8554 A 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA PRIiviukSKI dnevnik Abb^na p*a<^ana v gotovini postale I gruppo Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 194 (10.106) TRST, petek, 18. avgusta 1978 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17, septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» ’ Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. OBISK KITAJSKEGA VODITELJA V ROMUNIJI V Bukarešti zelo skopi z informacijami o pogovorih Ceausescu-Hua Kuo-feng Kaže, da sta državnika namenila največ pozornosti dvostranskim odnosom ter mednarodnemu političnemu položaju - Nobenega zaključnega sporočila? j. BUKAREŠTA — Predsinočnji zdravici romunskega predsednika Ni-»j.aa Ceausesca in predsednika KP Kitajske Hua Kuo-Ienga sta doslej lian* znana uradna dokumenta o obisku kitajskega voditelja v tej bal-. *ki državi, prvi etapi njegovega pomemboega potovanja, med ka-1,1 ho obiskal še Jugoslavijo in Iran. Včeraj se je kitajski voditelj r 'a sešel z romunskimi gostitelji za nov krog pogajanj, ki pa so, toz^vo Potekala za zaprtimi vrati in o vsebini katerih ni bilo mo-J; zvedeti veliko. dan svojega obiska v Romu-St d* Ptedsednik KPK in kitajske-SBnk av"L‘Ka svete začel z ogledom *eij!neni*ta herojem boja za sociali-j> 1 °b katerega je položil venec. ,p ^govorih z gostitelji je nato jlh tl ' diplomatske predstavnike tu-Ms av v Bukarešti, zvečer pa je , Js‘voval slavnostni športno - kul-|0 ‘a Prireditvi, ki jo je organizira ."'strstvo za kulturo in telesno r0, ^ sprejemom diplomatov akre- v Bukarešti, je kot dekan ^ Iškega voditelja prvi pozdravil rt ^vjetski ambasador Drožden-rriat Po pričevanju zahodnih diplo-Mfifkih predstavnikov je bil polo« .,zelo hladen in formalen. Nič Pf-jise n; bilo srečanje z ostalimi iav tavn'ki vzhodnoevropskih dr-žjJ .Pjedtem ko se je kitajski dr-Wial V? Partijski voditelj dalj časa Oljsko razgovarjal z nokateri-ir, tehodnoevropskimi predstavniki K0.Sevc'da s kitajskim veleposlani-letvLiV Bukarešti ter romunskim ve-Jj^ianikom v Pekingu, ki je pri-vovai srečanju. v^na pozornost vseh zahodnih in je ^nih političnih komentatorjev pa .seveda namenjena državniškim ^sovorom me{j Hua Kuo - fengom 0 ajeS?ovimi romunskimi gostitelji. HjfSfibini teh pogovorov se je doda teedelo bore malo. Ve se le, .sta državnika namenila največ • Trosti dvostranskemu sorielo- • ^ : s s Jh ter mednarodni problematiki jj|j”Sebnim poudarkom na Afriki in ®ta aJern vzhodu. Najbrž oa sc bo-tifjVanes ali v prihodnjih dneh lo- tedi problematike meduai odne-“elavskega in komunističnega gi-iya in možno je, da bo romunski diVSednik skušal v tem okviru o-S>ati vlogo posredovalca med Mo-j," 'n Pekingom. < agencijskih vesteh iz romun-teč* glavnega mesta kaže, da o .| ne bo zaključnega sporočila v g ,ku predsednika KP KiUijske vCkarešti, tako da bosta pred-kov Nsnji zdravici obeh predsednico ®^inj javni dokument obiska, dfj.jteni zahodnih krogov sta bila tr^pika v pozdravnih nagovorih »d, €J zmerna. Ceausescu ie, kot 4 .Poročali, v bistvu potrdil glav-litii^^nice romunske zunanje po-Soo,., *n predvsem nevtralnost v V teed SZ in LR Kitajsko. Hua »itn ' fe"g Pa je «utopil» obsodbo tla|j??riaiizma in hegemonizma® v hgSf Pnseg, v katerem je govoril ^Cau m 0 dosežkih Kitajske in o *teni vlogi «tolpe štirih*. Očit- ^BElSKAVA o uboju mora tehodnonemšiti teroristi Utirani v SFRJ Zvezani 1 rtigadPovezave mecl bdečimi ris« i1?!! in domnevnimi tero-ht, p1 so bili aretirani v Kai-nita °Vori se nadalje, da me-4 r^?^n'ka nasloviti prošnjo skerpfJasnila tudi jugoslovan-htcij u ,s°dstvu v zvezi z are- noi-|ia .^irih domnevnih znhod-"“ad', kih teroristov v Beo-ioyij.Be-ti, ki naj bi bili soka , 1 Pri umoru predsccni-anndnonemške industrij-Bch)„ Zveze Hansa Martina t*)vp.r’ejja. naj bi bili morda WKate tudi z italii.uisiilmi Ve st'čnimi skupinami, kratPa je vsekakor zaen-*a 0='el° labilna. V oistvu gre TOli010’ ki so ga poli-isti za-%u janarhistu Riccardu žam-Hi II' k’ je bilo na čjv jeno Jat l. Hgitte. Domnevajo, da > ............... ; «no od v Juv«-.V’ ki so iib hit* •• ali & S^° za Brigitte JV1< bn-^l'0i-ič«.en° od štirih domnevnih v Jt,i„,v. ki so iib hit* ■•ali V a. Rl,aviji in ki jih, kot ka- .. teso izročil. ZRN no ni hotel povzročiti gostitelju preveč preglavic v odnosih s Sovjetsko zvezo, kj so že itak dokaj napeti. Kljub temu pa predstavlja za Kitajsko obisk Hua Kuo - fenga v Romuniji znatno mednarodno politično uveljavitev in višek letošnje diplomatske bere, obenem pa je tudi dokaz, da je nova kitajska vodilna skupina doma dokaj utrdila svoj položaj ter v znatni meri onesposobila ultraleve radikale in pristaše «tolpe štirih», (vt) Uradna napoved o obisku Hua Kuo-fenga v SFRJ BEOGRAD — Včeraj so objavili uradno sporočilo o datumu obiska kitajskega voditelja Hua Kuo-fenga v Jugoslaviji. Sporočilo pravi, da bo predsednik CK KP Kitajske in predsednik državnega sveta LR Kitajske Hua Kuo-feng na vabilo predsednika ZKJ Josipa Broza Tita na uradnem in prijateljskem obisku v Jugoslaviji od 21. do 29. avgusta. V sporočilu je še rečeno, da .bo skupaj s predsednikom Hua Kuo -fengom v Jugoslavijo prispel .član partijskega politbiroja in podpredsednik državnega sveta či Teng-kuei, Val protestov v Avstraliji SYDNEY — Avstralsko javno mnenje je zelo razburjeno, potem ko je vlada pripravila vrsto zakonov, ki bodo po mnenju ministrskega predsednika, dokončno zaustavili inflacijo, ki je v zadnjem času dosegla 7-odstotno stopnjo. Novi zakoni 'predvidevajo povišanje davkov in nekaterih nujnih storitev, med katerimi bi omeriili zdravniško in bolniško oskrbo. V kratkem pa bi morala vlada znatno povišati ceno bencina, tobaka in piva, ki je v Av- straliji zelo razširjena pijača; kljub temu pa naj bi bilo v državi, po statističnih podatkih, vse več nezaposlenih predvsem na industrijskem področju. Nove zakone so kritično ocenili tako sindikati kot delodajalska predstavništva ter tudi vsi časopisi, mnogi od katerih zahtevajo takojšen odstop predsednika vlade. Na sliki (telefoto ANSA-UPI); Ministrski predsednik Frascr polemično pozdravlja demonstrante pred vladno palačo. OBJAVLJENA NOTA PREDSEDSTVA MINISTRSKEGA SVETA Obračun Andreottijeve vlade: , opsku, m kljub tež šilili pomembni uspehi Sprejeti važni zakonski ukrepi - Tik pred odobritvijo številni zakonski osnutki - Nujno izvajanje sprejetih obveznosti RIM — Predsedstvo ministrskega sveta je objavilo včeraj noto, v kateri podaja obračun vladne dejavnosti v zadnjih dveh letih. Nota poudarja, da je bila ta dejavnost plodna, čeprav je potekala v nič kaj lahkih razmerah spričo političnega položaja, dogodkov in gospodarskih razmer v državi. V tej zvezi nota poudarja, da sta bila gospodarski in finančni položaj v času nastopa tretje Andreottijeve vlade izredno težka, saj je plačilna bilanca izkazovala primanjkljaj v višini 2000 milijard lir, medtem ko predvidevajo, da l . do konec letošnjega leta zabeležili prebitek v višini 3000 milijard lir. Leto 1978 se ni začelo v vedrem političnem ozračju. Prejšnje leto se je formula o posrednem podpiranju vlade iztrošila, čeprav je šest pri- KONKLAVE SE BO ZAČEL TOČNO ČEZ TEDEN DNI Mrzlična pogajanja med kardinali pred izvolitvijo novega papeža Danes maša zadušnica, ki se je bodo udeležili predsednik republike Pertini in najvišji predstavniki italijanske države saj so katoličani pičla muujiii% v. pfmierjavi z drugimi velilnnlf veroizpovedmi. Na sedanjem konklavu pa bodo azijski kardinali (Korejec Kirn, Filipinec Sin in Pakistanec Cordeiro, ki ga nekateri imajo za možnega papeža) imeli velik vpliv. Sporazum bo zelo težak, če bo treba najti kompromisno rešitev med zahtevami teologov kot -;o Kung, Schilleberkx in nekaj drugih, ki se zbirajo okrog revije «Concilio» ter predvsem nemškimi kardinali, ki so odločno proti politiki odpiranja do Vzhoda, ki jo je vodil Pavel VI. Prav v vrstah evropske cerkve se je rodil tudi «pojav Lefebvre», kot reakcija proti napredku, ki ga je pomenil koncil. Ta problem je zelo resen, čeprav Pavel VI. ni sprejel drastičnih ukrepov preti francoskemu škofu. S tem vprašanjem pa se bo vsekakor moral spopasti novi poglavar katoliške cerkve, (if) RIM — Predsednik republike Pertini, ki se je sinoči vrnil iz Gro-dentala ter najvišji predstavniki države, vlade in diplomatskega zbora se bodo udeležili danes zjutraj ob 10. uri v baziliki sv. Marije angelov maše zadušnice za Pavlom VI., ki jo bodo darovali v imenu apostolske nunciature v Italiji. Mašo bo daroval apostolski nuncij v Italiji in dekan diplomatskega zbora pri italijanski državi msgr. Ro-moln Cerboni, prisotna pa bosta tudi kardinala Polctti, rimski vikar in Poma, predsednik italijanske škofovske konference. Današnji «Avami» v zvezi z. izvolitvijo novega papeža objavlja kur-*iv, ki ga je po mnenju opazovalcev pripisati tajniku socialistične stranke Craxiju. V pričakovanju konklava in izvolitve novega papeža obstajajo v katoliškem svetu, je rečeno v kurzi vu, upanja, bojazni in želje. Številni glasovi krepijo negotovost, večajo zanimanje in ostrijo občutljivost. Mnogi bi hoteli papeža po meri. Če bi nekdo hotel vedeti za preference italijanskih socialistov, ne bi vedeli kaj reči, pravi «Avanti», saj nismo dovolj izvedeni o vatikanski problematiki. Ker pa nas nihče ni vprašul za mnenje, zaključuje «Avanti», imamo na skritem samo eno željo: da bi bil papež veren. Novi pa^.ež bo najbrž stopil v konklave z gotovostjo, da bo izvoljen ali pa, da bo imel samo enega ali dva tekmeca. To je mnenje, ki prevladuje v vatikanskih krogih, v katerih vedo povedati, da se te dni nadaljujejo sestanki, izmenjave mnenj in pogajanja med več kot sto kardinali, ki bodo popoldne 25. avgusta stopili v konklave. Gre za izredno težavna pogajanja, ki pa so neobhodno potrebna, če se hočejo izogniti dolgemu in utrudljivemu konklavu, kar bi povzročilo v katoliških krogih in v vsem svetu vtis, da je vrh katoliške hierarhije razklan, kar prav gotovo ne b koristilo bodočemu papežu in cerkvi, ki jo vera sicer združuje, v vrstah katere pa je mnogo včasih nasprotujočih si problemov. Vprašanja cerkve v Aziji na primer, niso tista, ki tarejo cerkev v Latinski Ameriki ali v Evropi. Vseh 111 volivcev se tega dobro zaveda in nihče, niti iz konservativnih vrst, niti iz naprednih, ne more pričakovati, da bo na papeški prestol sedel prepričan konservativec ali naprednjak. Za papeža bo izvoljen zmeren kardinal, ki bo nadaljeval poslanstvo Pavla VI., ki je pustil vrsto odprtih vprašanj. V Latinski Ameriki se cerkev spopada s perečim vprašanjem družbene pravice in revščine. Duhovniki so večkrat zelo ostro posredovali želje svojih vernikov. «Teologija o-svoboditve», ki je pred nekaj leti zadobila izredno oster ton, obstaja še vedno in ima svoja zagovornika v perujskem teologu Gutierrezu in Brazilcu Rubemu Alvesu, katerih glas je zelo močan in bo najbrž odločilnega pomena v Mehiki, kjer se bodo oktobra sestali zastopniki latinskoameriške cerkve. Nekdo že sedaj napoveduje, da bo prvo potovanje novoizvoljenega papeža prav v Mehiko. V latinskoameriški cerkvi pa ostaja tudi konservativni tabor, katerega predstavniki so Brazilec Sherer, Ekvadorec Munoz Vega, Kolumbijec Munos Duoue in Gvatemalec Cazaliego. Bodočnost katoliške cerkve, in to so na sinodi večkrat poudarili, bo odvisna od Latinske Amerike in od držav v razvoju. V Afriki so problemi, ki tarejo cerkev delno drugačni. Afriški teologi se hočejo znebiti pritiskov iz Evrope in so najbrž naklohjeni izvolitvi italijanskega papeža, ki pa naj bi bil bolj odprt kot Pavel VI., vsaj kar zadeva njihovo željo po večji avtonomiji. V Aziji se mora cerkev ukvarjati z velikim problemom evangelizacije, PORTUGALSKA VLADNA KRIZA Nobre Da Costa poročal Eanesu LIZBONA - Predsednik portu galske vlade Aifredo Nobre Da Co sta se je včeraj sestal s predsednikom republike Eanesom. Vsebina pogovora ni znana, očitno pa je da je ministrski predsednik poročal o zadnjih sestankih, ki jih je imel s tajniki strank pred imeno vanjem novih ministrov, ki bodo najbrž vsi neodvisni ali vsaj ne bodo člani vodstev strank. Ni pa znano, kdaj bo Da Costa imenoval nove ministre, saj se v portugalskem glavnem mestu širijo govorice, da so nekatere vidne osebnosti, ki pripadajo tako imenovanim tehnokratom, že odklonile njegovo vabilo. RIM — Delegacija italijanskih parlamentarcev, sindikalistov in kulturnikov bo v nedeljo na vabilo kitajskega zunanjega mini.it'stva odpotovala na študijski obisk na Kitajsko. PO CARTERJEVI TISKOVNI KONFERENCI Ponoven hud padec ameriškega dolarja Carter razočaral pričakovanja: ZDA ne bodo učinkovito posegle v obrambo svoje valute WASHINGTON — Carter ni povedal nič novega: to je bilo soglasno mnenje ob zaključku toliko pričakovane včerajšnje tiskovne konference, na kateri bi moral ameriški predsednik obrazložiti ukrepe, ki jih namerava sprejeti v obrambo dolarja, ki je v zadnjem času pod hudim špekulativnim pritiskom. Na reakcijo ni bilo treba dol^i čakati: v Ne\v Yorku je dolar zabeležil nadaljnji padec tako nasproti nemški marki (od 1,9625 je zdrknil na 1,9910) kot tudi nasproti drugim valutam. Carter je na tiskovni konferenci v bistvu naglasil, da proučuje ukrepe v obrambo dolarja, ni pa pri tem pojasnil, za kakšne ukbepe naj bi šlo. Ob tem je dodal, dir ho v sedanjem trenutku vsekakor najbolj ši korak ta, da kongres odobri njegov energetski načrt. Nato je obravnaval vprašanje inflacije in obljubil, da bo sprejel primerne ukrepe za njeno zajezitev. To pa je bilo tudi vse Pred Carterjevim posegom se je padec ameriške valute zaustavil na vseli osrednjih monetarnih tržiščih. Temu je botrovalo psihološko vzdušje, ki se .je ustvarilo po izjavah, ki jih je dal predvčerajšnjim in iz katerih st' jr dalo sklepati, da ame- riške oblasti nameravajo učinkovito poseči v obrambo svoje valute. Te izjave so pogojevale tudi ukrepe monetarnih oblasti, !.i so v po sameznih državah posegi;, v obrambo dolarja. Z okrepitvijo dolarja se je okrepila tudi italijanska lira tako nasproti drugim . evropskim valutam kot rta-spnAj.., japtiiskeimi jenu. Francoski franlt'Jč ftao veljal 192,61 lire (včeraj 194.525), švicarski frank 594.175 lire (516,25), nemška marka 420,17 lire (422,34). angleški fmlt p« 1622.60 (1626.75), japonski jen pa 4.434 (včeraj 4,467). Za ameriški dolar pa je bilo treba odšteti 031.50 lire še včeraj pa le 823. kar je bila nainižja vrednost v zadnjih devetindvajsetih mesecih. Reakcija, ki je omogočila okrepitev ameriškega dolarja, pa je nasprotno pogojevala padec vrednosti zlata Na londonskem tržiču so na primer včeraj za unčo odšteli 210.45 dolarja nasproti 215,75 od včeraj. Na italijanskem tržišču pa je gram zlata veljal 5611 lir. Velja omeniti, da je še pred dvema letoma stal 3500 lir. (db) Pogled na notranjost Sikstinske kapele, kjer je trenutno že vse nared za konklave, ki se bo začel prihodnji petek (Telefoto ANSA) Vietnamci in Kitajci na obisku v Tajski BANGKOK — Vietnamski ministrski predsednik Pham Van Dong bo C, oktobra obiskal Tajsko. V nekaterih diplomatskih krogih prevla duje mnenje, da bo vietnamski državnik predloži! Tajski sklenitev «pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju*. Na drugi strani pa se je zvedelo, da bo kitajski vicepremier Teng Hsiao - ping obiskal Tajsko 5. novembra. Po vesteh iz istih virov bo kitajski državnik obiskal potem Romunijo, Češkoslovaško in Iran. zadetih strank še 15. julija lani potrdilo svoje obveznosti do izvajanja programa. Vse to pa ni pomagalo in 16. januarja letos je morala vlada odstopiti. Vladna kriza, ki je sledila, je bila med najdaljšimi ter je zavrla vladno in parlamentarno dejavnost za dva meseca. Zaključila se je z novim sporazumom, ki je poživil in obogatil program iz avgusta 1976 na podlagi formule «par-lamentarne programske večine*. Istega dne pa, ko se je vlada predstavila parlamentu (16. marca letos) je prišlo do pokola v Ul. Fani. ki je povzročil tako napeto vzdušje, da sta oba doma izglasovala zaupnico vladi v nekaj urah. Vladna dejavnost se je potem nadaljevala, toda ne brez tresljajev. Umor predsednika KD Mora, kampanja za referenduma, upravne volitve, odstop predsednika republike ter dolgotrajne operacije pri imenovanju novega predsednika so bili či-nitelji, ki niso prispevali k pomiritvi na političnem in parlamentarnem področju. Če se upošteva, da je od začetka letošnjega leta delo potekalo v težkih razmerah, potem bi bile morebitne zamude opravičljive. Če pa se le bežno pregleda seznam izvedenih pobud, se lahko u-gotovi, da je bilo to obdobje zelo plodno: rešena so bila zelo važna vprašanja, druga pa bodo verjetno rešena že letos. Če se analizirate obveznosti, se lahko ugotovi, da je v načrtu 147 točk, ki predstav ljaio pravcate obveznosti za vladno dejavnost. Te lahko razdelimo v tri skupine: 1. poziv parlamentu, aa se izreče o osnutkih, ki jih je predlagala prejšnja vlada (oziroma parlament), 2. obveznosti vlade, da pripravi nove osnutke in 3. obveznosti vlade, da pospeši svojo dejavnost pri izvrševanju sprejetih sklepov (posebno na področju gospodarstva). Med že sprejete ukrepe sodijo: zakoni, ki se tičejo stauovanKkega žitve raznih obdobij starostnega zavarovanja pri različnih ustanovah. Vlada je medtem ze predložila par. lamentu vrsto zakonskih osnutkov, ce Pa je bilo potrebno, se je zatekla k zakonskim odlokom. Na vsak način je pred parlamentom sprejela obveznost, da se bo le izjemoma posluževala te oblike upravljanja. Mnoge zakonske odloke je parlament ze spremenil v prave zakone. Takih zakonskih deketov je bilo 26. Vlada je predložila parlamentu nekaj nujnih zakonskih osnutkov, ki so bili sprejeti zelo hitro. Sem spadajo: zakoni o ukinitvi norm, o katerih se odloča z referendumom, ukinitev psihiatričnih bolnišnic, parlamentarna komisija za obtoževalne postopke. Zakon o splavu je bil sprejet na parlamentarno pobudo. Sledijo potem še številni zakoni, ki zadevajo financiranje državnih železnic (1600 milijard lir) in ukrepi v korist založništva. Na zahtevo parlamentarcev je vlada predložila zakon o amnestiji, ki je bil sprejet. Sledijo potem zakonski osnutki o katerih parlament še ni razpravljal. Sem spadajo osnutki, ki zadevajo pokojnine (v načrtu je splošna reforma tega področja), ureditev finančnega položaja podjetij, dotacijski skladi u-stanov z državno soudeležbo, zvišanje sklada obrtniške blagajne, rebalans trgovskega kredita pod ugodnimi pogoji in boj proti davčnim utajam. Sledijo potem ukrepi na področju pravosodja in javnega reda: zakon Reale bis (o njem bo parlament razpravljal v kratkem), osnutki za revizijo sodnijskih okrožij, o mirovnih sodnikih tgr okrožnih sodnikih, zakon o reviziji vojaškega zakonika v mirnem času ter o krepitvi službe jav-np varnosfi. Na koncu nota poudarja, da je treba vestno izvajati vse že sprejete zakone t.er omenja, da ministrstva preučujejo strilclni načrt*, katerega ga proračuna za prihodnje leto. (vk) gradbeništva, pravična najemnina, bedo upoštevali pri izdelavi državne-izkoriščanje zapuščenih' ‘žerftljišč, ’ ..... . .. «tioket» na zdravila, reforma zakona o računovodstvu (državti, proračun itd.). O številnih drugih problemih se je v preteklosti že razvila poglobljena debata, ki bo omogočila ivspeše oo rešitev. Poslanska zbornica je že poslala senatu osnutek zdravstvene reforme (zakon bo mo-da začel veljati z 1. 1980). Senatna ko- , ■ . . , ..... misija je že izčrpno razpravljala ve^ Baker*, ki obnavlja birokrat-o vseučiliški reformi. Osnutek je zapre;'e pn lz^ajaniu članom Zavrnjen protikomunistični zakonski popravek NEW YORK — Mešana komisija ameriške poslanske zbornice in senata je zavrnila «zakonski popra- že skoraj nared ter ga bodo v kratkem pasteli poslanski zbornici. Po tem so še drugi osnutki o katerih so že razpravljali v enem ali drugem domu: reforma višje srednje šole, zakon o poklicni vzgoji, zakon o združevanju kmetovalcev, o poljedelskih pogodbah (spremenitev spolovinarstva v najemnine). Senat je že obravnaval vprašanje zdru- komunističnih partij vstopnih vizumov v ZDA. Senator Baker je predložjl popravek na izrecno zahtevo sindikalne konfederacije AFL-CIO, ki se boji, da bi v ZDA prihajali sindikalisti iz vzhodnih evropskih držav. Če bi bil popravek sprejet, bi bili prizadeti tudi člani komunističnih partij v zahodni Evropi. V Afganistanu zatrta protivladna zarota ISLAMABAD — Kabulski radio je sporočil včeraj, da je vlada preprečila poskus strmoglavljenja afganistanskega revolucionarnega režima. Zaroto je zatrla vojska poti vodstvom predsednika Nura Tarakija. Oblasti so aretirale ministra za o-brambo generala Abdula Kadita, ki je vodil zarotnike. Aretiranih je bilo tudi več drugih oseb. Taroki je začasno prevzel dolžnost ministra za obrambo. Ustaška terorista vdrla v konzulat ZRN v Chicagu V zameno za življenje sedmih talcev zahtevata osvoboditev osmih teroristov, ki so zaprti v Zah. Nemčiji CHICAGO — Pripadnika ustaške teroristične organizacije sta včeraj dopoldne vdrla na sedež zahodno-nemškega konzulata v Chicagu in zajela sedem talcev. V zameno za njihovo življenje zahtevata osvoboditev skupine ustašev, ki so jih zaprli v ZRN in za katere je jugoslovansko sodstvo zahtevalo izročitev. Dinamika terorističnega izpada zaenkrat ni še povsem znana. Ve se le, da terorista pripadata hrvaški teroristični organizaciji in da sta oborožena s puškami ter z eksplozivom. Med talci, ki sta jili zajela v nemškem konzulatu v Chicagu je tudi konzulov namestnik Wer-ner Ickštadt. Le-ta je v telefonskem razgovoru z urednikom neke ameriške časopisne agencije izjavil, da so teroristi postavili bombo pod mizo, ob kateri sedi. ' Policija je takoj po napadu na zahodnonemški konzulat obkolila poslopje, v katerem je diplomatsko predstavništvo ZRN. Kot rečeno sta terorista, ki sta vlomila v zahodnonemški konzulat, zahtevala osvoboditev osmih ustašev, ki so bili pred nedavnim aretirani v ZRN. Med njimi je tudi Stjepan Bilandžič, ki naj bi med drugim odgovoren za vrsto atentatov na jugoslovanska diplomatska predstavništva. Tudi ostali aretira- ni teroristi naj bi sodelovali pri napadih na predstavništva SFRJ v raznih državah. O usodi osmerice ustašev se bo moralo izreči zahodnonemško u-stavno sodišče v Karlsruhu, ki bo o zadevi razpravljalo konec septembra ali v začetku oktobra. Pred tem se je sodišče v Koelnu že iz reklo za izročitev, proti tej razsodbi pa so terorisU vložili priziv. Včerajšnji teroristični izpad je le zadnji člen v verigi ustaškega protijugoslovanskega in protidemokratičnega rovarjenja v ZDA, proti kateremu VVashington doslej še ni nastopil dovolj odločno. Le pred nekaj dnevi so pripadni- ki jugoslovanske emigracije postavili bombi pred palačo OZN in na osrednjo newyor.ško železniško postajo, vendar je policija odkrila peklenska stroja in ju onesposobila preden sta eksplodirala. V bližini so teroristi pustili sveženj letakov s protijugoslovanskimi gesli. Iz Bonna so sporočili, da je zahodnonemški zunanji minister Gen-scher imel daljši pogovor z ameriškim kolegom Vanceom o ustaškem terorističnem izpadu. Glasnik za-hodnonemške vlade je poudaril, da razgovor sodi v okvir stalnih stikov, ki sta jih Bonn in Washington vzpostavila takoj po napadu na kon zulat. (vt) NA PLENARNI SEJI SVETOVNE KONFERENCE V ŽENEVI Rimska vlada obsoja rasno diskriminacijo Dolžnosti mednarodne skupnosti v boju proti apartheidu ŽENEVA — Na včerajšnji plenarni seji svetovne konterence proti rasizmu in rasni diskriminaciji, ki poteka v teh dneh v palači Zdru Ženih narodov v Ženevi, je spregovoril tudi načelnik italijanske delegacije veleposlanik Nicold Di Bernardo. Govornik je izjavil, da italijanska vlada obsoja apartheid, rasizem in rasno diskriminacijo. Še-posebej je poudaril, da je Italija 1. 1972 takoj sprejela resolucijo Združenih narodov, ki je napovedala desetletni boj. proti rasizmu in rasni diskriminaciji. Di Bernardo je med drugim izjavil, da rasna diskriminacija predstavlja hud napad na svobodo in na enakopravnost ljudi in da mednarodno splošno pravo prepoveduje tako diskriminacijo ter nalaga vsem državam stroge obveznosti do zaščite človeških pravic. Razni pravni inštrumenti (predvsem listina ZN) so te obveznosti v teku let podrobno obe delali, jih razvili in jim zagotovili potrebne jamstva. Kljub vsemu temu oa obstajajo še ponekod režimi, ki izvajajo diskriminacijske in segregacijske u-krepe in postavljajo v neenakopraven položaj druge rase v imenu neke domnevne supremacije. Vse to predstavlja nedopustno izzivanje sodobne moralne zavesti. Italijanski delegat je potem omenil, da je Italija bila leta 1975, ko je ratificirala konvencijo o rasni diskriminaciji, ena od redkih držav, W so sprejele pristojnost odbora OZN za rasno diskriminacijo v pogledu prizivov poedincev. Na podlagi tega sklepa italijanske vlade se bodo lahko vse osebe, ki živijo v Italiji obrnile na odbor OZN v zve-I ii z domnevnimi rasnimi diskrimina- cijami. Ko bo vsaj še devet držav skupaj z Italijo sprejelo to pristojnost, se bodo te določbe začele lahko izvajati. Eh Bernardo je še poudaril, da je vsa mednarodna skupnost dolžna prepričati južnoafriško vlado, da apartheid predstavlja resno nevarnost za mir in varnost v svetu. Nadalje .je še dejal, da Italija vestno spoštuje embargo nad prodajo o-rož.ja Južni Afriki, ki ga je svoj čaš sprejel VS. Nadaije se aktivno zavzema z diplomatskimi posegi in uradnimi nastopi, da bi Južna Afrika napravila konec svoji politiki apartheida, (vk) V Iranu še vedno napeto vzdušje TEHERAN - Politično stanje v Iranu je še vedno zelo napeto. Včeraj se je v Teheran vrnil šah Reza Pahlavi, ki je bil 40 dni na oddihu na kasDiiski obali. Iranska vojsaa še vedno nadzoruje vsa dogajanja posebno v Teheranu, Ispahanu in širazu. Obstaja bojazen, da bi utegnilo priti do nerčdov v zvezi z današnjim prazničnim dnevom in še posebej s praznovanjem «ramazana». Nevarnost neredov prihaja zlasti iz krogov trgovcev in sploh vseh slojev, ki se zavzemajo za strogo islamsko tradicijo. Iranski časopisi pa poudarjajo, da delavci zahtevajo izvajanje naprednih socialnih reform. V svoji včerajšnji tiskovni konferenci je šah pripisal odgovornost za zadnje krvave dogodke «i-slamskim marksistom*. PRIMORSKI DNEVNIK 2 TRŽAŠKI DNEVNIK 18. avgusta 1978 ZA SESTAVO VEČINE IN NOVE DEŽELNE VLADE Pogajanja med strankami na deželi prehajajo v vse živahnejšo fazo Včeraj sta se delegaciji PSDI in PRI najprej sestali s predstavniki KPI, nato pa še s KD Deželni izvršni odbor PSI, ki se je sestal pod predsedstvom deželnega tajnika Brava je odločno poudaril, da zahteva obsežna in pomembna problematika naše dežele takfljjjjg, ukrepanje. Neskončna pog . __ _____ ________ „ ________ med strankami se morajo ž'

K'm potresu utrpele največjo gmotno škodo. Deželni odbor je tudi nakazal 150 milijonov lir za gradnjo nekaterih cestnih del v občini Tipana. pojmljivo je tudi, da se telesno napada že psihično prizadeto dekle, ki se ne more braniti. Nerazumljivo je tudi početje tržaške glavne bolnišnice — nadaljuje nota Kolektiva -. saj so dekle odslovili že nasled Nadaljevanje ciklusa angleškega filma 70. let S predvajanjem prvih treh filmov se je včeraj začel ciklus angleškega j filma 70. let, ki ga prirejata tržaška letoviščarska in turistična u-stanova in Capfiella Underground. Filme predvajajo popoldne oh 16.30 v kinodvorani Ariston. zvečer ob 21. uri pa na Gradu sv. Justa. Danes bodo v Aristonu predvajali filme «Switch - off» Ruth Carter, «My Childhoodt in My ain folkj* oba Billa Douqlasa, na Gradu pa bodo na sporedu zCan cam Tonyja Sindna, «Windows» Johra Gibbson-sa in *La tentazione del peccato» Alana Bridgesa. Politično preverjanje na deželi prehaja v razburljivejšo fazo. Včerajšnji dan je bil v tem pogledu še posebno živahen. Ves dan so se namreč v Vidmu vrstila srečanja med delegacijami raznih strank, ki se razgovarjajo o možnostih premostitve sedanje politične krize, določitve programa ter sestave večine v deželnem svetu. Gre skratka za premaknitev položaja na deželi z mrtve točke. Posebna pozornost je bila včeraj posvečena socialdemokratom in republikancem. Krščanski demokrati jih namreč po eni strani snubijo, da bi z njimi obnovili tribarvno upravo na deželi, po drugi strani pa levičarske sile opozarjajo na nevarnost in brezizhodnost takšnih manevrov. Osrednji dogodek včerajšnjega dne je bilo zato srečanje med delegacijami KD, PSDI in PRI v hotelu Palače v Vidmu. Predstavniki treh strank so se sestali v večernih urah in njihovi razgovori so se nadaljevali pozno v noč. Pred tem so se republikanci in socialdemokrati sestali tudi z delegacijo KPI, ki so jo sestavljali poleg deželnega tajnika Antonina Cuffara še deželni podtajnik Ta-rondo, tajnik tržaške federacije Rossetti in tajnik pordenonske federacije Gasparotto. Republikanci so v svojem dokaj skopem poročilu zapisali, da je prišlo na srečanju do odkrite izmenjave mnenj in stališč, predvsem pa je bila na tem srečanju izrečena potreba, da se čimprej pride do ustrezne rešitve številnih perečih problemov. V bistvu se torej republikanci, kot tudi socialdemokrati, niso hoteli jasno izreči pred večernim srečanjem s krščanskimi demokrati. Komunisti so s svoje strani ponovili že znana stališča, da je treba doseči na deželi najširšo demokratično enotnost. Potem ko so izrazili globoko zaskrbljenost nad počasnostjo in zapletenostjo pogajanj, so še enkrat poudarili, da so proti vsakršni začasni rešitvi in da so zato proti takšni deželni upravi, ki nima trdne večine. V ta namen pa je treba premagati diskriminacijski odnos krščanske demokracije do komunistov, kajti le deželna vlada široke demokratične enotnosti bo mogla korenito poseči v razr-vano deželno stvarnost ter učinkovito reševati kopico problemov, s problemom obnove in preporoda dežele v prvi vrsti. KPI pri tem ne gleda na ozke strankarske interese je rečeno v tiskovnem poročilu ki ga je deželno tajništvo partije izdalo ob zaključku srečanja s socialdemokrati in republikanci, pač pa prvenstveno na potrebe prebivalstva naše dežele, ki odločno terjajo nagle in učinkovite ukrepe. V podobnem tonu so se že predvčerajšnjim oglasili tudi socialisti. tiiiiiiiiiiiimmiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiHmiiiitfiiiiiiiiiiiiiimmiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiimiiiii PO ODLOČNI AKCIJI DEMOKRATIČNIH ŽENSK ¥ Miljah bodo najbrž že jeseni odprli družinsko posvetovalnico Doslej le komunisti pripravili osnutek programa za delovanje ustanove Novi tržaški kvcstor dr. Fernando Giusti obiskal uredništvo Primorskega dnevnika Včeraj popoldne je novi tržaški kvestor dr. Fernando Giusti v spremstvu polkovnika Giulia Česanja obiskal naše uredništvo, kjer ga je sprejel odgovorni urednik Gorazd Vesel; srečanja so se udeležili tudi tisti časnikarji Primorskega dnevnika, ki se poklicno ukvarjajo z vprašanji, ki zadevajo organizacijo in dejavnost italijanskih policijskih sil. V prijateljskem razgovoru je nevezana beseda tekla še zlasti o vprašanjih, ki pobliže zadevajo Trst in tržaško pokrajino. Predstavniki našega dnevnika so gostom obrazložili pomen in delo dnevnika same ga ter dejavnost slovenske manjšine v Italiji. Ob koncu razgovora je dr. Giusti zagotovil časnikarjem vse sodelovanje pri odnosih, ki jih imajo po službeni dolžnosti s policijo. Dr. Femadno Giusti je prvi kve-stcr, ki je obiskal uredništvo našega dnevnika. Danes praznujeta 50. obletnico poroke MILKA in STANKO GRGIČ (Tagurnjevi iz Padrič) Še mnogo skupnih zdravih let jima voščijo Silvan z otroki ter Milena z možem. PO VEČLETNEM ČAKANJU IN ZAVLAČEVANJU Prihodnji mesec poimeno vanje šole v Trebčah po P,Tomažiča Spomenik z bronastim doprsnim kipom narodnega heroja na šolskem vrtu m Ju" Kino *...VM*% -Sl.. MŠHVA.ei ^ Prostor na dvorišču šole v Trebčah, kjer bo stal sporne nik Pinka Tomažiča ■iiiiitiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiniiiiiiiiiiiiiifiititHfiiMiiiiiiiiiiiliiiiiiiil PO PODATKIH STATISTIČNEGA URADA TRGOVINSKE ZBORNICE V prvih šestih mesecih letošnjega leta se je promet v luki skrčil za 7,3 od sto V istem obdobju je blugovni promet po železnici nazadovol za 18 od sto Ženski kolektiv obsoja napad v UL Madonmim Pred dnevi je Kolektiv za žensko zdravje izdaHonsebno notcO. katero obsoja brutalen napad, ki ga je 30. julija letos doživela Leonilde Ne-mez v gostilni v Ul. Madonnina. Kolektiv se sprašuje, kako je mogoče, da še danes, konec 20. stoletja, ni varno sprehajati se po cesti ali nemoteno stopiti v kak javni lokal; ne- Po podatkih statističnega urada trgovinske zbornice so v mesecu juniju v tržaški luki manipulirali skupno 2,701.673 ton blaga, kar je za 1,7 od sto več v primerjavi z junijem 1977, ko je blagovni promet po morju znašal 2,657.496 ton blaga. Od omenjenega blagovnega prometa je na dovoz odpadlo 2,475.608 ton (v lanskem juniju 2,398.527 ton), kar je 3,2 od sto več kot junija 1977; na odvoz je odpadlo 226.065 ton blaga, v istem obdobju lanskega leta pa 258.969 ton, tako da se je odvoz blaga zmanjšal kar za 12,7 od sto. Porast v blagovnem prometu po ,4Wju pa je Jčsiš^vnem odvisen od dovoza ntifte, ki Se je povečal za 12,2 od sto (2,129.465 ton letos — 1?898.091 ton lani); Ostali del blagovnega prometa po morju pa se je zmanjšal za 24,6 od sto, saj so junija 1977 manipulirali 759.405 ton blaga, v istem obdobju letos pa 572.208 ton. Železniški blagovni promet pa se je v mesecu juniju zmanjšal za 18,1 V miljski občini bodo verjetno jeseni odprli družinsko posvetovalnico. Ustanovitev posvetovalnice, ki bo, po posvetovalnici pri Sv. Soboti, druga, ki bo delovala v naši pokrajini, je predvsem sad dolgoletnih prizadevanj in borbe milj-»kih demokratičnih žensk. O ustanovitvi družinske posvetovalnice so začeli govoriti v Miljah šele potem, ko je stopil leta 1975 v veljavo vsedržavni zakon o družinskih posvetovalnicah. Takrat je začela občinska uprava pogajanja s političnimi silami, da bi ta problem čim bolje rešili. Vendar na deželni ravni je prišlo prav v tem pogledu do neopravičljivih zavlačevanj s strani krščanske demokracije, ki so se odsevala tudi na pogajanja v miljski občini. Tako je prišlo do zastoja, kajti občina ni prejela deželnih fi- « ODLOK PRETORIA BIDOUJA nančnih sredstev, predstavniki krajevne KD in nekaterih drugih političnih sil pa so se umaknili od pogajanj, češ da se mora vprašanje družinskih posvetovalnic najprej rešiti na deželni ravni. Drugi faktor, ki je v začetku negativno vplival na ustanovitev posvetovalnice, pa je bila brez dvoma neinformiranost miljskih žensk o tem problemu. Zaradi tega so začele predstavnice najbolj naprednih sil s široko informativno akcijo, v katero je bilo zajetih vse več žensk. Z izmenjavanjem mnenj, misli in pogledov, so v kratkem času milj-ske ženske premostile to oviro ter celo dosegle, da se je o najbolj perečih ženskih problemih razpravljalo tudi v občinskem svetu. Po tej razpravi so demokratične ženske ustanovile začasni odbor žensk, ki ga sestavljajo predstav- ZARADI ONESNAŽENJA MORJA ZAPLENJEN FRANCOSKI TANKER S petrolejske ladje «Frimarie» je steklo v morje več sto litrov surovega petroleja - Vsa dosedanja opozoriia o nevarnosti, ki jo predstavlja terminal naftovoda, so bila zaman Tržaško sodstvo je moralo ponovno poseči v zaščito našega morja. Kot smo že včeraj na kratko poročali, so v Tržaškem zalivu v sredo opazili velike madeže surovega petroleja. Nemudoma so posegli posebni čolni za čiščenje morske gladine, ki so preprečili, da bi onesnaženje povzročilo večjo škodo, saj je nafta le na nekaterih krajih do-' segla obalo. Istočasno pa so posegli patrolni čolni pristaniškega poveljstva, da ugotovijo, odkod onesnaženje. Ugotavljanje ni bilo težko, saj je nafta, kot običajno, tudi tokrs* stekla z ladje, zasidrane ob terminal'.’ Oezalpskega naftovoda. Tokrat gre za francoski tanker «Frirnarie» iz katerega je steklo več sto litrov nafte. Včeraj je tržaški pretor dr. Cor- rado Bidoli odredil zaplembo tankerja, danes pa bo verjetno sklepal o drugih ukrepih. Kot običajno bo verjetno zaplembo preklical takoj ko bo pomorska agencija, ki zastopa francoskega ladjarja v Trstu, položila kavcijo. Višino kavcije pa bo sodnik določil šele danes, ko bo proučil poročilo pristaniškega po-velistva. Mimo tega že birokratskega sodnega postopka pa je treba poudariti, da v zadnjem času žal opažamo vse preveč primerov onesnaženja morja. Vsa opozorila krajevnih u-prav, še zlasti miljske občine, o vsestranski nevarnosti, ki jo za naše mesto in še predvsem za Miljski zaliv predstarija terminal čezalpske-ga naftovoda, so zaman. Ali moramo res čakati na katastrofo? niče strank, sindikatov in združenj, vse ženske, ki delujejo v izvoljenih organih in tiste, ki so se najbolj zavzele za to pobudo na številnih skupščinah. Prvi cilj, ki si ga je zadal začasni odbor žensk miljske občine, je ustanovitev družinske posvetovalnice. Miljske ženske hočejo prostor, kjer naj bi okupaj razpravljale, se informirale in izmenjavale lastne izkušnje. V družinski posvetovalnici naj bi ženske dobile odgovore na tista vprašanja, ki se jih najbolj tičejo, kot so socialno skrbstvo, kontracepcija, materinstvo. Vsekakor pa je pri vsem tem bistveno, da ženske aktivno sodelujejo in so soudeležene v upravnem odboru. Sedaj, ko zgleda, da je problem družinske posvetovalnice praktično že rešen, se še vedno nadaljujejo razprave med demokratričnimi ženskami in raznimi organizacijami in strankami. Vse politične sile pa niso enako naklonjene do žensk E-dini, ki so doslej pripravili osnutek programa za družinsko posvetovalnico, so komunisti. V velikih obrisih se s tem osnutkom strinjajo tudi socialisti, socialdemokrati in republikanci, medtem ko skuša KD še vedno zavlačevati in tako preprečiti ustanovitev takšne posvetovalnice, kakršno si žele ženske same. Trčenje pri Banih Dva ranjenca: to je obračun prometne nesreče, ki se je verjetno ] zaradi prevelike nepazljivosti prh | petila včeraj malo po 15. uri pri Banih. Točne dinamike nesreče si- j cer še niso pojasnili, vendar je znano, da je prišlo do trčenja med fiatom 127, ki ga je v smeri proti Bazovici upravljal 20 letni Vence-slao Mahne Kalin z Opčin, Proseš-ka ulica 4, in med avtom A 112, s katerim je z desne privozila 52 letna Ines Possega por. Turrito od Banov 77. Oba so z rešilnim avtom Rdečega križa prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so Kalina zaradi številnih poškodb sprejeli na kirurški oddelek s prognozo okrevanja v mesecu dni, medtem ko so Turri-tovi le nudili prvo pomoč in jo odslovili s prognozo okrevanja v e-nem tednu. Preiskavo o dogodku vodijo agenti prometne policije. od sto (105.366 ton letos — 128.644 ton lani); od omenjenega blagovnega prometa je na dovoz odpadlo 59.790 ton blaga (junija 1977 pa 57.365 ton), tako da se je dovoz povečal za 4,2 od sto. Na odvoz pa je odpadlo 45.576 ton blaga, kar je 36,1 od sto manj kot junija 1977, ko so odvozili 71.279 ton blaga. V prvih šestih mesecih tega leta je blagovni promet po morju dosegel 17,911.000 ton blaga, v istem obdobju lan; pa 19,315.370 ton; letos torej 7,3 od sto manj kot lani. Dovoz blaga se je zmanjšal za 8,4 od sto, saj so lani raztovorili 17,804.998, letos pa 16,301.265 ton. Nasprotno pa se je odvoz povečal za 6,6 od, sto (1,609.742 ton letos — 1,510.372 ton lani). Na dovoz nafte je odpadlo 13.479.526 ton, kar pa je 7,5] od sto manj v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta (14,575.079 ton). Preostali del blagovnega prometa po morju pa je padel za 6,5 od sto (4,431.481 ton letos — 4,740.291 ton lani). V prvih šestih mesecih letošnjega leta je blagovni promet po železnici padel za 18 od sto v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta (803.982 ton letos — 980.454 ton pa lani). Od tega blaga je na dovoz odpadlo 336.684 ton (lani 385.131 ton), kar-je za 12 od sto manj kot v istem obdobju lani; na odvoz pa je odpadlo 467.298 ton blaga (lani 595.323 ton), kar je za 21,5 od sto manj kot v prvih šestih mesecih lanskega leta. V mesecu juniju je s tržaške železniške p>ostaje odpotovalo skupno 92.824 potnikov (brez abonentov), medtem ko jih je v lanskem juniju 88.737; potniški promet je torej narasel za 4,6 od sto. V prvih šestih mesecih letošnjega leta pa jih je s tržaške postaje odpotovalo 540.072, istem obdobju lani pa 510.668, torej 5,7 od sto več. Deska oplazila mladega pristanlščnlka V lesnem pristanišču se je včeraj v zgodnjih popoldanskih urah ponesrečil 29-letni pristaniščnik Da-rio Jakomin iz Ul. Valerio 80. Jakomin je nadzoroval raztovarjanje lesa z ladje, zasidrane ob pomolu, ko se je od tovora iz še nepojasnjenih razlogov odtrgala deska. Jakomin je sicer odskočil, a žal prepozno. Deska mu je padla na desno nogo in mu zlomila palec. Delovni tovariši so mu nemudoma priskočili na pomoč in poklicali rešilni avto Rdečega križa, s katerim so ga prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v mesecu dni. Mali oglasi PRODAJAM dvosobno' stanovanje v bližini supermarketa PAM. Telefonirati 757339. V DOLINSKI OBČINI prodam dvosobno komfortno stanovanje. Telefonirati na št. 812489 v popoldanskih urah. domačega prosvetnega društva Primorec in priložnostnimi govori. Na predvečer poimenovanja bo tudi kulturna prireditev v Ljudskem domu, prav tako v soboto pa bodo po vsej verjetnosti organizirali tudi orientacijski pohod za učence osnovnih šol. Trebenci bodo torej po tolikem čakanju in po tolikih neumestnih zavlačevanjih s strani pristojnih oblasti, proslavili poimenovanje svoje osnovne šole po Pinku Tomažiču, z res Po več kot šestih letih, odkar je v Trebčah stekla akcija za poimenovanje, bodo prihodnji mesec, v nedeljo, 24. septembra, končno lahko poimenovali osnovno šolo po našem antifašističnem borcu in junaku Pinku Tomažiču, ki je padel na openskem strelišču pod streli fašistične drhali. Akcija združenja staršev, ki se je začela leta 1972, ni bila lahka, saj je naletela v začetku na nekatera nasprotovanja, predvsem tistih, ki so hoteli, da bi se osnovna šola | bogatimi prireditvami, v Trebčah imenovala drugače. S skupnim in odločnim nastopom vaščanov pa je predlog, da se šola poimenuje po Pinku Tomažiču, le prodrl. Lani maja so po ostrem nasprotovanju in zavlačevanju tudi pristojne oblasti odobrile predlog, vendar zaradi že znanih birokratskih zamud in načrta o postavitvi spomenika z doprsnim kipom Pinka Tomažiča na šolskem vrtu, so se stvari nekoliko zavlekle, tako da so morali poimenovanje, ki so ga mislili opraviti konec lanskega šolskega leta, preložiti na začetek letošnjega. Miramarski park — »Luči ln zvokj* ob 21.00 «Miramarski sen» (v s* venščini); ob 22.15 «11 sogno in®' riale di Miramare* (v italijanščimJ' Prevoz z motornim čolnom * mola Audace ob 19.50 in ob "• ter iz Miramara ob 22.15 in ob H- ’ Ritz 16.30 «11 nudo e il morto». A10 Ray- itd Eden 17.00 «Squadra antidroga*. Musante, Susan Strasberg. Fenice 17.00 «1 gabbiani volano H*r so*. Maurizio Merli. ^ Mignon 16.30-22.00 «Suspiria»- M9 Dario Argento. ... Nazionale 17.00 «L’agente 007 ®1, vizio segreto di sua maesta*. Garij, Lazenby, Diana Rigg. Barvni filBI’ Grattacielo 17.00 «11 dittatore de“° stato libero di Bana nas*. Woody len. Barvni film. ^ Excelsior 17.00 «Rapporto SuU ®*F rienze sessuali di tre ragazze F bene*. Prepovedan mladini P°“ letom. , Cristallo 16.30 «1 ragazzi della R®" violenta*. Barvni film. PrePOv®“ mladini pod 18. letom. ^ Filodrammatico 15.45 — 22.00 “Tj party». Barvni film. Prepov®“^ mladini pod. 18. letom. t. Moderno 16.30 «L’infermiera». Andress. Barvni film. Prepo'1®®8 mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Nell'anno del Sig^j N. Manfredi, U. Tognazzi, A-Capltol 17.00 «La mondana f®8 Prepovedan mladini pod 18. “p, Vittorio Veneto 17.00 «E tanta P811"' Michele Placido. Barvni film-povedan mladini pod 18. letoW> Ideale 16.00 «Sandokan». Steve R*v Barvni film. - Astra 17.00 «Due sporche caroP* Alan Delon. Charles Bronson. RAVNATELJSTVO SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA «SREčKO KOSOVE^ v Trstu, Čampo S. Luigi ll> irto vlf za nasledi® sicer vs** 573141, sporoča, da je odprto ’ sovanje gojencev šolsko leto 1978/79 in dan od 9. do 13. ure. I Pismo uredništvu | šolske vesti Na vasi so medtem s prostovoljnimi prispevki in prostovoljnim delom omogočili, da se prvotna zamisel u-resniči. Načrt za postavitev spomenika na vrtu pred šolskim poslopjem je izdelal geometer Atilij Kralj, medtem ko je bronasti doprsni kip Pinka Tomažiča ulil v Zgornjem Kašlju pri Ljubljani' livar Andrej Kamšek. V nedeljo, 24. septembra, popoldne bo torej napočil toliko pričakovani trenutek poimenovanja osnovne šole v Trebčah. Ob tej priložnosti bodo pripravili vaščani pester kulturni program z nastopi šolske mladine, iiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiHiiimuiiiiiiimtiiHiiHUiniiiminiiiiiiMniiimiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiii V PROSTORIH TRŽAŠKE UNIVERZE V PONEDELJEK ZAČETEK TEČAJA EGS O PREVOZIH : turistični ustanovi v Sesljanu ne poznajo dl-ojezičnegp. imata niti mesta, J&Ježi .le pan.,, kuametiov od ustanove same! Je to le malomarnost, ali še kaj drugega? Je možno, da ustanova ne razpolaga s človekom, • ki obvlada slovenski jezik? Kaj pa z drugimi jeziki, in tu mislim predvsem i na nemščino, angleščino in francoščino: kaj tudi tem pišejo *po svojec? F. Š. Izleti m SPDT obvešča, da je odhod enotedenskega pohoda Trst - Bohinjsko jezero jutri, 19. t.m., ob 8. uri v Glinščici. Odhod avtobusa št. 40, ki pelje v Bol junec, je točno ob 6.40 izpred glavne železniške postaje. SPDT prireja v nedeljo, 27. avgusta, avtobusni izlet v Ribčev laz ob Bohinjskem jezeru na osrednjo proslavo 200-ietnice prvega pristopa na Triglav. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI vsak dan od 11. do 12. ure. Združenje Union namerava prirediti naslednje izlete: 20. avgusta: z motorno ladjo v Rovinj in z avtobusom v Škofjo Loko - Železnike; 27. avgusta: enodnevni izlet v Bohinj (Ribčev laz) in v Avstrijo na Vrbsko jezero (Celovec) preko Ljubelja. Informacije in prijave na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30, tel. 64459 vsak delavnik razen ponedeljka od 10.30 do 12.00 in od 17.00 do 19.30, ob četrtkih od 17.00 do 19.30, ob sobotah od 10.30 do 12.00. Ravnateljstvo Državnega zna11 ^ nega in klasičnega liceja jjj Prešeren* v Trstu, Ul. Guar" . 13/1, sporoča, da se pismeni poPr ^ izpiti pričnejo dne 1. septembra 8.30 s pismeno nalogo iz sloven50^ Razpored drugih pismenih izpitov bite na oglasni deski. Včeraj-danes Danes, PETEK, 18. avgusta HELENA, fr Sonce vzide ob 6.08 in zaton® 20.09 — Dolžina dneva 14.01 na vzide ob 20.02 in zatone ob Jutri, SOBOTA, 19. avgusta LJUDEVIT Vreme včeraj: Najvišja tempe®®^jj 25,3 stopinje, najnižja 18,8, °b ^ uri 24 stopinj, zračni tlak 101°' ž i„ neto hodnih km na uro, morje rahlo ra: temperatura morja 23,2 stopinj®' neustaljen, vlaga 64-odstotna, ne£ jj desetin pooblačeno, veter ROJSTVA IN SMRTI fr Dne 17. avgusta 1978 so se v lfri. rodili 3 otroci in je umrlo 22 ^ RODILI SO SE: Roberta Manuela Bradach, Lorenzo Ga" L, UMRLI SO: 81-letna Maria ^ puz, 84-Ietna Beatrice Mosettia m Maurer, 88-letna Maria Granc° jjj, vd. Mazzasette, 89-Ietni Ivan J" fr 77-letna Mila Nardin por. SanC"1' jo letni Angelo Samez, 79-letni An ,fi-Paganelli, 64-letni Adriano yetl ^ ni, 67-letna Concetta Pennin® ^ Vaccaro, 74-letna Luigia Cre* tj-70-letni Giordano Dreolin, 22 oof pl ra Ilaria Gerin, 30-letni Mariejet' Maio, 68-letni Oronzo Aloisio, . j) na Ljudmila Živec por. Kovač’Sej, letna Giovanna Žiberna 64-letni Rodolfo Micheluzzi, 83 (fs Giuseppe Furlan, 66-letna M a1’1', d* dina, 82-letna Marta Zuliani V f Brumatti, 47-letni Guerrino Ton > letna Medea Luttini vd. Starn ■ DNEVNA SLUŽBA LEKAB1'1 (od 8.30 do 20.30) Largo Sonnino 4, ’ ta Trg Lib® jjj, BANCA D! CREDITO Dl TRIESTE r.R 2 AS K A KR E D IT K! A BANKA S. p. A. ' ■ TRST - gLICA F FILZMO,.- '.S Qva<30 TEČAJI VALUT V MILANU DNE 17. 8. 1978 Ameriški dolar 830.- Funt šterling 1620.- švicarski frank 495.— Francoski frank 190.— Belgijski frank 25,25 Nemška marka 413.— Avstrijski šiling 58.— Kanadski dolar 695.— Holandski florint 380.— Danska krona 146.— švedska krona 182.— Norveška krona 153.— Drahma 21.25 Mali dinar 40,50 Veliki dinar 40,50 MENJALNICA vseh tujih valut Kolonkovec 10, Lonjerska ces^«3(|) (od 8.30 do 13. in od IG. do Korzo Italia 14, Ul. Giulia ^ NOČNA SLUŽBA LEKAR^ (od 20.30 dalje) . Korzo Italia 14, Ul. Giulia LEKARNE V OKOLICI fr. Boljunec: tel. 228-124; BazoVlf*Jf 226-165; Opčine: tel. 211-001; rt fr' tel. 225-141; Božje polje - Zgoiu*' p 225-596; Nabrežina: tel. 200-1^'^; sljan: tel. 209-197; žavlje: tel. Milje: tel. 271-124. . V spomin na Mirka Obada Justa in Darko Obad 5000 lir ..fr. menik padlim v NOB v Sam® Zveza žena iz Križa izreka 8 sožalje tov. Bruni Tretjak ob mame Kristine. fP Ob smrti Mile Sancin Ivan Grbec iz škednja možu /f ju in vsem sorodnikom is*ire žalje. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627. Zapustil nas je naš dragi EMERIC0 ZONTA Pogreb dragega pokojnika bo danes, 18. t.m., ob 11.30 iz r vašnice glavne bolnišnice v cerkev v Naselju S. Mauro. Žalujoči: žena Daniela, sin in hči ter drugo sorodstvo Sesljan, Naselje S. Mauro, 18. avgusta 1978 Primorski dnevnik 3 Iz otroške kolonije v Comegliansu GORIŠKI DNEVNIK 18. avgusta 1978 MORDA DANES SEJA DELEGACIJ KD, PSDL Pl?l Razplet na krajevni ravni podrejen sestavi večine v deželnem odboru Seji občinskih svetov v Tržiču in Gradežu napovedani za 23. in 28., pokrajinskega sveta pa za 25. avgust kratkim smo v našem dnev-] .u Poročali o treh kolonijah, kjer gj^jo slovenski otroci. Poročali l|,° staršem iri svojcem naših ma-• : kako se imajo daleč od doma, d0J delajo in kaj imajo v načrtu še kr mi nca počitnic. Danes bomo na a'ko orisali življenje otrok, ki so n-l^ski počitniški koloniji, ki je oddaljena od našega me-v ■ Počitniška kolonija slo- r sske Vincencijeve konference v >egliansu. Sjc °meglians je lepa in mirna va-».“* v krasni dolini, vsa obdana z f.,'lvjem oddaljena kakih 25 km od u®eča. Ko smo včeraj okrog 10. ki« pr***i Pred šolo «De Antoni», gj r letujejo deklice, smo na pro-■ rr,ern dvorišču opazili, kako so tirale, skakale in tekale. Medij. ko so v prvem turnusu od 4. h . ■ julija bili v tej koloniji deč-1' ln sicer 23 iz Gorice in 28 iz 15 :a. je v drugi izmeni 50 deklic, Pri n7' ^orice in 35 iz Trsta, ki so trni6 sem 28. julija in se bodo J1 ®. domov v ponedeljek, 21. t.m. k vljenje v koloniji je več ali manj g enako. V tej koloniji -otroci lj| lrileli in imajo krajše in daljše v naravo. V prvi izmeni so d celo napravili celodnevni izlet IjI Prib Coglians nad Forni Avoltri, klipJ9 vis°k nad 2500 m. Skupina de-k Pa ima na sporedu krajše izlete, k.”6 kulturne prireditve, petje in se-športne igre in tekme. Prejšnjo hiti ° obisk staršev, kalc- ij so deklice pripravile lepo kul- kl,ol° prireditev- 2- avgujtfl , °e v tej koloniji pbiskal tudi tr- i*------------------------------------- žaški škof Bellomi in se pozanimal, kako se imajo in kako se zabavajo. V sredo so deklice bile v cirkusu, ki se je nastanil prav pred ikolonijo,' in pripravil zanje prav lep program. Tako za dečke, kot za deklice, ki so še na počitnicah, skrbijo poleg ravnatelja dr. Alda Štefančiča in e-konoma Dominika Hvaliča še štiri vzgojiteljice, in sicer Tatjana, Neva, Norma iv Vesna ter še pet oseb od kuharice do snažilk. Naj omenimo, da So deklice vse zdrave in zadovolje ter da po našem časopisu pozdravljajo svojce in jim kličejo nasvidenje v ponedeljek ob 12. uri na tržaški železniški postaji. M.M. ^blTORlJ PORTOROŽ Tel. 73571 - 73090 poletne prireditve '78 Predstava ob 20.30 po krajevnem času DANES, 18. avgusta olklorni ansambel Iz Budimpešte ^“karanu gSt<>Pnice v prodaji pri blagajni vditorija. Rezervacije tel. (066) in 73090. iiiiiiiiiiiiiuuiimiimiiiuiHmimiuumiiiiiimiiiiiuiiiiiiiifantiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimfiiiiiimii NOSILEC SREBRNE KOLAJNE ZA VOJAŠKE ZASLUGE Pred 70 leti se je v Križu rodil partizanski borec Josip Verginella - Lela 1915 so ga fašisti po zverinskem mu-čenjtt ustrelili v kraju Lumezzane pri Brescii mi odzval pozivu mednarodnih brigad in se v garibaldinskih enotah bojeval na strani mlade španske republike; zaradi hrabrosti si je v Španiji priboril čin poročnika. Po končani španski vojni se je umaknil v Francijo, kjer pa je bil interniran v taborišče v Vemetu, od koder je leta 1941 zbežal in se priključil partizanskim enotam in leta 1943 postal komandant čete mesta Lyon. Po kapitulaciji Italije se je priključil partizanom v Piemontu in nato bil imenovan za političnega komisarja 54. garibaldinske brigade \h severni Lombardiji. Od oktobra pa je‘bil komandant povo-ustanovljenč 122. Garibaldinske bri-gde, ki se je borila v okolici Isej-skega jezera in Brescie. 24. oktobra 1944, med sestankom načelnikov partizanskih enot v kraju Provaglio d’Iseo, je padel v fašistično zasedo, bil kruto mučen, a ni ničesar izdal. 16. januarja so ga v zgodnih Josip Verginella Te dni poteka 70 let, odkar se je Križu rodil partizanski borec Josip Verginella, odlikovan s srebrno kolajno za vojaške zasluge, ki so ga fašistični krvniki ustrelili leta 1945 pri kraju Lumezzane v okolici Brescie. Josip Verginella se je rodil v delavski družini pri Jurjevih in se zelo mlad oprijel težkega kamnoseškega poklica. Zaradi svoje aktivnosti v naprednem delavskem gibanju je bil pi vič aretiran že pri 17 letih, leta 1927 pa je postal č'an KPI. Mussolinijev režim ga je stalno preganjal, zato je leta 1930 ilegalno odšel v Jugoslavijo, kjer je poslal član napredne organizacije «Rdeče pomoči* in kot tak potoval v Francijo in Belgijo. Leta 1932 je odšel v Moskvo na slavno Leninsko šolo in za kratek čas til tudi član mestnega sovjeta. Ob izbruhu španske ________ državljanske vojne se je med prvi- '"'^uinniiHtiiiin n kih Min mi n m milu m um in |iii,imi,|llilli ii limitu umu umu 111111,11111, Izpolnila so se naša predvidevanja, izrečena kmalu po upravnih volitvah 25. in 26. junija, ko smo v zvez; s pogajanji za sestavo odborov na pokrajini ter v občinah Tržič in Gradež (krajevnih upravah, ki nas najbolj od blizu zadevajo) menili, da se bodo politične stranke dogovorile, kakšno večino sestaviti na Goriškem, šele takrat, ko bodo njihova deželna vodstva rešila najvažnejši problem: sestavo deželnega odbora ter izdelavo deželne politike. , Pred vellkošmamimi prazniki je kazalo, da se bodo goriška pokrajinska vodstva strank, zlasti vodstva sredinskih strank, sestala takoj po praznikih. Včeraj pa so datum tega sestanka premaknili na jutri, da bi tako dali možnost deželnim vodstvom strank KD, PS Dl in PRI, ki so se sestale včeraj popoldne v Vidmu, da preverijo možnosti za sestavo večine. Tu nas ne zanima, če je rešitev, ki jo nakazujejo tri sredinske stranke, najboljša. S tem v zvezi smo objavili tudi svoje pripombe in pripombe levičarskih strank. Dogodek navajamo zgolj zato, da poudarimo, kako bodo deželna vodstva pomagala tudi krajevnim dejavnikom pri razpletanju njihovih zamotanih štren. Ob tem pa postaja razpoložljivi čas za iskanje izhoda na Goriškem vse bolj tesno odmerjen, zakaj v treh javnih ustanovah, kjer so bile volitve 25. in 26. junija, bodo v zadnjih dneh tega meseca seje: občinskega sveta v Tržiču 23. avgusta, pokrajinskega sveta 25., občinskega sveta v Gradežu pa 28. avgusta. V dobro obveščenih političnih krogih zagotavljajo, da se bodo pokrajinske delegacije treh sredinskih strank (KD, PSDI, PRI) sestale morda celo danes. Preverile bodo nastali položaj, odkar je svetovalec PSDI v občinskem svetu v Tržiču sklenil pristopiti k večini, ki so jo sestavili komunisti in socialisti. Najbolj logično bi bilo, in tudi ra-čunica govori temu v prid, da bi na pokrajini sestavili drugačno večino. Takšno rešitev so v zakulisnih pogovorih nakazovali že pred letom dni, takoj po nastanku krize v nekaterih krajevnih ustanovah in tik pred imenovanjem komisarjev. To je edini način, da krajevne ustanove začnejo delovati in se spoprimejo s kopico vprašanj, ki so se nakopičili zaradi nedelavnosti teh ustanov in^hidi faradi gospodarske in družbene krize. V tem okviru Velja omeniti tudi srečanje, ki ga v, teh dneh KD'pripravi ja s Sloven-| sko skupnostjo. V pričakovanju razpleta na pokrajini, razplet, ki bo vplival tudi na občinsko upravo v Gorici, se občinski odbor v glavnem mestu Po- —t— —• - _ - sočja ne sestaja več. Tristranski jutranjih urah prignali na pol mri- občinski odbor bo namreč zašel v vega v vas Monti di Carone pri Lu- j krizo, če se delegacije treh strank mezzane, ga ustrelili in pustili, da ■ -«->--------------*—-■■ — »—J~ je izkrvavel. Neki partizanski poveljnik je po vojni izjavil, da je na kraj predvidenega sestanka komandantov garibaldinskih enot prvi prišel Josip Verginella. Ko so ga fašisti prijeli je začel glasno kričati, s čimer je opozoril prihajajoče tovariše na nevarnost in jim tako dal možnost, da so se pravočasno umaknili. Pokrajinska zveza borcev ANP1 iz Brescie je takoj po vojni predlagala za Josipa Verginello zlato medaljo za hrabrost, italijanska vlada pa mu je podelila le srebrno medaljo za vojaške zasluge. V kraju Lumezzane je tamkajšnja zveza partizanov postavila spomenik V spomin na junaško smrt našega rojaka, v Križu pa je spominska plošča na Verginellovi rojstni hiši. stajo takrat najsodobnejše tovrstne naprave v Sloveniji in Jugoslaviji. Izkazalo pa se je. da je bil tolikšen obisk pravzaprav samo muha enodnevnica, izraz določene radovednosti. Kmalu je namreč zanimanje za žičnico precej splahnelo in namesto dobička je stvar začela prinašati krepko izgubo, ki je naraščala iz leta v leto. Pojavile pa so se tudi nekatere druge težave, menda v zvezi z vzdrževanjem, ki da je zelo zahtevno in predvsem drago. Posledice: obiekt že nekaj let stoji, romarji pa še naprej ubirajo na Sveto goro stare steze, tisti, ki morejo, pa se tja gor, kljub precej razriti in slabo vzdrževani cesti, odpeljejo z avtom. Sicer pa zanimanje za obisk svetišča na eni najbolj razglednih točk na Goriškem polagoma upada, tudi na račun slabe oskrbe s turističnimi storitvami. Žičnico, ki je tako klavrno dočakala desetletnico (ne) obratovanja je zgradilo italijansko podjetje Ce-retti in Tanfani iz Milana, upravlja pa jo novogoriško podjetje Av-topromet. Žičnica je dolga 1810 metrov, višinska razlika med zgornjo in spodnjo postajo pa znaša 526 metrov. V kabinah, ki lahko vsako uro prepeljejo v eni smeri 450 oseb, je prostora za 35 ljudi. Prvo žičnico na Sveto goro - Skal-nico je zgradilo goriško podjetje Ribi in je obratovala do jeseni leta 1943, ko so jo onesposobili borci Goriške brigade, ki se je pozneje preimenovala v Gradnikovo. Na Skal-nici so bile namreč utrjene postojanke fašistov, po kapitulaciji Italije pa so se na vrhu hoteli usidrati Nemci. Zamisel o izgradnji žičnice na Skalnico je bila povezi na tudi z izgradnjo antimilitarističriega muzeja, ki bi moral na svojevrsten način prikazati grozote in nesmisel prve svetovne vojne, ki je divjala prav na širšem področju, na katerega je s Skalnice lep razpled. Idejni načrt in pa maketo tega objekta so razstavili prav v dneh, ko je žičnica stekla. Kljub vsej zanimivosti, verjetno zaradi pomanjkanja sredstev, pa zamisli niso uresničili. V ronedeljek, 21. avgusta, bodo v Ul. Aquileia začeli graditi tretjo stopnjo kanalizacijskega omrežja za deževnico. Zaradi del bo omenjena ulica začasno zaprta, uredili pa bodo obvoz. TUDI LETOS V GOBICI FOLKLORNI FESTIVAL Šestnajst folklornih skupin jamstvo za pester spored Med nastopajočimi tudi dve skupini iz Jugoslavije ter tržaški plesalci «Stu Iedi» - Od 8. do 10. septembra tekmovalni del prireditve Kljub organizacijskim in predvsem finančnim težavam, bo tudi letos v Gorici običaina folklorna prireditev. V nedeljo, 10. septembra, se bo g o-riškemu občinstvu predstavilo šestnajst folklornih skupin iz osmih evropskih dežel. Poleg plesalcev, godcev in pevcev iz Italije, bodo nastopili folkloristi iz Avstrije, Češkoslovaške, Francije, Irske, Jugoslavije, Romunije in Madžarske. Kakor pravijo prireditelji, društvo Pro loco, gre za folklorne skupine, ki še niso nastopile v Gorici, razen plesalcev iz Gressoneya v Dolini Aosta, ki so sodelovali na prireditvi leta 1972. Težave ekonomskega značaja so tudi letos precej vplivale na število nastopajočih skumn, ki je zato nekoliko okrnjeno. Prireditelji so se morali odpovedati nastopu treh, po svojem sporedu zelo zanimivih skupin: angleški godbi na dude, nepalskim plesalcem ter španski skupini Ar-ctide. Za prireditev, ki bo skupaj s tekmovanjem pevskih zborov Seghizzi (od 31. avgusta do 3. septembra), sklenila niz letošnjih poletnih kulturnih dogodkov v Gorici, vlada med občinstvom že zdaj veliko zanimanje, zato je upravičeno pričakovanje, da bo letos deležna še večjega obiska kakor lani, ko je privabila kakih deset tisoč obiskovalcev. Prav tolikšno zanimanje vlada za septem- brsko folklorno parado v Gorici tudi v bližnjih krajih v Sloveniji. Dosedanji uspeh je nedvomno vplival na odločitev, da je treba s tovrstnimi pobudami, kljub velikim težavam, nadaljevali. Spored trinajste folklorne parade se bo v glavnem odvijal po že u-staljenem sporedu iz prejšnjih let. V petek, S. septembra, se bo začel tekmovalni drl. Občinstvu se bo predstavilo lsedem skupin, ostale pa bodo prišle na vrsto v soboto zvečer. Zaključni del bo na sporedu v nedelio popoldne v športni hali v dolini Koma, kjer bodo izbrali najboljše ter podelili priznanja. Običajni sprevod vseh folklornih skupin bo o nedeljo poocldne (pred prireditvijo v švortni hali). Začel se bo pri sno-minskem parku, končal pa v dolini Koma. Tudi letos bo na občini običajni sprejem za nastopajoče. Župan jim bo izrekel dobrodošlico v nedeljo, ob 11.39. Med st—dnami, ki so že potrdile svojo udeležbo, sta dv« iz Jugoslavije ter tržaška folklorna skupina «Stu ledv». ............. Gregoračev dom končno odslužil del Kisi POMEMBNO SUELANJE V T1PANI Poudarili važnost prijateljstva »led prebivalci obmejnih območij N 3 8rečanju so bili prisotni predsednik ZMS s Tolmin-**ega in predstavniki kulturnih društev Nadiških dolin hlipam je bilo 13. avgusta ob Cl0nalnem avgustovskem pra-in ^ srečanje med občana Tipane kon?,me Kamahte ter predstavni-•t>inS|JVez.e mladine Slovenije iz Tol-!>riw,Sa in Breginja. Srečanje je društvo «Naše vasi* iz tko^-Po maši se je v župnijskih pfQJjrin odvijal zanimiv kulturni pred lem so bili na vrsti štvg ostni govori. Predsednik dru-tKi^^nna. Elio Berra je poudaril lih (?,’ ki ga ima srečanje obmej-0Vencev in nadaljeval, da a srečanja spadajo med pri sltj naP'a- da bi se tudi v videm-Si|PskT, -''H' uveljavila načela o-lll-fll* sporazumov. Berra je de 1(3 že tretje srečanje med kitast °m in Zvezo mladine iz Tol >n Bregin ja. Podobna na-'l*5 poudaril tudi predsednik mladine Slovenije iz Tolmin-% t \Q,dobnik. Spomnil se je tes »djei • k' v teku zgodovine orna življenje obmejnega prebi; S? u® !er izrazil željo, da se vezi Jul01! utrdijo. JiVt srečanju in kulturnem progra VDa,?0 bili prisotni župan občine tficjg®- Pokrajinski svetovalec Pe Predsednik kulturnega dru štva «lvan Trinkov Viljem černo ter predstavništvo mladine Nadiških dolin, župan Tomasino je imel krajši govor, ki jasno kaže na dobre stike med beneškimi občinami in občino Tolmin. Med drugim je župan dejal: «Brez prizadevanj sosednih prebivalcev izgubi sleherno politično dejanje svoj globlji pomen. V prejšnjih časih niso bili odnosi vedno zgledni, danes oa so mladi bolj dovzetni za etnična in jezikovna vprašanja, ta vprašanja želijo poglabljati in jim dati pra vo mesto. Ob meji bi morali imeti še več smisla za sodelovanje. Ob potresu smo naredili, kar smo mogli in dokazali pomen sodelovanja.* Župan je nato izrekel vabilo, naj se na političnem področju opustijo razprtije in naj se prične z iskrenim sodelovanjem v upoštevanju možnosti kritike in avtokritike. Žu pan Tomasino je svdj poseg zaključil z željo, da bi bil vedno prisoten ob podobnih pobudah v okviru občine Tipana. Kulturni spored je obsegal nastop pevskega zbora iz. Platišča, ženskega pevskega z!x>ra iž Tolmina in dUa Checeč in -\nna. Program je navdušil številno 6b-činstvd. na današnjem srečanju ne bodo sporazumele o nadaljevanju skupne politike. V tem primeru bodo karte znova premešali in začeli novo igro, v kateri se bo — po triletni ^ odsotnosti — ponovno znašla tudi SSk. Pred desetimi leti slekla žičnica na Skalnico Točno pred desetimi leti, na veliki šmaren leta 1968, je začela vo žiti nova gondolska žičnica na Skalnico. Tisti dan so prepeljali nad tisoč petsto oseb, pokasirali pa o krog 1,7 milijona dinarjev, kakor je zapisal kronist, ki je proti večeru tistega dne obiskal spodnjo pa- Na videmskem razstavišču «Udi- V DNEH 2. IN 3. SEPTEMBRA V Vidmu razstava-prodaja elektronike, hi-t*i in «surplus» V Vidmu pripravljajo 1. sejem razstavo elektronike, hi-fi in «sur-plus», ki bo na sporedu v dneli 2. in 3. septembra. Razstava bo obsegala najnovejše dosežke na področju elektronike in tako imenovane tehnike hi-fi, kot »surplus* pa najavljajo razstavo elektronskih in drugih proizvodov, ki jih prodajajo na ci- .. vilno tržišče kot tehnično zastarele i ne. Lsposiziom* so v polnem teku izdelke razne vojske. Razstava bo priprave na ze tradicionalni sejem modeme opreme, do pričetka kate rega manjka manj kot mesec dni. Letošnji sejem, ki se bo pričel 16. septembra na razstavišču v Torrea-nu di Martignacco in bo trajal do 24, septembra, bodo prireditelji izkoristili za praznovanje kar dveh jubilejev: tokrat bodo že petindvajsetič prikazali občinstvu moderno strnov. njsko opremo, ki jo izdelujejo podjetja v naši deželi ter številne tvrdke iz drugih italijanskih dežel in iz Jugoslavije, obenem pa poteka letos 30 let, odkar so v Vidmu ustanovili družbo, ki upravlja sejem. Od prvotne razstave kraj°vne obrti, je videmski sejem zadobii čedalje širši p"mcn ir postal že običaj na točka, kjer se srečujejo opera terji pohištvenega sektorja iz števil n'h bližnjih dežel. Že lani so na sejmu zabeležili rekordno število 100 tisoč obiskovalcev, letos pa t ame-ravajo ta uspeh še izboljšati. Podjetja so že pred časom zasedla vse razstavne paviljona, tako da prireditelji že mislijo na razširitev raz-staviščne površine. it rečeno, bo letos, polog številnih razstavljavcev iz naše in bližnjih dežel, uradno prisotna na sejmu tudi Jugoslavija Med številnimi slovenskimi podjetji, V nedeljski številki smo poročali, da so glavna zidarska dela na novem šolskem poslopju v Ul. Čampi v Gorici, v glavnem zaključena in da bodo v teh dneh začeli s Deskanjem prostorov ter urejevanjem notranje opreme. Poslopje naj bi bilo vseljivo že čez dva ali tri mesece, vsekakor pa še pred iztekom leta. Tako bodo malčki, ki obiskujejo slo vensko osnovno šolo v Ul. Croce, le prišli do primernih in predvsem dovolj prostornih učilnic. V novo stavbo se bodo preselili tudi uradi didaktičnega ravnateljstva slovenskih osnovnih šol za goriško okrožje, ki so trenutno v precej dotrajanem Gregorčičevem domu v Ulici Favetti, ki je bil zgrajen s sredstvi zbranimi s prispevki Slovencev z Goriškega. V kletnih prostorih stavbe ter v pritličju ima sedež z.nano slovensko tiskarsko podjetje Grafica Goriziana — naslednik nekdaj zelo PRIČEL SE BO ČEZ MESEC DNI Rekordna prisotnost na 25. sejmu sodobne stanovanjske opreme v Vidmu Vrsta pobud ob tridesetletnici videmskega razstavišča - Med jugoslovanskimi razstavljavci prisoten tudi novogoriški Meblo obsegala tudi material za radioamaterje, kar naj bi zlasti privabilo obiskovalce in kupce — kajti razstavljeni izdelki bo lo tudi v prodaji — tudi iz drugih italijanskih dežel, iz bližnje Avstrije in iz Jugoslavije. Odlok z določili za letošnjo trgatev Pokrajinsko nadzorništvo za kmetijstvo obvešča vse vinogradnike tržaške pokrajine, da je na občinskih deskah izbbeŠen odlok tržaškega prefekta, ki urejuje vprašanje fermentacije in posest Vinskih tropin za letošnje trgatveno leto. Pokrajinsko nadzorništvo poziva vinogradnike, da se seznanijo z določili, ki jih navaja omenjeni odlok. • Te dni je izšla tretja letošnja številka publikacije »Rcgione Agricol-tura», ki jo izdaja deželno odborništvo za kmetijstvo, gozdarstvo in gospodarstvo hribovitih območij. Publikacija prinaša vrsto najrazličnejših strokovnih člankov, kdor pa bi jo želel prejeti, jo lahko zaprosi na ravnatelj stvu odborništva, v Ul. Percoto V Vidmu. ki bodo, kot prejšnja leta, prikazali svoje izdelke, bo v prvi vrsti tudi novogoriški Meblo. Omenili smo priprave, ki so v polnem teku, da bi do 16. septembra bilo vse nared za letošnjo jubilejno razstavo hišne opreme. Kar se tiče tehničnp plati, imajo en raz stavišču največ dela z ojačevanjem električnih naprav in z asfaltiranjem zunanje površine, kar bo odpravilo nekatere nevšečnosti za občinstvo in razstavljate. Poleg tega pa imajo prireditelji r.n sporedu vr sto pobud, da bi primerno' prazno vali dvojni jubilej- Med temi na' omenirrto izdajo brošure o zgodovini sejmov v Vidmu, v kateri bo podrobno opisan razvoj sejemske dejavnosti, od 13 stoletja pa vse do današnjih dni. Za druge pobude v zvezi z videmskim sejmom bodo prireditelji poskrbeli v sodelovanju s tamkajšnjimi združenji trgovcev znane Lukežičeve tiskarne. Poslopje je staro nad sedemdeset let. Te dni je naš fotoreporter napravil gornji spominski posnetek. ZGODILO SE JE V GRADEŽU Iz kampinga v zapor ker je žalil orožnike Tridesetletni Abram Comelius Fraussen iz Amsterdama si bo najbrž dobro . zapomnil letošnji dopust v Gradežu, ki ga je nameraval preživeti skupaj z ženo in otrokoma. Najprej ga je zapustila žena, ki je morala s hudo bolnim otrokom odpotovati nazaj v domovino. t.e dni pa se je gospod Fraussen zapletel še v hud spor z italijansko pravico, oziroma z varuhi postave, ker so mu naenkrat popustili živci. Začelo se je pravzaprav na veliki šmaren v kampingu Pineta, kjer je gost iz Amsterdama nameraval prebiti še nekaj dni dopusta, nakar bi se vrnil domov. Med običajnim odhodom ga je ustavila karabinjerska patrola ter ga popra-šala po osebnih dokumentih. Možakar jih v tistem trenutku ni imel s sabo, pač pa so bili v bližnjem taboru, kamor se je napoti), najbrž v spremstvu enega ali obeli orožnikov (podrobnosti niso znane). Vse bi se zaključilo v najlepšem redu, če ne bi razburljivi gost napravil nedooustljive napake. Nekaj je zarobantil na račun varuhov postave (po holandsko sicer), ki so v zadnjem času, kakor izgleda, na tekočem tudi s tovrstnimi izrazi spoštovanja. To pa ie bil dovolj tehten razlog (po mnenju orožnikov) za takojšnjo aretacijo zaradi žalitve časti javnega funkcionarja. Med zaslišanjem na poveljstvu pa je gospod Fraussen poskrbel še za dodatno presenečenje. Nenadoma ga je obšla histerična kriza, tako, da so ga morali odpeljati v tržiško bolnišnico. Ko se je možakar pomiril, ga je zaslišal tržiški okraj ni sodnik Perna ter upoštevajoč posebne okoliščine, predvsem pa hude družinske razmere, izdal nalog za izpustitev na začasno prostost. omrežju. V hranilnike dodajo po sebne dišeče snovi, da bi ugotovili morebitno uhajanje metana. Najbrž so te dni nekoliko pretiravali količino teh snovi, zato se je v ne katerih krajih v naselju začel širiti neprijeten duh in povzročil do kajšnjo zaskrbljenost med prebival stvom. Dve osebi huje ranjeni v čelnem trčenju Prebivalce dobršnega dela Ul. Ci priani v Gorici, je v sredo ponoči prebudil nenavaden ropot, ki je na stal zaradi čelnega trčenja dveh avtomobilov, pri katerem sta bili dve osebi huje, ena pa lažje ranjena Zgodilo se je nekaj minut po polnoči, ko so ljudje zapuščali šagro v Podturnu, kjer je bila na spore du zaključna prireditev. Do čelnega trčenja je prišlo višini hišne številke 28. čelno sta trčila avto znamke alfa rotrieo gt, ki ga je upravljal 28-letni Paolo Causser, Trg Municipio 4, ter fiat 850, ki ga je upravljal 65-letni Fran-cesco Cella, Ul. Cipriani 34. Pri nesreči, katere vzroke bo skušala odkrili prometna policija, sta se poškodovala Cella ter njegova 58 let stara soproga Santa Carmela, se bosta morala zdraviti 30, oziroma 40 dni. Lažje poškodbe je trpela Causserjeva žena, Fioi-e'la Toscano. Umetniška dela za olepšavo obmejne postaje Na sedežu sindikata CGIL v Gorici, Drevored 24 maja 1, je na razpolago kopija razoisa natečaja za izvedbo umetniških del. ki bodo vključena v kompleks bodoče obmejne postaje pri Štandrežu. Za take posege je na podlagi državnega zakona predviden znesek 140 milijonov lir. Umetniki iz naše pokrajine, ki bi radi sodelovali pri omenjenem natečaju, naj se zglasijo na sedežu sindikata, kjer bodo dobili tudi vse informacije. Mladinske delovne akcije se iztekajo Mladinske delovne akcije '73 se za letos iztekajo, saj so od 6. avgusta dalje na vseh gradbiščih prisotni že mladinci zadnje letošnje izmene. Na MDA Suha Krajina 78 je trenutno tudi večja skupina mladincev iz zamejstva, med katerimi so tudi mladi z Goriškega, ki so pomagali tudi v Posočju in na Kozjanskem. Vse to je dokaz, da je letošnja prisotnost zamejske mladine na delovnih akcijah v Sloveniji nadvse pozitivna in spodbudna za bodoče, da se bo še večje število mladih udeleževalo podobnih akcij v matični domovini. Čeprav se mladinske delovne akcije tako rekoč iztekajo, se bo skupina članov goriškega Mladinskega krožka udeležila brigade Simon Gregorčič. Možnosti so, da se tej skupini priključijo še drugi mladinci. Za informacije naj se obrnejo na sedež Mladinskega odbora ori SKGZ v Gorici, Ul. Malta 2. (ik) Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi člane in prijatelje, da se v čimvečjem številu udeležijo osrednje proslave ob 200 letnici prvega pristopa na Triglav, ki bo v Bohinju v nedeljo, 27. avgusta, ob 10. uri. Društvo ne bo organiziralo posebnih avtobusov. pač pa priporoča, da udeleženci stopijo na vlak v Novi Gorici ter se odpeljejo do Bohinjske Bistrice. Ob praznikih vozijo vlaki v smeri Jesenic po sledečem urniku: 3.24, 7.02 in 11.28. Za povratek imajo udeleženci na voljo kar tri vlake, ki odpeljejo iz Bohinjske Bistrice ob 15., 19 in 22. uri. Kino Gospodar v Lignanu tatovi v stanovanju Zmikavti si ob velikem šmarnu ne privoščijo počitka. Kako bi, ko pa se jim ponuja toliko priložnosti v praznih stanovanjih! Iz Tržiča poročajo. da so neznanci prav za veliki šmaren vdrli v hišo 50-letnega Ferruccia Giurisse v Tržiču, Ul. dei Begliani, medtem ko se je sklednji brezskrbno sončil v Lignanu. Kakor je že navada, so dodobra prebrskali stanovanje in odnesli samo nekaj bolj vrednih predmetov: radijski sprejemnik, 2 k 17. n en a plašča, nekaj ztatraine in manjšo vsoto denarja. Škodo ocenjujejo na okrog poldrugi milijon lir Preiskava za izsleditev storilcev je v teku, vodijo pa jo orožniki iz Tržiča. C urica CORSO 17.36-22.00 «La stanza del vescovo*. U. Tognazzi in O. Muti. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. MODERNISSIMo 17.06-22.00 «Tre tigri contro tre tigri*. R. Pozzetto in E. Montesano. Barvni film. V1TTORIA 17.00-22.00 «Le femmine sono nate per fare 1'amore*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. VERDI 17.15-22.00 «L'ultimo giomo d amore*. A. Delan in M. Dare. Barvni film. Tržit PRINCIPE 18.00 -22.00 «Candidato al-1'obitorio*. EXCELSIOR 18.00 - 22.00 «Marcia o muorii*. JXoru Carica in okolica SOČA «Telesni stražar*, italijanski film ob 18. in 20. uri. SVOBODA «Diabolik», ameriški film ob 18. in 20. uri. DESKLE «Težki dnevi podzemlja*, francoski film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dah in ponoči je v .Gorici dežurna lekarna Bakiini, Kor zo Verdi 57, tel. 2879. DEŽURNA LEKARNA v TRŽIČU Da'nes ves dan in ponoči je v Triiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Fratelli Rosselli, tel. 72340. Preplah v Manzanu V dokaj neprijetnem položaju so se znašli številni prebivalci Marža na v sredo proti večeru. V hiše. zlasti v tiste v neposredni okolici nogometnega igrišča, je silil zoprn smrad. Okrog,20. ure so, v strahu, da je morda popustila cev plinovo i da, obvestili videmske gasilce, ki pa niso ugotovili ničesar. Razburje- | nje pa se je poleglo šele malo kas-. neje, ko je tehnik podjetja Confin-! eas iz Macerate povedal, da oprav-1 ljajo te dni poskuse na plinskem I V sredo, 16. t.m., je v mož in oče 69. letu starosti, preminil naš dragi JOŽEF LAVRENČIČ Pokopali ga bomo danes. Pogrebni sprevod bo krenil iz mrliške veže goriške bolnišnice ob 17. uri na pokopališče v Sovodnjah. Žena Tereza, sinova Pino in Karlo z družino, Bruna ln Plerina z družinama in drugi sorodniki Sovodnje, 18. avgusta 1978 PRIMORSKI DNEVNIK 4 18. avgusta 1978 V ZVEZI Z NADZIRAMO FUZIJO NA PRINCETONSKI UNIVERZI Atomist dr. Pavle Savič opozar ja pred prenagljenim navdušenjem Že sami ameriški strokovnjaki menijo, da bo treba še 30 let, preden bi od sedanjega rezultata imeli koristi - Jugoslovanski znanstvenik pa celo dvomi v resničnost uspeha Kakor smo pred dnevi že poročali, so v laboratorijih princetonske uriiverze dosegli v procesu jedrske fuzije temperaturo Sonca in sicer 60 milijonov stopinj C. Ves svetovni tisk je ta uspeh zabeležil in podčrtal, da gre za izreden znanstveni dosežek, saj odpira nove možnosti za izkoriščanje jedrske energije za pridobivanje električnega toka. V dobi. ko se toliko govori o energetski krizi, ki da bo zavrla napredek čloi>eštva. je takšna vest dobrodošla, saj znanstveniki trdijo, da bi kontrolirana jedrska fuzija omogočila izkoriščanje neizčrpnih virov energije, ki jo krijejo oceani. Ne bomo se spuščali v ocenjevanje te trditve, saj se s tem vprašanjem ubadajo znani znanstveniki, ki opozarjajo na to, da naj se človek ne prenagli. Tudi tisti znanstveniki, tci so pozdravili uspeh znanstvenikov iz Princetona, so podčrtali, da bo treba na praktično izkoriščanje tega rezultata počakati še najmanj 25 do 30 let. Iz Beograda pa prihaja še bolj previdno mnenje, ki ga pa daje prav tako veliki strokovnjak in sicer sloviti jugoslovanski atomist prof. dr. Pavle Savič, predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti, ki je v zvezi z vestjo iz Princetona dal beograjski «Politiki» naslednjo razlago: »Vest o dosežkih strokovnjakov na univerzi Princeton v ZDA je prav gotovo napravila velik vtis in bi predstavljala zares veliko novost v znanosti in tehniki, če bi njena vsebina ustrezala dejanskemu stanju, to je, če bi se zares bila dosegla nadzirana fuzija, če bi se doseglo kontrolirano spajanje. V tem primeru bi človeštvo v razmeroma kratkem času rešilo eno svojih največjih vprašanj — vprašanje energije. »Nikoli se nisem osebno ukvarjal 7. vprašanji fuzije. Moja ožja spe cialnost je fisija, to je razbijanje uranovega jedra. Toda iz informacij. ki so dospele z univerze v Prin-cetonu, nimam dovolj podatkov za sklepanje, kako so dosegli tak rezultat. V znanosti poznamo na področju kontrolirane fuzije tri smeri: prva je tako imenovani princip to-kamak, s katerim se teži za tem, da dobimo vročo plazmo in sicer s pomočjo trčenja jonov. Ta trčenja so možna v akceleratorju, v pospeševalcu, nikakor pa ne v reaktorju, kot je bilo javljeno. Na tem načelu delujejo strokovnjaki v Ženevi, v Sovjetski zvezi in tudi v ZDA. «Drugo načelo dosezanja visoke temperature je pridobivanje temperature iz devterija pod visokim pritiskom ter s pomočjo laserja. Končno je tretje načelo tisto načelo, ki ga upošteva jugoslovanski znanstvenik v ZDA Maglič. Gre za tako imenovani Migma - proces. »To so tri smeri, na katerih se skuša doseči kontrolirano spajanje. «Pred dvajsetimi leti je prispela iz Anglije vest, da so tamkajšnji strokovnjaki dosegli spajanje v reaktorju ZET. Tedaj sem bil edini, ki je trdil, da je to zgrešeno, da je zagotavljanje napačno. Čez nekaj časa so tudi sami to dojeli in priznali in so nato tudi uradno zanikali že objavljene rezultate. »Samo dejstvo, da so dosegli temperaturo 60 milijonov stopinj C ne pove prav nič, ker se v sami fisiji atomske bombe doseže temperatura tudi 150 milijonov stopinj C. Toda v tem primeru gre za nekontrolirano reakcijo. Ako hi obstajali dokazi. da se je v Princetonu zares dosegla kontrolirana reakcija, potem bi zares dosegli velik napredek v znanosti in tehniki. Toda tu manjka še en zelo pomemben podatek. Gre za to, ali je bila dosežena jonska ali elektronska temperatura. »Kot poročajo časopisne agencije, je bila dosežena temperatura 60 milijonov stopinj. To pa je temperatura. ki jo zasledimo na Soncu. Da bi dobili temperaturo 60 milijonov stopinj C, se morajo delci pri fuziji, pri spajanju premikati z izredno brzino, ki omogoča visoke temperature. Takšna brzina delcev pa daje tudi ustrezno energijo. »Vsebina tega procesa se sestoji v strnjevanju v tlačenju atomov tekočega vodika, katerega jedro — jon — ima 2.000-krat večjo maso od elektrona. Vodik se pri spajanju njegovih atomov spreminja v dev-terij, ta se spreminja v helij, helij v litij itd. S spreminjanjem teh elementov iz enega v drugega dobivamo čedalje večje delce, ki pri e-naki brzini ustvarjajo ali proizvajajo večjo energijo, s tem pa tudi višje temperature. »Je sploh možno dosezanje takšnih temperatur, s katerimi je neposredno povezano pridobivanje novih vrst energije? »Človeško znanje in poznavanje treh osnovnih pojavov prirode in sicer materije, premikanja in energije, je še vedno v precejšnji meri omejeno. Kakšne so posamezne lastnosti in kakšno je »obnašanje* teh pojavov, do kod seže njihova moč in kakšne reakcije ter kakšni procesi nastajajo, ko se privedejo v medsebojno zvezo in odvisnost, je še danes za človeka velika neznanka. Do prvih spoznanj o energiji je človek prišel preko elektrike. Elektriko so poznali že stari Grki, vendar niso vedeli odkod prihaja in čemu služi in so ji zato pripisovali čarobne lastnosti. Šele konec 18. stoletja je italijanski zdravnik in prirodoslovec Galvani pri izvrševanju poskusov na žabjih krakih odkril elektriko (magnetizem) in jo imenoval živalska elektrika, vendar te elektrike Galvani ni znal pojasniti. To je pozneje storil Alessan-dro Volta. Za njima pa je prišla cela vrsta velikih znanstvenikov, ki so obdelali področje energije. »Prvič je človek začel uporabljati energijo v proizvodnji šele pred 200 leti, z odkritjem parnega stroja se začne prva industrijska revolucija, ki je v oni dobi omogočila izreden razvoj proizvodnih sil. Toda para že čez sto let ni bila več sposobna poganjati nastalo močno industrijo, s katero je svet že razpolagal. Pojav električne energije — izmeničnega električnega toka — ki ga je človeštvu poklonil Nikola Tesla, je omogočil napredovanje človeškega gospodarskega razvoja. Bila je to v bistvu druga industrijska revolucija, v kateri je električna energija zagotovila nadaljeva- nje napredka vsaj za eno stoletje. «Tesla je le nekaj let po odkritju celotnega sistema — pridobivanje, prenos in izkoriščanje električne e-nergije — ponudil svetu še en in za tisto dobo nedojemljiv in nesprejemljiv načrt. Šlo je za pridobivanje in za prenos električne energije po brezžični poti. On je že konec preteklega stoletja odkril, da sta Zemlja in atmosfera, ki jo obdaja, polni električne napetosti in po njegovi zamisli bi bile potrebne prav enostavne naprave, s katerimi bi kjerkoli na Zemlji mogli pridobivati neomejene količine energije. Načrt za tak sistem pridobivanja električne energije je veliki znanstvenik odnesel s seboj v grob. Ameriški kapital, ki je finansiral večino Teslovih načrtov, ni sprejel tega njegovega poslednjega načrta. To pa zato, ker se ni vedelo — kako in od koga naj bi se izterjale tarife za izkoriščanje te energije. T6da tudi brez izvajanja tega načrta so nastale velikanske razlike v ustvarjanju materialnega bogastva na svetu na račun električne energije, seveda v primerjavi z bogastvom, ki se je ustvarilo z izkoriščanjem parnega stroja. Vest, ki je prispela iz Princetona, če je zares resnična, postavlja človeštvo pred novo, morda tretjo industrijsko revolucijo. Makedonske freske Jugoslovansko - poljska arheološka ekipa je 13. avgusta pod vodstvom strokovnjaka Boška Babiča, direktorja Narodnega muzeja v Prilepu ter inž. Tadeusza Polaka, generalnega direktorja zavoda za varstvo kulturnih spomenikov na Poljskem, odkrila na zidovih Markove kule nad Prilepom doslej najstarejše znane freske v SR Makedoniji. Freske predstavljajo konjenike s kopji na konjih in oslih, nadalje može z napetimi loki, pa tudi še prizore z lova na jelene ter črede živine. Zlasti realistično je upodobljen osel. To slikarstvo sodi v zadnje tisočletje pred našim štetjem, in bi verjetno njihov nastanek mogli povezati z zgodnjo železno dobo. Pozor na islandsko krono in NDR marko Smo v polni turistični sezoni in Po svetu krožijo milijoni turistov, od katerih niso vsi najbolj pošteni. Tako se je v Milanu zgodilo, da je vstopil v trgovino s konfekcijo tuj turist in si nakupil kompletno garderobo, plačal pa je s švedskimi kronami. Do tu vse lepo in prav. Ko pa se je milanski trgovec naslednji dan odpravil v banko, da bi zamenjal švedske krone, in dobil 180 lir za vsako, so mu v banki odšteli le 4 lire za vsako krono. Bančni uslužbenec mu je namreč prijazno razložil,, da je zamenjal islandske, ne pa švedske krone. Tako si je turist plačal obleko s 97,8 odstotka popusta, kar se ti ne posreči vsak dan. Tudi v naših krajih se je že zgodilo, da so turisti «nabrisali» trgovce. Tokrat pa z vzhodnonemškimi markami. Znan® je, da imata obe nemški državi za valuto marko, na obeh bankovcih je pisano v nemščini, le vrednost obeh mark je različna. Tako velja trenutno zahodnonemška marka 422 lir, vzhodnonemška pa okrog 90 lir. Oba bankovca pa je z lahkoto razločiti, če natančno prebe remo originalno ime države: na zahodnonemški marki piše Bun-desrepublik Deutschland, na vzhodnonemški pa Demokratische Republik Deutschland. - ss - iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiMiiiniiiiiiiimiiiHiiiuiiiiuiiiiniiiiiimiiniiitiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiii »ZGODOVINSKO* ŠAHOVSKO SREČANJE V TORONTU V KANADI Britanski šahovski mojster Levy bo igral z elektronskim šahistom Pravzaprav ne bo imel proti sebi nasprotnika v obliki robota, pač pa se bo spoprijel z «elektronskim programom*, ki sta ga pripravila dva strokovnjaka V Ljubljani je umrla operna pevka Tržačanka Štefka Poličeva LONDON — Problem je že nekaj desetletij star in ho verjetno še dolgo trajalo, preden bo človek dobil na to vprašanje dokončni odgovor. Znanstveniki pravijo, da lahko stroji, seveda razne elektronske naprave, vsebujejo veliko znanja, niso pa »inteligentni*, ker ne morejo misliti, ker ne morejo umsko ustvarjati, pač pa izkoriščajo le to, kar je vanje »vnesel* ustvarjalni človekov razum. In vendar... Čeprav gre za preprosto šahovsko srečanje, bi ta dogodek mogel pomeniti * velilio ve*. **•-**: Mednarodni šahovski mojster David Levy se bo 26. t.m. v To rontu v Kanadi srečal s kompjuter-skim šahistom in sicer v šestih partijah, kajti tako zahteva od njega stava, ki jo je napravil pred desetimi leti. V vročem avgustu leta 1968 je znam britanski šahist tedanji prvak Škotske David Levy stavil z dvema strokovnjakoma za '«umetno inteligenco*, da ga v desetih letih, torej do konca avgusta 1978, ne bo premagal noben »elektronski pro-gram», to se pravi noben kom-pjuterski šahist. Mož je stavil za 500 funtov šterlingov ii za 6 šahovskih partij. Spotoma se je k že omenjenim 500 funtom šterlin-gom priključilo še več drugih stav, tako da danes znaša stavna vsota 1250 funtov šterlingov, oziroma dva milijona lir v naši valuti. Pa ne gre toliko za dva milijona lir, pač pa za to, ali bo res stroj, čeprav elektronski, pokazal več znanja in iznajdljivosti v šahovski igri kot jo premore mednarodni šahovski mojster, kakršen je David Levy. Kot kaže, bo to veliko sre„čanje. David Levy se bo predstavil v večerni obieki v stekleni kabini, tako da ga' bodo mogle televizijske kamere sproti snemati * *Da ne" llo "po&difte, ne .gre za njegovo s reč ah j e 'z 'nekim navideznim eloktf&rfSkftn '‘šahistom, pač pa se bo David Levv spoprijel z elektronskim programom, ki so mu nadeli ime «Chess 4,6» oziroma po naše «šah 4,6». Ta elektronska naprava ali elektronski program so sestavili v ZDA pri Northvvestem Uni.versily in je to najpopolnejši elektronski šahovski program, kar so jih doslej sestavili na svetu in vsebuje najboljše, kar so mogli iz najboljših šahovskih. partij povzeti in programsko vnesti v elektronsko napravo. Podoben program je leta 1977 «premagal» sovjetske igralce in prav gotovo vsebuje največje znanje več mednarodnih šahovskih mojstrov ter tudi več vrhunskih mojstrov. Timmlov €jean Valjean» v galeriji «Costansi» V razstavni dvorani palače Costanzi se nadaljuje velika retrospektivna razstava del tržaškega slikarja avstrijskega porekla Viktorja Timmla, ki se bo nadaljevala do konca meseca. Na sliki ena izmed njegovih razstavljenih del in sicer sloviti »Jean Valjean«, ki je bil nekoč v kinematografu »Italiai V reviji «New Scientist* je David Levy p tem programu med drugim zapisal: «Program North-western University je tako popoln in močan, da je močnejši od 99,5 odst. vseh šahistov sveta.* To se pravi, da niti pol odstotka mu ne manjka, da bi bil enakovreden vsemu znanju svetovnih šahovskih mojstrov. Ob tolikšnem »inteligenčnem potenciali/) je povsem razumljivo, da se David Levy previdno in vnaprej izgovarja, da bi mogel tudi izgubiti, kajti agenciji Reuter je Levy previdno rekel, da »še vedno imam veliki^ upa nje vase, toda ni povsem nemogoč če, da bi svoje srečanje (udi fz» gubil.* Tema, kdo je bolj sposoben, stroj ali človek, je že stara tema. Omenili smo jo že v začetku in postaja ta tema zadnje čase že nekakšno jedro ali motiv v fantastični znanosti, saj se pogosto tudi v raznih filmskih stvaritvah srečujemo z bojem med človekom in stroji v vesolju in neredko so stroji močnejši od človeka. To pa pogosto daje misliti tudi znanstvenikom, kj se sprašujejo, kaj bo s človeštvom v trenutku, ko bodo morda njegovi izdelki — elektronski ali kaki drugi stroji — močnejši od samih stvariteljev, sposobnejši torej od človeka. «V trenutku, ko bodo ti prekleti stroji premagali svoje mojstre, ne bo več možno jih u staviti*, je dobesedno rekel David Levy, ki je o elektroniki govoril tudi izven programa, ki ga čaka za 26. avgust v Torontu v Kanadi. Vendar pa se David Levy tolaži, da ne bo tako lahko, da bi kompjuterski stroj premagal človeka, predvsem «človekovo misel*. Rekli smo že, da David Levy ne bo igral šestih šahovskih partij proti nekakšnemu kompjuterju, pač pa proti elektronskemu programu, ki sta ga pripravila David Slate in Larry Atkin na Northwestern Uni-versity. Larry Atkin se ne zadovoljuje s programom «chess 4,6», ki ga je skupno z Davidom Slatejem pripravil za Davida Levyja, pač pa pripravlja še nov program, ki bo nosil naslov «chess 5». Za sedaj sta Slate in Atkin pripravila tudi poseben stroj — robot, ki bo premikal na šahovnici figure in bo ob vsaki potezi tudi sprožil šahovsko uro, kot se pač dogaja na vseh takih šahovskih srečanjih med šahovskimi mojstri. Strokovnjaki, ki se ne ukvarjajo le s «šahovsko elektroniko*, pač pa z elektroniko nasploh, še vedno vztrajajo pri stari trditvi, ki je elektronika še ni ovrgla, in sicer, da je človek na vsem tem področju boljši in močnejši, kar zadeva tako imenovano strategijo, to se pravi, kar zadeva načrtovanje, ocenjevanje onih komaj opaznih toda odločilnih razlik v stanju in položaju, da je človek močnejši pri razmišljanju in pcenjevanju efektov posamezne poteze na daljšem razdobju in v daljnosežnih posledicah. Kompjuterski programi oziroma elektronski programi ali če hočemo tudi elektronski roboti pa so boljši in močnejši v tako imenovani taktiki, kajti mnogo lažje jim je zaradi «vloženega znanja* preračunati in to hitreje kot člo vek, vse učinke, ki jih bo imela določena njihova poteza, vse morebitne poznejše posledice za vsako figuro, za vsako potezo. Iz tega David Levy izvaja logično posledico, da bo moral proti elektronskemu programu igrati drugače, kot če bi imel pred se boj človeka, navadnega šahovskega smrtnika. Ena zares nenavadna poteza v samem začetku igre bi mogla namreč »prekrižati račune* ali če hočemo «zmotiti» ves c lektronski program in ga speljati na stranpota, torej ven iz vseh predvidenih možnosti, ki se ravnajo po že tisočerih preverjenih »klasičnih* partijah velikih mojstrov, ki so postale že nekakšen priročnik vsakega šahista. In odtod tudi povsem drugačna obramba v morebitnem napadu elektronskega programa. Kot je znano, elektronski stroji, pa naj gre tudi za elektronski program, o katerem je govor, ne znajo misliti in ustvarjati, oziroma niso toliko sposobni, da bi šli preko tega, kar so vanje vnesli. David Levy se bo izogibal tudi raznim taktikam in ubral drugačen ritem, hkrati pa se tolaži, da ni hujno, da to srečanje1 dobi, dovolj je, da ga ne izgubi, to se pravi, da je dovolj če doseže nekakšen veliki remi. Ker bo moral z elektronskim programom opraviti šest partij, je dovolj, da dobi tri, o ziroma da igra vsaj nekaj partij remi, toliko da elektronski stroj nima nad njim prednosti. Vsekakor drži, da bi to srečanje bilo lahko zgodovinsko srečanje. V trenutku, ko bi stroj potolkel človeka, ki se človek moral pripraviti na še nevarnejša srečanja. Dokler gre z?, šahovsko srečanje, večje nevarnosti ni. Toda to je šele začetek nekega nevarnega tekmovanja med ustvarjalcem in njegovim produktom. slika ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton 13.30 DNEVNIK 18.15 CANNON (TV film):, «Nizka napetost* 19.05 Ischia 70 metri sotto 19.20 ROBINSON CRUSOE 2. nadalj. 19.45 Almanah, Vremenska 20.00 DNEVNIK 20.40 Ping pong 21.35 «Tišina na morju*, film Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Kolesarske dirke (evrovizijski prenos) Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.15 «Kako je živel nekdanji človek*, 7. in zadnje nadalj. 18.15 Program za otroke «Trik je* 18.40 Rdeče in modro: Boomerang 18.50 Dnevnik - ŠPORTNE VESTI 19.10 «Batman->, serijski film S. Valentin Gospod Gelo Vremenska slika 19.45 Dnevnik - ODPRTI STUDIO 20.40 POLDARK Zadnje nadaljevanje romana, ki ga je napisal Win-ston Graham 22.25 Glasbeni program z Mario Betanio Ob koncu Dnevnik 2 - ZAD-NJE VESTI „ JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.40 Šahovski komentar 19.10 OBZORNIK 19.20 »Viking Viki*, otroška serija 19.50 PEVSKI TABOR 78 20.20 Risanka 20.30 DNEVNIK 21.00 Jadranska srečanja prenos iz Opatije 22.15 RAZGLEDI: Kitajska na novem, dolge® pohodu 22.50 DNEVNIK 23.05 «Detektiv Shaft*. TV film 24.15 Kontrapunkt Yehudija Ne' nuhina 24.40 DNEVNIK Koper 21.00 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 «Mirovna pogodba*. TV f>'n1 22.30 «La ragazza di nome Gnili®* Film s Silvio Dionisio, G®®' nijem Macchio in A®10 Motffo Zagreb 19.45 Od vsakega jutra raste d«®1 21.05 «Baretta», TV film 23.05 DNEVNIK 23.20 Nočna premiera ŠVICA 19.15 «George gre v šol |«, TV ('l®1 20.45 Risanke .. 21.45 «Na onj strani mostu*, f*1® Pred dnevi, v sredo 9. t.m., so položili k zadnjemu počitku na ljubljanskih Žalah operno pevko Štefko Poličevo. Trst, posebno se danji Trst, Štefke Poličeve sicer ne pozna, poznajo jo tisti Tržačani, ki so v dobi pred prvo vojno obiskovali slovenske prireditve v Tr stil ali v preteklih desetletjih kdaj obiskali ljubljansko Opero. Pokojnica je bila pravzaprav Tržačanka. Rodila se je namreč 17. novembra 1893 v našem mestu kot Štefka Lepuša, pozneje pa se je poročila s slovenskim glasbenikom, dirigentom in skladateljem Mirkom Poličem. Po končanem študiju v Trstu in sicer po opravljeni dramski šoli, ki jo je vodil Dragutinovič in po končani šoli za solo pelje pri prof. Filippiju je Štefka Poličeva nadaljevala glasbeni študij na Dunaju, toda hkrati ko se je šolala pri Dragutinoviču in Filippiju je nastopala v raznih dramskih in o-peretnih vlogah. Po končanem šolanju na Dunaju se je pokojnica vrnila v Trst, a bili smo že leta 1918, ko je Trst prišel pod Italijo in ko se je začel krepko uveljavljati fašizem. Štefka Poličeva se je umaknila iz Trsta in se napotila najprej v Osijek, kjer so jo v tamkajšnje gledališče angažirali za pet let. Po petih letih je dobila angažma v Beogradu, kjer pa je ostala le leto dni, nakar je prišla v Ljubljano in je v ljubljanski O-peri delovala vse do svoje upokojitve leta 1948. Čeprav je imela za seboj dobro tržaško in dunajsko šolo, se je Štefka Poličeva izpopolnjevala še pri mojstru Betettu v Ljubljani, kar ji je pomagalo, da je dolgo časa ostala na gledaliških deskah. V ljubljanskem gledališču je pela vsa leta kot subreta v neštetih operetah, kjer se je uveljavljala kot zelo dobra pevka in kot prvovrstna igralka. Nastopala je tako kot mezzosopranistka in tudi kot sopranistka. Pokojnica je bila lepa ženska in polna šarma, kar ji je prav gotovo nomagalo pri nje nem odrskem uveljavljanju. Štefka Poličeva pa je nastopala tudi v operah in ustvarila vrsto zelo lepih vlog kot na primer Marinko v «Prodani nevesti», Suzuki v «Madame Butterfly» itd. Posebne omembe pa je vredno še dejstvo, da je cesto rešila kako predstavo s tem, da je «vskočila» kot temu rečemo v gledališkem žargonu, ko je namreč brez večjih težav naštudirala kako vlogo, da bi zamenjala nekoga, ki je nena doma zaradi bolezni odpovedal. S svojimi izrednimi nastopi v operetah se je zelo priljubila ljubljanskemu občinstvu, ki je rado obiskovalo predstave, v katerih je nastopala. ■ o E* ^___—^___ >>-aCi, Jv |i,i(uio,i *.i'//»!•• it* • ...iiiiM** HHiiiiiiiiiiiiiiimiiiaHiiittiiiiimtiiiiiiitiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiiiiiiiiiimnmiiiiiiuiiiiiitiiiiiiiHMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiii*"1' gajte nekoliko več. Reagirati ^ treba na krivično obtožbo. TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 7.45 Poletna beležnica; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Vam ugaja jazz?; 9.30 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.45 Gugalnica; 11.00 Misterij žene; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Iz naših festivalov; 13.15 Primorska poje; 13.30 Qd melodije do melodije; 14.10 Mladi pisci; 14.20 Resno, a ne preresno; 15.35 Izbor novih plošč; 17.00 Na počitnicah; 17.05 300-let-nica Vivaldijevega rojstva; 17.35 Glasbena panorama; i8.05 Pogled v zgodovino filmske umetnosti: 18.20 Za ljubitelje operne glasbe. KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30. 21.30 Poročila; 7.05, 8.00 Glasba za dobro jutro; 7.15 Jutranji servis; 9.00 Par korakov; 9.32 Emme-elle; 10.00, 11.32, 12.50, 16.15 Z nami je...; 10.32 Glasbeni odmor; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn svet mladih; 11.45 Festivalbar; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Kultura in družba; 14.10 Plošče; 14.33 Mala diskoteka; 14.45 Orkestri lahke glasbe; 15.00 Zbori; 15.32 Orkester Francis Lai; 15.45,La vera Romagna; * pblribČjdl' 16.00 Pojejo Vojage; 16.40 Glasbeni flash; 16.45 Melodije; Poslušajmo; 17.40 Glasbeni ®?! tes; 18.00 Ob petih popoldne; 1®'“. Primorski dnevnik; 18.45 Zabavi'® glasba; 19.00 Melodije na tekoča® traku; 19.35 Naši zbori pojo; 20-. Crash; 21.00 Zvoki; 21.32 Ned«; sko jutro; 22.17 Orkester nadr Fergusson; 22.30 Simfo®lC® koncert; 23.45 Orkestri za 1®®* noč. LJUBLJANA 7.00, 9.01), 13.00, 15.00, 20.00 P° ročila; 7.20 Rekreacija; 7.50 D® bro jutro, otroci!; 8.30 Iz nas' sporedov; 9.08 Glasbena matinej®: 10.05 Počitniško popotovanje: P). Iz glasbene tradicije; 11.15 KdaJ; kam, kako in po čem?; 11.40 Tu1® stični napotki; 12.03 Znano in P®.1, ljubljeno; 13.10 Orkestri in solist 13.20 Kmetijski nasveti; 13.40 f halne godbe; 14.(K) Danes do N/ 14.30 Priporočajo vam...; 14.50 CV> vek in zdravje; 15.05 .Glasbe®,® pravljica; 15.20 Naši umetni*1; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 N®' potki za turiste; 16.45 Naš g®st.’ 17.00 «Vrtiljak»; 18.00 Studio »® 17.; 19.05 Ž opernih odrov; 20'»® Lahko noč, otroci!; 21.00 Stop P« 20; 22.15 Oddaja o morju; 23.20 sede iz logov domačih; 00.05 rarni nokturno; 00.15 Jazz Pr® OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Na delovnem mestu ne pričakujte novosti, dokler ne opravite svojih dolžnosti. Prijeten večer s prijatelji. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Skušajte ohraniti položaj, ki ste si ga s trudom priborili. V sodbah bodite zmernejši. Pismo, DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Zaradi manjših sporov s sodelavci boste morali zagovarjati svoj položaj. Prijetna vest v družini. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Čeprav vam bo delo šlo od rok, ne bodite preveč sigurni. Bodite budni in previdni. Horoskop LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Rešite čimprej neko vprašanje in ne nanašajte se na sodelavce. Zagovarjati boste morali svoj ugled. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) U-porabite svojo intuicijo za sestavo nekega načrta. Neko prijateljstvo se začenja krhati. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Veliko moralno zadovoljstvo, kljub materialnemu neuspehu. Skušajte zadostiti okusom ljubljene osebe. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Sreča vam bo naklonjena, tve- STRELEC (od 22. 11. do 20. & Samo skrbno izveden program omogočil realizacijo srčne želj ■ KOZOROG (od 21. 12. do 20. » Bodite iskreni, kajti samo tako.®, ste uspeli. Nekdo bo iskal Prll° nost, da bi se z vami sprl. . VODNAR, (od 21. 1. do 19-Preden se za kaj odločite d°® i, premislite. V čustvenih zade® boste doživeli razočaranje. . , RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ni c®jj da bi si prevzemali nove odgmf nosti. Ostra diskusija v druži®1 družbi. TUDI RAZMEROMA MLADA MESTA SO ARHEOLOŠKO ZANIMIVA V Stockholmu so odkrili ostanke srednjeveških utrdb, bolnišnice, samostana in tisoče skeletov kolikor | i nnlofi STOCKHOLM - Vsako toliko večje delo v Rimu naleti! na velike težave, saj pri kopanju temeljev naletavajo povsod na «ne- j dotakljive* ostanke davne preteklosti. To se dogaja tudi v mnogih drugih tako imenovanih starih mestih. To pa se ne dogaja v mestih, ki jih imamo za nova ali mlada mesta. In eno takih je tudi glavno mesto Švedske — Stockholm, ki je sicer staro že okoli 800 let, vendar v primerjavi z resničnimi starimi mesti novo. In vendar so tudi v novem Stockholmu naleteli na težave, ki bodo verjetno v marsičem spremenile določene načrte. Ko so švedski urbanisti sklenili zgraditi podzemeljsko garažo v Stockholmu prav na trgu pred parlamentom, prav gotovo niso računali, da bodo naleteli na trenutno neodklonljivo oviro, ki bi jih znala prisiliti, da načrt povsem spremenijo. Ko so namreč začeli odkopavati teren, so naleteli na kosti nič manj kot 15 tisoč prebivalcev, oziroma ljudi, ki so živeli v srednjeveškem Stockholmu ter na ostanke starega mesta. Brž ko so buldožerji začeli riti po zemlji pred parlamentarno palačo, so naleteli na ostanke starih palač, ki se jih nihče ni več spominjal in ki jih seveda ni bilo niti na starih mestnih mapah. Seveda so dela takoj prekinili, in na gradbišče so takoj poklicali arheologe, katerim so poverili nalogo, da vodijo nadaljnja odkopavanja ter da se dokončno izrečejo. Koj za tem so naleteli na «goro okostij*. Minister za šolstvo in vzgojo Jan - Erik VVikstron je v zvezi s tem rekel: «Dok!er se niso začela odkopavanja za gradnjo velike garaže, si nihče ni niti mislil kolikšna arheološka bogastva se krijejo tu.» Dvanajst mladeničev, ki se sicer poklicno ali diletantsko ukvarjajo z arheologijo, se je kar pognalo na delo in delo se nadaljuje noč in dan. že v prvih dneh so precej globoko pririnili v zemljo in hkrati prodrli v nekoliko bolj oddaljeno preteklost Stockholma. Pririnili so v srednji vek švedskega glavnega mesta. Mladeniči, ki pravzaprav vodijo ta dela, ne od-jenjajo niti za trenutek, ker se zavedajo, da imajo na razpolago zelo malo časa. Dekret za gradnjo velike garaže je namreč izglasoval sam švedski parlament, ki je tudi določil, da se mora gradnja garaže začeti najpozneje 1. aprila prihodnjega leta. To se pravi, da se morajo odkopavanja in morebitno restavriranje ostankov končati do tega datuma. Vendar bi si ne bilo možno niti zamisliti, da bi se to odkritje moralo držati dekreta, pa čeprav ga je izglasoval parlament. Švedski arheologi in še posebej zelo požrtvovalni mladeniči, ki konkretno garajo na tem najdišču, pridobivajo vedno več simpatij s strani švedskega javnega mnenja. Rekli smo že, da je Stockholm mlado mesto, novo mesto, torej mesto brez neke preteklosti, ki se na primer v Rimu in tudi drugod kaže v množici spomenikov preteklosti. Zato prebivalci Stockholma pravijo in vztrajajo na tem, da je Stockholm siromašen zgodovinskih in arheoloških objektov in da je zato treba rešiti vsaj ono malo, kar imajo. In tudi v samih političnih ambienlih, ki so v parlamentu sklenili, da je treba gra diti pred palačo parlamenta veliko garažo, je vedno več tistih, ki dvigajo svoj glas proti dekretu, ki da ga je treba ukiniti. In švedski arheologi so imeli pri tem še eno srečo. Leto 1979 bo na Švedskem volilno leto, zato bo- do morali člani parlamenta in politični delavci nasploh upoštevati javno mnenje. In javno mnenje se prav zadnje dni zelo poteguje za to, da naj se »rešijo kulturni spomeniki v deželi*, kajti »Stockholm že dolgo dolgo dobo čuti pomanj kanje dokazov o svoji zgodovini osmih stoletij.* »Zgrešeno in celo neumno bi bilo žrtvovati tolikšne spomenike za nekaj več parkirnih mest.* Eden izmed voditeljev stockholmskega mestnega muzeja Kaj En-gelbrekt, ki se je še posebej posvetil zgodovini švedskega glavnega mesta, v zvezi s tem odkritjem pravi: «To je zadnja priložnost, ki se nam ponuja, da bi dokumentirali življenja v srednjeveškem Stockholmu.* Tega mnenja ni le strokovnjak, zgodovinar. To vzdušje je zajelo veliko prebivalcev mesta, pa tudi veliko podeželanov, kajti vsak dan, kot po naročilu, se ob 13. uri zbere pred parlamentom na stotine ljudi, meščanov, predvsem pa podeželanov, ki pridejo sem, da bi si ogledali temelje starega švedskega glavnega mesta. Iz zemlje okra barve neprestano vlečejo človeške kosti. Računajo, kot smo že rekli, da je tu bilo pokopanih kakih 15 tisoč ljudi in odkopavanje teh kosti in njihovo proučevanje služi strokovnjakom kot nekakšna «odprta knjiga*, iz katere berejo ne le zgodovino davnega Stockholma, pač pa tudi tedanje socialne razmere v mestu in še marsikaj. Na posameznih kosteh in posebej še lobanjah, opažajo «prazgotinek>, to se pravi, da gre za kosti vojščakov. Na drugih kosteh opaža jo posledice raznih bolezni, kot na primer kostne tuberkuloze, revmatične posledice itd. Tu je bila v 1. stoletju večja bolnišnica, kj so jo vodili menihi. Hkrati je bilo tu nekakšno zavetišče, za siroma- ke, sem so zahajali berači, k® jo radi starosti, ošibelosti ali to bolezni niso mogli dalje. in tj-so jih pokopavali in odtod °nl soči skeletov. vr Tu pa so tudi ostanki dve« ^ likih zgradb, ki sta bili tesno druga ob drugi. Tu .ie 8|i dalje del topniške vojašnic«. vsaj trdnjave, ki je zgraje®® jCe iz opeke. Tu so ostanki konja?’ p, tedanjega kralja Gustafa "a.b0Ij tu so odkrili tudi ostanke mGjf stare lekarne na švedskem- v A), nih kleteh so našli posode še ne strupov, pa tudi nekaj k® je cev iz one dobe, saj kaže. ® Jl-bilo tu tudi neko skladišče -ske kovnice in sicer v času ljice Kristine. jj- Dragoceno »jamo* pred P ^ mentom sedaj strokovno raz1® Ji jo plast za plastjo in »nadall f, bomo s kopanjem — pravi I ^ti Kaj Engelbrekt •- dokler ne c ^\. prispeli do še nedotaknjen®1 je; Ohranili bomo le tiste ki imajo kulturno vrednost,^, drugim razne ornamente, kov® pa tudi razne osebne predme1 ^e, primer prstane in druge ®k®‘ jii da ne govorimo o ohranjen f« celo nedotaknjenih proučujejo sproti v la nora n® g? da bi ugotovili tudi, kakšno j sty daj bilo splošno zdravstven nje na Švedskem.* BERITE REVIJO PRIMORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 18. avgusta 1978 Tavanje VSA SVETOVNA ELITA ZBRANA V ZRN! NOGOMET ^MEMORIAL ŽARKA RACETA» j Danes v Berlinu svečana otvoritev SPi ^ PONEDELJEK START Prireditev bo trajala do 28. avgusta - To bo doslej verjetno najkakovostnej-Se plavalno tekmovanje - Možnosti Italijanov in Jugoslovana Boruta Petriča ki LSvetovno prvenstvo v plavanju avn v ^er^nu °d danes do 28. glista bo verjetno najbolj kvali-, a° P^avalno tekmovanje V vsej Soa°vini |.ega bliskovito razvija-se *P°rta- V Berlinu bo in jč zbrana vsa svetovna elita di t.Prvič po montrealski olimpia-p ’ je pa bila na sporedu že doto ^vema letoma, kar je zelo r®* doba v plavanju. litef'i? Je že vea čredno kva-l- tekmovanj, to so državna ,LVetlstva Sovjetske zveze, NDR in ler igre Commonweadtha v S» fdmi ]a n'0otonu v Kanadi, ki so pokaza-WrH°3 kopici oovih svetovnih re-dnh °V’ so vs* tekmovalci zelo Berl'° Pr*Pravljeni in da lahko v izid U Pričakujemo res vrhunske vju6' E°t podatek v dokaz skoko-to ? napredka naj navedemo le tli’ °a ie ,na prvenstvu ZDA izpa-c lz moštva za Berlin cela kopi-SbaZnanrh imen (Goodell, Furniss, plo'v. Hackett), ki so tempirali for-Hm3 Rerlin ■*n so tako na izbirnih twj°Vanjih dosegli le «normalne» 2J(j tate, kar pa še zdaleč ni bilo ka °j za uvrstitev v moštvo (vsa-la. arzava ima namreč na razpo-^n°g ) ^Ve mesti za posamezno p^Slejmo stanje v posameznih jtv/?ah pred svetovnim prven-ai- Začnimo z moškimi: 100 m prosto . sveti »esr fiih j^anih razlogov, saj je še ved- aast'tovni rekorder Jonty Skinner, tjih 1°° najboljši sprinter v zad-iz >„ tetih, ne bo mogel nastopiti dtuJUzrioaf riški državljan (med da|glm je pred nedavnim napovejo .Prenehanje s plavanjem), za-Hj ® Borba v glavnem med Arne- > borb; __ atiom ................. g^a.ajboljši izid, olimpijskim zma j)°Iiš,Cem Montgomeryjem in naj-G,Ja (n Evropejcem Marcellom Nn Ucc''iem. ki je ob odstopu za-tiaiS?? Nemca Nockeja nesporno plavalec V izvenameriški vH, ,°rb° za medalje se lahko še Verj ata Portoričan Canales ter ScC.n° mladi zahodni Nemec ^rja* i ' medtem ko vlogo outsi-!Jrint aj'k° izpolnita oba sovjetska b°lj.teirav na igrah Commonwealtha s N) Sličnim izidom. Poleg njega (2t)»,rei glavni favoriti Forrester Ploat (ZDA), Rusin (SZ. Prvak in rekorder) ter *0s pjjkov (SZ); vsi so dosegli le-enake čase, le Forre-Nnit- lik° izstopa, treba pa pri-j!' da je letošnji najboljši eRe* v predtekmovanju, * dokai k° je bil v finalu poražen tuli Poprečnim rezultatom. Ne Podcenjevati lanskega dru-\ Ranega na evropskem prven-^ 6ri,.erinmana (ZRN), medtem ko Petriča lahko realno pri-ili *e nastop v finalu, kar Vsekakor izreden uspeh. Kj. 15D0 m prosto Hio'\na lej razdalji bo borba iz ■o ^enačena in ogorčena in le h %jSa]?vlrn° tu točno isto, kar smo 0 Prejšnji panogi. Izpad 6a rekorderja Goodella in J? počenega na OI ITacketta 1 C° teien^ možnost zmage za ko-- napihovalcev, med katerimi pa ' tavorit 18-letni Saljnjikov iz MOŠKI -100-m. prestol Svetovni rekord: Skinner (Južna Afrika) Evropski rekord: , Guarducci (It.) Italijanski rekord: Guarducci Jugoslovanski rekord: Lostig 1. McCagg (ZDA) 2. Montgom?ry (ZDA) 3. Babashoff (ZDA) Guarducci (It.) Gaines (ZDA) Canales (Portoriko) Coan (ZDA) Sawchuk (Kan.) Steinbach (ZRN) Schmidt (ZRN) 400 m prosto: SR: Goodell (ZDA) ER: Rusin (3Z) IR: Revedi JR: Petrič 1. Forrester (ZDA) Float (ZDA) McKeon (Avstral.) Rusin (SZ) Salnjikov (SZ) Krylov (SZ Ryder (ZDA) Hackett (ZDA) Goodell (ZDA) Shaw (ZDA) 18. Petrič (Jug.) • 200 m prosto: SR: Furniss (ZDA) ER: Krilov (SZ) IR: Guarducci JR: Petrič 1. Kopljakov (SZ) Forrester (ZDA) McKeon (Avstral.) Gaines (ZDA) Krylov (SZ) Hackett (ZDA) Furniss (ZDA) Larson (ZDA) Brewer (Avstral.) Revelli (It.) 11. Guarducci (It.) 1500 m prosto: SR: Goodell (ZDA) ER: Salnjikov (SZ) IR: Quadri 51”46 JR: Petrič 51 ”53 I. Ryder (ZDA) Salnjikov (SZ) Vassallo (ZDA) Hackett (ZDA) Rusin (SZ) Metzker (Avstral.) Lebedev (SZ) Hartloff (ZDA) Machek (ČSSR) Nagy (Madž.) 100 m hrbtno: SR: Naber (ZDA) 49”44 5L’,’25 51”25 54”3 50 ”48 51”03 51”10 51”59 51”63 51”78 5’”97 52”05 3’51”56 3’54”47 3’59”71 3’58”23 3'53”66 ER: Matthes (NDR) ™ IR: Bisso JR: Nenad Miloš 1. Jackson (ZDA) Rocca (ZDA) Kuznecov (SZ) Patching (Avstral.) Kerry (Avstral.) Berrocal (Portoriko) Tonelli (Avstral.) Porta (Arg.) Britt (ZDA) Foreman (ZDA) 3’54”47 3’54”80 3'55”31 3’56”16 3’56"22 3’56”30 3’56”41 3'58”71 1’50”29 1’50”73 1’52”35 1’55"18 100 m prsno: 1'51”52 SR: Morken (ZRN) 1’51”67 ER: Morken (ZRN) 1'52”06 IR: Lalle 1’03”81 1’52”20 JR: Divjak .,. . 1’07”86 ....... 1. Fedorovskij (SZ) 1’03”33 Smith (Kan.) 1’03"81 Takahaši (Jap.) 1’04”13 Kusch (ZRN) 1'04"20 Goodhew (VB) , 1’04”24 Lundquist (ZDA) 1'04”44 Nevid (ZDA) 1’04”48 Winchell (ZDA) 1’04”61 Froeman (ZDA) 1’04”70 Hofstetter (ZDA) 1’04"74 200 m hrbtno: SR: Naber (ZDA) 1’59”19 15’18”84 ER: Matthes (NDR) 2’01”87 15'19”83 IR: Bellon 2'07”66 15’25”56 JR: Predrag Miloš 2’10”30 1. Vassallo (ZDA) 2’03”57 Sha\v (ZDA) 2'03”75 Kerry (Avstral.) 2’M”08 Rocca (ZDA) 2'04”08 Hurring (N. Zel.) 2’04”37 Porta (Arg.) 2’04”69 McCagg (ZDA) 2’04”74 Carey (ZDA) 2'05”12 Verraszto (Madž.) 2’05”30 Tonelli (Avstral.) 2'05"37 200 m prsno: SR: Wilkie (VB) 2T5”11 57''22 ER: Wi,kie (VB) 2'15"H 57"77 IR: Lalle 2’22”42 57”80 JR: 2’32”16 57”90 h Takahaši (Jap.) 2’17”81 Miskarov (SZ) 2'18"47 Kudis (SZ) 2’20”63 Šulpa (SZ) 2'20”75 Čemenko (SZ) 2'20”85 Smith (Kan.) 2'20”86 Tarasov (SZ) 2'20”89 Fedorovskij (SZ) 2'21”27 Kusch (ZRN) 2'21”66 Vermes (Madž.) 2'21”70 S. T. 1’52”20 1’52”39 1’52”40 1’52”43 1’52”51 1’52"64 T’53"13 15’02”40 15’16”45 15’53”4 15 30”74 15’26”87 15’27”09 15’27”88 15’33”97 15’34"17 15’34”86 15’38”91 55”49 56”3 59”66 1’00”70 5S"03 58”03 58”07 58”21 58”23 58”39 1’02”86 1’02”86 ATLETIKA MEDNARODNI MITING V ZURICHU ‘»kih kvalifikacijah. v 200 m prosto Sqv- 1«8 borba med Američanoma, l*J6torna in Avstralcema, med ka-rr,a,.Se bo lahko vmešal kak do-Wn,.*z ZRN, ki ima zelo dobro W lc>jo na tej razdalji, nista pa 1;'* mn? - VRSTA ODLIČNIH DOSEŽKOV i " , r :: < - ■ . V glavnem so prevladovali ameriški zastopniki - Kubanec Juantorena doživel hud poraz v teku na 800 m ■ Tudi zahodni Nemec Riehm poražen ZORICH — Atletski miting v tem švicarskem mestu je že nekaj let ena najvažnejših prireditev na svetu, saj združuje vse najboljše atlete vseh celin. Zato je tudi jamstvo, da se vsi potrudijo, mimo posebnih nagrad, da bi dosegli čimboljše izide. Tudi letos se miting ni izognil te- rekorda Kubanca Casanasa. Nehe-miah je s tem rezultatom potrdil, da je nova zvezda v svetovni atletiki, saj je kljub mladim letom premagal že vse najhujše nasprotnike. V Ziirichu je brez težav razpolagal s Fosterjem in Casanosom. Williams je 100 m pretekel v ča- mu pravilu in dosegli so vrsto cd- su R* L kar je zaradi dežja izre-ličnih izidov, ki bi lahko bili še;den čas- Brez težav je premagal boljši, če bi tekmovanja ne oviral §tiri_ velike_ nasprotnike: po vrsti Mimo vseh najboljših dosežkov pa predstavlja največjo senzacijo mitinga prvi poraz na 800 m velikega Alberta Juantorene. Kubanski as je namreč bil od svoje neovirane zmage v Montrealu še vedno nepremagan in je vse nasprotnike še vedno pustil nekaj metrov za sabo. Tokrat pa kaže, da ga je zaustavila poškodba, ki ga tare že nekaj časa. To so še vsa ugibanja, vsekakor pa ta njegov neuspeh daje poguma nasprotnikom, ki so že skoraj obupali. V Ziirichu je tako zmagal Robinson (ZDA), ki je v zadnjih metrih ukanil Boita in McLeana s časom 1’45”9. Juaniorenov poraz je zasenčil nekatere izredne dosežke. Nad vsemi izstopa čas 19-letnega Nehemiaha (ZDA), ki je kljub dežju le za las zgrešil nov svetovni rekord v teku na 110 m z ovirami. Razdaljo je pretekel v času 13”23, kar je le dve stotinki slabše od svetovnega Riddicka, Edwardsa, McTearja in Leonarda. Edvvin Moses se je zopet izkazal in je na svoji razdalji 400 m z ovirami dosegel odličen čas 47”94. Njegov svetovni rekord je 47”45, verjetno pa bi Moses svoj najboljši čas v Ziirichu še izboljšal, če ga ne bi motil dež in če se ne bi na zadnji oviri nekoliko zataknil. Olimpijski zmagovalec v Montrealu ra skoku v daljino Arney Robinson (ZDA) tudi tokrat ni zatajil in je skočil 8,14 m. Veliki Kenijec Henry Rono je s časom 13T6"12 brez težav slavil na 5000 m. Italijan pa je s tretjim mestom dosegel tudi nov državni rekord. Razdaljo je pretekel v času 13’20”82 in s tem za dobro sekundo popravil orejšnji rekord Fa-ve. Sovjet Sedjuk pa je vrgel kladivo 79,76 m, 3. doseže' vseh časov. Škoda, da je dež še najbolj oviral skakalce v višino in s palico. Posebno v palici so se pomerili vsi najboljši svetovni skakalci, zmagal pa je Sovjet Trofimenko s skromno znamko 5,40 m. Med ženskami preseneča predvsem dosežek Richterjeve na 100 m. Zmagala je s časom 11"27. Leteča mamica Szevvinska pa je pretekla 200 m v času 22”87. JUTRI V LIGNANU Na mednarodnem mitingu ludi Daniela Tretjak Jutri bo v Lignanu Sabbiadoro veliki mednarodni atletski miting, na katerem se bo zbrala skoraj vsa italijanska atletska elita, pa tudi več znanih imen iz evropsk” in svetovne atletike. Od jugoslovanskih zastopnikov sta doslej potrdila svojo udeležbo tudi Milan Spasojevič (osebni rekord v troskoku 16,67 cm) in Dušan Prezelj (218 cm v skoku v višino). Prireditelj pa upa še v nastop Joška Ale-biča, ki pa ni dokončno potrdil svoje udeležbe na tem mitingu. No, v taki ostri konkurenci bo med ženskami nastopila tudi borovka Daniela Tretjak, ki si bo na najkrajših razdaljah proti izredno močnim nasprotnicam nabirala nove izkušenosti za bodoče nastope. terih se je večkrat rešil zaradi svoje natančne igre v obrambi in pa tudi Korčnojevih netočnosti prav v ključnih trenutkih. Med mnogimi velemojstri se že vsiljuje mnenje, da če bi igral namesto Korčnoja Fischer, bi ta že vodil s tremi ali štirimi zmagami. Take trditve pa so prazne, glede na to, da Fischer sploh ne igra več šaha od leta 1972, ko je premagal Spasskega in postal svetovni prvak. Po splošnem mnenju postaja favorit srečanja izzivalec, ki je dokazal, da prav dobro «nosi» svojih 48 let, da z belimi figurami igra odlično in se s črnimi zelo dobro brani. Včeraj ni bilo izvenšahovskih incidentov. Po pričkanju med šahi-stoma, ki je nastalo pred prekinitvijo 12. partije, ko je Karpov predlagal remi neposredno nasprotniku in ne preko sodnika, ter mu je Korčnoj robato odgovoril, da z njim noče govoriti, je v psihološki borbi spet nastalo zatišje, ki bo upajmo, trajalo čim dlje. Odnosi med šahi-stoma so zelo napeti, vendar pa se verjetno oba zavedata, da taka «borba* škoduje obema, predvsem pa kvaliteti šahovske igre. D. J. KOŠARKA TURNIR «JAMN1ČKA 78» Tudi druga trofeja ameriškim igralcem RAB — Zaključil se je tudi drugi mednarodni košarkarski turnir za trofejo »Jamnička 78». Tretji in zadnji turnir bo v Supetru. Tudi na Rabu so, kot v Poreču, slavili ameriški košarkarji vzhodnih vseučilišč (ECAC), pa čeprav so v zadnjem kolu izgubili s poljsko reprezentanco. V jugoslovanskem derbiju pa je Cibona zopet premagala Jugopla-stiko. IZIDI 1. kolo: ECAC - Cibona 84:79; Ju-goplastika - Poljska 78:71. 2. kolo: Cibona - Poljska 70:62; ECAC - Jugoplastika 74:70. 3. kolo: Cibona - Jugoplastika 78:84; Poljska - ECAC 81:80. LESTVICA 1. ECAC (ZDA) 4; 2. Cibona Zagreb 4; 3. Jugoplastika Split 2; 4. Poljska 2. NOGOMET KOBENHAVN — V prijateljskem nogometnem srečanju je Danska premagala Švedsko z 2:1. ^nil Frelih ^7: ČAR INDIJSKEGA JUGA (potopis) ________J p lej0 ^bipelj je potisnjen v ozko ulico, v kateri se gne-^to^RRčni prekupčevalci in berači. Zrak je preplavljal rij^i . Sthrad prepotenih teles, ki se je mešal z nekakšnim duhom pohabljencev, vonjem dimnih svečk In ?®li l111 hiočnim vonjem jasmina. Dve zapuščeni okoste-sta kot omamljeni tavali okoli in vohljali za Xt>-nal° se jima je da dolgo ne bosta zdržali svoje - '■ V vdolbine stolpne plastike gopure so se bili v ^ golobje, ki so s svojim plahutanjem vznemirjali ri° ozražje večeru bližajočega se dneva. c se ne vsekuje v robec kot pri nas. Da bi oo uo vaetvuje v luuci. i\ui j ii»a. klij r smrkelj zavil v robec in ga spravil v žep, je /'glenično. Rajši nastavi palec na nosnico in od-"•'°z na tla- Tipičen primer takšnega higieničnega .."vt,;.!19 sem doživel tokrat zelo drastično. Indijci, ki v r‘i hodij0 bosi in nimajo preveč občutka za snažnost j*1 k). tri°^lendrajo precej nesnage pod nogami. Tako je H, |^. °zakar na ulici odpihnil iz nosa krepek odcedek na ie za tem čedna ženska z otročičem v naročju krepko pohodila z boso nogo. Pod oboki kamnitih rezljanih stebrov pred templjem je preplavljal ozražje opojen vonj močno dišečega cvetja. Ob pultih, mizah, vozičkih in čepe na tleh so prodajalci ponujali cvetje in ga sproti škropili z vodo, da ne bi v nevzdržni sparini prehitro ovenelo: Občudoval sem spretnost njihovih rok, zlasti žensk pri spletanju rož v šopke in kitke. Na desetino rok mi je z vseh koncev ponujalo cvetje. Najbližjemu sem odštel nekaj drobiža, da bi se rešil vsiljivcev. Kljub temu so mi tudi drugi vsiljevali rože kar naprej. Tekali so z rožami za menoj, drugi spet z dimnimi paličicami, da sem se pred vstopom v tempelj komaj mogel sezuti čevlje. Okrog njih so se nagnetli otroci in se ponujali kdo med njimi jih bo čuval, seve, za neizogibni bakšiš. V mračni notranjosti, prenasičenih vonjav kadila, dimnih paličic, ovelih rož in voska pregorelih sveč, je ždelo na spodvihanih prekrižanih nogah na tleh, nekaj polnagih, po obrazu z oranžno in belo barvo namazanih belobradih svečenikov, ki so dremali ali žebrali nekakšne molitve. Verniki so posamič ali v skupinah molili in ob prinešenih darovih spoštljivo prižigali pred kipom Višnuja v pesek zasejane dimne paličice. Oči so se mi privadile polmračnemu prostoru, ki so ga na posameznih mestih osvetljevali kdove odkod prodirajoči se sončni snopi oranžne svetlobe, podobni reflektorjem na gledališkem odru. Napenjal sem oči po stenah hrama okrašenimi z zanimivimi kipi in rezbarijami božanstev in se oplajal ob mojstrski izdelavi. Na gladkih kamnitih tleh mi je godila hoja z bosimi nogami, ki so se vsaj nekoliko ohladile po celodnevnem pešačenju po vročih madraških ulicah. V hramu iluzij In sanj Zvečer je bil Madras čarobno osvetljen. Valovanje pisane množice, kričanje motoriziranih rikšarjev, capljanje volovske vprege, ropot mestnih avtobusov trobljenje taksistov in vseh vrst avtomobilov premožnih Indijcev, me je potegnilo v vrvež kot vrtinec, čeprav je tudi še zvečer vročina preplavljala ozračje, je bila v občutku noči vendar bolj znosna. Čez dan razbeljena Sončna krogla, zdaj ni več moreče lebdela nad glavami zemljanov, že to je bila blažilna uteha. Večer je potonil v mrak tudi bivališča na prostem spečih ljudi. Le sem in tam je plapolal ogenj ali brlela svetilka na tleh. Vrvež okoli dremajočih družin po kotih ob vogalih hiš ali v cunje zavitih spečih teles na pločnikih, ni motil vsakdanjosti niti enih niti drugih. Množice ljudi so privabljale razsvetljene izložbe in polmračni bifeji, v katerih so se izpod stropa leno vrteli propelerji, da bi vsaj vzvalovili morečo soparico. Mesta indijskega juga so tako svečano razsvetljena in mračna hkrati v stranskih ulicah, da ti utriplje srce od radosti in strahu. Najbolj razkošno so osvetljene velike reklamne podobe kinematografov. S kričečimi podobami filmskih junakov v nadnaravnih velikostih privabljajo ljudi, da bi potešili svojo slo po iluziji razkošnih soban, avtomobilov in lepih ljubicah, kljub strogi moralni cenzuri. Filmi, najsi bodo to indijski, ameriški, angleški, francoski ali iz proslulih hongkonških filmskih ateljejev, mamijo preproste ljudi s prikazovanjem lažnega življenja. Laž pa jim je potrebna kot vsakdanji kruh, vsaj tistim bednikom z ulice, ki so jim takšni filmi lepe sanje. Sicer je Indijcem gledanje filmov skoraj edina vsakdanja zabava. Veliko zanimanje za film je pripisati dejstvu, da v državi ni dovolj rednih gledaliških ali koncertnih prireditev, saj v tolikšni meri ne, kot je to v navadi v bolj razvitih državah. Gledališko, plesno in glasbeno umetnost gojijo bolj ali manj v velikih mestih v študentovskih centrih in institutih, kamor je dostop širšemu občinstvu omejen. Toliko slabše je na podeželju, kjer poleg religioznih praznikov, predstavljajo glavno razvedrilo potujoči komedijanti, akrobati, čarovniki in krotilci kač, ki se začasno zaustavljajo po vaseh in naseljih. Vse te okoliščine stopnjujejo zanimanje za film, ki ga zlasti na podeželju ni zlahka potešiti. To so spoznali filmski producenti, večidel veliki Industrialci, ki so kaj hitro odkrili donosnost lilmske proizvodnje. Bolj kot pomembnost napredne kulturne vloge, ki naj jo razširja tlim, se je tolikšnemu razvoju filma v Indiji zahvaliti predvsem tekmi posameznih producentov za bogatenjem s filmsko proizvodnjo. V ostri konkurenčni tekmi so producenti prisiljeni posneti čimveč povprečnih filmov na škodo kvalitete, ki zadovoljujejo potrošniški okus ne preveč zahtevnega domačega življa. Pravi indijski filmi, ki privabljajo in razvnemajo domačine, so predvsem značilni religiozni in mitološki filmi iz življenja bogov Ganeša, Kršne, Sive, Višnuja in drugih božanstev; slede jim bajke s fantastično vsebino, ki jim pričarajo domišljijsko podobo o ljubezni, v katere je vne-šeno veliko plesov in pevskih vložkov in zatem, zgodovinski filmi. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnico Gorica. Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44 000 lir, zo naročnike brezplačno revija . V SFRJ številka 3,00 din. ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550,00 din DNEVNIK Za SFRJ 2iro račun 60101-603-45361 «ADIT» . DZS • 61000 U|ubljcna, Gradišče 10/JI. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš. 43 n™ 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300, sozoil" 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir heseoi ■ Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlcniie-JuN|s\ krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh druqlh d« v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 18. avgusta 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdai In (iška :H ztt Trst Član italijansl zveze časopisnihn založnikov FIEG UMOR ALI TRAGIČNA NESREČA? V TURINU AGENT PROTITERORIZMA USTRELIL BELGIJSKEGA TURISTA V spremstvu prijateljev se je približal mlademu paru in vsiljiv« podvoril ženski Marj' Rose Impe TURIN — Namestnik državnega pravdnika Corsi je včeraj dolgo zasliševal 21-letnega agenta protiteroristične službe Tommasa Collettija, ki je v sredo zvečer v mestnem središču s samokresom ubil mladega belgijskega turista. Preiskovalcem je komaj včeraj zvečer uspelo prvič zaslišati ženo ubitega Belgijca, ki je prisostvovala tragičnemu dogodku in ki sedaj leži v bolnišnici pod hudim šokom. Vsekakor je policija s pomočjo nekaterih očividcev že skušala ugotoviti točno dinamiko dogodka, predvsem pa vzroke spora med fantoma. Tommaso Colletti se je z dvema prijateljema z avtom peljal po središču Turina, ki je bilo takrat natrpano s turisti in se ustavil poleg m'adega belgijskega para, ki se je mirno sprehajal po ulici. Policijski agent naj bi takrat preveč vsiljivo podvoril mladi ženski, kar je raz burilo moža Franka Cals^na, ki je v flamskem jeziku, ker italijanskega ni pozna', posvaril Collettija, naj pusti ženo Mary Rose Impe pri miru in naj gre dalje svojo pot. Policist pa se očitno ni zmenil za to in prišlo je do prepira, v katerem naj bi Colletti najprej skušal Belgijcu dati razumeti, da je agent protiteroristične službe, nato pa izvlekel službeni samokres, s katerim je v še nepojasnjenih okoliščinah streljal proti belgijskemu turistu, ki je bil pri priči mrtev’. Mladi agent trdi, da je sprožil samokres po naključju, dejstvo pa je, da so se Coileti in prijatelji brez vsakega vzroka približali mladima belgijskima zakoncema, ki sta preživljala dop”st v avtokampu v bližini Turina in sta danes nameravala odpotovati domov. Nekateri očividci trdijo, da je agent segel po samokresu, po*em ko je Calson zagrozil, da bo poklical karabinjerje. Vsekakor bo točne vzroke tragičnega dogodka ugotovila sodna preiskava, medtem ra je namestnik državnega pravdnika odredil obdukcijo trupla belgijskega turista. Tommaso Colletti pa je začasno priprt v varnostni celici turinske kvesture. (st) Frank Calson čini nakopičili v zadnjih letih. V tej zvezi pa bo že v soboto dopoldne prav tako v Železni Kapli tiskovna konferenca, ki jo prireja Zveza slovenskih organizacij na Koroškem v sodelovanju z zastopniki krajevnih organizacij. Na tiskovni konferenci bodo zavzeli stališče do pomembnih komunalnih vprašanj, Kiiiiill Tommaso Colletti tako do vprašanja brezposelnosti v občini, do položaja v tovarni papirja v Rebrci, katere delavci so do oktobra na prisilnem dopustu, do vprašanja otroških vrtcev in do splošne enakopravnosti Slovencev v občini. Med drugim bo na vprašanja novinarjev odgovarjal tudi zastopnik občine. (Sindok) POZITIVEN UČINEK NA PODJETJA AERITALIE NA JUGU Sporazum z «Boeingom» zadovoljil sindikate Tovarniški svet v Pomiglianu dArco poudarja potrebo po večjem sodelovanju delavcev PRVIČ V ZGODOVINI ČLOVEŠTVA Trije Američani z balonom preleteli Atlantski ocean Njihov končni cilj je Francija - Nekateri prejšnji poskusi so se tragično končali JUTRI V ŽELEZNI KAPLI «Enakopravnost most k prijateljstvu» CELOVEC — Ped geslom *Ena-kopravnost — most k prijateljstvu* bo v soboto, 19. avgusta, v Železni Kapli kulturna prireditev z znanim slovenskim ansamblom «Pepel in kri* ter domačimi izvajalci, ki jo organizira Zveza slovenske mladine v Železni Kapli in ki naj tudi opozori na probleme, ki so se v ob- : Iznajdljiv tat • Kako ši lahko pomagaš iz šmi-.ra.fče ti rta ■avtocesti odpove u-kradeni avto? Vincenzo Masi, N-letni tatic \rt 'nepridiprav iz 'vasi Cdstelgtande pri Potenzi si je iz kočljivega položaja pomagal takp, da je,ukradel avto policistovi, ki so mu nič hudega sluteč priskočiti na'pomoč. Masiju, ki se je peljal z ukradenim fiatom - 1100 iz Reggio Calabrie v Salerno, je vozilo odpovedalo nedaleč od križišča za Contursi. S težavo je porival avto z voznega na odstavni pas, ko se je ob njem ustavil policijski patrolni avto. Prijazni a-genti so priskočili na pomoč šoferju v težavi, ki je med drugim znatno oviral promet, in niso niti opazili, kako je ta smuknil iz fiata ter sedel za volan njihovega službenega avta, dokler niso slišali, kako je zaropotal motor. Stekli so za tatom, toda bilo je prepozno. Na srečo prijaznih, vendar neprevidnih policistov, je privozila mimo druga izvidnica. Začel se je divji lov za tatom, ki očitno ni bil tako spreten šofer kot tat. Agenti javne varnosti so ga kaj kmalu dohiteli in ujeli ter odvedli v zapor. Za nameček smole bo najbrž moral poravnati tudi račun mehaniku, ki bo popravil ukradeni 1100. t ; j? , mmmmmmmmmm Na sliki: balon, ki je prvi preletel Atlantski ocean lllllii (ANSA-UPI) NEW YORK — Nad sto let je minilo odkar je bratom Mcntgolfier prvič uspelo vzleteti z balonom in že takrat so nekateri načrtovali polet čez Atlantski ocean, a nikomur ni ta podvig uspel vse do včeraj, ko so trije pogumni Američani preleteli «lužo», ld ločuje Ameriko od Evrope. Polet z balonom čez Atlantik je postal že konec prejšnjega stoletja pravi mit, kot je postal kasneje polet z letalom, ki ga je uresničil legendarni Charles Lindbergh. In pomisliti je treba, da so letalski strokovnjaki predvidevali, da bo človeku najkasneje do leta 1920 u-spelo z balonom preleteti Atlantski ocean. A ni bilo tako, kljub velikemu napredku tehnike in znanosti. Uradnih poskusov je bilo doslej 17 in nekateri izmed teh so se tragično končali, ni pa znano točno število tistih, ki so poskušali z balonom preleteti ocean, ne da bi obvestili varnostnih organov in časopisja. Zadnjič je poskus spodletel dvema Angležema in .to le približno 200 kilometrov od angleške obale, potem ko je vse kazalo, da jima bo podvig vendarle uspel. Tudi trije Američani, ki so včeraj z balonom preleteli Atlantski ocean, so pred enim letom poskusili podvig, a so morali nato zaradi slabega vremena ta namen opustiti, vendar le začasno. Po dolgih in temeljitih pripravah so Maxie Anderson, Ben Abruzzo in Larry Nevvman peno v no z balonom vzleteli iz ZDA namenjeni v Evropo, a tokrat so imeli na krovu poleg radijskega oddajnika tudi radar in poseben aparat za predvidevanje vremena, ki jim ga je darovala ameriška letalska zveza. Po 122 urah poleta čez ocean v sicer dobrih vremenskih razmerah, so pogumni Američani dosegli Irsko in kljub temu, da so že dosegli izreden rekord, so nadaljevali polet čez Anglijo, njihov končni cilj pa je Pariz. Po radiu so včeraj popoldne obvestili francoske oblasti, da ne nameravajo rristati na pariškem glavnem letališču, ampak na odprtem polju v bližini francoskega glavnega mesta. Iz Francije poročajo, da je sino- či balon, ki je preletel Atlantski o-cean, mirno pristal v bližini Ev-reuxa, 90 kilometrov od Pariza. Messner brez maske na Nanga Parbaiu ISLAMABAD — Plezalec in gornik Reinhold Messner iz Zgornjega Pcadižja (južna Tirolska) je včeraj prispel v Islamabad, potem ko se je sam povzpel na Nanga Parbat RIM — Vodstvo italijanske družbe Aeritalia (z državno soudeležbo), ki izdeluje letala, je izjavilo, da bodo 1000 ali 1100 novih delovnih mest, kolikor jih bo zahtevalo izvajanje sporazuma med podjetjem in ameriško letalsko družbo «Boeing», zasedli skoraj izključno delavci in tehniki z italijanskega juga. Kot smo že pisali, sporazum z ameriškim podjetjem predvideva več kot desetletno sodelovanje pri izdelavi trgovskega letala «767 - 200». V glavnem bo šlo — je izjavil glasnik italijanske družbe — za diplomirance in absolvente visokih šol, ki pa jih bo treba šele izučiti zaradi pomanjkanja specialistov. Pri proizvodnji letala «767 - 200» je zainteresirana skupina prevozniške linije, ki jo vodi inž. dr. Mario Orlando in ki je nameščena na neapeljskem področju, in sicer v Pomiglianu d’Arco in Capodichinu. Glasnik Aeritalie pa je poudaril, da se vse proizvodne enote družbe med sabo dopolnjujejo ter jih bodo po potrebi dela v zvezi z izdelavo letala tudi uporabljali. Tudi člani tovarniškega sveta proizvodne enote v Pomiglianu d’Arco so izrazili svoje zadovoljstvo zaradi doseženega sporazuma, bodisi zaradi večje zaposlitve, kakor tudi zaradi pomembnih tehnoloških obveznosti, ki jih nalaga. Podjetja Aeritalie na neapeljskem področju zaposlujejo približno polovico od 10 tisoč delovnih enot, ki jih šteje družba. Glede zaposlovanja so predstavniki delavskega sveta izjavili, da bodo napeli vse svoje sile, da bi nova delovna mesta zasedli delavci z italijanskega juga. To se mora zgoditi tudi zato, ker bo prav obratom v Pomiglianu d’Arco poverjena naloga, da izvedejo v celoti nove pogodbene obveznosti. Turinu je namreč zaupan vojaški sektor, medtem ko se v Milanu ukvarjajo z izdelavo instrumentov. Prav zato bo treba tudi izvesti precejšnje investicije v infrastrukture in stroje, kar naj bi imelo pozit ivep učinek za. razširitev proizvodnje na vsem neapeljskem industrijskem področju ter bi prispevalo k pridobitvi na stotine novih delovnih mest. Sindikati ne skrivajo svojega zadovoljstva zaradi «kakovostnega skoka* in večjih tehnoloških obveznosti, ki izhajajo iz sporazuma, v korist Aeritalie in celotnega letalskega področja. Prvič se je zgodilo — pravijo sindikalni predstavniki — da je družba «Boeing» zaupala italijanski industriji izdelavo najbolj kritičnih delov na letalih (deli kril, kr mila itd.). Vse te dele bodo namestili na letala «767 - 200» in «777» (letala za dolge proge). Sindikati pravijo še, da bo sporazum ugodno VDlival (poleg dohodka v višini 2000 milijard lir) na krepitev sodelovanja med industrijskim sektorjem in šolo, vseučilišči in ra ziskovalno dejavnostjo. Nadalje se bo nudila možnost za preizkušnjo novih oblik organizacije dela v tovarni. Z vsem tem pa se krepi tudi potreba po aktivnejšem sodelovanju delavcev ne samo pri izvajanju proizvodnih nalog, temveč tudi pri načrtovanju in preizkuševanju. Sporazum so v bistvu pozitivno ocenili tudi predstavniki italijanske zveze kovinarskih delavcev. Izrazili so samo nekatere pomisleke glede izmenjavanja tehnologij in možnosti, da pripadejo Aeritalii tudi načrtovalne naloge, (vk) Odvetnika obtožena sodelovanja z RAF KARLSRUHE — Zahodnonemški državni pravdnik Kurt Rebmann je ob-! tožil odvetnika Amdta Miillerja in je izjavil, da razpolaga sedaj z do-1 tenh P«Padmkov skrajnolevicarske kazi, da je bil v resnici na vrhu organizacije «Rote Armee Fraktion* gore. Pripomniti je treba namreč.! ^odpiranja teroristične organizacije, da so nekateri himalajski vodniki! Obtožbo so izročili sodišču v Stuttgar-(šerpe) podvomili, da je bil Mes- j tu, ki pa še ni določilo datuma, ko se sner letos v maju na Everestu sku-1 ho začela sodna obravnava proti obe-paj z Avstrijcem Petrom Habele- j ma odvetnikoma, ki delata v pisarni rjem in da tudi takrat ni uporabljal j Klausa Croissanta. Slednji je v zapo-kisika. j ru že skoraj leto dni. Rebmann obtožuje Nevverlo in MU1-lerja, da sta sodelovala pri obveščevalni in propagandi dejavnosti RAF vse od septembra 1976. Od februarja 1977 pa naj bi skrivaj dobavili Andreasu Baaderju, Janu Carlu Raspe-ju in Gudrun Ensslinovi orožje, razstrelivo in fotografski aparat. Orožje naj bi potem trojici služilo, ko so si oktobra 1977 vzeli življenje. NOVI DELHI — Indijska tiskovna agencija poroča, da je vsaj 45 oseb umrlo ko sta se potopli dve plovili na rekah Baya in Mahi, ki sta narasli zaradi poplav, ki pestijo Indijo. Poplave, do katerih prihaja sicer vsako leto, ko pihajo monsuni, so letos povzročile že 311 mrtvih medtem ko je brez strehe ostalo več sto tisoč ljudi, škodo cenijo v 50 milijard lir. DVA MESECA PO ARETACIJI V BRAZILIJI Še nobenih podatkov o dejavnosti nacista Wagnerja v naših krajih MANAGUA — V glavnem mestu Nikarague je včeraj eksplodiralo kar dvajset bomb med protivladnimi manifestacijami. V sredo je prišlo do bombnih atentatov tudi v nekaterih drugih nikaragujskih mestih, ko pa je v sami Managui eksplodiralo kar 50 peklenskih strojev, ne da bi povzročili žrtev. .......................»im......................................................i....................................................................... Mož na fotografiji je Gustav Franz Wagner, nacistični zločinec, ki ga je «lovec na naciste* Simon Wiesenthal pred kratkim izsledil v Braziliji in sedaj v tam- kajšnjih zaporih čaka na odločitev, ki jo bodo brazilske oblasti sprejele v zvezi z zahtevami po izročitvi, ki so jih doslej naslovile nanje avstrijske, zahodnonem-ške, izraelske in poljske oblasti. Fotografijo so brazilske oblasti poslale v Trst na zahtevo tržaških časnikarjev, ki raziskujejo morebitno Wagnerjevo sodelovanje pri pokolih v tržaški Rižarni. Žal pa vse dosedanje raziskave niso o-brodile sadov; morda ga bo sedaj, po tej fotografiji, kdo prepoznal. V kratkem poročilu brazilske policije še piše, da je Wagner prišel v Brazilijo 12. aprila 1950: tistega dne se je izkrcal v pristanišču Rio de Janeiro. To pa so, poleg rojstnega datuma (18. julija 1911 na Dunaju) tudi vsi podatki, ki so nam jih posredovale brazilske oblasti. Vesti o Wagnerjevi dejavnosti pri nas, kot rečeno, torej ni. Nihče se ne spominja tega podčastnika, ki se je pred prihodom v «Adriatisches Kustenland* izkazal po svoji nečloveški krutosti v nacističnih uničevalnih taboriščih na Poljskem, Treblinka in Sobibor, v katerih je izgubilo življenje približno 250 tisoč internirancev. Povsem gotovo je, da je Prisc_ Wagner v naše kraje s skupi''" «Einsatzkommando Reinhardt* P° kapitulaciji Italije in da je bil o°’ deljen operativni skupini R- 5 sedežem na Reki. Baje je sprer®" ljal transporte jetnikov od _ReK do Trsta in torej tudi v Ri’arn"' vendar tudi o tem ni točni!' P0" datkov. Neizpodbitno pa je vS6*®j kor dejstvo, da je dalj časa ž>ve na Reki. Vprašljivo je tudi, kaj je P0""' njal in kje je živel v prvih povojnih letih, kajti v Brazilijo jc PH šel, kot že rečeno, šele 12. la 1950, to je skoraj pet let P® koncu vojne. Ali je vsa ta *elj živel v Trstu, morda pod lažnW>'j menom? Na to vprašanje sedjU ni mogoče dati odgovora. Sa Wagner nanj noče odgovoriti, 8d£ pak trmasto molči, kar se čitno najbolj izplača, in vztraja" zanika svoje sodelovanje pri J?" kolih na Poljskem. Fotografij j ki jo objavljamo, bo morda ko" osvežila spomin na nacistični podčastnika, ki je v tistih tez10 vojnih letih skupno z ostalimi pai daši prav pri nas preganjal. P8 tizane, Slovence, Hrvate, 2)Cie' (b. br.) OB DESETLETNICI INVAZIJE ČEŠKOSLOVAŠKE Poziv češkoslovaških disidentov zahodnoe vropskim komunistom Pajetta (KPU: Invazija ČSSR je bila in je še krvaveča rana v telesu mednarodnega delavskega gibanja RIM — Ob desetletnici sovjetske invazije v ČSSR je skupina voditeljev «pra.ške pomladi*, ki danes živi v izgnanstvu, naslovila zahodnoevropskim komunističnim ,.in socialističnim partijam poziv, naj se zavzamejo za umik sovjetskih čet iz Češkoslovaške. Dokument, ki so ga podpisali E-duard Goldstucker, Zdenek Hajzlar, Zdenek Mlynar, Jiri Pelikan in O-ta Sik, je bil naslovljen italijanski, francoski, španski, nizozemski, belgijski, švedski in grški partiji, v vednost pa so ga poslali tudi številnim zahodnoevropskim socialističnim strankam. V dokumentu podpisniki, ki se združujejo okrog revije «Listov», med drugim poudarjajo, da je «invazija držav varšavskega pakta rana v telesu češkoslovaškega naroda in mednarodnega delavskega gibanja, ki še hudo krvavi*. «Sovjetski voditelji — nadaljujejo podpisniki — so se obvezali, da bodo umaknili lastne čete, ko se bo položaj normaliziral. To pa se doslej še ni zgodilo, dasi tako v Moskvi kot v Pragi trdijo, da je stanje v državi normalizirano.* «Dejansko pa — nadaljuje poziv komunističnim partijam, ki so obsodile invazijo — 'normalizacija’ ni rešila nobenega od problemov, ki tarejo državo. V bistvu se je spremenila v izključitev pol milijona komunistov iz partije, v pregon ti-sočev in tisočev državljanov, v sistematično teptanje državljanskih pravic in zakonov.* Podpisniki, ki poudarjajo, da so bili pristaši gibanja «Charta 77» pred nedavnim žrtev novih pregonov, menijo, da bi bil umik sovjetskih čet iz Češkoslovaške «v skladu s helsinško listino in bi znatno pripomogel k izboljšanju političnega položaja na Češkoslovaškem ter k popuščanju napetosti v Evropi*. O češkoslovaškem vprašanju je snoči na televiziji v okviru časnikarske oddaje «Speciale TG 1» govoril tudi vidni predstavnik KPI Giancarlo Pajetta, ki v stranki odgovarja za zunanjepolitična vprašanja. Pajetta je ocenil invazijo Češkoslovaške kot «bolečo rano, ki še krvavi. Tedanji dogodki so nas razburili in prisilili k razmišljanju. Šlo je za rešitev, ki smo jo obsodili, danes pa bi lahko rekel, da invazija sploh ni bila rešitev, ni bila terapija*. Potem ko je poudaril, da je sovjetski poseg povzročil,.(Bravo travmo v delavskem gibanju, je Pajetta dejal, da so zlasti administrativni ukrepi češkoslovaških voditeljev danes vzrok, da položaj v državi ne ustreza temu, kar naj bi po oceni KPI morala biti socialistična družba. Ti administrativni ukrepi pa so vzrok hladnih in polemičnih odnosov med KPI in KPČ. Pajetta je ocenil konec «praške pomladi* kot dramatično obdobje, saj je «kazalo, da se vračamo v preteklost in da se pozablja na resolucije in sklepe 20. kongresa. V naši partiji se je razvila dokaj živahna in pozitivna razprava. S tedanjim zadržanjem smo dokazali svojo neodvisnost, prevzeli smo si odgovornost, s katero se prav gotovo nočemo bahati, ki pa je vse- kakor tudi ne zavračamo*. Končno je komunistični voditelj v odgovoru na vprašanje, ali bi danes Sovjetska zveza v istih okoliščinah ravnaig leta,,,izra- zil upanje, da je «SZ mimo polemik in nesoglasij z našo partijo, doumela napako in upam, da je ne bi ponovila*, (vt) Ukrepi zoper kolero v Iranu TEHERAN — Iranske zdravstvene oblasti so poostrile varnostne ukrepe na mejah, da bi preprečile dostop onim, ki nimajo potrdila o cepljenju proti koleri. Kdor ni bil cepljen mora ostati v karanteni. Svetovna organizacija za zdravstvo je namreč sporočila, da so v dvajsetih azijskih in afriških državah zabeležili primere kolere. uiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiHnmii(MifimnuimmiiiiiHiiitnaiiiiumiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMaaiiiiitiuiii) PO PISANJU GLASILA PLO Atentat v Bejrutu zakrivili ameriški in izraelski agenti? Politično in vojaško dejavnost na Bližnjem vzhodu pogojuje bližnji vrh v Čamp Davidu BEJRUT — Za sobotni atentat v libanonskem glavnem mestu, kjer je pod ruševinami osemnadstropnega poslopja našlo smrt več kot 150 ljudi, so odgovorni ameriški in izraelski tajni agenti. To zatrjuje dnevnik «Fa-lastin Al-Thawra», uradno glasilo Organizacije za osvoboditev Palestine, ki pri tem trdi, da so ameriški in izraelski agenti skušali izkoristiti spore med Palestinci, izraelsko časopisje pa je šlo še dlje in skušalo odgovornosti izraelske vlade prikriti z odkritim namigovanjem, da je atentat delo neke palestinske organizacije. Kljub temu, da v palestinskih krogih izključujejo medsebojno obračunava- ■iiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiuiUMiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiitMiiiHintiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiitiiiiiiiiiii POROČILO AMERIŠKE TAJNE SLUŽBE PREDSTAVNIŠKEMU DOMU CIA napoveduje okrepitev mednarodnega terorizma Zahodna Evropa, Latinska Amerika in Bližnji vzhod glavna žarišča terorističnega delovanja WASHINGTON — «številna vprašanja, ki so posameznike privedla na pot terorizma, so še vedno nerešena, nova vprašanja pa se bodo odprla.* To zatrjuje poročilo, ki ga je ameriška tajna služba CIA predstavila ameriškemu predstavniškemu domu in v katerem naglasa, da se bo mednarodna teroristična dejavnost v prihodnje še o-krepila. «V lanskem letu, naglaša poročilo, je teroristična dejavnost zabeležila približno 25-odstotni padec: terorističnih akcij je bilo o-krog 300, terjale pa sq približno 600 mrtvih in ranjenih, kar je za polovico manj kot leto prej.* To pa naj bi v glavnem bila posledica izred- no ostrih varnostnih ukrepov in pa dogajanja na političnem področju, kar je skrajnežem narekovalo, da so se odločili za previdno čakanje. V prihodnjih mesecih naj bi se torej ta dejavnost povečala, pri čemer naj bi teroristi posegli celo po izredno sodobnem in učinkovitem orožju kot so termične rakete, da bi se izognili neposrednemu spopadu z varnostnimi organi. Poročilo nadalje navaja, da se bodo morda pojavile nove teroristične organizacije: evropska separatistična gibanja in nasprotniki apartheida se bodo morda odločili za spektakularna dejanja zunaj svoje države, da pritegnejo pozornost javnega mnenja na številna odprta vprašanja. Na vsak način, nadaljuje poročilo, osrednja področja ekstremistične dejavnosti ostajajo Bližnji vzhod, zahodna Evropa in pa Latinska A-merika. Na Bližnjem vzhodu, kjer se je teroristična dejavnost obdržala na sorazmerno visoki ravni in je prešla okvir arabsko - izraelskega spora, ostaja v glavnem povezana s palestinskim vprašanjem: čeprav je osrednja palestinska organizacija PLO Jaserja Arafata sprejela politično rešitev bližnje-vzhodnega zapleta, niso vsi istega mnenja, kar dokazujejo zlasti na- padi na egiptovsko odprtje do I-zraela in Sadatove mirovne pobude. Poročilo ameriške tajne službe torej ne navaja k pretiranemu optimizmu, tudi zato ne, ker se na terorizem dobro spozna, saj je bila sama vpletena v številne državne udare in umore tujih voditeljev. Sam predsednik Carter je med svojo volilno kampanjo leta 1976 večkrat kritiziral njeno delovanje, sedaj pa, kot je sam poudaril med svojim obiskom na njenem osrednjem sedežu v Washingtonu, so se odnosi med ustanovo in ameriškim javnim mnenjem izboljšali in narašča zaupanje v njeno delovanje na področju državne varnosti, (db) nje, pa vlada na področju še precejšnja napetost, saj so v nekem avtomobilu odkrili znatno količino razstreliva, povezanega s etimerjem* in le pravočasen poseg organov javne varnosti je preprečil novo katastrofo. Medtem ko na vojaškem področju tako v Bejrutu kot na jugu države vlada precejšnje zatišje, pa se je razplamtela polemika med libanonsko desnico in Sirijo. Damask je obtožuje, da hoče v bistvu razbiti državo, medtem ko krščanski voditelji zavra čajo te obtožbe in zahtevajo odhod sirskih čet iz države, od libanonske vlade pa terjajo, naj ne odobri podaljšanja mandata sirskim mirovnim silam, ki bi moral v kratkem zapasti Pomanjkanje vsakršne pomembnejše politične ali vojaške pobude na Bližnjem vzhodu, kar položaj v Libanonu jasno dokazuje, saj so ZDA odsvetovale Libanonu, da bi zahteval sklicanje varnostnega sveta OZN zaradi izraelskega vmešavanja na jugu dežele, dokazuje, da se vse odvija v pričakovanju bližnjega tristranskega vrha med Sadatom, Beginom in Carterjem v Čamp Davidu. Prav s tem v zvezi je treba omeniti izjavo predsednika izraelske vlade, ki je naglasil, da njegova država zasleduje globalno mirovno pogodbo, vendar je pripravljena tudi na delen sporazum. Vendar je nekaj takega Sadat že zavrnil, to pa naj bi storil, da si za svoj pristanek na neposredna pogajanja zagotovi podporo Saudske Arabije in Jordanije, edinih dveh arabskih držav, ki sta odobrili njegovo pobudo. Da bližnjevzhodna kriza terja celovito rešiteVj. Pa vsak dan dokazuje palestinsko vprašanje, saj so tudi včeraj na neki telavivski tržnici le slučajno preprečili bombni atentat, iz Tripolija pa poročajo, da je bil pred iraškim Veleposlaništvom ubit neki iraški diplomat, (db) Kako živijo pobudniki «praške pomladi* Aleksandr Dubček je uradni nekem pokrajinskem uradu 0ol°!j„. ske uprave, filozof Kosič se PreLt Ija z inštrukcijami, avtor Pr0^.eč «2.000 besed» Vaculik ne more j, objavljati knjig, številni hitelekm^ ci so postali sluge ali nižji uratfr ki, delavci, šoferji, marsikdo ie, (j|i ral v izgnanstvo. To je po letih usnHn r.p.šknsl.nnrLŠk.ih UOU letih usoda češkoslovaških Ijev in pobudnikov «praške P0”-,i di», ki so hoteli ubrati samosti pot v socializem, Bivši glavni tajnik češkosloV'<$ komunistične partije Aleksandr d ček 'žWi‘v 'Bratislavi, kjer je slen kot uradnik v krajevni go*m ski službi. Pbticija ga še vedno sJ,p go nadzoruje, da bi mu Pr.ePjSctr stik s kakršnimi koli tujimi 0 valci. V oporečniških krogih tr ^ tudi, da sovjetska in češka P0’^ ostro pritiskata nanj, da bi 0" v pravili do samokritike. (J, Dubček pa se je doslej vedn° t 'critic’!, ( pirat vsakršnemu samokr e&L posegu in je večkrat tudi Pre!,01 ofenzivo. Pred časom je t,a.s‘ jt oblastem pismo, v katerem l'n j{ seznanjal s težavami, s katerim -j. sooča iz dneva v dan zaradi P0^|j skega nadzorstva, lani pa izrazil solidarnost z gibanjem r-ta 77». (j. V še slabših pogojih živi j. sek Kriegel, član partije tn Ujfi sednik «nacionalne fronten, nnilrimi. V0(l' med vidnimi češkoslovaškimi' Iji, ki ni 'hotel podpisati tako im# vanega «moskovskega sporazu j9 Zaradi stališča, ki ga je zavihu ga na vrat na nos izključili d ti je. Od kar je v začetku lam -p leta podpisal proglas «Charta j9 dejansko živi v hišnem pmP^^jir policijski agentje noč in dan 'f ruje jo njegov dom. Pred neka) fl9-seči pa je kljub temu skrival slovil pismo glasilu španska riMundo obrero», v katerem le t drugim poudarjal, da «mi ,S.T# letih 1936 - 38» branili Madr'%r# bj branili Prago. Danes se ™ bojuje za svobodo Prage.* Tudi bivši zunanji minister Hajek je pristopil k gibanju * fjp ta 77» in postal njegov glasnik■ ^ jek, ki je bil ob invaziji na v Jugoslaviji, je nemudoma val v OZN, da bi zagovarjal tovariše in njihovo politika■ . in leta je bil izključen iz P°r L (d nato tudi « akademije znanosiji je bil predčasno- upokojen. u živi v Pragi z ženo. (lr Manj huda je bila usoda tisi] . ^ diteljev, ki so vsaj delno klonw (,<■ vjetskemu pritisku. General roj druge svetovne vojne Jo/ Svoboda je bil do lani prod” ^ republike, na kar je prepustii V|/. sto partijskemu sekretarju d' Kljub svoji prožnosti, pa mu "^((1 spelo objaviti drugega dela " spominov na vojne čase. nistrski predsednik Oldrich ki je 1970. le.a vsaj delno sv,^ samokritiko in se ni nikoli an® j ie' v opozicijskem gibanju, ni ^ žav s službo: dasi ni več nimi partijskimi voditelji, t mirno živi kot pomočnik dire nekega praškega trgovskega " tja. M Bivši tajnik CK ČeškosD'’ Uj partije Zdenek Mlgnar je 1969. leta odstopil in se P° ^ znanstvenemu delu (je namreč enlomolog). Lani je bil °dP fl* ker je podpisal proglas «Chada ^ Zaradi lega je izbral pot tz„stf stva. Prav tako živita v ji'1 bivši ravnatelj praške televiztl^t Pelikan in bivši predsednik češkoslovaških pisateljev Goldstrucker, medtem ko Je jjjrt dvema letoma umrl za rakom predsednik parlamenta J°sf' kovski, ki je postal glasnik 'GJ cije. P0 pogrebu je nekdo ° . f njegove posmrtne ostanke, kt* nato našli na vlaku Praga ■ u f Dogodek ni bil nikoli povsem jasnjen. (vt)