Štajerski TEDNIK petek, 14. 2. 2020 COLOR CMYK stran 1 pe tk ov a iz da ja Ptuj, petek, 14. februarja 2020 Letnik LXXIII  št. 13  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR Aktualno Videm  Inšpekcija zahteva odstranitev hmeljevega odpada  Stran 3 Podravje Rače  Strupen potok že leta dolgo ogroža zdravje prebivalcev  Stran 5 Podjetništvo Ptuj  Ptujske pekarne z novim lastnikom lažje zadihale  Stran 9 Podravje Ormož  V grajskem parku bo padlo 24 dreves  Stran 2 Šport Nogomet  Pestro tudi po skupščini  Stran 18 SPORED Ljubezen kot v filmu Izbor romantičnih filmov in oddaj Od 14. 2. do 20. 2 . 2020 TV-spored Zala Kralj in Gašper Šantl Izid vinilke na valentinovo TOČKA 1 Razkošna BBC-jeva dokumentarna serija DINASTIJE Podravje  Lani za učitelje in druge pedagoške poklice razpisali 187 služb  Strani 6 in 7 Foto: Črtomir Goznik V središču Ptuj  Na Panorami že pripravljajo parcele za gradnjo, čeprav sodišče še ni odločilo  Strani 6 in 7  Stran 2 Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi -50 % na odras lo ali otro ško celodnev no vstopn ico Ptuj  Zaradi padca vlade spet vprašljiva izgradnja urgentnega centra Kje se je zataknila ministrova obljuba Po toliko zapletih pri načrtovani gradnji urgentnega centra na Ptuju je že težko verjeti, da se bodo stroji sploh kdaj pognali. Vsakemu rešenemu zapletu sledi nov. Tako je očitno tudi sedaj, ko se je zaradi 300.000 evrov dražjega projek- ta postavilo vprašanje, ali lahko vlada v odhajanju, ki opravlja le tekoče posle, to podražitev potrdi ali ne. Kaveljc pa je seveda spet v naši zakonodaji ... Več na strani 3. Štajerski TEDNIK petek, 14. 2. 2020  COLOR CMYK stran 2 petek  14. februarja 20202 Aktualno Vodstvo občine je v uvodu za vse zbrane pripravilo pojasnilo glede celotnega dogajanja. Občanom so na vpogled razstavili skice predvi- dene gradnje marješke štirirazre- dnice po varianti št. 2, ki so jo na zadnji seji potrdili svetniki. »Gre za gradnjo šolskega objekta, ob katerem bo zgrajena telovadnica, ki bo s šolo tudi fi zično povezana. Ta projekt moramo realizirati, saj je sramotno, kakšno šolo imamo danes v Marjeti. Učenci in učitelji so v nevarnem objektu in tega ne moremo in ne smemo več dovoliti. Gradnjo moramo začeti in zaključiti čimprej,« je bil odločen župan Bo- jan Kirbiš. Koliko bo občino stala nova dokumentacija, ostaja neznanka Kljub dejstvu, da so zbor obča- nov sklicali z namenom, da tudi ob- čanom (ne le svetnikom) pojasnijo vse podrobnosti, pa občinski vodil- ni možje vseh podatkov le niso ime- li. Zataknilo se je že na začetku raz- prave, ko je predsednico KS Mar- jeta-Trniče Ivico Klasinc zanimalo, kolikšni bodo stroški za urejanje nove dokumentacije. „Sedaj bom malo na pamet povedal stvari, ker enostavno na to vprašanje nisem bil pripravljen,“ je v svoj zagovor povedal Kirbiš in nadaljeval: „Imam ponudbo za to spremembo, ki bo potrebovala novo gradbeno do- voljenje. To bo stalo 38.000 evrov. Javni razpis za dodatek k temu pro- jektu nam bo prinesel natančnejši podatek o ceni.“ Zakaj je bila prvotno planirana draga zelena streha na šoli Po sprejeti odločitvi občinskega sveta je med drugim ostalo od- prto pomembno vprašanje glede zagotavljanja zelenih površin. „Za otroke vrtca in šole mora biti 2.700 m² zunanjih zelenih površin. To je minimum,“ je pojasnil Franc Kekec, ravnatelj OŠ Starše in POŠ Marjeta. Ker je sprva teh primanjkovalo, je projektant predvidel t. i. imeno- vano zeleno streho, ki pa je cenov- no draga. Kot prva je na tematiko opozorila Klasinčeva, ki je vodstvu občine predlagala, da bi se podrla dotrajana stavba DCA. Nada Smolinger, pomočnica rav- natelja, je vse prisotne nagovorila k sodelovanju pri iskanju zemljišča. „Apeliram na vse vas, na lastnike zemljišč ob šoli, naredite nekaj za mlade. S prodajo teh zemljišč lahko zelo pripomorete.“ Potrebne zelene površine za učence bo odstopilo domače športno društvo Želja krajanov, da bi nova šola čimprej odprla vrata, je izjemno močna in je bila tudi jasno izražena. Pri iskanju rešitev z zagotavljanjem zelenih površin so se izkazali v Športnem društvu Marjeta. »Če ob- čina za namene podružnične šole potrebuje zemljišča društva, smo sprejeli sklep, da zemljišče prenaša- mo v last občine. Brezplačno. Torej, zemljišča društva so na razpolago,« je povedal predsednik športnega društva Marjeta Matjaž Žunkovič. Kirbiš je to gesto pozdravil in dodal: „Mogoče bomo res upo- rabili zelene površine društva za igrišča.“ Svoj nastop pa je župan zaključil tako: „Borimo se za to, da bomo stvari uresničili. Nič nas ne sme biti strah. Smo ena izmed 12 občin v Sloveniji, ki nima kredita. Šolo moramo narediti, tako kot je treba. Delati moramo racionalno in kakovostno.« Ob koncu srečanja so navzoči občani z dvigom rok skoraj soglas- no potrdili sklep občinskega sveta za izgradnjo šole s telovadnico ob njej. Foto: KG Starše  Jasno sporočilo občanov vodstvu občine na zboru občanov „Prenehajte medsebojno obračunavati in začnite delati“ Zbora občanov, ki ga je sklical župan Bojan Kirbiš, se je udeležilo ogromno občanov Starš, kar dokazuje, da jim ni vseeno, kaj se v njihovi občini (še bolj pa v občinski upravi) dogaja. Najbolj pereča tema je bila seveda že dolgo načrtovana gradnja podružnične osnovne šole v Marjeti, ob kateri se lokalnim politi- kom zatika že dolgo. In občanom je politiziranja očitno dovolj ... Ormož  Grajski park nujno potreben vzdrževanja Padlo bo okoli 24 dreves Mestni park, ki obdaja grad, se uvršča med najlepše v drža- vi. A zob časa tudi drevesem ne prizanaša. Prav starost, pa tudi slabo zdravstveno stanje nekatrih dreves ter invaziv- ne tujerodne drevesnice pa so razlog, da bo treba odstraniti okoli 24 dreves. Mestni park se razteza na kar 11,5 hektarja površin, v njem pa raste čez 1.000 dreves; med njimi mogočni hrasti in jeseni, ter nekaj eksotičnih vrst. »V načrtu odstranitve so drevesa, ki so suha in ogrožajo druga dre- vesa in objekte ali so tik ob potkah, so invazivna in preraščajo ter uniču- jejo primarne rastlinske vrste ali pa okužena (podlubnik, gliva). Prav tako bo treba odstraniti tudi sorte, ki so jih v preteklosti samoiniciativno zasa- dili razni obiskovalci, občani in druge osebe, predvsem pa brez ustrezne- ga strokovnega znanja in soglasja pristojnih soglasodajalcev,« so odstra- nitev dreves pojasnili na občini in zatrdili, da bodo odstranjeno drevje v večini primerov nadomestili z istovrstnimi drevesi. Poleg tega pa bo še približno tri drevesa treba obrezati ter odstraniti invazivne grmovnice. Za vse posege najprej soglasje zavoda A brez soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine ne bodo mogli ukrepati. Park je namreč zaščiten kot kulturni spomenik lokalnega po- mena in naravna znamenitost, zato se morajo vsi posegi v njem izvaja- ti v skladu s soglasjem omenjenega zavoda. »V septembru smo Zavod zaprosili za kulturnovarstveno soglasje za vzdrževalna dela v grajskem parku, pri čemer gre za nujna sanacijska dela kot so obrezovanje suhih vej, posek suhih in okuženih dreves ter invazivne vegetacije. Tako posek kot tudi obrezovanje dreves bo potekalo pod nadzorom arborista, ki je za park že izdelal arboristično oceno in ga tudi dobro pozna.« Sanacijska dela se bodo predvidoma začela v februarju oz. odvisno od vremenskih razmer. »Dela v parku je treba izvajati v času, ko so tla suha ali pomrznje- na, z lahko mehanizacijo in čim več ročno. Pri odstranjevanju suhih vej in nasploh ob obrezovanju krošnje je pomembno, da ustrezno usposobljen in opremljen izvajalec izvaja pravilno zaključno rez,« nadaljujejo. Park žrtev vandalov, sajenja dreves na »črno« Sicer pa na občini mirijo, da je stanje večine dreves v parku po zadnji arboristični oceni zadovoljivo. Hkrati pa opozarjajo: »Cilj dolgoročnega urejanja dreves v parku je zagotavljanje varnosti, zagotovitev estetske funkcije kakor tudi ohranjanje okoljske vloge. Kot navajajo razni viri, se je v parku naredilo ogromne škode po drugi svetovni vojni s podiranjem orjaških večstoletnih dreves in nato v naslednjih desetletjih, ko se je prav tako uničilo precej žlahtnega drevja, ki ga dandanes več ne najdemo v parku (npr. zlati jesen, brek). Predvidevamo, da se je to dogajalo tudi za- radi pomanjkanja pravega interesa po ohranitvi ali strokovnega znanja. Težava je tudi v samovoljnih in nedovoljenih posegih, ki smo jim priča zadnjih nekaj let: vandalizem (čečkanje s spreji po drevesih itd.), one- snaževanje, organiziranje raznih prireditev brez soglasja lastnika, sajenje dreves na »črno« brez ustrezne strokovne podlage in soglasij pristojnih inštitucij.« Stanje parka, načrtovane posege v letošnjem letu in strategijo za nap- rej bodo širši javnosti podrobneje predstavili ta torek. Foto: MH Foto: MH Edinstven grajski jarek Eno najpomembnejših območij v ormoškem grajskem parku je stari grajski jarek na vzhodni strani gradu in grajske pristave. Po mnenju arboristov je nekaj edinstvenega v slovenskem parkovnem svetu. »Zato se bo občina trudila, da čimbolj ohrani in ustrezno poskrbi za obsežni angleški park, ne samo za rastlinske, temveč tudi za živalske sorte, ki jim park predstavlja življenjski habitat,« dodajajo na občini. Občinski svet kot parlament: obtoževanja, prepiri, podtikanja Dušan Pavlin, eden izmed občanov na srečanju, je vodstvu postavil vprašanje, ki se je brez dvoma porajalo večini zbranih: zakaj se okrog gradnje nove marješke šole dogajajo taki cirkusi. Vprašanje je Kirbišu ponudilo prikladno priložnost za kazanje s prstom, ki jo je nemudoma izkoristil: „Glavni razlog je odstavljeni podžupan, ki kar naprej nekaj 'vrta' in komentira zadeve, tudi ko to nima smisla. Žal je tako, ampak ne glede na vse moramo šolo zgraditi!« Ker bivši podžupan, sicer svetnik Ivan Pišek, ki je bil s tem izpostavljen, ni bil prisoten, se je oglasil Miran Čuš, ki je župana pozval: „Župan Kirbiš, prosim vas, malo se poskusite vzdržati, saj človeka danes ni tu. Ni pošteno.“ Tovrstno medsebojno obtoževanje vodilnih občinskih mož občanom očitno že močno preseda. „Vi ste 'občinarji', vi bi morali držati skupaj. Občutek imam, da ste v občini enaki kot v parlamentu. Ko enega ni, se ga kritizira. Pustimo to pri miru,“ se je oglasila predsednica KS Marjeta-Trniče Ivica Klasinc. Svoje stališče pa je dodal tudi Žunkovič, ki je dejal: „Izbrance, izvoljene od ljudi na tej občini, bi prosil, da si nehate nagajati med sabo in začnite delati v dobro vseh nas in naših otrok.“ Slednjega so zbrani podprli z bučnim aplavzom. Foto: KG Foto: KG Andrej Žunkovič Dušan Pavlin Štajerski TEDNIK petek, 14. 2. 2020 COLOR CMYK stran 3 Župan Branko Marinič je dejal, da je ogled terena opravila inšpek- torica iz skupne občinske uprave. Zaradi obsežnosti količine odlo- ženih odpadkov je primer predala republiškemu inšpektorju. Sporni odpadki predstavljajo organsko bi- omaso in močno sintetično vrvico iz težko razgradljivega materiala, ki v okolje sprošča delce mikropla- stike. Biomasa brez vrvice bi lahko bila koristna, saj se razgradi v hu- mus. A pomešana in prepletena z vrvicami predstavlja velik nerešljiv ekološki problem. Nerešljiv zato, ker na sistemski ravni ni rešitve oziroma predpisa, kako ravnati z odpadno hmeljevino. Odpadna hmeljevina ni samo težava videm- skega, temveč vseh slovenskih pri- delovalcev hmelja. Šegula: »Odločbo bomo spoštovali« Franc Šegula iz podjetja Hmelj Dornava, ki upravlja z nasadi hmelja v Vidmu, je povedal, da se težav z odlaganjem hmeljevine zavedajo, a žal za te odpadke v Sloveniji na sistemski ravni rešitev ne obstaja. »Mi hmeljevino odla- gamo na svojem zemljišču, ki je v sklopu hmeljišča. Odlagamo jo ob brežini. Ne gre za strupeni odpa- dek, saj je to biomasa, v kateri je sicer res vrvica. A te je zelo malo, predstavlja pol odstotka odpada. Ne vem, zakaj to sedaj koga moti. Ob brežini odlagamo zato, ker gre za nerodovitni del sicer kmetijske- ga zemljišča. Odpadna hmeljevi- na, pomešana z vrvicami, ni samo naša težava, temveč težava vseh slovenskih hmeljarjev. Priključili smo se projektu, v okviru katerega bi v nasade hmelja vgrajevali raz- gradljive vrvice. Potem teh težav, o katerih sedaj govorimo, sploh ne bi imeli. Ves odpad iz nasada bi bil razgradljiv, odložili bi ga v hme- ljišče in z njim pognojili tla. Sedaj gnoj kupujemo,« je pojasnil Šegula in potrdil, da so se zaradi deponi- ranja odpadne hmeljevine pri njih že oglasili inšpektorji: »Drži. Doslej nam odločbe še niso izdali. Kar bodo z odločbo zahtevali, bomo spoštovali in izvedli. Ne izmikamo se odgovornosti. A je vprašanje, kam lahko s tem materialom, saj rešitve za ravnanje s tovrstnim od- padom v Sloveniji nimamo.« Hmeljevina ob Dravinji je odpadek nekdanjega kombinata Šegula je dodal, da so hmelja začeli pridelovati pred 17 leti, v letu 2003. Ob Dravinji, kjer je prav tako ogromno odložene odpadne hmeljevine, pomešane z vrvico, podjetje Hmelj Dornava po nje- govih besedah ni nikoli odlagalo. »Hmeljevina ob Dravinji ni naša, to so stara bremena, še iz časa kom- binata.« Čeprav naj bi obstajal splošni konsenz, da Spodnje Podravje ur- gentni center Ptuj nujno potrebu- je, je ta projekt, kakor bi bil zaklet. Tudi zdaj, ko naj bi bili tik pred tem, da se poženejo stroji, za optimi- zem ostaja preveč neznank. Iska- nju rešitev za vedno znova manj- kajoča sredstva pa enostavno ni vi- deti konca. Zaradi očitno površno opravljenega dela prejšnje projek- tantke, ki jo je izbralo ministrstvo za zdravje, je bolnišnica vztrajala in lani izbrala novega projektan- ta, ki je pripravil novo projektno dokumentacijo. Zdravstveno mi- nistrstvo seveda zahteva še jasno fi nančno konstrukcijo, ki pa očitno še vedno ni pripravljena. Ministrstvo ta teden prejelo dokumentacijo Kot smo že poročali, ocena vrednosti izgradnje urgentnega centra po novi projektni dokumen- taciji znaša 5,44 milijona evrov, kar je 300 tisočakov več, kot je bila do- sedanja ocena. S tem je direktorica ptujske bolnišnice Anica Užmah zdravstveno ministrstvo seznanila konec januarja letos. Ta teden pa jim je posredovala še načrte PZI in vlogo za potrditev novelacije. „Ker gre za več kot 20-odstotno pove- čanje vrednosti investicije glede na izhodiščno vrednost (2.549.124 evrov), je potrebno soglasje Vlade RS,“ pa pojasnjujejo na pristojnem ministrstvu. Potrditev več kot 20% dviga cene ne spada v tekoče posle vlade? Zdaj je na potezi Služba vlade za zakonodajo, ki bo podala mnenje, ali potrditev tolikšnega dviga cene še spada pod t. i. tekoče posle vlade ali ne. Poanta: ministrstvo namreč še vedno razpolaga zgolj z 2.549.124 evrov za ptujski urgen- tni center, za realizacijo pa bi pot- rebovali bistveno več, okrog 4,5 milijona evrov državnega denarja. Jasno je, da gre za več kot 20-od- stotno povečanje vrednosti. Vse do izdelave nove projektne dokumentacije je bilo govora o potrebnih dodatnih 1,7 milijona evrih, ki bi jih naj država zagoto- vila k izhodiščni vrednosti. Zdaj bi bilo treba k temu prišteti še 300.000 evrov. Glede na zagoto- vljena sredstva to z ministrskega vidika to pomeni občutno, prib- ližno 80-odstotno podražitev (če k državnemu denarju prištejemo že zbrani denar občin, podjetij in bolnišnice). Je pa bilo seveda že v osnovi jasno, da se z 2,5 milijona evrov urgentnega centra na Ptuju ne bo dalo zgraditi. „Pred naslednjim korakom mora ministrstvo prejeti vso pot- rebno dokumentacijo, šele potem se bo lahko odločalo o naslednjih potezah,“ pa so sklenili na ministr- stvu za zdravje in zaenkrat preložili odločanje na Službo Vlade RS. Finančna konstrukcija še vedno neznanka Nič od tega pa danes ne bi bilo vprašljivo, če bi zdravstveni minis- ter zdaj že razpadle vlade, Ptujčan Aleš Šabeder, v času, ko je vlada še delovala s polnimi pooblasti- li, izpolnil obljubo o dodatnih 1,7 milijona evrov državnih sredstev za ptujski urgentni center, ki jo je dal ob uradnem obisku na Ptuju. Takrat je Šabeder zatrdil, da so tik pred zaprtjem fi nančne kon- strukcije. Po njegovih besedah naj bi država tako zagotovila dobre štiri milijone evrov. Če bi Vlado prepričal in obljubo izpolnil, bi bila sedanja podražitev z odstotkov- nega vidika precej nižja in izgovori o tem, kakšno podražitev vlada v odhajanju še lahko potrjuje, bi od- padli. Morda bi se pa našli kakšni dru- gi, saj izmikanju gradnje urgentne- ga centra ni videti konca. Najmanj smešno, če ne groteskno pa je dejstvo, da bo na koncu dejansko ceno gradnje tako ali tako določil trg oz. izvajalci ... petek  14. februarja 2020 3Aktualno V Šturmovcih odlagališče vrvice od fi žola Videmčani so v začetku tega tedna v krajinskem parku Šturmovci odkrili še eno žarišče hmeljevini podobnega odpada. Vendar sta občinska inšpektorica in kmetijski inšpektor ugotovila, da so odpadki iz pridelave fi žola. Na prvi pogled je odpadek enak hmeljevini, saj je med biomaso pomešana vrvica. Ptuj  Zaradi padca vlade spet vprašljiva izgradnja urgentnega centra Kje se je zataknila milijonska ministrova obljuba Po toliko zapletih pri načrtovani gradnji urgentnega centra na Ptuju je že težko verjeti, da se bodo stroji sploh kdaj pognali. Vsakemu rešenemu zapletu sledi nov. Tako je očitno tudi sedaj, ko se je zaradi 300.000 evrov dražjega projekta postavilo vprašanje, ali lahko vlada v odhajanju, ki opravlja le tekoče posle, podražitev potrdi ali ne. Kaveljc je seveda spet v naši zakonodaji ... Foto: ČG Inšpektorat bo odredil odstranitev hmeljevine Občinska inšpektorica Sabina Jupič je povedala, da so 11. februarja lani prejeli ustno prijavo, da se ob nasadih hmelja na kmetijskem zemljišču v Vidmu že dalj čas odlaga odpadna vrvica – mreža od hmelja. Po inšpekcijskem ogledu, ki je potrdil, da se vrvica odlaga že dalj časa, so primer predali pristojnemu kmetijskemu inšpektoratu. Na kmetijskem inšpektoratu so potrdili, da so v lanskem in še enkrat v letošnjem letu opravili nadzor na površinah, kjer so se odlagali ostanki hmeljevine z vrvico. »V lanskem letu je podjetje Hmelj Dornava ostanke hmeljevine z vrvico odvažalo sproti. Tistih, ki so se na hmeljišču odlagali pred letom 2019, pa še niso odstranili. Inšpektorat bo podjetju Hm elj Dornava izdal ureditveno odločbo, s katero se jim bo naložilo, da ostanke hmeljevine z vrvico, ki so še ostali na površinah, odstranijo.« Foto: MZ Videm  Odpadki iz pridelave hmelja se kar kopičijo Inšpekcija: »Te odpadke bo treba odpeljati!« Videmčani so na zadnji seji občinskega sveta ponovno na plano povlekli zgodbo o hmelju. Svetnik Srečko Bedrač je povprašal, kako je z odlaganjem odpadnega materiala, ki nastaja pri pridelavi hmelja. Tega naj bi bilo po njegovih besedah za Dravinjo več tisoč kubičnih metrov. Problem pa so vrvice iz umetnega nerazgradljivega materiala, ki so prepletene med biološko maso. Foto: MZ Grmada hmeljevine, pomešane z vrvicami, sredi hmeljišča za videmskim pokopališčem. Štajerski TEDNIK petek, 14. 2. 2020  COLOR CMYK stran 4 »Energetske sanacije so nujne in potrebne,« je v uvodu dejala župa- nja Darinka Fakin. Na Ptujski Gori se je ta potreba po prenovi poka- zala zaradi dotrajanosti strehe, ki je ponekod puščala in so zato imeli stanovalci težave z zamakanjem, in ker dom krajanov na Ptujski Gori doslej še ni bil temeljito obnovljen. V okviru dobrih 213.000 evrov vredne prenove so bila zamenjana okna, vhodna vrata, streha ter na- rejena nova fasada, del denarja je bil porabljen še za projektno doku- mentacijo in legalizacijo prizidka. »Kupili smo tudi nove stole in mize. Želim si, da bi bil dom zaseden in da se v njem počutimo dobro, nav- sezadnje investicije delamo za vse nas,« je še dodala županja. Občini in vsem zbranim, ki so ka- korkoli pripomogli k obnovi doma, pa se je zahvalil Jožef Šerbak, predsednik KS Ptujska Gora, in po- udaril, da si želi, da bi uporabniki z domom ravnali skrbno in vestno. Dom na Ptujski Gori je, kot ome- njeno, gostitelj družinam, ki živijo v treh mansardnih stanovanjih, gasilcem, ki so etažni lastniki, ter še štirim društvom, ob tem pa še številnim drugim, ki se udeležujejo delavnic, ustvarjalnic in drugih do- godkov, ki potekajo v domu. Dom na Ptujski Gori je že tretji dom krajanov, ki je bil v zadnjih ne- kaj letih energetsko obnovljen in predan občanom. Naj spomnimo, da je bil leta 2017 prerezan otvo- ritveni trak energetsko obnovlje- nega in dograjenega doma v Sto- percah, vrednost projekta je bila 431.500 evrov, lansko jesen pa so nov dom oz. večnamenski objekt odprli v Narapljah. Skupna vred- nost projekta je bila 275.100 evrov. Letos se bo občina lotila še četr- te obnove, doma krajanov v Sestr- žah, za kar imajo v letošnjem pro- računu predvidenih 74.814 evrov. petek  14. februarja 20204 Podravje Po podatkih Zavoda za zapo- slovanje RS z decembra lani je le v osrednjeslovenski regiji (kjer tudi živi največ prebivalcev) večje šte- vilo brezposelnih kot v Podravju. Število prijavljenih iskalcev zaposli- tve se je sicer v zadnjih letih precej zmanjšalo, v nekaterih občinah za tretjino ali skoraj polovico. Razlogi za to so deloma v boljši gospodar- ski klimi in večjem zaposlovanju doma (ki pa se počasi izteka), levji delež pa najverjetneje predstavlja zaposlovanje naših ljudi čez mejo, kjer so pogoji in predvsem zaslu- žek precej višji kot doma. Skoraj- da sorazmerno z nižanjem števila iskalcev zaposlitve pa se v marsi- kateri občini znižuje tudi število občanov zaradi izseljevanja ... Na prvi pogled smo tako v veči- ni občin z upadanjem registrirane stopnje brezposelnosti lahko za- dovoljni. Tako je na Ptuju v zadnjih šestih letih število registriranih iskalcev zaposlitve precej upad- lo, a je ptujska občina še vedno na vrhu po deležu brezposelnih v Podravju oziroma na samem vrhu v Spodnjem Podravju. Brez dela je namreč 7,8 % Ptujčanov, ki so sicer (vsaj na papirju) zmožni delati in si službo aktivno iščejo. Primerljiva situacija je tudi v Ormožu, kjer je 480 iskalcev zaposlitve, kar pome- ni 8,3 % vseh občanov. Sodeč po podatkih, s katerimi razpolaga Zavod RS za zaposlo- vanje in ki so jih ne nazadnje upo- števali tudi pri določanju deležev sofi nanciranja javnih del, pa imajo najnižjo stopnjo brezposelnosti v Podravju v občinah: Trnovska vas, Cerkvenjak, Benedikt, Markovci in Hajdina. V vseh teh je le okrog pet odstotkov prebivalstva na sezna- mu iskalcev zaposlitve na ZZRS. Podravje  Brezposelnost še vedno velik problem Največ brezposelnih na Ptuju in v Ormožu Podravje ima eno največjih stopenj registrirane brezposelnosti v državi. Decembra lani je bilo v Slove- niji 75.292 brezposelnih, od tega kar 12.919 v podravski statistični regiji. V njej je sicer tudi mariborska služba, ki predstavlja levji delež. Občine, ki jih pokriva območna služba Ptuj, pa beležijo med 4,9 in 8,4 % registrirano brezposelnostjo. Na Ptuju je decembra zaposlitev iskalo 859 ljudi, v Ormožu 490. Foto: sta/M24 Na Ptuju je bilo decembra lani 859 iskalcev zaposlitve. Videm  Pošta bo na novi lokaciji Za selitev 400.000 evrov Občina Videm v procesu reorganizacije poštnih poslovalnic ni nobena izjema. Že nekaj časa je minilo, odkar so v središ- ču Leskovca zaprli svojo enoto. Sedaj zapirajo še videmsko, a samo na obstoječi lokaciji, saj se bo pošta v Vidmu letos preselila v nove prostore. Za namen ureditve nove poslovalnice, ki bo pokrivala občini Videm in Podlehnik s skupno okoli 7.400 prebivalci, so odkupili prostore, ki jih bo treba ustrezno prostorsko urediti in opremiti. Na Vidmu bo po- šta po novem neposredno ob glavni cesti proti Ptuju. Pošta Slovenije je prostore velikosti 241 m2 odkupila. Celotni vložek v ureditev nove poslovalnice bo znašal okoli 400.000 evrov. Selitev je predvidena do konca leta 2020, po zaključku del in pridobitvi uporabnega dovolje- nja. Na videmski pošti je zaposlenih 12 sodelavcev: devet pismonoš, dve uslužbenki za polni in ena za polovični delovni čas. Kot omenje- no, je tudi na območju videmske občine že pred leti prišlo do reor- ganizacije izvajanja poštnih storitev. Delo so organizirali tako, da so pošto Zgornji Leskovec najprej preoblikovali v pogodbeno in potem v pismonoško. Tudi pošta Podlehnik je postala pogodbena. Dostavo za območja Leskovec, Podlehnik in Videm tako izvajajo iz videmske pošte. Foto: MZ Pošta Slovenije se bo do konca leta preselila v nove prostore, ki jih je tudi odkupila. Majšperk  V štirih letih obnovili dva, na novo zgradili enega Občina vložila milijon evrov v domove krajanov Društvom, stanovalcem, občanom je bil konec januarja predan še tretji obnovljeni dom krajanov v Občini Majšperk – Dom krajanov in gasilcev Ptujska Gora. Foto: Mojca Vtič V domu krajanov na Ptujski Gori so tri stanovanja, v pritličju društveni prostori in dvorana, v kleti pa prostori za gasilce PGD Ptujska Gora. Ptuj  Vlaganja v grajski kompleks Narejen del konserva- torskega načrta Po več letih je določen del Konservatorskega načrta za ptu- jski grajski kompleks, ki ga je muzej nujno potreboval za na- daljnje posege v objektu in krajini, izdelan. V tej fazi je ključnega pomena, da je spisana vsaj t. i. mapa 1 oz. analitični del z opisom kulturnega spomenika in njegovim družbenim pomenom, oceno ranljivosti in ogroženostjo. Podane so tudi usmeri- tve za ohranjanje in varovanje spomenika. Mapa 3 oz. konservatorsko restavratorski projekt obsega oceno stanja posameznih elementov kulturnega spomenika. V skladu z mapo 1 je v tej fazi predvidena konservatorsko-restavra- torska obnova poškodovanega ometa in kamnitih elementov v delno rekonstruiranem romanskem palaciju – romanska okna in notranji ometi romanske stene v pritličju palacija, kamniti stebri v prostoru zbirke orožja v pritličju palacija ter kamnita okna v prvem nadstropju palacija. Preostali elementi bodo obravnavani v nadaljnjih fazah kot dopolnitev konservatorskega načrta. Kot je pojasnil direktor PMPO Aleksander Lorenčič, so zelo zadovoljni, da so dokument, ki se še bo sicer dopolnjeval, prejeli. Med drugim dokument opredeljuje tudi ure- ditev krajine in daje smernice, kakšna bo zasaditev na grajskem griču. Pri vsem je treba izpostaviti, da bo izvedbeni del v prvi vrsti odvisen od fi nančnih zmožnosti. Muzej sicer veliko uredi sam, pri večjih investicijah pa je ključni fi - nancer Ministrstvo za kulturo. Lani so bila opravljena številna vzdrže- valna dela in investicijska vlaganja. Med pomembnejša sodi sanacija dveh delov grajskega obzidja. Poleg sanacije škode po poletni ujmi so zamenjali tudi okna na objektu Na gradu 4, opravili vzdrževalna in sanacijska dela v zbirki Ptuj v 20. stoletju, konservatorsko restavrator- ski delavnici za tekstil in Miheličevi galeriji. Lepšo podobo je dobil tudi tretji mitrej. Na novo so urejene še sanitarije na gradu, vzdrževalna dela so bila opravljena v romanskem palaciju. Uredili so plato na spo- dnjem grajskem dvorišču in uspelo jim je zamenjati lesene zabojnike, v katerih je deponirano rimsko kamnito gradivo. Foto: ČG Stopnja registrirane brezposelnosti po občinah januar–september 2019 Občina Stopnja registrirane brezposelnosti v % Število brezposelnih Ormož 8,3 480 Ptuj 7,8 859 Sveti Tomaž 7,7 77 Središče ob Dravi 7,6 72 Cirkulane 7,5 79 Podlehnik 7,3 64 Zavrč 7 46 Gorišnica 6,7 125 Videm 6,5 175 Juršinci 6,4 73 Žetale 6,3 32 Kidričevo 6,1 189 Sveti Andraž 6 31 Majšperk 5,8 117 Dornava 5,6 70 Destrnik 5,6 82 Markovci 5,1 105 Hajdina 5 99 Trnovska vas 4,9 41 Vir: ZZRS Štajerski TEDNIK petek, 14. 2. 2020 COLOR CMYK stran 5 petek  14. februarja 2020 5Podravje Glede na hude posle- dice, ki jih zastrupitev z živim srebrom povzroča, bi bilo hitrejše postopanje vseh akterjev pri izgra- dnji nove čistilne naprave v Račah nujno. Dokazana tako visoka vrednost zdravju škodljive snovi v vodi si brez dvoma zasluži interventnejše ukrepanje. Po mnenju strokovnjakov so za zastrupitve z živim srebrom najbolj ranljivi še nerojeni in majhni ot- roci. Posledice zastrupitev so zanje lahko smrtne. Odgovorni osebi, ki se je odločila izdati sklep o dovolitvi izvršbe z novim rokom, pa gre priznanje za dobro vero, da se v tem vmesnem času pač nihče ne bo zastrupil. Druge možnosti raje pustimo ob strani.K o m e n ti ra m o „Rezultati analiz preiskoval- nega monitoringa za leto 2019 potrjujejo prekomerno onesnaže- nje potoka Žabnik z glifosatom, fl uorantenom in živim srebrom v vodi. Rezultati analiz kažejo tudi na občasno prisotnost nekaterih pesticidov v vodi, in sicer le na me- rilnem mestu za iztokom iz čistilne naprave (ČN) Rače,“ priznava An- drej Vuga iz Agencije RS za okolje (ARSO), ki spremlja meritve kon- centracij zdravju škodljivih snovi v vodi. V ribah našli do 50-krat presežene vrednosti živega srebra Alarmanten je zlasti izsledek raziskave iz leta 2018, ko so na ARSO spremljali stanje potoka na podlagi raziskav na ribah. Izkazalo se je, da je vrednost živega srebra v organizmu kar 50-krat presegla okoljske standarde. Riba iz Žab- nika je bila tudi z naskokom daleč najbolj obremenjen organizem z živim srebrom v Sloveniji. »V analiziranem vzorcu rib iz Žabnika na merilnem mestu pod čistilno napravo je vsebnost živega srebra znašala 1000 μg/kg, kar po- meni 50-kratno preseganje okolj- skega standarda kakovosti, ki za živo srebro v organizmih znaša 20 μg/kg! To je bila izmerjena najvišja koncentracija živega srebra v vzor- cu rib v Sloveniji v letu 2018,« je razvidno iz poročila ARSA. Na dru- gih merilnih mestih je bila v ribah izmerjena vsebnost živega srebra v območju od 26 μg/kg do 140 μg/ kg, kar je še vedno sedemkrat več od dovoljene meje! Sedanja čistilna naprava nima niti okoljevarstvenega dovoljenja Eden od razlogov za katas- rofalno stanje vode v potoku je nedvomno (nedelujoča) čistilna naprava, ki povrhu sploh nima oko- ljevarstvenega dovoljenja! ARSO ga namreč zaradi absolutno preko- mernega obremenjevanja okolja (emisij v vode), kar je bilo dokaza- no z opravljenimi monitoringi med letoma 2014 in 2018, sploh ne more izdati. So pa zato, kot je povedal Vuga, o čezmernem onesnaževa- nju obstoječe čistilne naprave ob- vestili pristojno inšpekcijo. Dejstvo je, da na sporno čistilno napravo odpadne vode odvaja tudi Albaugh. Inšpekcija je že leta 2017 občini izdala odločbo s predvidenimi naj- nujnešimi petimi ukrepi, a se izva- jata le dva. Poleg tega je inšpektor občini z odločbo naložil še izgra- dnjo nove čistilne naprave s kapaci- teto 9500 populacijskih enot (PE). Ob tem bi morala občina zgraditi zadrževalnik čistilnega vala, hkra- ti pa bi čistilno napravo na iztoku morali opremiti z napravo za trajne meritve količin odpadne vode. Ker ni sklepa o sofi nan- ciranju, nove čistilne naprave pač še ni ... V odločbi je inšpektorat pred- videl tudi skrajni rok, leto 2018, v katerem bi moralo biti urejeno vse navedeno. Toda občina Rače do leta 2018 ni pridobila sklepa okolj- skega ministrstva o sofi nanciranju nove čistilne naprave z evropskimi in državnimi sredstvi, zato gradnje sploh ni začela. Če bi se namreč sama lotila gradnje dobrih pet mi- lijonov vrednega objekta pred pri- dobljenim sklepom, bi izgubila ce- loten sofi nancerski delež denarja, ki je ogromen: 3,2 milijona evrov. Zaradi tega je inšpektorat pač enostavno podaljšal rok izgradnje nove, nujno potrebne čistilne na- prave do leta 2022 ... Do takrat pa lahko potok Žabnica mirno ostaja zastrupljen preko vseh razumnih meja. Tudi nova čistilna naprava ne bo rešila temeljne težave Letos naj bi se gradnja čistilne naprave vendarle začela, saj naj bi bilo že zagotovljenega skupno 1,7 milijona evrov iz evropske in držav- ne malhe. Toda vprašanje je, ali bo nova či- stilna naprava res rešila vse težave onesnaženega potoka. Namreč, občina Rače je zagotovila le, da bosta z novo čistilno napravo iz odpadnih vod odstranjena dušik in fosfor. O prav tako oz. še bolj nevarni visoki stopnji vsebnosti ži- vega srebra v vodi pa niti besede. V Civilni iniciativi Rače so zato upravičeno zelo zaskrbljeni: »Tre- ba bo poiskati vir onesnaženja in potok v celoti očistiti! Samo nova čistilna naprava tega ne bo rešila.« Prav tako vztrajajo, da bi bilo treba izvesti še dodatne raziskave potočnih brežin in v primeru one- snaženosti sanirati tudi potočno strugo. Rače  Čakajoč na novo čistilno napravo, ki ne bo rešila vzrokov hudega onesnaženja Potok že leta ogroža zdravje prebivalcev Domačini v Račah že dolgo vedo, da živijo ob ekološki katastrofi . Potok Žabnik na prvi pogled sicer izgleda kot ne- dolžen potoček, ki se vije po svoji naravni strugi, toda voda v njem velja za eno izmed najbolj onesnaženih z živim srebrom v Sloveniji! Stanje onesnažene vode sicer že leta ni nobena skrivnost za nikogar, saj za to vedo tako prebivalci kot lokalna oblast in celo pristojne institucije – od okoljskega ministrstva do ARSA in inšpektorata. Foto: KG Foto: KG Potok Žabnik je en najbolj – če ne najbolj – zastrupljenih vodotokov v državi. Središče  Drevesa še naprej ogrožajo varnost Na vrsti je inšpektorat Čeprav je središka občina pred kratkim lastnike zemljišč ob cestah z dopisom pozvala, naj odstranijo nevarno drevje in vejevje, ki posegajo v cestne površine in predstavljajo nevar- nost v prometu, pa se stanje skorajda ni izboljšalo. Odzvalo se je le malo lastnikov, razraščena drevesa in vejevje pa tako še naprej ogrožajo varnost udeležencev v prometu. Lastnikov parcel, kjer se gozdovi razraščajo na cestne površine, je ka- kih 50. Med najbolj problematičnimi je poleg ceste Obrež–Šalovci tudi cesta Središče–Godeninci, kjer nekatere veje segajo celo na drugo stran ceste. »Razen redkih primerov se zadeve spreminjajo po polžje oz. se sploh ne spreminjajo. Lastnike teh zemljišč bi bilo treba ponovno poz- vati k odstranjevanju nevarnih vej ali pa drugače ukrepati,« je na zadnji seji dejal svetnik Jožef Šef. Da poslani dopis ni bil prvi, je odgovoril župan Jurij Borko in dejal, da bodo poskušali zadevo reševati z občinsko inšpektorico: »Tam, kjer je bilo ugotovljeno, da drevesa oz. vejevje nevarno segajo na cesto in v določenem roku ne bodo odstranjena, bomo zadeve reševali z ob- činsko inšpektorico. Sedaj bo sicer treba še malce počakati, saj se bo ciklus podiranja dreves šele začel. Zagotovo pa bomo morali z ukrepi za reševanje te problematike nadaljevati.« Župan je ob tem še poudaril, da so lastniki zemljišč dolžni vzdrževati nepremičnine oz. poskrbeti za ustrezno prevoznost cest. Tam, kjer je mogoče, občina sicer z javnimi delavci ali stroji odstrani spodnjo podrast, medtem ko se višinskega obrezovanja dreves ne morejo lotiti, saj bi jih to stalo več 10.000 evrov. Če tudi odločba ne zaleže, sledi izvršba Kakšen bo nadaljnji postopek ukrepanja zoper omenjene lastnike, smo povprašali še občinsko inšpektorico Jano Čavničar: »Lastniki mo- rajo odstraniti moteče vejevje oz. drevesa v postavljenem roku. Najprej se zapiše zapisnik z opozorilom, ob neupoštevanju sledi odločba, če se tudi ta ne upošteva, pa izvršba. Lastnikom se sicer postavijo realni roki za odstranitev prekomerne zarasti. V letu 2019 je občinska uprava kot upravljavec občinskih cest na najbolj kritičnem odseku, ob lokalni cesti Vitan–Vuzmetinci (Središče–Godeninci) dala obrezati vejevje, za neka- tere odseke pa so lastniki prejeli že opozorila v inšpekcijskem postopku. Zadeve se tukaj nadaljujejo, občina in inšpekcija sodelujeta. Odziv lastni- kov ocenjujemo kot korekten, držijo se obveznosti,« pa na drugi strani ocenjuje občinska inšpektorica, ki je ob tem še pripomnila, da v dveh letih v tovrstnih zadevah ni izdala nobene denarne kazni oz. globe. Foto: MH Ormož  Za šport dobrih 200.000 evrov Športna zveza še vedno le na papirju Za šport je letos iz občinskega proračuna zagotovljenih 200.160 evrov, od tega se namenja največ, slabih 124.000 evrov, za kakovostni in vrhunski šport, sledi prostočasna športna vzgoja otrok in mladine z nekaj manj kot 35.000 evri ter drugo, najmanj pa za šport starejših (1.855 evrov) in šport invalidov (1.000 evrov). Denar bo izvajalcem podeljen na podlagi javnega razpisa za izbiro in sofi nanciranje izvajanja letnega programa športa. Pri potrjevanju omenjenega programa je svetnik Matej Hebar pogrešal več denarja za šport starejših. Da gre za daleč premalo denarja, se je strinjala Veronika Vrbnjak. Emil Trstenjak pa je ponovno opozoril na neaktivno domačo športno zvezo. Ob tem je poudaril, da za razliko od domače nekatere športne zveze v državi delujejo zelo dobro in na razpisih pridobivajo dr- žavni denar, tudi za investicije. Foto: Arhiv ŠT Koncentracije glifosata in živega srebra v vodi Žabnika 2014–2019 Parameter Leto Največja izmerjena koncentracija (µg/l) Največja dovoljena koncentracija (µg/l) Glifosat 2014 1800 200 2015 330 2016 130 2017 62 2018 20 2019 110 Živo srebro 2014 0,49 0,072 2015 0,77 2016 1,0 2017 0,97 2018 0,12 2019 0,10 Vir: ARSO Iz tabele je razvidno, da koncentracija živega srebra v vodi vsa leta močno presega dovoljeno mejo, medtem ko je vsebnost glifosatov po letu 2016 v dovoljenih mejah. Meritve so bile opravljene na merilnem mestu pod čistilno napravo Rače. Štajerski TEDNIK petek, 14. 2. 2020  COLOR CMYK stran 6 petek  14. februarja 20206 V središču Računalničarjem bolj dišijo službe v gospodarstvu Predsednica društva ravnateljev ptujskega območja Ivanka Korez je omenila, da tudi vse službe v šolstvu niso nujno dolgotrajne. Po njenih besedah so zaradi demografskih nihanj zelo negotova delovna mesta v vrtcih, kjer se oddelki ob povečanem ali zmanjšanem vpisu odpirajo in zapirajo. V primerih podaljšanja pogodb o zaposlitvi je vsakič potrebna ponovna objava razpisa za zaposlitev, kar pa ne pomeni nove zaposlitve, temveč podaljšanje obstoječe za določen čas. Sogovornica je tudi opozorila, da šole zaradi slabših pogojev (predvsem plač?) težje pridejo do tehničnega strokovnega kadra, saj si recimo računalničarji raje delo poiščejo v gospodarstvu, kjer je tudi boljše plačano. Ker šolam, tako meni Korezova, kadra tehničnih strok ne uspe privabiti, vsako leto potem objavljajo razpise za prosta delovna mesta. Foto: M24 Glede na razpisana delovna mesta je lani na območju Spodnje- ga Podravja zaposlitveno prilož- nost dobilo 59 predmetnih učite- ljev v osnovnih šolah, 40 učiteljev razrednega pouka, 25 strokovnja- kov za svetovanje in organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela, 25 strokovnjakov za socialno delo in svetovanje (nekaj od teh so jih sicer lahko zaposli še kje drugje kot v šolstvu), 23 strokovnjakov za vzgojo in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami, 15 učite- ljev glasbe v glasbenih šolah, 11 srednješolskih učiteljev, 10 vzgoji- teljev (ali pomočnikov) in sedem govornih terapevtov. Razpisanih je bilo še 11 delovnih mest za vodilne kadre oz. ravnatelje. Katere šole so zaposlovale največ Med šolami, ki so razpisale naj- več prostih delovnih mest, sta obe šoli s prilagojenim programom za otroke s posebnimi potrebami: ormoška OŠ Stanka Vraza je obja- vila 15 prostih delovnih mest, ptu- jska OŠ dr. Ljudevita Pivka pa 17. Relativno veliko delovnih mest za strokovni kader je razpisala tudi OŠ Videm. Iskali so 16 pedagoških sodelavcev. Sledijo glasbena šola Ormož z 11 razpisanimi prostimi delovnimi mesti, OŠ Juršinci, Ljud- ski vrt in Olge Meglič Ptuj (vsaka 9), OŠ Dornava (8) in OŠ Destrnik- -Trnovska vas ter Cirkulane-Zavrč (vsaka 7). Predsednica društva ravnateljev ptujskega območja in ravnateljica OŠ Cirkovce Ivanka Korez je po- jasnila, da so šole v lanskem letu res ponujale nekoliko več zaposlit- venih priložnosti. To pa zato, ker je ministrstvo za šolstvo objavilo več razpisov za spodbujanje zapo- slovanja mladih (Prva zaposlitev). »Veliko javnih zavodov se je na te razpise prijavilo. Pogoj za prijavo je bila objava na ZRSZZ. Na razpi- su ministrstva je bilo nato izbranih zelo malo šol, kar pomeni, da šole, ki niso bile izbrane, na ta delovna mesta kadra niso zaposlile. Verja- mem pa, da je kljub temu kar nekaj Ob sprejemanju občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) je takratni ptujski župan Miran Senčar pojasnil, da je cilj občine omogočiti gradnjo in pri- vabljati nove investitorje. Ti naj bi na tem območju že kupili veliko zemljišč in plačali arheološka iz- kopavanja. Že pri prvi obravnavi osnutka omenjenega dokumenta pred dvema letoma pa je postalo jasno, da bo to tema, ki bo razde- lila stališča vpletenih, zlasti lastni- kov nepremičnin na tem območju. Nekateri nad gradnjo navdušeni, drugi jezni in razočarani Nekaj stanovalcev s hišami in zemljišči v neposredni bližini ob- močja nove poselitve je glasno nasprotovalo, vložili so tudi tožbe. Spet drugim se je uresničila dolgo- letna želja, da bodo lahko začeli graditi. Kljub temu da je SOU Spo- dnje Podravje pripravljala OPPN od leta 2012, ga celo razdelila v dve fazi, konsenza z vsemi vpletenimi lastniki na tem območju ni dosegla. Čeprav je bilo ob obravnavi osnutka možno sklepati, da je ključni problem cesta, češ da gre preblizu hiše družin Krapša in Gutschi, ki na Panorami stanujejo in imajo tudi turistični nastanitve- ni objekt, so prihodnje razprave razkrile, da je problem večplasten. Zakaj so zemljišča Krapševih izključena iz OPPN V sprejetem OPPN so namreč zemljišča družin Krapša in Gutschi izključena iz obravnavanega ob- močja. Najprej naj bi sami vztra- jali pri tem, ko pa so se želeli pridružiti, pa s tem niso soglašali pripravljavci gradiva, češ da bi se postopek sprejemanja tega akta zaradi dodatnih sprememb le še zavlekel. Maja 2018 je mestni svet tako drugič obravnaval osnutek OPPN za območje Panorame, tak- rat pod budnim očesom približno desetih lastnikov parcel, ki so se udeležili seje. Brez večjih pripomb so ga svetniki z veliko večino gla- sov potrdil kot primernega za na- daljnjo obravnavo. Predlagan je bil nov prometni režim, ki naj bi predstavljal kompromisno rešitev. Pripravljavci so vztrajali, da so v dopolnitvah vnesene in upošteva- ne številne v času razprave podane pobude, kar je svetnike večinoma zadovoljilo. Niso pa prepričali družin Krapša in Gutschi, ki vztrajata, da je bilo pri sprejemu tega prostorskega načr- ta storjenih veliko postopkovnih napak. Zato so zadevo prijavili na protikorupcijsko komisijo in vložili tožbe. Lastniki parcel začeli dela na svojih zemljiščih Kljub temu je bil oktobra 2018 predlog OPPN potrjen. Ob načr- tovani novi cesti je bil na novo vrisan protihrupni zid, dodatno so se vnesla določila glede omejitev tovornega prometa med izgra- dnjo objektov in infrastrukture ter varstveni ukrepi zaščite obstoječih objektov pred začetkom izgradnje cestne infrastrukture. Naložila se je še izvedba geotehnične preiska- ve zaradi zagotovitve stabilnosti terena in objektov ter morebitne- ga zavarovanja obstoječih objek- tov zaradi gradbenih posegov v njihovi bližini ... Ptuj  Na Panorami začeli urejati zemljišča za načrtovano stanovanjsko naselje Postopki na sodišču še niso končani, nekateri lastnik Ptujski mestni svet je pred letom in pol potrdil podroben prostorski načrt za območje griča, ki leži v podaljšku Panorame v smeri proti Vurberku. S tem novih objektov, se očitno pripravljajo na to. Začeli so čistiti nekatere parcele in podirati drevesa na območju ob Maistrovi cesti. Eden izmed naših sogov Pomeni začetek podiranja drevja tudi začetek gradnje novih hiš na Panorami? Spodnje Podravje  Je učiteljski kader res tako nezaposljiv, kot se to predstavlja v javnosti Lani za učitelje in druge pedagoške poklice v regiji r Pedagoški kader pogosto tarna zaradi pomanjkanja služb. Nemalokrat je slišati, da mladi učitelji ne morejo do dela. Ko smo pred časom v uredništvu Š in kadre, smo na trnek ujeli podatek, ki je presenetil. Med vsemi razpisanimi delovnimi mesti na ptujski območni službi Zavoda RS za zaposlovanje (Z šolnikom. Učiteljev so iskali celo bistveno več kot zdravnikov, za katere vemo, da jih kronično primanjkuje in je po njih veliko povpraševanje. Med višje izobraženim kadrom so največ zaposlit mladih dobilo svojo zaposlitveno priložnost v javnih zavodih.« Zaposleni z OŠ dr. Ljudevita Pivka na delu po vseh šolah v regiji Ravnateljica OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj Lidija Marin je dejala, da potrebe po zaposlitvah novih de- lavcev objavljajo pretežno zaradi nadomeščanja začasno odsotnih delavcev (bolezen ali porodniška). »Z dodatno strokovno pomočjo naših strokovnjakov pokrivamo veliko osnovnih šol in vrtcev v naši okolici. Glede na to, kakšne so pot- rebe po dodatni strokovni pomoči na rednih osnovnih šolah in vrtcih, razpisujemo dodatna delovna mesta predvsem s področja speci- alne in rehabilitacijske pedagogike ter logopedije. Nekaj delavcev (po navadi v deležih, ne 100 %) smo za- poslili na projektih, ki jih je odobri- lo ministrstvo,« je 17 razpisanih de- lovnih mest na regijski osnovni šoli za otroke s posebnimi potrebami v lanskem letu obrazložila Marinova. Mojca Visenjak, ravnateljica OŠ Stanka Vraza Ormož, ki je imela lani razpisanih 15 prostih delovnih MO Ptuj: »Lastniki morajo počakati na odločitev sodišča« Odgovor MO Ptuj na naše vprašanje o začetku del dokazuje, da ima Krapša v tem primeru prav: »Uradno nismo bili seznanjeni s podatkom (za ta del to niti ni potrebno), kakšna dela so v teku na Panorami, naj pa bi začeli odstranjevati drevje in grmičevje ter količenje in urejanje dostopov, poti. Imeli smo sestanek z lastniki, ki gradnje v območju OPPN še ne morejo začeti, dokler postopek ni pravnomočno zaključen, tožba pa se nanaša na celotni OPPN. Je pa v tem času možno pripravljati projektno dokumentacijo in pridobiti gradbeno dovoljenje. Gradnja v območju OPPN je možna v več zaključenih fazah – skladno z interesi investitorjev (nobena faza gradnje pa se ne more začeti pred pravnomočnim zaključkom tožbe),“ so pojasnili na ptujski občini. Štajerski TEDNIK petek, 14. 2. 2020  COLOR CMYK stran 7 Kaj vse bo zgrajeno na Panorami Območje, za katerega je bil sprejet OPPN konec leta 2018, je na griču v podaljšku Panorame, v smeri proti Vurberku. V skladu s tem prostorskim aktom je dopustna dejavnost stanovanjska, v kombinaciji z dopolnilnimi trgovsko-storitvenimi in gostinskimi dejavnostmi. OPPN je razdeljen na več območij, na nekaterih je načrtovana gradnja enostanovanjskih in večstanovanjskih stavb, na nekaterih delih pa gradnja samostojnih hiš in dvojčkov. Eno izmed območij je planirano za šport in rekreacijo (obstoječe teniško igrišče). mest, je o zaposlovanju na njihovi šoli povedala: »Na novo smo zaradi dodatnega oddelka na šoli zaposlili eno delavko s polno zaposlitvijo in še eno s polovično zaposlitvijo. Vse ostalo so bila obstoječa delovna mesta in so bili razpisi iz razlogov, kot so porodniški dopust in odhod delavcev na druga delovna mesta (na primer v zdravstvo) in ponovi- tev razpisov zaradi neizpolnjevanja pogojev. Razpisi v decembru so se nanašali na zaposlitve v letu 2020.« Na OŠ Videm 16 zaposlitev, v Juršincih devet Robert Murko, ravnatelj OŠ Videm, pod okrilje katere sodita še podružnici Leskovec in Sela, je pojasnil, da je bilo sedem delov- nih mest razpisanih za zaposlitev na projektih (Učim se biti učitelj in Prva zaposlitev), dve strokovni sodelavki so zaposlili za nedoločen čas, ostalo so bila nadomeščanja začasno odsotnih delavcev zaradi porodniškega dopusta ali dolgo- trajne bolniške odsotnosti. OŠ Juršinci, ki jo vodi ravnatelji- ca Jelka Svenšek, je lani razpisala delo za devet pedagoških delav- cev, od tega je bila ena zaposlitev za nedoločen čas (učiteljica zgo- dovine, zaradi upokojitve pred- hodnika). Po projektu Prva zapo- slitev so zaposlili dve učiteljici in dve pomočnici vzgojiteljice, zara- di povečanega obsega dela so v vrtcu zaposlili še eno pomočnico vzgojiteljice za polni in eno za po- lovični delovni čas. Ker so se ko- nec leta ponovno prijavili na raz- pis Prva zaposlitev, so novembra objavili štiri prosta delovna mesta (za dve učiteljici in dve pomočnici vzgojiteljice). Zaposlitev bodo re- alizirali, če bodo uspešni s prijavo na razpis. Enako število delovnih mest kot OŠ Juršinci (9) je lani razpisala tudi največja OŠ v regiji Spodnje Pod- ravje – OŠ Ljudski vrt s podružni- co Grajena. Vse zaposlitve so bile razpisane za določen čas: dve za nadomeščanje zaradi zamrznitve pogodbe, dve za nadomeščanje zaradi dolgotrajne bolniške odsot- nosti, dve zaradi upokojitve, dve za delovno mesto spremljevalk (vezano na šolsko leto) in eno projektno, vezano na čas trajanja projekta. petek  14. februarja 2020 7V središču Foto: MO Ptuj Krapša: »Cesta je vrezana na črno, plazovi se že sprožajo!« Nekateri lastniki zemljišč so v zadnjih tednih začeli dela na neka- terih parcelah na Panorami. „Pravno se sicer ni zgodilo nič, ker poseg ni na našem, nimamo pravice pritožbe. Takšno je mnenje odvetnika. V naravi pa se je zgo- dilo ogromno. Podirajo drevje, za kar morda celo imajo dovoljenje. Ampak to, da so vrezali cesto, ki je poseg, za katerega bi morala biti pravna pot končana in bi mo- rali imeti predhodno poročilo geo- mehanika, je pa čisto na črno. Na enem mestu se sprožen plaz že vidi, drugi je zakrit z vejevjem. Se- veda posledično s tem ravnanjem povečujejo grožnjo za sporžitev plazu na širšem območju,“ zatrjuje Mitja Krapša, lastnik nekaj zemljišč na tem območju, ki je sprejetju OPPN v tej obliki odločno naspro- toval. V lasti njegove družine je tudi prenočišče, ki je na vrhu pano- ramskega griča. Brez konservatorskega načrta podirajo na trasi zaščitenega vodovoda Kot pravi Krapša, bi se trenutno lahko pripravljala in pridobivala le dokumentacija, potrebna za grad- njo: „Je pa v primeru moje sestre prvostopenjsko sodišče ponovno ignoriralo sklep vrhovnega so- dišča in smo spet na vrhovnem. Medtem je Alič prodal parcelo, ki je v grafičnem delu zavedena kot del arheološkega parka Panorama. Občina še vedno ni zaščitila arheo- loškega parka v zemljiški knjigi. Pa še ena zelo čudna stvar; tu, kjer čis- tijo in podirajo drevje, je tudi trasa zaščitenega rimskega vodovoda, ki je vpisan v zemljiški knjigi. Za kakršenkoli poseg bi morali imeti konservatorski načrt. Enako na t. i. področju F stojijo tri hiše na rim- skem vodovodu.“ Delamo na svojem in v skladu z navodili stroke Govorili smo tudi z enim izmed lastnikov zemljišč na Panorami, ki si je dolga leta želel, da se za to območje sprejme OPPN in se jim omogoči gradnja. Sicer ni želel biti imenovan, niti ni želel govoriti o tem, zakaj so začeli čistiti in odstra- njevati nekatera drevesa ob cesti. Dejal je le, da to počne na svojem zemljišču, skladno z zakonom, ob- činskimi načrti in navodili stroke: „Delamo na svojem, nekateri pa se pač posvečajo nagajanju drugim.“ ki pa že pripravljajo parcele za gradnjo m je bila podana osnova za gradnjo novega stanovanjskega naselja s športnimi površinami. Čeprav do danes nihče od lastnikov zemljišč ni začel gradnje vornikov pa pravi: »Dokler stvari niso dokončno odločene na sodišču in ni sprejeta presoja na Ministrstvu za okolje in prostor, ne smejo začeti graditi.« Foto: ČG razpisali 187 služb Štajerskega tednika pripravljali članek na temo brezposelnosti in zaposlovanja, nasploh za vse profi le ZRSZZ) je bilo za višje izobraženi kader (končana 1. ali 2. bolonjska stopnja) največ služb namenjenih Foto: M24 tvenih priložnosti v Spodnjem Podravju v lanskem letu dobili šolniki. Razpisana delovna mesta (2019) Zavod oz. šola Število mest* OŠ Ljudevita Pivka Ptuj 17 OŠ Videm 16 OŠ Stanka Vraza Ormož 15 Glasbena šola Ormož 11 ŠC Ptuj 11 OŠ Juršinci 9 OŠ Ljudski vrt Ptuj 9 OŠ Olge Meglič Ptuj 9 OŠ Dornava 8 OŠ Destrnik–Trnovska vas 7 OŠ Cirkulane–Zavrč 7 OŠ Podlehnik 6 Gimnazija Ptuj 6 OŠ Breg Ptuj 6 OŠ Mladika Ptuj 6 OŠ Majšperk 5 Glasbena šola Karol Pahor 4 OŠ Miklavž pri Ormožu 4 OŠ Sveti Tomaž 4 OŠ Ormož 4 OŠ Žetale 4 OŠ Središče ob Dravi 3 OŠ Hajdina 3 OŠ Cirkovce 3 Gimnazija Ormož 2 OŠ Markovci 2 OŠ Velika Nedelja 2 OŠ Ivanjkovci 2 Zasebni vrtec Vilinski gaj Ptuj 2 Skupaj 187 Vir: ZRSZ Ptuj *Vsa strokovna (pedagoška) dela v vzgoji in izobraževanju na ptu- jskem in ormoškem območju V Dornavi 8, v Cirkulanah in Zavrču pa 7 delovnih mest OŠ Dornava je objavila osem prostih delovnih mest. Kot je po- vedal ravnatelj Iztok Hrastar, sta bili dve delovni mesti za nedoločen čas, ostalih šest pa za nadomešča- nje začasno odsotnih sodelavcev. OŠ Cirkulane-Zavrč je lani zapo- slila sedem učiteljev. Ravnateljica Suzana Petek je navedla, da so bile štiri zaposlitve projektne (Učim se biti učitelj in Prva zaposlitev), tri razpisana delovna mesta so bila začasne narave za nadomeščanje bolniške odsotnosti. Rednih dol- gotrajnih zaposlitev v lanskem letu niso sklepali. Foto: M24 Krapša: »Lastniki del ne smejo začeti!« Zaradi svoje lege bi bilo naselje na Panorami gotovo eno elitnejših na Ptuju. Kot trdi Krapša, pa lastniki zemljišč, čeprav je bil OPPN sprejet, ne smejo začeti gradnje: »Dokler je zadeva v upravnem sporu in dokler ni presoja prostorskega akta končana na Ministrstvu za okolje in prostor, gradnje ne smejo začeti. Problem pa je, ker se lahko zgodi, da bodo ti isti ljudje, lastniki zemljišč, sedaj tožili za odškodnino občino. Njena napaka je, da je ta akt sploh sprejela.« Štajerski TEDNIK petek, 14. 2. 2020  COLOR CMYK stran 8 petek  14. februarja 20208 Podravje Slogan aktualnega predsedni- ka Lions kluba Ptuj Bojana Ko- bala Lepo je deliti je tudi slogan 15. Obarjade. Na njej bodo letos skuhali kar 5.000 obar za dober namen. »Sodelujoče ekipe, ki jih je letos 20, pa bodo ponudile tudi veliko drugih tradicionalnih dob- rot tega okolja,« je povedal vodja Obarjade Igor Kolar. Poleg najboljših obar bo dišalo še marsikaj drugega Pridružila se bodo še nekatera druga društva; tako bo mogoče poskusiti tudi pražen krompir iz Bukovcev in nekatere druge dob- rote. Za pripravo obar bodo ekipe skupaj porabile več kot 300 kg pi- ščančjega mesa, ob tem pa še ve- liko jušne zelenjave in začimb ter drugih dodatkov, ki so male skriv- nosti vsake ekipe, da bi bila obara kar najboljša po vonju, okusu in delčku humanitarnosti in družab- nosti, ki ga bodo ekipe „dodale“ v svoj kotel. Že v prejšnjih letih so na Obar- jadi v povprečju postregli s 4.000 brezplačnimi obarami, letos pa so dodali še en večji kotel. Pri kuhanju se bo Lions klubu Ptuj pridružil tudi Leo klub Ptuj ter člani Lions klubov iz drugih krajev Slovenije. Na stojnicah posameznih ekip bodo tudi dobrodelne skrinjice, v katere bodo lahko darovali vsi, ki to želijo. Več kot bodo zbrali, več bodo lahko delili pomoči potreb- nim. Že 15 let so zveste udeleženke Obarjade ekipe Perutnine Ptuj, Ta- luma, Komunalnega podjetja Ptuj, Cestnega podjetja Ptuj, Kmetijske zadruge Ptuj, VGP Drava Ptuj in Ra- dia-Tednika Ptuj. Lionsi tudi v vseslovenskem projektu Donirana hrana Lions klub Ptuj je lani praznoval že 20-letnico svojega delovanja. V vsem tem času je pomagal števil- nim ljudem v stiski. Delo ptujskih Lionov in Leonov je čutiti na vsa- kem koraku, na celotnem območju Slovenskih goric, Haloz, Dravskega in Ptujskega polja. Zelo aktivno se vključujejo tudi v projekt Donira- na hrana, ki ga koordinira Zveza Lions klubov Slovenije ter ga us- pešno povezuje z drugimi huma- nitarnimi organizacijami, lokalnimi skupnostmi in državo. V Sloveniji je vedno več lačnih, zlasti še starejših in tudi v družinah z nizkimi osebni- mi dohodki. Vsi Lions klubi v Sloveniji, tudi ptujski, pa so odprli zgodnjo obravnavo slepih in slabovidnih ot- rok, v okviru katere s centrom Iris implementirajo obravnavo otrok od rojstva do šole, da niso vodeni samo zdravstveno, ampak tudi na psihološkem, socialnem, pedago- škem in drugih področjih. Ptuj  15. tradicionalna Obarjada pod sloganom Lepo je deliti 5.000 dobrodelnih obrokov in še več dobrodelnih dejanj Humanitarno društvo Lions klub Ptuj bo tudi v sklopu 60. tradicionalnega ptujskega Kurentovanja organiziralo največji dobrodelni, kulinarični in družabni dogodek na prostem. Na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju bodo jutri skupaj z ekipami podjetij, organizacij, ustanov in drugih skuhali 5.000 obro- kov za dobrodelne namene. Četudi ima dogodek tekmovalni značaj, je največji poudarek na dobrodelnosti. Foto: Črtomir Goznik S tiskovne konference pred jutrišnjo Obarjado, ki bo potekala pod geslom Lepo je deliti. Sodelovali so: Sanja Majcen (Leo klub Ptuj), Albin Brencl (podpredsednik Lions kluba Ptuj), Nadja Pahor Bizjak (guvernerka Zveze Lions klubov Slovenije), Igor Kolar (vodja Obarjade 2020) in Maja Krušič Šega (pooblaščenka guvernerke za odnose z javnostmi). Predsednica Irena Rola ugota- vlja: »Starejši odhajajo, z mladimi pa jih ne uspemo v celoti nadome- stiti. Nekaj gotovo tudi zato, ker jim prostovoljstvo ni toliko blizu kot starejšim generacijam, pred- vsem pa zato, ker sodelovanje z osnovno šolo ni takšno, kot bi si želeli, kajti podmladek Rdečega križa, ki je deloval na šoli, je žal zamrl. Zato bomo morali na obeh straneh narediti več na pozitivni komunikaciji.« Pomagati in obiskovati bolne, invalide, socialno šibke in ostare- le v domovih naše občine je ena od osnovnih dejavnosti KORK Trnovska vas. »Decembra smo na primer obiskali in obdarili vse, ki so v občini starejši od 80 let, v okviru ptujske območne enote, pod katero spadamo, pa smo lani v petih dostavah razdelili tudi 50 paketov s hrano. V nekaterih obči- nah pakete pripeljejo do gasilske- ga doma in prejemnike obvestijo, kje jih lahko prevzamejo, mi pa smo se odločili, da te pakete tudi razvozimo na domove tistih, ki to obliko pomoči potrebujejo. Mno- gi so namreč bolni ali zgolj ostareli in sami ne morejo nikamor. A ne prejemajo paketov zmeraj eni in isti; nekateri potrebujejo pomoč le nekajkrat, potem pa se jim fi - nančna situacija izboljša, a se po- javijo novi.« Ko otrok zavrne pomoč za starša V odboru, ki šteje 14 članov, so si razdelili teren po občini oziroma njenih sedmih vaseh, tako da vsak prostovoljec kar najbolje pozna območje, ki ga pokriva, in tam- kajšnje ljudi, ki so bolni ali v stiski. »Zaradi varstva osebnih podatkov ne moremo dobiti seznama tis- tih, ki prejemajo socialno pomoč, zato se z informacijami zanašamo samo na lastne vire s terena. Kjer pa naletimo na različne odzive; ljudje smo pač različni in nekateri pomoč zavračajo, ker jih je sram, pri nekaterih pomoči ne dovolijo otroci, češ da sami dovolj dobro skrbijo za svoje starše, četudi vi- dimo, da ni tako, večina pa je se- veda zelo hvaležna za vsak obisk, toplo besedo in paket. Kolikor poslušam zgodbe o socialnem stanju drugod po Sloveniji, bi lah- ko rekla, da v Trnovski vasi niti ni tako hudo. Na srečo.« Na nedavnem, že 74. obč- nem zboru, ki je bil v trnovski večnamenski dvorani, so zbrani prisluhnili poročilu o delu KORK Trnovska vas, sprejeli program za letošnje leto, krvodajalcem, ki so kri darovali po več desetkrat, pa podelili pa tudi priznanja. Trnovska vas  KO Rdečega križa opozarja na izumiranje prostovoljstva med mladimi Pogrešajo sodelovanje z osnovno šolo V trnovskem Rdečem križu imajo 154 članov. Med občinskimi društvi jih je več samo še pri gasilcih, na kar so zelo ponosni. Kljub temu pa zadnja leta beležijo upad v članstvu. Foto: SD Irena Rola: »Prostovoljci na terenu naletimo na različne odzive ljudi.« Podlehnik  Prenovljena in varnejša cesta Za boljši dostop do 14 gospodinjstev S postavitvijo varnostnih ograj se je minuli mesec zaključi- la obnova dotrajane ceste Stanošina–Pestike–Sedlašek. »Šlo je za zahteven projekt s strmimi odseki in ponekod povsem uničeno cestno infrastrukturo v skupni dolžini 1,4 kilome- tra,« je dejal podlehniški župan Sebastian Toplak. Skupna vrednost projekta modernizacije ceste je znaš ala 185.000, evrov, od tega so slabih 10.000 evrov namenili za varnostne ograje, ki so bile postavljene minuli mesec. S tem se je projekt prenove tudi kon- čal. Dobršen del ceste, ki vodi do 14 gospodinjstev, 11 vikendov ter še nekaj drugih zemljišč, v širino meri 3,5 metra z upoštevanimi muldami. »To je za haloške razmere široko cestišče, ob tem so še razširitve v krivi- nah, na nekaj mestih pa je cestišče dodatno razširjeno za srečanje vozil. Tretjina ceste oziroma zaključni del je ožji, in sicer z muldo meri v širino tri metre,« je pojasnil župan in dodal, da so z obnovo ceste Vranušek izboljšali dostopnost zaselka Stanošina v spodnjem delu in predvsem Sedlaška v zgornjem delu. Je pa projekt, ki je bil za občinski proračun izjemno zahteven, temeljil na sodelovanju stanovalcev in lastnikov nepremičnin na celotni trasi. Tako je župan izpostavil požrtvovalen odnos domačinov, ki so kljub včasih zelo težkim razmeram, ko so avtomobile morali puščati v dolini, ter občasno precej negotovim razmeram zaradi vremena itd., ohranjali strpnost in razumevanje. Pomoči bodo deležni številni Z zbranimi sredstvi na Obarijadi bodo tudi v tem letu pomagali nadarjenim otrokom iz socialno šibkih družin pri šolanju, družinam v stiski in izvajali že tradicionalne projekte, vezane na podporo slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim, posameznikom s posebnimi potrebami ter pomagali pri odpravljanju posledic naravnih katastrof. Foto: Črtomir Goznik Foto: Občina Podlehnik Otvoritvena slovesnost je bila že lani decembra, takoj po uspešno izve- deni asfaltni prevleki. Projekt pa se je s postavitvijo varnostnih ograj zaključil letos januarja. Foto: SD Letos je potekal že 74. občni zbor KORK Trnovska vas. Štajerski TEDNIK petek, 14. 2. 2020 COLOR CMYK stran 9 petek  14. februarja 2020 9Podjetništvo Letos 600.000 krofov »Pustni čas je na našem območju res nekaj posebnega. Ptujske pustne krofe izdelujemo na tradicionalni način z uporabo svežih jajc, kot nadev uporabljamo kakovostno ma- relično marmelado. V času pusta se v pekarni organiziramo tako, da pustne krofe cvremo čez cel dan, da lahko kupcem ponudimo kakovostne, sveže in okusne ptujske pustne krofe. Proizvedeno število krofov je v veliki meri odvisno od traja- nja pustnega časa. Za letos načrtujemo, da jih bomo scvrli okoli 600.000,« je razložil direktor ptujske pekarne. Foto: ČG Moka izključno iz Mlina Korošec »Trgovine Jager z družino Korošec sodelujemo že več kot 30 let, tako rekoč od začetka našega poslovanja. Ko smo postali lastnik PPS, smo sklenili dogovor in zavezo, da se v pekarni uporablja moka iz Mlina Korošec, ki se je zavezal, da bo mlel samo pšenico slovenskega porekla. Menimo, da na ta način povezujemo slovensko primarno proizvodnjo s predelovalno industrijo ter kupcu ponujamo najboljši možen izdelek z znanim poreklom surovin, kar je v današnjem času globalizacije prava redkost,« je pojasnil Boštjan Jager. Ptuj  Skok o vedno grenkejšem gostinskem kruhu „Niti en gostinec ni obogatel z malicami“ Marjan Skok je z gostinsko dejavnostjo kot samostojni podje- tnik pod imenom Okrepčevalnica Gastro začel leta 1991, ko je prevzel takratni obrat družbene prehrane po razpadu Agisa. Takrat so pripravljali po 2.500 obrokov dnevno, danes veli- ko manj. »Drugače je bilo, kot je danes, ko delavec za malico dobi v roke denar. To je bil čas, ko so direktorji skrbeli za to, da so imeli delavci redne malice,« pravi Skok, ki je pred krat- kim praznoval 60. rojstni dan. Trenutno imajo 22 zaposlenih. V zlatih časih, ko so kuhali še za vojsko in nekatera velika podjetja ter morali dnevno pripraviti tudi po 5.000 obrokov, je imelo delo 53 zaposlenih. Danes je industrijska cona skoraj prazna. Od nekdanjih 8.000 delavcev jih je sedaj le še 400. Šte- vilo malic jim znižujejo tudi trgovine, kjer je možno jogurt in žemljico pač kupiti veliko ceneje kot v gostilni. Gre za trgovine, katerih lastniki so pretežno tujci, k Skoku pa ljudje prihajajo po donacije, sponzorstva. Danes za gostince skorajda ni več kruha. Marže v gostinstvu kopnijo kot sneg na soncu „Težko bo najti tudi naslednika za Gastro. Poskusil je sin, zdaj že hčerka po enajstih letih dela pravi, da ne bo prevzemnica, ker je preži- vetje iz leta v leto težje. Pri malici je danes dodana vrednost 42 odstot- kov, bila pa je že 60-odstotna. Če pogledamo, kaj vse stranka danes zahteva za nekaj evrov, lahko samo rečemo, da nas ne cenijo. V vseh drugih dejavnostih znaša razlika v ceni nekaj sto odstotkov. Ena juha a la kart v gostilni stane štiri evre, malica 4,5 evra. Vsi se trudimo, vsi želimo preživeti, vsi pa životarimo. Niti en gostinec se ne bo pohvalil, da je z malico obogatel. Ker je bilo s takimi cenami nemogoče preživeti in pokriti vse stro- ške, sem se tudi umaknil iz Boxmarka. Pritiski so bili enormni, ženske so zahtevale za malico lignje in podobno. Ljudje ne ločijo, da je malica vnaprej pripravljena hrana, da to ni a la kart hrana. Tudi kosila imajo svojo ceno. Kapacitete izkoriščene le 20-odstotno A la cart hrane v industrijski coni praktično ni. Tudi ko pridejo direk- torji, se po besedah Skoka odločijo za malico: »Mešane plošče so zelo redke, čebulne bržole nisem prodal že 10 let, da se o kakšnih steakih ne pogovarjamo. Zaključene družbe imamo v glavnem ob koncu te- dna, to pa predstavlja dodatne ure za zaposlene. Ne moremo pa z nji- mi nadomestiti izpada med tednom.« Kapaciteta Gastrojeve kuhinje znaša 5.000 obrokov dnevno, danes jih pripravijo po 800. To pomeni, da delajo z manj kot 20-odstotno zmogljivostjo. Imamo tri avtomobi- le, s katerimi razvažamo hrano. Hvala dolžnikom za nikoli plačanih 700.000 evrov Hudomušen pa je tudi, ko se na ciničen način „zahvaljuje“ tistim, ki so ga prikrajšali za 700.000 evrov prisluženega denarja, ker mu niso plačali dostavljenih obrokov hrane. S tem so mu „preprečili“, da bi se še bolj razširil in danes imel še več problemov kot sicer. Upa pa, da bo našel rešitev tudi za Gastro in ga predal v varne roke, ko se bo dokončno upokojil. Žuli ga tudi neurejena, močno luknjasta cesta, ki vodi iz Puhove ulice do Gastroja. Občina je v preteklosti sicer obljubljala, da jo bo uredila, a je do danes ostalo le pri obljubah. Po tolikih letih takšnega „darila“ več ne pričakuje. Foto: Črtomir Goznik »Veseli smo, da smo postali del uspešnega in pozitivnega kolekti- va. Podjetje Jagros nam je poma- galo in stalo ob strani v najtežjih trenutkih pekarne in je tudi zaslu- žno, da je pekarna takrat preživela ter ohranila proizvodnjo na ob- stoječi lokaciji. Dobili smo zanes- ljivega in odgovornega lastnika, s katerim ponovno lahko upamo, da bomo postali vodilni proizvajalec pekovskih izdelkov v regiji,« je po- vedal direktor PPS Igor Ranfl . Da se je zgodba iztekla v tej smeri, so zadovoljni tudi v podjetju Jagros. Boštjan Jager je v imenu lastnikov dejal, da jim je zaradi sodelovanja iz preteklosti poslovanje PPS po- znano. Zato nekih večjih operativ- Ptuj  Poslovanje Ptujskih pekarn in slaščičarn Konec prisilne poravnave, z novim lastnikom lažje zadihali Ptujske pekarne in slaščičarne (PPS) so lani po več letih negotovosti dobile novega lastnika. Prevzelo jih je družinsko podjetje Jagros, ki ima v lasti verigo prodajaln Jager z 800 zaposlenimi sodelavci. Foto: ČG Direktor PPS Igor Ranfl Mačehovski odnos mesta do domačega gostinca Marjan Skok: »Turizma skorajda ni. Za turistični obisk se trudimo sami, ne s posredniki, ker tudi ti zahtevajo svoj delež. Od vseh zavodov za turizem na Ptuju nisem nikoli nič imel, nihče me v vseh skoraj 30 letih, odkar sem samostojni podjetnik, ni poklical, da potrebuje kakršnekoli naše storitve. Četudi vse dajatve plačujemo na Ptuju, od mesta nimamo nič. Več dela imamo zunaj Ptuja, v širšem slovenskem prostoru.« V okviru prireditve bo tudi tok- rat potekalo ocenjevanje kmečkih prehranskih izdelkov v različnih ka- tegorijah, strokovne komisije bodo najboljšim podelile zlata, srebrna in bronasta priznanja za kakovost, na- grajeni izdelki pa bodo razstavljeni. Kot je znano, lahko na razstavi Dobrote slovenskih kmetij sodelu- jejo kmetije in druga kmetijska go- spodarstva, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev pri MKGP, ki imajo trajne nasade ali čebelnja- ke. Večinoma se ocenjujejo izdelki iz surovin, ki so pridelane na lastni kmetiji; le del jih je lahko dokuplje- nih ali nabranih na lokalnem obmo- čju, medtem ko pri izdelkih iz žit lastna surovina ni pogoj. Olja, kise, sokove, žgane pijače, suho sadje, domače marmelade in kompote, konzervirane vrtnine, med in čaje bodo na Kmetijsko-gozdarski zbor- nici Slovenije Zavod Ptuj v ocenje- vanje sprejemali do 2. marca, vina in sadjevce do 20. aprila, izdelke iz žit ter mlečne in mesne izdelke pa do 13. maja. Dobrote slovenskih kmetij pote- kajo v organizaciji KGZS Zavod Ptuj, Mestne občine Ptuj in Kmetijsko- -gozdarske zbornice Slovenije ter v sodelovanju s preostalimi kmetij- sko-gozdarskimi zavodi in ob pod- pori kmetijskega ministrstva. Ptuj  Dobrote slovenskih kmetij Objavljen razpis za ocenjevanje izdelkov Že 31. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij bo v ptujskem minoritskem samostanu na ogled od 15. do 17. maja. Foto: SD Letošnje Dobrote slovenskih kmetij bodo na ogled od 15. do 17. maja. Foto: ČG nih sprememb ni bilo treba uvajati. »Smo pa poskrbeli, da so PPS sedaj stabilna in fi nančno vzdržna druž- ba, ki je v tem mesecu poplačala vse svoje obveznosti iz preteklo- sti, končala s prisilno poravnavo in preteklimi negativnimi efekti pomanjkanja likvidnosti.« 200.000 evrov za posodobitev proizvodnje Hitro po prevzemu so novi la- stniki dali zeleno luč za vlaganja v proizvodnjo. Za posodobitev so namenili 200.000 evrov, je pojasnil Jager in dodal: »Najprej smo ure- dili elektro priključek s povečano priključno močjo, kar je bil prvi pogoj za nabavo dodatnih strojev, postavili smo novo šok komoro in zamrzovalnico, kupili mešalni stroj za pripravo testa, pakirni stroj, proizvodni del je prebeljen, uredili smo nove sanitarije za zaposlene v proizvodnji ter izvedli vzdrževalna dela, ki so bila doslej malo pos- tavljena na stranski tir. Cilj je, da PPS postanejo vodilna pekarna na tem območju, ki bo v proizvodnem procesu uporabljala predvsem slovenske surovine in surovine iz lokalnega okolja. Kot primer lahko navedem, da sedaj uporabljamo samo moko iz slovenske pšenice, predvsem iz Podravja, za jabolčni zavitek pa sveža jabolka. Želimo, da so izdelki kakovostni ter kup- cu cenovno dostopni.« Številk o poslovanju družbe PPS v letu 2019 lastniki in uprava še ne razkrivajo. Po besedah Jagra so z rezultatom zadovoljni. Obseg proizvodnje so povečali za okoli deset odstotkov. Za približno enak delež se je pove- čalo tudi število zaposlenih. Konec leta 2018 jih je bilo 60, konec lan- skega leta pet več. Direktor Ranfl je poudaril, da se pri zaposlovanju novih kadrov trudijo najti kvalifi - cirane oziroma ustrezne kadre za delo v panogi. Štajerski TEDNIK petek, 14. 2. 2020  COLOR CMYK stran 10 petek  14. februarja 2020Naše prireditve 10 Peli so: OŠ Središče ob Dravi: Zala Novak v mlajši kategoriji ter Ema Šnajder, Lana Jerebič, Monja Ozmec, Ana Rihtarič in Zara Kolarič v starejši kategoriji OŠ Ormož: Neža Cimerman, Tia Pevec in Tena Lazar v mlajši ter Meta Kociper, Neža Kralj in Ema Šoštarič v starejši kategoriji OŠ Velika Nedelja: Gaja Kocjančič, Nino Munda in Diana Dovečar v mlajši ter Žiga Trstenjak, Kaja Malec in Bella Munda v starejši kategoriji OŠ Sveti Tomaž: Glorija Vočanec in Ela Iman Megla v mlajši kategoriji ter Janja Cvetko, Nika Cizerl in Stela Hebar v starejši kategoriji OŠ Ivanjkovci: Lena Grof Štih, Anže Školiber in Alina Slavinec v mlajši ter Tanja Veldin in Anja Lipnik ter Tara Lazar v starejši kategoriji Sponzorji so bili: Dravske elektrarne Maribor, d. o. o., Oculus Weltweite Industriemontagen, Anpro tehnik, d. o. o., Talum, d. d., Kidričevo, ATP avtobusni in tovorni prevozi, Elektro Maribor, d. d., Kovinarstvo Žvegla, d. o. o., Hitabo, Borut Krabonja, s. p., Tehnopur, d. o. o., Marjan Kupčič, s. p., Fiposor, d. o. o., in Sazas. Ormož  Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo – 6. sezona Polfinalisti so: Zala, Lana, Tena, Neža, Diana, V kulturni dvorani v Ormožu je 11. februarja potekal predizbor šeste sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. S svojimi Velika Nedelja, OŠ Sveti Tomaž in OŠ Ivanjkovci. Občine Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi so tudi v novi sezoni v sodelovanju s šolami Foto: Črtomir Goznik Tena Lazar, zmagovalka v mlajši kategoriji, učenka 5. razreda OŠ Or- mož, pesem Car (Alya): „Nisem pričakovala, da se bom uvrstila nap- rej. Mislila sem, da se to ne more zgoditi. Pri pripravah na nastop mi je pomagala učiteljica glasbe Alenka Šalamun. Letos sem se prvič udeležila tega tekmovanja. Tudi v polfinalu upam na dobro uvrstitev.“ Foto: Črtomir Goznik Pevci OŠ Velika Nedelja Za sodelovanje v projektu, ki si prizadeva tudi za podporo ministr- stva za kulturo, da bi ga bilo mogoče uvrstiti tudi med nacionalno pre- poznavne projekte, ki krepijo sloven- sko identiteto, se je direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak zahvalil občinam, šolam, še pose- bej pa mladim pevcem, ki tako lepo zapojejo slovenske pesmi. Skupaj z njimi pa se njihove pesmi veselijo tudi odrasli, saj s tem raste tudi zavedanje o pomenu slovenskega jezika za našo skupno prihodnost. Komisija, ki so jo sestavljali Dali- bor Bedenik, tudi voditelj predizbo- ra, Tone Topolovec in Majda Goznik, ni imela lahkega dela, da je med toliko odličnimi pevci izbrala nove polfi naliste šeste sezone. Osnovno šolo Središče ob Dravi bosta zasto- pali Zala Novak v mlajši kategoriji s pesmijo Naš kuža in Lana Jerebič v starejši kategoriji s pesmijo Dan naj- lepših sanj. Iz OŠ Ormož sta se pol- fi nala razveselili Tena Lazar v mlajši kategoriji s pesmijo Car, v starejši pa Neža Kralj s pesmijo Metulji. Iz OŠ Velika Nedelja sta napredovala Diana Dovečar v mlajši kategoriji, zapela je pesem Ujemi pot svojih sanj, v starejši pa je uspelo Žigi Tr- stenjaku s pesmijo Adijo madam. Foto: Črtomir Goznik Neža Kralj, zmagovalka v starejši kategoriji, učenka 6. razreda OŠ Or- mož, pesem Metulji (Pliš): „Zelo sem zadovoljna. Nisem pričakovala, da se bom uvrstila dalje. Občutek je zelo prijeten. Z glasbo in petjem se že dolgo ukvarjam. Zelo rada imam slovenske pesmi. Na splošno pa rada poslušam živahne pesmi.“ Foto: Črtomir Goznik Diana Dovečar, zmagovalka v mlajši kategoriji, učenka 5. razreda OŠ Velika Nedelja, pesem Ujemi pot svojih sanj (Ylenia Zobec): „Držala sem pesti, želela sem se uvrstiti v polfinale, da bi se uvrstila tudi še v finale. Razmišljam pa tudi o zmagi. Veliko sem vadila, okrog dva meseca. Moja učiteljica solo petja je Monika Kelenc.“ Foto: Črtomir Goznik Žiga Trstenjak, zmagovalec v mlajši kategoriji, učenec 6. razreda OŠ Velika Nedelja, pesem Adijo madam (Poskočni muzikanti): „Zelo sem vesel, da sem se uvrstil v polfinale letošnjega projekta Otroci pojejo slovenske pesmi. Vesel sem, saj zelo rad pojem.“ Foto: Črtomir Goznik Anja Lipnik in Tanja Veldin, zmagovalki v starejši kategoriji, učenki 8. razreda OŠ Ivanjkovci, pesem Adijo madam (Poskočni muzikanti): „V šoli sva videli plakat za avdicijo za predizbor projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Želeli sva poskusiti nekaj novega, za- nimivega. Izbrali sva pesem, ki je zabavna, ker jo je zabavno peti. Sva sošolki in najboljši prijateljici, zato sva se toliko lažje odločili, da bova skupaj nastopili. Že uvrstitev v polfinale je nad najinim ciljem, upava pa, da nama bo šlo odlično tudi v polfinalu. Foto: Črtomir Goznik Zala Novak, zmagovalka v mlaj- ši kategoriji, učenka 4. razreda OŠ Središče ob Dravi, pesem Naš Kuža (Hajdi): „Vesela sem, da sem se udeležila predizbora. Zelo dobro je bilo, žal bi mi bilo, če se ne bi, ker sem veliko do- segla. Najraje pojem bolj živah- ne pesmi. Pojem tudi v pevskem zboru. Uspešna želim biti tudi v polfinalu.“ Foto: Črtomir Goznik Lana Jerebič, zmagovalka v sta- rejši kategoriji, učenka 7. razre- da OŠ Središče ob Dravi, pesem Dan najlepših sanj (Regina): „Nisem pričakovala, da se bom uvrstila v polfinale. Vesela sem. Pesem mi je pomagala izbrati mama. Vadila pa sem jo že prej, preden sem se odločila nastopiti v projektu Otroci pojejo sloven- ske pesmi in se veselijo.“ Foto: Črtomir Goznik Pevci OŠ Ivanjkovci Dva polfi nalista ima tudi OŠ Tomaž, v mlajši kategoriji Elo Iman Megla s pesmijo To mi je všeč, v starejši Ste- lo Hebar s pesmijo Aleluja v sloven- skem prevodu. Alina Slavinec iz OŠ Ivanjkovci bo na polfi nalnem odru zapela pesem Milijon in ena v mlajši kategoriji, v starejši pa Tanja Veldin in Anja Lipnik pesem Adijo madam. Štajerski TEDNIK petek, 14. 2. 2020  COLOR CMYK stran 11 petek  14. februarja 2020 Naše prireditve 11 Sponzorji prireditve Žiga, Ela Iman, Stela, Alina, Tanja in Anja nastopi so razveselili pevski talenti petih osnovnih šol z ormoškega območja: OŠ Središče ob Dravi, OŠ Ormož, OŠ in družbo Radio-Tednik Ptuj odprle vrata mladim pevcem pri izpolnjevanju njihovega pevskega in glasbenega talenta. Foto: Črtomir Goznik Pevke OŠ Središče ob Dravi Foto: Črtomir Goznik Ela Iman Megla, zmagovalka v mlajši kategoriji, učenka 5. razreda OŠ Sveti Tomaž, pesem To mi je všeč (Nina Pušlar): „Zelo sem vesela, da sem se uvrstila v polfinale, tega nisem pričakovala. To mi veliko pomeni. Uživam v petju, rada imam glasbo, obiskujem tudi violino in klavir.“ Foto: Črtomir Goznik Stela Hebar, zmagovalka v starejši kategoriji, učenka 7. razreda OŠ Sveti Tomaž, pesem Aleluja v slovenskem prevodu. „Nisem pričakova- la, da se bom uvrstila v polfinale. Zelo sem vesela. Tremo sem imela. Upam, da bom uspešna tudi v polfinalu, da bom prišla v finale. Najraje pojem slovenske pesmi, takšne bolj umirjene.“ Foto: Črtomir Goznik Alina Slavinec, zmagovalka v mlajši kategoriji, učenka 5. razreda OŠ Ivanjkovci, pesem Milijon in ena (Klara Jazbec): „Pred nastopom sem imela veliko treme. Ko sem bila na odru in pela, je ni bilo več. Nisem pričakovala, da bom zmagala. Dosegla sem svoj cilj. Zelo rada pojem, obiskujem tudi glasbeno šolo.“ Foto: Črtomir Goznik Pevke OŠ Ormož Foto: Črtomir Goznik Pevke OŠ Sveti Tomaž Štajerski TEDNIK petek, 14. 2. 2020  COLOR CMYK stran 12 petek  14. februarja 2020Kronika12 www.facebook.com/pomaranca.siwww.pomaranca.si valentinovo Ob odkritih strehah je veter poš- kodoval tudi tri avtomobile, veliko je bilo podrtega drevja, ne le v viš- je ležečih predelih pohorskih goz- dov, pač pa tudi v mestnem parku. Škodo sta utrpeli tudi osnovni šoli v Šmartnem na Pohorju in v Tinju, kjer je odkrilo del streh. Medtem ko so bile v Tinju poškodbe manjše in so jih že sanirali, je v Šmartnem odtrgalo okoli 150 kvadratnih me- trov kritine, vendar pouk poteka nemoteno. »V veliki večini pa gre za zaseb- ne hiše, kjer so stanovalcem na pomoč najprej priskočili gasilci in strehe prekrivali s folijo, če bi priš- lo do padavin,« je povedal Mlakar in dodal, da je pri pomoči v pone- deljek sodelovalo 115 gasilcev iz desetih tamkajšnjih prostovoljnih društev. Ti tudi danes še opravlja- jo ogled območja z drevesi, ki bi jih zaradi poškodb morda morali podreti, da ne bi ogrožali varnosti ljudi. Po dosedanji oceni naj bi škoda samo zaradi poškodovanih streh znašala okoli 120.000 evrov, zago- tovo pa bo vsaj še toliko denarja potrebnega tudi za odpravljanje posledic v naravi in čiščenja povr- šin. Organiziranega popisa škode ne bodo opravljali, saj škoda ne bo presegla višine, predpisane v primeru naravnih katastrof, ko bi lahko računali na državno pomoč. Tudi na širšem Ptujskem precejšnja škoda Pestro je bilo tudi na širšem ptu- jskem območju, kjer so gasilske enote in drugi pristojni morali z izjemo Žetal pomagati v vseh osta- lih 18 občinah regije, ki jih pokriva tamkajšnja območna enota uprave za zaščito in reševanje. Kot je povedal vodja ptujske enote Drago Murko, so našteli 43 podrtih dreves na cestah, ki so jih morali odstraniti, okoli sto odkritih streh, večinoma na stanovanjskih in gospodarskih objektih, ter nekaj električnih drogov. Pri odpravlja- nju posledic je sodelovalo 380 ga- silcev iz 37 gasilskih društev. Podravje  Ocenjevanje škode zaradi vetra je še v teku Največ škode v Slovenski Bistrici V Podravju še vedno ocenjujejo škodo, ki jo je povzročil močan veter v nedeljo in ponedeljek. Najhuje je bilo v Slovenski Bistrici, kjer je po doslej zbranih podatkih delno ali v celoti razkrilo strehe kar 75 objektov. Kot je povedal bistriški podžupan Stanislav Mlakar, je šlo večinoma za zasebne stanovanjske hiše. Foto: ČG Danes zjutraj se bo zjasnilo, po nekaterih nižinah bo sprva možna megla. Čez dan bo precej jasno. Popoldne bo zapihal severni ve- ter. Najnižje jutranje temperature bodo na severozahodu okoli -2, drugod od -1 do 7, najvišje dnev- ne večinoma od 10 do 16 °C. V soboto bo sončno, na seve- rovzhodu bo občasno nekaj ob- lačnosti. Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Med najbolj prizadetimi občinami so bile poleg Slovenske Bistrice še Slovenske Konjice, Zreče, Ormož, Sveta Trojica, Ra- če-Fram, Oplotnica, Cerkvenjak, Maribor, Lenart, Sveti Andraž, Sveti Jurij ob Ščavnici, Duplek, Juršinci, Miklavž na Dravskem polju in Ptuj. Subvencije naj bi po mnenju ak- tivistov postopno preusmerili od živinoreje k rastlinski pridelavi, saj je to »nujno zaradi zdravja, etike, okolja in gospodarnosti«. Industrij- ska živinoreja po njihovem prepri- čanju škodi tako živalim, ljudem in okolju, zato bi jo bilo treba ukiniti, hkrati pa živila postopno, do leta 2030, obdavčiti glede na njihov vpliv na okolje oziroma ogljični odtis. Po podatkih Greenpeaca naj bi Evropska unija skoraj 80 % subven- cij namenila živinorejcem in pride- lovalcem krme za rejne živali, kar naj bi bilo po mnenju podpisnikov v nasprotju s cilji zdrave prehra- ne. To utemeljujejo s številkami, in sicer da Slovenci pojemo trikrat preveč mesa pa tudi dvakrat pre- več tako jajc kot mlečnih izdelkov. Zato subvencioniranje v kmetijstvu po njihovem mnenju ne gre v pra- vo smer, ampak celo v nasprotno, saj še zdaleč nismo samooskrbni. Ministrica Aleksandra Pivec je v uradnem odzivu na predane zah- teve zapisala, da naravne danosti Slovenije narekujejo strateško usmeritev kmetijstva v govedorejo za mleko in meso, saj dve tretjini kmetijskih zemljišč predstavlja- jo travniki, na 75 % površin pa so možnosti za kmetovanje omejene, zato »zahteve za odpravo živinore- je ne moremo podpreti, razen, če bi prišlo do širokega družbenega konsenza o tem«. Slovenija  Nevladniki za postopno ukinitev industrijske živinoreje Subvencije samo še za rastline, ne več za živinorejo Aktivisti s področja zaščite pravic živali, veganstva in podnebnih sprememb od kmetijske ministrice zahtevajo spremembo sistema kmetijskih subvencij. Pod zahtevo se je podpisalo 32 nevladnih organizacij in društev. Foto: SD Zahteve po ukinitvi industrijske živinoreje kmetijsko ministrstvo zavrača, saj je v nasprotju z naravnimi danostmi Slovenije. Mešani gozd prenese močne vetrove Sunki vetra, zaradi katerih je v začetku tedna padlo prenekatero drevo, so presegali tudi 100 kilometrov na uro, na Ptuju pa je veter pihal 69 kilometrov na uro. Za oceno nastale škode v gozdovih je še prezgodaj, prve ocene pa so že znane. »Kot kaže po doslej zbranih podatkih, v gozdovih na širšem ptujskem območju ponedeljkov veter ni povzročil hujše škode, saj imamo na srečo dokaj zdrave mešane gozdove z listavci in iglavci, ki so dovolj vitalni, da prenesejo tudi močne vetrove,« pravi Boris Klemenčič iz mariborske območne enote zavoda, sicer zadolžen za območje Haloz. »Drugače so jo odnesli gozdovi, ki jih je napadel lubadar in ki imajo umetne gozdne robove, saj v takih drevesa niso vajena ekstremnih vremenskih pojavov, kot je orkanski veter. To se je zdaj pokazalo v gozdovih Dravske doline in na Pohorju, kjer je nastala škoda večja.« Strokovnjaki sicer vedno znova opozarjajo na pomen ohranjanja ravnotežja v gozdu. Težave se namreč pogosteje pojavljajo v gozdovih, ki se jih umetno spreminja, na primer v monokulturnem smrekovem gozdu, saj so takšni gozdovi bolj občutljivi. Škoda je po regiji razpršena enakomerno, zato po besedah Murka ni občin, ki bi posebej izstopale. Gasilci so v glavnem delo že končali, čeprav se obča- ni na njih še obračajo, pa jih zdaj na upravi prijazno napotijo, da si pri odpravljanju posledic poišče- jo krovce. »Zadnje čase je že kar v nava- di, da so reševalne službe posta- le serviserji hiš in ljudje marsik- daj izkoriščajo dobroto,« je dejal Murko, ki o oceni povzročene škode trenutno še težko govori. Največ je je bila deležna ptujska bolnišnica, kjer je odkrilo del strehe na internem oddelku, delno pa je streho razkrilo tudi na šoli v Veliki Nedelji. Tudi sicer je veter največ ško- de povzročil na severovzhodu države. Veter je odkrival strehe številnih objektov, podiral dre- vesa ter drogove telekomuni- kacijskih in elektrodistribucijskih omrežij. Veliko gospodinjstev je bilo brez električne energije. Foto: MZ Štajerski TEDNIK petek, 14. 2. 2020 COLOR CMYK stran 13 petek  14. februarja 2020 Kultura 13 Ste že brali / Christopher John Sansom: Ukinitev Da človek pozna Sherlocka Holmesa, Hercula Poirota, miss Marple, inšpektorja Maigreta in med novejšimi Mikaela Blomkvista ali Martina Vrenka, je del splo- šne izobrazbe. Ker če si bralec, jih gotovo kdaj srečaš (v okrnjeni izvedbi jih spoznavaš, ko gledaš fi lme). To so namreč slavni detektivi (in detektivke), raziskoval- ci zločinov. Ljudje, ki znajo svoje sive celice tako zelo uporabljati, da na osnovi še tako majhnega spodrsljaja nesporno ugotovijo: »Kriv je ta in ta.« In 'ta-in'ta' se zlomi ter prizna ... Gre za osrednje like številnih krimi- nalnih romanov – nekateri so simpatični, drugi malo manj, vsi pa se s pomočjo svojega logičnega sklepanja dokopljejo do ene in edine resnice. In zločinec je kaz- novan. Kriminalni romani so nekoč veljali za manjvredno literarno zvrst, danes pa razlike med raz- ličnimi zvrstmi književnosti več ne veljajo: če je nek roman dober, je dober ne glede na to, kam bi ga popredalčkali – med kriminal- ke ali ljubezenske romane, med znanstveno fantastiko ali kruti realizem ... No, in v kriminalnem romanu Ukinitev boste spoznali novega detektivskega junaka, Matthewa Shardlaka, osrednji lik sedmih zgodovinskih kriminalk C. J. Sansoma (zaenkrat jih je sedem). Zgodovinskih zato, ker je dogajanje postavljeno v čas angleškega kralja Henrika VIII. (tistega s šestimi ženami), torej v 16. stole- tje (zadnji romani serije o Shardlaku pa se dogajajo v času He- nrikovih naslednikov), čas tudorske Anglije. Mimogrede vas bo branje romana poučilo o tamkajšnjem času, ko je kot senca kra- lja Henrika VIII. nič kaj nežno 'vladal' generalni vikar Th omas Cromwell (ki je moral leto za letom poskrbeti za to, da je dokazal 'zločine' Henrikovih žena, pri tem dokazovanju pa se je posluže- val vseh takrat uveljavljenih nič kaj nežnih metod za zločinčevo priznanje zločinov). Seveda pa je moral skrbeti tudi za polnjenje kraljeve vedno prazne blagajne. V romanu Ukinitev, prvem v Shardlakovi seriji (izšel l. 2003, v slovenskem prevodu 2019; sle- dili so mu – še neprevedeni – Temni ogenj (Dark Fire – 2004), Vladar (Sovereign – 2006), Razodetje (Revelation – 2008), Srčni kamen (Heartstone – 2010), Žalovanje (Lamentation – 2014) in Grobnica (Tombland – 2018)), Cromwell blagajno polni tako, da ukinja bogate angleške samostane in v kraljevo blagajno spravlja dragocenosti iz njih (samostanske posesti pa razdeli med kraljeve privržence). V enem od samostanov, ki mu je usojena ukinitev, se zgodi umor – umorijo kraljevega komisarja, ki je bil tja poslan, da bi poiskal dokaze za upravičenost njegove ukinitve. Raziskavo zločina Cromwell dodeli komisarju Shardlaku, člove- ku, ki je od rojstva telesno prizadet, saj je grbavec. V reviji Bukla o romanu preberemo: »Ukinitev je tipična kriminalka o iskanju storilca med navzočimi osebami, Sansom pa blesti z zavajanjem bralca v napačna ali prehitra sklepanja. Kar knjigo resnično dvig- ne med mojstrovine, pa sta skorajda otipljivi prikaz življenja v samostanu, kjer se čuti, da se bliža konec neke ere, in odlična ka- rakterizacija likov. In to ne le osrednjega protagonista, v katerem se prepletajo dobre in slabe lastnosti, ampak vseh 'osumljencev'.« Ob branju boste lahko ponovili svoje znanje zgodovine, goto- vo pa vas bo pripoved vzpodbudila še k dodatnemu brskanju o zgodovinskem ozadju romana. Gorišnica  Letos praznujejo 260 let šolstva Prva čajanka uspela Na Osnovni šoli Gorišnica so z literarno čajanko obeležili Prešernov dan in hkrati 260-letnico šolstva v kraju. Osrednja prireditev ob visokem jubileju bo sicer sredi aprila, v pripravi je tudi zbornik. V šolski avli, ki je z mizicami, obloženimi s čajem, čajnimi skode- licami, dišečimi svečami in doma- čimi dobrotami spominjala bolj na domačo dnevno sobo, je potekala prva literarna čajanka. Večer so obogatili z brano in peto besedo ter na nekoliko drugačen način obeležili osrednji praznik kulture, obenem pa je bil to tudi prvi dogo- dek v okviru praznovanja 260-letni- ce šolstva v kraju. Kot je povedala učiteljica in po- vezovalka prireditve Irena Forštna- rič, ki je pripravila celoten scenarij prireditve, je bil prvi opus literarne čajanke namenjen Francetu Pre- šernu in njegovi poeziji, drugi del pa je bil prepleten s književnostjo drugih avtorjev. Navdušili so tudi domači učenci in vrtčevski otroci, ki so tudi sami poprijeli za pero in se predstavili. Poleg sedanjih in nekdanjih učencev in učiteljev ter vrtčevskih otrok z vzgojitelji so nastopili tudi člani nekaterih domačih društev. Foto: MH Skupinica vrtčevskih otrok je ob fl avtistični spremljali vzgojiteljice predsta- vili lastno pesem Velik in majhen. Na ogled je 35 likovnih del 28 slovenskih umetnikov in umetnic, članov Sekcije ilustratorjev Zveze društev slovenskih likovnih ume- tnikov, ki je razstavo pripravilo v sodelovanju s Pokrajinskim muze- jem Ptuj-Ormož. Gre za enega od projektov v okviru Slovenske akademije zna- nosti in umetnosti, pod okriljem ilustratorja Dušana Muca in v sode- lovanju s članico akademije Marijo Stanonik, ki raziskuje etnološko jezikovno zapuščino, je v imenu Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov povedala kustosinja Olga Butinar Čeh. Ta je praznovala že 120-letnico delovanja in ima ok- rog 800 članov, vrhunskih avtorjev iz devetih regionalnih društev. Naj- bolj dejavna je Sekcija ilustratorjev. Ptuju je čestitala, da mu je z likom kurenta uspelo prodreti v sam vrh likovnih in dediščinskih zapuščin. Razstava Kuri, glan, glan je de- veta v seriji projektov na temo etnografskega besedila. Besedila, na katera so člani Sekcije ilustrator- jev Zveze društev slovenskih likov- nih umetnikov ustvarjali, je izbrala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, oddelek za etnografi jo oz. etnografsko slovstvo. »Razsta- vo spremlja unikaten katalog s posameznimi ilustracijami v obliki računalniškega tiska na umetni- škem papirju, ki ima na hrbtni stra- ni tudi zapis besedila, na katerega se nanaša posamezna ilustracija,« je o sami razstavi povedala Irena Majcen, ki se prav tako predstavlja z eno od ilustracij. Odprtje razstave sta popestrila mlada harmonikarja, učenca GŠ Karola Pahorja Ptuj, Luka Ogrizek in Aleksander Habjanič, ki harmo- niko vadita pod mentorstvom Vida Ščavničarja. Ptuj  Razstava upodobitve slovstvene folklore o kurentu Kurent v očeh slovenskih ilustratorjev Po uspešni obnovi Miheličeve galerije na Ptuju so 6. februarja v njej odprli razstavo slovenskih umetnikov in umetnic, ki so si za osrednji motiv svojega ustvarjanja izbrali lik kurenta v slovstveni folklori. Prva letošnja razstava Kuri, glan, glan je posvečena 60-letnici Kurentovanja in karnevala na Ptuju. Foto: Črtomir Goznik V Miheličevi galeriji na Ptuju so odprli razstavo motivov slovenskih umetnikov in umetnic o kurentu v slovstveni kulturi pod naslovom Kuri, glan, glan. Rače  Premiera dva dni zapored napolnila dvorano Zdravi se zdijo norim čudni - in obratno Težko pričakovana predstava Dan norosti je dočakala svojo premiero v izvedbi Gledališke skupine KUD Rače. S situacij- skim humorjem prežeta komedija z veliko mero porogljivosti kaže na nesmisle in zagate vsakdanjega življenja. V originalu gre za delo Joa Or- tona pod naslovom »Kaj je videl batler?« Izpod peresa umetniške vodje Melite Lašič je predstava presenetila z izvirnim pristopom. Zgodba, ki se odvija v norišnici, je bila predstavljena z doživeto odi- granimi vlogami. Borut Batagelj se je predstavil v glavni vlogi doktorja Prenticea, ki je pod pretvezo zdravniškega pregleda nameraval zapeljati mla- do kandidatko za tajnico. V name- rah so ga zmotili žena, hotelirski postrešček, nato še doktor Rance. V izmikanju razkritja lastnih namer je Prentice povzročil popolno zme- do, ki je z nastopom policistke in narednika doživela vrhunec. Vrsta nesrečnih naključij in nespametne laži so gledalce zabavali, medtem ko je Doktor Prentice popolnoma izgubil nadzor nad situacijo. Prav kmalu bi se lahko zgodilo, da bi sam bil razglašen za norega. Zgodba je slehernega gledalca prepričala, da ima usoda zvit smi- sel za humor. Prav tako je kritično opozorila na posledice površnih odnosov v družbi. Vsaka nejasna in nerazumljena misel je namreč povzročila le še dodaten zaplet. Predstava je gledalce soočila tudi z dejstvom, da splet okoliščin lahko vsakogar posrka v vrtinec nepred- vidljivega dogajanja. »Lahko se izkaže, da smo vsi po- tencialni norci,« je dejala Lašičeva, ki je bila navdušena nad publiko: »Odzivanje publike je igralce na odru še dodatno podžigalo. Za nas je to, da je dvorana polna tudi ob drugi predstavi, veliko priznanje. Posebej pa mi je v veselje, da je bilo med gledalci dosti mladih.« Lašičeva je v predstavo vključila še dodatna lika, ki bistva zgodbe nista spremenila, lahko bi rekli le, da je lepše zaokrožena. Za norega arhitekta, ki je na samem začet- ku komedije stopil na oder, se je izkazalo, da je osnoval zgradbo norišnice. Vsebina pa je bila še bolj prefi njeno zaključena z dodatno vlogo policistke. Foto: KG Štajerski TEDNIK petek, 14. 2. 2020  COLOR CMYK stran 14 petek  14. februarja 2020Zdravstveni globus14 Skupina logopedinj je za podro- čje Slovenije v letu 2013 izdelala PLP-5, tj. preventivni logopedski pregled 5-letnega otroka. To je presejalni test, ki je kratek in je namenjen pregledu celotne popu- lacije. Z njim logoped ne diagnosticira otrokovega govorno-jezikovnega izražanja in razumevanja, ampak ju le presejalno pogleda in zazna, na katerem od pregledanih pod- ročij gre za odstopanja in bi ga bilo treba podrobno pregledati. Diagnostični pregled nato odkrije morebitni zaostanek, primanjkljaj ali motnjo. Preizkus je sestavljen iz petih nalog, s pomočjo katerih logoped ocenjuje: govorno-jezikovno ra- zumevanje, govorno-jezikovno izražanje (tj. razumljivost govo- ra, dolžina in smiselnost povedi, jasnost podajanja verbalnih misli, slovnična zmožnost, artikulacija, fonologija in resonanca, glas ter fl uentnost), ponavljanje, sintezo zlogov v besedo in socio-pragma- tične sposobnosti (tj. očesni kon- takt, upoštevanje komunikacijskih izmenjav in ohranjanje komunika- cijske teme). Ker so nekateri 5-letniki v stiku z logopedom in s tem novo osebo sproščeni, drugi so bolj zadržani, je zaporedje testnih nalog sesta- vljeno tako, da omogoča logope- du, da v prvem delu zlahka ustvari za otroka prijetno vzdušje in ga spodbudi k naravni komunikaciji. Šele v drugem delu pa sledijo nalo- ge s konkretnimi jezikovnimi nalo- gami. Testiranje traja predvidoma 20 minut. Čas izvajanja je lahko krajši ali daljši glede na otrokovo komunikativnost, hitrosti odziva- nja in sodelovanje. Osnovni namen preventivnega logopedskega pregleda je torej prepoznati tveganje, če ima otrok težave ali motnje na govorno-je- zikovnem področju. Na podlagi teh ugotovitev svetuje logoped staršem možnost nadaljnje dia- gnostike in po potrebi logoped- ske obravnave. Starši nato sami odločijo, ali želijo otroka vključiti v obravnavo in prosto izbirajo logopeda v okviru zdravstvene mreže. Timijan na telo deluje resnično blagodejno. Zato bi bil skorajda greh, če nanj ne bi pomislili v času prehladnih obolenj, saj spada med tiste naravne zeli, ki slabo počutje hitro spremenijo na bolje. Njego- va glavna sestavina je timol, ki ga najdemo v eteričnem olju. Ima an- tiseptične lastnosti, zato je timija- novo olje pogosta sestavina ustnih vodic in zobnih past. Nepogrešljiva je tudi timijanova grenčica, upo- rablja se ob vnetju dlesni, boleči- nah zob in aftah. Ugotovili so, da timijanovo olje učinkovito uničuje škodljive bakterije v ustni votlini ter obenem ščiti zobe pred gnilo- bo in zobnimi oblogami. Uničuje pa tudi glive, zato je nepogrešljivo ob pojavu glivičnih okužb. Zoper boleče grlo Ste vedeli, da je timijanovo olje eno najmočnejših antimikrobnih olj? Zato predstavlja močno orožje in prvo pomoč, ko se pojavijo teža- ve z bolečim grlom. V eni od razi- skav, ki so jih izvedli na Poljskem, so ugotovili, da je eterično olje timijana uspešno v boju proti 120 različnim tipom bakterij, ki so jih našli pri bolnikih ob vnetju ustne votline, dihalnega oziroma urinar- nega trakta. Kadar vas boli grlo, si pripravite timijanov čaj in ga čez dan pijte po požirkih. Dobrodošlo bo tudi, če ga boste dodajali v juhe in ostale jedi. Zaščita pred zastrupitvami Timijan je naravna zaščita pred zastrupitvami, zato ga strokov- njaki priporočajo kot preventivo ob uporabi živil, za katera sumite, Nasveti iz Zdravstvenega doma Ptuj Preventivni logopedski pregled V Sloveniji je uzakonjenih več preventivnih zdravstvenih pregledov. V okvir sistemat- skega pregleda v starosti 5 let je vključen tudi preventivni pregled govorno-jezikovne komunikacije, ki ga izvaja logoped. Preventivni logopedski pregled je tako ena ključ- nih storitev logopeda v zdravstvenem domu, ki na ta način zagotavlja primarno zdra- vstveno varstvo. Foto: Arhiv Foto: Dreamstime/M24 Preventivni ukrepi Verjetno si nihče ne želi dnevov preležati v postelji, s povišano temperaturo in izjemno slabim počutjem. Da bi se temu izognili, je dobro upoštevati nekaj preprostih napotkov, kako preprečiti širjenje bakterij in virusov. Roke si redno umivajte, večkrat na dan, z milom. V telo vnesemo neverjetno število bakterij in virusov že zaradi tega, ker ostanejo na rokavih oblačil, saj se z rokami pogosto dotikamo obraza, ust, tu in tam si pomanemo oči, zasrbi nas uho ... Pri umivanju rok moramo tako dlani dobro zdrgniti in si ne pozabiti umiti palcev. Ko eden od družinskih članov zboli, je verjetnost za prenos okužbe več kot 75 %. Poskrbite, da okužena oseba uporablja čim manj skupnih stvari. Ločite zobno ščetko od ostalih, te pa namočite v 40-odstotni alkohol in jih tako razkužite. Okužena oseba naj uporablja svojo brisačo, tako za roke kot za telo. Poskrbite tudi, da bo okužena oseba uporabljala svojo skodelico za pitje, ki se bo po videzu zlahka ločila od ostalih. Pazljivi bodite tudi pri uporabi pribora, sploh pri otrocih, ki si stvari radi izmenjujejo in pokušajo hrano še od drugih članov družine. Po besedah Jagrič Friškovčeve poročila pediatrov iz celotne Slo- venije kažejo, da takšne sezone gripe še ni bilo. Na dan imajo v ambulanti po 100 kontaktov gle- de gripe - večinoma starši kličejo zaradi bolniških za nego otroka, poleg tega pa tudi obravnavajo otroke z gripo. »Tisti, ki imajo gripo, so zagotovo bolni pet do sedem dni. Dejala bi, da je vsaj štirikrat ali celo več bolnih kot de- nimo lani,« je povedala. Epidemija prehaja v zaplete Zdaj, ko so ljudje informirani, starši prej pokličejo v ambulanto in ne pripeljejo takoj otroka na pregled. »Če bi na pregled pripe- ljali vse bolne otroke, to ne bi bilo obvladljivo, bilo bi vojno stanje. Tudi sicer je skoraj vojno stanje, ker telefon zvoni praktično ves čas,« je pojasnila. Takšno stanje imajo v ambu- lantah že dobrih deset dni, epide- mija pa je počasi začela prehajati v zaplete, kar pomeni, da obrav- navajo otroke z vnetjem ušes in pljučnicami. Te otroke starši pripeljejo na pregled, pa tudi takšne, ki imajo že pet ali šest dni visoko vročino. Do sedaj je gripa težko udarila predvsem po otro- cih in mladostnikih. »Ne vemo, kaj je botrovalo takemu izbruhu. Ne ve se, zakaj je pri otrocih tako ogromna obolevnost, pri odra- slih pa denimo ne,« je povedala. Medtem ko so najprej zbolevali predvsem vrtčevski otroci, so zdaj na udaru šole: »Dobesedno so se v enem tednu razredi kar izpraznili. To poročajo iz cele Slo- venije - od Primorske do Ljublja- ne in Maribora. Povsod so enaki podatki.« Dodala je, da so šolarji vsako leto »leglo gripe«, ampak pri njih bolezen praviloma ne poteka tako hudo, kot denimo če bi bila epidemija med starostniki, ko bi bila tudi umrljivost zelo visoka. »Zato ljudje dojemajo gripo kot blago bolezen, pa to ni res. Gripa je po drugi strani zelo fi nančno obremenjujoča. Mi pišemo bol- niško na bolniško. Stroški za ab- sentizem v letošnji sezoni gripe bodo enormni,« je dejala Jagrič Friškavčeva. Foto: Dreamstime/M24 V lekarnah je že pred časom zmanjkalo najpogosteje predpisanega sirupa za zbijanje vročine za otroke, starejše od šestih let. Predviden rok dobave je šele 20. marec. da so kontaminirana. Timijanovo eterično olje dodajte vodi, v kate- ri boste oprali živila. Prav tako ne pozabite na timijan ob morebitni zastrupitvi s hrano, bruhanju, na- penjanju in močnih vetrovih. Zoper bronhitis Timijan je staro ljudsko zdravilo zoper prehlad in gripo, pogosto se uporablja tudi za zdravljenje kašlja in bronhitisa. V eni od nemških štu- dij so potrdili, da mešanica timijana in navadnega bršljana zmanjša po- jav kašlja in izboljša bronhialno sta- nje tudi do 50 odstotkov, ne da bi pri tem nastopili stranski učinki. A v ta namen uporabljajte zgolj lekar- niške izdelke, saj je navadni bršljan sicer za človeka strupen. Tedenski mikroskop »Take sezone gripe ne pomnimo, smo v skoraj vojnem stanju« Predsednica sekcije za primarno pediatrijo Anita Jagrič Friškovec je dejala, da v medicini dela že 28 let, a takšne sezone gripe ne pomni. Po njeni oceni je bolnih vsaj štirikrat ali celo petkrat več otrok kot v običajni sezoni gripe. Ker je več obo- lelih, je sedaj tudi več zapletov. »Smo na robu vojnega stanja,« je dejala. Pomagajmo si Odpravite kašelj in izboljšajte počutje Timijan ni odličen zgolj pri pripravi hrane, temveč je nepogrešljiv tudi v času prehladnih obolenj. Odlično krepi imunski sistem, pomaga pa tudi prebavnemu in živčnemu sistemu. Štajerski TEDNIK petek, 14. 2. 2020 COLOR CMYK stran 15 petek  14. februarja 2020 Za kratek čas 15 ADAMO, Salvatore - belgijski glasbenik in pevec romantičnih balad italijanskega rodu, TAISTO Kalevi Sorsa - finski politik in državnik (1930-2004), NEAL, Patricia - ameriška igralka Ona: Planetni vplivi vam bodo naklonjeni in v ljubezni se boste znali postaviti zase. Odprite svoje srce in se vese- lite majhnih trenutkov. On: Do maja boste na preizkušnji in samo preudarnost bo tista, ki se vam bo izplačala. Srčna izvoljenka vam bo ogledalo in učiteljica. Ona: Zdravilo ljubezni bo pogovor. Sprejeli boste nekaj novosti in tako našli ravnoves- je. Obveznosti bodo sestavni del življenja. On: Odkrito se morate soočiti z obveznostmi in nalogami, ki bodo vezane na ljubezen. Dogodki se bodo zavrteli v smeri, ki je pričako- vana. Varujte se trme. Ona: V prvi polovici leta se vam bodo dogajale nenavad- ne spremembe. Odprite novo poglavje v ljubezni in najdite moč in energijo v sebi. On: Vplivi Marsa vam bodo v lju- bezni prinesli dolgo iskano do- godivščino. Odgovorno se lotite svojih idej in tako boste našli lastno popolnost. Ona: Rdeča nit odnosa v lju- bezni bosta povezovanje in romantika. Korak za korakom boste imeli več moči in energi- je. Bodite modri in preudarni. On: Dobro bo, da boste na pravilen način znali narediti analizo in si postaviti meje. V ljubezni vas čaka mnogo prije- tnosti in romantike. Ona: Nagrajeni boste za tiste odločitve v ljubezni, ki bodo zrele. Narediti morate tudi načrt in se ločiti od tistega, kar ste prerasli. Romantično bo v avgustu. On: Zaverovani bos- te vase, toda usoda ima za vas pripravljeno presenečenje. Pre- lomnice za samske in vezane bodo v septembru. Ona: Dobro se z dobrim povr- ne in tako se morate poglobiti v obveznosti. Ljubezen vam prinese notranjo moč in stopite korak naprej. On: Simbolika časa bo ognjeno srce in tako se boste pripravljeni boriti. Skozi prizmo ljubezenskega odnosa bo napredek viden in iskan. Ona: Ljubezen bo kot cvet vr- tnice, trnje pozabite in gradite na harmoniji. Resnica pa je, da skozi preizkušnje rastete. Raz- vijte svojo ustvarjalno plat. On: Določiti si morate svoja pravila igre, vendarle morate biti diplomatski. Občutljivo obdobje bo maja, že junija pa vas čakajo sladke rešitve. Ona: Poiskati boste morali neko svežino. Seveda se zade- ve odvijajo v smeri, ki vam bo vlila moči in poguma. Sledite glasu svojega srca. On: Dejstvo je, da je bistvo očem nevidno, zato bodite umetnik. Sreča vas ne bo zapustila in srčna izvoljenka bo prinesla strastne trenutke. Ona: Spremljala vas bo tiha moč, ki vam bo pomagala ra- zumeti ljubljeno osebo. Opti- mizem bo vaša prednost in tako boste našli energijo, da se sooči- te z obveznostmi. On: Rešitve so tiste, ki vam bodo dane, da rešite nekaj iz preteklosti. Ljub- ljena žena bo navdih in muza do popolnih razpotij usode. Ona: Odlikovala vas bo ob- čutljivost in sočutno boste znali pogledati na situacije. Har- monija in romantika bosta v osebno pomoč v ljubezni. On: Simbol ljubezni bo belo srce, ki v sebi nosi znanja in rešitve. Odprite se v vsej trdnosti in do- pustite možnost, da vas srčna izvoljenka uči. Ona: Vsekakor se boste morali piliti, in to na dinamičen na- čin. Svoboda bo nekaj, kar si bo treba deliti. Pravi moški za vas bo tudi vaš prijatelj. On: Kljub spretnemu vijuganju vas bo zadela Amorjeva puščica, če ste še samski. Vezani pa se boste, hočete ali nočete, pilili v prilaganju. Ona: Odlikovala vas bo nežna in ljubeča energija. Dovolili si boste sanjati in ljubili ter biti ljubljeni. Sebe morate postaviti na prvo mesto. On: Notranji mir vam bo v osebno pomoč. Tišina v ljubezni odpade, po- govor pa vam bo podaril nove razsežnosti in osebno voljo. BIK (21. 4. – 20. 5.) OVEN (21. 3. – 20. 4.) DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) RAK (21. 6. – 22. 7.) LEV (23. 7. – 22. 8.) DEVICA (23. 8. – 22. 9.) TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) STRELEC (23. 11. – 21. 12.) KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) VODNAR (21. 1. – 18. 2.) RIBI (19. 2. – 20. 3.) Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog VALENTINOV HOROSKOP Petek, 14. februar 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Tarok za seniorje 09:00 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Hevreka 16:00 Juršinci, turistična kmetija Moj dom Toplakovi, predavanje in kuharski tečaj Navade in običaji v pustnih dneh 18:00 Hajdina, gostišče Olga, občni zbor KPD Staneta Petroviča Hajdina 18:00 Ormož, Grajska pristava, Himalaja In Osemtisočaki, muzejski večer, Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož in Planinsko društvo Maks Meško Ormož 20:00 Ptuj, Qcenter, Puhova ulica, karnevalska dvorana, 60. Mednarodni pustni festival, karnevalska dvorana, Jan Plestenjak, Nina Pušlar, Mambo Kings, Issac Palma, Sobota, 15. februar 09:00 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, dobrodelna Lions Obarjada 2020, tekmuje 20 ekip, dobrodelna sredstva v pomoč družinam in nadarjenim študentom 10:00 Ptuj, Galerija mesta Ptuj, Javno vodstvo po razstavi Nagrajenci 2003-2019 EX - Tempore Ptuj – Karneval 10:00 Juršinci, turistična kmetija Moj dom Toplakovi, predavanje in kuharski tečaj Navade in običaji v pustnih dneh 11:00 Ptuj, Medcelinsko srečanje tradicionalnih pustnih likov in mask – etno povorka, otvoritveni pustni sprevod 60. Kurentovanja 16:00 Sv. Tomaž, Dom kulture, območna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Odpev – napev 17:00 Stoperce, Dom krajanov, občni zbor LD Stoperce 18:00 Podgorci, gasilski dom, zbor članov Društva za ohranjanje dediščine Prleški železničar 18:00 Majšperk, Kulturna dvorana KPC, Regijsko srečanje tamburaških skupin 18:00 Ptuj, Galerija mesta Ptuj, prireditev v čast fotografu Stojanu Kerblerju, Prešernovemu nagrajencu 18:00 Hajdoše, gasilski dom, občni zbor ŠD Hajdoše 19:00 Lenart, Dom kulture, Valentinov večer z ansamblom Toneta Rusa 19:00 Medvedce, društveni prostori, občni zbor PGD Medvedce 19:30 Ptuj, Mestno gledališče, satirična duokomedija Razočarana gospodinja pri seksologu 20:00 Ptuj, Qcenter, Puhova ulica, karnevalska dvorana, 60. mednarodni pustni festival, Luka Basi, Jasmin Stavros, Lidija Bačić, Nina Donelli Nedelja, 16. februar 10:00 Ptuj, Salon umetnosti, Prešernova 1, Mali kurent, muzejska delavnica za družine, Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož 18:00 Sv. Tomaž, Dom kulture, Linhartovo srečanje, predstava dramske sekcije KD Frana Ksavra Meška Sveti Tomaž 18:00 Ptuj, staro mestno jedro, Spoznajte avtohtone pustne like – pokači, rusa, kurenti in koranti Ponedeljek, 17. februar 10:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Umovadba 18:00 Ptuj, staro mestno jedro, Spoznajte avtohtone pustne like – orači, baba deda nosi, kurenti in koranti 18:30 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka, pogovor ob izidu romana Slepec Mitje Čandra Mestni kino Ptuj Petek, 14. februar: 16:30 Svet igrač 4; 18:00 Judy; 20:00 Parazit. Sobota, 15. februar: 16:30 Svet igrač 4; 18:00 Izzivalca; 20:30 Parazit. Nedelja, 16. februar: 16:30 Svet igrač 4; 18:00 Parazit; 20:15 Čas deklištva. Prireditvenik Štajerski TEDNIK petek, 14. 2. 2020  COLOR CMYK stran 16 petek  14. februarja 2020Poslovna in druga sporočila16 Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. ww w .te dn ik .s i Cena vstopnice: 12 €. Predprodaja vstopnic: ŠPIC BAR IN MARKET Markovci, DARINKA Juršinci, Sandra SPUHLJA, Tajništvo Radio-Tednik Ptuj. Informacije na tel.: 02 749 34 10. Z GLASBO DO SRCA Nedelja, 29. marec 2020, ob 16.00 Športna dvorana Ljudski vrt na Ptuju Maja Oderlap Tjaša in Uroš Nuša Derenda Nina Donelli Werner Neda Ukraden Davor Borno PREDVELIKONO NI IZLET V BANJA LUKO 28.3.2020 - 29.3.2020 4.4.2020 - 5.4.2020 in 1. dan 2. dan 070 244 140 070 244 150 peshevpatricija.atp@gmail.comtaatpormoz@gmail.com REZERVACIJE: -odhod ob 05:00 iz parkiriš a pred trgovino OBI Ptuj -voden ogled Banja Luke -kosilo-Mujini evap i i -živa glasba v hotelu -druženje z zaposlenimi Radia Ptuj -obisk tržnice -povratek proti domu -postanek z ve erjo in živo glasbo v hotelu Orion -prihod na Ptuj 23:00 Za samo 99,00€ TEMNA LUNA 5 d.o.o. www.avtobusniprevozi.eu Štajerski TEDNIK petek, 14. 2. 2020  COLOR CMYK stran 17 rdeče-belih v spomladanskem delu sezone. Pričakovanja šumarjev so z njim v ekipi lahko za nekaj odstot- kov višja, konkurenca v napadu pa je zagotovljena. Jože Mohorič izenačimo na 31:31, kar nam je tudi uspelo. Loka se je kasneje pritožila in znova je proti pravilom in v škodo našemu klubu odločil komisar Jug ter registriral tekmo z izidom 31:30 v prid Loke. Na odločitev smo se pri- tožili, saj smo prepričani, da bi bilo po pravilih treba tekmo ponoviti. Enostavno ne vem, kje smo se Jugu zamerili, a v prihodnje si ne bomo več dovolili, da z nami kar tako pometajo,“ je povedal predsednik ormoškega kluba v odstopu Martin Hebar. »Številni klubi držijo fi ge v žepu, mi mali pa spet držimo lasten hrbet in se borimo za pravico« Na občnem zboru, ki bo v krat- kem, bo namreč dolgoletni pred- sednik rokometašev iz Ormoža odstopil. „Ne želim več sodelovati pri sprenevedanju ljudi, ki vodijo tekmovanje. Nima smisla izgubljati prostega časa in občasno tudi de- narja. Pravila se kršijo oz. prilagaja- jo, kakor je komu po volji, sogovor- nikov pa ni. Res smo majhen, ven- dar srčen klub, ki se z vsemi močmi že vrsto let bori za preživetje v družbi najboljših. Če bo želja odgo- vornih v klubu, da lahko kje poma- gam, bom z veseljem priskočil, če ne drugega kot zvesti navijač kluba in mojih dveh sinov,“ je še zaključil Hebar. V nadaljevanju je spregovoril športni direktor kluba Mladen Gra- bovac, ki bo v prihodnosti tudi prev- zel mesto predsednika. „Najbolj za- nimivo je to, da vsi ostali klubi molči- jo, kot da se jih omenjeni dogodek s tekme Loka – Jeruzalem ne tiče. Vsi tiščijo glave v pesek. Me prav zani- ma, kakšna bo reakcija klubov, ko se bo recimo odločalo o obstanku v ligi in bo na račun te točke Loka obstala, nekdo pa izpadel. Takrat pa bodo vsi prizadeti glasni in bodo pihali v en rog, da je prvenstvo ne- regularno. Številni klubi držijo fi ge v žepu, mi mali pa spet držimo lasten hrbet in se borimo za pravico. Po- tem pa smo vsem trn v peti, ker si eni redkih upamo na glas povedati. Nič novega v našem rokometnem svetu. Treba je vedeti, da nam točka iz Ško e Loke prinaša tudi mirnejši zaključek sezone ne samo na lestvi- ci, ampak tudi iz fi nančnega vidika. Liga za prvaka prinaša vsaj petkra- tni, če ne še večji zaslužek od Lige za obstanek. Z uvrstitvijo med šest najboljših ekip v državi bi zagotovo lažje preživeli sezono,“ je še nekaj zanimivosti povedal Grabovac in dodal, da se bo klub do konca boril za pravico, čeprav se po tihem boji, da je to boj z mlini na veter. Če po- tegnemo črto pod dogodke v slo- venskem rokometnem prostoru, še vedno velja star pregovor: psi lajajo, karavana gre naprej … Uroš Krstič Luka Štor se po nekajmesečnem igranju za nemškega drugoligaša Dynamo iz Dresdna vrača v »staro jato« – kot posojen nogometaš Dynama bo v spomladanskem delu sezone igral za Aluminij! »Za tak korak sem se po posve- tu z odgovornimi v klubu odločil predvsem zato, ker si želim igral- nih minut, Dynamo pa mi jih v tem trenutku ni mogel zagotoviti. Ni- koli me ni bilo strah konkurence, a v mojem primeru je bilo sedaj na kupu več dejavnikov: v klub je prišel nov trener, ki je spremenil sistem igre iz 3-5-2 v 4-2-3-1, kar pomeni enega napadalca manj v postavi, ob tem sta v klub na mojem igralnem mestu prišla še dva igralca. Če k temu dodamo še dejstvo, da smo zadnji na lestvici, pri reševanju pred izpadom pa trener bolj potrebuje izkušnje kot mladost, potem je jasno, da gre za zelo zahtevno situacijo. Verjetno bi dobil malo priložnosti, jaz pa čutim, da v tem trenutku potre- bujem več igralnih minut,« je dejal 21-letni napadalec. Zanimivo je, da je pripravljalne tekme igral dobro, zabil je npr. edini gol na tekmi pro- ti Zwickau. Z ekipo je v Španiji tudi opravil kompletne priprave. »Gledal sem vsako tekmo Aluminija!« Sedaj se vračaš v Kidričevo: si v Nemčiji spremljal igre svojega nekdanjega kluba? »Pogledal sem si vsako tekmo! In zelo užival v igri in stiskal pesti. Z več igralci sem bil v stalnem stiku, Petrovič in Ploj pa sta me v Dresdnu tudi obiskala. Super smo se imeli,« je povedal Štor, ki je na začetku sezone v dresu Alumini- ja zablestel s štirimi zadetki na petih tekmah, kar mu je tudi odprlo vrata 2. Bundeslige. Kako si se vklopil v nemški no- gomet? »Vse je bilo fenomenalno, najbolj pa so me navdušili naši na- vijači, ki spadajo v TOP 5 v Nemčiji, tako v 1. kot 2. ligi. Močno se čuti, da je bil Dynamo Dresden nekoč največji klub v vzhodni Nemčiji. Na naših treningih so bili konstantno prisotni navijači, vse domače tekme so razprodane, pa imamo stadion za več kot 30.000 gledalcev. Po- sebna zgodba so naša gostovanja: sektor za gostujoče navijače je na naših tekmah vedno zapolnjen, karte poidejo že več dni pred od- hodom na gostovanja, ki so skoraj vsa oddaljena nekaj sto kilometrov. Takšno podporo si lahko vsak klub le želi,« je z navdušenjem pripove- doval Luka. Opisal je še trenutek, ki mu je najbolj ostal v spominu. »To je ned- vomno dogodek s tekme nemškega pokalnega tekmovanja, ko smo na berlinskem olimpijskem stadionu pred 75.000 gledalci – polovica je bila naših navijačev – igrali z doma- čo Hertho. Po rednem delu je bil izid 2:2, jaz pa sem v podaljšku dosegel gol za vodstvo 2:3. Med našimi na- vijači se je zgodila prava eksplozija navdušenja! Na žalost smo v zad- njih sekundah podaljška prejeli gol za izenačenje na 3:3, po penalih pa smo nato izpadli. Kljub vsemu bi to tekmo in gol označil za moj najbolj spektakularen trenutek sezone,« je bil iskren Luka. Če bo vsaj kanček od tega pri- čaral tudi navijačem Aluminija, potem ga bomo na koncu sezone lahko označili za veliko okrepitev Pred tekmo 18. kroga NLB lige so v novih klubskih prostorih člani Rokometnega kluba Ormož organizirali tiskovno konferenco na temo dogodkov, ki so se zgodili na tekmi 15. kroga v Ško i Loki. Po uradnem zapisniku se je tekma končala z neodločenim izidom 31:31, po pritožbi Loke, da so Ormožanom pripisali en gol več, in po odločitvi komisarja lige Aleša Juga pa je bila tekma registrirana z rezultatom 31:30 v prid Gorenjcev. Trikrat oškodovani „Tri primere lahko opišem, ko nas je komisar lige oškodoval. Prvi primer je tekma proti Loki v Veliki Nedelji, odigrana 6. oktobra 2018. Pri izidu 24:24 so gostje krenili v zadnji napad in sredino izvajali dva metra znotraj polovice tekmeca. Sodnika sta zaradi domnevnega oviranja igralca ob izteku časa do- sodila sedemmetrovko Loki, ki so jo tudi spremenili v zmagoviti gol (24:25). Naša pritožba, da sredina ni bila izvedena pravilno, sploh ni bila obravnavana. Iz posnetka KTV Ormož ni bilo jasno razvidno, kje se je izvajala sredina, Loka pa svo- jega posnetka ni hotela predati v obravnavo. Zdaj, po dolgem času, so nekateri ljudje iz Ško e Loke celo priznali, da smo imeli prav, a žal naš posnetek ni natančno pokazal tega, kar smo želeli in kar smo na lastne oči videli na tekmi. Drugi primer, kjer je Jug deloval samovoljno, je bil termin tekme med Jeruzalemom in Mariborom. Gostje so nas zaradi evropskih tekem na Ferskih oto- kih zaprosili za prestavitev tekme, obenem pa preko športnega direk- torja Maribora Branka Bedekoviča v prošnji za prestavitev kar sami določili termin tekme v Ormožu. Komisar jim je to brez našega so- glasja odobril. Spomnite se, da smo tekmo ob odprtju prenovljene dvo- rane Hardek Izgubili. Tretji primer, zaradi katerega smo se danes tudi zbrali, sega v 21. december 2019, ko je zapisnikarska miza storila napako in nam pripisala zadetek preveč, če- sar pa ni opazil praktično nobeden v dvorani. Kar 23 zadnjih minut smo tako vsi živeli v zmoti, da je rezultat pravilen, ves čas pa je na semaforju pisal napačen rezultat. Tako smo v zadnji napad krenili z mislijo, da izid Rokomet Predsednik odslej tudi v vlogi trenerja Stran 19 Tenis Novi član ptujskega kluba osvojil prvi članski turnir Stran 19 NK Drava Dakinda Ptuj Jezen odhod Nigerijcev, ki so v klub vložili 700.000 evrov Stran 18 Nogomet Mladi igrali v Kidričevem, veterani v Markovcih Stran 20 Urednik športnih strani: Jože Mohorič Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik E-mail: sport@radio-tednik.si Generalka pred nadaljevanjem sezone v 1. ligi: Beltinci – Aluminij (v soboto, 15. februarja, v Beltincih) Nogomet  Luka Štor, Dynamo Dresden-Aluminij »Najlepši trenutek je bil, ko sem zabil gol pred 75.000 gledalci« Rokomet  RK Jeruzalem Ormož Je prvenstvo regularno? Komu je Ormož trn v peti? Foto: Črtomir Goznik Luka Štor je v Dresdnu odslužil le del večletne pogodbe, sedaj se v Kidričevo za spomladanski del sezone vrača kot posojen nogometaš Dynama. Foto: Črtomir Goznik Majhen, a srčen klub iz Ormoža se bori za svoje pravice. Je to boj z mlini na veter? Štajerski TEDNIK petek, 14 2. 2020  COLOR CMYK stran 18 Nogometni klub Drava je v svoji zgodovini doživel že veliko vzpo- nov in padcev. V novejši zgodovini se je na Ptuju igrala 1. liga, vrhunec je bil celo zgodovinski nastop v evropskih tekmovanjih, sledila je se- litev v nižje lige, pa ponovni vzpon v drugoligaško tekmovanje. Leta 2017 so v strukture kluba vstopili vlagatelji iz Nigerije. Slika je bila domala pravljična: Emmanuel Oloja Akpakwu in Innocent Oche Adah iz podjetja Dakinda sta v stik z Nastjo Čehom stopila ob posre- dovanju nekdanjega člana Drave Jonathana Endouranca Odirija. Ta je želel svojemu nekdanjemu klubu povrniti nekaj tistega, kar je kot no- gometaš tukaj prejel. V treh letih so Nigerijci v NK Drava vložili več kot 700.000 evrov, kar je med tujimi vlagatelji v slovenskem nogometu zagotovo ena od večjih vsot. Lani prva nesoglasja Po koncu lanske sezone 2018/19 smo poročali o težavah, da so zaradi volitev v Nigeriji nakazila iz Nigerije zelo otežena, a da Dakinda še naprej ostaja trden partner Drave. »Dakin- da je še naprej pripravljena na skup- no pot, ob tem pa smo tudi razširili upravni odbor s svežimi močmi, saj želimo v prihodnje preprečiti niha- nja v poslovanju,« je takrat za naš časopis povedal Nastja Čeh. Na ptujsko-nigerijski relaciji pa je kmalu prišlo do prvih nesoglasij, puščice so letele v obe smeri. Iz smeri Ptuja (beri iz ust Nastje Čeha) je bilo zaznati nezadovoljstvo z ne- izpolnjevanjem pogodbenih obve- znosti, po katerih bi morali Nigerijci letno na račun NK Drava Dakinda Ptuj, d. o. o., nakazati približno 300.000 evrov. Iz druge strani je bilo nezadovoljstvo izraženo s tem, da za doslej nakazani denar niso dobili ustreznih potrdil o porabi denarja. Januarja podpisan sporazum o umiku Čeha z mesta podpredsednika V smeri reševanja nesoglasij so se januarja Nigerijci mudili na Ptuju, pri- sotna sta bila tako Emmanuel Oloja Akpakwu kot Innocent Oche Adah. Po sestanku s predstavniki Drave je 21. 1. prišlo do pisnega sporazuma, po katerem se je Dakinda zavezala, da bo poravnala vse dolgove ter da bo tudi v prihodnje skrbela za ne- moteno poslovanje Drave. Pogoj za to pa je, da se Nastja Čeh umakne z mesta podpredsednika (prevzel naj bi vodenje ekipe U-15, op. a.). Pod- pisniki sporazuma s strani Drave so bili Peter Zajšek, Nastja Čeh, Borut Razgoršek in Jani Petrovič. Takrat so tudi določili datum izredne skup- ščine, to je bil 10. februar. Po tem sporazumu bi za tekoče poslovanje v prihodnje skrbel odvetnik Borut Razgoršek. »Med obema sprtima stranema sem v zadnjih tednih po- skušal delovati kot mediator, nisem pa odvetnik ne ene, ne druge stra- ni,« je povedal Razgoršek. Istočasno je bil podpisan še en sporazum, in sicer o tem, da se bo Dakinda v primeru poplačila 200.000 evrov iz strani novih inve- stitorjev umaknila iz kluba. Ta spo- razum je imel datum veljavnosti do 6. februarja. Možnost novih inve- stitorjev je torej že bila opcija: pred časom smo pisali o možnih investi- torjih iz Črne gore, v zadnjih tednih se omenjajo Italijani. Skupščino vodil Franci Matoz Da bo skupščina »pestra,« je bilo mogoče sklepati že iz tega, da je bila pred dvorano Mladika velika gneča, v njej pa je bilo moč opaziti enega izmed najbolj znanih sloven- skih odvetnikov Francija Matoza. Ta je bil nato izvoljen za predsedni- ka delovnega predsedstva, ob njem sta bila člana predsedstva še Ian Emeršič in Mitja Rešek. Ker je bilo prisotnih 34 od 50 članov društva, je bila sklepčnost zagotovljena. Navzkrižje interesov Zapletlo se je že pri potrditvi predlaganega dnevnega reda, nige- rijska stran se s predlogom ptujske strani, ki je imela na skupščini ab- solutno večino, ni strinjala. Pri prvi točki je šlo namreč za prekinitev po- godbe med NK Drava Dakinda Ptuj in NK Drava Dakinda Ptuj, d. o. o. (podjetje, ustanovljeno za nakazilo denarja od Dakinde, op. a.). S preki- nitvijo tega se dejansko konča misi- ja Dakinde na Ptuju. Predsednik skupščine je kot vzrok prekinitve podal ugotovitev, da Dakinda ne izpolnjuje pogod- benih obveznosti. Besedo je nato povzel Nastja Čeh. »Dolg Dakinde iz leta 2019 po pogodbi znaša 250.000 evrov, sedaj pa smo že v letu 2020, ko bo kmalu zapadlo še nadaljnjih 150.000 evrov obveznosti – skupaj to znese 400.000 evrov. Od obljub ta klub oz. delavci ne morejo živeti. Ob tem želim še enkrat povedati, da nikomur nisem ukradel 250.000 evrov, kar me preko različnih medi- jev obtožujejo ljudje iz Dakinde. To se mi zdi žalostno in podlo,« je med drugim dejal Čeh. Za besedo je nato prosil odvetnik Borut Razgoršek: »V primeru preki- nitve pogodbe vidim navzkrižje in- teresov, saj je Nastja Čeh zastopnik obeh strani v tem sporazumu, tako NK Drava Dakinda Ptuj kot podjetja Drava Dakinda Ptuj, d. o. o. To po- dajam samo kot opombo, ta preki- nitev bi se lahko s pravnega vidika zaradi tega izpodbijala,« je dejal. »Če Čeh danes odstopi, bo jutri denar na računu Drave« Vrelišču se je skupščina približala ob naslednjem govorcu, to je bil do- sedanji predsednik NK Drava Dakin- da Ptuj Emmanuel Oloja Akpakwu. Ta se je nemudoma obrnil na pri- sotne novinarje in razdelil kopije dokumenta s podpisanim sporazu- mom 21. 1. »Nastja, zakaj ne spoštu- ješ dogovora, ki sva ga podpisala,« se je najprej obrnil na Čeha, nato pa na vse ostale prisotne: »Doslej sem v teh letih na račun Drave vpla- čal več kot 700.000 evrov, tudi v prihodnje so moji nameni jasni. Če Nastja odstopi z mesta podpredse- dnika, bom jutri zjutraj plačal ves preostali dolg po pogodbi! V prime- ru, da se to ne bo zgodilo, bom kot predsednik zaprl klub in podal prija- ve na vse ustrezne institucije, tako na policijo kot Nogometno zvezo Slovenije in evropsko in svetovno nogometno organizacijo UEFA in FIFA!« Ob tem je večkrat postavil vpra- šanje, kako je lahko skupščino skli- cal podpredsednik in sam določil dnevni red, ne pa on kot predse- dnik, tako kot je bilo dogovorje- no?!? Na tej točki je predsedujoči skupščini udaril po mizi, saj naj bi bila razprava predolga in preglasna, kar je na nigerijski strani povzroči- lo popoln revolt! Po nekaj napetih minutah se je stanje vendarle umi- rilo, vsi razpravljavci pa so nato upoštevali časovno omejitev svojih razprav. Nastja je nato še enkrat ponovil, da ni ničesar kriv in da so vse ob- tožbe na njegov račun lažne. »Vse lahko dokažem,« je bil njegov zadnji stavek. Odgovor Emmanuela je bil: »Zakaj se pa potem tako boriš za ohranitev svojega položaja? Nekaj moraš skrivati!« »Kaj pa nogometna šola?« Še najbolj strpno razpravo sta v nadaljevanju podala Ian Emeršič in Boštjan Krajnc iz nogometne šole, ki sta Nigerijce konkretno vprašala o pomanjkanju njihovega zanima- nja za mlajše selekcije Drave. »Zakaj se niste nikoli obrnili na nas in nam podali vizije kluba? Najino mnenje je, da ni kluba brez mladih selekcij, mi pa smo bili večkrat povsem na robu delovanja.« Še pred glasovanjem o prekinitvi pogodbe med NK Drava Dakinda Ptuj in Drava Dakinda Ptuj, d. o. o., je besedo povzel Razgoršek: »Ob pregledu dokumentov nisem opa- zil nobenega direktnega odtujenja denarja, sem pa zaznal veliko nep- ravilnosti in vrzeli v dokumentih. To lahko Dravo ob pregledu fi nančnih in drugih institucij veliko stane, lah- ko pride do visokih kazni. Razmisli- te o tem, ko boste glasovali.« Kljub temu je bila velika večina za prekini- tev pogodbe. Čeh znova postal predsednik NK Drava Ko je predsedujoči prešel na na- slednjo točko – razrešitev starega vodstva – so Nigerijci vstali ter za- pustili skupščino. Sklep je bil tako soglasno sprejet, že v naslednji toč- ki pa je bil podan predlog za izvoli- tev novega vodstva. Po krajši raz- pravi in nekaj dopolnilnih predlogih so bili na vodilne položaje NK Drava izvoljeni: Nastja Čeh (predsednik), Fredi Kmetec (podpredsednik) ter Jani Petrovič, Peter Zajšek, Matija Tepeš, Boštjan Krajnc in Ian Emer- šič kot člani upravnega odbora. Njihov mandat traja le do 31. maja 2020. Kako in če sploh se bo ptujska nogometna barka stabilizirala pod novim vodstvom, je seveda vpraša- nje za milijon dolarjev, zdi se pa, da pravih zmagovalcev tega »boja« ni. Sploh zaradi tega, ker so predstav- niki Dakinde že naslednji dan podali napovedane prijave na policijo. Za- nimivo je, da so v reševanje nastale situacije vključili tudi nigerijskega konzula iz Bukarešte. Jože Mohorič petek  14. februarja 2020Šport18 Nogomet  NK Drava Dakinda Ptuj Doslej v NK Drava vplačali 700.000 evrov, sedaj vložili ovadbe Foto: Črtomir Goznik Idilična fotografi ja iz leta 2017, ko se je začelo sodelovanje NK Drava in podjetja Dakinda iz Nigerije. »V letu ali dveh bo Drava igrala v 1. ligi, tam pa se bo borila za nastope v evropskih tekmovanjih,« so takrat obljubljali Nigerijci. Na fotografi ji so Nwankwo Kanu, Innocent Oche Adah, Jonathan Endouranc Odiri, Emmanuel Oloja Akpakwu in Nastja Čeh. Foto: Črtomir Goznik Na »pogon Dakinde« je Drava preživela zadnja tri leta. Bodo za naslednjo injekcijo poskrbeli Italijani? Foto: Andrej Petelinšek/Večer Razhod je bil na ponedeljkovi izredni skupščini povsem drugačen – predstavniki Dakinde so izredno skupščino zapustili jezni in ogorčeni. Bistvo spora Bistvo spora je v tem, da Dakinda kljub zajetnemu vložku resnično ni izpolnjevala vseh pogodbenih obveznosti, zato prekinitev pogodbe s tega vidika ni sporna. »Če bi bili Nigerijci resnično pripravljeni še nap- rej vlagati v klub, bi bili plačali potrebnih 9.400 evrov dolga do NZS in 4.800 evrov dolga za računovodstvo,« je dejal Nastja Čeh. Na drugi strani pa je bil s skupščino izničen ves dosedanji vložek Da- kinde, ki ni kazala nobenih znakov, da bi želela prekiniti sodelovanje z NK Drava. »Le Nastja Čeh mora odstopiti z mesta podpredsednika, pa bomo z vlaganji nadaljevali,« so zagotavljali Nigerijci. Štajerski TEDNIK petek, 14. 2. 2020  COLOR CMYK stran 19 Rokometašice ŽRK Ptuj so v zad- njih letih stalne udeleženke najmoč- nejšega slovenskega klubskega tekmovanja, 1. državne članske lige. Pred odločilnim delom sezone pa jih pretresajo številne spremembe. Pred kratkim so tako izpeljali izredno skupščino kluba, na kate- ri je dosedanji predsednik Stanko Majcen podal nepreklicni odstop. Glavni razlog je navedel pomanjka- nje časa za volontersko obslužbeno ukvarjanje z vodenjem prvoligaške- ga kluba. Krmilo je prevzel Robi Krasnič, ki je postal v. d. predse- dnika kluba, mandat ima do 30. 6. 2020. Novi predsednik se je s trenerjem Ivanom Hrupičem sprva dogovoril za nadaljnje sodelovanje (Hrupič je vodil tudi vse mlajše selekcije kluba, op. a.), po manj kot mesecu dni pa se je situacija toliko spremenila, da je prišlo do razhoda. „Nekatere zadeve pri pridobiva- nju sponzorstev se niso izšle tako, kot smo si želeli, zato enostavno ne moremo več pokriti stroškov trenerja,“ je bil kratek Krasnič, ki bo poleg predsedovanja odslej tako opravljal še naloge trenerja članske- ga moštva. Trener mlajših selekcij bo poslej Aleš Benčič. Kaj vse skupaj pomeni za ptujski ženski rokometni kolektiv v tekmovalnem smislu, tre- nutno niti ni tako pereče vprašanje, morda je še bolj pereče vprašanje tisto o obstoju kluba … Jože Mohorič Na igriščih Ljubljanske teniške akademije (LTA) je potekalo 3. od- prto prvenstvo za člane. Zasedba je bila precej močna, saj je nasto- pilo šest igralcev iz TOP 16 članske lestvice. Med nastopajočimi so bili trije člani TK Terme Ptuj, in sicer Tin Krstulovič, Žiga Kovačič in Matevž Krajnc. Vsi so bili v spodnjem delu žre- ba, zato je prišlo do medsebojnih obračunov. Najvišje postavljeni Tin Krstulovič (na Ptuj je prestopil iz TK Triglav Kranj) je najprej v 2. kro- gu ugnal Krajnca, v polfi nalu pa še Kovačiča. Žiga je kljub temu odigral zelo dober turnir, med drugim je v 1. krogu izločil 2. nosilca Gašperja Bezjaka (ŽTK MB). Krstulovič (letnik 2001) je na koncu v fi nalu kljub po- škodbi stopala v tri ure trajajočem dvoboju ugnal Mariborčana Jana Kupčiča, odločitev je padla v podalj- šani igri. Za novega člana ptujskega kluba je to prva članska lovorika. 3. odprto prvenstvo za člane, LTA, rezultati: četrtfi nale: Krstulovič (4.) – Taš- ner (Šentjernej, 8.) 6:1, 6:1, Kovačič – Kegl (ŽTK MB, 7.) 6:2, 6:1; polfi nale: Krstulovič (4.) – Kova- čič 6:1, 7:5; fi nale: Krstulovič (4.) – Kupčič (Branik, 3.) 3:6, 6:3, 7:6(3). JM Tenis  Članski odprti turnir Novi član ptujskega kluba do prve članske lovorike petek  14. februarja 2020 Šport, šport mladih 19 Rokomet  ŽRK Ptuj Predsednik odslej tudi v vlogi trenerja Foto: Črtomir Goznik Robi Krasnič bo ob vlogi predse- dnika do konca sezone opravljal tudi naloge trenerja članskega moštva ŽRK Ptuj. Finalista odprtega članskega turnirja v Ljubljani: Tin Krstulovič (TK Terme Ptuj) in Jan Kupčič (Branik Maribor) Foto: Franc Slodnjak Mlada tekmovalca in trener KBV Ptuj Foto: Črtomir Goznik Ivan Hrupič je ekipo ŽRK Ptuj vodil od sezone 2017/18 do danes. Mladi ptujski atleti so bili minuli konec tedna zelo aktivni, saj so na- stopili kar na štirih različnih tekmo- vanjih. Najmlajši (U-12) so se merili na prvenstvu Slovenije v dvorani v po- samičnem in ekipnem mnogoboju. V Slovenski Bistrici je najboljši rezul- tat pri dečkih s 7. mestom dosegel Nik Lovše in pri deklicah Ana Čurin Praprotnik s 5. mestom. Aleks Žit- nik Rogelj je zasedel 16., Rok Pišek pa 30. mesto. Pri deklicah je bila La- risa Vrabl 11., ekipno pa sta deklici zasedli 2. mesto. Podobno tekmovanje je bilo za kategorijo U-14 v Ljubljani. Tam je do medalje z 2. mestom prišla Taja Pučko. Ob Taji je bila 14. Tija Lovše, skupaj pa sta ekipno zasedli 3. mes- to. Pri fantih je bil 7. Andraž Petro- vič, 15. Nik Stajnko in 17. Lan Žitnik Rogelj. Na Prvenstvu Slovenije za mla- dince in mladinke v Novem mestu je ponovno blestel Anej Čurin Pra- potnik. V sprintu na 60 m je postal državni prvak s časom 7,01 sekun- de. Solidno so tekmovali tudi Vasja Rimele, Sara Šeruga in Zoja Sluga. Slednja je v troskoku zasedla 5. mesto. Dva člana AK Ptuj sta tekmovala na dvoranskem članskem mitingu v Novem mestu. Maja Bedrač je v skoku v daljino zmagala z rezulta- tom 5,92 metra, Žan Viher pa je v moški konkurenci s skokom 6,83 metra zasedel 3. mesto. David Breznik Kranj je gostil zaključno Zimsko prvenstvo v plavanju v 25-metrskih bazenih za mlajše kategorije. Iz Plavalne akademije Kurent je ime- lo v kategoriji dečkov (2006/07) in deklic (2007/08) normo izpolnjeno sedem plavalcev. Pod vodstvom trenerja Boštjana Maračića so si mladi plavalci pripla- vali 17 fi nalnih nastopov (A- in B-fi - nala). Izstopala je Lina Maltarić, saj se zasedla dve tretji mesti – na 200 in 100 m prsno, na 50-m razdalji je bila četrta. Odlično je tekmovala tudi Ema Zorec na 100 m mešano, osvojila je 6. mesto. V A-fi nalu je plaval tudi Matevž Kostanjevec. Dobre nastope so pokazali tudi Izza Jurgec Bauman, Zala Mojsilovič Meznarič in Emma Krevs. Ob ome- njenih je v štafeti 4-krat 50 m prosto nastopil tudi Jurij Peteršič. V kategoriji mlajših dečk- ov (2008/09) in mlajših deklic (2009/10) so se pod vodstvom trenerja Boruta Petroviča tekmo- vanja udeležile štiri tekmovalke PA Kurent: Eva Hvalec, Mia Jovanovič, Sofi ja Peteršič in Žanin Krušič. Na najpomembnejšem tekmovanju v zimskem delu sezone so vse pos- tavile svoje osebne rekorde, kar je dokaz dobro tempirane forme in dobro izhodišče za prihajajoča tek- movanja v 50-metrskih bazenih. David Breznik Atletika  AK Ptuj Tekmovali na štirih tekmovanjih Plavanje  Državno prvenstvo v Kranju Uspešni nastopi »kurentov« Ana Čurin Prapotnik in Larisa Vrabl (AK Ptuj) Ekipa PA Kurent na državnem prvenstvu v plavanju Člana Kluba borilnih veščin Ptuj sta se udeležila prve letošnje tek- me za Evropski pokal – »Karlovac open« na Hrvaškem. Na tekmova- nju je sodelovalo več kot 2200 tek- movalcev iz 40 držav. Ptujčana sta tekmovala v disciplinah point fi gh- ting in light kontakt. Največji uspeh je dosegel Tilen Repina, ki je med starejšimi kadeti nad 69 kg v light kontaktu osvojil odlično 1. mesto. V fi nalu je prema- gal Fabjana Širanoviča iz Hrvaške. Uspeh je dosegel tudi Nik Jam- šek Grobelnik med mladinci do 57 kg v light kontaktu, kjer je osvojil odlično 3. mesto. Nik je v polfi nalu izgubil proti Arnelu Zuberi iz BiH. Ptujsko ekipo je na tekmovanju vodil Timi Sitar, sodili pa so tudi mednarodni sodniki iz Ptuja Edvard Štegar, Mateja Erlač in Aleš Skle- dar. Kot predsednik Kickboxing zveze Slovenije ter predsednik Bal- kanske kickboxing organizacije je tekmovanju prisostvoval tudi Vla- dimir Sitar, ki je od organizatorja prejel posebno plaketo Kickboxing zveze Hrvaške. Franc Slodnjak Kikboks  Tekma za evropski pokal Repina osvojil evropski pokal, Grobelnik Jamšek tretji Kegljanje  1. OTS Maribor Kegljači Drave izgubili v derbiju: Krilato kolo 1 – Drava 1 6:2 (3222:3091) DRAVA 1: Mitja Kramberger 538, Robi Golob 543, Bojan Krušič 526, Du- šan Murko 476, Milan Čeh 491, Boris Premzl 514. V derbiju kroga 1. OTS Maribor so člani prve ekipe Kegljaškega klu- ba Drava v nedeljo v Slovenski Bistrici izgubili tekmo z neposrednimi konkurenti za vrh, ekipo Krilatega kolesa iz Maribora z rezultatom 2:6. Običajno so doslej iz Slovenske Bistrice Ptujčani odhajali kot zmagovalci, tokrat pa so bili domačini premočni, saj so vsi krepko presegali mejo 500 kegljev. Na drugi strani v ptujski ekipi ni bilo presežka kot na prejšnjih tekmah. Točki sta osvojila Robi Golob in Bojan Krušič, dober je bil tudi Mitja Kramberger, preostali trije so bili pod svojimi zmožnostmi. Z zmago se je ekipa Krilatega kolesa zavihtela na vrh lestvice, Drava 1 pa je padla na 3. mesto, saj jih je z novo zmago (peto v nizu, op. a.) prehitela ekipa iz Prepolj. David Breznik Štajerski TEDNIK petek, 14 2. 2020  COLOR CMYK stran 20 Šport mladih, rekreacija20 Rokomet  1. A SRL (ž) 14. KROG: ŽRK Ptuj – Velenje (v soboto ob 19.00 v dvorani Ljudski vrt). 1. B SRL (m) 16. KROG: Herz Šmartno – Drava Ptuj (v soboto ob 19.00). 2. SRL (m) 12. KROG: Moškanjci-Gorišnica – Kronos (v soboto ob 18.00 v Gorišnici). Futsal  1. SFL 16. KROG (v petek od 20.00): FC Hiša daril Ptuj – Stripy (v dvorani Ljudski vrt), Sevnica – Tomaž Šic bar, Litija – Dobovec Pivovarna Ko- zel; OB 20.30: Bronx Škofi je – Siliko. Odbojka  1. A DOL (končnica, zelena skupina) 1. KROG: OK Formis – ŽOK GSV Ptuj (v soboto ob 19.00 v Hočah). Mali nogomet  Turnir prvakov Komisija za Mali nogomet MNZ Ptuj organizira zaključni turnir zmagovalcev posameznih lig v malem nogometu na območju MNZ Ptuj. Izveden bo v nedeljo, 16. 2., od 15. ure naprej v športni dvorani OŠ Ljudski vrt. Sodelujoče ekipe: člani: Bar 2 (liga Ormož), ŠD Selan (liga Videm), ŠD Rim Rekruter (liga Ptuj); veterani: KMN Tomaž Naitors (liga Ormož), Pizzerija Andia- mo Ptuj veterani (liga Videm), Club 13 (liga Ptuj). Razpored tekmovanja: ob 15.00: KMN Tomaž Naitors – Pizzerija Andiamo Ptuj ob 15.40: Bar 2 – ŠD Selan ob 16.20: Pizzerija Andiamo Ptuj – Club 13 ob 17.00: ŠD Selan – ŠD Rim Rekruter ob 17.40: Club 13 – KMN Tomaž Naitors ob 18.20: ŠD Rim Rekruter – Bar 2 Jože Mohorič Športni napovednik petek  14. februarja 2020 Nogometna šola Drava je us- pešno izpeljala tudi drugi del tradicionalnega zimskega med- narodnega turnirja za mlajše se- lekcije. V športni dvorani v Kidri- čevem so se konec tedna merile selekcije U-9, U-11 in U-13, skup- no je nastopilo kar 44 ekip, od- igranih pa je bilo natančno 100 tekem! V treh kategorijah so na tron stopile različne ekipe pod- mladkov treh največjih klubov v tem delu Štajerske: Maribora, Aluminija in Drave. „Tudi na drugem delu našega turnirja so tekme potekale po na- tančno določenem razporedu, or- ganizacijsko so zadeve delovale, kot morajo. Tokrat smo lahko zelo zadovoljni tudi z nastopi naših mlaj- ših selekcij NŠ Drava, saj so igralci selekcije U-13 zmagali v svoji kate- goriji, s kančkom sreče pa bi se lah- ko za medalje borili tudi člani ekipe U-9. Ocena turnirja bi bila z naše strani v vseh ozirih pozitivna,“ je po turnirju dejal Ian Emeršič iz NŠ Drava Ptuj. Končni vrstni red: U-9 (14 ekip): 1. NK Maribor ru- meni, 2. NK Ivanec Ivančica, 3. NK Radenska Slatina, 4. NK Miklavž; U-11 (14 ekip): 1. NK Aluminij rde- či, 2. NK Dravinja rumeni, 3. NK Dra- vinja zeleni, 4. NŠ Roho; U-13 (16 ekip): 1. NK Drava I, 2. NK Duplek, 3. NK Drava III, 4. NK Alumi- nij rdeči. JM Na slovenski kulturni praznik je v dvorani v Markovcih potekal tra- dicionalni veteranski turnir (+35 in +45) v nogometu, ki ga tradicional- no organizira Silvo Forštnarič s svo- jo ekipo iz NK Stojnci. Letos se ga je udeležilo deset ekip, štiri v mlajši in šest v starejši konkurenci. „Kmalu po novem letu začnejo klicati predstavniki različnih ekip, ali bo tudi letos organiziran turnir. Mene kot pobudnika tega turnirja, ki ga vsi udeleženci dojemajo tudi kot prijetno druženje, to seveda zelo veseli. Navdušen sem tudi nad zanimivimi tekmami, letos je bilo še posebej veliko izenačenih in raz- burljivih dvobojev,“ je povedal Silvo Forštnarič. Med mlajšimi so največ pokazali predstavniki Središča, iz njihovih vrst prihaja tudi najboljši igralec tur- nirja Aleš Lesjak. Naj vratar je postal Tomaž Muršec (Hajdina). V konkurenci igralcev nad 45 let so slavili igralci KMN Domino, ki so v velikem fi nalu ugnali zasedbo NK Hajdoše. Ti so bili v polfi nalu po streljanju penalov uspešnejši od ekipe KMN Poetovio. Za najboljše- ga igralca je bil proglašen Branko Školiber (Domino), za najboljšega vratarja pa neuničljivi Leopold Valh (Hajdoše). Vrstni red: +35: 1. NK Središče, 2. NK Hajdina, 3. Cirkulane-Zavrč, 4. NK Markovci; +45: 1. KMN Domino, 2. NK Hajdo- še, 3. NK Borovci, 4. KMN Poetovio, 5. NK Gorišnica, 6. NK Ormož. JM Foto: Črtomir Goznik Utrinek s tekme Drava – Varteks v konkurenci U-13 Foto: Črtomir Goznik Utrinek s tekme Zavrč – Duplek v konkurenci U-13 Finalista v konkurenci +45, ekipi KMN Domino (oranžni dresi) in NK Hajdoše (temni dresi) Silvo Forštnarič je pokal za naj- boljšega igralca v konkurenci +35 predal Alešu Lesjaku (Sre- dišče). Nogomet  Turnir NŠ NK Drava Dravaši tokrat zado- voljni tudi z rezultati Nogomet  Turnir v Markovcih Na vrhu NK Središče in KMN Domino BRALCI IN POSLUŠALCI Radia-Tednika Ptuj, 2 DNI ODHOD – 21. marec 2020 BENETKE VERONO VERONA , , , 152 € CENA IZLETA Štajerski TEDNIK petek, 14. 2. 2020 COLOR CMYK stran 21 petek  14. februarja 2020 Ljudje in dogodki 21 Del obsežne pisne in fotograf- ske zapuščine rodbine Oeltjen ter znanih in pomembnih ptujskih sli- karskih in trgovskih družin Kasimir je arhiv prejel leta 2017, za donacijo pa je zaslužen tudi Franc Mlakar, človek z izjemnim posluhom za kulturno dediščino in zanimanjem za lokalno zgodovino. Na sedmih razstavnih panojih so predstavljene reprodukcije ar- hivskega gradiva Zgodovinskega arhiva Ptuj, na stenah razstavnega hodnika pa visi še 25 originalnih umetniških del Jana Oeltjena, ki pa so še vedno v lasti slikarjeve prav- nukinje. »Zgodovinskemu arhivu Ptuj podarjeno gradivo bistveno ne spreminja že znane umetnikove življenjske poti, jo pa v marsičem dopolnjuje. Kratka pregledna raz- stava vsebuje precej do danes ne- znanih dokumentov in fotografi j iz slikarjevega življenja in delovanja. Gre za mešanico arhivsko-mu- zejske in galerijske razstave,“ je izpostavil avtor razstave Dejan Za- dravec. „Gre za izjemen doprinos ne samo za naš arhiv, temveč za naše celotno mesto. Pridobivanje pri- vatnih fondov je zelo težko in tudi dolgotrajno. Uspeh je predvsem odvisen od tega, koliko se poz- namo z določeno osebo ali pa z njegovimi sorodniki oz. dediči. Nič drugače ni v tej zgodbi. Gradivo je izjemno pomembno za pozna- vanje življenja in delovanja članov trgovske in slikarske družine Ka- simir ter rodbine Oeltjen, kot tudi za raziskovanje mlajše zgodovine Ptuja in njegovega meščanstva ter Haloz. Po zaslugi našega arhi- vista Dejana Zadravca, odgovor- nega za starejšo arhivsko gradivo v arhivu, in ob pomoči Martine Mehrmann-Schmidt je po nekaj le- tih zahtevnega strokovnega dela sedaj gradivo urejeno, popisano in dostopno uporabnikom. V Zgo- dovinskem arhivu Ptuj si bomo še naprej prizadevali, da bomo pri- dobili gradivo posameznikov, po- membnejših društev, gospodar- skih organizacij in združenj, ki so s svojo ustvarjalnostjo pustili nek pečat na kulturnem, umetniško- -znanstvenem in političnem po- dročju. Dejstvo je, da če ne bomo skrbeli za to gradivo, bo samo pro- padlo, preden bomo sploh poznali njegovo vsebino. Kakšna škoda pa se narodu zgodi, ko pozabi na za- pise, ki imajo ne le pravni značaj, temveč potencial, ki krepi krea- tivnost v ljudeh, pa se zavedamo žal redki. Zavedati se moramo, da mora vsaka vizija tudi vključevati pogled v preteklost,“ je povedala direktorica Zgodovinskega arhiva Ptuj Katja Zupanič. Darilo neprecenljive vrednosti Darilo pravnukinje Jana Oeltje- na Martine Mehrmann-Scmidt ob- sega 56 arhivskih škatel gradiva, korespondenc, fotografi j, osebnih in posestnih dokumentov, dnev- nikov, spominskih knjig in še mar- sikaj drugega. „To ni pomembno samo za poznavanje Oeltjena, ptujskih Kasimirjev, tukajšnje in evropske umetnosti, temveč tudi samega Ptuja in Haloz. Kasimirjeve fotografi je Haloz in Ptuja s konca 19. in začetka 20. stoletja so res ne- kaj izjemnega. Upam si trditi, da je danes malo tujcev, ki bi bili priprav- ljeni katerikoli ptujski ali slovenski kulturni instituciji podariti tolikšno kulturno bogastvo in se zavestno odpovedati fi nančni koristi, ki bi lahko iz njega izhajala. Martini vsa čast in hvala,« je povedal Zadravec. Razstavo je odprla ptujska žu- panja Nuška Gajšek. Z igranjem na kitaro pa sta odprtje razstave Od zibelke do groba obogatila mlada kitarista Maj Bezjak in Gal Rimele, učenca GŠ Karola Pahorja Ptuj, pod mentorstvom Staneta Hebarja. Ptuj  Razstava o življenju slikarja Jana Oeltjena Za večje poznavanje zgodovine Ptuja V Zgodovinskem arhivu na Ptuju je na ogled razstava o življenju slikarja Jana Oeltjena pod naslovom od Zibelke do groba. Gre za razstavo, ki je nastala na osnovi darila Martine Mehrmamm-Scmidt, pravnukinje slikarja Jana Oeltjena in Else Oeltjen Kasimir. Ob lanskoletni prvi razstavi, ki je bila plod sodelovanja med šolo in ormoško enoto Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, so sodelujoči zagotovili, da to ne bo zadnja. In ob letošnjem kulturnem prazniku so na ogled postavili novo, dru- go razstavo z naslovom Na krilih umetnosti / Grafi čni izzivi skozi pravljico. 18 mladih ustvarjalcev je tokrat ustvarjalo na temo pravljic. Ob branju svojih najljubših pravljic so pod mentorstvom učiteljice Ma- teje Meško in kustosinje Nevenke Korpič spoznavali čarobnost, skriv- nost pravljičnega sveta in pravljič- nih junakov, jih likovno upodobili in osmislili. Ustvarjali so v tehniki grafi ka. »Otroci so se prvič srečali s tovrstno tehniko. Čudili so se od- tisom, kaj je pravzaprav nastalo, kajti matrica daje nek izgled, odtis pa lahko pokaže tudi kaj drugega. To je neke vrste čarobnost te likov- ne tehnike, ki daje druge dimenzije kot klasično slikanje, risanje ali bar- vanje. Sama obožujem grafi ko in sem zelo zadovoljna z nastalimi iz- delki. Prav tako pa mislim, da je to, da lahko razstavljajo v muzeju, za otroke res poseben dogodek,« je z rezultati dvomesečnega projekta zadovoljna Meškova. Odprtje razstave so pospremili s kulturnim programom, kjer so mla- di ustvarjalci med drugim predsta- vili osrednjo misel oz. sporočilo izbranih pravljic. Po tem, ko je rav- natelj Aleksander Šterman pohvalil učence in simbolno odprl razstavo, so ti odhiteli poiskat svoja dela in se ob njih ponosno fotografi rali. Dela, kjer izstopa pristna otro- ška likovna ustvarjalnost, bodo na ogled vse do aprila. Ormož  Četrtošolci razstavljajo Grafi čni izzivi skozi pravljico Učenci 4. b-razreda ormoške osnovne šole s svojimi 36 razstavljenimi deli v grajski pristavi vabijo v njihov pravljični svet. Foto: MH Mladi ustvarjalci z mentorico Matejo Meško ter ravnateljem Aleksandrom Štermanom Foto: Črtomir Goznik Po razstavi o življenju Jana Oeltjena Od zibelke do groba sta popeljala avtorja Dejan Zadravec in slikarjeva pravnukinja Martina Mehrmann- -Schmidt. Slovenija  Uspešna kavč turneja skupine Infected Obiskali so sedem dnevnih sob Ptujska rock skupina Infected, ki je na glasbeni sceni od leta 2014, leta 2016 je bila na festivalu mladinske kulture Vizije izbrana na najboljšo mlado rock skupino, je 25. januarja v ljubljanski kavarni, ki nosi turneji (Tour de Kauch) primerno ime, Dnevna soba, uspešno sklenila svojo prvo kavč turnejo po Sloveniji. Turnejo so začeli v Ško i Loki novembra lani, prvotno so izbrali sicer Koper, a so začetek preložili zaradi bolezni pevke Katje. Od novembra do januarja so tako nastopili v sedmih dnevnih sobah Ško e Loke, Maribora, Celja, Novega mesta, Ptuja, kjer so imeli dva koncerta, in Ljubljane. Kot je po uspešno zaključeni turneji v imenu skupine pove- dala Taja Islamović, se bodo zaradi zanimanja na Primorsko še vrnili, akustičen koncert odigrali v enem izmed stanovanj, kot je bilo prvotno zamišljeno v sklopu turneje. Vsak koncert je bil nekaj posebnega, kot je vedno tudi igranje v zaključeni skupini. Vsak je imel neko svojo iskrico, nekaj, kar ga je naredilo edinstvenega, neponovljivega. Najbolj pa jim bosta ostala v spominu koncerta na Ptuju. Prvi večer so „razprodali“ v rekordnem času, zato so se odločili, da bodo odigrali še en koncert. „Neverjetnemu sobotnemu večeru je tako sledilo nedeljsko jutro, ki pa ni bilo nič manj pevsko s strani publike. Zasluge za to lahko pripišemo tudi Marku Kolariču, ki ga sicer vsi poznamo iz Kavarne Bodi, tokrat pa je odstopil še svoje stanovanje in gostom postregel tudi kavico, čaj, po koncertu pa še s pravim zajtrkom,“ je dodala Taja, ki je skupaj z ostali- mi člani skupine Infected Katjo Zinrajh Vučković, Gašperjem Bračičem, Juretom Kovačičem in Juretom Piškom navdušena nad številom ljudi, ki so prišli in peli skupaj z njimi. Skozi celotno turnejo so spoznavali slovenske kraje, ljudi in drug drugega ter se še bolj povezali kot bend. Zelo pa so veseli, da jih je pod svoje okrilje v začetku januarja letos vzela Založba Dallas Records, v okviru katere bodo tudi izdali svoj dru- gi album, ki naj bi ga v svet poslali predvidoma v letu 2021. Te dni jih čakata dva akustična koncerta v Ljubljani, AntiValentinovo v Cvetličar- ni in v Kinu Šiška, skupaj z beograjsko zasedbo Arta Lili. Zatem pa še nekaj manjših v okviru klubske scene. Poleti upajo na festivale, jeseni pa se bodo s skupino Lumberjack ponovno vrnili na Ptuj. Foto: Špela Težak S ptujskega kavč koncerta pri Marku Kolariču Sveta Trojica  Lani 18 novorojenčkov Vrtec bo dobil jaslice Ker se v zadnjem času kaže potreba po institucionalnem varstvu za najmlajše, naj bi v trojiškem vrtcu že sredi febru- arja odprli oddelek za prvo starostno obdobje. Število mladih družin v občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah na- rašča, česar so v občinski upravi zelo veseli, če jih hočejo v občini tudi zadržati, pa se zavedajo, da jim je treba zagotoviti pogoje za kakovo- stno bivanje, med katere sodijo možnosti gradnje pa tudi vrtce in šola. Konec januarja je župan David Klobasa pripravil tradicionalni sprejem za novorojenčke in za njihove starše, na katerem jim je obljubil sko- rajšnje odprtje jasličnega oddelka v trojiškem vrtcu. Lani se je v občini rodilo 18 otrok, na srečanju so bili tudi štirje malč- ki, rojeni v letu 2018, skupaj jih je bilo torej 22, od tega 11 deklic in prav toliko dečkov. Župan je vsakemu otroku podaril bodi z napisom Pono- sna Trojičanka oziroma Ponosni Trojičan, starši pa so od občine prejeli po 200 evrov pomoči ob rojstvu otroka. Foto: arhiv občine Trojiški župan je na letošnjem tradicionalnem sprejemu gostil 22 novo- rojenčkov s starši. V načrtu še družinska saga in butični hotel Soavtorica razstave in Oeltjenova pravnukinja Martina Mehrmann-Scmidt je zapuščino, ki jo je podarila Zgodovinskemu arhivu Ptuj, prejela pred več kot 30 leti iz zapuščine po svoji babici. S popisom prejetih dokumentov so ustvarili bazo za nadaljnje raziskave njenih umetniških prednikov kot tudi drugih znanih ptujskih družin, katerih gradivo se je po koncu II. svetovne vojne uničilo ali izginilo. Z umetnostno zgodovinarko Marjeto Ciglenečki se bosta lotili pisanja obširne družinske sage z umetniško-zgodovinskim ozadjem. V Halozah, v Majskem Vrhu, pa bo Kasimirjevo gosposko hišo obnovila v butični hotel. Na Ptuju in v Halozah se dobro počuti, vedno znova pa je navdušena nad tem, kako Ptujčani častijo njene prednike, Jana Oeltjena in družino Kasimir. Štajerski TEDNIK petek, 14. 2. 2020  COLOR CMYK stran 22 petek  14. februarja 2020Poslovna in druga sporočila22 15. in 16. februar 2020, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Po- žar uničil stanovanjsko hišo družine Šneberger v Trubarjevi ulici na Ptuju; Slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku v mestni občini Ptuj ter podeljena priznanja, plakete in oljenke najzaslužnejšim; Tiskovna konfe- renca s predstavitvijo dogodkov ob jubilejni, 60-letnici Kurentovanja 2020; Predstavitev in pokušina letnika vina Mistik skozi sorte, ki so zorele pod gradom Vurberk; Skupinska razstava Sekcije ilustratorjev Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov; V Galeriji mesta Ptuj odprtje velike razstave dobitnikov nagrad Ex Tempore Ptuj Karneval v letih 2003 do 2019; Razstava Od zibelke do groba – življenje slikarja Jana Oeltjena v Zgodovinskem ar- hivu; OŠ Mladika pripravila kulturno prireditev s pesmimi pesnika Toneta Pavčka – Angeli; Obujeni običaji svečnice še vedno žive v nekaterih delih Haloz – reportažni zapis; Na belih poljanah ples kurentov v ritmu glasbe; Z narodno-zabavno glasbo stopimo v zimski večer. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Ptuj - 28., 29. in 30. avgust 2020 Osnovne šole Destrnik-Trnovska vas. Vidimo se v sredo, 19. februarja, ob 18. uri v Volkmerjevem domu kulture na Destrniku. Destrnik Trnovska vas in Osnovno šolo Destrnik-Trnovska vas vabi na prireditev • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NARO ILNICA ZAČ Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj 2250 Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 Štajerski TEDNIK petek, 14. 2. 2020  COLOR CMYK stran 23 petek  14. februarja 2020 Oglasi in objave 23 www.tednik.si FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo- ra – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa not- ranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, dr- va za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. PICERIJA Slonček iz Prešernove 19 zaposli osebo za razvoz pic (lahko tudi upokojenec). Informacije 031 301 116. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilni- ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pele- te, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Ro- gaška Slatina. Tel. 041 785 318. Vsak drugi petek POLNA IDEJKMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. VINOGRAD, 400 trsov, asfalt, položna lega, v Zamušanih, brezplačno oddam. Tel. 041 644 634. PRODAMO belo mešano vino. Tel. 031 503 142. KUPIM krško-poljskega odojka. Tel. 041 894 325. PRODAM rotacijsko koso 165 Sip, ro- tacijski obračalnik pajek 340 Sip, tračni obračalnik 220, trosilec hlevskega gnoja Krpan Sip, traktorski mlin Ciklo 100 Sip in cepilnik drv. Tel. 02 783 75 01. KUPIMO traktor, lahko tudi IMT, Ursus ali podobne, in priključke. Telefon 031 525 793. PRODAM prašiče od 60 do 250 kg. Tel. 040 764 020. PRODAM večjo količino govejega hlevskega gnoja, cena po dogovoru. Tel. 051 705 739. PRODAMO luščeno koruzo in kamerun- ske ovce, mladiči – par. Tel. 041 226 204. TELICO, visoko brejo, lisasto, puhalnik za seno SIP s cevmi in elektro motorjem, polž za zrnje in voz-platonar prodam. Tel. 041 936 157. PRODAMO - manjšo hišo-bivalni vikend v Med- ribniku (Cirkulane), letnik 1981, obnovljeno 2017, površine 81,5 m2, 8.674 m2 zemljišča. Cena: 50.000 EUR, tel. : 041 933 151, 02 620 88 16. www.re-max.si/Poetovio DELO SPOMIN 13. februarja minevajo štiri leta, odkar te ni več med nami, a misel vedno k tebi beži Jožef Drevenšek IZ SP. LESKOVCA 20 Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče. Tvoji najdražji SPOMIN 17. februarja bo minilo leto dni, odkar je za vedno odšla od nas naša draga hčerka in sestra Sonja Božičko IZ DOLENE 34A Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, postojite ob njenem mnogo, mnogo preranem grobu z lepo mislijo ter ji prižgete svečko. Zelo te pogrešamo. Žalujoči: ata in mama ter brat Zlatko Grenak spomin, vedno prisoten spomin ... – ni moč pozabiti! SPOMIN Jutri mineva pet let, odkar nas je za vedno zapustil Franc Kac IZ LANGUSOVE 17, PTUJ 2. 10. 1937–15. 2. 2015 Njegovi najdražji Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. OSMRTNICA Z bolečino v srcu sporočamo žalostno vest, da se je v 59. letu tiho poslovil naš dragi mož, oče, tast in dedek Jože Kopše IZ PREŠE 4A Od njega se bomo poslovili danes, v petek, 14. februarja 2020, ob 13. uri na pokopališču v Majšperku. Žara bo položena v vežico danes, v petek, ob 10. uri. Žalujoči: žena Sonja, sin Alen s Sašo in vnuk Nino Nosimo te v srcih, v nas naprej živiš, tudi ti nikoli nas ne izgubiš! SPOMIN Tih in boleč je spomin na dan 12. 2. 2013, ko nas je za vedno zapustila mama, babica in prababica Julijana Kolarič IZ BUKOVCEV 4 Hvala vsem, ki se je spominjate, s toplo mislijo postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke. Vsi tvoji, ki te imamo neizmerno radi in te pogrešamo Čas hitro beži, a v naših srcih boš vedno z nami ti ... SPOMIN Ivan Zavec IZ MOŠKANJCEV 109 Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. Njegovi najdražji Življenje celo si garal, za dom in svoje bližnje vse si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA Ujet v naša srca z najlepšimi spomini nas je po zelo težki bolezni v 81. letu zapustil dragi mož, oče, tast, dedek, svak, stric in boter Jože Zepek Nedelko IZ ANDRENCEV 41 PRI CERKVENJAKU Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše, denarno pomoč, izražena pisna in ustna sožalja. Hvala gospodu Janku Babiču za cerkveni obred, pevcem Svetega Andraža, pogrebnemu podjetju Almaja za storitve, molecu gospodu Hergu za molitev, zastavonošu, godbe- niku za odigrano Tišino, gospe Elbl za besede slovesa in vsem, ki ste našega očeta in dedka pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu dr. Mihu Lukaču, njegovemu zdravstvenemu osebju ter hvala zdravniškemu osebju Bolnišnice Maribor, še posebej hvala Bolnišnici Ptuj – Internemu oddelku. Hvala tudi družini Mikl iz Avstrije. Tvoji, ki smo te imeli radi Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) SPOMIN V teh dneh mineva dvajset let in dve leti, odkar sta nas zapustila naša draga starša Štefka in Franc Butolen V spominu vedno z vama. Vajini najdražji (16. 12. 1942–15. 2. 2000) (3. 10. 1943–25. 10. 2017) Ko prebujalo se je jutro, tiho sta odšla. Odšla sta brez slovesa, za seboj pustila sta spomin na naša skupna srečna leta. Le srce in duša ve, kako boli, ko vaju več med nami ni. SPOMIN 15. februarja bo minilo eno leto, odkar nas je zapustila draga mama, tašča in oma Marija Sakelšek IZ DOLENE 46 12. februarja je minilo pet let, odkar te ni več med nami, dragi oče, tast in dedek Viktor Sakelšek IZ DOLENE 46 Hvala vsem, ki se ju spomnite in prižgete svečo na njunem grobu. Hčerki Danica in Ivica z družinama NEPREMIČNINE V NAJEM oddam več poslovnih prostorov in parkirišč, vse na Vodnikovi ul. 2 na Ptu- ju. Milan Hebar, s. p., Miklošičeva ul. 3, Ptuj. Tel. 041 325 925. RAZNO UGODNO prodam novi trosed, sive bar- ve, raztegljiv v vzmeteno ležišče. Tel. 041 957 027. PRODAM oljni gorilnik za centralno švi- carske znamke in 100-litrsko hidravlično stiskalnico za sadje. Tel. 041 946 178. PO NIŽJI ceni prodam novo kotno se- dežno z ležiščem in predali. Tel. 041 915 368. O Štajerski TEDNIK petek, 14. 2. 2020  COLOR CMYK stran 24 petek  14. februarja 2020Tednikov mozaik24 „Kurent je preostanek poganskih časov, ki odganja zimo in v deželo prinaša pomlad …; pravi kurent ima kratko dlako, dolga dlaka je napa- ka …; … kurent je lahko zgolj neporočeni moški …; v kurentiji se je ne- koč prelivalo veliko krvi itd.,“ to in še več napačnih predstav je mogoče slišati o kurentu. Tudi zato današnji prispevek v Nagradnem turističnem vprašanju posvečamo poslanstvu kurentovega obredja. Za sodelovanje smo zaprosili Štefana Čelana. »Globoko se strinjam z dr. Nikom Kuretom, ki je eden redkih etnolo- gov, ki kurentov ni dojemal kot pustnih šemskih likov, ampak je v njih videl globlji pomen starodavnih obredov. Za vedno mi je v spominu os- tal njegov odgovor na vprašanje, ali kurenti sodijo med karnevalske ma- ske. Povedal je, da so ostanki starodavne obrednosti začeli bledeti. Toda kurent ni, ne bo in ne more biti komični lik. Tako kot dr. Niko Kuret se tudi sam strinjam, da je sodobni človek izgubil stik s svojimi koreninami, svojo avtentično naravo. Zato sem mnenja, da se mora vsak vsaj malo srčen človek po svojih močeh truditi, da v teh prelomnih obdobjih, kakršno je današnje, odkriva nove, mnogokrat očem nevidne načine za zdravljenje bolečih ran, ki jih človek povzroča sebi in vsemu bivajočemu. Treba je korenito spremeniti pojmovanje o poslanstvu kurentovega obredja in se odmakniti od srednjeveškega mračnjaštva, ko so zaradi holističnega raz- mišljanja o delovanju vesolja lj udi sežigali na grmadah. Prihaja torej čas, ko bo potrebno obuditi praspomin in povrniti kurentom izvirno šaman- sko naravo, ki je ni moč pojasniti zgolj z zakonitostmi kartezične znanosti. Kurent torej ni šema, ki preganja zimo, ampak se ji kvečjemu zahvaljuje, da je odpočila mater Zemljo, da bo bolje rodila. Prav tako so sklepanja o tem, ali je pravi kurent tisti s kratko ali dolgo dlako, popolnoma napačna in nesmiselna. Te primerjave so podobne tistim iz preteklosti, ko so ljudi s črno barvo kože pojmovali kot primitivno raso, bela barva kože pa je del človeške civilizacije povzdignila celo do božanstev. Še bolj kratkovi- dne pa so primerjave o tem, ali je koristnost obredja odvisna od tega, ali NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Iz katerega leta je najstarejši pečat s podobo sv. Jurija na konju? ….............................................................................................. Ime in priimek:......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. Foto: Črtomir Goznik V otvoritveni povorki 60. Kurentovanja bo nastopilo nekaj več sto kuren- tov in korantov. Nagradno turistično vprašanje živali, drugemu pri tem lažje pomagajo peresa purana ali gosi pri zagota- vljanju plodnosti in zdravja domačih živali. Ovnova koža v kožuhu neko- mu predstavlja moč plodnosti, ki jo kurent zaželi mlademu dekletu, koža iz jagenjčka pa nekomu pomaga prinašati srečo in zdravje že rojenim ot- rokom. Ježevka nekomu predstavlja simbolno moč za borbo z nevidnimi silami zla, drugemu pa pomeni falični simbol plodnosti. Velikost in obliko zvoncev si posamezniki izberejo v odvisnosti o višine tona, ki ga želijo sproščati v okolje. Znano je, da je s pomočjo zvoka možno uravnotežiti razglašene frekvence, ki povzročajo bolezni rastlinstva, živalstva in člove- ka. Zven zvoncev je neke vrste zvočna kopel, ki v ljudeh prebudi zaveda- nje o tem, kako pomembno je v življenju biti povezan z vsem bivajočim in s seboj,« kurentovo poslanstvo predstavlja Štefan Čelan. V enem od prejšnjih nagradnih turističnih vprašanj smo spraševali o tem, katerega leta na Ptuju niso organizirali Kurentovanja. To je bilo leta 1964. Nagrado bo prejela Zdenka Krajnc s Ptuja. Danes sprašujemo, iz ka- terega leta je najstarejši pečat s podobo sv. Jurija na konju. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore priča- kujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 22. februarja. ga izvajaš na vasi ali v mestu. Kot da niso bila vsa mesta naprej vasi?« se razlaga Štefan Čelan. Kurent si svojo opravo izbira sam »Vsak kurent, ki se zaveda svoje metafi zične in mistične narave, si še danes kapo, kožuh, zvonce in ježevko izbira sam. Celotna oprava je sesta- vljena iz različnih simbolov, ki predstavljajo duha in poslanstva živalstva in rastlinstva in ne njihove oblike. Peres na kurentovi kapi ne nosi kurent zato, ker so na zunaj lepa in široka. Nekomu peresa kanje predstavljajo moč, ki lahko pomaga ohranjati ravnovesje med različnimi vrstami divjih Kurent ni šema, ki preganja zimo Ptuj  Primusova vinska zgodba Ko razvajajo citrusove note Prvo Primusovo vinsko zgodbo v letu 2020 sta v duetu konec januarja sestavila traminec in rumeni muškat. V vlogi povezovalke vinsko-kulinaričnega večera je prvič nastopila sedma ptujska vinska kraljica Eva Gašperšič. Prvič pa se je na tem vinskem ve- čeru predstavil tudi novi vodja go- stinstva hotela Primus Zoran Škar- jot. V pogovoru s Kajo Španpauer iz Radgonskih goric, Blažem Ob- ranom iz Ptujske kleti in Zvonkom Škrgetom Vinarstvo Škrget so obi- skovalci Primusovih vinskih zgodb v 16. sezoni spoznali duet omenje- nih vin iz teh kleti. Rumeni muškat vselej očara s svojimi citrusovimi notami, traminec, plemenita stara sorta, pa s svojim bolj cvetnim od- raslim vonjem in okusom. Nekateri ju imajo tudi za bolj ženski vini. Ja- nuarsko Primusovo vinsko zgodbo pa so začeli s penino rumeni mu- škat Radgonskih goric, kjer penino proizvajajo že od leta 1852, kot naj- večja in najstarejša peninska klet v Sloveniji. Za vino večera, ki ga je spremljala izbrana kulinarika, so obiskovalci izbrali rumeni muškat Ptujske kleti. Za glasbene užitke je za klavir- jem poskrbela Ženet Vidovič. Včasih je priseg ala na visoko, da nes lahko sega le še po široki modi. * * * Dokler nam bod o vladali strici iz ozadja, bomo v riti. * * * V praznih glava h nastajajo najb olj odmevne poli tične zgodbe. * * * Ljudje za vse rež ime so samo ljud je za svoje žepe. * * * Za vsako rit je n arejena plenica. * * * Saj bi prišel na k onja, če ne bi na letel na preveč p odkev. AFORIZMI BY FREDI V tem času so ustvarili veliko lastne glasbe. Od drugih skupin se tudi najbolj razlikujejo po tem, da igrajo izključno lastno glasbo. Prvih dvajset let pa so tudi prazno- vali v enakem sestavu, kot so zače- li. Pridružil se jim je le glavni voka- list David Matići. V 22. letu svojega delovanja pa bodo poskrbeli tudi za razgibano dogajanje v pustnem času. Nepozabno zabavo, pravi ptu- jski žur v mestu, dobro klubsko vzdušje, bodo pripravili za vse glasbene sladokusce najprej 22. februarja v Xtimu, na ptujski tržnici pa bodo nastopili na pustni torek popoldan. Za razliko od prejšnjih nastopov, na katerih so igrali iz- ključno lastno glasbo, bodo na teh dveh koncertih preigravali glas- bo sedemdesetih, osemdesetih in devetdesetih ter današnjega časa, pop, funk, rock, disko glas- bo. Za kar najbolj avtentično pou- stvarjanje teh glasbenih ritmov so svojo zasedbo razširili z več gosti. Nastopili bodo kot 10-članska za- sedba, že kot mali orkester, ki že nekaj časa zavzeto vadi v studiu pod Narodnim domom na Ptuju. K sodelovanju so povabili nekaj znanih slovenskih glasbenikov. Nastopili bodo v zasedbi: David Matiči – Čiča (vokal), Janez Mršek (kitara), Igor Mešič (kitara), Nešo Nenad Tokalić (bas), David Toplak (bobni), Žan Hauptman (vokalist, klaviaturist), Božo Ljubec (bari- ton, saksofon, alt saksofon), Blaž Švagan (tenor saksofon), Matej Leskovar (pozavna) in Boris Maj- cen (trobenta). Popperkegovci v razširjeni sestavi si želijo, da bi oba nastopa pospremilo čim več ljubiteljev dobre glasbe, ki ob tem želijo uživati tudi v pustni tradiciji najstarejšega slovenskega mesta. Prepričani so, da bosta k temu pri- pomogla tudi mlada dj-ja Nikolaj in Nade, ki se jim bosta pridružila na prvem nastopu. Sicer pa skupino Popperkeg v tem letu čaka kar nekaj nastopov. Še vedno veliko delajo tudi na lastni glasbi. Kot zagrizeni Ptujčani pa se želijo spopasti tudi z novimi izzivi, z glasbenimi projekti za več izvirnega dogajanja v mestu. Ptuj  Popperkeg v pustnem času Nepozabna pustna zabava v mestu Ptujska glasbena skupina Popperkeg je pred dvema letoma praznovala že dve desetletji svojega glasbenega ustvarjanja in nastopanja. Veliki koncert ob jubileju so pripravili 13. julija 2018 v Murkovi ulici na Ptuju. Foto: zasebni arhiv Skupina Popperkeg se v studiu pod Narodnim domom intenzivno pripravlja na muziciranje v pustnem času, na nepozabno pustno zabavo 22. in 25. februarja. Foto: MG Sedma ptujska vinska kraljica Eva Gašperšič v pogovoru z Blažem Obra- nom iz Ptujske kleti