Fabrizio Polojaz: Trst je mesto kave, a se tega žal ne zaveda, oziroma ne ve, kaj to sploh pomeni
/8
Spinning®, PILATES, TRX, Kangoo Jumps, Zumba,
Insanity, DNK analize. Ples v parih z Julijo Kramar,
nordijska hoja, GymstiCk
Obrtna cona Solkan (50m levo čez mejo po Via degli Scogli). Tel.: 00386 41 250 436 www.zdravogibanje.si
Primorski
Družbena odgovornost znanstvene informacije
Martin Brecelj
Domačo in širšo mednarodno javnost še vedno vznemirja ponedeljkova obsodba sedmih članov italijanske vladne komisije za zaščito pred velikimi nevarnostmi. Sodišče v lAquili jim je izreklo šestletne zaporne kazni, češ da niso ustrezno posvarili prebivalcev Abrucev pred nevarnostjo potresa, ki je 6. aprila2009 terjal 309 mrtvih in več kot tisoč ranjenih ter povzročil ogromno gmotno škodo.
V resnici je razsodba z marsikaterega vidika sporna. Paradoksalno je že dejstvo, da medtem ko so bili omenjeni strokovnjaki obsojeni zaradi umora, ki naj bi ga zagrešili z neustreznim obveščanjem javnosti, malokdo pomisli na tiste, ki so bili in so odgovorni za nespoštovanje protipotresne zakonodaje na gradbenem področju, pa naj bo v Abrucih ali v drugih potresno ogroženih predelih Italije.
A če je po eni strani vse to res, moramo po drugi strani tudi kritično ugotoviti, da razsodbo sodišča v l'Aquili marsikdo le preveč površno tolmači. Tako ameriška Zveza zaskrbljenih znanstvenikov strelja mimo, ko se v sporočilu za javnost polemično sprašuje, »kaj bi bilo, če bi neka vlada vlekla pred sodnike meteorologe, ker niso predvideli točne poti tornada«.
Resnici na ljubo člani italijanske vladne komisije za zaščito pred velikimi nevarnostmi niso bili obsojeni zato, ker niso znali natančno napovedati potresa. To bi bil pravi absurd, saj bi od njih zahtevali nekaj, kar presega zmožnosti današnje znanosti. Kot piše v razsodbi, so bili obsojeni zato, ker so »podcenjevali ugotovljeno potresno nevarnost« in ker so nudili »netočne in nepopolne informacije« o njej, kar je očitno nekaj drugega.
Na osnovi katerih dejstev ali indicev se je sodišče v l'Aquili dokopalo do navedene ugotovitve, bo znano, ko bo objavljena utemeljitev razsodbe. Mimo tega pa smemo trditi, da je seznanjanje javnosti z družbeno pomembnimi znanstvenimi ugotovitvami na splošno podcenjen problem. In to tudi v znanstveni srenji. Strokovnjaki se z družbo radi obnašajo tako, kakor se zdravniki z bolniki: težko se potrudijo, da bi jo ustrezno seznanili s svojimi ugotovitvami, pa čeprav bi bili to dolžni storiti.
Na ta vidik družbene odgovornosti znanstvenikov je verjetno hotelo opozoriti sodišče v LAqui-li. Seveda se smemo vprašati, ali je za takšna opozorila potrebna obsodba sodišča. Tu se najbrž odpira vprašanje družbene oz. civilne odgovornosti sodnikov, ki je nič manj pereče od vprašanja družbene odgovornosti strokovnjakov, še zlasti v Italiji.
dnevnik
ČETRTEK, 25. OKTOBRA 2012
št. 252 (20.575) leto LXVIII._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
CENA V SLOVENIJI
1,20 €
deželni odbor fjk - Po zagotovilih odbornika Elia De Anne
Danes sprostitev sredstev za slovenske ustanove?
italija - Umik
Berlusconi ne kandidira za premierja
TRST - Deželna vlada bo danes sprostila del državnih finančnih prispevkov slovenskim kulturnim ustanovam. Tako obljublja pristojni odbornik Elio De Anna, ki je včeraj v deželnem svetu tudi napovedal, da Fur-lanija-Julijska krajina ne bo »odščip-nila« Slovencem 400 tisoč evrov, ki jih je že dala manjšini, potem ko je ta denar Berlusconijeva vlada zadržala v rimskih blagajnah. De Anna je o teh vprašanjih odgovarjal deželnemu svetniku Slovenske skupnosti Igorju Gabrovcu.
Odbornik. ki pripada stranki Ljudstva svobode, je tudi demantiral furlanskega svetnika Demokratske stranke Paola Menisa, ki je prepričan, da v Reziji sploh ni Slovencev.
Na 3. strani
RIM - Bivši premier in dosedanji voditelj desne sredine Silvio Berlusconi je včeraj potrdil, da se na parlamentarnih volitvah spomladi prihodnje leto ne bo potegoval za položaj premiera. Kot je povedal, bodo ime kandidata za premiera v njegovem Ljudstvu svobode izbirali na strankarskih volitvah. Te bodo potekale 16. decembra. Na njih bo po vsej verjetnosti nastopil tajnik Ljudstva svobode Angelino Alfano, svojo kandidaturo pa je že napovedala Daniela Santanche.
Ob Berlusconijevem sestopu s političnega vrha Ljudstvo svobode pretresajo notranji spopadi, korupcijski škandali in vrsta porazov na lokalnih volitvah. Zato nekateri politični opazovalci ocenjujejo, da bolj kot za prostovoljen umik gre za beg s potapljajoče se ladje.
Na 11. strani
trst - Včeraj popoldne v Ul. Di Vittorio
v stanovanju smrtno žrtev
Požar terjal
TRST - Včeraj popoldne je požar uničil stanovanje v drugem nadstropju stavbe v Ul. Di Vittorio v Trstu, pri čemer je priletna stanovalka izgubila življenje. Ogenj, ki je kot kaže izbruhnil v dnevni sobi zaradi vnetja televizorja, je bil usoden za 65-letno Liano Degrassi, ki je imela tudi težave z gibanjem, medtem ko so njenega ravno toliko starega moža Giovannija Feritoio rešili in se nahaja v bolnišnici, kamor so zaradi vdihavanja dima sprejeli tudi druga dva stanovalca bloka. Na delu so bili gasilci, reševalci službe 118 in karabinjerji.
Na 5. strani
Lipico bodo reševali z zasebnim kapitalom
Na 2. strani
Sertubi: delavci
spet na strehi Na 4. strani
Merku in Zulian združena na razstavi
Na 10. strani
V Gorici smrtna prometna nesreča
Na 12. strani
Goriška zadruga Maja deluje že dvajset let
Na 13. strani
Gojenci treh glasbenih šol zaigrali v Gorici
Na 13. strani
UPLINJEVALNIK
Pismo
Cosolinija
Montiju
TRST - Tržaški župan Roberto Cosolini je posredoval županom vseh občin tržaške pokrajine osnutek pisma z razlogi, zaradi katerih lokalni upravitelji nasprotujejo gradnji plinskega terminala v Ža-vljah. Namen župana je nasloviti to pismo na predsednika italijanskega ministrskega sveta Maria Montija z zahtevo, da se poglobi načrt in analizirajo vse morebitne posledice. Cosolini je o uplinjevalniku govoril tudi na prvem srečanju s koprskim županom Borisom Popovi-čem, ki je bilo včeraj v Kopru.
Na 4. strani
Mesec KraškeS Kuhinje
!012
NI
Mr-
5. oktober - It. november2012
k__
^P^BB Ponudbo iodetujsoCih ^cvitincev in vinarjev najdete na: www,vi ni k a lc Ha kris.i ¡/mfc k
vsakega w. našla
I Vabljeni na razvajanje v okusih Krasa!
Matteo Marchio Lunet
SANIVET MULTISERVICE
TRST - Ul. T. Luciani 4 TEL. 380 3787140
•	DRUZBENO-ZDRAVSTVENE
STORITVE 24 ur na dan •
•	BOLNIČARSKA OSKRBA •
•	ZDRAVSTVENA OSKRBA • • OSKRBA OSTARELIH •
• OSKRBA NA DOMU •
•	PREVOZNA STORITEV v Italiji in tujini za zdravniške preglede,
sprejeme v bolnišnico in izhode iz bolnišnice • • MASAŽA •
Član	imrmrviii
2
Četrtek, 25. oktobra 2012
ALPE-JADRAN
/
kobilarna lipica - Izguba po devetih mesecih 300 tisoč evrov
Težave družbe naj bi reševali s pomočjo zasebnega vlagatelja
Že danes znan začasni novi prvi mož - Konji pa še naprej obolevajo in poginjajo
LIPICA - Vlada bo predvidoma danes imenovala v.d. direktorja Kobilarne Lipica, ki naj bi jutri že prevzel svojo funkcijo. Med kandidati naj bi po poročanju Radia Slovenija največ možnosti imel Boštjan Bizjak, ki se je pred dvema letoma kot kandidat SLS neuspešno potegoval za mesto župana Postojne. Med imeni, ki naj bi v bodoče prevzela vodenje lipiškega sveta, pa se omenja direktorico veterinarske uprave Vido Ča-donič Špelič, ki je to nalogo že opravljala.
Na torkovi izredni seji lipiških svetnikov je sekretar ministrstva za kmetijstvo in okolje Branko Ravnik napovedal pripravljenost, da se družbo reši s pomočjo zasebnega vlagatelja. To naj bi se zgodilo pred spremembo zakona o Kobilarni Lipica, saj bo nova družba prevzela tudi opravljanje nekaterih nalog, ki sedaj sodijo v javni zavod, zasebni denar pa bodo iskali preko javnega razpisa.
Ob polletju je izguba družbe Lipica turizem znašala 350.000 evrov, po devetih mesecih ostajajo razmere podobne, izguba znaša namreč nekaj manj kot 300.000 evrov. Kobilarna Lipica se sicer že dalj časa spopada s številnimi očitki. Računsko sodišče je ocenilo, da je Javni zavod Kobilarna Lipica hudo kršil obveznost dobrega poslovanja in zato tudi predlagalo razrešitev direktorja kobilarne Tomija Rumpfa. Ta je še isti dan podal odstopno izjavo, a ob tem zavrnil večino očitkov na račun njegovega vodenja zavoda.
Računsko sodišče je številne očitke naslovilo tudi na vlado in ministrstvo za izobraževanje. Vlada namreč ni začela s postopkom za spremembo zakona ter ni proučila možnosti izvajanja gospodarske dejavnosti v Kobilarni Lipica v obliki javno-zasebnega partnerstva, zato obstaja tveganje pokrivanja izgube iz poslovanja te družbe na način, ki ni v skladu s predpisi, je razvidno iz pore-vizijskega poročila.
V Lipici pa že več let v težko pojasnjenih okoliščinah poginjajo konji. Prejšnji teden so oboleli kar trije lipicanci, dva so zato morali usmrtiti, tretjega pa zdravijo na kliniki za konje na ljubljanski veterinarski fakulteti. Do podobnih dogodkov je prihajalo že v preteklih letih. Po lanski preiskavi pogina konja so v poročilu zapisali, da je obolevanje konj najverjetneje posledica "več dejavnikov, ki se med seboj prepletajo in sovpadajo". Samo lani marca so v Kobilarni Lipica poginili štirje lipicanci, julija pa od petih obolelih še dva.
Lipicanci še naprej obolevajo in poginjajo v težko pojasnljivih okoliščinah
slovenija - Internetna statistika
Spletna stran 24ur.com ostaja najbolj obiskana
LJUBLJANA - Vrh seznama najbolj obiskanih slovenskih spletnih strani je septembra ostal nespremenjen. Na vrhu tako ostaja spletna stran 24ur.com, sledita ji naj-di.si in siol.net, ugotavlja raziskava MOSS. Spletna stran 24ur.com je zabeležila 669.316 različnih slovenskih obiskovalcev in s tem dosegla 51,74-odstoten doseg; uporabniki so opravili 89,17 milijona prikazov. Po številu obiskovalcev 24ur.com sledita najdi.si (514.133 obiskovalcev; 39,74-odstotni doseg; 34,77 milijona prikazov) in siol.net (494.545 obiskovalcev; 38,23-odstotni doseg; 58,61 milijona prikazov). Na lestvici je od četrtega do desetega mesta prišlo do manjših sprememb. Prvi trojici do desetega mesta sledijo bol-ha.com, rtvslo.si, zurnal24.si, avto.net, itis.si, vizita.si in zadovoljna.si.
Doseg vseh 105 merjenih strani v obdobju med 1. in 30. septembrom znaša 1.254.816 različnih slovenskih obiskovalcev, ki so opravili nekaj več kot 613 milijonov prikazov. Kot še ugotavlja raziskava MOSS, je bilo septembra med 1.291.915 in 1.295.333 mesečnih uporabnikov interneta. Od tega
je bilo 76 odstotkov oz. 1.293.624mesečnih uporabnikov, prebivalcev Slovenije, starih od 10 do 75 let.
Večkrat dnevno je internet uporabljalo 56,2% uporabnikov, vsak dan jih je internet uporabljalo 29,5%, nekajkrat na teden 12,3%, medtem ko jih je internet redkeje, a vsaj enkrat mesečno, uporabljalo dva odstotka. Med mesečnimi uporabniki interneta je 56% moških in 44% žensk, povprečna starost pa znaša 37 let.
Glede na zaposlitveni status je delež mesečnih uporabnikov interneta največji med zaposlenimi v podjetji, in sicer kar 35-odstoten. Sledijo zaposleni v javnem sektorju (12 odstotkov), upokojenci (11 odstotkov), študenti in osnovnošolci (po devet odstotkov), samozaposleni (osem odstotkov), brezposelni (sedem odstotkov) in dijaki (šest odstotkov). Delež gospodinj je bil enoodstoten, medtem ko sta na druge zaposlitvene statuse odpadla dva odstotka.
Raziskava MOSS poteka pod okriljem Slovenske oglaševalske zbornice, v obdobju 2009-2012 pa jo izvaja družba Valicon iz Ljubljane s podizvajalcem Gemius. (STA)
evropska unija
Opomini Sloveniji zaradi pesticidov,
VI	• •	II	■ • v v
zeleznic in odlagališč
BRUSELJ - Slovenija je včeraj iz Bruslja dobila tri opomine: naj upošteva predpise o trajnostni rabi pesticidov, naj počisti odlagališča in naj prenese evropsko zakonodajo o in-teroperabilnosti železniškega sistema. V vseh treh primerih gre za druge opomine. Če v dveh mesecih ne bo ustrezno ukrepala, lahko Evropska komisija zadeve predloži Sodišču EU.
Poleg Slovenije je drugi opomin zaradi neupoštevanja predpisov o trajnostni rabi pesticidov dobilo še šest držav: Belgija, Bolgarija, Danska, Litva, Luksemburg in Poljska. Komisija od vseh sedmih držav zahteva, naj zagotovijo popolno skladnost z okvirno direktivo o trajnostni rabi pesticidov, ki določa pravila, s katerimi naj bi se zmanjšala tveganja in vpliv uporabe pesticidov na zdravje ljudi in okolje. Teh sedem držav članic direktive še vedno ni v celoti preneslo v nacionalno zakonodajo, čeprav bi to morale storiti do 26. novembra lani.
SSk gosti visokega zastopnika EFA
GORICA - Od danes do sobote bo na obisku v Gorici in Trstu podpredsednik Evropske svobodne zveze (EFA-Europan Free Alliance) Sybren Posthumus. Visoki predstavnik EFA prihaja na povabilo stranke SSk, da bi se soočil s problemom reforme krajevnih javnih uprav in posledic na predstavništvo slovenske manjšine v izvoljenih organih. EFA vključuje politične stranke in avtonomistična gibanja evropskih narodnih in jezikovnih manjšin. Obenem bo to tudi priložnost, da se preko Posthumusa EFA seznani s finančnimi težavami, ki pestijo slovenske organizacije, ustanove in društva. Glavni urad zveze je v Bruslju, od koder vodi njeno delovanje in skrbi za koordinacijo sedmih izvoljenih evropskih poslancev.
Jenkova nagrada Ramovešu
LJUBLJANA - Na Društvu slovenskih pisateljev so včeraj podelili pesniško Jenkovo nagrado, ki jo je letos prejel Janez Ramoveš. Žirijo je prepričal s pesniško zbirko Skuz okn strejlam kurente, ki jo je tako kot prejšnje napisal v narečju Poljanske doline. Vsebinsko je pesnik ubesedil temačen univerzum, širok razpon zla, ki med drugim sega od nakazane slutnje do mračne podobe in srhljivosti.
Za Jenkovo nagrado, ki jo Društvo slovenskih pisateljev podeljuje za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let, so bili nominirani še Alenka Jenstrle Doležal za pesmi v snegu, Gorazd Kocijančič za zbirko Primož Trubar zapušča Ljubljano, Katja Perat za pesmi Najboljši so padli in Marcello Potoc-co za zbirko Via Francigena.
V FJK bencin po nižji ceni tudi novembra in decembra
TRST - Četrta komisija deželnega sveta Furlanije Julijske krajine je soglasno podprla sklep odbora o podaljšanju prispevkov za nakup pogonskih goriv v FJK po znižani ceni tudi zua november in december. Popust bo enak kot doslej, in sicer 21 in 14 centov za nakup neosvinčenega bencina oziroma dizla v prvem območju (obmejnem) in 14 ter 9 centov pri litru bencina ali dizla v drugem območju.
Na Letališču Jožeta Pučnika zasegli večjo količino heroina
BRNIK - Policisti so v sodelovanju s carino v v prejšnjem in tem tednu na Letališču Jožeta Pučnika na Brniku preprečili več poskusov tihotapljenja heroina v Slovenijo. Pri mejni kontroli so tako nekaj kilogramov te prepovedane droge. Podrobnosti uspešnega sodelovanja policije in carine bodo predstavili danes.
slovenija - Internetne prevare
Objavljen video vodič o znakih nigerijske prevare
LJUBLJANA - Slovenski nacionalni program osveščanja Varni na internetu je včeraj v okviru sodelovanju v vseevropski akciji osveščanja državljanov o kibernetski varnosti predstavil video vodič z naslovom "To je vaš srečen dan!", ki razkriva znake t. i. nigerijske prevare.
Gre za sporočilo, s katerim goljuf poskuša prepričati uporabnika, da mu nakaže nekaj denarja. Najpogosteje poteka tako, da elektronsko sporočilo uporabnika prosi za pomoč pri prenosu zelo velike vsote denarja. Ko je nato komunikacija vzpostavljena, goljuf uporabniku sporoči, da je najprej potrebno poravnati določene stroške -npr. odprtje novega računa, plačilo davka. Če uporabnik to stori, je goljuf uspel, saj mu uporabnik s tem nakaže denar.
Slovenski center za odzivanje na omrežne incidente (SI-CERT) ob tem uporabnike opozarja, da ko nekdo ponuja neverjetno količino denarja, na primer s pojasnilom, da gre za zadetek na loteriji ipd., je to vedno znak za alarm. Center svetuje uporabnikom, naj bodo pozorni na "polomljeno" slovenščino (ali druge jezike).
Ker so sporočila pogosto prevedena s pomočjo strojnih prevajalcev (npr. Google Translate), je namreč jezik v njih zelo okoren, težko razumljiv in poln slovničnih na-pak.Opozarjajo še, da goljufi vse pogosteje izkoriščajo spletne oglasnike, da stopijo v stik z žrtvijo. Zato v centru svetujejo uporabnikom, naj bodo previdni pri različnih ponudbah za nakup ali prodajo, ki prihajajo iz tujine.
SI-CERT je v zadnjih mesecih ponovno zasledil tudi številne ponudbe za ugodne kredite preko spleta, ki pa so le krinka za nigerijsko prevaro. Trenuten težak finančni položaj, v katerem se nahaja mnogo ljudi, je priložnost za spletne kriminalce. Letos prvič poteka vseevropska akcija "Bodite obveščeni, bodite varni", katere cilj je spodbuditi osveščenost o kibervarnosti med državljani. Slovenijo zastopa nacionalni program osveščanja Varni na internetu, ki ga koordinira SI-CERT. V ta namen so pripravili serijo treh izobraževalnih video vodičev, v katerih spletnim uporabnikom predstavijo tipične znake spletnih goljufij, ki imajo lahko tudi resne finančne posledice.
promet - Motijo jih meritve hitrosti
V Mariboru gorijo radarji
Nove stacionarne radarje so postavili prejšnji teden, v prvih 36 urah pa so fotografirali kar 5 tisoč »dirkačev«
MARIBOR - Mariborski poklicni gasilci so morali v noči na sredo še tretjič gasiti nove radarje za merjenje hitrosti voznikov v križiščih, ki zadnje dni burijo strasti v mestu. Kot so sporočili iz uprave za zaščito in reševanje, so neznanci tokrat nekaj po tretji uri zjutraj zažgali stacionarni radar na Ptujski cesti (na posnetku). To je že peti zažgani radar v zadnjih štirih dneh.
V noči s ponedeljka na torek je zagorel radar v ulici Heroja Šercerja, na poti do tja pa so gasilci preprečili še en požar na cesti Proletarskih brigad. Po podatkih policije je požigalec z neznano vnetljivo tekočino polil spodnji del kovinskega ohišja stacionarnega radarja in povzročil požar, s čimer je povzročil za okoli 800 evrov škode. V noči s sobote na nedeljo so vandali zažgali tudi radar v križišču na Ptujski cesti in še enega v križišču na Lackovi cesti.
Mariborski župan Franc Kangler je v soboto preko družabnega omrežja sporočil, da več tisoč kršilcem prometnih predpisov, ki so jih v prvem tednu ujeli novi radarji, ne bo potrebno plačati kazni. Da pa bo vztrajal pri radarjih, je napovedal na ponedeljkovi seji mestnega sveta, na kateri je opozicija zahtevala začasno ustavitev izvajanja meritev hitrosti, a predlog ni prišel niti na dnevni red.
Postavitev merilnikov hitrosti, ki so začeli delovati prejšnji teden, je močno razburkala mariborsko javnost. Sistem je v prvih 36 urah delovanja zabeležil 5000 prekr-škarjev. (STA)
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Četrtek, 25. oktobra 2012
3
prispevki za manjšino - Zagotovilo odbornika De Anne
Dežela Slovencem ne bo »odščipnila« 400 tisoč evrov
Vlada FJK naj bi danes formalno sprostila denar za naše ustanove
TRST - Deželna vlada slovenski manjšini ne bo »odščipnila« 400 tisoč evrov, ki jih je italijanska vlada lani v sklopu državnih prispevkov »rezala« Slovencem. To je na včerajšnji seji deželnega sveta odbornik Elio De Anna obljubil svetniku Slovenske skupnosti Igorju Gabrovcu. Odbornik je tudi sporočil, da bo deželna vlada danes formalno sprostila finančne prispevke slovenskim ustanovam in organizacijam za tekoče leto.
»Resnici na ljubo se je odbornik De Anna v svojem izvajanju v deželnem svetu izpostavil krepko čez spomenico, ki so mu jo bili ob tej priložnosti pripravili pristojni deželni uradi. Slednji so se omejili na previdnejša in splošna zagotovila, češ da je po podpisu vladnega dekreta z dne 4. oktobra potrebna še zelena luč pristojne kontrolne službe na finančnem ministrstvu,« je ugotovil Gabrovec.
Predstavnik Slovenske skupnosti je v okviru mesečnega »question time« (direktni odgovori odbornikov
je Gabrovec spomnil, da so razpoložljiva sredstva za leto 2012 po zaščitenem zakonu za slovensko manjšino utrpela reze že za približno dva milijona evrov. Za dodatna sredstva - če
sodimo po italijanskih vladnih izjavah - pa po Gabrovčevem prepričanju dejansko ni več upanja.
»Vrh tega je v minulih dneh iz poslanske zbornice prišla hladna prha, da je "slovenska" proračunska postavka skoraj razpolovljena in to ne glede na zagotovila, ki jih je bilo slišati na vladnem omizju v Rimu in nato na medministrskem vrhu na Brdu pri Kranju. Različni predstavniki italijanske vlade govorijo vsak svoj jezik oz. stresajo vsak svoje številke,« je še poudaril Gabrovec. Tondovo upravo je ponovno pozval, naj v pogajanja z Rimom dosledno vključi tudi vprašanje slovenske manjšine. »Zaenkrat jemljemo v vednost zagotovilo odbornika De Anne, da se bo letošnji denar sprostil na seji deželnega odbora. Če se to res zgodi, bo pot do tekočih računov slovenskih ustanov trajala še nekaj tednov, se pravi do srede novembra,« je poudaril še zastopnik Slovenske skupnosti.
koroška - Predčasne deželne volitve
Peter Kaiser kandidat SPÖ za deželnega glavarja
CELOVEC - Čeprav datum predčasnih volitev še vedno ni znan - najverjetneje bodo 3. marca 2013 - se je predvolilna kampanja na Koroškem že zdavnaj začela. Po kongresih svobodnjakov (FPK) in ljudske stranke (ÖVP) so svoje kandidate in kandidatke za deželne volitve pretekli konec tedna določili tudi socialdemokrati (SPÖ). Njihov glavni kandidat bo predsednik stranke, Peter Kaiser, katerega cilj je postati novi deželni glavar na Koroškem. Pribil je še, da je napočil trenutek za politične spremembe v deželi.
Kaiser, trenutno tudi član koroške deželne vlade in drugi namestnik deželnega glavarja, je na sobotnem deželnem kongresu stranke v Celovcu prejel kar 97 odstotkov glasov vseh delegatov in delegatk. Sicer pa je stranka posredovala vtis strnjenih vrst in vedrega pogleda v prihodnost, so si bili enotni politični opazovalci dogodka in koroški mediji.
Kandidat koroških socialnih demokratov za glavarja se je v svojem govoru posluževal prispodobe maratonskega teka (tudi sam je pretekel že 27 maratonov) in izrazil prepričanje, da bo njegova stranka na volitvah prva prestopila ciljno črto. In to kljub temu, da so socialdemokrati na zadnjih volitvah leta 2009 za svobodnjaki (takrat še Haiderjev BZÖ) zaostali za dobrih 15 odstotkov. Po pričakovanju je tudi ostro obračunal s koalicijo svobodnjakov in ljudske stranke (ÖVP). Pri tem je naštel rastočo brezposelnost na Koroškem, stalni upad števila prebivalcev zaradi slabih perspektiv za mlade ljudi, najvišje število ljudi v Avstriji, ki jim grozi revščina itd. Še posebej ostro je Kaiser kritiziral sramotni primer doma za azilante na Svinjški planini, ki ga je odprl še Haider, prav tako deželnega svetnika Haralda Doberniga, katerega je označil za »političnega požigal-ca« v odnosu do slovenske narodne skupnosti. Kot je še dejal Kaiser, je pritisk, ki ga izvajajo svobodnjaki, na meji omejevanja svobodnega izražanja mnenja.
Zato je odgovor, kdo najbolj škoduje ugledu dežele Koroške jasen in nedvoumen: vsi vodilni politiki FPK, imensko deželni glavar Gerhard Dörfler, njegov prvi namestnik v vladi in predsednik stranke Kurt Scheuch, ter deželna svetnika Harald Dobernig in Christian Ragger, je poudaril prvak koroške SPÖ.
Kot je znano, sta tudi trenutni deželni glavar Gerhard Dörfler (FPK) in Josef Bucher (BZÖ) kot cilj navedla osvojitev položaja deželnega glavarja, le ÖVP še ni imenovala svojega glavarskega kan-
manjšina
Državni prispevki
Štoka je v stiku tudi s Sarom in Gottardom
TRST - Svet slovenskih organizacij je v teh dneh pozorno in aktivno sledil celotnemu postopku obravnave in sprejetja triletnega državnega proračuna. SSO bo napel vse sile, piše v sporočilu, da bo prišlo do dopolnitve manjkajočega dela sredstev za Slovence za letošnje leto. Prvi konkreten korak je bil narejen s skupnim pismom, ki sta ga SSO in SKGZ naslovila na predsednika vladnega manjšinskega omizja podtajnika Sa-veria Ruperta, s katerim sta ga opozorila na hud problem financiranja slovenskih organizacij, ustanov in društev ter obvez Italije v tem smislu.
Odločilnega pomena bo po mnenju SSO naslednje srečanje vladnega omizja, ki je predvideno v prvi polovici meseca novembra, na katerem bo lahko skupno predstavništvo zahtevalo, da se spoštuje dane obljube in se primerno izvajajo določila zaščitnega zakona.
Predsednik SSO Drago Štoka je tudi v stalnem stiku z nekaterimi
desnosredinskimi parlamentarci, ki so seznanjeni s težkim stanjem, ki ga glavne slovenske ustanove doživljajo zaradi zamujanja pri dodeljevanju zakonsko določenih prispevkov. Že od poletja naprej je s tem seznanjen poslanec Isidoro Gottardo, ki bo tudi v naslednjih dneh posegel za pozitivni razplet parlamentarnega postopka. V teh dneh se je Štoka obrnil tudi na senatorja Ferruccia Sara, mu pojasnil resno stanje slovenskih manjšinskih organizacij in ustanov ter od njega dobil zagotovila za posredovanje. Poslanec Gottardo kot senator Saro, pravi Štoka, pričakujeta v kratkem s strani SSO osnutek amandmaja, ki bi popravil krivično zapisano zakonsko besedilo. Prav tako se je predsednik SSO obrnil na evropskega poslanca Lojzeta Peterleta, ki je prav tako zagotovil posredovanje pri italijanskih kolegih v Evropskem parlamentu in pri pristojnih italijanskih oblasteh.
avstrija - Dvojezična topografija
Tudi na Gradiščanskem
manjkajo dvojezični napisi
GRADEC - Ne samo na Koroškem, tudi v številnih dvojezičnih krajih oz. občinah na Gradiščanskem še vedno manjkajo dvojezični kažipoti - v hrvaščini in tudi madžarščini. Hrvaško kulturno društvo (HKD) na Gradiščanskem zato zdaj v resoluciji zahteva od dežele Gradiščanske takojšnjo postavitev dodatnih dvojezičnih kažipotov. Po noveli zakona o dvojezični topografiji, ki velja tako za Koroško kot tudi za Gradiščansko, se morajo namreč dvojezični kažipoti postaviti v uradno dvojezičnih krajih in tudi tam, kjer opozarjajo na dvojezično občino.
Predsednik HKD Stanko Horvath, ki je bil na nedavnem občnem zboru potrjen na položaju predsednika, je ob tem poudaril, da mora dežela Gradiščanska postaviti dvojezične kažipote tudi tam, kjer je opozorilni napis iz madžarskega kraja v hrvaškega ali obratno. Predstavnik najmočnejše manjšinske organizacije Hrvatov na Gradiščanskem je kritiziral tudi zamude pri izplačilu podpor s strani Urada zveznega kanclerja. Ker so tik pred koncem leta izplačali šele polovico podpor, so
Stanko Horvath
uresničili šele sedem od skupno 12 projektov, je obžaloval Horvath. Na zamude pri izplačilu državnih podpor društvom na podeželju opozarjajo tudi pri kulturnih organizacijah koroških Slovencev. (I.L.)
manjšine - Liga
»Zaradi Slovencev in Furlanov naj se FJK odcepi«
GORICA - Montijeva vlada, ki uničuje Italijo in pomaga zadolženim južnim deželam, kot sta Sicilija in Kampanija, hoče izbrisati slovensko in furlansko jezikovno skupnost. Tako razmišlja deželni svetnik Severne lige iz Tržiča Federico Razzini, ki je predsednik deželne komisije za produktivne dejavnosti.
Razzini se navezuje na zmanjšanje državnih prispevkov za Slovence in Fur-lane. »Glede slovenske manjšine je Montijeva vlada obljubljala, da ne bo krčila prispevkov, potem se je očitno premislila in grobo udarila po slovenskih kulturnih ustanovah in organizacijah. Podobno se je zgodilo s Furlani,« ugotavlja Razzini.
Takšno »škandalozno ravnanje« na koži Slovencev in Furlanov bi moralo po Razzinijem mnenju pospešiti proces samoodločbe Furlanije-Julijske krajine ter posledično njeno odcepitev od Italije, za kar je sicer potreben referendum, dodaja zastopnik Lige. FJK bi se morala zgledovati po Venetu, ki menda že razmišlja o tovrstnem referendumu.
menis (ds)
»Moteči« Rupel in Rezija brez Slovencev
Deželni svetnik Paolo Menis
TRST - Rezija je zaradi dela prebivalstva, ki se ima za Slovence, upravičeno vključena v zaščitni zakon za slovensko manjšino, pismo, ki ga je slovenski generalni konzul Dimitrij Rupel svoj čas poslal županu Rezije, je povsem legitimno. To je včeraj v deželni skupščini poudaril odbornik Elio De Anna v odgovoru na vprašanje svetnika Demokratske stranke Paola Menisa, po katerem Rezijani nimajo nič skupnega s Slovenci, Rupel pa v pismu županu Rezije Sergiu Chineseju ne bi smel napisati, da v dolini pod Kaninom živi tudi avtohtona slovenska jezikovna skupnost. Menis dejansko razmišlja kot župan Chinese in predstavniki desnice, pri kateri očitno išče podporo in glasove za bližnje volitve.
Deželni svetnik SSk Igor Ga-brovec, ki je Menisov kolega v svetniški skupini Demokratske stranke, je stališča furlanskega politika označil za neodgovorna. »In to zlasti v času, ko so kulturni delavci v Reziji že vrsto let v primežu novega vala hudih pritiskov. Odbornik De Anna je zadržanje slovenskega diplomatskega predstavnika Rupla označil kot legitimno in skladno z zakonskimi določili in upravnimi akti, ki so jih sprejele najvišje italijanske državne institucije,« poudarja Gabrovec.
Zastopnik SSk omenja, da je bil lani v Reziji s poslancem Ivanom Strizzolom, evropsko poslanko Deboro Serracchiani in deželnim svetnikom Sandrom Della Meo (vsi trije iz vrst DS) in skupaj z njimi izrazili podporo in solidarnost Rezija-nom in njihovim prizadevanjem za kulturni in gospodarski razvoj. »Verjamem, da je to pravo lice Demokratske stranke, s katero hočemo tudi kot slovenska stranka sodelovati v duhu uveljavljanja osnovnih načel pravne države, strpnosti in sožitja,« še dodaja Gabrovec.
SLOV I K
SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIU
Ciklus seminarjev:
Religija in ekonomija
VZPON KITAJSKč
danes, 25.10.2012
Opčine (Trst) dvorana ZKB
Prof. Hongjun Zhao Konfucijski inštitut, Ljubljana
www.slovik.orginfo@slovik.org
4
1 2 Četrtek, 25. oktobra 2012
BBHTrst
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
gospodarstvo - Fim-Cisl zahteva ločeno srečanje z družbo Jindal
Sertubi: delavci ponovno na strehi
Šest delavcev tovarne Sertubi se je včeraj dopoldne odločilo za dodaten odmeven protest. Pred nekaj dnevi so se nekateri njihovi kolegi, ki so kot mnogi drugi več mesecev v dopolnilni blagajni, povzpeli na streho poslopja z upravnimi uradi tovarne Sertubi in zahtevali srečanje s pooblaščenim upraviteljem družbe Duferco in sicer predsednikom zveze Fe-deracciai Antoniom Gozzijem, ki zastopa lastnika Sertubija. To so tudi dosegli. Kot smo poročali, bo Gozzi v torek, 30. oktobra, na tržaški prefekturi skupaj s pooblaščenim upraviteljem družbe Jindal Saw Italia Michelejem Colombom, predstavniki deželne, pokrajinske in občinske uprave ter sindikalnih organizacij.
Včeraj pa je šest delavcev stopilo na streho enega od skladišč in zagovarjalo stališče, ki ga je iznesel sindikat
kovinarjev Fim-Cisl. Ta se ne zadovoljuje namreč z napovedanim torkovim srečanjem na prefekturi, temveč zahteva pred tem ločeni srečanji z družbama Jindal oziroma Duferco. Nekateri delavci so se zato protestno povzpeli na streho skladišča in razobesili transparent. Tam naj bi ostali, dokler ne bodo dobili zagotovila o srečanju s Colombom, ki naj bi bilo jutri. Zahtevo so dopoldne posredovali pristojni deželni od-bornici Sandri Savino. Ta je povedala, da bo skušala v sodelovanju s tržaškim prefektom Alessandrom Giacchettijem prepričati vodstvo Jindala in da bo prišlo čim prej do soočanja s Colombom. Savinova je tudi podprla proteste delavcev. »Eno je preustroj podjetja, drugo pa je izguba delovnega mesta,« je med drugim poudarila.
Pokrajinskega tajnika sindikata Fim-Cisl Umberta Salvaneschija smo vprašali, ali je prišlo do nesoglasja s pa-nožnima sindikatoma Fiom-Cgil in Uilm-Uil, po mnenju katerih bo dovolj torkovo srečanje. Sindikati Fiom, Fim in Uilm nadaljujejo enotno s protestom, je odgovoril Salvaneschi. Toda na petkovem srečanju na prefekturi je bilo rečeno, da se bo moral Colombo ta teden srečati s sindikati in lokalnimi upravami, je poudaril. »Zato mora biti Colombo jutri v Trstu,« pravijo sindikalisti Fim-Cisl, ki zahtevajo pred torkovim srečanjem na prefekturi tudi predhodni sestanek z Gozzijem. Z njim bi se lahko sestali v ponedeljek, pa tudi v torek dopoldne pred institucionalnim srečanjem na prefekturi, je predlagal Salvaneschi.
A.G.
Delavci Sertubija so se včeraj spet povzpeli na streho
kroma
občina trst - Tržaški župan Cosolini popoldne prvič obiskal koprskega kolego Popoviča
Pismo tržaških županov Montiju proti gradnji uplinjevalnika v Žavljah
Tržaški župan Roberto Cosolini je posredoval županom vseh občin tržaške pokrajine osnutek pisma z razlogi, zaradi katerih lokalni upravitelji uradno nasprotujejo gradnji plinskega terminala v Žavljah. Namen župana Cosolinija je nasloviti to pismo na predsednika italijanskega ministrskega sveta Maria Montija z zahtevo, da se poglobi načrt in analizirajo vse posledice, ki bi jih povzročila gradnja uplinjevalnika v Ža-vljah. Župani okoliških občin naj bi na to pismo odgovorili v kratkem, morebiti tudi z dopolnili.
Pismo je nujno, je ocenil Cosoli-ni, ker je potrebno zahtevati od italijanske vlade resno analizo tega projekta. Rim mora namreč še predvsem prisluhniti zahtevam lokalnih upraviteljev in razlogom, zaradi katerih nasprotujejo gradnji plinskega terminala, je poudaril. Več italijanskih ministrov je že zatrdilo, da je uplinjevalnik strateško pomemben in da ga je treba zgraditi. Toda to ne pomeni in ne sme pomeniti, da je treba sprejeti kateri koli načrt brez predhodne analize morebitnih negativnih učinkov in posledic za okolje in za ljudi, je še dejal Co-solini. Nasprotno, dodatne analize bi lahko prispevale nove ideje in tudi privedle do sprejemanja novih do okolja prijaznih tehnologij, katerih vpliv na okolje je znatno manjši od projekta družbe Gas Natural.
Glede propagandne kampanje družbe Gas Natural in številnih informativnih točk, ki jih je posejala po mestu pa je Cosolini rezko ocenil, da je lahko učinkovita za prodajanje mi-
la, ne pa za predstavitev takega načrta. »Potem ko je več let molčala in se izmikala zahtevam po informacijah o projektu bi se morala družba Gas Natural zdaj kvečjemu soočati s številnimi strokovnjaki in njihovimi pripombami ter predstaviti ustrezne rešitve,« je menil župan. Družba Gas Natural pa vztraja in je izbrala pot informativnih točk, ki res ne bodo seznanjale ljudi s posledicami gradnje plinskega terminala, je dodal Cosolini.
Sicer se je tržaški prvi občan o plinskemu terminalu pogovarjal tudi s koprskim županom Borisom Popovi-čem, ki ravno tako nasprotuje gradnji uplinjevalnika v Žavljah. Župana sta se srečala včeraj popoldne v Kopru. To je bilo v bistvu spoznavno srečanje, saj sta se Cosolini in Popovič prvič uradno sestala. Kot nam je povedal Coso-lini, je Popovič dinamična oseba, s katero namerava zdaj še tesneje sodelovati. Kot rečeno, sta župana poudarila nasprotovanje gradnji plinskega terminala, Popovič pa je kolego vprašal o zadnjih novostih. Cosolini ga je seznanil s številnimi pobudami, ki jih prirejajo na Tržaškem domala vse institucije, saj nasprotujejo gradnji upli-njevalnika dejansko vsi, od Pokrajine Trst do županov okoliških občin. Na srečanju so vsekakor govorili in poglobili še druga področja, na katerih morata Trst in Koper sodelovati, kot so npr. pristaniške dejavnosti. Cosoli-ni in Popovič bosta v ta namen v kratkem v Trstu oziroma v Kopru imenovala dve osebi, ki bosta usklajevali pobude medsebojnega sodelovanja.
A.G.
Na tem območju na bi zgradili plinski terminal (v ozadju bolnišnica na Katinari). Desno: tržaški župan Roberto Cosolini se je včeraj sestal s koprskim županom Borisom Popovičem
kroma
železarna - Evropska komisija
Bruselj seznanjen s težavami v železarni
Tržaški občinski odbornik za gospodarski razvoj Fabio Omero je včeraj v Bruslju posredoval podpredsedniku Evropske komisije Antoniu Tajaniju pismo, ki ga je nanj naslovil tržaški župan Roberto Cosolini glede vprašanja škedenjske železarne. Omero se je v ta namen tudi sestal z odgovornima za kovinarski sektor Valentino Superti in Fabrizio Bernini. Župan Cosolini je Tajanija seznanil s težavami železarne in s krizo tovarne Sertubi.
V Bruslju so razumeli, da bo težko prišlo do zasebne investicije v železarno, kot to pričakujeta Tajani in deželni predsednik FJK Renzo Tondo, je ocenil Omero. Nasprotno, od deželne in lokalnih uprav pričakujejo končno odločitev glede nove namembnosti tistega območja. Dežela FJK mora zato takoj nameniti finančna sredstva za rešitev vprašanja železarne, pravi Omero. Poleg tega je bil govor o ustanovitvi javne druž-
Fabio Omero
be, ki bi prevzela železarno in poskrbela za bonifikacijo. Toda glede tega je potrebno počakati na mnenje Evropske komisije, je dodal Omero, ker bi to pomenilo državno pomoč.
A.G.
Ločeno zbiranje: lani 25,5% več embalaže
V tržaški Pokrajini se je ločeno zbiranje embalaže povečalo za 25,5 odstotka. Medtem ko so leta 2010 državnemu konzorciji Cnai izročili 7.735 ton embalaže, je je bilo lani za 9.706 ton. Na vsakega prebivalca odpade 42,26 kilograma embalaž. Zbiranje je bilo vredno 728.209 evrov. Conai bo v prihodnji dneh sprožil že tretjo informativno akcijo o desetih pravilih za bolj učinkovito ločeno zbiranje embalaže.
Za varen splet
Policija in spletni portal Google danes priredila drugo srečanje v okviru tečaja varnega deskanja po spletu oz. odgovorne rabe interneta in novih tehnologij za dijake srednjih šol z naslovom Dobro je vedeti (Buono a sapersi). Srečanje, na katerem bodo dijakom drugega letnika pasti interneta orisali pripadniki policije, bo potekalo v prostorih italijanske nižje srednje šole Caprin v Ul. Zan-donai.
Gherdol na kvesturi
Na tržaški kvesturi bodo danes ob 18. uri predstavili zadnji knjižni deli pesnika in pisatelja Igorja Gherdola, o katerih bodo govorili občinski svetnik Paolo Rovis, novinar Mattia Assandri, fotograf Marino Sterle ter pesnica in predsednica društva AIDA iz Milj Gabriella Lenardon, prisotne pa bo pozdravil tržaški kvestor Giuseppe Padulano.
Nadlegoval kolegico
Včeraj so aretirali 30-letnega Tržačana M.A. pod obtožbo nadlegovanja delovne kolegice, s katero je svojčas imel tudi razmerje, ki pa se je končalo pred dvema letoma. Ženska ga je obtožila, da ji je pošiljal sms sporočila in telefoniral, poleg tega pa naj bi jo tudi obiskoval na delovnem mestu - zaposlena je v javni upravi - ob neprimernem času. Zato je tožilec Massimo De Bortoli zanj zahteval pripor, kar je včeraj tudi potrdil sodnik za predhodne preiskave Guido Patriarchi zaradi možnosti, da se nadlegovanje nadaljuje. Svojci 30-letnika so tudi imenovali psihologa, ki bo moškega skušal ozdraviti motenj osebnosti.
/
TRST
Četrtek, 25. oktobra 2012
5
tragedija v ul. di vittorio - Požar v drugem nadstropju stanovanjske zgradbe
Plameni zajeli dnevno sobo Za stanovalko ni bilo pomoči
Žrtev je 65-letna Liana Degrassi, mož pa je v bolnišnici - Na kraju nesreče gasilci, služba 118 in karabinjerji
Pretresenost, groza, obup: to je včeraj popoldne prevladovalo med stanovalci, še bolj pa med svojci žrtev požara, ki je zajel stanovanje v bloku v Ul. Di Vittorio 20, ki leži na križišču z Ul. Gravisi in nedaleč od prometne Ul. Flavia. Med 14.30 in 15. uro so namreč gasilci prejeli klic, da v omenjenem poslopju gori, ko pa so skupaj z reševalci službe 118 in karabinjerji prišli na prizorišče, jim je požar sicer uspelo pogasiti, za eno stanovalko pa je bilo prepozno.
Ogenj je iz včeraj še nepojasnjenih razlogov (po nekaterih vesteh naj bi se vnel televizor) izbruhnil v dnevni sobi stanovanja v drugem nadstropju, kjer sta živela 65-letna Liana Degrassi in njen ravno toliko star mož Giovanni Feritoia. Plameni so uničili stanovanje, na koncu so jih gasilci, ki so prihiteli s štirimi ekipami, sicer pogasili, a za Degrassijevo, ki se je tudi težko premikala oz. je bila priklenjena na voziček, ni bilo več pomoči. Sodni zdravnik Fulvio Co-stantinides, ki je prišel na kraj nesreče, je lahko le potrdil njeno smrt, saj je bilo truplo zoglenelo, po prvih vesteh pa naj bi se zadušila. Feritoia je imel večjo srečo: gasilci so ga rešili in je moral v bolnišnico, njegovo zdravstveno stanje pa naj ne bi bilo hudo.
Ogenj je načel tudi zgornje in spodnje stanovanje, zaradi česar so morali izprazniti stavbo (vseeno je bilo videti nekatere stanovalce na balkonih), nekateri pa so morali tudi v bolnišnico: to je bil primer zakoncev Mariuccie in Saveria Ferfoglie, ki živita v stanovanju nad tistim, ki ga je zajel požar in so ju zaradi vdihavanja dima sprejeli na zdravljenje. Ostali so
velik problem
V Štivanu
naveličani
tovornjakov
Prebivalci Štivana so naveličani tovornjakov, ki vsak dan vozijo skozi naselje, da bi se izognili avtocestnemu odseku od Vileša do Tržiča-Moščenic. Prejšnjemu županu Giorgiu Retu - kljub dobri volji in prizadevanju - problema ni uspelo rešiti, sedaj se je s tem začel ukvarjati njegov naslednik Vladimir Kukanja, ki je v zvezi s tem stopil v stik s kolegom iz Doberdoba Paolom Vizintinom in s tržaški prefektom Alessandro Giacc-hettijem.
Kukanja je prepričan, da je napočil čas korenitih ukrepov, ker so domačini upravičeno naveličani obljub in neizpolnjenih obvez. Ne gre sicer samo za Štivan, temveč tudi za Sesljan in Devin, ki ju prečka nekdanja državna cesta številka 14, poznana kot obalna cesta.
Svojčas so pristojne oblasti skušale preusmeriti tovorni promet iz Sabličev na Moščenice-Lizerc. Postavili so semafor, tamkajšnja cesta pa je ozka in ovinkasta, dejansko še kar nevarna. Zato glavnina kamionov vozi čez Dol vse do Šti-vana, kjer nekateri obrnejo desno proti Tržiču (obrat je sicer prepovedan), drugi pa levo proti Trstu do prvega odcepa za avtocesto, ki je tam brezplačna.
In kaj narediti? Devinsko-nabrežinski župan omenja možnost obnove oziroma širitve ceste Sabliči-Moščenice, ki pa je zaradi finančnih težav zelo težko izvedljiva. Najbolj smotrna bi bila prepoved tovornega prometa na državni cesti 55 čez goriški Dol do Štivana, meni Kukanja.
se nahajali na drugi strani ulice in skoraj brez besed zrli v zgradbo, ki je kazala znamenja požara, ki je tam divjal pred kratkim. Tudi z novinarji so bili bolj redkobesedni, povedali so nekaj o zakonskem paru, ki je postal žrtev požara, ter dejali, da se
zaenkrat ne morejo vrniti v svoja stanovanja.
Še manj pa so hoteli imeti opravka z novinarji svojci žrtev, ki so skru-šeni in obupani stali pred vhodom v blok. Eden od njih se je tudi znesel nad nič kriva kolegico dnevnika Il
Piccolo in snemalca radiotelevizije RAI: prvo je besedno napadel, drugega pa se je lotil tudi fizično in so ju morali prisotni ločiti. Seveda neopravičljiva reakcija, ki pa jo je treba razumeti spričo šoka ob tako nenadni in tragični izgubi drage osebe. (iž)
Razstava Mire Blažej v Bambičevi galeriji
V okviru 15. koroških kulturnih dnevov na Primorskem bo v sodelovanju s Skladom Mitja Čuk, v soboto 27. 10. ob 18.30 uri v Bambičevi galeriji odprtje likovne razstave koroške slikarke Mire Blažej. Umetnico bo predstavil Pavel Zablatnik. Za glasbeni utrinek bo poskrbel Tercet Blažej.
Mira Blažej je svoja mladostna leta je preživela v Encelni vasi pri Galiciji. Po šolanju je bila nekaj let zaposlena, po poroki in rojstvu druge hčerke se je poslovila od poklicnega življenja ter se posvetila družini. Danes živi z možem in tremi hčerkami v Pod-kanji vasi pri Galiciji. Svoje slikarstvo in tehniko je izpolnila s slikarskim tečajem. Prevladujoča tema njenih slik in drugih izdelkov je človek kot posameznik. Posveča se abstraktnemu slikarstvu. Izdeluje tudi voščilnice z različnimi motivi za različne priložnosti, barvni zavijalni papir in bronasto/zlato barvane figure iz das mase. Uporablja različne tehnike, poleg akrila barva tudi z ogljem in celo s kavo.
Ustanovila je otroški - mladinski zbor Amabilis ki ga vodi že devetnajsto leto. (jec)
Konferenca Edinosti o deželnem statutu
Družbeno-politično društvo Edinost bo danes ob 16. uri v Narodnem domu (Ul. Fabio Filzi 14) predstavila javnosti dve peticiji, ki ju je vložila v zvezi s statutom Furlanije-Julij-ske krajine. »Zagrozili smo se, ko smo ugotovili, da "organiziranost" v bistvu spi in se ne zaveda, da je zaradi spremembe števila deželnih svetnikov nujna sprememba statuta FJK enkratna priložnost, da se spravi v ustavni zakon, kot je to predvideno za Dolino Aosto in za Južno Tirolsko, uporabo jezika, šolstvo in toponomastiko. Zato je Edinost predložilo 18.10. prvo peticijo deželnemu svetu in dan pozneje drugo peticijo poslanski zbornici in senatu,« piše v vabilu na današnjo pobudo.
tigr - Včeraj predstavili zgoščenko z dokumenti iz Osrednjega državnega arhiva
Vsega je kriv Roberto Menia ...
17.017 dokumentov fašističnega sodišča odslej na voljo zgodovinarjem in širši javnosti - Pobudo dal odvetnik Močnik
Vsega je kriv Roberto Menia. Včasih pa lahko tudi žaljivke desničarskega politika obrodijo kaj koristnega.
V Narodnem domu so včeraj predstavili mali veliki podvig tržaške Območne enota Društva za negovanje rodoljubnih tradicij TIGR Primorske: zgoščenko s 17.017 dokumenti fašističnega sodišča, ki jih hrani Osrednji državni arhiv v Rimu. Na njej je zbrana vsa sodna dokumentacija o procesu, ki je proti Vladimirju Gortanu in ostalim obtožencem potekal oktobra 1929 v Pulju, ter dokumentacija o tako imenovanem Prvem tržaškem procesu, ki se je septembra 1930 končal z ustrelitvijo Ferda Bi-dovca, Frana Marušiča, Zvonimira Miloša in Alojza Valenčiča.
Kot sta pojasnila Dejan Kozina in Ivica Švab, bodo zgoščenko izročili raznim knjižnicam, ki delujejo na Primorskem: včeraj sta prva dva izvoda prejela Kostanca Flipovič (knjižnica Pinko Tomažič in tovariši) ter Milan Pahor (Narodna in študijska knjižnica). Upati je, da bo zgoščenka prišla tudi v arhive tovrstnih italijanskih ustanov, saj je zbrana dokumentacija v italijanskem jeziku. Kot je pojansil Kozina, gre večinoma za tipkopise zasliševanj primorskih antifašistov, nekaj pa je tudi ročno pisanih pisem in fotografskega materiala (na primer tudi osebna izkaznica, na kateri piše Albino (Zorko) Jelincic). Vse te dokumente bodo lahko sedaj raziskovalci konzultirali v knjižnicah, kar jim bo nedvomno olajšalo delo.
In kaj ima s tem opraviti Roberto Menia? Odvetnik Peter Močnik je spomnil, da je Menia pred natanko desetimi leti grobo užalil štiri bazo-
viške junake: odvetnik mu je odgovoril po časopisih, v želji, da bi bolje razumel, zakaj ni bil tako imenovani 1. tržaški proces nikoli razveljavljen, pa se je podal tudi v Osrednji državni arhiv v Rimu in tu odkril pravo morje dokumentov. Na podlagi njegovih podatkov o tem, kateri arhivski fondi so posvečeni »procesu bazoviški junaki«, in s pomočjo zgodovinarke Ilenie Rossini, ki je štirinajst dni preslikovala dokumente (tudi tiste o Gortanovemu procesu), pa je končno nastala koristna zgoščenka.
Milan Pahor je med včerajšnjo predstavitvijo napovedal, da bo odbor, ki skrbi za negovanje spomina na bazoviške junake, v naslednjem mesecu sklical omizje, na katerega bodo vabljeni organizacije, odvetniki in drugi posamezniki: skupaj bodo preučili možnost revizije omenjenega procesa. (pd)
Ivica Švab, Miha Pogačar in Dejan Kozina na včerajšnji predstavitvi
kroma
»Garibaldinec« Rumiz za Lauro Puppato
Novinar in pisatelj Paolo Rumiz (na sliki) se je za novembrske primarne volitve leve sredine opredelil za Lauro Puppato, deželno svetnico iz Veneta, ki še ni zbrala dovolj podpisov za predložitev kandidature. Zanjo se je konkretno angažiral Rumiz, ki je včeraj sredi Trsta (na sliki Foto Kroma skupaj z Bruno Tam) v garibaldinski rdeči srajci zbiral podpise za njeno kandidaturo, tudi zato, ker bi bila edina ženska kandidatka.
Novinar se v tem primeru istoveti z garibaldinci, v smislu bojevnikov za pravično stvar in proti toku, saj je vsa medijska pozornost namenjena izključno polemikam med Ber-sanijem in Renzijem, zelo malo Vendoli, da ne govorimo o ostalih (med njimi je Puppatova), ki bi radi sodelovali na primarnih volitvah 25. novembra. V podporu Puppatovi se na Tržaškem snuje odbor, za katerega je dal pobudo nekdanji devinsko-nabrežinski župan Marino Vocci.
6
Četrtek, 25. oktobra 2012
TRST
/
tržaška knjigarna - Na kavi s knjigo
Srečanje v znamenju Koroških kulturnih dnevov na Primorskem
V Tržaški knjigarni je pred številnim občinstvom govoril Martin Kuchling, spremljali pa sta ga dve mladi umetnici: glasbenica Anika Terbuch in pesnica Verena Gotthardt.
kroma
Tokratno srečanje Na kavi s knjigo je bilo v znamenju kulturnih izmenjav in medsebojnega povezovanja zamejskih Slovencev, in sicer tistih, ki živijo v Italiji in tistih, ki živijo na avstrijskem Koroškem. V središču pozornosti so bili Koroški kulturni dnevi na Primorskem, ki jih že vrsto let organizira Krčanska kulturna zveza iz Celovca v sodelovanju z Zvezo slovenske katoliške prosvete v Gorici in Slovensko prosveto v Trstu.
V Tržaški knjigarni je pred številnim občinstvom govoril Martin Kuchling, spremljali pa sta ga dve mladi umetnici: glasbenica Anika Terbuch in pesnica Verena Gotthardt. Martin Kuchling je uvodoma postregel s pestrim prikazom kulturnega delovanja koroških Slovencev. Slišali smo, da ima Krščanska kulturna zveza v svojem programu veliko projektov, ki so namenjeni tudi mladim. Cilj te organizacije je spodbujanje kreativnega in umetniškega izražanja, je dejal včerajšnji gost, ki je tudi povedal, da so v obdobju 2009-2011 razpisali literarni natečaj, v sklopu katerega so izdali tudi knjigo Mlada koroška literatura, ki je nekakšen odraz literarnega ustvarjanja na Koroškem. Občinstvo, med katerim so bili tudi dijaki prvega in drugega letnika tržaškega klasičnega li-ceja, je lahko izvedelo, da mladi na Koroškem svoje spise, misli, prispevke in podobne tekste lahko objavljajo v reviji Nedelja, kake specifične literarne revije pa koroški Slovenci nimajo.
Dejavnost koroške mladine sta na včerajšnji matineji izvrstno predstavili kitaristka Anika Terbuch in pesnica Verena Gotthardt. Prva je na kitaro zaigrala nekaj skladb, druga pa je prebrala nekaj svojih pesmi. Zamejsko ustvarjalnost na italijanski strani pa sta predstavili dve dijakinji klasičnega li-ceja; učenki Ivana in Belinda sta prebrali krajše odlomke, ki so jih sicer dijaki te šole pisali doma. Rdeča nit njihovega pisanja je bila pripoved o Aleksandrinkah, iz katere so izluščili manj znane izraze, je pojasnila profesorica Majda Artač Sturman, in dodala, da so na podlagi teh pojmov gradili svojo pripoved.
Ob koncu prijetnega druženja smo lahko prišli do zaključka, da imajo tako koroški kot italijanski Slovenci en skupen cilj: ohranjati in razvijati bogato kulturno dejavnost. Srečanja Korošcev in Primorcev bodo tako tudi letos prispevala k nastajanju novih prijateljstev, ki so med drugim lahko tudi eden od stebrov kulturnega delovanja. (sč)
Včeraj danes
U Kino
Danes, ČETRTEK, 25. oktobra 2012
DARIJA
Sonce vzide ob 7.35 in zatone ob 18.02 - Dolžina dneva 10.27 - Luna vzide ob 15.49 in zatone ob 3.02
Jutri, PETEK, 26. oktobra 2012
LUCIJAN
VREME VČERAJ: temperatura zraka
19	stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 60-odstotna, veter severovzhodnik 5 km/h, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja
20	stopinj C.
[I] Lekarne
Do sobote, 27. oktobra 2012 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Costa-lunga 318/A - 040 813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Pro-sek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Dante 7 - 040 630213.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
AMBASCIATORI - 16.45, 18.30 »L'era glaciale 4 - Continenti alla deriva«; 20.15, 22.15 »Cogan«.
ARISTON - Dvorana je rezervirana.
CINECITY - 16.00, 20.15 »Cogan - Killing them softly«; 20.10, 22.10 »The wedding party - Un matrimonio con sorpresa«; 16.10, 18.10 »I gla-diatori di Roma«; 16.15, 18.15 »L'era glaciale 4 - I continenti alla deriva«; 20.15, 22.15 »L'era glaciale 4 - I continenti alla deriva 3D«; 16.30, 19.50, 22.15 »Viva l'ltalia«; 16.30, 19.10, 21.50 »Le belve«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Io e te«; 16.40, 19.00, 21.20 »Alla ricerca di Nemo 3D«; 18.00, 22.15 »Ted«.
FELLINI - 16.45 »Gladiatori di Roma«; 18.30, 20.20, 22.10 »Ted«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.15 »Il comandante e la cicogna«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Amour«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Io e te«; 22.10 »On the road«.
KOPER - PLANET TUŠ - 21.05 »2 dni v New Yorku«; 18.20 »Divjaki«; 16.05, 18.05 »Hotel Transilvanija 3D«; 17.00, 19.00, 21.00 »Paranormalno 4«; 15.50, 18.10, 20.35 »Prava Nota«; 20.05 »Šanghaj«; 16.00 »Sončni krik«; 16.20, 18.25, 20.30 »Ugrabljena 2«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »Alla ricerca di Nemo 3D«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Viva l'Italia«; Dvorana 3: 17.30, 19.45, 22.00 »Le belve«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The possession«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.15 »Le belve«; Dvorana 2: 18.00, 20.00, 22.00 »Viva l'Italia«; Dvorana 3: 17.30, 19.30, 21.30 »Alla ricerca di Nemo 3D«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.10 »Il matrimonio che vorrei«; Dvorana 5: 17.45, 20.15, 22.10 »Io e te«.
H Šolske vesti
RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA obvešča, da bo v petek, 26. oktobra, s pričetkom ob 18.30 srečanje razrednikov s starši dijakov. Sledile bodo volitve predstavnikov staršev v razredne svete. Vsi starši so vljudno vabljeni, da se srečanja pol-noštevilno udeležijo.
DUHOVSKA ZVEZA Danes, 25. oktobra, bo ob 20. uri
v Šentjakobskem domu Ul. Concordia 8
govoril g. Janez Ferkolj
na temo
MOJA ZVESTOBA VERI IN CERKVI
Prisrčno vabljeni!
VEČSTOPENJSKA ŠOLA v Dolini vabi na razstavo »Dolinska šola v preteklosti«, ki bo na srednji šoli Gregorčič do 28. oktobra, od 10. do 12. ure. Najave za voden obisk na mar-komanin@gmail.com.
M Izleti
DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na 6-dnevni izlet z avtobusom v Španijo -Barcelona, Lloret de Mar. Odhod v petek, 26. oktobra (Fernetiči). Tel. št.: 00386-31372632 (Metka).
LETNIK 1950 IZ DOLINSKE OBČINE POZOR! V nedeljo, 4. novembra, avtobusni izlet v Idrijo (grad, rudnik živega srebra). Vpisovanje na tel. št.: 333-1157815 (Ladi); 338-7824792 (Sergio); 347-4434810 (Livio Šemec). Toplo vabljeni!
DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na Martinovanje v petek, 9. novembra, v Ormož. Poskrbljeno bo za nekaj ogledov, krst mošta, večerjo ter za glasbo in ples. Prijave in informacije na tel. 00386-31372632 (Metka).
ZSKD organizira avtobusni prevoz na koncert TPPZ Pinko Tomažič, ki bo v nedeljo, 11. novembra, ob 18.00 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Prevoz je namenjen članom društev članic ZSKD-ja. Informacije in rezervacija sedežev na tel. št. 040-635626 ali info@zskd.org.
SKD PRIMOREC vabi vaščane in prijatelje na društveni izlet »Predprazni-čni Salzburg in čarobni St. Wolfgang« 1. in 2. decembra! Vpisovanja sprejemamo na tel. št. 040-214412. Pohitite, število mest je omejeno.
KRU.T vabi na 4-dnevni izlet od 6. do. 9. decembra v Budimpešto na ogled božičnih sejmov, s spoznavanjem mesta in okolice z gradovi in zgodovinsko-arhitekturnimi zanimivostmi. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
0 Prireditve
FOTOVIDEO TRST80 vabi prijatelje na otvoritev razstav članov TRST80 na Okusih Krasa: v četrtek, 25. oktobra, Miloš Zidarič in Luciano Bearzot »Od Istre do Devina« in »Podzemni svet« ob 18.30 Prečnik-Sardoč; v ponedeljek, 29. oktobra, skupinska razstava TRST80 ob 18. uri v Rajonskem svetu za vzhodni Kras na Opčinah; v sredo, 31. oktobra, Nataša Peric in Dušan Pavlica »Sozvočje Krasa in morja« ob 18.30 Šempolaj-Gruden; v petek, 2. novembra, Gino Dal Col »Rastlinje Vzhodnih Alp« ob 18.30 Opči-ne-Daneu; v soboto, 3. novembra, Ra-divoj Mosetti »Benetke oggi« ob 18.30 Opčine-Kalin; v torek, 6. novembra, Sonia Osbich »Subreka« ob 18.30 Zgonik-Gustin; v četrtek, 8. novembra, Samuela Bandi Vuga in Luka Vuga »Okusi Turčije« ob 18.30 Pe-sek-Karis; Alenka Petaros »Kuk in Lipnik« na Opčinah-Pub Liverpool.
V PREDDVERJU gledališča F. Prešeren v Boljuncu bo danes, 25. oktobra, ob 19. uri odprtje razstave »Ko je umrl moj oče - Risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942-43)«. Razstavo prirejajo krajevna sekcija VZPI-ANPI, Center Gasperini, SKD F. Prešeren ter Mladinski center Boljunec pod pokroviteljstvom Dolinske občine. Sodelovali bodo Metka Gombač, Boris M. Gom-bač, Dario Mattiussim, MePZ Slovenec Slavec ter pesnik Aleksij Pregarc.
FINŽGARJEV DOM (Dunajska 35, Op-čine) vabi v petek, 26. oktobra, na predstavo »Obiski« v izvedbi gledališke skupine »klubTeater« z Dunaja. Predstavo v desetih slikah po besedilu Felixa Mit-
tererja je režirala Nika Sommeregger. Večer spada v sklop niza Gledališče mladih in v okvir 15. Koroških dnevov na Koroškem. Začetek ob 20. uri.
OBČINA DOLINA partner projekta za trajnostno upravljanje naravnih virov in teritorialno kohezijo Carso-Kras, vabi na slavnostno odprtje večnamenskega centra F. Prešeren v Boljuncu, prenovljenega v okviru projekta Kras-Carso, ki bo v petek, 26. oktobra, ob 20.30 v Boljuncu. Prireditev bo oblikoval Pihalni orkester Ri-cmanje s koncertom Broadway, sodelujejo Karina Oganjan, Gualtiero Giorgini, Aldo Zerjal, Aljoša Saksida, OPZ Fran Venturini, kulturno združenje »Nuovo accordo« in zbor »Au-ricorale Vivavoce«; dirigent Aljoša Tavčar. Priložnostnim nagovorom, bosta sledila kratka predstavitev projekta in ogled obnovljenih prostorov.
SEKCIJA VZPI-ANPI Sv. Jakob - Ponča-na vabi na predstavitev knjige »Pyon-gyang l'altra Corea«, ki bo v petek, 26. oktobra, ob 18. uri v Ljudskem domu v Ul. Pončana 14. Spregovorila bosta avtor knjige Davide Rossi in prof. Geo-strategije Tržaške univerze Maurizio Scaini. Predsedoval bo pokrajinski podpredsednik VZPI-ANPI Roberto Birsa.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GORI-CA-VIDEM vabi na srečanje s pisateljem Markom Sosičem. Z njim se bo pogovarjala mag. Loredana Umek, za glasbeno točko pa bo na kitari poskrbel Tjaš Leghissa, gojenec GM iz razreda prof. Marka Ferija. Vabljeni v petek, 26. oktobra, ob 17.30 v Narodni dom v Trstu (Ul. Filzi).
V	SRCU SARAJEVA; NŠK v sodelovanju z ZSKD vabi na ogled fotografske razstave v okviru niza Raz/seljeni-S\paesati v petek, 26. oktobra, ob 17.30 v NŠK, Ul. sv. Frančiška 20. Mlado fotografinjo Irino Tavčar bo predstavil Boris Grgič.
SKLAD MITJA ČUK vabi v okviru »15. koroških kulturnih dnevov na Primorskem«, v soboto 27. oktobra, ob 18.30 v Bambičevo galerijo na Opči-nah, kjer bo odprtje slikarske razstave koroške slikarke Mire Blažej.
SPD KRASJE vabi na odprtje razstave slik Vilme Padovan - Intermezzo, ki bo v soboto, 27. oktobra, ob 18. uri v Hiške u'd Ljenčkice v Trebčah. Razstavo bo s svojim glasom obarvala Ljoba Jenče.
MI SMO TU - IERI OGGI SEMPRE! TPPZ P. Tomažič vabi na koncerte ob 40. obletnici delovanja: 28. oktobra ob 18. uri Kulturni dom v Trstu; 11. novembra ob 18. uri Cankarjev dom v Ljubljani; 18. novembra ob 18. uri SNG v Novi Gorici; 25. novembra ob 18. uri ŠKC v Zgoniku. Sodelujejo: Vlado Kreslin, Iztok Mlakar, Drago Mislej Mef, Boris Kobal, Gojmir Le-šnjak Gojc, Zenski pevski zbor Kombinat, Partizanski pevski zbor Ljubljana, Mepz Rdeča zvezda, Kraški ovčarji, Dirty Fingers, Freak Weaves, Zaklonišče prepeva in taborniki RMV. Vstopnice za koncert v Kulturnem domu v Trstu so že razprodane.
V	GALERIJI umetniškega in kulturnega centra Škerk v Trnovci 15, je na ogled razstava »1. svetovna vojna pri nas«. Urnik do 4. novembra: sobota in nedelja 10.30-18.00.
SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi na veselo Martinovanje v soboto, 17. novembra, ob 19.30. V društvenih prostorih v Ricmanjih vam bomo postregli z martinovim menijem, žlahtno kapljico domačih proizvajalcev in glasbo v živo. Rok prijave zapade v nedeljo, 11. novembra. Za informacije in prijavo pokličite med 18. in 20. uro na 347-8984500.
OD PRETEKLOSTI DO SEDANJOSTI -Kakšna bo prihodnost Bosne? Srečanje z novinarji Azro Nuhefendic, Christia-nom Elio, Ervinom Hladnikom Mil-harčičem in moderatorjem Markom So-sičem v okviru niza Raz\seljeni-S\pae-sati v sodelovanju z ZSKD bo v četrtek, 15. novembra, ob 18.00 - Magazzino delle idee, Korzo Cavour v Trstu.
OBMORSKE DEŽELE - NA TEH OBMOČJIH SKOZI ČAS Razstava je na ogled do 18. novembra v dvorani Centra za teritorialno promocijo v Se-sljanu. Tema razstave je arheologija obmorskih področij in klimatske spremembe oziroma spremembe krajine in poselitve na območju občine Devin Nabrežina. Urnik: pon-pet 9.0012.00, ob sobotah, nedeljah in prazniki 9.00-12.00 in 15.00-18.00. Info: Občina Devin Nabrežina, Urad za odnose z javnostmi - tel. št.: 800-002291, urp@comune.duino-aurisina.ts.it.
/
TRST
Četrtek, 25. oktobra 2012
7
gflRgl
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
VABILO K ABONMAJU
110 OKUSNIH LET
zamisel in režija: Sabrina Morena igrata: Vesna Guštin in Lara Komar DVOJEZIČNA PREDSTAVA!
DANES, 25. oktobra ob 20.30
v Prosvetnem domu na Opcinah sodeluje SKD Tabor
nadaljnje ponovitve:
v soboto, 27. oktobra ob 20.uri vdrnštvuvDoiu pri Vogljah
v torek, 30. oktobra ob 20.30 vVoičjem gradu
vstopnica: 6 evrov
Na filozofski fakulteti v Trstu je z odliko in pohvalo doktorirala
Tina Kralj
Srčne čestitke z najboljšimi željami
in še veliko uspešnih dosežkov ji želimo
vsi, ki jo imamo radi
¿i Čestitke
Naš dragi NONO JOSKO danes rojstni dan ima, hvaležni za vse, kar nam da, mu vse najboljše kličemo iz srca. Josette, Marisol, Kimy in Rassel.
JOSKO! Vinca nam nalij, da nazdravili ti bomo mi vsi in zaželeli, da v zdravju užival boš ob vsem, kar te najbolj veseli! Tvoji Katja, Sonja, Erika, Marko in Robi.
Danes naša zlata NATASA in njen ANDRE' rojstni dan slavita. Veselja, sreče in ljubezni jima iz srca želijo vsi najdražji.
Dragi nečak, z Abrahamom si se že srečal in stisnil mu roko. Ker 56+56je 112, sedaj čaka te s potrpežljivostjo še...Matuzalem...Vse naj, naj.. teta Luči.
Dobrodošla mala ZALA. Alji in Andreju iskreno čestitamo, pupici pa vso srečo želimo. Almira, Milan, Katja, Erika, Giovanni in »nono Lojze«
HH Osmice
COLJA JOŽKO IN LJUBA sta odprla osmico v Samatorci št. 21. Tel. št.: 040-229326.
DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906.
JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih 175. Tel. št.: 040-820223. Toplo vabljeni.
OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198.
PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico.
Ü3 Obvestila
AŠD MLADINA vabi ženske na telovadbo za boljše počutje »Belly gym« v bivši rekreatorij v Križu ob ponedeljkih od 11. do 12. ure. Info na tel.: 333-5663612.
BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi nove člane k delovanju društva. Baletna rekreacija poteka v dopoldanskem in večernem času v prostorih Kosovelovega doma v Sežani pod vodstvom baletnega pedagoga Euge-na Todorja. Primerna je za vse starostne skupine. Informacije na tel. 00386-41524310.
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v š.l. 2012/13 obiskujejo nižje srednje in prva dva ra-
zreda višjih srednjih šol, katerih ekonomske razmere ne presegajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov (v smislu 28. člena, 1. odstavek, črka a) D.Z. 10/88). Info na tel.: 040-2017375 (Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina, Nabrežina 102).
OBČINA ZGONIK vabi v občinske prostore na ogled ilustracij Jasne Merku. Urnik: ponedeljek-petek od 9. do 13. ure, ponedeljek in sreda tudi od 15.30 do 17.00.
SKD ŠKAMPERLE (Stadjon 1. Maj) vabi na tečaj kitajske vadbe »QiGong« ob sredah 16.30-17.30. Informacije in prijave na tel. 348-8607684 (Vesna Klemše).
TEČAJ SAMOOBRAMBE v organizaciji AŠD Mladina s sodelovanjem Wild Boars v bivšem rekreatoriju v Križu. Vodil bo svetovni prvak v Taekwondoju in izkušen trener številnih borilnih veščin Kazbulat Sho-genov. Tečaj je namenjen ženskam in moškim vseh starosti. Prijave in info v večernih urah na tel.: 333-5656513 (Ivan), 345-7016975 (Simon).
TEČAJI ANGLEŠČINE pri SKD Igo Gruden so ob ponedeljkih (prvi nadaljevalni) in ob sredah (drugi nadaljevalni) od 18.00 do 19.30.
TEČAJI SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden so ob ponedeljkih od 18.00 do 19.30 (nadaljevalni) in ob torkih od 18.15 do 19.45 (začetni).
TEČAJI ŠPANSKEGA JEZIKA za vse stopnje. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel. št.: 040-212289, in-fo@skladmc.org.
PODROČNI SVET VERNIKOV s Trsta in Milj vabi na srečanje z mag. Janezom Ferkoljem na temo »Moja zvestoba veri in Cerkvi« danes, 25. oktobra, ob 20. uri v domu na Ul. Concordia 8 pri Sv. Jakobu (blizu cerkve).
RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal danes, 25. oktobra, ob 20.00 na svojem sedežu (Prosek št. 159).
SKD PRIMOREC vabi vaščane in prijatelje na predstavitev pobude »Treb-če v svet 3« danes, 25. oktobra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Na družabnosti bomo predstavili nove destinacije v sezoni 2012/13 in si ogledali fotoposnetke lanskih izletov. V teku večera že sprejemamo vpisovanja za dvodnevni izlet »Predpraz-nični Salzburg in čarobni St. Wolfgang« (1. in 2. decembra). Informacije na št. 040-214412 (v večernih urah).
DRUŠTVO NANOS organizira v petek, 26. oktobra, ob 18.00 v baru v Razdrtem, predavanje Mary Fernandez, upokojene učiteljice tehničnega pouka, »Bolivija - od nižinskih pragozdov do jezera Titicaca«. Vabljeni!
DRUŠTVO NANOS organizira v petek, 26. oktobra, ob 20.00 nočni pohod ob polni luni na Nanos, zbirališče izpred bara v Razdrtem. Pohod je v vsakem vremenu, potrebno se je primerno opremiti.
OBČINA DOLINA obvešča, da bo v petek, 26. oktobra, predvidoma ob 15. uri, skupaj z delegacijami občin Koper, Izola in Piran, položila venec na spomenik padlim v Dolini; sodelujeta zbor Upokojencev iz Brega in zbor »Pod Latnikom« iz Boljunca pod vodstvom Manuela Purgerja; priložnostna misel: županja Fulvia Premo-lin.
POTOVATI V VIŠINE IN GLOBINE - v
petek, 26. oktobra, ob 18.00 bo v prostorih Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3, prvo izmed srečanj iz niza »Potovati v višine in globine«. Uvedel ga bo dr. prof. Edi Kovač, in sicer na temo »Romarji in iskalci vere«. Srečanje je namenjeno mladim.
SKGZ obvešča, da bodo ob spominskih
svečanostih ob 1. novembru njeni predstavniki sami in skupaj z drugimi delegacijami polagali vence po tem razporedu: v petek, 26. oktobra, ob 15. uri - grobnica padlim borcem na vojaškem pokopališču, grob bazoviških junakov na pokopališču pri Sv. Ani, spomenik padlim v NOB iz Škednja, Sv. Ane in Kolonkovca ter spomenik bazoviškim junakom na bazovski gmajni in ob 16. uri v Ri-žarni; v ponedeljek, 29. oktobra, s pri-četkom ob 10. uri pa še na obeležja in spomenike na Ul. D'Azeglio, Ul. Ghega, na griču pri Sv. Justu, na grobu P. Tomažiča in na skupnem grobu na pokopališču pri Sv. Ani.
STRANKA SLOVENSKE SKUPNOSTI bo v petek, 26. oktobra, ob dnevu spomina na rajne polagala vence ob 15.00 uri na spomeniku na bazovski gmajni, ob 15.15 na pokopališču pri sv. Ani in ob 16.00 v Rižarni. Skupno s SSO-jem pa bo ob 14.00 uri polagala vence pri spomeniku padlim iz prve svetovne vojne v Gropadi.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v petek, 26. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Padričah pevska vaja. V nedeljo, 28. oktobra, ob 12. uri pa generalka v Kulturnem domu v Trstu za koncert, ki bo ob 18. uri.
UPRAVA OBČINE REPENTABOR bo v počastitev dneva mrtvih polagala vence na spomenike padlim dne 1. novembra po sledečem razporedu: ob 14.30 spomenik padlim borcem v NOB v Repnu, ob 14.40 spomenik vsem žrtvam fašizma na Colu, ob 14.50 grob komandanta Bazoviške brigade Franca Nemgarja na pokopališču na Colu. Obveščamo tudi, da bo v petek, 26. oktobra, ob 14.00, delegacija občine Sežana, položila venec k spomeniku vsem žrtvam fašizma na Colu v imenu Republike Slovenije. Občani so vabljeni, da se polaganja vencev udeležijo.
DRUŠTVO UPORABNIKOV LINUXA LugTrieste prireja predavanja v okviru »Linux Day« na osrednji tržaški univerzi v stavbi H3 v soboto, 27. oktobra, od 9. do 18. ure. Predavanja bodo na temo odprtega programa in operativnega sistema Linux. Informacije na www.trieste.linux.it. Vabljeni!
SRENJA BOLJUNEC vabi člane na delovno akcijo zagrajevanja pašnika pod Koromačnikom. Zbirališče v soboto, 27. oktobra, ob 8. uri pri Kalu.
L'ARMONIA - Združenje gledaliških tržaških skupin v sodelovanju z Zadrugo Kulturni dom Prosek Kontovel prireja predstavo v tržaškem narečju Fantasmi, Amore e.... Valeriana v
nedeljo, 28. oktobra, ob 17.00 v kulturnem domu na Proseku. Nastopa Skupina Mladih. Toplo vabljeni!
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 29. oktobra, v Peterlinovo dvorano, Doni-zettijeva 3, na srečanje z dr. Edijem Kovačem na temo »Premagovanje trpljenja in smrti v simboliki spominskega parka Teharje«. Začetek ob 20.30.
AGRARNA SKUPNOST jusov - srenj vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora Jusov - Srenj v tržaški pokrajini na sejo glavnega odbora, ki se bo odvijala v torek, 30. oktobra, ob 20. uri v sejni dvorani Mirka Špacapana na sedežu na Padričah.
SRENJA BOLJUNEC vabi člane, da vložijo prošnjo za sečnjo drvi v l. 2012/13. Prošnje zbiramo na sedežu Srenje vsak torek od 9. do 12. ure do 30. oktobra. Tel. št.: 040-8325175.
NOČ ČAROVNIC - ples v maskah za srednješolce v organizaciji SKD Primorec bo v sredo, 31. oktobra, od 19.30 do 23. ure v Ljudskem domu v Trebčah.
OBČINA ZGONIK Občina Zgonik se
bo ob dnevu mrtvih poklonila spominu padlih v odporniškem gibanju in NOB s polaganjem vencev na spomenike in grobove po naslednjem razporedu: sreda, 31. oktobra, ob 12.00 Proseško pokopališče, ob 12.20 proseška postaja - spomenik, ob 18.00 Zgonik -zbirališče, ob 18.15 Repnič - spominska plošča, ob 18.30 Briščiki - hiša spomenik, ob 18.45 Ga-brovec - vaški spomenik, ob 19.00 Sa-matorca - vaški spomenik, ob 19.15 Salež - vaški spomenik, ob 19.30 Zgonik - vaški in občinski spomenik.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Delavnice v oktobru: Prazne buče in Halloween prihaja. Informacije na tel. št. 040-299099 (od pon. do sob., od 8. do 13. ure).
UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽINA bo v četrtek, 1. novembra, položila vence pred spomenike padlim s sledečim urnikom: 8.30 Županstvo (3), 8.40 Slivno (1), 8.50 Medjevas (1), 9.00 Štivan (2), 9.15 Devin (1), 9.30 Sesljan (1), 9.35 Vižovlje (1), 9.40 Ce-rovlje (1), 9.45 Mavhinje (1), 9.50 Prečnik (1), 10.00 Trnovca (1), 10.10 Praprot (1), 10.15 Šempolaj (1), 10.35 Križ (1), 10.45 Nabrežina (2).
VZPI-ANPI - Sekcija Domjo in KD Fran Venturini vabita na slovesnost ob 60. obletnici postavitve spomenika padlim v NOB pri Domju v četrtek, 1. novembra, ob 11. uri. Sodelujejo: OPZ, MoPZ in MePZ Fran Ven-turini in godba na pihala Breg. Slavnostni govornik sen. Stojan Spetič.
OTROŠKE URICE ob torkih v NŠK, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: 6. novembra »Dirka formule Čiračara«; 27. novembra »Čarovnica Mica in severna zvezda«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta!
SK DEVIN prireja novembrski smučarski sejem v dvorani gostilne-pice-rije v Križu. Zbiranje opreme 7. in 8. novembra, od 10.00 do 19.30; sejem od 9. do 12. novembra, od 10.00 do 19.30 (petek 15.30-19.30); prevzem opreme 13. novembra, od 10.00 do 19.30. Informacije na tel. 3358416657 ali 335-8180449.
AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Prose-ška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 8. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Sejem: petek, 9. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 10. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 11. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2013. Info: 347-5292058, www.skbrdina.org.
SLAŠČIČARSKI TEČAJ SKD TABOR -ZNOVA nas bo francoski šef slaščičarstva Naser Gashi, ki je opravil visoko akademijo za slaščičarstvo v Parizu, učil pripravljati najbolj znane francoske sladice (macarons in torto). Tečaj se bo vršil 10. novembra, od 9. do 14. v prostorih VZS Mitja Čuk na Kontovelu št. 255. Prijave po tel. št.: Olga 040-211997 in Silva 0039-328361723.
OBČINA DOLINA - odborništvo za kulturo obvešča, da bo do 16. novembra, sprejemalo prošnje razsta-vljalcev, ki bi se želeli udeležiti letošnjega božičnega sejma (od 5. do 9. decembra na trgu v Bojuncu). Obrazci so na razpolago na spletni strani www.sandorligo-dolina.it/.
KAKO LEP JE TRST; ZTT in ZSKD vabita na sprehod po slovenskem Trstu z avtoricama vodnika Eriko Bezin in Poljanko Dolhar v nedeljo, 18. novembra, od 10.30 do 12.30. Štartna točka pri gledališču Miela. Pobuda v okviru niza S\paesati-Raz\seljeni.
40-LETNIKI s Tržaškega vabljeni na večerjo, ki bo v petek, 23. novembra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Križu. Informacije v večernih urah na tel. 3473696503 (Barbara), 339-4359868 (Ka-ti), 349-3595560 (Roberta).
UPRAVA OBČINE REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za objavo nove številke občinskega glasila. Rok za oddajo prispevkov zapade 3. decembra, sprejema pa jih v občinskem vložišču in na elektronskem naslovu traduzioni@com-monrupi-no.regione.fvg.it.
0 Mali oglasi
BOX AVTO v neposredni bližini Slovenskega stalnega gledališča (Ul. Donadoni) dajem v najem. Poklicati ob večernih urah tel. št.: 040213385.
FIAT 600 letnik 2002 prevoženih 94.000 km, edini lastnik, prodam po zelo ugodni ceni, podarim 4 zimske gume rabljene eno sezono. Tel. št.: 338-8340089.
GOSPA SREDNJIH LET z večletno izkušnjo in priporočili išče delo kot negovalka starejših oseb ali katerokoli drugo delo (24 ur dnevno). Tel. št.: 0039333-6644567 (po 18. uri).
GOSPA srednjih let, doma z Opčin, išče delo kot varuška otrok ali kot hišna pomočnica. Tel. št.: 3409098123.
MAJHNO, LEPO OPREMLJENO stanovanje dajem v najem v središču mesta, 450,00 evrov vključno s stanovanjskimi stroški in porabo vode. Tel. št.: 329-8012528.
PODARIM televizijo znamke panasonic z dekoderjem, sive barve, skoraj novo. Tel.: 040-44631.
PODARIMO zelo simpatične mucke. Tel. 040-200865.
POŠTENA IN DELAVNA GOSPA srednjih let išče enkrat tedensko delo kot hišna pomočnica. Tel. št.: 3317467805 (v večernih urah).
PRODAJAMO domači brinjevec in brinjevo olje. Tel. št.: 040-2024022 (od 16. do 20. ure).
PRODAM GORILNIK (bruciatore) na plin znamke unigas cib, malo uporabljen. Ugodna cena. Tel. št.: 3382105138.
PRODAM SVETLO STANOVANJE pri
Sv. Jakobu z lepim razgledom na mesto: vhod, dnevna soba z balkonom, kuhinja, spalna soba, kopalnica in shramba. Klicati ob večernih urah tel. št.: 366-5371670.
PRODAM aluminijasto lestev visoko 3.5m, primerno za obiranje oljk. Tel. št.: 347-0466075.
PRODAM diatonično harmoniko,
I.500,00	evrov. Tel. št.: 346-8321835.
PRODAM kompletne lesene polžaste
stopnice, premer 1.10m, višina 3.15m; ognjišče piazzetta komplet »multifuoco system«; 2 aluminijasti okni rjave barve s tremi šipami. Tel. št.: 040-212095 (od 12.30 do 13.30).
PRODAM pet novih aluminijastih polken s premičnimi letvicami, temno sive barve, velikost 90x120 cm. Tel.: 040-220216.
PRODAM voziček, štirikolesni, velika napihljiva kolesa, skupaj s torbo za prenašanje dojenčka, ki se spremeni v zimsko vrečo. Ugodna cena. Tel. 338-2105138.
STANOVANJE S PARKIRNIM MESTOM dajem v najem v središču Trsta. Informacije: na-jemts@gmail.com.
V SEŽANI dajem v najem lepo opremljeno stanovanje s parkirnim prostorom v garaži. Klicati v večernih urah na tel. št.: 328-9699156.
ZARADI BOLEZNI prodam avto peugeot 206+ rdeče barve, letnik 2011, skoraj nov. Tel. št.: 040-213713 (od
II.	do 13. ure).
ŠTUDENTOM v najem opremljeno
stanovanje z dvigalom v Ul. F. Severo: velika dnevna soba z balkonom, kuhinja, dve spalnici, kopalnica in shramba. Cena: 650,00 evrov mesečno ter 90,00 evrov za stroške in ogrevanje. Tel. 377-4959920.
Prispevki
V spomin na dragega gospoda Rada Zorna darujeta Angel in Mitja Cante z družino 25,00 evrov za KD Pro-sek-Kontovel ter 25,00 evrov za AN-PI Prosek-Kontovel.
Ob izgubi moža Borisa Berdona izreka iskreno sožalje ženi Orlandi in sinovoma
Župnijski svet iz Trebč
Ob smrti dragega Borisa Berdona izrekamo iskreno sožalje družini in ostalim svojcem
družini Rapotec in Paškulin
8
Četrtek, 25. oktobra 2012
TRST
/
gospodarstvo - Fabrizio Polojaz, vodja pražarne
Trst je mesto kave, Tržačani pa se tega žal ne zavedajo...
Opis projekta ICTE, s katerim želijo uvesti nove standarde za pokušnjo kave
»Trst je mesto kave, Tržačani pa se tega danes ne zavedamo oziroma sploh ne vemo, kaj to pomeni.« Pa še kako prav ima Fabrizio Polojaz, vodja pražarne Primoa-roma in družabnik v podjetju Caffemoti-ve (ukvarja se z raziskovanjem in razvojem espresso kave), ko me je opozoril na to. Naše mesto je namreč že v 19. stoletju oskrbovalo polovico evropskih dežel s kavo. Na desetine podjetij se je ukvarjalo s prodajo, z zastopništvom, s skladiščenjem in čiščenjem ter s prevozom in praženjem kave, da o številnih lokalih, v katerih so pri nas ponujali črni napitek, ne govorimo. »Že več kot 200 let določene trgovske družbe iščejo kavo po svetu, jo kupujejo in prodajajo dalje. Sama tržaška luka tovori največ surove kave - tu jo tudi selekcionirajo in izbirajo najboljšo mešanico, sortirajo jo po velikosti, prečistijo in predelajo vse do praženja in pakiranja.«
Kavni sektor pa je tudi danes izredno razvejan in v stalnem razvoju - danes se lahko ponašamo s specializiranimi zavarovalninami in do kave vse bolj pozornega bančnega sektorja. Če pa se zaustavimo pri sami industriji, velja zabeležiti, da imamo v Trstu tudi eno izmed treh tovarn, ki v Italiji dekofeinizi-rajo kavo, nikakor pa ne gre pozabiti na 12 ali 13 pri nas aktivnih pražarn.
Ob vsem tem pa je še veliko znanja, se pravi laboratorijev, posebnih tečajev, specializiranih šol za kavo, pa celo tržaška univerza kave obstaja. »V bistvu samo plantaž nimamo ... « je bil hudomušen Polojaz, saj se je Trst s časom uveljavil na širši svetovni ravni, kjer velja za priznano žarišče znanja. Kot pa se rado dogaja, je doma to skorajda deveta briga ...»Da bi se to naše znanje nekoliko ovrednotilo in ga dodatno utrdilo oziroma da bi Trst-kave spoznali ne le na profesionalni in svetovni, ampak tudi na krajevni in poljudni ravni, smo ustanovili sektorski tržaški kavni grozd - Trieste Coffee Cluster, ki združuje več realnosti, ki se s kavo vsakodnevno ukvarjajo,« je pojasnil Polojaz. Pri tem sodelujejo tudi Pokrajina Trst, predvsem podpredsednik Igor Dolenc, Občina Trst in Trgovinska zbornica, ki jim daje na razpolago laboratorij. »Dogaja se nekaj novega in neobičajnega - ljudje iz zasebnega in javnega sektorja stremijo za skupnim ciljem ... In to nam vliva dodatnega zadovoljstva.«
ICTE ali preizkus kave na espresso način
Grozd sestavlja skupina ljudi iz 1012 podjetij. »Teoretično smo med seboj konkurenti, dejansko pa smo kolegi -vsak ponuja svoj sistem pokušnje kave in skupaj ustvarjamo skupen standad, en sam sistem.« Med projekti, ki so se porodili znotraj tega grozda je tudi projekt ICTE (pokroviteljstvo in finančno podporo je zagotovila Dežela FJK), s katerim želijo vzpostaviti nov standard oz. novo proceduro pokušnje in preizkusa kave. »Kavo kot surovino namreč danes poizkušamo na t.i. brazilski sistem, se pravi, da jo spražimo na lahko, tako da ostane nekoliko svetlejša, jo zelo grobo zmelje-mo in ji dolijemo kipečo vodo; odstranimo ostanek, ki se pojavi na površju, in napitek preizkusimo. Sedaj pa bi radi poskrbeli še za pokušnjo oz. preizkus kave na espresso način, saj je italijanska procedura pitja kave espresso procedura -in to nas od ostalih razlikuje.«
Espresso kava se je v svetu razširila v 80- oz. 90-ih letih, pripravimo pa jo tako, da skozi 7 gramov fino mlete pražene kave spustimo vodo pod pritiskom 9 atmosfer - po 25 sekundah dobimo 25 ml črnega napitka. To je pravi espresso, ki ga žal z domačo kafetje-ro težko pripravimo.
Kavni grm pod poprom
S projektom se nameravajo tržaški podjetniki predstaviti deželam proizvajalkam. Začeli so z Indijo, ki je
na svetovni ravni šesta država proizvajalka kave - ogromno njihove kave prihaja v Italijo oz. gre mimo nje in posledično mimo Trsta. Manjša skupina predstavnikov kavnega grozda se je konec septembra podala na desetdnevno „misijo" v južno Indijo in obiskala zvezne države Tamil Nadu, Andra Pradesh, Karnataka, med mesti pa Mom-bay, Hyderabat, Visag in Chennay (nekdanji Madras). Sprehajali so se po kavnih plantažah, pravzaprav po pravih džunglah, saj je kavna rastlina po naravi tropska, zato najbolj uspeva v vročem in vlažnem podnebju. Bohotni grmi kave polni zelenih ali že rdeče-vijoličastih plodov so se razprostirali daleč naokrog, nad njimi pa se je po drevesih visoko prepletal poper.
V sodelovanju z indijsko-itali-jansko Trgovinsko zbornico (Indo-Italian Chamber of Commerce) so projekt predstavili predsedniku indijske Zbornice kave - Coffe board of India Jawaidu Akhataru, ki se ukvarja s to surovino oz. s tem zelo pomembnim virom dohodkov za državne blagajne. »Predsednik nas je zelo lepo sprejel in nam tako rekoč odprl vrata za uresničitev projekta, saj jim je ideja o t.i. tasting espresso sistem made in Trieste oz. o tržaškem sistemu preverjanja kave na bazi priprave espresso zelo mikavna. Za kaj dejansko gre: Indijcem ponujamo priložnost, da se 10 njihovih strokovnjakov izuči v Trstu in to že v drugi polovici novembra, spomladi pa naj bi mi odpotovali v Indijo, da bi izučili še novih 10-12 operaterjev.« Med bivanjem v Indiji so Tržačani opravili tudi selekcijo kandidatov na podlagi razpisanega natečaja - iskali so sposobne operaterje, ki bi predstavljali tako širše geografsko območje kot tudi širši kavni sektor.
Podjetnik Fabrizio Polojaz s kavnimi grmi pod visokim poprom in s plodovi kave
Koristi za operaterje in tudi za Trst
Uspeh projekta bi pomenil tudi uspeh Trsta in domačih operaterjev. »Če bomo surovino za espresso testirali in ocenili po našem sistemu že v deželi, ki to surovino proizvaja, bomo imeli nedvomno večjo gotovost, da gre za pravi nakup,« je bil jasen Polojaz in dodal, da gre tu sploh za spodbujanje uporabe pitja ka-
ve na espresso način, kjer smo še vedno vodilni. Koristi od tega pa bo imelo tudi naše mesto, saj smo Tržačani proizvajalci kave, ki sta jim znanost in profesionalna vidljivost vse bolj priznani. »Moja pražarna je relativno majhna, vseeno pa smo z našo kavo prisotni v 15 državah. Vidljivost, tu mislim predvsem na strokovno vidljivost, pa je seveda velik plus, ki ti omogoča dostop do določenih svetovnih tržiščih.«
Sara Sternad
kavni sejem
Na kavo s svetovnim podprvakom Ramlrezom
Na tržaškem sejmišču se danes pričenja 6. TriestEspresso Expo, najpomembnejši italijanski sejem, namenjen proizvajalcem in drugim operaterjem kavnega sektorja: sodelovalo bo dvesto razstavljavcev iz 85 držav. Sejem bodo odprli danes ob 9.45 v paviljonu A (odprt bo do sobote), nato bo v paviljonu H uvodni posvet, na katerem bo mogoče prisluhniti predstavnikom nekaterih držav proizvajalk (na primer Brazilije, Gvatemale, Indonezije ...).
Med številnimi spremljevalnimi pobudami, ki bodo potekale tudi v mestu, gre omeniti srečanje z vrhunskim barma-nom. Danes, jutri in v soboto se namreč v Trstu mudi tudi Fabrizio Sencion Ramirez, ki se ponaša z naslovom svetovnega podprvaka (World Barista Championship) v pripravljanju kave in drugih kavnih napitkov. Ramirez bo danes med 9. in 12. uro pripravljal kavo v pekarni-kavarni Sanna (Ul. Galatti), jutri v baru Ferrari v Ul. san Nicolo, v soboto pa v kavarni Piazzagrande na Velikem trgu. Se bo Mehičan znašel med številnimi tržaškimi kavnimi različicami ...začenši s »capom in b«?
Jutri v Skladišču idej o kraških okusih
V novem Skladišču idej na tržaškem nabrežju bo jutri na sporedu še tretje srečanja iz niza, ki sta ga v sklopu fotografske razstave Moj Kras priredila Slovenski klub in Zveza slovenskih kulturnih društev.
Tokratno srečanje nosi naslov Okusi in vonjave Krasa: življenjska izbira, posvečeno pa bo krajevnim proizvajalcem in njihovim proizvodom. Občinstvo bo lahko prisluhnilo predstavnikom konzorcijev, ki pro-movirajo kraška in breška olja, med, sire in vina. Pogovor s San-dijem Skerkom, Dariom Zidari-čem, Paolom Starcem in drugimi proizvajalci bo vodila Martina Kafol. Sledila bo manjša de-gustacija. Pričetek ob 18. uri, informacije nudijo v Skladišču idej (Corso Cavour, vhod z morske strani, ali na telefonski številki 040 660861).
v okviru medkulturne vzgoje
Učenci in upravitelji iz Doline na večdnevnem prijateljskem obisku v Kragujevcu
V okviru projekta medkulturne vzgoje, katerega cilj je spoznavanje sovrstnikov drugih kultur in jezikov, so bili učenci tretjega razreda NSŠ Simona Gregorčiča gostje učencev »Osnovne škole 21. oktobar« v Kra-gujevcu. V glavnem mestu prekrasne srbske pokrajine Šumadije so se dolinski učenci in upavitelji mudili od 19. do 22. oktobra.
Pobudnik prvih stikov med dolinsko in kragujevško šolo je bila uprava Občine Dolina, ki se je pred časom navezala na dobrodelno akcijo »No bombe ma solo caramelle - Ne bombe, temveč samo bomboni«, ki jo je promoviral prof. Gilberto Vlajich, da bi pomagal otrokom iz Kragujev-ca, žrtvam ameriškega bombardiranja leta 1999. V zastopstvu uprave Občine Dolina sta se obiska v Kra-gujevcu udeležili odbornica za kul-
turo in socialo Tatjana Turco in od-bornica za šolstvo Alenka Vazzi. Otroke so spremljali nekateri starši, vodil pa jih je prof. Boris Pangerc.
Dolinskii učenci in upraviteluji so bili v Kragujevcu deležni izredno toplega sprejema in izjemne gostoljubnosti, za kar ima zasluge ravnatelj šole Zoran Ranitovic s svojimi neutrudnimi sodelavkami, v prvi vrsti s svojo pomočnico Jeleno Pan-tic. Učenci in njihovi spremljevalci so prisostvovali spominskim proslavam ob 21. oktobru; na ta dan so Nemci leta 1941 pobili več tisoč prebivalcev Kragujevca in okolice ter 300 dijakov in učiteljev in dva šolska ravnatelja.
Učenci in učitelji osnovne šole 21. oktober iz Kragujevca bodo prišli na povratni obisk v Dolino predvidoma v drugi polovici maja naslednjega leta. (ris)
drevi - SKD Tabor Opčine
110 okusnih let z L. Komar in V. Guštin
Vabilu na jesenski dan Skd Tabor se je odzvalo veliko ljubiteljev pohodov in narave, kar pa je najbolj razveseljivo, je bila visoka prisotnost družin in otrok. Pohodniki so se zbrali v Prosvetnem domu, od koder so se pod vodstvom Paola Sossija sprehodili po Opčinah in po okolici Opčin, ki izgublja svojo podobo in pokrajino.
Tega se pri društvu zavedajo, zato prirejajo te pohode, da mlajšim spet približajo vas, ljudi in čas. Marsikdo je tako spoznal del vasi ter krajevno le-dinsko ime, ki sta mu bila neznana, ali objekte, o katerih je le slišal. Tako je pohod popolnoma dosegel svoj namen. Lepo vreme, okusno kosilo, slastni kostanji in vesela družba so bili še pika na i lepega dne, ki se je v poznih popoldanskih urah prevesil še v gledališkega. Skd Tabor je namreč istega dne gostilo gledališke skupine KUD Dolomiti iz Dobrove pri Ljubljani, ki je uprizorilo enodejanki Obisk v gledališču in Veš, da te ne slišim, če teče voda, ki sta dodobra razveselili in pozabavali prisotno občinstvo.
Nocoj pa bo v Prosvetnem spet živahno, saj v goste prihaja Slovensko stalno gledlišče z uspešnico 110 okusnih let z Laro Komar in Vesno Guštin, režijo pa je podpisala Sabrina Morena. Gre za prisrčno soočanje med nečakinjo in teto, ki ponujata pravi gledališki in enogastronomski užitek. Gledalci bodo dvorano prav gotovo zapuščali zadovoljni in morda tudi z abonmajem SSG-ja v žepu, saj predstava (tokrat v svoji dvojezični različici) sodi v letošnjo abonmajsko kampanijo našega gledališča.
/
MNENJA, RUBRIKE
Četrtek, 25. oktobra 2012
9
GLOSA
Brez kesanja za izvirni greh ne gre
Jo2e Pirjevec_
Slovenska škofovska konferenca je letos objavila Pastoralni načrt in ga predstavila kot Krovni dokument svojega delovanja. Naslovljen je obetavno: "Pridite in poglejte!" Ker sem pred nedavnim dobil v roke omenjeno besedilo, sem zares pogledal in se predvsem zaustavil pri petem poglavju, ali izzivu, kakor mu pravijo škofje. Naslovljen je "Odpuščanje in sprava" in opremljen z besedami, ki jih je pred smrtjo izrekel Kristus na križu, ko je prosil Boga, naj se ne maščuje nad njegovimi morilci: "Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo."
S tem stavkom je Kristus umestil svoje trpljenje v konkretno dogajanje, v katerega je bil vpleten zaradi svojega pridiganja in ki se je dramatično zaostrilo v dneh judovskega praznika pashe, ko so veliki duhovniki in farizeji sklenili, da se ga znebijo, ker jim je s svojim prevratniškim naukom postajal moteč, če ne celo nevaren. Da dosežejo svoj cilj, so izrabili tudi osovražene Rimljane, ki so imeli v Palestini oblast in so lahko razglašali smrtno kazen. Kar je Poncij Pilat tudi storil. Če prav pomislimo, gre za zaroto, ki ima svojo zgodovinsko razsežnost in samo v tem kontekstu tudi specifični pomen. Prav te zgodovinske razsežnosti pa v Pastoralnem načrtu Slovenske škofovske konference ne najdem. V njem je dosti lepih besed, začenši z uvodno ugotovitvijo "namesto ideoloških nesoglasij bomo sprejeli resnico o storjenih krivicah, vzpostavili pravico, predvsem pa odločno stopili na pot odpuščanja in sprave', malo pa oprijemljivih razlag o tem, kaj se je v polpretekli zgodovini slovenskega naroda zgodilo, da sta mu sploh potrebna "odpuščanje in sprava". V celotnem tekstu sta v tem smislu povedna samo dva stavka. Predvsem ugotovitev, da so kristjani poklicani, da se soočajo z resnico o sebi in hvalevredno priznanje: "Kritični pretres o predvojni, medvojni in povojni vlogi Cerkve na Slovenskem nas še čaka. Zavedamo se, da je duh gospodovalnosti in izključevanja že pred vojno ranil marsikaterega Slovenca in Slovenko". Nato pa še zaveza: "Prizadevali si bomo, da bodo žrtve medvojnih in povojnih pobojev dostojno pokopane in da se bo primerno počastil spomin nanje, glede ostalih žrtev, ki so desetletja dolgo živele v ponižanju in strahu, da jim bo po pravni in politični poti, kolikor je mogoče, zadoščeno, še zlasti, da bodo spregovorile in bodo slišane".
Moram reči, da me taka skopa in pristranska razlaga travme, ki jo je doživel slovenski narod od poznih tridesetih let dalje pa do prvega povojnega obdobja, ne zadovoljuje. Predvsem ni res, da je slovenska Cerkev pred vojno gojila samo "duh gospodovalnosti in izključevanja' ki da je ranil marsikaterega Slovenca in Slovenko. V Dravski banovini je skušala udejanjiti totalitarni režim klerikalnega in fašistoidnega tipa v prepričanju, da je takšna ureditev v sozvočju z "novim redom', kakršnega sta gradila Hitler in Mussolini v Evropi. Politični predstavniki (katoliške) Slovenske ljudske stranke, vključene v Jugoslovansko radikalno zajednico, so v obdobju pred napadom Osi na Jugoslavijo in takoj po njem resno mislili, da bi Dravsko banovino oblikovali po slovaškem ali hrvaškem vzorcu v nekakšno vazalno državico najprej nacistične Nemčije potem pa fašistične Italije. Tega niso delali iz oportunizma temveč iz prepričanja, da je družbena ureditev, kakršno ponujata Berlin in Rim za Slovence najprimernejša. Ker pa se velik del našega naroda z njihovo pripravljenostjo, da se uklonijo tujim gospodarjem, ni strinjal, temveč se je dvignil v uporu, so se vodstvo slovenske Cerkve v ljubljanski škofiji in njene politične elite raje zoperstavili domačim ljudem, kakor da bi se odpovedali svojim idejam. S tem je sprožilo spopad, ki je terjal mnogo žrtev, a ne samo na katoliški strani. O žrtvah, ki so jih med vojno zaradi kolabora-cije vaških straž in domobrancev utrpeli partizani v Pastoralnem načrtu ni besede. Slednji so pravzaprav izenačeni z Neronom, zloglasnim preganjalcem kristjanov. Škofje ob tem opozarjajo, da ga zaradi njegovih dejanj prvi kristjani niso preklinjali, ampak da so častili svoje mučence. S tem pa implicitno trdijo, da je bil naš narodnoosvobodilni boj zgrešen in zločinski, vreden rimskega trinoga. S tako interpretacijo druge svetovne vojne, ki se je zaradi nacifašistične ideologije sprevrgla v največjo tragedijo, kar jo je doživelo človeštvo v svoji zgodovini, se ne morem strinjati. Tudi sam težim h gojitvi kulture odpuščanja, ki da je, kakor pravijo škofje v svojem sklepu, Kristusova kultura. A brez kesanja za izvirni greh, ki ga je storila naša Cerkev zaradi pajdašenja z Mussoli-nijem in Hitlerjem, ne gre.
VREME OB KONCU TEDNA
Izrazit preobrat, ponekod celo sneg
Darko Bradassi_
Pred nami je velik, pravzaprav zelo velik preobrat glede na zadnje vremensko dogajanje. Prehodno se bomo naenkrat znašli kar sredi zime. Sprememba se bo začela jutri, glavnino poslabšanja pa pričakujemo v soboto, ko je možno, da se bodo celo prikazale snežinke tudi na Kraški planoti. Vendar pojdimo po vrsti.
Proti nam se spušča zelo mrzla in obsežna gmota morskega polarnega zraka, ki je nastala nad severnim tečajem. Preko vzhodnega roba solidnega anticiklona, ki je nastal nad severnim Atlantikom, bo prešla dobršen del Evrope. Njeno obrobje bo jutri doseglo Alpe in jih bo nato prešlo v soboto.
Naše kraje bo v noči na soboto zajela izrazita hladna vremenska fronta, ob kateri bo nad Tirenskim morjem nastalo za ta čas globoko in obsežno prizemno ciklonsko območje. Zračni tlak v njegovem središču se bo predvidoma prvič po dolgih mesecih spustil pod 995 hektopaskalov.
Za vremensko fronto bo proti nam pritekal za ta čas zelo mrzel zrak. Spremembe bodo nagle in zelo občutne. Ozračje se bo od noči na soboto do sobotnih popoldanskih ur v povprečju ohladilo za več kot 10 stopinj Celzija, v primerjavi s temperaturami, ki smo jih beležili še v preteklih dneh pa za skoraj 20 stopinj Celzija. Radiosonda iz Campoformida pri Vidmu je še pred kakšnim dnevom na višini 1500 metrov v prostem ozračju beležila temperature okrog 15 stopinj Celzija in ničto izotermo na višini nad 4000 metrov, kar se navadno dogaja le poleti. V soboto popoldne se bo na isti višini živo srebro spustilo do okrog -4 stopinj Celzija, torej do povsem zimskih vrednosti, ničta izoterma pa skoraj do prizemlja.
Od petkovega popoldneva se bodo pojavljale povečini zmerne do močne padavine, vmes bodo tudi plohe in nevihte, možni bodo tudi krajevni nalivi, od
sobotnih opoldanskih ur pa bo zapihala tudi močna burja, ki bo v sunkih lahko presegala 100 km/h. Tedaj se bo začelo ozračje od severovzhoda naglo ohlajati. Meja sneženja se bo spuščala. Najprej bo začelo povečini snežiti v nižinah Slovenije, kasneje, v soboto pozno popoldne ali zvečer pa bo najbolj mrzel zrak dosegel tudi naše kraje. Kot kaže, bo tedaj lahko povečini snežilo ali bo padal dež pomešan s snegom tudi na Kraški planoti. Na Goriškem bo, kot kaže, povečini deževalo, v Reziji in Kanalski dolini pa povečini snežilo.
Padavine bodo v noči na nedeljo v glavnem začele postopno slabeti in bodo do nedeljskega jutra ali dopoldneva ponehale. Nedeljsko jutro bo za ta čas zelo mrzlo. Na Kraški planoti se bo živo srebro spustilo do okrog ničle, ob morju pa do okrog 7 stopinj Celzija. V nedeljo se bo vreme postopno izboljšalo, vendar bo za ta čas zelo mrzlo in vetrovno.
V ponedeljek in torek se bo po vsej verjetnosti nadaljevalo razmeroma mrzlo in spremenljivo, toda povečini suho vreme. Za prvi november pa po sedanjih izgledih kaže na zajetnejše poslabšanje s padavinami, vendar s postopno otoplitvijo.
Na sliki: anticiklon popušča, iznad skrajnega severa se že pomika proti južnejšim vzporednikom zelo mrzel morski polarni zrak
šport in glasba - Od sobote na YouTube tudi video
Tina Maze z avtorsko pesmijo na sobotno soldensko premiero
Najboljša slovenska alpska smučarka in srebrna smučarka v skupnem seštevku svetovnega pokala v minuli sezoni Tina Maze bo tik pred začetkom nove sezone navijačem in oboževalcem predstavila avtorsko pesem z naslovom My way is my decision.
"Začelo se je nekega poletnega dne, ko me je na tradicionalnem pikniku 'Team to aMaze' Matjaž Jelen, moj prijatelj, presenetil s posebnim darilom. Zapel nam je pesem z 'mojo zgodbo' in mi rekel, da zmorem to zapeti tudi sama. Obožujem glasbo, ples, rada sem vesela, zato je letošnje poletje ob treningih in pripravah minilo tudi v glasbeno - ustvarjalnem duhu," je na svojem blogu zapisala dobitnica dveh srebrnih odličij z olimpijskih iger v Vancouvru 2010. Pri ustvarjanju pesmi je poleg Jelena pomagal še producent in glasbenik Raay, skupaj pa sta naredila novo, hitrejšo pesem in izdelek je postal, kar si je želela Mazejeva sama. Kot je še dodala na blo-gu, je pesem živa in močna ter z dobrim sporočilom.
Svetovna prvakinja v veleslalomu Tina Maze je že v preteklosti pokazala svoj glasbeni talent in se večkrat usedla za klavir
"Mislim, da me poznajo in vedo, da imam rada glasbo, glede na to, da sem večkrat v krogu smučarjev zaigrala na klavir," je za Pop TV dejala Mazejeva. Jelen pa je idejo za nastanek pesmi dobil na enem od sprejemov za najuspešnejšo slovensko alpsko smučarko: "Takrat sva skupaj zapela eno pesem na odru in odločil sem se, da ji bom nekoč napisal pesem in v bistvu se je ta zgodba uresničila." Kot sta dodala Jelen in Raay, ima Mazejeva potencial, da v prihodnosti posname še kakšno pesem, a 29-letnica, ki je pesem posnela v nekaj dneh, videospot pa v nekaj urah, je zatrdila, da se je ob ustvarjanju glasbe želela le zabavati.
Črnjanka je za pesem posnela tudi video, ki si ga bo mogoče od sobote ogledati na spletni strani YouTube, na dan, ko se bo začela nova tekmovalna sezona na ledeniku v Soldnu. Aktualna svetovna prvakinja v veleslalomu, ki je že v preteklosti pokazala svoj glasbeni talent in se večkrat usedla za klavir, je z ustvarjanjem lastne pesmi lažje premagovala treninge, posebej pa se je ob tem zahvalila obema ustvarjalcema pesmi.
Pogačnik predaval na pariškem sedežu Unesca
Slovenski kipar, konceptualni umetnik in zdravilec Marko Pogačnik je na sedežu Unesca v Parizu v torek predaval o svoji ustvarjalni poti s poudarkom na odnosu človeka do Zemlje. Na predavanju se je osredotočil na t.i. geakulturo, na zdravljenje z litopunkturo ter različne ravni zavesti, ki sobi-vajo v naravi in jih človeški racionalni pristop ne zaznava. Opozoril je tudi na zrelejši odnos, ki bi ga moralo človeštvo zavzeti do planeta, ki mu zagotavlja preživetje.
Med predavanjem je bilo na ekranu mogoče spremljati dokumentarno projekcijo fotografa Bojana Breclja, ki je zajela 50-letni umetnikov opus. Sledila je projekcija kratkega filma francoskih videastov Alaina Della Negre in Kaori Kinoshita o Pogačnikovem delovanju po svetu. Pogačnik, ki ga vabijo na različne konce sveta, da s svojimi zdravilnimi skulpturami in kozmogrami pomaga harmonizirati okrnjeno naravo, je na velik odziv naletel tudi v Franciji. V zadnjih letih so v francoščini izšle štiri Po-gačnikove knjige: Srečanja z elementarnimi bitji, Draga Zemlja, kako ti gre?, Sakralna geografija in Pariz med vidnim in nevidnim. Pogačnik je v Parizu letos vodil tudi delavnici o energetskem ustroju mesta. Dogodek je potekal v organizaciji slovenskega veleposlaništva in pod pokroviteljstvom generalne direktorice Unesca Irine Bokove.
PISMA UREDNIŠTVU
Pojasnilo Šuma
V zvezi s številko Šuma 19. 10. 2012 bi radi pojasnili nekaj točk. Namen strani je bil opisati fenomen, ki se dalj časa pojavlja v našem prostoru. S tem v zvezi mislimo predvsem na kritike in napade na nekatere slovenske ustanove v Italiji in njihove predstavnike. Ironičen ton je bil sredstvo, s katerim smo želeli orisati mejo med kritiziranjem in osebno žalitvijo, ki je bila večkrat prekoračena. Vsak ima svoje stališče in svoj pogled na stvarnost, v kateri živi. Strinjamo se s tem, da bi bilo treba v naši manjšini marsikaj spremeniti.
Ne moremo pa sprejeti destruktivnega pogleda in uničevanja velike večine tistega, kar se pri nas dogaja. Tudi ker smo mladi, čutimo predvsem potrebo po
gradnji in konstruktivnem prizadevanju za uspešen razvoj našega prostora. S tem želimo zaključiti vse diskusije, ki so sledile naši zadnji številki.
Pod članki se sicer ne podpisujemo, ker delujemo kot skupina, ki si deli odgovornost za vse napisano. Naj pa tokrat našim imenom dodamo še priimke. Letos pri strani sodelujemo: Agata Venier, Barbara Ferluga, Daniel Doz, Eva Kra-njac, Ilja Krečič, Katerina Pertot, Mateja Mezgec, Patrizia Jurinčič, Tjaša Oblak, Vesna Pahor.
Šumovci
1 0 Četrtek, 25. oktobra
2012
KULTURA
/
hiša glasbe - Glasbenik in slikar združena na razstavi in ekranu
Merku in Zulian: lahko slikamo glasbo?
Ena od Zulianovih slik, spodaj sooblikovalci torkovega večera (z leve) Dedenaro, Zulian, Merku
kroma
Med slikarskim in glasbenim svetom obstajajo zelo trdne vezi, večkrat se zgodi, da so dobri glasbeniki tudi prepričljivi slikarji (in obratno). V zgodovini poznamo kar nekaj takih večplastnih ustvarjalcev, na primer Arnolda Schonbergerja in Vasilija Kandinskega. Torkovo srečanje v tržaški Hiši glasbe pa je skušalo odgovoriti na vprašanje, ali je mogoče glasbo tudi naslikati.
Priložnost za pogovor je ponudilo odprtje razstave Alba (Zora), na kateri je slikar Boris Zulian predstavil izbor del, za katera je iskal navdih v glasbi Pavleta Merkuja. Oba tržaška ustvarjalca veže večletno prijateljstvo: Merku je pred približno petnajstimi leti Zulianu podaril modro mapo, v kateri so bili nekateri skladateljevi rokopisi, njegove partiture.
»Vznemirljivo je bilo spoznati, kako Pavle zapisuje glasbo, videti njegove popravke in spremembe, ki jih je vnesel v notni zapis,« je Zulian v pogovoru z Androm Merkujem in Robertom Dedenarom zaupal številnemu občinstvu. Glasbo od nekdaj doživlja kot emocijo, tiste partiture pa so v njem vzbudile tudi veliko radovednost, zato se je odločil, da bo Mer-kujevi glasbi posvetil cikel svojih slik.
Te bodo do 10. novembra na ogled v Hiši glasbe v Ulici Capitelli (lani si jih je bilo mogoče ogledati tudi v Kraški hiši). Med Zulianovimi slikami in značilnimi živobarvnimi zamahi je tako mogoče ujeti tudi Mer-
kujev portret. Sestavni del razstave pa je tudi manjši cikel Divertimento (Zabava), ki prikazuje Zulianovo poigravanje s partituro Merkujeve skladbe Alba.
Zulianovo temperamentno ustvarjanje je bilo na torkovem odprtju mogoče občudovati tudi na televizijskem ekranu, saj se je v Ricmanjah rojeni ustvarjalec (leta 1944, medtem ko so zavezniki bombardirali bližnje Žavlje, kot piše v njegovem življenjepisu) vanje potopil s snemalno kamero. »Spraševal sem se, kako lahko umetnost doživiš, če se potopiš v barve, če po sliki potuješ s kamero, ne da bi upošteval logike, kaj je zgoraj in kaj
spodaj,« je dejal Zulian. Merkujeva ustvarjalnost (skladatelj se večera ni udeležil iz zdravstvenih razlogov) pa je prišla do izraza tudi med nastopom Tommasa Bisiaka, ki je na flavto zaigral njegovo skladbo.
Prijeten pogovor kajpak ni dal končnega odgovora na vprašanje, ali lahko slikamo glasbo. Naša želja je bila predvsem spodbuditi k razmisleku, je dejal Dedenaro, vas povabiti k odkrivanju umetnikov, ki so to skušali udejanjiti. A tudi počastiti 85. rojstni dan Pavleta Merkuja, človeka, ki je dal velik doprinos tržaški in deželni kulturi, in to ne samo na glasbenem področju. (pd)
maribor - 47. Borštnikovo srečanje
Deklica in drevo, film o dveh velikih igralkah
Štefka Drolc in Ivanka Mežan po projekciji v SNG Maribor
boštjan lah
Film Deklica in drevo režiserja Vlada Škafarja, ki so ga v torek prikazali v okviru Festivala Borštnikovo srečanje, je navdušil občinstvo v dvorani SNG Maribor. Na projekcijo so bili vabljeni vsi še živeči dobitniki Borštnikovega prstana, ki so bili prav tako ganjeni nad izpovedjo glavnih akterk filma Štefke Drolc in Ivanke Mežan. Celove-čerec, ki so ga snemali leto dni v Beli krajini, so premierno prikazali 3. oktobra v ljubljanskem Kinodvoru.
Režiser Škafar je na razpravi po projekciji povedal, da je bil film posnet po imaginarnem scenariju, ki ga igralki nista nikoli videli. Legendi slovenskega filma in gledališča na travniku pod hrastom pripovedujeta o svojih osebnih izkušnjah in pogledih na svet, pri tem pa se zgodba navezuje na različne letne čase.
»Zdi se mi, da sem govorila odkrito. A mi je žal, da sem naredila takšen otožen vtis, saj v resnici nisem tako otožna,« je pojasnila Drolčeva. Kot protiutež je v filmu bolj vesele narave Me-žanova, ki po besedah Drolčeve »deluje kot nekakšno zdravilo«.
Veliko iskrenosti na platnu je priznala tudi Mežanova. »Ni bilo časa za igro, ker si moral res tako globoko vase, da si lahko govoril o nečem, kar se tiče nas vseh. Saj smo vsi približno na istem,« je dejala.
Igralki sta skupaj nastopali že na gledališkem odru, med drugim pa ju druži tudi to, da sta za svoje delo prejeli Borštnikov prstan. Drolčeva si ga je nadela leta 1983, Mežanova pa leta 1995.
Milena Zupančič, ki je Borštnikov prstan prejela leta 1999, se ni strinjala, da je to film brez zgodbe. »To je tako bogata zgodba, ki se je dotaknila nas
vseh. Že njune oči imajo toliko zgodbe,« je povedala.
Dolgoletni sodelavec Borštnikovega srečanja in tudi dobitnik Borštnikove zlate značke Tone Partljič je ocenil, da je Deklica in drevo brezčasen film, v katerem lahko vsakdo najde kaj zase. Še posebej zanimivo se mu je zdelo, da je v njem veliko tišine. »Tišina je blagodejna, glede na to kako hrupno je danes gledališče. Hkrati je tišina v filmu past za gledalca, da se tudi sam umiri in razmišlja,« je menil v pogovoru z ustvarjalci filma, ki ga je vodil literarni in gledališki kritik Matej Bogataj.
Na mariborsko projekcijo so bili kot omenjeno vabljeni vsi dobitniki Borštnikovega prstana (med občinstvom je bila na primer tudi Minu Kjuder). Nagrada, ki je dobila ime po slovenskem igralcu in režiserju Ignaciju Borštniku (1858-1919), velja za najprestižnejšo slovensko nagrado za igralske dosežke, podeljujejo pa jo vsako leto ob zaključku Borštnikovega srečanja. Kot prva si ga je leta 1970 nadela v Trstu rojena igralka Elvira Kralj.
Potem ko je lani prstan prejela Mi-lada Kalezic, je letos po pravilniku na vrsti za dobitnika igralec. Tega je izbrala žirija v sestavi Silve Čušin, Jerneja Lorenci-ja, Dušana Mlakarja, Alje Predan in Iva Svetine: njegovo ime bo znano na jutrišnji sklepni prireditvi, ki jo bo povezovala igralka Barbara Cerar. Takrat bodo tudi podelili ostale nagrade. Hrbtenica festivala ostaja namreč tekmovalni program, ki ga je letos iz nabora 105 ogle-danih uprizoritev izbral selektor mag. Primož Jesenko. Vanj je uvrstil dvanajst predstav, med njimi dve praizvedbi domačih dramskih besedil.
gledališče - Odprtje sezone Stalnega gledališča FJK
Za začetek Kraljev govor
Postavitev izvirnega gledališkega besedila Davida Seidlerja, po katerem so posneli tudi zelo uspešen film
Luca Barbareschi (levo) in Filippo Dini v predstavi Kraljev govor
Drevi se v Rossettijevem gledališču v Trstu začenja sezona Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine, ki je za to priložnost izbralo gostujočo skupino, in sicer z delom sodobnega angleškega avtorja Davida Seidlerja Kraljev govor (z italijanskim naslovom Il discorso del re) v režiji Luca Barbareschija; priljubljeni igralec, ki je zadnje čase znan tudi zaradi političnega udejstvovanja kot parlamentarec desnega krila, nastopa tudi v eni od dveh osrednjih vlog, in sicer kot logoped Lionel Logue, ki je yorškemu vojvodu Albertu, kasnejšemu kralju Juriju VI. (očetu Elizabete II.), pomagal, da se je znebil govornih težav, zaradi katerih je bila resno ogrožena suverenost njegove javne vloge. Yorškega vojvoda igra Filippo Dini.
Zgodba Seidlerjevega dela je zelo znana, saj so po avtorjevem scenariju nedavno posneli uspešen film, ki je prejel štiri oskarje, od teh enega ravno za scenarij, vendar je delo izvirno nastalo za oder. Vsekakor je filmska izvedba zaradi tolikšne uspešnosti nedvomno zapustila
močan vtis. Njegovemu vplivu so se verjetno tako režiser kot igralci s težavo izmikali. Tržaški gledalci bodo imeli do 28.
oktobra možnost, da preverijo, v kolikšni meri je to uspelo Lucu Barbareschiju in njegovi skupini. (bov)
padova - Rokerski vikend
Legendarni Slash in skupina Europe
Gledališče Geox v Padovi nam tokrat ponuja res vabljiv glasbeni vikend: v moderni strukturi bo namreč v petek zvečer nastopil legendarni kitarist Slash (že Guns n' Roses in Velvet Revolver), sobotni večer pa bodo popestrili švedski rokerji benda Europe!
Saul Hudson, bolje znan z vzdevkom Slash, bo v Padovi nastopil v sklopu svetovne glasbene turneje, med katero bo predstavil najnovejši glasbeni izdelek Apocalyptic Love, ki je izšel maja letos (o plošči smo že poročali 8. septembra v rubriki Na ves glas). Slash, ki velja za enega najboljših kitaristov zadnjih desetletij, bo v petek zvečer ob že omenjeni plošči Apocalyptic Love predstavil tudi komade s prvenca Slash in celo nekaj uspešnic iz Guns n' Roses dobe!
Poleg Slasha bo na odru še karizmatični pevec ameriške zasedbe Alter Bridge Myles Kennedy, spremljali pa ju bodo člani benda The Conspirators. Okrog novega projekta ameriškega kitarista vlada izredno pričakovanje, tako da je petkov koncert že nekaj dni razprodan.
Za koncert švedskega benda Europe pa so vstopnice še na razpolago, za njih boste odšteli 34 evrov za stojišče, oziroma 40 za neoštevilčeno sedišče. Švedska skupina se po izrednem uspehu v osemdesetih letih ponovno vrača na svetovna glasbena prizorišča. Joey Tempest in njegovi, ki so pred kratkim izdali novo ploščo Bag of Bones, bodo v naslednjih dveh mesecih obkrožili cel svet in tako predstavili nov sound skupine ter seveda tudi starejše pesmi, kot na primer The Final Countdown in Carrie, ki so že vrsto let prave globalne uspešnice.
R.D.
/
ITALIJA, SVET
Četrtek, 25. oktobra 2012
1 1
italija - Nekdanji predsednik vlade vrgel puško v koruzo
Berlusconi se ne bo več potegoval za položaj premiera
Kandidata naj bi izbrali na strankarskih volitvah 16. decembra - Pogovori o rebalansu
RIM - Bivši premier in dosedanji voditelj desne sredine Silvio Berlusconi je včeraj potrdil, da se na parlamentarnih volitvah spomladi prihodnje leto ne bo potegoval za položaj premiera. Kot je povedal, bodo ime kandidata za premiera v njegovem Ljudstvu svobode izbirali na strankarskih volitvah. Te bodo potekale 16. decembra.
Kot je v izjavi za javnost pred decembrskimi strankarskimi volitvami zapisal 76-letni Berlusconi, »človek iz ljubezni do Italije dela nore in modre stvari«. Pred 18 leti je vstopil v politično areno, kar je bila »norost, ki pa ni daleč od modrosti«, sedaj se iz enakih razlogov umika.
Svoje kandidature za položaj premiera tako ne bo vložil, je zapisal, ostaja pa »ob strani mlajšim ljudem, ki želijo igrati in zabijati gole«. Kot je še dodal, ima »še vedno dobre mišice in nekaj malega glave na ramenih«. »Dajal bom nasvete in dal na razpolago svoje izkušnje,« je v izjavi, objavljeni na spletni strani Ljudstva svobode, še zapisal bivši premier.
Berlusconi - bivši premier, medijski magnat in med drugim lastnik nogometnega kluba AC Milan - je vlado v Rimu vodil do novembra lani, ko je krmilo tehnične vlade prevzel Mario Monti.
Ob njegovem sestopu s političnega vrha Ljudstvo svobode pretresajo notranji spopadi, korupcijski škan-
dali in vrsta porazov na lokalnih volitvah. A tudi Ber-lusconijeva dediščina je polna različnih afer, od spolnih do korupcijskih. Na strankarskih volitvah za premier-skega kandidata bo po vsej verjetnosti nastopil sedanji tajnik Ljudstva svobode Angelino Alfano, svojo kandidaturo pa je že napovedala Daniela Santanche. Sicer pa nekateri govorijo tudi o možnosti, da bi Berlusconi po volitvah za premierja podprl sedanjega predsednika vlade Maria Montija ali kako drugo nestrankarsko osebnost, kot bi lahko bil Luca Cordero di Montezemolo.
Berlusconi je svoje sporočilo o umiku objavil le dan potem, ko se je skupaj z Alfanom srečal z Monti-jem. V središču pogovora je bil osnutek zakona za stabilizacijo javnih financ, ki ga ta čas obravnava parlament in je tarča številnih kritik. Tudi Ljudstvo svobode zahteva popravke, še zlasti za znižanje davčnega pritiska in za ohranitev davčnih odbitkov.
Sicer pa se je Monti včeraj v okviru parlamentarne obravnave zakona za stabilizacijo sestal še s prvakom demokratov Pierluigijem Bersanijem. Tudi Demokratska stranka predlaga vrsto popravkov, še zlasti za znižanje davčnega pritiska na odvisne delavce in upokojence in za ovrednotenje strateških sektorjev, kot je šolstvo. Bersani je po sestanku izrazil prepričanje, da bo prišlo do uskladitve in da bo Montijeva vlada ostala v sedlu do naravnega izteka zakonodajne dobe.
Silvio Berlusconi se poslavlja
ansa
italija - Zdravje
Prepovedana Novartisova cepiva proti gripi
RIM - Italijansko ministrstvo za zdravje je sporočilo, da je prepovedalo prodajo in uporabo več cepiv proti gripi, ki jih proizvaja švicarski Novartis, dokler ne bodo znani rezultati testov o morebitnih stranskih učinkih.
Pri takojšnji prepovedi uporabe Novartisovih cepiv Aggri-pal, Fluad in Influpozzi, za katero sta se odločila italijansko ministrstvo za zdravje in tamkajšnja agencija za zdravila, gre za previdnostni ukrep.
Kot so pojasnili na ministrstvu v Rimu, se je agencija za zdravila na podlagi informacij, ki jih je posredoval švicarski farmacevtski velikan, odločila za dodatne teste glede kakovosti in varnosti cepiv, ki bi lahko imela stranske učinke. Prebivalstvu so ob tem svetovali, naj teh cepiv do nadaljnjega obvestila ne kupujejo oz. uporabljajo.
Na Inštitutu za varovanje zdravja v Ljubljani so medtem za STA pojasnili, da je cepivo proti gripi, ki je na voljo v Sloveniji za ce-pilno sezono 2012 in 2013, proizvedla farmacevtska družba Sano-fi Pasteur iz Francije. (STA)
italija - Senca na voditelju DS
Bersanijeva tajnica osumljena goljufije v obtežilnih okoliščinah
BOLOGNA -Dolgoletna tajnica voditelja Demokratske stranke Pierluigi-ja Bersanija Zoia Ve-ronesi je osumljena goljufije v obtežilnih okoliščinah na račun deželne uprave Emilije Romagne. Po ugotovitvah bolonj-skih tožilcev naj bi jo
območje evra - Občutno zvišanje
Javni dolg v drugem četrtletju pri 90% BDP
Zoia Veronesi
ansa
omenjena deželna uprava v letih 2008 in 2009 plačala, češ da zanjo v Rimu vzdržuje odnose s parlamentom, v resnici pa naj bi delala za Bersanija.
Veronesijeva je Bersanijeva tajnica že kakih 20 let. Zanj je delala že v času, ko je bil predsednik Dežele Emilije Ro-magne. Ko se je Bersani preselil v Rim, kjer je postal član parlamenta in Prodijeve vlade, mu je sledila. Da je neupravičeno ostala na plačilnih seznamih deželne uprave Emilije Romagne, jo je obtožil poslanec FLI Enzo Raisi.
Odvetnik Veronesijeve Paolo Trombetti je včeraj dejal, da je obtožba neosnovana. Delovnemu mestu pri deželni upravi Emilije Romagne naj bi se odpovedala leta 2010. Na zadevo se je odzval tudi sam Bersani in dejal, da je »popolnoma miren«.
LUXEMBOURG - Javni dolg se je v območju evra v letošnjem drugem četrtletju v primerjavi s prvim zvišal z 88,2 odstotka na 90 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), v EU pa s 83,5 odstotka na 84,9 odstotka BDP. V med-letni primerjavi se je v območju evra dolg zvišal s 87,1 odstotka na 90 odstotkov BDP, v EU pa z 81,4 odstotka na 84,9 odstotka BDP.
Kot je sporočil evropski statistični urad Eurostat, so najvišji javni dolg konec drugega četrtletja beležili v Grčiji (150,3 odstotka BDP), Italiji (126,1 odstotka BDP), na Portugalskem (117,5 odstotka BDP) in na Irskem (111,5 odstotka BDP). Najnižjega pa so imeli v Estoniji (7,3 odstotka BDP), Bolgariji (16,5 odstotka BDP) in Luksemburgu (20,9 odstotka BDP).
V drugem trimesečju je v četrtletni primerjavi javni dolg zvišalo 20 držav članic EU, šest jih je zabeležilo nižji dolg, ena država članica pa višine dolga ni spremenila. Javni dolg je na četrtletni ra-
vni najbolj porasel v Grčiji (+13,4 odstotne točke), na Cipru (+8,3 odstotne točke), in na Portugalskem (+5,6 odstotne točke). Največje znižanje javnega dolga pa so imeli v Litvi (-2,3 odstotne točke), Latviji (-1,3 odstotne točke) in na Madžarskem (-1,3 odstotne točke).
V primerjavi z enakim obdobjem lani so medtem dolg okrepili v 23 državah članicah, skrčili pa v štirih državah. Na letni ravni se je javni dolg najbolj zvišal na Cipru (+16,5 odstotne točke), na Portugalskem (+10,8 odstotne točke), Irskem (+10 odstotnih točk) in v Španiji (+9,3 odstotne točke). Dolg pa so najbolj znižali v Grčiji, kjer je marca prišlo do delnega odpisa s strani zasebnih vlagateljev (-8,5 odstotne točke) in v Lat-viji (-1,5 odstotne točke).
Javni dolg Slovenije se je medtem med aprilom in junijem v primerjavi s četrtletjem pred tem zvišal s 47 odstotkov na 48,1 odstotka BDP, v primerjavi z enakim trimesečjem lani pa s 44,5 odstotka na 48,1 odstotka BDP. (STA)
nemčija - Predsednik ECB
Draghi pred poslanci branil program odkupa obveznic
BERLIN-Pred-sednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je včeraj v nemškem parlamentu poskušal skeptične poslance prepričati v pravilnost odločitve zagona programa odkupa obveznic problematičnih evropskih držav. Ta ne bo napihoval inflacije in tudi ne bo ogrozil neodvisnosti ECB, je v uvodnem nagovoru poudaril Draghi.
Draghi je na zaprti skupni seji treh odborov nemškega parlamenta zagotovil, da ECB prek programa odkupa obveznic ne financira držav. Prav tako ta program ne predstavlja povečevanja tveganja za evropske davkoplačevalce. "Po našem videnju smo morali, če smo želeli zagotoviti uresničevanje ukrepov monetarne politike, odpraviti neutemeljene strahove o prihodnosti območja z evrom," je odločitev pojasnil Draghi. "Edini način, da smo to lahko storili, je bilo prek vzpostavitve kre-dibilne zaščite pred katastrofalnimi scenariji," je dodal.
V nemškem parlamentu so obisk ocenili pozitivno. Pogovor je veliko prispeval k izgradnji medsebojnega zaupanja, je ocenil predsednik parlamenta Norbert Lammert. (STA)
Mario Draghi
ansa
sirija - Začasno premirje sprejela tudi večina upornikov
Vlada pristala na prekinitev ognja med jutrišnjem praznikom
KAIRO - Posebni odposlanec ZN in Arabske lige za Sirijo Lakhdar Brahimi je včeraj v Kairu sporočil, da je sirska vlada pristala na prekinitev ognja med štiridnevnim praznikom kurban bajram, ki se začne v petek. Kot je dodal, je na začasno premirje pristala tudi večina voditeljev upornikov, s katerimi je bil v stiku.
Brahimi je po srečanju z generalnim sekretarjem Arabske lige Nabilom al Arabijem še povedal, da bo vlada sirskega predsednika Bašarja al Asada izjavo o prekinitvi ognja objavila pred ptkom. Mednarodni odposlanec sicer ni povedal, kdo in kako bo nadzoroval premirje.
Dodal je, da je večina uporniških voditeljev, s katerimi je bil v stiku, potrdila, da bodo spoštovali premirje, ni pa povedal, ali so v to všteti tudi poveljniki glavne uporniške skupine Svobodne sirske vojske. "Če nam uspe s to skromno pobudo, bi lahko na njej zgradili daljšo prekinitev ognja", kar bi omogočilo začetek političnega procesa, je še dejal Brahimi.
Vlada v Damasku je kmalu zatem sporočila, da bo končno odločitev o prekinitvi ognja sprejela danes. "Poveljstvo vojske preučuje prekinitev vojaških operacij med praznikom, končna odločitev pa bo sprejeta jutri," so sinoči sporočili s sirskega zunanjega ministrstva.
Svobodna sirska vojska pa je sporočila, da bo prekinila ogenj, če bodo to najprej storile vladne sile. Njen vodja, general Mustafa al Šejk je pri tem opozoril, da je "režim v preteklosti že večkrat lagal". "Nemogoče je, da bi režim izvajal premirje, tudi če bo rekel, da ga bo," je dodal.
Islamistična skupina Fronta al Nusra je medtem zavrnila prekinitev ognja. "Nobenega premirja ne bo med nami in razpadajočim režimom, ki preliva kri muslimanov," je v izjavi zapisala skrajna skupina. "Mi, z dovoljenjem Alaha, nismo med tistimi, ki bodo dali priložnost zarotnikom, da nas ukani-jo," so dodali.
O Siriji je včeraj za zaprtimi vrati razpravljal Varnostni svet ZN. Po navedbah diplomatov, ki so se udeležili sestanka, je Brahimi v Varnostnem svetu povedal, da bi bila prekinitev ognja "majhen korak" v smeri rešitve krize, čeprav dvomi, da bo vzdržala.
Brahimi je tudi pozval k soglasni podpori njegovim prizadevanjem, pri čemer je opozoril 15-član-ski svet, da bi nov neuspeh lahko vodil v širitev konflikta. Brahimi se je v Varnostni svet oglasil preko video povezave iz Kaira.
Nasilje v Siriji je od začetka vstaje proti Asa-dovemu režimu marca lani terjalo že več kot 34.000 življenj. (STA)
Grčiji dodaten čas za znižanje deficita
ATENE - Grški finančni minister Jannis Sturnaras je izjavil, da so s predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) včeraj dosegli dogovor o novem paketu varčevalnih ukrepov. Grčija je dobila tudi dve dodatni leti za znižanje presežnega primanjkljaja. "Dosegli smo dogovor o varčevalnem paketu," je Sturnaras povedal po več ur trajajočih pogovorih s predstavniki trojke.
V Bruslju novice o dogovoru še niso potrdili, predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi pa je v Berlinu dejal, da pogajanja o grškem varčevalnem paketu še potekajo ter da sam še ni bil seznanjen s kakršnim koli dogovorom, ki bi Grčiji dal dodaten čas za znižanje primanjkljaja.
Šest novih neevropskih kardinalov
VATIKAN - Vatikanskemu kolegiju kardinalov se bo novembra pridružilo šest rimskokatoliških prelatov, od katerih nihče ne prihaja iz Evrope. Papež Benedikt XVI. je imenovanje novih kardinalov oznanil včeraj, to pa bi lahko vplivalo na volitve naslednjega papeža. Papež je sporočil, da bo imenoval kardinale iz ZDA, Libanona, Indije, Nigerije, Kolumbije in Filipinov. Kolegij kardinalov je elitno vatikansko telo, ki svetuje papežu in po njegovi smrti izvoli njegovega naslednika. Člani kolegija so pretežno iz Evrope, zato je nabor novih kardinalov presenetljiv. Papeževo oznanilo sledi smrti več kardinalov, ki so se zvrstile v zadnjih nekaj mesecih. Z novimi člani kolegija se bo število kardinalov, ki lahko sodelujejo pri izvolitvi papeža, ponovno povzpelo na 120. Kardinali, ki lahko volijo papeža, morajo biti mlajši od 80 let. (STA)
I.
ZLATO
(999,99 %%) za kg
42.167,67€ -141,22

SOD NAFTE
(159 litrov)
107,88 $ -0,34
■ EVRO
1,2942 $ -0,50
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
24. oktobra 2012
valute	evro (povprečni tečaj) 24.10 23.10	
ameriški dolar	1,2942	1,3005
japonski jen	103,33	103,84
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	24,973	24,908
danska krona	7,4592	7,4586
britanski funt	0,80830	0,81365
madžarski forint	280,89	281,77
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,6963	0,6963
poljski zlot	4,1357	4,1342
romunski lev	4,5756	4,5785
švedska krona	8,6558	8,6174
švicarski frank	1,2100	1,2098
norveška krona	7,4350	7,4170
hrvaška kuna	7,5640	7,5630
ruski rubel	40,6250	40,6150
turška lira	2,3365	2,3437
avstralski dolar	1,2526	1,2662
braziljski real	2,6213	2,6373
kanadski dolar	1,2807	1,2961
kitajski juan	8,0858	8,1308
indijska rupija	69,6690	69,9210
južnoafriški rand	11,3602	11,3724
1 2 Četrtek, 25. oktobra 2012
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu
Ikea Vileš je 21. oktobra upihnila tri svečke. V zadnjem davčnem letu, ki se je zaključilo 31. avgusta, so v švedski trgovini s pohištvom zabeležili visoko število obiskovalcev - skupno 1.350.000 - prihodki pa so bili kljub temu nižji od lanskih za približno 2,6 odstotka, podobno kot v ostalih Ikeinih trgovinah v Italiji. Obseg prodaje v letu, ki ga je zaznamovalo krčenje potrošnje, je sicer presegel pričakovanja oz. cilje (+1,5 odstotka), k temu pa je pripomogla predvsem prodaja nekaterih vrst pohištva.
Podatke o poslovanju v letu 2011/2012 sta včeraj predstavili marketing manager trgovine Ikea Vileš Marisa Ricci in Carlotta Guerra, odgovorna za stike z mediji pri družbi Ikea Italia, ki ima v italijanskih deželah skupno 20 trgovin in 6.243 uslužbencev. Trgovina v Vilešu ima 236 uslužbencev (58 odstotkov žensk), ki prihajajo predvsem iz goriške pokrajine (67 odstotkov) in so v glavnem zaposleni s pogodbami za nedoločen čas (90 odstotkov). V Vilešu ima Ikea še dodatnih 100 sodelavcev, ki skrbijo za prevoz pohištva, čiščenje, varnost, distribucijo promocijskega materiala, ipd.
V minulem letu je najboljši rezultat dosegla prodaja pohištva za kopalnice (+6 odstotkov) in opreme za dvorišča (+9 odstotkov), zelo dobro pa sta poslovali tudi restavracija in trgovina švedskih jedi (660.000 obiskovalcev in 433.725 prodanih obrokov). Članov, ki imajo kartico Ikea family, je 170.566, povprečni račun pa je znašal 114 evrov.
Večina strank, je povedala Riccije-va, prihaja iz videmske pokrajine (31 odstotkov), za njimi pa so Goričani in Trža-čani (približno 20 odstotkov za vsako pokrajino) in Pordenončani (6 odstotkov). Kar 17 odstotkov obiskovalcev pa prihaja iz tujine, predvsem iz Slovenije (iz Ljubljane je 5 odstotkov kupcev) in iz Hrvaške. Zaradi tega so spletno stran www.ikea.it/Villesse, ki letno šteje 500.000 obiskov, prevedli tudi v slovenščino in hrvaščino. Letos so v Vilešu že opravili več naložb: obnovili so pet oddelkov, izvedli pa so tudi tržno raziskavo in razdelili 611.000 katalogov. Januarja so na streho namestili fotovoltaično napravo, ki je vredna 800.000 evrov, porabo energije pa nameravajo dodatno zmanjšati z uporabo led svetil, v katera bodo vložili 400.000 evrov.
Prihodnje leto naj bi ob trgovini IKEA odprli tudi komercialni park »Villesse shopping«, ki so ga začeli graditi spomladi. V njem bo okrog 170 večjih in manjših trgovin. Poleg družbe Coop Nordest bo v novem trgovskem središču še drugih enajst velikih trgovin, ki jih bodo prevzele velike blagovne znamke. Doslej so si prostor že zagotovila podjetja Cisal-fa, Conbipel, H&M, OVS Industry, Saturn, Scarpe&Scarpe in Toy Center. Več bo tudi restavracij in barov, med njihovimi upravitelji pa izstopajo Fratelli La Bufala, Mc Donald's in Roadhouse Grill. Večina omenjenih blagovnih znamk in verig je prisotnih tudi v drugih komercialnih središčih v Vidmu, Trstu, Gorici in Novi Gorici, tako da je na mestu vprašanje, ali bodo odprtju novih trgovin v Vilešu sledila zaprtja v drugih krajih. V komercialnem centru nameravajo odpreti tudi multikino s sedmimi dvoranami, zaradi katerega je zelo zaskrbljena družba Transmedia, ki upravlja goriški in tržiški Kinemax. Na Rudolfa Sumerederja, ki je managing direktor družbe Inter Ikea Center Group Italia, smo včeraj naslovili pisno vprašanje, ali so upravitelja multikina že našli, odgovora pa do večera še nismo prejeli. (Ale)
www.primorski.eu1
Gradbišče novega komercialnega središča
bumbaca
Nakupovanje v trgovini Ikea
bumbaca
gorica - Tragična prometna nesreča na deželni cesti št. 117
Kamion do smrti zbil pešca
Reševalci so ga dalj časa oživljali, za 38-letnega mehanika Danieleja Griona pa ni bilo več pomoči
Na
deželni cesti št. 117 (bivši državni cesti št. 56) v Gorici je včeraj popoldne tragično umrl 38-letni moški. Danieleja Griona, ki je bil po rodu iz Moša, a je živel v Romansu, je v še nepojasnjenih okoliščinah zbil tovornjak. Reševalci, ki so prišli na prizorišče nesreče, so moškega skušali dalj časa oživljati, zanj pa žal ni bilo več pomoči, saj je dobil zelo hude telesne poškodbe.
Nesreča se je pripetila nekaj minut po 16. uri nedaleč od mosta čez Sočo, po katerem pelje deželna cesta št. 117. 38-letni Grion je hodil ob desnem robu ceste v smeri proti Štandrežu, ko je mimo privozil kamion z novogoriško registrsko tablico, ki je peljal v isti smeri. Iz še nepojasnjenih razlogov - po prvih ocenah prometne policije naj bi Grion skušal prečkati cesto, ni pa mogoče izključiti, da je šlo za dejanje obupa - se je pešec znašel pred tovornjakom, 42-letni šofer Z.G. iz Mirna pa ga je opazil prepozno, da bi se mu izognil. Moški je obležal sredi cestišča, nezavesten. Mimoidoči so nemudoma poklicali sile javnega reda in reševalce, ki so bili nekaj minut kasneje že na kraju. Zdravniško osebje rešilne službe 118 je Griona skušalo oživljati skoraj 45 minut, a brez uspeha. V bližini je pristal tudi rešilni helikopter, a moškega ni prepeljal v bolnišnico. Cesta je bila dlje časa zaprta za promet, ki so ga policisti preusmerjali. Nedaleč od prizorišča nesreče so policisti našli tudi Grionov avtomobil znamke Audi, ki je bil parkiran ob robu ceste. Daniele Grion pušča starša, ki stanujeta v Krminu, ženo in dve hčerki. Po poklicu je bil mehanik, zelo rad je imel motorje. Skupaj s kolegom Robertom Terpinom je vodil delavnico Dierre car service v Ulici Filzi v Gorici. (Ale)
vileš - Švedska trgovina s pohištvom praznovala tri leta
Obiskovalcev 1.350.000, prihodki manjši od lanskih
Največ kupcev iz videmske pokrajine, iz Ljubljane 5% - Prihodnje leto naj bi odprli komercialni park
nova gorica
Še 4000 kv. metrov trgovin v Supernovi
Novi prostori
foto km.
Danes se odpirajo vrata nakupovalnega parka Supernova, tretje faze izgradnje istoimenskega nakupovalnega kompleksa, ki bo poleg obstoječih 16.000 kvadratnih metrov tako pridobilo še dodatnih 4.000 kvadratnih metrov nakupovalnih površin. Kupcem bo na voljo sedem novih trgovin: Baby Center - trgovina z otroškimi oblačili, opremo in igračami, ki se na novo lokacijo seli iz Kromberka, tudi NKD, Mana in Kik so tekstilne trgovine, ki so v mestu že bile prisotne, novost so TEDi, gre za »1 euro shop«, nemška trgovina s pohištvom JYSK in trgovina z opremo za hišne ljubljenčke Mr. Pet.
Nakupovalni park se od nakupovalnega centra razlikuje po tem, da se v trgovine dostopa neposredno z ulice, gre za nekakšen prizidek ali podaljšek nakupovalnega centra Supernova. Investitorji tudi tokrat računajo na italijanske kupce. V Mercatorjevem hipermarketu, ki deluje znotraj Supernove, na primer, imajo kar 60 odstotkov kupcev s sosednje strani meje. Investitorji napovedujejo še obnovo nekdanje že-lezničarske remize in ureditev prometne infrastrukture na območju nakupovalnega centra, kar naj bi po sedanjih načrtih začeli izvajati prihodnje leto. (km)
tržič - Pri trgovskem centru Emisfero
Za večjo konkurenčnost boljša prometna ureditev
600.000 evrov. Toliko bo družba Unicomm iz Vicen-ze vložila v izboljšanje prometne ureditve ob komercialnem središču Emisfero v Tržiču, kar bo pripomoglo k zmanjšanju prometa na krožišču med Ulico Pocar in Ulico San Polo. Družba bo dela izvedla v kratkem, saj je v prejšnjih dneh tržiški občinski svet z večino glasov (vzdržala sta se le svetnika Ljudstva svobode Nicoli in Mosetti ter svetnik Severne Lige Sergio Pacor) sprejel varianto občinskega regulacijskega načrta. Družba bo zdaj lahko vložila prošnjo za pridobitev gradbenega dovoljenja, nakar bo začela graditi novo krožišče v Ulici Pocar, dve mali krožišči in povezovalno cesto, ki bo služila predvsem stanovalcem Ulice Primo mag-gio. Družba, ki se je za investicijo odločila, da bi trgovski center Emisfero v pričakovanju na odprtje komercialnega parka v Vilešu postal lažje dostopen in bolj konkurenčen, bo zgradila tudi stavbo, ki po obliki spominja na McDo-nald'sove restavracije McDrive.
Krožišče pri veleblagovnici Emisfero
bonaventura
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 28. oktobra 2012
13 1
gorica - Zadruga Maja obeležila 20-letnico ustanovitve
Po dvajsetih letih pred novimi izzivi
Danes ima dva zaposlena, zvrstilo se je sto zunanjih in rednih sodelavcev
Kulturna zadruga Maja je v ponedeljek obeležila dvajsetletnico delovanja. Ustanovljena je bila 15. oktobra leta 1992. »Ustanovitev zadruge je predstavljala velik izziv, ki se je naslanjal na takratne izkušnje kulturnih društev in združenj. Ime zadruge izhaja iz pogovorne fraze "Ma - j a, naredimo še to', ustanovili pa smo jo, da bi se preko zadružniške-ga pristopa vključili v razvejani svet kulturnega delovanja in da bi hkrati zagotovili svojim članom primerno profesionalnost tako na področju razvijanja kulturnih dejavnosti kot tudi pri organiziranju in servisiranju raznolikih potreb na področju kulture,« pravi predsednik upravnega odbora zadruge Maja Igor Komel in pojasnjuje, da je bilo ustanovnih članov zadruge šestnajst. »Zadruga je pričela redno delovati leta 1993, ko so bili izpeljani vsi pravno-admini-strativni postopki in izpolnjene vse obveznosti glede njene ustanovitve. Istega leta se je Maja vključila v zvezo zadrug Lega delle coopertive v Vidmu,« še pojasnjuje Igor Komel.
V dvajsetletnem obdobju je zadruga Maja skupno zaposlovala 15 članov, trenutno pa ima dva zaposlena. V dvajsetih letih je z zadrugo Maja sodelovalo 100 zunanjih in rednih sodelavcev. »Najbolj zahtevne so bile naložbe v tehnične naprave, med katerimi prav gotovo izstopajo nakupi opreme za simultano prevajanje, audio-tehnične opreme in dveh
profesionalnih videoprojektorjev. Nakup opreme za simultano prevajanje je prav gotovo omogočil dodaten razmah delovanja, saj je zadruga Maja svoje tehnične storitve lahko širila ne le v goriškem prostoru, ampak v celi deželi Furlaniji-Julijski krajini in tudi v drugih krajih severne Italije in v Sloveniji. Glavnina dela pa je vsekakor vezana na dejavnost, ki se odvija v Kulturnem domu v Gorici oziroma poteka v okviru raznih kulturnih društev in organizacij slovenske narodnostne skupnosti v Italiji,« pravi Komel in priznava, da si je danes težko zamisliti delovanje Kulturnega doma brez strokovne in tehnične pomoči zadruge Maja.
»Zaradi administrativnih in pravnih olajšav je bila leta 2000 zadruga Maja uvrščena med male kulturne zadruge (Piccola societa cooperativa culturale Maja). Zadruga je bila v vsem tem času precej aktivna na kulturnem in športno-rekreacij-skem področju. V prvih letih je bila pobudnik izdaje kulturne revije Pretoki, nato pa je izpeljala tudi marsikatero drugo kulturno-rekreacijsko pobudo. Pri tem gre še posebej omeniti glasbeni festival Across the border - od leta 1997 je bilo izvedenih okrog 200 koncertov - in mirovno pobudo Sonce miru, ki poteka od leta 1995 dalje. Zadruga je bila tudi pobudnik neštetih likovnih razstav in zabavno-rekreacijskih večerov, ki jih je prirejala v sodelovanju z raznimi
Člani in sodelavci zadruge Maja ob 20-letnici ustanovitve
krmin - Festival združenja Controtempo
Štirje dnevi jazz glasbe in vina
Jazz & Wine of Peace Festival, katerega petnajsto izvedbo ga prireja združenje Controtempo, bo od danes do nedelje, 28. oktobra, ponudil vrsto zanimivih dogodkov v Krminu in bližnji okolici. Koncerti bodo potekali v krminskem občinskem gledališču, briških kleteh, lokalih in drugih prizoriščih.
Začelo se bo danes ob 19. uri v krminskem glasbenem baru Jazz & Wine le Bar z nastopom tria JSA v sestavi saksofonista Janija Šepetavca, kon-trabasista Simoneja Serafinija in bobnarja Alessandra Mansuttija. Uvodni odrski koncert (nocoj ob 21.30 v občinskem gledališču v Krminu) bo ljubiteljem glasbe ponudil zelo zanimiv nastop z naslovom Bill Evans Soulgrass. Priznani saksofonist že leto dni predstavlja zanimiv in originalen projekt spajanja ameriške podeželske folk glasbe, bluegrass in električne jazz glasbe. Na odru so mu ob strani kitarist Mitch Stein, bobnar Josh Dion in igralec banjo kitare Ryan Cavanaugh.
Jutri ob 11. uri bosta Christian Lil-linger in Tobias Delius nastopila na posestvu Borgo San Daniele v Krminu, v vinoteki La Serenissima v Gradišču pa bo ob 17. uri kvartet Ray Andersona in Marty Ehrlicha ponudil nastop ob spremljavi vina in prigrizkov. Gost jutrišnjega osrednjega koncerta v krminskem gledališču ob 21.30 bo bobnar in tolkač Manu Katche, ki bo podal zmes afriških ritmov in jazza v spremstvu tro-bentarja Luca Aquina, saksofonista Pettra Wettra in mojstra hammond orgel Michaela Gormana.
Tipično jazzovski so polnočni koncerti. Tako bosta jutri ob 23.30 nastopa tria Onorato Serafini Colussi na Plešivem v krožku Vecchia Quercia (na posestvu Gradnikovih) in kvarteta Threepenny Streetcats v baru-resta-vraciji In taberna v Krminu. Sobotni in nedeljski spored bomo naknadno objavili. Več informacij je na voljo na spletni strani organizatorjev www.contro-tempo.org. (aw)
goriškimi organizacijami,« pravi Ko-mel in razlaga, da je zadruga Maja vzpostavila plodno sodelovanje ad-ministrativno-tehnične narave z no-vogoriško univerzo ter kulturne naveze z goriško pokrajino, z občinami Krmin, Koprivno, Sovodnje (novoletni koncerti), Doberdob (center Gradina in koncerti), z zadrugama Lega Coop iz Vidma in Coop Nordest Consumatori iz Reggio Emilie.
»Zadruga je dokazala veliko občutljivost tudi na področju pobud solidarnostne narave. Kmalu po ustanovitvi smo se vključili v odpravljanje posledic vojne vihre na območju nekdanje Jugoslavije. Takrat smo navezali tesno sodelovanje z Rdečim križem Slovenije in slovenskim Karitas. Nadvse pomembna solidarnostna akcija vseh šestnajst članov zadruge Maja pa je potekala konec prejšnjega stoletja, ko smo tri leta vzdrževali bosanskega begunskega otroka v Ljubljani. Mali Anel je z uspehom zaključil študij in nam je za izkazano pomoč še vedno hvaležen. V povezavi s solidarnostnim odborom iz Gorice smo bili člani zadruge v prvi vrsti pri zbiranju pomoči za žrtve potresov v Moliseju, v Emiliji in v Posočju, za prizadete ob neurju v Kanalski dolini, za otroke iz bolnice Burlo v Trstu, za obnovo partizanske bolnice Franja in še bi lahko naštevali,« pravi Komel, ki je prepričan, da se v prihodnosti zadrugi odpirajo dodatne možnosti delovanja. »Na obzorju so novi izzivi, zadruga Maja pa se mora primerno okrepiti in dodatno razvijati svojo dejavnost, saj so v našem prostoru še marsikatere profesionalne priložnosti še neizkoriščene,« poudarja Ko-mel in priznava, da je danes zadruga Maja podobno kot druge slovenske ustanove v težavah. »Morda je v današnjih težkih časih zadružniški duh še bolj aktualen. Zadružništvo pomeni delo, zaposlitev, istočasno pa tudi vzajemno solidarnost in povezovanje. Morda ravno na teh osnovah mora sloneti nadaljnje delovanje slovenske narodne skupnosti v Italiji. Naj bo 20-letnica zadruge Maja znamenje za premike našega delovanja v smeri tolikokrat poudarjenih "velikih reform", pri katerih pa ne gre prezreti vloge in duha zadružniške-ga gibanja v Italiji,« zaključuje predsednik upravnega odbora zadruge Maja Igor Komel.
gorica - Koroški kulturni dnevi
Zaigrali gojenci treh glasbenih šol
Mlada harfistka med nastopom
fotol.k.
Tudi letos je bilo nadvse prijetno že tradicionalno srečanje glasbenih šol v okviru Koroških kulturnih dnevov na Primorskem. V torek, 23. oktobra, so se v poznih popoldanskih urah na odru komorne dvorane Kulturnega centra Lojze Bratuž zbrali mladi upi Glasbene šole na Koroškem, Glasbene matice iz Trsta in Gorice ter Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. V sedemnajstih točkah so se pri klavirju, s saksofonom, harfo, kitaro, prečno flav-
to, harmoniko in violončelom res izkazali in zbranemu občinstvu podarili bogat glasbeni spored. Pred nastopom so na kratko spregovorili zastopniki treh ustanov: za šolo Komel Alessandra Schettino, za koroško šolo Roman Verdel, za Glasbeno matico pa Nataša Paulin. Vsi trije so se veselili plodnih kulturnih izmenjav in se obenem s prisrčno besedo, polno spoštovanja in hvaležnosti, spomnili pokojnega prof. Silvana Kerše-vana, ki ga letos prvič ni bilo zraven.
GORICA
Lutkovni popoldnevi spet v centru Bratuž
V goriški Kulturni center Lojze Bratuž se vračajo lutkovni popoldnevi, ki jih prireja združenje CTA. Prva letošnja lutkovna predstava bo v soboto, 27. oktobra, ob 16.30; turinska gledališka skupina Uno-teatro - Stilema bo uprizorila predstavo »Canzoncine alte cosi«. Pesmi in tekste Silvana Antonellija bo zapel in animiral lutkar Gio Gobbi. Lutkovni popoldnevi se bodo nadaljevali do 9. marca, skupno bo v centru Bratuž uprizorjenih devet predstav, ki so primerne za otroke od treh let starosti navzgor. V soboto, 23. februarja, bo premiera predstave v produkciji združenja CTA »Il pane di ieri e buono domani«, ki jo je ilustriral Francesco Tullio Altan.
devetaki - Na delu nočni mazači
Spomenik pomazan
Ploščo v spomin na partizansko zmago septembra leta 1943 so odkrili pred tremi leti
Neznani nočni mazači so se s črnim razpršilcem znesli nad spomenikom, ki pri Devetakih spominja na partizansko zmago nad motorizirano nemško kolono septembra leta 1943 med boji na Goriški fronti. Spomenik je sekcija zveze VZPI-ANPI Dol-Jamlje odkrila pred tremi leti, napis na njem je dvojezičen, saj so se pri Devetakih skupaj borili proti Nemcem slovenski partizani in italijanski delavci iz Laškega.
Člani sekcije VZPI-ANPI Dol-Jamlje so pomazan spomenik opazili včeraj zjutraj; mazači so bili po vsej verjetnosti na delu ravno med nočjo s torka na včerajšnji dan, saj v torek spomenik še ni bil popisan. Sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje seveda odločno obsoja nesramno oskruni-tev spomenik; včeraj sta predsednik sekcije Jordan Semolič in tajnik Pa-trik Zulian poslikala pomazani spomenik, nato pa sta vandalsko dejanje prijavila karabinjerjem.
Z razpršilcem so pomazali dvojezični napis, rdečo zvezdo in kamniti blok
p.z.
14
1 4 Sreda, 14. oktobra 2012
GORIŠKI PROSTOR
		/
nova gorica - Strokovna konferenca Most med svetlobo in temo Jk	VV	t	I 11 v
Osvescanje za boljšo integracijo ranljivih skupin
Udeleženci so lahko preizkusili, kako svet doživljajo slepi, gluhi in paraplegiki
Na Ljudski univerzi Nova Gorica (LUNG) je včeraj potekala strokovna konferenca Most med svetlobo in temo. Gre za je prvi projekt v Sloveniji, ki s pomočjo izobraževanja in osveščanja javnosti izboljšuje socialno integracijo ranljivih ciljnih skupin. Posebnost projekta pa je ta, da so se prvič združila in povezala vsa tri društva: Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica, Društvo gluhih in naglušnih Severne Primorske, Društvo paraplegikov Severne Primorske. Dogodek pa je poseben vtis pustil na vseh udeležencih: na posebnih poligonih je vsakdo lahko preizkusil, kako svet okoli sebe doživljajo slepi, gluhi in paraplegiki.
»Želja projekta je večja integracija ranljivih skupin, kar lahko dose-
žemo z osveščanjem vseh nas in to tako, da se vsi zavemo, kakšne so te ranljive skupine in kakšne so njihove potrebe. Pomembno je, da to izvemo iz prve roke in tako skupaj zgradimo most med znanjem in neznanjem oziroma med svetlobo in temo,« je o dogodku povedala direktorica LUNG-a Nada Uršič Debeljak. Konferenca pa je bila podprta tudi s strokovne plati: udeležencem sta spregovorila psihoterapevt in psiholog Bogdan Žorž in tiflopedagoginja Mirjana Hafnar.
Na LUNG-u so z ranljivimi skupinami začeli delati v letu 2006, ko so prvič začeli ponujati njim namenjena izobraževanja. Tedaj so pripravili tematski teden z naslovom Čuti. Med udeleženci je bil tudi Marko Mi-
Prikaz računalnika za slepe z Braillovo vrstico
foto k.m.
kulin iz Goriških Brd, ki se je nekaj let pred tem soočil s slepoto. »Takrat so se mi odprla nova obzorja, motivacija, vizija za naprej,« je povedal.
Na LUNG-u zagotavljajo, da včerajšnja konferenca ni zadnja iz niza dogodkov, namenjenih ranljivim skupinam. Nasprotno, s tem želijo nadaljevati v obliki delavnic in izobraževanj in vključiti tudi druge: ljudi s težavami v duševnem zdravju, zapornike ... »Na ministrstvu za delo smo že predstavili projekt, a se nam je izmuznil za eno točko, so pa vrednost prepoznale tukajšnje občine in ga podprle,« se veseli Uršič Debelja-kova, ki opozarja, da je v sodobni družbi, v kateri je vedno več starih ljudi tudi vedno več ljudi s posebnimi potrebami. (km)
nova gorica - Odpovedi in ovadba
Zdraham v SNG ni videti konca
V	novogoriškem Slovenskem narodnem gledališču (SNG) je zopet napeto. Te dni je namreč v javnost prišla vest, da je direktor Jožko Čuk proti dvema zaposlenima, predstavniku za odnose z javnostmi Borutu Bašinu in raču-novodkinji Nevenki Razdevšek Žbona, sprožil postopek izredne odpovedi in to zaradi suma, da sta hudo kršila pristojnosti na delovnih mestih. Obenem pa na novo-goriški policiji potrjujejo, da je bila v ponedeljek pri njih vložena kazenska ovadba. Na njeni podlagi policija preiskuje sum storitve kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu.
V	SNG potrjujejo, da je direktor Čuk sprožil postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi za dva zaposlena, »ker obstaja utemeljen sum, da sta hudo kršila pristojnosti na delovnih mestih, na katerih se pričakuje visoka stopnja strokovnosti in zaupanja«. Direktor pravi, da je deloval po vesti in zakonu, kakor bo tudi v prihodnje.
Iz SNG so sporočili še, da je tudi razširjeno vodstvo sindikata obravnavalo dogodek, ki sta ga povzročila vpletena delavca v postopku izredne odpovedi zaposlitve, in ugotovilo, da gre za sum namerne in hude kršitve pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja, zato je zahtevalo od direktorja, da v dobro institucije, zaposlenih in vseh vpletenih obvesti pristojne organe, kar je tudi storil.
Bašin je včeraj za Primorski dnevnik potrdil, da je v ponedeljek na novogoriški policiji vložil kazensko ovadbo proti direktorju Čuku in to zaradi šikaniranja na delovnem mestu. Nekaj dni kasneje sta Bašin in Razdevšek Žbo-nova prejela vabilo na zagovor za
Novogoriški SNG
foto k.m.
odpoved delovnega razmerja iz krivdnih razlogov, ki je predviden v ponedeljek. »Obtožbe so popolnoma neutemeljene. Gre za kon-strukt,« je povedal Bašin.
Kadrovske zdrahe se v novo-goriškem SNG vlečejo že dlje časa. Nekdanji direktor Mojmir Ko-nič je zaradi razhajanj odpustil umetniškega vodjo Primoža Beblerja. Nadomestil ga je Boris Ko-bal, a je ta po dveh tednih nepreklicno odstopil zaradi slabih medsebojnih odnosov, finančnega in tehničnega stanja v teatru. Potem je z mesta direktorja odstopil Ko-nič, tedanja ministrica za kulturo Majda Širca je na njegovo mesto imenovala Jožka Čuka. Ta je za umetniškega vodjo imenoval Srečka Fišerja, ki pa je bil na tem delovnem mestu na svojo željo imenovan le začasno. Nadomestila ga je Ira Ratej. Prav med njo in direktorjem Čukom so se odnosi zaostrili do te mere, da je nazadnje iz teatra odšla prostovoljno. Odnosi med Bašinom in Čukom naj bi se začeli dodatno krhati tudi zato, ker se je Bašin tedaj postavil na stran Ratejeve. (km)
Srečko Pavletič
foto vip
rupa - Srečko Pavletič 85-letnik
Na dimnik rupenske strojarne je razobesil slovensko zastavo
Boril se je na Goriški fronti, po vojni je nekaj časa delal v Karlovcu
železniško progo. Še isti dan so minirali tudi progo pri Rubijah. Partizanska pot ga je nato vodila po raznih krajih Goriške, od Krasa pa do Trnovskega gozda. Pri spopadu z Nemci pri Volčjem gradu je bil tudi ranjen, nato pa mu je bila zaupana nevarna naloga kurirja, ki jo je opravljal do konca vojne. Srečko je bil tudi borec, ki je na dan osvoboditve splezal na dimnik stro-jarne v Rupi in razobesil slovensko zastavo. S partizani se je boril tudi njegov starejši brat Maksimiljan, ki je padel v bližini Vogrskega oktobra leta 1944.
Ker v povojnem času ni bilo lahko najti zaposlitve, je na začetku leta 1947 odpotoval k stricu v Karlovac in se zaposlil v tamkajšnji tovarni kož. Leto kasneje je sodeloval tudi v delovni brigadi, ki je gradila progo Šamac-Sarajevo. Po po-vratku na Goriško je našel že trdo zakoličeno mejo. Nekaj časa je bil zaposlen v strojarni v Mirnu, nato se je vrnil domov v Rupo. Nekaj časa je delal kot cestar na cesti Gorica-Trst, potem pa je poprijel za katero koli delo. Naposled se je zaposlil v goriški livarni Safog in njeni naslednici OMG, kjer se je upokojil leta 1984. Srečko se je oženil leta 1956 z Maro Močnik iz Štandreža. V zakonu sta se jima rodila sin Enzo, ki je profesor na slovenskih šolah, in hčerka Nadja, ki vodi trgovino s sadjem in zelenjavo. Pri tem poslu ji veliko pomaga oče Srečko.
Naš slavljenec je že veliko let aktiven v domači borčevski organizaciji in je bil med pobudniki gradnje spomenika NOB v Rupi. Pred leti mu je bila poverjena funkcija predsednika sovodenjske sekcije VZPI-ANPI, ki jo sestavljajo vedno redkejši borci iz Sovodenj, Rupe, Peči in Gabrji. To nalogo opravlja še danes in kot nam je povedal, je zadnji še živeči bivši borec v Rupi. (vip)
Čeprav bi mu na prvi pogled ne prisodili starosti, ki jo je dosegel, osebna izkaznica zgovorno pokaže, da je Srečko Pavletič iz Rupe včeraj pustil za sabo celih 85 let. Naš slavljenec se je namreč staršema Maksu in Alojziji rodil v Rupi 24. oktobra leta 1927. Bil je torej rojen v času, ko je fašizem bil na pohodu in je našemu narodu namenil popoln kulturni in jezikovni genocid. V tem času je odraščal tudi Srečko Pavletič, ki je moral v domači Ru-pi obiskovati italijansko osnovno šolo, kasneje pa poklicno šolo v bližnjem Mirnu. Niso manjkali niti obvezni sobotni shodi mladih črnosrajčnikov, znanih pod imenom »Piccoli Balilla«. Po končani šoli se je leta 1941 zaposlil v tržiški ladjedelnici, kjer je ostal dobro leto in pol, do padca Italije 8. septembra leta 1943. Tedaj se je komaj šestnajstleten, pridružil partizanski vojski in se udeležil bojev na Goriški fronti. Srečko rad pove, da je njegova edinica kak dan pred prihodom Nemcev v naše kraje prekoračila ločniški most in na pobočjih Kalvarije nad Ločnikom minirala
gorica - Zborovsko srečanje
V Ljubljani zapele tudi goriške upokojenke
Goriške upokojenke med nastopom v Ljubljani
Zveza Društev upokojencev Slovenije (ZDUS) prireja vsako leto v jeseni v Cankarjevem domu v Ljubljani Državno srečanje pevskih zborov društev upokojencev iz dežel, ki mejijo na Slovenijo, in iz drugih krajev Slovenije. Letos je bilo to 2. oktobra. Organizatorji 13. Festivala so zato tudi letos povabili na srečanje rojake iz Italije, in sicer ženski pevski zbor Društva upokojencev iz Goriške in moški pevski zbor Venturini iz Tržaške, saj komisija za kulturo ZDUS ima namen povezovati Slovence izven matične domovine. Obenem želi vsako leto tudi seznaniti udeležence srečanja s slovenskimi kulturnimi ustanovami.
V letošnji jutranji program so vključili ogled Slovenskega etnografskega muzeja na Metelkovi ulici v Ljubljani. Pred ogledom je bil kratek kulturni program, namenjen srečanju udeležencev z organizatorji Festivala, s predsednico ZDUS Matejo Kožuh Novak in ministrico Ljudmilo Novak, ki je v pozdravnem nagovoru poudarila pomen srečanja ljudi v starejših letih, dodala, da so pevski zbori čudovita priložnost za družabno življenje v tretjem življenjskem obdobju,
in se zahvalila za požrtvovalnost za ohranitev slovenstva v deželah, ki so bile odrezane od matične domovine. Zelo rada je prisluhnila nastopom ženskega pevskega zbora z Goriškega, zbora Venturini od Domja in mešanega pevskega zbora Bazovica z Reke. Spregovorila je tudi predsednica ZDUS o kulturni in zgodovinski dediščini muzeja ter o koristnih priložnostih za medsebojno spoznavanje Slovencev. Popoldanski čas je bil namenjen odhodu v Cankarjev dom, poskusnim vajam pevcev in koncertnemu programu v Linhartovi dvorani od 16. do 18. ure. Na velikem odru se je zvrstilo 15 zborov. Poleg goriškega, tržaškega, zbora Bazovica in koprskega ženskega pevskega zbora Pristan ter ženskega pevskega zbora Univerze za tretje življenjsko obdobje in društva upokojencev Nova Gorica so nastopili še zbori iz večjih in manjših krajev Slovenije. Med nastopom so lahko gledalci iz dvorane videli na velikem ekranu sliko vsakega nastopajočega zbora. Za konec so vsi zapeli venček slovenskih ljudskih pesmi. Za vse pevce je bilo letošnje srečanje spet bogata pevska izkušnja. (ed)
gorica - Komigo
Pravljice za odrasle
V Kulturnem domu v Gorici bo v sredo, 31. oktobra, ob 20.30 v okviru festivala komičnega gledališča »Komigo 2012« sedma predstava v letošnjem abonmaju, in sicer komedija »Pravljice (za odrasle)« v produkciji Tik Tak teatra iz Gorice. Režiser predstave je Robert Co-tič, ki bo na odru nastopil skupaj s Solange Degenhardt in Nadjo Šuligoj.
Pred začetkom komedije bodo predvajali prvi igrani film v produkciji festivala Komigo oz. goriškega Kulturnega doma in AVP-S Nova Gorica z naslovom »Ko mačke ni doma, miši plešejo« v režiji Ivana Sakside in Marina Marsiča. V glavnih vlogah nastopajo Maša Braini, Mi-ryam Komel, Aleksandra Marvin, Renza Pelesson, David Ambrosi, Vanja Hoban, Jan Komel in Andrea Pahor.
Večer je vključen v niz predstav trijezičnega festivala komičnega gledališča »Komigo 2012«, ki ga že deveto leto zapored prirejata Kulturni dom in kulturna zadruga Maja iz Gorice v sodelovanju s Kulturnim domom Nova Gorica ter pod pokroviteljstvom goriške občine in pokrajine. Za podrobnejše informacije se lahko zainteresirani obrnejo na urad Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288, in-fo@kulturnidom.it). Vstopnice stanejo 10 evrov (redne) oz. 8 evrov (znižane - upokojenci, drugi člani družine, študentje in brezposelni).
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 28. oktobra 2012
15 1
pevma - V soboto
Pričakujejo Hrušiške fante
Na povabilo združenja Krajevna skupnost za Pevmo, Štmaver in Osla-vje bodo v soboto, 27. oktobra, ob 20. uri v pevmski cerkvi nastopili Hru-šiški fanti, moška pevska skupina, ki se ukvarja izključno s starimi ljudskimi pesmimi, ki niso nikjer zapisane v notah, ampak se prenašajo iz roda v rod. Pojejo v značilnem slovenskem tri ali štiri glasnem petju z vo-
dilnim drugim tenorjem in z močno poudarjenimi basi. Skupina prihaja iz vasi Hrušica v Brkinih, tik ob glavni cesti med Trstom in Reko. Skupino ljudskih pevcev so ustanovili leta 1995 in že od samega začetka so si zadali nalogo, da sami zbirajo, zapisujejo in se učijo starih pesmi, ki jih še najdejo pri najstarejših prebivalcih na tistem delu severne Istre.
Propadajoča Gorica
Forum za Gorico prireja danes ob ob 17.30 na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici prvo srečanje iz niza o razvoju Gorice in Nove Gorice. Goriški predsednik zveze Legambiente Luca Cadez, predsednica Društva primorskih arhitektov Aleksandra Torbica in arhitekt Ramon Pascolat iz studia mod.Land se bodo pogovarjali o Gorici kot propadajočem mestu, v katerem se število prebivalcev niža, zgodovinsko mestno središče prazni, predmestje pa širi.
Rušijo črne gradnje
V	ronškem naselju Pater so bagri začeli rušiti črne gradnje, ki so jih z leti zgradili ob tamkajšnjih hišicah v lasti podjetja ATER. Rušenja so se lotili le ob praznih hišicah, ponekod pa so poškodovali tudi lastnino ostalih stanovalcev, zaradi česar je ronški občinski svetnik Luigi Bon vložil svetniško vprašanje. Z njim sprašuje občino, ali bo izplačala odškodnino družini, ki so ji poškodovali ograjo.
Prvenec Cvijanoviceve
V	avditoriju v Ronkah bodo jutri ob 18. uri predstavili prvenec goriške pisateljice Nataše Cvijanovic z naslovom »La dama e l'aquila«. Z avtorico se bo pogovarjala novinarka Margherita Reguitti.
Odkrivajo jezero
Združenje Accipiter prireja v nedeljo, 28. oktobra, ob 9.30 voden ogled Prelosnega jezera. Zbirališče bo pred centrom Konver. Za informacije je na razpolago telefonska številka 333-7278407.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701.
DEŽURNA LEKARNA V RONKAH
ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI
RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068.
~M Gledališče
vi pare)« (Luigi Pirandell0), nastopajo Giuliana Lojodice, Pino Micol in Luciano Virgilio (»Proza«); informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a -tel. 0481-383601/383602), več na www3.comune.gorizia.it/teatro.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v četrtek, 8. novembra, ob 21. uri deželna premiera »Tutto Shakespeare in 90 minuti« (Adam Long, Daniel Singer in Jess Winfield), nastopata Zuzzurro&Gaspare (»Sipario prosa«); informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Nazario Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057; več na www.artistias-sociatigorizia.it.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 26., 27. in 30. oktobra ob 20. uri »Vdovin zmenek« (Israel Horovitz); v soboto, 27. oktobra, ob 10.30 bo tudi gledališka igralnica z Nevenko Vrančič »Ena majhna pravca«; informacije na bla-gajna.sng@siol.net in po tel. 0038653352247.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE IZ GORICE, Slovenska prosveta iz Trsta in Krščanska kulturna zveza iz Celovca v sodelovanju s Kulturnim centrom Lojze Bratuž v okviru Koroških kulturnih dnevov na Primorskem vabijo v torek, 30. oktobra, ob 9.30 in 10.45 v Kulturni Center Lojze Bratuž v Gorici na ogled Lutkovne predstave »Hruške gor, hruške dol«, polžkov abonma. Nastopa Lutkovna skupina KPD Šmihel.
Razstave
V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v
ponedeljek, 29. oktobra, ob 20.45 otvoritvena predstava »Sulle mie corde«, nastopa Neri Marcore (»Glasba in balet«). V ponedeljek, 5. novembra, ob 20.45 »Kaj je resnica - Cosi e (se
V	BARU »HIC« v Ul. Don Bosco 165 v Gorici bo v petek, 26. oktobra, ob 18.30 odprtje razstave goriškega umetnika Maria Marchiorija v organizaciji združenja Amici-Arte-Felice; na ogled bo do 25. novembra.
GORIŠKI UMETNIK ANDREJ KOSIČ bo razstavljal v prostorih CGS-a na Brnčičevi ul. 13 v Ljubljani. Odprtje razstave bo v petek, 26. oktobra, ob 15. uri.
NA GRADU DOBROVO bo v petek, 26. oktobra, ob 19. uri odprtje fotografske razstave z naslovom »Čar Evrope« Dušana Ježa.
V	MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici (tel. 003865-335417) bo v petek, 26. oktobra, ob 20. uri odprtje razstave fotografij Tanje Verlak »Polnoč v Mumbaju«. Umetnico bo predstavil likovni kritik Brane Kovič; na ogled bo do 16. novembra od ponedeljka do petka 9.00-13.00, 15.0019.00, ob sobotah 9.00-12.00, ob nedeljah in praznikih zaprto.
V	MODRA'S GALERIJI na sedežu kulturnega društva Jezero v Doberdobu bo v petek, 26. oktobra, ob 18. uri odprtje razstave Klavdija Palčiča z naslovom »Ikaria«; na ogled bo do 11. novembra ob delavnikih 17.00-19.00, ob nedeljah in praznikih 10.00-12.00.
V	UMETNOSTNI GALERIJI ArtOpen-Space v Ul. Diaz 4 v Gorici bo v soboto, 27. oktobra, ob 17.30 odprtje razstave modelov vlakcev združenja
ATR (Amici Trasporto su Rotaia). V soboto, 3. novembra, ob 17. uri bo predavanje na temo železnic; na ogled bo do 4. novembra, ob delavnikih 15.30-19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 9.30-12.30, 15.30-19.00, ob sredah zaprto; informacije po tel. 333-6205252 (Patrizio Venier), ve-nierpatrizio@gmail.com.
~M Koncerti
»VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Gorici: v petek, 26. oktobra, ob 20.45 recital pianista Roberta Cappella; predprodaja vstopnic pri agenciji IOT v Gorici, informacije na lipizer@lipi-zer.it in www.lipizer.it.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE IZ GORICE, Slovenska prosveta iz Trsta in Krščanska kulturna zveza iz Celovca v sodelovanju s KD Sabotin iz Štmavra v okviru Koroških kulturnih dnevov na Primorskem vabijo na koncert z naslovom »Cerkvena glasba skozi stoletja« v petek, 26. oktobra, ob 20.30 v cerkvi Sv. Silvestra v Pevmi. Nastopajo MePZ PD Sele, Orkester GŠ Glasbena Promlad, Andrej Feinig - orgle.
V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI v soboto, 27. oktobra, ob 11. uri koncert kvinteta Gaetano Liguori New Quintet (Jesenski glasbeni tris); informacije po tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si.
MOŠKI PEVSKI ZBOR MIRKO FILEJ GORICA prireja »Koncert ob 100-le-tnici rojstva prof. Mirka Fileja« v nedeljo, 28. oktobra, ob 15. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Sodeluje MePZ Zvon s skupino tamburašev iz Šmartna pri Litiji (SLO). Pod pokroviteljstvom Zveze slovenske katoliške prosvete Gorica.
Čestitke
U Kino
DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.45 -22.10 »Le belve«.
Dvorana 2: 17.40 »Il matrimonio che vorrei«;20.30 »Radiofreccia« (ciklus »Kino in radio«).
Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Il comandante e la cicogna«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.15 »Le belve«.
Dvorana 2: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Viva l'Italia«.
Dvorana 3: 17.30 - 19.30 - 21.30 »Al-la ricerca di Nemo« (digital 3D). Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Il matrimonio che vorrei«. Dvorana 5: 17.45 - 20.15 - 22.10 »Io e te«.
H Šolske vesti
TEČAJ POKLICNE KVALIFIKACIJE ZA ODRASLE - NATAKAR: na Ad for-mandumu v Gorici so odprta vpisovanja na tečaj za pridobitev poklicne kvalifikacije za natakarja. 1000 ur tečaja, od teh dva meseca delovne prakse v gostinskih podjetjih. Izobraževanje je namenjeno brezposelnim osebam z dopolnjenim 18. letom in bivališčem v deželi FJK. Izbor bo 26. oktobra: do takrat je mogoče vložiti kandidature. Informacije nudi Ad formandum, Korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@adformandum.org, www.adformandum.org.
S Izleti
DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v nedeljo, 18. novembra, avtobusni izlet v srednjeveško Istro z vonji in okusi; informacije in vpisovanje vsak dan po 18. uri po tel. 329-4006925 (Vin-cenza).
3. POHOD SEDMIH ČUDES bo v nedeljo, 28. oktobra, v organizaciji KD Danica z zbirališčem v KŠC na Vrhu med 8.30 in 9.30. Ob ogledu nove zgodovinske poti Brestovca, parka ob Ru-bijskem gradu in še kaj, se bodo udeleženci lahko razvedrili z žlahtno kapljico v kleti Rubijski grad in s toplim obrokom na sedežu društva.
Ü] Obvestila
Čas za vse enako teče, nihče mu ne ubeži, danes tudi naša NATAŠA okrogla leta slavi. Zdravja, sreče in še veliko lepih dni ti želijo tvoji vsi.
Koš poljubčkov ti pošiljata tudi tvoja ljubljena Jasna in Aljaž.
Po vasi se govori, da jih NATAŠA danes 40 slavi!Da bi ostala zdrava in vedno polna veselja, je od vseh letnikov '72 iz Doberdoba velika želja!
HIŠA PRAVLJIC v Sovodnjah organizira mini šolo slovenščine, italijanščine in angleščine (otroci skozi pravljice, besedne igre, glasbo, ustvarjalnega giba in likovne umetnosti razvijajo komunikacijske in motorične spretnosti) ter tečaj masaže za dojenčke od 3. do 12. meseca; informacije po tel. 334-1243766 (Martina Šolc), ivanasolc@gmail.com.
65-LETNIKI iz Števerjana, Sovodenj, Štandreža in Doberdoba se bodo srečali na večerji v gostilni pri Brankotu na Poljanah v soboto, 17. novembra; kdor si želi zabave in lepega vzdušja, naj se javi do danes, 25. oktobra, ob uri obedov po tel. 346-6170924 (Ana Flo-renin) in tel. 329-0582186 (Pepe Jelen).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 3. novembra, tradicionalno martino-vanje v restavraciji Kapriol (Dol). Vpisujejo do zasedbe mest na avtobusu po tel. 0481-882183 (Dragica), 347-1042156 (Rozina F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.).
AKŠD VIPAVA vabi člane na redni občni zbor v sredo, 7. novembra, v prvem sklicu ob 20. uri in v drugem sklicu ob 20.30 v prostorih društva na Peči.
KD SOVODNJE organizira tečaj zumbe vsak četrtek od 19. do 20. ure. Prvo srečanje bo v četrtek, 8. novembra, ob 19. uri v spodnji dvorani Kulturnega doma v Sovodnjah; vpisovanje in informacije po tel. 349-3017831 (Patricija).
MARTINOVANJE SPDG bo v nedeljo, 18. novembra. Dopoldne Vrtovčev pohod, popoldne družabnost na kmečkem turizmu. Ob zadostni udeležbi bo avtobusni prevoz. Prijave do konca oktobra na sedežu društva (informacije Vlado - tel. 0481-882079).
0 Prireditve
ČETRTKOVA PREDAVANJA O VARNOSTI - občina Sovodnje vabi na zadnje javno srečanje, ki bo danes, 25. oktobra, ob 20. uri v dvorani Zadružne banke v Sovodnjah na temo »Nasilje po spolu: psihološki vidiki in mogoči protiukrepi«.
»KINO IN RADIO, MED NOSTALGIJO IN UPO ROM« je naslov ciklusa srečanj in projekcij v organizaciji združenja Hiša filma, ki bodo potekala ob četrtkih v mesecu oktobru v Gorici: danes, 25. oktobra, ob 17.30 predavanje urednika oddaje Battiti na radiu Rai 3 Pina Saula z naslovom »Učeni in zahtevni poslušalec: primer oddaje Battiti (Ra-diotre)« v pokrajinski mediateki na Travniku; ob 20.30 v goriškem Kine-maxu projekcija filma »Radiofreccia« (Luciano Ligabue).
KNJIGA OB 18.03: v dvorani APT v goriški železniški postaji: danes, 25. oktobra, bo predstavitev knjige »Istria dAmore« Ulderica Bernardija. Z avtorjem se bo pogovarjal Marino Vocci.
V	BARU CICCHETTERIA AI GIARDINI v Ul. Petrarca 1/A v Gorici potekajo srečanja z naslovom »Aperitivo con lo psi-cologo« (Aperitiv s psihologom), ki jih prireja združenje Psicheducando v sodelovanju z goriško občino in knjigarno LEG ob 18.30: danes, 25. oktobra, bosta Marco Finizio in Anna Maria Pa-corini govorila o motivacijah pri izbiri življenjskega partnerja; vstop prost. Več na psicheducando@gmail.com, www.psicheducando.it.
V	OBČINSKEM AVDITORIJU V RONKAH potekajo do 6. decembra jesenske kulturne prireditve z naslovom »Autunno da Sfogliare... e da Ascolta-re - Prelistajmo in poslušajmo jesen«: danes, 25. oktobra, ob 20.30 koncert z naslovom »Canzone, Song, Lied: musica vocale dall'800 al swing« v sodelovanju z zavodom združenega sveta v Devinu; v petek, 26. oktobra, ob 18. uri srečanje z Natašo Cvijano-vic, ki bo predstavila svojo knjigo »La dama e l'aquila«, povezovala bo novinarka Margherita Reguitti; informacije po tel. 0481 477205, www.co-muneronchi.it.
VRT ČUDEŽNIH PRAVLJIC za otroke od 4. do 7. leta v knjižnici Sandro Per-tini v Ronkah (Trg Unita) od 17. do 18. ure: v slovenskem jeziku ob četrtkih (25. oktobra in 8., 15., 22., 29 novembra), v italijanskem jeziku ob sredah (7., 14., 21., 28. novembra ter 12. decembra). Med pravljičnimi uricami bodo pripovedovalci zabavali otroke z animiranim pripovedovanjem čudežnih in zabavnih zgodb ter ustvarjalnimi delavnicami med katerimi se bodo posluževali barvic, temper, pisanega papirja in podobno. V sredo, 31. oktobra, zabava za »Noč čarovnic« s pravljicami in drugimi presenečenji.
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA, Katoliška knjigarna, Goriška Mohorjeva družba in založba Mladika vabijo na kavo s knjigo v Katoliško knjigarno danes, 25. oktobra ob 10. uri. Ivana Suhadolc bo v pogovoru z Martino Kafol predstavila svojo knjigo Sirena, slovenski glas v Tržaškem zalivu.
SREČANJE Z AVTORJEM V RONKAH: v petek, 26. oktobra, ob 18. uri bo na sedežu kulturnega društva Jadro v Ronkah (Romjan, ul. Sei Busi 2) srečanje z bosansko pisateljico Eniso Bu-kvic, ki bo predstavila svojo zadnjo knjigo »Io, noi, le altre« (Jaz, mi in druge - Ženske v preporodu Bosne, Hercegovine, Istre in Italije). Srečanje prirejajo kulturno društvo Jadro iz Ronk, kulturno društvo Tržič in Kulturni dom v Gorici; vstop prost.
V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v petek, 26. oktobra, ob 18. uri Gianni Spizzo predstavil svojo knjigo »Tsunami«.
SREČANJA »LINEA DI SCONFINE« v centru Mare Pensante v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici: v ponedeljek, 29. oktobra, med 16.30 in 18. uro na temo metode Feldenkrais; več na www.gruppiama.4000.it.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE IZ GORICE, Slovenska prosve-ta iz Trsta in Krščanska kulturna zveza iz Celovca v sodelovanju s krožkom Anton Gregorčič in Novim glasom v okviru Koroških kulturnih dnevov na Primorskem vabijo v ponedeljek, 29. oktobra, ob 19. uri v Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici na okroglo mizo z naslovom »Različne ravni zastopanosti slovenske narodne manjšine v Avstriji in Italiji«. Sodelovali bodo predstavniki EL, SSk, NSKS, SSO, SJK in KZ.
ZSKD IN KRUT organizirata v sredo, 7. novembra, ob 18.30 predavanje o EFT-ju, tehniki doseganja čustvene svobode v Tumovi dvorani KB centra, na Korzu Verdi 51 v Gorici pod vodstvom Pike Rajnar, usposobljene predavateljice metode EFT pri mednarodni organizaciji AAMET. Predavanje bo potekalo v slovenščini; informacije po tel. 0481-531495 (ZSKD), gorica@zskd.org.
KRUT vabi na sklop srečanj »Razgibaj-mo možgane« s psihologinjo in psi-hoterapevtko Jano Pečar. Tematike bodo sledeče: krepitev spomina in pozornosti, pomen komunikacije in socializacije v zreli življenjski dobi itd, ob četrtkih in sicer: 8., 22., 29. novembra in 6. decembra od 9.30 do 11. ure na sedežu krožka v Gorici, Korzo Verdi 51/int.; informacije in prijave do 8. novembra v pisarni ali po tel. 0481530927 vsak četrtek od 9. do 12. ure ali na krut.go@tiscali.it.
0 Mali oglasi
PODARIMO dva dvomesečna mucka, črnobelega in sivobelega; tel. 3478665505.
PRODAJAM droben krompir za krmo prašičev; tel. 320-2161383.
PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913.
Pogrebi
DANES V GORICI: 9.00, Bruna Boschin vd. Estrelli iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražcah, sledila bo upepelitev.
DANES V GRADIŠČU: 11.00, Vittorio Smaniotto (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Duha in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 11.00, Iolanda Sgualdini vd. Sgualdini iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upe-pelitev.
DANES V VILEŠU: 14.00, Palmira Bat-tistella vd. Gerin (s pokopališča v Be-glianu) v cerkvi in na pokopališču.
16 Četrtek, a5. oktobra 20U
APrimorski
r	dnevnik

ATLETIKA NI KOLESARSTVO
RIO DE JANEIRO - Podoben dopinški škandal, kot se je v preteklih tednih razpletel okrog kariere ameriškega kolesarja Lancea Armstronga, po prepričanju ja-majškega sprinterja Usaina Bolta v atletiki skorajda ni možen. »Mislim, da sta kolesarstvo in atletika zelo različna,« je Bolt ugotavljal na novinarski konferenci v torek v Rio de Janeiru. »Ne morem komentirati, kaj se dogaja v drugih športih, a moram reči, da naša zveza (IAAF) na področju dopinga deluje zelo dobro,« je dejal 26-letni šestkratni olimpijski prvak.
ROGGE: KOLESARSTVO OSTAJA OLIMPIJSKI ŠPORT!
LONDON - Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok) Jacques Rogge je zavrnil poziv mnogih.«Kolesarstvo bo ostalo olimpijski šport. Zaradi večine, ki dopinških sredstev ne uporablja, bi bilo nepošteno, da ga izključimo iz programa.Nedolžnih ne moremo kaznovati,» je dejal Rogge, ki hvali prizadevanja Mednarodne kolesarske zveze, da doping izkorenini: «Uci se že od nekdaj bori proti goljufijam. Bila je ena prvih zvez, ki je uvedla biološki potni list.» Rogge je še dejal, da čaka nadaljnje postopke Uci-ja, šele po njih bo tudi Mok začel razpravljati, ali bodo Lanceu Armstrongu odvzeli olimpijsko kolajno iz Sydneyja leta 2000 ali ne.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
ZMAGI WILLIAMSOVE IN AZARENKOVE
nogomet - Milan zdaj izgublja tudi v ligi prvakov
Malaga boljša
Skupina A
IZIDA 2. KROGA
Porto - Dinamo Kijev 3:2, Dinamo ZG - PSG 0:2 Porto	3 3 0 0 6:2 9
Paris St.Germain 3 2 0 1 6:2 6 Dinamo Kijev 3 1 0 2 5:7 3 Dinamo Zagreb 3 0 0 3 0:6 0
PRIHODNJI KROG (6. 11.) Dinamo Kijev -Porto, PSG - Dinamo Zagreb
MALAGA - Kriza Milana se je v tekmi lige prvakov v Malagi le še poglobila. Prvi pokalni poraz, z 1:0, je vnovič razgalil slabosti moštva, zlasti v obrambi. Malaga, ki ima v ligi popoln izkupiček točk kot Manchester United in Barcelona, je odlično moštvo. Igralci Milana, ki si verjetno ne želijo napovedane odstavitve trenerja Allegrija, so se srčno in pogumno borili, vendar so bili spet premalo učinkoviti. V izdihljajih prvega polčasa je Joacquin za Špance zastreljal enajstmetrovko, ni pa zgrešil v drugem polčasu (64. minuta), v katerem so gostitelji stalno napadali. Pri tem mu je s slabim zapiranjem pomagal Acerbi. Reakcija Milana je bila medla, ni prevzel niti igre v svoje roke, na koncu pa je imel z El Sharawyjem in Mexesom dve priložnosti za izenačenje. Pato je igral le v zadnjih minutah. Uvrstitev v osmino finala še ni zapravljena, je pa zdravstveno stanje moštva slabo, trenerjevo še bolj. Če bo izgubil v soboto proti Genoi, se bo moral najbrž posloviti.
Derbi 3. kroga je v Dortmundu dobila Borussia, ki je z 2:1 ugnala enega glavnih favoritov za končno zmago - madridski Real. Dortmund je povedel v 36. minuti, ko je Robert Lewandowski po napaki Pepeja prišel sam pred Ikerja Casillasa in ga s slabih 15 metrov ugnal. Real je izenačil že dve minuti pozneje, ko je po lepi globinski podaji Xabija Alonsa Cristiano Ronaldo z lobom z roba kazenskega prostora ukanil Romana Weidenfellerja. V 64. minuti so rumeno-črni znova prišli do vodstva, Marcel Schmelzer je po odbiti žogi Casillasa zadel z roba kazenskega prostora. Ob koncu tekme bi lahko sodnik za Nemce dosodil še najstrožjo kazen.
Na drugi tekmi skupine je amsterdamski Ajax doma premagal Mancinijev Manchester City s 3:1. V prvem polčasu so gledalci videli po en zadetek v vsaki mreži, goste je v vodstvo popeljal Samir Nasri v 22. minuti, z roba kazenskega prostora pa je v 45. minuti izenačil Siem De Jong. Domači so povedli v 58. minuti, ko je bil po kotu z glavo uspešen Niklas Moi-sander, prednost pa podvojili v 68. minuti prek Christiana Eriksena (žoga je na poti proti golu zadela Gaela Clichyja). Pred tem obračunom je veliko dela imela policija, ki je morala posredovati po incidentih domačih in angleških navijačev, 25 jih je tudi priprla.
Zmage so nocoj vpisali še Schalke, PSG in Porto.
Se Reja seli k Cluju?
BUKAREŠTA - Romunski nogometni prvaki, igralci Cluja, so ostali brez trenerja. Klub in Ioan Andone sta namreč kljub dobrim nastopom ekipe v ligi prvakov sporazumno prekinila pogodbo, razlog pa so slabi rezultati v domačem prvenstvu, v katerem je Cluj šele na desetem mestu, v 12 tekmah je zbral le 16 točk. Romunski mediji že poročajo, da je eden od glavnih kandidatov za njegovega naslednik Edy Reja, italijanski strokovnjak slovenskih korenin, ki je nazadnje vodil rimski Lazio.
Skupina B IZIDA 2. KROGA
Arsenal - Schalke 0:2, Montpellier - Olympiacos 1:2 Schalke 04 3 2 1 0 6:3 7 Arsenal	3 2 0 1 5:4 6
Olympiacos 3 1 0 2 4:6 3 Montpellier 3 0 1 2 4:6 1
PRIHODNJI KROG (6. 11.) Olympiacos -Montpellier, Schalke 04 - Arsenal
Skupina C IZIDA 2. KROGA
Zenit - Anderlecht 1:0, Malaga - Milan 1:0
Malaga	3 3 0 0 6:0	9
Milan	3 1 1 1 3:3	4
Zenit	3 1 0 2 3:6	3
Anderlecht 3 0 1 2 0:4	1
PRIHODNJI KROG (6. 11.) Anderlecht - Zenit, Milan - Malaga
El Shaarawy je imel lepo priložnost za izenačenje
ansa
EVROPSKA LIGA
Maribor se ne boji Tottenhama
MARIBOR- Nogometaši Maribora bodo danes ob 19. uri gostili Tottenham Hotspur. Mariborčani se v tekmo ne podajajo z belo zastavo, navsezadnje imajo na lestvici skupine J točko več!
»Izredno hitro prehajajo v napad in obratno, priča bomo izredni hitrosti, moštvo bo moralo hitro odreagi-rati, se pametno postaviti in razmišljati za dve potezi naprej,» je o Tottenhamu razmišljal včeraj trener Darko Mi-lanič. Mariborski strateg pravi, da želijo kot zmeraj biti tisti, ki bodo imeli posest žoge in želijo biti nevarni.«
»Cilj je osvojiti čim več točk v evropski ligi in želja je biti prvi ali drugi na lestvici,» je še bolj ambiciozen igralec Agim Ibraimi.
Udinese bo godsoval v Švici pri ekipi Young Boys, ki je na lestvici skupine A še brez točk. Do zmage naj bi prišel tudi z goli Di Nataleja in Ranegia. Pinzija zaradi poškodbe ne bo tri tedne. Težka odsotnost.
Spored: 19.00 Inter - Partizan BG (Sky sport 1); Pa-nathinaikos - Lazio (Skay sport 3), Maribor - Tottenham (TV Slovenija 2),21.05 Young Boys - Udinese (Sky sport 3), Dnipro - Napoli (ITV Italia 1)
CARIGRAD - Ameriška teniška igralka Serena Williams je na letošnjem zaključnem turnirju v Carigradu z nagradnim skladom 4,9 milijona dolarjev dosegla drugo zmago, potem ko je v drugem dvoboju rdeče skupine premagala Kitajko Li Na s 7:6 (2) in 6:3. V tej skupini je bil še en dvoboj: prvopostavljena Beloru-sinja Viktorija Azarenka je v svojem uvodnem nastopu po hudem boju ugnala Nemko Angelique Kerber 6:7 (11), 7:6 (2) in 6:4.
odbojka
Poraza ACH Volleyja in M. Černica
LJUBLJANA - Odbojkarji ACH Volleyja so izgubili uvodno tekmo letošnje lige prvakov. Po ogorčenem boju dveh izenačenih ekip jih je z 2:3 (18, -22, -23, 19, -15) premagal nemški podprvak Unterhaching, ki je tako prišel v veliko prednost v boju za napovedano drugo mesto. Izgubljenega seveda še ni ničesar, a Ljubljančani (Sidibe 27, Kovačevič 22, Jablonsky 11 točk) bodo morali zaigrati nekoliko bolje, če želijo vrniti izgubljeno. Naslednjo tekmo bodo odigrali v sredo, 1. novembra, ko bodo gostovali pri Lube Macerati, prvemu favoritu skupine D, ki je v prvem krogu v gosteh s 3:0 premagala Euphony Lennik (17, 22, 22). Poraz je za Ljubljančane slaba novica, ker jim precej zapira vrata v drugo fazo prvenstva.
Slabo je svojo pot v ligi prvakov začel tudi Matej Černic s svojim turškim Fenerbačhejem, ki je s 3:0 (25:21, 25:14, 27:25) izgubil proti aktualnemu prvaku, poljskemu Belcha-towu.
V tekmi šestnajstine finala pokala CEV je kamniški Calcit v Ljubljani premagali švicarski Volley
Amriswil s 3:1 (14, 18, -23, 21). V tem pokalu nastopa tudi ekipa slovenskega društva s Koroške Posojilnica Dob, ki je v Pliberku s 3:0 (17,16, 17) premagal ekipo Kakanj.
Skupina D IZIDA 2. KROGA
Ajax - Manchester City 3:1, Borussia - Real Madrid 2:1 Borussia D. 3 2 1 0 4:2 7 Real Madrid 3 2 0 1 8:5 6 Ajax	3 1 0 2 4:7 3
Manchester City 3 0 1 2 4:7 1
PRIHODNJI KROG (6. 11.) Mancheter - Ajax, Real Madrid . Borussia
jadranje
Esimit 2 osvojil Rolex Middle Sea Race
LA VALLETTA - Esimit Europa 2, ki pod evropsko zastavo tekmuje za Jadralno zvezo Slovenije, je slavila na svoji zadnji letošnji regati - 606 milj dolgi malteški klasiki Rolex Middle Sea Race. V zgodnjih jutranjih urah je namreč po 85 urah in 33 minutah, kar velja za eno najdaljših izvedb v 33-le-tni zgodovini te prestižne regate, prečkala štartno-ciljno črto v Vallet-ti, vmes pa objadrala Sicilijo. Regate se je udeležilo 83 jadrnic iz 19 držav. S tem je Esimit Europa 2 dosegla »hattrick« in sezono zaključila z izjemnim rekordom regate Giraglia Rolex Cup, svotovnima rekordoma na razdaljah Monako - Porto Cervo ter Trst - Valletta, zmagah na regatah Palermo -Monte Carlo, Bernetti Lombardini Cup in Barkolana ter z naslovom najboljše maksi jadrnice na neuradnem svetovnem prvenstvu na Sardiniji. Ključna za zmago je bila taktična odločitev skiperja Jochena Schue-manna, 4-kratnega dobitnika olimpijskega odličja in 2-kratnega zmagovalca pokala Amerike, ki se je zaradi neugodnih vetrovnih napovedi že pred štartom odločil zmanjšati težo jadrnice na minimum. Tako je jadrnica plula samo s 15-člansko posadko, na krovu pa je bilo tudi manj jader kot običajno. Prav tako je se je za ključno izkazala odločitev jadranja blizu vulkana Stromboli, saj se je velika večina jadrnic odločila jadrati na odprtem morju in tako padla v brezvetrje.
kolesarstvo - Predstavitev jubilejnega Tour de France
100. za hribolazce
Osemindvajset vzponov, v eni etapi dvakrat na Alpe d'Huez - Prvič bo start v Korziki
tNTUtî Ç h K Ï
LA LÉGENDE "TOUR
™J A mihi ilj }l juq.111 ÏO\J l«J WTOfl ■


PARIZ - Prihodnje leto bodo kolesarji na sloviti dirki po Franciji nastopili že stotič, ob jubilejni izvedi Toura pa organizatorji pripravljajo številne novosti. Dirka se bo začela 29. junija na Korziki, končala 21. julija v Parizu, kolesarji se bodo dvakrat v enem dnevu povzpeli na Alpe d'Huez, na cilj na Elizejske poljane pa bodo prikolesarili zvečer.
Dirka po Franciji, dolga 3.360 kilometrov, se bo prvič v zgodovini začela na Korziki, tekmovalci bodo zadnjo etapo začeli v zgodovinskem mestu Versailles, na Elizejske poljane pa bodo prikolesarili v večernih urah. Organizatorji so vključili tri etape z vožnjami na čas - dve individualni in eno ekipno -, tri etape bodo imele cilj na vzponu, med njimi tudi vzpon na Semnoz na predzadnji dan tritedenske preizkušnje.
Na ravninski prvi etapi od Porto-Vecchia do Bastie, bodo sprinterji imeli priložnost obleči rumeno majico vodilnega, največ možnosti za zmago pa naj bi imel Britanec Mark Cavendish, ki v svoji karieri še ni bil v rumenem. Dirka se bo
po dveh ciljih na Korziki (v Ajacciu in Calviju) preselila na celino, kjer bo 25-kilometrska ekipna vožnja na čas.
Kolesarska karavana bo nato kolesarila ob francoski rivieri, najboljši hribolazci pa se bodo prvič lahko izkazali v osmi etapi, ko se bodo soočili s Pireneji. Tour de France 2013 bo bolj pisan na kožo kolesarjem, ki se bolje znajdejo v gorskih etapah. Tako se bo treba povzpeti na kar 28 gorskih ciljev. Etapa, ko bodo morali tekmovalci dvakrat na Alpe d'Huez, bo na sporedu 18. julija, le štiri dni po vzponu na Mont Ventoux. Na letošnjem Touru so v vožnjah na čas kolesarji opravili s 100 kilometri, prihodnje leto jih bo skupaj na sporedu 65, z ekipno pa 90. Najdaljša etapa, dolga 242 kilometrov, bo 14. julija, na koncu pa kolesarje čaka še 20,8 kilometra dolg vzpon na Mont Ventoux. Zadnja etapa Toura 2013 s ciljem na Elizejskih poljanah se bo začela nekoliko kasneje, kot je bilo v navadi v zadnjih letih. Kolesarje pričakujejo na cilju okoli 21. ure, ko bo še dovolj svetlobe, da zagotovijo varno izvedbo etape. «Želimo, da je cilj 100. Toura unikaten,» je ob tem dejal direktor dirke po Franciji Christian Prudhomme. (STA)
/
ŠPORT
gorski tek - Odličen konec sezone Tadeia Pivka iz Žabnic
Državni prvak
Lestvica upošteva rezultate treh disciplin: skymarathona, skyracea in verticala
Potem ko je letos osvojil naslov italijanskega prvaka v gorskem skymarathonu, najdaljši gorsko-tekaški preizkušnji, je Tadei Pivk iz Žabnic prejšnji konec tedna osvojil še absolutni državni naslov. Na skupni lestvici, ki upošteva rezultate treh disciplin (skymarathon, skyrace - manj kot 30 km in vertical - 1000 metrov višinske razlike), je zbral največ točk in se tako v nedeljo veselil odličnega rezultata. Odločilna za končno razvrstitev je bila uvrstitev na zadnji tekmi, ki je stekla v kraju Limone sul Garda. Gorski tekači so morali preteči 23,5 kilometrov z 2000 metri višinske razlike. V konkurenci vseh najboljših in tudi njegovih (dveh najbližjih) zasledovalcev na skupni lestvici, je v finalni tekmi osvojil 2. mesto, kar pa je bilo dovolj za naslov absolutnega državnega prvaka. »Še v soboto me je skrbelo, da ne bom nastopil, saj sem imel vročino, obenem pa je bila utrujenost glede na zelo dolgo sezono res občutna. Naposled pa mi je uspelo doseči cilj sezone,« je pojas-
nil zadovoljni 31-letnik, ki je v letošnji sezoni nastopil na več kot dvajsetih tekmah, večinoma pa je bil vsakič najhitrejši. Tekmoval je od maja do prejšnje nedelje, med vsemi posamičnimi rezultati pa je najbolj ponosen na zmago na trofeji Scaccabarozzi, ko je v ostri svetovni konkurenci osvojil prvo mesto po 43 kilometrih in 6400 metrih višinske razlike (preizkušnja je veljala tudi za podelitev italijanskega naslova v skymarathonu). Absolutni naslov državnega prvaka pa ga uvršča tudi v državno reprezentanco, vendar še ne ve, ali bo naslednjo sezono nastopil na kaki mednarodni tekmi: »Letos sem se odpovedal svetovnemu prvenstvu v Španiji, saj so bili pogoji za tekmovanje slabi, kako bo naslednje leto, pa še ne vem,« je še dodal Pivk, ki je leta 2008 osvoji 3. mesto na SP in bil nagrajen tudi na prireditvi Naš športnik.
Po uspehu si bo Pivk privoščil nekaj tednov počitka, potem pa se bo začel pripravljati na tuno-smučarsko sezono. (V.S.)
mladinska košarka - Breg, Bor, Dom in Jadran v prvenstvih U15, U17 in U19
Dobra baza, a z luknjo
V mladinskih košarkarskih prvenstvih U15, U17 in U19 bo letos nastopalo (ali že nastopa) osem ekip slovenskih klubov. V prvenstvih višjega ranga (t.i. državna prvenstva, ki se zaključijo na državni ravni) bosta letos nastopali samo dve ekipi: Jadran in Breg, obe v prvenstvu U17. Prvenstvo elite - ki se prav tako konča na državni ravni, vendar gre to za državni finale »B« - pa so letos razpisali samo za kategorijo U19, kjer nastopa Jadran U19. V prvenstvih nižjega ranga, ki se zaključijo na deželni fazi, pa bo nastopal Bor z dvema ekipama, Dom prav tako z dvema (oba kluba v prvenstvih U17 in U19) ter Jadranova ekipa U15. Prvenstvi U19 elite in državno U17 sta se že začeli, ostala prvenstva pa se bodo začela konec oktobra oziroma drugi teden novembra.
Piramidalna struktura projekta Jadran je v primerjavi s samostojnim
delovanjem klubov pričakovano popolnejša: letos je prijavila ekipe v vseh treh starostnih kategorijah, s tem da na Tržaškem ekipe nastopajo pod imenom Jadran, v Gorici pa z imenom matičnega društva Dom: »V preteklosti je bilo sodelovanja z Gorico več, kar je bila gotovo zelo dobra poteza, vendar logistično zelo zahtevna,« je pojasnil odgovorni za mladinski sektor pri Jadranu Marko Ban. Na Tržaškem bodo torej trenirale tri ekipe Jadrana, na Goriškem pa še dve ekipi, ki sta sicer sestavljeni v sodelovanju z Ar-dito. Kljub sodelovanju pa je pri Jadranu, kjer se stekajo igralci Sokola in Kontovela od višje šole dalje, premalo kritične mase, da bi izvedli prave selekcije. Trije igralci Jadrana pa nastopajo letos v ekipi Team 98, ki so jo sestavili v sodelovanju s Pallacanestro Trieste in jo vodita Stefano Comuzzo in Mario Gerjevič. Samuel Zidarič, Simon Cettolo in Aleksander Daneu letos nastopajo v državnih prvenstvih U15 in U17 (domače tekme U15 igrajo v centru Ervatti).
Kot pri Domu so morali tudi pri Boru obe ekipi sestaviti s pomočjo nekaterih igralcev italijanskih ekip. Oba kluba bosta nastopali v istih prvenstvih, tako da bodo na sporedu štirje derbiji. V nasprotju z Bo-
rom, kjer igralci nabirajo izkušnje samo v mladinskih prvenstvih, pa so pri Domu že vsi devetnajstletniki in trije sedemnajstletniki vključeni v člansko ekipo, ki igra v promocijski ligi. Že lani so nekateri imeli vodilno vlogo, v prvenstvo U19 pa bodo igrali predvsem za dodatno nabira-
nje izkušenj. Pri Bregu pa so letos prekinili sodelovanje z Don Boscom in tako sestavili le eno starejšo mladinsko ekipo. Perspektivna skupina je bila lani med petnajstletniki ena najboljših v deželi, letos pa se bo v prvenstvu U17 borila z nekaterimi manjšimi spremembami v postavi. Ponovno je k Bregu pristopil Rafael Baldassi, ki je bil večkrat član deželne reprezentance.
Analiza kaže, da z izjemo projekta Jadran imajo pri Domu, Boru in Bregu pravo generacijsko luknjo, saj v nobenem klubu nimajo ekipe petnajstletnikov. Vodja mladinskega sektorja pri Domu in načelnik košarkarske sekcije ZSŠDI Andrej Vre-mec nam je pojasnil, da se to včasih pač zgodi tudi pri drugih športnih panogah, morda tudi zato, ker otroke v določenem obdobju privabijo s kvalitetnejšo ponudbo drugi klubi ali športi. »Mislim, da bi se temu lahko izognili s sistematičnim delom: vstopiti bi morali v šole in tam preverjati, kakšna je situacija. Včasih je tudi število otrok zelo omejeno. Če tega ne delamo, pa je težko načrtovati za daljše obdobje,« je zaključil Vremec. Delovanje pri vseh klubih pa se nadaljuje z mlajšimi kategorijami, ki pa jih gojijo pri čisto vseh klubih. O mlajših bomo poročali v eni izmed naslednjih številk. (V.S.)
Četrtek, 25. oktobra 2012
euro 2013
Izbor maskote: Lipko vodi
Na spletni strani zurnal.si se do 4. novembra nadaljuje glasovanje za izbor maskote za evropsko košarkarsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Sloveniji. Med štirimi kandidatkami je včeraj zvečer z lepo prednostjo še vodila maskota Lipko, timsko delo podjetja Štandrca Borisa Lut-mana. Za maskoto lahko vsakdo glasuje vsak dan po enkrat. Povezavo dobite tudi na naši spletni strani www.primorski.eu
Optimist Sirene na regati blizu vrha
Optimisti Sirene so prejšni konec tedna nastopili na regati Per Paolo v Trstu. Zaradi brezvetrja so edini plov izpeljali samo v nedeljo, pri katerem pa so upoštevali vrstni red po prvi boji in po drugi boji, tako da so tekmovalci zbrali dva izida. V zelo zahtevnih pogojih, v katerih se navadno ne tekmuje, saj je bila jakost vetra prešibka, so imeli prednost tisti, ki so bili lažji. Med kadeti je bil Tinej Sterni 5., Petra Gregori 7. (3. med kadetinjami), med mladinci pa Peter Marzo Magno 10.
Mala košarkarja Doma na prazniku minibasketa v Riminiju
Konec tedna bo v Riminiju državni dan minikošarke, imenovan Jamboree Minibasket Sports Days. Na njem bodo nastopili mali predstavniki iz vseh italijanskih dežel. V izboru FJK bosta tudi mlada košarkarja goriškega ŠZ Dom Erik Ussai in Erika Bric (oba letnik 2001), ki sicer nastopata letos za Ardito.
23 Obvestila
SK DEVIN prireja novembrski smučarski sejem v dvorani Gostilne-Picerije Bita v Križu. Zbiranje opreme 7. in 8. novembra od 10. do 19.30, prodaja od 9. do 12. novembra od 10. do 19.30. (petek 15.30-19.30) in prevzem opreme 13. novembra od 10. do 19.30. Informacije: 3358416657 ali 3358180449.
SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Proseška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 8. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 9. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 10. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 11. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Info: 3475292058, www.skbrdina.org
spremljaj nas tudi na
W primorski_sport
Postave naših ekip
JADRAN ZKB UNDER 19 ELITE: Matija Batich
(94),	Niko Daneu (94), Erik Gregori (94), Xavier Majovski (94), Alex Zhok (94), Andrej Žerjal (94), Thomas Valentinuz (94), Lamberto Leghissa
(95),	Martin Sternad (95), Patrik Mattiassich (95), Martin Ridolfi (96). Trener: Dean Oberdan. (Ekipo bodo priložnostno dopolnjevali ostali igralci letnika 1996).
JADRAN ZKB UNDER 17 DRŽAVNI: Martin Ridolfi (96), Aleksander SArdoč (96), Simon Regent (96), Patrik Kojanec (96), Francesco Peric (96), Ivo Ušaj (97), Julij Devetak (97), Tomaž Daneu (97), Patrik Krevatin (97), Robert Tugliach (97), Filippo Coloni (97), Jan Dell'Anno
(97),	Jaros Daneluzzo (97), Oleksander Petrovsky (97), Luca Antler (97), Viktor Orel (97), Jakob Skabar (97), Erik Geletti (97). Trener: Zoran Lazarevski, pomožni trener: Dean Oberdan.
JADRAN ZKB UNDER 15 DEŽELNI: Matija Furlan (98), Ivan Grgič (98), Francesco Del Fabbro (98), Jakob Zidarich (98), Nicola Martelossi (98), Devan Stoka (98), Sandor Ciuch (98), Edoardo Vidiz (98), Gabrijel Furlan
(98),	Danijel Jankovič (99), Tomaž Kafol (99), Paolo Rudes (99), Jordan Stekar (99). Trener: Peter Brumen.
DOM UNDER 19 DEŽELNI in U17 DEŽELNI:
David Abrami, Marko Ventin, Matej Zavadlav, Alberto Bogaro, Edoardo Matiussi, Michele Gaggioli, Giacomo Osso, Jaš Bensa, Luca in Mauro Antonello, Stefano Peteani, Nicola Primosig, Justin Termini, Omar Franzoni, Elija Zavadlav, Daniel Peteani, David Vasič. Trener U19: Jan Zavrtanik, tener U17: Eriberto Dellisanti; pomožni trener U19: Matevž Čotar.
BOR NLB UNDER 19 DEŽELNI: Alan Albanese (94), Davide Ghersevich (94), Gabriele Vittori
(94),Francesco	lanche (94), Gherardo Ferluga
(95),Igor	Deluisa (95), Denis Faiman (95), Emiliano Buzzi (95), Federico Bole (95). Trener: Dejan Faraglia. (Ekipi bodo priskočili na pomoč tudi nekateri igralci 1996).
BOR NLB UNDER 17 DEŽELNI: Ilijan Gruden
(96),Ilija	Kocijančič (96), Sebastiano Semen (96), Jaro Milič (96), Massimiliano Mervich (96), Aleksander Mandic (97), Vanja Skoko (97), Filip Akik (97), Christian Pernich (97), Giulio Pettenati (97), Mario Uzila (97). Trener: Dejan Faraglia, pomožni trener: Fabio Sancin. BREG UNDER 19 DRŽAVNI: Matej Bandi (98), Luca Gelleni (97), Lenard Zoberc (97), Kilian Tul (98), Alex Bole (97), Giacomo Crismani (97), Mattia Coretti (96), Erik Greori (96), Daniele Fonda (97), Rafael Baldassi (98), Luka Giacomini (97).
PLANINSKI SVET
Izlet na goro Flop
V nedeljo, 21. oktobra se je skupina članov SPDT udeležila izleta v Karnijo in se povzpela na hrib Flop. Pohod je bil načrtovan že prejšnji mesec, zaradi slabega vremena smo ga morali predložiti na kasnejši datum, to se je obrestovalo, saj smo imeli v nedeljo prekrasno vreme -skoraj poletno!
Z društvenim kombijem in z osebnimi avtomobili smo se odpeljali do Moggio Udinese kjer smo zavili v dolino Aupa, katera se razprostira do prevala Cereschiatis. Po nekaj kilometrih, pri mostu čez potok Fon-tanaz smo zapustili glavno cesto in zavili levo po ozki potki do parkirišča, kjer se je začel naš pohod.
Vzpon smo začeli po bukovem gozdu, kjer je mulatiera vodi do razvalin Casere Flop, pot se je nato zožila in strmo peljala ob potoku Flop skozi rušje do koče Grauzaria. Koča je bila zgrajena pod mogočno sfingo Crete Grauzaria, kjer pod mogočnimi skalami kar zastane dih. V koči nas je prijazen oskrbnik pogostil z vročim čajem in nas celo nagovoril v slovenščini!
Po krajšem počitku smo se podali proti vrhu hriba, po tričetrturni hoji, najprej pod mogočnimi bukvami in še po pašnikih nekdanje plan-
šarije Foran de le Gjaline, smo prišli do prevala in nadaljevali po pobočju do vrha 1792m. Pohod ni bil od muh, saj smo v treh urah premostili 1050 metrov višinske razlike.
Na vrhu nas je čakal čudoviti razgled na Creto Grauzario, hrib Ser-nio in dolino vasi Paularo in še naprej do avstijskih vrhov.
Okrog možiča iz kamnov, kjer je bilo še nekaj drugih planincev smo na hitro pomalcali, se slikali in že nas je čakal sestop do koče in naprej do kombija.
Polaganje venca v dolini Glinščice
V počastitev spomina na bivše člane, perspektivne alpiniste, žrtve nacifa-šističnega terorja: brata Just in Dofi Bla-žina in Tezej Šavron, ki so žrtvovali svoje mlado življenje za boljšo bodočnost, prireja SPDT v soboto, 27. oktobra 2012 spominski pohod v dolino Glinščice s polaganjem venca pred obeležje padlih planincev v Jugovih stenah. Zbirališče na trgu v Boljuncu ob 14.00 uri. Pred pohodom bodo udeleženci obiskali doma-
če pokopališče in se poklonili spominu dolgoletne članice in dobrotnice društva Vekoslave Slavec. Nato se bodo podali do Jugovih sten v dolini Glinščici, kjer bo kratka slovesnost ob obeležju. Vabljeni.
Martinovanje
V nedeljo, 11. novembra 2012pri-reja Slovensko planinsko društvo Trst tradicionalno Martinovanje ali tako imenovano Kostanjevo nedeljo. Člani in prijatelji, pridružili se jim bodo tudi člani pobratenega društva Integral iz Ljubljane, se bodo zbrali ob 9.00 uri na trgu pred cerkvijo na Gorjanskem. Najprej se bodo podali na pohod po kraških stezah in klancih. Predvidene so približno tri ure prijetne lagodne hoje. Izlet je primeren za vse, predvsem za mlade družine z otroki. Sledilo bo prijateljsko druženje.
Iz organizacijskih razlogov vabimo člane, da se prijavijo do torka, 6. novembra na tel. številko 04022 0155 (odgovarja Livio), mlade družine pa naj pokličejo Katjo tel. št.3385953515.
1 8 Četrtek, 25. oktobra
2012
REPORTAŽA
/
Utrinki s potepa po ameriških mestih
- i .


Bojan Brezigar

Atentat je mesto spremenil v simbol razpada družbenega, političnega in gospodarskega sistema
Tistega dne sem bil v Ljubljani. Na obisku je bil italijanski zunanji minister Renato Rug-giero pravkar sestavljene Berlusconijeve vlade (njegovo ministrovanje je bilo sicer zelo kratkotrajno) in to je bil takrat edini predvideni pomembnejši novinarski dogodek. Bil je 11. september 2001.
Na povratku v Trst sem v avtu poslušal glasbo. Po povratku v uredništvo to ni bil več pomemben dogodek. Medtem se je zgodil 11. september.
Kako naj človek piše o New Yor-ku, če ne s tem, da začne prav z dogodkom, ki bo še zelo dolgo prelomni dogodek v zgodovini tega mesta in bo to mesto povezoval z zgodovino človeštva. Dejstvo je, da je tisti 11. september spremenil svet.
Morda bi tu bilo vredno obuditi spomin. Konec prejšnjega stoletja smo preživeli v veselju. Padel je Berlinski zid, Evropa je gospodarsko in politično cvetela, bližali smo se zgodovinski širitvi, uvajali smo evro, kar naj bi bil ključni korak k integraciji Evrope. Edina zaskrbljujoča novica tistega konca stoletja je bila zmaga Georgea W. Busha na ameriških predsedniških volitvah, pa ne zato, ker je republikanec premagal demokrata, ampak zato, ker se je v javnosti ustalilo mnenje, da so bile volitve nepoštene in da bi na volitvah zmagal Al Gore, če ne bi bil Bushev brat guverner Floride, kjer je prišlo do nečednosti pri preštevanju
glasov. Pa s tem se v Evropi nihče ni pretirano obremenjeval.
In potem se je zgodilo. Ni šlo samo za atentat, Šlo je za atentat na neki način življenja, ki je dotlej veljal za simbol omikanega sveta. Šlo je za atentat na finančno jedro sveta (New York) in na srce edine preostale velesile (Pentagon v Washingtonu), skratka, na sistem življenja, ki so ga po koncu druge svetovne vojne vzpostavile Združene države Amerike. In katerega simbol je bil prav New York.
Mopji spomini na New York segajo dokaj daleč nazaj. Prvič sem bil tam pred tremi leti, zadnjikrat pred nekaj meseci. Vmes še nekajkrat, vselej navdušen nad velemestom, ki izstopa iz vsakdana, ne samo iz našega, tudi iz ameriškega.
Bil sem na vrhu World Trade Centra. Na tistem dvojčku, kjer je bila takrat odprta terasa za obiskovalce (ko sem bil tam naslednjič, je bila zaradi premočnega vetra terasa zaprta). Hodil sem po tej veliki terasi in se razgledoval okrog: čudovit razgled, na eni strani na morje s kipom zmage, ki je bil od tu zgoraj videti tako majhen, neznaten, potem Brooklyn z znamenitim mostom, pa Manhattan, nedvomno najbolj znan polotok na svetu, z nebotičniki, velikim Empire State Buildin-gom v sredini in drugimi manjšimi posejanimi vse naokoli, pa na drugi strani Newark. Vse brez konca, vse tako veliko, vse tako zelo »središče sveta«. Ca-put mundi, kar je bil nekoč Rim, je po drugi svetovni vojni postal New York.
Prav zato je bilo to mesto idealna tarča tistega terorizma, ki se ni zoper-stavil samo Ameriki, ampak se je zo-perstavil zahodnemu političnemu, družbenemu in gospodarskemu sistemu. Tu bi lahko razglabljali, kdo je bil večji sovražnik talibanov: demokratični politični sistem, liberalna družbena ureditev ali kapitalistično gospodarstvo; malo seveda vsi, vendar je bilo prav gospodarstvo prevladujoče. Družbeni sistemi se namreč spreminjajo z gospodarstvom, večje blagostanje navaja ljudi k večji svobodi, večja svoboda pa jim vliva voljo po odločanju ali vsaj po soodločanju. Zato ustreza logiki terorizma, ki nasprotuje zahodnemu sistemu, najprej napad na gospodarsko dušo sveta. To pa je južni Manhattan, Wall street, območje v neposredni bližini World trade centra. In seveda nebotičnika tega centra, ki sta bila dotlej simbola ameriške finančne nadvlade.
Dogodek je dvakrat pretresel svet. Prvič zaradi drznosti in slikovitosti napada, vključno s timingom, ko je drugo letalo treščilo v nebotičnik v lasu, ko je bilo gotovo, da so kamere vsega sveta uperjene v prvi goreči nebotičnik, in seveda zaradi številnih žrtev. Ampak to je minljivo, žrtve se sčasoma pozabijo, škodo je vedno mogoče popraviti. Drugi pretres je segel globlje v osrčje sistema, v samo gospodarsko jedro, ki ga je še zaostrila Busheva politika z napadom na Irak, za katerega ni imel pravih političnih razlogov, kot se je kasneje izkazalo, ampak je šlo očitno samo za nadzor nad iraškimi energetskimi viri.
Dejstvo je, da se je z 11. septembrom začelo razpadanje svetovnega ekonomskega sistema oziroma, če želimo stvari povedati drugače, začela se je korenita preobrazba svetovnega ekonomskega sistema. Ta preobrazba pa je očitno možna samo preko radikalne krize, ki bo vnesla v sistem nova ravnovesja, vendar na nižji ravni blagostanja, kot je bila prej uveljavljena za najbolj razviti del sveta. In torej z večjimi družbenimi razlikami, kajti nižanje ravni jih zagotovo ne bo prizadelo. In sedaj smo nekako na tem mestu. Davek 11. septembra plačujemo vsi; nekateri več, drugi manj, odvisno od izhodiščne točke in od sposobnosti pravočasnega kljubovanja spremembam, ampak prav nihče ni izvzet.
To razmišljanje ni od danes. Dokazuje pa nekaj: po atentatu so se v Zahodni Evropi komentatorji, tudi italijanski dnevniki, delili na dve veliki skupini. Bolj konservativni del Evrope je govoril o napadu na zahodno civilizacijo, bolj levičarski del pa o napadu na Ameriko. Dejstva, tako atentata v Londonu in Madridu kot tudi gospodarska kriza, ki jo preživlja Evropa, so dokazala, da ni šlo zgolj za napad na Ameriko.
Napisal sem že, da sem bil na nebotičniku World Trade Centra dvakrat. Prvič je bilo to leta 1990, ko sem užival razgled s terase, od svojih naslednjih obiskov ameriškega velemesta, pa bom omenil predvsem dva. Prvi je bil jeseni leta 2002, dobro leto dni po atentatu. Takrat so tovornjaki še odvažali
Na slikah: Pod naslovom nekdanji profil južnega Manhattana, spodaj od leve razgled z (nekdanjih) nebotičnikov World Trade Centra, ograja s tisoči spominskimi majicami in novi nebotičnik v gradnji
ruševine, območje je bilo seveda zaprto, le odprtine na ograji do omogočile pogled v veliko luknjo, ki je nastala na kraju atentata. Na ograji bližnjega poslopja pa je bilo na tisoče spominskih sporočil. V glavnem so bile to majice z izpovedjo ljubezni do New Yorka in podpisom tistih, ki so jih tja obesili, pa tudi s spomini obiskovalcev kraja atentata. Pogled na tisto ograjo je bil pretresljiv, tudi zato, ker so bile tam tudi številne fotografije ljudi, ki so izgubili življenje v atentatu.
Zadnjikrat sem bil v New Yorku letos spomladi. Imel sem nekaj ur časa in zopet obiskal tisti kraj. Območja, kjer sta stala nebotičnika, označujeta dve jami, v katerih se stalno pretaka voda. Ko gledaš v globino, občutiš veliko utesnjenost. Zraven pa raste nov nebotičnik, višji bo od prejšnjih in spremenil bo profil južnega dela Manhat-tana. Tako so se odločili. Naj bo, ampak meni je tisti profil, ki sem ga gledal z morja, z ladje, ki me je peljala na kip svobode, nekako prirasel v spomin. Morda samo zaradi arhitektonske oblike, zelo verjetno pa predvsem zato, ker vendarle predstavlja nek obdobje gospodarskega, političnega in družbenega reda, ki je žal vedno za nami.
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 25. oktobra 2012
19
^ Rai Tre
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Enciklopedija živali -
Štorklja 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
V^ Rai Due
Rai Tre
6.00 Rai News Morning News 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Rubrika: Spaziolibe-ro 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Rubrika: Codice a barre 12.45 Rubrika: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledita Tgr Piazza Af-fari in Dnevnik L.I.S. 15.10 Nan.: La casa nella prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'al-tro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Comiche all'italiana 20.35 Nan.: Un posto al sole
rr^rta in s L-TO C J" r p
in denar 8.00 Dnevnik 8.40 La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-Vetrine 14.45 Show: Uomini e donne 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greg-gio, M. Hunziker) 21.10 Lo show dei record 23.40 Film: Se devo essere sincera (kom., It., '04, i. L. Lettizzetto)
6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. May a) 15.15 Aktualno: La vita in diretta (v. M. Ve-nier, M. Liorni) 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nan.: Un passo dal cielo 2 23.15 Dnevnik - Kratke vesti 23.20 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa)
O Italia 1
6.40 Risanke 8.45 Kviz: Transformat (v. E. Papi) 9.30 Nan.: E.R. Medici in prima linea 10.30 Nan.: Grey's Anatomy 12.10 Rubrika: Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball GT
6.40 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 8.15 Nan.: Il nostro amico Charly 9.00 Nan.: Sabrina, vita da strega 9.20 Beauty & Me 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Pechino Espresso 14.05 Aktulano: Parliamone in famiglia 16.15 Nan.: La si-gnora del West 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case - Delitti irri-solti 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Show: Pechino Express 23.20 Dnevnik 23.35 Show: Wikitaly - Censimento Italia
15.00 Nan.: Fringe 16.00 Nan.: Smallvil-le 16.50 Nan.: Merlin 17.45 Resničnostni show: La scimmia 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 20.20 Nogomet: Dneper - Napoli, Europa League, prenos 23.05 Rubrika: Europa League Speciale
La 7
LA
7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: Coffee Break 11.00 Rubrika: L'aria che tira 12.20 Rubrika: Ti ci porto io... in cucina con Vissani 12.3018.20 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: Cristina Parodi Live 15.55 Nan.: Il commissario Cordier 17.45 Aktualno: Cristina Parodi Cover 19.15 Show: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo
21.05 Film: Indiana Jones e il tempio maledetto (pust., ZDA, '84, r. S. Spielberg, i. H. Ford) 23.10 Aktualno: Volo in diretta (v. F. Volo)
u Rete 4
6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Pacific Blue 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabi-nieri 6 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.35 Nan.: My Life 16.45 Film: Lui e peggio di me (kom., It., '84) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: The Mentalist 23.10 Nan.: The Closer
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza
21.10 Aktualno: Servizio Pubblico
23.45 Aktualno: Omnibus Notte
^ Tele 4
7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.35 Dok.: Luog-hi magici 8.00 12.00 Dok.: Piccola grande Italia 12.25 20.55 Dnevnik Agenparl 12.30 Aktualno: Salus Tv 12.40 20.15 Aktualno: Musa Tv 12.50 14.10, 19.00 Rotocalco Adnkronos 13.10 Dok.: Borghi del Friuli Venezia Giulia 13.3016.35 Dnevnik 14.00 Italia Economia e Prometeo 17.00 Risanke 19.30 Dnevnik 19.55 Rubrika: 20 minuti... 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 21.00 Film: Sciarada (triler, ZDA, '62, i. A. Hepburn) 22.30 Italia Economia e Prometeo 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Rubrika: In contatto... con
la Trieste Trasporti 23.50 Film: Cosi vinsi la guerra (kom., ZDA, '44)
(t Slovenija 1
6.15 Kultura (pon.) 6.20 Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Kviz: Male sive celice (pon.) 10.55 Pesmica za otroke 11.00 Nan.: Kako sem videl svet izpod mize (pon.) 11.20 Odd.: Razred zase 12.00 Poročila 12.05 Črno-beli časi (pon.) 12.25 Prava ideja! (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Volitve 2012: Prvo soočenje (pon.) 14.25 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.5018.35 Risanke in odd. za otroke 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Odd. za otroke: Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Volitve 2012 21.30 Med 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.35 Sveto in svet - Leto vere
(t Slovenija 2
7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 23.30 Zabavni infokanal 10.10 Dobra ura 11.35 Dobro jutro (pon.) 13.55 Ugani, kdo pride na večerjo 15.45 Dok. odd.: Slovenski vodni krog 16.15 Mu-zikajeto 16.45 Mostovi - Hidak 17.20 Evropski Magazin 17.35 Univerza 18.05 Ars 360 18.20 Žrebanje Deteljice 18.30 Nogomet: Evropska liga, Maribor : Tottenham, prenos iz Maribora 21.15 Film: Paulova zadnja postaja
22.35 Nan.: Sons of anarchy
Jr Slovenija 3
6.00 19.55, 21.55, 23.15 Sporočamo 6.05 0.50 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.35 20.00, 22.30, 23.40 Aktualno 8.00 15.30 Poročila 8.25 19.25, 21.20 Beseda volilcev 12.00 7. redna seja Državnega zbora, prenos 19.00 Dnevnik ob 19.00 19.30 21.45, 22.50 Kronika 19.40 Slovenska kronika 20.15 Evropski premislek 21.30 Žarišče 23.05 Odmevi
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Effe's Inferno 15.25 Dok. odd.: K2 15.55 Dok. odd.: City Folk 16.25 Potopisi 16.55 Slovenski magazin 17.25 Biker Explorer 18.00 23.20 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 19.55 Back Stage Live 20.15 Nogomet: Evropska Liga Maribor - Tottenham 22.15 Avtomobilizem 22.30 Lynx Magazine
Tv Primorka
8.35 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 18.30 Naš čas 10.0016.00 Novice in Videostrani 17.30 Modro 18.00 Kmetijski razgledi z Dolenjske 19.30 Dnevnik, vremenska napoved, Kultura in napovedujemo 20.00 Kmetijska odd. 21.00 Aktualno 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 22.00 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno in Videostrani
pop Pop TV
6.55 Risane in otr. Serije 8.00 14.35 Nan.: Peklenske mačke 8.55 10.05, 11.30 Tv prodaja 9.1016.35, 17.10 Nad.: Zakon brez ljubezni 10.35 15.35 Nad.: Brezno ljubezni 12.00 17.45 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 14.00 Dok. serija: Ko pospravlja
Kim 15.30 Dok. serija: Najlepši kraji sveta 17.00 24UR popoldne 18.50 Misli zdravo 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Resničnostni show: Gostilna išče šefa 21.00 Volitve 2012 22.30 Nan.: Na terapiji 23.05 Nan.: Castle 0.00 Nan.: Razočarane gospodinje
A Kanal A
7.40 Risane serije 8.10 Svet 9.05 17.05 Nan.: Številke 10.00 18.55 Nan.: Na kraju zločina - New York 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Nan.: VIP 13.50 Nan.: Fra-sier 14.20 Nan.: Moja super sestra 14.50 Film: Dekliška zaobljuba (rom., ZDA/Kan., '10) 16.35 Nan.: Kako sem spoznal vajino mamo 18.0019.45 Svet, Novice 20.00 Film: Globoka pustolovščina (kom., ZDA, '90) 21.30 Film: Podvodni naboj (triler, ZDA, '08)
23.10 Film: Zaljubljena Lily (rom., ZDA/Madž., '84)
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan. V studiu Tamara Stane-se in Marko Sancin; 10.00 Poročila; 10.10 Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Kapljice zdravja - Marija Merljak; 12.15 Iz oči v oči -Vida Valenčič; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.15 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Daniel Glattauer: Proti severnemu vetru - 24. nad.; 18.00 Kulturne diagonale: Pisani svet podobe; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.30 Poročila in osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s si-noptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Radio KP svetuje; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00, 21.00 Luoghi e sapori; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e societa; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Slovenia in 15 punti da vedere e assaporare; 14.35, 20.00 My radio; 15.00, 18.30 Glasbena lestvica; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Radio indie music like; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Dan odprtih vrat Prvega programa; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 12.30 Na današnji dan; 12.40 Predstavitev novih šansonov Festivala slovenskega šansona 2012; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 7.50 Dan 202; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 14.45 Express; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Botrstvo; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo Top 30; 19.00 Dnevnik; 19.05 Nogomet, Maribor : Tottenham; 21.00 Galerija; 21.30 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru.
SLOVENIJA 3
6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip: 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banc-hetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 22.05 Radijska igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
V
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Četrtek, 25. oktobra 2012
VREME
jasno
zmerno oblačno
oblačno
ó
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
6
Óa
močan dež
nevihte
veter
megla
Nad severno Italijo se še zadržava blagi anticiklon. Jutri se bo od zahodnega Mediterna naši deželi približala ciklon-ska dolina s fronto, ki nas bo dosegla proti večeru. Med soboto in nedeljo <i pa nas bo zejel val mrzlega polarnega	v. zraka.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.35 in zatone ob 18.02
Dolžina dneva 10.27
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 15.49 in zatone ob 3.02

Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega tlaka. Ob šibkem vzhodnem vetru se v višinah nad našimi kraji zadržuje suh, v nižjih plasteh ozračja pa bolj vlažen zrak.
BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje večine ljudi bo ugoden, le pri najbolj občutljivih se bodo pojavljale manjše težave, ki bodo pogostejše v krajih z dolgotrajnejšo meglo.

MORJE
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 20 stopinj C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.22 najvišje -45 cm, ob 8.48 najnižje 50 cm, ob 15.05
najvišje -40 cm, ob 20.54 najnižje 33 cm. Jutri: ob 2.51 najvišje -45 cm, ob 9.15 najnižje 54 cm, ob 15.36 najvišje -48 cm, ob 21.29 najnižje 34 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m...........19 2000 m ..........14
1000 m ..........18 2500 m ..........12
1500 m ..........16 2864 m ..........10
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 3,5 in v visokogorju 4.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
rahel sneg
z
sneg
mocan gil sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona
O
GRADEC
3/14
O 4/15 S. GRADEC
CELJE 4/16 O
MARIBOR
O 3/16
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 4/15
O "V*
LJUBLJANA
5/18
POSTOJNA
O 3/15
KOČEVJE
N. MESTO 4/17 O ____
ZAGREB 5/15 O

_ o
ČRNOMELJ
REKA 7/17
^NAPOVED ZA DANES
Zjutraj bo po vsej deželi jasno ali zmerno oblačno, popoldne pa bo spremenljivo, s povečano oblačnostjo v Julijskih Alpah.	Danes bo pretežno jasno. Po nižinah osrednje in vzhodne Slovenije se bo zadrževala megla ali nizka oblačnost, ki se bo ponekod razkrojila šele popoldne, ko bo zapihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, najvišje dnevne od 13 do 18, na Primorskem okoli 20 stopinj C.
	
(NAPOVED ZA JUTRp
Jutri bo sprva še delno jasno in ponekod po nižinah megleno. Čez dan se bo od zahoda pooblačilo. Na zahodu in jugu države bo občasno deževalo, ob morju bo lahko tudi zagrmelo. Ponekod bo pihal jugozahodni veter.
7.OKTOBRA2012
A (
/ \ v
/
\SHIONDAY
MONTEDORO FREETIK
Mb
Modna Revija
JESENSKE IN ZIMSKE
kolekcije
2012/2013
od 16.00/ do 20.00 brezp a čen dogodek
A*
Powered by
f't't'jlWL-
I J I «.>«^1 d-1 hi
I ■ I L 1 T I »lil MO
Milje(Trst) - www.moritedorofreetiine.it - Brezplačno parkirišče