Gospodarski načrt 1981 Neugodni gospodarski tokovi ob Konou leta 1980 in na začetku leta so imeli nemajhen vpliv tudi oiblikovanje Gosipodarskega na-CNa DO Tosama za leto 1981. Tako le bil, I. del GN za leto 1981, katerega smo sprejeli v decembru leta 1980, izdelan še v bistevno drugač-njh okoliščinah od tistih, s kakršnimi se moramo sprijazniti danes. No smo pričeli z izdelavo II. de-a ON smo imeli na voljo dve možnosti: ali slediti začrtanim ciljem }z I- dela GN in taiko izdelata plan, . hi bil zelo daleč od realnih mo-znoisti, ali pa izdelati plan na osno-Vl najhovejših znandh pogbjev go-spodarjenja in s tem nekoliko od-^lopiti od smernic iz I. dela GN. 'Odločili smo se za drugo možnost SaJ menimo, da letni gospodarski načrt nikakor ne sme biti zgolj lormalen akt, pač pa dokument, ki v okviru danih moižnosti kaže čim teaindjšo vizijo bodočega poslovanja. Korekture I. dela GN so bile narejene samo na področjih, ki za-nevajo^ ZT poslovanja. Morali smo namreč znižati uvoz (zato so bile npr. črtane iz programa Molny plesne, katere zahtevajo veliko uvože-j16 celuloze, efekt na dohodek pa Je relativno majhen) in do maksi- muma povečati izvoz (npr. povečanje izvoza hlačnih plenic na račun domačega trga). S takšnimi spremembami smo dosegli zahtevano razmerje med uvozom in izvozom (za 100 dolarjev izvoza smemo uvoziti le za 65 dolarjev surovin) in s tem tudi pokazati pot, po kateri moramo kreniti v letu 1981, če želimo poslovati brez večjih zastojev v proizvodnji zaradi pomanjkanja surovin. II. del Gospodarskega načrta, ki je sedaj v javni razpravi, vse-bujele najvažnejše končne zbirne pokazatelje, ki so pomembni za presojo kvalitete zastavljenih ciljev. Celotna informacija je razdeljena na naslednje osnovne dele: — planske bilance uspeha po TOZD in DSSS, — planski osnovni kazalci uspešnosti po TOZD in DSSS, — plan izvoza in uvoza s plansko devizno bilanco, — plan iniveslticij in virov sredstev za investicije po TOZD in DSSS, — plan oblikovanja in porabe sredstev sklada skupne porabe. Oglejmo si glavne značilnosti navedriih osnovnih delov: (Nadaljevanje na 2. strani) ki je bil pod močnim vplivom dogodkov v Bolgariji in njenem pristopu k trojnemu paktu, je bil oblikovan pristop Jugoslavije k paktu, katerega sta podpisala Cvetkovič in Cincar Markovič 25. marca 1941 na Dunaju. V vladi ni bilo enotnosti in je po podpisu trojnega pakta prišlo do državnega udara. Po ukazu kneza Pavla je bila sestavljena nova vlada s predsednikom Simovičom, vendar itudi ta ni spremenila režima. Hitlerju, ki je bil prepričan v trdnost vlade, so se kar naenkrat podrli vsi načrti za nadaljevanje vojaške operacije ,v Evropi. Zato je 6. aprila 1941 Hitler napadel Jugoslavijo brez vojne napovedi z bombardiranjem Beograda. Vlada se je po napadu takoj umaknila, večina članov vlade s kraljem Petram II. je zbdžaia v tojiino. Mnogi general so bil naklonjeni fašističnim državam in niso organi-ziralii odpora proti Okupator jem. V jugoslovanski vojski je prišlo do popolnega razsula v 12. dneh. Edina Sila, ki je v teh hudih časih ostala organizirana je bila KPJ. Že na 5. državni konferenci v Zagrebu je KPJ potrjevala politično smer za Obrambo države. Z zahtevo, ,da je treba odstraniti protiljud-sko vlado in ustvariti demokratične odnose je hotela zagotoviti, da (Nadaljevanje na 4. strani) NE PREZRITE LETOVANJE na str. 4, 5 POSOJILA na str. 4 Napad fašističnih držav na Jugoslavijo Politične razmere v letih 1939-40 ~° se v Evropi vedno bolj zaostro-aie Nemčija, Italija in Japonska “° 22. septembra podpisale trojni Pakt in si med seboj razdelile in-cresne sfere v Evropi in Aziji. Nemčije v Evropi so se fstile. Napad Hitlerja na Grčijo ccambra 1940 po planu »Marita« Pomenili nevarnost itudi za Jugoslavijo. Politični .položaj okrog Jugoslavije je postajal vedno bolj napet. Vsi ti uspehi so močno vplivali na jugoslovansko vlado in njene odnose z Nemčijo in Italijo. Stiki jugosloivanslke vlade so se nadaljevali februarja 1941. leta ko sta Hitlerja Obiskala Cvetkovič in Markovič.' Na tem sestanku je Hitler vztrajno zahteval, da Jugoslavija pristopi k trajnemu paktu. Po tajnem sestahku s knezom Pavlom, (Nadaljevanje s prve strani) Planske bilance uspeha po TOZD in DSSS Ker lahlko presojamo kvaliteto določenega planskega podatka šele ob primerjavi z istovrstnim podatkom za preteklo obdobje, v nasled- nji tabeli primerjalno prikazujemo nekatere osnovne kategorije iz planskih bilanc uspeha ooeh TOZD m DSSS: Vrsta podatka TOZD SANITETA plan‘1981 81/80 TOZD FILTRI plan 1981 81/80 DSSS plan 1981 81/80 CELOTNI PRIHODEK 915.470.780 132 251.924.180 125 105.672.444 130 — porabljena sredstva 622.804.883 138 196.012.076 127 38.597.415 145 DOHODEK 293.665.897 120 55.912.104 117 67.075.029 123 — prispevki in davki 44.192.405 125 6.280.872 116 9.400.811 279 — od dohodka za DSSS 78.676.508 135 14.431.786 118 — — — amortizacija II. 9.767.234 171 2.943.357 118 — — ČISTI DOHODEK 161.029.750 111 32.256.089 108 57.674.218 112 — za osebne dohodke 89.033.768 113 11.847.921 110 50.540.655 113 — za skupno porabo 12.065.677 105 1.581.812 99 7:133.563 109 — za OD in skupno porabo 101.104.445 112 13.429.733 108 57.674.218 112 — za poslovni sklad 52.5C3.658 107 17.428.553 107 — — — za rezervni sklad 7.341.647 120 L397.803 117 — — — za razšiir. mat. os. dela 59.92j .305 108 18.826.356 108 — — K posameznim postavkam pa je potrebno dodati še naslednja pojasnila: 1. Povečani celotni prihodek je v glav/nem rezultat višjih planskih prodajnih cen, ne pa povečanega fizičnega obsega proizvodnje. Vendar pri tem ne gre za neko pretirano povečanje prodajnih cen, saj je že iz same bilance uspeha vidno, da planiramo večjo rast porabljenih sredstev kot pa cellatinega prihodika. Planirano povečanje prodajnih cen (od 1. 4. dalje za 20% — povečanje bo izvedeno sredi meseca aprila) torej ne bo niti nadoknadilo dražjih surovin. 2. Rast porabljenih sredstev izvira iz trenutno znanih cen reprodukcijskega materiala. Pri današnjem vrtoglavem dvigovanju cen je to še razmeroma optimistično. Stroški v DSSS so večji kar za 45 %, kar je predvsem rezultat povečane cene mazuta (za 89 %), kateri se v celoti vodi na stroškovnem mestu Kotlovnice v DSSS. 3. Planirano povečanje dohodka dovoljuje v letu 1981 le do 5 % večje poprečne mesečne osebne dohodke od tistih, ki smo jih prejeli v novembru in decembru leta 1980. 4. S tem, ko so se z letom 1981 znižali prispevki in davki iz bruto OD, so se povečali pri spevki in davki iz dohodka. To je najbolj vidno v DSSS, kjer smo z letom 1981 obvezni plačevati tudi tiste prispevke in davke, katere so doslej plačevale le TOZD. 5. Povečanje dela dohodka za DSSS v TOZD je v TOZD Saniteta večje kot v TOZD Filtri, ker je s programom dela DSSS za leto 1981 predvidena povečana aktivnost DSSS za TOZD Saniteta, za TOZD Filtri pa ne- koliko manjša kot v preteklem letu. Tako bo v letu 1981 veljal ključ delitve 84,5 (Saniteta) : 15,5 (Filtri). Tudi pri dejanskem obračunu se bo uporabljal ta ključ delitve. 6. Zaradi revalorizacije osnovnih sredstev se je tudi amortizacija nad predpisanimi minimalnimi stopnjami nadpovprečno dvignila. To nekoliko popači nadaljnje primerjave postavk iz čistega dohodka. 7. Vidimo, da čisti dohodek zaraidi povečanih obveznosti iz dohodka raste bistveno počasneje od dohodka. 8. Sredstva za osebne dohodke rastejo hitreje od čistega dohodka. V kolikor se obveznosti iz dohodka ne bi povečale več kot dohodek, do tega ne bi prišlo. Tako pa je rast osebnih dohodkov v skladu z resolucijiskimi določili, a kljlub temu raste hi- treje od čistega dohodka. 9. Del ČD za skupno porabo jt neznatno povečan v primerjav« z letom poprej, ker so stroški regresiranja prehrane fizičnih delavcev prešli v materialne stroške im ker se del sredstev za stanovanjsko gradnjo odslej pokriva iz dohodka. 10. Omenili smo že, da je podpovprečna rast dela ČD za poslovni sklad posledica povečanih obveznosti iz dohodka. 11. Rezervni sklad je izračunam v skladu z veljavnimi predpisi. Planski osnovni kazalci uspešnosti po TOZD in DSSS V zvezi s planskimi kazalci uspešnosti za leto 1981 ugotavlja; mo naslednje: z uveljavljenimi spremembami na področju prispevkov in davkov iz dohodka, čistega (Nadaljevanje z 2. strani) dohodka in bruto osebnih dohod-koy je onemogočena neposredna primerjava s kazalci iz preteklih obdobij. Po podrobnejših analizah pa pridemo do zaključka, da za leto 1981 planiramo približno ena-ke (oziroma neznatno boljše) kon-cr>e rezultate kot smo jih dosegli v letu 1980, razlika je predvsem y lom, da bomo morali te rezul-lute doseči z bistveno skromnejši-pii sredstvi, katera nam je zananj-sala inflacija. V latu 1981 se torej napovedujejo zahteve po znatno fontabilnejšem, produktivnejšem ■n akonomičnejšem poslovanju, pri tem pa bomo morali biti zelo za-dovoljni, če bomo ohranili stopnjo akumulativnosti iz preteklega leta. Plan izvoza in uvoza s plansko devizno bilanco Ob planu izvoza in uvoza za leto 1981 bo dovolj, da navedemo ?§olj naslednje podatke: v latu ly°l bomo morali za 83% več izvoziti na konvertibilno področje ppt smo v letu 1980, če bomo ho-vh uvoziti prav tako iz konverti-pilnega podrdčja le 96 % od tistega kolikor smo uvozili v letu 1980. Le Ce bomo uspeli to realizirati, bomo UsPeli tudi kolikor toliko namotc-9°, Poslovati. Zato mora naša osrednja pozornost v letu 1981 veljati ravno temu, da čim več uvoženih surovin zamenjamo z domačimi in da dvignemo kvaliteto naših izdel-kov na takšno raven, da bodo zanimivi tudi za zahtevnega tujega kupca. Poleg tega pa bo potrebno dvigniti^ tudi našo produktivnost na takšen nivo, da bomo konku-encnii na tujem trgu. Plan investicij in virov sredstev za investicije po TOZD in DSSS investicijska »suša«, ki se je za ela z letom 1980, se bo v letu 1981 ncitno nadaljevala. V času oblikovanja plana investicij se je bilo Potrebno odpovedati celi vrsti po-mehnih investicij z namenom, da 1 .zagotovili sredstva vsaj za naj-.djnejše. Polog tega pa smo morali udi letos predvideti le neznatna s ra t'Va za povečanje obratnih redstev, kar bo še dodatno ogro- zilo našo likvidnost. Vendar drugače ni šlo, še posebno zato, ker so vse pogostejše želje naših pomembnejših dobaviteljev (npr. preje) po sovlaganjih. Te želje pa s tem, ko z njimi pogojujejo redno oskrbo s surovinami, postanejo že kar zahteve. Tako nam ni preostalo nič drugega, kot da med potencialne kandidate za porabo že tako pičlih novoustvarjenih poslovnih sredstev uvrstimo še naše dobavitelje osnovnih surovin z njihovimi zahtevami po sovlaganjih. Omenimo še to, da v TOZD Filtri za zdaj sicer še ni čutiti takšnega pomanjkanja investicijskih sredstev kot v TOZD Saniteta, zato pa bo v letu 1981 toliko večji problem zagotoviti dovolj deviznih sredstev za načrtovane investicije iz uvoza (medicinska plastika in gypsona), čeprav sta obe investiciji dohodkovno izredno zanimivi. Plan oblikovanja in porabe sredstev sklada skupne porabe Z ozirom na to, da je bil plan porabe sredstev Sklada skupne porabe že podrobno obravnavan na zborih hkrati z zaključnim računom za leto 1980 (glej Bilten št. 2), na tem mestu dodatna obravnava ni potrebna. ZAKLJUČEK Leto 1981 bo očitno še precej težje kot je bilo leto 1980. Z ozirom na to, da je večina pogojev gospodarjenja dana neodvisno od naših hotenj, nimamo druge izbire, kot da se tem pogojem čim bolj prilagodimo, kajti spremeniti jih ne moremo. Oblika prilagoditve je vsebovana v tem gospodarskem načrtu, zato se bo potrebno potruditi, da ga bomo tudi izpolnjevali. Poleg tega pa velja opozoriti, da je hkrati s tem II. delom GN v javni razpravi tudi predlog Stabilizacijskega programa za leto 1981, kjer so opredeljene predvsem napake našega dosednajga dela in postavljene zahteve po odpravi teh napak. V kolikor bomo uresničevali tudi te zahteve iz Stabilizacijskega programa, potem smo lahko prepričani, da bomo uspešno prebrodili tudi leto 1981. Marjan Mlakar, dipl. oec. Srednjeročni plan 1981 - 1985 Te dni poteka javna obravnava r^dnjeročnega plana TOZD in j SSS za obdobje 1981 — 1985, ki končna faza v procesu srednje-°onega planiranja. Plan TOZD in DSSS predstavlja Podrobnejšo razčlenitev posamez-. 'h področij poslovanja in razvo-'a> za katerega smo se odločili s i Pijemo,m temeljev plana TOZD /J Samoupravnega sporazuma o težjih plana DO. Ker je torej sre- dnjeročni plan TOZD le podrobna razčlenitev temeljev plana, sprejetih z osebnim izjavljanjem delavcev, je glavna naloga javne obravnave, da plan TOZD pregledamo in ugotovimo njegovo skladnost s temelji plana. Na podlagi pozitivne ugotovitve pa ga potem sprejema delavski svet. Ker za DSSS po zakonu o planiranju ne pripravljamo temeljev plana, predstavlja sam plan delovne skupnosti najvažnejšo fazo planiranja. Zato ga bomo po končani javni obravnavi sprejemali na zborih z osebnim izjavljanjem. Pripravljen pa je na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih plana DO, v katerem smo opredelili sodelovanje in povezavo TOZD in DSSS. Bistveno vsebino planov TOZD in DSSS predstavljajo projekcijske bilnace in kazalci uspešnosti planiranega gospodarjenja, ki jih predlpisuje zakon. Hkrati pa tudi za potreoe naše DO dovolj natančno predstavljajo planirano gospodarjenje in razvoj. Menimo, da bi s podrobnejšim izračunavanjem in razčlenjevanjem dobili le številke, ki ne bi nlikomur veliko pomenile, saj za večino takšnih podatkov postavimo lahko le grobo oceno, največkrat na osnovni predvidevanj posameznika. Za DSSS v plan nismo vključevali programov dela, ker jih natančno določamo za vsako leto posebej z letnim gospodarskim načrtom. Okvirno kot bi jih lahko določili! za to obdobje, pa so opredeljeni v Samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci združenih TOZD in DSSS v sestavi DO Tosama. Pri pripravi gradiva za srednjeročni plan je prišlo do manjših razlik s temelji plana, ki pa ne vplivajo na planirane rezultate našega poslovanja in razvoja, sprejete s temelji plana. Te razlike se predvsem nanašajo na drugačno delitev obveznosti iz dohodka in čistega dohodka, ker smo v času priprave tega gradiva lahko razpolagali z večinoma že znanimi in sprejetimi stopnjami obveznosti do SIS. Srednjeročni plan je izdelan v cenah leta 1980, kar povzroča razlike v primerjavi z letnim gospodarskim načtom za leto 1981, ki je prav tako v tem času v javni razpravi. V začetni fazi pripravljanja sta se oba plana ujemala, vendar je zaradi nenehnih sprememb politike gospodarjenja v državi, predvsem na izvozno uvoznem področju, prišlo do razlik, ker smo z letnim gospodarskim načrtom tem spremembam sTedili. Zato je prišlo do odstopanj med obema planoma in hkrati do težje primerljivosti. Komisije za pripravo srednjeročnega plana, ki so odgovonne za izvedbo srednjeročnega planiranja, so pred predajo plana v javno obravnavo gradivo pregledale in so bile mnenja, da srednjeročni plan odraža cilje, za katere smo se odločili v temeljih plana TOZD in samoupravnem sporazumu o temeljih plana DO. Olga Jeretiina, oec (Nadaljevanje s 1. strani) bo obramba države obenem obramba ljudstva in enakopravnih narodov. Ljudsltvo je šlo v boj na poziv KPJ ne gjlede na strankarsiko, narodno ali verško pripadnost. NOB je postajal dobro organizirana vojna, ki jo je vodil vrhovni štab s tovarišem Titom. Že od poletja 1941. leta naprej so nastajali na-rodhoiosvobodilni odbori, odbori Osvobodilne fronte, začasni nosilci oblalsffii. V boj proti Okupatorju se je organiziral tudi Slovanski narod. 27. aprila 1941 ustanovili jena Osvobodilna fronta (OF) je postala vseljudsko gibanje in osnova slovenskega partizanstva. Temeljne točke OF so dajale bistveno vsebino narodnoosvobodilnega boja, v katerega so bili vključeni vsli Slovenci ne glede na razlike v nazoru in socialnem položaju. Marta Drčar Po 40 letih napada na Jugoslavijo Programska konferenca OOZSMS Kje ste mladi ? V preteklem mesecu je imela naša osnovna organizacija mladine letno programsko konferenco, na kateri smo pregledali in ocenili naše delo v preteklem letu in se dogovorili o našem delu in razpolaganju s finančnimi sredstvi v letošnjem lotu. Ob pregledovanju delovanja naše osnovne organizacije v preteklem letu bi lahko rekli, da je bilo dokaj uspešno, saj smo organizirali in izvedli kar precej raznih akcij, OK ZSMS Domžale pa je našo organizacijo ocenila ikot eno izmed najboljših treh pri konferenci mladih delavcev. Vendar, ko natančno pregledamo, komu gre zasluga za uspeh, verjetno ne bo nič novega, če zapišem, da smo se tudi v lanskem letu skoraj pri vsaki akciji dobili eni in isti, in da je število aktivnih mladincev v primerjavi z vsemi mladimi naše DO zelo skromno. Misllim, da nikakor ne moremo biti zadovoljni ob ugotovitvi, da ima naša osnovna organizacija trenutno 120 mladih, pri tem pa se je na primer pohoda na Oklo udeležilo le 8 članov, gledališke predstave pa 7 (to je komaj 6 % udeležba). Temu problemu, kd ni nov, saj se vleče že kar nekaj let, bomo očitno morali posvetiti največ pozornosti s tem, da bomo poskrbeli za boljšo informiranost o našem delu, organizirali pa bomo tudi več sestankov celotne osnovne organizacije, kjer se bomo skušali sproti dogovoriti o posameznih akcijah in reševati morebitne težave. Program našega dela, ki smo ga obravnavali in sprejeli na konferenci, Site prejdli vsi člani osnovne organizacije. Mislim, da boste v njem prav gotovo lahko našli nekaj kar vas bo zanimalo in pri čemer boste z veseljem sodelovali, saj obsega program po mnenju mladincev, ki so se udležili konference, dovolj različna področja, ki zanimajo mlade. Potem tudi ne bo vaš eiidni stik z osnovno organizacijo plačevanje članarine. Pa še to: Ker so se zmanjšala sredstva za delovanje naše organizacije iz sklada skupne porabe in da bi kljub temu lahko uresničili zastavljeni program dela, smo se na konferenci odločili za povišanje članarine z 10 na 15 din mesečno. POSOJILA Odbor za splošne zadeve je dne 3. aprila 1981 na podlagi Pravilnika o reševanju Stanovanjskih potreb delavcev, sprejel sklep o objavi razpisa posojil za nakup stanovanj, izgradnjo dn adaptacijo stanovanj- V ta namen so na razpolago sredstva v višini 4.000.000.— din in sicer 3.700.000.— din za nakup stanovanj in izgradnjo individualnih hiš in 300.000.— din za adaptacije. Prošnji za pridobitev posojila mora prosilec priložiti ustrezno dokumentacijo za gradnjo (gradbeno dovoljenje) oz. za nakup stanovanja (kupoprodajna pogodba) in P0' godbo z Ljubljansko banko o na menskem varčevanju. Poleg tega pa je treba vlogi priložiti nekatere podatke in sicer: — osebne podatke — velikost stanovanja in druge podatke, potrebne za ugotovitev osnovnega stanovanjskega standarda, določenega s Pravilnikom — zdravstveno stanje delavca oz njegove družine — znesek zaprošenega posojila s podatki o že odobrenih sredstvih v te namene. Rok za prijavo je 15 dni po objavi na oglasnih deskah. LETOVANJE Na sestanku s predstavniki Pre' dilnice Litija in Slovenijalesa, so bile predložene cene dnevnega penziona v Novigradu: — Predsezona traja od 13. junij3 do 30. jiuinija in od 1. septembra do 10. septembra 1981 Cene so sledeče: — za delavce TOSAME 92,00 din — za upokojence TOSAME 92.00 din — za otroke delavcev od 4-14 Im 116.00 dim — za tuje osebe 232.00 Idih — polna cena za otroke od 4-H let — 140,00 din — Glavna sezona traja od 1. julij3 do 31. avgušta 1981 Cene so sledeče: — za delavce TOSAME 150.00 dim — za upokojence TOSAME 150,00 din — za otroke delavcev od 4-14 let 150.00 din — za tuje osebe 290.00 dih (Nadaljevanje s 4. strani) — polna cena za otroke od 4-14 let — 174,00 din dnevno Cena za ostale počitniške kapa- citete je sledeča: — Červar 110,00 din — Vrsar 110,00 din — Velika planina — velika hišica 110,00 din — Velika planina — mala hišica 70,00 din — Izola 70,00 din — Kranjska gora 110,00 din Rok za prijavo je 15 dni po ob- javi na oglasnih deslkah. ZASTOJI V PROIZVODNJI Vrsta zastoja leto 1979 to-19™ i"rl»! čakanje na osnovo 255 ur 25.002 ure 9.187 ur prekinitev električnega toka 707 ur 1.497 ur — slaba osnova 10.750 ur 14.797 ur 1.094 ur pomankanje stisnjenega zraka 3.145 ur 9.504 ur 70 ur popravila 12.313 ur 13.095 ur 1.379 ur V drugi polovici preteklega le-ta smo začeli ugotavljati, da v Proizvodnji nismo dosegli takih re-zultatov, kot smo jih načrtovali. V veojem obsegu so se nam začeli pojavljati zastoji v proizvodnji. Zastoje lahko razdelimo v več skupin, vendar imajo vsi isto posledico t.j. proizvodnja v oddelku i1.'1 na določenem stroju se prekine, vsekakor so najbolj problematični zastoji, ki povzročijo celotno usta-vitev proizvodnje. Med zastoje te vrste štejemo izpadlo električno napetost, zbore delavcev in izpade Proizvodnje pri organiziranih skup-nm akcijah ter izpade proizvodnje Prj elementarnih ali drugih nesrečah. Med zastoje, ki lahko ohromijo Proizvodnjo na skupini strojev šte-)emo predvsem tiste, ki jih povzroča pomanjkanje surovin ali drugih rnaterialov: preja, vlakna, razna tekstilna pomožna sredstva in ke-nnkalije in tiste, ki jih povzročijo niotnje pni preskrbi z energetskimi vtn t.j. pomanjkaje stisnjenega zraka ali pomanjkanje vode kot tudi pomanjkanje polizdelkov, ki Jth proizvajamo pri nas. Zastoji, ki nastanejo le na enem stroju so vsekakor lahko posledica različnih vplivov od pomanjkanja uiateriala, okvare stroja, pomanjkanja rezervnih delov do pomanj Kanja delavcev. Pri tem moramo tudi razlikova-tt ali nastali daljši zastoj na enem stroju povzroči motnje v proizvodnji tudi na ostalih, ki so povezani v tehnološkem procesu. Vzroki za jriotnje v redni proizvodnji so lah-Kp različni od tistih, ki jih povzro-cj posameznik (subjektivni) do ti-Ktm na katere delavci Tosame ne Ujoromo v celoti vplivati (objektivni). Večkrat imamo pri ugotavljanju krivca v okviru delavne orga-n'zapije različna mnenja, ki so posledica slabega poznavanja naše nrganizaoije dela ali pa tudi slabe nrganiziratioSti v naši DO. Zastoje tudi lahko razdelimo v Predvidene in nepredvidene. Lahko takoj ugotovimo, da so za vsak Predvideni zastoj posledice le tega manjše kot za nepredvidenega. V 'Sakem primeru je potrebno delo organizirati tako, da so posledice za ueloivno organizacijo čim manjše. •Kljub vsem naporom pa so posle-niče zastojev lahko precejšnje. V preteklem letu smo imeli v pnimer-Javi i letom 1979 v tkalnici gaze •aslednje število zastojnih ur: Iz primerjave je razvidno veliko povečanje zastojev zaradi pomanjkanja preje za osnovo kakor tudi stisnjenega zraka, kar je pripomoglo, da je v tkalnici gaze pa dla izkoriščenost strojev za 4 %. V letošnjem letu ne kaže nič boljše, saj smo v prvih dveh mesecih letošnjega leta zaradi čakanja na osnovo (pomanjkanje preje) stali v proizvodnji v povprečju dnevno s 13,3 stroji, v letu 1980 s povpreč- 27. marca je bila letna seja KOOS TOSAiMA. N/jen namen je bil razčleniti in oceniti delo sindikata v preteklem letu. Predsednica Ivanka Ogorevc je podala poročilo, v katerem je nakazala važnejša vprašanja iz sicer široke tematike sindikalne dejavnosti. no 6 stroji na dan, medtem ko v letu 1979 praktično zaradi tega nismo imeli zastojev. Zgoraj navedene številke so le primer kako hitro tečejo ure, kadar se stroj ustavi in kako hitro lahko pridemo do take situacije, ki vodi do tega, da moramo z vso odgovornostjo poskrbeti, da bo za vse nas zadosti dela. Vodja proizvodnje: Jože Podpeskar, dipl. ing. Najprej se je zaustavila ob gospodarjenju, kajti gospodarska situacija je vedno težja, predvsem so težave pri nabavi repromateri-ala. Poudarila je, da so to problematiko obravnavale tako sindikal- Letna seja konference OO sindikata (Nadaljevanje s 5. strani) ne skupine, kot članski sestanki. Posebno pozornast je sindikat posvečal družbenemu standardu delavcev. Ugotovljeno je, da sicer v naši DO ni socialno ogroženih delavcev, vseeno pa je sindikat predlagal strokovnim službam, da se Ob prvem povečanju OD uredi razmerje med najivišjimi in najnižjimti OD Ob tem sindikat predlaga tudi dopolnitev sistema nagrajevanja. Kritično pa je sindikat pogoste obravnaval naš obrat družbene prehrane. S tem v zvezi je bilo sprejetih več zaključkov, ki naj bi se sprovedli v najikrajšem času. Vseskozi se sindikat zavzema za delovno disciplino. Kljub različnim Ukrepom se zamujanje in predčasno odhajanje z dela ni zmanjšalo. Velik pa je tudi problem uživanja alkohola, zato Sinidikat predlaga uporabo alkotesta in ostrejše di-sc.iplinske ukrepe. Pohvalno se je sindikat izrazil o izobraževanju naših delavcev. Precej jih je obiskovalo šolo samoupravljanja, velika pa je bila tudi udeležba na seminarjih, ki jih je organiziral občinski sindikalni svet. V okviru sindikata poteka akcija NNNP, ki bo v kratkem dosegla svoj vrhunec in bomo zopet preverili svoj e znanje in sposobnosti na področju orvilne zaščite. To je v kratkem orisana dejavnost sindikata. Predsednica je pohvalila delo vseh treh komisij, ki so delno razbremenile ostale člane odbora. Predvsem gre zahvala za dobro in močno sodelovanje predsednikom izvršnih odborov in komisij. Po zaključku poročila so dobili besedo ostali udeleženci letne konference. Enota! so si bili v tem, da se je delo sindikata v lanskem letu močno izboljšalo. Delovna usmeritev KOOS za leto 1981 temelji na programu republiškega sveta ZSS in občinskega sveta ZSS za leto 1981. Program zajema le najpomembnejše naloge sindikalne organizacije, ki se bodo dopolnjevale z aktualnimi nalogami. 1. Uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov Na tem področju bomo skrbeli za izboljšanje samoupravnih odnosov v TOZD in DSSS, zavzemali se bomo za aktivno delovanje naših delegatov v skupščini KS in KK SZDL. Vključili se bomo v aktivnosti za ustanovitev koordinacijskega odbora sindikata v KS, ki bo povezoval in usklajeval aktivnosti in interese OOS na področju KS. 2. Planiranje Posebno pozornost bomo namenili pridobivanju in razporejanju dohodka, združevanju dela in sredstev, zaposlovanju in socialni politiki. Posebej bomo spremljali uresničevanje stabilizacijskega programa. 3. Uveljavljanje načela delitve po delu in njegovih rezultatov Z uvajanjem kakovostnih dejavnikov proizvodnje (produktivnost, smoitrnejše gospodarjenje, boljšo organizacijo dela) kot kriterijev za nagrajevanje po delu, bomo prispevali k rasti dohodka. V skladu z Družbenim dogovorom o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za OD in skupno porabo, bomo spremljali sistem delitve za OD in skupno porabo ter prispevali k sprotnemu odpravljanju slabosti, ki ovirajo dosledno uresničevanje načela delitve po delu in rezultatih dela. Aktivno bomo spremljali gibanja OD delavcev z najmižjimi OD, analizirali vzroke, zakaj prejemajo tak OD in poskrbeli za socialno varnost teh ljudi. 4. Gospodarska stabilizacija Prizadevali si bomo, da bo vsak delavec čutil odgovornost do uresničevanja stabilizacijskega programa DO. V ta namen bomo redno spremljali rezultate gospodarjenja ob periodičnih obračunih in zaključnem računu ter s spremljanjem stabilizacijskega programa. 5. Zaposlovanje in delovna razmerja Vključili se bomo v aktivnost za uvedbo premakljivega pričetka delovnega časa in se zavzemali, da zaposlovanje ne bo preseglo planiranih potreb. 6. Stanovanjska problematika V obstoječih aktih je treba o-preddiiti lastno udeležbo pri pridobitvi družbenega stanovanja, 9Z' posojilu za indiiividuailno gradnjo, oz. nakupu stanovanj. 7. Zagotavljanje zdravih, varnih in humanih delovnih in življenjskih razmer delavcev Urediti je treba evidenco delavcev, ki so socialno ogroženi ter izplačevanje solidarnostne pomoči- V obratu družbene prehrane naj se zagotovi kvaliteten obrok za Vse delavce. 8. Vzgoja in izobraževanje Izobraževanje naj se prilagaja potrebam DO, izvaja naj se tudi ustrezna štipendijska politika. Zagotoviti je treba usposabljanje v smislu varstva pri delu in usposab- ljanja delegatov in funkcionarjev v DPO. 9. Inovacije Podpirali bomo inovacijske dejavnosti in podprli predlog o »skrinjici« za stabilizacijske predloge- 10. Obveščanje delavcev Vsakemu delavcu bomo skušali zagotoviti informacije, ki so potrebne za samoupravno odločanje. V nadaljevanju akcije 1000 delavcev — sodelavcev, si bomo prizadevali za pridobitev novih dopisnikov za glasilo TOSAMA. (Nadaljevanje s 6. strani) !!• Kultura Za razvoj samoupravne sociali-stične kulture bomo uresničevali stališča in sklepe 19. seje republi* skega sveta ZSS o kulturi. Zagotovi bomo sofinanciranje ogledov kulturnih prireditev. 12. Oddih in športna rekreacija Organizirala se bo rekreacijska bojavtnost v obliki kolesarjenja, Pohodov in trim akcije. Prizadevali si bomo tudi za razširitev zimskih kapacitet in čimbolj šo izkorišče-tio&t ter vzdrževanje le-teh. 13. SLO in DS Redno bomo ocenjevali varnostne razmere v lastni sredini ter na Podlagi te ocene vzpodbujali realizacijo konkretnih Ukrepov; vklju-cili se bomo v akcijo NNNP 81, v skladu z že sprejetim programom. 14. Krepitev organizacije Novi delavci naj po v vstopu y DO dobijo Statut ZSJ, člansko izkaznico ZS in se seznanijo s pravicami in dolžnostmi. 13. Volitve v letu 1981 V pripravah na volitve bomo ocenili delo delegacij in posameznih delegatov ter izdelali program kadrovskih priprav na volitve. 13- III. kongres samoupravljalcev Priprave za III. kongres že po-ickajo, o kongresnih dokumentih bomo organizirali javno razpravo v OOS. O tem bomo sproti obveščali v »TOSAMI«. 12. Ohranjevanje tradicij delavskega gibanja Obeležili bomo sledeče zgodo-vinske dogodke: 40-letnjca vstaje 40-letnica OF " 1 • maj ~~ 27. junij — dan samoupravljal-cev 29. november — Dan republike 18. Druge aktivnosti ~~~ sodelovanje z upokojenci organiziranje obiska grobnice maršala Tita vključili se bomo v razpravo o boju proti alkoholizmu , Kot dodaitek k temu programu pa se vzame tudi poročilo o gdialni dejavnosti, ki je v naši . D dokaj razvita. Posebna komisi-■a. ki deluje v okviru sindikata je biMpravila program za leto 1981: organiziran j e obiska bolnikov ___ (od 10. — 15. v mesecu) organiziranje pogrebnih sveča- nosti — pomoč ob smrti svojcev člana kolektiva (denarna pomoč 800,00 din) — enkratna socialna pomoč do največ 5000.— din — vključevanje v delo odbora za splošne zadeve in sodelovanje s strokovnimi službami — obdaritev otrdk ob dedku Mrazu in žena ob Dnevu žena. Pod točko kadrovske zadeve so bili potrjeni predlogi za kandidate Koncem meseca je bilo v Domžalah posvetovanje urednikov glasil v organizacijah združenega dela in v osnovnih šolah o njihovem delu oziroma nadlogah pni pripravah na III. 'kongres samoupravljalcev Jugoslavije. Akcija teh priprav večinoma sloni na sindikatu, vendar se morajo obvezno vključiti vanjo tudi vsi samoupravni organi in družbenopolitične organizacije. To mora biti dobro organizirana politična manifestacija, katera naj bi imela odmevnost med proizvajalci. Razprava bi morala potekati o temah, ki so najbolj aktualne v posamezmiih delovnih sredinah: nagrajevanje po delu in rezultatih dela, o delitvi dohodka in osebnega dohodka, o položaju žensk v samouprdvini družbi, o delegatskem sistemu im podobno. člani OO ZSS oziroma samo-upraVljalci naj bi po možnosti pripravili svoje prispevke o tem kaj si zamišljajo, da bo doprinesel III kongres, na katerih področjih in kakšne bodo nastale spremembe. V višjih razredih osnovnih šol pa naj bi učenci napisali spise kako si predstavljajo samoupravljanje. V maju bo v Domžalah »okrogla miza«, kjer bo potekala razprava o vseh treh temah kongresa, posebno pa še o družbenopolitičnem izobraževanju delegatov, ker v I. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Uskladitev pokojnin in drugih denarnih dajatev za leto 1981. Skupščina skupnosti je 10. 10. 1980 sprejela sklep o 6 % medletni uskladitvi vseh pokojnin, pri katerih za izračun pokojninske osnove niso bili upoštevani OD, doseženi v letu 1980 in sicer z veljavnostjo s 1. 1. 1981. Enako je bil sprejet za predsednika OSS in podpredsednika OSS. Ob koncu so si bili udeleženci enotni, da gre zahvala za uspešno delo sindikata predvsem predsednici, katere požrtovalno delo in smisel za organizacijo nikakor ni ostalo brez sledov. Zato so vsi so glasno podprli predlog izvršnih odborov, da se tov. Ivanka OGOREVC predlaga za delegata za III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije. M. L. Domžalah dobro deluje šola samo- uprdvfljanja. Zaključki tega posveta so bili naslednji: — V vseh delovnih sredinah morajo biti ljudje obveščeni o pripravah na III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije. Vključiti je trčba vse delavce, da bodo aktivno sodelovali pri evidentiranju delegatov za III. kongres. Pri prispevkih oziroma člankih v glasilu naj bi se posluževali emblema za ta kongres. — V osnovnih organizacijah sindikata je treba zbirata prispevke, iki bi služili za sestavo slavnostne številke sindikalnega glasila »Informacije«. — Vsa sporočila IH. kongresa bodo poslana organizacijam združenega dela, da se bodo delavci z njimi seznanili in jih obravnavali. — Pri obširnejših, organiziranih, razpravah o aktualnih temah bi lahko povabili k sodelovanju Komisijo za propagando in obveščanje pri OS ZSS. — V juniju, ko bo potekal III. kongres, bomo morali narediti oceno dala pri pripravah in v kolikor so Mie Slabe, o njenih vzrokih in napotkih za primernejšo Obliko takih akcij. M. P. sklep o akontativnem povečanju že usklajenih pokojniki še za 12 °/o, z veljavnostjo od 1. 1. 1981 dalje. Skupno povečanje pokojnin znaša 18,72 %, kar pom and glede na povečanje povprečnega čistega OD (za 18,6 °/o) dogovorjeno raven povečanja pokojnin. Pokojnine borcev NOV, ki se bodo odmerili od zajamčene pokoj- Priprave na Mi. kongres samoupravljalcev S SEJ DELEGACIJ (Nadaljevanje s 7. strani) ninstke osnove, naj se odmerijo od novega zneska zajamčene pokojninske osnove, ki znaša 10.310 din. Mejni znesek najdižjih pokojnin se je določal sproti Ob vskLaditvah, zato je tudi sklep o akontativni uskladitvi s 1. 1. 1981, sklep o dokončni uskladitvi pokojnin. Ob tem je skupščina skupnosti s posebnim sklepom določila mejni znesek v višini 4.311 din. Glede določitve premoženjskih pogojev za priznanje varstvenega dodatka, naj bi se premoženjski cenzus določil tako, da bi se tisti iz leta 1980 povečal za 18,72 %, kar pomeni 23.625 din na leto na upokojenca (za leto 1981), na posameznega družinskega člana pa 11.812 din letno. Predlagano je tudi 18,6 % povečanje invalidnin. 10 skupnosti predlaga, naj se znesek dodatka za pomoč in postrežbo, do katere so upravičeni tisti, ki jim je tuja nega in pomoč potrebna za opravljanje vseh osnovnih! živiljjenjskiih potreb določi v rvišini 2.692 dlin, znesek dodatka za pomoč in postrežbo, do katere so upravičeni tisti, ki jim je pomoč in nega potrebna za opravljanje večine življenskih potreb pa naj znaša 1.708 din. To prav tako pomeni 18,6 % povečanje glede na leto 1980. II. Skupnost za zaposlovanje Programska usmeritev skupnosti za zaposlovanje v letu 1981 V procesu preobrazbe, vzgoje in izobraževanja je potrebno poglobljeno delo in usklaj evanj e aktivnosti na področju občine pri uvajanju usmerjenega izobraževanja. Zaradi tega je še pomembnejše uska-jevanje kadrovskih planov. Ker izobrazbena struktura zaposlenih v občini upada, pridobiva izobraževanje mladine in odraslih vedno večji pomen. Treba je prilagoditi poklicno usmerjanje osnov-nošolske mladine z večjim poudarkom na proizvodnih poklicih. V januarju Idtos je bil sprejet Samoupravni sporazum o šitipendi rariju, ki zavezuje Skupnost za za poslovanje in njeno strokovno službo, da sporazum izvaja. Na področju štipendiranja bo nujno večje usklajevanje potreb med kadrovskimi štipendijami in štipendijami iz združenih sredstev. Posebna pozornost bo namenjena zaposlovanju nezaposlenih in invalidnih oseb, kar bo večinoma možno z dodatnim usposabljanjem in prakvaMikacijaimii. Pri tem bo potrebno tesnejše sodelovanje med organizacijami združenega dela in Centrom za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb. Ker je bilo doslej izvajanje samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih zaposlovanja pomankljivo, je v letu 1981 treba temu posvetiti večjo pozornost. Ostale naloge pa se bodo izvajale v enakem obsegu kot v preteklem letu. III. Temeljna delegacija zbora združenega dela Poročilo občinske izobraževalne skupnosti Poročilo obravnava dejavnost na področju osnovnošolske vzgoje in izobraževanja, uresničevanje programa 3. samoprispevka za graditev in obnovo šol ter priprave na usmerjeno izobraževanje v občini Domžale. Na področju osnovnošolskega izobraževanja je bil velik poudarek na reformnih prizadevanjih, pomeni uvajanje sodbnih oblik vzgoje in izobraževanja, večjo uveljavitev širše družbene vloge osnovne šole v ikrajavinli skupnosti, sodelova-nie z OZD itd. Večja pozornost je bila posvečena 'tudi reševanju kadrovskih vprašanj, razširitvi razvoja celodnevne šole in zdravi šolski prehrani. Na osnovi programa III. samoprispevka so bila izvršena dela na OŠ Vencelj Perko in OŠ Dragomelj, v delu oz. v obravnavi pa so novogradnje, adaptacije in dozidave za naslednje šole: podružnična OŠ Krtina, Vrhpolje, Ihan, Blagovnica, OŠ Olge Avbelj, Trzin, Preserje, JoSip Broz-Tito, Brdo, Šlandrove brigade. V planu so predvideni tudi prostori za usmerjeno izobraževanje in sicer v rezervatu ob Savski cesti. Investidjiška sredstva so se združevala na osnovi sprejetega samoprispevka, po sorazumu o investicijah za nekatere družbene dejavnosti in iz splošne porabe. Poleg tega so se pri OIS združevala še sredstva iz programa OIS (anuitete), sredstva iz preteklega leta in obresti za vezana sredstva, kar znese skupaj 92,387.607,05 din. Priprave za uvedbo usmerjenega izobraževanja so v teku in sicer v 'obliki: — srednjeročnih planov, ki opredeljujejo tudi potrebe po kadrih — seznanjanje Staršev in učencev o vsebini usmerjanega izobraževanja — dogovarjanja med združenim delom in Centrom srednjih šol Predlog aktov o davčni politiki V obravnavo in sprejem so dani naslednji predlogi aktov: — dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1981 — odlok o davku na promet nepremičnin — odlok o sprememba odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storii tve — odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov — odlok o spremembi odloka^ o komunalnih taksah v občini Domžale. Predlog Družbenega dogovora o skupnih osnovah za usklajeno urejanje odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka delovnih skupnosti upravnih in drugih organov DPS ter pri delitvi sredstev za OD in skupno porabo Ta alkt je bil dan v obravnavo in sprejem na podlagi Zakona o sistemu državne uprave in o IS SRS ter o republiških upravnih organih. Z njim naj bi se urejali odnosi v zvezi z dohodkom delovnih skupnosti upravnih in drugih organov DPS, ki so širšega pomena in zagotavljajo enoten družbenoekonomski polložaj delavcev v teh organih. V ta namen se z družbenim dogovorom določijo skupne osnove. Osnova na dohodke delovne skupnosti je vrednost programa dela, ki se ugotovi na podlagi P111' menjave z deli in nalogami delavcev v OZD. Pri vrednotenju programa se upoštevajo le potrebna sredstva za OD in Skupno porabo. Urbanistične spremembe V obravnavi so sledeči predlogi odlokov: — odlok o sprejetju prometno-rteh-nlične rešitve na osnovi prometne študije za mesto Domžale: sprememba poteka peš poti ij11 kolesarske steze ob železnici in povezava Roške ulice in Ulice Urha Stenovca v Domžalah. — Odlok o sprejemu načrta Rekonstrukcije Ljubljanske ceste Y Domžalah s križišči Rondo P111 Majheniču in Deteljici in načrta Rekonstrukcije križišč pri Lovcu in prt Pavovcu v Mengšu. — Odlok o sprejemu zazidalnega načrta Trzin-Mlake (za 8 hiš) — Odlok o sprejemu urbanistične dlokumentadije — Vzgojno-var-štveni zavod Mengeš. Lubinlič Marjana S sej samoupravnih organov V mesecu marcu so imeli seje naslednji samoupravni organi: — DS DSSS — Gospodarski odbor — Poslovni odbor TOZD Saniteta — Skupni delavski svet — Delavski svet TOZD Saniteta — Delavski svet TOZD Filtri Važnejše zadeve, Iki so jih v marcu delavci obravnavali na sa- (Nadaljevanje z 8. strani) rooupravnih organih: Predaja samoupravnih aktov v javno razpravo .. Skupini delavski svet je na svo-JJ 10. redlni seji sprejel sklep, da se predajo v javtno razpravo naslednji samoupravni akti:: ~~ Pravilnik o otoliilkoivanju cen Pravilnik o varstvu voda — Poslovnik o izračunavanju OD 1981 in Navodilo o izračunavanju OD Delavski sveti pa so na svojih sejah sprejeli naslednje sklepe: V 15-dlnevno javno razpravo se daje: 1- Predlog II. dela Gospodarskega načrta DO TOSAMA za leto 1981 •č Predlog s t abiMzac i jsk ega programa DO TOSAMA za leto 1981 Prediiog srednjeročnega plana za obdobje 1981 — 1985 Samoupravno sporazumevanje Delavski svet TOZD Saniteta je na svoji seji sprejel naslednja dva sklepa: ~~ 'Sprejme se samoupravni sporazum o sovlaganju v »Pamueno predionico« Glina ~~ Sprejme se samoupravni sporazum o sovlaganju v »Tekstilni 'kombinat« Raška. Investicije Delavslkli svet TOZD Saniteta, Poslovni odbor TOZD Saniteta in delavski svet TOZD Filtri so v zve- zi z investicijami sprejeli naslednje Sklepe: — odobrijo se sredstva za nakup dvokriilmiiih vrat za mikalnioo v znesku 60.000 din — odobrijo se sredstva za nakup kompresorja v znesku 40.020,55 din za potrebe belilnice — odobrijo se sredstva za nakup trodelne omare za oddelek ne-tkanega blaga v višini 5300.— dlin, — oddbrijo se serdstva za nakup kompresorja v višini 10.932,10 din, — odobrijo se sredstva za nakup električnega viličarja v višini 721.209.— din za potrebe notranjega transporta v mikakiici, — odobrijo se serdstva za nakup elektromotorja v skupnem znesku 9.000.— din, — odobrijo se sredstva za izdelavo stroja, s katerim so bo pro-izivaljalb kiomprese iz stramličevi-me, v višini 180.000.— din, — in odobrijo se sredstva za izdelavo delovne mize za oddelek trakotkaiinice v vrednosti cca 6.000.— din. Vsi trije delavski sveti so na svojih sejah obravnavali plan omejenih izdatkov za I. tromesečje 1981. V zvezi s tem sta bila sprejeta naslednja dva Sklepa: 1. Sprejme se plan omejenih izdatkov 2. Zakonska omejitev se šteje za delovno organizacijo kot celoto. Korošec Nada zime, ki s številnimi nedisciplini-raniimi občani vred pušča za seboj mnogo nesnage in odpadkov. Ta navlaka, ki leži vsepovsod, nam kvari izgled okolja in tuldi dobro počutje, da o drugih škodljivostih ne govorimo. Izvršni svet je v zvezi s tem sprejel Sklep, da se čimjpreje izvede akcija za čisto okolje na celotnem območju občine Domžale, v kateri naj sodelujejo kot nosilci akcije vse delovne in druge organizacije in TOZD, vse krajevne skupnosti, stanovanjska skupnost preko hišnih svetov, občinska izobraževalna skupnost preko osnovnih šol, zveza telesniolkullturnih organizacij preko športnih društev in klulbov ter nenazadnje izvajalske organizacije in skupnosti s področja komunale, turistična društva, Občinska konferenca SZDL, Občinski svet zveze sindikatov. Občinska konferenca ZSMS kakor tudi LN-DOK — informativni center SOb Domžale z Obvestili občanom v Občinskem poročevalcu in v drugih sredstvih javnega obveščanja. NoSilci akcije naj vsak v svojem Okolju po področjih dejavnosti pristopijo k akciji organizirano povsod in v vseh krajih in še zlasti tam, kjer je z odlokom določeno redno in obvezno odvažanje smeti in Odpadkov. Med akcijo, ki naj poteka od 12. do vključno 22. aprila 1981, je potrebno opraviti predvsem naslednje: — urediti vse zelene in druge po-vrtšine na javnih mestih, ob cestah in poteh in ob objektih, ki služijo za šport in rekreacijo in odstraniiti vse odpadke, — obrezati okrasno, vrtno in mejno grmovje ob cestah in poteh in dotrajanega odstrariiti, — ži/ve meje brezati na višino 80 cm, kjer ovira razgled udeležencev v prometu, — obnoviti in redno vzdrževati vse ograje, še posebej ob cestah in poteh in dotrajane odstraniti, — Očistiti površine ob rekah in potokih ter ob robovih gozdov in odpadke odlagati na določeno mesto. Krajevne skupnosti določijo glede na potrebe in krajevne razmere eno ali več lokacij — začasni prostor, kjer se bo med akcijo zbiral odpadni kosovnii material, komunalni nadzornik pa skupaj s komunalnim podjetjem dogovori razpored odvozov o čemer bodo krajevne Skupnosti pravdčasne obveščene. Potek akcije bodo spremljali in v primeru nejasnosti tudi dajali ustrezna navodila pristojni organi in Službe kot so Komite za urbanizem, gradbene, komunalne zadeve ter varstvo okolja SOb Domžale, komunalM nadzornik v inšpekcijski službi SOb Domžale in strokovna služba samoupravne komu- Akcija za čisto okolje v občini Domžale . Ob obravnavi poročila s področ- in iz razprave se je ugotovilo, da ■ri deda komunalnega nadzora na je naše okolje vse prej kot vzorno SeJJ izvršnega sveta dne 12. 3. 1981 urejeno in Čisto, še zlasti ob koncu (Nadaljevanje z 9. strani) v bodoče postanejo vsako pomlad in jesen naša Stalina skupna in or-nalne interesne Skupnosti Domžale, ganlizirana skrb in prispevek k oi-Navedene aktivnosti in še dru- stemu okolju, ge utečene oblike prizadevanj v IS — Skupščina občine posameznem kraju in okolju, naj Domžale Počistimo tudi mi! Pometajmo pred To je že zelo star slovenski pregovor naj hi naprej pometli pred svojim pragom. Vendar je treba smeti stresti na smetišče in ne na parkirni prostor. To se je zgodilo 30. januarja, ko je neznani voznik stresel iz svojega vozila kupček pepela in cigaretne ogorke na parkirni prostor, ki je namenjen gostom. Zraven kupčka pepela je bil parkiran velik ildeč, naprej pa še dva druga avtomobila. Če malo po-misLimo, bi pa to res lahko storil kje drugje, doma, ne pa pred tovarno, da ljudje raznašajo pepel na čevljih in brcajo cigaretne ogor- svojim pragom ke. Mogoče tega niste vsi opazili, ker se nam vedno tako mudi. Mogoče se v bodoče ne bodo več dogajale take stvari? Tudi na naših parkirnih prostorih ni pravega rada. Nekateri postavijo svoj avtomobil tam kjer je prostor, pa čeprav zato njegov sodelavec ob dveh ne more do svojega avtomobila. Največkrat se tisti ali tista ki tako neprimerno parkira avto potem jezi na ljudi, ki niso nič krivi, na svoje malomarnost pa kar pozabi. Sodelavec Drage sodelavke in sodelavci! Vem in tudi mislim talko, da ste vsi brali prvo številko letošnje TOSAME. Ste kaj opazili na prvi strani, da bi bilo lepo, če bi se vsak izmed nas kaj spomnil in napisal za naše glasilo. Prepričana sem, da znate vsi pisati, le pogum pa stresite iz rokava tiste svoje šale, dogodke, življenje na poti v službo in domov, pa še malo domišljije, pa bo šlo, kajne? Ime naše tovarne je ženskega spola, pa tudi zaposlenih žena je v njej več kot moških. Zato ženske korajžo in svinčnik v roke, pa bo šlo. Saj vem, že vnaprej boste rekle, da bo šlo vse v koš za smeti. Koliko stvari gre v koš, katere bi se še dale porabit, če pa se en listek zmečka, se drugi gotovo ne bo. Dosti jih je med nami, ki imajo že vrsto let delovne dobe z različnimi delovnimi izkušnjami, delom v službi, doma in podobno. Tudi moja življenjska pot ni posuta s cvetjem, pa človek kar nekako vse uredi. Če bi napisali na jedilni Listi v naši jedilnici za ves teden samo pasulj, bi se hitro naveličali. Gotovo bi se kdo ogla; sil, da tako ne gre. Tako tudi m prav za naš nabiralnik, da ima^ tako enolično vsebino, same križanke, pa še tistih ni tako veliko proti številu 1000, kolikor nas je zaposlenih. Lepo bi bilo, da bi naš na-hiralimiik dobil tudi malo druge hrane, zato moramo poskrbeti me sodelavtke in sodelavci pa naj delamo kjerkoli. Lahko napišete v kakršnikoli obliki, 'nekaj bo že izpadlo, malo bodo pa popravili, saj zato skrbi uredniški odbor, ki je vsem P°' znan. En sam človek ne more na; rediti dosti, zato morata biti vsaj dva, ali pa še bolje, več, da je uspeh. Upam, da bo vsaj ta moj članek opogumil še koga za pisanje prispevkov. Sodelavka Spoštovani prijatelj knjig Čutim dolžnost, da se preko našega časopisa obrnem na vse moje zveste in že dolgoletne kupce raznih knjig. V zadnjem času me vse redkeje vidite v tovarni. Prepričan sem, tla je več takih, ki imate željo, da bi nabavili še kakšno lepo knjigo, katera bi vam bila v pomoč pri strokovnem delu ali za razvedrilo in zabavo. Naše sodelovanje traja že dolga leta im upam, da se preveč ne jezite, ker sem včasih tudi malo vsiljiv. Marsikdo pa je že priznal: »Če me hi bilo Štiftarja v Tosami, bi me imel tako polnih knjižnih polic«. Vedno sem gledal, kolikor je bilo v mojih močeh, da sem knjige nabavil ceneje, to je v prednaroč-niški ali znižani ceni, če je bilo to le možno. V tem sestavku vam sporočam, o čemer ste bili verjetno že seznanjeni s prospekti, preko radia in televizije, da bodo v letošnjem in drugem letu izšle tri knjige pr) Mladinski knjigi in sicer: DRUGA SVETOVNA VOJNA — plačljiva tudi v 10 mesečnih obrokih P° 270.— din. Ta cena je v prednaročilu, ki velja do 30. 4. 1981. P° izidu bo cena 3.400.— din. Torej, Vsak, ki jih bo naročil takoj, bo prihranil 700.— din. Obenem vas seznanjam, da lahko naročite tudi druge knjige, od drugih založb, če bom le uspel vam bom ustregel. V tovarni se bomo videli kot ponavadi: 11., 12. in 13. v mesecu, pri vratarju od 13. do 14.30 ure. Če pa želite kalkšno knjigo že prej. pa vašo željo napišite na listek in ga oddajlte pili vratarju. Za vsa naročena knjižna dela je možno obročno odplačevanje, o številu obrokov pa se bomo dogovorili osebno ob izročilu knjig-Franc Stiftar Osebne vesti Rojstni dan praznujejo od 12. 4. do H. 5. 1981 tozd saniteta ^likalnica 22. 4. Gregcriin Milena, 4. 5. Kern Oainlica, 24. 4. Kovič Rezika, 26. 4. K-erč Akna, 10. 5. Kovič Marija, 26. J- Merlkužič Stane, 25. 4. Novak ^lavlka, 3. 5. Poharič Monika, 16. 4. Rožič Ani, 8. 5. Rems Ivanlka, 7. 5. Stupica Joži, 23. 4. Smolnikar Iva-na. 2. 5. Pesifotnliik Janko Otroška konfekcija v ■ 4. Gomboc Darinka, 9. 5. Jančar Ivanka, 28. 4. Križnik Ivanlka, t ■ 4. Križman Nada, 18. 4. Milič tvanlka, 6. 5. Prašnikar Slanika, 25. Urbanija Pavla, 16. 4. Vrečar Ve-ra. 18. 4. žebalc Tončka Sanitetna konfekcija ■ 5- Bizjak Marlija, 24. 4. Gregorin uanbca, 12. 4. Gabrič Marija, 10. 5. Urošelj Angelca, 29. 4. Hrovat Ma- 2. 5. Hribar Mimi, 28. 4. Ker-»l£ ^ma, 12. 4. Lulkan Matjaž, 26. 4. ''lilklič Monika, 6. 5. Pozmič Franc-^a. 17. 4. Peterc Cveta 3. 5. Popovič Radmila, 18. 4. Pavlič Reginca, 24. • St oj c Darinlka, 4. 5. Šelja Ljubi-a, 18. 4. Tepež Angelca, 27. 4. Vre-Cair Slavtka Tkalnica ovojev Z’- 4. Belojan Pavla, 16. 4. Ganič -S3, 15. 4. Gotar Helena, 6. 5. Klop--), Ivanka, 16. 4. Kočar Angelca, TJ- 4. SajeVic Helena, 6. 5. Svetlin vanka, 1. 5. Švigelj Ančka pripravljalnica Hink ^u^lar Danica, 7. 5. Modlic i i * * * vt°matska tkalnica ,• 5- Barle Joži, 3. 5. Cerar Ivanka, 5. Kovač Janko, 4. 5. Kovač Ja- pa> 18. 4. Lipoivšeik Marija, 16. 4. estdfcniik Ivan, 25. 4. Žaekar Anto-'ia> 23. 4. Cerar Božidar pvliinica • 5. Djuraševič Rajlko Vlaknovinski oddelek t" 4- Jere Miro, 22. 4. Klopčič Slav-°' 29. 4. Merlkužič Jože Sodstvo sanitete 4. Kumiiik Dragica, 25. 4. Pod-Peskar Jože TOZD FILTRI 16. 4. Kovač Draga, 28. 4. Keršič Kat'1, 18. 4. Narobe Majda, 16. 4. Prašnikar Marinka, 27. 4. Sare Sonja, 21. 4. Trlep Marija, 24. 4. Volčini Jelka DSSS Pomožni obrati 28. 4. Cerar Jože, 24. 4. Cerar Marko, 13. 4. Kotnik Jože, 6. 5. Marinček Danica, 29. 4. Rožič Zdravko Skupne službe 9. 5. Brodar Iva, 1. 5. Keršič Jože, 9. 5. Marolt Franc, 14. 4. Podbrež-niik Tončka, 9. 5. Pirc Breda, 10. 5. Ristič Stanika, 24. 4. Rožič Stane, 18. 4. Repnik Marinlka, 10. 5. Vre-njialk Ellca, 7. 5. Vrenjak Milena, 28. 4. Drobne Ljuba Komerciala 22. 4. Babnik Janez, 13. 4. Blatnik Brane, 27. 4. Frankovič Boris, 10. 5. Kocjančič Franc, 6. 5. Lakič Ra-divoij, 2. 5. Miouimič Dušan, 1. 5. Ocepek Vinko, 19. 4. Rožič Jože, 30. 4. Šarc Lavi ODŠLI IZ DELOVNE ORGANIZACIJE Premik Polona — sporazumno Krašovec Franc — JLA KciVič Ivan — JLA Narat Rajko — JLA RODILI SO SE: Kovač Dragiči An Marjanu — sin Klančar Valentinu — sin Kodlba Fani — sim KRALJ Zvonka — ŠTREKAR REMS Breda — PETROVIČ ZAHVALA Osnovni organizaciji sindikata TOSAME se prisrčno zahvaljujem za obisk, darila in vso pozornost, katere sem bila deležna v času moje dolgotrajne bolezni. Mimi Vrenjak ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem sodelavkam An sodelavcem iz tkalnice ovojev za poklonjena spominska darila in prijetno srečanje ob slovesu. Vse to nas bo spominjalo na naše dolgoletno in prijateljsko sodelovanje. Iskrena zahvala tudi vodstvu delovne organizacije za pozornost ob našem odhodu, z željo da bi še v bodoče dosegali talko dobre rezultate. Vaše: Kušar Nežka Ulčar Ani Klemenc Tončka ZAHVALA Ob smulti brata Franceta UDOV-ČA se iskreno zahvaljujeva sodelavcem iz bdlilnlice ter sodelavkam •in sodelavcem iz oddelka _ filtrov za denarno pomoč ter izrečene iz-ralze sožalja. brat Avgust in mečalkinja Minka ZAHVALA Ob smrti moje drage mame Rozalije KERŽAN, se najtopleje zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam oddelka Pripravljalnice za izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poiti. Lepo se zahvaljujem tudi sindikalni organizaciji TOSAMA. Še enkrat vsem skupaj prav lepa hvala. Koprivnikar Rozika ZAHVALA Ob nenadni smrti moje drage mame Ivanke GROŠELJ se naj-toplaje zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz oddelka filtrov ter sindikalni organizaciji za izraženo sožalje in denarno pomoč. Marjanca Prašnikar Tbbudnica za razglasitev 8' marca Domači m. trne Hojreč/a evropska reta tiraj v z Italiji Neznanec Zvrst Eman- cipacija Smučar klub rv Migracijo TTedlog Vprežna žival tč Osebni zaimek CiV Vladimir lljic zrak zc jod Znana partizan bolnica £ Ustoličen je sredazar sadeži foni Kosirnik (jradb- mater. Drecllog flišnl bog Vimljanav Osebni zaimek Junaknirp Traja Trsi Juim', zemclisu tečaj Tjeka Hfo Tblmer tledmei konica Svojilni zaimek Delavski Dmanska echiina ^ploskovne mera Neznanka Birka au ec. Cmeranje Tmnce Sonetni ve-nec kdor kleplje šojnsk/ stotnik Tkisega Zač.. abec- Latinski veznik Tosjar Železar v3asni Eleklro zveza Litija Tona Liter Zahod G- črka ab&c- 18 črko abec- Thedlog krava rjave barv Sever Mač HMeza pn' ierhu Želez.. blacjcil-no Sorodni- ce Vripov- peknHe* Obmeta- vanje snegom Osnovna šola Košarkar TvrcJfč Žveplo i. ime. Leninove leze Tnlrdil- ntca Vahmal- i ime Dušik Ttiavo obarvan tiedmei boleč/ne Srbs Ua m- ime Tbsl&v mera i špamja -pijača sf-Sbiari Amper Javna 1- samonl- abecede. "fesmi hvalnice 10-trka abecede I7.črua qhec- z. ime Hizobeb Andrejka Kisik Hačrt (O c (O >N ■ Je (O c “D 5 6 (O z ZAMUDNIKI V MESECU MARCU 1981 1. Tratnik Janez (KS) 2., 3., 4., 6. In 11. 2. Dečman Viktor (KS) 5., 6., 11., 16., 18., 25. in 27. 3. Stare Tine (KS) 3., 25. in 27. 4. Belcijan Bernarda (FRS) 11. in 17. NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE Za križanlko iz prejšnje številke je prispelo 56 rešitev. Nagrade dobijo: 1. nagrada: PODBEVŠEK Mici, Sa-nitfltna konfekcija 2. nagrada: KOVIC Marjeta, Sanitetna konfekcija 3. nagrada: PERiVINŠEK Stane, Mikalnica Čestitamo! MALO ZA ŠALO, MALO ZA RES Naša sodelavka nam je poslala uganko. Verjetno je ne boste kar tako hitro rešili, zato pa imate možnost, da nam napišete vprašanja, kaj bi še radi izvedeli o njej in vam bomo odgovorili. Tistemu, ki bo prvi rešil njeno uganiko, je sodelavka obljubila nagrado. Torej, poizkusite, ne bo vam žal! Številka mojega prevoznega sredstva ni označena. Vozim lahko vsak dan in povsod. Naj bom med vami kot skrivnostni gost. Letos bom praznovala štiri obletnice. Ko bom praznovala svoj četrti praznik, se bom pojavila v Tosami le še vsak mesec, da se malo pogovorimo. Moje geslo pa je: 6 7 1 9 3 1. Vaša sodelavka Izdaja: TOSAMA Uredniški odbor: Dušan Borštnar, Marta Drčar, Olga Jeretina, Marjana Lubi-nič, dipl. iur., Zdenka Kokalj — blagajnik, Ivanka Ogorevc, Franc Arnuš, Miha Andrejka, Jože Podpeskar, dipl. ing., Marija Presekar — korektor. Tone Stare — fotograf, Vladka Berlec — glavni urednik. Tisk: Papir konfekcij a Krško Naklada: 1.300 izvodov.