PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 40 lir Leto XX. St. 9 (5692) TRST, sobota 11. januarja 1964 Nočna seja Varnostnega sveta Združenih narodov zaradi ameriškega oboroženega napada na Panamo Ameriški vojaki so streljali na panamsko množico, ki je protestirala proti izobešanju ameriških zastav na javna poslopja ob prekopu - 20 mrtvih in okoli 300 ranjenih Panama prekinila diplomatske odnose z ZDA - Medameriška mirovna komisija OAD je odpotovala v Panamo - Panama zahteva revizijo pogodbe o prekopu TANJUG 0 ALBANSKO-KITAJSKI IZJAVI Kitajsko hujskanje Albanije proti SFRJ Mednarodna pomoč gledališču v Skop-ju znaša doslej 35.000 fr. frankov PANAMA, 10. — Sinoči in danes je prišlo na področju Panamskega prekopa do hudih neredov. Najprej so se spopadli panamski in severnoameriški študentje, nato pa je nastopila policija proti panamskim demonstrantom in končno tudi a-meriško vojaštvo. Spopadi so se nadaljevali danes. Danes opoldne so oblasti področja prekopa dale naslednje podatke o žrtvah. Med spopadi in streljanjem je bilo na panamski strani sedem mrtvih, 92 pa jih je bilo ranjenih. Celotno število žrtev znaša 20 mrtvih, med katerimi trije ameriški vojaki, in 224 ranjenih, med katerimi 34 ameriških vojakov in civilistov. Panamski predsednik Rober- to Chiari je dal nalogo panamskemu predstavniku v OZN, naj predloži zadevo Varnostnemu svetu. Razen tega je zahteval nujno sejo Organizacije ameriških držav. Predsednik Chiari Je poklical iz Washingtona panamskega poslanika in odredil prekinitev diplomatskih odnosov z ZDA kot odgovor na streljanje ameriških vojakov na panamske študente. Panamski predstavnik v OZN P°yd je nocoj zahteval nujno sejo Varnostnega sveta, ki naj prouči ameriški napad. Seja je bila določena za 3.30 po srednjeevropskem času. Boyd ie izjavil, da zahteval, naj Združeni narodi Pošljejo 9voje varnostne sile na področje prekopa, če se bodo nerodi nadaljevali, zato da preneha Pokol. Boyd je izjavil, da je bilo ?o sedaj med Panamci 20 mrtvih in 300 ranjenih. Medtem je bilo sklenjeno, da po medameriška mirovna komisijo. ki jo v okviru Organizacije ameriških držav sestavljajo ZDA, Kolumbija, Venezuela, Argentina m Dominikanska republika, odpotovala še nocoj v Padamo na zahtevo Paname in ZDA, da prouči Položaj. Do spopadov je prišlo, ker so severnoameriški študentje na področju Panamskega prekopa razo-oesili več zastav na srednjih šolah, kljub sporazumu med ZDA Z velikim presenečenjem je ves svet poslušal včeraj novice o nenadnem izbruhu krvavih spopadov v mali srednjeameriški državi Panami, kjer je bilo v zadnjih dveh dneh, po najnovejših vesteh, več kot 20 mrtvih in okrog 300 Tanjenih. Toda kakor vsak podoben dogodek, ima tudi ta svoje globoke in dolgoletne vzroke, ki jih je povedal panamski predstavnik v OZN z besedami: «Panama je že 50 let žrtev neupravičenega zatiranja s strani ZDA. Panama ne prejema niti dveh milijonov dolarjev od skupnih 100 milijonov, ki predstavljajo povprečni letni dohodek Panamskega prekopa; zato je potreben nov sporazum o prekopu, da se koristi pravično razdelijo med obe državi.* Lahko se reče, da je že dokazano, da so bili ameriški študentje Prvi ki so napadli in raztrgali panamsko zastavo že predvčerajšnjim, na kar so sledili spopadi z ameriškimi policaji, ki so streljali na panamske demonstrante; nato je nastopilo ameriško vojaštvo (v Panami je 10.000 vojakov iz ZDA), čeprav je ZDA formalno Priznala suverenost Paname na področju prekopa. Med demonstracijami je bil požgan sedež USIS in napadena tudi radijska Postaja «Tropical» ter razdejani Uradi ameriške radiotelegrafske družbe. Prve posledice: prekinitev diplomatskih odnosov z ZDA; sestanek Varnostnega sveta danes zjutraj ob 3.30 uri; telefonski razgovor med predsednikom Johnsonom in predsednikom Paname Chiarijem ter njuna izjava, da je treba čimprej vzpostaviti mir. Pred bli/njim začetkom ženevske razorožitvene konference je včeraj Bela hiša objavila sporočilo. da je 'predsednik Johnson •unenja, da bo to ena najvažnejših etap za ZDA pri njenih naporih za okrepitev svetovnega miru, toda, da si ZDA ne delajo nobenih Utvar o možnosti, da bi pogajanja pripeljala do naglega in lahkega uspeha. Druga važna mednarodna konferenca se bo začela v ponedeljek v Kairu, kjer sc bodo sestali kralji In državni poglavarji arabskih držav članic Arabske lige, ki hodo razpravljali o izraelskih na-ntenih za preusmeritev toka reke Jordan. Na Cipru se opažajo nadaljnji znaki normalizacije. Včeraj je poslanska zbornica že redno zaseda-1» in odobrila letošnji državni Proračun. Prvi rezultat Cuenlajevega obiska v Tunisu je sklep, da bosta Kitajska In Tunizija navezali diplomatske odnose. V uradnem sporočilu o razgovorih med čuen-lajem In Burglbo tokrat jasno ni najti tistih klevetniških napadov, ki ji je vsebovala skupna izja-va o razgovorih v Albaniji in ki jih je včeraj komentator jugoslovanske agencije Tanjug ostro zavrnil in obsodil kot vojnohuj-skaikc. Znano je namreč, da je Burgiba Izrekel pridržke do nekaterih kitajskih stališč, zlasti glede •Pora z Indijo. V Italiji še ni potihnil odmev fašističnega terorističnega atentata na sedež CGIL v Rimu. Doslej je snprtlh še osem oseb, ki so, kot kai«, vse Iz vrst skrajnih mladinskih gibanj. in Panamo, da se lahko razobesita samo obe zastavi skupaj. Kot odgovor je skupina panamskih študentov prišla na področje pre. kopa s panamskimi zastavami in se ustavila pred licejem v Balboi. Panamski študentje so razobesili svojo zastavo poleg ameriške za-stave. Pri tem so prepevali panamsko himno. Ameriški študentje so jih napadli in raztrgali panamsko zastavo. Ameriški poli-čaji so panamske študente napadli. Ko sta panamski radio in televizija poročala o tem inciden- tu, je prišla na področje prekopa večja množica študentov in drugih ljudi, ki so uprizorili demonstracije pred raznimi amer,-škimi poslopji. Zažgali so tudi več ameriških avtomobilov. Proti množici demonstrantov sta nasto. pili ameriška policija in vojska. Zbralo se je okoli 15.000 panapi. skih demonstrantov. Policija je demonstrante razganjala s solzil-nimi bombami. V Curundu je množica napadla skladišče mesu nih avtobusov, katerih osebje stavka že 19 dni. Policija je na demonstrante začela streljati m ranila črvih 25 demonstrantov. Guverner Fleming je še pred temi dogodki objavil sporočilo, s katerim poziva Američane, naj sodelujejo, «da se spoštujejo ob-veznosti, ki jih je prevzela ameriška vlada.« Guverner je dodal: »Nekatere naše nedavne akcije prav gotovo niso bile zgledne.« Po treh urah spopadov med de. moostranti in policijo je ameri-ški policijski poveljnik poklical miiiiiiiiiniitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'111111111 Navezani diplomatski odnosi med Tunizijo in Kitajsko Burgibovi pridržki do nekaterih kitajskih stališč TUNIS, 10. — Tunizijski predsednik Burgiba in Cuenlaj sta se danes že drugič sestala. Prvikrat sta se sestala včeraj v predsedniški palači. Jutri bo kitajska dele. gacija odpotovala v Gano na vabilo predsednika Nkrumaha. Uradno sporočilo, ki so ga objavili nocoj, pravi, da sta Kitajska in Tunizija sklenili navezati diplomatske odnose. Poročilo pravi dalje, da sta Burgiba in Cuenlaj govorila o mednarodnem položaju ter o odnosih med Tunizijo in Kitajsko. Odločno sta podprla palestinsko ljudstvo v borbi za vzpostavitev njegovih zakonitih pravic. Sporočilo pravi tudi, da Tunizija in Kitajska vi-dita v politiki miru, nevtralnosti in nepovezovanja, ki jo vodijo številne države Afrike, Azije in Latinske Amerike, važen čfnitelj za okrepitev sporazumevanja med narodi. Oba voditelja izražata željo, da bi naglo prišlo do splošne razo-rožitve in do popolne prepovedi jedrskih poskusov. Zvečer sta Cuenlaj In minister Sen Ji obiskala sedež stranke Neo-destur ter se razgovarjala z glavnimi voditelji. Cen Ji je popoldne na tiskovni konferenci izjavil, da seveda želi, da bi Francija priznala Kitajsko, toda Pekingu ni to posebna skrb. Pripomnil je, da Francija ni storila še nobenega koraka v tem smislu, in da je treba torej čakati dejanja. V govoru ki ga Je Imel nocoj po večerji, ki jo je priredil predsednik Burgiba, je Cuenlaj odgovoril na pridržke, ki jih je izrekel včeraj Burgiba do nekaterih kitajskih stališč. Trdil je, da je Kitajska odločena iskati sporazumno rešitev spornih vprašanj, ter da je «vedno zagovarjala miroljubno sožitje med državami z različnim socialnim sistemom«. V Nairobiju so uradno javili, da bo Cuenlaj obiskal tudi Kenijo na vabilo Kenjate. ši in je potrebno postaviti se proti temu izzivu, preden bo prepozno«, dodaja list. Libanonski list «A1 Nida«, ki je glasilo komunistične stranke in edini komunistični list na vsem arabskem svetu, objavlja uvodnik pod naslovom «Arabska konferenca na vrhu mora upoštevati predloge Hruščova«, in nadaljuje: «Ce bodo odgovorni za svetovne zadeve sprejeli predloge Hruščova. bodo ti predstavljali pogodbo miru, ki bo jamčila vsem narodom svobodo in neodvisnost. Bodo tudi jamstvo za arabsko osvobodilno gibanje. Zato je potrebno, da a-rabski voditelji, ki se bodo zbrali v Kairu, proučijo in obravnavajo te predloge in zavzamejo do njih pozitivno stališče. Ti predlogi lahko postanejo orožje za Arabce, katerim bi omogočali, da se zoperstavljajo nevarnosti, ki jim grozi, in imperialističnim zarotam, ki jih obkoljujejo.« List pa ne daje nobenih predlogov, kako naj bi v okviru teh predlogo • preprečili izvedbo izraelskega načrta. Priprave za konferenco arabskih voditeljev KAIRO, 10. — V ponedeljek se bodo v Kairu sestali kralji in državni poglavarji arabskih držav članic arabske lige. Sporočili so, da bo navzoč tudi kralj Saud. Včeraj se je sestal tehnični urad arabske lige. ki pripravlja poročilo za državne poglavarje. Podlago za delo tehničnega urada sestavlja egiptovski načrt o izkoriščanju vode dotokov reke Jordan. Ta načrt je vrhovni o-brambni svet arabske lige odobril že leta 1961. Načrt upošteva sedanje meje med državami ob reki Jordan in ob njenih dotokih, tako da zagotovi vsaki od teh držav avtonomno izkoriščanje vode za namakanje. Načrt določa tudi izkoriščanje vode reke Jarmuk, ki izvira v Siriji, izkoriščanje vode iz reke Jordan severno od Tibe-rijskega jezera ter vode iz Doline vodnjakov. Na podlagi egiptovskega načrta bi vodo iz reke Jarmuk uporabljali za namakanje in za proizvojanje električne energije v Jordaniji v skladu s sporazumom, ki sta ga ti dve državi podpisali 4 junija 1963. Po mnenju Egipta bi uporabljanje vode iz dotokov reke Jordan severno in južno od Tiberijskega jezera omogočilo namakanje važnih površin v Libanonu in Siriji .. . Egiptovski tisk piše, da tehnični urad arabske lige proučuje vprašanje finansiranja tega načrta, ki bi bil eden od odgovorov na izraelski načrt. Kairski list »Al A-hram« piše, da bi bilo lahko dobiti milijone šterlingov od raznih arabskih držav za ta načrt. List poziva kralj« in državne poglavar-ie naj takoj določijo »akcijski načrt« proti Izraelu, ne da bi zgubljali čas z diskusijo o izraelskem načrtu za preusmeritev vode reke Jordan. Toda glavno vprašanje je, »da postaja Izrael vedno močnej- «na pomoč« amerišlko vojaštvo. Tedaj so se pojavili ameriški vojaki z oklepmimi vozili in se raz-mestih. na meji med panamskim ozemljem in področjem prekopa, toda demonstracije Panamcev so se nadaljevale. Včeraj je bilo med demonstracijami sedem mrtvih jn okoli 90 ranjenih. Na po. dročju prekopa so razglasili ob-sed.no stanje. ‘ Ameriški general 0’Meara je prevzel nadzorstvo nad vsem področjem prekopa, ki je pod ameriškim nadzorstvom. General 0’Meara je dal ukaz vsem osebam, ki ne bivajo na področju prekopa, naj takoj odidejo. ■ Vsi ameriški civilisti pa morajo ostati doma. Ameriški vojaki so se razmestili ob meji področja. V zadnjih treh dneh .o ameriški študentje razobesili a-me riške zastave na šolska poslopja ob področju prekopa, kljub temu, da velja sporazum, da se mo-rata vedno razobesiti ameriška in panamska zastava skupaj. Na podlagi sporazuma, ki je bil sklenjen lanskega januarja, so ZDA formalno priznale suverenost. Pa-name nad področjem prekopa, ki deli panamsko ozemlje na dvo^e in tvori 16 kilometrov širok pas na obeh straneh prekopa. V današnjih prvih jutranjih u-rah so bili demonstranti še vedno na meji ob področju prekopa. Neredi so se ponovili tudi danes. Večja množica je napadla ameriško poslaništvo v Ranami. Pozneje so demonstranti napadli tudi sedež USIS v bližini poslaništva ter ga razdejali in nato zanetili požar v poslopju, ki je popolnoma zgorelo. Osoli poldne po krajevnem času je prišlo do novih spopadov med demonstranti in a. meriškimi vojaki na meji področja prekopa in mesta Paname. De-monstranti so metali kamenje na vojake, ti pa so odgovorili s sol-zilnimi bombami. Druge skupine demonstrantov so napadle sedež radijske postaje »Tropical«, ki je ameriška last v središču mesta. Razdejali so tudi urade ameriške radiotelegrafske družbe »Ali America Cables«. Veliko škodo so prizadejali tudi sedežem ameriških letalskin družb »Braniff Airways» in »Fana-merican«, tovarni pnevmatikov «Goodyear» in sedežem »Chase Manhattan Bank« in »National City Bank», ki jih je deloma poškodoval požar. Razen tega so demonstranti zažgali več ameriških avtomobilov. Poškodovali so tudi poslopje družbe »Kodak«. Pogreb panamskih žrtev bo na državne stroške. Panamski predsednik Chiari je govoril nocoj po radiu in sporočil začasno prekinitev diplomatskih odnosov z ZDA ter predložitev protesta Organizacije ameriških držav. Obtožil je ZDA napada ter zahteval takojšnjo preiskavo. Izjavil je, da je odločen doseči za Panamo »enkrat za vselej« pravico pred katerim koli mednarodnim organizmom. Chiari se je posvetoval tudi z voditelji opozicije. V uradnem sporočilu, ki so ga objavili v Washingtonu glede vče- Moskovski radie je nocoj obtožil ZDA krvavih in zatiralnih dejanj proti Panamcem in da so razširile lažne izjave glede incidentov na področju prekopa. Radio je dodal, da so ameriški vojaki streljali z avtomatičnim orožjem na panamske študente, ki so se udeležili mirne manifestacije, a-meriško poveljstvo pa je takoj objavilo izjavo, v kateri trdi, da sc ameriške čete napadle študente na zahtevo panamskih oblasti. tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit Voditelji CGIL pri ministru Boscu Rimska kvestura je izročila sedišča prve perečih e preiskavi zaradi atentata rajšnjih spopadov, skušajo prikazati, da so za incidente krivi panamski študentje in ne ameriški in tudi trdijo, da ameriški vojaki niso streljali na demonstrante. Glede policije pravi poročilo, da je streljala, »zato da se brani«. Začasni voditelj panamske delegacije v OZN Quintero pa je odločno zanikal ameriške trditve, da je panamska vlada zahtevala pomoč severnoameriških vojakov, da bi »zatrla ljudski upor«. (Nadaljevanje na 2. strani) Pogodba o Panamskem prekopu PANAMA, 10. — Pogodba, ki ureja odnose med ZDA in Pana-mo glede prekopa, je bila sklenjena leta 1903 pod predsedstvom Theodora Rooswelta. Na podlagi te pogodbe so ZDA zgradile Panamski prekop in dobile nekata- re pravice za stalno nadzorstvo nad področjem, širokim 16 kilometrov na obeh straneh kanala in dolgim 80 kilometrov, od pacifiške do atlantske obale. ZDA so bile pooblaščene imeti stalno na tem področju svoja vojaška oporišča in tehnike za vzdrževanje prekopa. Vprašanje suverenosti nad tem področjem pa pogodba ni urejala. Fogodba jz leta 1903 je bila večkrat deloma spremenjena. Selc januarja lanskega leta je amer: ška vlada na podlagi sporazuma med Kennedyjem in panamskim predsednikom Chiarijem priznala suverenost Paname nad področjem prekopa. Toda ZDA so obdržale nadzorstvo nad operacijami v prekopu. Glede »vprašanja zastave« na tem področju so se v zadnjih letih mnogo razgovarjali med obema vladama. Zadnji sporazum določa 16 krajev, kjer je treba na področju prekopa' razobesiti ameriško in panamsko zastavo vedno skupno in nikoli ne ločeno, iz-vzemši privatna poslopja, katerih lastniki lahko prosto razobešajo zastave. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 10. — Desetdnevni ibisk predsednika državnega sve-a Kitajske in namestnika pred-:ednika CK KP Kitajske Cuen-aja v Albaniji se je končal z ob-avo uradne izjave, v kateri so jrikazani znani kitajski pogled, i vprašanjih današnje dobe in mednarodnega delavskega gibanja. (a voditelje današnje Kitajske in Ubanije je mednarodni položaj :elo napčt in poln nevarnosti. Iz-ava obsoja sporazum o delni pre->ovedi jedrskih poskusov, ki ga e sicer pozdravila in podprla o-'romna večina držav kot važen irispevek k mednarodnemu razu-nevanju in naporom za utrditev niru Voditelji Kitajske in Albanije,' podobno kot najbolj mračne reakcionarne sile na Zahodu, ponovno nastopajo proti temu mednarodnemu aktu, ki po njihovem ihnenju med drugim «veča razne nevarnosti in ogroža svetovni ifiir«. Temu sledi poziv protiimperia-lističnim silam za ustvaritev e-riotne fronte za «odločno borbo pjroti politiki napadalnosti in vojni«. V isti sapi torej voditelji Kiti jske in Albanije trdijo, da so b li vedno za splošno razorožitev, istočasno pa pozivajo socialistične site, naj se stalno oborožujejo. «Kitajska in albanska .analiza’ stanja na svetu, ugotavlja danes Tanjug, je prežeta z apeli za vrnitev v najtežje faze hladne vojne za zaostritev in neposredno ogrožanje miru. Dosledno temu^se v sporočilu na najbolj grob način obrekuje in napada Jugoslavija, njeno državno in partijsko vodstvo. Tu se med drugim popolnoma pačijo dejstva o podpori in pomoči Jugoslaviji v narodnoosvobodilni borbi in naprednim gibanjem na svetu in ponavljajo stare tirade o .revizionistični kliki’. Cilj skupnega kitajsko-albanskega na-pada na socialistično Jugoslavijo, zaključuje Tanjug, je med drugim hujskanje albanskega vodstva na razpihovanje sovraštva proti sosedni Jugoslaviji in na držanje Albanije kot hujskača proti miru na tem področju« Jugoslovanskemu centru Mednarodnega inštituta a gledališča (ITI) je več držav poslalo do danes okrog 35.000 francoskih frankov kot pomoč za obnovitev gledališčnega življenja v glavnem mestu Makedonije. Pomof _ so doslej poslala gledališča Središča Finske, Norveške, Izraela, Islandije, Danske, Italije, Francije, Velike Britanije in Švedske ■ Po informacijah jugoslovanskega centra ITI sodelujejo v tej akciji tudi gledališča Avstrije. Belgije Grčije. Holandije, Indije, Turčije, Urugvaja in ZDA' PAPEŽ PAVEL VI. OBIŠČE DANES PREDSEDNIKA REPUBLIKE Tiskovna konferenca ministra Ciolittija o politiki gospodarskega načrtovanja Vlada nima v načrtu novih davkov, izvedla pa bo davčno reformo in temeljiteje zasledovala primere davčnih utaj - Zasedanje centralnega odbora PSDI - Poslanci KPI predlagajo preiskovalno komisijo o izseljenstvu RIM, 10. — Minister za proračun Giolitti je imel danes v prostorih svojega ministrstva tiskovno konferenco, na kateri je pojasnil novinarjem zaključke komisije-za gospodarsko načrtovanje in posledice, ki Jih bo to imelo na nadaljnjo dejavnost vlade. Minister je poudaril med drugim, da načrtovanja ne bo moč uresničiti «na en mah» s 1. januarjem 1965, ampak da ga je treba začeti že sedaj, ker je, za vlado, povezano z vprašanji neugodne gospodarske, in finančne konjunkture Načrtovanje je hkrati povezano z reformo državnega proračuna, da bi ga uskladili s sončnim letom: petletni gospodarski načrt se bo tako začel izvajati s 1. januarjem 1965, ko bo začel veljati tudi nov državni proračun. Zaradi tega bodo morali odobriti predhodno šestmesečni začasni državni proračun od 1. julija do 31. decembra letos, hkrati pa začeti z reformami strukture (na področju urbanistike in delniških družb). Ogromna množica na protestnem zborovanju proti fašisti čnemu atentatu v Rimu RIM, 10. — Danes je minister za delo senator Bosco v okviru stikov s predstavniki sindikalnih organizacij sprejel tajnike CGIL Novello, Santija, Foo, Lamo in Schedo. Izrazil je obžalovanje zaradi atentata na sedež CGIL. Predstavniki CGIL so ministru voščili ob novem letu in so mu nato obrazložili nekatere probleme delavstva tudi v zvezi z vladnim programom in s splošnim gospodarskim programiranjem. Vodite’) političnega urada rimsko kvi ,«ure je edšel danes v sed- no palačo in Izročil prvo poročilo o atentatu na sedež OGIL v Rimu. V tem poročilu je vsebovano tudi poročilo glavnega ravnateljstva artilerije glede tehnične preiskave. Tehniki so mnenja, da so atentatorji uporabili tri kilograme amonijevega nitrata. Verjetno ni bila eksplozivna snov, v katero so atentatorji vtaknili detonator in zažigalno vrvico, v nobenem zavoju. Ravnatelj političnega urada rimsko kvesture dr, Zeeea je izjavili da je politični urad takoj usmeril preiskavo proti skrajno desničarskim mladinskim gibanjem, ker so bili prejšnje dni izvršeni nekateri atentati proti sedežem političnih strank. Na policiji je sedaj še šest oseb, ki jih zaslišujejo, poleg njih pa sta tudi Angelo in Alberto Rossi, ki so ju aretirali v Piši, kjer sta se imela sestati s komisarjem federacije MSI v Florenci, ki so ga aretirali pred dnevi, ker ie povzročil eksplozije v neki ullei v Piti, V odgovoru na vprašanja novinarjev je minister zatrdil, da bo politika načrtovanja ugodno vplivala na borzo, ker bo vnesla v tržišč* elemente gotovosti za odločitve gospodarskih krogov. Kar zadeva cene, bo vlada rešila to vprašanje na organski način, ne da bi se zatekala k administrativnim in sekto-rialnim ukrepom. Vlada ne namerava povečati davčnega pritiska, ampak bo povečala dohodke z davčno reforma in z ostrejšimi nastopi proti primerom davčne utaje, ki so še vedno znatni in številni. Minister je hkrati poudaril važnost deželne ureditve za izvajanje politike gospodarskega načrtovanja in sodelovanja sindikalnih organizacij in gospodarskih krogov. Na koncu je zatrdil, da je treba imeti sedaj za brezpredmeten ((ideološki spor o vsebini načrtovanja« (t. J. ali bo prisilnega značaja ali pa je indikativnega). Papež Pavel VI. bo jutri obiskal predsednika republike Segnija. Na meji med Vatikanom in Italijo pa bo papeža in njegovo spremstvo do. čakala delegacija, v kateri bodo Sa-ragat, Salizzoni, glavni tajnik predsedstva republike prefekt Strano in italijanski veleposlanik v Vatikanu Migone. Danes je zasedal centralni odbor PSDI, kateremu je Saragat obširno poročal o programu nove vlade. Glede zunanje politike je dejal med drugim, da bo Italija ostala zvesta atlantskemu zavezništvu. Dodal je, da ima Italija posebne dolžnosti, ker je treba dati poudarka ne le volji po obrambi, ampak tudi «vol ji po miru in pomirjenju s sovjetskim svetom, da bi dosegli častne kompromise na vseh področjih, ker tudi sovjetski svet ve, da bi vojna ne pomenila zmage komunistične ideologije, ampak zmago smrti na našem planetu. K pomirjenju prispeva tudi volja sovjetskega sveta, da bi se prikazal nevezanim državam kot pobomik miru, končno pa tudi vzroki gospodarskega značaja, kot kriza sovjetskega gospodarstva in kitajski pritisk na meje ZSSR«. V notranji politiki gospodarske težkoče nalagajo vladi politiko o-brambe realne kupne moči mezd, proti »lekušnjavam navideznih, izključno nominalnih povišanj mezd«. Saragat je zatrdil, da so perspektive italijanske socialne, zunanje in notranje politike »zatrdno pozitivne«; pripomnil je, da kriza PSI ne sme motiti uveljavljanja vladnega programa. Do te krize je prišlo po njegovem mnenju, v trenutku, ko Je «družbeni pojem o razredu zamenjal pojem delavcev v celoti«. Razvoj te krize zadeva tudi PSDI, ker socialdemokrati «ne pozabljajo na svoj smoter, da bi italijansko demokracijo privedli k idealni formuli dveh demokratičnih strank, ki se zamenjata na oblasti«. Sedanja formula levega centra je za Sara-gata »formula demokracije v razvoju s smotri, ki jih bo morda moč doseči v desetih letih. Sicer pa je formula zavezništva pogumnih katoliških sil s socialističnimi in so- ialdemokratskimi silami vzor, ki re imeti svojo veljavnost v dru-državah, v fazi njihovega raz- oja«. Po diskusiji so izvolili v vodstvo ronk« Bruna Cortija in poslanca Franca Nicolazzija, namesto Sara-gata in Romite, ki imata funkcije v vladi. Centralni odbor je zavrnil predlog predstavnikov levičarskih struj Pretija in Ariosta, da bi izvolili enotno vodstvo z vključitvijo predstavnikov teh struj. Izpopolnjeno vodstvo PSDI se bo sestalo jutri in izvolilo novega tajnika stranke, ker bo gotovo dosedanji namestnik tajnika Tanassi, njegov namestnik pa bo Cariglia. Predsednik vlade Moro je imel danes razgovor s podpredsednikom vlade Nennijem, nato pa še z La Malfo. Zatem je Moro predsedoval seji, katere so se udeležili notranji minister Taviani, minister za javna dela Pieraccini, minister za državne soudeležbe Bo, komisar za področje Vaionta Sedati ter podtajnika za notranje zadeve in zaklad Ceccherini in Belotti; proučili so vprašanja v zvezi z obnovo prizadetih občin tudi v zvezi z okoliščino, da bo minister Pieraccini obiskal jutri to področje. Na današnji seji je vodstvo PSI nadaljevalo proučevanje organizacijskih vprašanj; ponovno se bo sestalo v torek, da bi proučilo položaj po zborovanju levičarske struje PSI. ki bo v Rimu jutri in pojutrišnjem. V razgovoru z novinarji je tajnik PSI De Mv-tino izjavil, da bo vodstvo predlagalo centralnemu odboru preklic disciplinskih ukrepov za tiste parlamentarce, «ki so izrazili ali ki bodo izrazili svojo zvestobo stranki in njeni operativni enotnosti tudi v parlamentu«. Na deželni manifestaciji socialistov treh Benečij, ki bo v nedeljo v Veroni, bo De Martino pojasnil splošni politični položaj m notranje stanje v stranki ter pozval vse socialiste k enotni dejavnosti v deželi in parlamentu, «ob spoštovanju svobodne dialektike znotraj stranke in ob popolnem priznanju svobode mnenj«. Poslanec Pezzini in drugi komunistični poslanci so predložili zakonski predlog o imenovanju parlamentarne preiskovalne komisije, v kateri bi bilo 15 poslancev in 15 senatorjev, in ki bi morala proučiti stanje italijanskih izseljencev in predlagati ustrezne zakonske ukrepe, da bi izboljšali in izpopolnili zaščito italijanskega dela v tujini. iilliiiiiimiHimiimiimimiliiliilililliiiiiiiiiiMliimiimiiiimnmiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiimn Predsednik Johnson se osebno zanima za ženevska pogajanja VPASHINGTON, 10. — Bela hiša je objavila sporočilo, ki pravi,, da je predsednik Johnson mnenja, da bo obnovitev dela ženevske konference o razorožitvi »ena najvažnejših etap« za ZDA pri njihovih naporih za okrepitev svetovnega miru«. Sporočilo javlja tudi, da je bil William Foster imenovan za načelnika ameriške delegacije na ženevski konferenci, ki bo obnovila delo 21. t.m. Foster je ravnatelj ameriške agencije za razorožitev in za nadzorstvo nad oborožitvijo. Sporočilo pravi dalje, da si ZDA »ne delajo nobenih utvar o možnosti, da bi ženevska pogajanja pripeljala do naglega ali lahkega uspeha«. Johnson pa je mnenja, da so »nedavni dogodki« spodbudni, in dodaja, da bodo ZDA iskale nove priložnosti, da pride do sporazuma »o pomembnih ukrepih in znižanje oborožitve«. Na koncu pravi sporočilo, da je Johnson sporočil Fosterju, da se »osebno trajno in zelo zanima za ženevska pogajanja«. Predsednik novozelandske vlade Holyoake je danes globoko obžaloval izjave francoskega ministra za oborožene sile Messmerja, kt je sporočil, da nanjerava Francija delati jedrske poskuse na Pacifiku. »Nasprotujemo vsakemu jedrskemu poskusu, ki lahko povzroči radioaktivne padavine,« je dodal minister in nadaljeval: Naj te poskuse dela katera koli država, lahko samo povečajo radioaktivnost v atmosferi, ošibijo ali tudi kompromitirajo sporazum o prepovedi podobnih poskusov. S tem da večajo nevarnost, da jedrsko orožje pade nekega dne v roke deželam, ki se manj zavedajo svoje mednarodne odgovornosti kakor Francija, ti poskusi večajo tudi sedanjo nevarnost na svetu in postavljajo nove oviro na poti razorožitve.« Ciprski Turki hočejo še en sporni vzporednik NIKOZIJA, 10. — Poveljnik britanskih čet na Cipru je sinoči sporočil, da skoraj na vsem otoku odstranjujejo cestne bloke in da se med prebivalstvom vrača zaupanje. Sporočilo dodaja, da delijo živila in zdravila v najbolj oddaljenih vaseh ter da vojaške sile in okrajne uprave vedno bolj sodelujejo. Ciprska vlada pa je sinoči objavila sporočilo, s katerim obtožuje ciprske Turke, da so streljali na konvoj štirih kamionov pred cestnim blokom blizu vasi Kokkina, Pri tem je bil ranjen en vozač. Davi je bila seja ciprske poslanske zbornice, na kateri so odobrili proračun za leto 1964. Seje pa se ni udeležilo petnajst ciprskih Turkov. Vseh 25 grških poslancev pa je glasovalo za proračun. Na podlagi ciprske ustave je za odobritev proračuna potrebno vsaj 17 glasov. Turški voditelj na Cipru Kučuk je dopisniku lista »Le Monde« izjavil, da je smoter ciprskih Turkov, ustanoviti ločeno državo z demarkacijsko črto, ki bi utegnila biti ob 35. vzporedniku. Zagrozil je celo, da bo Turčija intervenira-la, ter je v opravičilo tega ponovil trditev, da hočejo ciprski Grki uničiti Turke. Dodal je, da jo skeptičen glede možnosti sporazuma na londonski konferenci in jo pripisal Grkom namene, da hočejo povzročiti neuspeh konferenc«. Gospodarski razvoj Poljske in njeni idejni problemi Družbeni in gospodarski razvoj nove Poljske navadno dele na dve'obdobji: prvi in drugo obdobje industrializacije. Za mejo, ■ki loči ti dve obdobji, jemljejo leto 1956, to leto pa zares označuje začetek nevega poglavja v življenju te dežele, čeprav posamezniki pomikajo to mejo za dve leti naprej — na leto 1958. Za prvo obdipbje je značilna močna materialna graditev in zelo visoka stopnja investicij. Tako je npr. v obdobju od 1951. do 1955. leta znašal delež industrije v celotnem obsegu investicij 62 odstotkov, skupno s transportom pa celo 81 odst V industriji pa je šel levji delež investicij za gradnjo črne metalurgije — o-snovne panoge pcljske industrije. Tedaj in tudi pozneje so zrasli (in stalno rastejo) veliki proizvodni objekti, ki sami po sebi pomenijo velikanski napredek v razvoju gospodarskih zmogljivost: države. Toda tako hiter razvoj je nujno porajal tudi disproporce med velikimi deli materialne proizvodnje, kakor tudi znotraj njih samih, povzročal je manjše ali večje motnje in celo odkrite politične pretrese in spopade v družbi kot celoti. Zato je politika razvoja v prvem delu tako imenovanega drugega obdobja indu-strializcaije tudi morala upoštevati podedovane disproporce in slabosti in si prizadevati, da jih odpravi. Zato je v tem obdobju tudi prišlo do nadca akumulacije v narodnem dohodku, do težnje, da bi čimbolj racionalno izkoristili obstoječe in novo zgrajene zmogljivosti, da bi bil tempo celotnega materialnega razvoja počasnejši in znosnejši. Te zahteve so večinoma tudi uresničili, dosegli so najnujnejše ravnotežje skoraj v vseh gospodarskih gibanjih. . Tudi struktura investicij se je precej spremenila: Zdaj sodeluje industrija približno s 40 odst. pri skupnem obsegu novih naložb (v okviru tega pada udeležba bazične industrije v korist lahke in predelovalne), vtem ko hitro naraščajo investir.je v kmetijstvu, stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu. To vse je imelo za posledico, da se' je povišala življenjska raven, kar se je pokazalo tudi v povečanju proizvodnje blaga za široko potrošnjo in v povečanju kupne moči, saj so realni 1 zaslužki samo od leta 1955 do 1958 narasli za 30 odst. Zanimivo je omeniti, da je prišlo do takega relativno skladnega razvoja prav v času, ko so se zgodile v poljski družbi najpomembnejše družbene, ekonomske in politične : .remembe: uvedba delavskega sam..upravljanja, demokratizacija političnega življenja, vključno tudi spremembe v delu partije. Z revolucionarnim pritiskom množic se je torej v tem obdobju začelo reševanje protislovij med hitro naraslimi proizvajalnimi lisami in zaostalimi odnosi v proizvodnji. Natančneje: nove družbene in politične oblike niso bile samo elementi socialističnih odnosov, tista neogibna predpostavka enotnosti med proizvajalnimi silami in proizvodnimi odnosi, marveč tudi poglavitni činitelj skladnega razvoja. Toda konec leta 1858 so se pokazale nove tendence. Stopnja akumulacije v narodnem dohodku je začela znova rasti iz leta v leto: 1959 — 25,5 odst., 1960 — 26,5 odst., 1961 — 27,2 odst., 1962 27 odst., v letu 1963 pa se je ta stopnja — kakor menijo — gibala na ravni zadnji let. Hitro spet rastejo investicije v bazično industrijo, relativno pracej hitro padajo skladi za razvoj lahke in predelovalne industrije, tako da je — če sodimo po teh elementih — najnovejše razvojno obdobje bliže prvemu začetnemu, kot pa drugemu obdobju industrializacije. Res je, dg,*e je zdaj spremenila struktura investicij, kmetijstvo je obdržalo svojo relativno visoko udeležbo v investicijah, kar je v glavnem najvažnejša razlika v primerjavi z začetnim obdobjem, toda celotno gospodarstvo je bolj ali manj začelo' teči po že znanem razvojnem tiru iz preteklosti. Tako ostra smer za naložbe v nove proizvodne zmogljivosti ni dala z načrtom pričakovanih ekonomskih uspehov. Deloma je to tudi popolnoma razumljivo, saj jih v spremenjenih ekonomskih in političnih razmerah, na razvitejši materialni osnovi in v novem družbenem ozračju niti ni bilo mogoče doseči s starimi in polovičnimi metodami tako napete investicijske grad'tve. Če temu dodamo še posledice zelo slabe letine v 1962. letu in nemajhne težave v zunanji trgovini — potem si lahko ustvarimo približno podobo o zapletenosti problemov, s kakršnimi se trenutno ubada poljsko gospodarstvo, o čemer smo nekaj več pisali že prej. Nove tendence na področju pro-izvodnje in materialnih odnosov se začenjajo v času, ko so se v družbeni praksi že pojavili in celo tudi utrdili elementi novih socialističnih odnosov, v prvi vrsti delavsko samoupravljanje. Toda tik pred to novo smerjo (natančneje rečeno v času, ko so jo pripravljali) so sl prizadevali, da bi dali tem novim pojavom — zlasti delavskemu samoupravljanju in gospodarski stimulaciji kot poglavitni obliki ustvarjanja njegove materialne baze — neke okvire in odločili obseg njihovega gibanja in dejavnosti, saj je to bržčas tudi bil pogoj za prehod k takemu preobratu v politiki go- spodarskega razvoja. Zato so z zakonom tudi uvedli konferenco delavskega samoupravljanja, ki je — z avtomatičnim vstopom partijskega in sindikalnega vodstva podjetja v omenjeno konferenco — več ali manj spremenila družbeno naravo prejšnjih organov samoupravljanja. Ti novi elementi socialističnih proizvodnih odnosov, ki so omogočili, brž ko so se pojavili, pojet celokupnega družbenega razvoja, torej niso doživeli posebnega kvalitetnega skoka, marveč so ostali — bolj ali manj — nespremenjeni, zato pa tudi niso mogli biti gibalo pri izvajanju nove ekonomske politike, vsaj ne toliko, kolikor so za to bili dani objektivni pogoji. Z navajanjem tega dejstva ir. s tem, da deloma primerjamo razvoj v prvem in drugem obdobju industrializacije, nimamo namena, da bi ocenjevali ti dve obdobji in tudi ne, da bi merili njune materialne učinke, marveč je namen tega opozoriti na medsebojno povezanost in vplive med proizvajalnimi silami in proizvodnimi odnosi na najrazličnejših razvojnih ravneh. Visoki tempo ekonomskega razvoja, zlasti pa tako velika stremljenja, kar zadeva krepitev proizvodnih sil in materialne baze, je mogoče najuspešneje uresničevati samo, če se v družbi, v proizvodnih odnosih, vzporedno in nepretrgano sproščajo osnovni nosilci socialističnega razvoja, saj so le-ti tista sila, ki daje stalno .n znova — praviloma vedno na višji ravni — nove spodbude temu razvoju. Delavsko samoupravljanje ni na primer bistveno spremenilo svojega položaja v zadnjih letih, dozorela pa je zavest, da so potrebne take spremembe Ta zavest, rojena tu — na poljskih tleh, pa že postaja, potem ko je prežela predvsem delavski razred in več ali manj tudi druge družbene plasti, taka objektivna sila, ki bo nujno — prej ali slej — zagot> vila novo kvaliteto v razvoju samoupravljanja in celotnega procesa demokratizacije, ne gle ie na oblike, ki jih sedaj uporaoljojo ali jih bodo v prihodnje uporabljali v družbeni praksi. Zato je na Poljskem tudi mogoče slišati na vsakem koraku, da je samoupravljanje velika pridobitev socializma, ki je nihče več ne more odpraviti, čeprav je o poteh njegovega razvoja precej različnih mnenj. Tako spoznanje prodira tudi v vrste PZDP, kar potrjuje tudi zadnji plenum centralnega komiteja. Ostre kritike na račun načrtovanja in posameznih metod gospodarjenja, zlasti pa vztrajanje pri povečani simulaciji delovnih kolektivov in pri spremembah meril za ocenjevanje ekonomske dejavnosti podjetij — ki so bile javno izrečene s tribune tega plenuma — niso nič drugega, kot napoved takih ukrepov, s katerimi se bo povečal dejanski vpliv samoupravljanja. Na področju znanstvene ekonomske misli so se take ideje pojavile že prej. Znano je, da ima Poljska številne ekonomiste, od katerih so nekateri znani tudi izven njenih meja. Zato potekajo tudi na področju ekonomske teorije obsežne razprave o ekonomskem razvoju v socializmu, zlasti o problemih tako imenovanega drugega obdobja industrializacije. Te probleme je lahko razdeliti v tri poglavitne skupine: a) razvoj produktivnosti in zaposlenosti v tej zvezi tudi razmerje med prvim ih drugim v razširjeni reprodukciji; b) metode za izdelavo in uporabo ekonomskega izračuna na centralni revni, opti-malizacija dolgoročnih razvojnih načrtov in v okviru tega zlasti iskanje optimalne st9pnje potrošnje ter izbira ustrezne tehnike; c) sistem načrtovanja, delitve in gospodarske stimulacije. O zadnji skupipi problemov — prav o tisti, ki najbolj neposredno določa značaj osnovnega proizvodnega odnosa v socializmu — potekajo zelo živahne polemike, saj so na tem področju tudi največja nesoglasja. Podobne razprave zajemajo tudi vrste partije, seveda pa vse to povzroča tudi polemike o idejnih problemih v družbi. Začenja se proces idejnega boja, partija pa se začenja opredeljevati po različnih tendencah, ki se pojavljajo v tem boju. Tako je bila npr. poglavitna tema predzadnjega komiteja PZDP posvečena idejnim gibanjem. Tedaj so opozorili tudi na dve največji nevarnosti, na dve tendenci: revizionizem, ki prihaja z Zahoda, in dogmatizem, ki ima svoje korenine v obdobju kulta osebnosti. Kakor so poudarili na tem plenumu in po njem — se lahko prva nevarnost pojavlja v družbeni misli, zlasti pa na področju družbenih ved (v ekonomiji, sociologiji in filozofiji), ker nekritično prenašajo številne ideje z Zahoda, ki zvode-nevajo razredni značaj teh ved. K temu, da se pojavljajo te ideje, prispeva tudi dejstvo — kot mislijo tukaj — da »e kvantitativno zmanjšujejo razredne oblike v poljski družbi. Drugi izvor te tendence je baje premalo pravilno ocenjevanja vloge partije in države v razvoju družbenih odnosov, vtem ko se je o dogmatizmu govorilo največ tedaj, ko so v partiji razpravljali o nesoglasjih med Kitajsko in ZSSR. Ne da bi se spuščali v presojo teh tendenc in v njihovo kvalificiranje, moramo poudariti samo dejstvo, da se pojavlja partija kot samostojni činitelj, ki začenja kritik« in odpira boj miš- ljenj o idejnih problemih v družbi, pa tudi v svojih vrstah. O marsičem in celo i nekaterih poglavitnih problemih socializma so pogledi in mišljenja različni, to pa bi lahko površnega opazovalca prvi hip tudi zmedlo, čeprav so taki pojavi nujni spremljevalci vsakega boja za kvalitativno nove rešitve pri ustvarjanju Socialističnih odnosov. Zdi se, da dozoreva tudi misel, da bi — po tolikih letih socialistične graditve, sprejeli nekatere nove elemente v programska načela partije, da bi idejno enotnost komunistov obogatili z novimi oblikami in vsebinami. Več jasnosti bo o vseh teh vprašanjih vsekakor prinesel bližnji kongres PZDP, ki bo zasedal — kakor pričakujejo spomladi ali v začetku poletja tega leta. JOVAN RAICEVIC Zanimivo srečanje na italijansko-fr ancoski meji: zaradi soočenja so pripeljali na mejo pet bivših pripadnikov tujske legije, ki so lani ubili neko žensko, pri kateri so stano vali. Tri od zločincev so pripeljali iz zaporov v Sanremu, tri pa iz Nice ''•iiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifi.rtifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii S PROCESA V AUSCHWITZU «Kaj sem mogel drugega storiti kot da sem ubogal poveijnika» ftn/ir/e ^ tjlprlfill&čv Hocker je obtožen, da je odbiral žrtve za plinske celice Zasliševalec Dylewski je opisal «Borgerjevo gugalnico» FRANKFURT, 10. — Bivši kapetan Karl Hocker, zadnji namestnik poveljnika taborišča v Au-schwitzu, ki je davi pričal na procesu proti mučiteljem, ki so delovali v tem nacističnem, taborišču, je pred sodiščem rekel, da je začel nekaj sumiti, ko uje smrad gorečih trupel začel težiti nad taboriščem«. Hocker, ki je star 52 let in po poklicu blagajnik, je obtožen, da je odbiral žrtve, ki jih je bilo treba umoriti, ter da je kriv za delovanje plinskih celic. Glede te ga je rekel: »Z grozo sem zvedel za to, kar se je v taborišču po-čelo, toda kaj sem mogel storiti. Mogel sem le svojega poveljnika ubogati!« Hocker, ki je eden izmed 22 bivših nacistov, obtoženih za grozodejstva v taborišču Auschwitz, je svoje pričanje nadaljeval, da mu je ob njegovem prihodu poveljnik taborišča rekel; «Auschwitz je nekaj prav posebnega. Kmalu se boš tega zavedal.« Obtoženec je rekel, da je bilo taborišče tedaj razdeljeno na tri sektorje, katerih vsak je imel svoje samostojno poveljstvo. On je služil v glavnem poveljstvu in vodil korespondenco ter skrbel za blagostanje vojakov. Moral je voditi tudi poseben tajen register. Hocker je zlasti zanikal, da bi bil odgovoren za »odbiranje* žrtev pri prihodu posameznih transportov, ter je zatrjeval, da je bil edini odgovoren za to »odbiranje* zdravnik, dodeljen poveljstvu taborišča Oranienburg, ki je bilo eden izmed sektorjev, na katere je bil razdeljen Auschvvitz. Priznal pa je, da so mu bili znani primeri usmrtitev posameznih jetnikov, toda mislil je, da gre za iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiHiiiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiitiiiuiiiniii Trideset oseb utonilo pri trčenju dveh čolnov V Avstriji je v dveh požarih umrlo šest otrok ONITSHA (NigerijB), 10. — Trideset oseb je utonilo, ko sta na teki Niger trčila drug v drugega velik čoln in trajekt. V čolnu je bilo 89 oseb in od teh se jih je samo 39 rešilo na trajekt ali so pa kako drugače uspele doseči breg reke. Nesreča se ie zgodila v bližini mesta Onitsha. DUNAJ, 10. - Gost dim, ki 1e prihajal skozi vrata nekega stanovanja na Konradgasse, je priklical gasilce. Ko so vdrli v stanovanje, so našli dya dečka šestih in štirih let ter deklico dveh let mrtve. Požar je najbrž nastal zaradi okvare peči. Ko je požar nastal, niti očeta niti matere ni bilo doma. Podobna nesreča se je zgodila včeraj v neki vasici na Štajerskem, kjer je dim požara zadušil tri otroke. PESARO, 10. — Štirje delavci so na nekem stavblšču premikali majhen žerjav, visok kakih šest metrov. Pri tem se je ročica žerjava dotaknila žic visoke napetosti. Dva delavca je zagnalo nekaj metrov daleč n obležala sta brez zavesti. Takoj so ju prepeljali v bolnišnico, kjer so si zdravniki prizadevali, da bi Ju ohranili pri življenju, a bilo je zaman. Dva druga delavca sta dobila lažje opekline. Izgubljenega letala ne iščejo več HONOLULU, 10. — Ameriško letalstvo je sinoči ukazalo, naj se preneha iskanje letala »C-124«, ki je na Tihem oceanu izginilo v noči na 1. januar, ko je letelo z Japonske proti Havajskim otokom. Na letalu je bilo 9 mož posadke. Čeprav so v minulih dneh slišali znake, ki so dali upati, da bodo ponesrečence našli, letalo doslej ni bilo najdeno kot tudi ne člani posadke. Tudi če se je iskanje letala prenehalo, so bilt vse ladje in vsa letala, ki letijo odnosno plujejo čez to področje, obveščeni, naj pazijo, če ne bi morda našli ponesrečence ali kakršen koli znak o letalu »C-124«. psov posnel na magnetofonski trak in sedaj vsak večer postavi na okno magnetofonski aparat in tako prisili svojega soseda, da posluša lajež lastnih psov. Sedaj pa so sosedovi psi obmolknili, ker poslušajo lastne glasove. Prej se je John Yolton pritožil na policijo zaradi laježa sosedovih psov. sedaj pa jo kliče na pomoč prej neobzirni sosed. Sumljiva potopitev LONDON, 10. — Ron*ld Verrier, bivši lastnik jahte «Christine», ki je bila sedaj last Edvvarda Andersona, kateri je na čuden način izginil, potem ko je 2. januarja sred: noči zapustil Ramsgate, je delal z Andersonom in sklenil minulo poletje zavarovanje za 150 000 funtov šterlingov za primer smrti svojega družabnika. Tako je izjavila policija v Ramsgatu, potem ko je Ronalda Verriera zasliševala nad štiri ure. Policija meni, da se jahta »Chrl-stine«, na kateri so bili Anderson ter še dva druga moška, verjetno ni potopila. Poudarja se namreč, da helikopterji in motorni čolni, ki so jih poslali na morje, da bi poiskali jahto, niso opazili niti madežev olja niti ostankov jahte. Ronald Verrier jč dodal, da je sklenil zavarovalno pogodbo zato, kar je bil Anderson eden najpomembnejših članov njegovega podjetja. Zavarovalnina velja za osem let, vendar pa je on ne more izterjati, dokler se n« najde Andersenovo truplo, odnosno dokler ni izdano uradno potrdilo o An-dersonovi smrti. tra za židovsko dokumentacijo, izjavil, da avstrijska policija išče zaradi vojnih zločinov, ki jih je zagrešil kot zdravnik v koncentracijskem taborišču Gross Rosen v bližini Wroclava. V svoji izjavi Bahor potrjuje, da je bil član SS, zanika pa, da bi bil zdravnik v taborišču Gross Rosen. povsem zakonita dejanja zaradi »nezakonite posesti orožja* ali «upirgnja oblastem*. Hocker se je spet skliceval na »povelja od zgoraj*. Vsi ukazi so prihajali iz Berlina, je dejal ter se krepko zlagal, ko je trdil: »Morali smo pisati v Berlin za dovoljenje, tudi kadar smo hoteli telesno kaznovati jetnike«. Hocker se spominja neprestanih »transportov* Židov iz Budimpešte 1. 1944. Poveljnik taborišča se je odpravil v Berlin, kjer je zahteval, naj bo dotok malo bolj počasen. Po povratku je Hocker- ju dejal, da se bodo moritve v George Dimopoulos, duhovnik plinskih celicah končale, ker bodo pravoslavni katedrali v Torontu. Žide izročili Američanom v za- To bo prvič, da bo kak carigrajski meno za tovornjake. (Gre za po- patriarh obiskal Severno Ameriko, nudbo nacistov; za Žide so hoteli dobiti zadostno število tovornjakov za prevoz svojih vojakov z vzhodne fronte, kjer so Sovjeti naglo napredovali. Zavezniki pa te ponudbe niso sprejeli). Obtoženec je nadalje zanikal, da Athenagoras pojde v Kanado TORONTO, 10. — Carigrajski patriarh Athenagoras, ki se je pred dnevi sestal s papežem Pavlom VI. v Sveti deželi, bo novembra odpotoval v Toronto v Kanado. Tako je izjavil patriarhov nečak Carmen Nenni se počuti bolje RIM, 10. — Gospa Carmen Nen-bi imel kak opravek s pokoli v J ni, ki so jo včeraj popoldne pri- taborišču. Bil je prepričan, da pošiljajo Žide v taborišče, da bi jih »prevzgojili*. Edini vzrok, da so Žide uničevali, je bil ta, da »Hitler Zidov ni mogel videti*. Predsednik sodišča je dejal obtožencu, da je pač malo verjetno, da bi namestnik poveljnika tabo- peljali v kliniko Villa Gina, je prebila noč »zadovoljivo«. Tako je davi izjavil direktor klinike prof. Spallone, ki je dodal, da «možnost kirurškega posega, ki je bila izražena včeraj koj popoldne, danes ne velja več«, in da | bolnico zdravijo z zdravili. Vsi rišča ne vedel, kaj se dogaja za znaki kažejo, da bo bolnica krizo bodečo žico, toda Hocker je še prebolela naprej trdil, da je nedolžen in; Bolnica’ ki jo prof. Spallone da je delal v dobri veri. Zlasti je zdravi že kakih 20 dni, je v zad-trdil, da ni vedel koliko plinskih: njjj, dneh imela hujše motnje za-celic in peči je bilo v taborišču ra(jj slabega krvnega obtoka Za-in koliko jetnikov. Na vprašanje radi tega so jo morali prep4ljati predsednika je tudi dejal, da ni v kliniko, nikoli vedel, da bi esesovci, ki' so bili dodeljeni »odbiranju*, pre- RIM, 10. — Ministrstvo za fi- jemali poseben dodatek 10 cigaret nanbe sporoča, da je stavni listek ter četrt litra žganja. I serije Al štev. 44767, ki je bil iz- Ko je prišel na vrsto obtoženec j žreban t. januarja letos pri žre- Hulking Wiihelm Borger, bivši poveljnik straž v Auschwttzu, je po prusko udaril s petami skupaj, ^oda na vprašanja sodnikov ni hotel odgovarjati. I _ Sodniki so nato poklicali- 47*let* nega obtoženca Klausa Dylewske-ga, bivšega esesovca, odgovornega xa zaslišanja jetnikov. Opisal je »Borgerjevo gugalnico*. Dva droga sta bila privezana vsak na svojo vrv, pripeto za strop. Jetnika so privezali za roke na en drog za noge na drugi ter ga potem »gugali*. Mučenje pa še ni bilo samo v tem, temveč *o po jetniku še padali udarci z biči, vsakikrat ko je med guganjem prišel v njih doseg. (Mogoče bi se Borgerju, ki ni hotel odgovarjati, razvezal jezik, če bi ga nekoliko poguncall na njegovi gugalnici...) Obtoženec, ki govori skozi nos, toda s hladno dosto- banju ; r.d za »Loterijo Italija — 1961' . d neprodan. Zato se kvota 60 tCijlilnih nagrad dvigne na 5 milijonov 83.533 lir. AA/V gflrtbbu * Kaj bo letos izdala Mladinska knjiga Mladinska knjiga je založba, ki ima svojo dejavnost kar najbolj pestro, čeprav bi glede na značaj založbe pričakovali obratno, Toda založba izdaja knjige za predšolske otroke, za šoloobvezne, za dijake, za mladino in odrasle in prav zato je njena dejavnost še toliko bolj raznolika. Zašli bi predaleč, če bi hoteli navesti naslove vseh knjig in vseh zbirk. Naj zato omenimo, da bo založba izdajala tudi v prihodnje zbirko «Ce belica« za najmlajše prijatelje knjig, za malo starejše pa priljubljeno knjižno zbirko «Sinji galeb«. Zbirka «Kondom je namenjena dijakom, radi pa jo kupujejo tudi odrasli. V tej zbirki bo izšlo osem knjig, med njimi dela Zupančiča, Cankarja, Gogoljeve povesti, ena Itnjiga pa bo posvečena tudi slovenskemu eseju med obema vojnama. V dopolnilo te zbirke bo Mladinska knjiga še izdajala zbirko «Sivi kondor«, kjer sta napovedani dve drami Arthurja Millerja, antologija srbske lirike in izdaja Puškinovih pesmi. Zbirka «Kozmos» si je že v prvem letu svojega obstoja utrdila svoj sloves. Knjige te zbirke pa prinašajo nekake pomožne učbenike, ki v zgoščeni in dostopni obliki prinašajo teme z najrazličnejših področij današnjega znanja. (Razvoj fizike, Opera in njeni mojstri, Ruska književnost. Filmski jezik, Gastronomija itd.). V priljubljeni zbirki pravljic z naslovom nZlata ptica» so napovedane štiri knjige. «Angleš ke pravljice» so že izšle, sledile bodo japonske, dve knjigi pa bosta nosili naslov sTisoč in ena noč«. Odraslim bralcem pa sta namenjeni dve knjižni zbirki: »Školjka« in «Levstikov hrami). V zbirki žepnih romanov »Školjka« bo izšlo deset knjig. Zastopani so Sommerset Maugham z romanom «Kolači in pivo«, Sloan Wilson z romanom «Mož v sivi flanelasti obleki», (ki ga poznamo iz filma), nadalje Balzac, od domačih avtorjev pa bodo zastopani Radko Polič, Miško Kranjec in srbska pisateljica Jara Ribnikar. Zbirka »Levstikov hramu bo tudi v letu 1964 prinesla štiri izbrana dela iz svetovnega slovstva. Prva bo knjiga z naslovom «Moj veliki prijatelj Shakespeare», ki jo je napisal Longtoorth Chambrun po spominih Shakespearovega sodobnika, igralca Johna «Lacyja. Tri knjige pa bo obsegala trilogija zahodnonemškega pisatelja Wi I-lija Bredla, posvečena enemu rodu in njega trem generacijam. Seveda pa bo založba izdala tudi nekaj knjig izven rednih serij. Krasna zagrebška uprizoritev »Katarine Izmajlove* Velik uspeh je doživela uprizoritev Sostakovičeve «Katarine Izmajlove» v zagrebški Operi. Glavni izvajalci so bili Mirka Klaričeva (Katarina), Tomislav Neralič (tast Boris Timofijevič), Zvonimir Prelčee (mož Zinovij Borisovii) ter Piero Filippi (ljubimec Sergej). Dirigiral je Milan Horvat, režiral pa Kosta Spaič. V prihodnjih dneh *m» zagrebška Opera odpotovala v Neapelj, kjer bo s tem delom nastopila v gledališču San Carla. — Na predstavi v Zagrebu je bil navzoč tudi avtor Šostakovič,'ki je bil deležen navdušenih pozdravov. Na tiskovni konferenci po premieri je Šostakovič dejal, da je uprizoritev pokazala, kako je vsaka vloga lahko velika; skladatelja je posebno navdušila Mirka Klarič. Kritiziral pa je, da so prireditelji rezali nekatere prizore, kot n. pr. prizor na policijski postaji, ki ga spremlja lahka glasba. Šostakovič je apeliral na jugoslovanske in sovjetske glasbene organizacije, naj iščejo še učinkovitejše oblike medsebojna ga kulturno glasbenega sodelovanja. Opus glasbenih umetnikov obeh dežela je tak, da zasluži obsežnejšo izmenjavo, je rekel skladatelj. Makedonska filharmonija na gostovanju po Evropi Konec januarja se bo napotila Makedonska filharmonija na večmesečno turnejo po Evropi. Priredila bo po nekaj koncertov v Bolgariji, Romuniji, DR Nemčiji, Franciji ter v skandinavskih in še drugih evropskih državah. Dirigiral bo Igor Mar-kievič. Sedem let za prenos templjev v Abu Simbelu KAIRO, 10. — Egiptovsko ministrstvo za kulturo ter zakladno ministrstvo sta sklenili, naj se dela za rešitev umetnin faraonskih templjev . v Abu Simbelu začno 1. februarja. Za pripravljalna reševalna dela bodo zaposlili 3000 delavcev in tehnikov. Ti bodo postavili jez, ki naj zaščiti templja pred vodo Kot je znano, bodo nato zname ni ta templja kos za kosom pre nesli drugam, izven toka Nila Ta dela vodita Združena ara b ska republika in UNESCO. Stro šfci za spreselitev« umetnin bo do znašali 36 milijonov dolarjev in bodo dela trajala kakih sedem let. Brazilski bogataš Zaguri, novi žaro. čenec Brigitte Bardot. Sedaj je igralka pri njem, da sc dogovorita za bodočnost HiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimimnluiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Napad na Panamo (Nadaljevanje s 1. strani) Dodal je, da panamska vlada ni nikoli zahtevala take pomoči in da ni bilo nobenega upora, temveč samo »mirna patnotična manifestacija* vlada zahtevala sejo ministrov gel sporazum fe mogoč, toda s po-Organizacije ameriških držav, je gojem, da ZDA sprejmejo ukrepe, rečeno, da je panamska republika ! da prenehajo neredi, se opravičijo, postala žrtev oboroženega neizzva- plačajo odškodnino za škodo in nega-napada, ki so ga ameriške I sklenejo pravičen sporazum s Pa-čete na področju prekopa izvršile 1 namo o lastnini prekopa, na njeno ozemlje in njeno prebi-1 Voditel ameriške delegacije Ste- Danes so bile šole na področju valstvo. »Povsem neupravičen na-, venam je globoko obžaloval člo- prekopa ves dan zaprte. Predsednik Johnson je sklenil poslati nu področje Panamskega prekopa pomočnika državnega tajnika za janstvenostjo kakega univerzitet- medameriške zadeve nega profesorja, je trdil, da ni j Manna. Predsednik Johnson je po-nikoli uporabljal »Borgerjeve gu- klical po telefonu panamskega galnice« pri svoiin zasliševanjih, predsednika Chiarija in oba sta ki niao nikoli dosegla »tretje stop-. izjavila, da mora sleherno nasi-nje*. ije prenehati. Predstavnik depart- BONN, 10. — Tiskovna agenci- maja z« obrambo je izjavil, da pad, nadaljuje nota, je povzročil veške žrtve in je izrazil upanje, mrtve in ranjene in je ustvaril! »da bodo ZDA mogle prispevati tako stanje, ki ogroža mir na ame- k vzpostavitvi reda in k rešitvi riški celini. Panamska vlada želi,'spora, ki ga je izzval spopad med Thfima»n 1 nai bi po*vetovjlni organ Orgu- \ ameriškimi in panamskimi študen-nizacije ameriških držav prouf'l i ti*. ukrepe, ki so potrebni, da se zadr-| V Panami je še vedno zelo na-ži napad in da se ohranita mir in ' peto. Se vedno ze sliši streljanje ja Zahodne Nemčije je sporočila, da je njen dopisnik iz Addis Abe-be dobil izjavo od dr. Karla Ba-bora, bivšega esesovskega kapetana. Pred dnevi je namreč Simon Wiesenthal, vodja dunajskega cen- mislijo poslati novih vojakov v Panamo, ker Je sedaj tam deset tisoč vojakov ter več odredov letalcev, mornarjev in mornariških strelcev V noti, a katero je panamska Maščevanje i lajanjem na magnetofonskem traku Naessens v znanstvenem inštitutu HAYWARE (Kalifornija), 10. -John Yolton iz Haywara je nekaj noči prebil, ne da bi zatisnil oči,, kajti sosedovi psi so neprestano lajali, Da bi se nad tem maščeval, je neko nož lajei sosedovih vanju zdravljenja v Bastiji, kjer PARIZ, 10. — Trije malčki, ki so bolehali za levkemijo in ki so jih zdravili z »abaplastom«, cepivom, ki ga je napravil Gaston Naessens, bodo ostali na Korziki. Po svojem razgovoru, ki ga je i-mel davi z Naessenaom, je direfc. tor inštituta za rak prof. Denoit Izjavil, da je Izključeno, da bi specialisti njegovega »središča« mogli dajati pacientom zdravilo, ki še ni bilo preizkušeno. Hkrati pa je gotovo, da starši ne bodo peljali svojih bolnih otrok -v De-noitov inštitut v Villejuif pri Parizu, kajti ta preselitev bi jih prisilila, da se odpovedo nadalje- jih dr. Santonacci zdravi po »me. todi Naessens«. Slovitemu »zdravniku« Je med-tem uspelo uiti novinarjem in fotoreporterjem, ki so ga čakali pred Inštitutom prof, Denoita v Parizu. Naessens je, kot se je zvedelo, zapustil zavod »Gustave Roussy» ob 11.30, vendar je iz njega odšel skozi neka stranska vrata, tako da ge niso opazili. Opoldne je prof. Denoit izdal poročilo, v katerem je rečeno, da je bil Gaston Naessens »sprejet v inštitutu »Gustave Roussy», kjer mu je bilo omogočeno, podrobno opisati potek dogodkov, ki so ga navedli, da se je smatral za »upravičenega razpolaga- ti z nekim sredstvom za zdravljenje nekaj vrst rakastih obolenj«. »Sklenjeno je bilo — nadaljuje poročilo — da se bo izvršila vrsta poskusov in preiskav, brez katerih bi bilo nemogoče dati ka. ko mnenje.« Potem ko trdi, da so takšne kontrole in raziskave »nujne, preden se začne kak more. biten zdravstveni poskus«, poroči, lo zaključuje: »Iz tega izhaja, da je neumestno misliti, da bi v zavodu »Gustave Roussy» zdravili bolnike z navedenim sredstvom, preden bi ga preizkusili in pre-den bi rezultate teh poskusov po. sredovali ministrstvu za zdravstvo in tudi objavili.« varnost na celini*. Panamski predstavnik v OZN Boyd, ki potuje v New York, je v Miamiju izjavil, da so ameriški vojaki streljali proti nezavarovanim panamskim mladeničem in pokazali brutcinost, ki je hui-ša od brutalnosti policije v Birminghamu proti črncem*. Boyd je nato izjavil, da so ti dogodki »hud udarec za demokracijo v Latinski Ameriki*, ter da »so prispevali h komunistični propagandi in so dragocena karta za Fidela Castra«. Poudaril je, da je demonstracije navdihnil »globok nacionalistični čut*, ter da to bile »prava eksplozija, ki je ni megel nihče predvidevati*. Dalje je Boyd izjavil, da je Panama ze petdeset let ir-tev neupravičenega zatiranja. Potreben je nov pravičen sporazum o Panamskem prekopu. Mogli bi skleniti začasno pogodbo za dvajset ali trideset let, v tem času pa bi sc pogajali o stalni pogodbi. Ugotovil je, ua Panama ne dobi niti dveh milijonov dolarjev od skupnih sto milijonov, ki predstavljajo povprečni letni dohodek prekopa. Na koncu Je Boyd izrekel prepričanje, da bo ameriška javnost, ko bo pravilno obveščena ■> položaju, podprla panamsko stvar. Boyd je dalje izjavil, da je na- na eni in na drugi strani ob meji prekopa. Ameriški departma je nocoj potrdil, da je dobil sporočilo' od panamske vlade, da namerava prekiniti diplomatske odnose z ZDA. Panamski poslanik bo vsak trenutek zapustil IVashington. Zvedelo se je, da je predsednik Johnson dal osebno ukaz ameriškemu o-sebju v poslaništvu v Panami, naj zažge dokumente in kodekse. Panamski predsednik Chiari je govoril nocoj po radiu ln izjavil, da je treba sedanjo pogodbo z ZDA v celoti revidirati, ter da Panama ne bo obnovila diplomatskih odnosov z ZDA, dokier se ne bodo začela pogajanja za novo pogodbo. Panamska narodna garda Je iz previdnosti odredila evakuacijo a-meriškega poslaništva v prestolnici. Diplomati so začeli takoj zapuščati poslopje ter so zažgali dokumente in kodekse. Nekateri od njih so sporočili po telefonu, da se na ultcah zbira ogromna množica. Ameriški državni tajnik Dean Rusk Je odložil svoj odhod v New York, kjer je imel nocoj govoriti-Ves dan je v stalnem stiku s predsednikom Johnsonom in z drugimi osebnostmi. ZAKAJ BI V BRITANIJI RADI POZABILI NA LETO 1963 Stranke se že pripravljajo za nove volitve Spomin na preteklo leto je povezan s številnimi neprijetnimi dogodki in neuspehi Novi ljudje črtajo nove poti za bodočnost ■ Volilni programi strank, ki se v bivstvu ne razlikujejo Leto 1963 je za Veliko Britanijo predstavljalo obdobje, ki so zanj njeni prebivalci menili, naj bi se kar najhitreje končalo in tudi pozabilo. Staro leto je za Britanijo začelo dokaj neslavno. 2e prvi mesec — kar prezgodaj za leto u-panj — je propadel veliki načrt, namreč, da bi se Velika Britanija vključila v Skupno tržišče in bi se na ta način povečal njen izvoz, ki se od njega otok preživlja. De Gaulle pa je odrekel to darilo svoji sosedi, zakar je zagotovo bil tudi vpisan v črno knjigo londonske vlade. Macmil-Janova vlada pa kljub svojim naporom, da bi krivdo v polnosti zvalila na de Gaullova pleča, ni v tem uspela. Britanski volivci — tako se zdi — so namreč pripravljeni pozabiti na de Gaullovo nevljudno gesto, nego na trdo prepričanje svoje vlade, da Britanija nima aruge alternative kot pa ono, da se odloči za sedaj še potrditi vodstva strank. Y tej zvezi je bil sinoči sestanek na KD, kjer so odobrili sporazum glede pokrajinske u-prave. PSDI je načelno že odobrila sporazume in poverila tajništvo ter načelnike skupin v občinskem in pokrajinskem svetu za nadaljnjo diskusijo. Nekoliko bolj pa je zapleten položaj v PSI, kjer je prišlo do ostro ločenih mnenj. Tudi v Trstu je nam-mer prišla do izraza ločitev stališč, ki velja v vsedržavnem o-kviru in s tem tudi možnost razbitja stranke. V tej zvezi se je že sestala levica PSI, ki je zavzela ostro stališče, o čemer pa niso poslali u-radnega sporočila našemu listu. Včeraj je »Iniciativni odbor leve struje mladinske socialistične federacije* sporočil, da bo danes skupščina mladincev, ki pripadajo levi struji. Na skupščini bo poročal pokrajinski tajnik FGS o Černigoj razstavlja notranjem položaju stranke in o »kapitulaciji avtonomistične desnice*, nakar bodo razpravljali o stališčih in o zasedanju pokrajin, skega odbora, ki se bo sestal 13. januarja. Enotna skupščina delavcev Oriona V nedeljo ob 10. uri bo na sedežu Nove delavske zbornice CG-IL v Ul. Pondares št. 8 enotna skupščina delavcev podjetja O-rion. Na skupščini bodo razpravljali o bližnjih pogajanjih s pod-jetjem za ureditev akordov, nagrad in delovnega urnika. Ta vprašanja je okvirno že rešila kolektivna delovna pogodba za kovinarsko stroko, sedaj pa jih je treba tudi stvarno uresničiti sporazumno med sindikati in podjetjem. Kot je znano, se ponekod delodajalci upirajo stvarni izvedbi teh določil delovne pogodbe, zaradi česar je prav predvčerajšnjim stavkalo v Milanu 100.000 kovinarjev. Y Trstu doslej še ni bilo znakov, da bi se hoteli delodajalci odtegniti izpolnitvi sprejetih obveznosti. Sicer pa spadajo tu vsa največja kovinarska podjetja pod IRI. 89. akademsko teto zdravniškega združenja V centru za borbo proti rakastim tvorbam je bila sinoči otvoritev 89- akademskega leta tržaškega zdravniškega združenja. O-tvoritve so se udeležili tudi zastopniki oblasti. Uvodno predavanje je imel ravnatelj inštituta splošne biokemije De Bernard o temi: nukleične kisline in genetični kodeks. 3. februarja evropski šolski dam iiinaimil Ravnatelj vsedržavnega didaktičnega centra iz Florence Enzo Petrini je imel snoči v veliki dvorani trgovinske zbornice predavanje o namenih «evropskega šoL skega dne*, ki ga bodo proslavljali v vseh državah Evropske gospodarske skupnosti 3. februarja. Namen tega dneva je okrepiti .....................................min..m....mu PO TAJINSTVEISEM IZGINOTJU SESTIH MILIJONOV Anna Fiore je v Benetkah hotela napraviti samomor Ženska si je v hotelski sobi prerezala žile na roki in zaužila večjo količino uspavalnih praškov, vendar je izven nevarnosti - Našla sta jo sin in snaha 57-letna Anna Fiore por. Ulci-grai, ki je pred dnevi prijavila karabinjerjem pri Sv. Ivanu tatvino šestih milijonov lir in dan kasneje izginila neznano kam, si e predvčerajšnjim v Benetkah lotela vzeti življenje. Kot smo poročali včeraj, posta-; a zadeva s tatvino šestih milijonov lir prihrankov vedno bolj zagonetna. Anna Fiore se je oddaljila od doma, ne da bi povedala kam gre. Njena dva sinova Mario in Arrigo sta bila zelo za-skrbljena, ker njuna mati ni i-mela navade, da bi se nepričakovano oddaljila od doma. Zato sta se Arrigo in njegova žena predvčerajšnjim odpeljala v Benetke, kjer sta upala, da bosta našla mater oziroma taščo. Anna Fiore je imela namreč navado spremljati moža, ko je potoval z ladjo na kateri je vkrcan in je prenočevala v nekem hotelu pri bene-škem kolodvoru Santa Lucia. Arrigo in njegova soproga sta šla naravnost tja in tam tudi našla Fiorejevo. Na srečo sta prišla pravočasno, ker si Je Fiorejeva malo prej v hudi živčni krizi prerezala žile In si hotela vzeti življenje. Zakonca sta takoj poiskala zdravniško pomoč in z gondolo prepeljala Fiorejevo v bolnišnico Alle Fondamenta Nuove, kjer so ji nudili prvo pomoč in jo nato odslovili. Ker pa Je zaužila tudi nekaj uspavalnih tablet in ji zaradi tega slabost ni hotela prenehati, so jo prepeljali v umobolnico v Benetkah kjer so jo sprejeli na o-pazovalni oddelek. Fiorejeva je vsekakor Izven nevarnosti in pričakuje se, da se bo že danes vrnila domov v Trst. Njeno vrnitev željno pričakuje tudi podčastnik Tiezzi s karabinjerske postaje pri Sv. Ivanu, da bi razvozlal to zagonetno zadevo, ki je privedla nesrečno Fiorejevo do tega, da se je daleč od svojih odločila za usodni korak in si prerezala žile v hotelski sobi, potem ko je svojcem napisala nekaj vrstic v pozdrav. Le nepriča-kovani in rešilni prihod sina in neveste je preprečil, da ni izkrvavela. Uspešno delo odstranjevalcev streliva Tržaški civilni odstranjevalci streliva so našli v neki kraški jami 500 kosov municije, med katerimi je bilo 460 granat kalibra 75 ter mnogo ročnih bomb in bomb za moinarje. Vse to strelivo je tehtalo okrog 50 stotov Strelivo so začeli pobirati v tej jami, ki je globoka 150 m in leži kakih 700 m severovzhodno od Bazovice, že maja meseca. Uničujejo ga v drugi jami, ki je v bližini, Lani so odstranjevalci »tre-1 liva očistili še tri druge jame. Gre za strelivo, ki so ga vrgli v jame med zadnjo vojno. Še danes plačevanje avtomobilske takse Kakor smo že poročali, bodo danes od 8,30 do 11,30 odprti uradi za plačilo prometne takse za avtomobile na sedežu avto kluba v Ul. Coroneo (za člane) ter na pomorski postaji in na razstavišču tržaškega velesejma. Popoldne od 16. do 18. ure pa bosta odprta le urada na sedežu avto kluba (samo za člane) in na razstavišču. zveze med mladimi Evropejci. Ob tej priliki bodo v zadnjih razredih raznih šolskih zavodov pisali nalogo o tem argumentu. Naslov naloge bo istega dne sporočil radio. Na tržaškem županstvu je bila včeraj preprosta ceremonija, s katero je tržaška občina darovala univerzi 22.000 kv. metrov zemljišča na področju Vrdelskega hriba poleg univerze. Darilno listino je podpisal župan dr. Franzil. Zemljišče je vredno skoraj 72 milijonov in bo služilo za razširitev univerze. Otvoritve slikarske razstave prof. Avgusta Černigoja, ki je bila pred-sinočnjim v občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita, se je udeležil tudi župan dr. Franzil, ki si je ob umetnikovi razlagi, z zanimanjem ogledoval na stenah razstavljena najnovejša avtorjeva dela NADALJNJI PROTESTI ZARADI ATENTATA NA CGIL Danes bo štiriurna stavka delavcev oblačilne stroke Držo javka notranje komisije Delavskih zadrug in protestna resolucija uslužbencev Acegata, struje CGIL Ogorčenje delavstva in javnega mnenja zaradi ognusnega atentata na glavni sedež CGIL v Rimu se še ni poleglo. Prvi dan so številne stroke CGIL takoj napovedale protestne stavke, ki se jih je udeležilo tudi mnogo delavcev De. lavske zbornice iz Ul. Duca d’Ao-sta in delavk, ki niso včlanjene v nobenem sindikatu, kajti vsi se zavedajo, da se je treba upreti fašističnemu nasilju, ki je nevarno za vse in ne ie za neposredno prizadete. Včeraj so delavci in uslužbenci raznih podjetij izrekli svoje ogorčenje s protestnimi brzojavkami. Tako je enotna notranja komisija uslužbencev Delavskih zadrug poslala CGIL v Rimu in predsedniku vlade brzojavko, v kateri izraža svoj gnev in obsodbo hudega terorističnega dejanja proti sedežu CGIL. V brzojavki izražajo nadalje vso svojo solidarnost z veliko sindikalno organizacijo, prizadeto po podlem napadu, s katerim hočejo reakcionarji zastrašiti delavski razred, ki vodi ostre enotne borbe v o-brambo delavskih interesov. Uslužbenci Delavskih zadrug zahtevajo takojšnjo in ostro akcijo vlade, da se odkrijejo in kaznujejo krivci. Protestno resolucijo so sprejeli tudi uslužbenci Acegata, včlanjeni v CGIL, ki so se včeraj sestali v Ul. Pondares na zaključnem zasedanju kongresa svoje stroke. Za danes pa je Zveza delavcev oblačilne stroke CGIL napovedala protestno štiriurno stavko od 8. Na vogalu Ul. Madonizza In U-lice del Rim se je včeraj vnela suhljad ma približno 2500 kv. metrih površine. Požar, ki je nastal nekaj minut po sedmi uri, so gasilci pogasili v pol ure. Včeraj zjutraj so morali gasilci odstraniti neonski reklamni napis na hotelu »Miramare* v istoimenskem drevoredu št. 25-L, ki je te dni razmajala burja. do 12. ure v največjem podjetju te vrste, to je Beltrame. Sindikat je izdal na delavce poziv, v katerem obsoja zločinsko dejanje in poziva, vse, naj izrečejo s protestno stavko solidarnost s CGIL ter naj se oklenejo svojega enotnega sindikata v obrambo sindikalnih pravic in demokratičnih svoboščin. * • * Tudi dolinski župan Dušan Lo-vriha je poslal osrednjemu vodstvu CGIL v Rimu brzojavko, v kateri izraža v imenu slovenskih in italijanskih občanov solidarnost z veliko sindikalno organizacijo in obsoja podli atentat. Stavka uslužbencev avtobusnih podjetij Vse tri sindikalne organizacije uslužbencev Javnih prevoznih podjetij so napovedale 48-umo stavko uslužbencev avtobusnih podjetij, ki imajo koncesije za izvenmestme proge. Stavka bo trajala od 19. do 21. januarja. Sindikati so napovedali stavko, ker so se razbila pogajanja za sklenitev nove vsedržavne kolektivne pogodbe. Obe stranki se nista mogli sporazumeti o nekate. rih važnih vprašanjih, kot so skrajšanje delovnega urnika, razčlenjena pogajanja po pokrajinah itd. Stavka delavcev opekarne Vaidadige Včeraj ob 13. uri so vsi delavci, razen treh kurjačev, opekarne Val-dadige Pri orehu zapustili delo v znak protesta, ker jim ni ravnateljstvo izplačalo nagrad, ki jim ptitičejo za mesec december. Delavci se bodo vrnili na delo šele v ponedeljek zjutraj. 9. septembra lani so tukajšnji sindikati sklenili s podjetjem sporazum, s katerim se je obvezalo, da bo plačevalo do konca leta delavcem po 200 lir proizvodne nagrade na dan in po eno uro mezde na dan namesto akordnega dodatka. Medtem pa je bil sklenjen vsedržavni sporazum, ki upošteva ti delavski pridobitvi, toda šele s prvim januarjem. Zato je podjetje izplačalo delavcem omenjeni dokladi le do konca novembra, ni jim pa hotelo dati nič za decem ber, zaradi česar bi delavci zgu-bili okrog 13.000 lir. Roleg tega je hotelo podjetje začeti pogajanja za apliciranje vsedržavnega sporazuma. Delavci pa so odgovorili, da se bodo začeli njihovi sindikalni predstavniki pogajati šele, ko bo podjetje izpolnilo svojo dolžnost ter jim izplačalo vse, kar jim pritiče. Zato bodo nadaljevali stavko tudi prihodnji teden, če jim podjetje ne ugodi. V tem prime-ru pa bodo zapustili delo tudi trije kurjači, kar bi povzročilo podjetju hudo škodo. Včeraj so se razbila pogajanja za rešitev spora med uslužbenci in delodajalci frizerske stroke. Zato bo prihodnji teden nova skupščina frizerjev, včlanjenih v sindikat CGIL. Na skupščini bodo proučili novi položaj in sprejeli ustrezne sklepe. im........................... HUDA PROMETNA NESREČA V UL. SAN MARCO Težka prikolica tovornika podrla žensko na pločniku Pri nesreči si je ženska zlomila levo nogo - Zopet prometna nesreča v Drevoredu D’Annunzio Včeraj popoldne je 60-Ietna gospodinja Bianca Bonamico iz Rat-to della Pileria 45 postala žrtev nenavadne prometne nesreče. Ko je stala na pločniku na vogalu Ul. San Marco in Ul. D’Alviano ter se je pripravljala, da bi prekoračila križišče, jo je podrlo zadnje kolo tovornikove prikolice. Tedaj je namreč s tovornikom in prikolico UD 80840 privozil po Ul. San Marco 30-letni šofer Giulia-no Cantarutti iz Dolignana pri San Giovanni al Natisone, ki je bil namenjen proti ladjedelnicam. Zavil je na desno, ker pa je preostro zavozil na ovinku je zadnje desno kolo prikolice zašlo na rob pločnika, kjer je stala Bonamico-va. Ženska se ni pravočasno u-niaknila in kolo jo je podrlo, pri padcu pa si je zlomila levo piščal in mečnico. Z avtom RK so jo prepeljali v bolnišnico, kjer so jč sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 40 dneh. Z zasebnim avtom so včeraj popoldne prepeljali v bolnišnico tudi 78-letno Luigio Hauser vd. Sumberaz-Soppe iz Drevoreda XX. septembra 1. Nudili so ji prvo pomoč zaradi majhne rane in u-darca po zatilju. Hauserjeva je povedala, da je malo prej postala žrtev cestne nesreče. Ko je hotela prečkati Drevored D’An- ga „„„„„„.iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii.mlin ........................................um PO PREDSINOČNJIH STRELIH PRI SV. JAKOPU Policiji še ni uspelo odkriti skrivališča kriminalca Indelicata Njegov Igrajo: po romanu Audreya Erskina Llndopa dirk bogarde, john mills in mylene demongeot Za sedaj se je združenju mesarjev, prijavilo peC mesnic, ki so pripravljene prodajati zmrznjeno goveje meso, in sicer: mesnica Francesco Bressi, Ul. Molino. a Vento 26; mesnica Giuseppe Fo-lojaz, Korzo Garibaldi 4; mesnica Giovanni Zeriau, Ul. Parini 2; mesnica Francesco Gerbi, Ul. Sot-toripa 4 in mesnica Attilio Span-gher, Ul, Cerreto 17 (Barkovlje). V Spangherjevi mesnici v Bar-kovljah bodo začeli prodajati zmrznjeno goveje meso pozneje kot v ostalih Štirih mesnicah, ker sedaj v tej mesnici prodajajo konj. sko meso in morajo zato dobiti od občine posebno dovoljenje za prodajo^, ^zmrznjenega govejega mesa. Pričakuje se, da bodo v ostalih štfrih mesnicah prodajali argentinsko meso v prvih dneh prihodnjega tedna. Cena tega me-sa_ je od 600 do 1000 lir pri kg nižja od cene svežega govejega mesa. Omenjeni dve pobudi, kakor tudi maksimalne cene govejega in telečjega mesa, ki jih je pred koncem leta določil pokrajinski odbor za cene, so odločilno vplivale, da se je cena mesa v decembru in zlasti pred in med božičnimi ter novoletnimi prazniki obdržala na novembrski ravni. Ve. sti iz ostalih italijanskih pokrajin, pa napovedujejo, da so se v zadnjih dneh decembra in zlasti v prvih dneh tega leta cene na debelo svežega govejega mesa in teletine ponovno povišale in da vse kaže, da se bo ta’ težnja še nadaljevala. Zato je tembolj važno, da se tržnica za prodajo svežega govejega mesa v najkrajšem času uveljavi in da poskrbi, da bo sproti zalagala prizadete mesarje z mesom po nižji ceni kot jih zalagajo ostali tržaški grosisti. Hkrati pa je pričakovati, da bddo potrošniki v velikem številu segli po zmrznjenem mesu in da se bo število mesnic, ki bodo prodajale zmrznjeno meso, v najkrajšem ča-su povečalo. Zaradi prehitevanja huda nesreča blizu Bertokov Blizu Bertokov se je včeraj dopoldne ob 11.30 pripetila huda prometna nesreča. Iz smeri Kopra je vozil motorist s prikolico 52-letni Romeo Rossetto. Na ovinku pred vasjo Bertoki ga je začel prehitevati z veliko hitrostjo 28-letni Tržačan Antonio Legozich, stanujoč v Ul. Pasquale Revoltel. la 74. Voznik je motorista že prehitel, toda zaradi velike hitrosti ga je zaneslo in njegov Fiat 1300 se ie zaletel v obcestno drevo. Motorist, ki ni mogel pravočasno zaustaviti svojega vozila, pa se je zaletel v avto. u,; Pri i nesreči sta J>jja oba vozni-ka ranjena in' so jti odpeljali v izolsko bolnišnico. Tržačan je do. bil manjše poškodbe na glavi, medtem ko so poškodbe Rossetta precej resne, saj ima bržkone zlomljena vratna vretenca. Na o-beh vozilih ie za okrog 400.000 dinarjev škode. Izpiti za davčne uradnike Goriška prefektura je napovedala usposobljenostne izpite za davčne uradnike, ki se bodo vršili meseca februarja na prefekturi. Natečaja se lahko udeležijo tisti, ki so dopolnili 18 let starosti in so dovršili najmanj nižjo srednjo šolo. Prošnje za udeležbo je treba poslati do 30. t.m. na prefekturo in priložiti rojstni list, potrdilo o lepem vedenju, o zdravju, o italijanskem državljanstvu, šolsko spričevalo ali notarski prepis istega in kazenski list. Vse podrobnejše informacije lahko dobijo prizadeti na prefekturi. Z USPEHOM SE NADALJUJE razprodaja vsega zimskega blaga po LIKVIDACIJSKIH CENAH PITASSI CENE ZA MOŠKE ZA ŽENSKE Plašči od 9.900 lir dalje Plašči od 8.500 lir dalje Obleke » 9.600 > > Obleke > 2.500 > > Hlače » 1.900 4.900 > > Taiileurs > 4.700 > » Jopiči » » > Srajce > 950 » > Krila » 1.000 > > TRIESTE CORSO ITflLIfl 7 GORIZIA CORSO VERDI 92 ZA VEČJI RAZVOJ TURIZMA V C0RICI ■ 1 1,1 —i. ■".— ■ ■■■— ■ ■■mi— m ■ ■■ ■■■ ■ Niso dovolj samo predlogi treba jih je tudi izvajati Mednarodno pevsko tekmovanje Jo nakazalo primerno pot - Stalna razstava slik na Komu Novi odbor krajevnega turistič- nakane spodletele in tako je pri-1 nakoteko, kjer bi ljubitelji slikar- .. I __\ ___J ___l x _ t_: J_ _ __ _ Z_:_1. _.1 _ J A._i: S SEJE OBČINSKEGA ODBORA V GORICI — - — ...... n i - i " ■ Odobritev izdatnih zneskov za socialno potrebne meščane Občinski svet bo razpravljal o okre-pitvi javne razsvetljave pri Madonnini- 1 nega društva v Gorici (Pro loco) reditev nad vse pričakovanje do-je imel prejšnji teden sejo na žu- bro uspela, kar je ponoven dokaz, panstvu, na kateri so med drugim da se tudi v Gorici lahko kaj izvolili- za predsednika društva napravi, če se prireditelji prSvil-grofa Formentinija in si porazde- no in brez kakih omejitev lotijo lili tudi druga mesta v odboru. I dela. Ta prireditev je nakazala Nato so seveda razpravljali. tudi eno izmed poti, k: jo lahko ube-o načrtu za delo v tekočem letu,J rejo pristojni činitelii, da uvelja-predvsem o tem, kako bi privabi- j vijo Gorico kot zanimivo turistič- li čim več tujih turistov v naše mesto s primernimi kulturnimi športnimi in drugimi prireditvami. Ze lansko leto sc je mnogo razpravljalo o tem na raznih forumih, zlasti pa v okviru pokrajinske turistične ustanove, ki ima nalogo, da koordinira posamezne krajevne pobude, da se ne bi križale med seboj anipak kvečjemu izpopolnjevale. Glede novih naprav, ki bi bile potrebne v Gorici je bilo že več predlogov in idej, zlasti kar se tiče ureditve primernih naprav na Goriškem gradu in gostinskih obratov v mestu samem. Vendar pa se je le v zelo redkih primerih prešlo od besed do dejanj, ker si tisti, ki bi lahko kaj ukrenili v tej zadevi, predvsem bolj denarni zasebni gostinci, ne upajo tvegati večjih vsot. Znano je nam reč, da se je že marsikdo opekel s prevzemom gostišča »Lanterna- no središče z izrednim položajem na meji dveh držav in dveh kultur. Upamo, da bo ta prvi uspeh služil v spodbudo za druge take in podobne prireditve. Poleg dobrih hotelov in restavracij pa manjkajo v Gorici tudi druge stvari in med temi bi bilo treba urediti primeren folklorni muzej, ki bi lahko dobil svoje prostore na Gradu ter stalno pi- ske umetnosti imeli pregled tudi čez razna zgodovinska obdobja. V Lupieri. Sejo ao posvetili obravna-tem oziru se pripravlja sedaj re- organizacija prostorov v palači Attems na Kornu, kjer bodo uredili v prvem nadstropju tako stalno razstavo slik, ki bi lahko bila prvi zametek pinakoteke. Ce bodo potem tudi vojaški muzej, ki je sedaj v pritličju te palače, prenesli h kostnici na Oslavje, kakor je v načrtu, bi lahko tako razstavo na Kornu še povečali in razširili. Seveda pa bi morala biti taka razstava veren prikaz dejanskega razvoja te umetnrsti na Goriškem, ne pa da bi tudi na tem področju skušali iznakaziti zgodovinska dejstva zaradi kakšnih političnih špekulacij. V ods"othosti župana je zadnji I do za delo izvedenca v javnih na-seji občinskega cdbora v Gorici, | sadih, medtem ko bo občinski svet JU je bila v . četrtek zvečer, pred- moral odobriti strošek za javno sedoval odbornik za javna dela razsvetljavo v Ul. Madonnina del Fante. Na predlog odbornika Moi-seja so odpisali nekatere občinske davke, na predlog odbornika Lo-dija pa so nakupili posode za odvažanje smeti (1,4 milijona) m krste (1,2 milijona). Izplačali so stroške za bogoslužje, občinskemu svetu pa so odborniki sklenili predložiti obnovitev pogodbe za leto 1964, da bi nočni stražniki, ki so člani organizacije bivših borcev čuvali občinske nepremičnine, za brezplačno do-j Sprejeli so predlog odbornika za javno vzgojo De Simoneja za ponatis knjige «Aqui!eia» v tisoč izvodih. vi številnih predlogov odbornika za socialno skrbstvo dr. Searana. Odobrili so prošnje za sprejem v občinske podporne zavode, nadalje'odobrili znesek 3,3 milijona, ki so ga v oktobru in novembru izplačali za delo nesposobnim meščanom, 7,4 milijona so namenili kroničnim bolnikom, ki so se v oktobru in v novemoru zdravili v zavodu Fatebenefralelli, 1,1 milijona pa so potrošili bavo zdravil. Odbornik Lupieri je predlagal odobritev kolavdacije cestnih del v Ul. Bosizio ter izgradnje stopnišča med ulicama Parini in Fa-tebenefratelli. Odobrili so nagra- n‘ ,i d’oro» na Goriškem gradu in tudi nekatere druge pobude niso dale dobrih sadov. Temu je morda kriva tudi premajhna podjetnost, ker se nihče ne upa napraviti res nekaj večjega, kar bi temeljito spremenilo n. pr. gostinski ustroj našega mesta. Cesto se dogaja, da turisti, ki iz enega ali drugega razloga pridejo v Gorico, odhajalo prenočevat v Videm ali Trst, ker v Gorici ni niti enega večjega gostišča, ki bi ustrezalo modernim zahtevam in potrebam. Pravtako so bili prireditelji doslej premalo širokopotezni tudi kar se tiče raznih prireditev, ker so pri njihovem programiranju in izvajanju bili odločilni razni zastareli politični in drugi razlogi, ki so ovirali vsak razmah na tem področju. Večji pozitivni poskus v tem oziru je napravilo društvo • Seghizzi« z organizacijo mednarodnega pevskega tekmovanja v veliki telovadni dvorani v Gorici in še tu so si rekateri krogi z, zastarelimi in preživelimi šovinističnimi. koncepcijami na vse ha-čine prizadevali, kako bi to prireditev preprečili ali vsaj teme- Polazzom vnela suhljad. Ogenj je zajel kake štiri hektare površine in gasilci so »nor preden so ga pogasili. Povgroiena škoda, je precejlnja In je le n: točhd ugotovili. ajei xaae snn neatare povrti i gagllci so morali delati tri v reden so ga pogasili. Povsroie koda. je precejinja in je že n! jčhd ugotovili. VESTI IZ NOVE GORICE Sodobno knjigarno so odprli za potrebe novega mesta Načrt za gradnjo novih šol v Šempetru In na Dobro-Povečanji družbeno obdelovalno površino vem Pred nekaj dnevi so v Novi Gorici, in sicer ob magistrali nasproti občinskega upravnega poslopja odprli v veliki novi zgrad bi v pritličnih prostorih tudi novo knjigarno, ki je bila v Novi Gorici v resnici potrebna. Knjigarn, je med najsodobnejšimi na Primorskem ter je tudi dobro založena s knjigami in s šolskimi potrebščinami, s katerimi bo zalagala učence in dijake bližnjega šolskega centra. Knjigarna je v sestavu časopisnn-založniškega pod. jetja «Sočn». Nova trgovina bo razbremenila ia obstoječi knjigar- ni v Solkanu in v Šempetru, ki sta bili kar preobloženi z delom ter bo služila tudi ljubiteljem dobre domač« knjige iz Gorice. Na enem od zadnjih sestankbv občinske skupnosti v Novi Gorici so obravnavali tudi vprašanje gradnje novih šolskih poslopij in povečanje nekaterih drugih. Zlasti Jč nujno potrebno zgraditi novi šoli v Šempetru in na Dobrovem, ki bosta predvidoma stali okrog 500 milijonov din. Sredstva za to gradnjo nameravajo dobiti z dopolnilnim računskim prispevkom V načrtu za razvoj kmetijstva na področju novogoriške občine so si postavili za cilj, da bodo povečali družbeno obdelovalno povr. šino za 1500 ha ali približno še toliko, kot je imajo leda). Tako naj bi dosegla 25 odst. celotne obdelovalne površine. Na sestanku, kjer so obravnavali kmetijska vprašanja, so ugotovili tudi potrebo, da bi bilo treba tudi davčno politiko bolje urediti ln z njo pripomoči k napredovanju kmetijstva. Prav tako bo treba pre-osnovatl zadružno proizvodno sodelovanje, ki se Je do sedaj ie najbolje obneslo pri živinoreji. V nedeljo shod CISL Pokrajinsko tajništvo CISL sporoča, da bo jutri 12. januarja, v dvorani Ginnastica Goriziana pokrajinski organizacijski shod. Pred-sedoval mu bo generalni tajnik CISL senator Diongi Coppo, prisotni pa bodo voditelji in zastopniki sindikalnih organizacij v podjetjih in ustanovah ter člani pokrajinskega voistva. Na tem sestanku bodo preučili sedemletni organizacijski načrt CISL ter obdobja in način njegove izpeljave. Shod bo nadalje predstavljal n* godno priložnost za izmenjavo izkušenj posameznih kategorij Govorili bo tudi o ustanovitvi dežele Furlanija - Julijska krajina, o gospodarskem razvoju in o kmetijstvu. Določili bodo tudi nove naloge organizacije v zvezi z go-spodarsko-političn.mi pogoji v državi. Snežne razmere Od prejJnje nedelje pa do danes se snežne razmere na smučiščih v Alpah ln alpskem predgorju, v Kanalski dolini ln Kamiji niso spremenile. Hud mraz, ki pritiska že nekaj dni, preprečuje taljenje snega. Brez verig so prevozne ceste po Kanalski dolini do Kranjske gore, na Lokve in po Soški dolini. Log pod Mangrtom 15 cm sreža, temperatura minus 13, Bovec 13 cm sreža, minus 14, Livek 30 cm srena, minus 8, Idrija 20 cm srena, nus 3, Cml vrh nad Idrijo 35 cm, minus 11, Vojsko 42 cm srena, minus 6, Lokve 10 cm srena, minus 9, Lažne pri Lokvah 20 cm snega, minus 10. Na Lokvah vlečnica zagotovo deluje vsak torek, četrtek, soboto ln nedeljo. Zelo dober sneg je v Črnem vrhu pri Idriji, tudi dovolj ga Je, škoda, da pristojni organi še niso pomislili na Izgradnjo žičnice. Prosvetno društvo «Briški grič* priredi jutri 12. Januarja avtobusni izlet v Trst na koncert pevskih zborov, kjer bo sodeloval tudi domači mešani pevski zbor. Vpisujejo Bruno Stekar na Vale-rlšču, Marija Koren prt Aščih, Bruno Gravnar z Britofa ln Roman Juretič s Sčednega. Avtobus bo odpeljal od Dvora v Steverjanu točno ob 13.30, da bi pevci pravočasno prišli na generalko, ki bo cb 14.30. Voznina ln vstopnina skupaj znašata 800 lir. Opozarjamo naše goriške čitatelje na 1. rcvijo pevskih zborov 19 by Jutri, 12. t. m. oh 16. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj» v Trstu. Na reviji bodo nastopili tudi zbori z Goriške. Vstopnice si lahko nabavite v Trstu ano uro pred začetkom koncerta. VERDI. 16.30: «11 mistero del tem-plo Indiano«, P. Guers ln L. Bar-ker. Italijanski barvni kinema-skopski film. Zadnja predstava Ob 22. CORSO. 17.15: «Sciaradax, G. Grant ln A. Hepburn. Ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 17.00: «Freud — passio-nl segrete«, Montgomery Clift in S. York. Ameriški čmobeli film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 16.30: «Tamburi d’Afri-ca», Frank Avalon ln M. Hartley. Ameriki barvni film. Zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo št. 67, tel. 28-79. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 4,4 stopinje nad ničlo ob 13. uri, najnižjo 5,2 stopinje pod ničlo opolnoči. Povprečne dnevne vlage je bilo 66 odstotkov. ZA TOKIJSKO OLIMPIADO Določeni datnmi izločilnih in finalnih nogometnih tekem ZUERICH, 10. — Izvršni odbor organizacijske komisije svetovnega prvenstva se bo 30. in 31. t.m. sestal v Zuerichu, kjer bo razpravljal o podrobnosti izvedbe turnirja za pokal Rimet 1966. leta. Sklepe bodo javili na tiskovni konferenci, vendar ie tajništvo FIFA že navedlo nekaj točk in sicer: 1. Izločilni turnir za določitev dveh južnoameriških reprezentanc za tokijsko olimpiado bodo organizirali od 22. aprila dalje v Peruju. 2. Reprezentanca, ki bo predstavljala v Tokiu Severno in Srednjo Ameriko ter Karaibske otoke, bo izšla iz izločilnega turnirja, ki bo verjetno od 15. do 22. marca v Mexicu City. 3. Udeleženci- finalnega turnirja v Tokiu bodo morali biti znani najkasneje do 30. junija. K finalu sta že uradno pripuščeni reprezentanci Jugoslavije, ki je zmagala na olimpiadi v Rimu, in države — prirediteljice Japonske. Datumi finalnega dela nogometnega- turnirja v Tokiu so naslednji: od 11. do 16. oktobra osmine finala (štiri skupine po štiri) v nedeljo 18. oktoora četrtfinale.; v torek 20. istega meseca, polfinale. V petek 23. bodo odigrali v Tokiu finalni tekmi za prvo oziroma tretje mesto. Med 19. in 22. oktobrom bodo igrali v Osaki in Kyotu tekme za zasedbo 5. in 6. mesta in to med poraženimi enajstericami v četrtfinalu. JUNIORSKO ODBOJKARSKO PRVENSTVO V nedeljo tretje kolo z nastopom obeh Borovih šestork Prva ekipa proti CRDA, druga pa proti VIS Moška Juniorska šestorka Bora bo imela v prihodnjih tednih priložnost, da se zopet uveljavi. Nastopala bo namreč na državnem juniorskem prvenstvu in sicer v skupini Furlani je-Julijske Benečije. Mladi borovci so se že izkazali na zadnjem turnirju, ko so z A moštvom nizali zmago za zmago in si osvojili «Jesensko plaketo 1963». Medtem ko bo prva ekipa 19. t. m. nadaljevala z napori v tekmah odbojkarske B lige, se bo juniorsko moštvo borilo v tržaških telovadnicah v okviru že imenovanega prvenstva. Turnir bi se mora! začeti, kot-- smo že v začetku leta omenili, 5 januarja in s* nadaljevati z drugim kolom 6. Toda v Gorici ni bilo na razpolago telovadnice, zaradi česar se bo prvenstvo praktično začelo v nedeljo s tretjim kolom. Mimogrede naj omenimo, da bo imel Bor na tem prvenstvu dve ekipi. Bgjovci A ekipe bodo v nedeljo otvorilj tekmovanje z nastopom proti šektorki CRDA, Bor B pa bo imel za tekmece moštvo VIS. Tretje kc^o bodo odigrali v telovadnici šole Morpurgo (Čampi Elisi) po naslednjem sporedu. Ob 9.30 CRDA - BOR A ob 10-00 VIS • OLIMPIJA ob 10.30 CRDA - OLIMIPJA ob 11.00 BOR B - VIS Tako jutri moštva na igriščih CATANIA Vavassori; Lampredi, Rambal-delli; Corti, Bicchierai, Magi; Biagini, Cinesinho, Miranda, Turra, Fanello. ROMA Cudicini; Fontana, Ardizzon; Malatrasi, Losi, Carpanesi; Orlando, Sormani, Angelillo, De Sisti, Leonardi. FIORENTINA Albertosi; Marchesi (Robotti), Castelletti; Guamacci, Brizi, Pi-rovano; Hamrin, Maschlo, Pe-tris, Benaglia (Lojacono), Se-minario. BARI Mezzi; Baccari, Panara; Buccio-ne, Magnaghi, Mupo; • Visentin (Rossi), Catalano, Siciliano, Giammarinaro, Vanani. ATALANTA Cometti; Pesenti, Nodari; Veneri, Gardoni, Colombo; Do-menghini, Nielsen, Calvanese, Mereghetti, Magistrelli (Nova). INTER Sarti; Burgnich, Facchetti; Za-glio, Guameri, Codognato; Jair, Corso, Di Giacomo (Milani), Suarez, Petronl. JUVENTUS Mattrel (Anzolin>; Gori, Sarti; Bercellino, Salvadore, Leoncini; DeirOmodarme (Stacchini), Del Sol, Nene (Da Costa), Sivori, Menichelli. GENOA Da Pozzo; Bagnasco, Bruno; Colombo, Bassi, Rivara; Bicicli, Baveni, Meroni (Piaceri), Loca-telli, Bean. MESSINA Geotti; Dotti, Stucchl; Benitez, Ghelfi, Landri; Morebello, Fa-scetti, MorelH, Canutti, Brani-billa. MODENA Gasperi; Aguzzoli, Longoni; Bal. leri, Panzanato, Ottani; De Ro-bertis (Goldoni), Bruelles, Bri-ghenti, Goldoni (Merlghi), Ti-nazzl. MILAN Barluzzi; Noletti, Trebbi; Tra-pattoni, Maldini, Pelagalli; Lo- detti, Sani, Altafini, Rivera, A-marildo . SPAL Patregnani; Oliveri, Fochesato; Muccini; Cervato, Bozzao; Bui, Massei, Nencacci, Micheli, Crip-pa. LANEROSSI Luison; Zoppelletto, Volpato; De Marchi, Carantini, Stenti; Vastola, Menti, Vinicio, Dell’An-gelo, Campana. MANTOVA Zoff; Morganti, Schnellinger; Giagnoni, Pini, Ciancian; Simoni, Jonsson, Nioole, Mazzero, Recagni. .. ____ SAMPDORIA Battara; Vincenzi, Tomasin; Bergamaschi, Bemasconi, Delfi-no; Wisniesky, Tamborini, Ba-rison. Da Silva, Frustalupi. TORINO Vieri; Poletti, Buzzacchera; Cel. la, Rosato, Ferretti; Puja, Mo-schino, Hitchens, Perrini, Peiro. LAZIO Cei; Zanetti, Garbuglia; Carosi, Pagni, Galli; Maraschi, Landonl, Rozzoni, Govemato, Morrone. BOLOGNA Negri; Furlani*, Pavinato; Tum- burus, Janich, Fogli; Perani, Bulgarelli, Nielsen (Demarco), Haller, Pascutti (Corradd). Vodstvo odbojkarskega odseka vabi, da se igralci prvega moštva Bora zbero v telovadnici ob 9. uri, drugega pa ob 10. Prvenstvo se bo nato nadaljevalo po naslednjem razporedu: IV. KOLO — 16. t. m. (v telovadnici šole pri Sv. Soboti) Ob 19.30 Bor A ■ VIS ob 20.00 Bor A - CRDA V. KOLO — 19. t. m. „ (v telovadnici šole Morpurgo) Ob 9.30 Bor B - Olimpija ob 12.00 Bor A - Olimpija ob 13.00 Bor A - Bor B (v telovadnici šole pri Sv. Soboti) ob 9.00 CRDA -VIS VI. KOLO — 23. t. m. (v telovadnici šole pri Sv. Soboti) Ob 19.30 CRDA - Bor B ob 20.00 VIS - Bor A VII. KOLO — 30. t. m. (v telovadnici šole pri Sv. Soboti) Ob 19.30 CRDA-VIS ob 20.00 Bor B - VIS VIII. KOLO — 2. februarja (v telovadnici šole pri Sv. Soboti) Ob 9.00 CRDA-VIS (v telovadnici šole Morpurgo) ob 9.00 Bor B - Bor A JADRANJE Goriški nogomet Vse domače ekipe na tujih igriščih Naraščajniki Juventine igrajo doma proti naraščajnikom iz Podgore Jutri bodo vse tri naše ekipe na Goriškem igrale na tujih igriščih in se bodo torej morale potruditi, če bodo hotele doseči pozitiven rezultat v teh srečanjih. Juventus iz štandreža bo igrala v šlovrencu proti ekipi, Libertas iz Caprive. čeprav so nasprotniki na dnu lestvice, to še ne pomeni, da bo srečanje za Juventince lahko in se bodo morali potruditi ter igrati prav vsi in ves čas, da bodo dosegli pozitiven rezultat ter po možnosti prinesli domov obe točki. Za to tekmo naj se zberejo ob 13.30 pri Milanu v baru naslednji igralci: Faganel, Paškulin, Nanut L., Briško, Furlan, Puia,' Zezlin, Re, Batistič, Ferfolja, Comelli, Tabaj, Micheli, Marušič in Montico. Naraščajniki igrajo jutri dopoldne doma in se bodo srečali z drugo ekipo iz Podgore. Ker so gostje na vrhu lestvice, se bodo morali domačini dobro potruditi, da bodo izšli s pozitivnim rezultatom iz tega nastopa. Sovodenjci igrajo jutri v Gorici proti ekipi Audax, ki je resen in tudi precej močan nasprotnik, ki se bo na domačem igrišču skušal uveljaviti. Z dobro pripravo ter dobro povezavo in disciplinirano igro pa imajo tudi Sovodenjci možnost, da ne pridejo domov praznih rok. Podgora gostuje jutri v Dolegna-nu, kjer bo prav gotovo s polnim rezultatom skušala utrditi svoj položaj na vrhu lestvice, medtem ko bo igral Mariano na domačem igrišču proti Krminčanom. ZA DOSEŽENE REZULTATE V LANSKEM LIH Priznanja FIDAL za atletske zasluge RIM, 10. — Zvezno predsedstvo FIDAL je na podlagi tehničnih rezultatov, ki so jih v 1963. letu dosegli atleti, dodelilo priznanje za atletske zasluge naslednjim tekmovalcem in tekmovalkam: PALMA TRETJE STOPNJE REKA, 10. — Na otoku Krku bodo ustanovili mednarodno jadralno šolo, ki bo na razpolago jugoslovanskim in avstrijskim ljubiteljem vodenih športov. ....................................................................................................................................................................................niiiiiiiiiiiiiiiinniiiinmiiiiiiiiiiiiinuiMMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliHH* (Moški) Preatoni Ennio (Pirelli), 100 metrov 10”4 Bianchi Francesco, 800 m 1’48’T Ottoz Edy, 110 ovire 14”2 Bogliatto Mauro, skok v višino 2,09 m Galli Roberto, skok v višino 2,08 m PALMA DRUGE STOPNJE (Moški) Giannastasio Pasquale, 100 m 10”5 Montanari Pier Paolo, 100 m 10”5 Busatto Mario, 400 m 47”7 Raimondi Renato, 110 ovire 14”4 Medesani Gian Carlo, skok v višino 2,00 m Piras Raffaele, skok v daljino 7,60 m Bortolozzi Giorgio, skok s palico 7,50 m Rossetti Sergio, skok s paW» 4,41 m Catenacci Giaoomo, skok s palico 4,30 m Coli Mauro, skok s palico 4,30 m Galeazzi Gilberto, skok s palico 4,25 m Sorrenti Michele, met krogle 18,14 metrov Piccolo Mario, deseteroboj 8320 točk PALMA DRUGE STOPNJE (Zenske) Trio Maria Vittoria, 200 m 28” J skok v daljino 5,91 m Carboncini Gianna, 200 m 25”2 Guzzetti Armida, 400 m 56”6 Acquarone Silvana, 806 m 2T2”8 Torello Giuseppina, 800 m 2’13”5 ALPSKI SMUČARJI NA TEKMOVANJU LAUBERH0RNA Egon Zimmermann v veleslalomu Schranz in Nemec Leitner takoj za njim WENGEN, 10. — Premoč Avstrijcev in Nemcev v današnjem veleslalomu Lauberhorna. Prvo mesto je pripadlo Egonu Zimmermannu pred rojakom Schranzem, medtem ko je tretje mesto pripadlo Nemcu Leitnerju. Tudi Američani so se uvrstili višje v lestvici, medtem ko so Francozi, od katerih so priča- kovali oster dvoboj z Avstrijci za vodilna mesta, razočarali in zaostali. Vrstni red na cilju veleslaloma je naslednji: 1. Zimmermann (Av.) 1’19”83 2. Schranz (Av.) 1’20”80 3. Leitner (Z. Nemčija) 1’21"31 4. Stiegler (Av.) 1*21”96 5. Kidd (ZDA) iiiiiiMiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiftiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiii OŽIGOSANE KOT LAŽNJIVE IZJAVE KEARNSA Ničesar nezakonitega v matchu Dempsey-Willard Dempseye v ovoj ni bil napojen z mavcem LOS ANGELES, 10. — V Ameriki so spomini bivšega prokuratorja Jacka Dempseya dvignil precej prahu in debat. Menažer svetovnega prvaka Doc Kearns trdi namreč v svojih spominih, da je največ pripomogel k zmagi Dempseya v borbi za svetovni naslov 1919. leta proti Jessu Willardu. Kearns namreč pravi, da je Demp-seyu z mavcem napojil zavoje, s katerimi si je ovil roki. Danes pa se je oglasil bivši Dempseyev prijatelj L. Sacks, ki je zavrnil kot lažnjive Kearn- Atalanta-Inter X 2 Catania-Roma X 1 Fiorentina-Bari 1 Juventus-Genoa 1 • LR Vicenza-Mantova 1 Lazio-Bologna X 2 Messina-Modena X Milan . Spal 1 Sampdoria-Torlno X 1 Cosenza-Varese X 1 Foggia-Alessandria 1 Napoll-Catanzaro 1 Rapallo-Lucchese X 1 1. 2. 3. 4. 5. 8. prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi 1 2 2 1 2 1 XXI 1 2 X sove izjave. #Kar pripoveduje Doc Kearns v svojih spominih, da je Dempseyu napojil ovoje z mav-cev», pravi Sacks, «je velika laž. Bil sem v Dempseyevi slačilnici skupno z Willardovim predstavnikom Jimmov Deforestom in Kearnsom. Slednji ne bi mogel nikoli ničesar narediti z ovoji, ker si' je Dempsey vedno osebno ovijal roki. Kot vsi boksarji tistega obdobja se je Dempsey posluževal črnega izolirnega traka, ki ga je nato pokrival z belo vato. Ce bi Kearns storil kaj ilegalnega, bi mi to takoj opazili, še posebno, ker bi se na črnem traku jasno videli znaki belega mavca*. Sacks je pripomnil, da čuti dolžnost zanikati izjave bivšega me-nažerja svetovnega prvaka, pa čeprav je že od 1958. leta v sporu z Dempseyem. 6. Minsch (Šv.) 7. Huega in Wemer (ZDA) 9. Bonlieu (Fr.) 10. Leitner (Av.) 11. Nenning (Av.) 12. Lacroix (Fr.) 13. Messner (Av.) 14. Perrillat (Fr.) 15. Mahlknecht (It.) 16. Killy (Fr.) 17. Melquiont (Fr.) 18. Favre (Sv.) • * * DUNAJ, 10. — Egon Zimmermann, Karl Schranz in Gerhard Nenning v moški ter Edith Zim-tnermann, Traudl Hecher in Christl Hass v ženski, bodo nastopili v vseh treh alpskih disciplinah olimpiade v Innsbrucku. To je izjavil avstrijski trener novinarju lista «Express». Po mne-hju tega lista bosta nastopila tudi Pepi Stiegler in Marianne Nutt-Jahn na tekmovanju v slalo-tnu in veleslalomu, četrtega tekmovalca in tekmovalko pa bodo določili kasneje. * * • INNSBRUCK, 10. — Prireditelji zimske olimpiade so se končno oddahnili. V tem zimskošportnem središču je namreč začelo snežiti. Največ snega je zapadlo v okolici Seefelda, kjer bodo tekmovanja v nordijskih disciplinah. V samem Innsbrucku in v okolici Lizuma, kjer bodo tekme v alpskih panogah, pa je še malo snega. Nič hudega, ker so že pred dnevi najavili, da bodo to tekmovanje gotovo izvedli. _____________TENIS_____________ Pariz, 10. — Ž zmago nad francoskim parom Darmon - Pi-let 6:2, 6:3, 6:4 sta Jugoslovana Jovanovič in Pilič zmagala v doublu turnirja za pokal Pierre Gillou. ŠZ BOR Namiznoteniški odsek javlja, da se bo danes začelo ekipno tekmovanje za mlajše mladince in juniorje. Zbor nastopajočih je danes ob 16.30 pri zadnji postaji avtobusa št. 29 (Ljudski vrt). ZA NASTOP NA OLIMPIADI V TOKIU Vzhodna in Zahodna Nemčija z enotno atletsko reprezentanco V obeh deželah kandidati za olimpijske kolajne že nekaj let pošiljajo Nemci na največja atletska tekmovanja, olimpijske igre in evropsko prvenstvo, izbrano ekipo iz zahodnega in vzhodnega dela dežele. Z veseljem lahko ugotovimo, da je v športu edino sodelovanje med obema državama, sodelovanje, ki se je uresničilo kljub ostremu nasprotovanju vladnih krogov zahodnega dela in brez dolgih sestankov in konferenc. Prvič je združena nemška ekipa z zastavo s petimi olimpijskim krogi nastopila na olimpiadi v Melbournu, dve leti kasneje pa tudi na evropskem prvenstvu v Stockholmu. Prijateljstvo med športniki se je takoj utrdilo in dve ločeni ekipi sta postali neaktualni. Za dve naslednji preizkušnji, Rim in Beograd, sta prispevali obe državi vsaka polovico ekipe. Čeprav statistike in rezultati niso v olimpijskem duhu, naj povemo, da so bili v Rimu bolj u-spešni atleti iz Vzhoda, na PEA v Beogradu pa iz Zahoda. Bliža se velika preizkušnja v Tokiu in Nemci mrzlično pripravljajo svojo ekipo. V zadnjih dveh letih se je nemška atletika močno pomladila, zato je v kvaliteti nastopila lažja kriza, ki pa že izginja. V drugem delu pretekle sezone so imeli zahodni Nemci srečanja z Angleži v Londonu in s Finci doma in slavili dve izredni zmagi, ki sta delno popravili slab vtis nastopa z ZDA. Čakal jih je še dvoboj s Poljsko v Varšavi, ki pa je bila le pretežka ovira. Rojaki z Vzhoda so uspešno nastopili proti Bolgariji in Madžarski, klonili pa so Poljski in ruskim atletom. Zanimivo bo, če si ustvarimo vsaj približno sliko o prihodnji združeni nemški ekipi. V vseh tekih do 400 m ni premoč zahodnjakov v nevarnosti. Na progah 100 in 200 m je večno na-do Gamperja menda dokončno zamenjal Alfred Hebauf Hebauf, ki se je na PEA uvrstil v finalu na 4.—5. mesto je v 1963 ponovno tekel 10"2 na 100 m, veliko pa je napredoval na daljši progi, kjer je večkrat tekel pod 21” in celo 20”7. Popolnoma novo ime v sprintu je Enderlein, ki je z državnim dresom proti Finski dosegel 10”2 na 100 m. Na 400 m je za sedaj najboljši Kinder, že finalist na olimpiadi v Rimu. Atlet je v 1963 stalno tekal okoli 46 sekund, nemalo presenečenje pa je nedvomno Kalbfelder z izrednim rezultatom točno 46 sekund iz državnega prvenstva v Augsburgu. Dobro so se Nemci držali tudi v štafetah, l. V hitri štafeti so nekaikrat dose- POneaeijes gli manj kot 40 sekund, na milji I t°rek pa imajo ekipo, ki bo v Tokiu zelo blizu srebrni četvorici iz Rima. Proga 800 m je za sedaj rezervirana mlademu evropskemu prvaku Manfredu Matuschewškemu iz tekači iz Vzhoda. Po dolgem času je ponovno zablestel S. Valentin, ki je bil leta 1959 in leta 1960, to je tik pred olimpiado v izredni formi. Ta tekač je v 1963 dosegel enkrat čas 3’40” in po enkrat celo 3’38”9 in 3’39”4. Pod 3’40” sta tekla tudi May in Hermann. Skupno z Mayem, Matuschevvskem in Hermannom je tudi dosegel nov svetovni rekord 14’58” v štafeti 4x1500 m, ki je prej pripadal Franciji. Na dolgih progah so tudi močnejši Vzhodnjaki, med katerimi se Her- Vzhoda, ki je po mnenju strokov- . „ __ njakov zelo resen kandidat za eno I mann (13’46”2) odlikuie na 5000 m. od olimpijskih kolajn. Veliko pre-moč so v 1963 na 1500 m imeli 1 LETOŠNJI TOUR DE L’AVENIR Trinajst etap 2.017 km dolg En sam dan odmora - Osma etapa najbolj naporna PARIZ, 10. — Danes so na tiskovni konferenci najavili progo in karakteristike 4. etapne dirke Tour de l’avenir. Ta največja dirka za amaterje bo dolga 2.017 km, ki bodo razdeljeni v 13 etap. Začela se bo 1. julija, po tednu dni bo počitek, zaključila pa se bo 14. istega meseca. Proga bo potekala kot za profesionalce, pa čeprav bo manj naporna. Najtežja bo za amaterje 8. etapa, med katero bodo morali preko Aubisqua in Tourmaleta. Tu bo, sodeč po lanskoletni dirki, prišlo do precejšnjih sprememb v lestvici. sreda četrtek petek sobota nedelja ponedeljek torek sreda četrtek petek sobota nedelja 1. julija - 2. » — 3. » — 4. 5. » — » — 1. etapa: 2. » : 3. » : 4. » : 5. » : 8. 7. 8. 9. 6. 7. 8. — odmor v Hossegoru Udeležba bo enaka kot v prejšnjih letih, to se pravi, da bo nastopilo 16 ekip sestavljenih tz 8 kolesarjev. Novost bo, v novi lestvici po točkah. Tour bodočnosti bo potekal po naslednjem razporedu: Antibes - Toulon (162 km) Bandol . Montpellier (230 km) Montpellier - Perpignan (174 km) Thuir - Andorra (145 km) Tarascon Sur Artege - Foix (38 km na kronometer) Foix • Toulouse (136 km) Salnt Girons - Luchon GOO km) Bagneres De Blgorre Pau (151 km) 10. » — 9. » : : Hossegor • Bordeaux (169 km) 11. » — 10. » : Bordeaux - Brive (213 km) 12. » — 11. » : Mauriac - Clermont Ferrand (18 km) 13. » - 12. » Montlucon - Orleans (207 km) 14. » - 13. » : : Orleans - Pariz (147 km) ALOJZ RAVBAR «Prav, Katarina, prav.» In ko Ji je hotel dati potrdilo, da je dala za partizane kravo, za katero naj bi po vojni dobila ustrezno odškodnino, je rekla; «Ne maram nobenega potrdila, Franc. Ne dam je zato, da bi mi jo plačali, dam Jo kar tako.« In tako je bilo tudi z drugim, kar je pri»p«va)a za osvobodilno vojsko. Nobenih potrdil ni mitrila,) nobene otkftdnine za tisto, kar Je dala zanjo. I Nekega zimskega večera Je val burje prinesel jpd sosedne vasi odmev strelov pušk in strojnice. Katarin^ Je aedela za mizo in pleta par volnenih nogavic, ki jih Je namenila kar kemu borcu. Ko je začula streljanje, Je napeto prisluhnila. «KaJ pa to pomeni?« se Je vprašala, ko Je streljanje utihnilo. «Da ni padel kateri naših fantov? Morda pa ni bilo nič hudega,* si Je rekla ln pletla dalje. Ko Je že bila na tem, da pojde spat, Je nekdo potrkal na hišna vrata. «Kdo je?» je vprašala sicer ne preveč začudena, ker Je bila že vajena partizanskih obiskov ob vsaki nočni url. «Lado iz Pliskovice sam, mati Grudnova,» je povedal tisti za vrati z glasom, ki je bil podoben glasu bolnega človeka. Katarina je poznala fanta. Bil je pri nekem minerskem vodu in se je že večkrat ustavil pri njej sam ali s svojimi tovariši. Odklenila Je vrata. Tedaj Je zagledala fanta, ki se je ves bled in skrušen opiral na podboj ln iz prsi mu je pritekala kri. «Kaj ti pa je?» je vprašala vsa prestrašena. «Si ranjen?« «Da pri sosedni vasi je naš minerski vod padel v nemško zasedo. Pri tem sem bil ranjen v prsi.... Ker je bila tema, smo se porazgubili.... O!« zastokal je od bolečine ln pritisnil roko na ranjene prsi. «Le vstopi, le!» je rekla Katarina, ga prijela pod pazduho ln mu pomagala v hišo. «Sedi, revež, sedi!« je rekla in ga posadila za mizo. «Rad bi legel; težko sedim,« je tihoma dejal ranjenec, odložil puško in se počasi zleknil po klopi. «Pojdi v posteljo,« je rekla Katarina in uprla vanj pogled, poln sočutja in topline. «Ne, bom kar tu,» je odvrnil fant, ki je postajal čedalje bolj bled. «Kako naj ti pomagam, kako?« je vprašal« Katarina, pripravljala, da stori vse, kar Je v njeni moči. «Vi ml ne morete pomagati; edinile zdravnik bi ml lahko pomagal..- « Hotel je reči še nekaj, pa je umolknil in nekajkrat bolestno zaječal. Nato je s slabotnim glasom dejal; «Mati Katarina, za nekaj bi vas rad prosil « «Le povej, kaj bi rad.« «Rad bi, da bi prišla sem moja mati. Ali bi jih šli povedat, da sem tu?« «Takoj pojdem, fant moj, takoj « • «Pa ne povejte ji, da sem tako hudo ranjen.« «Ji bom že kako dopovedala, da je ne bo prehudo prizadelo« Zaklenila je vrata in odšla na poldrugo uro dolgo pot. Noč je bila temna in burja je razsajala tako, kot že dolgo ne. Katarina je zavita v velik volnem šal le stežka rinila proti burjl. Z naprej upognjenim telesom se Je počasi pomikala naprej, boreč se z divjimi zagoni burje, ki so v kratkih presledkih butali vanjo s tako silo, da so Jo za čas prikovali na mesto In Ji vzeli sapo. Z velikim naporom Je kljubovala neugnanim buhom, ki so jo pehali nazaj, jo potiskali vstran In Ji zapletali korak. Nekajkrat je počenila za nizek obzidek, ki je stal vzdolž poti, da si je oddahnila In obrisala solzne, od burje razbičane oči. Potem je šla naprej, okrog nje pa so se z nezmanjšano silovitostjo tepli piši, rohneli med skalami, plesali po goli gmajni in se zapletali v redke bore, ki so stali ob poti. Končno se je skozi ta divji metež le privlekla v Pliskovico. Prišla je do domačije, kjer je bil Lado doma. Poznala je njegovo mater. Razen njega je imela nekaj mlajšo hčer. Ustavila se je pred vrati dvorišča, ki ga je obkrožal visok zid- Pritisnila je na kljuko. Vrata so bila zaklenjena. Močno je po-kljukala. Nič. Nato je s pestjo pobutala po vratih. Nič. Le burja je hrumela okrog voglov spečih domov. Nekje blizu so škripala vrata nekega skednja; v sunkih burje je nekje šklepetala okenska šipa in kovinsko pozvanjala ob zid kljuka, .s katero se pripenja oknice, da veter z njimi ne loputa. «Hej, ljudje!« je zaklicala proti hiši, zaviti v temo. Delj časa je trajalo, preden se je oglasila Ladova mati in prišla odpret. «Ježeš, Katarina, kaj pa ti tukaj ob tej uri?« je začudena vzkliknila Ladova mati. Katarina ji je na primeren način povedala, da je bil njen sin ranjen, da pa ni nič hudega. Povedala je, da se Je ustavil pri nji in Jo prosil, da bi šla povedat domov, in da naj bi prišla k njemu mati. Ladova mati, ki je slutila, da Je sin hudo ranjen, Je brž odšla s Katarino. Tudi po poti je zartjevala, da fant ni hudo ranjen, ko pa sta bili že blizu doma, je le povedala, da Je bil ranjen v prsi. Ko sta vstopili v kuhinjo, sta zagledali fanta, ki je ležal zraven stola na podu v mlaki strjene krvi, ki mu je bruhnila skozi usta. «Lado!» Je zgrožena kriknila njegova mati in padla k njemu. Prijela je njegovo glavo z drhtečimi rokami In obrnila njegov obraz proti sebi. Bil je že hladen in napol odprte oči so bile že nekoliko steklene. «Mrtev!» je kriknila z glasom, polnim obupa in bolečine. Nato si je zakrila obraz z dlanmi in presunljivo zaihtela- Katarina, ki je sodoživljala bolečino nesrečne matere, jo je tolažila, medtem ko so tudi nji polzele solze po razoranem obrazu. > ■ «Pomirl se, Tona, pomiri se!« je prigovarjala ihteči materi, «Vem, da ti je hudo, a se moraš sprijazniti s tem, kar se je zgodilo. To ni lahko, vem. Poznam take udarce, o, poznam jih! Saj sem izgubila že dva sina. In morda bom izgubila še ta dva, ki sta mi ostala, preden bo konec te strašne vojske.« Nekega dne je prejela Katarina pismo od sina Ludvika Pisal ji je, da odhaja iz Italije v Jugoslavijo z neko prekomorsko brigado in da se bo odslej tudi on boril za svobodltev svoje zemlje. Na koncu je pozdravil njo in Ivana ter izrazil željo, da bi se čimprej videli. «Zdaj je pa še on postal partizan!« je vzdihnila, prevzeta od mešanice ponosa in zaskrbljenosti. Dolgo se je z mislimi pomudila pri svojem Ludviku, nazadnje pa je sama pri sebi rekla: «Da bi se le vse srečno izteklo! Da bi se Čimprej vrnil domov živ In zdrav!« Nekoč kasneje Je po dolgem času spet prijela pismo od Ivana. Sporočal ji Je, da Je z njim vse v redu, da Je še vedno kurir in da upa, da bo v kratkem premeščen na nekd primorsko karavlo. Potem da bo bliže doma in jo bo kdaj obiskal. ' Katarina je položila pismo v naročje, sklenila zdelane roke in se zamislila. Tako rada bi imela sinova pri sebi! Toda vedela Je, d» to ni mogoče. Ni mogoče, dokler bo trajala vojska, si Je dopovedovala. Potem pa bodo spet vsi trije skupaj. Potem ne bo več vojn, ki ji bodo ugrabljale njene sinove, potem ne bodo več padali za tuje koristi. Da, potem bo lepše in boljše življenje, bo mir ln zadovoljstvo na svetu. (Nadaljevanj* »ledi) UREDNIŠTVO: TRST _______________________ _ UL MONTECCHI 8-II. TELEFON 98-808 ln 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 - II. Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Telefon 37-338 — NAROČNINA: mesečne 800 Ur — Vnaprej: četrtletna 2 250 Ur polletna 4 400 Ur, celoletna 7.700 lir — SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 980 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana. Stari trg 3/1/telefon 22-207, tekoči račun prt Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v Urini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 40 Ur beseda. — Oglasi tržaške ln gorlške pokrajine »« naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societk PubbUcitk Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst