86. Številka, Ljubljana, v sredo 16. aprila. XXIII. leto, 1890.
Izhaja vsak dan zvečer* izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a vst ro-o ge r ske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld„ za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 glcl. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vBe leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr.   Za pošiljanja na dom računa bo
po 10 kr. za mesec  po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več. kolikor pofitnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat, tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Gospodskih alicah St. 12. Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Mešcanjel
Za bližajoče se volitve v občinski zastop stolnega mesta Ljubljanskega so se v I. volilskem razredu postavili tudi takšni kandidatje, glede katerih je javno mnenje prepričano, da ne bi mogli zadostno zastopati duševnih in gmotnih koristi j mostnega prebivalstva. Prouzročila je te kandidate prepičla udeležba na volilnih shodih.
Zato smo narodni volilci, iskreno želee, da ima stolica slovenska uzorno narodni in napredni zastop, sjedinili se za nekatere druge kandidate in to može, ki uživajo pravo javno zaupanje narodne naše Ljubljane. Vi, meščanje, jih torej volite jednoglasno!
Naši kandidatje za I. volilni l*a Z !'<*<!• ki voli dne 18. aprila t. 1. so naslednji:
Ivan Knez, Fran Tereek, Vase Petričič,
veletržec in posestnik. trgovec in posestnik. trgovec in posestnik.
dr. Karol Bleiwei8 vitez Trsteiiiški,
zdravnik in posestnik.
Narodni volilci.
vico. Celo ministri neao prosti tega nasprotja, če tudi je iz državnih ozirov skrbno prikrivajo. Zatorej je jasno, da zveza trajna biti ne more.
Sedanji ministerski predsednik Crispi je bil znan kot velik prijatelj Francije. Gotovo bi že davno bil tudi kot minister že jasneje pokazal to prijateljstvo, da neso razmere bile jako neugodne. Poslednje mesece se pa že vidno nagiblje na francosko stran. V carinskem vprašanji je že storil mnogo korakov, da se približa Franciji. Posebno sijajno se bode pa to teženje pokazalo te dni, ko potuje predsednik republike Francoske v južno Francijo. V Toulon bode odplulo več vojnih italijanskih ladij, da dostojno pozdravijo načelnika sosedne države.
Ta slovesen pozdrav ima gotovo svoje namene. V Franciji vzbudil je veliko zadovoljstvo in reči smemo, da je ž njim storjen važen korak za zbližauje Francije in Italije. Pričakovati je, da ne bode ostalo pri tem koraku, temveč bodo sledili drugi, ki bodo omogočili francosko-italijansko zvezo.
Pa še nekaj druzega utegne Italijo odganjati od tripelalijance. Zadnji čas se Nemčija vidno približuje Vatikanu. Na Berolinskej konferenci za varstvo delavcev je Vratislavski knezonadškof dr. Kopp igral jako veliko ulogo. Ne le, da era je cesar odlikoval pri vsakej priliki, temveč je ta cerkveni dosto
janstvenik igral nekakšno vodilno ulogo. Jako pomenljivo je, če se v protestantskej državi dovoli katoliškemu dostojanstveniku tako uloga. Pa še druge stvari jasno kažejo, da je dr. Kopp zaupnik nemškega cesarja in rimskega papeža.
Cesar Viljem ie v svojem konservativnem mišljenji preverjen, da je mogoče s papeževo pomočjo pomanjšati precej nevarnosti, ki preti človeškej družbi in zlasti prestolu od socijalnih demokratov. Dr. Kopp nekda neprestano deluje, da ustanovi dobre odnošaje mej Vutikanom in Nemčijo. „Kreuz-zeitung", ki ima zveze z Berolinskitni dvornimi krogi ve celo povedati, da bode dr. Kopp v Rimu s papežem izdelal celo encikliko proti socijalizmu. Nemški list se nadeja, da bode dr. Kopp kmalu imenovan kardinalom in bode celo igral važuo ulogo pri bodočej volitvi papeževi.
Mi tukaj pač ne bodemo preiskavali, koliko so nade Berolinskega konservativnega lista utemeljene, da bi kdaj itiara krasila glavo dr. Koppa. Ker se tudi drugi listi, kateri imajo zveze z Bero-linskimi dvornimi ali vladnimi krogi, ali pu s katoliškim centrom mnogo bavijo s tem možem in z zboljšanjem oduošajev mej Nemčijo in Vatikanom, moramo reči, da je v tem nekaj resnice.
V Kvirinalu gotovo tega laskanja ne opazujejo baš z zadovoljstvom, marveč z nekim nezaupa-
V l,jiil»l.j:nii 16. aprila. Vedno jasneje postaje, da bode odstop Bis-marckov v kratkem jako predrugačil evropski položaj. Dnevi tripelalijance so šteti, kakor smo že trdili jedenkrat v listu svojem. Italija se vidno oddaljuje od svojih zaveznikov. Ne le opozicija, temveč tudi vlada teži za tem, da se približa Franciji. Tri-pelalijauci so bili v Rimu pristopili le zaradi tega, ker bo se bali, da zaradi alriške politike pride do boja mej Italijo in Francijo in se nadejali, da jim Nemčija in Avstrija vsaj pomagate pridobiti Tripolis Sedaj so se pa odnošaji mej Francijo in Italijo že znatno zboljšali in ni se več treba bati, da bi Francozi s svojimi četami napali Italijo. Avstrija in Nemčija pa tudi nesta voljni za Italijo rušiti miru v orijentu, da bi jej priborili Tripolis. Vsaka država se boji utikati v orijentske zmešnjave, da si ne opeče prstov, zatorej tudi Avstrija in Nemčija Italijanom na ljubo ne bodete sprožili orijentskega vprašanja, katero se pri sedanjih razmerah da rešiti le z veliko vojno.
Ker so pa razmere take, v Italiji nemajo dosti povoda, da bi se še ogrevali za srednjeevropsko državno zvezo. Ta zveza v Italiji nikdar ni bila popularna. Narod italijanski prešinja neko sovražno čuvstvo proti Avstriji že zaradi Trsta in Tridenta, do katerih, misbjo Italijani, da imajo narodno pra-
LISTEK.
Silvestrov otročiček.
Kllliforiiskll povest. Spisal ltret. II a rte; poslovenil Vinko.
Bilo je v nekem majhnem zlatokopskem ta-borji, kaliforn8kih gorfi, kjer sem ga spoznal v di-votui ljubkosti njegovi.
Dospel sem zgodaj zjutraj, a ne dovolj zgodaj, da bi bil ujel prijatelja, ki je bil predmet mojega pohoda. Šel je »zlato iskat", reklo se mi je ob reki, — in bržkone se vrne stoprav proti večeru. Na katero stran je krenil, tega mi neso vedeli povedati , tudi neso verjeli, da bi ga našel, ako bi šel za njim. Splošno so mislili, da bi bilo najboljše, ako bi počakal.
Pogledal sem okrog sebe. Stal sem na bregu reke; vse je kazalo, da so bili tisti, s katerimi sem se o tem razgovarjal, razven mene jedina človeška bitja na dolgo in široko, in še ti so baS to tre-notje izginili mi ispred očij, idoči po strmi plazini navzdol k suhi rečni strugi.
Stopil sem na rob plaziue.
— Kje bi neki Čakal.
— O, kjer koli — če hočem, tukaj doli na pesku v reki, kjer oni delajo. Sicer pa, da se tudi lahko spravim v kako kočo, katere bodem povsodi našel raztresene. Morebiti pa mi bode hladneje in prijetueje v koči mojega prijatelja, ki stoji tara-le na griči ... Še vidim trojico visokih smrek in malo bolj na desno streho in platna za jadra in dimnik, ki molf iz gošče.... No dobro, to je koča mojega prijatelja — koča Dicka Silvestra. Konja lahko pustim v mali grapi ter se toliko časa tam potikam, da pride. Tudi nekaj knjig da bodem našel v koči, ž njimi se lahko zabavam, ali pa naj se z otročičkom igram.
— S kom?
A bili so že odšli. Nagnil sem se čez bregov rob ter zaklical za izginjajočimi postavami:
„S kom, pravite, naj se igram?
Odgovor je počasi skozi vroči leni vzduh prišel gori k meni.
„Z o-tro-či-čkom 1"
Zaspani jeki so ujeli vprašanje ter je veselo
metali od jedne gorske stene do druge, dokler ni plešasta gora meni nasproti nekaj razločnega rekla o otročičku. Potem pa je bilo vse tiho.
Gotovo nisem prav razumel. Moj prijatelj ni imel obitelji. Štirideset milj okrog tabora ob reki ni bilo ženskega bitja, tako Btrastuo pa nikoli ni ljubil otrok, da bi iz tujine naročil tak drag potraten izdelek. Gotovo nisem prav razumel.
Obrnil sem glavo svojega konja proti holmu. Ko sva počasi plezala kvišku po ozki t*tez!, mislil bi bil človek, da je ta mala naselbina izkopano predmestje pompejansko, tako zapuščena in tiha bila so stanovališča. Skozi odprta vrata si razločno videl sleherni v neobdelano notranjost — preprosto smrekovo mizo, na kateri je še stala pičla posoda za zajutrek, leseno ležišče z volnenimi odejami, neredno razvlečenimi.
Zlatosvetla gaščarica, pravi ta genij brezupnega miru, ustavila se je bila brez sape na pragu jedne koče; veverica je nesramno gledala skozi okno v neko drugo; žolna, tista ptica, ki se odlikuje s svojo grobokopsko vnanjostjo — je bila takrat, ko sem jaz s konjem šel mimo, svoje mrtvaško
njem. Saj vsi italijanski državniki vedo, da je glavui smoter vatikanske diplomacije, da pridobe kako velesilo, ki bi si postavila smoter, na kak način papežu zopet pridobiti svetovno oblast. Mi se tukaj sami ne spuščamo v vprašanje, v koliko je utemeljeno papeževo teženje, da si zopet pridobi Rim, a le toliko rečemo, da b stališča italijanske vlade ni lahko mogoče ustreči tej želji. V Vatikanu so baje hoteli že, ko je Viljem II. bil obiskal Rim, poskusiti pridobiti ga za obnovljenje papeževe oblasti. Cesar se tedaj ni hotel spuščati v pogovor v tej zadevi. A sedaj bode gotovo to nalogo prevzel dr. Kopp, ki jo bode skušal po oviukih izvesti. V Vatikanu stavijo vanj tem večje nade, ker je knezonadškof jako priljubljen v vseh pruskih dvornih krogih.
Ta prizadevanja bodo pa tudi silila Italijo, da čim hitreje obrne tripelalijanci hrbet in se nasloni na sorodno Francijo. To slutijo v Berolinu in zaradi tega je nemški cesar tako prijazno občeval s francoskimi odposlanci na Berolinskej konferenci in jih tako rekoč prosil, da naj delajo na to, da se kmalu zboljšajo odnošaji mej Nemčijo in Francijo. Dajal jim je razumeti, kako bi mu bilo ljubo prijateljstvo s francoskim narodom in da bi Nemčija marsikaj storila, da bi pridobila to prijateljstvo. Francoski odposlanci seveda neso mogli cesarju dati nikacih zagotovil v tem oziru, ker javno mnenje v Franciji je sedaj še zoper vsako približanje mej Nemčijo in Francijo.
Ne le v Beroliuu, ampak tudi na Dunaji že računajo s tem, da bode razpala tripelalijanca. Za balkanske zadeve se vedno manj brigajo in poskusili se bodo približati Rusiji Pot temu bode pogladilo nameravano potovanje nadvojvodo Ferdinanda d' Este v Rusijo, kjer se snide z ruskim carjem. Mi ne mislimo, da se bode mej Avstrijo in Rusijo sklenila kaka zveza, ker Rusije vnanja politika sedaj ne išče zvez. Odstraniti se bode pa dalo nasprotje mej Dunajem in Peterburgom s tem, da se bode Avstrija manj utikala v balkausko politiko, v kar bode tem ložje privolila, ker Rusija ne hrepeni po prisvojenji Bolgarske.
V bližnjoj bodočnosti se bodo v položaji evropskem zgodile važne premembe. Izginil bode važen faktor, ua kateri se je dosedaj, kakor so mnogi mislili, opiral evropski mir, tripelalijanca. Zaradi tega se pa mir najbrž ne bode še brž motil, temveč le Nemčija bode bolj osamljena in zaradi tega morala biti bolj pohlevna, kar bode zlasti za Slovane ugodno.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 16. aprila. CeSkonem šfce konference*
V prvej seji v ponedeljek so se češki iu nemški odposlanci posvetovali o razdelitvi deželnega kulturnega in deželnega šolskega sveta. V drugej seji, ki je bila v ponedeljek zvečer, bilo je pa posvetovanje o šolah za narodne manjšine. Vlada je bila predložila že izdelane dotične predloge in naloga odposlancem je bila, da popolnijo ali pa malo premene kake določbe. V vsem se je baje doseglo popolno sporazumljenje in ni dvojbe, da bode deželni zbor v pomladanskem zasedanji se o teh predlogah že posvetoval in je tudi rešil.
Večje  težave se pa stavljajo premenitvi de-želnozborskega volilnega reda za veleposestvo. Čehi
in Nemci se tukaj trdno drže svojega stališča. Dvo miti je torej,  da  bi se v tej zadevi doseglo kako sporazumljenje.   Najbrž se odposlanci dogovore, da se ta stvar prepusti deželnemu zboru, da to zadevo odloči.
Volilni shod r Mlatlej Jioleslavi.
Ker je dr. Mattuš odložil svoj mandat, bode tedaj v Ml ade j Boleslavi dopolnilna volitev za državni zbor. V nedeljo je bil v Boleslavo se pripeljal dr. EJv. Gregr agitovat za stranko svojo. Na sklicanem shodu volilcev je dokazoval, da bi bili Čehi več dosegli, ko bi bili v opoziciji. Na Čehe se bodo na Dunaji le tedaj ozirali, če se jih bodo bali. Deset let so Čehi verno službovali vladi, pa neso nič dosegli, le narod so priveli do propada. O češkem kronanji se več govoriti ne sme, kmetijstvo in obrtnija pa propadata. Najhujše je, da največji del prebivalstva, delavci, nema volilne pravice, in vse odločujejo le veleposestniki. Mladočehi bodo v državnem zboru podpirali vse predloge, s katerimi se bode hotela razširiti deželna avtonomija. V vprašanji liberalizma se bodo Mladočehi pridruževali onim, ki se potegujejo za napredek in pobijajo kle-rikalizem. Mattuš in Rieger nesta podpirala nobenega liberalnega predloga niladočeške stranke. Staročehi očitajo radi Mladočehom nedoslednost, a dr. Rieger je tudi nedosleden, k<;r sedaj podpira klerikalce, v Kromeriži je pa propovedoval, da vsa oblast izvira iz naroda.
Dne /. t naju bode delavski praznik skoro po vsej Evropi. Tudi minister8tvo na Dunaji se je že o tej zadevi posvetovalo in baje sklenilo, da so delavcem v državnih tovarnah dovoli, da bodo ta dan imeli prosto, če bodo zahtevali, v kolikor to dopušča kakovost vršbe. Pri vršbah, pri katerih se delo popolnoma pretrgati ne sme, 8e bode pa skrbelo, da vsaj nekaj delavcev ostane pri delu.
Vnaiije ilržare.
UvedenJG ruskega -urnega jezika v prlbal-tijske Sole,
Kurator Drptskega šolskega okraja, Kapustin, je opozoril zadnje dni ravnatelje, da po zakonu z dne 10. aprila 1887. se ima v šolah poučevati v ruščini, da naj torej vse potrebno store, da se uvede že letos poučevanje v ruščini. Zaradi upiranja učiteljev ne smejo učenci škode trpeti in zatorej bodo ravnatelji odgovorni, če se bode porušenje šol še odlagalo. Čez dve leti pa zgubi vsak učitelj službo, če se ne privadi toliko ruščine, da bi mogel poučevati 7, ruskim učnim jezikom. Ta ukaz je zaradi tega posebno pomenljiv, ker bode Kapustin baje naslednik sedanjega učnega ministra Delja-nova, ki je dal ostavko. Iz njega se vidi, v kakem duhu hoče on voditi šolstvo v Rusiji, da bode posebno gledal na učenje ruskega jezika.
Afera majorja Paiiice.
Vojni minister Mutkurov je že izročil vse akte o tej zadevi vojnemu državnemu pravdnikn, Glavna obravnava se začne dne 26 t. m., če se zopet ne bode odložila. Poprej bode pa Bodišče odločilo, ali se bode vršila javna ali tajna.
JProgvam Itottlangerjeve stranlte.
Stranka generala Boulangerja je postavila svoje kandidate za mestni zbor v Parizu in hkratu v oklicih objavila svoj program. Ta program, ki je sestavljen iz raznih gromovitih fraz, diši malo po socijalizmu. Boulangisti zahtevajo, da z občno volilno pravico voljeni ustavni zbor premeni ustavo iz 1875 leta: da se uvede ljudsko glasovanje za vspre-jem nove ustave in važnih političnih zakonov; da se organizuje republika na najširših demokratičnih podlagah, katere bodo omogočile izveđenje socijalne reforme, ki dela največje skrbi državnikom v Evropi; da se zagotovi svoboda tiska, govora, mišljenja, združevanja in vesti; da se spoštuje občna glasovalna pravica in narodna suvereniteta, ter razveljavi krivična sodba državnega sodišča. V mestno upravo pa obetajo uvesti varčnost in red.
kladivo baš dvignila s strehe, pokrovu mrtvaške rakve podobne, na kateri ie imela neko delo svojega poklica.
Jedno trenotje mi je bilo skoro žal, da nisem vsprejel povabila, naj počakam v strugi; a kmalu nato je veter zavel po dolgi temni grapi in pričakujoče vrste smrek na oni strani so se, pozdrav-jaje me, priklonile. Menim, da je moj konj baš tako dobro, kot jaz umel, da koče to osamelost delajo človeško in zategadel neznosno; kajti pospešil je svoje korake in v lahnem teku me je kmalu prinesel na kraj gozda k trem smrekam, katere so kakor stražniki stale pred Silvestrovo kočo.
Snel sem v mali globeli konja jezno opravo, odvzel dolgo riato*) od sedla, privezal ga ž njo k mlademu drevesu ter krenil proti koči. A jedva sem storil par korakov, kar začujem za sabo naglo dirjanje — in glej, moj Pomposo, od strahu tresoč se po vsem životu, bil mi je za petami.
Naglo se ozrem.   Veter se je bil  polegel;
*) Biču podobna vrv iz govedine.
\eutška  h'oloni}alna jtolitika.
Državni kancelar Caprivi izdeluje spomenico o kolonijalnej politiki, katero bode predložil državnemu zboru. Iz te spomenice bomo izvedeli, kake namene ima ekspedicija Emina paše in nemška kolonijalna politika v Afriki v obče. Kakor se kaže, so v Berolinu že malo zgubili veselje za velika kolonijalna podjetja, ko so {videli, kako nevoljo vzbuja nemška kolonijalna politika v Angliji. Zadnja poročila iz Berolina že zatrjujejo, da Nemci ne mislijo na prisvojenje ekvatorijalne pokrajine.
Volitve za jtortugalsko gospodsko zbornico.
Pri volitvah za portugalsko gospodsko zbornico voljeni so sami konservativci in naprednjaki. Republičani neso prodrli z nobenim svojim kaudi-datom. Konservativci imajo večino. Omeniti je, da jo volilna pravica za to zbornico jako omejena.
Dopisi.
slišati ni bilo druzega, kot sedaj pa sedaj kak dihljej iz globokih prsi j gozdovih, bolj podoben dolgemu vzdihljeju, nego li razločnemu glasu, ali pa cvrčanje cvrčkovo v razgreti globeli. Pazno sem preiskal tla, če ni kje kaka kača klopotača, a brez uspeha. A vender se je Pomposo tresel od krivega tilnika do občutljivega ledja, da celo lakotnici trepetali sta mu od groze.
Pomiril sem ga, kolikor se je dalo, šel potem na kraj gozda ter pogledal v mračne globine njegove. Časih se je nagloma zalesketala perutnica kake tiče ali pa je veverica zletela mimo mene: to je bilo vse, kar sem videl. Priznati moram, obšlo me je nekako praznoverno pričakovanje, ko sem zopet stopal proti koči. Dete gorskega duha, čuvano od Titanije in njenega spremstva in ležeče v dragoceni zibeli, ne bilo bi me osupnilo; bojim se, da sem zaupno pričel pričakovati spavajočo kraljičino, ki bode vzbudivši Be to puščavo zopet oživila in katero bodem jaz brez premisleka poljubil.
(Daljo prih.)
li !iju!»ynuc 16. aprila. [Izv. dop.] Oprostite, g. urednik, da se i jaz pridružim vašim bojnikom; saj ste tega krivi največ vi sami! — Da, da, vi sami in pa besede, katere ste pisali v 84. št. „Slov. Naroda" : odslovili bomo dosedanjo taktiko popustljivosti in z vso odločnostjo postavili se po robu. Tesneje bodemo skleni li svoje vrste in z vso energijo bili boj..... Pod zastavo od-
ločnosti zbirali se bodo vsi naši somišljeniki in sphm vsi razumniki slovenski".
Evo me, g. urednik! Tudi jaz se hočem boriti pod vašo zastavo za pravico in resnico. Prav imate! Odločen mora biti boj; brez priza-našanja in usmiljenja hočemo uničiti sovraga, ki nam hoče vzeti — vse!
Napovedan je boj ! —
Mar, naj se pogumen vojak tega straši ? Nikakor! Z veseljem pripravlja se nanj, kot na kako Bvečanost! Ne b smrtonosnim orožjem, „z uma s vi tlim mečem" pobijali bodemo sovražnikovo naklepo in „uaš bo venec zmage nekrvave!"
Kdo pa je napovedal boj ? Tisti, ki je pisal v št. 84 „Slovenca" ua konci uvodnega članka: „Boj je napovedan, konservativna (?) stranka ga tudi vsprejme, če že ni drugače: Boljši je očiten boj, nego zavrateu terorizem."
Kaj so vam zdi ? Jaz za svojo osobo ue vem, ali so gg. uredniki „Slovencevi" tako abotni, ali pozabljivi ali zlobni, da res ne vedo (ali vedeti nočejo?), da bo boj izvali ravno oni sami?! Hinavci, najprej kličejo nna korajžo", potem pa velikodušno (!) vsprejmo boj, „če že ni drugače." Slednje besede naznanjajo, da imajo gospodje slabo, jako slabo vest, ker so tako boječi, če je reanica na vaše j straui, kaj se bojite? Nekaj nam pa utegne vender pojasniti g. ureduik „Slov.", kaj hoče namreč reči z besedami: »Boljši je očiten boj, nego z a vrat en terorizem?". Ali pe je „Slov. Narod" kdaj plazil vam za hrbet?
Tvojih aauTov! Gospodje! izrekli ste lastno obsodbo! Ali nismojmi vselej izrekli svojega mnenja naravnost, iz lica v lice? —
Naj bo zadosti, g. urednik! Če vara drago, vidiva se še večkrat! Uverjeni bodite, da imate mnogo prijateljev in somišljeuikov, kojih število se bo vedno le množilo, kajti pravica je z nami! S klerikalnimi fanatiki niti premirja ne! Iz Kočevja 29. marca.*J [Izv. dop.] O priliki desetletnice g. deželnega  predsednika barona Winklerja pojavila se je prikazeu, katere bi ne bili kljubu dobremu poznanju razmer nikakor pričakovali. Menimo namreč čestitke, koje so vse nemške občine v našem okraji ua čelu njim mestna občina Kočevska — brzojavile gospodu slavljencu. Ker je ta pojav vsekako važen za presojanje naroduo-po-litičnih razmer na Kranjskem, hočemo ga nekoliko osvetliti.
Glavna trdnjava liberalnega nemštva na Kranjskem dvignila je „beli prapor v znak spravljivosti in miroljubja. To je faktura, ki je vreden resnega preudarka. Da njegovo važnost prav spoznamo, po-sezimo za nekoliko let nazaj v našej političnoj zgodovini. Odkar se je na Kranjskem pričel boj za narodno pravo ni bilo sloge mej Slovenci in Kočevci, najmanje pa za časa glavarjev Fladunga in Dollhofa. Ta dva sta bila prepokorna pobočnika Ljubljanskih generalov — ustavovereev. Vse njuno delovanje merilo je na zatiranje Blovenskega življa v korist nem-Štvu. Takrat Kočevarjem slovenski sosedje niso bili drugo nego „verfi, .. Krojnare." Kako je takrat v naših šolah paše val slavni prof. Linhart, je' pač še
•) Po naključji zukasnjeno.
marsikomu v žalostnem spominu. Sploh — cvetela je ljuba „Slovenenhetze". Za glavarja Merka so prej prenapete strune nekoliko odjenjale in čulo se je manj disharmonij nego prej — a naaprotstva se še nikakor niso izgubila. To se je žalostno pokazalo zopet za glavarja Kočevarja. Mož dobrosrčen in zvest narodnjak vender ni našel pravega pota do sprave. Bil je premehak io pretrd v isti čas. Kakšen sad more obroditi omahljivost in nesigurnost, pokazala nam je žalostno deželnozborska volitev leta 1888, ko so bili slovenski volilci v Kočevskem mestu nekako „vogelfrei", ko je v istini bilo nevarno, v mestu kazati se narodnjaka. Za te žalostne dobe slavili so Kočevski, a največ od zunaj privandran „exaltados" prave politične orgije. Vsak politični škandal bil je tem junakom prava dušna paša in dokaz pragermanskega junaštva ali mučeništva.
Ljudstvo, kojega se je polastil šovinizem, je težko ozdravljivo; in uprav germanski šovinizem cvel je v Kočevarjih v bujnem cvetji. Kolovodje k la Burger, Linhart sen. in jun. i. dr. dali so vernim meščanom in kmetom komaj oddahniti si, a slepo so jih tirali iz demonstracije v demonstracijo ter v boj nad nevidnega sovraga — požrešno Slovenijo. Le optimist je mogel pričakovati obrata k boljšemu v doglednem času.
Za Kočevarjem je po kratkem mejvladji (De-peris, ki je bil za nas bolj voda nego krop) vodstvo okrajnega glavarstva prevzel sedanji g. okrajni glavar dr. L. Thomann, takrat Še vladni tajnik, o katerem smo na tem mestu že večkrat govorili. Spoznal je takoj pravi uzrok političnej bolezni — ter jel Bpodbijati tla najhujšim kričačem v KoČevji ter jim jih tudi srečno izpodbil. Vero v resničnost in nezmotljivost svojih nekdanjih vodij so Hočevarji izgubili, videli ko bledeti in obledeti njihov nirabus. Od te dobe začele so se trgati vezi mej Kočevjem in Ljubljanskim nemčurskim ostrogom. To so živo pokazale lanske deželnozborske volitve, ko sta Slovenec in Kočevar složno volila svoje poslance v deželni zbor, s katerimi smemo mi zadovoljni biti in ki bodo gotovo tudi vselej vestno nastopali. MeŠčanje in kmetje so uvideli, da ni nikjer pravega uzroka ime Slovenec tolmačiti z besedo „Feind".
Zadnjo nit, ki je še vezala Ljubljanske poveljnike s Kočevjem, pretrgali so Kočevci iz lastnega nagiba, ko so čestitali g. deželnemu predsedniku. Na laž so postavili svoje krive apostole, ki so jim vodno trdili, da je g. deželni predsednik poslan na Kranjsko le v zatiranje Nemcev, da jih hočemo Slovenci iznaroditi in da so oni pastorka ua Kranjskem. Javno so zanikali, kar so o njih in nas črčkarili nemški listi in kvasili po zbornicah in društvih apostoli nemškega šulverajna — češ — na Kranjskem, da je sedaj fira zatiranja Nemcev, da se tira pri nas ubogo ljudstvo v duševni in gospodarstveni pogin, nemški Kočevarji da so na hujšem nego ubogi indijski parije i. t. d.
Priznali so s svojimi brzojavkami dne 18. m. m. da ne čutijo nikake krivice, ter da vlada na Kranjskem ni Slovencem pravičnejša nego nemškej manjšini. Kakor pri lanskih volitvah tako so tudi dne 18. m. m. stali ua našej Btraui, ter s tem konšta-tovali važno istino, da se ne čutijo od slovenske veČine zatiranimi.
Da se je stvar tako ugodno zasukala, to vse je večinoma s svojim prijaznim in nepristranskim posredovanjem prouzročil že večkrat na tem mestu pohvalno omenjeni g. okrajni glavar dr. L. Thoman, ki je uzor nepristranega političnega uradnika, ka-keršuih si želimo povsod. Jedino njemu moramo pripisovati ugodni razpletek prejšnjih homatij v našem okraji, vsled tega pa si je tudi pridobil zaupanje vsega prebivalstva v našem okraji.
JLb Ki butce na Dolenjskem 13. aprila. [Izv. dopis] Znano je, da je pri našem največjem denarnem zavodu na Kraujskem težko dobiti posojila na manjša kmetska posestva na deželi, da je to s tolikimi stroški združeno in se primeroma tako malo dobi, da se vsakdo le v najskrajneji sili tega zavoda poslužuje; anano je nadalje, da je bil do zadnjega časa osebni kredit na deželi prav malo razvit, v kojikor ga neso oderuški špekulantje upotrebljevali ■ v lastno, korist.
V teku zadrrph deset let nastale so pa po Dolenjskem nekatera' Bokrajne posojilnice", ki z večjim ali manjšam uspehom delujejo, da bi si kmet-sko prebivalstvo, obrtništvo in trgovina na deželi pomagali, okrepili -in da ne bi prišli raznim oderuhom v roke/  Sfroro največji pomen pridobila
si je mej njimi „okrajna posojilnica* v Ribnici, katera sicer še le pol drugo leto obstoji, pa je za tukajšnje prebivalstvo neprecenljive vrednosti. Čeravno je bila občna želja za osnovitev take poBojil-nice v našem okraji, ker je trgovina in hišna obrt zelo razvita, že poprej mnogokrat izražena, vender so se tukajšnji rodoljubje še le predlansko leto zjedinili in na podlagi omejene zaveze z uplačanim glavniškim kapitalom 10.000 gld. posojilno poslovanje pričeli. Že koncem prvega polletja — od 1. junija do konca decembra 1888 — bilo je okroglo 117.000 gld. prometa. Vsak je izprevidel, da je zavod s takim začetkom osiguran in da ima nade-polno prihodnjost.
Za preteklo leto 1889. bil je danes sklican občni zbor udeležencev v hraniluični sobi. Poleg domačih članov prišli so i nekateri gospodje iz Velikih Lašč.
Podrobnostij o glavnem zborovanji ne bodem navajal, dovolj je, da omenim, da je bilo v preteklem letu okroglo 219.000 gld. prometa, da so bili udeleženci presenečeni o tem uspehu, da so voti-rali za brezplačen vesten in trudapolen trud posamičnih udov načelništva — soglasno zaupnico, da so iste ude za prihodnjo leto v načelništvo jednoglasno volili, de je reservni fond narastel na 1000 gld. in da so celo za dobrodelne namene, za kanalizacijo Ribniškega trga volili 50 gld.
Ker smo prepričani, da se je naša okrajna posojilnica samo v prid tukajšnjega prebivalstva osnovala, da bi ga v njegovih podjetjih z denarnimi sredstvi podpirala, da bi mu lajšala plačevanje dolgov, ga varovala pred previsokim obrestovanjem od strani posameznikov — želimo jej i prihodnje, da bi ostala v tako marljivih, vestnih in veščih rokah, da bi procvitala, razvijala ee in v dosedanji nameri nadaljevala svoje poslovanje. Vrlim rodoljubom pak čestitamo k tacemu uspehu!
Domače stvari.
— (Volitev v drugem razredu.) Predvčerajšnjim amo pisali, da nas je klerikalna stranka v III. razredu v agitaciji prehitela, da pa bodemo kmalu popravili, kar smo doslej zanemarili. Iu danes so se te besede že uresničile. Predvčerajšnji poraz nas ni potlačil, marveč ohrabril in vrgli smo se s podvojeno silo na delo. Angažovana bila je čast naše stranke in mesta Ljubljanskega sploh in dokazati Je bilo treba, da bela Ljubljana, hvala Bogu! še ni klerikalna. Ta dokaz se nam je že danes posrečil. I »asi je klerikalna stranka delala s polnim parom, dasi so na volišče prišli vsi duhovniki Ljubljanski in še celo pater Klinkowstrom, dasi bo se uporabljala vsa sredstva, priborili smo vender sijajno zmago. Oddauih jo bilo 478 glasov. Izvoljeni so gospodje: Vladimir Hraskv s 404 glasovi, dr. Ivan Tavčar s 312, M. vitez Zitterer z 298 in dr. Danilo Maj ar on z 262 glasovi. Nasprotni gg, kandidatje so dobili: L. Ravnikar 206, dr. M ose h e 197, Ferdo Tomažič 170 glasov. — Za razmerje strank je jako označujoče to, da je za naše vse štiri kandidate bilo oddanih 236 glasovnic, za nasprotne pa 111. Izid volitve vzbudil je veliko radost, ker smo se zopet jedenkrat preverili, da imamo večino za seboj, da bodemo vsekdar zmagovali, ako se otresemo dosedanje mlačnosti in začnemo resno in vztrajno delovati. Dvadnevni napor prinesel nam je že zaželeuo zmago, zato le urno zopet na delo, da zmagamo tudi v prvem razredu.
— (Volilni manevri) so razni in v volilni razburjenosti se često rabi kakšna beseda, katera bi se sicer ne. Ta manever pa, kakeršnega se je včeraj posluževal »Slovenec'', ko je v »Poslanem" uprav nesramno napal kandidata dr. Ma-j ar on a, pa že presega vse meje. Zato vzbudil je splošno nevoljo >n odkritosrčno pomilovanje, da „Slovenčevi" gospodje nemajo druzih sredstev in da takim nekvalifikovanim načinom skušajo doseči svoje namene. Pomilujemo!
— (Gos p. M. M a 1 e ii š e k,) župnik pri svetem Petru, zanikava v uradnem listu, da bi se bila leca zlorabila za volilne namene. Mi to z zadovoljstvom vzamemo na zuanje in pozivljemo poročevalca svojega, da se opraviči.
— (Imenovanje.) Pravni praktikant pri deželnem sodišči v Celovci, dr. Gustav Del p in, imenovan je avskultantom za Kranjsko.
— (V Pirničah) je umrl in bil danes pokopan tamošnji učitelj g. Knrol Wober.   V in. p!
— (Sedemdesetletnico) praznuje dne 18. t. m. slavni skladatelj Suppe\ rodom iz Spleta, čegar priljubljene opereto so znane \serau omikanemu svetu.
— (Tatrijotično deželno pomočno društvo za Kranjsko) imelo je v ponedeljek zvečer svoj občni zbor, pri katerem so bili izvoljeni: Predsednikom g. E. Maver, prvim podpredsednikom g. I. M u mi k, drugim dr. Keesbacher, odborniki pa gg.: Albin Ah čin, dr. vitez Blei-weis, Fr. Dob orle t, dr. vitez Gutmanns-thal, G. Habit, V. Hiibschmann, cesarski Bvetnik Mahr, J. M i ha I i č, G. Piccoli, doktor Jos. Stare\ dr. K. Bock, P. G ras seli i, kot pregledovalci računov: VColloretto, K. Kari n g e r in Fr- Ravnikar.
— („Učiteljski Tovariš". Glasilo „Slovenske ga učiteljskega društva v Ljubljani) ima v 8. Številki nastopno vsebino: —z — : Navod učitelju pri pisalnem pouku. — A. Leban — Komen : Pripovedke v ljudski šoli. — Melauija Sittigova —Smlednik: Vzgojila zoper surovost. — L. Stiasnv — Kamnik: Nekaj črtic iz šolskega življenja  v Kamniku  v minolih stoletjih.
— Ivo Trošt — Razdrto: „Prazen strah". — Josip Mam: Knjiga Slovenska. — Ukazi in odredbe Šolskih oblastev. — Književnost. — Vprašanja in odgovori. — Dopisi:  Z Goriškega. — Iz Čemšenika.
— Vestnik. — Uradni ra/pisi učiteljskih služeb. — Listnica uredništva.
— (J u bile j s k a razstava v Zagrebu.) Hrvatsko-slavonska kmetijska družba v Zagrebu sklenila je povodom petdesetletnice svojega obstanka prihodnje leto prirediti razstavo. Deželna vlada dovolila je podpore 10.000 gld. in imenovala svojim zastopnikom sekcijskega svetnika J. E. Tomiča.
— (Prvo kukavico) čuli so dne 14. t. m. na Rožniku. Včeraj pa se ni oglašala, ker je bilo menda vreme prehladno.
— (Osnoval ni odbor Zagorskega telovadnega društva „Sokol") naznanja prvi občni zbor v nedeljo due 20. aprila t. 1. ob G. uri zvečer v gostilni pri „Medvedu" s sledečim vspo-redom: 1. Vsprejem udov. 2. Volitev stalnega odbora. 3. Petje. 4. Prosta zabava. K obilni udeležbi vabi rodoljube osuovalni odbor.
— (V Celovci) pripravljajo se pekovski pomočniki na štrajk. Naznanili so že svoje zahteve, da se namreč skrči delavni čas. Do 27. t. in. določili so rok za mirno pobotanje. Ako se pa poslednje ne doseže, bodo due 28. aprila odpovedali, dne 14. maja pa delo ustavili. Ker 8e kaže, da bodo gospodje mojstri nekoliko odjenjali, se bode stvar najbrže mirnim potom rešila.
— (Društvo Ljutomerske „okrajne založnice) imelo je dne 13. t. m. svoj letni občni zbor, pri katerem se jo tudi društveni račun za leto 1889 obravnaval in odobril. Računu posnemamo, da je imelo društvo v računskem letu 334 udov, ter da jih je mej letom 39 pristopilo, 30 pa odstopilo. Izstopivšim udom se je na opravilnih deležih izplačalo 2072 gold. 47 kr. — ustupivši pa so plačali 2191 gold. 36 kr. — Svota opravilnih deležev ki so za varnost društvenemu podjetju, iznašala je na konci leta 1889. skupaj 25.150 gold. 56 kr., a ves promet se je povzdignil na 169.185 gold. 97 kr. Društvo je imelo konci leta 1889 188.191 gold. 13 kr. premoženja, a dolgov pa 187.578 gold. 17 kr. Mej poslednjimi je pa tudi že omenjena svota opravilnih deležev, potem pa rezervni zaklad in fond za mogoče zgube vkupaj 13.127 gold, 26 kr. Cisti dobiček iznaša 612 gold. 96 kr. katera vaota se ima vsied sklepa občnega zbora, rezervnemu fondu pri-dejati.
— (^Poskusen samoumor".) Notico pri-občeno pod tem naslovom v 80 štev. „Slov. Naroda" popraviti je tako, da osebe, ki je hotela s parobroda v vodo skočiti, ni bila Marija Belec iz Št. Vida nad Ljubljano, ampak neka Marija V e 1 a c.
— (Razpisana) je služba učitelja v Pirničah. Plača 450 gld., priklada 30 gld. in stanovanje. Prošnje do 15 maja.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 15. aprila. Konferenca o češko-nemški spravi posvetovala se je danes popolu-dne o naredbi glede razdelitve nadsodišča Praškega. Čehi in Nemci ra/odeli so svoje želje, a vlada odklonila je vsako premembo.
Dunaj 16. aprila. ,,Wiener Zeitung" : Finančni minister imenoval davčnega nadzornika Ivana Stesko višjim davčnim nadzornikom v območji finančnega ravnateljstva v Ljubljani.
Pariz 16. aprila. Včerajšnji shod tnar-histov sklenil, dne 1. maja prirediti javne demonstracije.
Madrid 16. aprila. General Daban odšel v Alicante, da bode ondu v trdnjavi prebil svojo dvamesečno kazen.
Popravek: Včerajšnji telegram o eksploziji plinarne popraviti je tako, da se to ni zgodilo v Pragi, ampak v Madridu, katero ime pa je v izvirnem telegramu menda po pomoti izostalo.
Razne vesti.
* (Prtljaga na železnici.) V zadnjej številki „Eisenbahn-Zeitunga-e nekdo predlaga, da bi se potna prtljaga na železnici razdelila v dva oddelka: pod 25 kg. in od 25—100 kg., ter da bi se plačevalo od prtljage pod 25 kg. po 50 kr. pri poštnih vlakih in po 1 gold. pri nagličih, od prtljage od 25—100 kg. pa pri poštnih vlakih po 1 gold. in pri nagličih po 2 gold. — Gotovo bi bilo vsakemu ustreženo, ako bi se ta predlog vsprejel.
* (Strajk ženskih krojačev in šivilj na Dunaji.) V ponedeljek popoludne zbralo seje nad 2000 krojaških pomočnikov in šivilj, da se posvetujejo o štrajku. Zbor zahteva, da se skrči delo na osem ur vsak dan, da se odpravi delo po pogodbi, plačo najmanj 8 gld. na dan za moške in zvišanje plače za 20% za ženske in da se proglasi prvi maj kot delavski praznik. Za torek so sklenili nov zbor, da zaslišijo, kaj poreko mojstri o tem, ker bil je navzočen le jeden mojster, ki je poudarjal, da je to nemogoče, ker bi na ta način popolnem uničili manjše mojstre. Jeli so takoj strajkovati ter se pridružili strajkujočim ključaničarjem in pekom, ki so jih z veseljem vsprejeli. Posestniki »angleških salonov" so sklenili, da ne odjenjajo od deseturnega dela, da jim pa plačo pač nekoliko zboljšajo. Posestniki „fraueoBkih salonov" pa so določili, da se delo skrajša na 9 ur pri starej plači; za deseto in jednajsto uro pa, Če bi bilo treba, plačajo jim po 40 kr., za vsako nadaljnjo pa G0 kr.
* (Zidarski štrajk) na Dunaji je končan in zidarji jeli so zopet delati. Pogodili so so z mojstri sledeče: Najmanjša dnina naj bo 1 gld. GO kr. zato bodo pa delali 11 ur na dan in počitka bodo imeli 1 uro. Tudi nadzorniki bodo morali bolj človeški ž njimi ravnati, kakor doslej.
* (Knez Kari T r a u 11 m a n s d o r f ima varuha.) Ker je knez Kn-1 Trauttmansdovf kljub velikim izgubam v zadnjem času še vedno nadalje val svoje borsne spekulacije in je pred kratkim zopet poldrag milijon izgubil, prosili so njegovi sorodniki, potem, ko so poravnali to ogromno svoto, naj bi knezu postavili varuha. To se je tudi zgodilo, da obvarujejo drznega kneza popolne pogube.
* (V cerkvi umrla) je na veliko soboto v Prachatici 20letoa Katarina Wolf vsled krvotoka.
* (Trikrat požar tekom osmih mesecev) bi) je v tovarni za sukno v Fischamendu na Štajerskem. Zadnjič se je vnelo dne 12. t. m. in tovarna je sedaj popolnem pogorela. Škoda je velikanska Nad 150 delavcev je m- laj za dolgo čaBa brez zaslužka.
* (Tri osobe potonile.) V Klobensteinu blizu Bolcana so se potopile dne 10. t. m. v nekem ribniku tri osobe namreč soproga nekega nadpo-ročuika s svojima otrokoma.
* (Belega srnjaka) dobili so v zooložki narodui muzej po posredovanji g. prof. Frane Fur-liča v Osjeku.
* (Kolera na ladij i.) Na parniku Fulford v pristanišči Pauiliac je zbolelo več osob za kolero. Zato je prosil zdravstveni sovet v Bordeauxu ministra notranjih zadev, da naj podaljša karanteno za teden dni j, kar se je tudi zgodilo.
* (Znamenit naraven dogodek) pripetil se je na Veliko nedeljo dopoludne ob 11. uri v mestih Glauchau, Meerane in Lichtenstein na Saškem. Čuli so namreč najprej močen pok, potem pa v kratkih presledkih gromu podobno bobnenje, vsled katerega so se hiše na več mestih tresle in šipe na oknih močno ropotale. V mestih Lichtenstein in Meerane videli so ob jednem tudi, kako je steklenici podoben meteor vijolične barve od vzhoda proti zapadu padal. V Lipsiji pa so čutili ob istej uri slab potres.
* (Gobovi v Novej Kaledoniji.) Gobe tako grozovito razsajajo v Novej Kaledoniji, da je od 45.000 domačinov nad 5000 gobovih. Mnogo gobovih je že pomrlo za to strašno boleznijo, mej drugimi tudi jeden glavar. Najčudneje je pa to, da je z gobami okuženih tudi že nekaj Evropejcev, kar se doslej se nikdar ni zgodilo.
* (Otrovanje krvi.) V Berolinu je šivala pred kratkim neka 23 letna šivilja barvane pred pašnike, od katerih se je barva izgubljala ter se je zlasti prstov prijemala. Ne da bi bila na to pazila
jela se je praskati po vratu, ker jo je srbelo, ter si razpraskala. mozol. V par urah pa je vrat tako silno otekel, da je morala poslati po zdravnika, ki je konstatoval, da je kri z barvo otrovana. Kljub vsem naporom ni se mu posrečilo rešiti nesrečnico smrti.
* (Nov način cepljenja koz.) Moda ima dandanašnji povsodi velik upliv, tako tudi v zadnjem času pri cepljenji koz. Ker brazgotine vsled cepljenih koz roke preveč kaze, jeli so v Ameriki ženskam cepiti koze na meča, da se to prepreči.
* (Zaroke pri divjakih) vrše se na av-straljskih otokih tako, da nevesti dva sprednja zoba v zgornjej čeljusti s palico izbijejo.
AKSKIS
prinaša v 7. številki naslednjo vsebino: Državni osnovni zakon. — Dunaj in nacijonalna avtonomija. — O kritiki dr. Mahniča. II. K nasprotniškim razpravljanjem o nam očitanem razširjanju protestantskih načel. (Dalje.) — Selitev Srbov 1690. leta. — Josipu Lipoldu v spomin. — Pogled po slovanskem svetu, a) Slovenske dežele, b) Ostali slovanski svet. — Književnost.
^SLOVANSKI SVET" izhaja po dvakrat na mesec, vselej 10. in 25. dne meseca, in se pošilja naročnina izdajatelju „ SLOVANSKEGA SVETA" v Gorico. — Naročnina znaša: za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld., za četrt leta 1 gld. Za Ljubljanske naročnike in dijake velja: celoletno 3 gld. 60 kr., poluletno l gld. 80 kr., četrtletno 90 kr.
Zalivala.
V imenu vseh občanov v Studenci čutim dolžnost, zahvaljevati se najtopleje visocemu deželnemu zboru kranjskemu in deželnemu odboru na zares izdatni podpori, katero sta naši po elementarnih škodah hudo prizadeti občini naklonila s tem, da sta nam podarila žita, fižola, krompirja in semen.
V Studenci dne 15. aprila 1890.
Anton Kocinur,
župan.
Meteorologično poročilo.
Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. (161>8)
33" SE
/
M
(sto) i
za VHe loio 4.00; za pol leta
glri. 9.80; /,a četrt leta gld. 1.15.
rJ?tljOl :
15. aprila.
Pri Mlonu ; Angerer, Staudinger z Dunaja. — Klein iz Pefiuha. — vVester iz Otalefia — Klemenčie iz Beljaka. Nordlinger iz Stuttgarta. — Mally iz Tržiča. — vitez p), Keil \t Ljubljano. — Jellinek iz r>na.
Pri Malu'-I r Reitler, Met/ser, Lupini, Geiringer Reingruber, Neuburg, Feilhubor, Mukescb, Sc.hoider z Dunaja. — Arko iz Zagreba. — Schlutz iz Norimberka. — Arpš z Reke. — Kron iz Gradca. — Elsbacher iz Laškega trg«. — Terpotic ta Trbovelj.
Pri Avwtrijnlteiu uttrjl : Šraalz, Mihael, Žugel, iz Amerike. — Cucek is Zagreba.
Pri južnem kolodvoru : Mtiller iz Gradca. Pri Bavarnkvin dvoru : Jauežič iz Ulma. — Baum-gartner iz Hri.\na.
ŠJaiirli 90   v   9Juii>ljaBii :
14. aprila: Matevž Kolone, krojač, 62 let, Vegovo ulice št  8, za jetikn.
V d e ž oln e j bolnici: 12. aprila: Jakob Tišlar, gostač,  50 let, za jetiko,
Tržne cene r ILJuhljaiti
dne 16. aprila t. 1.
		iT kr.		1	(ti. kr.
		7		Špeb povojen, kgr. .	— us;
Rež,	•	.   5 50		Surovo maslo, „	— 7o;
Ječmen,		.  r> 88		Jajce, jedno :   .   , .	- 2
O 'CB,		. 4		Mleko, litor ....	— 10
Ajda,		.   5 33		Goveje       meso, kgr.	- 60
Proso,		. 4	73	Telečje          „ ,	—;60
I Koruza,	» •	. 4	(17	Svinjsko        „ „	— 58
Krompir,	9 •	. 3	21	Koštrunovo    . „	— 38
; Leča,	ft           • •	. 11	—	Pišanec......	— 60
i Grah,	W *	. il.0	—	Golob......	— 20
Fižol,	H	.1 s»	—	Seno,   100 kilo .   . .	2 05
; Maslo,	kgr.	. 1	—	Slama,   „     „   . ,	1 2 23
: Mast,		. —	(i*	Drva    trda, 4 □ motr.	j 7 -
' Speh irinen „			5^	r    mehka, 4 ,	j 4 30
Dan	Ca-» opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	troev"i Neb0	Mo-krina v mm.
15. aprila	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer Srednja	7i:9 9 mm. 1    6-2° C 729 5 mm. 1  1*2° C 727-7 mm. !   10 2° C 1 temperatura 9-4°, za		si. zah.   obl.    0 20mm. al. jz. ; obl. brezv.   obl. j dežja. 03° nad normalom.	
ID-ULinaosIL^si borza
dne 1 6. aprila t. 1.
Jzvirno telogralično poročilo.)
včeraj
....   gld. S»'1B
Papirna renta .... Srebrna renta ....
Zlata renta ......
5°/0 marčna renta .... Akcije narodne banke   . .
Kreditne akcije.....
Londou........
Srebro........
Napol.........
C. kr. cekini......
Nemške marko.....
4°/0 državne srečke iz 1. 1854 Državne srečko ir. 1. 18ii4
89 2f» 110 80 10240 942 — 301-50 119 —
danes 8945 8«.* 50 110-95
loaift
944 —
;;oi-75
119'—
Dunava teg. srečko 5°/0 . Zemlj. obč. avstr. 4 Vi0/,, zl Kreditne srt-čko . Rudolfoie srečke    , . Akcije anglo-avstr. banke
','■44'/,	— „	9-46
rV«5	n	:>-66
58*49'/.	n	f'8 42'/.
250 gld.	132 gld. BO kr.	
100 ,	179 „	|
	103 „	
	99 „	60 ||
100 gld.	121 „	— R
listi . .	117 „	50 „
100 gld.	188 ,	71
10 „	20 „	n
120 „	147 „	70 „
kxkxk*skxixixk**x*xx
AVGUST SCHWEIGER
ordinuje vnak duu od O. do 12. ure dopoludne hi od 2. do (S. ure popoludne.
Stanuje » (908—49)
v hotelu „Pri Malici", II. nadstropje, št. 23.
Novu neprekoHljiva 1'ariHku plomba, priznana od avtoritet za najboljšo, zobem jednake barve ter nadomesti " svojej trajnosti zlato plombo. Umetne sobe in cel» zobovji* ustavlja po najnovejših nmeriftkib metodah, no da bi se odstranile korenine. Zh vsali kouiad Junici.
Y „Narodni Tiskarni" y Ljubljani
prodajajo so G
I 1
3. zvezek:
rčič
1. zvezek: Deseti brat. Kotnan.
2. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janiear. Povest iz
15. stoletja domače zgodovino. -- II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Crtico iz življenja našega naroda. —
IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja.
1. Domen. Povest. — II. Jarij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovsko reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrlan Smakova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. —
V. (lolida. Povest po resnični dogodbi. — VI. Kozlovska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine.
I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Hojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest.
5. zvezek: L Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska
povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja, — IV. Line. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest.
6. zvezek: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III.
Telečja pečenka. Obraz iz nnSega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Crta iz življenja rulitienoga agitatorja.
7. zvezek: I. Lepa Vida. Roman. — II. Ivan Erazem Ta-
tenbnli. Izviren histeričnu ro_inan iz sedemnajstega veka slovensko, zgodovine.
8. zvezek: L Cvet in sad. Izviren romati. —II. Bela ruta,
4. zvezek
bel denar. Povest.
n nt;
9. zvezek: I. Doktor Zober. Izviren rooiap. — II. Mej dvema stoloma. Izvirok roman.
Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naroči- t lih velja poštnina! za posamični neve- \ zani zvezek 5 kr., \ za vezani  10 kr.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
h 0 "Dijaki doirivajo Jurčičeve '„Žbrane spise" po o& kr. izvod, ako si lKirmv skupno najmanj deset izvodov.
44-
Lastnina in tisk J$frqdne Tiskarne11
P9