110 SREHOD PO JUGOSLOVANSKIH IN TUJH REVIJAH Na sprehod se odpravimo s skopskimi Razgledi (Št. 7—8). Precejšen del te dvojne številke je namenjen pesništvu in revoluciji. Dvajset pesmi, posvečenih Titu in narodnoosvobodilni vojni, objavlja dvajset makedonskih pesnikov, med njimi Blaže Koneski, Slavko Ja-nevski, Mateja Matevski, Aco Šopov in nekateri drugi. Tudi esejistični prispevki se lotevajo revolucije, na primer zapis Cvetana Stanoevskega o revoluciji in narodnoosvobodilni vojni v jugoslovanskem igranem filmu. Sicer pa Razgledi med drugim še prinašajo pet pesmi Radovana Pavlovskega, tri kratka pripovedna besedila pa je pod naslovom Asociacija prispeval Dragi Mihajlovski. V enajsti številki beograjske Književnosti se ustavimo ob drugem nadaljevanju pisanja Živojina Pavloviča z naslovom Pokolenja: satanski galop. V njem razmišlja o podobi in delu Vitomila Zupana in o svojem triletnem znanstvu z njim. Po Pavlovičevem prepričanju — potem ko se dotakne takšnih ali drugačnih mnenj o tem slovenskem književniku — je »Zupan človek, čigar življenjski slog imponira«. Med drugim ;se spominja ssvojega prvega srečanja z njim, ko sta ga obiskala skupaj s Petrom Zobcem. Pripoveduje o delu svojega zanimanja, ki je bilo skupno z Zupanovim in ki sta o njem izmenjavala misli, namreč o literaturi, filmu, težavah vsakdana, skupinskih in posamičnih vojnah ustvarjalcev in družbe, tragediji pesnika Balantiča, o potovanjih kot načinu življenja in spoznavanja življenja, fašizmu kot zverinski dinamiki te dobe, o zadržanjih in posegih posameznikov v različnih razmerah, o Ezri Poundu, o obojestranskih literarnih in filmskih načrtih, časopisih Danes, Perspektive, zaporih, boleznih kot mučnih tegobah, ki si zaslužijo prezir, o Ahačevi smrti, Tarasu Kermau- nerju in njegovih spominskih, socioloških, psiholoških in filozofskih literarnih pripovedih. Pavlovič dalje pripoveduje, kako je bilo med snemanjem filma Na-svidenje v naslednji vojni, ki je bilo polno razdorov in negotovosti, pa še posledic zaradi »škandaloznega intervjuja, objavljenega v Teleksu«, in je Zupan pokazal malone očetovsko skrb zanj in za usodo te filmske zamisli. Tako ga je Zupan ob neki priložnosti zasipal z Voduškovimi stihi, da bi režiserja opogumil in ublažil posledice Vidmarjeve-ga srda. In Pavlovič za tem objavi Vo-duškov Sonet igralcu (II) v srbohrvaškem prevodu. Spet se je Pavlovič spomnil svojega sodelavca in prijatelja Vitomila Zupana po hrušču, ki so ga izzvala Javorškova Nevarna razmerja. Pavlovičevo pisanje sklepa Zupanova Pomladna poslanica o dvanajstih vrveh, ki se nanaša na Pavlovičevo zasnovo za snemanje celovečernega dokumentarnega filma o Mateju Parlovu, — če lahko tako iztrgano prikažemo ta Pavlovičev prispevek v Književnosti. Sicer pa je v tej številki med drugim mogoče prebrati tudi pet pesmi Slavka Mihaliča, prozo objavlja Miodrag Bulatovič, poezijo pod skupnim naslovom Šumarice, hotel pa Dragan Kolundžija. Denis Poniž sodeluje v novosadskih Poljih kar s tremi prispevki. V sestavku Umetnostna tatvina in usoda sodobne književnosti skuša razčleniti moralno, socialno in ekonomsko razsežnost pla-giata. Nanj pa gleda tudi s stališča ki-bernetike, ki naj bi plagiatu nekako odvzemala težo tatvme, ko z uporabo že znanih umetniških stvaritev ali najpogosteje samo njihovih delov nastajajo nove. Denis Poniž je prispeval še oceni dveh knjig: pesniške zbirke Svet-lane Makarovičeve Sosed gora in pripovednega prvenca Borisa Jukiča Ukleta graščina. Zadnja stran Polj prinaša pet pesmi Saše Vegrijeve, ki jih je prevedel v srbohrvaščino Franci Za-goričnik. 111 Sprehod po jugoslovanskih In tujih revijah Beograjske Književne novine (številka 637) prinašajo Poljski dnevnik Branka Šomna, ki je izšel že v Naših razgledih. Med drugim piše Branimir Donat o sestavi in funkciji ljudske erotične zgodbe. Ob skorajšnjem izidu izbora erotičnih zgodb pri založbi »August Cesarec« piše, da je to literatura, za katero ni treba kaj dosti domišljije, da bi mogli razpoznati docela pornografsko naravnanost, ki se pojavlja v različnih oblikah, najpogosteje pa kot smešna zgodba, ki brez posebnega ovinkarjenja spreminja vzvišeno v pro-staško. Na uredništvo Sodobnosti je prispela šele oktobrska številka Letopisa Matice srpske, najstarejšega srbskega literarnega glasila, ki izhaja še danes (v Novem Sadu). Celotna številka je posvečena spominu Jovana Sterija Popoviča. Med drugim je objavljen tudi del eseja Tarasa Kermaunerja, ki ga je napisal kot predavanje za letošnjo okroglo mizo Sterijevega pozorja, posvečeni jubileju velikega komediografa. Taras Kermau-ner piše o Sterijevih komedijah in tragedijah pod naslovom Bidermajerski srbski razumnik med meščanstvom in fevdalizmom. Beograjski dramatik in kritik Milenko Misailovič je prispeval daljše razmišljanje z naslovom Sodobni pomeni Sterijeve komedije Laž in Pri-lažič. V njem se dotika Sterijeve situa-cijske in verbalne komike, izrazne moči Sterijevega jezika, prepletanja navidez-nosti in stvarnosti kot izvora komike. Eseje o Jovanu Steriju Popoviču so prispevali še Miron Flašar, Josip Lešič, Božidar Kovaček, Ivanka Udovički in drugi. Številko uvaja nekaj pesmi, posvečenih velikemu dramatiku, ki so jih napisali Vaško Popa, Bogdan Čiplič, Jovan Putnik, Miodrag Matički in drugi. Številka 176 beograjske Književne reči objavlja na prvi strani v spomin Edvardu Kocbeku Dialektiko v prevodu Tatjane Degičkove. Taras Kermau-ner je prispeval tretje nadaljevanje svojega razmišljanja Režiserjem nagrado ali vrv? z naslednjimi mednaslovi: Konkreten primer ustvarjalne gverile: Oder 57, Desničarji, socialni demokrati in oficionalizirani avantgardisti, Preko manipulacije do klike, Lumpenproleta-riziranje in vračanje k izročilu. Književna reč poobjavlja oceno romana Andreja Hienga Obnebje metuljev, ki jo je za Teleks napisal Dimitrij Rupel. Precejšen del časopisa je namenjen ustvarjalnosti letošnjega nobelovca Elia-sa Canettija. Objavljenih je šest pripovedi, med njimi beležke, nastale med letoma 1942 in 1972 z naslovom Človeška provinca, esejistična pripoved z naslovom Množica in moč, sestavek Tolstoj, poslednji prednik, Konfucij v svojih pogovorih in Nevidni. To so primeri Canettijeve esejistične pripovedi in razmišljanj. V deseti številki sarajevskega Izraza objavlja Josip Vidmar spominski zapis o Ivanu Prijatelju. To je seveda ponatis iz Vidmarjeve knjige Obrazi. Sicer pa prinaša Izraz esej Jana Kotta lonesco ali smrt v drugem stanju. Razmišljanje je poljski teatrolog poslal uredništvu Izraz in še ni bil objavljen. Časopis namenja svoj prostor izključno kritiki, med drugim objavlja tudi prispevek Tomislava Gavriča o materialistični praksi filma, pri čemer se sprašuje, ali gre pri filmu za ideološko iznajdbo ali za znanstveno odkritje, ter skuša odgovoriti na nekatera vprašanja o političnem filmu, pisanje pa sklepa z razčlenjanjem razmerja, kakršnega je imel do filma Bert Brecht. Septembrska številka zagrebškega Foruma prinaša pod naslovom Odhajajoči čas sedemnajst pesmi v razdelkih Tišine pozabe in Pozaba tišin. Marko Grčič je prevedel osem esejističnih pripovedi, ki jih je pred tremi desetletji napisal Jorge Borghes pod skupnim naslovom Zid in knjige. Grčič je nedavno prevedel tudi Borghesovi deli Druga raziskovanja in Tvorec. V spre- 112 A. A. mni besedi k prevedenim osmim kratkim pripovedim prevajalec ugotavlja, da je ta argentinski književnik začel kot mojster kratkih pripovednih enot: kratkih zgodb, kratkih pesmi in kratkih črtic. Mrzil je sleherno misel, da bi napisal roman ali kakršnokoli delo, ki bi bilo po obširnosti podobno epu. Tako v njegovih zgodbah nikoli ni pomemben posamičen dogodek, ki bi kakor pri marsikom drugem privlačil pozornost s svojo neponovljivostjo ali izjemnostjo ali barvitostjo; Borghesov čar nasprotno izhaja prav iz dejstva, da je mogoče vsak posamični dogodek videti kot vrsto listov na drevesu od pomladi do pomladi, zgolj kot neskončno ponavljanje. V tej številki objavljata med drugim Nusret Idrizovič zadnji del romana Prezimovališče, Pe-tar Šegedin pa objavlja daljšo pripoved z naslovom Alfonso, posvečeno Erichu. Deseta številka reških Dometov je precej slovenska. Uvodoma pišeta Ra-stko Močnik in Slavoj Žižek o fran-cosko-jugoslovanskem zborovanju na temo Pluralizem v kulturi, ki je bilo v Ljubljani predlansko jesen. Rastko Močnik objavlja še svoj prispevek z naslovom Sub pluribus unum: podmena pluralističnega pogovora. Matjaž Potrč objavlja predavanje z naslovom Freud, kultura, neosvešceno. Zoja Sku-šek Močnik pod naslovom Prišel je Turek ... med drugim razčlenjuje nekatere ideološke interpretacije dvojne (jezikovne in medbesedilne) strukture. Ružica Rosandič je prispevala krajše razmišljanje o kulturi in identiteti, ki se preverja na posamezniku, na nje-i govem načinu mišljenja in delovanja. Od tujih časopisov je prišel na uredništvo Sodobnosti samo londonski The Slavonic and East European Review. Uvodoma prinaša razpravo lektorja za ruski jezik na Birminghamski univerzi D.J.L. Johnsona o kvaliteti poudarka v slovenskih besedah, pri čemer posebej obravnava novi cirkumfleks. Izhaja iz stališča, da obstaja izrazita razlika med pojasnjevanjem novega cirkum-fleksnega naglasa na podlagi fonetičnega razvoja in njegovim utemeljevanjem s pomočjo morfoloških razlag. Pri tem se opira tudi na primerjave s posameznimi govori tudi zunaj slovenskega prostora in na nekatera dognanja, objavljena v Slavistični reviji. Za nas je zanimiv tudi prispevek Piotra Wan-dycza, profesorja zgodovine na univerzi Yale, ki piše o Mali antanti in zadržanju Jugoslavije, kot ga je mogoče povzeti iz nekaterih zgodovinskih dejstev, znanstveno obdelanih v posameznih strokovnih časopisih. Revija objavlja tudi spominski zapis ob zgodnji smrti ene vodilnih angleških slavistk profesorice Anne Pennington, ki je za nas zanimiva tudi po svojih prevodih Maka Dizdarja, Blaža Koneskega, Miodraga Pavloviča, Radovana Pavlovskega, Vaška Popa in Jovana Sterija Popoviča. Časopis med drugim objavlja tudi oceno znanstvene izdaje več avtorjev Ma-tičin apostol (XIII. stoletje), ki jo je objavila Srbska akademija znanosti in umetnosti. A. A.