GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA
ZA POMURJE

Leto VIII. — Štev. 29
Murska Sobota, 26. julija 1956
Cena din 10.—
DOGODKI ZADNJIH DNI
Osrednja točka zanimanja svetovne javnosti je bila na našem otoku Brioni, na katerem so se sestali trije predsedniki Tito — Naser — Nehru. Sestanek je spremljalo 150 tujih in domačih novinarjev. Svetovni tisk je p glavnem dobro ocenil rezultate odkritosrčnega pomenka treh velikih državnikov po duhu in iskrenem zavzemanju za enakopravno sodelovanje in mir na svetu — glavnih nosilcev aktivne koeksistence iz Evrope. Afrike in Azije.
Čedalje večje uveljavljanje politike aktivne in miroljubne koeksistence v svetu (enakopravnega sodelovanja med državami, ne glede na njihovo družbeno ureditev), odstranjevanje vsega tistega, kar povzroča človeštvu strah in bojazen pred prihodnostjo (beri: vojno), odločnejši napori za zmanjšanje oborožitve (klasično, atomsko in vodikovo orožje), prepoved poskusov z jedrskim orožjem, uporabljanje atomske energije izključno v mirnodobne namene in v prid človeštvu, nenehno gospodarsko podpiranje zaostalih in nerazvitih predelov in držav, ukinitev embarga (omejitve pri izvozu) kot sredstva za gospodarski pritisk na določene dežele, rešitev nemškega vprašanja z ustreznimi sporazumi in v skladu s težnjami nemškega naroda samega itd. — to so glavna načela, ki so dobila svoje dostojno mesto v deklaraciji ob uspešnem zaključku razgovorov treh državnikov.
ENI ODHAJAJO, DRUGI PRIHAJAJO
Komaj se je maršal Tito poslovil od svojih prijateljev Naserja in Nehruja na puljskem letališču, že je sprejel na Brionih goste iz nedavno osvobojene in neodvisne Kambodže s princem Sihanukom na čelu. Razgovori med kamboškimi in našimi državnimi voditelji so potekali v prijateljskem ozračju. Kazno je, da bo prišlo med obema državama do tesnejšega sodelovanja na gospodarskem in drugih področjih. »Prijateljstvo med nami je zagotovljeno dejstvo.« je dejal novinarjem princ Si-hanuk.
Na Brionih se je mudil dva dni tudi podpredsednik vlade ZSSR Anastazij Mikojan, maršal Tito pa je s svojo soprogo Jovanko odpotoval na otok Krf, kamor ga je povabil na zasebni obisk grški kraljevski par. Čeprav je obisk neuradnega značaja, se je maršal Tito sestal na Krfu z grškim ministrskim predsednikom Karamanlisom. Razgovori med njima so nov prispevek k medsebojnem sodelovanju obeh balkanskih držav. Tita so na otoku sprejeli zelo prisrčno kot svojega dobrega prijatelja.
BOLJ SVEŽ VETER NA MADŽARSKEM IN V FRANCIJI
Zadnji dogodki kažejo, da se je demokratizacija javnega življenja začela počasi uveljavljati tudi na Madžarskem. Dosedanji sekretar madžarske partije Rakoši je odstopil, na njegovo mesto pa je bil izvoljen dosedanji podpredsednik vlade Gőrő. Bivši obrambni minister Mihaly Farkaš je izključen iz Partije, ker je »odgovoren za kršenje socialistične zakonitosti«. Na zaključni seji zadnjega plenuma madžarske Partije je bilo med drugim rečeno, da je treba dosledno uveljavljati socialistično demokracijo. zato ni nujno, da bi morali biti komunisti v absolutni večini zastopani v Ljudski fronti.
Za Ljudsko fronto s sodelovanjem socialistov so se zavzeli tudi na nedavnem kongresu Komunistične partije Francije. Razen tega so brez posebne razprave in pojasnil odobrili sklepe XX. kongresa sovjetske Partije. V sklepih je tudi rečeno, da so leta 1948 nastala huda nesoglasja s KPJ, ki so privedla do nedopustnega vmešavanja v notranje zadeve Partije. Zato obžalujejo neupravičene obtožbe, ki so privedle v težaven položaj jugoslovanske komuniste in mednarodno delavsko gibanje.
(Nadaljevanje na 2. strani)
VREMENSKA NAPOVED za čas od 27. julija do 5. avgusta: Koncem tega tedna in v drugi polovici prihodnjega tedna parkrat krajevne nevihte, sicer sončno vreme. — Nadaljnji izgledi: po 5. avgustu večdnevno razdobje jasnega vremena s silno vročino.
Kljub nekaterim dobrim pojavom pri odkupu
še vedno nimamo čistih računov
Pred kratkim je bil v Lendavi sestanek predstavnikov trgovskih podjetij, ki trgujejo z živino. Zastopniki iz murskosoboškega, ptujskega. mariborskega in sosednjega hrvatskega območja so na tem sestanku ugotovili, da se pojavljajo kakor pri nas tako tudi drugod zelo sorodni pojavi, med njimi tudi precej škodljivih, ki jih bo treba odpraviti.
Zelo zgrešeno je — tako je bilo poudarjeno na tem sestanku — delo pri klasificiranju živine za zakol in to predvsem zaradi pomanjkanja strokovne sposobnosti ljudi, ki ocenjujejo živino. Kmalu po objavi dogovorjenih odkupnih cen so pričeli na obmejnem predelu Hrvatske odkupovati n. pr. teleta po 140 din za kg, dobro pa vemo. da bi bilo
pri pravilni oceni takih telet pri nas zelo malo. Odkupnim podjetjem so sledile tudi kmetijske zadruge.
ŠE VEDNO PREVEC ODKUPNIH PODJETIJ
Ves nered na trgu z živino povzročajo večja odkupna podjetja. Kadar imajo ta določen kontingent živine za izvoz, se ne ozirajo na predpise, ki urejajo politiko odkupa. Zavajajo pa tudi kmetijske zadruge, ki prevzemajo od proizvajalca blago za vsako ceno, pri tem pa seveda kaj malo upoštevajo določeno ocenjevanje kakovosti živine. Seveda se ob vsem tem pojavlja stara pesem nezdrave konkurence, ki jo moramo na vsak način zatreti.
V objavljenem dogovoru o cenah goveje živine pa je po mnenju nekaterih podjetij nepravilno razmerje med prvim in drugim razredom (prve skupine goveda) za goveje pasme, ki jih gojimo v Pomurju. Pri nas redijo kmetovalci n. pr. bi-
ke, ki pridejo na trg težki od 400 do 500 kilogramov. Taka živina dejansko spada v prvi razred, kmetijske zadruge pa bi jo morale uvrstiti v drugi razred, česar pa navadno ne storijo. Morda bi bilo prav takšnega mnenja so bili tudi zastopniki podjetij na tem sestanku — da bi popravili to pomanjkljivost pri vrednotenju živine za zakol.
Na sestanku v Lendavi so govorili še v odkupu ostalih kmetijskih pridelkov. Kljub temu, da je izšla uredba o urejanju odkupa med odkupno sezono, so kmetijske zadru-
ge odkupile okrog 90 % viškov krompirja, kar znaša v našem okraju okrog 10 tisoč ton. Premalo pozornosti pa so kmetijske zadruge posvečale kvaliteti odkupljenega krompirja: Povpreček razlik med odkupno in prodajno ceno od oktobra do maja se je gibal okrog 3 dinarje po kilogramu. Na ceno krompirja v spomladanskih mesecih je vplival predvsem izvoz, dočim je bil domači trg s krompirjem dovolj dobro preskrbljen že v jeseni.
Omembe vreden je tudi sklep lendavskega posvetovanja: v letošnji odkupni sezoni mora priti v polni meri do izraza zakon ponudbe in povpraševanja, kajti le na tak način bo naš odkup sledil pravilnim smotrom.	-m
Pred drugim gasilskim festivalom:
V GASILSKE VRSTE ŠE VEČ MLADINE IN ŽENA
V Pomurju je včlanjenih v 246 gasilskih društvih 8.243 članov, med temi 419 mladincev in 245 mladink. A kje so ostali? Že večkrat se je zgodilo, da so mladinci postali člani, nekajkrat so prišli celo k vajam, nato pa so izostali. Vzrokov je najbrž več. Mladina goji različne športne panoge, ugaja ji zabava, nima pa dovolj smisla za gasilsko službo. Stari člani, ki že čez 35 let aktivno sodelujejo v gasilskih vrstah, se bodo umaknili, ne bodo pa imeli nadomestila. Na podeželju.
kjer imajo gasilska društva svoje domove, se mladina še kaj rada zbira v društvenih prostorih. Težave pa so tam, kjer še nimajo zgrajenega primernega orodjišča ali doma. Mladino v takih krajih je težko pritegniti k sodelovanju.
V naših gasilskih društvih sodeluje 579 članic. Kako samostojne in požrtvovalne gasilke so naše žene kaže primer radomerskih in bučečovskih žena-gasilk, ki so same nastopile pri požaru. Takih primerov je še več, saj so tudi gasilke iz Sotine bile prav posebno pohvaljene na občnem zboru OGZ zaradi samostojnega nastopa pri gašenju požara.
Prav sedaj, ko se naši gasilci pripravljajo za II. gasilski festival, pričakujemo, da se bodo njihove vrste močno okrepile z mladimi člani in članicami. Naši stari gasilski veterani naj nam bodo vzor vztrajnosti in požrtvovalnosti, kar pa je novega, današnjim časom primernega, mora prinesti predvsem gasilski naraščaj.
Samoiniciativa radgonske mladine:
Ustanovili so delovno brigado
Po letu 1953 je postala radgonska mladinska organizacija popolnoma neaktivna. Le malo mladih ljudi je sodelovalo pri TVD Partizan, v ostalih društvih pa o mladini ni bilo ne duha ne sluha. Mladinski komite ni mogel ali pa ni znal poživeti dela mladinske organizacije, zato se je radgonska mladina zadnje čase vdajala predvsem biljardiranju.
Pred kratkim je bil prvič po treh letih sklican sestanek mladinskega aktiva. Sestanek je bil dobro obiskan. Na njem so bili navzoči tudi predstavniki aktiva komunistov, ki so mladini pojasnili vlogo
njene organizacije in ji dali napotke za delo.
Kmalu za tem so sklicali drugi sestanek, ki je bil še boljši od prvega, Na tem sestanku so izvolili mladinski komite, ki bi naj uspešno vodil radgonsko mladino. Takoj so ustanovili tudi delovno brigado in jih nadeli ime »Jože Kerenčič«.
Brigada je že pričela delati. Gradi telovadišče TVD Partizan. Pri tem delu je pokazala radgonska mladina pravo voljo do dela in lahko upamo, da ne bo več tako hitro popustila.	J. S.
Pred odkritjem spominske plošče pomurskim prvoborcem v Moravcih:
29. julija 1941: SREČANJE TREH NARODNIH HEROJEV
Močna detonacija je pretrgala ozračje. Izvršeno je bilo prvo povelje. Šesti april 1941 nam bo ostal dobro v spominu. Posadka, ki je bila v Radencih, se je začela umikati proti Ptuju. Tudi v Gor. Radgoni je kmalu utihnilo streljanje. Prvi dnevi okupacije so minili brez posebnih presenečeni.
Za narodnoosvobodilno borbo so bili potrebni revolucionarni kadri. V bivšem ljutomersko-radgonskem srezu pa ni bilo pred vojno niti ene partijske organizacije. Proletariat, ki so ga tvorili viničarji in poljedelski delavci, ni mogel odigrati pomembnejše vloge v začetku osvobodilnega gibanja, dasi mu je ta vloga pripadala. Socialno šibkejši, v stari Jugoslaviji brezobzirno izkoriščani ljudje so videli v nacizmu rešitev svojih socialnih tegob, kar je tudi razumljivo, saj druge noti niso niti poznali. Ta dejstva so bila v letih 1941/42 zelo težak problem. Potrebno je bilo orati ledino. Politično delo so morali začeti prvi SKOJ-evci (Jože Holc, Ivo Hojs).
Najprej so morali najti ljudi za organizirano delovanje. To ni bila lahka naloga. A našli so jih. ki so takoj spoznali, kje je potrebno začeti. Sredi junija 1941 je že bila ustanovljena prva postojanka gibanja NO (Jurkovič, Stranjšak, Talany in dr.). Ti ljudje so se večkrat sestali, kritično ocenjevali svoje de-
lo in si določali nove naloge. Povezali so se tudi s prekmursko partijsko organizacijo.
Julija 1941. leta je bil po nalogu PK KPS Maribor poslan v Prlekijo Štefan Kuhar - Bojan in postavljen za sekretarja Okrožnega komiteja ljutomersko-radgonskega področja. Štefan Kuhar je poudarjal nujnost političnega delovanja na širši osnovi. Kot prvi ilegalec je začel zahajati na dom dr. Cirile Špindler, katero je že od prej dobro poznal. Kmalu se je tu začel ustavljati tudi Štefan Kovač, sekretar Okrožnega komiteja za Prekmurje. Sem so zahajali tudi drugi ilegalci — narodni heroj Jože Kerenčič, Vera Šlander, Milena Boksa - Boža in drugi. 29. julija 1941. leta je bil tu izredno pomemben sestanek, ki ga ie vodil takratni sekretar Pokrajinskega komiteja za Štajersko, narodni heroj Slavko Šlander. Sestanku so še prisostvovali: narodna heroja Štefan Kovač in Vinko Megla, Štefan Kuhar - Bojan, ing. Jože Hedžet in edina še živeča priča — Dana Ročnik. Ne sestanku so določili smernice in konkretne oblike borbe proti okupatorju. Slavko Šlander je zahteval, da je potrebno takoj začeti ustanavljati po vaseh osvobodilne odbore. Sklenjeno je bilo. da naj skupine treh do petih ljudi začnejo s sabotažnimi akcijami proti okupatorju. Bilo je govora tudi o
oblikah sabotažnih akcij, propagandi, konspiraciji, Ljudski pomoči, orožju itd. Razpravljali so o formiranju ljutomersko - radgonskega okrožja in povezavi s Prekmurjem.  Sestanek je bil izredno zgodovinsko pomemben za razvoj in delovanje Osvobodilne fronte v Slovenskih goricah in na Murskem polju. Njegova posebnost pa je v tem. da je bila to zadnja večja akcija Slavka Šlandra, člana KPS iz leta 1932, uglednega partijskega voditelja in člana CK KPS, sekretarja Pokrajinskega komiteja za Štajersko in organizatorja prvih partizanskih skupin in organizacij Osvobodilne fronte v tej pokrajini. Kmalu po zgodovinskem sestanku v Moravcih je bil tov. Šlander prijet v Mariboru in 24. avgusta 1941. leta tudi ustreljen, a sklepi, sprejeti na tem sestanku, so bili pozneje večkrat uresničeni v konkretnih dejanjih velike borbe za osvoboditev pokrajine ob Muri.
V spomin na velike junake in borce za narodno in socialno svobodo bo Prleški študentski klub odkril v nedeljo, 29. julija spominsko ploščo v Moravcih št. 3, na hiši, v kateri je bilo natančno pred petnajstimi leti zgodovinsko posvetovanje treh narodnih herojev in drugih prvoborcev. To bo vsaj skromna oddolžitev tistim, ki so zasejali prvo seme upora v pomurskih krajih.
R. Jaušovec
Sestanek soških potrošniških svetov
V M. Soboti je sedem potrošniških svetov, ki pa še niso začeli delati. Da bi delo pospešili, so se prejšnji petek sestali, izvolili predsednike posameznih svetov razen sveta za »Prekmurski magazin«, ki ni bil sklepčen, poleg tega so se pa člani podrobneje seznanili s svojimi nalogami, še posebej pa s tem. kaj kot družbeni kontrolni organ predstavijajo. Zastopnik Sveta za gospodarstvo OLO M. Sobota jih je tudi opozoril na nekatere probleme in pojave v naših trgovinah, ki so nastali v veliki meri zaradi stabilizacije in manjšega upadanja prometa, pojasnil pa je tudi. kaki pogledi so vodili občinski odbor pri sestavljanju posameznih svetov. Z ozirom na sestavo so prisotni menili. da je za tri mesnice 3-članski svet premajhen, in predlagali, da ga naj Svet za gospodarstvo razširi. Zanimale so jih tudi izkušnje prvega potrošniškega sveta pri trg. podjetju »Koloniale«, ki je bil formiran že februarja.
PREDZADNJA SKUPINA OTROK ODŠLA V BANJOLO
V petek. 20. julija popoldne je bilo na soboški postaji kaj živahno vrvenje. Predzadnja, dosedaj največja skupina otrok je odhajala letovat k morju, v Banjolo pri Pulju. V M. Soboti so se zbrali otroci z levega predela Pomurja, v Ljutomeru na so se jim pridružili še otroci iz Prlekije. Vseh otrok se je odpeljalo okrog 300, ki bodo prebili tri tedne ob našem Jadranu. Letovanje je organiziralo in tudi finančno omogočilo Tajništvo za zdravstvo in socialno skrbstvo pri
OLO.	F. H.
Mura
v mesečini . . .
(Foto Kološa)
Zadnji klasi padajo, mlatilnice brné in polnijo se žitne kašče.
POMURJE OB 22. JULIJU - DNEVU VSTAJE
SREČANJE BORCEV IN AKTIVISTOV NOV v ČRNCIH
V nedeljo. 22. julija so bili Črnci, kot vse okoliške vasi, slavnostno okrašeni. Okrog 500 starih bojevnikov, ostalih prebivalcev Apaške kotline in gostov iz drugih krajev Pomurja, je obudilo spomine na težka leta pred osvoboditvijo. V imenu Okrajnega odbora ZB M. Sobota je zbrane pozdravil tov. Rudi Rapl. Daljši slavnostni govor pa je imel sekretar občinskega komiteja ZK G. Radgona tov. Zlato Pavlica. Med gosti je bil tudi sekretar OO SZDL tov. Jože Gričar -Metod. Na proslavi je sodeloval še radgonski pionirski pevski zbor. V naslednjem povzemamo nekaj misli iz govora tov. Pavlice.
Današnje srečanje — tako je dejal tov. Pavlica — nam daje možnost, da se spoznamo prav tako kot smo se spoznavali med NOV. Kajti tudi danes, ko zavestno gradimo socializem. mora biti naš nastop enoten. prav v duhu 22. julija — in ob spominu na tiste, ki niso dočakali sadov ljudske revolucije. Prav danes, ko gre za utrditev socialističnih družbenih odnosov na vasi. mora biti naša politična usmerjenost pravilna in v skladu s splošnim družbenim razvojem, posebno še tukaj na naši severni narodnostni meji, ki je v preteklosti najbolj čutila udarce petokolonaštva.
Nato je tov. Pavlica orisal in ovrednotil politični pomen velikih akcij — tako delovnih kot političnih — in poudaril, da je vse to. kar se dogaja danes v našem družbenem razvoju, samo nadaljevanje
poti. ki smo si jo začrtali že med NOV. Pri vsem morajo biti naši, v boju prekaljeni borci vedno v prvih vrstah, prav tako kot takrat, ko je šlo za našo veliko družbeno in narodno stvar med veličastno Ljudsko revolucijo.
Srečanje v Črncih je verodostojen dokaz, da še živi v naših ljudeh oni borbeni duh. ki je bil skovan in prekaljen v tovarištvu in prijateljstvu, po obdobju, ko je počila pri nas prva partizanska puška.
V Serdici so odkrili spomimsko ploščo in obnovili grobove
V	Serdici je več grobov bojevnikov Rdeče armade, ki so padli leta 1945. V prvih povojnih letih je serdiška mladina te grobove lepo oskrbovala. kasneje pa se je le malokdo zmenil zanje. Ograja okrog grobišča je strohnela in grobove je prerasla trava.
Letos julija pa je skupina 30 ljudi, predvsem iz Rogaševec, Serdice, Ocinja in Kramarovec zapuščene grobove lepo uredila. Na predvečer 4. julija so zagoreli na bregovih okrog Serdice kresovi, ki so jih pripravili mladinci in pripadniki JLA. Vojaki z obmejne stražarnice so (priredili pester program z deklamacijami in petjem partizanskih pesmi, komandir graničarjev pa je govoril zbranim o tistih težkih časih, ko so žrtvovali tisoči in tisoči življenje za svobodo.
V	nedeljo, 22. julija pa so odkrili v Serdici padlim bojevnikom za svobodo spominsko ploščo. Slavja se je udeležilo čez 250 ljudi.
Številne prireditve v Beltincih
Tudi v Beltincih so lepo in z mnogim prireditvami proslavili Dan vstaje slovenskega naroda. V soboto zvečer je občinski odbor ZB priredil svečano akademijo, v nedeljo zjutraj pa je strelska družina organizirala nagradno tekmovanje. s športnimi prireditvami so nadaljevali še kolesarji, ki so dirkali po beltinskih ulicah.
Ob 11. uri so se prebivalci okoliških vasi zbrali na bratonskem pokopališču, kjer je občinska zveza borcev odkrila spomenik padlemu partizanu Mišku Škafarju. Spomenik je odkril tov: Martin Sreš, predsednik ObOZB in ga predal v varstvo ObLO. O padlem tovarišu škafarju pa je govoril Jože Kolarič.
Tudi v drugih vaseh beltinske občine so proslavljali. Bistriški strelci so se pa napotili kar k Muri in s streljanjem pozdravljali ta veliki dan.	K. J.
Odkritje spomenika in spominske plošče pri Vidmu
V nedeljo, na Dan vstaje slovenskega naroda so pri Vidmu odkrili spomenik triintridesetim padlim borcem in žrtvam fašizma ter spominsko ploščo trem padlim učiteljem, na grobove talcev pa položili vence.
Majhen trg pred šolo in cesta, ki vodi preko njega, sta bila obdana z zastavami, ob zakritem spomeniku. ki so mu že lani postavili temeljni kamen, pa je stala častna straža mladincev pred vojaške vzgoje in kasneje gasilcev. Bučkovski godbeniki, ki so že od zgodnjega jutra s koračnicami dramili Videm, so ob 8. uri pred spomenikom priredili koncert. Ljudje so se počasi zbirali v sencah hiš, kajti obetal se je vroč dan.
S večanostmi ob spomeniku so pričeli nekako ob enajstih. Predsednik Občinskega odbora ZB je pozval vse sorodnike in svojce padlih borcev in žrtev fašizma naj se zberejo pred spomenikom, nato so po cesti prikorakali mladinci pred-vojaške vzgoje in gasilci z zastavami. za njimi pa so nesli predstavniki množičnih organizacij, društev in drugi nad trideset vencev, ki so jih po odkritju položili okrog spomenika.
O osvobodilni borbi Videmčanov od španskega prvoborca Draga Senčarja do osvoboditve in še o delu v svobodi pa je na kratko spregovoril zvezni ljudski poslanec in domačin Ivan Kreft. Po njegovem govoru je predsednik ObO ZB Franc
Bale odkril spomenik, a učiteljski kolektiv spominsko ploščo trem učiteljem. Svečanost pred spomenikom je bila zaključena z mimohodom gasilcev in mladincev predvojaške vzgoje ter z nastopom bučkovskega pevskega zbora. Nato so se ljudje zvrstili v povorko in odšli na pokopališče. kjer so položili vence na grobove trinajstih talcev, ustreljenih v Blaguškem gozdu. šb
Tudi lendavski pionirji na počitnicah
Letos bo šlo iz Lendave v drugi izmeni okrog 90 šolskih otrok na letovanje v Solčavo. V Logarski dolini bodo ostali 14 dni. V prvi skupini je bilo 74 dijakov in 30 tabornikov. Razen teh je odšlo še 35 otrok na morje. Za letovanje so izbrali predvsem otroke, ki jim je oddih najbolj potreben iz zdravstvenih razlogov.
Za letovanje otrok je prispeval Občinski ljudski odbor Lendava 500 tisoč, Zavod za socialno zavarovanje 180 tisoč, starši sami pa bodo prispevali 250 tisoč din.
Gasilsko slavje v Veliki Polani
V Vel. Polani so praznovanje Dneva vstaje slovenskega naroda združili z gasilskim slavjem. S svečanostmi so že začeli 21. julija, ko so položili vence na spomenik žrtvam NOB in na grobove umrlih gasilcev. Zvečer pa je bila v dvorani slavnostna proslava. Po uvodnem govoru tov. Križaniča je nastopila mladina z deklamacijami, vmes pa je godba igrala partizanske pesmi.
Naslednjega dne so praznovanje pričeli z jutranjo budnico. Že zgodaj dopoldne so se jele zbirati sosednje gasilske čete in zastopniki društev. Ob 10. uri je prišel pokrovitelj svečanosti predsednik OLO tov. Rogl. Po raportu in pozdravu gasilcem so zastopniki množičnih organizacij in gostje stopili na slavnostno tribuno.
Po končanem prvem delu, ki je obsegal kulturni program, so mladinke izročile šopke tov. Roglu. Mišku Kranjcu, ki je bil tudi med častnim gosti, in predsedniku občinske gasilske zveze. Nato je tov. Rogl razvil prapor s spominskim trakom OO SZDL, ga predal predsedniku društva in na kratko spregovoril o pomenu vstaje slovenskega naroda.
Na proslavi so prebrali tudi pozdravno pismo zveznega ljudskega poslanca tov. Vaneka Šiftarja, imena darovalcev zlatih in srebrnih žebljičkov in diplomo, s katero je društvo proglasilo svojega ustanovitelja Franja Gumilarja za častnega člana.
Dopoldanski del so zaključili gasilci z mimohodom in generalko gasilskih vaj. s katerimi so nadaljevali tudi popoldne.	F. K.
V Selu so praznovali
Vaški odbor SZDL v Selu je organiziral predzadnjo nedeljo vaški praznik. Že ob devetih zjutraj so se zbrali vaščani na kraju, kjer bi naj bila proslava. Učitelj, pevovodja Čarni iz Fokovec je prvi nastopil s svojimi pevci. Zapeli so državno himno. Za tem je tov. Kutoši z izbranimi besedami orisal pomen in vlogo SZDL pri rasti domače kmetijske zadruge. Prikazal je še nekatera druga dela, ki jih vaščani ne bi mogli izvesti, če ne bi imeli tako močne organizacije SZDL.
Končno je spregovoril še tov. Koltaj star., ki je predvsem por hvalil domači pevski zbor.
SAMO DVA AKTIVA MLADIH ZADRUŽNIKOV
Izobraževanje mladih podeželskih ljudi, zlasti še strokovno, in njihovo uveljavljanje v kmetijskem zadružništvu je prav gotovo temeljna prvina splošnega boja za kmečko mladino v Pomurju.
kmetijskim zadrugam primanjkuje solidnega strokovnega kadra ali pa ga sploh nimajo. Marsikje bi zadružno gospodarstvo bolj napredovalo, če bi imeli strokovno sposobnega upravnika, voditelja posameznih pospeševalnih odsekov itd. Kaj radi se sprašujemo, odkod dobiti potreben zadružni kader, pri tem pa pozabljamo, da imamo največjo rezervo prav v vrstah kmečke mladine.
Kmetijske zadruge so vse bolj odločilen gospodarski činitelj na podeželju (okrepljeni zadružni skladi, sredstva za sodobno obdelovanje zemlje, vzorni sadovnjaki itd.) in tudi najbolj primerno torišče za uveljavljanje kmečke mladine pri praktičnem delu. V Pomurju se je dokaj udomačila tudi kmetijsko-gospodarska šola; za njene in sploh za učne načrte kmetijskih šol pa velja, da je v njih še zdaleč premalo upoštevano resnično življenje na vasi, potrebe novega časa, zadružništvo. Ustrezna reforma učnih načrtov naj bi prebila ozke strokovne okvire teh šol in jih bolj približala podeželju.
Za tako reformo ni posebno velikih ovir. Naposled pa tudi priznajmo, da še vedno pogrešamo vzvod, ki bi povezoval teoretično (KGŠ) in praktično šolo (KZ). To vlogo naj bi tudi pri nas odigrali aktivi mladih zadružnikov, ki bi jih kazalo ustanoviti pri vseh KZ — najprej morda pri gospodarsko močnejših, pozneje pa., ko bi si pridobili potrebne izkušnje, tudi pri ostalih. V aktivih naj bi se mladi ljudje pripravljali
za svoj bodoči poklic — umno kmetovanje. upravljanje zadrug in uresničevanje drugih politično-gospodarskih ukrepov na podeželju. Ali drugače: tistemu, kar posredujeta mladim ljudem KGŠ in zadruga, naj bi dali tudi ustrezno politično-vzgojno vsebino. Svoje delovanje bodo aktivi kajpada usmerjali v skladu s specifičnimi razmerami v svojem okolišu.
Dva aktiva mladih zadružnikov — eden v A paški kotlini, drugi pa v ljutomerskem okolišu — sta zaenkrat samo še skromen začetek, ki pa naj bi vzpodbudil tudi ostale zadruge v pokrajini. Prav bi bilo. a to je tudi pričakovati, da se bodo o teh aktivih mnogo bolj resno in zavzeto pogovorili na letošnjih polletnih občnih zborih zadružnikov. S. K.
(Nadaljevanje s 1. strani)
EGIPTU SO ODPOVEDALI OBLJUBLJENO POMOČ
Ob koncu našega pregleda kaže tudi zapisati, da sta ZDA in Anglija odpovedali obljubljeno gmotno pomoč Egiptu pri graditvi velikega jezu pri Asuanu. S svojo odločitvijo sla postavili pred tako dilemo tudi Mednarodno banko. Ukrep obeh vlad so v Egiptu sprejeli hladnokrvno, zagotavljajoč, da bodo asuanski jez kljub temu zgradili. Ne prikrivajo pa dejstva, da se za to odločitvijo skrivajo določeni smotri. Indijski tisk ocenjuje ta ukrep ZDA in Velike Britanije kot diplomatsko napako prve stopnje«, sovjetski zunanji minister Šepilov pa je na neki konferenci v Moskvi izjavil, da je Sovjetska zveza pripravljena pomagati Egiptu pri graditvi jezu brez kakršnihkoli posebnih političnih ali gospodarskih pogojev. Kaže. da bo Egipt tako ponudbo tudi sprejel.
Radie Kossut in naša manjšina na Madžarskem
Znano je. da se tudi po preklicu izmišljenih obtožb proti Jugoslaviji in južnoslovanski manjšini na Madžarskem ni bistveno izboljšal položaj našega življa izza državnih meja. To dejstvo so zdaj posredno priznali tudi merodajni madžarski krogi. Radio Kossuth je namreč v eni izmed zadnjih svojih emisij sredi tega meseca med drugim priznal tudi naslednje: »Ne moremo trditi, da smo besede ustave pri nas popolnoma spremenili v dejanja. Nismo še rešili mnogih upravičenih pritoži) nacionalnih manjšin; po nesrečni prekinitvi zmernih sosedskih odnosov z Jugoslavijo smo ne samo v eni občini ustvarili atmosfero nezaupanja napram Južnim Slovanom, ki žive pri nas. Dogajale pa so se tudi krivice proti Srbom in Hrvatom ...«
Kajpada, te besede je trebi enako razumeti tudi za položaj Porabskih Slovencev! In to kljub poskusu. da bi še pred nedavnim tako centralni kakor tudi lokalni madžarski činitelji s pomočjo Novakovo izjave prikazali življenje naših ljudi ob Rabi v povsem rožnati luči.
Preklic lastnih zaslepitvenih nakan in omenjene izjave pa bodo vse dotlej ostale beseda v eter. dokler mu ne bodo sledila — dejanja!
Ustanovni občni zbor okrajne organizacije gluhih
V nedeljo. 15. julija 1955 je bil v M. Soboti ustanovni občni zbor gluhih in gluhonemih iz Pomurja. V okraju je 335 gluhih, zelo naglušnih in »gluhonemih. Samo gluhonemih je 170. Zastopnik republiškega odbora Štefan Venko, sam gluh in v svojih mladih letih tudi nem. je navzočim obrazložil pomen organizacije in njene bodoče naloge. Poudaril je. da naša oblast zelo skrbi za gluhoneme in navedel, da so bile pred vojno samo 4 šole za gluhoneme, v katerih so se učili govoriti. a sedaj jih je že 14. Po vsej verjetnosti pa jih bodo ustanovili še več. Gluhonemi že opravljajo skoraj vsa opravila tako kot drugi in so se tako uveljavili kot enakovredni državljani. Tajnik pripravljalnega odbora Mirko Plešovnik pa
je podal poročilo o delu tega odbora.
Pred zaključkom občnega zbora so izvolili sedemčlanski upravni odbor s Frančkom Škafarjem na čelu.
F. H.
Bučečovci
V nedeljo so bučečovski gasilci praznovali 60-letnico svojega društva. Praznovanje je bilo združeno z gasilskim tekmovanjem ljutomerskega okoliša, s tombolo in veselico.
Kaj bo s slatinskim vrelcem v Nuskovi ?
Zdravstvena inšpekcija pri ObLO Cankova je pred kratkim odločila, da prebivalci ne bodo več smeli uporabljati slatinski vrelec v Nuskovi. Predstavniki množičnih organizacij pa so na nedavnem sestanku sklenili. da je treba vrelec takoj urediti. Najeli bodo nekaj ljudi, ki bodo očistili stari bazen in odvodni kanal. Za ureditev vrelca bo prispevala nekaj tudi kmetijska zadruga. Tako bo najbrž ljudem iz okoliških krajev uspelo zadostiti nekaterim zdravstvenim predpisom in vrelec bo še naprej služil svojemu namenu.
POMURSKI AKADEMIKI, ŠTUDENTJE IN DIJAKI
zberimo se v nedeljo,
29. julija v Moravcih v Prlekiji
Kmetijsko - gospodarski tečaj za učitelje v Rakičanu
V dneh od 25. junija do 14. julija je bil na kmetijski šoli v Rakičanu tritedenski kmetijsko-gospodinjski tečaj, ki se ga je udeležilo 13 učiteljev in 22 učiteljic iz vsega Pomurja. Nekatera predavanja so bila skupna za učitelje in učiteljice, nekatera pa ločena.
Tečajniki so se zelo zanimali za predavanja in praktične vaje, zato je bil tudi uspeh prav dober in jim bo znanje, ki so si ga pridobili, mnogo koristilo pri pouku v kmetijsko-gospodarskih šolah na podeželju.	F. H.
Naš komentar :
Ne prezgodaj v pokoj !
Osnutek zakona o starostnih pokojninah. — Kdaj ima vdova pravico do družinske pokojnine. — Ugodnosti pri podaljšanju delovnega razmerja.
Zavodi za socialno zavarovanje in društva upokojencev bodo kmalu dobila v razpravo osnutek zakona o starostnih pokojninah. Ta zakon bo sistematiziral dosedanje predpise o pokojninah, razen tega pa prinesel tudi nekaj novosti. Pred razpravo se nam zdi potrebno opozoriti bralce na nekatere značilnosti.
Omeniti je treba predvsem, da novi zakon o starostnih pokojninah ukinja z dosedanjimi predpisi uvedene pokojninske razrede in namesto njih uvaja devet kategorij po strokovni usposobljenosti z ustrezno pokojninsko osnovo. S tem zakon poenostavlja ugotavljanje pokojnine, ki jo je mogoče v ustreznem odstotku s priznanimi službenimi leti izračunati iz pokojninske osnove dotične kategorije.
Tudi pogoji v sistemu družinskih pokojnin so ugodnejši kot po doslej veljavnih predpisih. Pravico do pokojnine dobi tudi vdova, ki je mlajša od 45 let, če ima od petnajst let mlajšega otroka, razen tega, če po moževi smrti skrbi za tri ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine — vse dotlej, dokler so otroci upravičeni do te pokojnine. Vdova ima pravico do družinske pokojnine tudi v primeru, če dve leti po smrti zavarovanca postane stalno nesposobna za delo. Če je vdova na dan moževe smrti starejša kot 40 let, dobi z izpolnitvijo 45. leta starosti pravico do družinske pokojnine.
Pri upokojitvah zastopa zakon načelo, da je treba zavarovance v času. ko imajo pravico do upokojitve in pokojnine, vzpodbujati k podaljšanju delovnega razmerja. V ta namen predvideva, da zavarovancem od dneva upravičenosti do upokojitve izplačajo določen odstotek pokojnine — ne glede na to, kakšni so njegovi dohodki, ki izvirajo iz delovnega razmerja. Zakon predvideva dalje, da ob dokončni upokojitvi pokojnina lahko presega dejanski stoodstotni znesek. Še več: da upokojencu po novih, službenih letih, plači in položaju lahko določijo tudi novo, večjo pokojnino. Ti pogoji veljajo tudi za tiste upokojence, ki bodo ponovno stopili v delovno razmerje.
Novi zakonski osnutek o pokojninah je zajel le starostno pokojnino, medtem ko bodo vprašanja invalidskih pokojnin uredili s posebnim zakonom.
-ski
Brodovi na Muri so važna prometna sredstva v naši pokrajini — povezujejo oba bregova.
Kam pa gresta Miciki — morda svoji sreči nasproti?
POMURSKI VESTNIK. 26. julija 1956
2
Kratek obisk in razgovor pri podjetju „Vrba“ v Murski Soboti »Delamo predvsem za izvoz«
Tako mi je dejal tov. Tušar, ko sem pred kratkim obiskal to naše podjetje, ki ima izredno dobre življenjske pogoje.
Mogoče bi bil umesten na tem mestu kar kratek intervju, toda še boljše bo mogoče strniti nekaj vprašanj in odgovorov v kratko in jedrnato poročilce.
Letos imajo pri Vrbi okrog 11 hektarjev precej dobrih nasadov vrbe in računajo, da bodo v jeseni s lem pridobili okrog 100 ton dobrega reprodukcijskega materialu. Sedaj 'imajo v glavnem tri nasade: v Dokležovju 5 ha, v Hodošu 5 ha, doma okrog zgradb podjetja pa je okrog 2,5 ha vrbovega nasada. Rigolanje, sajenje, okopavanje in sadike same. vse to je dalo pri enem hektarju okrog 120 tisočakov stroškov. toda vse to je malenkost proti primerjavi:
KUPLJEN MATERIAL 30 DINARJEV, DOMAČI SAMO 8 DINARJEV
Droben račun ob vsem tem pokaže. da se bodo vsa vložena sredstva kaj hitro povrnila, razen tega pa še: zemljo, zasajeno z vrbo, smo izkoristili sto odstotno, dočim bi bila kaj malo primerna za katerokoli drugo kmetijsko rastlino. Letos bodo zasadili nekaj vrbe tudi v Šalovcih in morda še kje.
NAROČILA KAR DEŽUJEJO, TODA . . .
Res je. Naročila kar dežujejo. Koeksport v Zagrebu, ki je nekak posrednik med murskosoboško Vrbo in inozemstvom, naroča zdaj košarice za perilo, pa spet košarice za papir. Vse za London, New York itd. Toda pri trgovanju z inozemstvom imajo precej težav v zvezi s plačevanjem izdelkov. - Prepočasi gre vse to — tako nekako trdijo v podjetju — in prepočasno obračanje sredstev ovira nemoteno delo. Tu si včasih pomagajo tudi tako. da sprejmejo kako drobno naročilo za domači trg. Stalni domači odjemalec je murskosoboška Panonija, kar pa znaša komaj 5 odstotkov celotne proizvodnje.
LETOS DELOVNA STORILNOST OBČUTNO VEČJA
Čeprav je bilo včasih nekaj hude krvi okrog razmer v Vrbi zaradi storilnosti. lahko danes že zapišemo, da so se razmere občutno izboljšale. Že to, da je bilo še do nedavnega zaposlenih v podjetju okrog 120 ljudi, danes pa jih je samo 76, pri čemer pa se proizvodnja ni znižala, kaže vsaj delno na pot k izboljšanju.
Pri Vrbi govorijo, in takšnega mneja je tudi občinski ljudski odbor. da bi uredili novo pletilnico še na Tišini, kjer so za to precej pripravni prostori pa tudi zemljišče za nasade je ugodno. Po bi bilo
izvedljivo seveda samo tako, če bi bilo vsaj nekaj sredstev, pri čemer pa seveda ne bi smela manjkati tudi iniciativa kolektiva. V Murski Soboti so lani, in delno tudi letos, dogradili novo delavnico, ki že služi svojemu namenu.
O polletni realizaciji je pri Vrbi težko govoriti, ker je uničil del zalog letošnji požar. Vendar je mogoče sklepati, da proizvodnega načrta ne bi dosegli, čeprav bi ostale uničene zaloge nedotaknjene. Prav zato bo moralo vodstvo podjetja prav tako kot kolektiv v drugi polovici leta prav dobro razmisliti še o marsikaterem nedostatku, ki bi ga bilo mogoče odpraviti, tako da bodo ob koncu poslovnega leta lahko rekli: Dosegli smo. kar smo predvidevali!«
Gospodarska kronika
V	Makedoniji bo pričelo letos obratovati šest velikih industrijskih podjetij: prvi agregat mavrovske hidrocentrale, tovarna hladilnikov v Bitolju, tovarna cementa pri Skoplju, tovarna konzerv in cementa v Djevdjeliji ter predilnica svile v Titovem Velesu.
V	Škofji Loki je bila pred kratkim odprta prva gospodarska razstava. ki je prikazala gospodarski razvoj Poljanske doline. Na razstavi so zastopane obrt, industrija in kmetijstvo.
Reška tovarna motorjev »Torpedo« bo letos izvozila v Ameriko Diesel motorje v vrednosti pol milijona dolarjev. Tako se bo letošnji izvoz povečal v primerjavi z lanskim za 200 tisoč dolarjev.
Pred kratkim je bil na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprt obrtniški velesejem. Že v prvih dneh si je ogledalo razstavne prostore čez 10 tisoč obiskovalcev.
Ena kasa v Puconcih
Če se človek potegne s kolesom ali kako drugače v Puconce, bo že po kratkem sprehodu med dobro urejenimi domačijami in belimi hišami dognal, zakaj vaščani tako radi ponosno poreko: »Smo predmestje Murske Sobote!«
In res je tako: kraj sc je v zadnjih le-
tih prav lepo razvil. Precej je v njem znanilcev novega časa: starinske, a lepo pobeljene hiše so dobile nove družice, ki se tu in tam še rjavkasto svetlikajo, novi gasilski dom z visokim stolpom, kulturni dom. ki skoraj ne bo več kazal reber, industrijska četrt, na katero so Pucončani še posebej ponosni . . . in še bi lahko našteval!
Kratek razgovor v zelenem puconskem gaju je bil kaj živahen. Nič ni bilo v njem uradnega, vsiljivega. Drobne misli so se zbirale v celoto.
Središče vseh prizadevanj je še vedno kulturni dom. Hočejo ga spraviti vsaj pod streho, da ga bodo lahko 12. avgusta formalno izročili domačemu gasilskemu društvu, ki si je poleg že postavilo dokaj prostoren dom. Rekli smo: formalno, kajti vaščani mi prav gotovo ne bodo zamerili, če odkrijem njihovo skrivnost. Morda bodo pa tako lažje izvrtali kakšna sredstva, ki so jim nujno potrebna vsaj zn pri o silo — za postavitev odra in notranjo ureditev prosvetne dvorane, da ne zapišem še tiste tihe, a močne želje po kinoprojektorju, ki bi ga radi čimprej dobili v svoj kraj.
Veliko delo je skrito v tem domu. Vsa društva in organizacije so vložile tudi poslednje novčiče v kaso gradbenega odbora. Veliko prireditev in veselic so imeli v ta namen. Vsaka domačija je dala najprej po dva težaka, potem pa, ko so prišli vsi »na red«, tudi več . . . Krajevni samoprispevek za dom so odmerili tudi po velikosti po-
sestev. Okrog 400 delovnih dni so pustili vaščani na gradbišču, da ne računamo brezplačnih prevozov, drugih dejanj in stopinj. Večkrat so posamezniki posodili tudi po več tisočakov, če je bilo potrebno poravnati kak račun. Čez 200.000 din pa so vaščani prispevali v denarju!
Ob vsej tej vnemi pa je le malo čudno, da se je v soboški Komunalni banki zataknila njihova prošnja. Pobarali so za kredit, ki bi ga odplačali v treh letih — medtem bi se v vaški kasi spet nekaj nabralo — vendar pa še niso dobili nobenega odgovora.
Bila je tudi beseda o zadrugi, ki se precej vtika v kmetijstvo. Tega ji člani prav nič ne zamerijo. V kratkem bi lahko rekli: imajo lepo število kmetijskih strojev, med njimi tudi dva traktorja in novo mlatilnico, postajo za umetno osemenjevanje krav, sadno drevje so letos spomladi stoodstotno poškropili, z zadružnimi škropilnicami se borijo tudi proti koloradskemu hrošču (vse delo opravlja posebna skupina škropilcev), devet zadružnikov se ukvarja s poskusništvom itd. Na novo »Zmajevko« so še posebno ponosni, saj je lahko letos mlatila žito tudi zadruga.
Za stroje pa nimajo pravega spravišča. V investicijskem skladu so že rezervirali nekaj denarja zn garažo. A kaj, ko pa se jim je drugje zataknilo! Že pred štirimi meseci so poslali občini prošnjo za dodelitev parcele SLP blizu novega gasilskega domu. pa o kakem odgovoru ni duha ne sluha. Gradili pa bi radi sedaj, ko jim je vreme naklonjeno.
Problemčkov je še mnogo in nič manj težav, s katerimi se tepejo Pucončani. In če je že tako: zakaj ne bi napravili problema še v opekarni — denimo z jabolčnico. Vaščani prav nič ne skrivajo, da so dobili v skupnih prizadevanjih precej pomoči od svoje industrijske četrti (zraven je še Separacija kremenčevega peska), a tisti dvoboj med glavnima »asoma« pa jim kljub temu ne gre Čisto gladko iz glave. V opekarni pa so zgodbo likvidirali s »privatno zadevo«, zato smo jo tudi mi tako pokopali v puconskem gaju.	S. K.
PETER KREMENITI
(Povest iz leta 1999)
Živel je nekoč mož v prekmurski deželi.
Živel v kraju, katerega ime je slovelo zelo daleč.
Rodil se je v trdni kmečki družini.
Potem se je šolal in postal tehnik. Imel je to srečo, da je lahko vzel hčerko edinko.
In da se je vsidral kot upravnik v podjetje, ki je dvigalo zaklade iz zemeljskih nedrij.
In da so mu delavci iz podjetja krepko kosili deteljico in opravljali druge posle na privatnem posestvu. Da pa je njemu kosa smrdela in je rajši s prekrižanimi rokami na hrbtu stal sredi polja in opazoval gibajoča se telesa.
In da mu je v delovnem času vedno bila pri roki delavka, kajti on, upravnik podjetja, je moral vedno imeti čisto kolo, s katerim je pogostokrat križaril po prekmurskih vesnicah.
Prosim vas: nikar ne mislite, da so mu takratni delavci hoteli nekaj storiti samo za jabolčnico ali kaj za pod zob.
In še so se znašli hudobni jeziki, ki so mu zastran dvojne vneme za podjetje in privatno posestvo očitali politično pasivnost.
In zavezal jih je krepko, kot zna samo on: najprej se je na matičnem uradu pogajal, da bi dal civilno krstiti sinčka, ki se mu je bil pravkar narodil, pozneje pa ga je nesel še v cerkev pod »božjo kap«.
Njegova etika je bila neoporečna, kot so ponavadi rekli v tistih časih; nihče mu ni mogel očitati, če se je ravnal bo dobrem načelu: »Naj bo koza cela in volk sit.«
In naposled je dočakal dan, ko se je moral obleči v črno. Staršev hčerke edinke ni bilo več.
Poleg čaše žalosti je stala tudi čaša zadoščenja.
Po tolikih letih garanja za napredek privatne lastnine je podedoval marof, ključavničarsko delavnico, mlatilnico . . .
Mož se je pisal Peter Kremeniti.
-sk
Gasilski dom in mladina v Brezovcih
Tudi pri nas gradimo gasilski dom, toda s precejšnjimi težavami. Vaščani so s prostovoljnim delom nažgali čez 130 tisoč komadov opeke. prišla pa je povodenj in nam je je ostalo komaj 80 tisoč. Puške pa vendarle nismo vrgli v koruzo, marveč smo najeli posojilo, za katerega so jamčili vaščani s svojim premoženjem. Zdaj smo dom zgradili v surovem stanju, potrebujemo pa še okrog pol milijona din za notranjo ureditev. Že pred mesecem smo zaprosili za podporo Okrajno gasilsko zvezo, ki nam pa še do danes ni odgovorila na pismo. Menimo, da bi bilo veliko bolj pametno in tudi gospodarsko upravičeno. če bi okrajno gasilsko vodstvo pomagalo z denarnimi sredstvi prav tistim društvom, ki so sama začela graditi domove in že imajo kaj pokazati, kot pa da daje manjše podpore številnim društvom, ne glede na to, koliko je pri njih vneme in samoiniciative za uresničenje določenega smotra.
Pa mladinska organizacija je oživela v naši vasi. Že v nedeljo bodo mladi vaščani volili svoje vodstvo in imeli po volitvah tudi družabno prireditev. Njihovega prebujenja smo lahko samo veseli, saj vemo, da na mladini stoji svet in tudi bodoči napredek naše vasi.
V BUČEČOVCIH SO SLAVILI
Predzadnjo nedeljo so praznovali bučečovski gasilci ob 60-letnici obstoja gasilskega društva. Proslava je bila združena z gasilskimi tekmami ljutomerskega okoliša, ki so dobro uspele.
Zadruga z dobrim imenom: GORNJA RADGONA
Med zadružnimi organizacijami, ki so se oprijele načela »Kdor več ima, ta več velja«. je tudi kmetijska zadruga v Gor. Radgoni. Predvsem kaže zapisati, da se v zadnjem času odločno zavzema za gospodarski prestiž in veljavo v svojem okolišu.
Zadruga šteje 272 članov in ima 2 kmetijska tehnika, ki strokovno usmerjata njeno delovanje na kmetijskem področju, kjer so že dokaj očitni nekateri rezultati skupnih prizadevanj. V okviru poljedelskostrojnega odseka so se odločili za gnojilne poskuse na travnikih po Mitscherlichovi metodi. V okolišu zadruge je nekaj čez 1.400 krav. V sredini lanskega leta so imeli vpisanih v rodovnik samo 17 krav, letos pa že enkrat več. Od rodovniških krav namolzejo povprečno 2.943 litrov mleka na leto. Najboljša molznica je Tulpa posestnika Zelka iz Lomanoš. Njena povprečna letna molznost znaša 4.120 litrov mleka. Skrbijo tudi za dober plemenski naraščaj; lani so kupili 8 priznanih bikov, tako da odpade sedaj en plemenjak na približno 75 krav, kar je prav gotovo ugodno povprečje. V Podgradu pa so odprli plemeni1no postajo s petimi dobrimi biki.
Tudi zadružnice hočejo priti na svoj račun. Tako so na kmetijskem posestvu v Črncih kupili več čistokrvnih prašičev žlahtne pasme. Štajerske kokoši, ki se odlikujejo po nesnosti, so že začele prevladovati
na nekaterih kmečkih dvoriščih. Lani so razdelili med gospodinje 1.800 piščancev. Največ jajc odkupijo v Podgradu, kjer je umna kokošjereja najbolj razvita. Žene pa se zavzemajo tudi za električni valilnik in sadno sušilnico. Z dobro voljo se bodo prav gotovo dokopali tudi do teh potrebnih naprav.
Lani se je v zadružnem investicijskem in amortizacijskem skladu nabralo okrog 6 milijonov din. Sredstva so namenili predvsem za nakup novih strojev, preureditev gospodarskega poslopja v sodoben hlev na zadružni ekonomiji, novi kokošnjak in zunanjo ureditev zadružnega doma.
Že sedaj je moči šteti radgonsko zadrugo med dobre vrstnice v Pomurju, če pa bodo uveljavili še nekatere ukrepe (na primer: dobro poslovanje hranilne službe) in če bosta hkrati z gospodarsko močjo rastli tudi zadružna zavest in demokratičnost pri odločanju, potem ni več daleč dan, ko jo bomo lahko imeli za eno najboljših zadružnih organizacij v pokrajini.
S. K.
V SLAMJAKU pri Ljutomeru so zgradili vodnjak
V Slamnjaku so ljudje že od nekdaj morali nositi vodo za kuhanje in pitje precej daleč. Vodni izvir, ki leži pod njivami, je bil kaj malo primeren, toda ljudje niso imeli dovolj sredstev, da bi zgradili boljši vodnjak.
Letos pa je krajevnemu odboru RK uspelo urediti to stvar in predzadnjo nedeljo je bila slovesna otvoritev novega, modernega vodnjaka. II gradnji so prispevali: Higienska postaja Ljutomer 70 tisoč, Centralni higienski zavod v Ljubljani je izdelal načrte v vrednosti 50 tisoč dinarjev, prostovoljno delo, ki je ocenjeno na 100 tisoč dinarjev, pa so opravili domačini.
Novi vodnjak ne bo služil samo štiridesetim prizadetim gospodarstvom. temveč bo nudil mrzlo studenčnico tudi žejnemu popotniku.
Š. Z.
Dopolnilo k članku
„Gledalci obsojajo“
V 27. številki »Pomurskega vestnika« je dopisnik iz Vel. Polane opisal nekatere pomanjkljivosti v zadružnem kinu, ki motijo resne obiskovalce. Njegove navedbe so točne vse do mesta, kjer se pisec sprašuje, zakaj ravnateljstvo šole dovoljuje šol. otrokom obisk večernih kinopredstav, kar pa ni točno. Ravnateljstvo je z enako doslednostjo uvajalo šolske predpise kakor vse druge šole in se je tudi borilo proti večernemu obiskovanju filmskih predstav s pojasnjevanjem učencem, na roditeljskih sestankih in v razgovorih s prizadetimi starši. Pri večini staršev in otrok je šolski učiteljski zbor uspel, le otroci 4 do 5 družin se niso ravnali po predpisih, za kar so dobili znižane ocene iz vedenja, kar pa ni pomagalo, ker jim starši tega niso zabranili, a pri blagajni so kljub prošnji ravnateljstva še naprej prodajali vstopnice šoloobveznim otrokom. Ko je 15. juliju blagajna nehala s to prakso, otroci tudi niso več prihajali k večernim predstavam.
Ponočevanje šolskih otrok je sploh vprašanje, ki bi ga bilo potrebno temeljiteje obravnavati. Obiskovanje kina še ni najhujši primer, ker ostane otrok le do 22. ure zunaj. Mnogo hujši so primeri ob raznih gostijah in krstitkih, ko otroci ostanejo celo noč pokonci, poleg tega pa še pijejo. So še nekateri starši, sicer redki, ki pridejo z otroci tudi na razne veselice in ostanejo tam do polnoči ali pa še čez. Tudi pri ličkanju koruze se zbirajo otroci in ostajajo pozno v noč.
Da ob vseh teh prilikah slišijo in vidijo marsikaj, kar ni za njihova ušesa in oči primerno, se tudi zgodi. Torej ne bomo o!) vprašanju ponočevanja otrok obravnavali le večernih predstav, ampak ves kompleks dogajanj, ki nam lahko spači duhovni obraz otroka. To pa ni samo dolžnost šole, nego vseh sovzgojiteljev: staršev, družbenih organizacij in vsakega poedinca v naši socialistični družbi. Ko bo sleherni izmed nas čutil odgovornost za vzgojo našega mladega rodu. potem bodo negativni pojavi hitro odmirali.
Križanič Franc. Vel. Polana
NESREČA PRI TRBOVELJSKI CEMENTARNI
V prejšnjem tednu so se v pečinah Bukove gore nad cesto pred trboveljsko cementarno nenadoma pričele trgati skale. Precejšnja skala je razmesarila upokojenega rudarja Ivana Glažarja; podrla je tudi leseno drvarnico. Nekaj skal se je zarilo pred stanovanjske bloke in stanovalci so morali zaradi varnosti še ponoči zapustiti stanovanja.
„USPELA ČAROVNIJA“ NA GORIČKEM
V čarovnice, ki se ob luninem svitu sestajajo na križpotjib, pripravljajo točo, jašejo metle in počenjajo druge vragolije, ob katerih se navadnemu zemljanu ježijo lasje, dandanes ne verujemo več. Kvečjemu z njimi strašijo poredne otročaje. Velik gospodarski in kulturni napredek, ki ga doživlja Pomurje po zadnji vojni, je večino naših preprostih ljudi odvrnil od praznoverja in čarovnij. Ponekod v Prekmurju pa še vedno niso obračunali z zaostalostjo in praznoverjem. O tem priča tudi spodaj opisani primer.
Bodimo kratki : nekemu imovitemu kmetu sta poginili dve kravi. Nesreča je postaranega gospodarja hudo potrla. Tiste dni je hodil kot izgubljen po dvorišču. In ko je tako premišljeval o svoji nesreči, ki ga je zadela, se mu je v modri glavi porodila misel o vaških čarovnicah, ki so bržkone krive njegove nesreče. Toda: kakor koli je v mislih obiskoval vaške babnice, se mu nobena ni zdela prava. Gospodar Feri pa je mož dejanj, zato hoče vsaki stvari do dna: in brž je poklical na pomoč »višjo silo«, da bi ruzvozljala prečudni vozel. No »višja sila« je bila sedaj tu, v osebi starejšega moža, čarovnika v belem plašču . . .
Hodil je mož v belem plašču okrog hiše, hodil po sadovnjaku, krilil s kosmatimi rokami, spuščal prečudne glasove in vneto pljuval po tleh . . .
Vaščani so čarovnijo plaho opazovali izza plotov, kamor jih je prignala radovednost. Na dvorišče, v bližino čarovnika, si niso upali, kajti dobro so se zavedali, da s takim kifelcem, ki te lahko »alabra-kala-bra« spremeni v prašička ali kozo. ni dobro zobati češenj.
»Kaj drugo kot coprnico išče, vraguljo, ki je zavdala kravam, da so poginile!« je povedal nekdo za plotom, drugi pa so mu nemo pritrdili. No, ljudem ni bilo treba dolgo čakati. Mož je namreč prenehal s čaranjem, sedel na vežni prag, dvakrat kihnil v robec in slovesno izjavil:
»Imam jo, čarovnico!« Potem je ostro pogledal gospodarja, nato pa brez besede
pokazal	s	palico na streho	sosedove hiše.
»Julča, da bi jo vrag!« se je tedaj posvetilo gospodarju. Kajpada! Julča, postarana soseda	je	čarovnica in	amen. On tepec, da	že	ni	prej pomislil	na baburo, ka-
ko je čestokrat škilila na njegove krave . . .
Vest, da je mož v belem plašču »odkril« čarovnico, ki je »zavdala« Ferijevim kravam, se je hitro raznesla po vasi. Ni minila urn in že so prišli na Ferijevo dvorišče prvi vaščani. Ta je imel jalovo kravo. drugi je hitel pripovedovati o mršavih prašičih, največ pa je bilo takih, ki so se pritoževali, da so krave ob mleko. Mož v belem plašču jih je nekaj časa poslušal, nato pa izjavil: »Prav, če hočete! Vedite pa. da	sc	mi	vsaka stvar	ne posreči. Za
začetek naj vsakdo pripravi pečeno kokoš . . .«
»Pečeno kokoš?« so se spogledali ljudje.
»Da, pečeno kokoš! Kaj pa mislite, da se bom lačen potegoval za vaše krave in svinje . . .?« je še enkrat pribil mož v belem plašču.
»No, če gre samo za pečene kure, teh nam ne manjka!« so rekli ljudje in se porazgubili po vasi. Čez eno uro ali dve je mož v belem že »čaral« po vasi, zraven pa kajpada obiral lepo zapečeno kurjo pečenko in jo zalival s šmarnico. Ko je nekaj dni tako »čaral« in pospravil pol ducata kokoši, je izjavil:
»Kurja pečenka, to ni nič! Če hočete, da bo kaj. prinesite žive kokoši, namizne prte, posteljno perilo, denar. Vse to moram sežgati na križpotju!« je pojasnjeval zaprepadenim vaščanom, katere je malce pogrela nova zahteva. Najbolj lahkoverni so res prinesli žive kure in drugo. Če je mož vse to sežgal na križpotju, niso mogli ugotoviti, kajti kifeljc jo je čez noč popihal. kur tako brez slovesa, kot se čarovniku pravzaprav spodobi.
Na kokoši, rjuhe in denar bi ljudje še pozabili, ne morejo pa si odpustiti, da so v svoji lahkovernosti po nedolžnem »ožigosali« pošteno vaščanko za čarovnico.
-st-
Pravo veselje za mladež — čofotati v vodi, plavati in se igrati z valčki.
Malce neroden sem. pa mi ne zamerite. saj sem prvič pri klavirju.
POMURSKI VESTNIK. 26. julija 1956
3
SOBOŠKA KRONIKA
POROKE IN ROJSTVA
od 14. do 21. julija 1956:
Poročila sla se: Franc Domjan, strojni ključavničar in Marija Rac - tovarniška delavka, oba iz M. Sobote.
Rodile so: Sonja Bukovec iz M. Sobote, deklico; Marija Ficko iz Boreče, dvojčka — dečka; Anica Perdigal iz Ižakovec, deklico; Terezija Horvat iz Lukačevce, deklico; Agica Šabjan iz Martjunec, deklico; Elizabeta Jošar iz Lendave, dečka; Marija Šribar iz M. Sobote, dečka; Sidonija Korpič iz Šulinec, deklico; Katica Farkaš iz M. Sobote, dečka; Kristina Praznik iz Nuskove, deklico; Kamila Lenarčič iz Krajne, deklico; Vera Vereš iz Rakičana, deklico; Marija Gjerek iz Bukovnice, dečka; Pavla Košar Stavešinskcga vrha, deklico; Irena Miholič iz Andrejec, deklico in Anica Ozvatič iz M. Sobote, dečka. — Rodile so v soboški porodnišnici.
NESREČE IN NEZGODE Lobanjsko kost si je nalomila in si poškodovala vrat Katarina Car, stara 62 let, iz Dobrovnika, ko je padla z voza, ki je bil visoko naložen s senom.
Na lesene grablje je stopila 30-letna Irena Kerčmar iz Bokrač. Zobje grabelj so se ji zarili globoko v meso in ji povzročili hudo rano.
Mileni Kolarič, stari 15 let iz Mekotnjaka pri Cezanjevcih, je spodrsnilo na brani. Pri padcu je dobila hudo rano na trebuhu.
Hudo se je ranila 16-letna Jožica Zaplatič iz M. Sobote, ko si je po nesreči prerezala s koso zgornjo stran stopala. Zdravijo se v soboški bolnišnici.
TOVORNI AVTO SE JE PREVRNIL 19. julija zjutraj sta se v Starinovi vasi srečala dva tovorna avtomobila. Iz Radenc je vozil polne steklenice slatine avto nekega podjetja iz Varaždina, ki se nasproti vozečemu avtomobilu iz Čakovca ni umaknil, tako da je slednji s praznimi steklenicami zavozil v obcestni jarek, zadel v betonski zid in se prevrnil. Pri nezgodi se je razbilo 100 praznih steklenic, zlomile so se sprednje in zadnje vzmeti ter kardanska os in nastale so še druge poškodbe. Škoda je bila ocenjena na 80.000 din.
S KOLESOM POD TOVORNI AVTO 17. julija predpoldne je vozil šofer Geza Krenos tovorni avto, last soboške Tovarne mlečnega prahu, skozi Petanjce. Tedaj se je iz nekega dvorišča nenadoma pripeljal s kolesom na cesto 71-letni Aleksander Kos. Ko ga je šofer zagledal, je z vso silo pritisnil na zavore, toda razdalja 7 metrov je bila premajhna, da bi bil ustavil avto. Starega Kosa je zadel odbijač in avto ga je s kolesom vred potiskal še kakšne tri metre pred seboj. Težko poškodovanega so odpeljali v Radence k zdravniku, a je zaradi težkih poškodb na glavi že med potjo umrl. Šofer Krenos ni bil kriv nesreče.
SMRT PRI PODIRANJU STARE HIŠE Kmet Alojz Flisar iz Gerlinec je 19. julija podiral staro, iz ilovice zbito hišo. Pri tem poslu mu je pomagal domačin 48-letni Jože Grah. Ko je Grah izpodkopaval steno na zunanji strani, je odšel Flisar za hip po opravkih v hlev. Medtem se je stena porušila in pokopala Graha pod seboj. Flisar se je takoj vrnil, odkopal Graha in ga potegnil izpod porušene stene. Grah je pri nesreči dobil več ran na roki, zlomilo mu je nogo in dobil je tudi težke notranje poškodbe, katerim je kmalu tudi podlegel.
NA JULIJSKE ALPE IN POHORJE Planinsko društvo v M. Soboti bo v prvih dneh avgusta priredilo izlet na Julijske Alpe (vključno Triglav) in na Pohorje.
Prvi izlet bo trajal šest, drugi pa pet dni. Prva skupina bo odpotovala 5. avgusta zjutraj. Pri planinski skromnosti bo treba vzeti na pot okrog 2500 din za osebo. Priznan je 50 % popust na železnici, če bo v vsaki skupini vsaj pet članov PD. Druga skupina za Pohorje pa bo predvidoma krenila na pot okrog 10. avgusta in bo obiskala nekatere pohorske koče.	-sk
Pomurski vestnik — Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo: M. Sobota, Trubarjev drevored 3/II. — Telefon 1-38 Uprava in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Tel. 53 — Naročnina: četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki 641-T-608 v M. Soboti — Tisk Pomurske tiskarne v Murski Soboti.
Iz rogaševskega kota
Pred kratkim je bila pri Juriju velika gasilska slavnost. Tekmovanje med posameznimi gasilskimi društvi je pokazalo, da so najboljši ropoški gasilci. Gasilci iz Ropoče bodo pokazali svoje znanje tudi na okrajnem tekmovanju. Pa mladi gasilci so se odrezali! Tekmi je prisostvovalo okrog 500 ljudi. Med gosti je bil tudi podpredsednik Republiške gasilske zveze tov. Klemenčič. Tega tekmovanja se niso udeležili gasilci iz Cankove, Krašč, Domajinec, Skakovec, Serdice in Kramarovec.
Turnišče
DPD »Svoboda« iz M. Sobote je preteklo nedeljo predvajalo v Turnišču ameriški film »Ne poj mi žalostnih pesmi«. Dvorana je bila polna.
Film je bilo težko razumeti in nekateri gledalci so čez nekaj časa postali malodušni ter se začeli po dvorani sprehajati in pogovarjati. To pa je motilo druge, ki so hoteli razumeti vsaj nekaj, če že ne vsega in bili zato ogorčeni nad sprehajalci.
Kljub temu pa so se ob koncu vračali domov z željo, da bi v svoji dvorani še večkrat gledali dobre, kvalitetne filme.
ŠPORT
TEČAJ ZA NOGOMETNE INŠTRUKTORJE V ROVINJU
Pred kratkim je bil v športnem taborišču Višje šole za telesno vzgojo v Rovinju enomesečni tečaj za nogometne inštruktorje.
Slušatelji so začeli precej drugače pojmovati telesno vzgojo in metode treninga. Poslušali so tudi vzgojna in zdravstvena predavanja. Dokaj stroge izpite je na koncu tečaja uspešno prestalo 22 kandidatov (od 24!), med katerimi so tudi štirje odličnjaki.
Pomursko športno javnost bo prav gotovo razveselila vest, da je z odličnim uspehom opravil izpit za nogometnega inštruktorja tudi tov. Ladislav Terek iz Lendave. Imenovanemu tovarišu čestitamo in želimo, da bi pridobljeno znanje kar najbolj uspešno presadil v vrste mladih igralcev in tako prispeval svoj delež k občemu napredku slovenskega nogometa.	-sk
*
V nedeljo, 15. julija je bil v zadružnem domu pri Gradu ustanovni občni zbor strelske družine »Tromejnik«.
Člani družine so sprejeli pravila in izvolili upravni in nadzorni odbor. V programu dela družine je med drugim tudi določitev in ureditev strelišča. Sklenili so, da bodo
strelišče uredili s prostovoljnim delom.
Za strelski šport je zelo veliko zanimanje, tako med odraslimi kakor med mladino.
MALI OGLASI
POSESTVO, 3 ha obdelovalne zemlje z 200 prvovrstnimi drevesi, 1 ha GOZDA. HIŠO, z vodovodom in elektriko, 6 sob. kopalnica (hiša ni v stanovanjski skupnosti). Takoj vseljivi 2 sobi. kuhinja in lokal, primeren za obrtnika. Posestvo in hiša ležita v Šentjurju pri Celju ob cesti in železnici. — Ponudbe: dr. Martin Kartin, Ljubljana, Valvazorjeva ul. 5. ENOSTANOVANJSKO HIŠO, VRT, LOKAL. SADOVNJAK, VINOGRAD, GOSPODARSKO POSLOPJE, v bližini Rogaške Slatine, prodam. Cena po dogovoru. — Naslov v upravi lista.
ŠUPO (dolžina 20 m, ¼ lesa primerna za kakršnokoli uporabo) — prodam. — Štefan Banfi, Moščanci št. 5, p. Mačkovci.
ARONDIRANO POSESTVO 2 ha njiv, 1 ha travnika, 3 ha gozda, ki ni izsekan in je star okrog 100 let, 0,5 ha sadovnjaka.
6 a vinograda, hišo in gospodarsko poslopje, zidano in z opeko krito, 10 minut od državne ceste — ugodno prodam. Simon Šantl, Godemarci št. 34, p. Bučkovci pri Ljutomeru.
Sladkorna tovarna Beli Manastir — Baranja potrebuje VEČJE ŠTEVILO DELAVCEV (akordno delo) in to samo moške, ki so popolnoma zdravi. Mesečna plača od 17.000 din naprej. Stanovanje in hrana preskrbljena. Hrana mesečno 3.000 din. Interesenti naj se javijo do 5. avgusta pri pooblaščenem zastopniku tovarne: Aleksandru Filo, Kuštanovci 34, p. Mačkovci ali pa pri Posredovalnici za delo OLO M. Sobota.
4 HRASTOVE SVINJSKE HLEVE, v dobrem stanju, prodam. Poizvedbe pri Janezu Lasbaher, Iljaševci, p. Križevci pri Ljutomeru.
2 DOBRI MLEKARICI, 2 TRAVNIKA in 2 NJIVI v Selu, prodam. — Marija Varga, Prosenjakovci. Informacije daje Koloman Varga, M. Sobota.
MALI MIZARSKI STROJ - kombiniran z električnim motorjem, lesene konstrukcije ugodno prodam. — Jurij Kurnjek, Tešanovci.
POSESTVO 3 ha zemlje, hiša in gospodarsko poslopje pri Trojici v Slov. gor. in 2 KOMPLETNI OSTREŠJI 12 X 5 in 4 X 10, prodam. — Anton Rajter, Osek št. 102, pošta Gradišče v Slov. gor.
POSESTVO, 7 ha. z inventarjem, prodam. Posestvo je na ravnini ob glavni cesti. Kupci naj se oglasijo pri posestnika Ignacu Gajserju. Savci 80. p. Tomaž Ormož.
ŠIVALNI STROJ »SINGER«, levoročni, prodam. Naslov v upravi lista.
Opozorilo slovenskim rojakom,
ki so na obisku v domovini
V »Izseljenskem tednu« od 6. do 12. avgusta vabi Slovenska izseljenska matica vse rojake, ki so na obisku v Sloveniji, na čim večjo udeležbo zlasti na naslednjih prireditvah:
1.	V sredo, 8. avgusta, na proslavo in izlet ob priliki odkritja spomenika ameriškemu pisatelju slovenskega rodu Louisu Adamiču v Grosupljem pri Ljubljani. Pričetek slavnosti ob 9. uri dopoldne.
2.	Dne 9. avgusta ob 8. uri zjutraj otvoritev razstave izseljenskega tiska v dvorani zavoda za socialno zavarovanje, Ljubljana, Kidričeva 5, pritličje.
3.	Dne 11. avgusta na osrednjo kulturno prireditev v Ljubljani, dvorana Slovenske filharmonije, Trg revolucije 1, ob 8. uri zvečer.
Okrajna gasilska zveza Murska Sobota
obvešča:
Proslave in prireditve. PGD Ivanjci ObGZ Videm ob Ščavnici bo proslavilo 20-letnico svojega obstoja v nedeljo, 29. t. m. ob 9. uri.
PGD Rankovci, ObGZ M. Sobota, bo slavnostno prevzelo novo motorko. Prevzemu bo sledil program, ki se bo pričel 29. t. m. ob 13. uri.
II. gusilskr festival. Obveščamo člane -telovadce, ki bodo nastopili na II. gas. festivalu v Mariboru, da bodo nastopili oblečeni v paradnih gas. hlačah in beli srajci s titovko — paradno. Pozivamo vaditelje, da o tem seznanijo svoje telovadce in poskrbijo za enotnost.
Iz pisarne OGZ
IZJAVA
Podpisani Štefan Fujs od Grada št. 63 se najiskreneje zahvaljujem tov. Vilibaldu Beloglavcu, ravnatelju Nižje gimnazije pri Gradu, za umik tožbe proti meni zaradi neresničnih in nepremišljenih izjav, zaradi katerih je trpel na ugledu in imel nepotrebna zasliševanja. Izjava je bila zlonamerna in izrabljena brez mojega dovoljenja.
Štefan Fujs, Grad 63.
Gostinsko podjetje »Hotel Zvezda«, Murska Sobota.
sprejme
NATAKARSKEGA VAJENCA
s takojšnjim nastopom. Kandidat mora biti moškega spola in imeti mora popolno osemletko ali dovršeno nižjo gimnazijo z malo maturo.
ISKRENO SE ZAHVALJUJEM dr. Sedlačku za pomoč pri zdravljenju moje žene. — Jože Sečko.
UPOKOJENCI IN KMETIJSKI DELAVCI, POZOR! Ne zamudite ugodnosti. Poceni dobite lastni dom. Izboljšajte si življenjske pogoje z nakupom posestva: 1 ha ZEMLJE, STANOVANJSKA HIŠA in GOSPODARSKO POSLOPJE v Slovenskih goricah za 400.000 dinarjev in to na obročno odplačilo. Če hočete priti poceni do lastnega doma. pišite takoj Realitetni agenciji v Mariboru, Partizanska ul. 24, ki prodaja 5 opisanih objektov.
Tedenski koledar
Nedelja, 29. julija — Marta Ponedeljek. 30. julija — Maksima Torek, 31. julija — Ignacij Sreda, 1. avgusta — Ljubica Četrtek. 2. avgusta — Bojan Petek. 3. avgusta — Štefan Sobota. 4. avgusta — Dominik
Lunine mene: 30. juliju ob 20. uri 31 minut: zadnji krajec. Gibanje sonca: 1. avgusta vzide sonce ob 0.4. uri 44 minut, zaide ob 19. uri 32 minut. Dolžina dneva: 14 ur 48 minut.
KINO
LENDAVA — od 27. do 29. julija brazilski film »Razbojnik«, od 3. do 5. avgusta avstrijski film »Don Jouan«.
RADENCI — 29. in 30. julija italijanski film »Na robu propasti«, — 2. avgusta jugoslovanski film »Deklica in hrast«. MURSKA SOBOTA — od 27. do 29. julija ameriški barvni film »Tri ljubezni«, — od 31. julija do 2. avgusta ameriški film »Trinajsta ura«.
ČFPINCI — 29. julija francoski film »Plačilo za strah«.
RADGONA — 28. in 29. julija italijanski film »River Street 99«, 1. in 2. avgusta ameriški film »Možje«.
GRAD —	29. julija ameriški film »Pet
prstov«.
RAZPIS
Zadružna hranilnica in posojilnica v Murski Soboti — Komisija za štipendije
razpisuje
na osnovi Temeljnega zakona o štipendijah (Ur. list FLRJ št. 32/55) in odloka o višini štipendij (Ur. list FLRJ št. 33/55)
2 štipendiji za študij na pravno ekonomski fakulteti (1 za pravni oddelek in 1 za ekonomski oddelek).
Štipendije bodo podeljene za čas. ki je prosilcu po predpisu določen za dokončanje študija v višini din 5.000. za zadnji dve leti študija 6.000 din.
Prosilci naj takoj, najpozneje pa do 15. avgusta 1956, predložijo Zadružni hranilnici in posojilnici v Murski Soboti prošnje in priložijo potrdilo o premoženjskem stanju ter zadnje šolsko spričevalo. Zadružna hranilnica in posojilnica M. Sobota.
LOVCI
POMURJA!
Udeležite se
LOVSKEGA DNE,
ki bo 5. avgusta
v POLANI
PREBIVALCI POMURJA!
Obiščite XIII. MARIBOKSKI TEDEN,
to veliko manifestacijo našega gospodarstva, kulture in športa. Razstava in veselični prostori v Mladinski ulici.
Od 27. julija do 5. avgusta 1956
Na železnici 25º|ο popust!
S poti po Afriki
FRANC ŠRIMPF
10
Najprej sva zadela ob palačo maroškega sultana. Obsegala je celo četrt z vsemi svojimi vrtovi, bazeni in stranskimi prostori. Škoda, da sva jo mogla opazovati le od zunaj. Kljub temu, da biva maroški sultan skoraj stalno v Rabatu, vendar ni dovoljen ogled te njegove palače. Več dobro oboroženih Arabcev, njegove telesne straže, čuva vhod in dokaj ostro odvrača radovedne tujce od prijemanja kljuk na glavnih vhodnih vratih, vzidanih v prečudovit arabski portal.
Tudi midva sva se morala pokoriti, četudi sva se delala, kakor da sva prišla z Marsa. Pomagalo ni nič.
Pustila sva sultanovo palačo in njegove Arabce in se napotila v nasprotni konec mesta, tja, kjer se razkošni, umetno zasajeni eksotični park razširi v Plače de Liautey1, obdan s sodno palačo, mestno občino, banko in številnimi kasarnami. Vse to je zidano seveda v lepem arabsko-mavrskem slogu. In v bližini bela katedrala, ki Še ni dograjena in bela mošeja, in beli hotel Trocadero in same bele hiše.
Res, Casablanca zasluži svoje ime.
Toda dovolj sem je imel.
Kje je Dar-el-Beida?
Nisva se dolgo trudila. Vsakdo v Casablanci ti pove, kako prideš v Busbir, ki je nekakšna Casbah Casablance in v staro
Medino, kjer stoje prvi temelji Anfe, mesta., ki so ga 1515. leta zgradili Portugalci, da bi ga nato lahko Francozi razvili v ,belo hišo’.
Busbir je središče arabske trgovine v Casablanci, središče najhujše prostitucije, verižništva, pretepov in ubojev. Tudi tu sva se z Miralemom težko pomikala naprej po ozkih, vedno prenapolnjenih ulicah, mimo številnih trgovinic, stojnic z orientalskim blagom, arabskih molilnic, kopališč, otrok in mater, ki doje svoje otroke kar na ulici. Vse je tu v nenehnem gibanju, v tempu življenja, ali dela vsaj tak vtis, ki je večji kakor v evropskem delu mesta, morda zato, ker je tu vse ozko, majhno in omejeno. To življenje ne zamre niti ponoči. Kaj še! Takrat se šele razbohoti v številnih sumljivih lokalih in nočnih beznicah.
Toda nihče vam ne bo svetoval, da bi se v takih urah podal Evropejec na ulice ali celo v lokale Busbira. Ne mine skoraj dan ali bolje noč, da ne bi policija izsledila človeškega trupla, vrženega kje za ruševine stare hiše. Uboj. Morda iz sovraštva, morda zaradi navadnega ropa. Kdo bi to mogel vedeti? Upor proti belemu človeku, ki je nepovabljen stopil na ta prastara tla Berberov, beduinov, Židov.
Včasih tih, danes vedno glasnejši, zagrizenejši boj.
Ali bo kronan z uspehom?
Prihodnja leta bodo pokazala.2
Že več ur tavava s tovarišem po ulicah Medine, sestre Busbira. V širokih, sivih haljah, z majhnimi črnimi kapami na glavah, z obraščenimi, značilnimi obrazi stoje ali sede Židje na ulicah, pred pragovi svojih hiš ali pa se sprehajajo naokoli. Skriti v kakšnem kotu prodajajo ali opravljajo majhna obrtniška dela. Zdi se mi, da so pridni ljudje.
In glej, neadoma sva obstala, presunjena od slike, ki se nama je nudila. Iz bližnje hiše so pravkar prinesli črni možje črno krsto in jo naložili na s črnimi plahtami pokriti voz. Ljudje, oblečeni v črno, stoje za njim in ihte, nekateri v robec, drugi glasno in tako, da jim lijo solze po licih. Ženske so neutolažljive.
Sprevod je krenil, črni konji so potegnili. Neokretni voz se je komaj gibal po ozkih ulicah in se zadeval s krsto ob robove majhnih hiš. To je bila drugačna smrt. Smrt v postelji. A prav tako smrt.
Zdi se mi, da sva se z Miralemom zgubila v tem labirintu hiš in prehodov. Že nekajkrat sem opazil, da sva se vrnila na isto mesto. Iz Medine v Busbir in zopet nazaj. Vraga, vsak čas bo padel mrak na ulice. Treba bo izginiti. Nikjer ne vidiva evropskega človeka. Za pot si ne upava vprašati, ker bi tisti, ki bi ga vprašala, utegnil vprašati za najinima denarnicama, če jih imava dobro spravljene in kje. Morda bi vprašal še za čim drugim.
Vsa izmučena in že s precejšnjo mero strahu v kosteh sva se nenadoma znašla na evropski ulici. Nikakor nisem mogel uganiti, kako se nama je to posrečilo.
»Za danes imam dovolj!« je rekel Miralem in tudi jaz sem bil njegovega mnenja.
Sicer pa je bila pred' nama še dolga pot preko Tangera v London in Hamburg in zopet nazaj.
KONEC
1 Trg Liauteya.
2 In res so: danes je Maroko arabska država, neodvisna od Francije.
POMURSKI VESTNIK, 26. julija 1956
4