p6Stni«a pf»5ani v gotovhV
Maribor, petek 29 novembra 1935
Stov. m (*»Mo IX. XWt)
MARIBORSKI
Gma 1 Om
VECERNIK
UrsdoUMvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / relefon uiednUtva 2440»uprave 34*6 Izhaja razen nedalja hi praznikov vsak dan ob 14. uri > Velja mesečno prajaman v upravi ali po pol« 10 Din, doatavljan na dom 12 Din / Oglaai po csnttcu / Oglase sprejema tvdl oglasni oddelek „Jutrn" v Ljubljani r Poitnl čekovni raSan St. 11.40*
„JUT RA”
Ziiuček bojev v inžni telili
italijanske čete so se ustavile na novih poloiajih - Prodiranje nadaljujejo samo Se čete rasa Deste, ki so zavzele v Somaliji Lug Ferandi - Maršal Badoglio odredi* pregrupacijo italijanskih čet - Pred novimi ofenzivami
Zastoj na jugu
LONDON, 29. novembra. Operacije na južnem abesinskem bojišču so p<> večdnevnih bojih in premikanjih v splošnem ustavljene. Italijanske čete so se ustavile po umiku na svojih dobro utrjenih postojankah, kjer se sedaj reorganizirajo za obrambo, po katerih bo ge-neml Grazziani po navodilih novega ' rhovnega poveljnika maršala Badoglia pričel najbrže novo ofenzivo z drugačno razvrstitvilo. Abesinske čete so na vzho da lužne fronte zasedle zavzete položaje, dočim je v sredini njihovo napredovanje? rr‘?,o,0 ovirati vodovje in blato.
’ Ras Desta prodira dalje
Z nezmanjšano udarnostjo pa nadaljnje svojo prodiranje ras Desta na jugo-
* vzhodu, kjer ic po zavzetju Dola vdrl v ^italijansko Somalijo in dosegel po nat-novejših vesteh mesto Luk Ferandi, ki !e?< oVr'i 70 km Južno od Dola. Napad čet ras s* 'e- to mesto je prišel tako tflSfrT&jkovano, da le blfa italllanska pose a doc* -a presenečena In zmedena ter	za resno obrambo. Abe-
sinske čete so po kratkem boju z Itali-'ani jncsfc zase'dle. Med tem pa so posa-'iv^zne čete vojske rasa 0«ste prodrl?
: ir.mnb?ro d-’*'' n« !n dosegle <:' orn5 že polovico poti med Dolom in .Mo^a^iskom- Vprašamo oa ?e, če se bo napredovanje te"a oohoda mog*o razvl-5-n	ne da bi b!lo ogroženo z boka.
'0 ■'“f.cal Grazziani je namreč poslal na ki seV.tor fronte na^lo nova ojačenih Ano pa se 'tem čelam ne posreči Abesin-ce zaustavil, nastane resna nevarnost, rta se bodo morali T+alijaul umakniti i'' svojih poslank tudi v centrumu in na
Pre«?rupac?*a na severu
/LONDON, 29. novembra. Po zadnjih Poročilih se potrjuje, da so velike operacije na južni abesinski fronti končane iti se obe vojski, italijanska in abesinska, Ustavljata na svojih novih položajih. Vesti s severne fronte so pa zelo različne ?n ie težko ugotoviti resnico. Po do-Seila-.m, objektivnih ugotovitvah zmage rasa Sejuma in rasa Kase še niso bile t:d(o pomembne, da bi bistveno spreme-položaj, Tt?lllanl so se zares umaknili z nekaterih postojank, vendar pa o vGčjem umiku še ne more biti govora, ^csfi o popolnei« umiku Italijanov proti ^digratu so nastale zaradi tega. ker je 'Rpršnl Brdogllo. novi poveljnik celo-ItaM.janske vojske v vzhodni Afri-odredil nujno reorganizacijo In pre-^apacijo bojnih sl!. Po tej odredbi se je Pričelo premikanje posameznih čet z do-Sed»«ilh postojank na nove položaje na bn-rii«
Nov načšn vojskovanja
Namen maršala Badoglie je, docela Dreurediti sedanji sistem bojevanja. Prebil bo Italijanske čete in jih na novo
razvrstil ter pričei nato novo prodiranje z novo taktiko. Baje ne namerava več pošiljati naprej velikih čet, ampak le manjše iz najboljših vojakov sestavljene oddelke, ki se bodo mogli naglo gibati in operirati tudi ua težavnem terenu sedanje fronte in ozemlja južno od nje. Zaradi tega se pričakuje, da se bo pričela že v začetku meseca decembra na severni abesinski fronti nova italijanska ofenziva. Toda tudi Abesinci so na sjh>-pad odlično pripravljeni. Nevtralni opazovalci in poznavalci ozemlja ter razmer zatrjujejo, da bi bilo italijansko napredovanje južno od črte Makale in reke Takaza tako težavno in naporno, da ni mogoče verjeti v uspeh. Zgoditi bi se moral, čudež, da bi se Italijanom napredovanje posrečilo.
Zatišje pred novimi boji
DŽIBUTI, 29. novembra. Po poročilih z abesinskih front je nastalo na severu in na jugu nekako zatišje, ki se izrablja za priprave za nove velike spopade, ki bodo morda že odločilni. Na jugu se Italijani po umiku reorganizirajo in vse kaže, da je izdelal maršal Badoglio načrt za novo ofenzivo, ki bo sledila čim bodo dela dovršena. Prav tako se vrši pregru-piranje italijanskih čet tudi na severu. Kdaj se bodo večje operacije pričele, še ni znano, sodi pa se, da v pričetku ali v sredini decembra. Od vseh abesinskih čet nadaljuje akcijo samo četa rasa Deste na jugozahodu. Ras Desta razpolaga z okoli 100.000 možini.
ADIS ABEBA, 29. novembra. Cesar Hajle Selasije je odpotoval v Desijo.
Franciia ck^oneno za Jtnslilo
Lavalova zmaga v parlamentu — Francija gre z Anglijo tudi v vojno Sankcije se poostre
PARIZ, 29. novembra. Včeraj se je , vse kaže, nima večine, pričelo jesensko zasedanje francoskega i LONDON, 29. novembra. Včerajšnja parlamenta. Prvi je govoril ministrski Lavalova zmaga v parlamentu je napravila v Londonu dober vtis, dasi se ne prikriva, da nastopi prava nevarnost šele prihodnji teden. Povod za angleško zadovoljstvo pa je v tem, da je Laval včeraj Izjavil italijanskemu poslaniku Cerut-i’Ju dokončno, da bo ostala Franclja na strani Anglije tudi ako Izzove Italija evropsko vojno. To odločitev so tu sprejeli z velikim navdušenjem. Vprašanje poostritev sankcij proti Italiji je le še vprašanje nekaj dni. AnglBa je sedaj odločna
predsednik Laval o notranjem in zunanjem političnem položaju. Debata, ki se ie razvila nato, je bila mestoma zelo ostra. Najbolj agresivni so bili socialisti z Biumcm ua čelu. Po govorih je bilo glasovanje o dnevnem redu, pri katerem je dobila vlada zaupnico s 345 glasovi, proti 225 glasovom. Okoli 40 poslancev ni glasovalo. S tem je položaj Lavalove vlade za nekaj dni rešen, prava nevarnost pa bo nastopila najbrže že prihodnji torek, ko bo vlada zahtevala zaupnico j in ne j>opusti niti za las. v specielnih vprašanjih, v katerih, kakor 1
Anpfe ko staPče do sankcij
Poostritev sankcij neizbežna - Raztegnitev sklopov tudi na Aifctrijo, Madžarsko in Albanijo - Anglija se
ne boji spopada z Italijo
LONDON, 29. novembra. Izvajanje sankcij se kaže v Italiji v vedno težjih posledicah. Zastoj italijanskega izvoza pomeni za italijansko narodno gospodarstvo ogromno izgubo, ki bi v nadaljevanju morala privesti do katastrofe. Ze sedaj je gotovo, da Italija ne more dolgo prenašati ogromnih bremen, ki ji jih nalaga vojna proti Abcsiniji. vzdrževanje mobiliziranih čet doma, preskrbovanje si rovln. živil itd. iz oddaljenih držav ter vzdrževanje celotnega notranjega sistema. V javnosti se pa kažejo posledice .sankcijizlasti v draginji in pomanjkanin živil.
Kljub vsemu temu pa italijanska vlada še vedno ne kaže potrebne popustliivo-sti, kar k nadaljnjim • sankcijskim ukrepom. Gotovo je. da bo spdai moralo seči Društvo narodov še’ oo poostritvi sankcij v obliki prepovedi dobave ben-■ina. premoga in kovin. O predlogu, ki ij, i75Cl iz angleškega vira. se vrše sedaj diplomatskim potom pogajanja zla-
sti z Združenimi državami Severne Ame like. V nadaljnji poostritvi sankcij bo pa moralo določiti Društvo narodov represalije tudi proti Avstriji, Madžarski in Albaniji, ki ne izpolnjujejo sankcijskili sklepov. Verjetno je. da se bodo odredile zaradi tega enake sankcije tudi proti omenjenim trem državam. To se bo po vsej priliki tudi zgodilo že sredi meseca decembra, ker Društvo narodov nikakor ne niore dovoliti Dunaju, Budimpešti in Tirani ignoriranje obveznosti, ki jih nalaga članstvo v Društvu narodov. Da se zasigura striktno izvajanje sankcij. bo pa tudi sklenjeno, da se pregledajo vse ladje, ki so namenjene v Italijanske luke.
O vsem tem so v Rimu obveščeni, a v odgovor groze z vojaškimi ukrepi. Pred vsem bi se uprli pregledovanju ladij. S tem se spravlja v zvezo tudi koncentriranje italijanskih čet na nekaterih obmejnih in drugih odsekih. Vendar prevladuje tu mnenje, da si po takih repre-
salijah Italija nc bo upala seči, ako bi pa to vendarle storila, bi bil to dokaz, da sili iz neizhodnega položaja, v katerega jo je privedla njena politika, v neizbežno katastrofo.
Naj bo pa kakor že koli, Društvo narodov ne more popustiti in tudi Anglija tega ne bo storila. Tu se zatrjuje, da bo Anglija mirno sprejela tudi italijanski vo jaški napad, ako ga bo Italija tvegala. Vprašanja, ki so v igri in se nanašajo glede Anglije v prvi vrsti na Sredozemsko morje ter vzhodno Afriko, se morajo do konca razčistiti. .Vendar se tu sodi, da si bo Mussolini še premislil, preden bo teral vse v pogubo.
Prezident T. G. Masaryk se umika
PRAGA, 29. novembra. Zdravstveno stanje je, kljub demantijem, prisililo sivolasega predsednika češkoslovaške republike T. G. Masaryka, da zapušča svoje mesto in se umika iz političnega življenja. Njegov odstop bo združen z velikimi poklonitvenimi manifestacijami vsega češkoslovaškega naroda. Masarvk bo Imel naslov »Predsednik Osvoboditelj«, bo ohranil do smrti grad Lany, predsedniške embleme In častno stražo. Obenem bo dobival častno predsedniške pokojnino. Edini kandidat za novega predsednika češkoslovaške republike je dr. Edvard Beneš, ki bo po sporazumu parlamentarnih klubov izvoljen v prihodnjih dneh na to visoko mesto. V zunanjem ministrstvu postane Beuešev naslednik dr. Kami! Krofta.
KRALJICA V BEOGRADU.
BEOGRAD. 29. novembra. Kraljica Marija mati se je s kraljevičema Tomislavom in Andrejem ter spremstvom vrnila iz Bukarešte v Beograd.
GOMBOS NA DUNAJU.
DUNAJ, 29. novembra. Sinoči sta prispela semkaj Madjarski ministrski predsednik Gorrtbds in zunanji minister Kaliva, ki se sestaneta z avstrijskimi državniki. Razpravljali bodo o sedanjem položaju, zlasti z ozirom na akcijo Društva narodov proti Italiji. Italija zahteva od Madjarske in Avstrije, da podpreta tudi njene eventuelne vojaške ukrepe proti sankcijam.
NOVE CETR ZA LIBIJO.
LONDON, 29. novembra. Tukajšnji listi poročajo, da pripravlja Italija odpoši-ljatev dveh novih divizij v Libijo, Id štejeta skupno 34.000 mož. Vest je vzbu-' dila v Londonu veliko nezadovoljstvo.
NOVI TRANSPORTI.
RIM, 29. novembra. Iz Genove in iz Neaplja je odplulo zopet nekaj ladij s Četami in vojnim materialom v vzhodno Afriko. Čete so namenjene večinoma v Somalijo.
VPRAŠANJE GRŠKE VLADE.
ATENE, 29. novembra. Kralj .Itirij 11. še ni zaključil konzultacij glede nadaljnje usode vlade in parlamenta. General Kon-dilis zahteva, da ostane njegova vlada še nadalje nespremenjena, dočim meni kralj, da je treba zaslišati tudi druge in upoštevati njihova mnenja. Kraljeva želja je, da se sestavi koncentracijska vlada. ki bi obsegala vse stranke.
Z’JAPONSKEGA DVORA.
TOKIO, 29. novembra, Japonska cesarska dvojica je dobila drugega sina.
V	Mariboru, dne 29. XI. 1935.
 -iimhimiiiim—hi 11 iiiinnr"""
S&keiske Ateste
Sokolskim malčkom za Miklavža
Pred Miklavževim nastopom v veliki dvorani Narodnega
doma
Sokolsko društvo Maribor-Matica bo priredilo v petek, dne 6. decembra ob 18. uri v veliki dvorani Narodnega doma Miklavžev nastop. Na pravljično de-koriranem odru se bo iz zlatih oblakov pojavil sv. Miklavž s svojim nebeškim spremstvom angeljev. Ob strani mu bo stal nebeški ključar sv. Peter v 'družbi .sv. Antona Padovanskega. Nastopil pa bo tudi poglavar pekla Mefisto s svojimi pomagači Luciferjem, Belcebubom ter s krdelom peklenščkov.
Na razkošno opremljenem odru se bo odigral tudi boj med dobrim in zlim v katerem bo končno zmagal Sv. Miklavž.
V	pravljično razpoloženje bo otroke popeljala članica Narodnega gledališča gdč. Elvira Kraljpva s svojo uvodno bajko O :sv., Miklavžu. Starši, pripravite svo
jim otrokom za letošnjega Miklavža to skromno veselje in jili pripeljite v Narodni dom. Sv. Miklavž bo skrit v društveni pisarni v Narodnem domu v I. nadstropju in sicer v četrtek 5. decembra dopoldne od 9.—12. in popoldne od 16.—19. ure ter v petek 6. decembra dopoldne od 9.—12. in popoldne od 14.—16. ure. V tem času se lahko posvetujejo z njim starši vseh pridnih in porednih otrok, ki jih že danes opozarjamo, da bo letos prav hud na vse tiste, ki ne hodijo redno in pridno k sokolski telovadbi.
Letošnji sv. Miklavž pa bo obdaroval tudi mnogo revnih otrok, zato so vabljeni na sokolski Miklavžev nastop v Narodnem domu vsi ljubitelji naše mladine.
I le na takozvane priložnostne nakupe več jih partij, gostilničarji pa si krijejo sproti svoje potrebe za eden do največ dva meseca. Pomanjkanje denarja in slaba Vupna moč konsumentov ne dopušča na-)ave večjih zalog. Celotni promet ni pre (oračil v tem. tednu 500 hi, kar je na-pram velikim zalogam jako malo. Vsa ta količina je bila po večini prodana le iz boljših vinogradnih leg, torej le boljša vina, medtem ko so šla vina iz slabših vinogradov le malo v promet. Iz dosedanjega poteka vinskih kupčij iz letošnje trgatve se da sklepati, da so doslej sorazmerno še najboljše odrezali oni vinogradniki, ki so prodali mošt od preše. Producenti se na tihem tolažijo, da se bo vinska kupčija mogoče oživela pred božičnimi prazniki in bo postalo povpraševanje živahnejše. Da bi se jim njih nade izpolnile, ker potreba po denarju je velika. Zaradi slabega povpraševanja in velikih ponudb kažejo vinske cene ne kclik9 manjšo tendenco. Šibkejša vina se ponujajo po 2 Din, dobra od 2.50 do 2.75 Din, prav dobra pa od 3 do 3.25 Din, kvalitete pa kakor doslej od 4 do 5 Din navzgor.
Kandidata za svetovno prvenstvo
Da. bo dobila naša javnost sliko o višini olimpijskih tekem, bosta izvajala na akademiji Sokola-matice jutri v soboto
prvaka Konrad Gritec in Jože Primožič, ki bosta predvidoma zastopala Maribor v sokolski olimpijski vrsti, odlomke iz ovojih poljubnih sestav prostih vaj za Berlin. Tudi bo na akademiji prvič nastopil oddelek trgovsko-obrtnega naraščaja, ki je v razmeroma kratkem času dosegel že kup napredek.
Poziv članstvu Sokola Matice!
Sedemnajstič se obnavlja naš državni in največji sokolski praznik:	Prvi	de-
cember! Dan narodnega ponosa, držav lianske zavesti in sokolske radosti. Da bo manifestacija velikega sokolskega praznika čim sijajnejša in dostojnejša, poziva društvena uprava, na| se udeleže slavnostne akademije na večer pred državnim praznikom ob 20. uri v Narodnem gledališču. Spored je bogat in pester. Izpolnite svojo sokolsko dolžnost — Oficijelna in obvezna proslava pa bo na praznik I. decembra v nedeljo ob 11 uri v veliki dvorani Narodnega doma Po končanem programu bo zaobljuba novega članstva. Bratje in sestre, udeležite se proslave v Narodnem domu vsi brez Izjeme! — Zdravo!
vac Aleksandar. Zapisnikarja na cilju-Čerin Ar.ton in Kebrič Franjo. Merilci skokov: Gladnik J.. Vahtar D., Marussigi Podpečan, Hribar B. (dve vnesti rezervirani za savez). Nadzornik odskoka. Pirnat Ignac, nadzornik doskoka: Sa-ger Vilko, nadzornik izteka: dr. Kac. Razglase valeč rezultatov: Bergant Evgen. Zdravniki: dr. Lutman, dr. Kac id dr. Smerdu.
Piuiske Mcvke
zvečer oh 20. in v nedeljo 1. decembra ob 15. uri v Narodnem gledališču naša
Sokolsko društvo Maribor II, Pobrežje
poziva svoje članstvo, da se udeleži na praznik 1. decembra 1.1. ob 9. uri sv. maše v cerkvi sv. Magdalene, ob 11. uri proslave v Narodnem domu. Popoldne ob 15. uri se vrši domača proslava in zaobljuba novo pristopivšega članstva v dvorani brata Renčlja, na katero se vabijo pobreška društva in cenjeno občinstvo.
Letošnji Vinski pridelek je po cenitvi in mnenju naših strokovnjakov prav dober' Naši vinogradniki so naprešali pol ne kleti prav dobrega ir. pitnega vina, ki ima več cvetice kot lansko. Povpraševanja po vinu pa ni. Doslej je bilo izvršenih nekaj lokalnih manjših kupčij. Vinograd r.iki,. ki potrebujejo denar, ponujajo ie tošnjo vino za nizko ceno. V splošnem pa naši vinogradniki svoj letošnji pridelek držijo. Računajo namreč, da bo prihodnjo leto slaba vinska letina, ker je v letnici »šestica«. Pravijo, da je bil slab pridelek leta 1906. še slabši leta 1916, nič boljši leta 1926, pa tudi od leta 1936 ne pričakujejo naši vinogradniki nič dobrega in trdno verujejo V dobre osne letoš-rjega vinskega pridelka.
Sejem za kožuhovino v Ljubljani bo dne 27. januarja 1936 v prostorih velesejma v Ljubljani. Lovsko-prodajna organizacija »Divja koža«, ki priredi ta Sejem oziroma, dražbo, ima direktne zveze z inozemskimi odjemalci, ki plačujejo za blago svetovne cene. Zato opozarjamo vse lovce, naj svoj letošnji lovski plen oddajo v prodajo samo svoji prodajni organizaciji, ne pa raznim prekupčevalcem. Pri tem naj imajo na umu, da je samo v složnosti in medsebojni podpori moč in lastni dobiček. Nujno je pogrebno, da so kože dobro in pravilno posušene. Ne sušite jih na peči, ampak na zraku! Kožo se mora dobro očistiti in napeti. Dobro pripravljena koža je vredna skoraj še enkrat toliko kot slabo posušena iste kvalitete. Kože pošiljajte na naslov:	»Divja koža«, Ljubljana-Vele-
sejem.
Šp
mna stopa na mesto Italije
Namesto Italije, nas bo zalagala z Južnim sadjem Španija, ki bo kupovala naš les, jajca, perutnino itd.
Kontingenta lesa, ki nam ga je lani Španija dovolila, nismo mogli izčrpati. Sedaj se trudijo Španci, da bi naš izvoz v Španijo kompenzirali z uvozom iz Španije. Obenem bi se povečal zlasti
Izvajanje sankcij proti Italiji je napotilo našo državo, kakor tudi druge na Balkanu, da so pričele iskati novih tržišč za izvoz blaga, ki je šlo do sankcij v Italijo, odnosno za uvoz blaga, ki je prihajalo iz Italije. Glede zamene italijanskega blaga so najagilnejši Španci, ki se zelo trudijo, da bi tudi pri nas plasirali svoje južno sadje (pomaranče, limone. dateljne itd.), riž, plutovino in dru go. V ta namen je prispelo te dni na Sušak deset zastopnikov španskih izvoznikov. ki so po konferenci s tamkajšnjimi faktorji odpotovali dalje v Zagreb in Beograd.
Znano je, da naraščajo v zadnjih letih zelo naglo naši trgovski stiki s Španijo. Sami smo uvozili iz Španije 65.000 zabojev pomaranč, kar presega uvoz iz Italije. Manj so se pa uvažale limone, ki smo jih dobivali lažje iz Italije. Pa tudi naš izvoz v Španijo se je povečal, tako da je naša trgovinska bilanca s Španijo aktivna, ker je naš uvoz iz Španije znašal le 16 odstotkov našega jzvoza v Španijo. Španija nam na ta način dolguje še okoli 60 milijonov dinarjev.
naš izvoz lesa, jajc in perutnine. Vrše se dalje priprave, da se na Sušaku osnuje osrednje skladišče za špansko blago, v prvi vrsti za sadje, zlasti za banane. Od tu bi se blago razpošiljalo po Jugoslaviji in ostali srednji Evropi. Banane bi se privažale direktno s Kanarskih oto kov. Ustanovila bi se v ta namen redna paroplovna zveza s Španijo, odnosno Ka narskimi otoki z našimi ali španskimi lad jami. Prvi transport sadja je pripeljal te dni na Sušak parnik »Vis«.
TRGOVINA Z NOVIM VINOM V PTUJ SKEM IN LJUTOMERSKEM OKRAJU
Položaj na vinskem trgu se tudi v pre teklem tednu ni nič izboljšal, po nekate rih vinskih okoliših pa še celo poslabšal. V splošnem se opaža čim dalje več-ia stagnacija pri vinski trgovini. Večji .vinski tigovci se omejujejo v spjošnetn
Jenkova proslava v mestnem gledališču. Tudi Ptujčani niso hoteli izostati in so se v torek 26. t m. poklonili spominu velikega na§2ga rojaka Davorina Jenka. Proslavo njegove stoletnice rojstva je priredila Glasbena matica v Ptuju, sodeloval pa je njen celotni m e San', zbor. Po odpetju državne himne »Bože pravde« in »Naprej«, je strokovni učiteLi g. Drago Hasl v globoko zasnovanem go-vpru pokazal Davorina Jenka, njegovo požrtvovalno delo v glasbi in zasluge za medsebojno spoznavanje in zbliževanje -med Slovenci, Hrvati in Srbi. — Spored proslave je bil pester iu bogat, med drugim smo slišali na odru tudi skladbe Emila Adamiča, katere ie odpel ženski ih mešani zbor Glasbene matice. Gledališče je bilo nabito polno občinstva, ki je z Vd-mm zanimanjem sledilo izvajanjem pevcev, ter iste nagradilo s frenetičnim odobravanjem.
Pomanjkljivost 'električne razsvetljave v Ptuju. Električna Inč od 17. do 19. ure nima prave svetlobe in je tudi nestalna tako, da je čitanje skoraj onemogočeno-Pritožbe so na dnevnem redu. Kje ie krivda, se dosedaj ni moglo ugotoviti.
Smrtna nesreča. Truplo ponesrečene Ane Kujec, ki je utonila v Dravi, klji,r> večdnevnemu iskanju še niso našli. Kuje-čeva je šla iz Haloz preko borlskega mosta namenjena na svoj dom v Gajevc?-Med potjo pa je zgrešila pot in je v globoki temi padla v deročo reko :n utonila. Nekaj stvari, ki jih je nosila s seboj. *o našli na grmu viseče ob robu ibrečja-Ponesrečenka je stara 34 let in ie živela pri svojih starših v Gajevcih, kjer ie pridno pomagala pri gospodarsti/u.
Najden pogrešanec. Kakor smo poročali je pred 10 dnevi izginil iz Ptuja 681etni vpokojeni železničar Martir. Pod-gorešk. Pretekli ponedeljek so ga našli na nekem skednju v Krčevini pri Ptuju popolnoma onemoglega in nezavestnega-Prepeljali so ga z rešilnim avtom v ptujsko bolnišnico. Njegovo stanje :e zel« resno.
Spodite
Pokroviteljski in tehnični od bor za dri. smuško prvenstvo v Mariboru
Za pokrovitelja se je naprosil minister za telesno vzgojo g. Komnenovič. Častni odbor tvorijo sledeči gospodje: ban Dravske banovine dr. Natlačen Marko, brig. gen. Milenkovič Milutin, komandant mesta, knezoškof dr. I. J. Tomažič, senator dr. Ploj Mirošlav, podpredsednik senata, dr. Juvan Alojzij, načelnik mesta Maribora, dr. Šiška, sreski načelnik, Maribor desni breg, narodni poslanec dr. Jančič Ivan, predsednik TPZ, dr. Gorišek Milan, starosta mariborske Sokolske župe; Udo Kasper, predsednik Novinarskega kluba. Vodstvo tekem: Predsed nik:	dr. Marušič Drago, predsednik
JZSS, podpredsednik: Gnus Miloš, predsednik MZSP. Tehnično vodstvo: Gnidovec Ante, Bureš Metod, Forstnerič Vili, Glavni tajnik: Vetrih Franjo, glavni blagajnik: Golubovič Vekoslav. Starter pr teku in skokih: Korbar Vladimir. Caso-merilec na startu: Fišer Joža. Časomeri! ca na cilju: Fišer Joža, Šepec Radovan Starašina Gustav (eno mesto rezervirano za savez). Sodniki na cilju: Voglar Tedi (eno mesto rezervirano za savez) Sodniki za skoke: Aljančič Lambert, Vetrih Franjo (eno mesto rezervirano za savez). Nadzornik .proge: kapetan Vrba-
Gozdni tatovi jja Pobrežju. Z bližajo^ se zimo, se pojavijo po naših lepih gozd0* vih nepoklicani ljudje, oboroženi s sekir0 in žago, ki ne vedo kaj je moje, kaj tvoje-Ne mislimo na tiste uboge napol na»e rfcveže, ki pribeže iz svojih bornih kočic in si nabirajo suhega vejevja, da jim mamica skuha tople kave, ne, tem revežem nismo nevoščljivi. To pa vendar ni prav. da prihajajo tudi manj ubogi, ter si osvaja drevo za drevesom, tudi so ‘10 cm premera! Gozdni posestniki in občin3 plačujejo sicer svojega gozdnega čuvaja* ki pa ne more biti povsod. Zato prosim0, da nam gre tudi oblast na roko ter skus3 oo svojih organih tem ljudem dopove" dati, da je krasti prepovedano.
Žrtev mazaštva. Pred tukaišmn okrožnim sodiščem se je zagovarja 671etna dninarica Marjeta Vilčnik iz tomarcev, ker se je bavila z raznimi m
zaškimi in babiškimi zadevami, ne
da 1”
imela za to primerno znanje. Tako bila januarja meseca letos poklicana 1 nikova k 37letni posestnici Tereziji n ’ ki je bila na tem, da porodi Vilcm se je takoj odzvala, toda očividno r.edovoljnega znanja in nedovoljnc s ", so se pojavile kmalu po njeni sinter z3 ciji« komplikacije, ki so bile usodn Hrgovo, ki je naposled podlegla in u^ Radi tega je stala Marjeta Vile pred mariborskim
je bila obsojena na 3	e,	ržaVijan-
zapora ter na izgubo častnih držav
skih pravic za dobo dveh let.
tkmlimke makc&ske
Novi Rim
K včerajšnjemu predavanju univ. prov. dr. Novaka v Ljudski univerzi — Demonstracije in intervencija policije
Včeraj je bilo na sporedu , v tukajšnji Ljudski univerzi predavanje univ. prof. dr. Qi ge Novaka iz Zagreba o novem Rimu, katero predavanje se danes zve-
čer nadaljuje glede aspiracije Italije na Sredozemsko morje. V svojih uvodnih izvajanjih je predavatelj najpreje orisal osebnost italijanskega diktatorja Mussolinija, nato pa je na podlagi številnih skioptičnih slik prikazal veliko delo pri razkopavanju in prenavljanju starorimskih spomenikov ter izkopanin v času Mussolinijeve diktature. Na Kapitolu in Palatinu so se v teku zadnjih let izvršile temeljite preureditve, tako. da sta Kapi-tol in Palatin zadobila na področju ob novi ui ci »del impero« tam od Vespazia-novega amfiteatra pa do Koloseja in drugih pomembnih zgradb starega Rima, povsem novo lice in obliko. Predavatelj je skušaj prikazati, da je Mussolini vtisnil Rimu svoj pečat, tako da lahko govorimo o novem Rimu na mestu, kjer je nekoč stal stari Rim. Predavatelj je nadalje omenil dvorano Julija Cesarja, kjer najdemo poleg kipso starih rimskih cesarjev tudi Mussolinijev kip, nadalje pred nedavnim zgrajeno univerzitetno četrt, Mussolinijev Forum itd. Posebna velika Pozornost se je v teh letih posvečala tudi cestam in so se vzpostavile stare konzularne ceste, ki krasno razsvetljene, v Širini 16 m in asfaltirane, vodijo v vse
Slovo Sfefe Dragotinovičeve
Od ge. Dragotino vice ve smo prejeli: Ob priliki mojega 40-letoega jubileja in oficielne poslovilne predstave od odra, sem prejela toliko daril in čestitk, da mi je nemogoče, da bi se zahvalila vsakem' posebej. Predvsem naj velja moja srčna hvala naslednjim darovalcem dragocenih daril: častni dvorni dami Franji Tavčarjevi v Ljubljani, Maši Gromovi v Ljubljani. Minki Govekarjevi v Ljubljani, mestni občini mariborski, prevzv.. knezoškofu dr. Tomažiču, upravi Narodnega gledališča v Mariboru, Združenju gledaliških igralcev v Mariboru, mojim dragim kolegom in kolegicam, Izvršnemu odboru po g. Švarčevi v Mariboru, Ženskemu društvu v Mariboru, Dramatike nui društvu v Mariboru, Ferdu Kari-su v Mariboru, Klubu Primork v Ljubljani. Kolu jugosl. sester v Ljubljani, Splošnemu ženskemu društvu v Ljubljani, društvu »Jadran« in »Nanos« v •Hariboru, Idi Stiklerjevi v Mariboru, branju Župančiču v Krčevini, Jošipini Cerinškovi, Pavlu Rasbergerju, neimenovanemu abonentu, rodbini Povodni-kovi, Marici Požarjevi, Franju Žižku in Lladoši' Simčičevi, Emi Starčevi, Mariji Cebulčevi, Ivanu Matejku, Marici Kri Majevi in Anici Gabrovčevi, članicam' ženskega in moškega zbora gledališča, dr. Stanku Kovačiču, Jožku Šturmu, Edu lerju in vinorejski šoli- Nadalje se zahvaljujem neimenovanim darovalcem treh 'epih daril, gospodom novinarjem, časo-fejvi in vsem. ki so mi poslali pismene brzojavne čestitke. — Štefka Dragu-hnovičeva, Maribor.
smeri. Kot nadaljevanje k predavanju o novem Rimu bo govoril univ. prof. dr. Grga Novak noooj o.aspiracijah Ita':je na Sredozemskem morju.
Že takoj uvodoma, ko je predavatelj pričel svoja izvajanja, so se začuti nekateri vzkliki in protesti, tako da j? predavatelj moral za kratek čas svoja izvajanja prekiniti. Predsednik Ljudske univerze inž. Kukovec je stopil v ozadje, kjer so bili zbrani demonstrantje, ki jih je opozoril, da lahko zapustijo dvorano, ako ne marajo predavanja poslušati. Kmalu zatem, ko je . predavatelj nadaljeval svoja izvajanja, so se zopet začuli protestni vzkliki. Ponovno je moral predavatelj prekiniti svoje predavanje in je zopet inž. Kukovec pdzvžd demonstrante k miru, oziroma zapustitvi dvorane, ako jim ni do tega, da bi predavanje poslušali. Navzoči poveljnik g. Finžgar je takoj alarmiral policijo, ki je enega od demonstrantov aretirala, toda kmalu zatem izpustila. Demonstranti so se nato odstranili iz dvorane ter nekajkrat udarili po vratih v bližini predavalnega pulta. Ker se mir ni mogel doseči, so se vsa vrata zaklenila, tako, da ni mogel nihče v dvorano in nihče iz dvorane. Pretežni del poslušalcev je ostal v dvorani in mirno poslušal predavatelja, ki je po vzpostavljenemu miru nadaljeval s svojimi izvajanji.
Slavnostna sokolska
prilagodili 'letnemu času in kradejo zlasti obleko, perilo in drva. Tako je preteklo noč nekdo odnesel delavcu Antonu Kolarju iz Meljske ceste, medtem ko je bil z doma, obleko in dolgo zimsko suknjo. Ista smola je doletela tudi toyarniško delavko Zoro Stojkovicevo. Ko je bila pri zdravniškem pregledu na Okrožnem uradu, ji je iz čakalnice neznanec ukradel čepico, rokavice in jopico. Planinšku Rudolfu,1 šoferju iz Tattenbachove ulice, je tat iz drvarnice odnesel sveženj dr.v in dve sekiri, gostilničarki Mariji Čuševi s Koroške ceste pa je iz gostilniške sobe nepoznani tat ukradel 500 dinarjev .vreden namizni prt. Vse tatvine so oškodovanci prijavili mariborski policiji.
Iz učiteljske službe. Premeščen je od osnovne šole v Krčevini na tukajšnjo meščansko šolo učitelj Franc Haberman.
Praznovanje 1. decembra bo tudi letos v Mariboru zelo slovesno. Jutri zvečer je v Narodnem gledališču velika sokolska akademija, v nedeljo dopoldne v Narodnem domu sokolska zaprisega, popoldne v nedeljo v Narodnem gledališču sokolska akademija. V nedeljo dopoldne ob 9. služba božja v pravoslavni kapeli, za starokatoliške vernike ob 9. v Narodnem domu, ob 10. pa v tukajšnji stolni in mestni župnijski cerkvi. Te službe božje se imajo udeležiti tudi rezervni častniki, ki so dolžni, za slučaj da so radi kakršnegakoli razloga zadržani, opraviči tis voj izostanek najdalje do 1. decembra t. 1. pismenim potom preko poveljnika mariborskega vojnega okrožja.
Proslava prvega decembra v Mari-boru. Na dan obletnice državnega zedinjenja v nedeljo, dne 1. decembra 1935 se bodo služila bogoslužja v stolni in mestrii župni cerkvi ob 10. uri, v pra
GRAJSKI KINO Telefon 22-16
Samo Ec d-a dni najboljše dunajnko delo
»Zadnja ljubezen**
Albert Bassermimn. Od sobote dalje najlepsi film iz carstva divjih živali »Divji tovor«. Senzacija, smrtne borbe na lovu za divjimi zvermi. Ta velefilm se predvaja v nemškem jeziku.
Matineja. V sobto, 30. novembra ob 14. uri in nedeljo 1. decembra ob 11. uri. »Iglu« je film, ki nam kaže življenje in običaje Esikimcev. Ta film je v hrvat-skem jeziku. Znižane cene!
Kino Union. Od danes dalje veliki sen-zacijski film »Artisti« z Harry Pielom, Susi Lanner in mnogimi dresiranimi živalmi.
AKADEMIJA
v Narodnem gledališču
v soboto 30, ob 20. liri, na praznik 1. decembra ob 15. UCi.
Mfobodka
REPERTOAR.
Petek, 29. novembra: Zaprto.
Sobota, 30. novembra ob 20. uri: »Sokolska akademija«. Izven.
Nedelja, l. decembra ob 15. uri: »Sokolska akademija. —. Ob 20. uri: »Poljska kri«. Znižane cene.
V	nedeljo zvečer znižane cene. V nedeljo 1. decembra zvečer ob 20. uri po-nove priljubljeno in melodij bogato Ned-balovo opereto »Poljska kri«. Pri tej predstavi veljajo znižane cene.
Naslednja dramska novost bo Kreftova jedka tragikomedija »Malomeščanl«, v kateri nastopi prvič v večji ulogi na novo angažirana članica Branka Rasber-gerjeva, poleg nje pa Kraljeva. Zakraj-škova, Grom, Gorišek, Nakrst, P. Kovič, Košuta in Verdortik-Ladislav Miranov, Milan Graf, Dragotin Arany in Umberto Fabbri, vsi profesorji »Državne muziSke akademije« v Zagrebu, so člani znanega godalnega »Zagrebškega kvarteta«, ki nastopi s samostojnim koncertom v mariborskem gledališču v sredo, 4. decembra. Na sporedu:	Jartiovič,	Gotovac,	Schubert,
Haydn, Dvorak. Rezervirajte vstopnice! (Tel. 23-82.)	‘	‘	"
nova Zupančičeve »Razgovore«, mala Vera Jemčeva je deklamirala S. Sarden-kovo »Siroto«; Sledila je recitacija Cankarjeve novele »Otroci in starši« po gdč. Godinovi ter Grudnovih »Nabrežinskih kamnolomcev« po'prof. Novaku. Gladko in brezhibno podajanje ter izvajanje po-edir.ih programnih točk je zbudilo nied občinstvom obilo priznanja in toplega aplavza. Prireditelji in organizatorji, predvsem-feministični odsek tukajšnjega Slovenskega ženskega društva, ki je pripravil to prireditev ob sodelovanju tukajšnje Zveze mladih intelektualcev, so z lepo uspelim literarnim večerom lahko zadovoljni.
Literarni večer mladih
Feministični odsek tukajšnjega Sloven-'kega ženskega društva je organiziral in ^ipravil v sredo zvečer v dvorani prejš-^ega kina »Apolo« pester literarni večer s izdatnim sporedom. Prireditev je bila £redvsem v znamenju mirovne ideje. Na-"cLica feminističnega odseka gdč. Jela ^Vstikova je v uvodnem nagovoru popravila vse navzoča poslušalce, ki so Cenjeno dvorano do zadnjega kotička polnili in ki so z veliko pažnjo sledili '*vajanju poedinih programnih točk. Sle-j!’10 je predavanje profesorice gospe Mi-.1<5e Ostrovška. ki je podčrtavala v svojih ^oranih besedah poslanstvo mirovne ide-,• Zatem pa so sledile številne recita-d‘!e in deklamacije v naslednjem spore-VU: dipl. fil. g. Dolar je čital Cankarjema »Gospoda Stopnika«, prof. Novak ’ Grudnov »Naskok«, zatem gdč. Godi-
Obešenec na jablani
V	Vosku pri Sv. Marjeti ob Pesnici je tragično končal 331etni viničar Ivan Petek. Našli so ga na domači jablani obešenega in mrtvega. Podrobni razlogi te njegove nesrečne smrti sicer niso popolnoma točno znani, vendar se zdi, da je Petek izvršil samomor v trenutku duševne zmedenosti. Od časa do . časa se ga . je v zadnjem času lotevalo čudno razpoloženje, ki je pri vseh, ki so z njim prišli v stik, delalo občutek, da se mu trenutkoma bmračuje um. V takšnem' stanju fe najbrže izvršil lansko leto požig Liningerjevega hleva v Vosku, radi česar se je moral svojčas zagovarjati pred mariborskim malim kazenskim senatom, ki ga je radi izvršenega požiga obsodil. Sosedje pravijo, da v zadnjem času ni bil več normalen, nemalo pa so vplivale pri njegovi odločitvi najbrže tudi razmere, v katerih je živel v zadnjem času. Ker ni bilo na truplu nikakšnih sumljivih zr.akov, obdukcije ni bilo in so njegovo truplo pokopali na domačem pokopališču.
Zima se bliža, obleke kradejo
Tudi tatovi imajo svoje sezone. Doslej so prirejali love na tuja kolesa in prežali na trgu na denarnice, sedaj pa so se
voslavni kapeli v. Meljski, vojašnici ob 10. uri in v evangeljski cerkvi ob 10. uri. Po končanih bogoslužjih se bodo sprejemale .čestitke v sejni dvorani sreskega načelstva v sobi št. 38d, kjer v ta namen leži vpisna knjiga.
Proslava prvega decembra na trgov« ski akademiji. Dijaštvo naše trgovske akademije proslavi praznik našega narodnega in državnega osvobojenja, prvi december, ob 10. uri dopoldne v prostorih kina »Union«. Obenem bo razvilo prapor Pomladka Jadranske Straže.
Pravoslavna parohija v Mariboru obvešča svoje vernike, da se vrši v nedeljo, dne 1. decembra t. 1., ,na dan zedinjenja ob 9. uri sveta liturgija ter ob 10. uri svečana zahvalnost s toplim-Priporočilom, da se polnoštevilno udeleže.
Slov. lovsko društvo, podružnica Maribor, javlja svojemu članstvu, da se vrši občni zbor podružnice za feto .1934-1935 v četrtek, dpe i 2. decembra ob'16.'uri v lovski sobi hotela »Orel« z običajnim dnevnim redom. Posebna točka dnevnega reda: likvidacija podružnice SLD v Mariboru in ustanovni občni zbor »Lovskega društva Maribor« v smislu določil novega lovskega zakona.
Obdaritev siromašnih mater. Kakor vsako leto tako je tudi letos marljivo tukajšnje Slovensko žensko društvo izvedlo štetje pokopališčnih obiskovalcev na dan Vseh svetnikov. Z nabrano vsoto je omenjeno društvo kupilo sedaj razne pletenine in oblačila, kar je razdelilo revnim in takojšnje pomoči potrebnim • mariborskim materam.
Ljudska univerza v Mariboru. Danes v petek 29. novembra predava g. univ. prof. dr. Grga Novak iz Zagreba o italijanskih aspiracijah in ciljih na Sredozemskem morju.
V	soboto 30. novembra Miklavžev večer v Narodnem domu. Svira jazz mariborske mestne godbe.
Pozor! Ponovno opozarjamo na nocojšnji Lisztov večer v kavarni »Asto-ria*.
Samo še danes senzacionelni kabaretni spored v Veliki kaverni.
V	soboto zvečer pojedina vsakovrstnih klobas v gostilni Žohar, Tržaška cesta.
Vstopnice za sokolsko akademijo, ki bo v soboto 30. t. m. ob .20. uri ih na državni praznik 1. decembra ob 15. uri v Narodnem gledališču, dobite pri dnevni gledališki blagajni.
Nočno lekarniško službo imata danes v petek Minafikova in Kor.igova, jutri v soboto Albaneževa in Maver jeva 'e-karna.
Z rožnim vencem v roki se je obesil.
Včeraj popoldne sc je v obupu zaradi brezposelnosti v postelji obesil J. R. na Tržaški cesti. Vrv je pritrdil na kavelj nad glavo, v rokah pa je imel rožni venec. K sreči je prišla žena pravočasno in obvestila stražnika, ki je vrv prerezal in rešil že nezavestnega moža gotove smrti. Prispelim reševalcem ni bilo treba stopiti v akcijo.
Povožena. Hlapec Franc Lampret ,je povozil z enovprežnim vozom na cesti pri Stari vasi pocestnico Ano Šp*čka, ki je. zadobila pri tettvobčutne poškodbe na križu in desnem ramenu.
Radi poizkusa umora so ovadili orožnik^ 311etno Marijo C. iz Tibolcev pri Gorišnici tukajšnjemu državnemu pravd-ništvu, ker je svojemu možu pomešala v mast arzenove strupene spojine.
Mlada pustolovca sta se vrnila. Včeraj so obvestiH tukajšnjo policijo, da sta se mlada ubežnika Dimitrij Hribovšek iti Ivan Savinšek, ki sta pred dnevi pobegnila z doma, že vrnila k staršem.
Štirinožne podstrešne podgane so se pojavile na podstrešju posestnika Franca Grilca na Vrhu pri Pamečah ter mu odnesle razne predmete kakor obleke, perilo itd. v vrednosti okoli 2000 dinarjev.
Kamenje v okno. Snoči je nekdo vrgel v okno železniškega upokojenca Ivana Markuna v Delavski ulici več kamnov, ki pa k sreči niso nikogar zadeli.
Na ribjem trgu so se prodajali danes moli po 22, menule po 12, krapi po 13, ščuke po 26-
MARIJ S KALAN
ROMAN
Sida Sitauova
Bilo je potem nek-sga dne v mesecu februarju. Od ostrega mraza so poledenela tla in nad dolino Jasnice se je vle gla še megla. Sida se je napotila popoldne na običajni sprehod. Matilda, ki je sedela pri njej, jo je pustila oditi brez besed.
Molče, s sklonjeno glavo in izgubljenim pogledom je odšla po stopnicah na dvorišče in od tam po zaledeneli stezi ob lasnici. V njeni trilni duši je bilo megleno in mračno, še vse bolj kakor v zimski naravi, ki jo je obkrožala. Njene misli so uhajale daleč preč od sveta in življenja. Mudile so se nekje v čudnih svetovih prividov, onstrdn razuma zdravih človeških bitij. Zdelo se ji je. da hodi po poti, ki vodi sko/.i silne mrakove, iz katerih se pojavljajo in v njih spet utapljajo duhovi. Beli skeleti so plesali divje plese nad neskončnimi prepadi, iztegovali proti njej svoje koščene roke in jo vabili v svoj krog.
Sida jih je videla tako razločno, kakor da bi bila v kinematografu in bi se pred njo vrtel magični film. Še več — slišala je njihove klice in čutila vetrove, ki so jih povzročali prividi s svojim plesom in gibanjem. Vendar se jih ni bala. Zdeli so se ji kakor stari znanci, kakor prijatelji, njej docela enaka bitja. Pozdravljala jih je z glavo in rokama, jim
odgovarjala in govorila čudne, nerazumljive stvari. Včasih se jc tudi ustavila ob katerem, se zastrmela vanj in mu govorila:
»O, saj vem, da si me iskal in si nestrpno čakal, da pridem po tej poti. Iskal si me od vekomaj ir. jaz sem iskala tebe, da ti povem, kako strašno je biti človek in živeti med ljudmi. Ves svet je ena sama strahotna norišnica, v kateri mučijo norci drug drugega.. «
Utihnila je, ko da bi poslušala odgovor prikazni, potem je pa spet nadaljevala: »Da, zares razumem ... Starši mučijo otroke in otroci starše, možje žene in žene može, bratje sestre in sestre brate, sosedje sosede, narodi narode, vse brez konca in kraja. Kako smešno je vse to in kako malenkostno, kako noro. Vi pa plešete v teminah, se smejete in me vabite k sebi. Sem vaša?«
Obstala je, kakor da prisluškuje in čaka odgovora.
»Vaša ... Da, saj vem. Moje življenje se je izmaličilo v blazne kroge, ki se nenehoma vrte. Navzgor, navzdol, na levo, na desno... Ples čudnih stvari in reči. Stopila sem na pot. ki je bila vsa z rožami postlana, pod rožami so se pa skrivale kače. ostudne, zahibtne strupene kače. Pa jih nisem videla, dasi so me nikale in zastruoliale Potem sem prišla
v labirint. Begala sem in iskala izhoda. Brezobzirno sem drevela preko vsega, da bi dosegla cilj. Pohodila sem življenja. A cilj? Kakšen je bil prav za prav ta cilj? Ha-ha-ha ...«
Njen krohot se je izgubil v veosrni megli mrzlega februarskega dne. Potem je šla dalje isto pot, kakor nekoč Ervin v zadnji uri življenja.
»Cilj... Vsakdo si izmisli svoj cilj, ki si ga postavi nekje v daljavi na oltar kakor malika, ki ga nenehoma moli, mu pri žiga kadila in se mu klanja. V njem vidi uresničenje vseh sanj, kar se jih je kdaj porodilo v trpeči, vedno znova razočarani duši. Tedaj, ko bo ta cilj dosežen, ne bo več oblakov, solnce bo sijalo noč in dan ne bo več zime. večno bo cvela 'in dehtela pomlad; ne bo več gorja in solz, vsepovsodi bo sam smeh. Koliko jih je, ki tega cilja nikoli ne dosežejo in u-mrejo pred r.jim, verujoči vanj še v zadnji sekundi. Blagor jim! Gorje pa tistim, ki ga dosežejo, da je samo kulisa, lepa kulisa, za katero se skriva neskončna praznina.«
Pod njo jc v globoki strugi med ledom šumela Jasnica. Voda je žubo. Ja in bobnela, kakor da ji odgovarja.
»Tak cilj sem dosegla jaz. In sedaj stojim pred teboj, ti moj mrtvi malik. Pred teboj stojim in se ti režim v spačeni obraz. »Ha-ha-ha ... Ti se pa ne ganeš. ne odgovarjaš in ne ugovarjaš. Zgani se. veliki! Stopi s svojega prestola in odpri mi vrata v svet, ki so ga ustvarila
moja lahkoverna pričakovanja! Mc oe slišiš?«
Dvignila je roke in se priklonila:
»Klanjam se ti, veličanstvo! Ostani, kraljuj! .laz pojdem dalje, mimo tebe in preko tebe. Glej tu naokrog neskončne temine in v njih nje, ki so dospeli do mojih višin. Pozdravljeni, vi vsi moji bratje, pozdravljene, sestre moje. Vasa sem, članica vaše velike družine, domu- ( joče v svetu, ki mu ni ne konca ne kraja.«
Nenadoma je spet utihnila in se začudeno zastrmela pred se v megleno daljavo. Potem je znova razprostrla roke in vzkliknila:
»Stoj! Poznam te. Tudi ti si postav1-' na oltar malika, verjel vanj in ga molil-Nihče ti ni mogel ubiti te vere. Pa sen1 te prijela za roko in popeljala do oltarja ter ti pokazala tvojega boga Sunila seifl vanj in — sesul se je v prali. Z njim se je sesulo tvoje življenje v smrt Se iezis? Si še hud? Ali morda žalosten Čemu? Ni bilo bolje tako? Ko bi bil še dalie molil svojega malika bi '•>iio vse tvo.ie počete smešno pred večno resnico, pred svetom in pred ljudmi Bod; mi hvaležen-da sem ti to storila. Nisi? Zakaj molčiš? Zakaj mi ne odgovoriš? Čemu obrača* od mene svoj obraz in sklanjaš glavo med ramena? Kam bežiš od mene v stran? Stoj! Ervin... Saj sem vendaf tvoja žena in ti si moj mož ...«
(Konec sledi.)
la življu»fc iu si>eta Nekai za brihtne slave
Ali veste odgovoriti na vprašanje, ka) se dogaja če ...
... se dva zaljubita na prvi
pogled?
Če so misli oblika električne energije, potem je pričel eter okrog obeh valovati. Če oba valovna sistema priložnostno soglašata, namesto da bi se uničevala, potem se dogodi nekaj »obupnega«, kar je morda ljubezen na prvi pogled
. . . menimo, da vidimo duhove?
To pomeni v večini primerov, da so prerazdraženi ali oboleli živci prevladali določeni del možganov.
...človek umre?
Tega ne ve še nihče. Življenje je oblika energije in energija se ne uniči. Samo to bi lahko rekli, da je vidno življenje podobno kolektivni funkciji stanične celote. Če stanice prenehajo delovati istočasno ni medsebojne navezanosti, nastopi smrt. Toda točne sekunde ni mogoče ugotoviti. Mnoge stanice se razkrajajo že za življenja, in to, da je razkrajanje po smrti hitrejše, ni nujno odločilno.
. . . se zgodi primer telepatije?
Da je prenos misli na daljavo nekaj res obstoječega, je potrebno še dokazati. Na podlagi obstoja hipnoze ne smemo sklepati, da obstoji tudi telepatija; kajti hipnoza je enostranski pojav in zahteva prisotnost osebe, ki bi jo naj kdo hipnotiziral.
. ..se dviga letalo?
Letalo je podobno jadrnici, ki plove v umetnem vetru, ki ga je povzročil propeler. Krila, ki se gibljejo v zraku povzro čajo pritisk navzdol, a tudi sesalni učinek navzgor. Oba vpliva, zlasti pa sesalni vpliv navzgor, dvigneta letalo.
. . . strela trešči?
• Strela ne trešči. Prav tako bi lahko rekli, da treska v oblake. Oblaki se za
radi medsebojnega trenja naelektrijo,
kar povzroči na zemlji nasprotno električno napetost. Kadar trešči, stremi iskra prav tako z zemljo v oblake, kakor z oblakov v zemljo.
... utopljenec oživi?
Če živec, ki spravlja srce v delovanje, še ni postal popolnoma neobčutljiv, ga je mogočs z zdražljaji oživiti če se voda odstrani iz pljuč, lahko vdre vanje zrak ki oskrbuje kri s kisikom. Kri struji spet k možganom in omogoči tako zva-nemu limfatskemu sistemu, da spravi zopet mišice v delo.
... sveča ugasne?
Plamena ni več in ne more več spravljati etra s svojo svetlobo v valovanje. Tolšča se ne spreminja več v paro in tekoči loj ne ostaja več po kapilarnem u-činku v stenju.
. ..doseže zvok svoj končni cilj?
Vsi zvoki tega sveta od njegovega po-četka so nekje v vesoljstvu in se spreminjajo polagoma v toploto. Končnega cilja torej ni in ga zvok ne more doseči.
. . . se oseka spremeni v plimo?
Privlačnost lune spravlja zemeljska morja v gibanje in sicer v razmerju s svojo istočasno lego do njih. Morja se malo zganejo od brega do brega kakor voda v skledi, ki jo nagnemo in vrtimo. Vse reke, ki se zlivajo v morje, se zato podložne plimi in oseki ter se gibljajo podobno kakor morja.
. . . zaloti mož svojo ženo v objemu drugega?
Odgovor na to vprašanje pa bomo o-stali dolžni našim vernim čitateljem in bodo nanj lahko odgovorile samo naše žene.
in kmetijskim vprašanjem. Tako zavzema po številu izhajajočih revij prvo mesto telmiča literatura, nji sledi poljedelstvo, dalje narodno gospodarstvo, priro-doslovje in matematika ter ljudska prosveta.
Posebno poglavje tvori narodnostni tisk. Pred letom 1912 je izhajal ves ruski tisk v 24 jezikih, zdaj pa izhaja v 79. Leta 1912 ni bilo v Rusiji še nobene tiskovine v baškirskem jeziku, zdaj jih je pa že 75 in sicer 6 revij in 66 listov. Enako je bilo tudi z Uzbeki, ki imajo zdaj 22 revij ir. 235 listov. Ukrajinci so imeli pred vojno 12 revij in en list, zdaj imajo pa 102 revij in 1796 listov. Belorusi so imeli pred revolucijo 3 revije in nobenega lista, zdaj pa Imajo 22 revij in 394 listov. Enako se širi tudi gruzinski tisk.
Največ publikacij imajo pa seveda Ru-zi in sicer 1638 revij in 8676 listov. »Moskovska pravda« izhaja v 1,708.500 izvodih, »Izvestja« v 1,600.000, »Krasnaja Zvezda« v 203.608, »Literatumaja Gaze-ta« v 100.000. humoristični list »Krokodil« v 300.000, literarno umetniški mesečnik »Novi Mir« v 35.000, mladinski list »Murz lka« v 150.000 izvodih i. t. d. Na zapadu pa tisk stalno nazaduje pod tritiskom težkih gospodarskih razmer.
Čokolada.
Ime tega živila izvira iz besede »tho-kolate«, s katero so ga označili Mehi-
kanci. Španci so namreč iz Srednje Arne rike prinesli v Evropo čokolado nekaj te1 po tem, ko so se nastanili onkraj velike luže. Toda ameriška čokolada se je močno razlikovala od naše. kajti bila i® zgolj mešanica mrzle vode in kakave. so jo dobro premešali in ji nato dodali znatno količino najjačje začimbe. Topl° čokolado so izumili Španci, ter določil', njeno sedanjo izdelavo.
Nazadovanje ladjedelstva.
Nazadovanje svetovnega ladjedelstva ja posledica protekcionistične politike; ki je hudo omejila mednarodni blagovni promet, kar Že nekaj let močno občutij0 paroplovne družbe. Jugoslavija v svetovni produkciji ladij ne igra večje vloge> V naši državi izdelujemo le manjše ladjice, večinoma lesene, med tem ko se naše ladjedelnice bavijo edino le s popravljanjem ladij. Pred leti smo s pomoči0 francoskega kapitala dobili v Splitu moderno ladjedelnico, ki lahko gradi ladic dolge 120 m.
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa**
Daru fie za fpomen^ Viteškega Nralfia JSfeK' sandra I. Zediniteii9 v Mariboru«
Mali oglasi
Razno
I	MORSKE	RIBE
la. primorske specijalitete v »Grajski kleti«.	5435
Jutri, v soboto in nedeljo DOMAČE KOLINE v gostilni pri »Večernem solncu«, Splavarska ulica 5. Se priporoča M. Drčar. 5418
OGROMNOST RUSKEGA TISKA.
Državna književna zbornica v Moskvi je izdala seznam vseh periodičnih publikacij, kar jih izhaja sedaj v Rusiji. Ta zelo obsežna in skrbno sestavljena publikacija kaže, da je sovjetski tisk po količini najmočnejši na svetu. Če je izhajalo pred vojno v stari Rusiji 1656 revij in
1131 listov, izhaja zdaj na manjšem o-zemlju 12.363 listov in 2004 revije. Ta presenetljiv razmah ni golo naključje, temveč je organično združen z narodnogospodarsko in kulturno izgradnjo Sovjetske Rusije. To se vidi zlasti po tem, da je večina periodičnili publikacij posveče
V soboto in nedeljo POJEDINA KRVAVIH
IN
JETERNIH KLOBAS
v gostilni »Spurei«. Studenci. 5414
8
Din liter prvovrstnega vina, belo in črno, sa-mo tel UlICO. Restavracij« „Novi svet“, Jurčičeva 7.	5393
BRZOJAV.
Daues sveže morske ribe zopet prispele: barboni, sv. Heter, arboni, oradi, čevollv dentali, kalamari. Brodeto
polento. Gostilna Vicel, Rona industrijsko-gospodarskim, tehničnim tovški trg 8.	5411
Danes, petek. Sveže MORSKE RIBE
Sardelice, trije, lignje, lubini. podlanice, kovač, osliči. mor= ski pajki, rakovi repi, rakov rižot itd. Hotel »Novi svet«, Jurčičeva 7	5410
KOKOSOVI TEKAČI
in brisače, linolej, voščeno platno, umetno usnje v speci-jalnih kakovostih dobavlja najceneje samo Novak. Koroška 8. Vetrinjska 7	4285
Stanovan/e
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
oddam boljšemu gosP°“ll‘ Frančiškanska 21-1. levo.
5415	„
LEPO OPREMI, IENO
SO0"
v centru oddam. Stolna ul vrata I.
Prodam
Ah
SOLNCNO. TRISOBNO STANOVANJE
v pritličju, plin in elektrika, oddam s 1. januarjem 1936. I Vprašati Prešernova ul. 18-1.. vrata C.	5413
ter jabolka prej. Dobavljamo
tudi M’
prah za posipavanje vr,^j7a. travnikov. Kmetijska
Maribor. Meljska cesta 5374
12-
(
m;
Pi-
sk
vt
Zli
de
D,
Dl
m
st
lo
iz
hc
in
rt
Hj
v
ci
s<
0;
PRODAM TAKOJ ^
poceni knjižico .Mestne nilnice. Dopise pod “54 j6 hišo« na upravo.
PRODAJAMO AJDOV CVETLIČNI MED
od Din 1-50 "L
iiefl'
iti
Sirite ..Večerni^'
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA DIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d..
STANKO DETELA v Mariboru,
predstavnik