak tudi celokupne države. Uresničenje zadostno znanih zadevnih načrtov Jugoslovanov bi imelo za posledico n e v z d r ž 1 j i v p r o p a d nemštva ob A d r i j i.« — Karakteristično za ta komunike je, da se debata o stališču puljskih £iemcev pri bližnjih istrskih deželnozborskih volitvah niti ne omenja. Komunike molči, po privatnih informacijah pa izve vaš poročevalec, da jo glede tega vprašanja zmagalo nemškoradikalno krilo in da bodo Nemci pri volitvah v Pulju podpirali italijansko iredento, kakor so to doslej storili v Trstu in Gorici. — Shoda so se udeležili tudi zastopniki kranjskega »V o 1 k s r a t a«. ITALIJANI PROTI SLOVENSKI TRO-BOJNICI. Trst. O priliki obiska angleških pomorskih častnikov v Portorose so Slovenci oziroma Hrvati, stanujoči po bližnjih gričih, na svojih hišah izobesili narodne tro-bojnice. Piranski Italjjani so nagnali piranskega župana Fragiacoma, da izposluje, da bi morale slovenske trobojnice izginiti, Župan pa tega ni inogel doseči. Nato so se piranski Italijani z italijansko zastavo podali na obrežje k pozdravu Angležev. Zastavo so potem pritrdili na neko drevo, kjer je do večera visela. Končno jo je žan-darmerija odstranila in odredila, da so tudi Hrvatje in Slovenci sneli narodne trobojnice, ZADEVA VOJAKOV 17. PEŠPALKA. Budimpešta. V svojem odgovoru na interpelacijo dr. šusteršiča glede obsodbe 70 vojakov 17. pešpolka je vojni minister, kakor beremo, sam na-glasal, da obsodba prvega sodišča še ni potrjena. DR. KRAMAft O ČEŠKI OBSTRUKCIJI V DRŽAVNEM ZBORU. Praga. Na nekem shodu je izjavil dr.'Krama?, da Čehi s svojo obstrukcijo ne nameravajo razmer v državi še bolj komplicirati, namen češke obstrukcijo je edino vpostava zopetnih ustavnih razmer na Češkem, odstranitev upravne komisije in imenovanje višjega deželnega maršala.' ČEŠKA AGRARNA STRANKA. Praga. »Venkov« dementira vest, da namerava Stanek odložiti vodstvo češke agrarne stranke. KOŠUTOVO STANJE. Budimpešta. Košutovo stanje je vedno slabše ter je vsak trenutek pričakovati katastrofe. Budimpešta. Zdravstveni izkaz o Košutu se glasi: Temperatura 38, žila 99 stopinj. H. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Dunaj. Pri današnjem žrebanju II. državne razredne loterije je zadela 70.000 K št. 114.611, 15,000 K je zadela št. 60.137. Po 5000 K so zadele številke: 5073; 98.734; 159.983. Po 2000 K številke: 6737; 15.490; 30.898; 37.372; 45.800 ; 58.425; 74.378; 140.895; 153.424 in 156.820. POROTNA OBRAVNAVA V AFERI ŠVIHA. Praga. Jutri se prične tu sodnij-ska obravnava v zadevi Švihe. Clioc je na nekem shodu izjavil, da je ministrski predsednik rekel, da je nedavno neko češko radikalno obstrukcijo odkupil z denarjem. BULGARIJA POMNOŽI ARMADO. Sofija. Sobranje je sklenilo bulgar-sko armado v mirnem stanju pomnožiti za 40 bataljonov. ODGOVOR SRBIJE GLEDE ORIENTSKE ŽELEZNICE. Belgrad. Srbska vlada je na noto Avstro-Ögrske, da naj orientske železnice vrne družbi, odgovorila, da stoji na stališču, da železnico odkupi, Avstro-Ogrski pa prizna vse one koncesije, ki jih slednja za promet s Solunom rabi. NEPORABNE ITALIJANSKE PUŠKE ZA ALBANIJO. Dunaj. »Reichspost« poroča iz Drača: Albanska vlada je pred kratkim naročila v Italiji 15.000 pušk, ki so te dni tudi že prispele. Toda pri preizkuševanju se je pokazalo, da so to puške najstarejšega sistema, puške, ki so jih zaplenili Italijani v libijski vojni. Poleg tega pa je municija za puške popolnoma moderna, tako da so puške popolnoma neporabne. ALBANIJA BREZ MOČI. — SPLOŠNI URADNIŠKI ŠTRAJK. Drač. Znana albanofilka Amalija baronica G o d i n poroča listu »Kölnische Volkszeitung« iz Drača zelo značilne no-> vice iz Albanije. Kljub mobilizacijskemu povelju proti Epircem pred štirimi tedni se pravzaprav ni nič storilo. Vojni minister Essad paša, gospodar Albanije, noče ničesar storiti. Državni tajnik je bil vsled tega tako razljučen, da je ministrskemu predsedniku izjavil, da bo demisijoniral, ker vlada nič ne ukrene. Essad paša je celo neko nameravano protigrško demonstracijo preprečil. Kljub temu se je pa nekaj kravaliralo. Essad paša se je nato s tem maščeval, da je vse uradnike, ki so se obhoda udeležili, dal poklicati na stražo, kjer so jim sporočili, da imajo takoj proti Epircem odkorakati. Uradniki so odgovorili, da gredo radi (?) zoper Grke v boj, da pa zahtevajo jamstva, da bodo vlekli plačo naprej in da. bodo po končani vojski vsi zopet v službo ^prejeti. Vlada jim tega zagotovila ni hotela dati. Zato je 150 uradnikov izjavilo, da zapuste službo. Pridružili so se jim vsi drugi. Od prvega državnega tajnika do zadnjega pisarja so vsi izostali, tako da so celo ministrstva zaprta. »JADRANSKA BANKA« V ALBANIJI. Trst. Glede na govor nekega Laha na nedeljskem shodu, da avstrijska vlada podpira v Albaniji »Jadransko banko«, pojasnjuje »Edinost«; »Jadranska banka je svoj-čas res prosila za dovoljenje za ustanovitev podružnice v Skadru. To prošnjo pa je avstrijska vlada odbila, pač pa ie dala dovoljenje in subvencijo nekemu tujemu čifutskemu zavodu. Veliko pozneje je dala avstrijska vlada res Jadranski banki dovoljenje za ustanovitev podružnice, toda brez subvencije v Draču.« Lah je torej govoril neresnico. VOJNA AMERIŠKIH ZDRUŽENIH DR-ŽAV Z MEHIKO. New York. Tu so z velikimi vojaškimi častmi pokopali pri Veracruzu padlih 17 ameriških mornarjev. Ob grobu je govoril predsednik Wilson, ki je dejal, da se Združene države nočejo boriti z Mehikanci, ampak jim hočejo samo »pomagati«. KRALJ GUSTAV V KARLOVIH VARIH. Stockholm. Kralj Gustav se za dalje časa poda v Karlove vare. DEMONSTRACIJA SUFRAŽET PRED KRALJEM. London. Pri galaprireditvi ob navzočnosti angleške in danske kraljeve dvojice se je v gledališču dvignila neka sufražeta in pričela kričati: Kralj Jurij, v vaši drŽavi mučijo ženske!« Sufražeto so takoj odpeljali iz gledališča. Druge sufražete so med občinstvo metale letake. IZGREDI V PETERBURGU. Peterburg. Za 1. maj po ruskem koledarju se tu boje velikih izgredov. Izvršene so obširne varnostne priprave. NEVESTA USTRELILA SVOJEGA ZAROČENCA, KER JO JE HOTEL ZAPUSTITI. Dunaj. Tu se je danes dogodila krvava drama. Odvetniški koncipijeilt dr. Pavel Meisels se je hotel ločiti od svoje zaročenke, bivše bolniške strežnice Helene Freiwald, s katero je imel razmerje devet let. Včeraj je dr. Meiselsa obiskal brat Helene Freiwald ter ga poizkušal pregovoriti, naj poroči njegovo sestro. Doktor je to odklonil in izjavil, da plača dekletu 25.000 K. Danes sta brat in sestra prišla k doktorju ter je dekle svojega ženina prosilo, naj ji izpolni pred leti dano obljubo. Ko je doktor to odklonil, je dekle potegnilo revolver ter pred očmi svojega brata ustrelilo zaročenca in sebe. ZA ČUDA UŠLI SMRTI. Gradec. Danes se je neka družba v treh avtomobilih peljala k priljubljeni restavraciji Sandwirt. Nakrat se je zadel eden avtomobilov ob železno cestno ograjo, prelomil jo in padel v globočino 80 metrov, pri čemur se je petkrat prevrnil. V avtomobilu sta bila neki gosp. Suppan, kapelnik Kola, operetna su-breta Vesta, ki so kakor po čudežu vsi le lahko ranjeni. RAZISKOVALEC NORDENSKIÖLD UBIT. Gradec. »Grazer Volksblatt« je dobil od misijonarjev v Južni Ameriki poročilo, da so svetovno znanega norveškega raziskovalca severnega in južnega tečaja, barona Nordenskiölda na njegovem študijskem potovanju po Južni Ameriki, ubil: Indijanci. Tudi vsa njegova ekspedicija je smatrati za izgubljena. VLOM V BLAGAJNO. Budimpešta. V blagajno delavske* ga bolniškega društva je bilo vlomljeno. Vlomilci so odnesli 30.000 K. NOVA ZIMA V ŠVICI. Curih. Sprememba vremena je napravila po Švici ogromno škode. Sadna letina je uničena. V kantonu Essin je padlo 60 cm novega snega. POTRES V SICILIJI. Milan. Iz Sicilije javljajo brzojavke, da so v krajih v vznožju Etne čutili devet močnih potresnih sunkov. Iz žrela Etne je švigal plamen. Rožne stvori. Dinamitni napad v cerkvi. V rimsko katoliški cerkvi v Zobodraraszu sta dva premožna kmeta med sveto mašo vrgla dve dinamitni patroni, ki sta eksplodirali. Veliko žena in otrok je ranjenih, stene so poškodovane. Napadalca so aretirali. Ne povesta, zakaj sta izvedla zločin. Francosko ženstvo proti modnim izrastkom. Francoska patriotična liga, ki šteje 580.000 članic, je s svojim nastopom proti izrastkom ženske mode dosegla že lepe uspehe. Na tisoče in tisoče podpisov je že zbrala na izjavo proti nedostojni modi; pridobila je na svojo stran že večino velikih modnih podjetij ter krojače in krojačice. Ravnotako prijazno in naklonjeno se je odzvalo časopisje ter se postavilo v službo dobre stvari. Tudi modni žurnali so takoj obljubili sodelovanje za primerno reformo v ženski modi. Kakor torej vse kaže, bo vsaj nenravnih modnih norosti kmalu konec. Požar je, uničil v Veliki Lubiji, Ga< licija, 30 hiš. Pet oseb utonilo je pri Meidefa-rau, ker se je prekucnil Čoln. Umorjeni konzul. V Tunisu so našli v kupeju I. razreda umorjenega in oropanega ruskega in norveškega konzula Pappa. IZPRED SODIŠČA. Pravda O. Pekle — P. Arhangelj. Danes se je pred tukajšnjim drželnim sodiščem pravda med juristom G. Pe-kletom in P. Arhangelj em na Viču v drugi instanci zaključila. Šlo je za razžalitev časti. Deželno sodišče je priziv G. Pekleta zoper prenizko odmero kazni v popolnem obsegu zavrnilo. Nadaljnje pritožbe ni več. Pekletov zastopnik dr. Kokalj je v razpravi viškemu samostanu oponašal, kakšen dobrotnik cerkve in samostana je bil Pekletov oče. To očitanje je popolnoma brezpredmetno, ker Pekletov oče za prostor, ki ga je dal za cerkev in župnišče, ni dobil nič manj kakor 22.000 kron. Kakor je povedal zastopnik P. Arhangelja, bo moral Pekle nositi tudi stroške drugega pritožbenega postopanja. ZAHVALA. Prostovljno gasilno društvo na Dobrovi je prejelo od slavne »Kranjske hranilnice« v Ljubljani na prošnjo za podelitev podpore znatni znesek 100 K, za kar se slavni gorenji najtopleje zahvaljuje. Na Dobrovi, dne 10. majnika 1914. Odbor, 165 Sladnl čaj znamka »Sladin« Je reSIl dojenčke, pri katerih so draga otroSka redilna sredsiva odrekla. Vzgojenje s Sladinom je polovico cenej že Prihrani se tudi na mleku in sladkorju. >/« kje zavoj stane 60 vin. in se dobi tudi pri trgovcih. Po pošti 5 zavojev 4 K franko pri izdelovatelja, lekarnarju Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. Njegova žena je vzgojila 6 Sladinom 8 zdravih otrok, Na stotine mater to vzgojenje, posnema z najboljšim uspehom. Za odrasle Je Sladin edini zajtrk, kateri daje kri, moč, mirne živce, zdravje. Je polovico cenejši kakor vsak drug zajtrk in prihrani tudi na mleku, sladkorju. Za bolne Je Sladin izvir zdravja. Glavno zaloge na Dunaju: v lekarnah Trnköczy. SchönbrunnerstraOe 109, Radeckyplatz i, Joselstädterstraße 25. V Gradcu: Sack-•trafle 4. V Trstu, drogerija I. Catuauli Giov. di Quardiella 703; v Gorici Mazzoli E. trgovec; v Celju Hočevar, trgovec; v Celovcu Häuser, lekarnar; v Mariboru König, lekarnar 109, Kurzne cene dne 11. maja 1914. Državne rente. 4 % konv. dav. pr kron. renta (maj—nov.) 4% konv. dav. pr. kron. renta (jan — jul.) 4-2°,o avstr. velj. papir, renta febr,—avg.) 4-2% avstr. velj. srebr. renta (april—okt.) 4°/o avstr. zlata renta, davk. prosta. . . 4 °/o avstr. kronska renta (marec—sept.) 4% av. kron renta iz 1.1912 (junij—dec.) 4 % ogr. renta v zlatu.......... 4% ogr. renta v kronah'iz 1.1910. . . 4 '/3 % ogr. renta v kronah iz 1.1913. . Druge javne zadolžnice. 4% kranjsko dežeino posoji'o \i I. lc:s. 4 '/j°/o kranjsko dež. melior. pos. iz 1. iJl 1. 4'/2% kranjske deželne banke..... 4% bosansko deželno posojilo..... 4% obveznice Rudolf, železnice . . . . 4% obveznice železn. Ljubljana-Kamnik 4% obveznice dolenj. železnic..... Srečke. 4% drž. srečke iz 1.1860. po 500 gld. a. v. 4% drž. srečke iz 1.1860. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz 1.1864. po 100 gid. a. v. Državne srečke iz 1.1864. po 50 gld. a. v. 5% don. uravn. pos. iz 1.1870. po 100 gld. 3°/o avstr. zemlj. kredit, srečke I. izd. 3% avstr. zemlj. kredit, srečke II. izd. Bazilika budimp. iz I. 1886. po 5 gld. Ljubljanske srečke po 20 gld....... Rudeči križ avstr. iz I. 1882. po 10 gld. Rudeči križ ogr. iz 1. 1882. po 5 gld. . Rudeči križ ital. iz 1. 1885. po 25 lir. . josziv-srečke iz 1.1888........... Turžke srečke............... Srbske drž. tob. srečke iz 1.1888..... Akcije. Avstr. kreditni zavod Avstro-ogrska banka Anglo-avstrijska banka' ' i ' Dunajsko bančno društvo ' jadranska banka.... Ljubljanska kreditna' baiilia' Union banka . ..... Živnostenska banka | Avstrijski Lloyd...... Državna železnica.....j južna železnica....... Alpine............ Škoda ............. Valute. 20 frankov 20 mark . Sterling . . Rubelj . . K h 82 — 85 15 85 50 100 95 82 40 82 10 07 35 80 70 89 40 95 - 0-, J. ■ H! 84 65 92 75 81 50 1618 432 — 340 _ 272 50 282 — 241 50 25 50 58 _ 51 75 29 — 46 17 — 218 75 29 606 90 1946 — 331 — 511 — 416 403 — 575 50 267 50 585 — 694 25 9/ — 809 20 739 75 19 19 54 252 25 Ali ste že ponovili naročnino? Tržne cene. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 12. maja 1914. Pšenica za maj 1914.....13'6S Pšenica za oktober 1914 . . . 12'17 Rž za oktober . . . . -.. . . . 9'8o Oves za oktober.......813 Koruza za maj 1914.....735 Koruza za julij 1914.....7'49 Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša mati, stara mati, tašča Marija Demšar danes dne 11. majnika 1.1. po kratki mučni bolezni, v starosti 76 let, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v sredo ob polu 5. uri popoldne iz hiše žalosti. Maša zadušnica se bo brala v cerkvi sv. Frančiška. Železniki, 11. majnika 1914. Dr. Med. I. Demšar sin. Terezija Kralj, Marjeta Eržen hčeri. Ostali sorodniki. 1626 St, 8716. Razglas. 1601 3 Mestni magistrat ljubljanski naznanja, da se bodo počenši z 28. majem 1914 vsak četrtek popoldne ob 3. uri Vabijo se vsi starši, kojih otrobi še niso cepljeni, da prineso te k cepljenju in pregledu cepljencev, ki se vrši teden kasneje na istem kraju in ob istem času. Pri pregledu izroči se tudi izpričevalo o cepljenju ter bodi posebno še poudarjeno, da se v smislu ministerialne naredbe zahteva pri sprejemu otrok v ljudsko šolo izpričevalo o uspešno cepljenih kozah. mestni magistrat Ijubljanslf, dne 2. maja 1914. Če se mirno preudar/, se mora priti do izpoznanja, da so mešanice pražene kave ===== Kaiola Planinska • po aromi in izdatnosti najboljše. Dobivajo se v pražarni, vogal Dunajska cesta - Sodna ulica in v špecerijski trgovini Dunajska cesta štev. 6. 1129 Št. 676. 1623 3 — ----------------- >v . UUD um v podružnici e. nt, nr.y. «vs r. Kred,t, zavoda » Ljubljani. Mestna občina Črnomelj razpisuje: knjigovodje mestne hranilnice v Črnomlju z letno plačo 2400 K in pravico do treh u-iletnic po 200 K. Prosilci z večletno prakso imajo prednost. II. Službo praktikanta mestne hranilnice v Črnomlju z letno plačo 1000 K. Prosilci morajo imeti izpričevalo vsaj o dovršeni trgovski šoli ali trgovski akademiji. Prošnje s prilogami je vložiti pri mestnem županstvu v Črnomlju do 1. junija 1914. Mestno županstvo v Črnomlju, dne 10. maja 1914. Župan: D O \&f. Naznanjamo sorodnikom in znancem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, hči, sestra, teta, svakinj?, tašča, stara mati, gospa roj. c. kr. poštarlca danes ob 2. uri zjutraj, po daljši bolezni mirno preminula. Zemeljski ostanki predrage ranjce se ponesejo na tukajšnje pokopališče v sredo ob 0. uri popoldne. Sv. maše zadušnice so bodo brale v tukajšnji farni cerkvi. Šmartno pri Litiji, 12. V. 1914, "Žalujoči ostali. 1621 Vsem prijateljem in znancem naznanjam žalostno vest, da jc moj ljubljeni brat, gospod Fran Matajc trgovski poslovodja dne 10. t. m. ob 11. uri ponoči mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se je vršil danes 12. t. m. ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice v deželni bolnici na pokopališče k Sv. Križu. Dragega pokojnika priporočam v molitev in blag spomin. Ljubljana, dne 12. maja 1911. Kari Matajc nadučitelj, brat. 1. slov. pogr. zavod Jos.TurkvLjubljani. Lepa velika zelo mirna 1617 oooooooooaoo se odda stalnemu gospodu s 1. junijem. Dalmatinova ulica 15, U. nadstr. na desno. Proda se po ceni dobro ohranjen Bosendorfer • • | It amer. sistema z 12 registri. Izve se pod poštni predal 146, Ljubljana. 1625 Ivan Kacin I. si. izdelovalnica HARMONIJEV po ameriškem sistemu, izdeluje harmonije za cerkve, šole, pevska društva itd. Izdelane harmonije imam vedno v zalogi. Cenik gratis in franko. 1624 XXXXXXXXXXXXliXXX X X X X X X X X X X X X X X X X Zahvala. Povodom 25 letnice obstoja mojega juvelirskega in zlatarskega obrta došlo mi je od ljubeznjivili naročnikov, prijateljev in znancev mnogobrojno čestitk, za katere izrekam presrčno zahvalo in se vsem priporočam za nadaljno naklonjenost in zaupanje. Ljubljana, v maju 1914. Lud. Čeme str. 1622 juvelir in zlatar. xxxxxxxxxxxxxxxx X X X X X X X X X X X X X X X X Zobozdravriiški in zobotehniöni atelije je bil v hotelu pri „Maliču" nasproti glavne pošte 6. t. m. otvorjen, ter se priporoča p. 11. občinstvu za vsa zobozdravnika in zobotehnična delo. Zobo-tehničnl laboratorij vodi g. LEOPOLD WEIHS, ki je bil 4 leta nastavljen pri tvrdki O. Sevdl kot prvi asistent, 111 tehnik. - Atelije odgovarja najmodernejšim zahtevani higijene in je opremljen z najnovejšimi iznajd- hr0- h ml priti TPIIP 7R1PmP « ''?v.nel tu'l' PniJiereu popust 16» bami na polu zobotehnike. - Vsakojako zdravljenje zob se vrši DIBZ Uulcllll. ICIlC tiilKlISK, Ordlnlra se od 8. zjutraj do 6. zvečer. {¿¿T LJUBLJANA. ...... Hotel pri „Maliču", nasproti glavne pošte. »»» LJUBLJANA. Priporoča za pomladansko in ietno sezono daste za damske obleke, Muze, kostume. v bombazastem. sviinenem in volne- nerablagu. 50= :Í3 Domače podjetje. 1? Domače podjetje. Janko Cešnik, Ljubljana Lingarjeva ulica. Stritarjeva ulica. Opozarjam na svojo veliko zalogo perllnega blaga v bombažu, kakor v zajamčeno pristnem plalnu v vsaki poljubni širjavi. Različne preproge: Jute, Kokos, Linoleum, Tapestri. ••Raznovrstnega -modnega blaga za Vzorci na ogled na razpolago in pošt-- nine prosti. ■« 742 i0 IZPRED SODIŠČA. Zlata ni znal ceniti. Jožef Jagrič je pri Sajovicovih v Tacnu služil za mesarskega pomočnika, opravljal je pa tudi posle hlapca. Začetkom tekočega leta je peljal iz Vižmarjev zakonska Sa-jovic. Nekaj dni potem je pogrešila go-spodinja svojo zlato uro. Vzlic na vsestransko povpraševanje ni bilo o uri ne duha ne sluha. Konečno se je pa le izvedelo, da je Jagrič-uro, ki je vredna okoli 100 K, našel in jo nekemu drugemu za 10 K prodal. Obdolženec pravi, da je to uro našel v snegu pred hlevom in si jo pridržal. Bil je tatvine krivim spoznan in na štiri mesece težke ječe obsojen. Oče in sin zaradi vojaške postave obsojena. France Nograšek, posestnik v Murskem, je posredoval pri c. kr. okr. glavarstvu v Litiji za svojega sina Alojzija, da je dobil 27. svečana 1911 potni list za potovanje v Severno Ameriko. Ta potni list je bil izdan za dobo onega leta. Oče mu je za potovanje vročil 400 kron. Oba sta dobro vedela, da se do naborne stave ne bo mogoče domu vrniti. In res je bilo tako; sin so ie vrnil šele leta 11)12. in zamudil tri nabore. Oče in sin sta bila vsak n a 14 d n i strogega zapora obsojena. Špijonka Dimitrijcvipeva oproščena. Sodišče prve inštance v Belgradu je razveljavilo sklep policijske oblasti, da se proti Jeli Dimitrijcvič iz Zemuna uvede preiskava radi vohunstva ter izreklo, da Jela ni zagrešila nobenega proti državi naperjenega dejanja. Nato jo je policija kaznovala z 20 dnevi zapora radi vlačugarstva in jo izgnala iz Srbije. Iz šale resnica. Pastir Alojzij Gre-žar v Vel. Polju je bil jezen, ker je snežena kepa fanta Franceta Misleja zadela slučajno njega mesto Nandeta Škapina, kateremu je bila namenjena. V svoji jezi je vrgel Gražar motiko v Misleja ter ga zadel v nogo. Ta jo je zopet vrgel v obtoženca, kateri jo je zopet. z veliko silo v Misleja zagnal, da mu je presekal komolec desne roke. Obdolženec pravi, da ni imel namena Misleja poškodovati, marveč ga le oplašiti. Selci bo zato 4 mesece v težki ječ i. Obsojen srbski častnik. Tc dni je častniški vojni sod v Belgradu obsodil rezervnega stotnika Vladimira Jovanoviča na 20 let ječe, ker je v vojni, s Turki zapustil svoje mesto. Slovansko kopališče. 1'rospekte pošilja Anto Tuilor,lastnik hotela ,Velebit". Sobe naj se izvolijo naročiti pravočasno. H7.T a—