w♦♦♦♦♦« vMwJ‘ vw«w /aVV4 V’ * '• * * *. ■v>!< P PIP llvl PJPPP UJ t*K*K*5v95v*'*^ * * ^^§I$PIPP: S pp».iw>i!« Svet, ki v njem živimo V arhivu sem našel star kliše. Mlado smejoče dekle sa igra z metuljčkom, ki je za hip sedel na njeno roko. Zraven pa je bilo na časopisnem izrezku napisano: »V odmorih med snemanjem ,Mlina na Muri’ je Julko Starič obiskal droben metuljček. Filmska kamera je ujela tudi ta neuradni ljubki prizor.« Takrat v marsičem konvencionalen novirmrsko-šlagerski poklon mladi, lepi, nadarjeni igralki. Zdaj je umrla. Prav taka: mlada, lepa, nadarjena. In smrt v hipu spreminja vse dimenzije in barve. Tudi metuljčku. Ljudje umirajo in žalostno je. A krivično, odurno in nenaravno je, kadar umirajo mladi. V voijnah. Lahko jih ne bi bilo. V nesrečah. Lahko bi se jim bolj izogibali. V bolezni. Lahko bi jih bilo manj; lahko bi jih premagovali še bolj. Nenehno gresta drug ob drugem življenje in smrt. Ni življenja brez smrti. A če bi se vendar vse življenje uprlo z vsemi svojimi silami smrti, bi bilo smrti verjetno manj. Morda samo prav malo manj. Za milijon, za tisoč, za enega samega. A tudi tedaj bi se izplačalo. A tudi Julka je morala umreti. Rak. Umreti Icot sicer umirajo mnogi drugi. Tudi mnogi mladi. Rak. RaJc. Kap. Srce. R/tk- Toda igralec živi na odru pred vsemi, živi za mnoge in v mnogih osebah. Zato tudi umre pred vsemi, zH mnoge in v mnogih osebah. Ni bilo pomoči?! Vse večkrat je v tem sijajnem modernem sveču: Rak. Rak. Kap Srce. Rak. O pač! Nekje sem bral da go Amerilcanci izumili nekaj povsem nenavadnega zoper raka, in drugie, da so Rusi oživljali srce in da so v Parizu ozdravljali atomiste. Da, ta čudoviti atom! Učenjaki kričijo v svet: Stop z žarčenji! Stop z nevrozami! Stop z negotovostmi! A učenjaki-bedaki! Poslušati se jih splača samo, dokler izumijo atom. Ce pa pravijo, da to ali ono uničuje zdravje, so bedaki. In zato le bombe, atomi, rakete, prestiži, plani, milijarde bilijpni! Za borbo proti raku pa zbirajmo prostovoljne dobrodelne prispevke! In vendar je eno samo mlado življenje vredno več kot vse zastave na Luni in vse teorije na Zemji! Cisto gotovo nas ne bodo slišali in metuljčka niso videli in navsezadnje tudi prav ničesar niso kriiri. Vsaj dokazati se prav ničesar ne da. A vendar: vreme sc nam je zamešalo in sredi zime je pomlad in sredi pomladi zima in mladi umirajo in otroci se starajo brez mladosti. Puberteta se jim je pomaknila za tri, štiri leta naprej. Govorijo z desetimi leti, da se pač ne bo splačalo živeti, ker jih bo tako ali tako raztreščila bomba. Z dvanajstimi leti razpravljajo o tem, da se je kdo zaljubil ali da bo drug naredil samomor. V prvj gimnaziji pravijo, da pišejo romane, ali pa skladajo pesmi o obupu in laži. Včasih jih ne spozna- mo niti za svoje. A vendar — Naši ljubi otroci! Da, i včasih so tudi polni sproščene radosti in prebrisane bistrine. Kot v Manzarijevi igri. V njej je v vlogi petnajstletne Grazije Julka Staričeva še pred dvema tednoma zadnjič igrala. Kako smrt spremeni življenje. Naredi povsem konec nečemu, kar. je vse dotlej živelo. Kaj je življenje in kaj je smrt? Vsakdo mora to vprašanje rešiti sam zase. Za druge ostane samo, da jim igraš veselo in prijetno lice in da znaš drugega obogatiti z nečim lepim in dobrim. Mnogi mladi v kratkem času pred slovesom to delajo. Tako je pred kratkim odšel Tugo. Tudi šišenska igralka Julka Staričeva je zdaj med njimi. »Naj bi bil človek drug? Mogoče pa drugačen svet?« je zaključil Brecht v njenem Dobrem človeku iz Sečuana. In ko je v Togore-jevi hišici umiral mladi neozdravljiiro bolni deček Amal, je pristopila zadnja k njegovemu zdravniku mala cvetličarka Sudha: »Reci mu, da ga Sudha ni pozabila.« Sudhina vloga je ostala zdaj nezasedena. Ostal je samo košek, poln njenih rož. Tudi nedeljska predstava ie odpadla. Predstata Casona Drevesa umirajo stoje. Metuljček je že v naslednjem hipu odletel. Nalahno, da' je ločje dobrih ljudi iz Sečuana komaj zatrepetalo. Svet pa je ostal. Svet, ki v njem živimo. Bogdan Pogačnik METULJČEK letošnje leto poteka v znamenju proslav šo-letnice KPJ. TAKO SODITA V OKVIR TEH SVEČANOSTI TUDI DVE PROSLAVI MINULE NEDELJE, V CERKNEM IN ČRNOMLJU. S PRVO SMO SE ODDOLŽILI SVETLEMU SPOMINU PODLO IZDANIH MLADIH KOMUNISTOV IZ CERKNIŠKE PARTIJSKE SOLE, Z DRUGO PA SMO POČASTILI SPOMIN NA VELIČASTNO ZBOROVANJE NEKDANJIH AKTIVISTK Z NOVOMEŠKEGA IN KOCEVSKO-RIBNiSKEGA PODROČJA, KI SO SREDI ODMEVANJA TOPOVSKIH SALV DOPRI- NASALE SVOJ ZADNJI PRISPEVEK K DOKONČNI OSVOBODITVI NASE DEŽELE. UDELEŽENKE SPOMINSKEGA ZBOROVANJA SO SI VNOVIČ OGLEDALE TUDI SREDISCE SLOVENSKEGA PARTIZANSTVA, BELOKRANJSKO METROPOLO ČRNOMELJ IN SO UC<"»TOVTLE, DA SE JE ONDI MARSIKAJ SPREMENILO. PREPRIČALE 'SO Sit, DA JE NJIHOVO DELO OBRODILO VIDNE SADOVE IN SKLENILE. DA BODO TUDI V PRIHODNJE ZASTAVILE VSE SILE ZA NAPREDEK IN RAZVOJ NASE DOMOVINE. PRVAK JE MRTEV, NAJ ŽIVI PRVAKI Avtomobilski Šport — vsaj vrhunski — je zašel v krizo. Hitrosti, ki jih vozila dosegajo na dirkah, so čedalje večje. Smrt preži na vozače za vsakim ovinkom, pa tudi na ravnem. Najboljši svetovni vozači so tako podvrženi izredni živčni obremenitvi. — Večina jih podleže. Ce jih ne dohiti smrt na dirki, se ubijejo na treningu ali celo ob zasebnih vožnjah. Od štirih svetovnih prvakov sta živa samo še dva. Tekma med smrtjo in svetovnimi prvaki je sedaj 2:2. Zadnja žrtev je bil Anglež Mike Havvthorn (na naših posnetkih (levo) ob osvojitvi svetovnega prvenstva, ko se rokuje s prijateljem in največjim tekmecem Mossom ter med vožnjo), ki se je smrtno ponesrečil minuli četrtek. Sicer pa — preberite naš sestavek na športni strani! VELIKI KUPI KUVERT Z NAGRADNIMI UGANKAMI KAŽEJO, DA ZANIMANJE ZA NASE UGANKE VSE BOLJ NARAŠČA. PRVI DVE NAGRADI OSTANETA V LJUBLJANI V nedeljo dopoldne se je v našem uredništvu zbrala komisija iz vrst reševalcev in članov našega uredništva, ki je imela nalogo, iz velikega kupa rešitev naše novoletne slikovne uganke izžrebati petnajst denarnih nagrad. Tudi tokrat se je sreča nasmehnila Ljubljančanom, saj so odnesli kar obe prvi nagradi — nič čudnega, saj je skoraj 80 odstotkov rešitev prišlo iz Ljubljane. Da ne bomo izgubljali besed, Vam bomo izžrebance kar lepo po vrsti našteli: 1. NAGRADA (30.000 DIN): PEPCA PEZDIRC, LJUBLJANA. RIMSKA 11 2. NAGRADA (20.000 DIN): MILAN VIRANT, LJUBLJANA, DOLENJSKA CESTA 21. 3. NAGRADA (10.000 DIN): MILKA ZDEŠAR, KRANJ, TOMŠIČEVA 3. 4. nagrada (5000 din): Pavlin Vinko, Ljubljana, Večna pot 21. 5. nagrada (5000 din): Marija Gabrič, Kranj, Zlato polje 8. 6. do 15. nagrada (po 1000 din): Šenk Marko, Ljubljana, Miklošičeva 30. — Kovač Marija, Kranj, Tavčarjeva 37 a. — Božo Debevec, Ljubljana, Rozmanova 6/1. — Jožko Badjura, Ljubljana, Resljeva c. 6. — Janko Jakše. Ljubljana, Zg. Hrušica 35. — Jurij Zupan, Ljubljana, Komenskega 5/III. — Tone Miiller, Ljubljana, Pražakova 13. — Stane Zajc, Ljubljana. Goriška 11. Andrej Perne, Kranj, Titov trg 12. — Dana Leskovšek, Ljubljana, Medvedova 25. Srečne izžrebance iz Ljubljane naprošamo, da dvignejo nagrade v blagajni Časopisnega podjetja SP, ostalim pa bomo poslali nagrade po pošti. REŠITEV SLIKOVNE UGANKE AJb,um’ Črnilo, Klobuk, Aktovka, Metla, Igla. Škatla, Pipa, Obllč, Deska, So f'’lhrbtnlk' Vedro, Slušalka, E, Stol, Kocka, Akvarij, Zelje, Inventar. MAČKA MIS PODI IN VSE SKAZI 2. » F.0,1!1 Irakom žvižgat. Osel gre le enkrat na led. Ce mačke ni doma, miši plešejo A. Strah Ima velike oči. Iz dežja pod kap. Slepa kura zrno najde. Eden šiva — drugi para Dober glas gre v deveto vas. A. Laž Ima kratke noge. Enkrat ni nohenkrat. ce je sla krava, naj gre še tele. Prazen Žakelj ne stoji pokonci. Roka roko umije. Ima slamo v glavi. Dolgi lasje — kratka pamet. Enkrat ni nobenkrat. POČASI SE DALEČ PRIDE 3. 3 boMbe, 2 mini, i Raketa, 1 Iperit, 3 taNki, iKrlžarka, 2 torpeda, 2 letalonosilki, 4 pušKe, 1 Strojnica, I, 1 Sablja. 1 Top, 2 čEladi, 5 bombNikov (avioNov), C. 1 Atomska bomba. MIR IN KOEKSISTENCA ŽENEVSKI PANMUNJOM »Danes je bila v Ženevi 42. seja atomskih strokovnjakov Vzhoda in Zahoda .. .« Pred nekaj dnevi je bila 41., čez nekaj dni bo 43. in vsakokratno poročilo na kratko dodaja: »dosegli niso nikakega napredka", ali pa, »dosežen je neznaten napredek ...« Taka poročila beremo že mesece, med tem pa opažamo v dnevnem tisku tudi kratka poročila o novih atomskih eksplozijah v Nevadi in v Sibiriji, ali pa kratka poročila o povečani radioaktivnosti snega, dežja ali morja v tem ali onem delu sveta... Atomski strokovnjaki, nad katerimi lebdi mogočna senca politikov v Ženevi prisotnih držav, pa se sestajajo, ugotavljajo »neznatne napredke« in vodijo neskončne razprave o vprašanjih, ki naenkrat postanejo samemu sebi namen, kakor da bi se, denimo, sestali v Ženevi zaradi »odprte mednarodne inšpekcije« kot zahteva Zahod, ali, postavimo, zaradi »omejene nacionalne kontrole«, kot zahtevajo Rusi, ne pa za to. da bi izredno nevarne in drage atomske poskuse postavili na proskripcijsko listo. In vendar so na eni in na drugi strani soglasni v tem, da je treba atomske poskuse prenehati, zlohotni atom pa vkleniti v voz miroljubnega napiredka. Ce pomislimo, da ima to spoznanje brezrezervno podporo vsega mednarodnega javnega mnenja ter vseh izvenblokovskih držav, skratka, da ženevska prizadevanja praktično podpira sleherni človek, potem je toliko bolj nerazumljivo, da so »atomski modreci« v Ženevi zašli v slepo ulico. * Ali moramo biti spričo tega pesimisti? Podobna poročila o dolgih brezplodnih razpravah smo navajeni že iz Panmunjoma. Toda položaj je bistveno drugačen. Ob pon-munjomskih razgovorih so topovi molčali, med ženevskim »atomskim konklavom« pa se še vedno dvigajo v nebo smrtonosne gobe, ki so zbrisale z zemeljske površine Hi-rošimo in Nagasaki! 28. Januar 1959 • Uto VIL • SL 4 TEMPERAMENT? 1:0 ZA BABICO * Ameriška revija »Fortune« poroča • alla zanimivem odkritju ameriških znanstvenikov. Skupina ljudi, ki se u-kvarja z antropološkimi spremembami na ljudeh, Je prišla s pomočjo statistike do značilnega podatka: »v zadnjih tridesetih letih se Je pri Američanih .tisti del telesa, ki sluil za sedenje’, razširil povprečno za tri centimetre.« Kubanski veleposlanik v Londonu Gonzales de Mendoza y della Torre Je objavil v britanskih časopisih naslednji oglas: »Izjavljam, da nisem plačnik dolgov, ki bi )lh kjerkoli in kadarkoli naredila moja lena Ophelia.« Razumljivo; lana kubanskega veleposlanika velja za eno najbolj elegantnih dam iz londonske »visoke drulbe«. T neki britanski ioll so izvedli zanimivo anketo. Učence so namreč vprašali, katerih pet oseb bi imenovali »najvidnejša oseba leta 1958«. Največ glasov so prejeli: 1. \Vlnston Churchill, 2. mati, J. Elvis Pre-«ley, 4. papel Janez XXIII. Itd. Indijski obrambni minister Krišna Menon Je v New Yorku govoril o tem, kako koristna Je vloga lzvenblokovsklh detel v času, ko velja v svetu politična razdelitev po blokih. Med drugim Je rekel tudi tole: »Nevezane detele nimajo niti te obveznosti, da bi morale v vsakem primeru ostati nevezane.« Znan Je izrez nekdanjega francoskega ministrskega predsednika Clemenceauja, da Je vojna vse preveč resna stvar, da bi Jo smeli prepustiti generalom. General de Gaulle Je najbrt namigoval prav na ta izrek, ko Je pisal nekdanjemu britanskemu ministrskemu predsedniku Attleeju takole: •Lotil sem se politike, ker sem. spoznal, da Je politika vse preveč resna zadeva, da bi Jo smeli prepustiti — politikom.« To zgodbico Je povedal sam Attlee. Omenjeno de Gaullovo pismo pa Je bilo odgovor na neki Attleejev članek, kjer Je avtor svetoval generalom, naj se ne vmešavajo v politik*. M7šMo~pffiTj dvema tečajema 0E2KI MENICI Popularni britanski pisatelj Edward Forster, čigar osemdesetletnico praznuje te dni vsa literarna Anglija, Je rekel v nekem razgovoru z novinarji: »Jaz mladih ne razumem, vendar se ne Jezim nanje. Ko sem bil mlad, sem tudi Jaz pisal tako, da me ni nihče razumel; zdaj pa vsi pravijo, da Je vse tisto, kar sem napisal, popolnoma Jasno.« V Južnoafriškem mestu Durbana so zaprli »internacionalni klub«, ki je obstajal šestnajst let. Južnoafriška vlada namreč ni mogla nič več prenašati, da so se v tem klubu Evropejci sestajali z Južnoafričani — barvaste koZe. Predsednik zahodnonemške republike dr. Theodor Heuss Je napisal v svojo novoletno poslanico nemškemu ljudstvu: «M1, Nemci, ne smemo vaditi tehnike pozabljanja ...« te, samo v kakšnem smislu. Sovjetski minister za prosveto Nikolaj Mlhailov Je pred kratkim izjavil v nekem referatu: »Prišli smo do spoznanja, da Je za to, da bi napisali dobro komedijo, treba zelo resno delati.« V uradnem listu francoske vlade Je bilo objavljeno, da je nastalo v Pariza neko novo Združenje. Imenuje se »Zdruienje dajalcev človeške kote.« V italijanskem mestecu Ferruceia so s vsemi vojaškimi častmi pokopali neko mulo. Na pogrebu Je igrala godba mestne gasilske čete. Na grob so postavili spomenik s naslednjim napisom: »Tukaj počiva Fer-nando, mula 42. ba-Z22. taljona. Na svoji življenjski poti Je nosil Fernando na hrbtu šest generalov, deset polkovnikov, dvajset stotnikov, štiri sto vojakov in zaboj za strelivo.« Francoski filmski reliser in nekdanji mož Brlgltte Bardot Roger Vadim Je rekel v nekem intervjuju: »Jaz snemam samo filme, kjer igra glavno vlogo sex-appeal. Tl namreč dosti bolje opravijo maturo pred cenzurno komisijo kakor filmi, ki se ukvarjajo z resnimi družbenimi vprašanji.« • •Dokler Je bil moj mož predsednik ZDA, se nisem nikoli ukvarjala z jogo,« Je napisala v magazinu »Mc Celi« Eleonor Roosevelt, ki vsak teden piše zanj po en članek. »Res Je,« pristavlja, »vsako Jutro telovadim. Res je tudi to, da znam stati na glavi. Nisem pa vedela, da se lahko to imenuje tudi Joga.« • Belgijski časopis »L’Journai« poroča, da Je med uslužbenci, ki likvidirajo lansko bruseljsko svetovno razstavo, pet nenavadnih Izjem. To so Zenske, ki so Jih ie leta 1999 zadolžili, naj likvidirajo takratno svetovno razstavo, ki Je bila prav tako v Bruslju. Nekdanji francoski ministrski predsednik Plerre Mendes-France Je na nedavnlb poslanskih volitvah pogorel. Njegov komentar: »Zgodovina zadnjih let Je dokazala, da je prvinska dolžnost slehernega politika resnica. Cena za to Je kajpada visoka. O tem bi vam lahko povedal marsikaj. In vendar ni nič tako dragocenega kakor čista vest.« voiUHnlsn gola- Dobili eo konkurenco v nafti in Wemer K. MORDA PA GRE TOKRAT VSE PO SRECII DAJVA JO V MUZEJ! „Crni kralj" na majavem prestolu MEDTEM KO SE V PRESTOLNICAH TREH PRIZADETIH DR?. A V — VELIKE BRITANIJE, GRČIJE IN TURČIJE - 2E SPET SUSLJA O TEM, DA BI MOREBITI UTEGNILO PRTTI DO PAMETNIH POGAJANJ O CIPRU. GRE NA SAMEM OTOKU Se VSE PO STAREM. RAZEN MORDA V TEM, DA GRE BOJ MED EOKA IN BRITANSKIMI OBLASTMI ZDAJ BOLJ POTIHO KOT PREJ. NA CIPRU JE NASTALO NEKAJ TAJNIH ORGANIZACIJ, KI SE UKVARJAJO S SABOTAŽAMI IN UMORI. NEKATERE PODPIRAJO SAMI BRITANCI, ENO IZMED NJIH SOUSTVARILI VODITELJI TURSKE NARODNE MANJŠINE, NA STRANI EOKA PA SE BOJUJE TUDI NEKAJ MANJŠIH SKUPIN. KATERIH CILJI IN MOC SO PRAVZAPRAV SE NEZNANI. IN TAKO SE JE PRfNESLO TE2ISCE BOJA V PODZEMLJE. — BRITANCI SO TE DNI OBJAVILI ZNAČILEN PODATEK. »BRIGADA V GUMIJASTIH COPATAH«. POSEBNA BRITANSKA POLVOJAftKA FORMACIJA ŽA TIHI BOJ PROTI EOKA, JZ V CA*U. SMUŠl JE mtuo ZMOTA UTBMNO da so porurskd magnati vselej prispevali vodik delež k tem in da zato vlada ni mogla mimo njihove zadrege. Toda v Porurju imajo nevarno prednost ' socialni demokrati, ki so tokrat spet razstavili pred volivci mane argumente iz svojega programa: nacionalizacijo premogovnikov, odpravo nerentabilnih družb in pocenitev premoga. »Crnl kralj iz Porurja« naj »topi s svojega prestola, se glasijo zahteve. Razume naj velikanske spremembe v gospodarstvu in svoj dejanslki položaj. Odvadi naj s« svojega vladanja. Nobene zaščite za viš»ke cene nemškega premoga. Re« Je, da Je cena porurskomu ln sploh nemškemu premogu v povojnih letih nesorazmerno narasla. Zato ni nič čudnega, če so mnoge nemške tovarne v dobi pomanjkanja premoga z veseljem sprejele ponudbe drugih držav, ki so ga dajale po nižji ceni. Toda, če bi pred desetletji porurski magnati postavili zahtevo: Nemec naj kupuj« nemški premog! — bi gotovo uspeli. Danec ne več. bencinu, v novih pogonskih gorivih v industriji. Razen teg* so ce še pred leti poetavilj • taktirko pred nemške kupce in jim diktirali nakup — po seznamu. Dane« bi potrebovali Hitlerjev plakat o »Kohlenr klau«-u. Kajti ljudje nimajo nikdar večjega užitka trošiti kako stvar, kot če se jim množično prepove. V Porurju je kljub sedanjim ukrepom za znižanje proizvodnje malo upanja, da bi se vreme zjasnilo. Ni dvoma, da bodo zlasti socialisti aktiviirali pvoj« pristaše in pridobili nove. Kajti danes ®e v Porurju za nacionalizacijo zavzema že »dostojen« meščan, ki hoče imeti »mir« v svoji soseščini in vnsta malih trgovcev in obrtnikov. Vsekakor odločilno za trdnost preptola po-rurskega »črnega kralja« pa J* konkurenčno delo družb za črpanje nafte in podjetij za pra-skrbovanje potrošnikov s cenejšim gorivom. V senci teh spopadov se bodo v prihodnje ra»-čiščevall mnogi gospodarski in politični računi. (Pismo iz Bochuma, Zahodna Nemčija) ANASTAS MIK OJ AN JE DOŽIVEL HOD SVOJIM OBESKOM V ZDA TUDI TOL« NENAVADNO SRf. ČANJE. V HOLLYWOODU SE JE SPUSTIL V PRISRČEN POGOVOR S BOPHIO LOREN; »GENIALNO LJUDSTVO, TI ITALIJANU«, »BI PRIŠLI SNEMAT V SOVJETSKO ZVEZO?«, »KAKO PA SO VAM KAJ VSEC »TRI SESTRE« ČEHOVA?« IN TAKO DALJE. VABILO JE BILO IZROČENO CISTO ZARES. NENAVADNO ALI NE, MIKOJAN JE PRAV S TAKIMI SREČANJI EN LAHKOTNIMI POGOVORI DOSEGEL. DA SO AMERIŠKI ČASOPISI ZAPISALI: »SOVJETSKI GOST JE PRERASTEL OKVIR ZASEBNEGA OBISKA, POPOLNOMA POVOZIL NASE ZUNANJE MINISTRSTVO, KI GAJE HOTELO NEKAKO IGNORIRATI IN DOSEGEL VELIK DRUŽABNI, OSEBNI, PA TUDI — POLITIČNI USPEH.« GRENKO ZA STATE DEPARTMENT. KAJ? Diplomatski ping-pong Med sedemnajstdnevnim obiskom podpredsednika sovjetske vlade Anastasa Mlkojana v ZDA je prišlo ob marsikaterem srečanju med njim in Američani do nadvse zanimivih dvogovorov. Med večerjo s predstavniki ameriškega tiska v Nacionalnem novinarskem klubu so postavljali Mlkojanu najrazličnejša vprašanja. Ta improvizirani intervju pa se je končal takole: M: »Rad bi opozoril na neko neprljeno dejstvo. Vaš bivši predsednik Truman je v nekem članku svaril ameriške gospodarstvenike, naj ne zapadejo slabemu vplivu v razgovorih z menoj. Kaže, da se Truman boji, da bi se Američani spodobno vedli,« je rekel Mikojan. »Tega s| očitno ne želi.« Sovjetski državnik je dejal, da so se med Trumanovim predsednikovanjem odnosi med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo poslabšali. Potem je dejal naravnost: »Dobro je, ker ga ni več na predsedniškem položaju. Vi lahko predsednike volite, mi pa imamo lahko o njih svoje mnenje.« Potem je nekdo zastavil vprašanje: »Ali bj morebitni oblak Hru-ščeva v ZDA služil kakemu koristnemu namenu? Mikojan se je spretno izognil: »To j« res težko reči, kajti Hruščev bi sl lahko namesto ZDA izbral kako drugo državo za kraj. kjer bo prebil svoj dopust.« Vprašanje: »Ali je kitajski Komunistični voditelj Mao Ce Tung vodilni marksistični teoretik?« Odgovor: »On Je zdaj prav tako dober teoretik, kot je bil nekoč.« Vprašanje: »Alt Je Sovjetska zveza že preizkusila letalo na atomski pogon?« Odgovor: »Oprostite, na to vprašanje nikar ne zahtovajt« odgovora. Ne zahtevajte od mene vojaških informacij. Tudi jaz jih nisem Iskal med obiskom v ZDA.« STRPNOST Pred kratkim je neka solidna Angležinja, Id hodi vsak dan kupovat na londonski trg, takoile razložila svoj občutek enakopravnosti do drugih ras: »Veste, kadar sem na Trgu, dostikrat sunem z mrežo ali torbo v kakega barvanega Človeka. To storim samo zato, da se mu lahko potem opravičim in tako dokažem, da nimam predsodkov o ljudeh, ki imajo drugačno polt kakor mi.« Leteči krožniki spet oživeli V Angliji imajo med drugim tudi posebno revi jo, ki se ukvarja z letečimi krožniki: »Flying Saiucer Review«. Ta revija je ob novem letu razglasila »vsem svojim bralcem in vsemu vesolju«, da se Neznani leteči predmeti — NLP — niso prenehali pojavljati nad najrazličnejšimi deli sveta. »Kaj je bil bleščečebeli kolobar, ki so ga zagledali na nebu šestega oktobra okrog pol enajstih dopoldne?« sprašuje po-glavar rodu Niawa s Sierra Leone. Štiri sestre, ki »o septembra taborile blizu Caniterburyja, pa zatrjujejo, da so videle nekaj čudnega. (»To je leteči krožnik!« je zavpila Bllen — in tedaj smo pričele vse štiri bežati.«) Ostale priče, vse zelo »verodostojne«, se oglašajo s Sicilije, iz Rima, iz Južne Afrike in kajpada iz Združenih držav. Revija objavlja inidd vrsto zelo »avtentičnih« fotografij, kjer naj bi različne pege dokazovale, da so naštete trditve resnične. Maj torej, ko smo pričeli sami iztegovati roke v vesolje, se ie spet izkazalo, da Marsovci še niso pozabili na nast Na s\tidenjo, prit« tel ril Kdor s« že dve ali trt desetletja prevaža s cestno železnico, denimo od Hattingena v Bochu in odtod v Herne, Essen, Dortmund ln sploh v vse smeri Porurja, pozna novejšo zgodovino porurskega premoga do potankosti. Bochum z rudarsko centralo in veiilko, rdečo opečnato stavbo, v kateri je v mnogih dvoranah iin sobah prikazana dolga zgodovina rudarstva ob Renu in Ruhru, je menda naj prikladne j -ši kraj, kjer je moč zasledovati dvige in padce na gospodarskem barometru. Logika vsakega diagrama je v tem, da vzbudi veselje, če se krivulja dvioa. Toda t* logike na pragu letošnjega leta v Porurju ni. Ali pa je ni pri ljudeh, ki gospodarijo s črnim, zlatom? Pred vojno je dajal premog iz Porurja energijo Hitlerjevi vojni industriji. Enako samo bolj napeto nalogo Je opravljal med vojno. Tedaj je premoga na vseh koncih in krajih primanjkovalo. Tudi po vojni so stale delnice pomurskega premogla visoko. Povprajševanjeponj em je bilo večje, ikot so bile zmogljivosti proizvodnje. S povečanjem števila delavoev, mehanizacijo in drugimi ukrepi se je proizvodnja iz leta v leto stopnjeval«. V^novem ritmu Jo steklo tudi življenje rudarskih mest ln naselij. Perspektive eo bile odprte. Proti koncu minulega leta pa je preletela Porurje čudna tožba: »Premoga je preveč.« Okrog petnajst milijonov ton premoga in koksa ni našlo kupcev. Ob Renu ln zunaj jaškov so narasli celi hribčki črnega zlata. Statistiki družb so pohiteli e podatki in izračunali, da j« obležaila več kot celia mesečna proizvodnja, ožino ma c krog deset odstotkov letne proizvodnje. Porursiko črno zlato Je Imelo vselej močan delež v stabilizaciji nemškega gospodarstva tn pomembno vlogo v verižni reakciji tržišča dn cen. Vlada je zato pohitela, Konrad Adenauer »e je potrudil, da bi obdržal ravnovesje M mir v Vestfaliji, Posledice »krize«, če smemo to tako imenovati, so prizadele predvsem tisoče nemških in priseljenih rudarskih družin. Rudniki so začeli umetno zadrževati proizvodnjo, odpuščati delovno silo in vsklajevati svoje terjatve do države, da bi uravnovesili proizvodnjo s povpraševanjem. Ironija pomurske krize je v tem, da so prav proizvajalci v Porurju pred leti, ko je bila še kriza zaradi pomanjkanja premoga, propagirali uvoz cenejšega premoga iz drugih dežel in uvedbo drugega pogonskega go- Fr Iz zime sem prižel v pomlad. -Kali-formijsiki zefir« me je popeljal iz Denverja v Coloradu čez Salt Lake City v Utahu skozi Nevado v Kalifornijo in v Oakland. Ko sem imel za sabo Skalno gorovje, je od Tihega oceana res zavel drugačen zefir. Postalo je prijetno- toplo. Se pred nekaj dnevi sem bil v Minnesoti, kjer je bilo dvajset do trideset stopinj pod ničlo. Kalifornija! Imena krajev Se pričajo o nekdanji Španski slavi — Portola, Oraville (mesto zlata), Sacramemto (glavno mesto države Kalifornija), Yerba Buena, San Ma-teo, Los Angeles in seveda — San Francisco. Nikar ne recite »Frisco«. Vsak pravi domačin iz San Francisca vam bo zameril. Tako govorijo barbari z vzhoda in iz Los Angelesa. San Francisco je- San Francisco. Zaliv San Francisca, mesta, -ki ga ljubijo po vsem svetu«, je sedemdeset milj dolg ter tri do deset milj širok. Tukaj so glavna vrata na Tihi ocean, skozi kaitera so ladje več generacij prevažale proizvode Amerike na Daljni vzhod in prinašale nazaj pisano blago iz nenavadnih dežel. Ob meglenih Jutrih in popoldnevih in pa takrat, ko se neskončno sinje nebo vzpenja nad modrim oceanom, so prihajale ladje iz južnih morij, iz Osake in Šanghaja, s Filipinov in Indonezije. Naložene s kopno in tikovim lesom in sibirsko hrastovino. S plimo so košato plule v zaliv ladje, natovorjene s srebrnim brokatom iz Japonske ter z mandarinskimi plašči iz Kitajske. Ladje z zvonci iz indijskih templjev in -bolo« noži s Filipinov. Ladje, zvrhoma naložene s sarongi z Jave in biseri s Ceylona. Ladje, polne čaja in cimeta in ornamentov iz nefrita, avstralske bravine, mandžursfce soje, korejskega riža. Ladje, naložene z eksotičnim sadjem s Havajev, brazilske kave, jeklenih nožev iz Švedske, petrolejski tankerji iz San Pedra, škunerji polenovk z Aljaske in še in še. Morda se ob meglenih večerih in nočeh pojavijo v zalivu pošastne ladje brez posadke, ki so se davno potopile in se je za njimi izgubila vsaka sled. V labirintu vohunstva v Pzdolž poti, po kateri prevaža ladja potnike iz Oaklanda v San Francisco (in tudi ta ladja je spomin na tiste stare čase, ko še ni bilo mostov čez zaliv), se vzpenja najdaljši most na svetu — Oakland Bay Bridge. Prvi' del sega do otoka Yerba Buena, drugi pa od otoka do San Francisca. S tega mostu je prelep pogled nia najdaljši viseči most na svetu, ki povezuje San Francisco s Severno obalo — Most Zlatih vrat. San Francisco ni vase zaprto in zaverovano mesto. Kakor daje vlaga s Tihega oceana travi in drevju v mestnih parkih popolnoma sredozemski videz, bujnost in svežino, tako dajejo Zlata vrata meščanom možnost, da pridejo v stik skoraj z vsemi .kulturami in civilizacijami sveta. Zato je v tem mestu čutiti nekakšno lahkotnost, strpnost in svetovljanstvo. Razgledanost po svetu tukaj ni plod mučnega in dolžnostne-ga truda, ampak posledica naravne izmenjave blaga in idej. Razgledanost pravim, zakaj mesto ima čudovit razgled. Leži na več strmih gričih in ne v ravnini kot večina ameriških mest. Tudi v San Franciscu so bili na delu geometri, ki so skoraj vsem ameriškim mestom vtisnili svojski pečat, pečat geometrične pravilnosti in razumnosti, oštevilčili ulice in jih presekali z avenijami. Toda ti geometri so bili navajeni ravnine. Znali so ravno potegniti ulice in avenije. Navajeni so bili premočrtnosti. Zato so tudi v San Franciscu premočrtno začrtali ulice. Kjer bi človek pričakoval v Evropi vijugasto pot na vrh griča, najde v tem mestu premo strmo pot navzgor, ki je pogostokrat nagnjena tudi za štirideset stopinj. Ce bi v San Franciscu kdaj zmrzovalo, bi bil promet po teh strmih ulicah nemogoč. Toda v San Franciscu nikoli ne zmrzuje, čeprav sta julij in avgust najbolj hladna meseca v letu. Razlagali so mi zakaj, pa si nisem zapomnil. eščanl San Francisca so prijazni ljudje. Radi te popeljejo na -pot odkritij«. To pa ne pomeni, da niso trrna-Prometnemu stražnlku^ne bodo tako TOLE JE CHINATOVVN, KITAJSKI DEL SAN FRANCISCA, NAJVECJA KITAJSKA NASELBINA V ZAHODNEM SVETU. TO NI KRAJ NEGOTOVO STI IN ZLOČINOV, KI JIH RADI UVRŠČAJO V SVOJE ROMANE PISCI KRIMINALK. SKRB ZA SVOJE NARODNE TRADICIJE JE ZA VZHODNJAKE, ki prebivajo v tej Četrti, prav tako značilna kot neoporečni smisel za vključevanje v moderno dobo. sti. zlepa popustili, z avtomobilom ti bodo drzno in nesramno smuknili tik mimo nosu, noro so zaljubljeni v svoje mesto, toda najbolj menda še v svoj cestni tramvaj, ki ga vleče jeklena žica. Še tako košata limuzina bo izkazala prednost slavnemu tramvaju, ki so ga hoteli že vreči med staro šara, pa je ljudski plebiscit odločil drugače. Toda tramvaj iz San Francisca zasluži posebno zgodbo. Kakor rečeno, vam bo meščan dz San Francisca, ki je ponosen na svoje mesto, z veseljem razkazal njegove znamenitosti. Popeljal vas bo na Ribiško obalo, ki je podobna čudovitemu sredozemskemu platnu, da si je v začetku težko predstavljati. Vohunstvo med gospodo Od nekega našega agenta, ki se mu je bilo posrečilo utreti sl pot v jugoslovansko zunanje ministrstvo v Beogradu, smo prejeli obširno poročilo o strogo zaupnih obvestilih, ki so jih bila poslala iz tujine jugoslovanska veleposlaništva in konzulati. Zlasti zanimiva so bila poročila, ki jih je poslal jugoslovanski vojni ataše svojemu generalštabu. Njegovo poznavanje političnih in vojaških načrtov nemškega vodstva 1e bilo presenetljivo obsežno In točpo. V enem teh poročil, ki smo ga pokazali Keitiu. so bili naveden,! točni in avtentični podatki o nemški proizvodnji bombnikov in lovskih letal, kakor tudi mnoge druge tehnične podrobnosti. Keitel je pokazal to poročilo Hitlerju, ki je začel takoi rohneti na vojno komando, češ da ie malomarna, in očitati nemški vojni industriji nedopustne skrivnosti, kakor 1e bila njegova navada. Naročil je Keitiu, na) da admiralu Canarisu navodila. da se neutegoma pomeni z nami o potrebnih protiukrepih. Himmlerju pa j® naročil, naj prouči primer V. Naročil je tudi. nal mu jaz čimprej predložim izčrpno poročilo. Temu ukazu je Heydrich dodal, da lahko storim vse ukrepe, ki se mi zde potrebni, brez dovoljenja višjih oblasti — vštevši kršitev atašejev® diplomatske imunosti, če se mi bo zdelo, da le to potrebno- Ta odločitev je bila precej njim. Spočetka so nas uspehi razočarali. V primerjavi z ostalimi diplomati je bilo njegovo družabno življenje precej omejeno. Z oficirji nemške vojske Se je sestajal samo ob običajnih službenih dogodkih, kar le veljalo tudi za njegove stike z ostalimi člani diplomatskega zbora, zlasti z vojnimi atašeji drugih dežel, ki so bili njegovi prijatelji. Ti sestanki v družbi in na sprejemih mu nikakor niso mogli nuditi priložnosti, da bi posegal v katerokoli živahnejše obveščevalno delo. Prisluškovanje njegovim telefonskim pogovorom ni odkril- nič količkaj pomembnega. Pač pa smo zvedeli, da ie imel llubav-no razmerje s hčerko lastnika neke berlinske restavracije- Ime ji je bilo Juta. Bila sta očividno zelo zaljubljena drug v drugega. Nudil ji je vsakovrstno razkošje in udobnosti in zahajal je v družbo z njo, imel pa je zveze še z dvema damama iz najvišjih krogov berlinske družbe, toda v njihovih pogovorih nismo zasledili nič sumljivega. Iz teh pogovorov smo zvedeli samo za čas dn krai njihovih sestankov. Morali smo se omejiti na nadaljnje opazovanje. Neki dan pa je telefoniral V-nekdo, ki ga nismo poznali. Rekel je. da mora neutegoma govoriti z V. »Prosim vas, pridite takoj k meni,« mu je rekel. »Sestaneva se na običajnem kraju. Vse trganim glasom, da potrebuje »to stvar še noooj« ln pripomnil: »Te stvari se moram brezpogojno lotiti noooj.« Juta ni hotela ustreči njegovi želji in rekla mu je: »Nocoj ne boš nič pisal, to je samo pretveza. Gotovo imaš sestanek z drugo.« On pa ji je odgovoril zelo ostro: »Se nocoj moram imeti dokumente.« in odložil slušalko. Naši agenti, ki so opazovali hišo, kjer je stanoval V., so sporočili, da je prišla Juta tisti večer natanko ob sedmih, odšla Pa četrt ure pozneje. V. tisto noč ni odšel z doma- Ob dveh ponoči pa ga je obiskal eden njegovih Pomočnikov z jugoslovanskega veleposlaništva. Tudi on je čez četrt ure odšel. Iz tega smo sklepali, da je V- tisto noč pisal poročilo za Beograd in da je pomočnik prišel ponj, da ga odnese na veleposlaništvo. Tako le tudi bilo. kajti čez štiri dni sm0 dobili iz Beograda potrdilo v obliki kopij® zadnjega poročila. ki ga je bil poslal V. In spet le bilo v poročilu izredno važno obvestilo. Storili smo bili korak naprej. Ali mu je lepa Juta pošiljala obvestila? Najbrž tudi uradnik iz ministrstva za letalstvo in tisti dve dami iz boljše družlbe. Sklenili smo obzirno opazovati tudi obe dami. Ena je bila sestra nekega ostra, ker so bili odnašaj! med Imam pripravljeno in mislim, da nemškega generala, elegantna nami in Jugoslavijo napeti, a takšna akcija bi nas utegnila napotiti, da bi jih pretrgali ali da bi nastale celo večje nevšečnosti najneprijetnejše politične narave. Proučil sem ta primer s svojim strokovnjakom za Jugovzhodno Evropo in proučil sem tudi vsa poročila, ki jih je bil poslal V. zadnje mesece v Beograd. Največja uganka je bila. kje je mogel dobiti toliko zanesljivih in važnih obvestil- Iz naših nedavnih pregledov sem vedel, da je' bila jugoslovanska obveščevalna služba v Nemčiji izredno dejavna. Navezali smo mnoge stike, zlasti ob pomoči njihovih konzulatov. Toda vse to še ni moglo pojasniti obvestil. ki jih je pošiljal V. in ki jih je očividno dobival v ngjviš-jih krogih nemške vojske. Bil sem prepričan, da mora imeti sodelavce — bodi plačane ali pa iz ljubezni do teh krogov. Začeli smo običajno, temeljito opazovanje V. in vsakogar, ki je bil kakorkoli povezan z bo zdaj vse v redu« Nikakor si nismo mogli misliti. kdo bi utegnil biti ta človek. Povečali smo budnost v upanju, da bomo prei ali slej zvedeli. , kom imamo opraviti. Toda agenti, ki so opazovali V-, so imeli smolo. Pomotoma in trmoglavo so ..cele tri dni zasledovali nekega povsem tujega človeka, misledl da je V. Ko pa smo ugotovili pomoto in znova prišli na sled pravega V„ smo dognali, kdo mu ie telefoniral. Razni odlomki iz njunega pogovora so jeli dobivati zdaj pomen. Slo je za višjega uradnika ministrstva za letalstvo, ki le imel na skrbi dobavo letal in sestavnih delov tujim državam. Lahko je torej zbral mnogo važnih podatkov o naši letalski industriji in pokazalo se ie, da je V. eden najpomembnejših obveščevalcev. Potem so me agenti obvestili o zanimivem telefonskem pogovoru med V. in njegovo ljubico Juto. Kazno je bilo, da se jezi nanj, on pa ji je govoril s Pre- žena. gmotno neodvisna. Njeni znanci so bili večidel industri-jalci in višji oficirji nemške vojske. Zahajala je v najboljše restavracije in bare in imela je krog oboževalcev, s katerimi je vsako popoldne igrala bridge. Zanimali smo se za njene finance in zvedeli, da si lahko privošči takšno živjenje. Svojega prijateljstva z V. ni niti poskusila' prikriti, in kazno je bilo, da niti ona niti njeni graditelji niso prisojali temu nobenega pomena. Druga dama le bila žena nekega uglednega inženirja, moža velikega ugleda v civilnih ln vojaških krogih- Njun zakon pa ni bil posebno srečen. Mož je živel samo za svoje delo in menil je, da ie s tem, da je zagotovil ženi razkošno življenje, kar ie praktično res tudi zahtevala. storil vse, kar ie zahtevala od njega. Bil je popolnoma zadovoljen, da ima lepo zakonsko *eno tn rad ie zahajal z n1o v družbo- Čeprav «« sta nastopala javno kot običajen zakonski par. sta živela skupaj bolj kot brat ln sestra. Oba sta bila očividno zadovoljna s takšnim sporazumom, in mož menda ni zameril ženi, da je navezala intimne prijateljske stike z V. Ta dejstva so bila podlaga za značilen primer vohunstva v gosposki družbi. Obe dami se bržčas niti zavedale nista, da posredujeta V. važna obvestila. Najpreprostejši način, da bi za-. prli te vire obveščanja, bi bil. da bi obema damama prepovedali občevati z V. Ce bi S6 seveda pokazalo, da gre za izdajstvo. bi morali začeti proti njima zakoniti postopek. Bil pa sem trdno prepričan, da o izdajstvu v tem primeru • he more biti govora. Nevšečnost je bila v tem, da bi s kakršnimkoli ukrepom opozorili V., da so nam znane njegove operacije. Morali bi mu pojasniti, da je nezaželen in mu ukazati, da mora v dveh ali treh dneh zapustiti Nemčijo. Medtem sem imel mnogo drugih opravkov. Pripravljali smo se na napad na Balkan, da bi zboljšali neugodni položaj, ki se je znašel v njem Mussolini v Grčiji, jaz pa sem pripravljal priročnik za oborožitev esesov-skih čet in policijskih enot, v katerem so bila tudi obvestila o političnem položaju in vodilnih osebnostih v deželah, za katerekoli je šlo- To je terjalo mnogo časa in dela in trenutno nisem mislil na primer V. Potem, dva dneva pred napadom naših čet na Jugoslavijo, sem prejel naslednje obvestilo: »V. je poslal Beogradu izčrpno poročilo o nemških načrtih za ofenzivo — moč in sestavo čet za napad in vse drugo- Opozoril jih je celo na bombardiranje Beograda z letalskimi bombami. ki ga je zasnoval Hitler kot presenečenje,« Ko je Hitler zvedel to od Keitla. 1e kar besnel in tulil, valeč krivdo za takšen položaj name. Zakaj že zdavnai nisem aretiral tega prekletega človeka? Moral sem pohiteti z delom, ker sem se dobro zavedal, kaj lahko pomeni takšno kričanje. Cez dve uri sem sporočil, da sem aretiral V. in vse važnejše člane vohunske organizacije v Nemčiii ter na okupiranem ozemlju. Potrebovali smo kakih šest dni, da smo izsledili' V. Vedel je, da ie z začetkom sovražnosti med Nemčijo in njegovo domovino izgubil zaščito diplomatske imunosti ln brez obotavljanja je nam povedal vse, kar 1e vedel. da vidi človek ta prizor v ZDA. Toda to še ni vse. Stojnice ob obali se šibijo pod težo pravkar ulovljenih rakov, ki jih vešče kuhajo duhoviti prodajalci, da se na vse strani širi prijeten vonj. Tukaj ni natakarjev v frakih in zato so raki poceni, toda nič manj okusni kot v najbolj dragi restavraciji. Po rakovi pojedini se človek v nekakšni siti in zadovoljni megli sprehaja po Ribiški obali. V osrčju spodnjega dela mesta leži znamenita kitajska četrt, ki je ponos im dragulj San Francisca. To je naj-večja kitajska naselbina v zahodnem svetu. Ni ga obiskovalca tega mesta, ki si ne bi ogledal kitajske četrti ali Ghinafowna. Ozke ulice in temni prehodi med hišami vzbujajo vtis orientalske skrivnostnosti in mračnih, neodkritih zločinov. Toda to je samo videz. Prebivalec San Francisca se bo pomilovalno nasmehnil, če mu boste omenili hollywoodsko predstavo tega kraja. V kitajski četrti ni skrivnih umorov in lovov na zločince. Resnica je ravno nasprotna. Policija v San Franciscu bi bila vesela, ko bi bile tudi druge četrti tako mirne in vljudne kot je kitajska četrt. Zato se lahko zvečer napotite po najbolj skrivni ulici in se vam ne bo nič zgodilo. Med kitajsko mladino skoraj ni mladinskega kriminala. Pedagogi si to razlagajo z avtoriteto in vplivom, ki Jo ima družina kot ustanova med Kitajci. Nekateri kitajski otroci (japonskih ni več, ker so jih po Pearl Harboru razselili od tod v taborišča, potem pa so se naselili drugje) so nenavadno lepi. Iz okroglih Obrazkov strmi v vas dvoje mandeljnovih oči, roka pa stiska kavbojski revolver (po najnovejšem brzostrelko, iz katere švigajo plameni in se kadi) eli punčko. Majhne deklice se še zmeraj držijo starih igrač. Pravzaprav velja to tudi za odrasle, ki pridejo na obisk v San Francisco celo z daljnih Havajev in so polne hvale o svojem paradižu na zemlji. Če je to načrtna turistična propaganda, mi ni znano. Zakoni med Kitajci in belci so še razmeroma redki. Očitno celo v San Franciscu družba ne gleda rada mešanih zakonov. Moida je deloma vzrok za to tudi v zaprtosti kitajske družbe, v kateri je nekaj zelo bogatih ljudi. V marsikateri kitajski družini vlada zelo stroga vzgoja za sinove in hčere, posebno za hčere, ki jih vzgajajo še po starem v spoštovanju do -očetove avtoritete ter tudi v čednostih in veščinah sodobnega sveta. Prenekatero tako dekle je prava lepotica, toda krog snubcev, ki pridejo v poštev v kritičnih očetovih očeh, je izredno ozek. To pa seveda ne pomeni, da se Kitajci ne mešajo med druge meščane; pomeni le, da so zelo ponosni na svojo kulturo in tradicije. Z Ribiške obale je lep razgled na morje jadrnic in motornih čolnov, na viseči most na desni in na oaklandski most na levi, za njim pa na širjavo Tihega oceana. Toda prav na sredi zaliva se dviga otoček z zloveščim imenom Alcatraz. To ime je postalo zlovešče po kaznilnici, v kateri so zaprti najhujši zločinci. Prebivalec San Francisca, ki, vam, razkazuje mesto, vam bo z nekakšnim mračnim zadovoljstvom pokazal na Alcatraz. Tja vas ne more peljati, ker je Alcatraz odrezan od sveta. Samo izletniške ladjice popeljejo mimo njega radovedne turiste, ki zijajo v citadelo na otoku. Na videz se meščani sicer jezijo na alcaitraško jetnišnico, toda v srcu so najbrža perverzno ponosni na ta simbol človekove in družbene tragike. In ko sem strmel skozi teleskop na Alcatraz, sem si mislil, da bi bilo za jetnike morda bolje, če bi bili na kakem osamljenem otoku, daleč od vrveža svobodnega življenja, luči velemest in utripanja neonskih napisov pred vhodi nočnih zabavišč. Saj je čez zaliv skoraj slišati ženski smeh, pijano razgrajanje mornarjev in bučanje velemesta. Morda bi bilo zanje bolje, če bi se nekega jutra zbudili na kakem otočku sredi Tihega oceana, kjer bi lahko gledali Okrog sebe samo ocean. Tako pa s sovraštvom v očeh strmijo v radovedne obraze turistov na motornih ladjicah in v San Francisco z vsemi njegovimi čari, ki se kot zapeljiva lepotica razkazuje pred njihovimi očmi skoraj na dosegu roke... San Francisco je mesto cvetja. Naj-raznovrstnejšega cvetja ob vsakem letnem času. Na pločnikih so postavljene lične stojnice, ki gorijo v vseh barvah. Včasih so te stojnice izdelane v obliki starega mestnega tramvaja, ki ropotaje še vozi na treh progah tam, kjer so strmine največje. Z odprtih klopi, ki so obrnjene navzven, bingljajo otroške nožiče — bele, črne in rumene — in na njih sedijo zaljubljenci, ki se držijo za roke in se nasmihajo drug drugemu. Včasih se ozrejo tudi na ocean, posebno ko tramvaj prišklepeta na vrh Ruskega griča. Takrat se zazro čez oaklandski most — v neskončnost. Stojnice s cvetjem pa žarijo kot simbol neuničljive mladosti in zaobljubljene ljubezni, četudi je dan siv ali meglen. Spominjam se starice, ki je pri stojnici kupila eno samo vrtnico, rdečo kot kri. Morda ji je žarela nekaj časa doma v sivini pozabljenih dni. Tudi jaz sem vzel na pot vrtnico, pa je hitro zvenela. Vrtnice hitro zvenijo. Posebno v sajastem in meglenem ozračju Los Angelesa. Po San Franciscu je Hollywood zame izgubil ves blesk. Zakaj celo sredi vrveža Los Angelesa sem prisluškoval nazaj in se spominjal laRIj, ki slovesno plovejo skozi Zlata vrata v San Francisco. Te ladje so kot čolnički, ki švigajo na votku ogromnih razdalj po oceanih sveta in raznašajo njegovo bogastvo. S seboj prinašajo novice iz daljnih krajev kljub brzojavu in telefonu in vzbujajo upanje in večajo razumevanje med ljudmi. San Francisco jih sprejema podnevi in ponoči in ob vsakem letnem času. In ko tako priplovejo izpod oaklandskega ali Zlatega mostu, so morda celo jetnikom na Alcatrazu bežna uteha. B. Pahor OBEŠENJAŠKI HUMOR NEKEGA PODJETJA ZA IZDELAVO RAZGLEDNIC. KAZNI£NJCA AL-CATKAZ LEZI NA ISTOIMENSKEM OTOKU. JETNIKI »S SOVRAŠTVOM STRMIJO V RM30VE-DNE OBRAZE TURISTOV NA MOTORNIH LADJICAH IN V S. FRANCISCO Z VSEMI NJEGOVIMI C ARI, KI SE KOT ZAPELJIVA LEPOTICA RAZKAZUJE PRED NJIHOVIMI OČMI SKCKAJIU DOSEGU ROKE...« SPODAJ, NA RAZGLEDNICI, PA PODPIS: »TUKAJ SE IMAMO ČUDOVITO— KADI BI VIDELI, KO BI BILI Z NAMI TUDI VI«. »Frisco« pravijo samo barbari z Vzhoda in iz Los Angelesa — Ladje, ladje, ladje — Lahkotnost, strpnost in svetovljanstvo so temu mestu prirojeni — Ljudski plebiscit rešuje stari tramvaj pred ropotarnico — Obisk v kitajski četrti Chinatown — Mesto cvetja se razteguje pred otoško jetnišnico Alcatrazom — Zakaj je uvela vrtnica, ki je bila kupljena v San Franciscu ■DVt^AL* ,lXvh/ VHQT>Ni HALA- (K.IID1LO EDINSTVEN PLAGIAT V PROSTORNI ZNANOSTI Arhitekt išče zadoščenje Šestletno marjetko ahacic s pkul smo vprašali, KOGA IMA POLEG MAMICE IN OČKA NAJRAJŠI -KOKIJA, PAPAGAJČKA,- NAM JE ODVRNILA, -IN SE DRUGE PTIČKE, KI JIM JE MOJ OČKA NAREDIL LEPO HIŠICO. JAZ PA JIM TROSIM DROBTINICE.- — -IN KAJ PRAV POSEBNO RADA JES, TORTE. POTIČKO'- - -KLO BASO!« — -JESENI BOS ZAČELA HODITI V SOLO; SE JE VESELIS?- — -SAJ 2E HODIM. UC1M SE ANGLEŠČINE V PIONIRSKI KNJIŽNICI.- — -OHO, TO PA NI KAR TAKO! ALI TI KAJ GRE?« — -O. YES, VERY WELL« PRED LETI JE ING. ARH. NAVINftEK PREDL02.IL SVOJ PROJEKT FASADA// OQM! brez odmeva. Iz česar bi lahko sklepali, da njegova Študija ondobnlh gradbenih krogov ni razgibala. Tako se je vsaj zdelo, dokler ... ... dokler »edem let kasneje arhitekt Navlnšek ni dobil v roke švicarskega časopisa »Bauen und Wohmen« št. 2, letnik 1956, v katerem Je na strani 69 ln 70 uzrl načrte za stavbo v gradnji, za upravno poslopje »Kabelwerke Brugg A. G.«. Casopu 1« navajal tudi projektanta: lnženi-i« arhitekta C. Frbhllcha lz Brugga ln njegovega eode-lavca Hansa KUndiga lz ZOrlcha. Ve« bi bilo lepo ln prav. če naš arhitekt že na orvl videz ne bi zapazil precejšnje podobnosti med temi načrti ln svojimi projekti, ki lih je leta 1948 priobčil v »Schwelzerlsche Bau-zettumg«. Ko le nato natančneje pregledal načrte teh dveh švicarskih arhitektov, pa Je strme ugotovil, da gre pravzaprav za popoln plagiat njegovega primerjalnega projekta! Švicarska arhitekta sta se do najmanjših podrobnosti okoristil« z vsemi prednostmi, ki Jih prikazuj« Navlnškova študija. Tudi primerjalne sheme, ki spremljajo ta naš sestavek, kažejo. da gre za očiten plajtiat, saj je več kot na dlani očitna podobnost oziroma še več. očitna istovetnost glavnih ln stranskih vhodov, namestitve centralno ležečega stopnišča, uporabnih prostorov, dvigal in toaletne skupine, telefonske ln vratarske lože ln nadzidata ih prostorov (okrepčevalnice). Prav tako je natanko Ista osnovna oblika, le s to Izjemo, da le načrt švicarskih arhitektov proporcionalno pomanjšan ln da prostori niso vzporedni. Kot smo že navedli, takšen plaglatorakl primer v arhitekturi še ni znan, čeprav j« znanih nekaj slučajev, da si Je kak arhltefct > Izposodil« formo po projektu drugega arhitekta. Vendar takšnega posnemanja ne bl mogli označiti za plagiatorstvo. Tembolj razumljivo pa Je. da 1« očitni formalni ln vsebinski plagiat Na-vlnškovega projekta močno prizadel avtoma samega, ki se je nemudoma obrnil na Avtorsko agencijo ln Društvo arhitektov po zaščito svojih pravic, tembolj, ker gre za gradbenika tehnično razvite dežele. imata obilo možnosti razvijati svoje ustvarjalne sposobnosti na bogatih lastnih tradicijah. Ob vsem lem »e hkrati vsiljuje vprašanje. kakšno bl bilo stališče obeh švicarskih Inženirjev, če bl se znašla v vlogi oškodovanega? Mar bl ravnodušno trpela plaelat. ali bl morebiti zahtevala zaščito svojih avtorskih pravic? Skoraj verjetno je, da bi prej ubrala drugo kot prvo pot. Tako vsaj kažejo izkušnje v deželah, ki 8o podpisnic« bernske konvencije. lje pri notranjih zvezah ln nadrobnost® teh kategorij ter da pri posameznih el«” mentlh arhitektonske izvedbe podobnost M prehala v Istovetnost. Končni skleip komisij« Je: arhitekta & Frfthllch lz Brugga in H. Kuendlg lz Ztt* rlcha sta prekoračila dovoljeno mejo upe* rabe časopisnega gradiva kar se tiče objav* ljenega načrta, katerega avtor le arhitekt Emil Navlnišek. S tem Je arhitekt Navlnšek pravzaprav dosegel zadoščenje doma. Toda njegova zadeva s« je začela čedalje boli zapletati, k« je skušal doseči svoje pravice pri plagiatorjih ln pr! časopisu, lz katerega Je bil »izposojen« sporni projekt. Urednik se )* posredno celo opredelil za plagiatorja, k« j« Izjavil, da Je nadaljnje razvijanje publl' clranega gradiva dopustno ln da le podobnost med obema projektoma bržčas le naključna. Pri svojih poenemalclh pa je slo* venski arhitekt naletel še na večj« pomanjkanje čuta za razsodnost in odgovornost Tudi ta dva sta namreč zanikala plagiat, v SmAHS*/ IZ VSEH VOGALOV GLEDA ISTA ZAMISEL Dokazi za plagiat Ko smo zvedeli za te podrobnosti, smo se obrnili še na prizadetega arhitekta, da da bl nam povedal, kakšni so obeti za dosego zadoščenja. Le-ta nam Je poJa-*i)U. da je tudi posebna komisija Zveze društev arhitektov FLRJ uradno potrdila plagiat; da obstaja velika podobnost med obema projektoma tako v osnovnem ken-ceptu, kakor tudi v razporedu glavnih, komunikacijskih In stranskih površin, nada- Istl sapi pa ga nevede ln nehote prizna.a, ko sta pojasnila, »da je bila to podobna naloga, ki te sama po sebi terja podobne rešitve.« Inženir Navlnšek pa na to Izmikanje takole odgovarja: »Ce bo potrebno, sem pripravljen tudi dokazati, da je možna rešitev, ki s publicirano nima nobene podobnosti, pa le lahko prav tako ekonomična ali še bolj!« Tako torej stoji v Brupgu zgradba »Ka-belwerke«. ki je pravzaprav delo slovenskega arhitekta. To dejstvo bl našega arhitekta prav gotovo navdajalo « ponosom, če bl se z avtorstvom postavlja! sam. Tako pa je v tem velikem poslopju poosebljena neza-doščena pravica slovenskega arhitekta, čigar trud sta pospravila dva tuja Inženirja, n* da bl jima bilo treba »torltl kaj več. kot v glavnem prerleatl že obstoječi načrt. NANDE ŽUŽEK ZGRADBA »KABELWERKE« V BRUGGU — NEPRIZNANO DELO SLOVENSKEGA ARHITEKTA — ŠVICARSKA INŽENIRJA STA DO NAJMANJŠIH PODROBNOSTI POSNELA PROJEKT ING. ARH. NAVINŠKA IZ LJUBLJANE — ZVEZA DRUŠTEV ARHITEKTOV FLRJ JE URADNO POTRDILA PLAGIAT V Oslu: Vlomilec, ki je izpraznil trezor nekega juvelirja, je na koncu omenjal svoj razcapani plašč za juvelirja. (TT 21. januarji v rubriki »To se pripeti samo ...«) N1 slaba zamenjava: dati plašč In dobiti juvelirja. * TT varčuje s klišeji: za »To se pripeti sama...» je tisti iz 2. številke o ustopnint pri bikoborbi kar dober ie za 3. številko pri obiskovalcih »kitajskega bivola«. Saj je snov sorodnjf, čeprav gre za kravo s samomorilnimi nameni, saj piše, da so jo »spustili tja le zato, da bi popasla kravo.« Ena izmed najmodernejših oljarn v Dalmaciji — v Kallh — bo letos predelala okrog 35 vagonov oliv. V osmih urah predela tovarna do 40.000 kg olja. (Ljudska pravica 7. januarja v vesti »Predelali bodo 35 vagonov oliv«. Morda bi bila lahko tovarna nekoliko manj moderna, če v celem letu nima niti za 10 dni dela (40.000 kg so 4 vagoni). Starec in morje — najboljši ameriški film v letu 1959. (Ljubljanski dnevnik 7. januarja.) V Ameriki so film proglasili za najboljši film v letu 1958, pri Dnevnikovih pa so ga povzdignili še nad vse »nerojene« filme leta 1959. ... ko je iznenada videl pristati neki večji čoln, v katerem je bilo kakšnih šest funtov. (Tovariš št. 1 v romanu »V megli in podzemlju Londona«.) V Angliji vse v znamenju funta: funt je denar, funt je utežna mera in še fanti so funti. * Saran, iz katerega izdelujejo neuničljive prevleke za avtomobilske sede-*•. povzroča spet druge neprijetnosti — ob njem si odgrneš hlače. (Obzornik št. 1 — 1959.) Primer moralno izprijenega tiskarskega škrata. Združenje časopisnih podjetij Jugoslavije, Beograd, ... prosi ministrstvo seh listov, ki niso člani Združenja, na) čimprej pošljejo Združenju te-le podatke ... (Ljudska pravica 20. januarja med obvestili.) Povsod decentralizacija, a naenkrat se pojavi ministrstvo sa vsak list. V ’ ■ javnosti znan kot Projektant številnih javnih zgradb, med drugimi nove šol« v Polju prt Ljubljani, Tekstilne šol« v Kranju Itd. Inženir Navlnšek je namreč tisti, ki Je prizadet. Da bi lahko opisali njegov primer, bomo posegli deset let nazaj, v 1949. leto, ko je Inženir Navlnšek v ljubljanski Tehnični knjižnici nekega dne slučajno prelistaval tednik »Schwei-zerlsche Bauzeltung« ln je njegovo pozornost pritegnil v tem času objavljen Izid natečaja za gradnjo upravnega poslopja Baseltranaport v Švici. Povedati Je treba, da se arhitekt Navlnšek ie dvajset let uikvarja z raziskovanjem arhitektonskih problemov oziroma s proučevanjem sodobne prostorne znanosti. Zato le tembolj razumljivo, da ga Je projekt, ki je prejel prvo nagrado, tako rekoč spodbudil k »diskusiji«. Hipoma se je namreč odločil, da bo .« svojo posebno metodo, ki Jo je pripravljal dolga leta, In z lastnim primerjalnim projektom, dokazal, da ie moč graditi še bolj ekonomično In še ceneje. Vendar tedaj niti slutil ni, da bo njegovo dopisovanje s švicarskim časopisom sedem let kasneje sprožilo plagiatorsko afero, ki Ji v arhitekturi gotovo ni primer«. Kaj dokazuje Navinškov načrt Rečeno, storjeno. Arhitekt Navlnšek je Izdelal načrt ta ga poslal švicarskemu časopisu. Le-ta ga Je potem v resnici objavil s komentarjem uredništva, ki je poudarjal vse njegove prednoetl. To J« bil eden Izmed Navlnškovlh proetorno-analitak 1 h primerjalnih načrtov, za zgradbo brez hodnikov. ki »o v ujel vsa prometna Pota do »krajnoetl izkoriščena, uporabne površine kar bolj mogoče osvetljene, promet smotrn, komunikacije kar se da kratke ln pregledne. S tem načrtom Je bila dosežena tudi večja harmoničnost med zgradbo in okoljem. Kar pa Je najvažnejše: arhitekt Na-vinšrtc je z njim dosegel kar za 70 kvadratnih metrov manjšo etažno površino, kar znese pri 8 nadstropjih celih 560 kv. metrov prihranjenega prostora. Z drugo besedo: na račun komunikacij J« dosegel od 8 do 10 odstotkov manjše gradbene stroške, kar je prav gotovo važno za tiste, ki ifta-dljo. Drugih podrobnosti, ki dokazujejo prednost Navinškov« študije, tu n® bl naval ali. ker so razvidne že Iz omenjenih elementov njegove prostorno - analitske - primerjalne metode. Sedem let kasneje Potem j« Navinškov prispevek v švicarskem gradbenem časopisu ostal na videa TO NAJ BI BILA ZGRADBA »KABELWERKE. V BRUGGU V umetnosti so plagiati dokal pogosten pojav, čečudi je včasih težavno označiti za dobesedni posnetek delo. ki nosi le pečat vzornikov, ali pa gre za reminiscence ali asociacije, ki močno spominjajo na stvaritev kakega znanega mojstra. Skratka: umetniškega »lzposojevanja« je dosti posebno v novejšem času. k« se kot gob« po dežju pojavljajo najrazličnejši novi slogi ln smeri. Ta pojav pa se Je močno zakoreninil ne le pa kulturnem področju, marveč tudi v upo- rabni umetnosti ln plakaterstvu, k)«r Je pravzaprav že težko opredeliti, kal le le slogovna oziroma formalna podobnost, in kaj tudi vsebinski posnetek. Isti dvomi se nas polotijo, denimo, v arhitekturi, kjer običajna merila, kaj je plagiat In ka) 1« oblikovna podobnost, skoraj povsem odpovedo. . Ta dokaj razburljiva tema. ki ie pogosto vzrok zagrizenih sporov, ie zamikala tudi našega reporterja, da se Je-pri Agenciji za avtorske pravice pozanimal za domače pla-giatorske primere. Njegov trud ni bil zaman, četudi se mu je prvotni namen Izjalovil. ker na Agenciji razen za nekaj nebistvenih pritožb avtorjev, ne vedo zb kake večje spore. Namesto tega pa 1e naletel na gotovo edinstven plagiat v arhitekturi, na primer , ki hkrati kaže na našo prislovično skromnost, spričo katere pogosto kritično ocenjujemo svoje ln dostikrat nekritično sprejemamo tuj« stvaritve ter vnaprei Izključujemo možnost, da bl se »veliki« lahko okoristil s kulturnimi oziroma ^tehničnimi dobrinami »malega«. Gre namreč za primer Inženirja arhitekta F.mlla Navtnška Iz Ljubljane, lej je naši / V požarevski trdnjavi DRASKOVICEVA AKTOVKA SE NI OLPRLA — TEROR JE IZZVAL TEROR — KAKO JE KROJAČ IZ ZAPORA ODNAŠAL PREPOVEDANO LITERATURO — TRI MUČNA LETA SO NAPOSLED LE MINILA — SLOVO JE BILO NADVSE GANLJIVO »... Na osnovi Kazenskega zakonika čle- 77 vas obtožnica obremenjuje, da ste pri- t pravljaJi atentat na kralja Aleksandra... Ha ste se povezali z bolgarsko teroristično organizacijo VMRO z namenom, da bi po revolucionarni poti z orožjem v roki odcepili Makedonijo od srbohrvatskcga in slovenskega naroda ter vzpostavili avtonomno Makedonijo na čelu s komunisti... • — ta* ko Je odmeval v prilepski godni dvorani glas državnega tožilca. Med razpravo Je na obtožni klopi sedelo 56 obtožencev, med njimi tudi osem komunistov. To je bilo 16. februarja 1921. leta. Nekaj več kot mesec dni pred objavo zloglasne Obznane je v Prilep prispel policijski minister Mllorad Draškovič, da bi skupaj z okrajnim načelnikom skonstruiral afero proti komunistom. Agenti in orožniki so namreč zvedeli, da je bolgarski komunist Jovan Popovski tajno prežel mejo, da bi se vključil v delo naše organizacije. Nismo ga sprejeli. Vendar smo računali nanj- ko bi se nasilje nad Partijo nekoliko poleglo. Potem so žandarjj v bližnjj vasi Jovana ubili, hkrati pa poleg komunistov prijeli že 48 kmetov. Postavili so nas pred sodižče. Dokazni material s tega procesa je Draškovič ljubosumno čuval. Iz Prilepa ga Je odnesel kot svojo največjo trofejo. Kasneje, ko je odgovarjal na interpelacijo komunističnih poslancev v ustavodajni skupščini, Pa je v zvezi s proglasitvijo Obznane govoril: »Moja aktovka je polna dokaznega gradiva, da so se komunistične organizacije spremenile v teroristične skupine.« »Dajte, pokažite ta vaš material«, je zahteval P ili p Filipovič, politični sekretar Izvršnega odbora Komunistične partije Jugoslavije. Kljub Izzivu se Draškovičeva aktovka pred skupščino nikoli ni odprla. Na beli teror so mladi komunisti odgovorili z rdečim. Dne 30. Junija je mladi delavec iz Beljine, Alija Alijagič sredi ulice v Delnicah 'streljal na Draškoviča in ga ubil. Stejič je prav na Vidov dan poskušal atentat na kralja Aleksandra. To je zadostovalo, da Je avgusta Istega leta skupščina izglasovala tako imenovani zakon o zaščiti države. Prijeli so vse komunistične poslance. Samo v razdobju od januarja do oktobra so strpali v zapore 40 tisoč delavcev, a so Jih samo okrog tisoč postavili pred sodišče. Vendar so na februarskem procesu leta 1922 v Beogradu komunistični poslanci na sodišču dokazali, da niso bili udeleženi pri atentatu na kralja Aleksandra. Kljub temu so jih obsodili vsakega na dve leti strogega zapora, predvsem zaradi Vukovarskega programa ... • Med tem, ko so Šivali suknje... Prve marčne dni leta 1922 so se v požarevski kaznilnici srečali Filip Filipovič, politični sekretar Izvršnega odbora Komunistične partije Jugoslavije, Vladimir Čopič, tehnični sekretar. Sima Markovič, sindikalni sekretar. Djuro Salaj in Mikola Kovačevič. Ml, prilepski obsojenci, smo bili tedaj že stari robijaši. V zaporu so bile štiri skupine obsojencev; politični, mladoletniki, kriminalci in oficirji iz Apisove grupe. Edino Političnim zapornikom n] bilo treba hoditi na delo, obdržali so svoje civilne obleke, smeli pa so tudi. dobivati knjige in časopise, ki so tedaj legalno izhajali. Izmed vseh članov Izvršnega odbora Jo bil edino tovariš Djuro Salaj delavec. Zahteval je. naj ga pošljejo v krojaško delavnico. Izkušeni revolucionar in komunist .je vedel, da bo tam najlažje prišel v stik z ljudmi. Gradivo v podlogi Bil s^n šef krojaške delavnice, zato sem s stražarjem pogosto odhajal v mesto nakupovat material — pripoveduje tovariš Ciriviri. Navadno sem kupoval pri požarev-skesn trgovcu Radovanu Pavloviču. Pri njem Je delal neki zelo odločen mladenič, ki smo mu rekli Miša. Prek njega smo vzpostavili zanesljivo zvezo s partijskimi organizacijami na prostem. Brž ko me je videl krojač, je, verjetno zaradi svojega ugleda, velel stražarju: »Ti, pojdi ven. Dokler bo mojster pri nas, odgovarjamo mi zanj...« j Ko sem nakupoval material, mi je Miša v vato, podlogo ali sukno skrivoma vtikal material, jaz pa sem se skril za plišasto zaveso ter izza pasu jemal sporočila tovarišev iz zapora. Tako sva z Mišo tedne in mesece Izmenjavala tajna sporočila. Ta čas smo v celici vzpostavili še eno zanesljivo zvezo. To le bil sin upravnika zapora, ki ga je Filip Filipovič, profesor matematike. poučeval, ker le slabo Izhajal v šoli. Po teh Inštrukcijah smo se dolgo raz-govarjali e fantom m ga vzljubili, on pa nas. Ko smo ga nekoč prosili, nat nam iz mestne knjižnice prinese knjigo z nekimi pesmimi, se nam Je fant res oddolžil in nam nato odnašal in prinaša! še pošto. Njegova dijaška aktovka Je postala knjižnica prepovedanih knjig, ki so krožil« iz rok v roke. Tiste dni je Filipovič dokončal tudi svolo knjigo »Družbena ureditev«, ki Je ni bilo prav lahko spraviti ven. Čeprav sem pozna! stražarja. ki me je navadno spremljal, sem bil ves živčen in nestrpen. Na srečo se je vse lepo končalo. Filipovo knjigo sem predal Miši. ta pa Jo je poslal v Beograd, kjer so jo tiskali. Ko se ie to posrečilo, mi je tudi Sima Markovič zaupal svoio knjigo »Nacionalno vprašanje«. Z izgovorom, da vračam sukno. kj Ima napake, som knjigo skrivoma strpal mn) in v Stndtarjsvem apreturtvu odiel k Ingorcu Pavloviču. '1'udl Markovičeva knjiga j« potem po Mišev! zaslugi potovala v Beograd. Vendar Je verjetno zaradi nepazljivosti na koncu seznama knjig, ki sem jih prenesel iz kaznilnice, stala pripomba: »Napisano v Požarevou«. To je, kajpak, zadostovalo. da so starega upravnika zapora zamenjali, na njegovo mesto pa Je prišel Sveta Markovič, Pašičev zet, ki Je s seboj lz Skop-lja, kjer ie do tedaj služboval, privedel tudi vso stražarsko sodrgo. Brž po njegovem prihodu so se začele polniti tepine in vlažne betonske celice, z vrh-nih nadstropij pa so neprestano odmevali topi udarci in ječanje zapornikov. Novinci so bili strah in trepet starih zapornikov. Kmalu nato so me, bržčas zato, ker Je Sveta mrzil Makedonce, vrgli v vlažno in temno celico. Tepli so me in mučili, mi jemali kruh in vodo ter zahtevali, naj priznam, da sem odnašal iz zapora knjige, vendar niso uspe- 40 LET KPJ 23. JANUAR 1922 Pred Okrožnim sodiščem prve stopnje v Beogradu se Je začel veliki sodni proces proti atentatorjem, ki so na Vidov dan napadli regenta Aleksandra. Do tega neuspelega atentata Je prišlo sedem mesecev prej, 28, Junija 1921. Zanj se Je na lastno pobudo odločila skupina vojvodinskih komunistov na čelu z zidarjem Spa-sojem — Bačom Stejlčem, podobno kot mladinska teroristična grupa, ki JI Je mesec dni prej uspelo Izvesti atentat na notranjega ministra Draškoviča. Ta anarhistična struja se je med komunisti pojavila po razglasitvi Obznane, s katero Je vlada Čez noč prepovedala legalno delovanje KPJ, SKOJ ln revolucionarnih sindikatov. Mnogi borbeni, zlasti mladi komunisti so bili v nasprotju z defenzivnim stališčem tedanjega oportunističnega vodstva Partije, prepričani, da so posamezni oboroženi napadi proti vidnim predstavnikom oblasti v tedanjem položaju edina prava pot obračunavanja z buržoazljo In učinkovitega vodenja borbe za strmoglavljenje njene oblasti. Vidovdanski atentat Je izvedel Spasoje — Stejič tako, da Je s poslopja gradbenega ministrstva v ulici Miloša Velikega vrgel bombo na kočijo z regentom Aleksandrom, ko se Je lc-ta odpeljal Iz Ustavodajne skupščine. Bomba Je padla na tele-fonske žice in Je eksplodirala šele tedaj, ko se Je kočija oddaljila. Ranila Je nekaj vojakov in nekega tujca, regentu pa se nt nič zgodilo. Tedanji režim je Izkoristil to priložnost za ponovno preganjanje komunistov, čeprav se Je Partija takoj zavarovala z deklaracijo, ki so Jo v njenem Imenu predložili komunistični ljudski poslanci v Ustavodajni skupščini. Proces proti Stejlču ln tovarišem je trajal 18 dni. Stejlča so obsodili na smrt, kasneje pa so mu smrtno kazen spremenili v dvajsetletno robijo. knjige, napisal sem lo Jaz, gospod minister!« Gospod minister Je drhtel od mraza, ki je vel iz moje samice. Obrnil se je k upravniku In velel: »Tako) premestite obsojenca. Poiščite mu svetlo sobo... « Pozneje sem zvedel, da so se tovariši z gospodom ministrom ln upravni kori} dolgo prepirali ln se pogovarjali ne samo o meni. marveč o veeh zapornikih. Cez nekaj časa je bivši okrajni načelnik poklical upravnika in zahteval, naj mu pridem sešit suknjič. Dolgo so pomišljali, ali bi poalall mene ali koga drugega. Končno sem šel jaz h gospodu načelniku in mu sešil brezhiben suknjič. Odtlej so začeli z menoj lepše ravnati. Nekega dne je »Kolo srbskih sester« zaprosilo upravni ika, da bi za njihove sirote nakupil sukno In pred njihovo komisijo skrojil obleke, preostalo pa bi opravil v kaznilniški delavnici. Ko sem šel ven, ml je komandir straže navrgel: »Ne pozabi, da imam tudi jaz otroke... « • Ganljivo slovo Naglo so minila tri mučna leta. Istega dne so bili izpuščeni tovariši Djura, Filip in Vladimir Čopič. Na požarevsklh ulicah Jih Je pričakalo veliko delavcev. Videti je bilo en sam objem. Od ondod so šli bivši zaporniki skupaj z delavci na grob Vase Pelagl-ča, ki je kot socialistični vodja svoje zadnje dni preživel prav v pažarevskl kaznilnici. Med marmornatimi spomeniki na pokopališču je bilo potem zborovanje. Nato so Jih še isti večer namesto domov, ponovno odvedli v zapor. Naslednji dan pa so lih morali pod stražo odvesti domov. Ponovno slovo 1e bilo nadvse ganljivo. Kasneje smo v zaporu izvedeli, kako so Beograjčani pričakali svojega prvega komunističnega župana. Navdušeni obalni delavci so Filipa Filipoviča ln njegovo sestro na rokah prenesli v kočMo brez konja. Potem so ju s silo 6vojlh mišic peljali po beograjskih ulicah mimo dvora. ZandarJl In gardisti so dvignili pravi pravcati preplah. Na ulici ie hipoma nastal živ zid uniformiranih lakajev, ki so zapirali pot tej veličastni povorki. Ker n! kazalo drugače, se je povorka usmerila v druge ulice. Bali $o se njega. Filipa, tistega človeka, ki se leta 1021 ni bal regentu, kasnejšemu kralju Aleksandru, povedati, da Beograjčani nimajo denarja, da bi ga razsipali za njegovo ženitev. Tako je končal svoje spomine Kosta Clrl-vlri, ki se s posebno radostjo pripravlja na zbor političnih zapornikov lz Požarevca v okviru štiridesetletnice naše Partije. Radost ga prešlnia zlasti zato. ker bo tedaj lahko vnovič 6egel v roko svojim starim tovarišem. RODOLJUB STOJKOVIČ modeli /o ki II. Ko j« za vse to zvedel tovariš Salaj. Je z drugimi tovariši vred pri upravi odločno Protestiral, naj me spustijo. Komunisti so tedaj o tem mučenju obvestili celo svetovno javnost. O mojem zadržanju sta pisala tudi časopisa »Radnlk« ln »Organizirani rad-nik«. Tedanji pravni minister Laziča Mar-ov j« imel obilo dela s sprejemanjem delegacij beograjskih svobodnih sindikatov. Ni mu preostalo drugega, ko da j« prišel v Požarevac. © Minister v zaporu Spominjam se. da sem drhtel kot šiba in da se ml Je črevesje krčilo. Tedaj sem zaslišal šum ln govorjenje. Ključ se 1e obrnil, na vratih pa se je prikazal majhen, lepo oblečen človek. Nisem ga poznal. Za njim je »tal upravnik zapora, nato ključar ter tovariši Filipovič, Salaj ln Sima Markovič. »Tako se ljudje ne smejo kaznovati. Ta Človek ni zločinec, saj ni nikogar ubil. Zakaj ga mučite?« je vpraševal F. Filipovič ln kazal z roko name. »Ta človek ni napisal l*.akoO*>r ( N'1,', 'Mp © IPH! iiliitiiliiila ::::::: S ■»ožnje izbira za vsako pr*v Pomlad v osmem desetletju Kadar čujemo o osemdesetletnikih, si običajno predstavljamo zgrbljene starčke, ki se sključeni s palico v roki životarno prebijajo skoz) jesen življenja. Toda kdaj pa kdaj njihova volja do življenja ukane starost, jo Izmaliči in Ji ne prizna njene vloge, dojema jo kot nekaj, kar je moralo priti, toda še zdaleč ne nekaj, kar bi pomenilo coklo ▼ njenem elanu pomlajenega življenja. In čeprav Jim sili na pleča že osmi križ, vztrajno korakajo v falangi onih, ki so tri, štiri in pet desetletij mlajši od njih, jim slede brez zastoja, jih dohitevajo in marsikdaj krepko prekašajo. Ne verjamete? Fani Coupeland bo leto« praznovala 87 pomlad svojega življenja. In čeprav ji leta nezadržema lezejo v križ, ji ie zdaleka ne pomenijo zapreko, ki bi Jo ovirala na poti do njenih ciljev, v njeni ljubezni do tistega, kar Je vzljubila kot otrok. V ljubezni do gora! Svoj šestinosemdesetl rojstni dan je praznovala v koči ns Kamniškem sedlu. Kljub njenim letom Je bila doslej še vsako leto na vrhu Triglava. »Tudi letos bom šla!« je dejala odločno. »Po Tominškov! poti jo bom ubrala, tako kot vselej. In pa, seveda, sama. V gore hodim vedno sama. »S tem bo Fani Coupeland postala svojevrsten rekorder, saj bo naj»tare34» ženska, ki je kdajkoli stopila na vrh Triglava. »Koliko časa potrebujete za pot od Aljaževega d orna v Vratih pa do Kredarice?« »Pet ur. Pred leti sem prišla v enem dnevu gor in dol.« »Kdaj ste bili prvič na Triglavu?« »leta 1923. Skoraj vedno sem šla po Tominškov! poti. Trikrat pa sem preplezala tudi severno Triglavsko steno.« »Ste bili morda še v kakšnih drugih slovenskih gorah?« »Seveda! Slovenske gore so mi prirasle k srcu, saj v njih neizmerno uživam.« Fani Coupeland je namreč po rodu doma s Škotskega. V Ljubljano je Prišla leta 1921, kjer Je dobila na univerzi mesto lektorja. Od tedaj živi z manjšimi presledki skalno v Ljubljani. Napisala Je tudi nekaj knjig, ki so imele v Angliji izreden uspeh in so vse razprodane. »Obležia sem skoraj vze slovenske gore. Sama sem priplezala ns Mrzlo goro, na Škrlatico, Prisojnik- Razor itd. Prijatelji me karajo, ker vedno sama štorkljam okrog, toda meni je tako najbolj všeč.« »Se te vaše samotne ture vedno končajo brez nezgod?« »Kot vidite »o se vse končale brez večjih nezgod. Ko sem bila Še otrok, sem si močno poškodovala levo koleno, zato se na levo nogo nič kaj preveč ne zanesem. Pred leti mi je tik pod vrhom Prisojnika omahnila leva noga in obvisela sem na rokah nad prepadom. Dejala sem si: »Fani, le mirno kri! — počasi sem poiskala z desno nogo oporo v steni in se srečno rešila.« »Kateri dogodek vam Je ostal najbolj v spominu iz naših gora?« »Nikoli ne bom pozabila zimske ture na Kredarici, ki sem Jo opravila skupno z dr. Prevcem in Hudnikom. Ko smo šli preko strmega plazu, smo bili vsi trije navezani na vrvi. Iznenada pa Je Prevcu spodrsnilo, potegnil Je s seboj še Hudnika in vsi trije smo Pričeli drseti proti prepadu. Jaz, ki sem bila v sredi, sem sunkovito zabodla cepin do vratu v sneg In tako smo vsi trije obviseli na njem. Pravzaprav nae je rešil moj oče. znani polarni raziskovalec, ki m« je že v ranih letih naučil rokovati s cepinom.« Obmolknila tva! > »Nekaj pa ste me še pozabili vpra- šati! Zakaj sem prišla v Jugoslavijo? Za vašo domovino me Je navdušil moj oče, ki se je takrat zelo zanimal za usodo jugoslovanskih narodov. Nekoč mi je prišla v roke knjiga o Kraljeviču Marku in sklenila sem, da obiščem to deželo Kraljeviča Marka. In kot vidite sem svoj sklep tudi izpolnila.« »Na videnje na vrhu Triglava!« Ko so lani ob začetku šolskega leta bruci slavistične fakultete zasedli klopi na prvem predavanju, so z odprtimi usti ln zaprepadeniem strmeli v prvo klop, kjer Je pod katedrom sedela kal nenavadna bruculja. Osiveli lasje ln zguban obraz jo kal malo sodil v razposajeno morje zelenega carstva. Navsezadnje pravzaprav nič posebnega: ekstravaganten primer »stare bajte«! Toda ne! Ivana Lampe j« bruculja po vseh pravnih ln uradnih zapisih, pa čeprav bo letos praznovala svol 84. rojstni dan. Osem križev Jo v njenem študiju kaj malo moti, sai pravi: »Človek se vse življenje uči!« »Kdaj ste maturirali?« »Leta 1904 v Ljubljani ln sicer na učiteljišču. Sedal sem učiteljica v pokoju.« »Zakaj ste se šele tako pozno odločili za študij na univerzi?« »Zdi se mi. da mora biti človek za univerzo zrel. stcer pa prej tudi nisem Imela časa za študj. Pripravljala sem namreč nov evropski koledar, ki je bil lani tudi na razstavi koledarjev.« »Nameravate resno študirati?« »Kolikor bo šlo. Rada bi se še marsikaj naučila.« »Kako se počutite med svojim! mlajšimi kolegi?« »Zdi se ml. da sem med njimi pomlajena.« »Načrti ln želje?« »Rada bi doštudirala ln dokončala še nekaj svojih stvari, k! j lh Imam sedaj v delu.« Rekel Je, da Je premog slab in da ga peč ni. nikdar sita in da mu lopata malone brez prestanka poje v rokah. Razen tega mora še z grebljo, ki skriva v svojem železu deset kilogramov, nenehno dregati v ogenj, potem pa še Iz pol drug meter globokega kanala pod pečjo odmetavati leš. Ni šala v šestih urah premetati tono In več premoga. Ni? n| Jamral, rekel je, da nergajo mlajši. Delavci v tovarni Iliriji ga imajo radi In čeprav mu teče že 21 leto pokojnine, ga Imajo za svojega. — Justin, za vraga, ti sl boš prislužil še eno penzljo! Justin Čeme, doma Iz Viča, pa ne misli na penzljo In še manj na starost Lani Je praznoval 80. letnico in pravi, da še ne bo odložil lopate. Sedaj fe že peto leto kurjač v tovarni Iliriji prj visokotlačnem parnem kotlu. — Dokler stroj dela. ne zarjavi! — Kdaj se nastopili prvo službo? — Ko mi je bilo 14 let. sem se šel učit za kjjučavničaria. potem sem pa leta 1907 napravil v Gorici Izpit za kurjača In strojevodjo. Po Izpitu sem bil v«« do svoje upokolitve. to Je do leta 1931. ko sem imel 33 službenih let. v službi pri železnici kot strojevodja. — Koliko ste imeli bolniškega dopusta v vašem službovanju? — Nikoli nisem bil resno bolan. V vseh 33 letih mislim, do niti mesec dni Cez dva meseca bo Justin Černe Praznoval 81 let. Oči mu živahno žarlio kot bi odseval Iz njih ogenj n.iegnv» poči. Ne misli na leta ki sc mu tderi" v križ. misli na delo, ki ga čaka. — Za starost ni časa! Tone Fornezzi 0, : j m m 1 h jfe; SE VEDNO V GORE . NIKOLI NI PREPOZNO V SOLSKE KLOPI. . KOLIKO TON PRRV.OGA TT 2*. JANUARJA 1550 » % ■ *v . DETALJ LESTENCA Z MOTIVOM PTICA mmmm. AKTUALNI POGOVORI KNJIGE IN LJUDJE vigenj cev LOJZE FILIPIČ: dramatika samorastnikov V preteklem tednu smo doživeli velik dogodek, kakršnega še ne pomni naša kulturna zgodovina: objavljeni so bili rezultati dramskega natečaja, ki ga Je priredila »Zveza Svobod«. Rezultati so presenetljivi: namesto da bi žirija podelila tri nagrade, je postavila v ospredje kar šest dramskih del, o katerih je Izjavila, da so približno enakovredna. Med avtorji,' ki Jih na- vaja poročilo, smo naleteli samo na eno, v naši dramatiki že znano ime (Marijan Marinc), eno ime je znano iz romanopisja (Manica Lobnik), en avtor svojega imena tedaj še ni razkril, tri imena pa so povsem neznana (Vlado Novak, Jurij Novak in Ignac Kamenik). Predsednik žirije, tov Lojze Filipič, Je bil za pogovor takoj pripravljen. »Predloženo Je bilo 64 del, ki jih Je napisalo 50 avtorjev,« je Izjavil. »Večina tekstov Je seveda nebogljenih, njihov odnos do življenja pa faktografski — teh šest avtorjev pa ima do življenja aktiven odnos, ga ne le prepisujejo, ampak mu tudi sodijo. Nadvse važno pa je dejstvo. da se v teh delih, bolj kot v vsej naši dosedanji dramatiki, zrcali naše sodobno življenje. To so vroča, aktualna dela, medtem ko je velik del naše dosedanje dramatike sodoben samo po nastanku — obravnava pa minule probleme.« »Kako pa si razlagaš prihod tolikih novih imen?« »To je najbolj presenetljivo — v glavnem gre • za dramatiko samorastnikov. 50 avtorjev, ki se širom po Sloveniji trudi, da bi upodobilo naše sodobno življenje, ni majhna stvar. Naši znani dramatiki pa se natečaja niso udeležili, kakor da bi bil ta natečaj nekaj manjvrednega. A dramatika za amaterske odre ni čisto nič drugega kot dramatika za poklicne. Tu ni razlike — ni dveh dramatik, kakor tudi ni dveh kultur. Marsikaj iz tega natečaja bo koristno tudi za poklicne odre, ,Postaja na veliki cesti’ Ignaca Kamenika je n. pr. že na repertoarju mariborskega gledališča. »Kdo je ta Ignac Kamenik in kaj obravnava?« »To Je profesor v Slovenski Bistrici. Njegova drama govori o moralnem konfliktu med ljudmi v nekem malem slovenskem mestu.« »V poročilu piše, da je avtor .Manevrov’ ostal neznan. Ali ste že zvedeli, kdo Je to?« »Da, oglasil se je. To je Jože Javoršek. Opravičil se Je, češ da je na kuverto z imenom pozabil, da gre za lapsus, ne pa za namerno kršenje predpisa. No, ta avtor poleg tega meni, da je žirija, s tem da ni podelila treh nagrad, sama prekršila predpise razpisa in da Je naložena ,kazen’ absurdna. A ml res nismo imeli drugega izhoda, kar pa se tiče denarne nagrade, smtf ravnali s pristankom razpisnika. Danes seveda žirija svojega sklepa ne more več spremeniti in je stvar razpisnika, da ukrene, kakorr se mu zdi prav. Kolikor vem, so .Manevre’ ki so zelo dobra komedija z neprekosljiviml domisleki — delo je sodobna parodija na Martina Krpana — že odkupili.« »In kakšna so še druga dela?« ».Dobrodašla, mlss Agata!* Vlada Novaka, ki Je bančni uradnik iz Vevč, obravnava sodobni problem naših izseljencev. Iz Amerike se vrne teta in postavi na moralno preizkušnjo vse, ki so od nje dolga leta prejemali pakete. .Jirga Butolen, direktor’ Manice Lobnikove iz Ajdovščine, Je huda satira na razmere, ki pri nas ponekod dovoljujejo, da se na vodilne položaje dokopljejo nesposobni ljudje. ,Muza na mansardi’ Marijana Marinca je resna igra o današnjih psevdoumetnlklh, ki menijo, da samo zato ne morejo biti veliki umetniki, ker nimajo stanovanja. ,Na semnju človeških čednosti’ Jurija Novaka, profesorja lz Slovenske Bistrice, Je groteskno fantastična satira na temo moralne laži. — Vsa ta dela so torej izredno aktualna ln razveseljivo sodobna. Končno smo med deli, ki so še potrebna dramske predelave, dobili tudi zanimivo mladinsko igro s sodobno snovjo. Napisala jo* je Nada Bekar (Gozd je spregovoril). Marsikaj v tem natečaju Je seveda še potrebno predelavo — med temi samorastniki je tudi nekaj delavcev, neki tiskar itd., ki imajo dobre zamisli. Te bomo na posebnem seminarju še vzgajali iu učili, ,Zveza Svobod’ pa bo takšne natečaje prirejala zdaj vsako leto.« BRANKO RUDOLF: MARIBORSKA GALERIJA SE NI TISTO, KAR BI MORALA BITI... Ena najaktivnejših oseb kulturnega Maribora je vsekakor Branko Rudolf. Ta razgovor Je nastal v mariborski Narodni galeriji, tema razgovora: seveda galerija ... »Lepaki po mestu vabijo na razstavo Nikolaja Omerza. Hitro Je prišla iz Jakopičevega paviljona v Maribor. Ali Je to znak uspešnega delovanja galerije?« »Naloge mariborske Narodne galerije so zelo težke, ker ni paviljona in po petih letih obstoja še vedno nismo prišli do vseh funkcij, ki bi jih Galerija morala imeti. Ni namreč naša na-loga samo, da prirejamo razstave, temveč da populariziramo umetnost, osebno pa še, da obdelamo umetnostno gradivo na našem območju. Teh zadnjih nalog večkrat ne moremo zadovoljivo izpolniti, ker smo še v izgradnji.« Kakšne razstave bodo sledile Omerzi?« »Pripravljamo razstavo umetnin Daljnega vzhoda. To gradivo, ki ga bomo dobili iz nekaterih zasebnih zbirk, namreč še ni bilo dostopno javnosti. V bližnji bodočnosti tudi računamo na razstavi Napotnika in Groharja, pa čeprav bosta obe okrnjeni. Tudi mariborski slikar in karikaturist Remigij Bratuž že nekaj mesecev pripravlja svojo razstavo. Manjšo razstavo bomo dobili lz Miinchena, ne dvomim tudi o tem, da bomo dobili kako razstavo iz Amerike, prav gotovo pa bomo dobili dve tradicionalni razstavi mariborskih umetnikov, v načrtu imamo tudi razstavo dveh slikarjev talcev, Goloba in Sušmelja in, vo počastitev 40-letnice ZKJ, razstavo partizanske grafike. Imeli bomo tudi sedaj že tradicionalno razstavo novitet iz depoja Pokrajinskega muzeja. Kakor vidite, na-, Črtov ne manjka ...« »Precej razstav pride lz Ljubljane. Kakšni so vaši odnosi z likovno Ljubljano?« »Seveda si Jih želimo člmveč. Teoretično so dobri, praktično pa vse ovirajo sorazmerno skromna finančna sredstva.« •Kaj pa mariborsko likovno življenje?« »Se lepo razvija in prehaja tudi v globino.« Se osebno vprašanje: Pri »Novih obzorjih« boste menda Izdali novo pesniško zbirko. Ali bi mi lahko povedali kaj o tem?« »Pesmi so v osrednjem štajerskem narečju. V bistvu so to vesele balade, podsmchljlve na ljudski način ln iz čisto določenega zgodovinskega obdobja. Upam, da sem res v njih zadel pravi žalostno, obešenjaško - podsmehljivl ljudski humor. To mi nekako potrjujejo uspehi na literarnih večerih. Potrudil pa sem se, da sem uporabljal same ljudske besede ali pa ljudske tujke. Zbirko »2vegla potepuhova« bodo izdali pri »Novih obzorjih« verjetno avgusta.« Zapisek o španskem pesniku Španija me Je zmeraj pritegovala: ne zaradi eksoclae, ampak zaradi revolucije v tridesetih letih. Imeni generalov Mlaje in Franca I sta ml v spominu še lz šolskih dni, ko sem videl njuni sliki v takratnem mariborskem Večeru. Bilo Je leta 1939 in vedel sem, da stojita generala na nasprotnih frontah in da Mlaji slabše kaže. Moje otroške simpatije pa so bile na njegovi strani, že zato, ker so njegovemu nasprotniku pomagali Nemci, od teh pa ni bilo kaj dobrega pričakovati. Bil sem še premajhen, da bi mogel kaj več razumeti o revoluciji in še posebej o izdani revoluciji. Mnogo let pozneje sem bral knjigo Jesusa Hernandesa, bivšega člana CK KP Španije, ki je nekoliko razočarano in mračno popisal tragedijo španske revolucije. Pose ono ostre obtožbe so v tej knjigi naslovljene na Stalinovo taktiziranje, na njegove dvolične direktive, ki so hromile akcijsko učinkovitost španske partije in slednjič privedle revolucijo do poraza. Svoj delež je imelo pri tem nedvomno tudi kapltulantstvo zahodnih demokracij, toda kdo Je bil moralno odgovornejši za uspeh ali neuspeh španske demokratične revolucije; kapitalistična Anglija in Francija ali socialistična Sovjetska zveza? Toda te stvari ne sodijo sem. So pa vendarle Izhodišče: Federlca Garcio Lorca. najslavnejšega španskega pesnika dvajsetega stoletja, so leta 1936 ustrelili v Granadi Francovi fašisti. Njegovo Ime, znano danes po vsem svetu, in njegovo delo, vzor modernega pesništva, sta » sodobni Španiji uradno še zmeraj nepriznana ln stari rek, da ni nihče prerok v domovini, doživlja novo, neslavno potrditev. Lorca Je bil pesnik in dramatik. Pri nas smo ga najprej spoznali kot dramatika. Zapovrstjo so se v gledališčih zvrstile premiere Doma Bernarde Albe, Krvavih V ___________________________■ svatb ln Mariane Pinede. Ze v teh delih Je lahko gledalec zaslutil sugestivno moč Lorcove včasih presenetljivo nenavadne poezije, ki Je ni mogoče zmeraj dognati z razumom, ampak jo je treba doživljati z nekim iracionalnim medijem prazavestl. Ta poezija Je zdaj pred nami. V izboru Jožeta Udoviča in v prevodu Jožeta Udoviča, Alojza Gradnika in Petra Levca jo Je v knjigi PESEM HOČE BITI LUC Izdala Cankarjeva založba v Ljubljani. Kdor se bo ob tej knjigi prvič srečal z Lorcovo pesmijo, bo najbrž nekoliko začuden, posebno še, če ne pozna vsaj nekaj moderne poezije. To vsekakor ni tiste vrste lirika, ki se z odprtim čustvom in mislijo približa bralcu, ki mu tako rekoč prinese vse osnove doživetja že na krožniku in ga zaziblje v prijeten, a lenoben občutek brihtnega odjemalca kulturnih'dobrin, pa tudi ne takšna poezija, kjer za pisanimi besedami ni več nobenih doživljajskih razsežnosti. Lorcova poezija Je resnična in dobra na poseben način: španski pesnik je namreč izvrstno umel združiti prvine moderne, često zgolj formalistične poezije, z duhom in melodiko španske ljudske pesmi. (špansko ljudsko nesnlštvo je bogato Izraznih oblik ln zelo slikovito v pesniški govorici. Zgodovina, ki Je na teh tleh pomešala toliko različnih narodov In ras. je ustvarja tradicijo, polno nasprotujočih Sl prvin, ki se še danes zrcalijo v silnem razponu čustvene lestvice španskega človeka. Ljubezen ln smrt sta tukaj mnogo so-rodnejša pojma kot kjerkoli drugje v Evropi, strast ln bodalo dve besedi za isto stvar. Svojevrsten pečat daje temu okolju tudi ciganska ljudska pesem, pretresljiva po čustveni globini in skopa ter jedra po izrazu. Vse to je pesnik Lorca, sin učiteljice In premožnega kmeta, do- življal že v zgodnji mladosti v bližini. Granade, temeljiteje pa se Je poglobil v ljudsko ustvarjalnost ob prijatelju komponistu Manuelu de Falli ter na številnih potovanjih po Španiji, ki jo Je prekrižaril s svojo gledališko skupino »La Barraca«. GARCIA LORCA Drugi vir njegove poezije Je bila sodobna evropska moderna lirika. Njej in pa svojemu velikemu modernemu predhodniku na domačih tleh Antoniu Machadu dolguje Lorca velik del svoje pesniške prodornosti in Izrazne učinkovitosti. Njegova velika Izvirna moč pa je seveda prav v tem, da Je obe na videz nasprotujoči si, a v bistvu globoko sorodni prvini umel združiti v poezijo nove vrste, ki je eden najboljših primerov evropske moderno lirike, hkrati pa pristen Izraz španskega življenja njegovega časa. Pripovedovati o poeziji, razčlenjevati njeno vsebino, je podoben nesmisel, kakor iz morja s sitom zajemati vodo. Lorcovi simboli, njegove pretresljive personifikacije narave, zastrta govorica čustev In ostrina misli, vse to bo bralcu govoril neposredno iz knjige, ki prinaša poleg pesmi tudi še nekaj pesnikovih teoretičnih zapiskov o pesništvu. Vendar sta v knjigi vsaj dva razdelka, ki Je treba nanju opozoriti. -/ Prvi prinaša Izbor lz Ciganskih romanc, pesnikove najpopularnejše knjige, in je ves prežet s prvinskim doživljanjem življenja ln smrti. Kljub razmeroma majhnemu številu pesmi v tem razdelku, so zbrane vse najznačilnejše iz te knjige, med njimi zlasti imenitne: Precioza in veter, Nezvesta žena In Romanca o španski civilni gardi. Kljub sodobnim elementom jo to v prvi vrsti stara Španija ljubezenskih strasti ln naglih smrti v slikovitih besedah poplemenitene ljudske pesmi. Skoda, da Je originalna ritmika, ki je pomemben sestavni del poezije te vrste, v prevodu zabrisana. Docela nasprotno podobo tega elementarnega sveta predstavlja drugo veliko Lorcovo delo Pesnik v New-Yorku. Lorca je bil nekaj let študent v severnoameriškem velemestu in ta sodobni Babilon civilizacije mu je narekoval verze globokega pesimizma In glasnega protesta zoper dehumanizlranl svet moderne meščanske družbe. Patriarhalna slikovitost se je tukaj umaknila mračnim vizijam In grotesknim primeram. Med tema dvema skrajnostima se razteza široko področje ostale Lorcove lirike. Včasih skrivnostna, zastrta v Izrazu, a zmeraj pristna po pesniški doživctostl, Je zdaj dostopna tudi slovenskemu bralcu. Predstavlja mu enega najvcčjlb pesnikov sodobne Evrope. Kajetan Kovič / ninske koče v alpskem slogu, delali smo za blejski grad. za Brione, jeseniški muzej... večinoma za Slovenijo, le malo za Beograd in Zagreb, prav malo pa za izvoz — in še to predvsem preko podjetja »Dom«. JOŽE brtoncelj Je še edini samostojni mojster umetnega kovaštva. Obiskali smo ga v njegovi stari kovačiji v Kamni gorici, kjer je pravkar koval neko novo reč. Je član Društva slovenskih likovnih umetnikov uporabne umetnosti ln Ima svojski pogled na stanje kovaštva. »Delam z redkimi izjemami po svojih zamislih vedno po en kos — ponavljam nerad. Po mojem mnenju pa prav zaradi tega kolektivna delavnica zapada v dekadenco, ker izključuje iniciativo posameznika. Norma ubija polet in fantazijo. V današnjem UKO ni nobenega risarja. Tudi s kadri bo težko: umetno kovaštvo zahteva fizični napor, veselje in potrpljenje in ne samo obrtne spretnosti. Sicer pa ima umetno kovaštvo lepe perspektive; ne toliko doma kot v tujini. Mislim, da je glede izvoza skrb nepotrebna, saj bo dobro delo vedno dobilo kupca če bo v programu take delavnice vedno kal novega, boljšega. Zato pa so potrebni šolani ljudje.« Na koncu smo se obrnili še na tehničnega vodjo podjetja »Dom«, tov. Freyerja. ki nam je dal neka! podatkov o prodaji In mimogrede osvetlil še nekaj pomanjkljivosti današnje proizvodnje umetnega kovaštva v Kropi. »Prodajamo že preizkušene stvari. Izvažamo v Švico, nekoč smo dobili še obsežnejše naročilo iz Libanona. Sicer pa je glavni faktor domači trg in deloma turisti. Umetno kovaštvo kot Izvozni predmet ni pomembno. Zalagata nas UKO in Brtoncelj ;— on včasih razstavlja in odkupimo posamezne kose. Na splošno modemi LESTENEC Z MOTIVOM DIVJEGA PETELIN A vzorci ne gredo v denar tako dobro kot stari. Kriva pa Je deloma tudi enoličnost. UKO premalo poskuša. Nimajo pravih prijemov, kot na primer v Švici, kjer uvajajo nove oblike in rešitve s pomočjo raznih oksidov, praskanega železa ln podobno.« Morda so si nekatera mnenja v protislovju, medtem ko spet druga enotno poudarjajo Iste probleme. Stanje je približno takšno, kot smo ga opisali v uvodu. Najbrž se bo treba resno potruditi ln vpeljati niz novih ukrepov in Izboljšav, da bo ta lena panoga naše narodne umetnosti Vostala neodvisna od trenutne muhavosti fnode ln okusa. Sele, ko bo osvežena ln aktualna sledila razvoju In novim zahtevam časa. bo lahko brez skrbi za svoi obstoj in svojo bodočnost Janez Mesesnel MOJSTER BRTONCELJ V KOVAČNICI pa likovne ustvarjalnosti kovačev v novih pogojih. BU je nekoliko skeptičen. »UKO se je povsem skomereializiral. Delajo po naročilih, nekaj za zalogo — predvsem za tujce, ki v turistični sezoni obiskujejo Kropo, za domačo prodajo preko podjetja »Dom« in prav malo za izvoz. Komercialna stran zavira kreativnost, kovači le neradi delajo po deset, petdeset in več enakih kosov. Edini samostojni mojster Brtoncelj dela po svojih osnutkih ali pa po načrtih arh. Kobeta po eno, največ dve deli. Večinoma delajo v UKO po preizkušenih vzorcih, v glavnem starih tudi deset let, medtem ko novega ni. Nekaj časa so imeli gojenca Sole za umetno obrt, ki je risal nove vzorce, zdaj še tega ni več. Sploh pa je glavna napaka pri tem zakotnost — graver, clzeler in umetni kovač bi morali živeti in delati v mestu, bliže vedno novim spodbudam.« JANKO BERCE Kropa je eno naj- ' starejših Industrijskih ' mest. Njena kovaška tradicija 1e stara malone toliko kot kraj sam — čez pest sto let. Sega še v dobo, ko so na Jelovici kopali železno rudo, jo s primitivnimi pripravami prevažali v dolino in topili v plažih. Železo Iz te rude je potem našlo Pot v številne vi genij c« — majhne kovačnice, ki so bili stisnjeni ob gorskem potoku v ozki. strmi dolini. Bližina rude, razmeroma olajšan prevoz navzdol, predvsem pa cenena pogonska sila za mehove ln kladiva — vse to le omogočilo v srednjem veku ln še potem v 17., 18. in nekaj časa v 19. stoletju usipevanje in stanoviten razvoj tradicionalnega kro-panskega kovaštva. 7. razvojem Industrializacije pa so se za ročno kovaštvo Krope ln Kamne gorice nastopili hujši časi. Postopnega upadanja konjunkture ni moglo za dalj časa zavreti niti združevanje kovačev v »Zebljarsko ln železoobrtno zadrugo v Kropi in Kamni gorici« (1. 1894). Ročno delo je sicer živelo še vse do druge svetovne vojne. Po vojni pa je lahko rešila položaj le t-varna »Plamen«, dedič bivše zadruge, ki je uvedla povsem Industrijski postopek proizvodnje. Kroparsko železarstvo j« bilo rešeno. davek razvoju so plačali le start vl-genjcl, danes že deloma razpadajoče priče nekdanje kroparske slave ln zgodovine. Danes slovi Kropa pri nas in po svetu predvsem po izdelkih umetnega kovaštva. Tradlpija te panoge ni tako stara kot žeblja rska, vendar hrani muzej v Kropi nekaj »oomenlkov te dejavnosti že lz 18. stoletja; ske mreže, ki so že po svoji strukturi zbujale kovačevo domišljijo in kar klicale po likovni obdelavi; sledila so jim okovana in kovana vrata, umetno oblikovane ključavnice ln svečniki. V zadnjem času pa celo lestenci, razni obeski po stenah in množica različnih okrasnih predmetov. Kroparsko umetno kovaštvo le vzniklo iz vsakdanjih potreb ln je bilo v Prvi vrsti Izrazito uporabno; lepotna, knasilna plat je bila dolga stoletja šele drugotnega pomena. Danes, ko se je snremenll način gradnje. ko Imamo za vse te potrebe že nešteto cenejših ln bolj praktičnih Izdelkov sodobne Industrije, je ostala pomembna le še nekdaj drugotna plat kroparskega umetnega kovaštva — to je prav njegova knasilna. lepotna vloga. Seveda 1e bil s to spremembo v razvoju združen tudi začasni zastoj te povsem spontano ln kot slučajno vznikle panoge. Toda našli so se ljudje, ki so pravilno ocenili pomen ln vrednost te redke mladih moči, ki bodo nadaljevale lepo tradicijo našega umetnega kovaštva. Vendar je položaj te umetnoobrtne panoge nekoliko nejasen, posebno glede na njeno bodočnost. Sodobna arhitektura ne potrebuje več takih Izdelkov, kolikor jih pa, jih nadomesti z Industrijskimi. Vprašanje je, koliko časa se bo ta dejavnost obdržala glede na njeno Izrazito krasllno vlogo, Kaj vse vpliva na stanje proizvodnje ln kakšen je položaj, kakšni so obeti za njen razcvet? Pogovorili smo se s tremi K roparjih ki so vsak tako ali drugače tesno povezani s tem procesom. Njihovo mnenje o tem procesu vam bo morda najbolje odgovorilo na ta vprašanja. JOŽE GAŠPERŠIČ 1e bil direktor »Plamena«, zdaj pa je upravnik muzeja v Kropi. V pogovoru z njim me je predvsem zanimalo vprašanje razvoja te panoge, vzorcev, po katerih delajo, in zelo verjetno pa je, da segajo začetki umetnega kovaštva še v zgodnejši čas. Kovač, ki je ves dan izdeloval žeblje ln druge uporabne Izdelke točno določenih mer navadno po naročilu ln za zalogo, je sprostil svojo likovno fantazijo v prav tako preprostih, uporabnih predmetih, ki jih 1e Izdeloval najprej posamezno in za domačo rabo, pozneje pa tudi po naročilu ln v več primerkih za prodajo. Predvsem so bile to oken- dejavnostl. Da bi se tradicija ohranila ln da bi zadovoljili vedno večje povpraševanje po izdelkih te vrste, so ustanovili pri tovarni »Plamen« poseben oddelek za umetno kovaštvo. Julija 1956 se je ta oddelek osamosvojil ln deluje pod imenom UKO. To podjetje zdaj zalaga trg z Izdelki umetnega kovaštva, ki so po veliki večini povsem ročno delo, poleg tega pa skrbi za strokovni naraščaj. . saj zaposluje mnogo Je graverski mojster v podjetju UKO. Opisal nam 1e stanje precej podobno kot Jože Gašperšič. »Načrte *a Izdelke nam še včasih nariše Marijan Gašperšič, delamo pa tudi po njegovih prejšnjih in celo še po starih vzorcih mojstra Brtonclja. Z vzorci v splošnem nimamo težav, vendar bi želeli še mnogo več izbire. Sicer pa izdelujemo stare artikle, ki jih lahko prodamo, nekaj Je tudi novih. Predvojnih imamo le zelo malo. Delamo predvsem po naročilu, za zalogo le, če nam ostane kaj časa. Arhiva nimamo. Sicer pa delamo posamezne predmete ali pa kar cele opreme za razne pla- . ■> mU'** copy BuMAlO- BiH '89b ■ '9 '9 Mmm • ■ - * Očala skozi stoletja # Leče kot orožja In zdravilni pripomoček radirke • Modna novost srednjega veka • AH so Eskimi Iznajditelji sončnih očal • 0 očetu dvožariSčnih očal • Optična Industrija nekoč In danes • Kontaktne leče m m Ji S S ; j AU J« res uporabljal neki kitajski cesar 2283 leta pred našo ero lete Iz kremenjaka, topaza, ametista, da bi z njimi opazoval zvezde'.’ Učenjaki dvomijo. Takratni dostojanstveniki so rajši taka poizvedovanja prepuščali sužnjem, da bi jim tl posredovali dognanja. Dejanskega iznajditelja očal, njegovo narodnost in datum ni mogoče ugotoviti. Ohranjen dokaz so Konfucijevi spisi. Filozof pripoveduje o čevljarju, ki si Je popravil slab vid z uporabo dveh leč. Vendar Izboljšanega vida niso pripisovali optičnim lastnostim stekel, ampak domnevnim zdravilnim sposobnostim. Raziskovalec in naš rojak Marko Polo pripoveduje, da so sl v 13. stol. ljudje na Kitajskem pomagali pri čitanju drobnega teksta z lečami. Čudodelna »tekla so bila vokvlr-Jena z roževlno ali lepenko, okoli ušes so Jih pritrdili z držali, ki so bila presneto podobna današnjim. S pridom so Jih uporabljali tudi stari Grki ln Rimljani. Z zbirnimi lečami so topili pisanje na voščenih tablicah in z njimi zažigali sovražnikove ladje. PllniJ In Ari-stofan omenjata leče kot zdravniški pripomoček za izžiganje ran. Mislec Roger Bacon pravi leta 1276, da so leče zelo primerne za starejše ljudi, kakor tudi za tiste, ki slabo vidijo, petnajsto stoletje: v NUrnbergu Je osnovano prvo združenje ali ceh izdelovalcev očal. Očalarji so postali obrtniki kot »o tesarji ali krojači. * Nošenje očal Je bilo za srednji vek le modna novost. Ljudje takratne višje družbe so hoteli poudariti svojo vzvišenost ln zadovoljiti nečimrnost z očali, ne glede na to če so Jim bila potrebna, ali ne. Tudi oblika Je bila bolj nenavadna, leči sta bili okrogli ln nameščeni na držalih, ki so se lahko razširili kot škarje. V naslednjih 200 letih so se očala počasi spreminjala ln se slednjič prikopala do oblike, ki Jo Imajo danes. * Kdo sl Je omislil sončna očala? Poizvedbe so sl enotne, da se Je to zgodilo v drugi polovici is. stol. Človek se Je skušal zaščititi pred bleščečo svetlobo z obarvanim steklom. Prva znana tovrstna očala so bila zelena, naredili so jih v Angliji. Prvenstvo na tem področju pripada pravzaprav Eskimom vendar njihovih naprav ne moremo Imenovati očal. Severnim narodom je bila borba proti snežni slepoti vsakdanji pojav. Odvečni svetlobi so preprečevali dostop v oko s ščitni- ki lz lesa ali kosti, ki so Jih pripeli na glavo z usnjenimi trakovi ali strunami. Ščitniki so bili oblikovani kot očala, vendar so imeli namesto leč v sredini vodoravno špranjo, ki je omejila količino odbito svetlobe. Notranjost teh očal so počrnili In s tem še zmanjšali nevaren vpliv premočnega bleska. Mnoge ljudi, ki so škilili so po F.vropi zdravili s podobnimi maskami. ki so imele okroglo ali podolgovato odprtino. Na ta način so hoteli prisiliti bolnika, da njegova očesa zavzameta normalni položaj, če hoče videti. Sele leta 1*44 so za zdravljenje škllavostl prvič priporočili optično pomagalo — prizme. Upoštevati je, da so sončna očala včasih sicer primerna, vendar se z nošenjem ne sme pretiravati. • Iznajdbo, ki bi jo optika težko pogrešala so dvtzžarlščna očala. ( Odkritje ali točneje uporabo pripisujemo ameriškemu filozofu ln državniku Franklinu. Sodobna dvožarlščna očala se razlikujejo od očal, ki so Jih izdelovali po Franklinovem odkritju predvsem po tem, da jih skoraj n' niočl ločiti od navadnih. Pri Izdelavi Inačic dvožarlščnlh očal so mnogi optlčarji že kar virtuozi. Poglejmo primer violinista, ki Je zahteval polmesec v zgornjem zunanjem delu desnega naočnlka in enaki polmesec na notranji strani, ob nosu levega naočnlka. Omenjena izvedba omogoča violinistu, da sledi skozi dolnji del stekel notam, a skozi gornji dirigentu, ne da bi moral dvigniti podbradek. Razen dvožarlščnlh se Izdeluje tudi tri in celo štirlžarlščna očala 8 temi prilagodimo vid štirim oddaljenostim. • Korak naprej v neznano Je naredila v 19. stoletju veda o lečah In obnašanju svetlobe. Anglež Voung Je podal Izčrpno poročilo o pojavih astigmatlzma (napak, ki povzročajo nepopolno ali medlo predstavo) a Nemec Frauenhofer pa Je iznašel in razvil metodo za preizkušanje površin optičnih stekel. Mimogrede, te metode so osnovne kontrole optične industrije naših dni. Vse te naprave ln dosežki omogočajo, da dobite za očala pravilne lečo, pod pravilnim kotom in v najugodnejši razdalji od očesa. Starejši ljudje se še vedno spominjajo kako so njihovi sodobniki kupovali očala, ki so »pasala«. In ko so se očala »izrabila« (nikakor ne zaradi pešanja vida!), so se spet napotili v kako kramarljo po še »neizrabljen« par. Okvirji očal sledijo modi. Danes so držala lz raznih plastičnih tvorlv In po vzorčku spominjajo na školjke. Druga surovina je težka roževlna. Zgodovina bi rekla, da se ni dosti spremenilo, saj so pred 500 leti Izdelovali okvirje ravno tako Iz roževl-ne, ki pa Jo Je postopoma zamenjalo zlato In očala brez okvirjev. Obsežna optična Industrija nudi danes potrošniku široko Izbiro, Najpogosteje srečujemo naslednjih pet zvrsti očal ln leč: • očala, ki se stalno nosijo. Namenjena so ljudem, ki se Jim vid ni poslabšal zaradi starosti, ampak so samo kratkovidni, dalekovidn! ali astigma-tlki. • očala za otroke — so zdravilno sredstvo proti škilavosll. • očala za daljavo. • očala za delo od blizu. • dvožariščna očala. Tam kjer navadna očala odpovedo, uporabljamo kontaktne leče, ki so iz tenkega stekla ali tvorlv. Kontaktne leče se naslanjajo neposredno na roženlco pod vekami, Jih pa ni prijetno nositi. Med roženlco ln lečami Je plast tekočine, solz. Leča, solze in rože-nica Imajo približno enako optično gostoto. Ce stavimo lečo, bodo prostor med njo In roženlco ter morebitnimi nepravilnostmi ali poškodbami roženlce, napolnile solze. Svetlobni žarek se bo zaradi enake gostote lomil pravilno. Iz teh nekaj podatkov, kjer smo le bežno oplazili to ogromno Industrijo ln znanost, lahko sprevidite, da so se tudi očala v zadnjih stoletjih močno spremenila, čeravno tega na zunaj skoraj ni opaziti... do jemali opeko ln malto z odra v vtfilnl prs. Pogostna je utrujenost na« delavcev v tovarnah, ki marajo pritiskati pedale ob startu ln Izklopi tv 1 stroja. Zato so poskusili pet različnih zvnttl pedalov. Ploščad j« pokazala, da je najmanj utrudi)Iv tleti tip. kjer 1« podaljšek pedal« v neposredni navpični črti s piščal jo — nekoliko navznoter od pete. Se- aUVUUA NA ZASLONU LAURU-PLOSCADI IZDAJA SKRIVNOST. GOSPODINJA, KI NALAGA SKODELICE NA OMARO POTREBUJE SKORAJ TOLIKO MOČI KOT NJEN MOZ{ KI ZAGA DRVA. NA KRIVULJI DIAGRAMA SO VAZNI LE »VRHOVI« NAD SREDNJO LEGO, .DOLINE« PA NE POMENIJO NOBENEGA NAPORA. VČASIH SO STROKOVNJAKI, MISLILI, DA JI PRIPOGIBANJE BOLJ NAPORNO KOT PO« CBPANJE, LAURU - PLOŠČAD PA JE POKAZALA, DA S

ih je za zmagovalca te velike avtomobilske preizkušnje pripravil knez Rainer. Vsi najboljši avtomobilisti sveta so bili zbrani. Med njimi tudi vsi. hi so dotlej in kasneje sploh postali svetovni prvaki: Argentinec Fangio, Italijana Farina in Ascari ter Anglei H>awthorn. Zveneči naslov i pa tisti dan niso bili dovolj za zmago na eni najtežavnejših in najnevarnejših prog sveta. Nagrado je spravil manj znani Francoz Trintignant, dirka pa bo ostala za zmeraj zapisana v zgodovini avtomobilskega športa. 8 črnimi črkami — kajti posredni krivec j.e bila, da so se začele redčiti vrste tistih dirkačev, ki so osvajali svetovna prvenstva... £ Ail/berto Ascari, svetovni prvak 1052 In 1063, je tisti da*n vozli kakor v svojih najboljših dneh. 36-letni dirkač je na svoji Lancii tako vztrajno zasledoval vodečega Angleža Mossa, da so bili zastopniki Mercedesa, ki le zanje Vozil Anglež, že zel« v skrbeh za zmago. Izkazalo se Je, da ne zaman! Mossovo vozilo namreč res ni bilo kos veliki hitrosti, ki jo je ubral Anglež. Začelo je Izgubljati olje tn Mo&s je moral Izstopiti. Olje Mercedesa pa je bilo usodno tudi za Ascarija. Ne nekem ovinku je Lancil na oljnati sledi zdrselo tako. da je vozilo prebi- res — z grožnjami ln varčevanjem se mu je to posrečilo. Ko Je že tretjič ušel lz Internata, Je kar postavil maipo pred Izbiro — ali dovoliš, da dirkam z motorjem alt pa me ne vidiš nikdar več. 26. junija 1936 Je Ascari mlajši prvič čakal na start motociklističnega tekmovanja. Začetek Je bil seveda težak. Zmagoval je — in bil poražen. V najlepšem spominu mu Je iz onih dni ostal dogodek, ki bi bil lahko usoden zanj. V silni brzinl se mu Je na neki dirki pokvaril motor in zaneslo ga Je s ceste. Se je poskušal rešiti, kar se je dalo, pa je bijo prepozno. Ob prehodu v neki zele-njadnl vrt ga Je v velikem loku vrglo z motorja, vendar pa se je nekaj trenutkov za tem dvignil, čeprav ves krvav v obraz. Ali res krvav? Ob podrobnejšem pregledu so reševalci ugotovili, da rdečilo na obrazu ni bila kri, marveč samo ostanki paradižnikov iz košare, ki Je omilila Ascarijev padec. Štiri leta nato Je Ascari uspešno prestal avtomobilski debut. Udeležil se je slovite dirke Mille Mi-glia, učitelj Villoresi pa ga je nato prepeljal na sam vrh svetovnega avtomobilizma. KLJUB POŠKODB! — PRVI Lahka poškodba ni M'.ru Cerarju na izbirnih tekmah najboljših jugoslovanskih telovadcev v Zagrebu (za dvoboj z ZAR) preprečila najvišje ocene med vsemi. Vzrok več. da je zmagal tudi v tedenski razvrstitvi »TT«. Pomlad 1949 je bila usodna za športno pot tega tedaj devetletnega dečka. Učitelj iz šole ga Je pripeljal v telovadnico Narodnega doma. Miro jo Je v kratkem času vzljubil tako kakor malokateri. Uspehi seveda niso izostali; tri le-a pozneje Je Miro Cerar prvič imagal v športni tekmi v borbi z lajmlajšimi konkurenti — pionir- 11. To Je bil pravzaprav začetek številnih poznejših uspehov ln zmag. Vaditelji Tomaž Savnik, inž. Janez Raisner in naposled Boris Gregorka so lz pridnega in trdega delavoljnega dečka vzgojili telovadca svetovnega slovesa. Se preden so zant slišali tuji strokovnjaki, pa je moral Miro obračunati z domačimi telovadci. Svojo poset-. nico orodnega telovadca Je oddal 1. 1955 in še naslednje leto na mladinskem državnem prvenstvu Obakrat je zmagal in hkrati napovedal boj najboljšim — članom. Z njimi se je spopadel 1. 1957 v Osijeku. Vsi so tedaj še poznali tega sposobnega dečka, toda ali bo res kos Jugoslovanski eliti? Ne- strpežnl so dobili odgovor: Miro je prvič osvojil tudi član- sko državno prvenstvo Leto pozneie 1e ta uspeh š« ponovil in odtlej Je reden član jugoslovanske državne reprezentance • Tvoj naj večji uspeh? »Vsekakor 3. mesto v vajah na konju na lanskem svetovnem prvenstvu v Moskvi ter 13. mesto v skupni oceni.« Vrstni red vseh tekmovalcev pa je ta teden tak: 1. Cerar (Narodni dom) — telovadba. 28 točk, 2. Hlebanja (Mojstrana) — smučanje. 23. 3. Felc (Jesenice) — hokej na ledu, 17, 4__5 Volkar (Ljubljana) — hokej na ledu in Plutova (Triglav) — namizni tenis, po 8. 8 Podobnik (Odred) ,— namizni tenis 8. točk. Razvrstitev prt vrhu pa )e v skupni oceni taka Daneu L14, Rekarjeva 61* Cerar 47, Plutova 38, Hlebanja 37. Kristančič 36, itd. Moss je sedaj edini aktivni vozač, ki bi bii vreden naslova svetovnega prvaka prijatelja m tekmeca — o um riga Mossa. Plavolasi Anglež Je tako pnšei do velikega cuja. Mnogo je bilo govora in pisanja o tem, alt je na-siov prvaka res dobii najzaslužnejši dirkač. Krivdo so mu nalagali še zmerom za tragične dogodke v Lemansu, kot nešportnega so g,a ocenjevali ln mu sploh odrekali, da bi bil vreden take časti. Toda v resnici Je bil tak. kakor uvo44jd*oii m iiiu »pžvru l/ure- ,nega do8odka !e bil* bil daleč od usodnega mesta, KaU’ da bl bl1 vreden take časti. M avtomobilska cesta Južno od Lon- usoanfga ™ , ta' Toda v resnici Je bil tak. kakor . dona, po kateri Je Hawthom za vendar pa sta ga sreča ln dolgo. VS1 ljudje — zdaj na vrhuncu vseh 5 volanom svojega Jaguarja na po- letna rutina rešila. Hawthorn je sposobnosti, zdaj vihrav ln neza- 0 lordi b8r^eiev š^ekh Uvl' PrePlkhu hladno nadalje- ne,slJlv- ^ravlJ°. da Je bU v prvih . ti? • D^zei v štrenah dežjan. Vo- . t J mladeniških letih malo ali celo r\ zik> je tam nekje — in nihče ne vožnjo in privozil (skupno prav malo Športnika Z njim — 0 ve a----------------------- I. - ---T».. SS.U ~ —s. \ ---------- ~j| - — - . . m 0 m 0 ve zakaj -t- naenkrat zdrsnilo In s partnerjem Buebom) prvi do so dejali - se ni bilo mogoče pa- nemutrčervm*? j? cll!a- Zelo so. mu zamerili, da le "“.V10 r«z8°YarJaU. v takih časih ,, trčenju s ^kamionom, ki Je f . . , .. , . , , . tudi v dirkalnem vozu ni ooravil vozil v nasprotno smer. Vzlic te- ^daj kljub strahotni Silkl kaj posebnega Gotovo ga je P* lf prvakov Jaguar zadel razdejanja ob progi, ki bo člo- upravljal še zmerom bolje kakor urtaiS. o konec tovornjaka. Ta veštvu ostala dolgo v epom'.nu marsikdo drugi, toda v odločilnih neatnert ^/še— ^„^1, ln pravzaprav ne bo obledela ^StT^jšim K n nato treščil ob drevo In zletel v nikoli — celo prevozil tudi čast- najdljlvejšim. Po vsej priliki ta- U 23. maj 1955 v Monte Carlu. Prva slika kaže start najboljših svetovnih avtomobilistov. V vozilu št. 26 sedi dvakratni sve- * tovni prvak Alberto Ascari. In drugi posnetek? Brez komentarja — seveda ob pogoju, da pazljivo preberete naš sestavek. lo cestno ograjo ln treščilo 15 m globoiko — v morje. Udarec v ograjo je bil tako močan, da je Ascarija vrglo lz vozila. In to je bila hkrati njegova sreča. Zletel 1e namreč v morje tako o N A < U J X O gostovanjih naših športnikov v tujini Je ' bilo preji tega že mnogo črnila. Prizadevamo si, da bl gostovanja .postajala vse bolj smiselna. Predvsem naj bi imela Športni značaj. Polnjenje blagajn naj bl bilo Jrugotnega pomena. Za vsa gostovanja v tujini pa seveda' velja, da bi morala predstaviti naše ekmovalce kot fair ,portnike, dobre tovari- : in vzgojene državlja-le. Vedno pa ni tako. .Inog.o je znanih pre-i.opkov, ki so sl jih v tujini privoščili naši reprezentanti. In prav te dni spet kaže, da nekateri ne zastopajo Jugoslavije tako, kot Je treba. Po vesteh iz Indi-le. noša najboljša teniška Igralca Panajotovič in Jovanovič ne nastopata skupaj v igrah parov. Zakaj? Panajotovič igra na vsakem turnirju z drugim tujcem, čeprav ve, da bo v tekmah za Davisov pokal verjetno nastopil z mladim Jovanovičem In tudi sicer: Panajotovič Je prispel v Indijo 14 dni pred Jovanovičem, kljub temu pa ni storil ničesar, da bi tam olajšal Jovanovičev start. Naš drugi Igralec Je tako več tednov treniral neOco vseučdltAko ekipo, namesto da bi igral na turnirju. V TUJINI... Ali se je petkratni svetovji prvak Juan Manuel Fangio umaknil pravočasno? daleč od avtomobila, da ga vrtinec vozila med pogrezanjem ni potegnil v globino. Ascarija so rešili z eno samo vidno poškodbo — zlomljenim nosom. # Tri dni pozneje pa je bil Alberto Ascari mrtev. Bilo Je, kakor da mu Je bilo življenje za volanom usojeno. Oče Antonio Je bil dirkač. Eden najboljših, kar Jih Je imela Italija. Leta 1923 Je starejši Ascari začel svojo zmagoslavno pot na Alfa Romeu in leta 1925 Je — kot višek kariere — zmagal v dirk) za »Veliko nagrado Evrope«. Leto pozneje se je Antonio na znanem avtodromu Montlhery smrtno ponesrečil. Alberto je ostal — še osem let ni bil star — brez očeta. Čeprav se Je mati zelo trudila, da bi sin hodil drugačno pot, »o bila vsa njena prizadevanja zaman. Alberto, ki Je na očetovih kolenih že prvič sedel za volan, Je kot mladenič samo razmišljal, kako bi si priskrbel vozilo. In Dogodki, ki jih Je doživljal Ci-ccio, kakor so ga imenovali Italijani, so bili prav taki, kakršni so pač neizbežni med možmi, ki dirkajo vštric s smrtjo. Ascari je zmagoval na malodane vseh dirkališčih sveta. Večkrat Je le za las manjkalo in dirkanja bi bilo za zmeraj konec. Tudi trening ni bil brez pasti. Prav na treningu Je namreč Ascari dobil najhujše poškodbe. Bilo Je v Pescari avgusta 1948. Ascari Je drvel po cesti s hitrostjo več ko 150 km na uro, ko se je nenadoma znašel pred kamionom. Voznika kamiona je pogled na drveči Ascarijev avtomobil tako zmedel, da je izgubil oblast nad volanom in za-okrenil v sredo cestišča. Trčenje Je bilo neogibno. Skoraj čudežno pa je Ascari nesrečo preživel. Dobil je sicer vrsto najrazličnejših poškodb, ostal pa Je živ. Tri dni po že omenjeni dirki v Monte Carlu pa se je Ascari le ubli — tudi na treningu. Bilo Je v Monzi. Takoj po prihodu iz Monte Carla sl Je mož kljub prepovedi zdravnikov aaželel vožnje. Hotel Je pač preizkusiti, koliko mu bo nagajal zlomljeni nos. Ker mu niso dali njegovega vozila, je zaprosil tovariša Castellotija, naj mu za nekaj krogov posodi svo-Je. Sprva Je šlo vse kakor vsako-, Ascari (e mojstrsko zvozil l>ryi krog, nato pa še močneje pritisnil na plinski vzvod. Na enem od ovinkov je bila hitrost, s katero se je upal vanj, prehuda. Voz'se je prekopicnil ln izpod njega so neka) trenutkov pozneje potegnili Ascarija - mrtvega. Avtomobilizem Je terjal novo žrtev. NI bila niti prva niti zadnja. vendar pa Je bil Ascari prvi, ki se je ubil izmed svetovnih prvakov. Za njim so šli v naslednjih sezonah mnogi drugi — ca-Stellottl, Musso, Collins, Evans — vse dokler se pred dnevi ni ubil še drugi izmed svetovhih prvakov — Mike Havvthorn. Živa sta še Farina in Fangio. Oba sta se poslovila od tekmovalnega športa. Toda — ali je to dovolj? Ali ni zapustil steze tudi Haivthorn? ... O Tudi Mike Havvthorn je bil tistega majskega dne 1955 v Monte Carlu v središču pozornosti, Ne samo zaradi tega, ker je bil leto firej za Fangiom postal pod šampion sveta. In vsem je bilo znano, da bo skušal prvaka prehiteti že v sezon 1 Ne. Havvthorn Je bli,v Monte Carlu eden izmed junakov dirke zaradi svojih izrednih živcev Prav pred svetovno znanim Kazinom se mu ie pokvaril avtomobil. In v trenutku, ko bl vsak drug dirkač izgubil živce, je plavolasi visoki Anglež ohranil mimo kri. Legel je pod vozilo ln v nekaj trenutkih popravi! okvaro. Nat0 je zdrvel za tekmeci. Toda tudi vsa ta požrtvovalnost mu ta dan ni prinesla uspeha. Zaradi ponovne okvare je moral odnehati pred čilijem. • 41 mesecev od tedaj pa je bil Mike Havvthorn vendar svetovni prvak. 0 In še tri mesece kasneje — mrtev mož! Pretekli četrtek okrog poldneva je svetovni avtomobilski prvak Mike Havvthorn obležal mrtev kot Žrtev prometne nezgode. Prlzori- cestnt Jarek. Havvthorn je bil na mestu mrtev. Njegove ostanke so izvlekli iz razbitin šele gasilci z vsemi potrebnimi pripravami. Tako Je torej končal svojo kratko življenjsko pot ta zadnji svetovni prvak z avtomobilom v či-što vsakdanji prometni nezgodi na cesti za vse, pa čeprav je preživel v zadnjih nekaj letih nešteto tveganih voženj in pri tem divjal po dirkališčih s hitrostmi, ki so za vozače po cestah za zdaj še nepojmljive. Kaj pa Je Imel za seboj ta 29-letnl mladi mož, Je lani pozno Jeseni na afriških tleh kot prvi Anglež postal svetovni avtomobilski prvak in prevzel častno nasledstvo za peščico naj-hitrejših ljudi na svetu, ki jih vedno znova izgovarjajo privrženci te drzne športne panoge s ponosom in trpkostjo hkrati. Mike Havvthorn je bil mlad tudi kot dirkač. Nekaj tekmovalnega duha se je gotovo pretekalo že v njegovi krvi, saj Je tudi oče sedel za volanom na dirkah In sc tudi ubil .— nekaleč od ondod, kjer Je izdihnil zdaj njegov sin. Leta 1952 je pravzaprav prvič vstopil na velike dirkalne proge in še ni pomenil mnogo, v naslednjih dveh letih pa se Je skokoma razvijal in še preden se Je prav zavedel, da bo slej ali prej v ospredju svetovnih preizkušenj krat še ni bil zadovoljen sam seboj ln Je pač Imel pred očmi en H sam cilj, da bl se otresel nevar- ^ nih tekmecev in starih rutiner- ■ Jev na cementu, nepremagljivega f| petkratnega prvaka Fangia in še u nekaterih, JU mu niso dali do sa-pe. O Podrobnosti o pretresljivem kon- _ cu mladega Havvthorna še niso do KRATKO TODA NOVO Iz Južne Amerike je zmeraj kaj novega ... Zdaj Je dosegla evropske liste novica, kako so Brazilci obdarovali svoje nogometne ljubljence, ki so Jim pripravili toliko veselja na zadnjem svetovnem prvenstvu, za božične praznike. Vsi (tudi spremljevalci Itd.) so prejeli milijon kruzerosov nagrade. Najbolj znanemu igralcu Gar-rinchi, ki se mu zadnje čase ne zdi, bi še kaj dodajal k svoji slavi, pa so razen milijona v gotovini poslali še 118 kg težkega prašiča in vizitko s pripisom; Niti ta žival ne bi mogla igrati slabše kakor til * Raven Japonskega namiznega tenisa ni nobena skrivnost, saj šteje dežela vzhajajočega sonca okrog 300.609 igralcev z belo žogico. Seveda pa se navdušuje za to igrico na milijone Japoncev po mestih in vaseh. Prav na Japonskem imajo tudi največjo namiznoteniš- kraja raziskane. Malo je bilo prič, H dvorano, v kateri Je name-kj bi lahko osvetlile dogodek v _ ščenih nič manj ko 500 igral- onih nekaj odločilnih sekundah, n nih miz, ki so sicer narejene usodnih za njegovo življenje. Po (J za drugačno uporabo, v odeni inačici sta ta dan s prijateljem a morih. med delom in zvečer pa Walkerjcm sama med seboj dir- n odmevajo po njih udarci malih kala za stavo. Mike Je Walkerja (J reketov. s precejšnjo hitrostjo prehitel še daleč pred kamionom; torej mu je še pomahal z roko, češ, zdaj sem pa prvi Jaz. Bil Je res prvi — toda zadnjikrat. Ce Je ta varianta verodostojna, tedaj Je Mike še nekaj hipov pred Najugled angl. športna revija »vvorid Spori- priobčuje neao zaporedje najboljših nogometnih narodov na svetu, ki jih deli v pet skupin takole: 1. Brazilija, II. Franclja, Zahodna Tak je bil Mike Havvthorn .____________ V naslednjih dveh letih Je očlt- z avtomobili, Je bil tudi že sredi no živel in dirkal delno le pod ' 11 vtisom burnih doživetij v Fran- smrtjo z denarjem dokazal, da f) Nemčija, JUGOSLAVIJA in njegova dirkalna žilica še ni ml- ' Švedska, III. Argentina, Bol-rovala in Je bil njegov sklep. ■ garija, Anglija, Španija, SZ, bo opustil to igro na življenje in (J Urugvaj, IV. Severna Irska, smrt, samo na ustih, morda celo Ji Peru, Madžarska, vvales, Skot-sarno tedaj, kadar se Je sestajal ? ska, Ctle, CSR, Avstrija, Nl-s svojo izvoljenko, ki jo Je menil (J zozemska ln Paragvaj, v pett popeljati v1 življenje. Za zdaj ve- a mo samo to, da Havvthorna ni več m in žalujejo za njim ne samo nje- |J govi, temveč še mnogi, ki so ga kategoriji sta med ostalimi Italija in Svlca, pa tudi Romunija in Poljska. srečevali in občudovali za volanom. dogodkov. Prvi hud pretres je dožlv-il On in njemu podobni naj bl oiji. Sele lani se Je vnovič z vso avtomobilski tehniki utrli pot vnemo pognal na dirkališča ln nnva dnirnanla r nrld vseh na najtoolj tragični dirki »24 ur skozi vso sezono osvajal ponajveč .. .. . , , Le Mamsa« leta 1955. To ie bila dru«a najboljša mesta za zmago- kl j'm postaJa motorno vozilo , valci — predvsem za svojim več- vsakdanja potreba v današnjih strašna katastrofa P0 nesreč- mm tekmecem in rojakom Stiriln- atomskih časih. In Mike Havvt-nem naključju je bil prav Mik. gom Mossom. Tako je prišlo, da . .. „ii. neposredno iapleten v strašno vprašanje novega svetovnega pr- h»rn je bil tudi eden njihovih, c™!* po h1wj. « f vaka m bilo odločeno prav do sedaj onemelih glasnikov. Zlom. smrt 88 ljudi. Nihče ga sicer ni Mdnjega. Sele pozno Jeseni si je ijeno drevo, dva šopka narci* in mogel kriviti z dokazi — tudi J“Ji —-- - - —> vse kasnejše strokovne in sodne OEden francoskih nogometnih funkcionarjev Je pieu kratkim ■ sprožil predlog, naj bi ženam Oozir. nevestam vseh vidnejših Igralcev za njihovo razumeva-■ nje in požrtvovalno zadržanje 0 spričo tolikšne odsotnosti mol ozir. ženinov kakor koli izre- • kil Javno priznanje. Mož za- Ogovarja to pobudo z nepobit-no resnico, da mora vsaka no- • gometaševa žena itd. žrtvovati H nič koliko ur razvedrila in ^ prijetnega okolja samo zato, da njen ljubljenec lahko teta za IT. o .«5 preiskave so ga pustile nedotaknjenega — toda v resnici ie le bilo tako, da sta dva vozača, kl sta dirkala tik pred z.a njim prezrla njegov naklon, da hoče zaviti k boksom. Medtem ko 1e prvi sirečno ušel naj hujšemu, se je naslednji (Francoz Levegh) toliko zmedel, da ga je odneslo ob ograjo, razbitine njego- - ______ vega avtomobila Pa med ljudi. \ BDI U / čf III pri čemer je bilo ubitih ln ra- : n/oii Vlv njenih več sto ljudi. Tudi ta- : rUMACiAJO' J “ kratnl svetovni prvak Fangio n! !"‘'>uit>iiiiiniiuniitiniin» Mossom) ln tako v končnem izra- kjer je padel, so zdaj samo ijm-čunu za eno samo točko prehitel bollčni znaki te nove dobe... “ jPUSM C ♦ fara/nete »PIONIR,” di. To častno priznanje naj bl bila kakšna kolajna ali pa vsaj primerna značka v obliki okraska. EVROPSKO PRVENSTVO PRI NAS Konec tega tedna bo Bled (ali Jesenice!) prizorišče pomembnega tekmovanja. Zbrali se bodo kegljači na ledu iz petih držav in se pomerili za naslove evropskih prvakov. Nastopili bodo evropski prvaki Zahodni Nemci, eft^e Švicarji, Italijani Avstrijci In Jugoslovani, ki so bili lani v Davosu tretji. Vsako državo b*.io zastopale štiri ekipe, tako da bo skupno na startu kakih 10(1 tekmovalcev. Za Jugoslavijo bosta tekmovali po dve ekipi z Jesenic In Bleda. Naš posnetek Je z lanskega evropskega prvenstva v švicarskem Davosu. Precej znam španski sodnik Gardeazabal ima čudno navado, da pri žrebanju piostorov pred začetkom vsake tekme novčič, ki ga meče v zrak, lovi sam na odprto dlan-pre-den pade na zemljo. Ko so ga vprašali, zakaj počenja tako, Je dejal, da so ga tako daleč pripravili Skoti. Ko je tam zalučal novčič v zrak in pogledal nato za njim po tleh, ga ni bilo nikjer več. Vsa ■ družba okrog njega sredi igri-H šča se je zaman trudila, da bi ga našla. ■ it 0 DaTJna Mehika Je blizu svo-d Jega glavnega mesta Mcxico Ocity na novo posiaviia celo športno mesto, ki bi skoraj a samo zadostovalo za Izvedbo 0 celotnega olimpijskega sporeda. Med napravami — stevil- ■ ke smo kontrolirali prav na- Olašč in dvakrat — nič manj ko 53 nogometnih igrišč (in se IS * za ameriški nogomet posebej), 0 26 terenov za košarko in odbojko, 3 atletski stadioni z vse-n mi ureditvami, 4 plavalni ba- O zeni v olimpijskih dimenzijah in celo kolesarska in avtomo- • bliska dirkališča. Kakor pra- Ovljo, so vse te naprave namenjene vsakomur, ue pa samo ® izobraženim športnikom. Ce- Olotna ploskev tega športnega parka meri do 200 ha. Iz Kjbbenhavna imamo komično senzacionalno zgodbo. Dve nogometni moštvi sta nedavno odigrali povratno tekmo za^svoječasno prvo srečanje, ki je v analih danskega nogometa zabeleženo kot prvo (in bržčas prvo tudi na evropski celini sploh). Po 75 letih pa Je bila ta predstava na zelenem polju, res vredna čisto posebne režije. Kakor tedaj, sta obe moštvi tudi zdaj nastopili s 13 igralci in brez vratarja, pa tudi drese sta si dali Izdelati natanko takšne, kakršne so oblačili pristaši te igro v starih časih. Krona vsega pa Je bil sodnik — kl Je hodil po travniku v civllu s poškroblje-nim ovratnikom in — dolgo brado . . »e Bralci sprašujejo mesim 'r":^ HIHIIIIIIHhj Hiiiill [c j p rc ta no c m PDlfCIAAAO H vai C tJfCTATlVf r '®SAC«AJAT /77777, EKSPRES KREMA ISTE OKUSOV: ORAN2A, KA- KAO IN VANILIJA TT ockJ^ \\ CEHOČETE mm\ VZEMITE ALBUS OOMAfl DETERGENT ZAVITEK ZA DIN 55-ZA 301 VODE V VSAKEM ZAVITKU JE OŠTEVILČENA SUKA* KO ZBERETE 55T0tK DOBITE LEPO NAGRADO^S^ S? prstl na no*ah va* močno srbi, koža Jo postala bela, kasneje so se pojavile tudi boleče razpoke. To Jo glivična rast, ki se običajno . zaCn® me<1 Prsti pa se lahko razširi preko podplatov vso gor do gležnjev. Pri prvih znakih takoj namažite napadena mesU s preparatom »NOGIS« in se ravnajte Po preparatu priloženem navodilu »NOGIS«, vpliva takoj blažilno, dezlnfielra ln preprečuje nadaljnji razvoj glivic — Originalno steklenico s kapalko dobite v vseh trgovinah higienskih preparatov, v drogerijah In lekarnah. Cesar Mark Avrelij hudo zbolel tsar, ki biva pri svojih četah, s katerimi brani meje cesarstva proti barbarom. Je resno zbolel. Iz poučenih krogov v cesarjevi bližini smo zvedeli, da najbrž ne bo doživel jutrišnjega dne 16. marca leta 180. n. e. (Od našega vojnega dopisnika) — V šotorih rimske vojske vlada preplah; cesar, ki je užival naklonjenost ljudstva, se že pet dni bori za življenje. Njegova vlada je bila obdobje/ borbe za meje imperija. Boril se je ob Donavi iin Renu proti barbarom, ki so s severa pritiskali v rodovitne pokrajine cesarstva. Premagal je Perzijce in Parte v Siriji; boriti pa se je moral tudi proti zarotnikom v lastnih vrstah. Mark Avrelij je od zgodnje mladosti živel vzorno življenje, polno odpovedi. Vladarski posli mu niso dovoljevali, da bi se posvetil filozofiji. Hotel je napisati filozofsko razpravo. toda ostalo je le pri dnev- nih zapiskih misli, ki kaieio, da je bil cesar bolj praktičen moralist kot razmišljajoči filozof. Čutil ie, da grozi rimski državi poguba, ne toliko zaradi sovražnikov, kot po lastni krivdi. Nemoralnost in razvrat razjedata višjo družbo, pomanjkanje ln brezbrižnost pa hromi zdrave elemente v ljudstvu. S svojim strogim načinom življenja je cesar skušal spreobrniti prebivalce imperija toda zaman. Podkupljivosti in sle po razkošju milijonov, asketsko življenje vladarja ne more iztrebiti. MARK AVRELIJ Domače novice SPLOŠEN NAPREDEK V POKRAJINAH Emona, 120 n. e. — Večletni mir je ustalil r&imere v našj pokrajini. Povsod je Jutlti, da so se ljudje umirili in se ne bore več za golo življenje. Ustavili se bomo v Šempetru pri Cedeji, kjer se med žuborenje reke v mirnem gaju zadnja leta meša-jo udarci kladiv, strganje pil, kričanje voznikov in zidarjev. Se pred leti se je tu nemo vzpenjal osamljeni nagrobnik edila Gaja Vindo-nija. Zdaj pa kaoljo tudi druge rodbine peataviM počivališče svojim rajnkim. Ogromni mavzolej Prisci-janov Je že skoraj gotov. Umetniki oblikujejo prizore iz trojanske vojne, pretresljivo zgodbo o Orestu in Ifigeniji. Med manjiimi prizori, ki so Jih vežče roke kamnosekov ovekovečile v v bleščečem marmorju, so satirji ln nimfe, Heraklej, Alkeste, Gani mrd in Evropa. Prizori ponazarjajo nastajanje novega življenja. Marmor*« stavbe so lep spomenik nažrtim, hkrati pa so tod) spomenik napredku v pokrajini. Po stoletjih znova: BARBARI V ITALIJI OGLEJ, leta 166. n. e. (Svetovno središče za novice) — Po uničenju obdonavske obrambe so germanska plemena iz Bolo-hema opustoiila Norik, Panonijo in vdrla celo v Italijo. Pravijo, da je za vsem tem večje preseljevanje narodov, ki se pomikajo vzporedno z rimsko mejo proti vzhodu. Obrambna sila rimske vojske je opešala zaradi kuge, ki redči bojne vrste. Podlegel Ji je tudi sovladar Marka Avrelija Lucij Ver. GROBNICE RIMLJANOV BOGATAŠI NIMAJO OTROK Rim, leta 170 n. e. (Od našega stalnega doplanlka) — Ze nekaj časa opažamo, da bogataši nimajo otrok, še več, de se sploh ne ženijo. Obdajajo se z Jato lenuhov in priliznjencev, katerih najbolj /.načilna po teza. J e poželenje po dediščini. Tako prehaja premoženje bogatašev brez dedičev v roke razatpnežev in kopni kot sneg v marcu. Brez pretiravanja lahko zapišemo. da je zajel višje kroge val nemoralnosti Zakoni ne pomenijo nobene obveznosti, zaročenci se razhajajo. Ženske se poelužujejo vseh sredstev, tudi takih, ki jih zdravi razum odklanja kot blaznost, da se znebe otrok. Veliko povpraševanje Je po kurtizanah; samo Židje in kristjani žive vzorno družinsko življenje. Reveži pa nasprotno še vedno ustvarjajo velike družine ln prebi- valstvo lmgierij* narašča Pravijo, da živi samo v Rimu milijon ljudi; v celotnem cesarstvu pa jih je baje kar lflo milijonov. Le malo jih Je, ki se zavedajo, kakšno nevarnost pomeni za državo kopne-nje kapitala ln naraščanje števila breapeaelnih. RIM, 118 n. e. (Od našega stalnega dopisnika) — Konec človeškega življenja Je smrt in Rimljani posvečajo vedno več pozornosti življenju po smrti. Kaj bo z dušo po smrtl7 Verujejo, da tava duša umrlega 10 let ob obali reke Styx, reke pozabe, če njen lastnik ob pravem času ne poskrbi za poslednje bivališče posmrtnih ostankov. Kadar Rimljan umre, ga polože v najlepših oblačilih na mrtvaški oder z nogami proti vratom. Po sedmih dneh javnega obžalovanja truplo sežgo ln pepel postavijo v grobnico, večinoma odmaknjeno v samotne poljane. Z reveži, sl seveda, ne dajo toliko opravka. Mrliče enega dne zagrebejo v skupnem grobu, ki ga polijejo z živim apnom. Ze nekaj časa opažamo, da pokopujsjo pripadniki krščanske LJUDSTVO JE NEZADOVOLJNO Z OBLASTNIKI RIM, leta U8 n. e. (Od našega stalnega dopisnika) — Zmeraj več Je slišati o nezadovoljstvu prebivalcev pokrajin, ki Jih lzžemajo oblastniki z lažnimi davki, z denarjem, nakradenim v pokrajinah, si grade visoki uradniki razkošne palače v Rimu, kamor se vračajo po službenem roku. Za dvorce : uporabljajo marmor lz tujtne; ko- i llko stane že samo prevozi Razkošje v dvoranah Je pravljično, i pohištvo Je izdelano iz najbolj dragocenih vrst lesa, stene preslikane s pokrajinami in prigodami, zvečer pa razsvetljuje dvorane na stotine prekrasnih svetilk. Rim Je danes najbolj razkošno mesto v cesarstvu. Zal pa Je večji del blišča nakraden ln temelji na nesreči in lakoti preprostih ljudi. VELIKA MESTA CESARSTVA RIM, lši n. e. Večina velikih potnikov sodi, da Je največje mesto v imperiju Rim. Za njim pa se zvrste: kot drugo Aleksandrija v Egiptu, potem Antiohija ln Efez v Mali Aziji, Kartagina v Afriki ki Lyon v Galiji. Zanimivo Je, da Je troje največjih mest v vzhodnem delu države. Mesta so namreč že stoletja kulturna središča in pomembna žarišča trgovine. verske ločine, ki sledi naukom Jezusa Nazarcnca, svoje mrliče v podzemeljskih hodnikih, le tu ln tam osvetljenih z zračnimi Jaški. Tu imajo tudi svoje verske shode. Svojih mrličev ne sežigajo. Iker Jim to vera prepoveduje, zagradijo Jih v stene hodnikov. KULTURNO PISMO \l RIMA Dragi prijatelj, prav lepa Ti hvala za prijazne vrstice. Skušal Ti bom ustreči in nap i-sati nekaj o Rimu, mestu, ki je polno protislovij. Sedim na terasi čudovitega dvorca in zrem v sončni zahod, ki osvetljuje razkošne palače, žal pa tudi revščino, ki si je ne moreš predstavljati. Toda danes nisem razpoložen za opisovanje tragičnih usod, pisal Ti bom o lepoti, o umetnosti. Likovna umetnost ima danes, tako se mi vsaj dozdeva, ko gledam razkošje okoli sebe, samo eno nalogo — krasiti prestolico imperija. Mogočne stavbe rasejo kot gobe po dežju. Kiparji delajo noč in dan, da jih primem0 okrase. Najbolj priljubljeni so kipi bogov in bajeslovnih junakov. Toda tudi slikarji se nimajo kaj pritoževati, velika moda 'so portreti. Naročajo jih petič-niki, ki žele ohraniti potomcem svojo podobo; slišal pa sem tudi o zbiratelju portretov, baje jih je doslej nabral kar 700. Veliko naročajo tudi freske, nekateri si okrase stene soban s prizori iz družinskega življenja, drugi pa se navdušujejo za zgodbe iz mitologije; omeniti Ti moram, da slednje ne presegajo okvira dekorativnosti. Umetniki so večinoma Grki, ki žive v mestu kot ujetniki; ustvarili so velike mojstrovine, med katere nedvomno šteje kip belvederskega Apolona. Poročati Ti moram o slikarski tehniki, ki jo imenujejo mozaik. Slike sestavljajo iz drobcev pisanega kamenja in stekla. Z njimi tlakujejo star novanja, oblagajo pa tudi stene in strope. Seveda je to zelo draga zadeva, je pa tudi trpežna, saj ji ne škoduje ne suša ne vlaga niti sončna pri-peKa ji ne more do živega. Nehati moram! Zmračilo se je, toda na hitro Ti moram še sporočiti, da sem te dni dobil od prepisovalca zelo zabavno knjigo. Napisal jo je Apuleius, zelo naobražen možak, ki je bil v prirodoslov-stvu in zdravilstvu prav tako doma kot v literaturi. Baje se je zanimal tud i za starine. Naslov knjige je: »Preobrazbe ali Zlati osel«. Pošljem Ti jo s pismom in upam, da se boš ob njej prav tako zabaval kot Tvoj Fabrici/ TAKO SO RIMLJANI POSLIKALI STENE SVOJIH SOB POMIRJENJE V JUDEJI Jeruzalem, las n. e. (Svetovno središče za novloe) — Krvava zmaga Rimljanov Je zadušila upor Zidov, ki Je izbruhnil pred tremi leti. Neposredni povod za upor Je bil načrt Rimljanov, da bi zgradili rimsko četrt na kraju, kjer je nekoč stal veliki tempelj, ki ga je pred »S leti podrl Tit. Židje so se uprli, kajti načrt Je pomenil dvojno žalitev, politično in versko,. Židje so raztreseni po vsem cesarstvu, nimajo ozemlja, ki bi Jim pripadalo, edino vera ln narodna pripadnost še družita nesrečni narod. Rimljani so izdali celo odlok, da smejo 2idje samo enkrat na leto priti v Jeruzalem. Tedaj se zbero ob obzidju in objokujejo padec mesta, žalostni simbol konca židovske neodvisnosti. IZ MATIČNE KNJIGE SVETA ROJSTVA: im D. e. Galus Julius Verus M a jc 1 m i n u s Augustuš; rimski prestolonaslednik SMRTI: 120 n. e. PubUus Corneilus T a c 11 u s ; rimski zgodovinar, pravnik ln konzul 120 n. e. p 1 u t a r h o s ; biograf ln zgodovinar grškega rodu 180 n. e. Galus Suetonlus Tranquillius: rimski biograf 1*1 n. e. A n t o n 1 n u s Plus, rimski cesar. veniji pa sta izšli po osvoboditvi dve knjigi — Karlo Kocjančič: »Pot v fotografijo« (1948) ln Frano Hlupič: »Fotografija« (1951). Vse knjige so razprodane in je dobiti le Hluplčevo »Fotografijo«, vendar ne v Sloveniji. Razen tega je tudi znana tovarna Fotokemika v Zagrebu izdala več priročnikov za začetnike, le da tudi teh zdaj ni mogoče nikjer dobiti. V tovarni »Fotokemika« trdijo, da bodo le v tem letu dali v prodajo nove priročnike. V Ljubljani imamo več fotoklubov, ki prirejajo tečaje o fotografiji. Podobne tečaje Imajo tudi fotokroi-kl v klubih Ljudske tehnike. Datum in kraj takih tečajev povedo na Fotokinoamaterskl zvezi Slovenije. Ljubljana, Lepi pot 6. Prispevki za tečaje so mesečni, približno pa znaša prispevek za odrasle zaposlene osebe 750 dinarjev, za mladino pa največ do 500 dinarjev. dr. IVO FRELIH, predsednik Fotokinoamaterske zveze Slovenije 0 Že večkrat je skupina delavcev sondirala teren v okolici železniškega mostu no Viču pri dolgem mostu in okoli prelaza Tržaške ceste čez železnico. Ti delavci vedo povedati, da so nekaterim hišam že šteti dnevi zaradi gradnje nadvoza za Tržaško cesto, ki bo baje povezana z novo cesto Ljubljana— Zagreb preko Ljubljanskega barja. Ker bo moj dom baje med prvimi na vrsti pri podiranju, me zanima, kaj je na stvari, ker ne vem, kje lahko dobim verodostojne podatke. Ce je zadeva v resnici aktualna, bi me tudi zanimalo, kako poskrbi investitor za stanovalce podrtih hiš. JOŽEFA MAKOVEC, Ljubljana Prav tako kot zanima Jožefo Makovec lz Viča, kdaj se bo začela gradnja, oziroma če sploh bo zgrajen dolgi most na cesti Ljubljana-Vrhnika, se je letos tudi občinski ljudski odbor Vič zanimal pri Sekretariatu za promet republiškega Izvršnega sveta, kaj je s predvideno gradnjo tega objekta. Na sekretariatu Je občinski ljudski odbor dobil zagotovilo, da se bo začel dolgi most graditi že v letu 1959, dokončal pa naj bi se v letu 1960. V ta namen je Republiška Ljudska skupščina predvidela v svojem proračunu za letošnje leto 40 milijonov dinarjev. Ta znesek bo porabljen v letu 0 Zeto rad čitam .Tedensko tribuno«, posebej pa mi je pri srcu Vaša rubrika »Bralci vprašujejo«. Posredujte mi, prosim, odgovor na naslednja vprašanja: Prvo vprašanje, baje vodi sedaj zasuti rov iz Predjamskega gradu v Vipavo. Slišal pa sem, da vodi le na prosto, od koder je seveda možno priti v Vipavo. Kaj je resnica? Drugo vprašanje: kam je spadala v upravnem oziru pred vojno občina Draga. V krajevnem leksikonu Dravske banovine sem zaman iskal te kraje. Tretje vprašanje: ali je Prezid z okolico kdaj pripadal Sloveniji, odnosno Kranjski. Od domačinov sem čul, da so Prezidani prišli iz Postojne. Kdaj je bilo to, kje je tedaj potekala hrvatska meja? " JURE VDOVIC, Ljubljana Pripovedka o rovu med Predjamskim gradom in Vipavsko dolino, po katerem naj bi se predjamski gospod v času obleganja celo oskrboval s hrano (in s češnjami) Iz Vipavske doline, je nedvomno samo pripovedka, ki pa se naslanja na dejstvo, da je ves kraškl svet med Predjamo ln Vipavsko dolino močno prevotljen že po prirodi ln da celo najverjetneje voda, ki Izgine pri Predjami pod zemljo (Lokva), prihaja na dan v Vipavi (kar ni dokazano sicer še z barvanji, pač pa zelo verjetno na osnovi tako imenovane vodne bilance). Občina Draga (in sosednja nekdanja občina Trava) Je spadala pred vojno, od spremembe banovinske meje I. 1930 dalje, pod takratno Savsko banovino (Hrvatsko). Prezid z okolico je skupaj z vso pokrajino okrog Cabra In Gerovcga spadal do 17. stoletja pod Kranjsko. V te kraje so se tudi še pozneje, posebno v zvezi s čabarsklm rudarstvom in železarstvom, doseljevall ljudje s Slovenskega, predvsem Iz Gorenjske. Ce so med temi doseljenci bili tudi doseljenci iz Postojne v Prezid, ml ni znano, na to bi morda znali odgovoriti zgodovinarji. Dr. SVETOZAR ILESlC, univ. prof. 0 Zanimam se za fotografijo. Prosim, če ml lahko poveste, kje so doslej izšle kakšne knjige ali brošure o fotografiji ter če so v Ljubljani krožki ali predavanja o te) panogi. Prosim tudi, če mi lahko poveste, kolikšna je šolnina v krožkih. RIHAR PETER, dijak, Ljubljana Literaturo o fotografiji nimamo kaj prida. Slovenec ing. Leo Novak je izdal leta ^949 v Beogradu knjigo »Osnovi fotografske tehnike« v srbohrvaščini. V Slo- Most se bo začel graditi približno 100 metrov za-padno od obstoječega, tako da bi cesta Ljubljana—Vrhnika na tem odseku peljala Po mostu preko tržaške Pmge in se v bližini mitnice na Tržaški cesti odcepila od obstoječe ceste Ljubljana—Vrhnika ter se zvezala s to cesto približno 100 m nad sedanjim dolgim mostom. Ker sodi gradnja v pristojnost republike, je seveda Izvedba del odvisna od sredstev, ki jih Ima le-ta na razpolago ln od gradbenih kapacitet, ki, kot vemo, niso zadostne za naše potrebe. Za sedaj še ne moremo govoriti, da bo ta cesta povezana direktno z dolenjsko magistralo — ta pa preko Barja s Tržaško cesto — In to lz več razlogov. Prvič zato, ker urbanistično nova trasa še ni idealno rešena, drugič pa zato, ker bo gradnja te ceste terjala velika finančna sredstva, ki jih pa še ni na razpolago. Kot Je znano, so predvidena znatna sredstva za ureditev ljubljanskega železniškega vozlišča, kar pa je nedvomno mnogo važnejše od ceste, za katero vprašujete. Kadar bo postala gradnja te ceste aktualna, bo investitor najprej zgradil nova stanovanja za stanovanjske objekte, ki so bili zaradi Izvedbe načrta porušeni. Taka Je praksa povsod, kjer se grade nove cest-', dobijo stanovalci primerno zamenjavo. NACE VOLJČ. Predsednik Obšluskega ljudskega odbora Ljubljana-Vlč lica Tak - je skakala po snegu in se Igrala ter so ji lička pod olično-rjavo kožo rdela, ji ie največkrat ležala na ramenih. Tak-Tuk je bridko pogrešala svojo mamico. Ce si ležal eno leto v topli kapuci na materinem tilniku in se igral ter jedel, kolikor te je bila volja, ko sl postal starejši, ni lahko živeti s tujci, ki te ne ljubijo tako. Tak-Tuk 1 6e je zdelo, da ne bi mogla prenesti te spremembe, ko ne bi bilo starega Košena. Ta je bil jako ljubezniv in njegova beseda je bila v hiši zakon, zato je ni nihče žalil, a bilo jih je več, ki je niso marali, zlasti Kosenova mlada žena Nonana. Vsakokrat, ko je dobri mož vzel sirotioo na kolena, je jezno odbrzela iz Igluja. Nemara je Košena pri tem mislil na neko drugo majhno deklico, ki je že dolgo ležala pokopana pod snegom, zakaj kadarkoli je pogledal Tak-Tu-ko. je bilo hrepenenje v njegovih očeh. Naj bo že kakorkoli, ljubil 1o ie in to je Tak-Tuki povsem zadoščalo. Kadar poglavarja ni bilo doma in Je ostala sama z Nonano. je mlada žena godrnjala, češ koliko dela ima z njo m omenjala stari eskimski pregovor o praznih rokah ln lačnih ustih, ki pojedo iglu. Tedaj je morala Tak-Tuk jokati, ker eskimske deklice so kaj nerade kregane, celo bolj kot bele. Stekla je lz Igluja in povedala Klp-mlku. J7 Ip-mlk je bil vodja Koeenove pasje Mm. vprege. Bil je malamut s košatim repom, ki ga je ponosno zavihal čez hrbet. Z navadnimi ljudmi se ni maral družiti, toda Košeno ln Tak-Tuk« le sprejel za prijatelja. Ta dva sta bila ves njegov svet. Na Nonano je vsakič zarenčal, zato ga je sovražila. Po Tak-Tufcinem mnenju je bil Klp-mlk čudovit. Vedno je bil pripravljen poslušati, ko mu ie tožila svoje gorje ln nikoli je. ni prekinil. Kadar mu j® zaupala žalost, ki jo je težila, ji je bilo vselej laže pri srcu. Prepričana je bila, da jo razume. Ce je prišla po vhodnem rovu Nonana za njo. je zarenčal ln pokazal zobe, kot bi hotel reči: »Ne napravi nič hudega tej deklici, njen prijatelj sem.« Tedaj se je Nonana umaknila nazaj v Iglu, a ko se je zvečer Košena vrnil z lova. mu je polnila ušesa .« tarnanjem, češ. nebodijetreba deklič vedno uhaja ln nič ne dela. Košena je vselej enako odgovoril: »Pusti jo na miru.« Morda je mislil na malo deklico pod snegom, a Nonana je sodila, da ljubi slTotloo bolj ko njo ln je postajala od dne do dne ljulbosumnejša. WJM ®tem so prišli slabi časi. Svetlo sonce ML je zašlo ln dolge dni ga niso več videli. Tak-Tuk se ni mogla več Igrati zunaj, bilo je preveč temno in mrzlo. Pomagala je Nona.nl po hiši. a dobila ie le malo hvale za to. Ko teme ni bilo kiraja ln je neprestano vlekel rezki severni veter, so vsi postali sitni. Ni trajalo dolgo, pa je bila izčrpana zaloga mesa, zakaj vsi So jedH. lovil pa m nihče. Nonana je pričela spet svojo pesem o praznih rokah ln lačnih ustih, ki bodo pojedla Iglu, toda Košena je velel, naj molči. Vzel je Tak-Tuko v naročje ln ji pripovedoval najčudovitejše pravljice o velikanih ln duhovih ter o »sirotku, ki je premagal vse svoje sovražnike«. Najljubše so ji bile zgodbe o malem sirotnem dečku brez staršev, kajti bila je tudi sama sirota. Ko je končal, ga je vsaklkrat vprašala: »Bom tudi jaz premagala svoje težave?« StaTec je vedno odgovoril: »Da, mali Palček.« Tako jo .ie namreč klical. »Tuidl tl boš premagala vso svoje težave.« Tedaj je Tak-Tufc vzdihnila in pogledala Nonano, toda bala se je, da bi rekla kaj več. Nekega dne je žel Košena na lov, čeprav je veter hudo zavijal in tulil. Nekdo je moral kaj storiti, sicer bodo vsi stradali. Privezal je Kip-mlka na dolg jermen, bil je namreč tudi dober lovski pes, ne samo vodnik vprege. Komaj je Košena dobro odšel, ko le Nonana pograbila deklico za roko ln jo vlekla iz Igluja. Tak-Tuk ni Imela niti časa, da bi Ni dogodka — kaj volitve, kaj gospodarski In družbeni škandali, kaj sateliti — , ki bi tako razgibal Italijane kot pevski festival in tekmovanje za najboljšo popevko. Baje se že sociologi bavijo s tem vprašanjem in iščejo vzroke, od kod ta nepopisna navdušenost in množična zaverovanost: ali Je pradavni smisel za muziko, ali globoko razviti sentimentalno-ljubezenskl čut, ali beg pred mizerijo vsakdanjosti, ali vsega tepa pomalo. o vzrokih najmanj razmišljajo, pač pa spretno izkoriščajo njihove posledice »fahrikanti« italijanske lahke glasbe. Kajti tudi to področje Je organizirano kot najsodobnejša industrija, tudi tu srečamo koncerne in monopole, uajperfidnejšo trgovino in konkurenco. Ze komponist, avtor besedila In Izvajalci popevke, zlasti tiste, ki se uveljavi, se ne zadovolje z malimi honorarji. toda vse to Je malenkost v primeri z zaslužki zakulisnih gospodarjev te veleindustrije: prirediteljev festivalov, založnikov in avtorskih central. Dobro plasirana popevka prinese dobička do 20» milijonov lir; ljudje pa hočejo vedno novih ln novih, čeprav tudi vseh starih ne pokopljejo v pozabo, tako da avtorske pravice zlepa no usahnejo. Prav ob sedanjem novoletnem tekmovanju Je drugo mesto zasedla popevka »Mama«, s katero nas je že zdavnaj pred vojno seznanil slavni tenorist Beniamlno Gigli. BRŠLJAN, POPEVKA 1958 . Italijanska državna loterija in direkcija radiotelevizije sta združila z novoletno loterijo tekmovanje za sedem najpriljublje-nejsih italijanskih popevk. To se je razvilo v pravcati ljudski referendum, saj Je RTV Prejela 2» ton dopisnic. Kdor je v zadnjih treh mesecih kupil loterijsko srečko, Je lah-P°aol,en odrezek napisal svojo naj-Ijubšo popevko in ga poslal na direkcijo RTV. Elektronski računski stroji so registrirali več ko 6 milijonov glasovnic in 11.000 različnih naslovov popevk. Največ -pol milijona — glasov je dobila na lanskem festivalu v Sanrcmu drugoplaslrana »L'ede-ra« (»Bršlja)«, medtem ko Jo lani prvo-plasirana »Volare« šele sedma. Mogoče sl tako lahko razložimo, da Je »ljudski glas« pravičnejši sodnik od sumljivo zvarjvnih rezultatov uradnih festivalov. Lani se je v zvezi s Sanremom govorilo o mnogih zakulisnih borbah, naslednji festival v Vel-letrlju pa so morali celo pred koncem zaključiti spričo preveč očitnih goljufij pri ocenjevanju. TUDI DE SICA V KONKURENCI Zadnje tri dni januarja bo najbolj elitna tovrstna prireditev leta v Sanremu, kateri kasneje sledi še vrsta festivalov, a nobeden nima take veljave. Posebna komisija, izbrana med glasbenimi založniki, se Je že zdavnaj lotila selekcije 351 v konkurenco dospelih kompozicij in tekstov, od katerih se jih bo 21 uvrstilo v sanremski finale. Med najresnejšimi konkurenti so Mascheroni, Ruc-cione, Rossi in Modugno, kot avtor pa se je pojavil tudi filmski režiser in igralec Vltto-rio De Sica. Kdo bo zmagovalec, bo kmalu videla petična publika na spektaklu v san-remskem kazinu, milijoni ljubiteljev lahke glasbe pa pri televizijskih sprejemnikih. pvpevkn in njeni maliki Kdo pa so pravzaprav zmagovalci pevskih festivalov, ali avtorji novoizbranih popevk, ali njihovi izvajalci: Claudio Vlila, Nilla Pizzi, Carla Boni, Glno Latllla ln drugi, ki so postali v očeh mnogih nedosegljiva božanstva. Večkrat se pojavi vprašanje, če bi določena pesem dosegla tak uspeh, ako bi Jo pel kdo drug in no Claudio Vlila, in če bi se *L’edera« brez Nille Pizzi tako uveljavila. POPULARNOST IN MALIKOVANJE Nlkake izjeme niso, da se na nastopih teh sodobnih italijanskih malikov njihovi oboževalci vržejo na kolena, jim poljubljajo roke ln jim kot začarani izražajo svoje občudovanje. Ob nastopih Cladia Vlile mora policija uporabljati posebno taktiko, da ga ubrani pred izbruhi simpatizerjev in ga spravi na varno v njegov kričeče rumen avtomobil. Gramofonske ploSče, radio, televizija, posebni časopisi, ki se bavijo izključno z lahko glasbo, vso to služi populariziranju pevcev. Pisma oboževalcev, klubi, ki nosijo njih imena, visoki zaslužki pa so sredstva, ki utrjujejo vlogo malikov in Jim dajejo veljavo, da si že sami o sebi začenjajo domišljati, da so nekaj nadnaravnega. Je 200 klubov, ki nosijo ime Claudla Ville, in vanje je včlanjenih 10.000 njegovih oboževalcev. Nešteto Je klubov, posvečenih ostalim pevcem, od katerih si ne* mlajši in za zdaj še manj znani, sami T?tr?v? iZi J In finansirajo ustanavljanje takih klubov, kajti število le-teh je zanje prav važno, kakor število plošč, na katerih je registriran njegov glas. seve. Teddy Reno, Kondinella, Nllla Pizzi, Aurello Fiorro in Giorgio ConsolJnl doseželo do 209.00« Domenico (Modugno, Johnnv Dorelli Achille Togllanl ln Jula de’ Palm?«« ooo ln r.. -n,e b”m° naftevali vseh — Natalino Otto, Gino Latllla ln Carla Boni do 150 ooo lir. V začetku smo rekli, da se sociologi bavijo s pojavi in vzroki neverjetnega voliva lahke glasbe na povprečnega Italijana A tehtnejši so pozivi v tisku, ki opozarjajo, da bi bilo treba ločiti sedanjo moro žvrgolenja In kruljenja od .pristne in italijanske popevke in solidne, čeprav moderne lahke glasbe L. B. » V LEDENIH PUŠČAVAH KANADE IN GRoNLANDA JE BORBA ZA OBSTANEK VAŽNEJŠA OD VSEH OSTALIH ČLOVEŠKIH ODNOSOV. TO RESNIČNO ZGODBO IZ ŽIVLJENJA ESKIMOV JE NAPISAL ČLOVEK, KI JE DOLGO ŽIVEL MED NJIM! — ERNEST W. HAVVKES / OBOŽEVALCI POPEVK IN NJIHOVIH AVTORJEV VČASIH TAKO NAVALIJO PROTI SVOJIM LJUBLJENCEM, da jih K ORDON POLICIJE KOMAJ ZADR zi. oblekla svoj topli kožušček In drgetala le v mrzlem severnem vetru, ki .il ie s snežinkami bičal obraz ln gole rame. Prosila ie Nonano, naj jo pusti, a ženska 1o ie še hitreje vlekla naprej. Kmalu ie Iglu Izginil v me-težu, ostal je sam vrvež podečih se snežink, Nona-na jo ie treščila v zamet in se vrnila po sledi nazaj. Uboga mala Tak-Tuk se le skopala na noge in poskusila oditi za njo, a drobne nožiče je niso mogle nositi skozi globoki sneg. Kmalu je omagala In Nonana je bila vsak trenutek bolj oddaljena. »Nonana!« je žalostno prosila. »Ne pusti, da umrem v mrazu!« Toda Nonana ie prav to hotela. 1^7 onanl je šola koristila in postala 1« A w čudovita mati — skoro tako dobra, kot Tak-Tuklna lastna. Nemara ie bila prej ljubosumna, ker ni Imela nobene svoje deklice. Toda Ktp-mik je nl hotel zaupati ln ni nikoli pustil Tak-Tuke iz oči. Tudi Košena je pazil nanjo. Nikdar sl ni mogel priti na jasno, ali ljubi Tak-Tuko ali malo deklico pod snegom. Ta zgodba le resnična. Košena mi jo je sam povedal ln z malo Tak-Tuko sem se na snegu Igral. 71 ak-Tuk se je tega zavedela, ko 1e hudobna ženska izginila v novem naletu slepečega snega. V zgodbah, ki iIh ie pripovedoval stari Košena, je slišala o takih stvareh, nl si Pa mislila. da bi se moglo njej tako zgoditi Nemara je Kosepa ukazal? Ob tej strašni misli je otrok obupal in se zrušil ubog in majhen kupček v sneg. Medtem je Klp-mlk našel divjad in Košena je ubil tjulenja. Na poti domov je starec razmišljal o mali deklici pod snegom. V njegovih mislih se je nekako zlila v eno s Tak -Tuko. Morda pa se je to že zdavnaj zgodilo. Vsekakor se mu je zdelo, da jo sliši jokati, tožiti pod snegom. Videti je bilo, ko da jo tudi Kip-mlk ču-je: vlekel je za jermen ln nestrpno cvilil. »Dobri dečko!« mu je rekel Košena. »Pojdi in jo poišči!« povlekel je nož lz nožnice ln prerezal jermen iz tjulenje kože. Skakaje preko zametov je Klp-mlk v hipu izginil. Kako je našel Tak-Tukino sled. ml je uganka. Toda psi Imajo boljši voh, kot ljudje vid in dobe sled, tudi če je skrita pod snegom. Tudi ne smemo pozabiti- da je Kip _ mik otroka ljubil. Tak-Tuk je nekaj časa stokala, zakaj mraz jo je mučil. Kmalu pa je postala zaspana. Prav ko se je izgubljala v prijeten sen. ji jo topel jezik polizal lička. «.11 je Klp-mlk, ki jo je poskušal predramiti. Ko se mu nl posrečilo, jo je grobo stresal, a zaman, pregloboko je bilo ledeno soanje. Bil je močan pes, pa jo je zagrabil z zobmi za obleko, jo potegnil lz snega In vlekel po sledi k Igluju. Prišel je do hiše, prav ko ie prispel tudi Košena. Mož je dvignil ohlapno telesce v’naročje in ga nesel v izbo. Nonana niti malo nl mislila, da bi se utegnilo kaj takega zgoditi. Ko je zagledala soproga z otrokom, je dvignila obe roki kvišku In vpila od strahu. »Imaš prav, da se bojiš posledic svojega dejanja,« je rekel ostro. »Glej, da dekletce oživi- sicer umreš z njo!« Košena je bil zelo jezen in njegova beseda je bila zakon. Kako je tedaj zavrelo po lglujul Nonana je zavila- Tak-Tuko v veliko kožuhovlnasto odejo, nato stekla ven. privlekla tjulenja ln ji skukahala toplo krvno juho. Drgnila il je premrle ročice in -nožiče, klicala jo z ljubeznivimi imeni. Ne bi mogla storiti več, tudi če bi bila njen lastni otrok. Tak-Tuk se je zbudila. Bilo 11 le toplo, a čutila je, da je slaba. Poleg nje je na eni strani sedel Košena, na drugi Klp-mlk. BUo je prvič, da je pes smel v iglu. Nonana 11 je podpirala glavo ln jo pitala s toplo krvno juho. Po licih so il tekle debele solze. Tak -Tuk sl nl nikoli mogla predstavljati, da zna biti tako ljubezniva. »Daj jo meni. prava mati ii bom,« je jecljale prosila Košeno. »Nisi vredna, da bi bila njena mati. a poskusil bom,« je odgovoril. V našem parku vlada mir. Mogoče ga to loči »d ostal« dežeJe. Saj leži sicer prav v sredi naše Nizozemske in ga na zahodu obrobljajo neskončna cvetna polja, na jugu in vzhodu doline velikih rek Rena, Maase, Iselle ln na severu nekdanje Zuidersko jezero (mogoče še ne veste, da se zdaj imenuje Isellsko jezero). Naš nacionalni park nl le divjina. Ce ga obhodiš, vidiš v njem ,vse značilnosti nizozemske pokrajine. Pokrivaj« ga travniki in gozdovi, čudoviti drevoredi in pravo ceste rož. Vse nizozemsko rastline najdeš tam, vse Ptiče in vso divjačino, ki je je Prt nas, žal, že tako malo. Na »obu vidiš kragulje, sokole. Postovke in nešteto ptic pevk. Ob jezerclh lahko opazuješ sme muflone (neka vrsta divje IgjPO). ki si gasijo žejo. V veče-*■» pa lahko v lužah, ki jih je M ■>, 'v*:.:?; ' , V .'•sv.**: KStč: > PARKU LAHKO NALETIŠ NA MUFLONA vhodih, ki se od njih cepj široka mreža cest ln stez, da je -poskrbljeno za motorizirane obiskovalce in pešce. Sredi parka je velik moderni muzej Kroller—Miiller, kjer so zbrana dela najvcčjth mojstrov nizozemskega slikarstva. Ta muzej slovi po vsem svetu še bolj kot sam park. r*k-Tuk je bila majhna eskimska deklica. Oče in mati sta ji umrla ln ostala je čisto sama na svetu. Toda dobri Eskimi nimajo navade, da bi Pustili majhne slrotice giadovatl, zato jo je ®tari vaški poglavar Košena vzel v svojo hišo. Tak-Tuk je imela mile rjave oči. kot njena sestra po imenu severna košuta. Plašno te je pogledala Izpod dolgih črnih trepalnic ln preden sl se zavedel, tl je ukradla srce. Tako je vsaj dejal stari Košena, ko jo je pla-kajočo peljal od materinega pogreba. Tak-Tuk sl je s koščenim glavnikom naredila prečo sredi glave ln spletla dolge črne lase y dve kit!, ki sta ji viseli na prsi. Imela je za Esklmko zelo lepe lase ln ena izmed starih mater rodu je trdila, da t>o nekoč čedna žena kakemu mlademu lovcu. Mati ji je bila naredila lepo kožuhovlnasto obleko, ki 11 je v mehkih gubah padala od ramen do kolen. Napravljena je bila lz belo ln rjavo pisanih kož severnega jelena ln Imela je prišito kapuco, da ne bi mogle Tak-Tukl padati snežinke za vrat. Deklica jo je nosila samo ob zelo mrzlih dneh. Ko Največ reklame o naravnih parkih jo slišati iz Amerike. V Evropi nas narava menda ni dovolj opozorila, da ji moramo zapustiti še zadnja zatočišča. Tudi pri nas govorimo o narodnih parkih in zato vas bo mogoče zanimalo, da se celo Nizozemska, ki je v očeh površnega poznavalca zemljepisna s tulipani, prekopi in miini na veter posejana ravnina, bori, da bi ohranila zadnjo divjino nedotaknjeno. O nizozemskem nacionalnem parku De Hoge Veluvve nam piše naša sodelavka. vse polmo po širni gošči, preplašiš divje svinje. Sicer pa se živali ne zmenijo kdo ve kaj za človeka, če Jih ta le gleda in j-lh pusti pri miru. Celotno ozemlje nacionalnega parka meri 14.000 oralov. Vstop Je dovoljen le na petih glavnih V dvoranah je zbirka 270 slik Vincenta Van Gogha. v letih 1936 do 1949 so zbirko posodili newyorškemu in chikaškemu muzeju, vendar muzej ni ostal prazen. Zakaj poleg Van Gogha srečaš tudi druga slavna evropska imena: Seurata, Rcdona, Bragua. Picassa, Mondriaana in za spremembo tudi stare mojstre: Tintoretta, Baldung Griena, Cranacha. V muzeju Je tudi bogata zbirka starinskega pohištva in keramike, v lepo oskrbovanem parku okoli muzeja stoji nešteto kipov. Najbrž ni slabo, da smo se odločili za ta muzej. Tu Je zbrano skoraj vse, kar premore Nizozemska, da bi tako novim generacijam nudila sliko svoje preteklosti. Tudi to je prav, da je ta stalna razstava daleč od trušča vsakdanjega dneva, kjer možgani ne morejo dojemati lepote. Le kje HISA SV. HUBERTA OB SLIKOVNEM JEZERCU bi se lahko bolj poglobili v Rodina, Maillola, Lehmbrucha. Da Costo in največjega nizozemskega kiparja Johna Raede-ckerja! Pa še nekaj Je zanimivega v našem parku — lovski muzej, ki mu pravimo Hiša sv. Huberta. Stoji v čudoviti okolici. In prav tako kot okolica je čudovito tudi poslopje. Arhitekt Berlage je poizkusil v kamnu, s senco in svetlobo ustvariti sliko legende o sv. Hubertu, starodavnem zaščitniku lov; cev. Nacionalni park vodi poseben odbor, ki mu načeluje direktor, pomaga pa večje število strokovnjakov. Zamisel za umetniško zbirko sta dala zakonca KrBhler—Mflller z željo, da bi iz njune bogate umetniške zapuščine nastala stalna razstava. Pred 20 leti Je bilo med 1. januarjem in 17. oktobrom 58.000 obiskovalcev, deset let pozneje jih je bilo v istem obdobju 150.000 lani pa že 380.000. Te številke povedo vse. So dokaz, da se ljudje bolj in bolj zanimajo za deželo, kjer živijo, in da hočejo vedeti več in več o njej. Park torej ni le turistična privlačnost, marveč res najlepši spomenik, kar sl ga lahko država zamisli, saj si ljudje pri tem hkrati odpočijejo, se poučijo ln uživajo v lepoti. Neli de Bock-Luiting ...v Lousiani: Ko so plinarni■ iskale sigurnih dobičkov, so se odločili, da bodo kupili tovarno za xrprež-ne vozove. Po poročilih svojih agentov so namreč opazili, da se dviga povpraševanje po kočijah, saj je postal avto že tako vsakdanja stvar, da le še konjska vprega vzbudi pozornost. ... v Parizu: Angleška pevka Pe-tula Clark se je dala hipnotizirati, da bi pri nastopu na odru lahko zapela popevke v pristni pariški francoščini. je na nekem predavanju razložil, da je najboljše merilo za socialni položaj vsakega človeka njegov smeh. Bolj ko se smeji, više ga moramo uvrstiti. / MAREK HLA5K0: KUPITE SREČKE •.■/ ENIŠKE ZVEZE JU60SLAVI Premije: 800 000 700.000.-, 6OO.OO0. ŽREBANJE NEPREKLICNO 4-11-195» OB 16. URL V LJUBLJANI -FESTIVALNA DVORANA/TITOVA 52. USTOP PROST! 28. januarja mm — Plačilni dan, Je kratko odgovu..i pomočnik. — Reg Je, je rekel Tadeusz. Vozil Je Se nekaj metrov, vrgel vzvod za prestave na prorti tek, narto pa je ustavil avto ln skočil iz kabine. Bil Je velik fant z drobnim obrazom s svetlimi kratko pristriženimi lasmi, z brezizraznim obrazom, a ljubeznivega vedenja. — Postavi ga tam zraven Ursusa, je rekel svojemu pomočniku. Ostal je na stopnici in z eno roko vrtel volan. Motor je delal počasi in volan se je tresel kakor star pes, ki crkava. Rekel Je: samo kardan namaži, potem pa izgini domov! Motorja ni treba razdirati. Pozdrav! Postavil Je nogo na tla in se pripravil za odhod. — Gospod Tadek, Je rekel pomočnik, ali ga bova kozarček? — Nimam časa, je rekel Tadeusz. Sestanek imam s avojo ženo in nočem, da bi mi ušla pečenka. Kdaj drugič! — Kakor hočete, je rekel pomočnik, a na obrazu se mu Je poznalo razočaranje. In z neprepričljivim glasom J« ponavljal: kakor hočete ... Nerodno, da je zaškrtalo, je postavil vzvod v brzino in se počasi oddaljil... Tadeusz je stal nekaj trenutkov »•premično in gledal za svojim vozilom, velikim ameri-šklm kamionom GMC »Banjo«. Varševci imenujejo te Vozove »Jamese«. To so velikanski, močni avtomobili in • svojo odkrito kabino in s tračnico spredaj zoper udarce lEKjo nekakšen napadalen izraz. Imajo deset koles ln tri UtEerendale. Glas motorja je močan in globok, kakor zver velikih zvonov. V letih 1945—1950 so bili »Jamesi« sanje vaškega mladega šoferja. Z rokami v žepih j» Tadeuez stopil h kontrolnem:/ medu. Izvlekel Je svoje dokumente ln vprašal dežurnega iNvdtoiko: ■— Ali lahko dobim svoje fičnike? Sobota je vesel dan. Po vsej deželi že zgodaj končajo z delom. Sirene vseh predmestnih tovarn tulijo že dve uri prej. Strugarji, rezkarji, monterji in električarji si vsi hkrati obrišejo mastne roke in hkrati izrečejo isto besedo: »Počitek.« Pisarne, tovarniške dvorane, zidarski odri, stavbišča in pristanišča se praznijo. Utrujeni delavci v naskoku zavzemajo natrpane tramvaje in se prepirajo po avtobusih, ki jih zaničujejo že od pamtiveka, dremajo po predmestnih vlakih in počivajo po tratah, veseleč se bližajoče se nedelje. V sobotah postanejo ljudje — kakor je to lahko vsakdo brez dvoma že uganil — bolj ljubeznivi in bolj prijazni. Sredi tedna nikoli ne vidiš toliko smehljajev kakor v soboto popoldne. Računovodje se smehljajo z olajšanim čelom in razmišljajo, kako bodo lahko vso nedeljo ostali doma v svojem stanovanju v spodnjih hlačah. Športni amaterji se od zadovoljstva oblizujejo in razmišljajo o nedeljskih doživetjih na športnih igriščih. Partijski aktivisti v provinci se zaman poigravajo z upanjem, da bodo lahko spali dve uri dlje. Deklice zapirajo oči in mislijo na užitke, ki jih bodo doživele na nedeljskih sprehodih po gozdu. Športniki, policijski funkcionarji, uradniki ljudskih odborov, univerzitetni profesorji, starci in otroci, tovarniški mojstri, letalci in zobozdravniki — vsi se ob sobotuh pogosteje nasmejejo; to Je dan, ko ima človek največ načrtov, želja in sanj. Vsa dežela živi od upanja na nedeljo. Samo tovorne postaje ne zajema splošno zadovoljstvo zadnjega dne v tednu. Tu delajo ob sobotah več in dlje. Šoferje je prijela čistilna mrzlica. V dolgih vrstah se postavljajo pred hidrante in umivajo svoja vozila. Končno jih premažejo s petrolejem in obrišejo s suhimi cunjami, pri čemer se trudijo, da bi se ti opraskani kamioni, ki so ves teden prevažali opeko, apno ali cement, svetili kakor zrcala. V sobotah popoldne se šoferji sklanjajo nad svojimi motorji in Iščejo namišljene ali resnične napake. Očistijo platine prekinjevalca, pregledujejo sveče, čistijo filtre, urejujejo svetlobno napravo, izmenjujejo zglobe na črpalkah, kontrolirajo dotok goriva, spravljajo v red delovanje ventilov. Obenem pa se besno prepirajo z delavci mehaničnih delavnic, ki se samo zato mučijo s popravili njihovih vozil, ker se jim ni posrečilo, da bi postali šoferji. V sobotah popoldne, ko opravljajo vsa ta dela, pridejo šoferji do genialnih domislic v psovanju »vojih pomočnikov in njihovega rojstva, v psovanju direktorjev tehnične baze, mehaničnih mojstrov in nadzornikov, ki vladajo nad njihovim življenjem, njihovo smrtjo ln njihovimi plačami. Potem z enim samim pogledom polnim obžalovanja in ljubezni objamejo vso dolgo vrsto kamionov, pripravljenih za dolga potovanja in še enkrat reko: »Šofersko življenje je pasje življenje! Res bi bilo bolje poslušati nasvet očeta in postati mizar.. .!* Ce tista sobota ni ravno plačilni dan, se razkropijo po svojih domovih. In tara se trudijo, da bi svojim ženam razložili razliko med sklopko in menjalnikom. Mafo je poklicev na svetu, ki človeka tako do popolnosti prevzamejo, ki tako dosledno izpopolnjujejo vse njegove dneve in noči; in najbrž tudi ni ničesar, kar bi lahko ljudje tako zelo ljubili in*obenem tako zelo sovražili... Nekega plačilnega dne, neke lepe ln jasne junijske sobote, se Je šofer Tadeusz Jablonski vrnil v svojo bazo okoli dveh popoldan. Vozil Je počasi, z nogo na pedalu sklopke, kar je proti predpisom. Ko je tako vozil ob dolgi vrsti parkiranih kamionov, se je obrnil k svojemu pomočniku in ga vprašal: — Kje naj se ustavim? — Tam spodaj, je rekel oni, rdečelasec z mirnim pogledom, in iztegnil roko. Tam za onim Strudom je prostor. * — Tisti je za Boratynszczaka, je odgovoril Tadeusz. Ce mu zasedem prostor, se bo drf kakor jesihar. Nočem se prepirati .. Danes so se vsi zgodaj vrnili, danes je ... dolge in vijoličaste. Razbite steklenice in razmetane servne škatle so se lesketale. Z razgrete zemljte se je dvigal duh po vlagi. Lahen ln suhi veter, ki je prihajal od velikega mesta, ki so ga zidali v bližini, je dišal po apnu, katranu in mokrem pesku. Rdeči zidovi so se še vedno sušili pod mračnim nebom. Svak se je prebudil ta vprašal: v — Ga bomo buteljko? Nista imela časa, da bi odgovorila. V tišini mirnega večera je nenadoma zatulil močan glas: »Pozor! Pozori Danes ob šestnajsti uri in trideset minut...« — Dajte mi nekaj, je rekel svak, ko je glas utihnil, izpraznili bomo buteljko ... vzel je denar in se oddaljil. — Vsega tega ne bom mogel prenesti, je rekel Tadeusz obupano. Nikoli nisem nikogar Imel, niti matere niti prijateljev ... Vedno sem verjel v ljubezen. Ne vem, kako bi mogel živeti brez nje. Kako? ... Pogledal Je Zawadz~ kega z rdečimi očmi. — Zdaj mi boš rekel, da sem mlad, da sl bom lahko poiskal še sto drugih, ali ne? Mi boš rekel to?... No, redi No, reei vendar! Zakričal je: Zakaj nočeš reči? — Hudiča, je rekel Zawadzkl. široko je zamahnil c roko. Koliko časa bomo imeli še te travnike, te pijance pod ograjami, ta zbiranja za steklenico, te črne liste lenuhov po tovarnah, te natrpane tramvaje, te vrste za mast? Koliko časa še, ljudje, ki se ljubijo, ne bodo mogli najti stanovanja, koliko časa še se bodo ljudje ločevali zaradi stanovanj, zaradi pranja in zaradi vseh teh oslarij? ... Ce bi ne bilo tako že prej, bi se mi zdelo, da sem prišel v pekel. Ne verjamem v oni drugi pekel ln čeprav bi tudi oni drugi pekel zares bil — vse te steklenice, ti pijanci pod ograjo, te vrste za meso, ta dekleta po hotelih... saj ne more biti hujšega pekla I Tadeusz je vzdignil glavo. Pohodil Je bilko. Začel je razumevati, da njegova ljubezen, njegove želje, njegove najlepše prisege propadajo — ne zaradi kake Izdaje, ne zaradi kake ločitve ali smrti, ampak zaradi vseh teh malih stvari, teh malih neumnih in bednih stvari, o katerih Je oni govoril. — Hudiča, je zajecljal s hripavim glasom, hudiča! Na oči mu Je padla rdeča megla. Vstal je ln je podzavestno pogledal okrog sebe. Potem je začel teči. Brcal je v konservne škatle, skakal med improviziranimi mizami, prevračal steklenice, teptal po kumaricah, ribah, kruhkih in sendvičih. Padal je, vstajal in spet tekel proti progi, kjer so premikali vagone. Prišel je tja prav v trenutku, ko Je prisopihala lokomotiva. »Vse to ni resi Vse to ni resi« je mislil. Zasledovali so ga in zdaj so se mu približali. Zdelo se mu je, da čuti njihovo sopihanje na svojem tilniku. Usločil se je kot maček in se hotel vreči pod kolesa, ko je nekdo zakričal z nadčloveškim glasom: »Pozor! Pozor h Tadeus se Je ustanovil kot avtomat Lokomotiva je peljala mimo in imel je še toliko časa, da je videl znojnio braz mehanika. -Pozor!- se je spet oglasil glas. Danes popoldan ob šestnajsti uri ni trideset minut ... Po predavanju... NI slišal ničesar več, kajti v tistem trenutku so ga dohiteli in planili po njem. Ilustriral Savo Sovre Prevedel bg- MIHAIL UKERBAJ vaših letih, sem imel jeklene živce.., 2ivcl, gospod, to je najbolj važna stvar. Spominjam se, kako sem, ko mi je bilo osemindvajset let vozil iz PJotrkovva proti Czesto-chovi... V tistem trenutku se je v vseh zvočnikih, ki so bili nameščeni po postaji, oglasil močan glas: »Pozor! Pozor! Danes ob šestnajsti uri in trideset minut bo v veliki zborni dvorani sindikata član Društva univerzitetnih znanstvenikov imel predavanje »Kdaj in kako bomo šli na luno.* Predavanje bodo spremljale skioptične slike. Sledila bo diskusija. Ponavljam: danes ob šestnajsti uri in trideset minut bo...« — Ko bi le mogel zapreti klun temu papagaju, je jezno rekel kontrolor. Vpije kakor da bi mačka drl. Jaz izplačujem, ta pa govori o zvezdah. In če se zmotim, kdo bo plačal namesto mene, kaj, gospod Tadek? — To se pravi, je rekel zamišljeno nekdo, ki Je pravkar vstopil, da obstoja možnost... — Kakšna možnost? — Da bomo šli na zvezde. — Tralala, je rekel Tadeusz, da bi nekaj rekel. Počasi se je obrnil k tistemu, ki Je govoril in njegove oči so nenadoma postale nezaupne in hudobne. — Kaj pa hočeš, Zavvadzki? je vprašal, potegnil roke iz žepov in zardel. — Pridi, je rekel Zawadzki. To je bil majhen in čokat človek, s suhim in nervoznim obrazom, z drobnimi in zelo jasnimi očmi. Čakal sem te, je rekel in gledal Tadeusza. Vrnil sem se po dveh urah in prežal sem nate. 1 — Kaj pa hočeš? je ponovil Tadeusz hripavo. Njegov obraz je postajal vse bolj in bolj mračen! Čutil je, kako se mu stiska grlo, kakor takrat, kadar se človek pripravlja na hud prepir. — Pojdiva ven, tam bova debatirala. Na svidenje, gospod Konopka. — Na svidenje, gospod Konopka, je mehanično ponovil Tadeusz. In mislil je samo na eno stvar: kako bi po vsej sili ohranil mirno kri. Molče sta hodila drug ob drugem, Tadeusz kot napeta struna, Zawadzki hladen in miren. Samo pazljivi opazovalec bi lahko opazil rdeče žile, ki so Izstopale na obrazu Zawadzkega. — Pojdiva na travnik, je končno rekel Zavvadzki. Tadeusz se je zdrznil, iztrgan iz svojih misli. — Na travnik, je ponovil Zavvadzki. Tam bova lahko mimo kramljala. Sicer pa naju čaka tam moj svak. Tadeusz je izbruhnil v neprijeten smeh. — Dva proti enemu, kaj? — Ne bodi neumen, Tadek, je rekel Zavvadzki in ga zaničljivo gledal. Zmajal je z glavo: ne gre za to. — Za kaj pa potem gre? je zakričal Tadeusz In potegnil roke iz žepov. — Povedal ti bom, je rekel Zavvadzki, pridi I — Pa ne za dolgo. — Prav nič mi ni do tega, da bi se zabaval s teboj 1 Stopila sta s ceste ln stopala po travniku, ki pravzaprav ni bil noben travnik, ampak' le neki nedoločen teren, ki se je razprostiral za bazo. Tu so ležale razbite steklenice, konservne škatle, prazne škatle cigaret in najrazličnejši odpadki. Ljudje so sedeli na ograji, na opekah in na razvaljanem kamenju. Popivali so. Pravi praznik za delavca Je pravzaprav sobota in ne nedelja. Kričali so in se objemali. Psovali so se in se prepričevali, nekdo je prepeval s hripavim baritonom: Nikdar ne bom pozabil na tvoje žareče oči. Večina velikih delavnic ali tovarn ima takšen umazan prostor, ki mu pravijo »travnik«. — Tadek! je zakričal nekdo na ograji. Daj kovača, da Zavvadzki je gledal Tadeusza. — Vse vem, je rekel trenutek nato. Tadeusz je molčal. Srce mu je tolklo gluho lnbolestn Obliznil si je ustnice in vprašal s težavo: — Kdaj tl je povedala? — Danes. — Sama? — Seveda. Nisem je tfepel, — In kaj potem? — Storita, kakor hočeta I — Tako bova tudi storila, Je rekel Tadeusz, ki je spet postal samozavestnejši. Naslonil se je na ograjo in iztegnil svoje dolge noge, da bi mu bilo čim udobneje. — Mi nič ne zameriš, Zavvadzki? — Ne, je rekel oni z zastrtim glasom. Odtrgal je travnato bilko in jo začel žvečiti. Bilka je bila vroča, dišala je po soncu in po steptani zemlji. Tadek, Je rekel in gledal predse z velikimi praznimi očmi, ali se zavedata, kaj bosta storila? — Nisem te vprašal za nasvet. — Ali sploh veš, kaj počenjaš? — Vem, da jo imam rad. In to je vse, kar je važno. Vem, da si tl sijajen fant in hudo mi je, ker je ona ravno tvoja žena. A ne morem te več videti. Vendar skušaj razumeti: življenje, to je pač življenje. Jaz ne morem več živeti brez nje. Raje bi se spremenil v zrak. In zdaj, če si me torej ti zasovražil, povej takoj, saj ni treba pridigati. — Tadek, je rekel Zavvadzki in gledal v tla. V tem življenju je vse ena figa. Dovolj sem se ga nalizal. Niti svojemu najhujšemu sovražniku bi ne želel vsega tistega, kar sem že izkusil. Ampak poslušaj: vzel mi boš ženo in fantal... Kaj pa potem? — Z njo bom. Vse bo v redu. — Ne, je rekel Zavvadzki. Odtrgal je bilko In jo vrgel proč. Njegov svak je medtem spet zaspal. Ne, je ponovil. Življenje redkokdaj uredi probleme. Iz tega ne bo nič...! Imaš stanovanje, Tadek? — Stanovanje ni najbolj važno. Stanovali bomo v hotelu. — Ja, je rekel Zawad*ki, v hotelu, kjer spravijo po pet oseb v eno sobo. V hotelu, kamor hodijo ponoči pijanci s pocestnicami. V hotelu, kjer pe mine noben dan brez sitnosti. V hotelu, kjer se ne bosta mogla niti poljubiti, ne da bi vaju videlo deset prič. V hotelu, kjer bosta dihala drug v drugega kakor dva psa. V hotelu, kjer se bosta Lahko sestajala samo ponoči na hodniku. V hotelu, kjer bodo drugi neprestano nadlegovali tvojo ženo... bosta stanovala v hotelu, Tadek? 1 — Rada se imava. Vse lahko preneseva. Zakaj me hočeš ustrahovati? Ne bojim se življenja, je rekel Tadeusz. Obmolknil Je. Ob ograji so kričali pijanci. S hruščem koles na bližnji tovorni progi so se mešale piščalke železničarjev. Zawadzki je gledal v tla in Tadeusz ni videl njegovega obraza. Svak se je prebudil in vprašal: — Ga bomo buteljko? Zawadzkl se je z znojnim obrazom približal Tadeuszu. — Nikar mi ne govori, kaj vse človek lahko prenesel Je rekel tiho. Pretrpel sem več, kakor si tl lahko misliš. Bil sem v taborišču in sem videl stvari, ki se Jih bodo otroci učili šele čez sto let. Nočem, da bi se mi smilil in ne govorim ti, da je ta ženska in ta otrok povsem zame. Naj gre v rit usmiljenje do tebe! Ampak ti, Tadek, vsega tega ne boš prenesel. Ti sl mlad, živeti moraš in se zabavati. To pa bo drek. 2ivljenje je trdo. Dala tl bo deset cigaret na dan in, ko boš dobil plačo — ravno toliko, da boš lahko plačal steklenico. In nikoli ne boš mogel ponuditi kozarca svojim prijateljem, ker boš vedel, da te čaka tvoja žena, ker imaš otroka, ki ni tvoj in za katerega boš moral tudi marsikaj odšteti, kajti ona prav zaradi njega ne bo mogla delati. Mnogo mnogo težav boš imel. In nekega dne boš dejal: k vragu vse tol... In šel boš v družbo in se napil žganja in rekel boš: kje je moja mladost? Kje je veselje do življenja? To bo tvoja pravica in vsi te bodo razumeli. Ampak ona, ona ti bo to očitala, iokala bo, moledovala... in nekega dne jo boš zamrzil. Opazil boš, da je -postala grda, stara... in takrat jo boš orvlč udaril... o pa Še kako! Obmolknil je in gledal svoje žuljave in od strojnega >!jg razjedene roke ... Vlaki so še vedno ropotali. Pri /graji so nekateri prepevali žalostne pesmi. Nekdo je vel s prav posebno močnim glasom. Tulil Je neki tango: Se spominjaš moja draga...? Hrupno so se vračali posledni kamioni. Sonce je že zašlo za mestne hiše. strehe so bile rdeče in zlate, sence Mladi jezdec Adamui je Imel nevesto Ajšo. Na vse strani se je raznesel glas o njeni lepoti ter o njenih ženskih vrlinah. Adamur je imel tudi mlajšega brata, dvajsetletnega Sahara. Kot Adamur je tudi Sahar veljal za urnega in drznega jahača. Lepota bratove neveste je vznemirila srce mladega Sahara. Ce bi ne bilo Adamurja, kdo bi se mogel primerjati s Saharjem? Kaj ni v vsem okrožju ravno on najlepši ženin? Toda brat, ponosni lepotec Adamur, mu je zastavil pot. Tako Saharju ni ostajalo drugega, kakor na skrivaj vzdihovati po Ajši. Adamur je vedel, kaj se dogaja v bratovi duši. Toda ne Sahar ne Adamur nista nikoli spregovorila o tem niti besede. Nenapisani zakon je v gorah strog: mladeniča, ki bi se razgovoril o svojih čustvih, bi obrekovali kot malo prida mladca in jezdeca. Bila je vojna. Zavojevalci so napadli abhaške vasi Oba brata sta prečula noč v sprednjem okopu. Ko se je zasvitalo, so ju zamenjali. Odpravila sta se na počitek v okop. Sla sta po oeskl gorski stezi, ki 'je vodila nad skalovjem. Adamur je šel spredaj, kot se spodobi za starejšega brata. Saharja je premagala okrutna skušnjava. -Kaj bi bilo, če... bi ga ubil? Samo strel — vn brat bi se zvrnil v prepad. Nihče ne bi zvedel in jaz bi si pridobil Ajšo.. .« Sahar je povlekel pištolo iz usnjene torbe. Adamur je stopal pred njim. Sahar je pomeril in sprožil. Toda strela ni bilo »Ušati: orožje se ni sprožilo. Vendar je lahkotno hreščeč glas kljub temu prišel do Adamurjevih ušes. Brat se je naglo obrnil in iuko) vse razumel. Sahar je nemirno spravil pištolo o usnjeno torbo. Adamur pa je mimo nadaljeval svojo pot. Vso pot sta prehodila molče ln prišla v okop. Bila sta lačna, zato sta se takoj lotila jedi. Ko sta se nasitila in hotela leči k počitku, je Adamur izvlekel svojo pištolo ter jo ponudil bratu. — Vzemi, Sahari Moja je boljša. Ta se zanesljivo s prodi! Prevedel France Vurnik Ilustriral Savo Sovre — Lahko, Je odgovoril uradnik, močan sivolas človek s ploščatim obrazom. Kontrolorji so skoraj vsi bivši ponesrečeni šoferji, ki se niso mogli odločiti, da bi zapustili ta poklic in tako večno kontrolirajo druge in jim pripovedujejo dolge zgodbe o napakah na vozilih, ki so jim bila zaupana. — Koliko mi pride ta mesec? je vprašal Tadeusz. — Ni slabo, je rekel kontrolor in vozil svoj debeli prst po plačilnem seznamu. Nato je razumevno pomežiknil in dejal: zdi se mi, da boš še danes pestoval mačka. — To pa ne, je rekel Tadeusz, ki je že nestrpno čakal, da bi lahko odšel in se je prestopal z noge na nogo. Danes sploh ne bom pil. Koliko mi je naneslo? — Šest sto štiriindvajset, je rekel kontrolor in še pri tem boril s svojim svinčnikom, svojimi očali in veliko polo papirja. Tukaj podpiši! Tadeusz je preštel denar in podpisal. Potem mu je vrnil polo, ki jo je pomazal s svojimi mastnimi prsti. — Na svidenje, gospod Konopka. V torek./. Kdaj je odhod? — Ob šestih. Kaj že odhajate? Vi ste pa res nervozni... Dvignil si je očala na čelo... Ko sem bil jaz v izpijeva kozarček. Gospod Zavvadzki, pridite še vi za trenutek... — Hudiča, je rekel Zavvadzki, kdaj neki bodo končali ... Tadeusz rti slišal, kaj je še dejal. -Pozori Pozor!- so tulili zvočniki. »Danes ob šestnajsti uri in trideset minut bo imel v veliki zborni dvorani član Društva univerzitetnih znanstvenikov predavanje »Kdaj in kako bomo šli na luno*. Predavanje bodo spremljale skioptične slike. Sledila bo diskusija. Ponavljam: danes ob šestnajsti uri in trideset minut bo ...« — Kaj hočeš? je vprašal Tadeusz, ko so zvočniki utihnili. I — Povedal ti bom. Sediva. Ob koncu ograje je nekdo ležal na travi. Približala sta se mu in sedla na opeke. Tisti, ki je ležal, je nenadoma poskočil. Trenutek ju je gledal s topim izrazom, potem pa si je pomel oči in dejal: — Ga bomo buteljko? — Počakaj, Riri, je rekel Zavvadzki. Mož je poslušno spet legel. Bil je majhen in trebušen. PIEfIRE BOUILE »Bil j« precej utrujajoč pohod, gospod. Tri noči »kozi džunglo in to s pospešenim korakom. Partizana sta bila čudovita. Kot sta obljubila, sta me pripeljala na vrh griča nad levim bregom, od koder si je moč ogledati vso dolino, taborišče in most. Odlična opazovalna točka.-« »Upam, da vas ni nihče videl.« »Ni govora, gospod. Hodili smo le ponoči, bilo pa > Je tako mračno, da sem se moral držati fanta pred menoj. Podnevi smo ležali v travi, ki je bila tako gosta, da bi se v njej tudi najbolj radovedni naveličal iskati. Pokrajina je celo še boli divja, kot bi bilo potrebno. 2lve duše nismo srečali« »Dobro,« je dejal Shearss »Nadaljujte.« Ko ga Je poslušal, je Številka 1 skrivoma meril Joycea, da bi presodil, ald je bilo mnenje, ki si ga je ustvaril o njem, upravičeno. Zanj je imela ta Izvidni-ška akcija dvojno vrednost, dala mu Je tudi priložnost, da bi spoznal sposobnosti mladeniča, prepuščenega samemu sebi. Prvi vtis, ki ga -je dobil, Je bil ugoden. Tudi živahnost obeh domačinov je bila dober znak. Shears je vedel, da takih malenkosti ni zametavati. Joyce je bil očitno malce preveč razburjen, ne le zaradi tega, kar je videl, marveč tudi zaradi spremembe okolja po razmeroma lenobni varnosti v tej vasi, saj se je nenadoma znašel med neštetimi nevarnostmi. »Siamci so Imeli kar prav, gospod. Čudovita gradnja je.« Odločilna ura Je prihajala bliže in bliže, bolj ko se je proga vlekla po nasipu na račun neizmernega trpljenja zavezniških vojnih ujetnikov v Burmi in Siamu. Shears in spremljevalca sta dan za dnem gledala ta napredek. Joyce je ure in ure strmel v zemljevid in ga popravljal po zadnjih podatkih, ki jih Je dobil. Vsak teden je dodal železnici z rdečilom odsek, ki je pomenil novozgrajeni odsek proge. Zdaj Je bila črta med Bangkokom in Rangunom že skoraj strnjena. Najvažnejše mostove čez reke je označil s križci. Podrobnosti o vsaki gradnji so pisali na liste papirja in Warden jih je vselej popravil po zadnjih ugotovitvah — bil je človek, ki je ljubil red in natančnost. Z novimi obvestili je postajala proga bolj in bolj popolna, hkrati pa je bolj in bolj priklepala pozornost na most čez reko Kwai, ki jih je že v začetku vznemiril. Ker so se še prav posebno spoznali na mostove, so bili naravnost osupli zaradi cele vrste ugodnih okoliščin za svoj načrt, ki so se ga lotili brez odlašanja in ki je združeval v sebi stvarnost in fantazijo, tako značilno za »Dinamltarsko in razbijalsko d. d.«. Nagon in logika sta jih navdihnila, da so vse svoje upe položili v most na reki Kwai in niso hoteli slišati ničesar drugega. Res da so prav tako skrbno upoštevali še vrsto drugih mostov in da so se pomenkovali tudi o njihovih prednostih, vendar je bil ta po naravi in namenu kot nalašč za njihov cilj. »Velika predstava«, ki je bila najprej le meglena, nestvarna zamisel v njihovih možganih, je postala zdaj stvaren predmet v času in prostoru, ranljiv cilj, vreden vsakega poskusa, vreden vsakega napora človekove misli in še prav posebno vreden uničenja. »Vendar to ni delo za RAF,« Je pripomnil Shears. »Z letali ni lahko uničiti lesenega mostu. Ce bomba zadene, uničiš le dva ali tri oboke, ostanek pa se le malce strese. Japonci ga lahko v najkrajšem času spet dvignejo, saj so res mojstri za to vrsto dela. Mi pa ne le, da lahko dvignemo vso zadevo v zrak in posekamo pilote v višini vodne gladine, marveč lahko napravimo tako, da bo eksplodiralo v trenutku, ko bo vlak na mostu. Tedaj se bo ves konvoj zrušil v reko, povečal škodo in onesposobil vse nosilce. 2e prej sem videl, kako se to dela. Promet je zastal tudi za nekaj tednov. In še v civiliziranih delih sveta, kjer je imel sovražnik na razpolago celo žerjave. Tu pa bodo morali napraviti ovinek na progi in zgraditi most še enkrat — da niti ne govorimo o izgubi vlaka in vsega tovora. Kakšna predstava bi bila? Kar vidim...« Vsi trije so v duhu videli to predstavo. Napad Je pričel zavzemati stvarno obliko, ob kateri se je domišljija po mili volji bohotila. Zaporedje duševnih posnetkov, nekaterih sicer premalo osvetljenih, drugih pa v najlepšem tejmikoloru, je vznemirjalo Joyce-vo spanje. Prvi so pripadali obdobju skrivnih priprav, zadnj-l pa so dosegli svoj višek v čudoviti sliki vseh najmanjših podrobnosti, ki je bila neverjetno ostra in čista: vlak nad sotesko, pod njim pa se vije bleščeča reka Kwai med dvema ogromnima kosoma džungle. Njegova lastna roka je sprožila vžigalnik. Oči so se mu zapičile v neko točko v sredini mostu. Razdalja med to točko in lokomotivo se je naglo manjšala. Moral je pritisniti natanko v pravilnem trenutku. Zdaj je bila razdalja le še nekaj čevljev, le še en čevelj. V tistem trenutku je pritisnil na sprožilec. Na mostu, ki ga je videl v svojih sanjah, je spoznal in našel primerno točko: natanko na polovici. Nekega dne je zaskrbljeno povedal: »Le to se bojim, gospod, da ne bodo letalci prej padli po njem kot mi.« »Sporočil sem jim že, naj ga pustijo pri miru,« je rekel Shears. »Za to nikar ne skrbimo.« v V tistih dneh nedelavnosti so prihajala nešteta poročila, ki so pripovedovala o mostu — partizani so ga skrbno opazovali s sosednjega griča. Sami se mu še niso približali, da ne bi domačini zvedeli za prisotnost belcev na tem področju. 2e stokrat so jim ga opisovali in inteligentnejši med agenti so jim ga celo narisali v pesek. Iz svojega skrivališča so zasledovali vsako stopnjo v gradnji in so bili osupli nad nenavadnimi metodami in sistemom, ki je očividno gospodaril vsaki zaporedni fazi tn ki ga je bilo zaslediti v vsakem poročilu. Navadili so se že, da so znali najti resnico v vsaki govorici in so brž opazili občudovalnj prizvok v partizanskem opisovanju mostu. Siamci sicer niso mogli oceniti Reevesovega genija, niti organizacije, ki jo je imel na vesti polkovnik Nichelson. vendar so bili povsem prepričani, da to ni običajen brezoblični oder po Japonskem načinu. Primitivno ljudstvo ima nagonski smisel za uporabno umetnost in konstrukcijo. »Ljubi bog!« Je včasih ves obupan zavzdihnil Shears. »Ce je vse res, kar pravijo naši fantje, gradijo tam gotovo drugi Washingtonov most Najbrž bi radi tekmovali z Vankeejl!« Ta nenavadno zapravljhd projekt, ki je bil že kar nekaj pretiranega — saj je po izjavah Siamcev tekla vzdolž proge cesta, ki je bila tako široka, da sta po njej vozila hkrati dva kamiona — je slepil in vznemirja! Shearsa. Tako pomembno delo Je gotovo zaslužilo tudi posebno stražo Sicer pa Je mogoče strateško še bolj važno in ga Je zato še bolj vredno napasti. Domačini so vedeli povedati tudi precej o ujetnikih. Videli so jih, da delajo skoraj ,goli na žgočem soncu, da delajo brez odmora in pod strogim nadzorstvom. Ko so slišali o tem, so vsi trije pozabili na svoj načrt in za trenutek pomislili na nesrečne rojake. Kolikor so poznali Japonce, so si lahko predstavljali, kam sega njihova krutost, če so dobili ukaz, da morajo dovršiti most, kakršen Je ta. »Ko bi vsaj vedeli, da nismo daleč, gospod,« Je nekega dne dejal Joyee, »in da most, ki ga gradijo, ne bo nikoli uporaben Mogoče bi jim to malce dvignilo moralo« »Mogoče,« Je odvrnil Shears. »Toda ne smemo niti poskusiti, da bi prišli z njimi v stik. O tem niti besede, Joyce. V našem delu je prva varnost, celo med prijatelji. V njihovih glavah pa bi se utegnila prebuditi želja po uporu, poizkusili bi nam pomagati in bi nam uničili vso predstavo s tem, da bi po svoje sabotirali delo. S tem bi opozorili Japonce in se Izpostavili strahotnim represalijam. Ne, moramo Jih obvarovati. Japonci ne smejo niti pomisliti, da ujetniki sodelujejo z nami.« Nekega dne se je Shears odločil, da bo preizkusil zanesljivost čudovitih poročil ki so vsak dan prihajala z reke Kwai. »Eden izmed nas mora tja in si vse dobro ogledati. Delo utegne biti končano v najkrajšem času in zdaj se ne moremo več zanašati le na poročila teh fantov, ki se mi zdijo že kar preveč neverjetna. Najbolje Je, da greste vi, Joyce. Rad bi vedel, kakšen je v resnici ta most, me razumete? Kako velik je? Koliko vrst pilotov Ima? Toda hočem točne številke. Kako se mu lahko približamo? Kako ga stražijo? Kakšne so možnosti za napad? Storite, kar morete, toda pazite na glavo! Nikakor si ne smete privoščiti, da bi vas ujeli — tega nikar ne pozabite. Toda, za božjo voUo, prinesite mi vsaj nekaj zanesljivih podatkov o tem prekletem mostu!« II. »S svojim daljnogledom sem ga videl tako Jasno, gospod, kot vidim zdaj vas.« ' »Začnimo kar lepo na začetku,« Je vztrajal Shears kljub svoji neučakanosti. »Kako ste hodili?« Joyce je krenil neke noči v spremstvu dveh domačinov, ki sta bila na take nočne pohode že navajena, saj sta prej tihotapila opij in cigarete čez mejo med Burmo in Siamom. Trdila sta, da so steze, ki po njih hodijo, povsem vame, vendar Joycu to še ni bilo dovolj. Vedel je, kako važno je, da ne bo nihče v tem okolišu vedel za Evropejce; zato se je preoblekel v siamskega kmeta in sl z rjavo barvo, ki so jo v Kalkuti izdelovali prav v ta namen, potemnil kožo. Pa je kmalu spoznal, da sta vodiča govorila resnico. Edini pravi sovražniki v džungli so bili le komarji in posebno še pijavke, ki so se lepile na njegove gole noge in mu lezle po telesu Kadarkoli je popraskal z roko po koži, je čutil, kako so se mu prisesale na telo. Na vse kriplje se je trudil, da se ne bi zmenil zanje in počasi mu je to skoraj uspelo. Ponoči pa se jih le ni mogel otresti. Nikakor se ni mogel odločiti, da bi pri- žgal cigareto in skrbelo ga Je le, da ne bi zaostaja) za obema Slamcema. »Naporna hoja?« ga Je vprašal Shears. »Precej naporna, gospod. Kot sem vam že povedal, •em se moral z roko držati fanta pred seboj. Te steze. iVavalL Velik most je. Pošteno je zgrajen. Cisto nekaj drugega je kot drugi Japonski mostovi. Poglejte si te skice, potrudil som se, kolikor se je dalo.« Takoj ga je spoznal Udarec, ki ga Je začutil prod to uresničeno utvaro, ni bil posledica presenečenja, marveč tega, da je zagledal nekaj domačega. Most je bil natanko tak, kot si ga je predstavljal. Proučeval ga je — najprej radovedno, nato pa z vse večjim olajšanjem. Tudi ozadje se Je oovsem ujemalo s potrpežljivo Izdelanimi slikami v njegovih možganih in z njegovimi upi. Le v podrobnostih so bile razlike. Voda se ni tako iskrila, kot se je v njegovih mislih, bila je kalna. Za trenutek je čutil že nekakšen odpor, pa se je razveselil ob misli, da bo ta napaka še bolje služila njegovemu podvigu Dva dni je ležal skrit ln ves skrivljen v grmovju ter mrzlično opazoval most z daljnogledom Natanko Je proučil zemljišče, kjer naj bi napadli. V spomin si je natanko zarisal sliko mostu in še vrsto podrobnosti, napravil si je skrivne zapiske in grobo skioo poti, taborišča japonskih barak, rečnih ovinkov in celo velikih skal, ki so tu ln tam štrlele iz vode. -Tok ni posebno močan, gospod. Reka Je za čolniček ali za dobrega plavalca Igrača Voda je motna. Mostišče je tudi za motorna vozila in ves most počiva na štirih vrstah pilotov. Videl sem ujetnike, ki so jih zabijali z ovnom, britanske ujetnike. Skoraj bodo dosegli levi breg, ki je na njem opazovalnica. Druge skupine so jim tesno za petami. Most bo v mesecu dni izgotovljen, vsaj tako se mi zdi. Nadgradnja ...« Zdaj je Imel toliko podatkov, da Jih ni mogel več obdržati v pravilnem zaporedju. Shears ga je pustil, da se je razvnel in ga ni več prekinjal. Saj bo dovolj časa, da ga bo po predavanju pobaral še o stvareh, kj ga prav posebno zanimajo. »Nadgradnja je predalčje, ki je očitno zelo premišljeno projektirano. Glavni nosilci so lepo otesani in skrbno spojeni. Z daljnogledom sem razločil celo vse podrobnosti spojev. Zares, odlično skonstruiran most, gospod, in solidno narejen — to jim moramo priznati. Cisto nekaj drugega je, kot če zložiš na kup nekaj tramov. Ko sem bil tam, gospod, sem premišljal tudi o tem, kako bi se ga bilo najbolj varno lotiti in zdi se mi, da bi bilo tako tudi najbolj preprosto. Najbrž bomo morali do pilotov po vodi, ali še bolje, pod vodo. V reki je vse polno naplavin in zato razstreliva ne bodo opazili. Tako se bo ves most popolnoma zrušil.« »Štiri vrste pilotov,« je mrmral Shears. »Res, lep most. Le zakaj ga niso zgradili tako kot vseh drugih?« »In koliko so posamezne vrste pilotov oddaljene med seboj,« je vprašal Warden, ki je ljubil točne številke. »Tri metre.« Shears ta Warden sta potihoma računala. »Računati moramo najmanj z dolžino 18 metrov,« se je slednjič le oglasil Warden. »To pomeni, po šest pilotov povprek, z drugimi besedami, štiriindvajset .za nas’. Precej časa nam bo vzelo.« »V eni noči bomo že opravili, gospod. Prepričan sem! Ko bomo pod mostom, nam ni treba več skrbeti. Dovolj širok je, da nas -bo povsem skril pod seboj. Voda, ki pljuska ob pilote, bo zadušila vse druge glasove. Vem...« »Kako morete vedeti, kako je pod mostom?« je vprašal Shears ln se z zanimanjem zagledal vanj. »Samo trenutek, gospod. Nisem vam še povedal vse zgodbe. Sam sem si ogledal.« »Bili ste pod njim?« »Seveda, gospod. Naročili ste mi sicer, naj ne hodim preblizu, vendar sem lahko le tako dobil podatke, ki sem jih želel. Splezal sem torej s svoje opazovalnice in pod mrtvim kotom griča prispel do reke. Čutil sem, da te priložnosti ne smem zamuditi, gospod. Siamca sta me popeljala po stezi, ki so jo steptale divje svinje... Morali smo laziti po vseh štirih.« »Kako dolgo je trajalo?« »Približno tri ure. Krenili smo takoj o mraku, ker sem Želel, da bi bil, ko se stemni, že pod mostom. Bilo je seveda tvegano, pa sem hotel na vsak način oriti tja.« »Včasih niti ni tako slabo, če si po svoje razlagaš dobljene ukaze,« je dejal »Številka ena« in pošev pogledal Warden a, »Bill ste pač tam — to je glavno.« »Nihče me ni videl, gospod. Do reke smo prišli približno 400 metrov nad mostom. Na nesrečo je tam siamska vasica, vendar so vsi spali. Vodiča sem poslal nazaj, ker sem hotel preiskati vse sam. Zdrsnil sem v vodo in odplaval s tokom.« »Je bila jasna noč?« je vprašal Warden. »Se precej. Lune sicer ni bilo, pa tudi oblakov ne. Most je precej visok, tako da ne morejo videti...« »Dajte vendar dogodkom pravilni vfstni red,* ga je prekinil Shears. »Kako ste se približali mostu?« »Plaval sem na hrbtu, gospod, popolnoma pod vodo, le usta sem imel zunaj. Nad menoj.. .* »Hudiča, Shears,« je zagodrnjal Warden, »pa bi lahko malo pomislili tudi name, kadar pripravljate podobne podvige.« »Mislil bom predvsem nase, če bo še sploh kakšna priložnost,« je odvrnil Shears. Joyce je prizor opisal tako živahno, da se je navdušenje lotilo še njegovih tovarišev in da sta bila zares razočarana, ker se Jima je ta zabava zmuznila iz rok. Tistega dne, ko se je po treh nočeh napornega korakanja povzpel na opazovalnico ob reki, se je odločil za podrobnejši ogled. Niti trenutka več ni mogel čakati. Ko je videl most tako rekoč na dosegu rose, je čutil, da mora tja in de se ga mora zares dotakniti s svojo roko. Ležeč plosko na hrbtu v vodi, tako da ni razločil ničesar v goščavi na bregu, se je komaj zavedel, da ga nosi tok s seboj in je videl le en sam cilj, dolgi vodoravni obris mosta. Ves črn se je risal na nebu. Postajal je večji, ko se mu je bližal, in se je vzpenjal nekam v nebo, zvezde pa so se spuščale proti njemu. bodi mila ostalo nudi Izogibajte In umikajte se prahu na ulici, na cesti... umaknite se mu povsodl Vašo NILA V stanovanju pogosto pozabljate ne predmete, v prvi vrsti na vaša po (rivala in zavese, na katerih se pogosto nabira prah in zato so pravi sejalci prahu v vaSl sobi. Ce pokrival In zaves ne Čistite redno, bo sivina pokrila barvo, stanovanje bo nudilo vtis zaostalosti, starosti, nc glede na 10, da je sicer pohištvo moderno in novo. Prevleke, pokrivala in zastore perite v naslednji raztopini: na 10 litrov vod* dajte 1 jedilno žlico »NILE«. Predmete dobro Izperite In jih Izdrgnlte s Cisto vodo. Na letošnji elitni modni reviji v Ljubljani je sodelovalo 36 tovarn in podjetij, nekaj tudi iz sosednjih republik, zanjo so porabili 60« metrov blaga, v dveh različnih programih smo videli 180 modelov, ki jih Je prikazovalo 15 manekenk, 3 manekeni in 6 otrok. Modele Je ustvarila Nada Souvan, revijo pa je pripravil Odbor za modno revijo pri Združenju tekstilne industrije Slovenije. Ogledalo si jo j« približno 11.000 obiskovalcev. Se preden se je revija prav začela, je bila na novinarski konferenci 15. januarja izgovorjena beseda »Pariz« ln morda bi bilo bolje, ko ne bi bila. »Pariz« je posjal teko nehote druga sitran tehtnice; utež. Temu, kot vidite,-nismo krivi mi. Pri. merjava je bila hudo va hula-hoopu . .. ? VSE NAJ - 0 FOTOGRAFIJI £; Francoski znanstvenik Joseph Nicephore Nlepce je 1828. leta posnel prvo fotografsko sliko na svetu. Posnel je dvorišč* lastne hiše. Slikal je na občutljivo kositrsko ploščo, ki jo je moral potem razvijati polnih — 8 url! h Prvo fotografijo po načelu negativa in pozitiva je ustvarit Anglež Henry Fo Talbot. Posnel je lastno hišo. 9 Prvo sliko iz zraka so posneli iz balona »Nadar«, ki je 1858. leta letel nad pariškim Slavolokom zmage. 9 Najhitrejšo kino kamero na svetu uporabljajo v znanstvenem laboratoriju v Los Ala-mosu. Ta kamera lahko snema s časom 14 milijonink sekunde! £ Kino kamero z najmočnejšo optiko imajo v atomskem inštitutu v nekem kraju v Angliji. Prav jasno lahko posname glavico od vžigalice, če je le-ta 100 metrov oddaljena. ^ V New Torku na žedet-ški postaji imajo razobešen« največje fotografske slike v naravnih barvah na svetu: visoke so po 6, široke za po 20 metrov! 9 Kapetan A. W. Slevens se je z balonom »Explorer II.« dvignil 24.000 metrov visoko nad Južno Dakoto in je s te višine posnel 500 kilometrov obzorja. Na eni sami sliki je posnel ozemlje, ki je večje od Bosne in Hercegovine skupaj (51.564 km>)| Jk Samodelna fotografska kamera v raketi tipa »Viking« je posnela Zemljo z višine 250 kilometrov; posnetek je zajel področje, ki je veliko za tri in pol Jugoslavije! £ Najobllnejši »meteoritski dež» (meteoriti so večji od meteorjev In padejo na Zemljo) je padel 30. januarja 1868. leta na Paltusk na Poljskem. Meteoritov Je bilo okoli 100.00% in nekateri so bili težki tudi po 10 kg! Pri tem nevarnem »dežju«, ni bil na srečo ubit nihče od prebivalcev Pultuska. Razjasnjena skrivnost Napoleonove roko.■ '(yfroye drfko- Jt Očmi MAOdl NA rtKsmui M*.’ »FLEX« čisti idealno vse madeže masti, olja, smole, znoja Itd. Vsaka drogerija, špecerijska trgovina, ki prodaja milo za gospodinjstvo, prodaja tudi »Flex« ffllBillllllllfflllilfflUPIIlIlIlillll Oglašujte v TT Izdaja In tiska Časopisno podjetje »Slovenski poročevalec« v Ljubljani. direktor Rudi Janhuba. — Glavni in odgovdrnt urednik Dušan Benko. Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica štev. 3 (pritličje), poštni predal 15« — Telefon: 23-522 do 23-528, Interna št. 33. — Na- ročniški oddelek; Ljubljana, Titova C. 6, tel. 28-483 ln 21-832. — Naročnina: -eLdotma 1440 din, polletna 720 četrtletna 360 din, mesečna »Til din. — Oglasni oddelek Ljubljana, Titova cesta 1, telefon 21-398. — Številka žiro računa 600-704-387. Rokopisov na vračamol 58' IZPOLNJUJE /AšE ŽELJE Brez besed — Poglej no, kako čuden smučar! — Kako pa jo boste Imenovali? — Ne vem, se še nisem odločil; ugibam, ali »Judežev poljub«, ali pa »Mlado dekle v kopalni kadi« ... MAGIČNI LIK Vodoravno: 1. del nakita, 6. vrsta ribe, 11. predrimska železna doba, 12. psevdonim našega znanega partizanskega pesnika, 14. veznik, 15. starorimski bog ljubezni, 16. huda naravna katastrofa, 18. tečaj, 19. na- RESITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE Številke Vodoravno: 1. Beograd, 7. ptičar, 12. os, 13. gora, 14. Eros, o, 15. sto, 17. keratin, 19. SD, 20. Neva, 22, silak, 23. Oto, 24. atlet, 26. jor, 27. skop, 28. arak, 30. adirati, 32. fižolar, 35. Avar, 36. ogib, 37. tak, 39. Akida, 42. som, 43. pelin, 45. eniot, 46. Ir, 47. rodopis, 49. ada, I, 50. eter, 51. aker, '53. ak, 54. istina, 55. reforma. REŠITEV ZLOGOVNE KRIŽANKE iz prejšnje Številke Vodoravno: 1. dra-ma-tur-gi-ja, 5. ko-vi-na, 6. Nem-či-ja, 8. va-di, ka-, 10. ti-ho, -ri-, 11. e-na-ko, -rl-, 13. ti-sa, 15. pe-le-rt-na, 17. ha-la, 10. Sa-va, 20. te-ra-ko-ta, 22. li-ka, -ra-, 24. ta-li-ga, -sta-, 25. pi-la, -ja, 27. skrl-nje, 28. ja-vi-ti, 30, kra-va-te, 31. na-pe-lje-va-ti. gla smrt, 20. del podloge pri oblekah, 22. prislov, ki z njim pozivamo k dejanju, 23. prvi glas starocerkveno-slovanske abecede, 24. glas, ki ga povzročajo novi čevlji, 25. poganjek, 27. bivnm na prostem. 29. zvezda v ozvezdju Oriona, 31. beležnica, priročni zvezek, 32. napeljava pri centralni kurjavi, 35. presečišče dveh ploskev, 36. močan vihar, 37. kratica akademskega naslova, 38. reka v SZ, 40. vrsta žalne skladbe, 42. daljša časovna obdobja, 43. oblika cveta, 45. samec domače živali, 46. sotočje dveh voda, dveh rek, 47. otok našega severnega Jadrana, 49. tih, takšen, ki je Kez glasu, 50. ribiška priprava, 61. odvečna teža, breme, 52. komaj slišen, nežen zvok. Navpično: 1 reklamni obesek, lepak, 2. muslimanski verski post, 3. mednarodna oznaka za »stoa«, 4. gosta, ostro dišeča tekočina, ki jo rabijo za premaz lesenih plotov, 5. indijski denar, 6. najmanjši prispevek, najmanjši denar pri starih Grkih, 7. enaka soglasnika, 8. nasiten odvzem lastnine, 9. malik, 10. kraj v Savinjski dolini, naše znano hmeljarsko središče, 12. močno prosim, moledujem, 13. sveženj slame, sena, 16. DVOJNA PIRAMIDA Vsaka beseda je sestavljena iz črk prejšnje besede, ki jim v zgornjem delu po eno črko še dodajamo, v spodnjem pa odvzemamo. 1, oznaka za utežno enoto, 2. medmet, 3. otok v Jadranu, 4. iglasto drevo, 5. polotok naše obale, 6. bližnja sorodnica, 7. geološka doba, 8 indijsko žensko oblačilo. 9. etiopski plemenski poglavar. 10. površinska mera, 11. oznaka za polmer kroga. Navpično ln vodoravno: 1. vrsta dragega kamna, 2. glas, ki ga izgovarjamo v območju trdega neba, 3. kraj na Hrvatskem, znan po arheoloških izkopaninah, 4. pisec zbadljivih ali dovtipnih zasmehovalnih sestavkov, 5. slepo pogoditi, izluščiti skrito resnico. SARADNA IZPOLNJEVANKA Prvi opis velja od začetka lika do dvojne navpičnice, drugi od te do konca lika, tretji pa skozi ves lik. — Na s kvadratki označenih poljih dobiš naziv pogorja, znanega iz NOB. 1. sestavni del vozila — del telesa — starinska priprava za predenje volne, 2. vrednostni papirji — bližnja sorodnica — ugodnost, korist, 3. lepo, 1-juibko — gozdiči v ravnini — grižljaji hrane, 4. ime češkega kralja, ki je prvi zedinil južne Slovane v veliko državo — pripravljena hrana (množ.) — narod na severu SZ, 5. poljski pridelek — zvita, premetena ženska — nebesno telo, 6. olika, dobro vedenje — pripadnica evropskega naroda — dirigentska palica. TOVARNA-AERO-CELJE TELEKOMUNIKACIJE LJUBLJANA KRIŽANKA eden od trojanskih junakov iz starogrške mitologije, 17. zbadam, tudi strmoglavim z letalom, 20. prislov kraja, 21. instinkt, 24. del taborniške opreme, 26. velika mačka, zver, 28. naš velik rudnik bakrene rude, 29. postaja ob progi Ljubljana—Trst, 30. nekoliko ploščati sodi, 32. ime junaka iz Homerjeve pesnitve, 33. iz enega debla narejen čoln. kakršne so uporabljali naši mostiščarji, 34. domača ptica, 36. vrsta drobnice (množ.), 39. nevestina oprema, 41. priimek velikega nemškega filozofa (1724—1804), 42. predel na zahodu grške pokrajine Ahaje na Peloponezu, 44. lahka, redka tkanina, 46. kratica ene od velesil, 49. kemični simbol za 56. prvino, 50. pijača starih Slovanov. > NO, &E W TAUO, POTEM ~Wt, GNIMO 4IDEO! PfeOH OBEMA TAKO NE MOBEM NIČ, UO ^ CIA 41 VTEP1A V 61AVO !>k NAGBADO. _— lliiiiii NAM I UIDE S ČOA.NOM ?• SM24NO! DO UOPNEGA NE PBIVECiATO. , „ 4ICER PA 15114 BO NA OTOU 'PPIVABIE 7AB03... ££ TAU.05 ODTAT>RAMO, BODO VEDELI, DA GA Nl= vfeMO ODPELIAE1. > ODLIČNO 41 OPRAVIL! PREM SE BODO GUSAR3I ZAVEDELI, BAS 4E TEE ZGODILO,BO&5 K ŽE 4£EDI OCEANA! . [DRUŽNO 40 ZAVRTELI VITEL IRAVO, LABOTNIE! E4TITAM T4IHINIMI CE&TltAM! . DA3, VRZI 1E4TEV! iAUOTNIB, PA NATO 'SE ZVITOREPEC ODVEZAL -----------------, 'SADRA... TEDONSA SE PRIŠEL ZA BRMILO... SLIKA IZ POLPRETEKLE DOBE S KITAJSKE PRIHAJAJO GLASOVI, DA SO RAZPUSTILI ZE VEČJE ŠTEVILO KOMUN, KI SO BILE SE PRED DOBRIM MESECEM BISTVO VSEGA KITAJSKEGA ŽIVLJENJA. TEDAJ V TEH KOMUNAH NISO LE DELALI, MARVEČ SO SE TUDI URILI V PRIPRAVLJENOSTI Z OROŽJEM V ROKI. IN TAKO STE LAHKO VIDELI DVA OLANA KOMUNE SIU SIN, KAKO PRINAŠATA TOVARIŠEM PUŠKE ZA VOJAŠKE VAJE. VSAK CLAN KOMUNE, MOŠKI IN ZENSKE, SO MORALI ZNATI METATI BOMBE, STRELJATI IN ZAGRABITI TUDI ZA NOZ. VSEMOGOČNI HELIKOPTER KAJ VSE NI MOGOČE POČETI S HELIKOPTERJEM. KOLIKOKRAT SMO ZE VIDELI SLIKE, KAKO HELIKOPTERJI REŠUJEJO LJUDI IN KAKO ZVESTO JIM POMAGAJO PRI GRADNJI V TEŽKO DOSTOPNIH PREDELIH NASE ZEMJE. HELIKOPTER PA POMAGA Tudi svojim ponesrečenim ROJAKOM, LETALOM, CE MORAJO ZASILNO PRISTATI NA SAMOTNEM POLJU, DALEČ PR O C OD SVOJEGA LETALIŠČA KOT KAZE SLIKA, JE POSTOPEK KAJ PREPROST. HELIKOPTER S POSEBNO KLJUKO ZATAKNE NA JEKLENE VRVI PRITRJENO LETALO IN GA VARNO PRENESE DOMOV. PERZIJSKI ŠAH INZELENOOKA PLAVOLASKA ČEPRAV JE NOVI ZAKON RE>-PAHLEVIJA, KI GA SICEi. LJUDJE BOLJE POZNAJO PO NASLOVU PERZIJSKI SAH, V POGLEDU POTOMSTVA PRECEJ BOLJ USPESEN KOT NJEGOV ZAKON Z »NESREČNO« SO-RAYO, SI PERZIJSKI VLADAR RAD PRIVOŠČI TU IN TAM PO SVETU — NE BI MOGLI RECl DA MALO POTUJE — KAKŠNO AVANTURICO. ENA IZMED NJEGOVIH ZADNJIH OBOŽEVAN K JE BILA SEVERNJAKINJA ELGA ANDERSON, ZELENOOKA PLAVOLASKA, KI NAJ BI BILA NEKAKŠNA TEKMICA ANITE EK-BERG PO OBRAZU, POSTAVI, PA TUDI PO ŠKANDALIH. S ŠAHOM STA SE SREČALA NEKJE V ŠVICI IN BRZ JE BILA TU LJUBEZEN NA PRVI POGLED... VSAJ ELGA TAKO TRDI TO SE IMENUJE PRISEBNOST! NA NEKI JAHALNI PRIREDITVI V PARKU KEMPTON V ANGLIJI SE JE PRIPETIL TUDI TA DOGODEK. KI GA JE KAMERA SPRETNEGA FOTOGRAFA ZAPUSTILA POZNEJŠIM RODOVOM. MLADI JAHALCI SO SE POMERILI V TEKMI CEZ OVIRE, TODA EDEN IZMED NJIH JE ZE PRI PRVEM SKOKU ZLETEL S SEDLA VISOKO V ZRAK — PA SE SPET ULOVIL NAZAJ V SEDLO, NE DA BI IZGUBIL KONJA IZ OBLASTI, IN JE SREČNO PRISPEL NA CILJ. KAJ BI STORIL Tlf DRAGI BRALEC? LEDENI SPOMENIK V BLEJSKEM PARKU v TRENUTKU, KO TO PIŠEMO, JE CISTO NEMOGOČE POVEDATI KAKO SE BO OBRAČALA MUHASTA ZIMA DO TRENUTKA, KO BODO NASI BRALCI DOBILI V ROKE TO SLIKO. MOGOČE BO SF, TOPLEJE, KOT JE ZDAJ, MOGOČE PA BO TUDI MRAZ, KAKRŠEN JE ZE BIiL IN KI JE IZ LEDENICE V PARKU NA BLEDU NAPRAVIL LEDENO SOHO. PREMOTILA JE TUDI NAŠEGA FOTOREPORTERJA, DA JO JE OVEKOVEČIL ZA BRALCE (FOTO VLAST J A). V MESTECU EVANSVILLE V ZDA IMAJO V ŽIVALSKEM VRTU SILNO DOBRO VZGOJENO OPICO, KI JO VSE MESTO POZNA PO IMENU JOKO. TUDI DOBREGA SRCA JE: CE JI KDO PRINESE POSLASTICO, JO SICER VZAME, PA TAKOJ PONUDI TISTEMU, KI JO JE PRINESEL IN SE DRUGIM, KI SO V BLIŽINI. Sele, Ce jo vsi odklonijo ali pa jo vsi poskusijo, se TUDI SAMA LOTI PRIBOLJŠKA. GOTOVO Bi SE JI ZAMERIL, CE BI ODKLONIL TAKO PRISRČNO PONUJENO BANANO. ■■K !