Leto XXII., št. 167 Ljubljana, petek U• julija 1942-XX Cena cent. 83 Uptavniitvoi Muoiiaua, fuccuujeva ulica J, Telefoo k. H-22. »1-23. »1-24 laseratni oddelek) Ljubljana. Puccinijeva ali- a } - Telefon fc. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Uubtianska cesta 42 Računi: a Ljubljansko pokrajino pn poštno-čekovnem zavodu fe. 17.749. za ostale kraje Italije Servizir Omri Corr. Post. No 11-^11 S IZKI.JUCNO /iASl (>HSTVO za oglase 12 Kx. Italije In inozemstva ima Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir. 18.—» za inozemstvo pa Lit 22.80 Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica štev. 3. telefoo _štev. 31-22, 31-23. 31-24 Rokopisi ae ne vračajo CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pub- bliciti di provenienza italiana ed estera: Unione Pubbliati Italiana S. A. MILANO L'oasi di Giarnkb rioccupata Aspri coiisbattinienti nella zsna di £1 Alamein — L'awer-sario, respinto e contrattaccafo ha subito gravl perdite in uomini e materiali E Quartier Generale delle Forze Armate comuiuca in data di 23 luglio il seguente bolletino di guerra n. 786: Nella giornata di ieri aspri combatti-menti si sono svolti nella zona di E1 Alamein. La lotta, ehe ha assunto carattere di particolare accanimento, si e conelusa a favore delle truppe dell'Asse. L'awersario e stato ovunque respinto e contrattaccato ed ha subito perdite gravi in uomini e in materiali: 800 prigioneri, in massima par-te neo-zelandesi e indiani, sono caduti nel-le nostre mani; 130 carri armati risultano distrutti sul eampo. Nella dura azione si sono particolarmen-te distinti il Corpo tedesco d'Africa e le divisloni italiane »Trieste« e »Brescia«. Formazioni aeree dell'Asse sono ripetu-tamente intervenute nella battaglia; in combattimento tre apparecchi venlvano ab-battuti dalla caccia italiana, sei da quella tedesca; altro aeroplano precipitava colpi-to dalle artiglierie contraeree di una no-stra grande unita terrestre. Azioni di bombardamento condotto sulla base di Mikabba hanno causato sensibili danni alle installazioni belliche, cacciatori germaniei di scorta distruggevano in ripe-tuti seontri, 4 »Spitfire«. A Nord-Est di Port-Said nostri aerei, nonostante la vivace reazione avversaria che feriva alcuni componenti degli equi-paggi, hanno colpito con siluro e affon-dato un piroseafo di 10.000 tonnellate na-vigante in convoglio. II 15 corrente, nostri reparti hanno ri-occupato l'Oasi di Giarabub. Zopetna zasedba zelenice Diarabisb Ostri boji na podmfu pri E1 Aluera — Sovražnik, odbit s protinapadi, je otopel hude izgube ljudi in orožja Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 23. julija naslednje 786. vojno poročilo: Včeraj so se razvijali ostri boji na področju pri £1 Alameinu. Borba, ki je postala izredno srdita, se je zaključila v dobro četam osi. Sovražnik je bil povsod odbit. Izvršili smo protinapade, pri čemer je utrpel hude izgube ljudi in vojnih potrebščin. Zajeli smo 800 ujetnikov, po večini Novo-zelandcev in Indijcev, 130 tankov pa je ostalo uničenih na bojišču. V hudih bojih so se posebno odlikovale nemški afriški zbor in italijanski diviziji »Trieste« in Brescia«. Letalski oddelki osi so ponovno posegli v bitko. V letalskih spopadih so italijanski lovci sestrelili tri letala, nemški pa 6. Sedmo letalo je treščile na tla, zadeto od protiletalskega topništva naše večje kopne edinice. Bombardiranje oporišča pri Mikabi je povzročilo občutno škodo na vojnih napravah, medtem ko so nemški lovci v spremstvu v ponovnih spopadih uničili štiri letal;* tipa »Spitfire«. Severovzhodno od Pori Saida so naša letala navzlic živahni sovražni reakciji, ki je zadela nekatere člane naših posadk, s torpedom zadeli in potopili 10.000 tonski parnik, ki je plul v konvoju. Dne 15. t. m. so naši oddelki zopet zasedli zelenico Džarabub. Naval na tuje banke v Egiptu Ankara, 23. jul. d. Po informacijah iz Kaira traja že štiri tedne tamkaj velik na- val na vse podružnice tujih bank. Vlagatelji dvigajo naloženi denar, v kolikor so bankam na razpolago potrebna likvidna sredstva. Doslej je bilo iz bank na egiptskem ozemlju dvignjenih že skoraj 40 odstotkov vseh vlog in drugih depozitov^ Posebno so bile pri tem prizadete egiptske podružnice raznih "britanskih denarnih zavodov. Največ vlog je izgubila angleška »Barclays Bank«, na katero je bil naval vlagateljev tolikšen, da je banka lahko izplačevala denarne vloge s pomočjo egiptske narodne banke, ki je dala ogroženemu britanskemu denarnemu zavodu na razpolago zadostna denarna sredstva za izplačilo vlagateljev. Egiptska narodna banka je pod angleško kontrolo. Mnogo iz egipt-skih denarnih zavodov dvignjenih vlog je bilo transferiranih v Južno Afriko. Begunci iz Egipta in Iraka v Turčiji Ankara, 23. jul. d. V Turčijo je zadnje tedne dopotovalo mnogo uglednih rodbin iz Egipta in Iraka, ki so se umaknile z ogroženega ozemlja. Večina begunskih družin se je začasno naselila v Carigradu, kjer nameravajo begunci čakati, dokler se položaj na Bližnjem vzhodu ne razčisti. Večini v Carigrad dospelih egiptskih in iraških družin je uspelo priti v Turčijo samo na ta način, da so dobile najprej dovoljenje za izselitev v Libanon, odkoder so nato prišle v Turčijo. Med begunci je tudi princ Said iz sorodstva kralja Faisala. Nov japonski sunek proti Avstraliji Izkrcanje japonskih čet v pokrajini Papua na Novi Gvineji Sanghaj, 23. jul. d. Japonske oborožene sile so prodrle prav do praga Avstralije. Kakor javljajo iz Melbourna, so se Japonci izkrcali v pokrajini Papua na severni obali tega ozemlja, ki tvori sestavni del Nove Gvineje. O japonskem izkrcanju v Papui je bilo v četrtek objavljeno v glavnem stanu zavezniških sil v Melbournu posebno poročilo, ki naglasa, da Japonci pri izkrcevanju niso naleteli na nikako obrambo zavezniških vojaških sil. Krajev, kjer so se izkrcale japonske čete, avstralsko uradno poročilo ne navaja in le pripominja, da je proti japonskemu izkrce-vanju poizkušalo nastopiti zavezniško letalstvo, ki je ves dan napadalo japonske ladje, s katerimi so bile čete prepeljane do obale Nove Gvineje. šanghaj, 23. juL d. O uspešnem japonskem izkrcanju v pokrajini Papua na Novi Gvineji se je naknadno izvedelo, da so japonske ladje pristale v luki Gona na severovzhodni obali otoka. Gona je v zračni črti samo 160 km oddaljena od avstralskega mornariškega oporišča Port Mores-by. Med obema leži visoko gorovje Owen Stanley, ki se razprostira povprek čez jugovzhodni izrastek Nove Gvineje in predstavlja naravno mejo med obema mesto- ma. V avstralskem uradnem poročilu od četrtka zjutraj se luka Gona navaja samo kot misijonska postaja, ima pa v zalivu Holnicote dobro naravno luko. Gona leži ob tako imenovanem »Planetnem morju«, kakor se imenuje vodovje med Novo Pomor j ansko in Novo Gvinejo. Iz avstralskega poročila se more sklepati, kakor da zavezniki v Goni sploh niso imeli vojaške posadke in zato je verjetno, da se bodo zavezniške čete skušale braniti morda šele pri kraju Buna, ki leži nekaj kilometrov jugovzhodno od Gone. V avstralskem poročilu je namreč rečeno, da se v Buni nahaja zavezniška vojaška posadka. Posvetovanja v Sydneyu Šanghaj, 23. julija d. Iz Sydneya javljajo, da je bila včeraj tamkaj konferenca med generalom Mac Arthurjem. vrhovnim poveljnikom zavezniških siti na jugozapadnem Pacifiku, ter avstralskim min. predsednikom Curtinom in novozelandskim min. predsednikom Fraserjem. Kakor pravi avstralsko poročilo, je sestanku prisostvovali tudi ameriški poslanik piri novozelandski vladi general Patrick Hurley. Na konferenci so po avstralskem poročilu razpravljali o strateškem položaju na Pacifiku. Volna na Kitajskem Tokio, 23. julija d. Vojni poročevalec lista »Asahi« poroča z nekega japonskega vojaškega oporišča o centrali™ Kitajski, da so biile v borbah, ki so se razvijale zadnje tedne v centralnih kitajskih pokrajinah Čang-kajškove čete popolnoma uničene v bližini mesta Sinijang. 200 km severno od Hanko-va. V teh borbah je bilo. kolikor je bilo mogoče doslej ugotoviti, ubitih najmanj 3000 vojakov 4. kitajske armade. šanghaj. 23. julija d. Načelnik tiskovnega urada japonske ekspedicijske armade na Kitajskem polkovnik Jokojama je na tiskovni konferenci izjavili, da je Japonska vrgla v svoje dosedanje borbe v vzhodni Aziji šele desetino japonskih oboroženih sil. Jokojama je med drugim naglasi!: Zmage ki jih je dosegla Japonska v zadnjih šestih mesecih svojih ofenzivnih operacij v vzhodni Aziji, so presenetile ves »vet, niso pa iznenadile Japonske. Nadalje je japonski vojaški zastopnik naglasi!, da so se Japonci doisilej vzdržali tega. da bi Čangkajška napadli z vso silo svojih oboroženih sriil. ker Japonska še vedno upa. da bo morda s Čangkajškom prišlo do sporazuma. Na razna vprašanja glede zavezniških načrtov za organizacijo druge fronte, je japonski vojaški zastopnik izjavil, dia voijak v borbi lahko zmaga samo tedaj, ako veruje v zmago, kakor pa kažejo vojaški dogodki v Egiptu in Sovjetski zvezi, zavezniki o kaki zmagi niso prepričani. Že zaradi tega, je zaključil Jokojama, je druga fronta nemogoča. Nove gradnje japonskega brodovja Tokio, 23. julija d. V sredo je bila v cestarski palači ob navzočnosti mikada seja 'ide, na kateri je biilo sklenjeno, da se odpravi zakon o kontroli nad novogradnjami v japonski vojni mornarici Kontrolo je izvajalo doslej prometno ministrstvo. Japonskemu mornariškemu miniisitru so biila za bodočnost priznana neomejena pooblastila tako glede vseh novogradenj japonskega vojnega kakoir tudi trgovskega brodovja Reorganizacija portugalskih kolonijskih čet Lizbona, 23. jul. s. Objavljen je bil odlok, ki odreja, da preidejo vse portugalske ekspedicijske oborožene sile v kolonijah v pristojnost vojnega ministrstva, ki ga vodi Salazar, med tem ko so doslej spadale v pristojnost ministrstva za kolonije. NEMŠKE ČETE PRED ROSTOVOM Uničevanje železniških naprav severno od ustja Dona — Odbiti sovjetski napadi pri Voronežu Iz Hitlerjevega glavnega stana, 23. julija Nemško vrhovno poveljništvo objavlja naslednje vojno poročilo: Nemške in slovaške čete so prebile utrjeno mostišče pred Rostovom in v nadaljnjem napadu dosegle rob mesta. Od umika v Rostov odrezana sovražna skupina je bila razbita, železniške naprave severno od izliva Dona in transportni pokreti sovražnika so bili podnevi in ponoči cilj uničujočih letalskih napadov. Severnozapadno od Voroneža so bile močnejše sovražne skupine po hudi borbi zavrnjene. Neka pehotna divizija je uničila 39 sovražnih tankov. V zaledju srednjega odseka se je izjalovil poskus prodora razpršenih sovražnih skupin. Med številnimi padlimi je tudi poveljnik 125. sovjetske Konjeniške divizije general Ivanovov. Na fronti pri Volhovu in na obkoljevalni fronti pri Petrogradu je sovražnik zopet brez uspeha napadal. . V Finskem zalivu so bojna letala potopila sovjetsko stražno ladjo, drugo pa poškodovala. V Egiptu so nemško-italijanske čete na položaju pri E1 Alameinu zavrnile v ogorčenj borbi številne nočne in dnevne napade močnih angleških sil. Pri tem je bilo zajetih nad tisoč ujetnikov in uničenih 131 tankov. Na južni in vzhodni obali Anglije je doseglo letalstvo včeraj in v pretekli noči v raznih krajih bombne zadetke na vojaško važnih napravah. V času od 10. do 22. julija je izgubilo angleško letalstvo 189 letal, od tega 114 na Sredozemskem morju in v severni Afriki. V istem času smo izgubili v borbi proti Angliji 40 lastnih letal. Nemško letalstvo v bojih za Voronež Berlin, 23. julija s. O sodelovanju nemškega letalstva pri borbah na odseku pri Voronežu je nemško vrhovno poveljstvo objavilo včeraj naslednje podrobnosti: Po zavzetju Voroneža dne 7. t. m., pri katerem je v odločilni meri sodelovalo tudi nemško letalstvo, so se letalski napadi osredotočili v precejšnji meri na odseku bojišča, ki so na tem področju obvladali prehod preko reke Don. Z uporabo številnih oklop-nih voziti in topništva so skušali boljševiki doseči severno od Voroneža zapadne bregove Dona, da bi spet zasedli mesto Voronež. Njih poskusij predora pa so bili naznačeni po naših izvidniških letalih in tako sproti vselej preprečeni z neprekinjenim poseganjem v borbo naših bojnih in strmoglavnih letal. V enem samem dnevu so strmoglavna letala uničila nič manj kot 44 sovražnih tankov velike tonaže in večje število s četami in strelivom napolnjenih avtomobilskih vozili. Ti letalski napadi, ki naj bi zaustavili ofenzivne akcije Rusov, 90 se nato dan za dnem nadaljevali z nezaslišano silovitostjo, tako da se na nobenem mestu ni posrečilo sovražnim silam prodreti v nemške obrambne črte in doseči mesto Voronež. Niti z uporabo napadalnih čolnov, ki so prispeli po reki, se boljševikom ni posrečilo doseči zaželjenega uspeha, ker so nemški bombniki sproti v kali zatrli poskuse izkrcanja. Večina napadalnih čolnov je bila s posadkami vred potopljena, med tem ko so se preostale edinice morale umakniti na nasprotni breg. Številne sovražne baterije, ki so pripravljale teren za napad pehote, so bile ali uničene, ali prisiljene k molku zaradi nastopa nemških bojnih m uničevalnih letal, ki so v drznih akcijah razprševaile in obstreljevale sovražne edinice s strojnicami v nizkem poletu. Ti negativni letalski napadi so tako oslabili sovražne sile, da so biile končno prisiljene v teku številnih nemških protinapadov zapustiti več krajev severno iu severnovzhodno od Voroneža V teh operacijah so bile uspešno angažirane tudi edinice protiletalskega topništva. Baterije, ki so se nahajale v prvi ognjeni črti. so z direktnimi streli zaustavile več napadov sovjetskih oklopnih sni in tako pre, prečile nevarnost, ki :e grozila na bokih nemških črt. Nemški lovci so uspešno podprli borbe na tem odseku bojišča in prizadejali sovražnemu letalstvu občutne izgube. Ena sama lovska eskadra pod poveljstvom poročnika Setza. ki je biil odlikovan z hrastovim listom, je v enerr samem dnevu sestrelila 30 sovražnih letal. Nemško letalstvo je torej, zaključuje nem. ško poročilo, izvršilo v odločilnih trenutkih dragoceno razbremenilno delo. ko je sodelovalo prinapor ih za uničenje sovjetskih prizadevanj za zopetno zasedbo Voroneža. Uspehi italijanskega ekspedicljskega zbora Z bojišča ob Doncu, 23. jul. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani.) Navzlic dežju in neprestanim spremembam temperature ter navzlic številnim in stalnim zasedam sovražnika so naše čete, ki so 19. t. m. odšle s svojih izhodišč in premagale vse težave zaradi dežja razmočenega o-zemlja, izvršile nov sunek naprej in dosegle določeni cilj. Tako je bila izvršena operacija izredne važnosti za nadaljnje delovanje proti armadam Timošenka v južnem odseku vzhodnega bojišča. Kakor smo že poročali, je odsek, zaupan hrabrim edi-nicam italijanske armade, posebno kočljiv, ker se tu dviga edino višavje v vsej Done-ški kotlini, odkoder bi mogel sovražnik, ki razpolaga s pomembnimi industrijskimi središči, gostim železniškim omrežjem in dobro utrjenimi postojankami na posameznih višinah, preprečiti protinapade, toda naglica italijanskega napada, siloviti zalet naših vojakov in odločna akcija po-veljništva so pripomogle k presenetljivemu in odličnemu nremaganju trdovratnega in tu in tam obupnega odpora rdečih za-ščitnic. ki so se povsod odločno spustile v borbo, največkrat z velikimi žrtvami, samo, da bi bila prizadeta glavnim edinicam čim manjša škoda. V tem sijajnem stilu je bilo zasedeno važno strateško industrijsko središče, med tem ko je pehota navalila in zasedla mesto od severa, konjeniška kolona pa od juga. Zasedba tega kraja je pomenila končno točko v novi zavezniški razvrstitvi, odkoder naj bi se zavezniške čete podale naprej. Kot industrijsko in strateško središče je to mesto predstavljalo izredno važen cilj v operacijah italijanske vojske. Sedaj to mesto ni le v naši posesti, temveč so se naši vojaki pognali že naprej na višavje proti jugu, kjer so se utrdile za primer kakršnekoli ofenzive sovražnika. S tem pa so si italijanske čete pridobile tudi izhodišče za novo prodiranje, ki se je že začelo. Naše kolone so namreč že prešle v nov napad. Budimpešta, 23. jul. s. Madžarski lisrti poročajo na vidnem mestu o delovanju italijanskih čet na vzhodnem bojišču in poudarjajo, da imajo operacije, pri katerih je udeležena italijanska vojska, odločilno važnost za nadaljnji razvoj sedanje ofenzive. Oficiozni list »Budapesti Ertesito« pripominja, da so hrabre italijanske čete dosegle velike uspehe v operacijah vzhodno in zapadno reke Dcnec, ki so odločilnega pomena za zmagoviti izid operacij na tem področju. Zahvaliti se je treba popolni pripravljenosti in izredni borbenosti italijanskih čet, da so bile premagane največje težave preteklo zimo, s čimer so bili ustvarjeni pogoji za zmagovito ofenzivo v primernem času. Obkoljevanje Rostova Berlin, 23. jul. s. V zvezi z včerajšnjim uradnim nemškim vojnim poročilom poudarjajo na pristojnem vojaškem mestu, da je bil Don prekoračen na širokem bojišču vzhodno od izliva Donca. To pomeni, da so nemške oborožene sile napredovale proti Rostovu tudi vzdolž levega brega Dona in da se je na nekem mestu že zrušila glavna sovjetska obrambna črta, ki bi se po trditvah angleške propagande morala nahajati prav na tem mestu. V istih vojaških krogih opozarjajo nadalje na obvestilo, da je zlomljen sovražni odpor na področju pri Rostovu. Tako so tudi temu važnemu pristaniškemu in industrijskemu središču ure že štete. V istih krogih končno poudarjajo pomen uspeha, ki so ga dosegle italijanske čete z zasedbo premogovnega bazena Krasnij Lug. Sovjetski umik cb spodnjem Donu Ankara, 23. jul. d. O novem umiku sovjetskih čet pri Novočerkasku ob spodnjem toku Dona javlja dodatno poročilo k sovjetskemu komunikeju od srede ponoči. Sovjetsko poročilo pravi, da so se morale sovjetske čete umakniti dalje proti jugovzhodu in priznava, da so utrpele sovjetske čete tu velike izgube. Novočerkask leži približno 35 km severovzhodno od Rostova. V tri skupine razbita T&mošenkova vojska Budimpešta, 23. jul. s. Madžarski vojaški krogi zasledujejo z naraščajočo pozornostjo razvoj uspešne nemške in zavezniške ofenzive na bojišču ob Donu. Pri tem opozarja- jo, da so bile Timošenkove vojske na vsem bojišču poražene in razhite v tri skupine zaradi silovitosti pritiska zavezniških čet. General Mierka piše v oficioznem »Pester Lloydu«, da je upravičena domneva, da ni več nobene povezanosti med temi tremi skupinami Timošenkove vojske. Severna skupina se nahaja na področju med Voro-nežem in Bogučarjem, kjer skuša ustaviti nemško in zavezniško prodiranje. V tem odseku so Madžari vzdržali silovite napade, ki so bili vsi zavrnjeni s krvavimi izgubami za sovražnika. Druga skupina Timošenkove vojske je sedaj že obkoljena v Done-ški kotlini, kjer je v zadnjih dneh skušala uteči obkolitvi, da bi dosegla področje južno od Rostova, ti poskusi pa so jo veljali ogromne izgube. Tretja skupina je vzhodno od izliva D ena, kjer pritiska nanjo z vso odločnostjo nemška in zavezniška vojska in jo poganjata preko Dona. Med tem se napad na Rostov razvija v vsem svojem obsegu. Turški general o sovjetskih porazih Carigrad, 23. jul. s. Turški general »Ihšan Savis« ugotavlja v listu »Tašviri Efkar« popoln zlom ruskega bojišča na prostoru med Kurskom in Kaspiškim morjem, pripominjajoč, da so oborožene sile osi s tem, da so dosegle ustje Dona, zaprle pot ruski vojski za nadaljnji umik in da preti ru-kim divizijam nevarnost zajetja in uničenja. Pisec nadalje navaja, da Timošenkove vojske niso imele to pot časa, da bi med svojim umikom izvršile večja uničenja. Na koncu opozarja na velik delež italijanskih čet pri poslednjih uspehih v južnem odse-« ku sovjetskega bojišča, kar velja tudi za madžarske in rumunske čete. Rusija izgubila najbogatejše premogovnike Stockholm, 23. jul. s. List »Allehanda« piše, da je Rusija v prvi fazi nemške ofenziva izgubila najbogatejša premogovna področja vsega svojega državnega ozemlja. Moskovska »Pravda« je zaradi tega začela s kampanjo za uporabo nadomestnih surovin, katerih ležišča se oaje nahajajo med Volgo in Sibirijo, ki jih pa doslej ni še nih* če izkoriščal. Lizbona, 23. jtjL s. Moskovski poročevalec lista »New York Herald Tribune« piše, da so sovjetske oblasti odredile porušen »Doma sovjetov v Moskvi«, ki so ga sedaj, gradili, in sicer zaradi uporabe železa v vojne namene. List pripominja, da je bil ta sklep sprejet zaradi pomanjkanja železa v državi. Usoda v Arhangelsk namenjenega konvoja Berlin, 23. jul. s. Kakor znano, se angleška admiraliteta še ni odločila, da bi objavila javnosti podrobnosti o usodi 38 parni-kov, ki so tvorili konvoj, namenjen v Arhangelsk. Ves svet že ve, da so 36 parnikov uničila nemška letala in podmornice in da sta največ samo dva mogla doseči določeni cilj, ako smemo verjeti »Pravdi«, ki e pred dvema dnevoma zapisala, da je angle-ško-ameriškl konvoj prispel v sovjetske vode, ko je utrpel nekaj izgub. List »Bor-sen zeitung« pripominja k tej vesti, da bi sedaj britanska admiraliteta nikakor več ne smela molčati in bi morala objaviti vsaj nekaj podobnega kakor sovjetski list. Trdovratni molk v Londonu pa potrjuje, da tam še nimajo poguma objaviti obseg katastrofe, ki je zadela angleško-ameriško trgov* sko mornarico. Letalska uzbuna v Kujbiševu Rim, 23. jul s. Včeraj je bil dan v Kujbiševu, začasnem sedežu sovjetske vlade, letalski alarm, ki je trajal od 2. do 4. popoldne, med tem ko je bil drugi alarm, ki je trajal le nekaj minut, ob 9. zvečer. Br. G&Lbels o moralnih in bojnih sposobnostih nemškega vojaka Berlin, 23. jul. s. Propagandni minister dr. Gobbels objavlja v najnovejši številki tednika »Das Reich« daljši članek, v katerem navaja podrobnosti svojih številnih razgovorov, ki jih je imel v zadnjem času z vojaki na bojišču. Ako je kje kak kraj, piše minister, kjer smatrajo vsi brez razlike zmago kot nacionalno in politično nujnost, o kateri se ne razpravlja, pa naj bodo žrtve zanjo še tako velike, potem Je to bojišče, ker vojak pozna sovražnika, njegove namene in ve, kakšna usoda bi doletela nemško državo jn nemški narod, ako bi mu bili na milost in nemilost predani. Zato vidi vojno v vsej svoji trdoti in brez kakršnih koli utvar hladno in mrzlo v luči stvarnosti. Ta vojna je velika preizkušnja za nemški narod, ki je postavljen v svojo zgodovinsko usodo in pozvan, da v mejah, ki mu jih določa čas, doseže ali svojo največjo srečo ali brezmejno nesrečo. Kar se je opustilo med vojno, se nikdar več ne bo moglo doseči v miru. Vojak to ve in zato vzdržuje svojo borbenost z globoko moralo in resnostjo. Dr. Gobbels nadalje piše, da vojak s svojo borbo na bojišču odstranjuje od svojega naroda zlo. ki ga sam mora prizadejati drugim narodom, proti katerim se bori. On se bori za domovino, bori se za družino, bori se za svoj dom in svoje ognjišče. Narodi, katerih voditelji so izzvali to vojno, pa nosijo s svojo vojsko krivdo za ta konflikt Nemški vojak natančno ve, kakšnemu sovražniku stoji nasproti Na- vzlic včasih zares izredni številčni premoči tega sovražnika se vendar čuti močnejšega tako v borbi kakor v pogledu morale. Nemški vojak stoji na tleh nove svetovne revolucij onarne zamisli, iz katere črpa svojo silo za pravično ocenjevanje » smisla in ciljev te gigantske borbe, kar mu daje zaleta v njegovem sodelovanju v boju. Ni sicer bistvenih razlik v pojmovanju te vojne na bojišču in doma, vendar pa je vojak bližji vojni, saj stoji sredi nje sam. Tisoči in tisoči vojakov se bore v tej vojni, potem ko so se že borili v prejšnji svetovni vojni. Prav ti vojaki se najbolj zavedajo razlik med prejšnjo in sedanjo vojno. Med tem ko se v prejšnji svetovni vojni nemški voditelji niso točno zavedali tega. kar so hoteli, in ciljev, za katere se je narod boril, vedo danes vsi naši vojaki točno, da bi izguba te vojne ne pomeni la ustavitve našega nacionalnega pohoda, temveč tudi uničenje našega gmotnega obstoja. Na drugi strani pa ve, da bo zmaga vodila k tolikšni ekspanzivnosti naših nacionalnih sil, da si jo danes komaj lahko zamišljamo, med tem ko bo zmaga na drugi strani pomenila tudi jamstvo za socialni in gospodarski obstoj vseh Nemcev, Dr. Gobbels zaključuje svoj članek takole: Občutek popolne premoči nemškega vojaka v neposrednem spopadu z nasprotnikom ne izhaja samo iz njegova boljše pripravljenosti in njegovega boljšega orožja, pravi vzrok je v zavesti višje miselne obvlade načel, ki jih brani j § žitna bitka (a. p.) »F trenutku eviopske zgodovine, ki je zopet kritičen in tragičen, ko kaže. da bodo brezštevilna vprašanja prišla do rešitve, smo mi Italijani pred odločitvijo, da si izberemo ali ne izberemo, da hočemo ali nočemo izvajati politiko svobodnega naroda, kolikor nam bo to dovolila večja ali manjša gospodarska svoboda, ki si jo bomo osvojili v tem razdobju.« Ta opomin, ki je bil obenem napoved neizbežnih dogodkov bodočnosti, je Benito Mussolini vrgel v javnost v stolpcih »Popola d' Italie« 8. januarja 1921. Pristavil je tudi: »Danes smo v gospodarskem pogledu sužnji, sužnji smo tistega, ki nam dobavlja premog, in onega, ki nam dobavlja žito.« S prihodom Fašizma na oblast je bila končno ta gospodarska sužno-črti pač ne vplivajo na nikogar. Premeščanje ameriške industrije Buenos Aires, 23. jul. s. Iz Washingtona se doznava, da je državni tajnik za zunanje zadeve Cordel Hull izjavil, da bodo stroji ameriških tvornic, ki ni3o v pogonu zaradi spremembe mirovne industrije v vojno industrijo, prepeljani v države Južne Amerike. V pomorskih krogih se boje, da tega načrta ne bo mogoče izvesti zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev. Preganjanje državljanov osi v Braziliji Lizbona, 23. jul. s. Od državljanov' držav osi, ki so se vrnili iz Brazilije, so se zvedele nekatere zanimive podrobnosti o »policijskih operacijah«, izvršenih tik pred prekinitvijo diplomatskih odnosov v škoio državljanom sil trojnega pakta iz strahu pred peto kolono. V množicah so bili aretirani in prepeljani v zapor državljani sil trojnega pakta, ki so bili na kakršnem koli odgovomam mestu ali pa so vodili kulturne, trgovske in industrijske organizacije, kakor tudi mladi Brazilci, sinovi ali nečaki državljanov sil osi. V zaporih so bili podvrženi dolgim in mučnim zasliševanjem in vsem mogočim šikanam. Razlog tega postopanja proti državljanom sil osi sta odkrila dva policijska agenta, ki sta stra-žila zaprte. Izjavila sta namreč, da je severnoameriški veleposlanik osebno interveniral pri šefu brazilske policije, Ki so ga v zadnjem času pogosto obiskovali tudi funkcijonarji veleposlaništev Zedinjenih držav in Velike Britanije. Povečanje industrijske proizvodnje na Madžarskem Budimpešta, 23. jul. s. Da bi se čim bolj povečala industrijska proizvodnja, je vlada sklenila ustanoviti poseben osrednji državni urad za nadzorstvo industrije. Ta urad bo tudi posvetovalni organ delodajalcev in delojemalcev in bo razsojal v vseh sporih med kategorijami. KULTURNI PREGLED Postanek slovenske balade o „Leg>i Vidi" Prof. dr. Ivan Grafenauer se v zadnjem času mnogo bavi z raziskovanjem naše najstarejše zgodovine, prav posebej še našega narodnega blaga, ki je ohranilo marsikako davno sled. kakor je zlasti pokazala razprava o dveh slovenskih bajkaii, razprava, ki smo jo bili obširneje zabeležili v naši kulturni kroniki. V »Domu 'n Svetu« je objavil dr. Grafenauer razpravo '»Novi doneski k zgodovini narodne balade o ,Lepi Vidi'«. Ta balada je nedvomno ena najlepših slovenskih ljudskih pesmi pripovednega značaja. Raziskovalec je dognal, razčlenil in primerjalno raziskal cclo vrsto tujih inačic motiva, ki tvori vsebino te balade. Naposled je mogel v sklepu svoje razprave ugotoviti, da je imela balada o »Lepi Vidi« predhodnice v baladi o mladi vdovi, ki jo očetna dnižina loči od njene sirote dcjenca, da bi jo oddala drugemu možu, pa ob slovesu umre; dalje v starekrščanskem poročilu o anti-ohiiskih mučenkah, ki so skočile v vodo in utonile, da so ušle nevarnosti odpada od vere in skrunitve ter slednjič v balad-nem obrazcu proti svoji volji (z okrasnim biagom zvabljeni in) odpeljani nevesti. Prastaro tragično balado o mladi osiroteli materi-vdovi so preoblikovali v tragično balado o mladi ženi-materi. ki jo »nevemiki« zvijačno zvabijo na ladjo in kot sužnjo odpeljejo, v Osrednjem Sredozemlju (Južni Italiji in Zahodnem Balkanu) v dobi, ko so Arabci in Mavri imeli v oblasti Sicilijo in dele Južne Italije in so po vseh sosednih krščanskih obalah plenili in odvažali ljudi v sužnost, torej od 9. uo 11. stoletja. Pri Južnih Slovanih v Zahodnem Balkanu je dobila »Lepa Vida« še v tej dobi tudi končno dovršitev, ko se je okrasno blago pri zvabitvi na ladjo silno skladno nadomestilo z zdravilom za bolnega otroka. Najstarejše inačice »Lepe Vide« so ihanske. kakor jo je zapisal dr. A. Breznik, prva albanska, prva kalabrijska in odlomek druge kalabrijske; vse te je dr. Grafenauer podrobno obdelal v svoji razpravi. Pred 13. stoletjem so nastale še nekatere inačice tega motiva; med njimi je tudi pesem, ki jo je zabeležil Andrej Smole. Vse druge spremembe, ki so v na-sprotjius tragiko lepe Vide, ali ki mečejo senco na ženino zvestobo do moža, do doma in otroka, so mlajše in potekajo iz časa. ko se je pri pevcih in poslušalcih že izgubil spomin na težke čase, iz katerih je balada vzrasla. Prof. dr. Grafenauer obeta še daljši spis o »Lepi Vidi« z razborom novih virov in dokazil. Za kulturno kroniko so te reči zanimive po rezultatih, h katerim prihaja raziskovalec po utrudljivi poti iskanja inačic in njih analitični primerjavi. V dozdevno zgolj fantazijskem narodnem blagu se kažejo sledovi davne zgodovine ali kulturnih stikov, ki segajo še v prastaro dobo, za katero so v naši narodni zavesti zabrisani vsi sledovi. Z druge strani pa vidimo v teh razpravah zanimive metodične primere sodobnega etnološkega, kulturno in versko zgodovinskega raziskava-ji,ja. ki prihaja po primerjalni, nikakor ne lahki poti k presenetljivo trdnim in prepričevalnim sklepom. Vprašanje KGvega humammsa ženevski tednik »La jeune Suisse«, ki je prijateljski državam Osi in njihovim načrtom o ureditvi nove Evrope, se bavi v številki z dne 17. t. m. v članku »L'Euro-pe humaniste« s problemom nove kulture in niše — po izvajanjih o gospodarski preureditvi naše celine — med drugim tole: Ne pozabimo na občo kulturo, človek r.e živi samo od kruha, marveč ima v sebi duha, ki stremi po Resnici. Vse življenje teži nenehoma k požlahtnjujoči Lepoti. S svojo svobodno voljo lahko proizvaja Dobro in usmerja svet k večji pravičnosti, večjemu miru večji ljubezni. Ni dostojno človeka, da bi živel zgolj za svoje gmotne potrebe in ugodja; če hoče živeti kot človek, mora biti v stiku z vsemi kulturnimi prvinami. Ljudje si prepogosto zamišljajo, da se čisti teoretiki gibljejo v ozračju, ki *oi v njem ogromna večina ostalih smrtnikov ne mogla dihaiti. To pa je napačna predstava. Nobena stvar ne zavzema filozofa v toliki meri kakor vprašanja življenjske in človeške stvarnosti. Bergson je razmišljal o njih kot filozof. Pri tem je navezal miselni stik s tehniko, ki je post oterila sadove človeškega dela. In kot filozof je odobraval tehnični napredek, zakaj opazil je, da obilnost in lahkota proizvajanja rahljata vezi, ki so prikovale človeka k materiji, dalje, da postaja boj za vsakdanji kruh lažji in da se nesrečna brezposelnost spreminja v »presti čas« za vse in vsakogar. Toda prosti čas še ne pomeni brezdelja, zakaj življenje je dejalnost Povečani prosti čas naj samo dopušča, da živi človek iz polnega da izkorišča vse energije, ki tiče v njegovi bogato razviti naravi. Razen ugodja, ki mu ga nudi hrana, mora dospeti do čiste radosti spoznavanja. Umeti mora poplemeniti svojo dušo z opazovanjem lepote. Ustvari naj si take socialne naprave da mu zagotove mir in trdnost reda v okviru nepretrganega napredka Treba je, da »človek postane to, kar je«. Treba je, da s prostim časom, ki mu ga dajeta gospolarska trdnost in tehnično izpopolnjevanje, pospešuje razvoj mnogih možnosti, ki jih ima v samem sebi. Tu se dotikamo ene največjih slabosti zastarelega, reda. Mnogi so namreč preklinjali »mašini-zem«, češ da povzroča strašno brezposelnost. Zares, delavci so bili že dostikrat žrtve našega tehničnega napredka. Toda to ni bilo nujno. Naši čudoviti stroji so dar, ki ga je dal človeštvu genij in oni bi bili morali zagotoviti delavnim ljudem m spiioh vsem ljudem več gmotnega blagostanja in več prostega časa. Pa pravijo, da je tak prosti čas nevaren, češ da ga delavstvo preživi j;, v brezlelju ali pa pri dvomljivem in celo poniževalnem »delu«. Toda po čigavi krivdi? Ali smo ga umeli stopnjema pripravljati za osvobodilno delo, ki ga izvršujejo s„troji? Mar smo mu dali zavest sijajnih možnosti, ki so skrite tudi v delavčevi čuši? Ali smo vzbudili v njem težnjo po polnejši človečnosti? Prav v tem bo velika naloga bodoče obubožane Evrope. Zdi se da je njena gospodarska nadvlada zgubljena. Mar bi ne mog- la biti vsemu človeštvu svetel vzor s svojo široko zasnovo novega humanizma? Mar bi ne mogla postati začetnica nove integralne kulture? Preteklost bi nam v tem poglelu nudila neko jamstvo. Novo pridobljeni prestiž na drugih celinah je v velikem delu sad posojila, ki smo ga dobili pri stari Evropi. Mi smo pokazali ostalemu svetu, kako se razvija mater alna podlaga kulture in naše izkušnje so že povsod izdatno izkoristili. Na tem področju je nadloga Evrope že zaključena, dasi nas uspeh ne navdaja s pogumom. Za nas je sedaj nastopila doba socalnih nalog; mi moremo in moramo posihmal nadaljevati naše poslanstvo v stvareh duhovnega reda: v Resnici, v Dobroti in v Lepoti. Prav o tem naj bi razmišljala evropska mlalina. Predvsem moramo prilagoditi svoje gmotne zahteve položaju, ki se močno razločuje od položaja, v katerem smo živeli starejši in ki smo ga lahkomiselno pokvarili. Onkraj te prilagoditve pa se začenja delovno področje, ki čaka novo generacijo. In če pravijo, da je humanistična Evropa utopija sanjarjev, moramo odgovoriti, da je trenutna utopija postala že nekajkrati jutrišnja stvarno«-* ronika * Kdo se smatra za begunca iz Italijanske Afrike? Iz uradnega obvestila povzemamo, da se z ozirom na delitev podpor smatra za begunca iz Italijanske Afrike samo italijanski državljan, ki je bival v Italirjanski Afriki, pa se je izključno iz razlogov vojnega stanja moral vrniti v domovino. Kot begunci se priznavajo tudi žena in pa otroci begunca, ki še niso poročeni. Druge osebe se prištejejo v njegovo vzdrževanje samo, če jih je vzdrževal že pred povratkom v domovino. * Nov rumunski zakon o ustrojstvu vojske. Maršal Antonescu je podpisal nov zakon o ustrojstvu vojske, ki je stopil že v veljavo. Predvsem je važno, da je odpravljena pravica do enoletne vojaške službe. Vsaka javna in privatna služba in sprejem v šole je mogcč le tistim, ki so odslužili vojsko ali bili člani organizacije, k;er so dobili predvojaško vzgojo. Kdor ne bo mogel dokazati, da ima predvojaško vzgojo, bo moral namesto dveh služiti tri leta. * Izkaznice za Nemce na Nizozemskem. Državni komisariat za zasedene nizozemske pokrajine je izdal opozorilo, po katerem mora imeti vsak nemški državljan in pripadnik Protektorata uradno izkaznico s sliko, ki jo bo moral na zahtevo pokazati policijskim organom. * Pogoji za podelitev Vzhodne kolajne. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je izdalo pravilnik o podeljevanju od Hitlerja ustanovljenega reda Vzhodne kolajne. Odli-kovanec je moral biti najmanj 14 dni udeležen v bo;iih, letalsko osebje pa je moralo 30 dni letati nad sovražnim ozemljem. Pogoji so dalje, da je odlikovanec ranjen ali ozebel. Kolajna sc bo podeljevala samo tistim, ki so bili na bojišču v času od 15. novembra 1941 do 15. aprila letos. * Hitro izučene trgovske pomočnice. Zaradi pomanjkanja delovnih meči, so v Bie-lefeldu v Nemčiji priredili tečaj za trgovske pomočnice, ki se ga je udeleževalo 25 žena. Pouk je trajal štiri tedne. Udeleženke so nato zaposlili v prodajalnah z živili in so se po poročilih nemških listov prav dobro izkazale. * Uspeh prve cestne zbirke v Ne- • Vi Dne 27. in 28. junija sta nemški Rdeči «'iž in Delovna fronta izvedla prvo letošnjo cestno zbirko, ki je vrgla po zbranih podatkih 29,338.904.12 mark. Uspeh prve lanskoletne zbirke je znašal 21,887.614.67 mark in je torej letos večji za 34.04godki v nemški lahki atletiki na vrsti šele konec tega tedna na nemškem državnem prvenstvu v Olimpijskem stadionu v Berlinu. Kljub strogim določbam glede izbire atletov za prvenstvene nastope in tudi nekaterim neizbežnim težavam zaradi vojne bo udeležba na tem mitingu zelo številna. Prijavljena sta biila 402 moška za posamezne konkurence in 28 štafet ter 175 žensk za posamezna tekmovanj* in 23 štafet. Od atletskih prvakov Nemčije bodo sta,r tal i skoraj vsi, razen znanega Ahrensa na 400 m im Luthra v skoku v daljino. Harbig je prijavljen samo za 200 in 400 m, dolgoletni prvak Syring pa bo tekel samo na 5 km, medtem ko bo 10-kilometr-sko progo prepustil mlajšim tekmovalcem. Na enem izmed mitingov v Gottmgenu je znana nemška atletinja Chrisifcl Schulz skočila v daljino do 6.04 m in je tako samo za 8 cm zaostala za svojim svetovnim rekordom. Razen tega je tudi v skoku v višino dosegla lep rezultat 1.55. Olimpijski prvak Hein je prišel v Hamburgu do 3 uspehov naenkrat, in sicer z naslednjimi izidi: kladivo Je zalučal do 53.35. kroglo do 13.64. disk pa na 38.14. Nemški državni športni vodja je odobrili številne mednarodne termine za nemške športnike v mesecu avgustu. V tej dobi bo- do nemške telovadkinje startale v Benetkah, kolesarji v Milanu, boksarji v Žillini, kegljači pa v Stockhodmu, mimo tega pa bodo Nemci doma sprejeli goste iz tujine, in sicer v Berlinu atlete iz Madžarske in Italije, kajakaše iz prijateljskih držav na Starn-berškem jezeru pri Monakovu. rumunske atlete v Vratislavi rumunske nogometaše v Beuthenu ter hrvatske boksarje v Poznanju in Katovicah. Nemška teniška igralca Koch in dr. Eggert sta v Sofiji prav tako kakor v Turčiji žela same uspehe. Dr. Eggert je na koncu porazil bolgarskega prvaka Cankova, v dcublu pa sta bila tudi oba Nemca uspešna nad bolgarsko dvojico Vladčev-Cankov. »Gazzetta dello Šport« javlja iz San Re-ma: Pri nedeljskih izbirnih tekmah za Sca-riomijev pokal, ki potekajo v teh dnevih po vsej Italiji na progi 100 m v prostem plavanju za juniorje, je med 15 mladimi tekmovalci zmagal Ljubljančan Skaberne po ostri in napeti borbi z drugoplasiranim domačinom Tudinijem. Skaberne je že v predtek-movanju prišel v sto j i skupini na prvo mesto s časom 1:25, v finalu pa je to znamko še izboljšal na 1:20. Nagrade carinskemu osebju za izredna opravila Visoki komisar za Ljubljanski pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št 291, glede na svojo naredbo z dne 28. avgusta 1941-XIX št. 95 o nagradah carinskemu osebju za opra1 vila izven uradnih ur in smatrajoč za umestno, določiti pristojbine, ki so jih dolžne plačevati stranke carinskemu osebju za izredna carinska opravila, tako da se zagotovijo carinskemu osebju pokrajine prejemki, kakršni mu gredo pri drugih carinarnicah Kraljevine, odreja: Člen 1. Pristojbine, ki so jih dolžne plačevati stranke carinskemu osebju za izredna carinska opravila, se določajo takole: Razpredelnica I Za opravila pri carinarnici izven normalnih uradnih ur prejema za službo odrejeno osebje: (Prva postavka pripada za delo podnevi do dveh ur, druga za vsako nadaljnjo uro, tretja dodatek ponoči za vsako uro) Carinarnica:* 11.— 4.— 2.25 italijanski uradniki skupin A in B, 7. in 8. stopnje, in slovenski uradniki IV. in V. skupine; 10.— 3.50 1.75 drugi italijanski uradniki skupine B in slovenski uradniki VI., VII., VIII. in IX. skupine; 8.— 2.50 1.50 italijanski uradniki skupine C, slovenski skladiščniki in arhivarji VII., VIII. in IX. skupine, slovenski zvaničniki I., II. in III. skupine in slovenski uradniki-dnevničarji; 6.— 1.75 1.— italijanski služi tel j i in slovenski stalni služi tel j i in služitelji-dnevničarji. Kr. finančna straža: 11.- - 4,— 2.25 višji uradniki; 10.- - 3.50 1.75 nižji uradniki; 7.— 2.50 1.25 marešali; 7.- - 2.— 1.25 brigadirji in podbriga- dirji; 6.- - 1.75 1.— zvaničniki in stražniki Finančna kontrola: 10.— 3.50 1.75 podnadzorniki; 7.— 2,— 1.25 nadpregledniki, pregledniki in podpregledniki; 6— 1.75 1.— organi. Razpredelnica II Za opravila zunaj carinarnskega okoliša izven normalnih uradnih ur prejema za službo odrejeno osebje: (Prva postavka pripada za delo podnevi do dveh ur, druga za vsako nadaljnjo uro, tretja dodatek ponoči za vsako uro) Carinarnica: 13.— 5.— 2.25 italijanski uradniki skupin A in B, 7. in 8. stopnje in slovenski uradniki IV. in V. skupine; 12.— 4.50 31.75 drugi italijanski uradniki skupine B in slovenski uradniki VI., VII., VIII. in IX. skupine; 10.— 3.50 1.50 italijanski uradniki skupine C, slovenski skladiščniki in arhivarji VII., VIII. in IX. skupine, slovenski zvaničniki I., II. in III skupine in slovenski uradniki-dnevničarji; 7.— 2.50 1.— italijanski služitelji, slovenski stalni služitelji in služitelji-dnevničarji. Kr. finančna straža: 13.— 5.— 2.25 višji uradniki; 12.— 4.50 1.75 nižji uradniki; 8.— 3.50 1.50 marešali; 8.— 3.25 1.25 brigadirji in podbriga-dirji; 6.— 2.25 0.75 zvaničniki in stražniki. Finančna kontrola: 12.— 5.50 1.75 podnadzorniki; 8.— 3.25 1.25 nadDreglcdniki, pregledniki in podpregledniki; 6,— 2.25 0.75 organi. Razpredelnica m • Najvišja nagrada na dan pripada za službo odrejenemu osebju: (Prva postavka: ob delavnikih in med dnevnimi urami, razen opravil zunaj občine, druga: o praznikih ali ponoči ali za opravila zunaj občine brez prenočevanja, tretja: s prenočevanjem) Carinarnica: 32.— 44.— 56.— italij. uradniki skupin A in B, 7. in 8 stopnje in slovenski uradniki IV. in V. skupine; 28.— 38.— 50,— drugi italijanski uradniki skupine B in slovenski uradniki VI., VII., VIII. in IX. skupine; 24.— 34.— 44.— italij. uradniki skupine C, slovenski skladiščniki in arhivarji VII., VIII. in IX. skupine, slovenski zvaničniki I., II. in III. skupine in slovenski uradniki-dnevničarji; 18.— 26.— 34.— italijanski služitelji in slovenski stalni služitelji in služitelji-dnevničarji. Finančna kontrola: 28.— 38.— 50.— podnadzorniki; 20.— 30.— 39.— nadpregledniki, pregledniki in podpregledniki; 18.— 26.— 34,— organi. Člen 2. Za opravila o prazničnih dneh se zvišajo te pristojbine za 50%. Opravila v carinarnici se v tem smislu štejejo za opravila izven normalnih uradnih ur. Kot nočne se štejejo ure od 19. do 5. v mesecih od aprila do septembra in od 18. do 6. v mesecih od oktobra do meseca marca. Pri štetju ur se drobci do 15 minut ne upoštevajo, nad 15 minut pa se zaračunajo za polno uro. Če se izredno opravilo pri carinarnici izven uradnih ur ne vrši tik pred ali tik za normalnimi uradnimi urami, marveč je dejansko poseben opravek, pripada stalni pribitek. enak dodatku za eno nočno uro Člen 3. Ta naredba. s katero se razveljavljajo vse druge, njej nasprotujoče ali z njo nezdružljive določbe, stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 15. julija 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Mali oglasi Beteda l -.60 taksi —.60 •i daianie naslova tli ia iifro L 3.—.____ Šivilje za moško perilo sprejmem takoj. Samo prvovrstne. A. Mihevc. Tyr-ševa c. 13. 9707-1 Postrežnico mlajšo, za ves dan. sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9701-1 Služkinjo pridno, pošteno, vajeno dela, sprejme boljša gostilna v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9695-1 Kr. finančna straža: 32,— 44.— 28.— 38.— 21,— 30.— 20.— 30.— dir j i; 18.— 26.— 56.— višji uradniki; 50.— nižji uradniki; 39.— marešali; 39.— brigadirji in podbriga- 34.— zvaničniki in stražniki. Cenik zdravil in zdravilnih drog Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291. glede na svojo naredbo z dne 2. decembra 1941-XX št. 67 o ustanovitvi komisije za revizijo in dopolnjevanje cenika zdravil, glede na svojo naredbo z dne 2. decembra 1941-XX št 126 o zapori in predpisih o potrošnji ob-vezilnega in zdravilnega materijala in glede na predlog te komisije z dne 4. julija 1942-XX št. 4, odreja: Člen 1. V Ljubljanski pokrajini poslujoči prodajalci zdravil na debelo smejo prodajati — z omejitvami naredbe z dne 24. junija 1942-XX št. 126 in z omejitvami, ki se morda še izdaio — proste kemikalije in zdravilna zelišča z najvišjim kosmatim dobičkom 35% nad nabavrvo ceno pri proizvajalcu ali dobavitelju za blago, ki se prodaja v količinah od 1 do 25 g. 30% za prodajo v količinah od 26 do 250 g in 25% za prodajo v količinah nad 250 g. Člen 2. Kršitelji določb te naredbe o cenah se kaznujejo uoravno s postonkom po naredbi z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 z zaporom do 2 mesecev in v denarju do 5000 lir. Člen 3. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 9. julija 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Umrla nam je naša dobra in ljubljena mati, stara mati, sestra, teta in tašča, gospa KREGAR ANA roj. HAM upokojenka tobačne tovarne v 71. letu starosti. Pogreb drage pokojne bo v petek, dne 24. julija 1942, ob pol 4. uri popoldne z žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 22. julija 1942. ŽALUJOČI OTROCI IN OSTALO SORODSTVO. Za vedno nas je zapustila naša nadvse ljubljena ln dobra soproga, mati, sestra in stara mati Cvetko Justina soproga žel. uradnika v pokoju Na njeni zadnji poti jo bomo spremili v soboto, dne 25. julija t. L, ob 15. uri 12 hiše žalosti, Ljubljana, Funtkova ul. št. 23, na pokopališče k Sv. Juriju na Stožicah. Žalujoči: CVETKO FRANC, soprog: FRANC, sin; JUSTI, snaha; JOŽE, brat — in ostalo sorodstvo. Službe išče rteseda L —.60. taksa —.6C. za daiante naslova tli zs Šifro 1 3.—•_ Upokojeni orožnik išče službe. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv«. 9697-2 rteseda L —.60. taksa —.60. 'j daianie naslova tli za Šifro t 3.—. Otroško stajico dobro ohranjeno, prodam. Ogleda se lahko vsak dan v Linhartovi ulici 26, I. nadstropje. 9706-6 Risalno mizo večjo rolo omaro in pisalno mizo, ugodno proda »Metalia«, Gosposvet-ska cesta 16. 9700-6 Otroški voziček globok, dobro ohranjen, ugodno prodam. Umek, Privoz 11-11. 9645-6 Zimo za modrece eseh kvalitet, kupite najugodneje pri »Zima« Ta-zer Milan. Prva ljubljanska mehanična predilnica žime. trgovina Sv. Petra cesta 17. tel 20-42 orediinica Fužine, telef 20-45. J-102-6 Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za iifro L 3.—. Poučujem knjigovodstvo, trg. računstvo in nemščino, posamezno ali v skupinah. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9712-4 Kupim rteseda L —.50. taks« —.60, ta dajanje naslova ali za tifro L 2.—. 1000 kg lucerne mlade, dobre, kupim. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9711-7 Parni kotel stružnico, lokomobilo, tovorni avto, vsaj 3ton-ski, kupimo. Ponudbe na »Metalia«, Gosposvet-ska cesta 16. 9699-7 Otroški voziček športni ali globok, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam«. 9673-7 rteseda L —.30. taksa —.60. ta daianie naslova ali za žtfro L 2.—. Prodam kavč fšlarafija). majhno stekleno knjižno omaro in mizico z dvema tape-ciranima polfoteljema. — šmartinska 9. 9705-12 Beseda L —.60, taksa —.60 za daiatve naslova ali ti Šifro L 5.—. Denarnica z malo vsoto denarja se je našla. Dobi se jo v ogl. odd. Jutra. 9709-28 I Lokali Beseda L —.60. taksa —.60, ta daianie naslova tU u Šifro L 5.—. Naprodaj zelo dobro vpeljana trgovina s čevlji ter inventar in lokal s skladiščem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »200«. 9691-19 mM T> "A in> IM {'JNiiM Beseda L — ta daisme Šifro .60, taksa —.60, naslova ali za L 3.—. V najem vzamem z jesenjo njivo 2000 ali 3000 m2 v severnem delu Ljubljane, proti Ježicl ali proti Klečam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Njiva«. 9689-17 Beseda l —.60. taksa —.60, za daian Mirna in točen plačnik«. 9693-21a Beseda L —.60. taksa —.60, za daianie naslova ali za Jifro L 3.—. Sobo lepo opremljeno, sončno, mirno, s posebnim vhodom, oddam boljšemu gospodu. Koroščeva 1, Moste. 9703-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, s souporabo kopalnice, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9702-23 Opremljeno sobo strogo separirano, oddpra gospodu. Naslov: Domobranska cesta 23-1.. levo. 9637-23 Prazno sobo v centru oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9692-23 Beseda L —.60. taksa —.60. ta daianie naslova ali za Šifro L 3.—. Kupim psa, čistokrvnega, lepega, majhnega, mladega, in eleganten bicikelj, najboljše znamke, v dobrem stanju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kupim«. 969i-27 Prodam plemensko kravo, dobro mlekarico, s teličkom. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Murtalerica«. 9710-27 Prodam dve mladi kozi za rejo ali zakol j. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, 9708-27 Beseda L—.60. taksa—.60. za daianie naslova tU za Šifro L 3.—■ Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku Dijakinja, Dogovor, Dam-sko kolo, Dobro ohranjen šivalni stroj, Dober mož. Dobra gospodinja, Dobro plačam. Edinstvena prilika, Gospodična. Gmajner Ana, Gorenjka, Imam prijeten dom. Hipoteka. Klet, Kritje, Lepa bodočnost. Najlepši kraj Ljubljane, Odličen, Plačam dobro. Pošten ln priden 22. Podjeten gostilničar, Plačam dve leti naprej. Suho, Sostanovalka, Takoj 500, Večletna praksa. Vknjižba, Zanesljiva 22. INSEHIRAJ V „JUTRU"! IN MIKI 33 Slutnja preteče nevarnosti je Mikija samo za hip udržala: v pogledu na starega velikega zajca kija za hip udržala: v pogledu na starega zajca Vapusa je bilo nekaj svarečega. Prav nič ni bil podoben drugim glodalcem, ki jih je bil ujel na Le Beaujevi progi. Niti ni brcal, niti ni bil razparan ali na pol zmrzel, niti ni visel v kaki temni luknji. Zvil se ie bil v kosmat, na oko prijeten in topel klobčič. In res ga ie bil Le Beau z roko ujel v nekem votlem drevesu ter ga z vrvico iz jelenje kože privezal na vabni kol. potem pa zunaj njegovega dosega razpostavil več pasti, ki iih je pokril s snegom. Miki se je korak za korakom bližal tei nevarnosti, ne meneč se za temni nagon, ki ga je svaril, naj ne hodi blizu. Vapus, kakor začaran od tega počasnega in pogubnega bližania. se ni ganil, ampak je nalik ledeni sfingi zdel na svojem mestu. Tedajci je Miki planil nani in mu z mogočnimi čeljustmi zdrobil hrbtenico. V istem trenutku pa je vresnila vzmet, in jekleni zobje so zgrabili psa za eno izmed zadnjih šap. Izpustil ie Vapusa in se renče obrnil. Trah ... trah ... trah! Še tri pasti so se sprožile; dve sta ga zgrešili, tretja ga je ujela za prednjo nogo. Enako silovito, kot je bil zgrabil zajca ali kot ie bil preišnii večer zadavil vidro, je vzel tudi tega novega, okrutnega sovražnika med zobe: kar zaškripali so mu ob hlad- nem jeklu. Prednjo šapo si je dobesedno raztrgal, tako da se je kri curkoma ulila in pordečila sneg. Nato je jel obupno trzati, da bi oprostil še zadnjo nogo; a to je bila zgrabila past s prijemom, ki ni hotel odnehati. Grizel jo je, da mu je kri tekla iz gobca; in še se je pehal v tej borbi, ko je stopil iz jelove hoste, dvajset korakov od njega, Le Beau z Ubijalcem za seboj. Surovež je obstal; komaj ie dihal, in oči so mu gorele. 2e od daleč je bil slišal rožljanje pasti. »Aha, evo ga!« je zasopihal in stresel Ubiialčevo vrvico. »Ga slišiš, prijatelj s krvavimi očmi? Evo peklenskega razbojnika; tega zadavi, ko te izpustim in zakličem: ,Primi ga!'« Miki se ni več boril s pastjo, ampak jima je zrl naproti. V tem nevarnem trenutku ni čutil pred človekom prav nikakega strahu. Kri mu ie kipela v morilni togoti, kajti razdraženi nagon mu ie bil v trenutku odkril resnico. Njegov sovražnik ni bilo tisto, kar ga ie držalo za šapo, ampak sovražnika sta bila ta dva. Kakor da je bilo včeraj, se ie spominjal, da je nedavno videl človeka z gorjačo v rokah; in Le Beau je takisto imel gorjačo. Ali človeka se pes ni bal: oči so mu prežeče visele na Neti, ki ga je bil gospodar odvezal. Ubijalec je stal dvanajst korakov od njega; dlaka na hrbtu se mu je ježila, mišice so se mu krčevito napenjale. Miki je slišal glas človeške zveri, ko ie velela: »Primi ga, peklenšček, primi ga!« Miki je čakal, ne da bi mu le ena mišica vztre-petala. Tega se je bil naučil v trdi šoli divjega življenja: čakati, bedeti, pomagati si z okretnostjo. Plosko ie ležal na trebuhu in tiščal gobec med šape. Ustnice je imel nekoliko zavihane, baš za spoznanje; glasu ni dal' od sebe. toda oči so mu žarele kakor dve ognjeni piki. Le Beau ga je zavzeto gledal. Izpreletavala ga je nova zona, ki ie ni zbujala želia po maščevanju. Ne pri risih ne pri lisicah ne pri volkovih, kar jih ie bil doslej ujel v past, še ni bil videl takšnega vedenja. Nikoli ni bil videl psa z očmi, kakršne so se zdaj upirale v Neto. Za trenutek je pridržal sapo. Pedeni za pednjem in palec za palcem se ie Ubijalec bližal divjemu psu. Deset pednjev, osem, sedem... a Miki ves ta čas ni trenil, niti očesa ni priprl. Neta ie zarjovel kakor tiger in planil nanj. Tedai se ie zgodila najboli čudna stvar, ki io ie bil Le Beau kdai videl. Tako po bliskovo, da so ga n.iegove oči komai spremljale, se ie Miki vrgel Neti pod trebuh, se nato obrnil, ko ie zmanikalo verige, in ga popadel za grlo. preden ie utegnil Le Beau našteti do deset. Psa sta padla po tleh, in surovina, ki iu ie gledal kakor uklet, ie krep-keie stisnil goriačo. Slišal ie čeliusti, ki so nekai trgale, in vedel, da so to čeliusti diviega psa; slišal ie renčanie, ki ie polagoma zamiralo, in hropljaie, v katerih ie žvižgala smrtna muka, in vedel, da prihaia ta čudni glas iz Netovega grla. Kri mu ie planila v obraz. Rdeči lesket njegovih oči se ie prelil v bled plamen razburjenja in zmagoslavja. »Strela božja!« je kriknil ves zasopel. »Neto bo zadavil. Ne, takšnega psa še nisem videl, kar •pomnim. Pustim ga živega, da v Fort 0'Godu zmi-kasti Durantovo ščene. Ventre-Saint-Gris! Mais...« Še trenutek, pa bi bilo po Neti. Le Beau je vzdignil gorjačo. Miki, ki ie čedalje globlje pogrezal zobe v Ubijalcev vrat, je s koncem očesa spoznal novo nevarnost; razklenil je čeljusti in se otresel Nete tisti mah, ko je krepelec udaril, toda ogniti se je utegnil le na pol. Strahoviti udarec mu ie priletel čez pleče in ga podrl. Urno kakor blisk je znova planil pokonci, da se postavi Le Beauju v bran. Kanadec je bil na glasu kot mojster v umetnosti boja z gorjačo. Hitro ie od-skočil na desno in tako neusmiljeno oplazil Mikija po glavi, da mu ie kri udarila iz gobca in nosnic. Omamljen in na pol slep. se je vendar takoi spet pognal v napad ter dobil nov udarec z gorjačo. Slišal ie vrisk okrutne radosti, ki ga ie zagnal Le Beau. Še trikrat ie padel pod goriačo. Le Beau se ni več grohotal, ampak ie vihtil goriačo z nekakšnim strahom v očeh. Šestič ie psa zgrešil, in Miki je ve čeljusti so mu hlastnile po prsih, mu pretrgale debeli vrhnji suknjič in srajco kakor te-nak papir ter mu potegnile po koži krvavo črto. Da mu ni kri zalivala oči in da je stal mož le deset palcev bliže, bi ga bil Miki ujel za grlo. Le Beau ie v grozi zakričal: smrt ga ie bila minila za las. »Neta! Neta!« je zavpil, obupno mahaje z gor-* iačo. 1 A Neta se ni oglasil. Morda ie bil ta mah spoznal, da ga ie gospodar vzgoiil v pošast. Pustini« ie vse na okrog odpirala svoia rešilna vrata. Ko ga ie Le Beau spet poklical, ie videl, kako io krvaveč ubira po stezi. Najbolj verjetno ie, da se ie Ubiialec pridružil volkovom, saj je bil že tako do treh četrtin volčie krvi. Urejuje Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. - Za inaeratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. - Vsi s Ljubljani,