ptujski
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV MESOKOMBINATA PERUTNINA PTUJ LETO III. Št. 6 JUNIJ—JULIJ 1979

perutnina.!?
Praznik samoupravijalcev
27.	junija 1950 je Ljudska skupščina FLRJ sprejela Temeljni zakon o upravljanju z državnimi gospodarskimi podjetji in višjimi gospodarskimi organizacijami po delovnih kolektivih. To je dan, ko smo v socialistični Jugoslaviji uresničili akcijsko parolo delavskega gibanja: »Tovarne delavcem, zemljo kmetom«. Tako je 27. junij postal praznik samoupravljalcev Jugoslavije. V počastitev praznika je Občinski svet zveze sindikatov Ptuj dne 26. junija, na predvečer samega praznika, organiziral v ptujskem gledališču proslavo. Na proslavi je imela govor Erika Mihelač, predsednica konference osnovnih organizacij sindikata v naši delovni organizaciji. Da povzamemo vsebino njenega govora.
Na kratko je orisala naš družbeni razvoj od nastanka nove Jugoslavije. Poudarila je, da je gospodarski sistem šel skozi nekoliko razvojnih faz od obdobja nacionalizacije, ko se je še močno čutila nadmoč države v gospodarstvu, do vseh ostalih sprememb, ko se je vedno bolj krepila samostojnost podjetij in se večala vloga delavskega upravljanja, tako na področju ekonomske politike kot tudi v celotni politiki razvoja družbe.
Pomemben korak pri osvobajanju gospodarstva od skrbništva države pa smo storili z gospodarsko in družbeno reformo v letu 1965, ki je imela kot cilj utrjevanje vodilne vloge samoupravljalcev, v celotnem družbenem in gospodarskem razvoju, povečanje ekonomske učinkovitosti samoupravnega sistema in preusmeritev gospodarstva od ekstenzivnega k intenzivnem razvoju. Naj citiramo povedane Titove besede: »Od uvedbe prvih delavskih svetov v letu 1950 se je samoupravlja-
njenje začelo širiti tudi na vsa druga področja družbenega življenja. Organi samoupravljanja so postopoma, sprva res z različnimi odpori, nenehno dobivali vse večje pravice in odgovornosti.
Krepila sta se materialna osnova samoupravljanja in vpliv delovnih ljudi na odločanje o družbenih zadevah. Na vsaki stopnji našega razvoja smo skladno s spremembami v družbenoekonomskih odnosih razvijali in še naprej bogatili enakopravnost med narodi in narodnostmi. Naša nova ustava vse to še bolj zagotavlja. Po pravici poudarja, da so novi samoupravni odnosi med ljudmi in polna enakopravnost narodov in narodnosti zagotovilo enotnosti in trdnosti Socialistične federativne republike Jugoslavije.«
V nadaljevanju je predsednica opozorila na bistvene spremembe pri urejanju temeljnih odnosov v združenem delu nastale z novo ustavo leta 1974 in z zakonom o združenem delu. Zakon o združenem delu je močno orožje v rokah delavskega razreda v njegovem zgodovinskem prizadevanju in boju za brezrazredno družbo. Na temelju novih odnosov raste tudi delegatski sistem kot zanikanje formalne in predstavniške demokracije in kot dejavnik uveljavljanja svobodne zveze proizvajalcev. Posebnega pomena je vloga Zveze sindikatov, Zveze komunistov in Socialistične zveze. Njihova aktivna dejavnost je v dajanju pobud, v ugotavljanju bistva problemov, o katerih naj bi se samoupravljale! in delegati izrekali v procesu oblikovanja mnenj, stališč in predlogov. Dosedanje izkušnje v
(Nadaljevanje na 2. strani)
IZ VSEBINE
—	Proslava jubilejev
—	Uresničevanje nagrajevanja po delu
—	Sindikat o pridobivanju in razporejanju dohodka
—	Naši kooperanti
—	0 delu civilne zaščite
v
Proslava ob jubilejih
l/ športni dvorani Mladika v Ptuju je bila v petek, 22. junija, osrednja proslava ob 60-letnici KPJ — ZKJ, revolucionarnih sindikatov ter SKOJ — ZSMJ.
Zbralo se nas je blizu 1000 Ptujčanov, ki smo bili priča zelo skrbno izbranega programa, v katerem je imel uvodno beseda sekretar OK ZKS Ptuj Milan Kneževič, slavnostni govor pa sekretar predsedstvi CK ZKS Franc Šetinc. Ta je v svojem govoru očrtal dosedanjo revolucionarno pot ZKJ ter še posebej poudaril njeno vlogo pri oblikovanju pristnih človeških odnosov v naši sa moupravni socialistični družbi Slovesni trenutki letošnje pro slave so se stopnjevali, ko se je začela podelitev jubilejnih nagrad, katere so prejeli 3 predvojni komunisti, 55 članov ZK ob 30-letnioi članstva ter 15 dosedanjih sekretarjev ko miteja OK ZKS Ptuj.
Za 30-letnico članstva so prejeli jubilejne nagrade tudi 3 naši sodelavci, in sicer Martin Berden iz DSSS, Ivan Hab janič iz TOZD Mesna industrija ter Bogomir Veber Jz TOZD Ptujska tiskarna. Najbolj slo vesen je bil sprejem v ZK, ko je 30 novim članom osebno izročil v roke članske izkaznice sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šetinc. Med temi sta bi-
la tudi 2 naša sodelavca, in sicer Alojz Hrženjak iz TOZD Mesna industrija in Anica Poganov iz TOZD Perutninske farme.
Sledil je še bogat kulturni program, v katerem so nastopili: gledališki igralec Boris Kralj z odlično izvedenimi re-
citacijami, moški komorni pev ski zbor Ptuj z izbranimi pesmimi ter pihalni orkester. V moškem komornem pevskem zboru so tudi zelo uspešno so delovali 4 naši sodelavci: Slavko Brglez, Jože llovšek, Miha Pajnkiher in Feliks Polanec.
Občinstvo je dobro izveden program nagradilo z dolgotrajnim ploskanjem.
Škoda, da se je te osrednje proslave udeležilo tako mah naših sodelavcev. Zlasti smo pogrešali na proslavi sekretarje 00 ZKS iz TOZD.
Drago Čater
Praznik samoupravijalcev
(Nadaljevanje s 1. strani
delegatskem sistemu nam kažejo še določene slabosti — premajhno povezanost skupščinskega delegatskega sistema s samoupravnimi organi v organizacijah združenega dela, premajhno strokovno pomoč delegatom in delegacijam in pomanjkljive povratne informacije. Velikokrat je za slabo delo kriva tudi preobremenjenost delegatov, s količino in raznovrstnostjo gradiva in njihova premajhna osveščenost in usposobljenost. Družbenopolitične organizacije bodo morale še veliko narediti, da bo delegatski sistem deloval tako, kot smo zapisali v ustavi in v zakonu o združenem delu.
Predsednica je v govoru posebej poudarila, da je naslednja stopnja demokratizacije političnega življenja v hitrejšem razvijanju vsebine in metod kolektivnega dela in vodenje po zamisli predsednika Tita. Zamisel o kolektivnem delu, odločanju in odgovornosti najdemo že v delovanju pariške komune leta 1871 in prav tako v času oktobrske revolucije, saj je bila Leninova zamisel pritegniti v politično življenje in odločanje o javnih zadevah prav vsakega državljanja.
Tudi na gospodarskem področju smo dosegli pomembne rezultate. Z letno stopnjo rasti družbenega proizvoda, ki znaša 6,2 % se uvrščamo med dežele z najhitrejšim gospodarskim razvojem. Posebno hiter razvoj smo dosegli v industrijski proizvodnji, saj se je od leta 1947 do 1978 povečala za 15-krat, v primerjavi z letom 1939 pa celo za 18-krat. V zadnjih desetih letih smo za 5-krat povečali zunanjetrgovinski promet. Osebna potrošnja se je v 25-letih povečala za več kot 4-krat, s tem pa se je tudi občutno povečal življenjski standard.
Seveda pa ni šlo vse brez težav. Probleme imamo tudi danes. Če naštejemo samo nekatere — prevelika potrošnja, nezadostna reproduktivna sposobnost gospodarstva, prevelike investicijske želje, zunanjetrgovinski primanjkljaj, prevelika razdrobljenost gospodarstva, preslaba izkoriščenost že zgrajenih proizvodnih kapacitet, preslaba disciplina, pa tudi brezskrbnost pri koriščenju energetskih virov, kar vse povečuje inflacijo.
Sistem samoupravnega družbenega planiranja še ni povsem uveljavljen, kar seveda negtivno vpliva na uveljavljanje družbenoekonomskega položaja delavca, kot tudi na uresničevanje naših razvojnih ciljev.
Dosledneje je potrebno izpolnjevati sklepe, sprejete na 10. in 11. kongresu Zveze komunistov ter na 9. kongresu Zveze sindikatov.
Na koncu je predsednica poudarila, da bi bilo potrebno dosledneje uveljavljati delitev po delu, kajti s tem bomo dosegli višjo obliko socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in takšno stopnjo razvoja, ko se hitreje začenja zmanjševati razlika med fizičnim in umskim delom.
S kulturnim sporedom so se nato predstavili člani folklorne skupine in tamburaškega orkestra delavskega kulturno-umet-niškega društva železničarjev Ivo Mikac iz Varaždina. Skupina je gostovala v okviru prireditev, posvečenih letošnjim 18. delavskim srečanjem bratstva in prijateljstva med devetimi hrvatskimi in slovenskimi občinami.
Uredništvo

Uresničevanje nagrajevanja po delu
in rezultatih dela
V	naši družbi si že dalj časa prizadevamo uresničiti znano socialistično načelo: »Vsak po svojih sposobnostih, vsakomur po njegovem delu«. Ta na videz dokaj enostavna parola pa je v praksi zelo težko izvedljiva. Vsi dosedanji poskusi, da bi se ji iribližali, so žal, le delno uspe-
li.	Zakon o združenem delu je problematiko nagrajevanja nosta vil bolj na realna tla. Določil je, da mora osebni dohodek delavca ustrezati rezultatom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku, ki ga je dal s svojim živim in minulim delom k ustvarjenemu dohodku. Osebni dohodek naj bo torej odvisen od količine in kvalitete dela, pri čemer je treba upoštevati zlasti obseg in zahtevnost dela, uspešnost pri uporabi delovnih sredstev, dosežene prihranke pri delu, izrabo delovnega časa in druge pogoje, v katerih delavec dela.
Ustrezen družbenoekonomski položaj delavca na področju pridobivanja in razporejanja dohodka ter pri uresničevanju načela delitve po delu in rezultatih dela lahko veliko prispeva ne le k enakopravnejšemu položaju delavca, pač pa tudi k njegovi večji zavzetosti za boljše delo in gospodarjenje z družbenimi sredstvi, s tem pa tudi za stalno povečevanje produktivnosti dela in dohodka.
V	naši delovni organizaciji smo se uresničevanja zakona o združenem delu lotili z vso resnostjo in pravočasno sprejeli vse samoupravne splošne akte, vključno s pravilniki za oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Odvisnost med delom in plačilom za delo smo opredelili z dvema kriterijema — s tako imenovano enoto proizvoda, s katero merimo količino o-pravljenega dela, in z dohodkovno mero, s katero ugotavljamo uspešnost gospodarjenja, izraženega v dohodku. Oba navedena kriterija sta dobra in primerna za vrednotenje rezultatov dela v smislu zakona, le da nista do kraja izpeljana in ju bo potrebno še dopolniti.
Za izvršitev te naloge so v TOZD formirane posebne komisije, katerih delo koordinira skupna komisija na nivoju delovne organizacije, ki jo je imenoval generalni direktor in je bila predstavljena že v zadnji številki našega glasila.
Tudi tozdi sprejeli akcijske programe
Delavski sveti vseh TOZD so v mesecu juniju na pobudo sin-
dikatov sprejeli akcijske programe in določili strokovne komisije za dopolnitev vseh splošnih aktov z dohodkovnega področja. Poleg pravilnika o osebnih dohodkih bodo reviziji in dopolnit vam podvrženi še samoupravni sporazum o pridobivanju dohodka in dohodkovnih odnosih, samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razpore:anje dohodka in delitvi čistega dohodka ter samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov. Najtežje delo v sklopu teh zadolžitev predstavlja prav gotovo izdelava podrobnejših normativov in meril za merjenje dela po količini, kvaliteti in uspešnosti ter določitev osnov za individualno ali skupinsko nagrajevanje po delu in rezultatih dela. Dosedanje merjenje dela po enoti proizvoda je bilo pregrobo zajeto in tudi premalo natančno, da bi ustrezalo preciznejšemu nagrajevanju po količini opravljenega dela. Te naloge smo se sedaj lotili tako, da za manjše delovne skupine ali delovne enote, ki predstavljajo neko celoto, postavljamo delovne normative, ki jih nato ovrednotimo v okviru normalne uspešnosti dela, ali pa za posamezna dela določimo vrednost po enoti (toni, kom., itd.), ki bo služila za individualni obračun osebnih dohodkov, kadar opravljajo delavci več različnih del in se ne more upoštevati skupinska norma. Odstopanja od postavljenih normativov, navzgor ali navzdol, bi se naj dnevno evidentirala in delavci bi tako sproti vedeli, koliko so planirane naloge dosegli in koliko so pri tem zaslužili. Z natančnejšim merjenjem opravljenega dela, ki bo v naprej o-vrednoteno, bomo ustvarili bolj neposredno zvezo med delom in plačilom ter tako dosegli, da bo delavec za več dela dobil tudi
večji osebni dohodek, kar naj bi stimuliralo ljudi za boljše delo. Če bi npr. delovna skupina ali posameznik opravila, delo, z manj vloženega časa, bi razliko do normirane višine naj dobila izplačano. Velikokrat se, recimo, zgodi, da delavci neke skupine z bolj intenzivnim delom nadomestijo enega ali več delavcev, ki so trenutno odsotni, zlasti v primeru bolniških in letnih dopustov, in delo prav tako kvalitetno opravijo. Za tako ali drugače povečano delo, bi naj delavci v bodoče dobili razliko v doplačilu v višini oziroma vrednosti, kot bi jo sicer prejeli delavci, ki so odsotni. Plačilo za delo po količini bi moralo biti obračunano in izplačano redno vsak mesec, ker bi le tedaj imelo pravi učinek.
Težje je vrednotiti kvaliteto dela kot količino
nm aonooKov, m oa tega prispevka bi naj bilo odvisno plačilo za minulo delo. Na tem področju se pripravljajo zakonski predpisi in upamo, da se bodo stvari tokrat bolj razjasnile.
Bolj kot količino dela pa bo težko vrednotiti kvaliteto pri delu. Ta merila še zaenkrat niso oblikovana in jih bomo morali še najti. Ocena kvalitete bo najbrž morala bazirati na končnem proizvodu in ne na medfaznih delih, tako da bodo vsi delavci, ki delajo na istem proizvodu, soudeleženi pri vrednostnih rezultatih kvalitetete. Prav tako se pripravljajo tudi izračuni za vrednotenje uspešnosti gospodarjenja, ki jih bomo merili na osnovi zmanjšanja stroškov. Prihranki, ki bi nastali kot rezultat dobrega in skrbnega dela, bodo tudi vključeni v maso sredstev za delitev oesbnih dohodkov.
Poseben problem, ki nam je danes še najmanj znan, pa predstavlja vrednotenje minulega dela. Kot vemo, leta službe ne morejo biti izključna osnova za to plačilo, pač pa drugi vrednostni kazalci, ki naj slonijo na tem, koliko smo vlagali sredstev za razširjeno reprodukcijo. Kot dobri gospodarji razumljivo, ne potrošimo vse novo ustvarjene vrednotenje minulega dela. Kot vemo, leta službe ne morejo biti izključna osnova za to plačilo, pač pa drugi vrednostni kazalci, ki naj slonijo na tem, koliko smo vlagali sredstev za razširjeno reprodukcijo. Kot dobri gospodarji, razumljivo, ne potrošimo vse novo ustvarjene vrednosti, temveč je nekaj namenjamo za nadaljnji razvoj organizacije, včasih tudi zavestno na račun oseb-
Bolje organizirati planiranje
Več natačnosti bo potrebno tudi pri planiranju v TOZD, saj bodo morali delavci planirati pogoje ustvarjanja in razporejanja dohodka, osnove nagrajevanja pa bodo sestavni del plana.
Kar zadeva delitev sredstev sklada skupne porabe, moramo vedeti, da ne bo v bodoče več nobenih od zunaj postavljenih višin zneskov za razne namene porabe, kot je to do sedaj določala isndikalna lista. Skupna poraba se bo prav tako kot osebni dohodek lahko gibala v mejah ustvarjenega dohodka glede na konkretne interese in potrebe delavcev. Družbeno usmerjenje zadovoljevanja teh interesov pa bodo vsebovali družbeni dogovori in samoupravni sporazumi, ki bodo sprejeti v teku letošnjega in naslednjega leta.
Kot vidimo, so pred nami zahtevne naloge pri dopolnjevanju in oblikovanju vsebine samoupravnih splošnih aktov o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo, ki jih moramo izvršiti do konca tega leta. Komisijam, ki bodo strokovno delale na tem področju bo potrebna izdatna pomoč, katero pričakujemo od vseh organizacj in vodstev, še posebej pa od sindikata, ki je politični nosilec te akcije.	J. B.
Belo na črnem — presvetijevanje jajc v sortirnici na farmi Sela Foto: L. C.)
VPRAŠANJE NABAVE LABORATORIJSKE OPREME ZA TOZD TOVARNA KRMIL
Obisk v ZIK Relagonija
Polnjenje starih silosov
Foto: L. C.
Dinamičen razvoj perutninske proizvodnje in s tem vedno večja poraba krmil, pa tudi ostrejši predpisi narekujejo pogostejšo kontrolo surovin in krmil.
V sestavu TOZD Tovarna krmil deluje kemični laboratorij, ki o-pravija kontrolo prispelih surovin in končnih proizvodov, to je krmil. Pri analizah, kjer gre zlasti za proteine, uporabljamo največ Kjeldahlovo metodo za določevanje surovih proteinov. To je ena od klasičnih metod, ki je v svetu in doma priznana kot edina uradna metoda. Je izredno točna, ima pa to slabšo stran, da je dolga — saj traja tri dni.
Glede na dejstvo, da prihajajo surovine dnevno, saj uporabimo mesečno okrog 1500 t soje in proizvedemo okrog 7600 t krmil, je potrebno najti metode-analiz, ki bodo hitrejše, vendar enako točne kot so bile dosedanje metode. Dogaja se namreč, da se moramo včasih v naglici posluževati kar tabelaričnih vrednosti posameznih surovin.
Zaradi navedenih dejstev, se v svetu razvija tehnika v smeri iskanja krajših in hitrejših metod analize.
Danska tovarna KJEL — FOSS je izdelala aparat za določevanje surovih proteinov. Metoda analize tega aparata je klasična Kjel-dahlova, le da je veliko hitrejša, saj traja le tri minute. Kje! Foss je drag in primeren za večje znanstvene ustanove, kjer je možna velika izkoriščenost aparata.
Prav tako je razvila švedska firma TECATOR napravo za hitro določevanje beljakovin, surovih tolšč in surovih vlaknin. Imenuje se Kjeltec sistem II, osnova ji je klasična Kjeldahlova metoda. O-prema za določevanje surovih proteinov, masti in vlaknine, ki jo proizvaja firma TECATOR je v delovanju enostavna in zanesljiva.
Elektronski analizator ameri škega izvora NEOTEC je sestavljen iz analizatorja in računalnika. Princip delovnja je na propustnosti in odboju infrardeče svetlobe za posamezno surovino. Naprava ima sposobnost analizirati šest vrednosti surovin oziroma krmil in sicer vlago, surove proteine, surove tolšče, surova vlakna ter še dve vrednosti po izboru. NEOTEC lahko analizira o-menjene vrednosti krmil ali surovin le, če je predhodno točno umerjen na posamezno vrsto surovine oziroma krmila. Za vsako umerjenje pa je potrebno predhodno napraviti 20 analiz po klasični metodi, kar pomeni za enkratno umerjenje za 19 vrst surovin ali krmil 19-krat po 20 klasičnih analiz, kar znaša 380 analiz.
Glede na navedena dejstva, da zahteva elektronski analizator obsežno delo za umerjenje na posamezno surovino, da je pogosto treba menjati deleže surovi v krmnih mešanicah in da aparat ne daje točnih analiz, kolikor ni toč-
no umerjen, je za naše razmere neprimeren.
Postopek analiz sistema TECATOR je res nekoliko daljši v primeru z elektronskim analizatorjem, so pa analize enako točne kot po klasični metodi. Sistem TECATOR zahteva nekoliko več delovne sile kot elektronski analizator, vendar ima prednost zaradi enostavnosti. Poleg navedenih dejstev imajo aparati sistema TECATOR tudi to prednost, da so pri njih manjše možnosti okvar. Če bi pa te le nastopile, so takšne, ki jih lahko odkloni kvalificirani električar, razen tega pa je v Zagrebu tudi servis s konsignacijskim skladiščem.
Do ugotovitev v elektronskem analizatorju sistema NEOTEC smo prišli predvsem v zvezi z ogledom ZIK Pel agonija v Bitoli OOUR Tvor niča stočne k rane, ki takšen aparat posreduje. Obisk v Bitoli dne 22. 6. 1979 spada v o-kvir praktičnega preverjanja obstoječih rešitev zaradi nabave nove laboratorijske opreme v naši TOZD Tovarna krmil.
Ne bo pa odveč, če posreduje mo celovitejši prikaz tega pela-gonijskega kombinata.
ZIK Pelagonija ima okrog 24.000 hektarov zemlje. Dejavnost kombinata je raznolika: poljedelstvo, živinoreja in sadjarstvo. Pri živinoreji je močno zastopana vzreja nesnic konzumnih jajc. Imajo c-krog 300.0000 kokoši nesnic. Reja nesnic temelji na baterijskem sistemu s 25.000 na 30.000 kokoši v enem hlevu.
Glavne poljedelske kulture pa so ječmen, lucerna in pšenica.
Tovarna krmil je samostojna TOZD s 130 zaposlenimi. Proizvajajo več vrst krmnih mešanic. Od celotne letne proizvodnje, to je
60.000	t znaša delež perutninskih krmil okrog 80 odst. Vseh proizvedenih količin krmil ne porabijo doma, ampak jih okrog 35 odst. prdajo pogodbenim kupcem. Eden večjih kupcev je Vinojug Djevdjelija OOUR Perutninske farme, ki porabi letno okrog
18.000	do 20.000 t krme, za rejo
400.000	nesnic konzumnih jajc.
V sklopu tovarne je tudi avto park za prevoz surovin s prekla-dalne postaje ter za distribucijo krmil. Zaradi velike oddaljenosti od železniške postaje (9 km), nima tovarna lastnega industrijskega tira. Na železniški postaji so postavljeni kovinski silosi, ki služijo za začasno vskladiščenje survin. Od tod nato postopoma vozij surovine v tovarniške silose. Imajo 15 avtomobilov, od tega 8 kamionov za transport krmil v razsutem stanju.
Kapaciteta tovarne, zgrajene je bila I 1974, je 10 ton na uro. Ob tovarni imajo postavljene pločevinaste silose za žito kapacitete
11.000	ton. Posamezna celica lahko sprejme 1100 ton. Za ovrečene surovine imajo dve veliki zidani podni skladišči, skupne kapacitete 2000 ton. Zgraditi nameravajo še silose za težko te koče surovine kapacitete 3000 t ter silose za žita kapacitete
10.000	ton. V sklopu tovarne i-majo obrat za dehidracijo lucerne z dvema dehidratorjema, kapacitete 1000 kg na dehidrator.
Mešalnica je kovinske konstrukcije. Oprema je domača, proizvajjalec je Utva Pančevo. Dozirni tehtnici kapacitete 1000 kilogramov in 500 kg pa sta od Libele Celje. Dozirnih celic imajo 9, zato pripravljajo pred-mešanico s pomočjo male dozirne tehtnice in predmešalca. Sistem krmiljenja dozirnih celic je avtomatski s pomočjo zatičev. To je sistem, ki so ga v zapadno-
evropskih državah že opustili. Za krmo v razsutem stanju imajo 16 kovinskih celic s kapaciteto 30 ton na celico.
Glede na veliki lastni pridelek ječmena, imajo tega v krmnih mešanicah za nesnice tudi do 20 odst. Ribje moke uporabljajo zelo malo, saj je imajo v krmi za nesnice le 1 odst. Mesne moke pa zaradi dvomljive kvalitete glede beljakovin in možnega pojava salmonele sploh ne uporabljajo.
Anton Pišek
Možnosti vpisa v poklicno kmetijsko šolo
Poklicna poljedelska živinorejska šola Turnišče sporoča, da se je doslej vpisalo v šolo le 30 učencev, kar predstavlja le slabo polovico razpisanih mest.
Po podatkih zavoda za zaposlovanje, je še precej učencev, ki so končali osemletko, pa se niso nikamor vpisali, torej bodo ostali doma. Ti bi lahko nadaljevali šolanje vsaj v oddelku za kmetovalce.
Sporačajo, da bodo sprejemali učence še vse do septembra. Razmislite o lepi priložnosti.
Kot je gotovo znano, bo šola jeseni delovala v novih prostorih zgrajenih s samoprispevkom, da so naši učenci vključeni na prakso na večino obratov družbenega in preko 50 učnih kmetij zasebnega sektorja, tako je postala privlačnejša za mladega človeka. Prav tako ni več materialnih problemov šolanja, saj ostane vsako leto veliko neizkoriščenih štipendij.
Miran HORVAT ing. agr.
Pedagoški vodja:
Sindikat o pridobivanju in razporejanju dohodka
V razpravi so že dalj časa stališča Republiškega sveta Zveze siindilkatov Slovenije o pridobivanju in razporejanju dohodka in u-veljavljanju načela delitve po delu. Dosedanje sindikalne liste niso namreč v celoti upoštevale delitve dohodka v odvisnosti od ustvarjenega dohodka.
Že v letošnjem maju smo pričeli z akcijo dopolnjevanja samo-upravirtith splošnih aktov s področ ja pridobivanja In razporejanja dohodka in delitve čistega dohodka ter delitve sredstev za o-sebne dohodke im skupno porabo v vseh temeljnih organizacijah in delovni skupnosti. Zato je zadnja seja predsedstva konference osnovnih organizacij sindikata ravno tej tematiki posvetila največ časa. Potrebno je bilo pregledati, kaj nam nudijo stališča, oziroma kateri so tisti akti v na šib temeijniih organizacijah in v delovni skupnosti, ki jih moramo še izpopolniti, da bodo bližji načelom, 'ki so zapisana v Zakonu o združenem delu.
Potrebne so dopolnitve samoupravnih aktov
Ugotovljeno je bilo, da je potrebno spremeniti ali dopolniti naslednje splošne akte:
1.	Samoupravni sporazum o skupnih osnovah Im merilih za delitev osebnih dohodkov v poglavjih o osnovah in merilih za ugotavljanje prispevka delavca k delu ter rezultatom dela itn poslovanja. Nadalje določbe in merila o uspešnosti gospodarjenja ter osnove in merila za vredno tenje minulega dela. Samouprav ril sporazum je potrebno dopol niti tudi z osnovami in meni® za delitev sredstev skupne porabe in izdatkov za osebne prejemke delavcev.
2.	V Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov se naj na novo iz delajo normativi za merjenje de-lap o količini, kvaliteti in uspešnosti ter določijo osnove za in dividualno ali skupinsko nagrajevanje po delu in rezultatih de tla. Dopolniti je potrebno tudi dc-tločila o razporejanju sredstev za osebne dohodke. Prav tako je potrebno preveriti merila za merjenje gospodarnosti v temeljni or-'ganfeaoijii im v delovni skupnosti. Najti je potrebno neka osnovna merija za minulo delo in dopol niti določila o skupni porabi in osebnih prejemkih delavcev.
3.	V samoupravnem sporazumu o (pridobivanju dohodka in dohod-kovniih odmosfilh je potrebno samo preveriti ali sporazum v celoti ustreza oziroma ali ni mogoče za določene zadeve (najti boljše rešitve.
4.	V samoupravnem sporazumu ■o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka pa je potrebno dopolniti določbe o sredstvih za osebne dohodke, ki naj bodo odvisna od planiranega oziroma ustvarjenega dohodka.
Pregledali pa bi naj tudi ostale akte, ali ni tudi v njih potrebno kaj spremeniti in bolje uskladiti z Zakonom o združenem delu. Rok za uskladitev je 31. 12. 1979, zato je potrebno pristopiti k deiu takoj, da bomo lahko prve osnutke obravnavali na zborih delovnih ljudi in na razširjenih sejah družbenopolitičnih organizacij že v mesecu oktobru 1979. Le tako bo možno, da se z vsebino seznanijo prav vsi delavci im v enem do dveh mesecih razprav prispevajo svoje dodatne predloge za izboljšanje, spremembe ali izpopolnitve. V delo se naj vključijo vse družbenopolitične organizacije, da bi bilo mogoče skupno z imenovanimi komisijami najti najboljše rešitve oziroma dopolnitve.
Stališča RS ZSS za konkretne naloge
Konkretne naloge osnovnih sindikalrtih organizacij v tej zvezi izhajajo iz stališč RS ZSS:
—	s svojo aktivnostjo bodo zagotovile, upoštevaje ta stališča, da bo že v letu 1979 in naslednjih letih planirana razporeditev dohodka temeljila tudi na opredelitve predvidenih pogojev ustvarjanja im pridobivanja dohodka;
—	analizirale bodo skladnost samoupravnih splošnih aktov o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke v svoji temeljni organi za olji z Zakonom o združenem delu ter s sprejetimi stališči sindikatov, zagotovile sprejem programa aktivnosti -za usklajevanje teh aktov, določile roke i-n nosilce dela, hkrati pa vztrajale pri ugotavljanju osebne odgovornosti poslovodnih organov;
—	vztrajale bodo, da bodo delavcem pred sprejetjem samoupravnih splošnih aktov na voljo analize dosedanjih razmer v temeljni or-ganfeaoiji združenega de la, povzetki bistvenih značilnosti opredelitev v obravnavanih aktih ter podatki, ki so pomembni za pridobivanje in razporejanje do hodka, čistega dohodka in za delitev osebnih dohodkov;
—	zavzemale se bodo za preprečevanje In sodelovaje v reševanju morebitnih sporov, ki bi nastali pri uveljavljanju načela delitve po delu;
—	stalno bodo spremljale politiko razporejanja čistega dohodka in delitve sredstev za -osebne dohodke ter zagotavljale uveljavljanje vsebine teh stališč;
—	o svojih ugotovitvah -im sta-liiščth bodo obveščale občinske svete zveze sindikatov in organe Sindikatov dejavnosti, ki morajo konkretno pomagati pri hitrejšem uveljavljanju načela delitve po delu. (Konec citata)
Iz tega je razvidna vloga sindikata pri uveljavljanju Zakona o združenem delu. Potrebno je tudi, da se osnovne organizacije sindikata vključijo v potek pripravljanja novega srednjeročnega plana za -obdobje 1971—1985, kajti plan je ena izmed osnov uresničevanja
delitve po delu in bodoče razporeditve dohodka i-n čistega dohodka.
Na zadnji sej-i smo obravnavali tudi naloge sindikata pri vključevanju v delovanje splošnega ljudskega odpora, družbene samozaščite in civilne zaščite, kajti sindikati so prav tako nosilci o-bramhnih aktivnosti. Zato je potrebno, da izdelamo v vsaki temeljni organizaciji in delovni skupnosti programe aktivnosti ki naj postanejo sestavni del o brambnih načrtov ;im aktivnosti temeljnih organizacij. Nosilci akcije »N-ič mas ne sme -presenetiti« sO v organizacijah združene-
ga dela prav tako tudi sindikati. V krajevni skupnosti pa je nosilec SZDL.
Na predlog republiškega sindikata smo se tudi v naši delovni organizaciji odločili, da bomo -pofeikuslfi še dodatno zbirati sredstvaza prizadete po potresu v Črni goni. Stališče sindikata je, naj bi vsi delavci v Perutni-ni, katerih mesečni osebni prejemki presegajo 8000 dim, prispevati še dodatno en enodnevni zaslužek za pomoč prizadetim.
Pričakujemo odziv prav vseli, saj so prizadeti pomoči res nujno potrebni.
Eri-ka Mihelač
Vaš delegat poroča
Na 15. seji zbora združenega dela skupščine občine Ptuj dne 19. junija 1979 je med drugim ponovno tekla razprava o predlogu odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč.
Delegacija KS Lovrenc na Dravskem polju je podala amandma k predlogu navedenega odloka in zahtevala za posamezne kategorije zemljišč nižje odškodnine. V razpravi, ki je nato stekla, je bilo poudarjeno, da se je večina občin v SRS izrekla ob navedenem predlogu za plačilo odškodnine v dosti nižjem znesku. Upoštevati pa se mora tudi določilo zakona o kmetijskih zemljiščih, po katerem Izvršni svet SRS valorizira višino odškodnine vsaki dve leti v skladu s splošnim gibanjem cen. Delegati so soglašali s predlogom delegacije KS Lovrenc na Dravskem polju in ga tudi sprejeli. Sprejet je bil tudi predlog o višini odškodnine za spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč za gradnjo objektov za rejo prašičev in perutnine s pripadajočimi objekti v organizirani družbeni in kooperacijski proizvodnji. Višina odškodnine se bo določala enotno, in to 10 din po kvadratnem metru.
Med ostalimi točkami dnevnega reda je bil tudi sprejem osnutka zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SRS, ker so bile v osnutku imenovanega zakona določene nejasnosti, je bila na seji zbora imenovana posebna komisija, ki bo te nejasnosti v pismeni obliki posredovala sestavljalcu osnutka tega zakona.
Živahna razprava je stekla tudi pri obravnavi osnutka odloka o urbanističnem programu občine Ptuj in o osnutku odloka o urbanističnem načrtu mesta Ptuj. Delegate je posebno zanimala industrijska cona v Ptuju oziroma širitev nekaterih obratov, kot je napr. TOZD Mlekarna Kmetijskega kombinata Ptuj. Iz razprave, ki je stekia pri tej točki, se je videlo, da se ne samo delegati temveč tudi širša javnost zelo zanima za razvoj našega življenjskega prostora, saj so delegati razpravljali tudi o velikih načrtih, kot je gradnja ptujske obvoznice in gradnja jedrske elektrarne, ki je predvidena v daljši bodočnosti na področju naše občine.
Ker živimo v zelo razgibanem času družbenega in gospodarskega razvoja je prav, da poskrbijo delegacije v zvezi s posameznimi predlogi za vsestransko samoupravno usklajevanje interesov.
Franc Ciglar
Obisk pri novih kooperantih
:■*>**■
*\i : : ' f ~ , -{ ^	^ .
.4


Če v tem času obiščeš kme-tiljo sredi dneva, limaš lahko errtoilo, da nikogar me 'najdeš pri hiši. Kmetje opravljajo raznovrstna dela v vinogradih, njivah, travnikih in drugod. Na to sem tudi računal, zato sem se na 0-bliisk odpravil v jutranjih urah Obiškai sem kooperante, ki so že nekoliko napredovali! pri gradnji hlevov za rejo piščancev.
'Vsi, ki sem jih obiskal, so tožilk, da imajo velike težave z obrtniki, saj so le-ti v službah, obljubijo, pa ne pridejo. Nekateri ne znajo »čitati« gradbenih načrtov in še polno takih cvetic se najde. Najprej isem se nameni! v (kraj, ki še ga vedno smatramo za nerazvito področje, to je na področje Polenšaka. Vendar sem jahko ugotovrl, da se na kmetijah gradijo prav tako lepe vfso-kopritfične hiše /in da bo standard s časom res že povsod prisoten.
XXX
Prvi obisk je bil namenjem Janezu in Mariji SLODNJAKU Iz Brezovecv 8, pošta Polenšak, kjer smo v razgovoru hitro vzpostavili potrebni kontakt. Na vprašanje, na podlagi česa se je od-iočii za gradnjo, je izjavil, da so ga pogosti oglasi v radiu Ptuj ■■prisilili« k razmišljanju, dokončno pa ga je navdušil ženin stric f-bga iz Gabernika, ki je tudi začetnik.
Z ženo imata okrog 17 ha posestva, od tega 10 ha obdelovalne površine. Ker še nista prestara (mož 39 ilet, žena 35 let), se gradnje nista ustrašila, pač pa denarja v okviru lastne udeležbe. Posestvo še ni programirano, lahko pa hi bilo. Slodnjaka se v glavnem bavita z živinorejo, s pitanci, občasno pa oddajata tudi nekaj mleka preko KZ Ptuj v ptujsko mlekarno. Imata tui otroke v starosti 12, 11 in 8 let in računata, da bo ostal kateri na kmetiji. Na dan Obiska je »gazda« pridno kosil z motorno kosilnico BČS. Po sušenju pa bo nadaljeval z delom na hlevu pri čemer mu bodo tudi pomagali sosedje.
Sledeči obisk je bil opravljen pri
Francu in Ivanki CIGULA v Dornavi 96, pošta Moškanjci, kjer že stoji nekaj hlevov in torej ni bilo potrebno toliko prepričevanja in razmišljanja. Ker sta oba sorazmerno mlada (žena je zaposlena), je Frnc že pričel s programiranjem kmetije. Na dvorišču je videti precej kmetijskih priključkov. S KZ Ptuj je že zgradil hlev za 40 pitancev, katere bo dokrmijeval, saj ima pri tem že dovolj prakse. Imata dva sina v starosti 2 in 3 'let, ki v kurjem hlevu pridno »pomagata«. Glede vode, elektrike in ceste ni imel težav. Gradbeno dovoljenje je dobil v 3 mesecih, res pa je, da je nenehno sitnari) za izdajo dokumentacije. Kmetijo bo v celoti preusmeri! v prirejo mesa. Gojil bo goveje pitance in redil
13.000	kom. piščancev v turnusu. Poln je optimizma, ki je seveda nujno potreben prii tako zahtevnem delu.
XXX
Ostalo je še toliko časa, da sem lahko pogledal, kako daleč so z gradnjo pri Janku 'in Frančiški VALENKU v Dornavi 32, pošta Moškanjci. Na tej številki živita skupno s starši. V razgovoru s starši (mladih ni bilo doma) sem dobil vtis, da družno delajo, saj je oče rekel, da so »kolektiv«, 'in kadar je denar pri hiši vsi odločajo o njegovi porabi. Redka izjema lahko ugotovi/mo !
Ne glede na tak način gospo-darjerija pa so imetje razdelili, tako da sta mlada dva lastnika bodočega hleva. Vhlevila bosta lahko 13.000 kom. piščancev v turnusu.
Očetova kmetija je programirana seveda za živinorejo ,in lahko naenkrat redi okrog 50 pitancev, kmetija pa je tudi zaščitena. Starša imata 9 ha kmetije, 1,5 ha vinograda, vzgojenega na žično 0-poro, in 2 ha gozda. Iz podatkov je videti, da je dovolj vsakodnevnega dela za vse člane družine. Mlada zakonca nista zaposlena. Kdo pa jim je svetoval gradnjo kurjeva hleva? Največ je k temu
pripomogel vodja proizvodnega 0-kbliša ing. Vesenjak, precej točne podatke pa so si priskrbel! tudi pri drugih kooperantih v Dornavi. Vnuka s starosti 4 in 6 let sta na farmi skoraj povsod prisot-
na. Gradnja hleva gre h koncu. Ob koncu julija je predvideno vhleVijenje, seveda, če bo občinska prevzemna komisija našla vse v redu, kot je zapisano in zarisano v gradbenem načrtu. Tudi ta hlev je blizu ceste, elektrike in vode, glede česar ni bilo pro blemov, dolgo pa so se mučili za izdajo gradbenega dovoljenja.
XXX
Vsi trije kooperanti, ki sem jih obiskal, so se pohvaliti da jih izvedenci TOK Hajdina pogosto o-biskujejo tako da lahko sproti razčiščujejo razna vprašanja, kar jim veliko pomaga. In zadnja ugotovitev: vsi trije gradijo s SIPO-REX bloki, ki imajo odlično izolacijsko sposobnost. To zadnje postaja iz dneva v dan važnejše, saj vemo, kako potrebno je šte-ditii z energijo.
Drugič pa o drugih, ki na novo gradijo ali bodo povečali obstoječe hleve.
Jože Reisman
NAŠ NOVI DOKTOR ZNANOSTI
Dopolnjevanje in poglabljanje znanja je ena od pomembnih nalog strokovnjakov, ki de lajo v neposredni proizvodnji. Reševanje problematike v proizvodnji, je namreč brez poznavanja novejših dognanj In raziskav večkrat manj uspešno in počasno.
Vsporedno z uvajanjem novih tehnoloških procesov v proizvodnji se pojavlja tudi no v a problematika, ki se odraža v svojstvenih običajno dose-daj manj znanih oblikah.
Prav zato je velikega pomena, da je strokovnjak z doga janjem v proizvodnji vedno na tekočem, predvsem pa, da je sposoben pravilno in pravočasno ukrepati.
V naši DO je bilo do sedaj vedno razumevanje in podpora za dodatno izobraževanje in izpopolnjevanje zaposlenih.
Tudi veterinar Angjelko Gti-bota. ki dela že petnajsto leto v naši delovni organizaciji, se je ob delu dodatno izobraže val. Zdravstvena zaščita perutnine na farmah je namreč delo, ki zahteva dobro poznavanje celotne problematike v reji.
Že leta 1973 je Glibota uspešno končal podiplomski študij. V svoji magisterski nalogi je obdelal problematiko ta-koimenovanih »črnin« na želodcih piščancev brojlerjev, to je razjed na mišičnih želodcih, ki so nam v preteklosti povzročale velike škode.
Problematika »mastnih jeter« pri brojlerjih se že dalj časa pojavlja tudi v naši proizvodnji. Že 1974 se je začel Glibota intenzivneje ukvarjati s tem pojavom. Zaradi jeter, ki so vsebovale več maščobe in so bile zaradi tega tudi organoleptično spremenjene (rumenkaste barve) je nastajala precejšnja gospodarska škoda. Jetra s spremenjeno barvo so bila kot neprimerna za prehrano ljudi izločena.
Vse do letos je Glibota obdeloval omenjen problem v sodelovanju z Veterinarsko fakulteto v Zagrebu, kjer so bile opravljene številne laboratorijske preiskave.
Svoja znanstvena dognanja je zbral v doktorski dizer-taciji, ki jo je v mesecu juniju v Zagrebu uspešno ubranil.
Naziv doktorja znanosti je rezultat marljivega dela in truda, kakor tudi velike angažiranosti in predstavlja uspešno povezovanje prakse s teori jo. Prav to dejstvo pa daje opravljenemu znanstvenemu delu še večjo veljavo in težo.
O rezultatih njegovega dela bomo pisali v mesecu septembru.
Novemu doktorju iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo uspehov pri delu.
Kolektiv

Ko se pelješ proti Jerovškovi domačiji v Spodnji Novi vasi pii Slovenski Bistrici, takoj dobiš vtis. da se bližaš dvorišču trdne kmetije. Že od daleč zagledaš dva visoka silosa za spravilo si-laže, malo proč od hiše opaziš novozgrajeno farmo, prva tako s silosom, pod gospdarskim poslopjem traktor, obračalnik, nakladalko. In ko se spoznaš še z gospodarji, je občutek toliko prijetnejši.
1 Jerovškovimi imamo stike že več kot pet let in vedno znova sem vesel, ko me pot službeno zanese k njim. Kako tudi ne? Jerovškovi so eni naših dolgoletnih kooperantov, s katerimi ves čas uspešno sodelujemo. Precej let so poleg svoje osnovne kmetij ske dejavnosti živinoreje, vzrejali še piščance, seveda v hlevu, ki so ga pridobili z adaptacijo starega gospodarskega poslopja V lanskem letu pa so spoznali, da bi bilo mnogo bolj koristno postaviti novo, moderno farmo z avtomatizirano opremo, silosom in z večjo zmogljivostjo vhlevlja-nja. Ideja o novogradnji se je porodila najstarejšemu izmed petih otrok, ki so odrasli pri Jerovško-vih. Da, o Ivanu je govora, o mladem, strokovno zelo dobro »podkovanem« kmetovalcu, o katerem lahko trdimo, da je zamenjal diplomo veterinarja za delo na kmetiji. Zakaj? Po končani osnovni šoli je nadaljeval šolanje na srednji kmetijski šoli v Mariboru, nato pa se je preusmeril na veterino. Pridno je študiral, redno opravljal izpite, potem pa ga je naenkrat nekaj »zgrabilo«. Odločil se je zapustiti Ljubljano, s končanimi tremi letniki veterinarske fakultete in zagospodaril doma. Znanje, ki ga je pridobil v šoli, je presadil na domače njive in sedaj že dolgo uspešno žanje lepe rezultate. Skupaj z očetom, ki mu zaradi bolezni vse bolj prepušča gospodarjenje, sta vsa tri leta iskala nove možnosti, ki bi naj kmečkega proizvajalca pripeljale do debelejšega kosa kruha.
Sodelovanje s TOK Hajdina nudi dober posel
Spoznala sta, da je sodelovanje s TOK Kooperacija iz Hajdine »dober posel«, zato tudi odločitev o novogradnji ni predstav Ijala prehude bojazni. Doslej so si Jerovškovi nabavili precej tehnoloških izkušenj o reji, seveda na manjšem številu vhlevljenih piščancev, ki se je vrtelo okrog številke 3200. Sedaj pa se jim izteka že prvi turnus v novem objektu, ki lahko sprejme pod streho 12.000 piščancev. Kakšni so obeti tik pred koncem in kakšni so vtisi po skoraj dvomesečnem delu v novem objektu?
»Mislim, da bi moralo iti v redu«, je bil Ivan skromen kot vedno. »Kar pa zadeva delo, je pa tako, da je le-to resnično skoraj popolnoma avtomatizirano, zato je tudi fizično manj naporno. Vendar je zato psihično bolj naporno, saj avtomatika brez človekove prisotnosti še ne pomeni veliko«.
V razgovoru sva se povrnila za nekaj let nazaj, v čase, ko še ni bil perutninar. V Spodnji Novi vasi je bil prvi, ki je pričel sodelovati s takratnim obratom za kooperacijo v Hajdini. Najprej je pravzaprav nameraval urediti hlev za vzrejo telet-pitancev. Zbetoni-ral je že korita. Ko pa je bilo treba teleta vseliti, jih je v zadrugi zmanjkalo. Takrat pa se je s svojo propagando pojavila ptujska Perutnina. Navdušili so jih, odločili so se za sodelovanje in danes jim ni žal.
Tudi brez težav ni šlo
Med gradnjo objekta za perutninsko farmo, ki je danes eden najsodobnejših in silno natančno zgrajenih, je seveda mladi gospodar Ivan naletel na številne probleme, ki jih ni mogel rešiti čez noč. Pogrešal je, kot pravi, konkretne strokovne napotke in po moč pri odločitvah, ki so kljub tipskemu projektu pri gradnji potrebni. Pri tem rad pripomni, da bi bilo prav, če bi perutninski kooperanti prav preko svojega časopisa seznanjali ostale bralce s problemi, s katerimi so se srečevali v času gradnje, kako so jih uspeli reševati in kaj so se pri tem naučili. To bi bil koristen napotek za delo vsakemu od koope-rantv, katerih število iz dneva v dan raste.
Povprašal sem ga tudi, če ga kdaj zamika, da bi zapustil kmetijo in se zaposlil. Povedal je, da je že večkrat pretehtal prednosti ene in druge oblike združevanja dela in da je njegov sedanji položaj vseeno ugodnejši. Delovna doba mu teče, saj je kmečko socialno zavarovan, tako da ne bo imel problemov s pokojnino. Muči ga edino problem, da je za večino dela, ki ga na 10 ha veliki kmetiji nikoli ne zmanjka, v glavnem sam.
Res je, da imajo že več let zaposleno gospodarsko pomočnico, to je pa tudi vse ob občasni pomči brata Jožeta, ki je kot inženir kemije zaposlen v TGA Kidričevo in še stanuje doma ter rad prispeva svoj delež pri raznih kmečkih opravilih. Rekel mi je, da je že iskal človeka za pomoč na kmetiji, ki bi mu bili pripravljeni nuditi celo stanovanje. Oglasil se je tudi na Skupnosti za zaposlovanje, pa ni bilo uspeha. Ljudje se očitno bojijo ali pa sramujejo dela na zemlji in v hlevu.
Jerovšek je tudi dober samoupravljale
Ivan pa ni le dober kmetovalec, ampak tudi samoupravljalec. Pri Jerovškovih je to dokaj pogost izraz, saj mladega gospodarja vse pogosteje čakajo na mizi vabila za razne sestanke, pa naj bo to za skupščino, kjer je delegat za republiški zbor občin ah za centralni delavski svet pri delovni organizaciji Perutnina Ptuj.
V prejšnjih letih pa je aktivno sodeloval kot delegat v delavskem svetu TOZD Kooperacija v Hajdini, bil pa je tudi član odbora hranilno kreditne službe.
Ob koncu sva ugotovila, da je delo in življenje na kmetiji težko, da ne manjka problemov, da bo potrebno še veliko storiti v kmetijstvu, da bo tudi kmečki proizvajalec na tržišču uveljavil vred nost in ceno svojih pridelkov. Prepričani smo, da bo Ivanu v življenju še veliko uspelo. Pri delu je namreč preveč zagnan, da bi klonil ob morebitnih problemih, veliko pa mu pri vsem tem koristi bogato znanje iz šol-
Vzorno urejeno kmetijo pri Jerovškovih so tudi delavci DSSS
Foto: L. C.
skih klopi, ki ga zna še kako do bro preplesti z dolgoletnimi praktičnimi izkušnjami svojega očeta, katerim vedno rad prisluhne in se vselej z njim tudi posvetuje.
Vendar pa se Ivan ne misli odreči vzreji pitancev. Uredil bo še en boks za pitance, ki jih ima sedaj okrog 30, posvečal pa se bo seveda tudi perutninarstvu, saj mu le-to pomeni dopolnilno de javnost na njegovi kmetiji, brez katere bi si sedaj že težko zamislil sodobno kmetovanje. Rao pa bi nekaj več časa posvetil tudi svojemu osebnemu standardu, ki ga je doslej vsa leta postavljal na drugo mesto. Takrat pa lahko pričakujemo, da si bo na domačijo pripeljal tudi mlado gospodinjo, ki si jo še posebej želi in jo že težko pričakuje Ivanova mati. Rekla je, da ji bo rada odstopila mesto za številnikom sama pa se bo malo pobrigala za vnukce. Prepričani smo, da bomo kmalu slišali tudi kaj o mladi Jerovškovi gospodinji, ki bo Ivanu pomagala gospodariti na njihovi sodobni kmetiji.
Franc Brodnjak
si med svojo ekskurzijo ogledali
Foto: L. C.
Iz dela samoupravnih organov
Na 5. redni seji delavskega sveta delovne organizacije, ki je bila 11. maja 1979, so delegati dokončno sprejeli samoupravni plan poslovanja za leto 1979, potrdili periodični obračun za II, tromesečje 1979, določili pogoje za odobravanje sredstev za izgradnjo hlevov pri kooperantih, določili delegata za plansko poslovno skupnost perutninarjev Jugoslavije ter odobrili sredstva za nakup stanovanja v Ljubljani.
Predhodne obravnave na zborih delovnih ljudi v TOZD o predlogu samoupravnega plana poslovanja za leto 1979 so bile zelo živahne. Skoraj na vseh zborih so dodali posamične tehtne pripombe j n dopolnila k vsebini predloga plana, katerega je bilo potrebno uskladiti in dopolniti. Tako so delegati na 5. seji prejeli že vsklajeni predlog plana. Zato tudi razprava o dokončnem predlogu ni bila kdove kaj bogata. Zato so se delegati zelo lahko odločili za dokončni sprejem samoupravnega plana poslovanja za leto 1979.
Zavzeta razprava o rezultatih dela prvega tromesečja
Bolj zavzeta pa je bila razprava o rezultatih periodičnega obračuna za 1. tromesečje 1979. Sprejeta je bila splošna ocena, da so letošnji doseženi rezultati za spoznanje boljši od lanskih, četudi so se pogoji gospodarjenja zelo zaostrili in še imamo vedno težave z nabavo surovin, zlasti koruze. Odpraviti pa smo morali nekaj notranjih težav, ki so se najbolj odrazile v proizvodnji krmil.
Ker so bile pomanjkljivosti v proizvodnji krmil in še nekatere druge odpravljene, upravičeno pričakujemo, da bomo še lažje in bolje delali.
Po koncu razprave so delegati soglasno potrdili periodični obračun za I. tromesečje 1979.
Živahna razprava je potekala tudi jo predloženih pogojih [za odobravanje sredstev za izgradnjo hlevov pri kooperantih. Nekaj delegatov se je zavzemalo za stališče, da naj veljajo novi pogoji iza nazaj, in sicer od 1.
1.	1979. Ob koncu je prevladalo mnenje, da ni mogoče zagotavljati veljavnosti sklepov za nazaj. Tako se je večina delegatov opredelila za predlog FRS. Delavski svet je končno sprejel sklep, da se predlog FRS za gradnjo hlevov pri kooperantih potrdi, Tako bodo lahko kooperanti gradili nove hleve z zmogljivostjo od deset do dvajset tisoč piščancev v enem turnusu, za kar bodo lahko najeli kredit za standardni hlev s kapaciteto 10.500 piščancev v višini do 600.000 din. Višina sredstev za adaptacije pa je polovico manjša.
V naših petih proizvodnih TOZD so sprejeli samoupravni sporazum o povezovanju v plansko skupnost perutninarjev Jugoslavije, niso določili svojih delegatov. Zato je delavski svet sprejel sklep da se za skupnega delegata v planski poslovni skupnosti perutninarjev Jugoslavije določi generalnega direktorja Iva Tomažiča, za namestnika pa dr. Cirila Varga, ki ga bo operativno nadomeščal v tej skupnosti.
Zaradi povečanega obsega poslovanja v našem prodajnem skladišču v Ljubljani je potrebno pridobiti tudi večje poslovne prostore. Do teh pa je možno priti le, če sedanjo stranko, ki stanuje v isti hiši, kjer je naše skladišče, preselimo v drugo stanovanje. Ker se slučajno nudi prilika, da stanovanje kupimo, je delavski svet sprejel sklep, da se to stanovanje kupi za ceno okrog 280.000 din, ter pooblastil generalnega direktorja, da podpiše pogodbo.
Delegati so še ob koncu seje izrekli soglasje k izvolitvi petih delegatov za člane samoupravne kontrole pri ŽPS Ljubljana in še sprejeli sklep, da naša posebna finančna /služba združi 169.848 din v sklade Kreditne banke Maribor.
Seja odbora za gospodarstvo
9. redna seja odbora za gospodarstvo, ki je bila 5. junija 1979, je imela izrazito delovno obeležje, saj je odbor za gospodarstvo na tej seji sprejel kar 21 pomembnih sklepov, ki bodo odločilno vplivali na uresničevanje načrtovane proizvodnje in na gospodarjenje v celoti.
Odbor za gospodarstvo je med prvimi sprejel sklep, da se 9. 6. organizira »8. dan perutninarjev«, ter odobril za to potrebna sredstva.
Nadalje je odbor odobril sredstva za plačilo najemnine najetih počitniških kapacitet za letošnje leto ter sredstva za izplačilo regresa za letni dopust delavcev in učencev.
Konferenci OOZS je stavil na razpolago akontacijo v višini din 150.000 za izvajanje programa dela sindikata.
Odobril je tudi koriščenje namenskih sredstev za individualno gradnjo stanovanj za leto 1979 v skupnem znesku din 2,500.000.
Odbor za gospodarstvo je odobril tudi sredstva za potrebe posameznih TOZD:
Tovarna krmil 1,308.000 din za izdelavo investicijskega programa oziroma projektov za rekonstrukcijo kompresorske postaje in za pripravljalna dela;
Farmi Sela za silose 245.000 din, za gnezda 304.000 din, za telefonsko centralo 195.000 din, za novi vodnjak 1,100.000 din za nabavo ventilatorjev na farmah Sela, Kidričevo in Breg 800.000 din.
Servisu je odbor odobril nabavo potrebnih transportnih sredstev, kar pa bo Servis lahko koristil šele, ko bo pripravil realni plan potreb, ter 1,798.000 din za nabavo opreme in izvedbo dodatnih del v servisnih delavnicah;
Ptujski tiskarni 23,648.870 din za začetek izgradnje kartonažne hale I. faze in tiskarne ter
1,200.000	din za nakup zemljišča, kjer se bosta gradili hala in tiskarna;
Mesni industriji je bilo odob-
1.	Andrejek Angela
2.	Bezjak Otilija
3.	Bezjak Ludvik
4.	Blažek Marija
5.	Božičko Štefka
6.	Burjan Ernest
7.	Cafuta Fuanc
8.	Cafuta Evgen
9.	Čerček Drago
10.	Črešnik Elizabeta
11.	Dečko Marija
12.	Dundovič Josip
13.	Dundovič Josipa
14.	Emeršič Andrej
15.	Erjavec Viktor
16.	Fajfar Dušan
17.	Flos Jože
18.	Potočnik Marija
19.	Fras Vladimir
20.	Geč Alojz
21.	Grabar Marjan
22.	Grandošek Angela
23.	Habjanič Franc
24.	Hentak Metka
25.	Kac Franc, Co
26.	Kajzer Viktor
27.	Kolar Anica
28.	Krajnc Alojz
29.	Krajnc Bruno
30.	Krajnc Zinka
31.	Kostanjevec Martin
32.	Lah Franc
33.	Lenart Rozilka
34.	Marikež 'Ignac
35.	Matjašič Janez
36.	Matjašič Branko
37.	Milošič Hedvika
38.	Motalo HedVika
39.	Muršič Ciril
40.	Osterc Jožica
41.	Osterc Anton
42.	Pesek Anica
43.	Petek Anton
44.	Pignar Rajiko
45.	Pihler Mirko
46.	Plaijmšek Stanko
47.	Podgoršek Jože
48.	Prelog Andrej
49.	Repič Alojz
50.	Rijavec Marija
51.	Rogelj Tatjana
52.	Selimšek Helena
53.	Si re Janko
renih 306.000 din za nabavo razne opreme;
Commercu pa din 520.000 za nabavo dostavnega vozila za potrebe prodajnega skladišča v Banja Luki, za lokal v Črikvenici
350.000	din in za prodajno mesto na tržnici v Reki din 750.000.
Nazadnje je odbor za gospodarstvo še sprejel sklep, da se Commercu omogoči koriščenje osebnega avtomobila mercedes za službene potrebe.
Nadalje je odbor predlagal, da delavski sveti v TOZD sprejmejo sklep o povišanju kilometrine na din 3,15 ter končno še odobril osnovni šoli Gorišnica finančno pomoč za izlet učencev 8. razredov v višini 5.000 din.
Drago ČATER
30.000,	—
20.000,	—
30.000,	—
35.000,	—
35.000,	—
30.000,	—
30.000,—
30.000,—
30.000,	—
20.000,	—
25.000,	—
170.000,	—
30.000,	—
30.000,	—
30.000,	—
50.000,	—
30.000,	—
30.000,	—
20.000,	—
20.000,—
30.000,	—
35.000,	—
20.000,	—
20.000,—
30.000,—
30.000,—
30.000,—
30.000,—
30.000,	—
20.000,	—
35.000,	—
25.000,	—
25.000,	—
30.000,	—
35.000,	— vezama sredstva
30.000,	—
70.000,	—
50.000,	—
30.000,	—
20.000,	—
35.000,	—
30.000,	—
30.000,	—
35.000,	—
30.000,	—
20.000,	—
35.000,— vezana sredstva
35.000,	— vezana sredstva
30.000,	—
30.000,—
(Nadaljevanje na 9. strani)
Seznam odobrenih kreditov za individualno stanovanjsko gradnjo
Zap. Priimek in št.
ime
Odobreno
Varstvo pred požarom
Varstvo pred požarom delimo na preventivno m operativno. Preventivno varstvo pred požarom zajema vse potrebne ukrepe, da se predhodno onemogočijo vse nepravilnosti, ki bi bile lahko vzrok za nastanek požara.
Preventivni ukrepi varstva pred požarom v TOZD (DE) se nanašajo na:
—	sprejem pravilnika o varstvu pred požarom,
—	dopolnjevanje opreme v TOZD (DE) z minimalnimi gasilsko tehničnimi sredstvi,
—	poučevanje im vzgajanje s področja varstva pred požarom,
—	izdelavo plana varstva pred požarom im seznanitev delavcev z njim,
—	kontrolo, s katero se ugotavlja, alii se varstvo pred požarom izvaja.
Služba za varstvo pred požarom in osebe, ki so v TOZD (DE) zanj zadojžene, ter požarna inšpekcija SO Ptuj so službe preventivnega značaja.
Z rednimi inšpekcijskimi pregledi, ki jih opravlja požarni inšpektor, se ugotavlja dejansko in pravno stanje na področju varstva pred požarom, kar je predmet -inšpekcijskega nadzorstva.
Dne 13. 6. 1979 je požarni inšpektor SO Ptuj, ki ,je zadolžen za Meso kombinat Perutnina Ptuj, o-pravil inšpekcijski pregled. Sezna nil se je s proizvodnim procesom z vidika požarne varnosti. Pri tem pregledu so bile ugotovljene nepravilnosti, ki so večinoma subjektivne narave in se dajo z nekaj dobre voije odpraviti.
Nepravilnosti moramo odpravljati iz več razlogov, glavna pa sta varovnje življenja delavcev in varovanje družbenega premo-ženija. Preventivno varstvo ni samo sebi namen. Vsi smo dolžni na svojih področjih dela ukrepati, da do požara ne pride. Če pa se pojavi, ga moramo znati v začetnem stadiju pogasiti oziroma zagotoviti naslednje ukrepe. Službi za varstvo pred požarom in požarni inšpekciji SO Ptuj morajo dati podporo vsi delavci, posebej pa tisti s posebnimi pooblastili, da bi delo teh služb bilo uspešno.
Na žalost se v praksi često dogaja, da se požarne nevarnost; odgovorne osebe ne zavedajo dovolj.
Nakoncu moramo opozoriti, da če odpovedo vse oblike dogovai-janja o odpravljanju nevarnosti, še vedno ostane zelo »nepopularni« ukrep, da se posameznike aii TOZD (DE) prisili k upoštevanju varnostnih ukrepov.
Res je, da prisile ne želimo, vendar pa je lahko edini izhod, če vse drugo odpove. Povečevanje in seznanjanje delavcev s problemi varstva pred požarom je stalna naloga.
Poanti mormo nevarnosti, da ne bi v praksi delali napak, ki lahko postanejo katastrofalne. Delavci morajo biti usposobljeni, da v slučaju potrebe uporabljajo ročna gas-ifeka sredstva za gašenje začetnih požarov.
M. Ž.
(Nadaljevanje z 8. strani)
54.	Šeruga Janez
55.	Širovnik Milica
56.	šuman Marija
57.	Turnšek Franc
58.	Vaupotič Kristina
59.	Vaupotič Jagica
60.	Viher Silva
61.	Vujiič Miiil-lca
62.	Vuk Ljubica
63.	Zagoršek Franc in Pal Slavica
64.	Zorko Srečko
65.	Žuran Kristina
66.	Bratec Angela
67.	Marlkež Stanko
35.000,	—
20.000,	—
30.000,	— vezana sredstva
20.000,	—
30.000,—
30.000,—
30.000,	—
20.000,	—
30.000,	— vezana sredstva
50.000,	—
35.000,	—
30.000,	—
20.000,	—
30.000,—
Pogojno odobren kredit (v kolikor do 31. 10. 1979 ne bodo imeli zgrajene hiše do pod strehe, jim kredit ne pripada in se dodeli
drugim):
68.	Božič Andrej	35.000,—
69.	Furek Alojz	35.000,—
70.	Kaučevič Darinka	35.000,—
71.	Mastnak Albert	35.000,—
72.	Tretinjak Marija	35.000,—
73.	Visenjak Darinka	25.000,—
74.	Širec Štefan	30.000,—
Za vse prosilce je čas odplačila kredita 10 let s 3% obrestno mero.
Odbor za stanovanjske zadeve ‘in družbeni standard
Komunisti TOZD Commerce ocenjujejo svoje delo
Hiter razvoj naše družbe zahteva nadaljnje oblikovanje organiziranosti komunistov in njihovega neposrednega vključevanja v vse akcije v delovni organizaciji, kakor tudi v KS. To je bila ena glavnih tem zadnjega razširjenega posveta komunistov v TOZD COMMERCE. Ko ocenjujejmo naše delo, ne mislimo izpostavljati posameznikov, ampak želimo predstaviti našo organizacijo kot celoto, njene dobre pa tudi slabe strani, in se dogovoriti, kaj je treba izboljšati.
Glede na strukturo dela, glede na našo razdrobljenost pp predstavništvih izven sedeža podjetja imamo v organiziranju in aktivnosti določene težave. Nadalje imamo samo 4,3 % zaposlenih vključenih v organizacijo ZK, kar je prav gotovo premalo. Takoj se poraja vprašanje, zakaj je tako in kdo je temu kriv. Gotovo nosi osnovna organizacija kot celota največji delež krivde. Ko smo stanje analizirali ni manjkalo opravičil in izgovorov glede na našo strukturo dela. Eno pa je verjetno res, da smo imeli v naši osnovni organizaciji precej oster kriterij za sprejem v ZK. S tem smo želeli pridobiti res dobre delavce, ki ne bi iskali v članstvu ZK nekih prednosti, ampak bi vsestransko delali.
Nadalje moramo priznati, da še do danes nimamo pregleda članov ZK v naših disociranih obratih. Na željo občinskega komiteja in naše osnovne organizacije smo se dogovorili, da bomo v doglednem času preverili organiziranost v naših dislociranih obratih, sestavili o tem poročilo in ga posredovali občinskemu komiteju. Tu še nismo storili vsega. Pred nedavnim smo opravili obisk v dislociranem obratu v Ljubljani. Stanje ne ustreza. Od 25 zaposlenih je trenutno samo eden član ZK, pa še ta ni dovolj aktiven. Ko smo mu postavili vprašanje zakaj, je navedel, da je nam v Ptuju lažje, saj smo doma in v neposrednem stiku. Seveda pa ti odgovori ne morejo biti opravičilo. Obiske še moramo opraviti v Zagrebu in Beogradu. Akcija je v teku. Ko bomo imeli določen pregled se bomo lažje odločili, ali naj vključimo člane v aktivnost KS, kjer živijo ali naj formiramo aktive ZK ali pa celo nove osnovne organizacije, kjer so za to pogoji.
S tem, kar smo povedali, smo v glavnem nakazali samo slabosti. Vendar je poleg vsega tudi nekaj pozitivnih rezultatov. Ugotavljamo, da se je v zadnjem letu kljub vsemu dvignila aktivnost naše osnovne organizacije. Pohvalimo se lahko, da imamo naše člane ZK vključene v vse organe upravljanja, da imamo stalno povezavo s sindikatom, saj vse akcije potekajo skladno ob sodelovanju članov sindikata. Lahko trdim, da akcije, katere so postavljene pred nas, tudi izvedemo. Naša aktivnost se kaže tudi v tem, da je bilo v zadnjem času več razširjenih sestankov, na katere smo pritegnili predstavnike organov upravljanja, Ti sestanki so postali zelo kvalitetni, ker se vedno obravnavajo problemi, ki so aktualni in vsakega zanimajo. Ob tem je pomembno tudi to, da vodstvo naše TOZD aktivno sodeluje z našo osnovno organizacijo ZK kar nam je v veliko pomoč. Sestanki ZK so odprti, vanje se lahko vključi vsak, ki ima željo do dela.
Poleg vseh pozitivnih premikov smo prepričani, da bomo ob širši pomoči ZK in večji aktivnosti članov sposobni še uspešneje uresničevati sklepe in resolucije Vili. kongresa ZKS in Xi. kongresa ZKJ.
Ivek Kovačec
Srednjeročni plan v pripravi
V zvezi s pripravami novih srednjeroanih in dolgoročnih pla nov potekajo že dalj časa razprave o aktivnostih in konkretnih akcijah, tako na področju gospo darstva kot negospodarskih de javnosti.
Tudi v naši DO smo že pristo-ptffi k pripravam novih razvojnih programov za naslednje srednje ročno obdobje do leta 1985 in za dolgoročno obdobje do leta 1995 ziroma leta 2000. Razprave so se pričele že v mesecu februarju, marca pa je DS DO dokončno sprejel skiep, da pristopimo k izdelavi novega srednjeročnega in dolgoročnega plana. Istočasno je DS DO imenoval posebno komisijo, ki je odgovorna za pripravo, izdelavo in sprejem planov za celotno DO. Na priporočilo centralnega DS so tudi vse TOZD, TOK in DSSS že sprejele enake sklepe in imenovale komisije, ki bodo odgovorne za pripravo plana rn potek dela, ki ga bo potrebno opraviti v zvezi z izdelavo srednjeročnih in dolgoročnih planov.
Glede na to, da se srednjeročnemu in dolgoročnemu planiranju v, zadnjem času daje vse večji poudarek, je tudi v naši DO delo v zvezi s pripravami planov lepo steklo. Izdelani so programi priprav in določeni roki za posamezne aktivnosti, tako za celotno DO, kot tudi za vse TOZD, TOK in DSSS. Opravljena je analiza uresničevanja tekočega srednjeročnega plana za DO in posamezne TOZD, ki bo služila kot pripomoček pri nadaljnjem delu, predvsem pa pri izdelavi analize razvojnih možnosti. Analiza kaže dokaj ugodne rezultate, saj bodo s sedanjim srednjeročnim programom postavljeni cilji do leta 1980 v glavnem preseženi.
Konec meseca maja je bila organizirana širša razprav vseh članov planskih komisij DO in posameznih TOZD. Razprave se je udeležilo 30 predstavnikov TOZD, TOK in DO. Razprava je zadevala možnosti razvoja posameznih TOZD, TOK in DO kot celote v naslednjih petih oziroma desetih letih.
Podanih je bilo veliko predlogov in novih idej, ki odražajo razvojne težnje posameznih TOZD m DO kot celote. Na sestanku so bili predstavniki TOZD seznanjeni s potekom priprav planov
in s skupnimi akcijami, ki ji-h bo potrebno organizirati, da bo delo nemoteno potekalo. Poseben poudarek je veljal tudi sočasnosti planiranja, zaradi česar je posebnega pomena usklajeno delo in u-poštevanje sprejetih rokov poteka priprav. Razprava je bila orga-nizirna tudi z namenom, da bi u-gotovili želje posameznih TOZD in skupne interese razvoja naše DO in tako lažje pristopili k izdelavi analize razvojnih možnosti, s katero smo že začeli. Ko bo ta analiza izdelana, rok je september 1979, bo organizirana širša razprava, ki bo osnova za nadaljnje delo pri pripravljanju planov.
Priprave novih srednjeročnih planov so torej v teku, za dolgoročne plane pa so določeni poznejši roki in se bodo aktivnosti na tem področju pričele pozneje.
V našem družbenoekonomskem sistemu je planiranje kot funkcija upravljanja posebno pomembno. Planiranje ni samo dejavnik zavestno usmerjenega razvoja OZD, ni samo sprejemanje ciljev, smernic in nalog, ampak je pomembno sredstvo za usklajen razvoj posameznih OZD kot tudi celotnega gospodarstva.
Sodoben sistem družbenega planiranja je torej dokaj zahteven in zahteva tudi veliko akcijskega dela. Pomembna naloga vseh delavcev samoupravljalcev naše DO je, da se čim aktivneje vključujejo v razprave, dajo čimveč koristnih predlogov in tako prispevajo svoj delež k uspešnemu razvoju naše DO v naslednjih petih oziroma desetih letih. V delo se bodo morale še posebej aktivno vključiti osnovne organizacije sindikata, saj temelji ves sistem planiranja na samoupravnih načelih in bo potrebno nekatere akte, kot so osnove plana in elemente za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana, sprejeti z neposrednim izjavljanjem — referendumom. Ta bo organiziran v mesecu oktobru.
Do konca leta 1980, ko bo moral biti sprejet nov srednjeročni plan za DO kot tudi srednjeročni plani vseh TOZD, TOK im DSSS, bo potrebno še veliko dela, o katerem bomo v našem glasilu še poročali.
T. Čeh
OBVESTILO KOOPERANTOM
Obveščamo rejce, ki uporabljajo ročno opremo, da lahko v skladišču TOK »KOOPERACIJA« Hajdina vsak dan kupijo nove ročne krmilnike po 125.— din za kom. ali rabljene po 50.— din za kom. K navedeni ceni ni nobenega prometnega davka več.
Interesenti lahko krmilnike plačajo ob prvem obračunu ali takoj.
Učenci osnovne šole iz Gorišnice
8. dan
perutninarjev
Dan perutninarjev smo tokrat praznovali že osmič. Vsa ta leta opažamo nenehno rast udeležbe na tej, za perutninarje najpomembnejše prireditvi. Na lanski proslavi smo ocenili udeležbo že na blizu 5000. Vsej tej množici perutninarjev in drugih gostov pa so pripravljali jedi in stregli delavci Commerca. Normalno je, da so bili ti delavci prikrajšani za užitek slavja. To pa nam je bilo vodilo, da smo letos povabili k sodelovanju gostnice, to še toliko bolj, ker razmišljamo v tej smeri, naj bi dan perutninarjev preraste! v širšo ptujsko manifestacijo.
da so bile mize zasedene že med kulturnim programom, zato so mnogi kasnejši obiskovalci odšli, ker niso imeli kam sesti. Kljub vsemu ocenjujemo da se je zbralo okrog tri tisoč obiskovalcev.
K temu so verjetno precej pripomogli vrli letalci aerokluba Ptuj, ki so aktivno sodelovali pri reklami za to prireditev.
Vsi so lahko uživali ob skrbno izvedenem programu učencev gorišniške šole in naših že priznanih pevcev, ki nas vsako leto presenetijo s kako novo pesmijo in seveda z vedno bolj ubranim petjem.
Nagrajeni šoferji, manjkajo: Krajnčič, Hentak, čerček in Gavez
Obiskovalci naših perutninskih prireditev so se že navadili skrbno organiziranih prireditev in zelo dobre postrežbe, zato so delavci Haloškega bisera prevzeli odgovorno in zahtevno nalogo. Seveda smo jim perutninarji posredovali izkušnje preteklih let in upali, da bo vse v najlepšem redu, saj je bilo v času priprav lepo suho vreme. Dogovorili smo se, da zabaviščni del prireditvenega prostora pripravijo gostinci, ostalo pa perutninarji. Žal pa so organizatorji zabaviščnega prostora preslišali nekatere naše napotke, zato so pripravili premalo miz in klopi. Tako se je zgodilo,
Sledilo je prijetno presenečenje, ko je kar 15 naših šoferjev prejelo posebne nagrade Tovarne avtomobilov Maribor za prevoženih 200, 300, 400 ali 500 tisoč kilometrov z vozili TAM in Ma-girus. (Pričakujemo, da bodo o teh delavcih kaj več napisali sodelavci iz TOZD Servis oziroma DE transport).
Za veselo razpoloženje obiskovalcev te pomembne perutninske prireditve se je potrudil tudi Vinko Šimek — Šraufciger, ki je s svojim humorjem znal dati prisotnim tisto, kar so od njega pričakovali. Mnogi so se do solz nasmejali, nekateri pa so menili,
Praktična vaja CZ v Koprivnici	Naša ekipa na občinskem tekmovanju
Dan civilne zaščite Jugoslavije
V Perutninarju smo že precej pisali o organizaciji, opremljenosti in delu štabov in enot civilne zaščite. Precej je bilo govora o pouku iin usposobljenosti pripad-ni-lcov teh enot. Tudi pohval ni manjkalo, kar je odraz dobrega dela. Seveda pa so bile te pohva-
da je bil včasih celo preveč piker. Pa še nekaj. S smehom, ko so gledali »Šraufcigra« in poslušali njegov humor so se obiskovalci tako utrudili, da so hoteli vsi hkrati obnoviti energijo z u-kusno hrano in dobro pijačo. Gostinci so zato imeli takoj polne roke dela in trda bi jim predla, če ne bi priskočil na pomoč ansambel Žibret s poskočnimi vižami, ki so mnoge takoj zvabile na plesišče.
Gostinci Haloškega bisera so se tokrat resnično zelo potrudili in vsi smo bili prepričani, da bo vse v najiepšem redu. Kljub vsem prizadevanjem pa nismo dolgo uživali, saj e veselo druščino že v prvih večernih urah razpodila silovita ploha. Hudomuš-neži so rekli, da bi morali organizirati dan perutninarjev štirinajst dni prej, ker v tem primeru ne bi bilo suše, ki je kmetovalce močno prizadela. Ti namreč
le namenjene predvsem najbolj delovnim posameznikom in posameznim ekipam. Mnogi pripadniki enot CZ pa tudi drugi delavci v našem kolektivu se še vedno mnogo premalo zavedajo pomena te organizirane oblike zaščite in pomoči ob izrednih 'situacijah.
trdijo, da za dan perutninarjev vedno dežuje. Pa še skoraj res je tako. Tokrat smo bili ves mesec brez vsakega dežja, takrat pa kot nalašč.
Najbolj narobe pa je pri tem bilo, da so jo muzikanti takoj »popihali«. Za njih bi namreč lahko takoj uredili streho, vemo pa, da smo na lanski prireditvi ves večer jedli in pili pod dežniki, plesali pa brez n ih na dežju. Gostje so tako ostali brez zabave zato so se razšli, delavci Haloškega bisera pa kljub dob-remmu delu in prizadevanju, da bi zadovoljili goste niso iztržili toliko kot so pričakovali in toliko, kot seveda bi, če ne bi pokvarilo vreme.
Upajmo, da nam bo prihodnje leto perutninarjem vreme bolj naklonjeno in da bodo lahko tudi gostinci zadovoljni.
Urednik
Prav temu problemu je bila posvečena posebna pozornost ob jugoslovanskem dnevu civilne zaščite, 'ki smo ga praznovali 20. junija.
Ob tej prtliki je pred. koord. odbora za LO in druž. samozaščito Jakob BUTOLEN na sestanku pripadnikov enot štaba na Mesni industriji opozoril na dejstvo, da še mnogi civilne zaščite ne jemljejo dovolj resno. Opozonil je na to, da je civilna zaščita del ljudske obrambe in družbene samozaščite in da bi v slučaju elementarne nesreče bile le organizirane enote CZ premalo za reševanje in odpravo posledic, vendar bi bilo pri tem na voljo mnogo drugih delavcev im občanov. Vse drugače pa bi bilo v slučaju agresije, ko bi vsi vojni obvezniki ne glede na spol morali oditi v partizanske in teritorialne enote. V taki situaciji bi bili pripadniki enot CZ le strokovni in organizirani del zaščite in pomoči, med te pa bi se morali vključevati vsi delavci in občani, ki bi ostali na določenih območjih. Zaskrbljujoče je torej dejstvo, da je še vedno toliko malomarnega odnosa do dela celo v organiziranih enotah CZ, da o mnogih drugih delavcih in občanih ne govorimo. Moti tudi to, da mora samozaščito še vedno predpisovati zakon, da še nismo dojeli potrebe po samozaščiti, saj so to priprave na zaščito in reševanje sebe, svojega delovnega mesta, naših samoupravnih socialističnih odnosov, svojega imetja — družbenega in lastnega.
Poudaril je, da bi glede na geo-stateški položaj Slovenije in Jugoslavije morebitni napadalec skušal z zračnimi napadi jn drugimi vojnimi akcijami povzročiti čim več žrtev med prebivalci, napraviti življenjske pogoje za prebivalstvo čim težje, onemogočiti delovanje gospodarstva in našega družbenega sistema sploh. Namen tega bi bil, streti moralno politično enotnost in čvrstino ter odločnost ljudstva za boj proti napadalcu ter uničiti bazo splošne ljudske obrambe.
Ob zaključku pa je opozoril da je skrb na dobro pripravljeno civilno zaščito dolžnost vseh organizacij in skupnosti. Dejal je:
»Družbeno politične skupnosti, krajevne 'skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organzacije organizirajo civilno zaščito z nalogo zaščite ter reševanju ljudi lin Imetja tako ob vojnih akcijah kakor tudi ob naravnih in drugih nesrečah, ko je ogroženo Zdravje 'in življenje velikega števila ljudi ali imetje velikega obsega. V okviru tega so njihove naloge sledeče: skrbeti za zgraditev zaklonišč in za zaklanjanje prebivalstva pred vojnimi akcijami, organizirati evakuacijo ljudi in ‘dobrin iz posebno ogroženih naselij ali predelov v vojni ter 'iz naselij ali predelov, ki so ogroženi zaradi naravne nesreče, dajati prvo pomoč poškodovancem in ranjencem, organizirati začasno namestitev in preskrbo ogroženega ali prizadetega prebivalstva, dokler preskrbe ne morejo prevzeti redne preskrbovalne organizacije, v vojni poskrbeti za zatemnitev proizvodnih in drugih objektov, za zatemnitev naselij, prometnih naprav in vozil, skrbeti za zaščito pred neeksplodiranimi ubojniml predmeti, organizirati radiološko, biološko zaščito ljudi in imetja, dajati prvo pomoč poškodovani ali ranjeni živini, z vzdrževanjem reda omogočiti nemoten potek vseh reševalnih del.«
!Na svečani! seji Štaba CZ pa je načelnik koordinacijskega štaba Janko KOSI opozoril na dosedanjo organizacijo štabov in na operativni pomen te organizacije. Prisotnim je predočil izvajanje programa dela štabov, s posebnim poudarkom pa je govoril o usposabljanju pripadnikov enot CZ. Samo 'letos je opravilo tečaj in izpit v delu gasilsko-tehničmh enotah 29 pripadnikov, 10 tečaj za prvo medicinsko pomoč, 9 pa za radiološko, biološko kemično zaščito. Skupaj pa je doslej usposobljenih za nudenje prve medicinske pomoči, gasilsko tehnične službe in RBK zaščite preko 110 naših delavcev, ki so razporejeni v enote CZ v Perutnini.
Z usposabljanjem je seveda treba nadaljevati, saj opažamo, da se mnogi pasivni člani ekip »aktivirajo« prav na teh tečajih in so kasneje za vzgled drugim.
(Nadaljevanje na 12.strani)
Tisoči obiskovalcev na dnevu perutninarjev	Vse foto: L. C.
[Nadaljevanje z 11. strani)
Pomembno je tudi to, da so vsi tečajniki liz Perutnine vzorno opravili preizkus znanja tako, da so jih linštrdktorji 'in predavatelji dajati drugim za primer. Seveda je to znanje treba utrjevati na praktičnih vajah v delovni organizaciji ih izven nje.
Lepe uspehe pa žanjejo naše izbrane ekipe tudi na raznih tekmovanjih od občinskih do medrepubliških. Naša ekipa prve medicinske pomoči je že vrsto let druga v občini. V nedeljo 24. junija pa je osvojila 2. mesto med ekipami delovnih organizacij na občinskem tekmovanju tudi gasilska ekipa. Če ob tem povemo, da je ta ekipa po opravljenem tečaju tekmovala prvič in da je imela za pripravo na razpolago le nekaj popoldnevov, »borila« pa se je z ekipami, ki tekmujejo že vrsto let, je uspeh še toliko pomembnejši. Na tem tekmovanju je perutninsko ekipo prekosila le ekipa TVI iz Majšperka z 909 točkami, med tem ko so naši zbrali 902 točki. Sledijo pa ekipe Aluminija iz Kidričevega, Železnice iz Ptuja in Agisa.
Glede na visoko akcijsko usposobljenost je Občinski štab za čiviino zaščito izbral ekipo prve medicinske pomoči iz naše DO, da je sodelovala na 3. medrepubliški praktični vaji CZ, ki je bila 17. junija v Koprivnici. Tudi na tej vaji, pošvečni jugoslovanskemu dnevu civilne zaščite, so se naša dekleta dobro odrezala. Na tej vaji so preizkusili izurjenost enot, njihovo pripravljenost in tehnično opremljenost štabi desetih občin SR Hrvatske in Slovenije in sicer: Čakovec, Koprivnica, Krapina, Lendava, Maribor, Murska Sobota, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin.
Izvedena medrepubliška vaja enot in štabov civilne zaščite pa ima tudi velik politični pomen. Na zboru vseh udeležencev vaje so poveljniki občinskih štabov za civilno zaščito podpisali Listino solidarnosti in sodelovanja enot in štabov civilne zaščite pri zaščiti in reševanju prebivalstva, materialnih, kulturnih in drugih dobrin v vseh razmerah v miru ali vojni. Podpis Listine, 'katere besedilo so na predhodnih sejah sprejeli vsi občinski štabi za civilno zaščito, je zgodovinsko dejanje, ki ima za nadaljnji razvoj civilne zaščite velik politični pomen. Obveznosti, ki iz Listine izhajajo so jamstvo, da bodo enote in štabi civilne zaščite sodelujočih občin nudili vsestransko pomoč prizadetemu prebivalstvu v vseh izrednih razmerah v miru in vojni. To pa konkretno pomeni uresničevanje socialistične solidarnosti in humanizma v naši vsakodnevni praksi.
In kočno je pomembno tudi to, da so na svečani proslavi Dneva civilne zaščite Jugoslavije, ki jo je organiziral Občinski štab civilne zaščite Ptuj, prejeli Terezija KOKOL, Janez LIPAVŠEK in Katica SILAK za aktivno sodelovanje in izredne delovne uspehe pri delu v enotah civilne zaščite in za razvoj civilne zaščite pri nas zaslužno značko civilne zaščite Jugoslavije.
Vsem tudi naše iskrene čestitke!
Uredništvo
Planinska skupina je priredila v nedeljo, 3. 6. 1979, enodnevni izlet na Golico. V skupini so bili že izkušeni planinci in tudi taks ni, katerim je to bila prva hoja v planine.
Lepega nedeljskega jutra smo se zgodaj odpeljali z avtobusom proti Gorenjski. Vožnja po lepi cesti s pogledom na planine je bila prijetna, zlasti še zaradi tega, ker se je avtobus ustavil šele pod samo Golico. Po okrepčilu in potem, ko sm se opremili in oblekli kolikor toliko primerno za gore, smo krenili naprej, naprej po široki cesti, nato pa po kozjih stezicah proti vrhu Golice. Bilo je res prijetno sončno planinsko dopoldne, ko smo se po razmočeni zemlji (zaradi dežja ponoči] z dolgimi koraki usmerjali proti cilju.
Kar hitro smo se znašli na str mem gozdned pobočju, kjer so koraki postajali vse krajši in po časnejši. Kar verjeti nismo mogli, da nas je tako hitro zapusti! bistri potoček ob poti, da je prenehalo njegovo žuborenje, da je polagoma, bolj ko smo se vzpenjali, bilo slišati vse manj ptič jega petja, da je gozd postajal vse redkejši in da so se že pričele pojavljati prve čisto gole skale in skalne razpoke. Strnjena skupina udeležencev izleta se je kmalu raztegnila, nastala je
dolga kolona in posamezne skupine bolj hitrih in počasnejših. Formirale so se skupinice, nastopile so prve hribovske težave. Za slišalo se je: »Ne gre! Noge, srce,« in podobno tarnanje. Bolj u-trujeni in kondicijsko pripravljeni so verjetno hoteli postaviti rekord v času hoje na vrh, vendar smo tudi te našli v malem bifeju pod vrhom, kjer so si le morali namočiti izsušena usta in se vsaj malo odpočiti od »naporne ga vzpona«. Kolikor vem, so tudi vneti planinci potrebovali do vrha krepko nad dve uri.
Na začetku gozdne poti smo bili vsi kar glasni in planinsko razpoloženi. Sčasoma, sploh pa proti vrhu, so nekateri popolnoma utihnili, saj so imeli dovolj opravka s samimi seboj.
Že tam, kjer je gozd postajal vse redkejši, smo zagledali prve narcise. Teh se pa nismo mogli dovolj nagledati pod vrhom, kjer je bilo na površini nekaj sto kvadratnih metrov bilo vse belo.
In končno smo prišli na vrh Golice.
Najprej smo si dovolili majhen počitek, potem šele razgled po okolici. Enkraten je bil pogled proti očaku Triglavu, proti Voglu, Razoru in Škrbini, Podrti gori, proti Stolu na vzhodu in ne nazadnje pogled preko meje k našim koroškim Slovencem. Z vrha Go-
lice se zdi Drava na avstrijski strani kot majhen potok, ki se z vijugastim koritom zajeda v rodovitna tla. Naše veselje pa je za kratek čas prekinilo grmenje in nato nevihta, ki nas je presenetila in nekatere dobro namoči la. Po enomesečni suhi dobi so si nekateri tako zaželeli dežja, da se sploh niso hoteli zaščititi pred njim in pa stopiti pod streho. Tako so bili mokri kot zajci, ko so prišli do avtobusa.
Hoja na Gotico je bila prijetno doživetje za vsakega, ki se je mo gel povzpeti na vrh. pa tudi za tiste udeležence, ki so vrh gle dali samo od spodaj oziroma so prišli le do bifeja pod vrhom.
Vsakodnevno delo na delovnem mestu, bodisi v proizvodnji ali za pisarniško mizo, včasih tudi v tesnobnem in mračnem, za nekatere pa še v hladnem prostoru, vodi k otopevanju tako da pozabiš na vse, kar se dogaja zunaj delovneg prostora in ne pomisliš na tisto, kar ti nudi mati narava.
Lahko pa mirno trdim, da smo vsi uživali v planinskem okolju, se nadihali svežega gorskega zraka, pregnali zastane ude in se polni veselja vrnili domov z željo, čimprej spet obiskati katero od naših gora.
Ptujski perutninar, glasilo delovnega kolektiva in kooperantov Mesokombinata Perutnina Ptuj, izdaja delavski svet OZD. Glasilo ureja uredniški odbor: Angela Andrejak. Ivan Ciglar, Marija Glaser, Jože ilovšek,, Justika Kristovič, Martin Mlakar, Franc Potočnik. Glavni urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik Jakob Butolen, Naklada 1850 izvodov, uredništvo in uprava Ptuj, Potrčeva 8. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podiagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije številka 421-1/72 z dne 5. 12. 1977. Tiska TOZD Ptujska tiskarna, Ptuj.