Splošni vestnik. V dopisu Srednješolski profesorjfi in »Popotnik« v št. 12. »Učit. Tovariša« se obrača g. dopisnik iz srednješolskih krogov do uredništva in upravništva »Popotnika« za neovrgljive podatke. Ker ne maramo delati nikomur krivice javljamo sledeče; V letu 1912. so bili pri upravništvu naročeni na »Popotnika« štirje srednješolski proiesorji in ena gimnaziia. Sedem iztisov je šlo v knjigotrštvo. Ti so bili namenjeni najbrže za ljubljanske odjenalce. — Upravništvo »Popotnika«. Časopisje v Avstriji. Leta 1911. je izliajalo v Avstriji vsega vkup 4261 listov in revij. Od tega je bilo 1282 politiških in 81 ženskih listov. Petkrat do sedemkrat na teden je izliajalo 178 listov. Nemških listov ie bilo 2327, čeških 1141, poljskih 369, italijanskih 131, slovenskih 91, rusinskih 71, hrvaških in srbskih 35, hebrejskih 19, rumunskih 14 in več drugojezičnih. V esperantskem jeziku sta izhajala dva lista. Generalna nadzornica za čipkarsko obrt na Francoskem. V francoskem trgovii;skeri ministrstvu se je osnovalo mesto generalne nadzornice za čipkarsko obrt; na to mesto bo imenovana specialna strokovnjakinja, katere skrb bo predvsem pridobiti novo veljavo lepim starim vzorcem čipk. Izkušalo se bo tudi v ribiške vasi uvesti klekljanje čipk, da bo tamošnje ženstvo čez zimo imelo zaslužek. Plača generalne nadzornice znaša 6000 K na leto. Praznikj ostanejo praznikl. Papež je s svojim »motu proprio« z dne 9. oktobra 1911 odpravil drug praznik o Božiču, Veliki noči in Binkoštih in še nekatere druge. nekatere pa postavil na nedeljo. 'Iačas je bilo precei prerekanja zaradi odprave praznikov, zmagalo je končno naziranie naj ostanejo prazniki kakor doslej in naj se na navedene dni ne dela, kakor se doslej tii delalo. Sedaj končno se je oglasila v vprašanju praznikov tudi avstrijska vlada. ki je pred kratkim razglasila v »Wiener Zeitung«, da ne uvede nikakih prememb glede praznikov, marveč ostane po c. kr. uradih, šolah, zavodih _in tvornicah vse po starem. Pošta in ljudska izobrazba. Kakor poroča »Revue« se bavi belgijska uprava z velikim načrtom, ki ima namen, uporabljati organizacijo poštne službe v prospeh ljudske izobrazbe. Gre za neko vrsto brezplačne ljudske knjižnice. Vsi in tudi najrnanjši poštni uradi po deželi naj dobe knjižnice. Knjige se bodo posojevaie občinstvu brezplačno. Knjige se bodo od časa do časa izmenjavale rned posameznimi poštnimi uradi. Čitatelji te državne ljudske knjižnice inorajo položiti, ko si izposodijo prvo knjigo, kavciio treh frankov, da je pošta za eventualno škodo krita. — Na Kranjskem pa klerikalci ne dovoljujejo ustanavljanja občinskih javnih knjižnic in čitalnic. Upanje za jetične. Dr. Friedman, ki pravi, da je iznašel zravilo proti jetiki, je v Novem Jorku vbrizgnil svoj serum že 100 bolnikorn. Doslej ima Friedman v rokah že 5000 prošeni za zdravljenje. Vodstvo hotela, v katerem stanuje; pa m,u je sedai odrovedalo stanovanje, ker so priliajali neprestano samo jetični k zdravniku in so se lastniki hotela zbali. da se tudi gostje ne nalezejo jetike. Kak bo uspeh Friedmanoveg:i zdravljenja, bo javnost zvedela v neka! tednih. — Iz Rima pa prihaja vest: Giuseppe Nurgis, kemik iz Sardinije. trdi, da jc odkril zdravilo za jetiko. ki prekaša dr. Friedmanov serum. Izdelal je tudi serum, ki se mora bolniku vbrizgati. Kake vrste je zdravilo, doslej Nurgis ni povedal. Poizkusi na živalih so imeli baje presenetljive uspehe. Dr. Nurgis zdravi sedai sedem bolnikov. ki so se nahajali v zadnji stoprji jetike. Kakor dr. Friedman, tako se tudi dr. Nurgis brani izdati skrivnost svoiega zdravila in ne dovoli. da bi se rabilo v bolniščnicali. Zdravnik. ki mu je zaupano zdravljST?!? onienjenih boinikov, je baje opazil na svojih oskrbovancih znatno izboljšavo. Največjo bojazen zbujajoči znaki so pri njili baje izginili. Dr. Nurgis misli. da s svoiim zdravilom v resnici lahko ozdravi jeiiko. Rimsko-katoHška cerkev v Avstriji ima po lastni statistiki 366,887.986 kron imetja. ki nese 28.926.431 K obresti. Razentega prispeva verskemu skladu država 27 milijonov kron. To so dohodki, ki jih izkažuje statistika, prav mnogo je pa še postranskih dohodkov. ki se odtegujejo vsaki kontroli. Torej duhovniki in samostani imajo jako lepe dohodke in prav verjetno je. da ne poznajo socialne bede. ki mori druge stanove — tudi učiteljstvo. Prvi krcmatorii na Avstrijskem. Mesto Libcrec na Češkein je pravkar kupilo zemljiščc za 100.000 K. na katerem zgradi krematorij. Krematorij bo zgrajen na najvišji točki gričevja, ki obdaja mesto, in se bo vide! od vseh strani mesta. K zgradbenim stroškom bo prispevalo dunajsko društvo priiateljev za sežiganje mrličev 140.000 K. Z zgradbo bo pričelo mesto najbrže že to pomlad in v jeseni bo že gotovo. Leta 1912. je bilo iz Avstrijskega prepeljanih 250 mrličev na Nemško, da so jih tam sežgali.