PRIMORSKA
DELAVSKA EHDTNDST
GLASILO ENOTNIH SINDIKATOV ZA SLOVENSKO PRIMORJE >N TR S T
Lelo 2., §tcv. 25 - Cena 4 lire  	TRST, četrtek 23. Maj 1946.
Borba proti demokratičnemu delovnemu ljudstvu se stalno stopnjuje.
Ukloniti ga skušajo z zvišanjem cen življenskih potrebščin in znižanjem dohodkov.
In vendar bo enotnost med delavci in kmeti preprečila tudi ta poslednji poizkus.
Uredništvo in uprava: via Imbriani št. 5 Teiefon 93.710 — Rokopisi se ne vračajo
Odpuščanje delavstva, dviganje cene plinu, vodi, stanovanju in elektriki celo z vzvratno važnostjo predstavljajo priiisek na naše delavstvo, kot ga ni bilo še nikdar. Z druge strani silijo brezposelne in lačne k izseljevanju v tuje dežele.
Pred par dnevi se je govorilo in pisalo o naročilu dveh ladij v tržaških ladjedelnicah in vendar se delavci še vedno odpuščajo. Ukinjena je bila zapora na odpuščanje delavstva z izgovorom, da ni dela- Zdaj so naročila tu, lahko bodo spet delala velika podjetja, pa tudi manšja, dopolnilna, vendar se nič ne ukrene v korist delavstva, ki ga še dalje odpuščajo. Ko so delodajalci omenili svoje težavno finančno stanje Anglo-ameri-ški vojaški upravi, so bili takoj uslišani, čim so zahtevali, naj se odredi odpuščanje delavstva. Sedaj ko tega vzroka ni več in ko delavci zahtevajo, naj se prekine z odpuščanjem, to ne velja — ker zahtevajo to le delavci!
Čudno je to razumevanje, povezava in sodelovanje zaupne uprave na našem področju med njo in gospodarskimi krogi!
Isti gospod Cosulich, ki je do nedavno gradil bojne ladje za uničenje angleške in ameriške mornarice, kolonialnega carstva, dežele in njihovega ljudstva, uživa danes polno podporo včerajšnjih neprijateljev. Včerajšnji prijatelji, nekateri celo mrtvi, a drugi ranjeni, pa so danes pozabljeni, vrženi na ulico in jih silijo v emigracijo, Čudna so zares ta muhasta '»demokratična« načela. Nič se teh ljudi ne tiče beda tistih, ki so se z njimi borili; vztrajno podpirajo in izvajajo odločne ukrepe na škodo delavstva- Povišali so tudi najemnine. Sicer je res, da so najemnine zelo nizke in da današnji dohodki lastnikov ne odgovarjajo predvojnim, toda tudi plače delavcev so sorazmerno tako majhne, da ne zadostujejo niti za najosnovnejše potrebe kot so hrana, stanovanje, elektrika, obleka itd. Zato morajo delavci vsak mesec prodati nekaj iz svoje hiše; kdor pa je 'že vse razprodal, tiči v bedi in posluša jok lačnih otrok.
Zvišanje stanovanjskih in drugih tarif ne prizadeva tako močno srednji stalež, kot trgovce, obrtnike in slične stroke, ker imajo možnost zvišati cene svojim proizvodom ali svo-'jemu delu; močno pa prizadeva delavce, navezane na svojo določeno mezdo ali plačo, ki je v zadnjih časih precej padla, ravno zaradi zmanjšanja tedenskega delovnega časa od 48 na 40 ur.
Če bi hoteli vsi postopati tako, kot postopa ACEGAT, ki zahtevajo tudi retroaktivno plačanje električnega toka za nekoliko mesecev nazaj, bi pričelo tako izžemanje, da mu ne bi bil kos noben delavec, v najboljših gmotnih razmerah.
Po vsem tem izgleda, da odgovorni krogi ne mislijo na posledice, ki lahko nastanejo s takim samovoljnim potopanjem privatnih, občinskih ali celo poldržavnih ustanov, ki vršijo navijanje cen lastnim izdelkom in nižanje cen delovni sili. Zaradi tega je razumljivo, zakaj so delavci in uradniki tako vznemirjeni, ker nikakor ne morejo izhajati s svojimi plačami. Zato je predvsem odgovorna ZVU, ki dovoljuje toliko svobode ravno delavskim izkoriščevalcem in ne izvaja obnovitvena dela, kot so v polnem jeku v bližnjih demokratičnih deželah.
Naročilo dveh ladij
Pa pravijo, da ni dela in odpuščajo
Pred dnevi se je razširila v tržaškem časopisju vest o naročilu dveh 9000 tonskih ladij v naših ladjedelnicah. Eden izmed parnikov, ki ga bodo zgradili v tukajšnjih ladjedelnicah, je 9000 ionski parnik z Die_ selovim motorjem, ki bo plul za tvrdko Reatm.ely and Eger iz Osla. Parnik, ki bo •imel hitrost 16 vozlov na uro, bo verjetno Phil med Južno Afriko in Evropo. Plačilo bo izvršeno 35% v sterlingih in dolarjih in 65% v sušenih ribah. Po vrnitvi ravnatelja Cosulicha so pogajanja za drugo norveško tvrdko »WiljemWilltelroson« iz Osla prinesla naročilo drugega parnika z 9000 tonami Plačilo tega parnika ho na isti podlagi kot prejšnjega. Oba parnika bosta imela potrebno ureditev za 12 potnikov, ki bodo imeli na razpolago kabine z enim ležiščem.
Dopisniku VZN so izjavili, da. bo za graditev vsakega parnika potrebno 18 do 20 mesecev ob zaposlitvi večjega števila delavcev. Razen naročil teh dveh parnikov, so si ladjedelnice predhodno zagotovile pogodbo za popravilo parnika »Poseiclone«, last italijanske družbe za petrolejske prevoze v Genovi, katerega so potopili Nemci v Benetkah. Po popravilu podpalubja, ki ga bodo izvršili v bazenu, ki je last družbe v Benetkah, bodo parnik prepeljali v Trst, kjer ga bodo popravili. Popravilo te ladje bo trajalo dva do tri mesece.
Dela v ladjedelnicah s tem ne bodo izčrpana, kajti v delu so nova pagajanja ter upajo, da bodo prišla še druga naročila.
niso čutili s fašizmom in eo. se proti njemu ••stalno borili.
Dovolj je, da pogledamo par določil, pa •nam bo takoj vse jasno. Predvsem je moral biti vsak novinar vpisan v fašistično stranko, ker sicer ni mogel izvrševati svojega poklica. Poleg tega pa je moral pret fekt province vsakemu interesirancu izdati tozadevno potrdilo o njegovem političnem •zadržanju in obnašanju. Moralo se je nam. ■reč vedeti, ali je prosilec za vpis v Seznam novinarjev čistokrven fašist ali ne! Menimo, da nam ni treba navajati drugih do-iočil, ker nam že zgornjo navedbe nudijo •možnost dovoljnega dokaza, kako ostre so bile fašistične norme in kakšen duh veje iz njih.
Toda to še ni vse. Pri izbiri prostorov za sklicanje občnega zbora niso mogli bolj nesrečno in- nespretno izbirati, kot so izbrali. Sedež politične stranke — krščanske demokracije — za strokovna zborovanja ne more in ne sme biti priporočljivo mesto. Tudi v slučaju, da pripada vseh 25 novinarjev, ki so zahtevali sklicanje občnega zbora, eni politični stranici, bilo tej ali oni, ne more to biti opravičilo za izbiro prostorov.
V pismu opozarja Enotni sindikat novinarjev tudi na okolnost, da je bil določen za predsednika občnega zbora Emilio Mar-
Zahtevamo, da se odstranijo vsi sledovi fašizma
Enotni sindikat novinarjev je protestiral pri anglo-ame-
riški vojaški upravi
Enotni sindikat novinarjev se je ustanovil že lansko' leto v mesecu juliju. V to organizacijo je vpisanih nad 80 poklicnih novinarjev, praktikantov in publicistov.
Takrat izvoljeni odbor je obvestil anglo-amoriško vojaško upravo o ustanovitvi omenjenega sindikata ter jo istočasno obvestil o nalogah, ki si jih je zadal. Predlagal je tudi, da se pregledajo in v smislu demokratičnih načel spremenijo tista določila, ki urejujejo pogoje za vpis v Seznam novinarjev (Albo Professional e). Ta seznam je bil izdelan v dobi fašizma ter je še Vedno, z vsemi tozadevnimi določili, v veljavi.
Vsa določila, ki urejujejo to vprašanje, tj.
Uredba o novinarskem seznamu, eo izdelana v strogem fašističnem duhu in je zato razumljivo, da s takimi določili ne soglašajo antifašistično razpoloženi novinarji, ki so prežeti z demokratičnim duhom.
Poleg omenjenega sindikata pa imamo tudi Zvezo tiska, ki je biia ustanovljena v avgustu 1945. leta in je postala privrženec Julijskih sindikatov.
Predsednik tržaškega sodišča je na podlagi določil pravilnika z dne 20. oktobra 1945. sklical občni zbor novinarjev, ki so vpisani v Seznam novinarjev (Albo Professionale) za 18. trn., oziroma 25. t.m. Omenjeni ob. čni zbor se bi, oziroma se bo vršil v prostorih krščanske demokracije, pod predsedstvom Emilia Marcuzzi-ja.
Enotni sindikat novinarjev mora čuvati koristi svojega članstva in demokracije ter je zaradi tega naslovil na anglo-ameriško .vojaško upravo v Trstu pismo, v katerem je pojasnil svoje stališče, rezultat zahtev včlanjenih novinarjev, ki nočejo imeti s fašistično zapuščino ničesar skupnega.
Članstvo je enoglasno v tem, da se že enkrat odpravijo vsi sledovi fašizma in na-zadnjaštva, ki s svojimi veljavnimi uredbami, na žalost, še vedno kvarijo razpoloženje demokratično razpoloženega ljudstva.
Zaradi tega omenjeni sindikat ne more soglašati z odredbo predsednika tržaškega sodišča, s katero je sklical za 18. t. m., oziroma za 25. t. m. občni zbor novinarjev, ki naj bi izvolili 5 svetovalcev za vodstvo1 Seznama novinarjev. Enotni sindikat novinarjev opozarja v svojem pismu, ki je naslovljeno na anglo-ameriško vojaško upravo, na dejstvo, da se zahteva Zveze Julijskega tiska po sklicanju občnega zbora novinarjev naslanja na fašistična določila. Po teh določilih pa imajo pravico soodločati o novinarskih zadevah samo tisti novinarji, ki so vpisani v Seznamu novinarjev, po določilih, ki so Urejale vpis in katera so bila sestavljena pod fašističnim režimom.
Tudi v slučaju, da bi smatrali stališče Zveze Julijskega tiska v načelu za pravilno, moramo ugotoviti, da se je izvršila kršitev najosnovnejših načel, ki so v praktičnem življenju za sklicanje občnih zborov v veljavi. Občni zbor se je namreč sklical na zahtevo 25 novinarjev vpisanih v seznam noVinarjev (Albo Professionale), čeprav je v tem Seznamu vpisanih vsega 129.
Že to je dovolj razloga, na podlagi katerega ne bi smela začasna odgovorna uprava v naši pokrajini vpoštevati te zahteve.
Nadalje ugotavlja Enotni sindikat novinarjev, da so določila za vpis v Seznam novinarjev fašistična. Fašistični režim je onemogočal vpis v Seznam novinarjev vsem tistim, ki mu niso bili po godu. Zato je razumljivo, da so bila določila za vpis jako skrbno izdelana in jako nedemokratična ter naperjena proti vsem tistim, ki
cuzzi. Omenjeni je bil namreč v direktor!ju fašističnega sindikata novinarjev in član odbora, kateremu je bilo poverjeno vodstvo Seznama novinarjev. Taka oseba ne more biti pod nobenim pogojem predsednik novinarskega zborovanja. Današnja stvarnost zahteva od vseh iskrenih demokratov in to še tem bolj od novinarjev, da so odločnejši in najdoslednejši borci proti vsem ostankom fašizma, zahteva odločnih in zanesljivih antifašistov! Ne moremo in ne smemo dopustiti, da bi se vrinili v novinarske organizacije taki elementi, ki utegnejo samo škodovati ugledu novinarstva naša pokrajine in utegnejo tudi na drage načine pričeti s subverzivnim delovanjem najprej v lastnem, nato v širšem in vedno širšem krogu svojih stanovskih kolegov in povsod drugod in ob vsaki priliki. Mi smo odgovorni za svoja dejanja pred antifašistično javnostjo in mbramo po svojih močeh čim več prispevati k izgradnji bodočega sveta, tako s pravilnim tolmačenjem ljudskega razpoloženja in teženj, kakor tudi z najodločnejšo borbo proti vsem ostankom fašizma in splošnega nazadnjaštva! Le na ta način bomo uspeli vse bojazni neureje nih prilik in socijalnih trenj odstraniti in pospešiti kulturni in materialni razvoj družbe.
Zaradi tega opozarja in zahteva Enotni sindikat novinarjev od anglo-ameriške vojaške uprave kakor sledi spodaj:
a)	Da se prekliče odredba predsednika tržaškega sodišča,
b)	da se istočasno odloži sklicani občni zbor na kasnejši datum,
c)	da se določi dragi sedež za zborovanje, in
d)	da se določi za predsednika draga oseba in sicer novinar, ki je zvest antifašist.
BRZOJAVKA
Tajništvu Svetovne sindikalrif:
V roke tajnika Luis-a Saillant-a
^veze
O Uradu za delo
Urad za delo, odsek za nameščanje delovne sile, nama nobenega zastopnika Enotnih sindikatov, ki bi ščitil interese ogromne večine naših članov, posebno z ozirom na to, da uradniki, ki so tam zaposleni, pripadajo tistemu delu nezdrave reakcijo-narne inteligence, ki je bila vedno in je še danes nasprotna delavskim interesom.
Jasno je, da se v Uradu za delo lahko na ta način postopa bodisi v praksi, kakor tudi z ukrepi, tako kot ni v interesu našega demokratično usmerjenega delovnega ljudstva.
Sam dr. Levitus govori o Julijski krajini kot o »neosvobojenem delu Italije« ter je logično, da drži okoli sebe le take elemente, ki se zalagajo za iste njegove ideje in kričijo »Italia, Italia, slavo-comunisti, ven-duti itd.« Tudi v tem oziru izvajalo na svojem polju to, kar policija dela na svojem. Bili ti ali drugi, vsi delajo to pod nosom ZVU.
Po teh uvodnih ugotovitvah smatramo, da je potrebno povdariti, da imamo polno pravico ščititi naših 100.000 organiziranih članov v ustanovi, ki izvaja nameščanje •delavstva, kajti prevečkrat se je zgodilo, da so bili zapostavljeni naši delavci ravno od tega urada. N. pr., če bi mi imeli enega zastopnika pri tem Uradu, se večkrat ne bi zgodilo, da pri 23.000 naših brezposelnih delavcev, lahko neke tvrdke uvažajo delovno silo iz Italije; ne bi se zgodilo, da se v času krize za naše gradbene delavce, •uvažajo zidarji iz okolice Vidma z izgovorom, da so to neki »posebni strokovnjaki« itd.
Ni nam znano po kakšnih načelih se izvaja izločanje naših zastopnikov iz tega urada, vendar smatramo, da mora vsaka •demokratična (ne samo po imenu in zunanji obliki, marveč po svoji vsebini) vlada ali uprava, priznati, da imajo Enotni
sindikati, ki imajo pri nas včlanjeno ogromno večno delavne sile, pravico imeti tudi več zastopnikov v tem Uradu, posebno pa v vrhovni upravi. Že po umiku jugoslovanskih čet je zastopnik ZVU izjavil, da bodo sprejeti v upravo tega Urada tudi naši funkcionarji; ali to so le zavezniške obljube, ki se kot vse ostale, nikoli ne uresničijo. Brez ozira, kako si mi tolmačimo to politiko in odnose med delavstvom, njegovimi organizacijami in Anglo-ameriško vojaško upravo, brez ozira na naše težnje in na težnje reakcije, imamo polno pravico zahtevati, da imamo svojega ■sastopnika v tem Uradu kakor tudi v vseh uradih, kjer se odloča o pravilu dela in življenja našega delavstva.
Kolikor nam je znano, je vse uradnišvo v teh ustanovah organizirano, tudi s primerom od zgoraj, v reakcionarne in raz-bijalske Julijske sindikate. Jasno je torej, da morajo biti ukrepi in postopki vedno nepovoljni za naše člane, četudi predstavljajo ogromno večino delovnega ljudstva Julijske krajine.
To stanje se mora odstraniti in končno urediti, da upravljajo tisti, ki nekoga zastopajo, a ne tisti, ki za to niso poklicani, marveč le od zunaj in od zgoraj postavljeni za to, da bi naše ljudstvo zatirali. Nočemo biti več predmet za upravljanje, marveč hočemo upravljati; nočemo da nam nepri-jatelji kujejo našo usodo (ki je po njihovih namenih usoda sužnjev in predmet preseljevanja ter prodajanja na mednarodnem trgu dela), marveč si hočemo graditi take .pogoje, kakršne smo si zaslužili v vsej dosedanji borbi, ravno proti tem načinom vladanja.
1.	Primorski delavci, ki so bili ali pa so še vedno nameščeni pri državnih, javnih, pokrajinskih in občinskih upravah in ki jih je iz plemenskih ali političnih razlogov preganjala itaUjanska vlada od leta 1918. dalje, so od maja 1945. posamično zaman .vlagali prizive pri pristojnih italijanskih, V coni A pa pri zaupniških oblasteh, da bi jim bile priznane njihove pravice.
2.	Marca 1946. se je ustanovil Pokrajinski odbor odpuščenih državnih in jarmih nameščencev za kolektivno uveljavljanje njihovih pravic, žal pa so morali ugotoviti, da zaupna uprava v coni a ne podpira dela odbora, čeprav ga je uradno priznala. Ta uprava skuša dejansko zatreti odbor in je pozvala posamezne primorske delavce, naj vložijo nadaljnje prizive individualno naivnost zaupni upravi področja.
3.	Direktivni svet odbora odpuščenih državnih in javnih nameščencev, zbran na današnji seji, opozarja na nadaljevanje posledic fašistične politike raznarodovanja in poitalijančevanja Julijske krajine na področjih državne, jarme, pokrajinske in ob. činske uprave.
4.	Nad 5550 Primorskih delavcev, ki soglašajo s tem odborom in ki so jih pred. č®sno upokojili, izločili iz službe ali pa
Stavkovno gibanje
■prezidenta Trumana Ross je dejal, da je Darvis brezpogojno odklonil načrt Trumana za vladno arbitražo, medtem ko je 0’Neill sprejel samo arbitražo o mezdah in urah. Rosso je dodal, da je Truman pozval Lewise in 0’Neill, naj bosta pripravljena na obnovo pogajanj, ni pa podal nobenega pojasnila glede ukrepov, ki bi jih mogel president Truman storiti.
Pogajanja med sindikatom železničarjev in ravnateljstvom železnic niso davi nikakor napredovala. Ravnateljstvo smatra, da odklanja sindikat pogajati se na osnovi rezultatov predsedniške anketne komisije. Predsednik sindikatov je izjavil, da se bo, kot je bilo predvideno, pričela stavka v soboto. Vendar je še ostalo upanje za sporazum. Prezident Truman je pozval obe stranici, naj predložita v petek svoje poročilo.
Po odredbi vojnega ministrstva je bilo odrejenih v okolici New Torka 360 letal,
ki bi služila prometu, če bo v ZDA izbruhnila stavka železničarjev. Celotno število letal, ki so jih za ta namen pripravili pa vsej Ameriki, presega tisoč.
Johnston, predsednik sindikata lokomo-
Hvskih strojnikov, je izjavil, da se bo stavka 250-000 železničarskih nastavljencev a gotovostjo pričelo v soboto.
Vse svetlobne reklame so bile v Chikagu prepovedana, da bi bile prihranjene zaloge premoga, ki ga zaradi stavke premogarjev zmanjšujejo.
Kako živijo delavci na Jesenicah
Že pred pedesetimi leti je obstojala de, lovna vez med Tretom in Jesenicami, ko je KID poslala v Skedenj prve livske strokovnjake, ki so postavili prve temelje ške. denjskim plavžem.
Delavci obeh podjetij, ki so bili že pred tolikim časom na ta način povezani z delom ter v skupni borbi proti izkori-•ščevanju, so sedaj ojačili stare prijateljske zveze z istimi cilji sodelovanja,
Te dni so odpotovali nekateri tržaški delavci iz Splita m delo na Jesenice. Eden teh, ki je prišel v Trst na kratek dopust, nas je obiskal v našem uredništvu in nam je povedal, kako živijo tržaški delavci na Jesenicah,
Jeseniški plavži so v preteklosti vedno delali s pretežno večino nemških inžener-jev in strokovnjakov. Mogočni industrijalci so iz osebnih interesov imeli vedno tesne zveze z nemško industrijo ter izjavljali, da so samo nemški strokovnjaki sposobni voditi to podjetje. Po osvobodilni borbi so delavci vzeli sami v svoje roke upravo podjetja in na ta način dokazali, da so zares sposobni voditi podjetje, V upravi podjetja so sami Slovenci, ravno tako tudi strokovni kadri. Združeni v delu so vsposobili svoje podjetje tako, da so nekateri oddelki povečali predvojno proizvodnjo za 40 ali celo 60%.
Razen enega, delajo sedaj vsi plavži. Tudi ta eden pa ne dela le zaradi pomanjkanja premoga, ki bo prišel iz Poljske v juniju. tako da bo tedaj delovanje popolno.
Ti uspehi se lahko pripišejo le novemu duhu, ki prevzema delavce, osvobojene od vsakega izkoriščanja in ki delajo z zavestjo, da bo plod dela njihova last. Zato je tudi razumljivo, zakaj se proizvodnja ysak dan veča in izboljšuje.
Tovrniški odbori sodelujejo pri upravi, zanimajo se za. vse delavske potrebe, dobijo vse kar rabijo ter skrbijo za delavce na vsakem polju, tako zdravstvenem kot prosvetnem, socijalnem itd.
Dela se v treh delavnih sporedih po 8 ur. Plače so od 14 do 17 dinarjev na uro razen 40 —80% poviška za. akordno delo.
Delavci se hranijo v menzah in plačajo 20 din dnevno. Menze so prostorne in ciste, tako rta ie večini delavcev iz Trsta izglo-
dalo, kot da so v hotelu. Opoldne dobijo ^delavci tri obroke jedi in kavo. Zvečer dolnjo spet dva krožnika hrane, razen tega dobijo tudi mesečni dodatek od 18 kg kruha, 9 kg bele moke, 3,5 kg koruzne moke, g kg sira, 250 g kave, 500 g soli, 350 g sladkorja, 750 g mila in 500 g olja.
Na prostem trgu lahko kupijo vsak teden 1 kg salame.
V	samem podjetju je dobro opremljena ambulanta.
Po končanem delu se delavci udeležujejo raznih predstav pri prosvetnih krožkih, v Itinomatografih ter prirejajo izlete na Blejsko jezero, ki je oddaljeno le 8 km. To jezero je bilo nekdaj privilegij avstrijske in jugoslovanske kraljevske družine ter industrijskih mogotcev.
V	italijanščini tiskajo časnike, knjige in revije. Tovarniški odbor je zgradil za tržaške delavce kegljišče ter jim je dal na razpolago potreben gradbeni materijal za njihov krožek.
V	podjetju delajo složno srbski, hrvaški in italijanski delavci iz vseh pokrajin Italije. Italijanski delavci so povsod sprejeti ljubeznivo in so tudi spoštovani, Ta enot-oost in bratstvo povzročata tudi večjo voljo pri delu in tekmovanju. Za prvi maj je bilo razdeljenih nekaj nagrad od 500 do 1000 dinarjev delavcem, ki so se posebno izkazali pri obnovitvenih delih.
Delavec, ki je izpopolnil stroj in povečal njegovo storilnost za 2/3 je dobil 10.000 dinarjev nagrade.
To ogromno organizacijsko delo je plod dosežene svobode delavstva, ki samo odreja svojo usodo in si gradi blagostanje z udarniškim delom.
Kar se dogaja na Jesenicah, ni osamljen slučaj, marveč splošno načelo uveljavljeno y vsej Jugoslaviji in na vseh področjih dela, tako v industriji kot na kmetih.
Dežela, ki je do predkratkem bila nesposobna prehraniti svoje delavstvo, že danes čuti pomanjkanje delovne sile. V koli-J&r se veča proizvodnja in v kolikor se bodo tudi popravile porušene zgradbe, bo nastala še večja možnost zaposlitvfe delavcev, ki bodo našli v tej deželi kruha, dela in pravega bratstva med delavci in med narodi.
študentje, bivši bojevniki, so v Rimu za. sedli univerzo v znak protesta proti prekinitvi predavanj zaradi stavke osebja, ki ni prejelo plače. Obstoji bojazen, da se stavka razširi na vse univerze.
uradno odpustih, da bi tako omogočili italijanski vladi nastaviti na njihova mesta italijanske elemente, iz starih italijanskih provinc, zahtevajo priznanje svojih piavie in zahtevajo demokratično pravičnost.
5. Več sto družin primorskih delavcev (Slovencev, Hrvatov in Italijanov) izmed katerih se je že 170 obrnilo na ta odbor zaman zahteva od maja 1945, povratek v svojo rojstno zemljo, od koder so jih ločili razkropili v najbolj nezdrave predele starih italijanskih provinc, izključno iz prozornih razlogov preganjanja narodnega in političnega značaja.
s- Direktivni svet Pokrajinskega odbora odpuščenih nameščencev naznanja javnosti, da italijanska vlada in zaupna uprava v ceni A vse preveč odlagata rešitev načetih vprašani ter skušata ohraniti sisteme in rezultate, ki jih je dosegla fašistična politika, ki je več kot 20 let moralno in gmotno zatirala 5550 družin Primorskih de. lave e v in je tudi v državni in javni upravi Ufispsvala k spremembi etničnega sestava pokrajine.
7.	direktivni svet odbora prosi svetovno sindikalno zvezo za njeno podporo in njen energičen in takojšen poseg, da se Primorski delavci (Slovenci, Hrvati in Italijani) zakonito vrnejo iz starih italijanskih provinc v Julijsko krajino. Prosi jo nadalje, naj z urnim diplomatskim posegom zaščiti interese vseh drugih Primorskih delavcev, ki so bili preganjani in oškodovani od leta ISIS. dalje.
8.	Delovanje Pokrajnskega odbora odpuščenih nameščencev je znano krajevnim sindikalnim organizacijam, ki ga podpirajo.
9.	Podrobno poročilo sledi. Prosimo, da nam daste zagotovilo, da boste pokrenill akcijo za uveljavljanje teh zahtev.
Prepis te brzojavke smo poslali na znanje ZVU v Trstu, Predsedstvu osrednje itali. jamske vlade v Rimu in glavni italijanski zvezi dela v Rimu,
Pokrajinski odbor odpuščenih državnih in javnih nameščencev.
Trst, uL St. Maurizio 12 IH. Predsednik Carle Žbogar — Brocchi
—o—
Zal moramo vedno znova ugotavljati, tia se mora naše delavno ljudstvo Sc vedno boriti proti zlu, katerega sta povzrotila italijanski imperijalizem in fašizem m da pri teh svojih naporih ne najde razumevanja Pri v naSi pokrajini odgovornih friniteljih. Cas bi že bil, da bi se vse prizadejane krivice brutalnega nacij analnega in socijal nega zatiranja popravile in z novimi demokratičnimi uredbami odpravile vse zle posledice, katerih bremena mora demokratično ljudstvo še vedno prenašati. Vprašanje pravilne ureditve je lesno povezano s čutom pravičnosti in iskrene demokratičnosti. Prizadeti ne morejo biti navdušeni in zadovoljni z ustanovami, še manj pa i posamezniki, ki s svojim postopanjem nočejo dokazati razumevanja za njihove te. Save in jih celo pri njihovih težnjah ovirajo.
Najemnine so povišali -plače iste!
Objavljen je bil splošni ukaz št. 54, ki dovoljuje zvišanje in določa nadzoretvo nad najemninami od 1. 6. 1946 dalje.
Člen 1. imenovanega ukaza določa sledeče: za prostore, ki so namenjeni za stano-, yanje, lahko povišajo najemnino neposred-Lewis predsednik sindikatov rudarjev, in j no lastniki.
Sindikalne vesti
V New York je z letalom odpotoval 17. ! t. m. Leon Jouhaux, generalni tajnik glavne konfederacije dela. Voditelj francoskih sindikatov, bo delavski mednarodni delegat v upravnem svetu, ki bo pričel svoje delo 20, maja v Montrealu.
0’Neill, predstavnik lastnikov rudnikov,
sta odklonila Trumanov predlog, naj se predloži delavni spor v rudnikih vladi v presojo.
K torek 21. t. m. je odpotovala iz Trsta in iz drugih, krajev, naše še neosvobojene dežele, štafeta s pozdravi Maršalu Titu, ki bo prispela v Beograd 25. t. m. na rojstni dan Maršala.
Štafeta nosi pozdrave predsedniku F. L. R. Jugoslavije, a mi smo jo pozdravili z željami za Maršalovo zdravje in plodno delovanje v korist vseh narodov Jugoslavije pa tudi nas Slovencev in Italijanov iz Julijske krajine, čvrsto združenih v bratstvu in dosledni borbi za cilje za katere smo se borili skupaj z vsetni jugoslovanskimi brati.
V JUGOSLAVIJI
Delovno ljudstvo protestira proti krivičnim predlogom strokovntakov
Predlogi ameriških, angleških in francoskih strokovnjakov za razmejitev med Jugoslavijo in Italijo, so povzročili globoko ogorčenje med ljudstvom vse Jugoslavije.. Iz vseh delov Jugoslavije prihajajo poročila o protestih proti tem nepravičnim predlogom.
Delavci in nameščenci beograjskih tovarn, podjetij in ustanov, so imeli včeraj in danes veliko število protestnih zborovanj.
Predstavniki delavcev in nameščencev, so v svojih govorih poudarjali, da stoji delovno ljudstvo Beograda krepko na strani svojih bratov v Trstu in JK, in da vztrajajo skupno z vsem delovnim ljudstvom Jugoslavije dosledno pri pravični zahtevi, naj se Trst in JK priključita Jugoslaviji.
Protestne brzojavke so bile poslane Svetu zunanjih ministrov v Parizu.
Delavci tovarne »Oktobarska sloboda« so brzojavili med drugim: »Predlogi angle ških, ameriških in francoskih strokovnjakov ne odgovarjajo narodnostnim, zemljepisnim in gospodarskim dejstvom in nasprotujejo duhu atlatske listine in zavezniških sklepov o pravici vseh narodov do samoodločbe.
Prebivalstvo Trsta in JK je dokazalo z neštetimi žrtvami v oboroženi borbi proti pacifašizrnu ter s soglasnimi manifestacijami pred medzavezniško komsijo, da si želi pridružiti Titovi Jugoslaviji. To je volja ljudstva Trsta n JK, Slovencev, Hrvatov n večine Italijanov. To je volja in zahteva jugoslovanskih narodov, ki so se borili rame ob ramenu z zavezniki proti nemškim in italijanskim napadalcem. Zahtevamo, da se ta volja spoštuje v interesu pravice, resnične demokracije in trajnega miru.«
Od 1. junija dalje morejo lastniki hiš na tem področju povišati najemnino, sklenjeno pred 16. aprilom 1934 neposrednim najemnikom za 50%; za 40% onim najemnikom, ki so sklenili najemniške pogodbe med 15. aprilom 1934 in 12. marcem 1941; za 30% tistim najemnikom, ki so sklenili najemninske pogodbe med 12. marcem 1941 in 8. septembrom 1943.
Za prostore, ki ne služijo za stanovanje: za 150%, če so bili prostori najeti do 16. aprila 1934; za 125% za prostore najete med 16. aprilom 1934 in 12. marcem 1941; za 100% za prostore najete med 12. marcem 1941 in 8. septembrom 1943.
V primeru nesoglasja more vsaka izmed strank predložiti sporno vprašanje reklamacijskemu uradu za najemnine, ki je določen s členom 4 tega ukaza,
Ta ukaz predvideva ustanovitev rekla, macijskega urada v vsaki občini na tem področju, prepoveduje premije in nagrade za izselitev in razveljavlja vse zakone, ki niso združljivi z navedenimi predpisi v tem ukazu. Za kršitelje določa kazni.
Zopet nova obremenitev za naše delovno ljudstvo, predvsem za naše delavce. Pritisk se A® Plovno povečal. Nadaljuje se z odpuščanji, višajo se cene za potrošnjo vode, plina in električnega toka in to celo z retroaktivno veljavnostjo, višajo se najemnine.
Stroški življenja stalno naraščajo, postajajo vsak dan višji, življenje vsak dan obupnejše in pravica do dela vsak dan medlejša. Da, povišali so plače! Ali ne služi to povišanje samo zaslepljevanju ljudstva? Saj sledi vedno vsakemu povišanju plač prej ali slej povišanje postavk vsakdanjega življenja! To je začaran krog, iz katerega naj bi, kakor želijo delodajalci in finančni mogotci, delovno ljudstvo ne prišlo, ker le v tem slučaju, upajo, da bodo zlomili odporno silo delovnega ljudstva in prevzeli iniciativo v svoje roke.
Toda delovno ljudstvo postavlja temu nasproti močnejša dejstva, ki izvirajo iz zavesti življenjskih potreb in interesov posestnikov delovne sile. Življenjske potrebe in zavest ljudstva so ustvarile bratsko po-vezan^st med Italijani in Slovani, ustvarile so jb med mestom in deželo, med delavcem in kmetom; iskreno medsebojno razumevanje in trdno spoznanje, da, je le v skupnosti moč in sigurnost zmage demokratskih načel. Zavedajo se, da je to edina pot, ki vodi k splošnemu blagostanju in ureditvi prilik v svetu.
Bogatijo in čtavajo narodno itttovifflo
Udarniški teden za obnovo cest v pasu B
Med 12. in 19. majem t. J. je bil izveden v zgodovini naših cest prvi množični po. kret — do sedaj nevidenih razmer množične vseljudske pomoči v obnovi cest.
Uprava cest pri Poverjeništvu v Vipavi organizira »Teden dela za ceste«, teden de-ia, ki je trajal od 12. do 19. maja tega leta, a za posameznika vendar samo en lan. Organizacijo dela so izpeljale »Cestne baze« potom cestno vzdrževalnega osebja — s pomočjo vselr naših množičnih organizacij, na katerih je bilo ogromno delo: pittegniti, odnosno privabiti so morali več tisoč ljudi v to množično delovno akejo, ki im« namei izboljšati s prostovoljnim delom v najkrajšem času vsaj del naše glavne prometne mreže.
Naši čitatelji se pri tem sigurno vprašajo, kakšni vzroki so nastopili, da je potrebno, da sodelujejo pri akciji vse naše množične organizacije? Saj je vendar za to poklican cestno vzdrževalni aparat!
Obstojajo za to trije veliki vzroki:
Prvi in glavni je ta, da se skrajša čas obnove in se naše ceste čim prej vzpostavijo v dobro prometno stanje, štiriletna
Po strokovnih podatkih so izdatki za vožnje na slabi cesti za 20—30% višji od izdatkov na dobri cesti. Kaj pomeni to? Vzemimo neko našo cestno progo, dolgo 50 km, na kateri znaša cestni promet 3.800 ton dnevno. Po uradni tarifi bi znašali letm prevozni stroški pri ceni 10 Lir za t/km — 570,000.000.— Lir. En sam primer pokaže torej, kako ogromnega gospodarskega pomena je dobro vzdrževana cesta. Kakšno važnost polaga naša državna uprava tudi na ceste, vidimo zopet iz ekspozeja ministra za finance, k državnemu proračunu za leto 1946,, ko je zvezni minister povdaril, da spada med sektorje težke industrije, industrije goriv, elektrike, premoga in nafte, ki jih je treba krepiti in utrjevati tudi promet.
To so vzroki, ki so narekovali Upravi cest pri Pgv. PNOO in vsem njenim Cestnim bazam, da pokrenejo za takojšnje izboljšanje cest po vsej pokrajini v ime obče ljudske koristi tako brezprimerno, obširno akcijo vsesa ljudstva. Prvič v zgodovini so to izvedli pred 27. leti. začenši 10. maja.
OillM V MiMjlU
Zakaj je naše ljudstvo nezaupljivo?
Angio-atneriška vojaška uprava je pred časom nalepila po vaseh naznanila sledeče 13 the corpus A. M. G. Public Works »Vas bo v znak priznanja odpora proti skupnemu sovražniku obnovljen a:,«
Ljudstvo se je tega razveselilo in čakalo, da se s temi deli prične. Toda kljub veselju niso mogli prikriti gotovega dvoma, življnje pod italijanskim imperializmom in fašizmom jih je marsičesa naučilo. Ta njihova skepsa se odraža v pomislekih, češ, da zgoraj navedeni razglas ne zadostuje, ker ni izšla nobena tozadevna uredba ter zato pričakujejo, da bo anglo-ameriška vojaška uprava izdala uredbo oz. ukaz, ki bo obnovo »v znak priznanja« sankcionirala. Našemu delovnemu ljudstvu ni vseeno pod kakšnimi pogoji se bo ta obnova izvrgla in hoče biti gotovo, da se morebitni stroški obnove ne zvalijo neposredno ali pa posredno (na ljudsko oblast, op. ur.) na njih same.
14. t. m. se je v Mačko vi j ah pričelo z ob navijanjem. Italijanska tvrdka Bramanti je prevzela obnovo 20. stanovanjskih hiš. Zaenkrat so pričeli z deli na 4 hišah. Obnova bo zasilna.
Domačini pričakujejo, da bodo dela naglo napredovala, kajti vas Mačkovi je ima 80 hišnih številk, a do tega jih je bilo požganih od nacistov 49. ter se zato življenje ne more normalizirati.
Tudi Mačkovlje je ena izmed tistih vasi, ki je bila žrtev italijanskega imperializma že leta 1921. Tega leta so se namreč vršile
V nedfiSfe vsi na isleS v
kocijansko jamo
T pM« B teginjajo s pridnim delom val sledovi razdajanj
obrambna iu ofenzivna borba za našo sv o- železničarji Moskovsko-kazanjske železnice,
voiitve; v vas eo prišli fašisti, da bi pobrali glasovnice in zažgali slovenske glasovnice. Temu so se domačini uprli, saj fašisti niso predstavljali organov, za to pooblaščenih, ker tedaj formalno še niso bili na oblasti. Vaščani so se z banditi udarili in jih prisilili, da so se umaknili.
Toda naslednjega dne so prišli, fašisti zopet in s pomočjo vojaštva obkolili vas ter jo zažgali. Bilo je to 16, V. 1921.
Mnogo lastnikov je bilo zavarovanih ter .bi vsekakor morali dobiti zavarovalnino. To da zavarovalnice jim niso ničesar izplača. čale. kajti fašizem je bil že takrat vsemogočen. pa tudi v interesu italijanskega imperializma ni bito čuvati interese slovenskega kmeta. Taki in slični slučaji so delovno ljudstvo izuči!: ter nas zato sedaj njihova skeptičnost prav nič ne čudi!
Upamo pa, da bo anglo-ameriška vojaška uprava izdala uredbo oz, ukaz, ta bo točno in jasno uredil to pereče vprašanje jn rešila ljudstvo vseh negotovosti.
t _
Stalna ženska podkomisija pri ZH
Podkomisija ZN za položaj žena je ime-
Komenski okraj za tržaške delavce
Na drugi konferenci Enotnih sindikatov za .okraj Komen, dne 7.4. t. L, je tov! Lozej predlagal zastopnikom podružnic, naj bi se po vsem okraju nabiralna akcija za tržaško delavstvo. Predlog je btl englasno spre. jet. Določili so središča, kjer naj bi bila začasna skladišča in izbrali so člane, ki bodo skrbeli, da se bo nabiralna akcija pravilno organizirala.
Nabiralna akcija se je izvedla po na konferenci izdelanem načrtu. Pri tem so nabrali sledeče blago: 150 kg krušne moke, 427 kg koruzne moke, 137 koruze, 225 kg krompirja, 62 kg ajde, 94 kg ječmena, 125 kg fižola, 15 kg testenin, 6 kg riža; 8 kg maščob in 553 jajc. V denarju so nabrali 13.561 lir.
Te številke so, za v zadnji vojni zelo prizadeti kominski okraj, zgovoren dokaz, da se naši kmetje borijo ramo ob rami s proletariatom za demokratične pravice in da so v tej borbi za dosego svojih ciljev pripravljeni žrtvovati vse. Zavedajo se, da ima 'proletariat v mestih težje borbe za svoj obstoj. Naše delovno ljudstvo smatra to borbo za nadaljevanje trde in neizprosno oborožene borbe. Današnja borba se vrši skoro še pod težkimi pogaji, saj nas pri našem skrbnem in predanem delu za boljšo bodočnost, blagostanje in mir, ovirajo vse povsod. Pri tem oviranju uživa reakcija izdatno pomoč pri vseh tistih ustanovah, ki ne razumejo in nočejo razumeti ljudske demokracije; s tem tudi te ustanove same izdajajo svoje pravo lice, čeprav se hočejo morda formalno drugače in lepše prikazati.
M pa lahko trdimo in z našim delom dokažemo pred vsem svetom, da je naše delovanje v skladu z ljudsko demokracijo. Dokazali smo in vedno z nova dokazujemo iskreno bratstvo med Italijani in Slovani, kar vse je dejanska vsebinska moč enotnega bloka poštenega delovnega ljudstva, katerega čustva pravilno in dosledno tolmačijo Enotni sindikati.
Okrajni odbor Enotnih sindikatov se zahvaljuje vsem podružnicam za pravilno razumevanje medsebojne pomoči med kmetom in delavcev, za vse darovano blago. S tem lajšajo kmetje delavcem njihovo gorje in borbo za skupno korist, za ljudsko demokracijo in ljudsko oblast.
Upoštevati in zavedata se. moramo, da je. bil v borbi za svobodo, za časa vojne vihre komenski okraj v pasu A najhujše prizadet in da se mora njegovo prebivalstvo še ved. no boriti s težkimi gospodarskimi prilikami. Zato imajo nabrana živila in denar še večjo vrednost in pomenijo iskren jn lep dopri. nos k skupni borbi proti temnim silam reakcije in 'odkrivajo istočasno borbeno odločnost in zdravo miselnost našega zavednega delovnega ijndstva
1
popravili 500 m ceste ih sicer nedelji. Za popravilo cest so s 400
Po drugi strani je podkomisija predlagala ustanovitev stalne ženske podkomisije. «• bo koordinirala delovanje vlad in zasebnih organizacij. Poročilo o pravicah žena bo vključeno v končno poročilo komisije za Človečanske pravice.
Enotnih sindiktaov Brje na Vipavskem je sklenila s prosto, vojnim udarniškim delom popraviti krajevne ceste. Ceste so res potrebne popravila, za to nas no sme čuditi, da je sklep Enotnih sindikatov naletel, na popolno razumevanje in pristanek pri vseh vaščanih.
Koncert
otrok delavcev iz Trsta, v
Tudi naša mladma pomaga brezposelnim delavcem
Pod geslom »Ne damo niti enega našega delavca!« jc organiziral preteklo nedeljo Tiskovni urad Enotnih sindikatov dva koncerta majih harmonikarjev, otrok delavcev ] iz ladjedelnice Sv. Marka v Idriji. Namen teh prireditev je bil podpora vsem nezaposlenim delavcem cone A, ki so preganjani od domačega reakcionarnega kapitala, in le zato odpuščeni z dela, da bi jih upognili in da bi strli v njih doslednost v borbi za demokratične pravice, Z lakoto jih skušajo prisiliti, da bi potlačili in izneverili tista načela,'ki so jih spremljala in vodila skozi vso dobo fašističnega zatiranja in skozi borbo proti njemu, bodisi v gozdovih ali pa v zaledju. Danes so delavski izžemalci pričeli dobro preračunano in podlo ofenzivo proti zmagovitemu delavstvu. Najprej so jih vrgli na cesto in v bedo, da bi jih nato lažje prisilili na izseljevanje v Venezuelo, Argentinijo, čile, Južno Afriko, Francijo in drugam, ter da bi na ta način razbili njihovo moč. V Trstu so se pojavili tudi neki mešetarji, ki z vso vnemo pripravljajo izseljevanje našega delavstva v te dežele, da bi jih prodajali na mednarodnem tržišču ljudske delovne sile in oddali v izkoriščanje drugim kapitalistom. Pred vsem pa se ta organizacija poslužuje reakcionarnega tiska, ki vrši propagando za izseljevanje z vso vnemo. Glas Zaveznikov, Voce Libera in II Mare so listi, ki spadajo v isto malho, listi, ki . so že večkrat dokazali doslednost v borbi proti vsemu demokratičnemu ljudstvu, posebno pa proti našemu industrijskemu, delavstvu. S tem želijo razbiti demokratične vrste in obenem uničiti našo industrijo.
Proti vsemu temu aparatu se je uprto naše delovno ljudstvo in pričelo organizirano obrambo, oslanjajoč se na svoje lastne moči. Tudi naši malčki so priredili v Idriji svoja dva koncerta za pomoč brezposelnim delavcem cone A, žrtvam reakcionarnega pregona,
V	soboto popoldne je bilo pred ladjedelnico Sv. Marka zelo živahno vrvenje. Otročički so klicali matere, te so jim dajale zadnje nasvete, kako naj se obnašajo na poti in v Idriji. Delavci — očetje so na-tcvarjali harmonike in ostali pribor za male umetnike. Kmalu nato so odrinili z veselimi pozdravi vsem, ki sp ostali.
Pot ob obali proti Tržiču do Štivana in nato čez Jamlie vse do Gorice, je bila pot pesmi in glasbe. Počutili so se vsi zelo dobro; bili so razigrani in prepevali so ves čas. Pojavil se je tudi slučaj... — »morske bolezni« ali to ni zmanjšalo razpoloženja niti njega samega, kaj šele ostalih. Lepa Vipavska dolina je navdušila vse izletnike, toda ruševine so jim pravile, kako se je ljudstvo borilo za svojo svobodo, koliko je žrtvovalo in pravile so tudi. zakaj so tudi sedaj ti ljudje tako odločni v svojih zahtevah.
V	Ajdovščini, na pol poti, smo dobili vsak pol kg črešenj, s katerimi so nas postregle tovarišice Poverjeništva Enotnih sindikatov. Odpočili smo se malo in nato čez hribe, po vijugastih serpentinah, preko lepih
razgledov in gozdov v kratkem prispeli v Idrijo. Tu moramo omeniti tudi našega »očko šoferja«, ki je s svojo spretno reko malčkom zelo olajšal težko pot. Tovariši Idrijčani so že vse v naprej pripravili; pričakovale so nas lepo pogrnjene mize in vljuden lastnik hotela Didie. Ponudili so nam mleka: ker pa je gorski zrak zbudi! močnejši apetit, smo sedli kar k večerji. Čas koncerta se je hitro približeval in zato smo morali čimprej obaviri obilno večerjo, kakršne nismo vajeni v Trstu.
Medtem, ko se je dvorana hitro polnita, sc se otroci še malo poigrali na svežem zraku, nakar so se pripravili Za nastop.
Pred izvajanjem sta dva tovariša, v italijanščini in slovenščini, predstavila male harmonikaše in povdarila pomen pomoči, ki gre za nezaposlene delavce cone A. V dvorani so se culi vzkliki odobravanja in razumevanja za naše delavstvo. Idrijski tovariši niso v delavki solidarnosti nikoli izostali; bili so vedno med prvimi in so to dokazali tudi ob tej priliki.
Program je bil precej težak in dolg. Vse točke so bile toplo pozdravljene, posebno pa mala 6-letna Anabela Kariž, duet To-folon, trio najmlajših in solistkinja, lirski sopran tov—ca Duše, Dve, najmlajši, sta sicer po prvem delu programa zaspali, ker sta bili trudni od pota in naporne godbe, kar pa je med poslušalci vzbudilo celo »odobravanje«, vendar pa izvajanje ni prav nič trpelo aradi tega, ker so ostali uspešno nadaljevali svoj program. Ob koncu predstave sta se mali junakinji prebudili, skočili sta iz materinih naročji, pozdravili vse prisotne in se jim zahvalili za obisk.
Idrijske mladinke so dobro organizirale prenočišče za vse, za kar so še vedno navdušeni vsi, otroci in starši; v tem je nastal majhen problem: vsakdo je hotel najprej malo Anabelo, vsem pa je nismo mogli dati. Končno smo vendar dosegli »sporazum« v zadovoljstvo vseh.
V nedeljo zjutraj okoli devetih, smo se spet zbrali pred hotelom Didič in namesto obleka rudniku, smo dobili nepričakovan poziv na izlet v Cerkno, na proslavo otvoritve Partizanske bolnice. Spet lepa vožnja in navdušenje malčkov; v Spodnjih Novakih smo prisostvovali svečanosti. Bili so tu prisotni podpredsednik vlade Slovenije tov. dr Marjan Brecelj, minister prosvete tov. Kozak, minister narodnega zdravja dr. Ahčin, minister za delo tov. Tomo Brejc, podpredsednica kontrolne komisije tovarišica Vida Tomšičeva, predstavnik IV Ar-mije divizijski komandant, polkovnik Gruber, tajnik PNOO-ja dr. Puc, tajnik poverjeništva PNOO iz Ajdovščine tov. Perov-šek in drugi.
Z zanimanjem smo poslušali zgodbo borbe za partizansko bolnico, ki jo je podala tov. dr. Franja Bojc. Tov. Perovsek je govoril o volji ljudstva za priključitev b Jugoslaviji in prepričanje, da bo končno doseglo ta svoj cilj. Podpolkovnik Janko Rudolf se jc zahvalil v imenu negovanih ranjencev — borcev, a tov. prof. Ferlan je govoril v imenu MOS-a za Trst.
feodo, za obstoj in boljšo bodočnost našega j ko so prostovoljci dela. z navdušenjem re-1	kolčno	"poročilo0	o^praricah'žena!	Krajevna	podružnica
naroda je zapustila ne samo tisoče žrtev, i šili težko situacijo železniškega prometa, v p»n Jr!ni0.; sfrem-	jfe	B(X|koimsiia	predlagala	za	Brje	na	Vipavskem
do 13.400 porušenih in razbitih stavb, dni., j katero so jo pahnili car, domača reakcija ge milijonske škode — ampak tudi ceste j s svojimi izdajalskimi generali in tuji in-v obupnem stanju. Le z največjim napo- i terventi. Pod imenom sohotniki jih je spre-rom naše vojske in civilnega prebivalstva 1 jela politična zgodovina in jih bodo slavila je bilo mogoče postaviti na mestu porušenih vsa svobodna ljudstva, mostov prcvizorne (in to v času, &o je morala tudi železnica obnavljati svoje mostove in progo), spraviti ceste v stanje, da je bil mogoč odvoz materiala, ki je ležal na cestah in ob njih ter omogočiti lokalni in tranzitni promet m življenje najpotrebnejšega tovora.
Drugi vzrok j* štednja. Uprava cest pri Pav. PNOO, ki mora vzdrževati vse zvezne in federalne ceste — skupaj 1.200 km je navezana na skromna, denarna sredstva; zadoščala bodo te za najnujnejša krpanja cesti ne pa za popolno asfaltiranje asfaltnih in pegramoženje federalnih cest, katere so mestoma do tlaka izrabljene, za valjanje in razne obnovitve.
Mnogim bo to nerazumljivo in bodo menili, češ. saj razpolaga vendar država z ogromnimi dohodki
Da. naša država dobiva velike dohodke Slišali smo v letošnjem letu ekspoze zveznega ministra financ, ki je napovedal potrebo intenzivnega dela za izvedbo 34 mi-Ijardnega državnega proračuna, saj je skoraj vsa velika, posebno težka industrija v državni upravi. Vendar pa ee pozablja pri tem ali pa ee ne ve, da je bilo stanje naše industrije po osvoboditvi v takšnem stenju, da so dosegle nekatere panoge le 10 do 15% predvojne kapacitete. Zato je nujno potrebno, da vložimo čim več naših sil odnosno sredstev v to panogo gospodarstva, da vzpostavimo, rekonstruiramo, reprodu-eiramo in povečamo naša produkcijska, sredstva, to je tovarne, rudnike, energetske centrale in promet. Izogniti pa. se moramo zadolžitvi države, ker naši finančni Strokovnjaki, še bolj pa voditelji zunanje ooli-tike dobro vedo, kakšne bi bite posledice.
Industrija je torej prvenstvene važnosti, od nje j« odvisen razvoj lahke industrije po-trošnega blaga, ter vsega ostalega javnega, zadružnega in zasebnega gospodarstva.
Treba pa je vzpostaviti boljše kot je bilo. to je, gospodarstvo za ljudstvo in v interesu ljudstva. Od industrije je posredne in neposredno odvisen dvig blagostanja ljudskih množic, kar je sploh cilj vsega državnega in zadružnega ter kontroliranega privatnega sektorja. Industriji je torej potrebno maksimalno število delovnih moči in maksimalna količina materiala. Za industrijo gre torej tudi največ finančnih sredstev.
Ž ozirom na to mora načrtna razdelitev delovnih moči odmeriti za cestna in ostala dela le omejeno število delovnih sil. Naše ceste čakajo torej pomoči tistih rok, ki so že zajete, po eni strani v rednem produkcijskem procesu, po drugi pa v poljedelstvu. Pomagati mora ljudstvo v prostem času.
Tretji veliki pomen pa je v tem. da mo. ramo znižati cestno prometne odnosno prevozne stroške in tarife in prištediti splošno gospodarsko korist stotine miljonov s tem, da zboljšamo cestišča, odpravimo jame, blato itd. ter napravimo cestišče gladko, napeto in za promet sposobnejše.
Vsi vemo, da se znižajo stroški prevoza na gladki cesti brez ovir, jam, blata itd.; da so izdatki za popravila vozil, ki vozijo po gladkih cestah znatno manjši; da je efektivna doba vseh vozil, vprežnih, posebno pa motornih za 50% večja na dobri kot na slabi cesti, da je vožnja hitrejša, da opravijo vozila v istem času na dobri cesti več voženj: da je obraba gum manjša; da je splošen odpor pri vožnji na gladki cesti manjši in zaradi lega količina goriva ali naprezanja živalske’ sile manjša, odnosno je zato količina tovora večja itd., ne glede na varno in ugodnejšo vožnjo.
Tudi tu so naši malčki zaigrati nekaj komadov in želi obilo uspehov, posebno
pa mala Anabela.	_____o_.	,	.
Ko so nas postregli z obilnimi narezki j voljnimi urami,	iz^Zadjo^a in^ ldrijske-
Sidame, sira in jajc, smo ae vrnili v Idrijo,
Doslej so v eni
prostovoljnimi urami napeljali 42 m3 materiala za posipanje cest.
Pri pregledovanju ostalih krajevnih potreb, je Sindikalni odbor opazil nevarnost, da bi nekateri vinogradi ostali neobdelani. Nekaterim primanjkuje delovnil sil, pa so pravilno razumevajoč načelo medsebojne pomoči sklenili, da bodo povzeli vse potrebno, da bo zemlja dala vse tisto, kar lahko s pravilnim obdelovanjem od nje pričakujemo. Tako so v vinogradu tov. Lice Almire z 72 delovnimi urami izvršili vse potrebno.
Pravilno razviti čut krajevne podružnice Enotnih sindikatov za blagostanja skupnosti in vsestranska pomoč domačinov, ja posnemanja in hvale vredna. Z medsebojno pomočjo in z razsodnim tolmačenjem, krajevnih ukrepov delovnega ljudstva, ki jih je treba s sklepi in takošajim delom ustvariti, bomo v najizdatnejši meri črpai: koristi in ustvarjali najboljše pogoje za blagostanje.
Iz Idrije
Vse za načrtno obnovo
V Idriji je podružnica delavcev in nameščencev gospodarske »troke Enotnih sindikatov izdelala načrt za popravilo apnenice. V ta namen se je večje število članov, z nekaterimi strokovnjaki tesne stroke, že dve nedelji udeležilo čiščenja gozda v Strugi pri Beli. Na ta način so pripravili že 80 m3 drv, katere bodo porabili za apnenico., Apnenica bo služila za zidanje mizarske delavnice ter za povečanje telovadnice poleg zgradbe tehnične šole, ki bo služila za gospodarska in sindikalna zborovanja ter za razne kulturne prireditve.
Nekaj članov podružnice gospodarske stroke se je lotilo prostovoljnega dela pri ureditvi terena za postavitev mizarske delavnice. Pri leni de!'.* je 46 delavcev in nameščencev v teku dveh nedelj izvršilo 334 prostovoljnih ur.
istočasno so vsi raspoložljivi vozniki v mestu dovažali grušč, katerega bodo pri gradnji mnogo potrebovali zn temebe mizarske delavnice.
Zaradi obnavljanja naših porušenih domov, je postavitev mizaske delavnice ne-obhodno potebno in koristna ne samo mestu pač pa tudi vsemu okraju. Za to se pričakuje pri tem delu udeležba vsega za delo sposobnega- ljudstva ter tudi voznikov. Zavedati se moramo, da bomo le na ta način uspeli proizvajati za skupnost cenene mizarske izdelke ter s tem omogočili najširšim delovnim slojem nakup.
To je ena izmed skrivnosti, ki nam odkriva smernice in način najplodonosnejšega dela pri gospodarski obnovi in smisel ud*r-ništva, kar vse omogoča izdatno pospešiti biagostanje delovnega ljudstva,
M pili iaii lilijo
Tudi gozdni delavci so si. v okviru prvomajskega tekmovanja zadah nalogo prispevati s prostovoljnim delom pri letošnjem .spomladanskim pogozdovanju. Pri tem so gozdni delavci s 1370 prostovoljnimi urami. šolska mladina iz Idrtie, Idrijskega Loga, Zadloga in Idrijske Bele z 536 prosi o-
ga Loga s 72 prostovoljnimi in 222 plačanimi urami, posadili skupno 30.855 sadik. To delo se je izvršilo pod strokovnim vodstvom gozdarskega osobja.
Prepričani smo. da bo tudi pri jesenski saditvi odziv tako številen, ker se bo le s ta-
Zopet lepa vožnja, prijetna postrežba, tov.
Didiia in osobja hotela, topel sprejem od strani oficerjev in vojakov J. A. Po kosilu skupni izlet v jHedmeetje in nato spet koncert ob polni dvorani. Ravno tako kot prva, itim načinom izboljšalo naše gozdno gospo-,je uspela tudi dinga predstava. Vse točke so bile sprejete z .navdušenjem, vendar pa je uajml&jša žela največje uspehe. Ker se je pred predstavo dobro naskakala z vrvico in naigrate, ter tudi po kosilu malo odpočila. je laže izdržala vso točko.
Po koncertu smo odšli na. večerjo in nastalo je pravo vprašanje, kako se ocivojiti od idrijskih tovarišev. Bodisi civili kakor tudi vojaki so nas zadrževali, naj še malo ostanemo, naj se igramo, naj plešemo — j ali vendar dolga pot je še bila pred nami in morali smo domov, četudi bi želeli še dolgo ostati.
Posebno nas je ganil prizor predsednika sindikatov, ki se nam je približal v nedeljo predpoldne in skromno, kot znajo le junaki dela, dejal, da rudarji, ki ne morejo na naš koncert, pošiljajo 18.000 lir, zbranih med seboj za tržaške brezposelne delavce.
Tudi na delu, pri napornem dviganju svojega ljudskega gospodarstva, mislijo vedno na svoje tovariše izložene bedi in brezposelnosti. Tedaj nam je bilo še bolj jasno, da smo močni v enotnosti, da bomo vztrajali in cla moramo vztrajati. To je za nas največja opora; enotnost ciljev in enotnost vseh elementov italijanske in slovenske narodnosti.
Tem potom se malčki, starši, tovarniški odbor ladjedelnice Sv. Marka kakor tudi Tiskovni urad, ki je prireditve organiziral, najtopleje zahvaljujejo vsem Idrijčanom in si spet želijo čimprejšnje svidenje!
darstvo, ki je trpelo zaradi načrtnega uničevanja našega bogastva s strani italijanskega imperializma in fašizma. Italijanski imperializem in fašizem sta znala iskori-ščati naša gozdna bogatscva, testa pa v vseh teh letih svojega gospodarstva nič pripomogla k popravilu cest in mostov, z.izjemo tistih, ki so bile strateško važne. Zaradi tega se je delavstvo namenilo, da bo z no prostovoljno dnino popravilo vse dovozne poti. S tem bo omogočil in olajšal redni dovoz stavbenega lesa, kakor tudi div za kurjavo.
Prvomajsko tekmovanje v Grgarskem okraju
Še vedno prihajajo poročila o prvomajskem tekmovanju iz najrazličnejših krajev. Mnogo je tudi dodatnih, to je dopolnilnih poročil, ki izpolnjujejo prvotna, nepopolna poročila. Tak je slučaj s poročilom o prvomajskem tekmovanju iz Grgarskega okraja. Tudi v tem okraju se ljudje zavedajo, da zavisi blagostanje od trudapolnega dela. ki pa mora vedno služiti le interesom skupno-tsi, nikakor pa ne egoističnim namenom poedincev.
Pa poglejmo bežno rezultate tekmovanja v tem okraju.
Zelo lepo delo so opravile razne organizacije pri deiih na polju. Skupno so izvršili 14.997 ur udarniškega dela, a z uprežno živino 2.657 ur. Obdelovanje zemlje se je dvignilo od lanskih 80% na 100%. Bilo je očiščenih 43.310 sadnih dreves, posadili so 4471 sadnih dreves in 5103 vinskih trt. V Lokvah in Trnovem je primanjkovalo semenskega krompirja, zato so odstopili drugi k ral: tema dvema krajema 14173 kg krompirja. V Vratih je mladina obdelala njivo in posadila krompir, katerega pridelek bo za dijaški dom. V Pustalah so odstraniti kamenje iz enega ha gmajne; sadni dreves305 je bilo cepljenih.
Tudi za obnovo so poskrbeli. V ta namen pripravili 700 q apna in 391 ms drvi. Tudi dovod niso pozabili. Popravili so 3038 m vodovoda v Avčah, Pustalah in Grgarju. Da bi voda ne delala preveč škode, so v Betah regulirali potok.
Kako velike važnosti so ceste za splošno gospodarstvo, je naše ljudstvo uvidelo in razumelo; zato so vložili v to delo pri prvomajskem tekmovanju mnogo udarniških ur. V Grgarskem okraju so popravili 14.990 m ceste in 16,510 m poljskih poti. Pri tem deta so uporabili 18.867 ur. Za ostalo obnovo so pripravili 135 m’ peska, 3 m3 kamenja in 133 m® lesa.
Ustanovljeno je bilo 5 novih sindikalnih podružnic, katerih članstvo znaša 203 članov, Pa tudi za prosveto eo skrbeli, saj se od 487 na 1011, ustanovili so 5 pevskih je članstvo prosvetnih društev dvignilo od zborov, postavili 8 novih knjižnic in ustanovili 5 čitalnic. Odprli so tudi 13 večernih tečajev, v katerih je teto dosedaj 278 uf pouka. Za sten-čas je bilo napisanih 426 dopisov, za časopise pa je bilo odposlanih 95 poročil . Dnevna prodaja časopisov se dvignila za 45 kosov, študijskih sestankov je bilo 49.
Zgornje številke pa niso še popolne, kajti krajevni tekmovalni komisiji za Ravnico •n Bajnišče nista še poslali poroči!
Lep iu stvaren je rek: »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagate, in delovno ljudstvo Grgarskega okraja je s svojim delom pri prvomajskem tekmovanju dokazalo, da se zaveda moči deia, brez katerega si ne moremo ustvarjati dobin. ki so za človeško življenje potrebne. Povojne prilike so težke, saj so bila uničenja ovromna. K temu moramo pripomniti še to, da je bilo delovno ljudstvo Grgarskega okraja od nekdaj precej ubogo in da zato čuti še tem bolj potrebo po obnovi in ustvarjalnem delu m. vseh področjih, kajti želja po blagostanju je v njih živa.
Socialna zaščita
za delavske otroke
Naš otroci so izčrpani in skrajni čas je, da jim pomagamo, bodisi s hrano, čistim zrakom in zdravo zabavo, kar naj hi jim pomagalo pozabiti na strašne vojne tragedije, ki so jih bili deležni za časa. vojne tudi ti nedolžni malčki. Vojna je pustila na naših otroltih preveč sledi lakote in izčrpanosti.
Nedovoljna prehrana in slabokrvnost lahko povzročita tuberkulozo, kar je splošna pojava v takih gospodarskih krizah, kot je naša in ki prizadeva skoraj izključno le otroke delavstva,
Malo je zdravnikov, ki se zanimajo za to pereče vprašanje- Razen tega, oni tudi ne morejo pomagati v drugem kot da dajo na razpolago svoje znanje v korist skupnosti, ali sredstev ne morejo dati. Denarja pa ravno prizadeti nimajo, ker pripadajo večinoma najsiromašnejšim.
Zato moramo napoti vse svoje moči in sami zbrati potrebna sredstva za pokritje stroškov; ki ne bodo majhni.
Razumeti moramo, da so otrokom potrebni dobri domovi kjer bodo dobili vse.
Požrtvovalno delo rudarjev v Sičovljah pri Piranu
Pri pripravljalnih delili za osušitev zalitega premogovnika Sičovlje pri Piranu v Slovenskem Primorju, so rudarji dne 14. marca 1946. ob 13,30 trn zadeli na razpoko v plasteh »faraminiierc«., skozi katefo je po odstrelkih bližnjih strelov začela pritekati žveplena voda š pritiskom več kot 10 atmosfer.
Službujoči paznik Apigaili je po odstrelitvi prvih 8 strelov naenkrat opazil, da doteka večja količine vode iz proge, kjer je odstrelil za vlom. Kljub težkemu dimu zaradi strelov, se je podal z dvema tovarišema na delovni kraj. Tu je ob jamski svetilki opazil, kako bruha voda z velikim pritiskom iz skale v bližžirti preizkovalne luknje, ki is bila prej suha. S svojima tovarišema je skušal zamašiti vodo, a jim ni uspelo. Zato je paznik takoj telefonično poklical namestnika jamskega poslovodjo, tovariša Kuka na pomoč. Ko je ta s svojimi tovariši pri-Spel na delovni kraj, sta Kuk in Apigaili zopet skušala zamašiti dotok vode. A sredi tega dela so morali kraj zapustiti,’ kajti rudarji so začeli omahovati in padati na tla. Rudarji so morali odnesti onesveščena panika Apigailija in Kuka na suh prostor. Ko eta si po par minutah opomogla in videla, da voda v zbiralniku stalno narašča, sta oba zopet skočila na delovni kraj, da bi dokončala započeto delo. A ni jima uspelo. Zopet sta padala onesveščena in tovariši so ju morali odnesti.
Dim po strelih je že močno pojenjal in umetna ventilacija je dobro delovala. Poskusila sta s svojima tovarišema še v tretje Zabili so nekaj lesenih klinov, pa so morah omahovaje zapustiti mesto vdora vode, ki je bila izredno močno žveplena . Voda je soggla že 20 cm nad tračnicami, šele pri četrtem naskoku je uspelo rudarjem, ki so medtem dobili svežo pomoč, zaustaviti dotok vode v toliko, kolikor so jo zmagovale električne sesalke. Rudarji so se oddahnili. V tem času je pripravil vodja delavnice Dal Farra mojstrsko izdelane lesene zamaške. Z njegovim sodelovanjem so zbili prejšnje v naglici narejene zamaške in jih nadomestili z enim novim, natančno prilegajočim se lesenim zamaškom in ga čvrsto zabili tako, da je bila voda povsem ustavljena.
Tako je bila skrajno kočljiva situacija rešena s požrtvovalnim delom rudarjev, ki zaslužijo vso pohvalo. Pri tem je treba poudariti, da rudarji pri tem delu niso bili le povsem razmočeni, ampak da so jih bolele tudi oči vsled izredno močno žveplene vode, ki je dotekala s pritiskom.
Sesalke so nato približno v 2 urah posesale vodo, ki se je natekla po progah. Ko so rudarji nato ponovno načepiii vodo v razpoki na preizkušen način, so vbrizgali v razpoko s posebno črpalko 42 vreč cementa in jo tako povsem zamašili,.
kar: jim je pou-elmo in kjer bodo v veseli igri spet pridobili izgubljeno zdravje.
Vendar pa se ne šinemo ustaviti na poi poti. Vsi otroci, ki so potrebni nege in ki jo bodo morali biti deležni tudi kasneje, bi morali imeti na razpolago neko ustanovo, ki bi služila njihovemu načetemu zdravju.
Kulturni krožek »MARIO KRALIČ« je sedaj stavil na razpolago vse svoje možnosti, da bi se vprašanje povaljan rešilo.
Ne pozabite, da naši otroci ne smejo biti več zapuščeni in ker ni pomoči od nikoder, si moramo pomagati sami s svojimi močmi-
Vsakdo, kdor more kaj storiti za naše otroke, naj to stori v imenu človečanstva in bratstva med narodi. Vsaka pomoč naj bo iskrena, odprta in brez predsodkov.
Invalidi se pripravljajo za nove poklice
Invalidi se pripravljajo za nove poklic«
»Borba« prinaša zanimiv članek, ki popi. suje, kako se najtežji vojni invalidi pripravljajo za nove poklice v posebni državni šoli v lepem gradu v Slavoniji. Grad je btl prej last madžarskega grofa Rhuena, ki je imel okoli njega posestvo 3.500 ha plodne zemlje.
„ Tečaji za vojne invalide so razdeljeni na štiri skupine v skladu z zmožnostmi in prejšnjim znanjem učencev. V prvem tečaju se uče zemljepisa, matematike, jezikov, upravnih znanosti in druge predmete. V drugem tečaju predavajo fiziko, kemijo itd. Po dokončanem splošnem delu tečaja, gredo u-čenci v Zagreb, kjer se v skupinah nadalje izobražujejo.
Ti najtežji poškodovanci iz narodno osvobodilne vojne kažejo neverjetno zanimanje in voljo pri svojem delu.
Zlasti zanimivo je njihovo življenje v pro. stem času.v »Manj težko ranjeni« kot jrh imenujejo, čeprav so med njimi možje brez roke, igrajo nogomet. Mlada dekleta se vež. bajo v zborovskem petju in redno nastopajo na vseh solskih proslavah. Posebno pozornost posvečajo splošni telesni kulturi, da .bi ae zdravje ranjencev čim bolj izboljšalo.
Med učenci je več borcev, ki so v vojni izgubili obe nogi. »Naši tovariši nas pripeljejo k pouku. Telesne poškodbe nam ne bodo onemogočale, da ne bi mogii spet koristiti domovini,« ’ pravijo.
, Med njimi velja zlasti veliko zanimanje za vprašanje Trsta in J K. Eden izmed učencev, težko ranjeni Milan Valenčič iz Istre in borec jugoslovanske armade, je dejal dopisniku »Borbe«: Desettisoči naših tovarišev so padli, da bi bila vsa JK spet svobodna. In koliko jih je, ki so za ta cilj dali dele svojega telesa, kot moji tovariši in jaz sam!«
Odgovorni urednik: Albin Zabric.