sovjetsko vojaško delegacijo, ISTO IVO., BTBV. 279 Izdaja 'n tiska Casopisno-zaloSniSko podjetje Slovenski poročevalec, — Direktor: Rudi Janhuba. — Glavni ln odgovorni . urednik: Sergej Vcšnjak. — Za tisk odgovarja Franc Plevel. — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica štev. 1 ln 3, telefon Stev. 23-522 do 33-526. — Uprava: Ljubljana. Tomšičeva ulica štev. l/n, telefon štev. 23-522 do 23-52«. — O cr las ni oddelek: Ljubljana, Titova cesta št. 7, telefon št. 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832. — Poštni predal at. 23. Tekoči rač. 60-KB 5 Z-367 — Mesečna naročnina 200 din. UUBUim, SBDl 21. I0VEMBR1 1956 Čada 10 Mednarodne čete v Port Saldn Na sedežu OZN v New Yorku so izdelali splošni organizacijski načrt za mednarodne sila — Egiptovska vlada je obtožila Britanijo in Francijo, da sta uvedli v Por| Saidu obsedno stanje LONDON, 20. nov. (Reuter). Poveljnik mednarodnih sil Združenih narodov general Burns je povedal danes, da bo po sporazumu med. Veliko Britanijo in Francijo prvi kontigent 200 mož, sestavljen in norveških vojakov, iz začasnega bivališča na letališču blizu Ismailije jutri premeščen v Fort Said, ki je zdaj pod britansko-francosko okupacijo. Pred odhodom iz New Yorka Je general Burns izjavil, da so med štiridnevnim bivanjem na sedežu OZN v New Yorku izdelali splošni organizacijski načrt za mednarodne sile. Jedro mednarodnih čet bo pri sedanjem položaju določeno število pehotnih bataljonov, ki jih bodo podpirale potrebne enote. Stonjeni go tudi koraki za organizacijo prevoza in preskrbe, hkrati pa, da bodo mednarodne čete dobile tud; opremo za čiščenje min. Za mednarodne sile je po navedbah generala Burnsa obljubljenih 4000 vojakov, kar za zdaj po njegovem mnenju popolnoma zadošča. To število bo vedno mogoče povečati, saj je bilo po-nudenih več vojakov kot smo jih sprejeli. V Egiptu je že 650 vojakov iz Kolumbije, Danske, Norveške in Jugoslavije, je dejal general Burns. V središču za odipremljanje enot — Neaplju — je zdaj 210 vojakov, več pa jih je na poti v Neapelj. Na- predek, ki smo ga dosegli v tem enotnem nastopu, je zelo bodrilen, je dejal general Burns. Generalni sekretar OZN Ham. marskjold je imel včeraj, ko se je vrnil iz Kaira, razgovore z zastopniki ZSSR, Velike Britanije. Francije, ZDA, Izraela in Indije v ' OZN, z generalom Burnsom in člani posvetovalnega sveta. Pojasnil jim je, kako si zamišlja smotre in naloge mednarodnih sil na Srednjem vzhodu. Njegovo poročilo bo objavljeno v kratkem. Egiptovska vlada je danes obtožila Veliko Britanijo in Francijo, da sta v Port Saidu uvedli obsedno stanje in več primerih surovo ravnali s civilnim ipre- Volilne priprave Predvolilne kampanje v goriški pokrajini se bodo udeležili znani italijanski politiki — Madžarski dogodki so pretveza za reakcionarno ofenzivo proti naprednim silam, je dejal Togliatti — Otvoritev Ljudske knjižnice v Trstu TRST 20. nov. (Po telefonu) Prihajajo vesti, da se bodo udeležili predvolilne kampanje v goriški pokrajini, kjer bodo upravne volitve 16. decembra znani italijanski politiki, med katerimi bosta baje tudi Togliati in sam Predsednik vlade Seeni O Segniju še dodajajo, da je možen njegov obisk tudi v Trstu, kjer so ga že pričakovali med letošnjim italijanskim no-vinarskim kongresom. Prihodnjo sobot-o bo za gori-gkj socialne demokrate govoril tajnik stranke Matteotti. naslednji dan [a bo v imenu krščansko demokratske stranke nastopil njen tajnik Fanfani, _ ki bo obravnaval sedanje politične probleme z vidika madžarskih dogodkov, tolmačenih s težnjo, da se okrne ugled italijanske komunistične stranke in pospeši njena kriza, o katera se v krščansko demokratskih krogih trdi, da je aktualna. To je sicer v nasprotju s stališčem komunističnih voditeljev, ki pravijo, da ni enotnost partije doživela nikakšnega nevarnega udarca, očiten pa je njihov trud, da se te dni z množičnim angažiranjem vsega vodilnega aparata na terenu omeje posledice ofenzive, ki jo vodijo krščanski demokrati. O tej ofenzivi je spregovoril v Bologni tudi Dalmiro Togliatti s tolmačenjem »da so madžarski dogodki pretveza za široiko reakcinamo ofenzivo proti naprednim silam v narodu«. Togliatti je pripomnil, da gre krščanskim demokratom zato, da ustvarijo med narodom težke razpoke v korist privilegiranih slojev. Togliatti je ob tej priliki komentiral tudi Titov govor v Fulju in ga splošno ocenil za realnega, čeprav je nekje dejal, da se KP z nekaterimi Titovimi sklepi strinja, medtem ko zavzema do nekaterih drugiih raje previdnejše stališče. V glavnem pa je Togliatti ugotovil, da je prišlo do odpora n,a Madžarskem zaradi napak tamkajšnjega 'poEtieriega ‘--vodstvi ki je poleg tega še omahovalo, ko je bilo' treba takoj na začetku odpora nujno podvzeti radikalne italijanskimi pokrajinamd. Kaže, da bo začel tržaški vojaški odsek izpolnjevati zadevruo kartoteko s, prihodnjim januarjem. • V Trstu so po 46. letih slovesno odprli n,a pobudo generalnega komisarja italijanske vlade Ljudsko knjižnico, ki razpolaga s 15.000 knjigami. Med temi je tudi več slovenskih knjig, ki zajemajo med drugim slovenska klasična dela v najnovejši izdaji Državne založbe Slovenije. Poleg njiih so tudi dosedanji zvezki jugoslovanske ' enciklopedije. Prisotnost slovenskih knjig v tržaški ljudski knjižnici je vzbudila zadovoljstvo med slo- pora nujno oo-ov«.^^ . *——--------------------- - ukrepe na liniji demokratizacije venskim prebivalstvom. Slove: ... - _ 3_________ Oii c- n 11/1 ol CIOi 1'! Tf in vsiklajevanja partijskih programov z ljudskimi težnjami. Očividno je sicer, da kritizira Togliatti partijska vodstva satelitskih dežel, medtem ko se izogiba neposredne ocene politike sovjetskega vodstva, držeč se zaključka, da je kongres KP Sovjetske zveze pravilno postavil pred delovno ljudstvo vsega sveta nove probleme. Tudi v Tržiču pri Trstu Je italijanska KP organizirala zborovanje. na katerem je govoril sekretar Terracini. Drugo intervencijo sovjetskih čet na Madžarskem je tolmačil kot potrebno glede na nevarnost vrnitve prejšnjih režimov- na oblast, obenem pa se je zavzel za do-slednjo odpravo stalinističnih te- ne otvoritve so se udeležili zastopniki generalnega komisarja, župan in drugi predstavniki tržaških oblasti dn kulturnega življenja. bivaiLstvom mesta. Egiptovski predstavnik v OZN Lufti je izročil noto v tem smislu vsem članicam OZN. V noti je rečeno, da Francija in Britanija prepovedujeta zastopnikom' Rdečega križa, da bi prihajali v Port Said, ne dovolita prihoda tujih dopisnikov na Jto področje, da sta zaplenili zasebne radijske sprejemnike in branijo*civilnim Ljudem, da bi se vrnili k svojim družinam v bombardiranem mestu. Britanske in francoske čete, je rečeno v noti, preiskujejo hiše in napadajo njihove prebivalce. Ustanovljeno j« bilo vojaško sodišče. Vse to je kričeča kršitev človeških ■ pravic, razglašenih z Ustanovno listino Združenih narodov, zaključuje nota. Francosko ministrstvo za zunanje zadeve je danes sporočilo. da so egiptovske oblasti zaplenile vsa francoska posestva in koristi v Egiptu. V uradnem sporočilu pravi, da je ta ukrep »v nasprotju z zakonitostjo in pravico«. Vlada je pozvala prebivalce. ki imajo posestva ali določene koristi v Egiptu, naj o tem obveste-francosko ministrstvo za' zunanje zadeve, ki bo storilo potrebno za zaščito teh koristi. London, 20. nov. (AFP). Britanski minister vojske J ohn Hare je izjavil dane«, da *e bo v kratkem začela demobilizacija rezervistov, poklicanih v vojsko zaradi! sueške krize- Dejal je, da bodo prve rezerviste demobilizirali -prej kot v treh tednih. Eden zavrnil zahtevo London, 20.- nov, (AFP). Britanski premier‘ibSen je v' osebni poslanici sovjetskemu premi eni Bulganinu zavrnil zahtevo "Sovjetske zveze, naj tuje čete. ki so intervenirale v Egiptu, poravnajo škodo, katero so povzročile. Eden zavrača tudi tolmačenje sovjetskega premiera o Predsednik Tito je sprejel na .Brionih ki jo je vodil general- PHV1 KOMENTARJI 0 EDEN0V1 BOLEZNI Diplomatska bolezen? Sporočilo o njegovi bolezni je presenetilo ljudi spričo dejstva, da so njegovi strankarski tovariši in konservativni tisk še včeraj trdili, da izvrstno prenaša velik telesni in duševni napor London, 20. nov. (Reuter) Predsednik britanske vlade An-thony Eden je zbolel, zaradi česar bo moral za nekaj časa pustiti delo- V sporočilu, ki je bilo izdano sinoči v Downing Streetu, p-ravijo, da je britanski predsednik obolel »zaradi Edenovo krogih- 'Sporočilo o njegovi bolezni je'presenetilo ljudi spričo dejstva, da so njegovi strankarski tovariši in konservativni tisk še včeraj trdil-i, 'da' izvrstno prenaša velik telesni in' duševni napor. ' / '/ Tisti, ki -menijo,; da bi ute- preutrujenosti«. Med Edenovo gniia "oita po sredi »diplomatska boleznijo bo predsedoval na se- v; ~č-eln jah vlade čuvar državnega pečata in vodij a Spodnjega doma Richard Buttler. Bolezen britanskega predsednika Edena, k; mora po nasvetu zdravnikov za nekaj časa zaradi preutrujenosti ležati, ni osta- nosti E.ng 1 of ra n c o=kih sil mednarodnim silam v Egiptu, z drugi-mii ■ besedami, izjavo vlade o umiku čet z egiptovskega ozemlja,- Pravijo, da vlada ne želi "povedati nič' novega in da bi bil njen položaj trdnejši, če bi kazalo Ra spremembe v stališču ZDA. iDebpjteti ^ pravijo pd dejstev. Ena izmed domnev bi »-.ram, da Selwm Lloyd m mogel bila da je Eden hotel .za nekaj prepričati Eisenhowe:jeve upra-dni izostati-. -iz; ŠpodnJ^a^dbraa-, ve; in. da prihajajo -namesto pod-kjer bi mdral danes podati 'po- pare., da morajo-brit-ansko-fran- ročilo o položaju n8 Srednjem coske čete ostati v pasu Sue-vzhodu Glede tega mu je bilo škega prekopa, »dokler ne bo postavljenih deset-.vprašanj. V zagotovljeno nadzorstvo nad mačenje sovjetskega premiera o di preutrujenosti lezan, n, «*»- prekopom« iz Washingtona po vzhodu. Končno so se le zganili Od stalnega dopisnik« »Politike« in »Slovenskega poročevalca« Berlin, 20. nov. Na vse bolj energične zahteve delavstva, je CK Združene socialistične partije danes objavil svojo odločbo o uvedbi delavskih svetov v nacionaliziranem delu. vzhodnonemške industrije. Za mnoge tukajšnje opazovalce ima ta vest prizvok senzacije. Koramonlis bo 4. dec. uradno obiskal FLRJ Beograd, 20. nov. (Tanjug) Predsednik ministrskega sveta Grčije g. Konstantin Karaman-lis bo 4- decembra prispel na uradni obisk v Jugoslavijo. Z njim bodo prišli tudi minister za zunanje zadeve Evangelos Averof in drugi grški državni funkcionarji. G. Karamanlis in člani grške vladne delegacije bodo ostali v Jugoslaviji o do 6 dni. Medtem se bodo sešli z najvišj.imi jugoslovanskimi državnimi in političnimi- funkcionarji in imeli z njimi razgovore o vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Predsednik grške vlade bo priše-l v Jugoslavijo na povabilo predsednika republike Josipa Broza-Tita. del j časa zahtevajo spremembo - - , t-alintsticnih te- pred manj kakor dvema tedno ženj in je svoj govor posveta prv- sekret,ar partije v glavnem temu problemu. vv<er Ulbricht izjavil v vzhod-Med političnimi osebnostmi, .nonemškem parlamentu, da bi ki so se doslej udeležile pred- formiranje delavskih svetov volilnega zborovanja v goriški vneslo nered v visoko razvito pokrajini, je tudi liberalec Boz- industrijo te države, zi, ki je govoril predvsem o go- Izgleda pa, da so dogodki na spodarskih vprašanjih, politič- Poljskem, o katerih je pisal nega pa ni načel, razen poziva, vzhodnonemški tisk z zelo izra-naj gredo volilci enotno na vo- zj|0 zadržanostjo, dali nove po-litve in naj se politično udej- bude delavcem v tovarnah, ki že stvujejo v tej ali oni stranki, kakor jim pač najbolj ugaja. Kakor je znano, j’ Bozzi pred mesecem obiskal Jugoslavijo, kjer je imel tudi nekaj gospodarskih konferenc in razgovorov. Strank, ki bodo tekmovale v predvolilni kampanji v občini Gorica, ’ je enajst. Slovensko prebivalstvo zastotpa »lista naprednih Slovencev«, katere nosilec je Lambert Mermolja._ V ostalih slovenskih občinah na Goriškem, in v Sovodnjah, Števerjanu in Doberdobu pa združujejo večino slovenskih aktivistov, ekonomskih konferenc v podjetjih in dela sindikatov« je CK prišel do sklepa, da mora v tovarnah »uvesti organe za vsklajevanje posebnih vprašanj proizvodnje z interesi delavcev, tehniške inteligence in uradnikov«. »Predlaga se« — nadaljuje komunike CK — »da- se v socialističnih podjetjih formirajo organi, ki hi jih lahko imenovali delavski sveti ali kako drugače.« V odločbi najvišjega vzhodnonemškega partijskega foruma s« UtJIJ Idbd fiauicvuju ^ dosedanjega centralističnega na- predvidevajo tudi področja, Kjer K. j • :___________: Knrln n mzi a Sve-ti lallKO čina vodenja in planiranja podjetja. V skladu s sporočilom, ki ga je CK objavil v partijskem glasilu »Neues Deutschland«, je bila odločba o formiranju delavskih svetov v tovarnah in bodo novi delavski sveti lahko aktivni. Delavski sveti hi moral, »zavzemati stališče do planov podjetja, uvajanje novih tehničnih metod. ustvarjanja idej novatorjev. zboljšanje organizacije dela. racionalnejšega iz- rezultatih dela tega. plenuma, na _____ katerem so mnogi diskutanti go- prebivalcev »liste občinske enot- vorili o Poljski in Madžarski IV. PLENUM CK ZKS Včeraj 20. t. m. se je v prostorih Kluba ljudskih poslancev v Ljubljani sestal plenum Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Plenum je razpravljal o aktualnih gospodarskih in političnih vprašanjih. Referat in razprava sta izhajala iz osnov začrtanih na posvetovanju pri tovarišu Titu, IV. plenuma Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije in zadnjega zasedanja Izvršnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. V azpravj so bili posebno pozorno obdelani tisti problemi, ki naj zagotove ▼ družbenem planu za leta 1957-dosledno uveljavljanje take gospodarske politike, ki bo pripomogla k hitrejšemu dvigu živ- IjtauJske ravni delovnega človek«. nosti«. V ostalih občinah je najavilo svojo udeležbo s kandidatnimi Listami osem strank v Tržiču, štiri pa v Gradiški. V tej občini, kjer je billa med drugim zavrnjena MSI-jevska Lista zairadi pomanjkljivega se- laVSAlII SVCLUV V LUvdl Ildil iU 'V --- podjetjih sprejeta na 19- plenu- koriščanja tovarniških skladov, mu CK, kj je bil v popolni taj- zniževanja stroškov in zagoto-nosti preteki; teden. Nihče — vitve rentabilnosti dela. Delav-nitj'visoki partijski funkcionarji sk; sveti bj mora.li prav tako in osnovne partijske organizaci- sodelovati pri izdelav; perspek-je doslej niso bile obveščene o tivnih planov tovarn, odločilno vplivati na razdeljevanje premij. na pravilno ocenjevanje deia v podjetjih in skrbeti za delo«. Važna personalna vprašanja bi prav tako spadala v pristojnost delavskih svetov. V zadnjem delu odločbe CK se navaja, da bodo imeli delavski svet; pravico zahtevati poročita od direktorja v zvezi z v dosedanjem sistemu niso ime.ld niiti možnosti niti volje izraziti vse svoje znanje in posvetiti vso svojo energijo delu. Pian proizvodnje in norme so določili v Berlinu in .sporočiti delavcem, ki jim-ni preostalo nič dobrega, kakor da jih sprejmejo' takšne, kakor so bile. Pomanjkanje pobud in neploden teren za vsako pobudo od. spodaj, je dovedlo vzhodnonemško industrijo v slepo ulico. Ta slepa ulica bi po prepričanju tukajšnjih ekonomskih strokovnjakov bila drugi čimiitelj, ki .je dovedel do današnje odločitve. (Treitoi črnite,lj pa bi bila kombinacija jugoslovanskih izkušenj z delavskimi sveti in zadnji' dogodki na Poljskem in Madžarskem, ki so vsak po svoje pokazali. da s starimi metodamj ne gre več naprej. Dejstvo, da je Walter Ulbricht v Uudsfci skupščini nastopil pnotj delavskim svetom, in da je CK vseeno odločil, da jih ustanovi, in to na podlagi referata samega Ulbrichta, kaže, na eno izmed dveh možnosti: ali šo in ga vznemiril a, ker Jugoslovana ločijo staliniste od .nestalisniiriov in da-pri tem primerjajo trancio-. sko;in albansko partijo. . Zanje je Stalin res pomalem tudi grešil, vendar pa to —- kakor prav i — ni tako pcmembmo. Pomcrnh no je nasprotno, da je »komunistična partija Sovjetske zveze pod vodstvom svojega CK in tovariša . Stalina, zgradila socializem. ga -dovedla dip zmage, potolkla fašizem, osvobodila naš narod in naš delavski razred'in : s tem ustvarila pogoj za ustanovitev socialističnega tabora. ročila o grožnjah z gospodarskimi sankcijami proti Veliki. Britaniji in Franciji, ki naj bi jtt prisilile k umiku. Zategadelj so danes skeptiki govorili, da j« Edenova bolezen delna potsledi-ca diplomatskega neuspeha Sel«. wyna Lloyda. V Londoinu so opazili, da »o ameriški uradni krogi, medtem ko se Selwyn Lloyd trudi v V7a-šhingtonu, da bi dosegel »večj^ razumevanje ZDA« vnovič iz« .rekli obtožbe o skupni zaroti Britanije, Francije in Izraela prot; 'Egiptu. V potrdilo tej trditvi je bila v današnjem »Manchester Guardianu« objavljena vest iz Tel Aviva, da so francoska letala s francoskimi piloti in v francoskih uniformah sodelovala v izraelski ofenzivi na Sinaj. Laburistični poslanec Cros-mann piše danes v Daily Mir« roru«, da »Eisenhowerjeva upra- ITCrV V -------- --------- J To so dejstva — poudarja moij- va odklanja trojno konferenco* ster ______ in zaito smatram, da so odreka gospodarsko pomoč VeLi- UV Cii -- r------------------ . -n,- spremembe na Poljskerp in tra- vendar pa -bi lahko pn:,pc.mn:ih _ -. . -»ir ir__..1- — —. i _ 4-n «4» k: v /vaiirnm na flAS#— ter o prohlemih, ki so vezani z zadnjim; dogodki teh dveh držav. V odločbi se navaja, da razvoj ekonomskega planiranja zahteva priznanje večje odgovornosti in večje pobude tovarn in lokal- gičnj dogodki na Madžarskem tako delovali na prvega sekretarja Združene socialistične partije, da je v manj kakor v dveh tednih spremenil svoje poglede, ali pa je večina v CK uspela realizirati svoje težnj e. ki so nedvomno težnje delavoev v Vzhodni Nemčiji. ki Britaniji jn dobave ameriškega-petroleja, dokler se britansk« in francoske čete ne bodo umaknile, Ce se bo pokazalo, da so ta porodila o nepopustljivost; ZDA resnična, bo morala britanska vlada, kakor menijo v Londonu, v Egiptu kapitulirati in svojo »policijsko akcijo« plačati za drago politično in gospodarske ceno. Zadnie priprav« pred odhodom v Egipt Zagreb, 20. nov. (Tanijug) Vesi edice za Vzhodno, Nemčijo in čina odredov JLA, fci Jih bodo v socializem v . tem delu- Evrope. kratkem vključim v sesitavo med-V-še to seveda ne ovira trdi- narodnih sil OZN v Egipitu se t tve. da n^poveisi ^zy<^dogod- nek. zagrebški TOjafelici p„seb^ kov v Vzhodni Nemcuji prvicpo . , / - • J , * . ■ . « t%>*i.TV1«0«? lin /^.4 - - - —. izrazi stalihiet im nestalinist po polnočna 'napačni in škodljivi. Mojster .zaključuje evoje pismo z izrazi .prepričanja, da bi Jugoslovani drugače ocenjevali položaj, če bi se po naključju znašla v Berlinu, kjer se ; »vidi, kaiko vzhodnonemški nared zmaguje napade celokupne \ dimperiailistiič-ne klike na svetu«. Ne da bi s© hoteli spuščati v po.lemifco s tem . »mojstrom«, le to, da bi z ozirom na dosedanje .izkušnje v Vzhodni Nemčiji diferenciacija med stalinisti in nestaliniisti. lahko .imela po- ■«bf»drin NemČllU. KOV V v /uuuoi iicukjji ' .v . . Verjetno je, da se-bo našel dolgem čaiupostavlja ' pbzLtivnp pr:5>ravlja za. .odhod. Odgovorna —* X------ - - lil |/oou\ic luvaill 111 1 UAdl- lULi'ia UVl uiiumvu-iija v e. stava, bosta socialistična in so- organov, kakor tudi več pra- vsemi temi vprašanji. Ce se di cialnodemokratska stranka na- —-a-i i— --—' ' -- *-• - * stopali skupaj. vic delavcev, ki morajo imeti rektor ne bi strinjal s katerim odločujoč vpliv »na proizvod- koli od teh vprašanj, ima oranje«. •Izpolnitev kdo v .Vzhodnem Berlinu, ki bo nasprotoval temu sklepu z motivacijo, da ni pomembno. kak0 je prišlo do odločitve o formiranju delavskih svetov. Pod normalnimi okoliščinami bi bila težnio. ki se' bp verjetno ne glede n.a kakršne, koli špekulacij« morala nadaljevati; ^ . Xu Davjčo temeljnih vico .odločanja v dkviru pristoj- taka pripomba popolnoma na •Ravširili so se glasovi, ki so »Izpolnitev temeljnih nalog post; samega podjetja, zadnjo svojem mestu. Toda v zadnji jih deloma potrdili tudi nekate- socialistične izgradnje, povečana besedo pa bi imel minister. številki »Neues Deutschland« so ri tukajšnji Lista', da bodo ita- storilnost z uporabo najnovej- Volitve v delavske sveite bodo lijanske oblasti razširile na Trst ših odkritij znanosti in tehnike tajne. Kandidatne liste bedo zakon o obvezni vojaški službi in namen, da se zboljšujejo živ- vsebovale več kandidatov, kakor skladu s sklepom, da mora ljenjski pogoji delovnih ljudi« je položajev. — navaja ’ poročilo dalje — »je Poznavalci položaja v Vzhodni možna samo. če delavci smatra- Nemčiji smatrajo, da so pri VREME v skraou s _. biti tržaško področje v vsakem pogledu izenačeno z ostalimi NEW Y ORK. Na ameriški vzhodni obali počiva v pristaniščih 150 ladij aaradl stavke 60 tfjftoč pristaniških delavcev. objavili tudi neko »pismo uredništvu«, ki je, če se iri.llo izrazimo, očntno ifispirlranio od : določenega dela partijskega vodstva. Neki Erich Franke, mojster v tovarni kablov Oberspree, 'a je v ne- imozemskd lei jim omogoča odgovorijo so— vloglo tritje til -n-ao- racLiO, siiisai 'tufli, delovanje pri reSevaiij'!! teh na- pomehiibneijši je po nflii- . sfca »Bonrha«..pihala o mednarod- ‘ log-« hO'V«m mnenju priitiok delavcev nem položiajiu. To, kar ge sliišal, Na'podlagi »izkušenj brigad v zahodnonemžkj. induatfiJl. ki m mu soloh ni doipadlo. Oudi;a« naloga, da v imenu Jugoslaviji sodelujejo ,v miroljubnrih ukrepih ZN, je zatipana motorizira-Odred/u JLA. :.ki ima 705 podčastnikov in vojakov. Prva skupina v okviru tega odreda je. kako^ znano, že prispela v Egipt. : -V vojašnici natančno pregib Stanje 3«. novembra: O.bSlrno področje -visokega zračnega pritjr • ska nad Evropo se še krepi- Pr°ti Alpam in na Balkan doteka hladen ' .zrak, . aitlantske -frontalne dujejo .voziila in opremo. ■ v teku ■motnje pa prodirajo v zahodno so zadnji zdirarvniSkd pregledi. Sredozemlje. • . Napoved za srede: Hladno ob- khjTO samo popoilnoma zdravi VO-lačno vrepie, v vzhpdnih krajih jlaikli bodo lahiko vfcltiučehii: v oredvsem -ponoCl razjasnitve. Jur '>dr©d, v Ir' - ga bc' tranje temperature med -4^ Niiteola RarfoSevič. V nekaJ dnefi —8, dnevne do o stopinj. Celzija. Na Primorskem Se 1 urja. Tem- bo: odred « ladjo odpotoval « perr*ura med 0 ln- ■ -stopinjami.' r 2«. / SLOVENSKI POBOCE7ILEC J St. m — m. kovembrA »M Znatno povečanje izvoza v 1.1957 Izjava predsednika komiteja za zunanjo trgovino Hasana Brkiča— Povečan izvoz pogoj za razvoj naloga gospodarstva — Postopna liberalizacija naše Zunanje trgovine — Večji uvoz predmetov za liroko potrošnjo Beograd, 20. nov. V uvodu svojega današnjega govora o naši zunanji trgovini Je na tiskovni konferenci predsednik ko* miteja za zunanjo trgovino Hasan Brkič poudaril, da prihaja v zadnjem času vse bolj do izraza povečana moč našega gospodarstva kot posledica industrialitacije Jugoslavije. Nadaljnje povečanje naše industrij Sike proizvodnje zahteva povečanje. obsega naše blagovne izmenjave z inozemstvom. Visok izvoz je pogoj za nadaljnji industrijski razvoj. Tudi vprašanje investicij v gospodarstvu — tudi iz inozemskih sredstev — lahko pravilno uiredimo samo, če dosežemo stabilizacijo naše plačilne bilance. Ne samo proizvodnja, ampak tudi investicijska politika je organsko povedana z določenim obsegom blagovne izmenjave z inozemstvom, skratka, na našo blagovno izmenjavo z inozemstvom moramo gledati kot na sestavni del razvoja našega gospodarstva. Pomembno vlogo v povečanju blagovne izmenjave z inozemstvom bodo imeli tudi gospodarski odnosi z vzhodnoevropskimi državami.' Pri tem je značilno, da smo že dosegli nekdanjo raven blagovne izmenjave s temi državami, ne da bi s tem zmanjšaii blagoovno izmenjavo z zahodnimi državami. Naša bla_ govna izmenijava z azijskimi državami, ki postaja vse pomembnejša, se je v zadnjih letih zelo povečala. Ko je govoril o naši blagovni izmenjavi z inozemstvom v prihodnjem letu, je tov. Brkič dejal, da nameravamo znatno povečanje izmenjave in zboljšanja razmerja med uvozom in izvozom- Izvoz se bo v primerjavi z letošnjim letom povečal nad 10 odstotkov. Pri tem je značilno. da bo 72 odstotkov izvoza odpadlo na industrijske izdelke in le 27 odstotkov na kmetijske pridelke. Ta očitan poudarek na izvoz industrijskih predmetov je v skladu s prizadevanji za dvig življenjske ravni, h kateremu naj bi prispevalo tudi določeno zmanjšanje (za okoli 2 milijardi din) izvoza kmetijskih pridelkov. V celoti je povečanje blagovne izmenjave z inozemstvom. namreč uvoza in izvoza skupaj, v primerjavi z le- tošnjim letom predvideno za 23 odstotkov. Na podlagi tega po- - večanja blagovne izmenjave je . predvideno tudi povečanje naše industrijske proizvodnje za 15 odstotkov. Za prihodnje leto je nameravano znatno povečanje uvoza reprodukcijskega materiala, kar naj bi zagotpvilo stabilizacijo razvoja našega gospodarstva, precejšnje povečanje uvoza materiala za investicijsko vzdrževanje in raznih sredstev za pospeševanje kmetijstva, kakor so umetna gnojila in podobno. V prihodnjem, letu bo naše gospodarstvo razpolagalo z dvakrat večjimi inozemskimi sredstvi (posojila, pomoči, reparacije itd.) kakor letoš. Ta sredstvo bomo uporabili predvsem za zboljšanje rentabilnosti naše. industrije in' plačilne bilance, ki postaja osrednji problem našega gospodarstva. Namen naše zunanjetrgovinske politike v prihodnjem letu — povečati industrijski izvoz in prilagoditi investicijsko politiko — izvira iz nadaljnjega povečanja blagovne izmenjave z inozemstvom, predvsem z azijskimi.-afriškimi in južnoameriškimi državami. Tov- Brkič je nato govo-ril o povečanju izvoza polizdelkov in ■končnih izdelkov, obenem z zmanjšano em izvoza surovin. Pri povečanju izvoza v prihod-' njem letu bosta črna metalurgija in industrija barvnih kovin udeleženi s 3.4 milijardami, ladjedelništvo, kovinska predelovalna in elektroindustrija s 6.5 milijarde, tekstilna in us-njairska industrija z 2.6 milijarde in ostala predelovalna industrija s 3.7 milijarde dinarjev. To bo doseženo predvsem s povečanjem izvoza končnih izdelkov. Kar se tiče možnosti posameznih industrijskih panog za povečanje izvoza so očitne težnje po konkurenci s inozemskimi podjetji -v ladjedelništvu, elektroindustriji, industriji barvnih kovin, lesni industriji (ki se vse bolj usmerja na izvoz končnih izdelkov) in v živilski industriji. Naša naloga je te težnje: podpirati in razvijati. Netočni so glasovi,'da niS izvoz neugodno vpliva na življenjsko raven prebivalstva, ker je izvotz v resnici pogoj za dvig življenjske ravni. Podjetja, ki so ae že usmerila na izvoz, ne zboljšujejo samo kakovosti izdelkov, ki so namenjeni za izvoz. temveč tudi izdelkov, namenjenih za domači trg. V naši zunanji trgovini'moramo vekladiti investicijsko politiko s konjumktumimi razmerami v inozemstvu in doma, naš kreditni mehanizem pa prilagoditi potrebam podjetij, ki izvažajo. Zagotoviti moramo zadosten uvoz reprodukcijskega materiala, racionalno izkoriščanje surovin, razvijati sodelovanje med našimi domačimi podjetji’ ter sodelovanje med našimi in inozemskimi tvrdkami. Naša trgovina, bi se morala bolj kakor doslej baviti z organizacijo svojega izvoza in uvoza- Zapreke so pri tem v slabi organizaciji komercialne službe naše trgovine, ki bi morala neposredno vplivati na proizvodnjo v skladu z zahtevami svetovnega in našega domačega trga, ne pa kakor doslej igrati vlogo nekakšnega intendanta.. V prihodnjem letu ne bo kakih radikalnejših izprememb instrumentov v zunanji trgovini. Morali pa bomo misliti na sprostitev blagovne izmenjave oziroma na likvidacijo raznih koeficientov m podobno ter preiti na sistem carin. Glede tega je že bilo nekaj storjenega; pri uvozu blaga za široko potrošnjo (ki bo prihodnje leto V primerjavi z letošnjim letom povečan za okoli . 3.5 milijard din) bomo že do druge polovice prihodnjega leta prišli na sistem carin, kar pomeni, da bo sistem koeficientov ukinjen. Sistem carin bo uveden budi za pošiljke iz inozemstva, razna darila itd., kakor tudi za avtomobile za osebno uporabo prebivalstva. Uvažali bomo tudi potrebne rezervne dele za avtomobile. Za avtomobile v vrednosti do 600 tisoč dinarjev sploh ne bo carine, za avtomobile nad to vrednostjo pa bodo olajšave manjše. Uvoz velikih ameriških avtomobilov, ki trošijo mnogo bencina, bo podvržen visoki carini. . Na koncu je Hasan Brkič dejal. da je tudi jugoslovanski izvoz utrpel precejšnjo škodo zaradi agresije na Egipt, zaradi česar bo potrebno mnogo bolj prožno operativno planiranje izvoza. — M. P. PoTttana inditra republlikaga stanovanjskega sklada Republiški stanovanjski! sklad ■e bo letos povečal od p>redvd- deniih 560 milijonov na okoli 780 mili jonov dinarjev. To povečanje izvira predvsem iz gradbeništva in montažnih podjetij, ki šele sedaj plačujejo svoj prispevek v .republiški stanovanjski sklad. Sredstva republiškega stanovanjskega sklada so v glavnem že razdeljena interesentom, predvsem krajem, 'tj er so naj-večje potrebe po gradnji stanovanj. Sredstva republiškega sklada, ki znašajo desetino vseh sredstev, zbranih v Sloveniji za gradnjo stanovanj, bodo porabili v premogovnih bazenih. Najvei-jo vsoto 250 milijonov dinarjev bo prejel premogovnik V Velenju za gradnjo stanovanj rudarjev, ker je njegovi proizvodnja odvisna predvsem .od preskrbe stanovanj rudarjem. Večje vsot« bodo porabili tud,! za gradnjo stanovanj v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Računajo, da se bodo prihodnje leto sredstva republiškega stanovanjskega sklada še povečala. Jubilejni plenum Zveze fotoamaterjev Na jubilejnem plenumu glavnega odbora Zveze foto- in kino-amaterjev, lai bo 19. in 20. de- IZ KUS N J E s komunalnim sistemom Na občine bo treba prenesti več pristojnosti z okrajev, ki naj bi obdržali predvsem nadzorstvo nad zakonitostjo BEOGRAD, 20. nov. V sekretariatu za zakonodajo in organi-tacijo pri zveznem izvršnem svetu izjavljajo, da kažejo enoletne izkušnje s komunalnim sistemom na to, da bo potrebno v bodočnosti mnoge stvari iz našega zakonodajnega sistema prilagoditi novj osnovi —- občini kot osnovni družbeni in državni enoti. Družbenj plan za' letos še ni dovolj upošteval, da s.o občine osnovne družbeno - ekonomske enote. Plan se je pri določanju in izvajanju ekonomskih instrumentov precej naslanjal na okraje, plan za leto 1957. pa bo nadaljnji korak naprej k občini kot dejanski osnovi družbenoekonomskega mehanizma. To se bo v glavnem pokazalo v razmerju med podjetjem in družbeno skupnostjo, ker je tu osnova vsega, je izjavil v razgovoru s sodelavcem Tanjuga sekretar za zakonodajo pri zveznem izvršnem svetu Leo Gerškovič. Dosedanji plan je z vsem; instrumenti temeljil v glavnem na razmerju med okrajem in podjetjem. Sedaj se stremi za tem, da bi se dosledneje uveljavilo razmerje med občin.0 in pedjet- odobravali okraji, to pa bi s« preneslo na občine in bi imeli okraji samo nadzorstvo nad zakonitostjo. Okraji torej ne bi več določali skladov. Toda ▼ planu je .instrument, ki ureja, koliko odstotkov ima podjetje dati za materialne stroške, kar je poverjeno okraju, sedaj pa se to prenaša na ‘občine. Nadzorstvo nad tem zaradi zakonitosti bo opravljal okraj. Vse to delo pr; okrajih je bilo doslej počasno in težavno za redno razvijanje družbenih zadev. Na drugi strani so občini dana nemajhne ekonomske možnosti za samostojno upravljanje In določeno komuhal.no ekonomsko politiko. Občine imajo sedaj premajhne sklade, preveč majhna sredstva. T® je sedaj vprašanje splošne ekonomske mož- cembra_ v Beogradu, bodo raz- jem. Nadalje bo potrebno delat; nosti. Znano je, da morajo biti Šolanje naraščaja v gradbeništvu Beograd, 20. nov. V Zvezni gradbeni zbornici pripravljajo obenem s predlogom dohodkov in izdatkov sklada za kadre v letu 1957 petletni program šolanja. kadrov za to gospodarsko panogo. Predvsem bi po tem programu izpopolnili šolske centre v ljudskih republikah za kvalificirane delavce, delovodje, mojstre in za srednje tehnike. V gradbeništvu j® visokokvalificiranih delavcev Okoli 2.5 °/o. kvalificiranih 23 %, polkvalifici-ranih 19 °/o, 'nekvalificiranih pa 55 °/o. Zlasti se čuti po manj ka- JDmcf0 kovine namesto bakra. Zaradi slabšanja kvalitete T' -.položljtivih rezerv bakrene rude, proizvodnja bakra v naši državi v zadnjih letih stagnira, oziroma celo nazaduje. Nagli razvoj celotnega našega gospodarstva, še posebno pa posameznih vej naše industrije, pa istočasno zahteva vse večje količine bakra. Probleme, ki nastajajo v zvezi s temi dejstvi seveda ni lahko rešiti; jasno pa je, da je nujno potrebno čim preje prevzeti razne ukrepe, ki bodo izboljšali sedanjo situacijo, na področju proizvodnje in. uporabe baikra. Med taike ukrepe nedvomno spada zamenjava bakra z drugimi kovinami in ostalimi materiali — na vseh področjih, kjer to lahko storimo. Iz raznih razlogov— tehničnih, konstrukcijskih in gospodarskih — to ni povsod mogoče. Zgledi .iz raznih industrijsko razvitih držav pa kažejo, da baker na primer v znatni meri lahko zamenjamo z drugimi kovinami in materiali na primer v elektrogospodarstvu, gradbeništvu, elektro-in-dustriji itd. To zamenjavo bi pri nas izvedli tem lažje, ker se naša proizvodnja aluminija in njegovih zlitin stalno povečuje. Prav aluminij pa zaradi raznih svojih lastnosti lahko v znatni meri zamenja, baker in njegove zlitine v industriji, gradbeništvu, prometu itd. Ni dvoma, da je Popis kadrov v industriji in rudarstvu Beograd, 20. nov. Zvezna industrijska zbornica bo v kratkem izvedla popis delovne sila v industriji in rudarstvu, da bi ugotovila stanje zaposlenih kadrov in proučila njihov k valu- ‘ fikacijski in starostni sestav. Na podlagi tega kakor tudi na podlagi perspektivnega programa razvoja industrije, ki bo med tem izdelan, bodo ugotovili potrebe po strokovnih kadrih za več prihodnjih let. Posebna komisija zvezne industrijske zbornice j .• že pripravila načrt popisa delovne sile v . industriji in rudarstvu, ki naj bi ga izvedel zvezni zavod za statistiko v sodelovanju z zbornico. Ker pa je statistični zavod odrekel to sodelovanje bo zbornica izvedla popis po svojih strokovnih združenjih. Proučitev kvalifikacijskega in starostnega sestava delovne Mie v naši industriji bo pokazala, koliko bo potrebnih novih inženirjev i.n visokokvalificiranih in kvalificiranih delavcev prihodnja leta v posameznih panogah proizvodnje Zbornica in drugi organi, ki skrbe za šolanje kadrov, bodo mogli na tej podlagi določiti pot itifcv •’ -vukbv- ° da' *° se P*']*** delegacija Stanley Evans odstopi, ker je podpiral vladno politiko glede egiptovskega vprašanja. Pri glasovanju o predlogu laburistične stranke proti Edenovi politiki se j« celo vzdržal glasovanja. Gomulka Je dalje dejal, da »o naju. bo stalno konferenco me»t ne> prosvetne, socialne, in zdrav- za zasebno uporabo in v športa« uspešno .rešili tud; druga vpra- Jugoslavije zastopal Vječeslav stvene ustanove v Moskvi, L«- namene. Zahodnonemšika vlada je sporočila, da bodo .zahodno-nemške peitrodeijslke družbe omejite potrošnjo petroleja. Tud; v turških krogih izjavljajo, da ja danes začela vel jati odredba o raciioniirani porabi petro, leja, zlasti za zasebnike. Turške oblasti so omejile tudi potrošnjo bencina. V nedeljah bo pire,povedana zasebna uporaba avtomobilov. Tudi nizozemska vlada je od danes prepovedala zasebno uporabo pettnolelja in za določen odstotek uvedla omejltv« uporabe^ Izraelska vlada je zvišala ceno petroleja za 10%. socialnem zavarovanju v Avstriji, o čistoči v mestih in finančnih problemih me«t. Stalna konferenca mest Jugo- smrtnih žrtev. BOGOTA. Prejšnjo soboto J« v zahodni Kolumbiji strmoglavilo trimotomo potniško letalo. Letalska nesreča Je terjala M LONDON. V Washingtonu so ▼ teku posvetovanja med ZDA, Veliko Britanijo in Francijo o zadnjih sovjetskih predlogih sa razorožitev. slavij® je sodelovala z avstrijsko zvezo mest v mnogih vprašanjih komunalnega gospodarstva in razvoja mest. Skoraj vsako teto sta med seboj izmenjavala delegacije. PARIZ. Novi vrhovni poveljnik sil atlantskega pakta general Norstade je prevzel dolžnost. Dosedanji poveljnik general Gruenther Je postal predsednik ameriškega .Rdečega križa* Suša na Zahodu Dva mostova, 27 ladij in razni objekti, ki leže na- dnu Suer škega prekopa in razstresljeni naftovodi na Srednjem vzhodu, vse te posledice britansko-francosko-izraelske agresije na Egipt, imajo že sedaj močan vpliv na evropsko gospodarstvo, po vseh gospodarskih računih pa se bo le-ta občutno povečal in zna ponekod privesti celo do inflacije. 1 • Prva posledica tega položaja je znatno zmanjšan dotok nafte v evropske diržave. Po britanskih po-datkih je prizadetega 90 procentov uvoza te surovine za vso zahodno Evropo, za Velifco Britanijo 70 procentov, za Francijo pa 90 procentov. Ta ogromen primanjkljaj bodo morate države kri,ti s tem, da bodo nafto s Srednjega vzhoda vozite okrog Rta Dobre nade, oziroma da je bodo uvažale jz ZDA in Venezuele, kar pa verjetno vse skupaj ne ho krilo izgube, iz tega položaja pa izhajajo spet druge verižne posledice, kii bodo prizadejale prav vce gospodarstvo. Zmanjšan uvoz nafte je najprej povzročil omejitve v potno-šnji bencina in nafte ter zvišanje cen teh proizvodov. V sk-oro vseh zahodnih državah so pre- povedalj nedeljske avtomobilske vožnje, omejili so potrošnjo nafte za kurjavo stanovanj in javnih prostorov ter zmanjšali tudi dobave nafte industriji. Prvi, ki so povzdignili svoj glas proti tem omejditvam ^so bili poleg lastnikov avtomobilov, predstav-niifci gostinstva in turizma. Hoteli ob Ažurni obali so prazni. Številni Američani so odpovedal] sobe, ki so jih rezervirali,' razne ’ turistične družbe so morale odpovedati krožna potovanja, ki so jih pripravljala za novoletne praznike. V-Franciji so ' morali uMniiti tudi nekaj vlakov na nafto itd. To so seveda malenkosti v primeru z všo ostalo gospodarsko škodo, ki jo bo ta položaj povzročil. Vendar pa se že tudi v teh navideznih malenkostih skrivajo visoke iz- gube za državne blagaine prizadetih držav, če privatnikov sploh ne upoštevamo. V večini držav je namreč državna taksa na bencin zelo visoka. Tako na pr. v Italiji pdbere država 91% prodajne cene bencina, v Franciji pa 40 frankov pri liitru zaradi česar računajo, da bo pri 30 procentih,:omejitvi potrošnje, kakor je bila uvedena, država v šestih mesecih izgubila 50 ml-liijaird frankov, kar pa ni več taka malenkost. Znatne vsote ,pa bodo državne blagajne izgube tudi zaradi zmanjšanega turizma. To so pa 'le prve vidne posledice, mnogo hujše se bodo pokazale v prihodnjih tednih. Najprej bodo prizadete dežele, kjer je razvita rafinerija nafte, vezana na uvoz surovin in na izvoz naftirnih derivatov. Nizozemska n. pr. uvaža dva in pod krat toliko surove nafte, kolikor Je potrebuje za lastne potrebe. Ce ne upoštevamo 'grozeče nevarnosti za brezposelnost, ki bo nastopila s pomanjkanjem surovin, kar pa je tudi važen. problem, bo za to deželo nastal problem kako izpolniti pogodbe Sklenjene s tujimi državami dn kako kriti devizna deficit, ki bo nastal zaradi zmanjšanega izvoza. Nizozemski izvoz naftinih proizvodov je namreč v preteklih devetih.mesecih znašal eno osmino, vsega izvoza. ; Se bolj občutne so posledice ■ za Veliko Britanijo, ki je samo. z zaprtjem naftovoda v Iraku iizgubila 2 milijona ton nafte mesečno, s prevozom okrog Rta Dobre nade, ki je zaradi večje daljave počasnejši, pa se bo dotok zmanjšal za eno tretjino, kar Je spet 2 milijona ton, tako da bo skupni mesečni primanjkljaj znašal okrog 4 milijone ton. Posebni stroški, ki bodo nastali z daljšim prevozom okrog Afrike pa bodo znašali 40 milijonov funtov mesečno, medtem ko »o prevozni stroški za nafto, ki jo nameravajo dobivati iz Venezuele ih ZDA dvakrat višji tpko da se ,pri toni zvišajo od 7 na 21 funtov. Računajo, da bodo skupni ekstra stroški znašali okrog 56 milijonov" funtov, od česar bo treba znaten del kruti v dolarjih, kar bo občutno obremenilo britanske *e tako in tako slabe rezerve. Hkrati s skrbmi, ki nastajajo zaradi zmanjšanega d-otoika nafte, pa se pojavlja vprašanje po-manikainj ladij — cistern in končno tudi ladijskega prostor« sploh, kar bo prizadejalo tudi ostale panoge Industrije. Zaradi daljše poiti, ki jo morajo ladje napraviti okrog Rta Dobre nade. če plujejo n* Srednji vzhod ali v Azijo, ne morajo napraviti toliko voženj, kot so Jih lahko opravile ko so plule skozi Sueški prekop. Zaradi tega nujno nastaja manjša ponudba in večje povpraševanje po ladijskem prostoru in logična posledica tega je zvišanje prevoznih stroškov, poleg že itak zvišanih stroškov zaradi daljše poti. • Prvi podatki o posledicah tega so že 'tu. Prevozni Stroški za žito iz ZDA v Anitwerpen. ki so znašali v avgustu 13.75 dolarjev za tono, v oktobru 14.25, znašajo sedaj 16.50. Iz Kanade je stal prevoz žiita v avgustu 9.75 dolarjev, oktobra 10.75, danes pa znaša ie 16 dolarjev. Za premog je prevoz iz. ZDA v avgustu znašal 70 šilingov, v oktobru 74 sedaj pa 99. Prevoz nafte te ZDA v Italijo pa se Je od oktobra do danes podražili od 12 na 22 dolarjev pri toni. Pomorske družbe, kj vzdržujejo proge med Evropo in Indijo so zvišate vse prevozu« stroške za 15%, priča- kujejo, pa da jih bodo še. Prevoz pa ne bo dražji samo po iruonjfu, temveč tubi- po suhem, ker »o vse večje družb« ž« dvignile cene tekočemu gori-' vu: Shell za 7%, približno toliko pa tudi ESSO in BV Arah Zaradi omejitev potrošnje bencina bo tudi v avtomobilskem dn železniškem prevozu manjša ponudba hkrati s1 podriatženini kurivom znatno dvignila ceno. Tretji element, ki bo učinkoval na podražitev Industrijskih proizvodov pa bo podražitev . električnega toka, ki ga bodo morate uvesti termocentrale, ker bodo morale draže plačevati nafto. Vse to se bo močno odražalo ne samo v industrijski proizvodnji, kd bo zaradi zmanjšanega uvoza surovin nujno padla, temveč tudi na trgu in v brezposelnosti. Tako bo vse breme V kiončni fazi padlo na potrošnike, kn bodo morali plačevati dražje industrijske proizvode. ' kar bo speit vplivalo tudi na podražitev vsega potresnega blaga. V zahodnih državah, kjer so se žo začeli ukvarjati z analizo n a sta- stalega gospodarskega položaja, je vedno močneje čutiti strah pred inflacijo. - A. S. I Ish. J BLOTBISKl FOBCCmra J fr. sre — Sl. hotkmbra ism KDO IMA PRAV? Razprava okoli predloga družbenega plana za leto 1957 je sprožila problem zaposlitve ženske delovne sile. ki dela v nočnih izmenah v tekstilni industriji. Znano je, da se žene po določilih mednarodne konvencije od 1. julija 1957 ne. bodo smele več zaposlovati v nočnih Izmenah. O tem problemu razmišljajo republiški in okrajni gospodarski organi, upravni odbori in delavski sveti podjetij in razne znanstvene inštitucije, ki se v naši republiki ukvarjajo s tem problemom. Opustitev tretje izmene bi povzročila našemu gospodarstvu v sedanjem položaju, ko dajemo osnovni poudarek povečanju izdelkov za široko potrošnjo, ogromno škodo, ki ne bi bila opravičljiva. O premeščanju ženske delovne sile z nočnega dela na druga'delovna mesta zadnje mesece razpravljajo na Gorenjskem. v mariborskem industrijskem bazenu in v nekaterih drugih področjih Slovenije. Tako bodo na primer v Tržiču v Predilnici in tkalnici žene iz nočne izmene' zaposlili v novozgrajenem obratu. Ukinitev ženskega nočnega dela se je odrazila tudi v predlogu družbenega plana mariborskega okraja za leto 1957, ki samo v tekstilni industriji ni vzklajen s predlogom Republiškega zavoda za plan. Predlog družbenega plana določa povečanje fizičnega .obsega proizvodnje za 7.6 odst- v primerjavi z ocenjeno realizacijo v letu 1953. medtem ko Republiški zavod za plan vztraja pri povečanju za 8.2 odst. Ta razi:-, ka nastane zaradi tekstilne industrije. predvsem pa manjše proizvodnje v Mariborski tekstilni tovarni in v Predilnici in tkalnici. Po republiškem predlogu znaša plan bombažne preje 6.330 ton. plan podjetij pa 59o0 ton. Nadalje računa republiški zavod z a plan na proizvodnjo bombažnih tkanin v višini 29.336.000 kv. m. medtem ko računajo podjetja proizvodnjo 28.330.000 kv. m. Predlog republiškega zavoda za plan je popolnoma razumljiv, saj so vsa prizadevanja naših gospodarskih organizacij v sedanjem obdobju usmerjena k povečanju predmetov široke potrošnje. Zaradi tega Republiški zavod za plan ni upošteval sedanjega načina dela v Mariborski tekstilni tovarni. V tej tovarni so vpeljali v predilnici delo v treh izmenah, v katerih delajo 20-5 ur namesto običajnih 24 ur. Ta način dela se je dobro obnesel ter se je tako delOvna storilnost povečala za okrog 15 odstot. Delavke dobijo plačo za osemurni delavnik ter imajo zagotovljene možnosti počitka in prehrane. Prav tako računajo, da bodo letos izdelali v 20.5 urah iste količine preje kot lan: v 24 urah. Pred približno dvema letoma so že uvedli ■ stalno mpško nočno izmeno, ki je imela višje plače, vendar . se je kmalu razblinila, ker so se delavci priučili in odšli na druga delovna -mesta, kjer so bili bolje plačani. Zaradi izrazito ženskega dela je bila tudi kakovost dela slabša. Kljub temu V Mariborski tekstilni tovarni poskušajo uvajati moško delovno silo za delo v nočni izmeni in sicer-v čistilnici in mikalnici, vendar uspeh n: zadovoljiv. Tudi pri 24-urnem delavniku v treh izmenah Mariborska tekstilna tovarna v predilnici ne bi mogla izdelati predpisanih količin, ker je kapaciteta priprave pred-preje premajhna. V pripravi predpreje delajo 24 ur in komaj zadostijo potrebam predilnice, kjer delaoo v treh izmenah samo 20.5 ur. To pomeni, da bi morali pri upoštevanju republiškega predloga povečati oddelek priprave predpreje in ga modernizirati. Na zadnjem zasedanju delavskega sveta so člani poudarili, da je tak način dela nanboliši za skupnost in za r>od-jetje, ker je storilnost v zadnji izmeni izredno nizka zaradi utrujenosti in slabe koncentracije delavcev. V Mariborski tekstilni tovarni so se s takim delom približali zahtevam mednarodne konvencije, ki dopušča delo ženske delovne sile med 5-in 24. uro. Sedanje izmene delajo namreč od- 4. do 13. ure s polurnim odmorom, od 13. do 19. ure in od 19. do 0.30 ure. tudi predlog Ekonomskega inštituta Slovenije." katerega bo proučila posebna komisija Sveta za industrijo OLO Maribor. Leta določa, da se ženska delovna sila v predilnicah, ki je bila zaposlena v nočnih izmenah, postopoma nadomesti z mlajšo moško delovno silo. Stalna moška nočna izmena bi lahko po trimesečnem uvajanju v delo dobila za 33 odst. višje plače. V slovenskem merilu je prva izmena dala 37.5 odst. proizvodnje v predilnicah, druga prav toliko, tretja izmena pa samo 25 odstotkov. Razlika v proizvodnji v nočnih izmenah izvira v glavnem zaradi upravičenih m neupravičenih izostankov, bolezni, utrujenosti delavk itd. -Z ukinitvijo tretje izmene bi se proizvodni stroški povečali za 2.8 odst., medtem ko bi proizvodnja tkanin padla za 25 milijonov kvadratnih metrov. Uvožena preja v višini 4530 ton računajoč povprečno ceno 0.19 dolarja za kilogram in upoštevajoč manjši uvoz bombaža, bi povzročila za 1.270.000 dolarjev več deviznega odliva. Za te devize bi lahko nabavili predi 1-niške stroje s 23.000 vreteni v slovenskem merilu, v jugoslovanskem merilu pa predilniške stroje s 52-000 vreteni. Vsak kilogram; prediva, kr so ga izdelali v nočni izmeni, je doslej vseboval 22.40 din plač, povprečno v vseh treh izmenah pa 19.55 din plač. Stalna moška delovna izmena, ki bi zmogla normalno proizvodnjo enako dnevnim izmenam, bi dala proizvodnjo. ki bj vsebovala tudi s 33 odstotnim dodatkom le 17.55 din plač za kilogram preje. Moška delovna sila’ bi se šest tednov uvajala v . delo v dnevni izmeni, šest tednov v nočni izmeni, medtem ko bi po treh mesecih začela stalno delati v nočni izmeni. Moška delovna izmena bi morala delati ponoči skozi vse leto, in sicer 305 dni. Ta ekonomska računica je za vsakega gospodarstvenika zelo vabljiva in mikavna, vendar bo* treba v vsakem podjetju tekstilne industrije posebej analizirati možnosti za uresničitev te zamisli v skladu s tehničnimi možnostmi in kapacitetami. Priznati je treba, da bi uresničitev te zamisli prispevala k povečanju proizvodnje predmetov za široko potrošnjo, ki so danes poleg povečanja delovne storilnosti osnova za izboljšanje življenske ravni naših delovnih ljudi. M. K. Seminar za tehnlfino-zaifiitne ukrepe Samo v Hrvatsk: so izgube zaradi slabe tehnično - zaščitne službe v tovarnah in drugih podjetjih okoli 5 milijard dinarjev na leto. po . vse j državi pa so bržkone trikrat večje- Eara-di boljše. tehnično-zaščitne službe so odprli v Zagrebu na pobudo Društva za tehniko varilstva enotedenski seminar o tehniško-zaščitnih ukrepih. Tečaj je bil končan 17. novembra, obiskovalo pa ga je večje število slušateljev iz vse države. — M. B. Gradnja mostu na Donavi V začetku prihodnjega meseca bodo začeli gradnjo novega pančevskega mosta preko Donave, ki naj bi zagotovil dobro in redno zvezo Beograda z bogatimi kmetijskimi predeli Banata. Sedanji pančevski most je dotrajal ter se je odvijal promet po njem le *s ve.ikim zastojem. Komisija okrajnega ljudskega odbora v Beogradu je izmed 220 milijonov za avtomatizacijo teleprometa na Koprskem Do k-onca prihodnjega le.ta bo na Koprskem telefonski promet avtomatiziran v Kopru. Izoli, v Piranu, Portorožu, Sečovljah in Škofijah. Ko bodo ta dela končana, bodo vsi ti, med seboj telefonsko avtomatično povezani kraji'imeli 1140 številk in sicer Koper 600. Izola 200, Piran 200, Portorož 100, Sečovlje 10 in Škofije 30 (samo zaradi primerjave naj omenimo, da ima Koper danes samo okrog 200 številk). Avtomatične telefonske centrale so že naročene pri »Iskri« v Kranju in jih bo to podjetje lahko dobavilo takoj, ko bodo pripravljeni zanje potrebni pro- Ali Je premija za realno preseganje norm upravičena? V- posameznih gospodarskih organizacijah -razpravljajo o tem, ali je premija za realno preseganje norm upravičena ali ne. Mnenja o tem so deljena. Eni trdijo, da je delavec v primeru, če dobi premijo za preseganje norme, dvakrat nagrajen. Drugi pa pravijo, da je zaslužek, ki ga prejme delavec za presežek norme sestavni del plače s katerim je plačan presežek dela, medtem ko je premija za preseganje norme poza večji pro- Z ukinitvijo tretje izmene v predilnici MTT bi morali odpu- gebno -priznanje s ti ti okrog 600 delavcev iz pre- Uvodni uspeh, dilnice in posameznih oddelkov v tkalnicah. ZANIMIV PREDLOG EKONOMSKEGA INSTITUTA V zvezi z rešitvijo problema ženskega nočnega dela obstaja Za znižanje cen domačim turistom BEOGRAD, 20. nov. — Kakor, poudarjajo v pristojnih krogih, so bili izvedeni' številni ukrepi-za prihodnjo turistično sezono. Inozemski turistični uradi so že obveščeni o pogojih za bivanje v naših turističnih krajih v prihodnjem letu. tako da se ne bodo ponovile napake iz letošnje sezone, ko je bilo inozemstvo s precejšnjo zamudo obveščeno o cenah v naših hotelih, kar nam je povzročilo znatno škodo. V Zvezi gostinskih zbornic Jugoslavije smatrajo, da so gostinska podjetja v glavnem pravilno razumela predpis o premijah v gostinstvu. Hotelske cene za inozemske turiste so določene na podlagi realne situacije na domačem trgu In glede na turistične pogoje v drugih državah, značilno pa ?e. da so določene samo hotelske cene za posamezne inozemske turiste, ne pa tudi cene za skupinske obiske inozemskih turistov. Zato so pristojni činHelji odločili, da se v vseh znanih turističnih krajih, predvsem na severnem Jadranu, določijo najnižje cene hotelskih .uslug, izpod katerih ne bo noben hotel in nobeno gostinsko podjetje smelo dajati svojih uslug. Za naš domači turizem - je značilno, da je doslej zelo omejeno število hotelov objavilo cene svojih uslug za prihodnje leto. Le tretjina hotelov je po_ nudila delavcem in uslužbencem popust od 15 do 20 odstotkov. V popustu prednjačijo hoteli splitskega področja, kje.r so cene hotelskih uslug za delavce in uslužbence znižane povprečno za okoli 20 odstotkov. Skušajmo to vprašanje nekoliko razčleniti in ugotoviti, katera trditev je bližja načelom pravilnega nagrajevanja- Ali je delavec dejansko dvakrat nagrajen za isti uspeh, če dobi plačan presežek norme in še premijo? V nekem smislu bi to držalo, če postavimo oh delavca, ki dela po normi, drugega delavca, ki dela in je plačan po času. Tu nedvomno obstaja določena razlika, m sicer ta, da je v enem primeru delovni učinek izmerljiv, v drugem pa ne. Zato se zdi, da je tisti, ki dela po 'normi še posebej nagrajen, če normo presega, medtem ko drugi te možnosti nima. Tako pojmovanje pa vendar slabi pomen nagrajevanja po učinku in zamegljuje dejanski doprinos tistih, ki s preseganjem norme prispevajo k večjim proizvodnim uspehom gospodarske organizacije. Do jasnega zaključka pridemo, če primerjamo dva delavca, ki opravljata isto delo in to oba po normi.. Eden izdela na mesec točno toliko kot znaša norma, n. pr. Jasno je, da so podobne mož- 50 m blaga, drugi pa normo pre- nesti za popuste delavcem in uslužbencem.tudi v tistih hotelih. ki doslej še niso objavili svojih cen za domače turiste v prihodnjem letu. To vprašanje bo na dnevnem redu, ko se bo v kratkem v Zvezi gostinskih zbornic Jugoslavijo začelo, posvetovanje s predstavnik; gostinskih podjetij o možnostih za nadalinie znižanje cen za domače turiste. p seže in izdela 60 m blaga. Ta. ki je normo presegel, je torej opravil' več dela, dosegel višji delovni učinek, ustvaril večjo vrednost in pripomogel k večjemu uspehu podjetja kakor tisti, ki je normo le izpolnil. Zahtevati za neenako količino dela in neenak uspeh enako plačilo, seveda ne bi bilo pravilno, saj bi s tem kršili načelo, po katerem mora'prejemati več tisti, ki več ustvarja. pisma uredništvu NOVGTEKS me je razočaral sicdai skozi. Kri mi je piamia v glavo in nemudoma sem Blago tovarne NOVOTEKS iz Novega mesta je bilo doslej Znano' po dobri kvaliteti Zadnje čase pa je bilo že nekoliko primerov, da je nova obleka počila pb šiv ih ali pa so se poznali odtisi apretiranja,, o čemer bi lahko ljubljanski krojači marsikaj povedali. Navedel pa bi nekoliko bolj drastičen primer. Z ženo sva preko poletja pridno štedila, dajala na stran po nekaj tisočakov, da bi lahko kupila zanjo nov zimski plašč, ker je stari že »pokazal rebra«. V trgovini Tkanina v Nazorjevi ulici sva izbrala lepo modro blago, meter po 4070 dinarjev ter ga kupila celo nekoliko več, ker je bil ravno poslednji konec. Ze pri nakupu nas je prodajalec opozoril. da naj Spraviva račun, da bi eventualno lahko reklamirala, kar 'je vsekakor za pozdraviti. Ne seveda reklamacijo. temveč gesto podjetja. Blago in podloga skupaj sta •’ 'Stala kar celih 17 tisočakov, * kar ni majhen izdatek. Toda, • ko sem plačeval račun pri ? krojaču, ki je znašal tudi 4400 ? dinarjev, me je mojster op o- ? goril no slabo kvaliteto blaga. • Svojo potrditev je podkrepil s " • tem, ds je zavrtal v blago | prst, ki je na drugi ctrani po- •- skočil na kolo ter se odpeljal v trgovino, kjer sem btago kupil. »Vi ste te tret ji,«, mi je z razumevanjem dejal prodajalec, ter s tem odrezal mojo poplavo lepih besed, ki sem jih imel pripravljene. »Prinesite plašč in račun od krojača, nakar bomo vse skupaj postali tovarni NOVOTEKS, ki je pripravljena nadoknaditi škodo.« Do tukaj je stvar v redu Sedaj pa je nastopil občuten mraz in žena bo primorana najmanj mesec dni oblačiti dotrajan star plašč, dokler ne bo narejen novi. Ponovna izguba časa za pomerjanje pri krojaču, jeza itd. Tovarni v Novem mestu pa bi zastavil vprašanje, zakaj pošilja takšno blago v trgovino, In zakaj izdelujejo takšno ?labo blago. da pa mora potrošnik vračati Na kakšen način bodo nadoknadili to škodo pri njih samih? Neki šaljivec je celo de- Stvar je v bistvu ista, kot če bi imel tisti, ki normo presega, višjo tarifno postavko kakor pa tisti, ki normo le dosega. Neenaka tarifna postavka bi bila torej upravičena zaradi različ-neda delovnega učinka. C® torej vzamemo dva delavca z enako tarifno postavko in različnim delovnim učinkom, je razumljivo, da ne moreta imeti oba enako visoke zaslužke. Nagrajevanje po učinku dela torej omogoča pravilno vrednotenje d»-. lovnega uspeha. Naslednje vprašanje je, ali je tisti, ki presega normo, upravičen prejeti tudi premijo. Vzemimo, da ustvarja delavec pri vsakem metru blaga tudi 200 dinarjev dobička. Tisti, ki je normo izpolnil in izdelal 50 m blaga, je ustvaril 200 dinarjev krat 50 ali 10.000 din dobička, delavec, ki je izdelal 60 m blaga pa 12.000 din dobička. V dvanajstih mesecih bi torej ustvaril 24.000 din dobička več kot tisti, ki bi .normo samo dosegel.. Ali je torej bil. zaradi preseganja norme dosežen večji proizvodni uspeh podjetja In. ali imajo za ta uspeh tisti, ki presegajo normo posebne zasluge? Gotovo. Načelo premijskega nagrajevanja pa je prav v tem, da je treba nagraditi tiste, ki so pripomogli k večjemu uspehu, torej tudi tiste, ki so presegali normo. Slično je tudi z vodilnim osebjem. Čeprav je vsaka vodilna oseba dolžna delati za čim večji uspeh, je vendar treba posebej nagraditi tiste, ki so s svojim prizadevanjem dosegli večii uspeh, kot pa se zahteva, po službeni dolžnosti. Končno pa naj bi premlranje za realno preseganje norm prispevalo k temu, da se čim širši obseg dela nagrajuje in meri po delovnem učinku in vzpodbuja- Tovama »Gavrilovič« Je izvozila za milijon dolarjev Izdelkov Naša naj večja tovarna suhomesnatih izdelkov »Gavrilovič« v Petrinji je te dni dobila nov obrat za izdelavo mesnih konzerv. Obrat je popolnoma mehaniziran in avtomatiziran. Tako se bo proizvodnja konzerv odslej potrojila. Tovarna »Gavrilovič« je pravkar dosegla izvoz v vrednosti milijon dolarjev v prvih desetih* mesecih. Največ svojih' izdelkov je izvozila v Veliko Britanijo- Pripravljajo tudi gradnjo nove tovarne, za katero bodo- porabili 1.5 milijarde dinarjev. -— M. B. lo k večji storilnosti tiste, ki norm ne dosežejo ali v najboljšem primeru le izpolnjujejo. Iz vseh navedenih razlogov torej ne bi mogli trditi, da premija za preseganje norme ni upravičena, kakor tudi ne, da je tisti, ki normo presega, dvakrat nagrajen. ' Z-ek stori- V Piranu se bližajo adaptacijska dela za to določene stavbe koncu, zato bo Piran prvi, ki bo dobil avtomatično telefonsko centralo. V Izoli bodo v ta namen adaptirali bivše prostore banke, v Kopru pa prostore v starih zaporih, Vsi načrti so že izdelani in odobreni. Dela se bodo lahko kmalu začela. V Portorožu bodo gradili nasproti pošte novo poslopje. Vsa gradbena dela v Kopru, Izoli in Portorožu bodo stala okrog 110 milijonov din (okrog 80 milijonov din samo v Kopru). Kabel so začeli polagati že letos poleti in to delo se postopno nadaljuje. Vsaj delno bodo rekonstruirali tudi zunanje omrežje, ki se, kaikor tudi električno, na tem področju »odlikuje« po izrabljenosti In tudi nestrokovni Izvedbi. Telefonske naprave same bodo stale okrog 110 milijonov din. Po grobih računih bo torej dala družba za modernizacijo telefonskega prometa na Koprskem do konca prihodnjega leta okrog 220 milijonov din. V končni fazi tekoče izgradnje bo vse to področje avtomatično priključeno na- Ljubljano in preko nje na Gorenjsko. F. M- štirih predloženih projektov osvojila idejni projekt tovarne mostov in kretnic v Nišu. 2elezne konstrukcije novega mosta bo izdelala tovarna mostov in kretnic 'v Nišu v kooperaciji z'»Metalno« iz Maribora, »Djurom -Djakovičem« iz Slavonskega Brr^a in »Dragosla-vom Djordjevičem - Gošč« iz Smederevske Paianke. . Montažo. betonska dela in drugo pa bosta opravili podjetji »Mosto-gradnja« in »Pionir« iz Beograda. Novi pančevski most bo imeč stezo za vozila in pešce, razen tega pa tudi dvojni železniški tir. kj bo povezoval Beograd z Vojvodino oziroma z Romunijo. Širina steze za vozila bo iznašala 7 metrov, steza za pešce pa 1.5 metra. Novi most bo imel po zar-:sl; ing. Colje m Jeftiča pet velikih in osem malih lokoiT. Razpon velikih lokov bo znaša. 162 metrov, malih pa 32 metrov. Konstrukcijo bodo postavili na stebre, na katerih leži sedanji most. Po računih strokovnjakov bi traiala prekinitev prometa zaradi montiranja železne konstrukcije novega mosta samo 48 ur. Računajo, da bo novt most od ort za promet do konca leta 1959. IS Ka zagrebškem velesejmu bodo zgrudili obrtniški paviijon Obrtna zbornica LR Hrvatske je sklenila, da bo v kratkem začela pripravljati gradnjo velikega reprezentativnega razstav--nega paviljona v noVem. delu -zagrebškega velesejma. V tem paviljonu bodo lahko razstavljali vsi obrtniki iz države tako-v času rednih mednarodnih sejmov, kakor tudi ob drugih prilikah. — M. B. Pogled na Celje P R VI KORA Celjska turistična podzveza je že zbrala cene za novo turistično sezono Dober mesec je, odkar je Stalno ie v kratkem času uspelo zbrati turistično konferenco Celja, ki je vse podatke ne le ^za letošnjo na prostovoljni osnovi združevala zimsko sezono, temveč tudi cene le "olepševalna in turistična d.ru- penzionsikim uslugam za nasled-Štva cetfsfcega okraja, zamenjalo nje leto. V dveh naivaznješih »TEDENSKA TRIBUNA« jal, da Ima Tekstilna tovarna že kar svoj konfekcijski oddelek vrnjenih oblek In plaščev, ki jih po polovični ceni prodaja manj- zahtevnim kupcem. Ne vem, če je to res, vendar pa vidim izhod tega le v poostrenem boju za kvali- . . . , teto, ne pa da nadoknadijo te prinaša največ zanimivosti! izgube s stalnim' zviševanjem , cen blaga, ki bi se nasprotno morale začeti zniževati. Delavski svet in Upravni odbor podjetja naj bi ta sestavek upošteval kot kritično pripombo, ki ima samo namen, da se tovarna potrudi za izboljšanje kvalitete svojega blaga, ki si je utrdilo svoj sloves, vendar pa ga bo na ta način Izgubilo, ter s tem tudi odjemalce. Trgovska podjetje, pa morajo v bodoče polagati več painje pri nakupu (n prevzemu blaga od tovarn, ter tako prihranijo potrošnikom slična razočaranja, ki b( pri strožjem kriteriju trgovine odpadla. B. R* novo koordinacijsko telo — celjska turistična podzveza. V njej je zaenkrat včlanjenih 31 organizacij tako vsa olepševalna in turistična društva, nekatera gospodarska združenja, kot obr+na in gostinska zbornica, planinsko in ribiško društvo, celjsk3 smučarska podzveza ter nekatera zdravilišča in večja gostinska podjetja. Ta sestava celjske turistične pod-zveze zagotavlja u a p eš no delo organa, ki naj bi proučeval turistično problematiko okraja ter vodil in usmerjal delo za razvoj turizma. Novoustanovljeni podzvezi ie DELO NORMIRCEV JE POMEMBNO »««•• ••«»•«••« KUPIMO dobro ohranjono KMJ12NE STROJE j znamk: Merced e«, Continental, Astra, Zelsa-Ikon. i Ponudbe z navedbo znamke, modela z letnico in ceno • pošljite pod Šifro »KNJIŽNI STROJI«. B623-A Zavod za proučevanje -orsa-nizacije dela in varnosti pri de.u bo organiziral v sklopu .svojih seminarjev tudi poseoen seminar za normirce v dveh stopnjah. , V seminarju I. stopnje bodo posredovane osnovne smernice za študij dela, to je predvsem planiranje In organizacija študija dela ob uporabi analitičnih metod za .proučevanje dela. Glavni namen ' seminarja je usposobiti udeležence za prak--tično delo tako. da bodo lahko v skladu z razpoložljivimi sredstvi vplivali na dvig produktivnosti dela in doloCali d re osnove za tarifno politiko in pravično nagrajevanje. Glede na to bo obravnaval seminar metode za proučevanje delovnega učinka in metode za merjenje dela. kar je osnovno ca normtrce. Nadaljnji seminar II. bo pripomogel k temu. da •« bodo udcledeacl izpopolnil v študiju, analizi podatkov ln racionalizacij; dela. Normirec ni in ne more biti zgolj suh računar, ampak mora prispevati k izboljšanju delovnega učinka. Vloga normlrca v proizvodnji torej ni pasivnega pometia. temveč aktivnega, ker lahko vpliva na organizacijo dela na posameznih delovnih mestih in s tem ob.ikuje intenzivnost dela ter povečuje smotrno izkoriščanje delovnega časa in sredstev za delo. T-o nam potrjuje tudi program seminarja, ki obravnava osnove študija dpb f Tl motnje 'tonrlo • _ zacijo, študij metod dela, spre-minjanie metod dela »N e ugovarjajte!« je kriknil bolj živahno: »Saj vendar vi- ttp-.. .«• . seje slabe volj . . bil moral bi ti odposlan iz tajnik še bolj razdražen »Pre- dim. kar vidim. Tisto z oglji- »Nobene besede.« jo je pre- ^a!°somtms^skegaprea ministrstva že pred štirimi pišite vse Se enkrat.« kovim prekisom pobarvano kinil natakar Josip. »Vi ste sednika na prihodnj^< seji par- tedni.* Cez poldne je šla gospodično plavolasko bok izpil tako re- sploh predrzna oseba .e s^, lc^enta vTgli Ah pa er . Predstojnik je stisnil zobe Dubols k svoji frizerki. koč s svojo kavo Tpda jat ne boste spremenili, boste ministrski predsednik, da se in molčal Mislil pa si je/ Srce tipkarice, ki je bilo v vama nočem biti v napoto, leteli. Razumete?« je vrgel sam. . Kakšna predrznost od lenuha, stiski, si je tudi moralo nekje Mnogo sreče pri plavolaskiU Slaščičarica je bila poroče- Guy °airmout Gimcad: Zenska.glava -neracije, pri čemer Je značilno, da pomeni letošnji salon vidno opuščanje bolestnih abstraktnih poti in nasprotno dokaj jasna oživljanje oblikovno-perspektlv-nih in ekspresionističnih teženj. Pri nekaterih se spet pojavijo tudi dela velikih površin, med katerimi Je značilen slasti Janšem s svojim skeraj naturalističnim ekspresionizmom Skupno je TaZStcv! . flJCS dcV med njimi poleg olj tudi kiparstvo, grafika in dekorativna* umetnost. f B str. 7 SLOVENSKI POROČEVALEC / »r. «s - n. hovembra mn Povečali bodo proizvodnjo Tovorna pohištva v Novi Gorici bo letošnji plan izdelave spalnic izpolnila — Poleg izvoza tudi skrb za domače potrošnike Zadnrja seja . delavskega sveta tovarne pohištva v Novi Gorici Je bila res plodna in živahna. Razpravljali so o perspektivnem proizvodnem planu za prihodnje leto. Zanimiva je bila ugotovitev, da je bil letošnji zastoj v prodaji predvsem sezonskega značaja, kajti potrošniki kupujejo pohištvo bo lij v jeseni in začetku .pomladi. Od tod tudi ustvarjene zaloge. V podobnem položaju so bili tudi leta 1953 in 1954, čeprav takrat to vprašanje ni bilo tako pereče. Ob letošnjih zalogah so prišli pa misel, da bi začeli izdelovati tudi druge izdelke, posebno še ko je bil v zastoju izvoz spal- nic v Anglijo. Tako so sprejeli naročila za pisarniške mize za Ameriko, za razne pohištvene predmete za Nemčijo in druge države, ki pa so zahtevale specialno površinsko obdelavo. Zatem pa je Anglija, njihov stalni odjemalec, ponovno začela povpraševati po njihovih izdelkih. Takrat prosilcem niso mogli v polni meri ugoditi, ker so se že navezali na druge inozemske trge. Kupčija, z Anglijo bi jim nedvomno vrgla več dobička, ker so že poznali njihove zahteve, vendar je bilo pozitivno pri tem to, da so navezali dobre stike še z drugimi tržišči, katerih ne kaže zane-mar j ati. Poleg tega so osvojili »2UPM0VA MICKA« V POLJU Delovna 'terapija ali zdravljenje z delom v psihiatričnih zavodih je dobila svoj koncept, svojo smotrnost, ki ima sicer 6voj e skromne začetke že v dobi pred vojno, je pa prav zaživela šele v zadnjih letih. Bolniki, ki so bili obsojeni na brez-delnost — in to je ena najhuj-čih nasprotnikov duševnih bolezni — se ukvarjajo s stvarmi, ki jih veselijo in ki so obenem tudi koristne. Ne gre samo za delo na polju, izdelovanje raznih predmetov, ki so koristni ali pa lepi' — pa tudi oboje, gre prav tako za razna razvedrila, kot so šah, glasba, družabne prireditve in gledališke predstave, ki so dobile celo svoje ime ' dramaterapija. Te dni so bolniki bolnišnice fca duševne in živine bolezni v Polju priredili večer, ki bo vsem gostom ostal dolgo v spominu. V uvodni besedi je profesor dr. Janez Kanoni opisal pomen delovne terapije in obenem dejal, naj občinstvo spregleda, če bi bile pri igri kakšne pomanjkljivosti. To ni bilo potrebno. Malo je verjetno amaterskih odrov, ki bi znali tako pritegniti občinstvo. ki se je smejalo in se veselilo 'spretno izvajanih Linhartovih burk. Tudi domači orkester, ki je igral pred predstavo in oba solista so v celoti zadovoljili občinstvo. Skratka, bil je zelo prijeten večer. tudi tehnološki proces specialne površinske obdelave in bodo letos s prakso, ki so jo pridobili v taki proizvodnji, delali z večjim dobičkom. V tekočem letu so izvozili za okoli pol milijona dolarjev pohištva. Za prihodnje leto že imajo poleg drugih tudi ponudbo za 1 milijon dolarjev, kar h; pravzaprav absorbiralo vso njihovo proizvodnjo- Seveda je vprašanje, če bodo sposobni „ prevzeti vse to, ker bo treba skrbeti tudi za domače tržišče, na katerem imajo prav .tako pomembno vlogo. Po perspektivnem planu za prihodnje leto bi izdelali 25% spalnic za domači trg, 65% pa za izvoz. To zato, ker morajo izvažati zaradi v inozemstvu nabavljenih strojev. Po tem osnutku plana naj bi izdelali v prihodnjem letu okoli .10.500 spalnih garnitur. Pri tem b: znašal brutto proizvod nekaj nad 955 milijonov din, medtem ko je predviden letošnji 899 milijonov din. V tretjem tromesečju so izpolnili 75% svojega plana in upajo,, da bodo tudi ob koncu leta plan izpolnili, čeprav z nekoliko manjšim dobičkom, ker so za notranji trg znižali cene proizvodom za približno 10 odstotkov. Gospodarska komisija tovarne je predlagala delavskemu svetu z ozirom na možnosti, da bi v prihodnjem letu ob isti delovni sili dvignili proizvodnjo za 20 odstotkov. Seveda bi morali zato izpopolniti oziroma modernizirati še nekatere obrate, kot’ politimdco, sušilnico za furnir, žago in nekatere druge pomožne obrate. Delavski, svet Je odobril obe poročili in se zedinil, da bo vso zadevo temeljito proučil. Ne bi mogli pa iti na kakšne večje investicije, ker jih bremenijo že dosedanje obveznosti za rekonstrukcijo tovarne, ki so jo morali takorekoč dvakrat graditi. Višek proizvodnje, ki bi ga tako dosegli, bi šel za potrebe domačega trga. —jp* Krajevni odbori so se uveljavili V občini Radlje1 ob Dravi imajo osem krajevnih odborov, ki se ukvarjajo z najrazličnejšo komunalno dejavnostjo... Večina krajevnih odborov je aktivno sodelovala pri popravilu, občinskih cest in gozdnih poti tert. si pomagala s sredstvi občinskega cestnega sklada, ki znašajo 1,4 milijona dinarjev. S temi skromnimi sredstvi so krajevni odbori popravili ceste. ki1 so bile po zadnjem ne-*urju v. zelo slabem stanju. Naj-agilnejšl so krajevni odbori Vuzenica, Primož na*'Pohorju, Muta In Pernice. Krajevni odbor v Vuzenici je dal tudi pobudo za regulacijo 'potoka Crkvenice. Krajevni odbor v Primožu na Pohorju je razpravljal o gradnji šole na Slivniku, elektrifikaciji in o ^urejanju gozdnih poti. Najslabši krajevni odbor ima.io na Planini, kjer so člani pokazali malo zanimanja za .reševanje posameznih problemov. Pred dnevi so v Vuhredu na želio . prebivalcev Planine. Orlice. Vuhreda in dela Šentvida ustanovili krajevni urad. To so prebivalci teh kraiev zahtevali na iboru volivcev. Doslej so _ morali namreč prebivalci iz Plnnin«* hoditi po tri ure dale? v Radlje. M K- POMURJE Radenci »Svoboda« v Radencih šteje že okrog 230 članov in ima 7 sekcij. Doslej se je najbolj uveljavila pevska sekcij.a, ki jo vodita pevovodji Miha Veršič In Rudi I.ilek. Moški, ženski . in mešani pevski zbor so pripravili tudi samostojen koncert, poleg tega pa sodelujejo pevci na vseh prireditvah in proslavah. Na tekmovanju pevskih zborov v . Radgoni' so si radenski pevci pribori1! prvo mesto, nastopili pa so tudi v Murski Soboti ob mladinskem tednu. Več ali man.1 uspešne so bile tudi ostale sekcije. . Ika Koristna pobuda Na pobudo oktrajnega centra za pospeševanje gospodinjstva v Murski Soboti, je podjetje »Elektro« začelo s prirejanjem tečajev za uporabo električne energije. Dva zelo lepo uspela tečaja sta bila v Selu in Kobilju. Na tečaju v Sel-u se je zbralo kar 250 ljudi. Na tečajih poučujejo strokovnjaki gospodinje o uporabi električnih štedil- Težave zdravstva v ravenski občini Škofja Loka V Škofji Loki je bil te dni glasbeni večer opernih arij. Nastopili s'o operni pevci iz Ljubljane. Skofjeločani si želijo v bodoče še več taikih prireditev. Skofjeločani bodo Dan republike slovesno proslavili. Prireditve bodo v Škofji Loki in na Trati. Na Trati bo slavnostna akademija, na kateri bo nastopil tudi orkester prosvetnega društva iz Reteč. Akademijo v Škofji Loki pa bo priredila šol-eka in gimnazijska .mladina. V ravenski občini je zdravstvena služba sorazmerno dobro urejena. V zdravstvenih ustanovah so zaposleni štirje zdravniki, dve medicinski sestri, dva dentista, tri babice, en rentgenski- tehnik, tri bolničarke, dve zobni asistentki in potrebno administrativno osebje. Potrebovali pa bi še dva zdravnika, in medicinskega laboranta. Saj šteje občina 13.000 prebivalcev, tako da pride na enega zdravnika 3250 ljudi, kar je vsekakor preveč. Zdravniki so s kurativnim delom preobremenjeni, tako da za preventivno službo skoraj nimajo časa. V sektorski ambulanti na Ravnah je mesečno povprečno 14iJ0 zdravniških storitev, v obratni ambulanti ravenske železarne 1435 dn v sektorski ambulanti na Prevaljah . 974. Na enega zdravnika pride tako povprečno na dan nad 70 zdravniških pregledov. Upoštevati pa je treba še-to, da v teh ambulantah rešujejo tudi take primere, ki jih drugod zaradi bližine bolnišnic pošiljajo v bolnišnice. Na- nedavni seji občinskega ljudskega odbora na Ravnah so obravnavali tudi vprašanje-zdravstvenega doma. Tu gre predvsem za prostore. Pred kratkim se je zaradi neustreznih prostorov in pomanjkanja zdravniških 'kadr-ov preselila železarska obratna ‘ambulanta v poslopje zdravstvenega doma. •kjer sta nameščeni tudi sektorska in zobna ambulanta. S to združitvijo, ki je samo začasnega značaja, pa so nastale številne težave v poslovanju, tako da je obratna ambulanta pravzaprav prenehala obstojati in 1e vključena v sektorsko ambulanto. Zavod -za socialno zavarovanje v Mariboru je pripravljen dati brezplačno na razpolago vso potrebno sodobno opremo pod pogojem, da zgrade v Ravnah novo poslopje za obratno ambulanto. Potreba po" graditvi. Politično delo v Kamniku Gspela posvetovanja predstavnikov podjetij — Za boljšo kadrovsko politiko in strokovno vzgojo delavcev —■ Seminarji v organizacijah Zveze komunistov SZDL in občinski komite ZKS tv Kamniku sta poskrbela za poživitev političnega dela v Jesenski in zimskj sezoni v kamniškem okolišu. Občinski Komite ZK je v tem času' organiziral že dva aktiva predstavnikov podjetij, ki sta obravnavala splošni gospodarski po.o-žaj in odnose med podjetji ter probleme tarifne politike in kadrov. Zvezni ljudski poslanec Tomo Brejc in predstavnik okraja Ljubljana dr. Štefan Soba sta zastopnikom podjetij obrazložila sedanje naloge In odgovorila na vrsto vprašanj. Glede tarifne politike so kborova.cl razpravljali o pravilnem nagrajevanju delavcev, • pogojih že precej urejenega normiranega dela in prilično aaostrenih norm. Nekatera podjetja so do sedaj premalo go-•podarstveno ravnala. Ko so razne težave zahtevale podrobno analizo stanja teh podjetij, •e je izkazalo, da je marsikje vzrok v nesmotrnem razporeja, nju kadrov, v slabo izpeljani organizaciji proizvodnje posa--meznih odde.kov in v znatnem Itevilu neproduktivnih ljudi. Najbolj pa so razne težave prl-lle do izraza tam. kjer delavsko upravljanje ni prišlo do polne veljave in so naloge teh k-olc-ktivnih organov upravljanja^ lzvrševa-i kar posamezniki. V nekaterih podjetjih s0 premalo prisluhnili ’ konstruktivnim predlogom delavcev in tudi njihovim zahtevam V glav- ’ nem.«* sts oosvetovn-nl* nos*- eali kak' ate me’jena je praks* fatraga izmenjavanja _ mnenj in kkupno o*ene položaja. Zlasti- .fnanjša podjetja ao od vpel Ja _ ‘kolektivov, kjer imajo do- volj kvalificiranega kadra. - dobila mnogo pobud, kako uspešno rešiti razna pereča vprašanja. Ob razpravah o družbenih planih, ki kažejo še vedno precej lokalističnih teženj, pa se v medsebojni primerjavi stališč upošteva obči interes občine m okraja. , V razpravi se je pokazalo, da se nekatera, podjetja niso .dovolj pozanimala, kako bi odpravila slabe delovne piogoje. Tudi strokovni vzgoji de.avcev ponekod niso posvečali nobene pozornosti, drugod pa so v M vložili precejšnjo skrb (tovarna usnja, rudnik »Kaolin«), Govorili so tudi o potrebi pravilnega in zakonitega postopka odpovedih. Poživitev poflitičnega delrf bo prišla do Izraza tudi v okviru seminarjev, ki jih organizira občinski komite Zveze komunistov. Na serninarj ih bodo obravnavali vse probleme s področja ideologije, našega gospodarskega sistema, ekonomike In kmetijstva, komunalnega sistema in marksističnih osnov zunanje po.itike. Seminarji bodo trajali pol leta. vodili pa j Ih bodo udeleženci obeh seminarjev, ki sta bila maja in junija v Kamniku. S takim načinom rednega študija se bo aktivnost in uspešnost dela osnovnih organizacij ZK na področju kamniške občine znatno povečala, Imela pa bo ugodne posledice tudi pri dvigu partijskega člari-prl * stva in pri delu v drugih političnih organizacijah. »ELAN« tovarna športnega orodja BEGUNJE NA GORENJSKEM sprejme v zaposlitev: DVA TEHNIKA LESNE STROKE, ENEGA TEHNIKA KOVINSKE STROKE, KOMERCIALISTA ali KOMERCIALISTKO z znanjem strojepisja. KORESPONDENTKO z znanjem nemščine eventuelno angleščine, ORODJARJA in KOVINO-STRtJGARJA. ra vsa razpisana delovna mesta je potrebna najmanj 3-letna praksa. — Pismene, ponudbe z življenjepisom pošljite tajništvu tovarne. 1949-A t&kega poslopja je zares nujna, vendar so glavni problemi finančna sredstva. Sprožena je bila misel, .naj bi se razširila sedanja stavba taiko, da bi dobili v njej -prostore obratna, sektorska in; zobna ambulanta ter lekarna. Ideja združitve celotne zdravstvene službe na enem mestu'je vsekakor dobra, saj bi to omogočilo smotrnejše izkoriščanje dragih medicinskih ■ naprav, pa tudi zdravstveno osebje bi lahko bolje opravljalo svojo odgovorno službo. V tem novem zdravstvenem domu pa bi morali urediti tudi dve do tri sobe z bolniškimi . posteljami. Odmaknjenost Raven od zdravstvenih središč kot so Maribor, Celje in Ljubljana nujno narekuje ravenskim zdravnikom obsežnejše poseganje v kurativo. Pfevoz do bolnišnic je sorazmerno zelo drag ir. bi bilo zato nujno zdraviti lažje primere doma. Pač pa je treba poskrbeti za brezhibno poslovanje reševalne postaje, ki ji je treba zagotoviti ustrezna vozila. Reševalna postaj- je samostojna ustanova, njen delokrog pa obsega predvsem področje občine Ravne. Po potrebi opravlja tudi prevoze za občine Crna, Dravograd in Radlje ob Dravi. Izdatki za zdravstvo zelo obremenjujejo občinski proračun. Za zdravljenje siromašnih so letos samo v prvih osm.ih mesecih izdali nad 1.5 milijona din, za zdravljenje nalezljivih bolezni za nezavarovance pa 2.3 milijonov din. To pač dovolj jasno priča o -‘elikem razumevanju za zdravje delovnih ljudi. Veliko' žrtvuje .v ta namen zlasti judi železarna v Ravnah, o čemer najbolj zgovorno priča nazadovanje obratnih nezgod in splošno izboljšanje zdravstvenega stanja delavcev. Ce bodo na Ravnah rešili vprašanje sredstev za gradnjo novega zdravstvenega doma. se bo zdravstvena služba ,še bolj izboljšala. _ RO. . Libeliče Planinski oktet Iz Maribora Je pred kratkim razveselil prebivalce majhne obmejne vasice Libeliče pri Dravogradu z obširnim in kvalitetnim programom. Poslušalci so bili z izvajanji gostov zelo zadovoljni in si želijo se več takih prireditev. -nik- lvonu Muleju v spomin Pred kratkim je umrl na Jesenicah prvoborec za delavske pravice Ivan Mulej. V jeseniški železarni je delal nad 35 iet in se že pred prvo svetovno vojno pridružil socialističnemu delavskemu gibanju. Zlasti je bil delaven v strokovnih in zadružnih organizacijah. Leta 1923 je bil izvoljen za prvega predsednika neodvisne delavske stranke na Jesenicah. Poleg tega je opravlja! tudi vrsto drugih pomembnih funkcij. Zaradi tega so ga večkrat oreganjall In leta 1930 tudi obsodili. Leta 1941 so ga, že R3 let starega, ortr©-IJali okunator« « taborišče-in nato »Izselil! v Srbijo. Kako je bil priljubljen. Je pokazal pogreb, sa.1 se ga je udeležilo mnogo, ljudi. Vsi, ki so pokojnika poznali, ga bodo Se dolgo ohranili v lepem spominu! CV. A, K. niflcov, loncev za kuhanje in podobno ter predvajajo tud; poučne filme o ravnanju z elek- • triko. H- Investicije v zadružništvu Za investicije kmetijskih zadrug v Pomurju je za letošnje leto predvidenih nad 77 milijonov dinarjev. Zadruge so doslej pora-oile največ teh sredstev za opre- mo in razne gradbene objekte. Nabavile pa, so tudi plemensko' živino. Delo kmetijskih zadrug v Pomurju je letos boljše kakor lani, saj izkazujejo zadruge dobičke, svoje delo pa usmerjajo tudi na dvig kmetijske proizvod-nje na svojem področju. Nekate- re zadruge izkazujejo sicer še iz- gubo, zlasti v obrtnih delavnicah, Čemur bo nujno v bodoče posvečati več pažnje. Zdravstveni tečaji V letošnji zimi bodo v sklopu 35 kmetijsko-gospodarskih šol, ki bodo- delovale v Pomurju, tudi zdravstveni tečaji za kmjčko mladino. V prihodnjih-mesecih bodo v Pomurju samo nadaljevalni letniki kmetijsko-gospodarskih šol, kajti vpisovanje v prvi letnik je v Pomurju le vsako drugo leto. Pač pa bo prihodnje leto odprtih še 20 novih takih šol. V letošnjem letu so za delo kmetijsko-gospodarskih"šol v Pomurju pokazali veliko zanimanja občinski ljudski odbori, katerih predstavniki so se udeleževali tudi posvetovanj v zvezi s pripravami za te šole. Občinski ljudski odbori so zagotovili tudi sredstva za osebne Izdatke predavateljev na teh šolah. Hranilna služba' V Pomurju je šest denarnih zavodov, v katerih nalagajo prebivalci' svoje prihranke. V teh zavodih je zbranih trenutno preko 100 milijonov dinarjev prihrankov. Največ denarja je bilo vloženega v času od meseca junija do okto-bra. V teh dneh pa je bila v Pomurju izvedena tudi široka akcija med šolsko mladino za vlaganje denarja v hranilnice. Tečaj ra traktoriste Na pobudo Ljudske tehnike bo društvo traktoristov in kmetijskih strojnikov v Morski Pohoti priredilo tečaj za traktoriste, na katerem se bodo vsi, ki imajo opravka s kmetijskimi stroji, lahko usposobili za delo z njimi. Ugotovljeno je namreč, da je prišlo v Pomurju do znatnih okvar na kmetijskih strojih cesto po krivdi ljudi, ki imajo oprayka s stroji, bodisi zaradi njihove nevednosti ali pa malomarnosti. Po podatkih iz leta 1955 je v lanskem letu odpadlo na en traktor v Pomurju blizu 300 tisoč dinarjev' stroškov za popravila. Tečaj bo na kmetijski šoli v Rakičanu p{i Murski Soboti. Predavanja o vzrokih prometnih nesreč Na pobudo Tajništva za notranje zadeve pri okrajnem lind-skem odboru v Murski Soboti se vrše po najrazličnejših Krajih Pomurja predavanja s predvajanjem filmov o vzrokih prometnih ne- • sreč. Doslej je bilo v Pomurju že blizu 50 takih predavanj, ki se jih Je udeležilo nad 3000 ljudi. Poučni filmi so bili predvajani lf-krat, predstave z diafilmom. pa ie gledalo okrog 2000 učencev. H Več pozornosti izgloda mesta! Na križišču Tržaške ceste in Prešernove ulice stojd še vedno majhna kmečka hiša, stara najmanj že sto let, ki vsled svojega nelepega izgleda nikakor ne more več služiti namenu, ki &a zahteva prometna cesta v neposredni bližini mesta in dobesedno kvari izraz tega dela Ljub.jane. Omenjena hiša na cestni strani zaradi starosti ni več sposobna za velika popravila, prav tako tudi ne dvoriščna stavna, ki je pred leti služila za hlev in je že dokaj razpadla. Zato misilm, da je prišel čas njenega zasluženega pokoja. Najstarejši Hrastničan umrl Upokojeni Tudar, 93-letni Florjan Hočevar iz Dola pri Hrastniku, je te dnknenadoma umrl. po zadnjega je še hodil in opravljal tudi manjša hišna dela. Florjan je služboval vrsto let pri hrast-' niški rudniški železnici, ki Je začela obratovati leta 1852 in so jo šele pred nekaj leti odstranili. Čeprav so se dogajale na tej železnici številne nesreče, je Hočevar vedno odnesel zdravo kožo. V hrastniški občini imamo sedaj še dva moška in dve ženski, ki so stari nad 90 let. L. H. Nove stanovanjske niše V1 Zg. Hrastniku gradi rudnik štiri 12-stanovanjske hiše, ki bodo vseljive že čez mesec dni. K nadaljevanju del pa se pripravljajo tildi pri 30-stanovanjskem bloku na Logu. Tako upajo hrastniški rudarji, da bodo dobili letos in naslednje leto 78 novih stanovanj. L. H. Iz Nokia KUD »Dobrava« iz Nakla ima letos v načrtu poleg rednih tedenskih predavanj Ljudske univerze tudi posebna predavanja za mladino. Prvi je predaval v’ okviru Ljudske univerze ing. Troha O gozdarstvu In gozdnem skladu. Pri mladinski ljudski univerzi, za katero se je odločila večina anketirancev ob zaključku lanske ■ sezone, bodo najprej obravnavali lepo vedenje. Dramska sekcija je v lanskem letu dala na'oder dve mladinski igri. Z delom mislijo letos nadaljevati. Težave imajo le s prostorom in režiserjem. V dvorani Doma kulture, ki je bila namenjena prvenstveno gledališkemu delu, gospoduje zdaj l-.ino. V okviru knjižnice so odprli tudi čitalnico, kjer mladina v zimskem času bere knjige in revije ter Igra šah. Knjižnica Je letos kupila lepo število novih knjig. O?« POJASNILO V članku »Uspehi in pomanjkljivosti v delu občinskega LO Senovo* bi se moral stavek v petem odstavku pravilno glasiti: »Ljudski odbor tudi nima posebnega sveta za kmetijstvo, kar pa ne pomeni, da je zanemarjal kmetijstvo , . ,« lz Mute Vajenska šola na Muti ima 83 učencev, ki obiskujejo pouk v prostodih osnovne šole. Prostori in inventar osnovne šole ne ustrezajo potrebam vajenske šole, zato razmišljajo o nadzidavi osnovne šole, kar bo tudi najcenejša rešitev. Z nadzidavo bi pridobili tri prostore in za vselej rešili problem vajenske šole. Vajenska šola na Muti je med Rušami in Ravnami edina šola te vrste. Vodstvo šole je zaprosilo za nadzidavo in ureditev šole za sredstva iz zveznega sklada za kadre. K. Jezikovni tečaji .. za uslužbence carine Ob analiziranju vseh pojavov, 15! vplivajo na razvoj turizma, je prišel svet za turizem OL.O Koper na carinsko službo. Zato .ie dal pobudo za sestanek s predstavniki te službe, na katerem so ugotovili, da bi bilo v prid razvoju turizma v okraju. Ce bi se uslužbenci carine učili tujih jezikov. Svet za turizem bo poskrbel za sestavo primernih priročnikov. iz katerih se bo mogoče v razmeroma kratkem času naučiti za obmejno službo minimalno potrebnega besednega zaklada. Tečaj se bo začel v Konru srerli decembra letos, konec februarja prihodnjega leta pa bodo zaključni izpiti. Svet za turizem namerava vzpostaviti stike s carino še izboTiš^i. Trdno se namreč nadeja, da bo moeroče, ob dobri volji obeh prizadetih. t. j. carine in turizma, odpraviti marsikatero nerodnost in pomanjkljivost, ob katero se je doslej spodtikal marsikateri tuji in domači turist. Svet -za tun-zem pa bo carmi tud? pompRi] pri odstranjevanju objektivnih težav. Nujno bi na prime’’ bilo potrebno nreuredit? ohm^na bloka v Škofijah fn Fernetičih- kor* so sedanje stavbe takšne.1 da uslužbencem carine onemogočajo redno in ekspeditivno delo. F. M. Tudi io se dogaja Na programu koroškega kulturnega tedna je bilo tudi gostovanje godbenikov »Svobode« iz Raven v Prevaljah. Ko so prišli godbeniki v Prevalje, pa so se znašli pred zaklenjeno dvorano. Čeprav so se za gostovanje že prej dogovorili, so Prevaljčani trdili, da je dvorana zasedena. Da bi to dokazali, so na hitro pripravili zdravstveno predavanje in tako za godbo re« ni bilo prostora. Razumljivo, da so se godbeniki vrnili domov. Omenjeni primer v Prevaljah je treba kritizirati in izraziti željo, da se v bodoče kaj takega ne bj več dogajalo, GORIŠKA . £- ... Prosvetna dejavnost v Braniku Odkar so v Braniku zgradili zadružni dom, je opaziti zelo živahno kultu r no-p r o s v e tno dejavnost. V njem imajo svoje prostore vse sekcije domačega prosvetnega društva »Partizan« in kmetijska zadruga. Lahko napišemo, da je v domu v zimskih mesecih zelo živahno. Te dni se pridno pripravljajo predvsem na praznovanje Dneva republike. Domače prosvetno društvo »France Zgonik« bo prihodnje leto slavilo 90-letnico obstoja. Leta 1867 so namreč ustanovili v vasi čitalnico — tretjo v takratnem ajdovskem okraju. Med italijansko okupacijo je prosvetna dejavnost povsem zamrla, tembolj pa je zaživela po osvoboditvi, čeprav so se morali boriti s številnimi težavami. Na nedavnem občnem zboru so sklenili, da bodo 90-letnico obstoja proslavili zelo slovesno. V minuli sezoni se je društvo med drugim predstavilo tudi z Molierovo komedijo »Scapinove zvijače«. S tem delom so gostovali tudi v Kostanjevici na Krasu, Dutovljah in Štanjelu. Precejšnjo dejavnost so pokazale tudi ostale sekcije. Kot kaže bo v Braniku tudi v letošnji sezoni prosvetna dejavnost kar precejšnja -jp Mlečna kuhinje Medtem ko je bilo lani na Goriškem 114 šolskih mlečnih kuhinj- jih je letos komaj 85. Zal pa tudi te še ne obratujejo vse, čeprav imajo vse šole'živila, ki so 3 Mi prejele c d Rdečega križa im UNICEF. Šolske kuhinje« nima urejene niitf p; mn 321:13 a v Nlnvi Gorici, čeprav bi bila tu najboJJ potrebna. Marsir-cje. kjer šcilske kuhinje še nc delujejo, se izgovarjajo, da nimajo na razpolago dovoli sredstev za režMo. SkcraJ gotovo pa bi stroške lahko krili s sredstvi iz sklada za varstvo otrok. Poleg tega pa ,bj tudi starši lahko ka.i več prispevali. ?.Iar-sik.ie še ved 11 o ne znaio najboljše pripraviti jedi, ki 3-h imajo na razpolago. Tu h lahko pomagale absolventke višje gosmetdanjske šole iz Grobelncga, ki jih imajo skoraj že v vsaki občini. Tolmin Na turneji po Primorskem je gostovalo Slovensko narodno gledališče iz Trsta po daljšem presledku tudi v Tolminu. Predstavilo se je s Cankarjevim dramatiziranim delom »Martin Kačur«. Uprizoritev je dosegla popoln, uspeh, saj sta bili režiserjeva zamisel in ves prikaz dela, za mnoge gledalce novost. Popolna tišina v dvorani ter močno in dolgotrajno ploskanje gledalcev vsekakor dokazuje, da so slednji pozorno sledili izvajanju in igro popolnoma doumeli. Zal, da dvorana ni bila popolnoma zasedena. Morda so se zdele nekaterim cene previsoke? Kakor koli že, naši gostje iz T.rsta bi zaslužili več pozornosti in večji obisk. Vsak njihov nastop je -za Tolmin- vsekakor pomemben kulturni dogodek. Gostje ;z Trsta so gostovali tudi v Kobaridu, kjer je bil obisk zelo slab- -a Nova Gorica Taborniki rodu »Soški mejaši« iz Nove Gorice so te dni polagali obračun svojega dela. »’ri Lem so ugotovili, da je v njihovi organizaciji še vse premalo delavske, kmečke in vajenske mladine. Letos so priredili poleg taborjenja tudi več izletov in se udeležili pohoda v Kumrovec. Sodelovali so tudi pri izvedbi turističnega tedna v Novi Gorici in pri di u-gih prireditvah. Ce bi imeli zadostno število šotorov, bi bila njihova dejavnost prav gotovo še večja. Šmartno ob Paki Občinska gasilska zveza v Šoštanju je te dni izročila gasilcem iz Šmartnega ob Paki novo motorno brizgalno. Polovico sredstev je prispeval občinski ljudski odbor v Šoštanju, ostalo pa upajo, da bodo zbran sami gasilci iz Šmartnega. Na letošnjem občnem zboru prosvetnega društva iz Šmartnega so ugotovili, da je dosegla v preteklem obdobju največ uspehov ljudska knjižnica. Število knjig iz leta v leto narašča, pa tudi število bralcev se močno dviga. Tudi ostale sekcije so v glavnem opravile svojo dolžnost. 2elezobetonski most čez Pako bo kmalu dograjen, saj je treba urediti le še nekaj manjših del. Podjetje »Beton« iz Celja trdno upa, da bo most dogradilo celo pred rokom, svojemu namenu pa ga bodo izročili na Dan republike. Z. K. SAP Avtobusno in turistično podjetje SAP-Turistbiro Ljubljana mednarodnih zvez vzpostavilo novo redno je s 15. novembrom 1356 za izboljšanje mednarodno avtobusno progo Ljubljana - Postojna - Gorica »Ribi« Sap-Turist biro Gorica Gorica biro Sobota Četrtek km km Četrtek Sobota 6.30 17.00 — Ljubljana* Tlo 9.45 17.30 7.45 18.00 55 Postojna 60 8.45 16.15 8.45 18.45 92 Ajdovščina 23 8.00 15.15 9.30 — — Solkan — — 14.30 10.10 19.45 115 Gorica** — 7.00 13.50 • Avtobusna postaja — ** Stara Gorica. . Druge postaje so: Vrhnika, Logatec, Planina, Razdrto,. Vipava, Nova Gorica, Gorica, državna meja. Vozna cena od Ljubljane do Stare Gorice je 575 dinarjev, ali 800 lir. V letni sezoni leta 1957 bo proga podaljšana od Ljubljane do Bleda. Potniki, poslužujte se rednih mednarodnih avtobusnih prog, ki jih vzdržuje avtobusno in turistično podjetje Sap-Turist biro. Ljubljana. fr. rnj — n. novembka im / SLOfBHI MH06IV1U6 l str. t \ _______________ - - .n ■ ■ ^Kina S/ lJ m y fr < . _ M 187. Boberček je doživljal na lovskih pohodih marsikaj zanimivega. Naučil se je streljati s puščicami in Eskimi so ga smatrali malone za odraslega. Sredi zime sta začela s Knooljo loviti volkove. Najprej sta jim nastavljala pasti, toda s tem nista uspela. 188. Knooljo je lovil volkove na posehen način: tenke ribje kosti je zvil v klopčiče in jih obdal s mesom. Ko so kepe zmrznile, sta jih Knooljo in Boberček razpostavila na raznih krajih, kjer so sledi v snegu razodevale, da se tam klatijo volkovi. Ti so seveda zavohali vabljive kepe in jih požrli, np da bi slntili, kakšno past jim je s‘tem nastavil zviti eskimski lovec. 189. T volčjih želodcih so se ribje kosti sprožile in zadale tolikšne rane, da so volkovi poginili. Knooljo in Boberček sta imela obilen plen. Vsak dan sta pobrala po dolinah mnogo, poginulih volkov in Knooljo je vesel računal, kako dobro bo lahko samenjal prekrasne kožuhe, ki niso bili prav nič poškodovani od krogle ali noža. KOLEDAR Sreda, 21. novembra: Marija. Četrtek, 22. novembra: Cilka. Dne 21. novembra 1944 je predsedstvo AVNOJ izdalo odlok o amnestiji in odlok o prehodu sovražne imovine v državno last. 2a Inženirja kemije je diplomirala v Ljubljani Feigel Sava. Iskreno čestitamo! Znanci. GRADBENIKI. — Redna letna skupščina Zž gradbenikov bo v petek, 23. novembra 1SS5, ob 20. na Grabnu. — Vabljeni. ŽELITE PLESATI? V stekleni dvorani Pražakova ulica je ples '•sako nedeljo in četrtek od 20. do 23. ure. Nova št. telefona 52 Medvode Bokal France, slikar - pleskar — Verje 20. , 03VESTIL0! Združenje rezervnih oficirjev — občinski odbor Bežigrad, vabi vse rezervne oficirje na Vk redni občni zbor, ki bo dne 2?.. novembra 1358 ob IS. uri v dvorani Kurilnice na Vilharjevi cesti. Izostanek opravičite pri uličnem poverjeniku. — Odbor. Centralni zavod za napredek gospod in j stva obvešča, .da zopet posluje Gospodinjska posvetovalnica na Poljanski cesti 6, vsak petek od 16. do 18. ure. — Na sporedu je: Prikaz uporabe ročnega ple- tilnega stroja. OBJAVA Okrajna cestna uprava Trbovlje sporoča, da bo dne, 23. XI. in 24. XI. 1G5G, za ves promet zaprta cesta III. reda štev. 1562 Dobova— Župelevec. Promet se preusmeri po rep. cesti Dobova—Brežice—Zupelevec —.Bizeljsko. SMUČ ATIJI — PLANINCI! Planinsko društvo Ljubljana-matica priredi v dneh od 23. XI. do 2. XII. skupinski izlet na Komno. Izkoristite ugodne snežne prilike. Vsi prostori Doma na Komni bodo v tem času toplo kurjeni. Cena izletu (prevoz in prenočišče) S69 din. Informacije in prijave v pisarni Planinskega društva Ljubij ana-matica, Miklošičeva c. 37, teief. 32-645. Pohitite s prijavami, ker je število udeležencev omejeno. JUTRI V ČETRTEK ob 20.30. uri se bo pričel nov začetniški družabni plesni tečaj v CENTRALNI PLESNI ŠOLI — Petkovškovo nabrežje 35 (poleg Zmajskega mo-sta). Vabljeni tudi starejši intere-senti-ke in zakonci. Vpisovanje še pred začetkom tečaja. Informacije: TELEFON 21-881. V PETEK, 23. NOV. ob 19.30. nov nadaljevalni tečaj s poukom četvorke in letošnjih novosti. Igra JAZZ CPS. Poučuje mojster Jenko. Potokinoamaterska Zveza Slovenije prireja v spodnjih prostorih Moderne galerije svojo VI. MEDNARODNO RAZSTAVO UMETNIŠKE FOTOGRAFIJE Razstava bo odprta od 3 novembra do vključno 2. decembra t 1. Na razstavi boste videli črno« bele. barvne fotografije. barvne diapozitive in barvne stereo dia« pozitive. Diapozitivi se predvajajo ob 17. in 18. uri. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 19. ure Izkoristite 25^ popust na železnici. POSKUSITE SE VI PUTNIK SLOVENIJA Vas obvešča: PUTNIK SLOVENIJA prireja ob zaključku letošnjega leta avtobusne izlete združene s prijet-nim SILVESTROVANJEM: 30. DECEMBRA tridnevni avtobusni izlet združen s SILVESTROVANJEM v planinskem hotelu na KOMNI, 31. DECEMBRA dvodnevni avtobusni izlet združen s SILVESTROVANJEM v hotelu »Palače« v PORTOROŽU. Za ljubitelje zimskih športov smo pripravili prijetno SILVESTROVANJE v planinskem hotelu »DOM POD GOLICO« pri Jesenicah. Avtobus odpelje iz Ljub-ljane 31. decembra. Zahtevajte programe Izletov, ki "jih prirejamo za olLVESTROVO v najbližji poslovalnici PUTNIKA SLOVENIJA. VOZNI RED ENPRESNE AVTOBUSNE PROGE PUTNIKA SLOVENIJA LJUBLJANA—ZAGREB Zaradi velikega števila potnikov na progi Ljubljana—Zagreb, je PUTNIK SLOVENIJA poVečal število voženj na tej progi. Avtobus odhaja: iz Ljubljane ob S. in 16. iz Novčga mesta ob G.43 in 17.43 prihod v Zagreb ob 8.30 in 19.30 Avtobus odhaja: iz Zagreba ob S. in 16. iz Novega mesta ob 6,43 in 17.43 prihod v Ljubljano ob 8.30 in 19.30. PROGA OBRATUJE SAMO OB DELAVNIKIH — CENA V ENO SMER 700 DIN. Iz Ljubljane odhaja avtobus iz-.pred NEBOTIČNIKA, iz Zagreba pa izza hotela ESPLANADE. Vozovnice lahko kupite v predprodaji — v Ljubljani pri PUTNIK SLOVENIJA na Titov! c. 12 — v Zagrebu pri ' PUTNIKU v Praški ulici št. 5. Avtobusi so udobni - turistični in ogrevani. Stojišča ne sprejemamo! KONCERTI V petek, dne 23. t. m. bo drugi koncert za rdeči abonma. Spored obsega Ghedinijevo Partito, Schumannov Koncert za klavir in orkester in Čajkovskega IV. simfonijo. Solist Damjana Bratuž, dirigent Luigi Toffolo, oba iz Trsta. P R E D R V R N J A Četrtek, 22. nov., ob 20: I. Cankar: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski Abonma Četrtek Vstopnice so tudi v prodaji. (Ja-cinta — Mira Sardočeva.) Petek, 23 nov., ob 20: Remec, Magda. Abonma Petek. Vstopnice so tudi v prodaji. Sobota, 24. nov., ob 20: 1. Cankar: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. Izven. (Jacinta — Mira Sar-dočeva). Nedelja, 25. nov., ob 15: Remec: Magda Izven. Popoldanska prc i-stava. Ob 20: Camus: Pravični ljudje. Izven. Šentjakobsko gledališče LJUBLJANA Svež in mladosten obraz dobiš po unorabi kozmetične maske »TEINT BELL«. Način uporabe zelo enostaven, pa vendar čudovit učinek. Vsaka drogerija, špecerija, zadruga, vsaka trgovina, ki prodaja milo za gospodinjstvo, prodaja tudi »FLEK«. Za čiščenje madežev samo »FLEX«! Umazana okna so malomarnost gospodinje, saj se jih vsaka brani čistiti. Z novim sredstvom NIN-KG-oknočistilcem je to izredno IVnko delo in vsaka gospodinja bo odslej z veseljem čistila okna! NAJtOLJŠO KREMO RAZPISI RAZPIS rehniška fakulteta Univerze v ubljani razpisuje na Oddel-za arhitekturo mesto asistenta predmet: .STANOVANJSKE ZGRADBE« pravilno kolkovane prošnje s ilogami, iz katerih je razvidna okovna izobrazba, dosedanje tžbovanje in praksa ter potek zljenja, vložite v roku 14 dni od ijave razpisa na Oddelku za ar-tekturo. Tehniške fakultete, ubljana, Cojzova 5. -H Slovensko geološko društvo vljudno vabi na predavanje doc. D. Kuščerja: Mesec dni prospektira-nja po Švedskem. Z lepimi barvnimi diapozitivi. Predavanje bo v sredo, 21. novembra, ob 17. uri v Matematični' predavalnici na Univerzi. -P Slovenska akademija znanosti in umetnosti vabi na javno znanstveno predavanje, ki je namenjeno širšim zainteresiranim krogom. 22. novembra t. 1. ob 18. bo predaval v dvorani SAZU akademik prof. dr. Ivan Grafenauer. Terna: Človeška stavbna daritev v balkanski in slovenski ljudski književnosti. -P GEOGRAFSKO DRUŠTVO vabi na predavanje prof. Pavla Kunaverja o nazadovanju ledenikov na Mont Blancu, ki bo v sredo, 21. novembra, ob 20. uri v balkonski dvorani na Univerzi. -P AKCIJSKI ODBOR .psihiatrov in duševnih higienikov psihiatrične klinike medicinske fakultete in bolnišnice za duševne in živčne bolez. Ljubljana-Folje, vabi vse tov. zdravnike (er metli c in c e višjih semestrov kot tudi ostalo zainteresirano akademsko javnost na predavanje PROF. DR. JANEZA KANONI-.ia »O-ZNANSTVENI PLATI IN PRAKTIČNI DEJAVNOSTI DUŠEVNE HIGIENE PRI NAS«. — Predavanje bo v petek, 23. novembra, ob 19.30 v predavalnici Interne klinike. P GLEDALIŠČA DRAMA LJUBLJANA Sreda, 21. nov., ob 20: Moiičre: šola za može Izsiljena ženitev Abonma C Četrtek, 22. nov., ob 20: Miller: Spomin na dva ponedeljka Pogled z mostu. Abonma B. Petek. 23 nov., ob 15 30: Moličre: Sola za može. Izsiljena ženitev Abonma Petek II popoldanski Ob 20: Miller: ■ Spomin na dva ponedeljka Pogled z mostu. -Abonma T Sobota. 24 nov., ob 20: Cankar: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. Izven in za podeželje. (Jacinta Nedeljka Kacinova k. g.) Nedelja. zb nov., ob 15. Moliere. šola za može Izsiljena ženitev [zven in za podeželje. Ob 20: Miller: Spomin na dva ponedeljka Pogled z mostu. Izven in za podeželje OPERA Sreda, 21 nov., ob 19.30: Puccini-TOSCA Abonma red F. Četrtek. 22 nov , ob 19.30: Čajkovski: LABODJE JEZERO Abonma red E Petek. 23 nov., ob 15:- Wolf-Fer-rari: ŠTIRJE GROBIJANI Zaključena dijaška predstava za I Gimnazijo Kranj. Sobota. 24 nov., ob 19.30: Puccini TOSCA Abonma red A. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža sreda. 21. nov., ob 20.30: A Ca mus. Pravični ljudje Abonma T-Sš II. Vstopnice so tudi v prodaji. Mestni dom Sreda, 21. nov., ob 16.30 in ob 20: J. S. Popovič: — Pregarc-Delak: »Jara meščanka«. (Pokondirena tikva). Gostovanje v Novi Gorici. Sobota, 24. nov., ob 20: O. V/ilde: »Idealni soprog«, igra, izven. Nedelja, 25. nov., ob 16: O. Wilde: »Idealni soprog«, igra, popoldanska predstava, izven. Ob 20: Jurčič: »Sosedov sin«, ljudska igra. izven, večerna predstava. Prihodnji teden v četrtek, 29. novembra, bo premiera Stuart Olivere komedije »Čudovite pustolovščine«. Predprodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje teL št. 32-860. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg > Četrtek, 22. nov., ob 17: Jan Malik »Žogica Marogica«. ' Sobota, 24. nov., ob 17: Jan Malik »Žogica Marogica«. Ob 20.30: Frane Milčinski »Zvezdica Zaspanka«. Za odrasle. Nedelja. 25. nov., ob 11: France Bevk »Lenuh Poležuh«. Ob 15: France Bevk »Lenuh Poležuh«. ROČNE LUTKE Resljeva c. 28 Nedelja, 25. nov, ob 17: Albert Papler »Hudobni graščak«. Premiera. Mestno lutkovno gledališče začenja sezono v gledališču Ročnih lutk s Paplerjevo igrico v petih dejanjih »Hudobni graščak«. Sodelujejo Slavko Balentin, Dušan Accetto, Nace Simončič, Vera Štihova (ali Majda Podvršičeva), Ciril Jagodic, Lutke so .delo akad. kip. Slavka Hočevarja, scena Marijana Sežuna, kostumi Andre Avčinove. Delo je režiral Polde Dežman. Prodaja vstopnic za vse predstave od srede dalje (razen nedelje) od 10. — 12. ure na Upravi Resljeva c. 28, tel. 32-020 in pol ure pred predstavo (tudi ob nedeljah) pri gledališki blagajni. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Četrtek. 22. nov., ob 15: J. Tomažič »Lepa Vida«, za šole. Petek, 23. nov., ob 15: J. Tomažič »Lepa Vida«, za šole. Sobota, 24. nov., ob 18.30 J. Tomažič »Lepa Vida«. Nedelja,' 25. nov., ob 14.30: J. Tomažič »Lepa Vida«. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Četrtek, 22. nov., ob 19.30: Jerzi Lutotvski: Dežurna služba. — Gostovanje v Vojniku. Petek, 23. nov., ob 20: Cehov: Stare ruske šale. — Gostovanje v Laškem. Sobota, 24. nov., ob 20: Richard Nash: Vremenar. — Izven. Nedelja, 25. nov., ob 16. In 20: Cehov: Stare ruske šale. — Gostovanje v Ravnah na Koroškem. RADIO SPORED ZA SREDO Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.09, 17.00, 19.01) in 22.00. 5.00—7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored). 6.30—6.40 Reklame in obvestila. 7.10 Zabavni zvoki — vmes ob 7.20— 7.25 Naš jedilnik. 3.00 Zaključek oddaje. 11.00 Pojeta učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« p. v. Jožeta Gregorca in pevski zbor »Svobode« II iz Trbovelj p. v. Staneta Ponikvarja. 11.35 Radijska šola ’ za višjo stopnjo (ponovitev) Ivo Zor: Corpus delicti Kodak Retina Il-a št. 181599. 12.05 Giaco-mo Puccini: Odlomki iz opere »Madame Butterl'ly« — izvajajo, Licia Albanes (sopran) Lucielle Brotvning (mezzosopran), James Melton (tenor) in orkester RCA Viktor, dirgent Frieder Weismann 12.30 Za kmečke žene — Ruža Bratuš: škropljenje in likanje peri-yla. 12.40 Na lepi modri Donavi (melodije Johana Straussa). 13.15 15 minut z Musette ansamblom — sodelujejo Gus Viseur, Loulou Legrand in Jo Montet. 13.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov (izvajgta ansambel »Kolo« iz Beograda' in »Taneč« iz Skoplja). 14.05 Radrjska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) — Jože Kos: GoriAki slavček. 14.35 Želeli ste — poslušajte! 15.15 Prenos mednarodne nogometne tekme Škotska : Jugoslavija iz Glasgotva, reporter Mladen Delič. 16.55 Glasbena medigra 17.10 Sestanek ob petih. 17.30 Zabavna in plesna glasba — izvajajo orkestri Noel ‘ Chriboust, Jerry Mengo, Roger Bourdin. Jose di Loretti. Frank Pourcel, V/erner Miiller in Ertvin Lehn. 18.00 Kulturni pregled. - 18.15 Skladbe in priredbe Oskarja Deva poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška. 18.30 Zunanje-političnl feljton: Bagdadski pakt v krizi. 13.40 »Iz svetovne zakladnice samospevov« Gustav Mahler: '8 pesmi Izvajata Desi Halban (sopran) In Bruno Walter (klavir). 19.00 Radijski dnevnik. 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame. 20.00 G. Rossini: II signor Bruschlno, komična opera v 1. dej., izvajajo solisti in orkester Milanske filharmonije. dirigent Ennlo Gerelli. Richard Strauss: Arabella, odlomki iz opere — izvajajo solisti in orkester »Filharmonia«, dirigent Lovro Matačič. 22.20 Jazz — cock-tail — sodelujejo ansambli: Coleman Hatvkins, Billy Butterfield, Bobby Shertvood, trio King Cole, Benny Carter, Jay Mc Shann's Kansas City £. unpers. Bare Hu-nes, Jack Teagarde in, trio Errol-la Garnerja. 22.55—23.00 Poročila. 22.10—23.00 UKV program: Nočni koncert — Uroš Krek: Koncer-tantna glasba za fagot, godalni orkester, harfo in timpane, Paul Hindemlth: Simfonične metamorfoze na teme Carla Marie von We-bra. 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (Prenos i? Zagreba). SPORED ZA ČETRTEK Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00. 5.00—7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored). 6.39—6.40 Reklame in obvestila. 7.10 Zabavni zvoki — vmes ob 7.20—7.25 Naš jedilnik 8.00 Zaključek oddaje. 11.00 Naši najmlajši pojo. 11.15 Cicibanom — dober dan! (Zlata Vidaček: Zgodba o malem kuščarju, ki je hotel videti ves svet). 11.30 30 minut simfoničnih plesov. 12.00 Lahek opoldanski glasbeni spored. Simfonični portret Richarda Rocjgcrsa, Werner Eisbrener: Svečanosti — koncertni valček, Hans Karate': Podokni-' da za trobento in orkester. 12.30 Kmečka univerza — Ing. Dušan Stepančič: Kdaj kvarimo in kdaj zboljšujemo slog zemlje. 12.40 Slovenski narodni napevi v priredbi A. Foersterja in K. Hoffmeistra za klavir. 13.15 Ciganske melodije igra Antal Kocze s, svojim orkestrom 13.20 Popularne melodije iz orkestralne glasbe.- 14.20 Pionirski kotiček. 14.35 2eleli ste — poslušajte! 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame. 15.40 Utrinki iz literature — Rino Lardner: Mož, ki ni skočil čez krov. 16.00 Z našimi in inozemskimi solisti in skladatelji, Claude Debussy: Tri skladbe za klavir (izvaja Maureen Jones), Antonin Dvofak: Sonatina op. 100 (Izvaja violinist Uroš Prevoršek in . Pianistka Karmela Kosovel), Al-fredo Casella: Barcarola in Scher-zo, Darius-Milhaud: Sonatina 1922 (igra flavtist Dieter Sonntag, pri klavirju Magda' Rusy, Josif Marinkovič: Stojanke, Stevan Mokra-njac: Mirijano (poje baritonist Stanoje Jankovič pri klavirju Marjan Lipovšek). 17.10 Zabavna in plesna glasba (izvajajo orkestri Andre Kostelanetz, Roberto In-glez, Paul Weston in Helmuth Za-charias). 18.00 Radijska univerza — Dr. Alojz Sef: Koristnost telesne vzgoje pri vajencih, učencih v gospodarstvu in mladih delavcih" — II. 18.15 W. A. Mozart: Beg iz Seraja, uvertura, Richard Strauss: Ples sedmih tenčic iz opere »Saloma« 18.30 Srečanje z železarji iz Siska (reportaža). 18.45 Narodne pesmi poje Gorenjski vokalni kvintet. 19.00 Radijski dnevnik. 19.30 Zabavna glasba, vmes • reklame. 20.00 Tedenski notranjepolitični pregled. 20.10 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — nastopajo priljubljeni solisti in ansambli. 21.00 Simon Gregorčič — V pesmih, pismih in sodobnikih (lit. oddaja). 21.30 Baletna glasba. 22.15—23.00 Po svetu jazza. 22.55— 23.00 Poročila. 22.15—23.00 UKV program: Nočni operni apored. 23.00—24.00 Oddaja ja tujino — na valu 327.1 m (Prenos iz Zagreba). ■MRiaORIi Sreda, 21. novembra. Dežurna lekarna: »Planinka«. Glavni trg 20. NARODNO GLEDALIŠČE Ob 19.30: Mozart: »Figarova svatba«. Red ZlS. RADIO 5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 8.00—8.05 Domače vesti. 8.05—8.15 Objave. 8.15—9.00 Domače napeve izvajajo naši ansambli. 11.00—14.35 Prenos: sporeda Radia Liubllana. 14,35—15.00 Želeli ste— poslušajte! 15.00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 17.00—17.10 Domača poročila. 17.10—17.20 Objave. 17.20—1.7.30 Plesne melodije igra kvartet Vitek. 17.30—17.40 Domači pesniki in pisatelji. 17.40— 18.00 Samospeve pojeta sopranistka Nada Zrimšek in tenorist Ladislav Rakovec. 18.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. ZAHVALE ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki so spremili na "zadnji poti našo ljubljeno mamo J02EFO PRIMOŽIČ li poklonili cvetje ln nam Izrekli sožalje. Zahvaljujemo se vsem, ki so JI pomagali v času njene bolezni zlasti dr. Pucelj Francetu i* Kamnika, zdravnikom kirurg., klinike ter strežnemu osebju. Žalujoči otresli Dora, France Angela. ___• Kamnik, M. XI. 1(M. Četrtek, 22. novembra. Dežurna lekarna: »Pri gradu«; Partizanska c. 1. NARODNO GLEDALI9CE Ob 19.30: Delderfield: »Visok je zid«. — Red LMS I. RADIO 5.00 — 8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 8.00—8.05 Domače vesti. 8.05—8.35 Objave in reklame. 8.15 —9.00 Skladbe slovenskih avtorjev igra Orkester mariborske Opere, dirigent Jakov Cipci. 11.00—14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 14.35—15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 17.00—17.10 Domača poročila. 17.10 -17.20 Objave in reklame. 17.20—17.30 Tri sklad.be slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška. 17.30—17.40 Z magnetofonom in beležko naokoli. 17.40—18.00 Lahek spored izvaja " vojna muzika garnizona Maribor p. v. kapetana Pavls zrzulje. 18.00— 23.00 Pre- nos aporeda Radia Ljubljana. KINO Ptuj: amer. film ■ »FANT IZ OKLAHOME«. Murska Sobota: amer. film »Mladi ljubimci«. IZID žrebanja loterijske ln blagovne tombole okrajnega odbora Rdečega križa v Mariboru. Žrebanje se je vršilo v nedeljo dne 18. novembra v 1956 v Mariboru, v dvorani Ljudske prosvete »Union« pod okriljem Jugoslovanske loterije-direkcije v Ljubljani, ki jo je zastopal Klobovec Maks iz Ljubljane, ostali člani komisije pa so bili: Zalka Drožina, poslanec LRS, Jože Petejan, poslanec LRS in Koželj Stane, uslužbenec Tajništva za notranje zadeve OLO Maribor. Iz bobna je vlekla številke črtalič Vesna. - , V prisotnosti komisije so bile i2žrebane srečke sledečih številk za navedene glavne dobitke in sicer: Srečka St. 8*741 Je zadela 1 dobitek — Kompletna spalnica. Srečka št. 08144 je zadela 2 dobitek — Kompletu* kuhinja. Srečka ,5t. 19305 Je zadela 3 dobitek — Kauč. Srečka št. 04902 je zadela 4' dobitek — Električni Štedilnik. Srečka št. 01424 je zadela 5 dobitek — Radio aparat. Srečka št. 00692 je zadela 6 dobitek Moška kamgarn obleka-blago. Srečka Št. 06918 je zadela 7 dobitek — Zenski kamgarn kostum-blago. Srečka št. 14758 je zadela 8 dobitek — Zenski zimski plašč-blago. Srečka št. 12030 Je zadela 9 dobitek — Madrid za dve postelji. Srečka št. 15021 Je zadela 1* dobitek — Električni patentni lonec. Srečka št. 09983 Je zadela 11 dobitek — Goj-zerjl. Srečka št. 01865 je zadela -12 dobitek — Električni pekač. Srečka št. 17070 Je zadela 13 dobitek — Ena odeja. Srečka št. 08492 je zadela 14 dobitek — Lestenec. Srečka št. 07384 Je zadela 15 dobitek — Plinska peč. Dobitke v vrednosti po 1.000 din so zadele vse srečke, ki imajo poleg ostalih številk končni številki ....39, dobitke v vrednosti po 500 din pa so zadele vse srečke, ki imajo končni številki 34. Dobitki' se dvigajo vsak delavnik v času od 8.—12. ure in od 15. —18. ure (izvzete so nedelje in sobote popoldne) in sicer v pisarni okrajnega odbora Rdečega križa v Mariboru, Maistrova štev. 5, .prizidek. pritličle, soba štev. 2, vhod iz Prešernove ulice skozi vrt-dvo-rišče. Razdelitev dobitkov traja od 19. XI. do 1». XII. 1956. Dobitki, ki do 19. decembra 1956 ne bodo dvignjeni, • zapadejo v korist okrajnega odbora Rdečega križa v Mariboru. MALI OGLASI HONORARNO PISARNIŠKO komercialno delo sprejme upokojenec, dober računar, vešč nemščine." Ponudbe v ogl. odd. pod »Natančen«. 24824-1 POINTERJA — NORMIRCA z najmanj 2-letno prakso iščemo. Naslov v ‘ ogl. odd. 24825-1 DELAVKO, . močno, za dela v skladišču, takoj sprejmemo. Javite se med 8. In 9. uro dnevno. Naslov v ogl. odd. 24830-1 SAMOSTOJNO GOSPODINJSKO POMOČNICO, srednjih let, k 4 odraslim otrokom, iščemo. Ponudbe pošljite pod »5.000« v ogl. odd. 24832-1 Šiviljo na dom vzamem takoj. Naslov v ogl. odd. 24822-2 Po kratki bolezni .1« nenadno preminula naša draga žena, sestra in teta MIHCI SILIM roj. VRANJEK učiteljic« v pokoju Ppgreb bo v četrtek, 22. novembra, ob 1.5. uri na pokopališče Pobrežje pri Mariboru. 2alujoči: mož Rudolf,1 bratje, sestri, in ostalo sorodstvo. Vransko, Celje, Šentilj pri Velenju, Slovenj Oradec. INŠTRUIRAM KEMIJO, matematiko, fiziko. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Uspeh!« 24823-2 POSTELJI (zakonski) z mrežami in nočnimi- omaricami, skoraj novi, prodam. Plačljivo eventualno na obroke. Ogled vsak dan od 15. do 17. ure. Tolstojeva 12, visoko pritličje, Bežigrad. *4 HRASTOV PARKET, dobro ohranjen, rabljen, kupim. Naslov v ogl. odd. 24133-5' ZAMENJAM dve garsonieri v bližini Gosposvetske ceste za 3-sobno stanovanje v centru mesta. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ugodno«. -6 posšTRiSŽNICO, trikrat tedensko, popoldne, iščem. Naslov v ogl. oddelku. 24802-1 »RAŠICA«, tovarna čipk in pletenin, Gameljne pri Ljubljani, sprejme v zaposlitev izučene ln priučene pletilje in šivilje, kakor tudi nekvalificirane delavke. S hrano in stanovanjem ne razpolagamo. 24365-1 SPREJMEMO DVA MLAJŠA DELAVCA, vojaščine prosta, izučena v kovinski stroki (ključavničar — kovač), ki imata veselje za poklic kurjača pri visokotlačnemu lokomobilnemu parnemu kotlu z avtomatskim, kurjenjem. Prednost imajo kovinarji z najmanj 6-mesečno prakso pri kurjenju parnih kotlov. Nastop takoj, plača'po dogovoru. Bombažna tkalnica, Vižmarje. 24760-1 PO ZELO UGODNI IN NIZKI CENI PRODAMO: osebni avto Chevrolet — kombiniran (lie-fer-.vagen), osebni avto Kabriolet DKW — starejše izdelave. Obe vozili sta v voznem stanju in registrirani za letošnje leto. Ponudbe pošljite sekretariatu Časopisno založniškega podjetja »Slovenski poročevalec«, Ljubljana. Tomšičeva 1. -4 ELEKTRIČNI TROFAZNI ŠTEVEC 3SS-220 V 50 A 50 per, prodam. Naslov v ogl. Odd. Ogled od 14—19,- 2479S-4 ZAMENJAM komfortno stanovanje s kopalnico in kabinetom v centru Celja za enako v Ljubljani. Ponudbe pod »Zdravnik« v ogl. odd. 24801-j ' POŠTENO DEKLE • išče stanovanje ali službo pri dobri družini. Naslov v ogl. odd. 24796-9 ŠTUDENTKA, Tržačanka, išče sobo v centru. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »Tržačanka« v ogl. oddelek. 21788-9 BREZPLAČNO STANOVANJE — opremljeno, oddam za zimske mesece. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Pri Opatiji«. 24770-9 REVEN ŠTUDENT je izgubil zapestno uro na poti iz Bežigrada do Tromostovja. Poštenega najditelja prosi, da jo vrne za nagrado v ogl. odd. 24800-10 PLEZALNA VRV Izgubljena dne 19. XI. od Zmajskega mostu do kolodvora. Vrnite, prosim: Zupan Franc, Titova 31. 24799-10 NAJDITELJA BLAZINE za kavč (zelene) na poti Koper—Ljubljana prosim, naj javi: Markežlč Jadran, Koroška 10, Ljubljana. 24777-10 ZAMENJAN HUBERTUS PLASC —v kavami Evropa dne 16. 11. ob 18 dobi lastnik pri Hafnerju Ivanu, Škofja Loka. .24706-10 SPORED ZA SREDO •UNION«: francoski barvasti film »LUKREZIA BORGIA«. Tednik: F. N. 46. Predstave Qb 15., 17, 19. in 21. V gl. vlogi: Martine Ca-rol in Pedro. Armendarlz. •KOMUNA«: poljski barvasti film »PREGANJANJE«. Tednik: F. N. 46. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. »SLOGA«: premiera jugosl. filma »VELIKI IN MALI«. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. Ob 10. je matineja istega filma. V gl. vlogi: Ljuba Tadič. •VlC»: amer. barvasti film »NOCOJ BOMO PfiLi«. Predstava ob 16, 18 in 20. V glavni vlogi: David Wayne in Anna Bancroit. Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9.30 do 11 in od 14 dalje, za matinejo v kino Sloga pa od 9 dalje. •SOCA«: amer. film »OB VELIKI LOČNICI«. Predstave ob 16., 18. ln 20. Prodaja vstopnic samo od 14. dalje. Danes zadnjikrat! MLADINSKI KINO. 1.51 Kotnikova 8: Predvaja za mladino jugoslovanski film »DOKUMENTI ČASA«. Predstave vsak dan oh 10 in 15. Rezervacije za šole v dopoldanskih urah na telefon 32-454. Vstopnina 10 din. V četrtek isti spored. »SISKA«: ameriški barvni film »MOSTIŠČE«. V glavni vlogi: To-ny Curtis in Mary Murpby. Predstave ob 16., 18. in 20. Prodaja vstopnic od 14. dalje. »TRIGLAV«: ameriški film »RO- BIN HOOD AVSTRALIJE«. V gl. vlogi: Brian Aherne, Victor Mc Laglen in Paul Lukas. Predstave ob 16., 18. in 20. Prodaja vstopnic od 15. dalje. > . V četrtek isti spored. DOM »JNA«; ital. film »NEFRILI-KE NOVOPOROCENCEV«, ob 17. in 20. V četrtek ital. film »VILA BORGEZE«, . ob 17. in 29. Predprodaja vstopnic uro .pred pričetkom predstave. »LITOSTROJ«: Hal. film »FILU- MENA MARTURANO«, F. N. št. 40., ob 20. V četrtek isti spored. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Zadnjič. Šentvid »Svoboda«: angl. marok. film »OTTHELO«, cb 17. in 19. V četrtek isti spored. Zadobrova: jugoslovanski film »LAŽNI CAR«. ' Vevče: amer. film »D2EK LONDON«. V četrtek isti spored. Cmuče: angl. film »NI MALIH GREHOV«, ob 17. ifi 19.30. Domžale: avstr, film »ZDAJ SMO PA TAM«. V četrtek isti spo-red. Kamnik »Dom«: amer. film »DA SE NE BI DANILO«. V četrtek isti spored. Bled: angl. barvasti film »VLAKI ODHAJAJO«, ob 17. in 20. V četrtek bolgarski film »NEMIRNA POT«, ob 17. in 20. Novo mesto »Krka«: amer. film »LJUBEZEN S TUJCEM«. - V četrtek isti spored. Kranj »Storžič«: amer. film »BEG IZ GUYANNE«, ob 16., 18. in_29- V četrtek isti spored. Zadnjič. Kranj »Triglav-Prlmskovo«: v četrtek premiera avstr, filma »MASKER AD A«. ob 19. Kranj »SVOBODA«: avstr, film »MASKERADA«, ob 19. Jesenice »Radio«: amer. barv. film »LJUBIMCA DIVJEGA ZA-PADA«, ob 18. m 20. V četrtek isti spored. Jesenice »Plavž«: ameriški film »UPOR NA LAD.TI CAIN«, ob 18. in 20. Samo v Četrtek. GRADBENEGA TEHNIKA za nizke gradnje sprejme, takoj Komunalno podjetje Škofja Loka, Sp. trg št. 12. 24812-1 W£NTUS odpirače za nadsvetlo-be prodam. Polak Jurij, mizarstvo, Kranj, Drulovka. 24816-4 OSEBNI AVTO »FIAT 1100«, 4-se-dežni, v brezhibnem stanju, prodam. Vprašajte: Hermanko- va 6, Maribor. 21814-4 RADIO, štiricevni, prodam. Plohl, Vrhovčeva 4. 24805-4 HIŠO V LJUBLJANI kupim. V poštev pride Šiška, Kodeljevo, Vič. Ponudbe pošljite pod »Moj dom do 1,590.000« v ogl. oddelek. 24318-7 HIŠO in 4500 m: vrta na začetku Ižanske ceste prodam za 1,700.000 dinarjev. Dudek, Glinška 6. 24810-7 PRODAM ALI ZAMENJAM hišo in nekoliko zemlje za hišico v Ljubljani ali njeni okolici. Razliko doplačam. Ilovar' Anton, Kleče 23, Dol pri Ljubljani. 24809-7 ŠTUDENTKI ALI ŠTUDENTU oddam opremljeno sobo z uporabo klavirja za plačilo 15 mesecev naprej. Ponudbe pod »6.090« v ogl. odd. 24807-9 PEKOVSKI POMOČNIK išče prazno ali opremljeno sobo. Ponudbe pošljite: Trubarjeva 76. pekama. 24808-9 Sporočamo žalostno vest, da je v ponedeljek, 18. t. m. nenadoma preminila tovarišica METKA JERALA roj. ZENVA šef kuhinje, članica upravnega odbora in delavskega sveta našega podjetja Pogreb nepozabne tovarišice bo v četrtek, dne 22.. nov. 1956, ob 16. uri iz vile »Savica« na blejsko pokopališče. Bled, 20. novembra 1956. Kolektiv »Park-hotela«, Bled Sporočamo žalostno vest, da je po dolgi ln mučni bolezni dane* preminil tovariš vodja garalo Ljudske skupščine UtB Zvestega in požrtvovalnega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Ljubljana, dne 20. novembra 1956. TAJNIŠTVO LJUDSKE SKUPŠČINE LRS I str. 1 SLOVENSKI POBOCEVILEC J ST- *SfSVBSJB!« IfBI T »T¥TsT^v^nr m s^jm v SLOVENSKI VESLAČI PRI D LETNIM OBRAČUNOM V širino so šli - vziic težavam Tfap vesisšk0 organizacije •>« "i*v’ * ** . * D. a.. »Im valivora priprav- za evropsko prvenstvo v veslanju na BleSu. To ie imelo za posledico, da se niso mogli toliko posvecati delu v društvih, kar velja prav tako, tudi zai njihovom^»vno »rsaniza- so bile v Sloveniji letos pod očit-nju na Bledu, posvečati delu clio Veslaško zvezo Slovenije, ki prav tako m mogla klubom po-maeati kakor bi bilo potrebno. Vsekakor je bila naloga izvedbe takega’ mednarodnega tekmovanja pomembnejša od vseh "otra-Sih Na sre?o je delo za organiziranje tega evropskega prven-vrelo dobre sadove in je lahko samo v ponos vsemu našemu športu. Seveda pa se bo VZS poslej lahko temeljiteje pripravila za izboljšanje dela v domačem okolju. Kljub temu, da torej letos ve-»lsči niso mogli vseh moči zastavljati sami sebi, je vendarle njihov letošnji uspeh zadovoljiv. Posamezni klubi so zbrali lepo itevilo članstva in so torej šli v girino. Slovenske veslavke so si to pot prvič priborile vstop v državno reprezentanco, in sicer lenski četverec Branika, kar Je vsekakor največji uspeh naših veslačev doslej. V ostalem gre tudi brez tega prvo mesto med njimi mariborskemu Braniku, ki Je z veliko premočjo osvojil slovensko prvenstvo. Imei je najboljše mladince in ženske, tako da se zdi, da bo spričo številnega naraščanja obdržal to mesto tudi v prihodnje. Ljubljanska Savica je v primeri s prejšnjimi leti precej popustila in ima v svojih vrstah le še nepremagljiv člana id četverec, ki je razmeroma dober. Oba mlada skifista sta morala svoje mesto za zdaj prepustiti drugim. V ostalem pa je Savica po številu članstva .precej močna, tako da bo lahko v prihodnji sezoni spet napredovala, tembolj ker ima — z Branikom kot edinim drugim klubom — vsaj občasnega trenerja. Primorski klubi iz Pirana, Ko- • pra in Izole se' tudi vidno popravljajo. Zal so morali vzlic precejšnji tradiciji zdaj pričeti popolnoma znova, ne glede na to, da so bili tudi materialno precej oslabljeni. Tudi za propagandno stran so delali premalo, vendar je zadnji občni zbor v Kopru že pokazal, da se zmerom več mladine zbira tudi v veslaškem taboru. Blejski klub ima precej veslačev -in ne životari. Člani letos sicer niso mogli dosti veslati, ker so imeli čolne v se- Lavinske pse gorskim reševalcem! Zmerom boljši dvigalci iz Ljubljane Preteklo soboto in nedeljo je bilo v Zrenjaninu XI. državno prvenstvo v dviganju uteži za posameznike, na katerem je tekmovalo 55 dvigalcev iz 11 klubov lz vse ■ države. Zelo močno je bila med njimi zastopana Ljubljana. Doseženi izidi so bili spričo kvalitetne udeležbe prav dobri. razen v bantamski in težki kategoriji, kjer je v glavnem o-stalo' pri starem. Z lepim izkupičkom so se iz teaa tekmovanja vrnili dvigalci 2TAK Ljubljane, ki so prinesli vsega 7 kolajn, pri čemer pa je treba dodati, da so bili tudi sicer prav uspešni. Med njimi je treba posebej pohvaliti Colariča, ki Je v poltežki kategoriji dosegel nov državni rekord s 347.5 _ kg, medtem ko je Maleč iz Sarajeva v teznem dviganju v peresno lahki kategoriji dvignil 90.100 kg, v lahki kategoriji pa Jamšek s 87.500 kg, kar je prav tako rekord. Med ostalimi so se dobro držali tudi Osenar, Karalič, Rozman in Dolili v prejšnji ki pa še vedno formi. J. G. Ze med I. svetovno vojsko, še bolj pa med obema vojnama, so v naprednih alpskih državah začeli z uporabo lavinskih psov za potrebe gorskih reševalnih služb. Lavinski psi so v teh državah (Švica, Francija, Nemčija, Avstrija in Italija) imeli vidno vlogo med II. svetovno vojno, pozneje pa v naglem razvoju zimske alpinistike. Ker nismo hoteli zaostati, smo po zgledu gorskih reševalnih služb v Nemčiji, Italiji začeli 1. 1949 misliti na vzgojo zadostnega števila dobro izvežbanih lavinskih psov. Centrala gorske reševalne službe pri PZS je dva vodnika lavinskih psov poslala na poseben tečaj na Patscherkoflu nad Innsbruckom, vendar nista kdo ve kaj pridobila. Pobuda za pospešeno vzgojo lavinskih psov je izšla tudi iz vrst gorskih reševalcev. Centrala GRS je v tesnem sodelovanju s kinološko zvezo Slovenije, društvom športnih psov in centrom za vzgojo policijskih psov organizirala vrsto osnovno-začetnih tečajev za pse pn vodnike. Najboljši lavinski psi so sodelovali v prvih zimskih reševalnih akcijah na Inkretu pod Desko, ob veliki lavinski katastrofi na Primorskem in na Kredarici. Pozneje pa smo se pustili uspavati, ker je nastopila doba milih zim. Delo odseka lavinskih psov pri komisiji za GRS je zamrlo, kjub temu, da je nevarnost plazov velika v vsaki zimi. Lastniki lavinskih psov so zaradi nerazumevanja odgovornih ljudi obupali nad svojim delom. Požrtvovalnih vodnikov je bilo zmerom manj. Komaj opazno delo lavinskih psov in vodnikov je le na Jesenicah in v Tržiču. Nepravilno bi bilo, da bi pri nas opu- » venski veslači več možnosti lavinskih zoni skoraj mesec dni zaprte, razen tega pa so svoj prostor oddajali drugim. Blejčani imajo v svojih vrstah talentirano ski-fistko Heberlovo, pa tudi nekaj drugih mladincev in mladink obeta prav dobro. Tudi Krka v Novem mestu nenehno napreduje. Veslaški šport se potemtakem v Sloveniji počasi, a vendar stalno razvija. Hitrejši razvoj zadržuje vrsta objektivnih težav, ki jih bo treba še prebresti. Med prvimi' je treba omeniti problem trenerjev, kajti z redkimi izjemami ni nikjer v veslaških kra jih človeka, ki bi lahko privržencu te panoge ; pokazal najosnovnejše, kar mora znati, kaj šele toliko, da bi lahko posegel težje tekmovanje. Nič manj kočljivo ni vprašanje čolnov, med katerimi pa seveda tekmovalnih čolnov skoraj docela manjka. Kaže, da bo šlo tudi tod prej ali slej na bolje, ker so že nabavili cedrovino za izdelovanje. VPRASANJA/T«/6do o V0Qr stili načrtno vzgojo psov, ki so se v svetu in pri nas izkazali kot najuspešnejše sredstvo za iskanje ponesrečencev izpod plazov. Podpreti je treba samo pobudo posameznih reševalcev, ki vzgajajo lavinske pse. To je potrebno zdaj, ne pa potem, ko bo že nesrečal F. K. Prihodnje leto bodo imeli slo- za skupne treninge boljših ekip na Bledu, ki jih namerava organizirati VZS pod vodstvom strokovnega trenerja. To bo gotovo pripomoglo k izboljšanju tega lepega športa, ne glede na to, da mu ustvarja Bled tako idealne pogoje, kakršnih ni mogoče najti daleč naokrog. * B. B. LjilililiJUAlMIHii m Jugoslovanski edini udeleženec v veslaških tekmah v Melbournu Perica Vlašič je bil izžreban V drugo skupino v skifih, kjer bo moral nastopiti proti zastopnikom Italije, Nemčije in Grčije. Najboljša dva iz vsake skupine pojdeta v finale. Zenska plavalna ekipa Holandske je v Haagu postavila nov svetovni rekord v štafeti 4x190 m s časom 4:53.3. Prejšnji rekord so imele Madžarke s časom 4:57.8. Švica je dokončno odpovedala udeležbo na XVI. olimpijskih igrah.- Švicarski olimpijski odbor je naročil svojemu edinemu tekmovalcu v Melbournu, sabljaču Steinecherju, naj zapusti olimpijsko vas. FRANCOZI PRED OLIMPIJSKIMI IGRAMI Mnogo ljudi — malo upov Tekmo Racing-Honved velja omeniti podrobneje še zaradi tele zanimivosti: ves izkupiček srečanja je bil namenjen madžarski pomoči in so se zanjo_ odpovedali premijam tudi pariški igralci. »Žrtve« te dobrodelne akcije so bili tudi novinarji, sodniki in drugi športni funkcionarji, ki so za to tekmo morali prav tako plačati vstopnino. Posebno privlačna so bila za nas tekmovanja v kolesarstvu. Dirkališčno kolesarstvo pri nas Žal ni razvito in je tako za spremembo res užitek spremljati boje najboljših svetovnih kolesarjev. Če rečemo najboljših, nismo pretiravali. Dejstvo je namreč, da se na tekmah v Parizu že po tradiciji zbira elita svetovnega kolesarstva. Ta ima v francoskem glavnem mestu že nekako domovinsko pravico. Organizatorji tekem se trudijo, da vedno znova najdejo ustrezne oblike tekmovanj. ki vendar še privabljajo občinstvo. Ono nedeljo smo lahko na zimskem dirkališču Vel’d’ hiveru gledali tekmovanje v vožnji »Americaine*. Pri .tem se na dirkališču izmenjujeta dva kolesarja, ki tvorita moštvo. Leseni krog v »Palais des Sports« Je še prav zadosti velik, da se kolesarjem pri vožnji ne zvrti v glavi. Zasedba te amerikanske vožnje PISMO IZ FRANCIJE je bila odlična, zmago pa sta nepričakovano pobrala Brun in Godeau, ki sta potisnila na naslednja mesta celo tako znane dvojice kot Bover — Timoner in Darrigade - Poblet. Gotovo vas bo zanimalo, kakšne so ostale oblike dirkallščnega tekmovanja. Znane so šestdnevne dirke, zelo priljubljeni pa so Omni umi, tako imenovane preizkušnje vsestranosti. Zasledovalna vožnja, vožnja za motornim vodstvom in najrazličnejše oblike sprinta so ostale možnosti za kolesarje v zagradi. FRANCOSKI UPI ZA MELBOURNE Končno bi bilo dobro omeniti tudi francoska mnenja o udeležbi v Melbournu. Francozi so poslali v Avstralijo močno ekipo (140 tekmovalcev), ki pa od nje ne pričakujejo velikih uspehov. Pri izbiri moštva so namreč pravilno računali. Dejali so: če že zdaj nimamo večjega števila sveto vnoznanih športnikov, glejmo vsaj, da Jih bomo imeli v bodoče. Zato so v mnogih športnih Cisotvski in Dresen — »smrtna sovražnika«. Ne zaman, saj Je francoski napadalec poljskega porekla na Colombesu kar p«tkrat postavil belgijskega vratarja v matni položaj (Francija : Belgija 6:3). panogah Izbrali v olimpijsko moštvo tudi mlade in nadarjene tekmovalce, ki bodo višek dosegli šele v prihodnjih letih. K temu pa so mnogo pripomogla tudi sredstva, ki jih Je dalo športno ministrstvo. Francija je torej ena od redkih držav, ki je v olimpijsko moštvo uvrstila tudi take športnike, ki Jim za Melbourne ne prisojajo vsaj plasmaja v finale. Seveda pa Je v francoski odpravi tudi mnogo takih, ki imajo možnosti za osvojitev kolajn. Po mnenju kolegov iz največje francoske športne redakcije »L’ Equipe« so to predvsem kolesar Roussean ter plavalca Boiteux in Bozon. O košarkarjih menijo, da bi se lahko (kot že v Helsinkih) plasirali takoj za ZDA. D’Oriola in Delbarrova »ta glavna francoska »asa« v sabljanju. Mnogo pričakujejo tudi od veslačev, predvsem od osmerca, ki Je navdušil že na evropskem prvenstvu na Bledu. Med ostalimi velja omeniti še dvigalca uteži De-bufa. Kaj pa atleti? Atletska ekipa Je najštevilnejša, saj je na spisku skupno as atletov in atletinj. Za francosko atletiko je pred nedavnim nekdo rekel: če se ruska in ameriška atletika peljeta v ekspresnem vlaku, tedaj moramo reči za francosko, da potuje v najpočasnejšem osebnem. To drži! Medtem ko so Francozi na prejšnjih igrah lahko vsaj v kakšni disciplini računali z uspehom, je tokrat pričakovani izkupiček zelo skromen. Gre-predvsem za to, da se vsaj- ta ali oni uvrsti v finale. Se največ možnosti imajo metalec kopja Macquet, skakalec v višino Four-nier in štafeta 4x490 m. Razen v omenjenih panogah bodo v Melbournu nastopili še boksarji, telovadci, rokoborci, strelci in jadralci. Ce odštejemo torej Rousseauja, bodo Francozi morda potegnili prav tako olimpijsko bilanco kot Jugoslovani. In to za njihove tradicije res ni mnogo. Zato tudi ne preseneča, če se v Franciji že zdaj tolažijo predvsem z Rimom 1069. Evgen Bergant V nedeljo je bil v Litiji prvenstveni dvoboj Zasavske .namiznoteniške lige med Rudarjem iz Hrastnika in Partizanom iz Litije. Zmagal je Partizan 5:0. S to zmago so se Litjani utrdili na drugem mestu. Mladinci Litije so igrali prvenstveno tekmo v nogometu v Medvodah, kjer so izgubili 1:2. -r Zapisnik o medsebojnih srečanjih češkoslovaških in jugoslovanskih športnikov v 1. 1957. so v četrtek podpisali v Beogradu. Sklepe o športnem koledarju medsebojnih tekmovanj morajo odobriti še športne organizacije in njihove zveze, medtem ko bodo termine medklubskih srečanj odredili prizadeti klubi sami. Na vidiku ‘ so nogometna, smučarska, odbojkarska, atletska, kegljaška, kolesarska, košarkarska in druga medsebojna tekmovanja. VREMENSKO POROČILO 8 KOMNE 20. novembra ob 8. srt Temperatura —8 stopinj C, jasno, 25 era pršiča na 60 cm podlage. Prosimo bralce in naročnike naj k vprašanjem prilagajo kupone in poštnino v znesku trideset dinarjev (v znamkah ali denarju) ter navedejo ločne in polne naslove. Na vprašanja brez naslovov in ki jim navedeno ni priloženo ne odgovarjamo. Naslovi naj bodo pisani čitljivo! Tov. Lovrenčič Miroslav. Vašega dopisa z dne 9. nov. 1956 nismo prejeli. Pošljite vprašanje ponovno. Z. K. Vprašanje: Ali je pravilno, da Vas je zavod za soc. zavarovanje glede na to, ker imate le nepopolno srednješolsko izobrazbo upokojil kot uslužbenca z nižjo strokovno izibrazbo, čeprav ste ves čas po osvoboditvi opravljal delo. za katero se zahteva srednja strokovna izobrazba in ste ves ta čas do upokojitve tudi prejemali piaeo kot uslužbenec s srednjo strokovno izobrazbo? Odgovor: Da se uslužbencu gospodarske organizacije ob upokojitvi prizna srednja strokovna zobrazba, je poleg tega, da je opravljal dela, ki ustrezajo tej izobrazbi, praviloma potrebno, da ima vsaj . popolno srednješolsko izobrazbo. Le v primeru, ee je uslužbenec, ki ima , nepoipolno srednjo šolo, najmanj 5 let neposredno pred upokojitvijo 'pr,; večjih podjetjih z uspehom opravljal delo, za katero se zahteva srednja strokovna toobrazba, se v smislu 4. odst. 9. tč. Navodila k uredbi o določanju in o prevedbi pokojnin in invalidnin šteje, da si je pridobil srednjo strokovno izobrazbo. Ce ste torej 5 let neposredno pred upokojitvijo opravljali dela, za katera se zahteva srednja strokovna izobrazba, Ph večjih podjetjih, hj bili upravičeni, da se Vas upokoji kot uslužbenca s srednjo strokovno izobrazbo im se Vas kot takega glede na polno delovno dobo in plačo, ki ste jo prejemali v zadnjih treh letih .pred upokojitvi) o. uvrsti v IX. pok. razred. Okoliščino,' da spada podjetje v kategorijo večjdih podjetij, p« potrjuje Sekretrairiait Izvršnega sveta LRS z:a delo. Dotrpel je moj predobri mož in naš skrbni očka MIRKO PERVANJE Do pogreba leži na Zalah v Nikolajevi vežici. Pokopali ga bomo na njegovo željo v četrtek ob 16. uri izpred hiše Sojerjeva 20. Dravlje. Prosimo tihega sožalja. Globoko žalujoča žena Nada roj. Korenčan, sinova Rado in Bojan mama, sestra, bratje in ostalo sorodstvo. Ljubljana, Stopnik, Idrija, Črnuče. ■ Vsem »orodnikoim in znancem »poročamo žalostno vest, da nas Je v 74. letu starosti nenadoma zapustil naš ljubi oče, stric dn stari oče 95 FRANC HROMEČ kovaški mojster Pogreb nepozabnega pokojnik* bo v Četrtek, 22. novembra 1956, ob 10. url iz Podgorice k farni cerkvi v St. Jakob ob Savi. Žalujoči: žena Marija, sinovi Peter, France in Jože z družinami, ter hčere Mici, Francka, Lenka in Rozalka z- družinami ter ostalo sorodstvo. Za vedno je zatisnila svoje trudne oči v 69. letu starosti naša dobra žena, blaga mama In stara mama EVA LUKAN roj. TAUPE K večnemu počitku jo pospremimo dne 23. novembra 1956, ob 15. uri iz Jožefove mrliške vežice na Žalah. , Žalujoči: mož Jakob, otroci: Karel z družino, Anica por. Štrukelj z družino, Vinko z družino, Zdenka, Marica por. Uršič z družino, sestri in ostalo sorodstvo. Ljubljana, Rakek, Novi Sad, Avstrija. M. J. ' Vprašanje: Vaš oče, ki Je umrl, ne da b' napravil oporoko, je zapustil nekaj premoženja. Ali ste kljub temu, da ste posvojeni, upravičeni dedovati po njem? Odgovor: Glede na predpis 4. odst. 25 61. Zakona o dedovanju, po katerem ostanejo s posvojitvijo ‘ nedotaknjene dedne pravice med posvojencem Mn njegovimi sorodniki, sle kljub posvojitvi upravičeni do zakonitega dednega deleža po pok. očetu. K. P. Vprašanje: Kot zakoniti dedič ste se na zapuščinski ooravnavi odpovedali svojemu zakonitemu dednemu deležu v korist Vase sestre. Od kdaj Vam glede na to pripada pravica do polnega, otroškega dodatka? Odgovor: Ker ste se. oopovedali dediščini v korist drugega dediča. to je Vaše sestre, v Vašem primeru ne gre za odpoved dediščine oz. dednem delu, V katerem primeru pridobi upravičenec otroškega dodatka v smisiu 3. tč. 49 čl. Uredbe o otroškem dodatku pravico do dodatka oz. se mu dodatek poveča od dneva zapustnikove smrti, temveč v smislu 2. odst. 139. čl. Zakona o dedovanju le za izjavo o odstopu svo-jega dednega deleža, torej za neodplačno odtujitev, v katerem primeru pa se po 3. tč. 40. čl. Uredbe o otroškem dodatku upošteva ta sprememba gmotnega stanja, po 6. mesecih od dneva, ko je bila ta sprememba vpisana v zemljiško knjigo. T. L. Kostanjevica Vprašanje: Ali se-sme napraviti ograja ob javni ce3ti, ki je doslej ni bilo in koliko mora biti od ceste oddaljena? Kako je z naoravo gnoinične jame? Odgovor: Ro Uredbi o varstvu cest (Ur. 1. LRS, št. 41/53) se ob javnih cestah ne smejo postavljati ograje bliže kakor 3 metre od ceste, stanovanjske hiše pa ne' bliže kakor 10 oz. 20 metrov (ob cestah I. in II. reda). Ce obstoji regulacijski načrt. Je za postavitev ograje oz. stavbe merodajen ta. Gnojišča in gnojne jame smejo biti v cestnem varstvenem pasu, ki se sploh ne sme zazidati, napravljene samo za poslopji. Gnojnice se tudi ne sme odvajati na cestno zemljišče. Za oddaljenost ograje od sosednjega zemljišča je potreben sporazum • s sosedom oz. odobritev gradbenega organa po predhodno opravljenem gradbenem ogledu. Gozdne delavke — Planina Vprašanje: Do kakšnih prejemkov so upravičene stalne gozdne delavke, plačane od ure, za čas deževnega vremena, spomladi in jeseni, ko jih vreme ovira, da bi hodile na redno delo? Odgovor: Navajate, da greste na delo na teren po celo uro daleč, ko pa prispete na delovno mesto ali komaj začnete delati, se vsuje dež, zaradi česar morate z delom prenehati in oditi domov. Za izgubljeni čas in opravljeno delo niste plačane. Pravico do nadomestila plače med prekinitvijo dela, sasor v Vašem primeru, ureja poseben odlok Izvršnega sveta FLRJ z dne 28. 3. 1955, ki je bil objavljen v Zveznem uradnem listu. Iz tega povzemamo, da bi Vas moralo kot stalne delavke Vaše podjetje za čas, ko Je Vaše delo moralo biti prekinjeno, zaposliti predvsem z drugim delom. Ce takega dela ni bilo. pa Vam gre nadomestilo za plačo, toda največ do 79 odstotkov tarifne postavke. Podjetje si mora preskrbeti potrdilo Tajništva za gospodarstvo Okrajnega LO o vzrokih in trajanju prekinitve dela, da opraviči izDlačilo nadomestila za plače. Tudi v tarifnem pravilniku Vašega podjetja, bi morale biti določbe o plačevanju za primer prekinitve dela. Postopek podjetja ne more bila pravilen. T. N. Ljubljana Vprašanje: Kot 55 % delovni invalid ste poleg mesečne invalidnine prejemali tudi mesečni dodatek v znesku 509 din. Odkar pa ste bili spoznani le za 45 % delovnega invalida, prejemate le invalidnino. Ali Vam pripada tudi dodatek? Odgovor: Po 1. tč. 14. čl. Uredbe o povečanju plač, nagrad vajencev, invalidskih prejemkov, pokojnin, invalidnin iti otroških dodatkov (Ur. 1. FLRJ, št. 31/55) so do povečanja invalidnine v mesečnem znesku 599 din upravičeni le uživalci invalidnine III. skupine. to je invalidi, katerih zmožnost za delo ie zmanjšana od Vz do tn četrtine Ker pa ste le invalid II. skupine. Vam navedeno povečanje invalidnine ne pripada. Še nekaj PO SEDMIH DNEH PRIJELI ] NEVARNA ROPARJA ! Dne 31. okto-bra, nekoliiko po šesti uri zjutraj, sta C. M., blagajničarka rudnika v Zabukovici, i-n B. A., mezdni knjigovodja pri is tem podjetju, nesla iz rudniške uprave v jsmsiki c*bra*t denar, da b*' ruda.rj een izplačala zaslužek. Leseno škatlo, v kateri je biilo le nekaj tisočakov mani kot dva milijona, je nosil knjigovodja. Ko sta prišla okrog 150 metrov od upravnega poslopja, sta se v jutranjem mraku -zza bližnje barake pojaviila dva moška. Prislopila sta k blagajničarki in knjigovodji ter je eden potegniti samokres in ga naipeniil proti C. M. in B. A. V istem hipu je drugi napadalec pres en ečen emu k n j i go-vodji iztrgali skalijo z denar j ecn. Pri tem je nekaj denarja padlo na tla, vendar ga napadalca nista utegnila pobrati. Bržkone tega niti opazila nista. Vse se je odigrajo v trenutku in hip h a to sta se roparja že izgubita v mraku. Knjigovodja je nekaj časa tekel za njtrna, na pomoč so prihiteli tudi nekateri delavci, vendar so zasledovanje morali opustiti, ker sta bežeča napadalca streljala iz samokresov. Na srečo sta bila kljub mraku napadalca, le prepoznana. Bita sta 39-letni Stanislav P. in 20-letni Franc K. Oba sta bila domačina in pred tem zaposlena pri rudniku. Razmere pri rudniku so jima bde dobro znane in sta tudi natančno vedela, kdaj hodita C. M. in B A. -izplačevat rudarjem. Oba sta se že precej časa dogovarjala o teni ropu, končno pa sta se zanj oddoeila zadnjega oktobra. Takoj po ropu so varnostni organi začela roparja zasledovati. Ta naloga ni bUa lahka iin ne brez nevarnosti, saj sta bila zločinca oborožena. Skrivala s-ta se p-o okolici, pri čemer sta jima za bogato plačilo pomagala tudi dva znanca. V noči od tretjega na četrti november so varnostni organi v ' Ložnici pri Zailcu obkolili Franca K., k' se je skrival v leseni batralki. Aretaciji se je uprl z orožjem. Varnostni organj so odgovorili z ognjem ter cbko-loe-nega -roparja smrt n on e varno ranili'. Pri njem so našli še oikoili 490.000 dinarjev. Naslednjega dne je v bolnišnici podlegel. Dne 7. novembra je bil obkoljen tudi Stanislav P. Ta je uvidet, da je vsako upiranje zaman, pa se je vda.l brez odpora, čeprav je bil oboro-žen. Aretirani Stanislav P. je že pred tem imel opravka s sodiščem in se ne bo sedaj prvič zagovarjali. Mnogokrat ga- je tudi sodnik za prekrške že kaznoval zaradi neupravičenega nošenja orožja. Samo od leta 1'954 dalj e so mu mf ličniki ob raiznilh prilikah pobrali kar enaijst samokresov in dve puški. Varnostnim origanom gre v tem primeru vse priznanje, saj so z požrtvovalnim del cm že v sedmih dneh izsledili in prijeli oba zelo nevarna in dobro oborožena ropanja.! Kupon ZA PRAVNO POSVETOVALNICO SP. »ODGOVORI NA VPRAŠANJA. OBSOJENA KOLESARSKA TATOVA Pred dnevi se je morai pred senatom okrožnega sodisea v Ljubljani zagovarjati zaradi tatvine kolesa Jože Habicht. Tokrat je bil že petnajstič pred sodiščem zaradi tatvin in drugih kaznivih dejanj. Po izpustu iz zapora je obljubil, da bo v bodoče pošteno živel in da bo začel skrbeti za svojo družino. Res se je zaposlil, toda ponovno so ga začele mikati tuja kolesa. Nekega večera je hodil po Šiški in ga je pot zanesla pred kino, kjer je vzel nezaklenjeno kolo in odhitel z njim domov. Tu ga je varno skril, naslednjega dne pa ga je razdrl in si nekatere dele prisvojil. Tedaj, ko je bil lastnik najbolj v skrbeh, če bo kolo še kdaj videl, je miličnik ustavil neznanca, ki je nosil kolesarske dele. Ko je ugotovil, da je J. H., je že vedel, da ima v rokah ukradeno kolo. Tat je kmalu priznal, da je kolo uivradel. To je povedal tudi sodnikom, katerih pa ni mogel prepričati, da se ne da pošteno živeti. Zato so mu prisodili devet mesecev strogega zapora, lastnik pa je svoje kolo dobil nazaj. Tudi Anton M. se je moral zagovarjati pred okrajnim sodiščem zaradi tatvine kolesa. Tudi ta je imel že opraviti s sodiščem zaradi tatvin koles, kazen pa ga ni spametovala. Zato je prišel v Ljubljano in tu iskal priložnost za tatvino. Pred bolnišnico je opazil dobro ohranjeno moško koxo, ki ga je K. M. pustila odklenjenega. Ze naslednjega dne so tam prijeli, ko je skušal ukradeno kolo prodati čistilcu čevljev za smešno nizko ceno. Tako je oškodovanka dobila naglo svoje kom nazaj. Senat je tatu prisodil štin mesece zapora. Pri odmeri kazni je upošteval njegovo slabo zdravstveno stanje, zato ga je mileje kaznoval. n. opacic . B. PETKOVIČ Postal je Otto Rothmuller, emigrant iz Avstrije, kar ni bilo prav nič čudnega, ker so nemške čete pred kratkim vkorakale na Dunaj. V naslednjih dneh je moral zdržati manjšo operacijo nosu, naikar je dobil vse .potrebne dokumente in novo, udobno stanovanje,. Njegov atelje je postal v zelo kratkem času središče nemške obveščevalne službe na jugovzhodu. Dobil je samostojno mrežo, ki se je polagoma razširjala na nove in nove kraje tja do Trsta. V skladu • z nemškimi načrti za širok na,pad na predel Južne Evrope, je tajna služba gestapa hitro vršila vse potrebne priprave. Otto Ruilhmiiller je bliskovito napredoval. Iz poročnika je po šestih mesecih postal kapetan gestapa. Dobil je priznanje za uspešno delo z nemško manjšino in njenimi tajnimi organizacijami. Razmere, ki so vladale v deželi, so pomagale Rothmuller ju, da je manjšinske organizacije napravil v rekordno kratkem času sposobne za vlogo, katera jim je bila namenjena. Ta vloga je bila politična in vojaška. Manjšine v drugih državah so bile idealen adut v agresivni politiki Nemčije. Češkoslovaška je bila v tem pogledu sijajen primer. Poleg tega so Nemci s pomočjo manjšin organizirali totalno špionažo, notranje diverzije in sabotažno aktivnost. To je bila v pravem pomenu besede neobjavljena, podzemeljska vojna, kateri so potem sledili zmagoviti in bliskoviti pohodi ’Wehrmachta. Leto . dni brezimnega življenja, strahu in mrzličnega tajnega delovanja... 32. Gubarev se je še vedno smejal in mahal z svojimi dolgimi rokami. V tem trenutku ga je Otto zasovražil iz dna duše. Gubarev je bil poleg gospe Perun edini človek, ki je vedel za dvoličnost Rothrniillerja, za skrivnost Neškinove izginitve, za skrivnost, zaradi katere Otto že leto dni ni mimo sipal. Po logiki in zakonih obveščevalne službe ne sme nihče vedeti za takšno skrivnost, v nasprotnem primeru je nevarnost neizogibna. Toda Perun je hotela, da Rothmuller še naprej sodeluje z Gubarevim. Gubarev se je krohotal. — Kaj bi še vse hotel? Sinagogo poleg ateljeja? — Nehaj! — Otto se mu je približal in zakričal s hripavim glasom. — Nehaj že enkrat! Če si prišel, da bi mi z svojo zlobno ironijo zlomil živce, potem... — Otto je pokazal z roko na vrata. Gubarev se je tako smejal, da se je tresel po celem telesu. Naenkrat so se, namesto porogljivega smeha, vsiule iz njegovih ust besede ogorčenosti, užaljenosti in zlobnosti Govoril je šepetaj e, taiko tiho, da ga je Otto komaj slišal. — Lepo! Ti imaš živce, Gubarev jih pa nima. Malo čudna predpostava, dragi prijatelj. Izginil si pod zaščito Mojzesa in židovskih prerokov. Begunec, akcionar splošnega sočustvovanja, izgnani umetnik, sijajna varnost! Kaj pa jaz? Mene si pustil na cedilu — nezaščiten biftek za francoske nosove. Kje je tukaj človečnost, odgovori mi, ti, priznana žrtev anti-humanizma? — Kaj ti je padlo v glavo? — Otto je strmel presenečeno v njega. — Kakšna nevarnost ti preti? — In še kakšnaj — Gubarev je odločno pogledal 'v Otta. — Če ni nevarnosti, čemu nisi ostal Boris Neškin? Ti nisi samo izven nevarnosti, temveč živiš kakor baron. Če misliš drugače, razženi ta dvorec in pridi v iegalnost. A? Molčiš? Seveda, kaj drugega bi mogel reči. Otto se je za trenutek obotavljal. - — Nisem hotel tvegati. Predpostavljal sem, da bi me lahko zasledovali. Ti pa res nimaš nobenega razloga, da se bojiš. Že leto dni je preteklo: Domagojev primer je že pozabljen. Kar ee tega tiče, si lahko popolnoma miren. ___ — Zanesljiv svetovalec v žalostnih primerih — je odgovoril Gubarev. — Za svojo kožo si poskrbel, za druge ti ni mar. Zelo poučno za mene. Ti še ne veš, da so me že zavohali. Vohajo, vohajo, dragi moj. Da je preteklo leto dni, to ne pomeni ničesar. Maščevanje ponavadi ne pride preveč hitro. Sodim, da poznaš ta pravila. Nekaj oblaku podobnega je preletelo preko Ottovega obraza. Nestrpno je vprašal: — Kaj? Ali je res kar govoriš? — Če sumiš — se je zarežal Gubarev s pridušenim glasom — potem mirne duše poberi vse te smrdljive portrete in pojdi z menoj. Pokazal ti bom žensko, kateri boš moral verjeti.. Toliko časa boš pa pod mojo železno zaščito. — Otto se je še bolj približal. Oči so se mu iskrile v radovednosti: — Povej mi vse, kar veš. — Aha! Ze trepetaš! Ali boš dal kaj na račun? Na primer zlat prstan. Ko ti bodo Francozi zakurili pod petami, ne boš imel časa, da ga vnovčiš. — Ne brbljaj! — je zašepetal Otto. — O kateri ženski sl govoril? Gubarev se je izkašljal. — Ime ji je Nevenka. Povedal ti bom kronološko. Tisto noč, ko sva čakala Domagoja pred kavarno, se je zabavala z njim. Zabavala samo v toliko, da je on uspel pridobiti jo za sebe. Verjela mu je,-da bo delala za našo policijo in je privolila, seveda za dobro nagrado. — To še ničesar ne dokazuje — ga je prekinil Otto. — Kaj bi morala delati? — To sem ti ravno hotel povedati. Nevenka je, da se tako izrazim, zasebna uslužbenka v nekem privatnem bordelu, kj ga. ima neka Roza,