PROBLEMI
10-11, 1983 (236-7, letnik XXI)
Uredništvo: Miha Avanzo (glavni urednik), Andrej Blatnik, Miran Božovič, Mladen Dolar (odgovorni urednik),
Branko Gradišnik, Milan Jesih, Miha Kovač, Peter Mlakar, Rastko Močnik, Denis Poniž, Rado Riha, Jože
Vogrinc, Zdenko Vrdlovec, Igor Žagar
Svet revije: Miha Avanzo, Mladen Dolar, Uroš Kalčič, Sergej Kapus, Peter Lovšin, Rastko Močnik, Boris A. Novak, Braco
Rotar, Ivan Urbančič, Jože Vogrinc, Slavoj Žižek (delegati sodelavcev); Jože Dežman, Marko Kerševan, Valentin Kalan,
Marjan Kotar, Lev Kreft, Sonja Lokar, Tomaž Mastnak, Jože Osterman (predsednik), Marko Švabič, Jadranka Vesel
(delegati širše družbene skupnosti).
Vojno stanje so po zapiskih Erike Naunnan uredili in dopisali Ervin Hladnik-Milharčič, Miha Kovač, Iztok Saksida in Gorazd
Suhadolnik, sodelovala pa sta še Blaž Mrva in Tomaž Mastnak.
NASLOVNICA:
Aerodinamische luftbataljon regimentoberst Hlodnik (desno) in general nadpolkovnik imam Kovacz na šolanju v Jugoslaviji
Revijo denarno podpira Kulturna skupnost Slovenije.
Po sklepu Republiškega sekretariata za kulturo in presveto št. 421 -1 /74 z dne 14. 3.1974 je revija oproščena temeljnega
davka od prometa proizvodov.
Tekoči račun: 50101-678-47163 z oznako: za Probleme.
Letna naročnina 300 din, za tujino dvojno.
Izdajatelje rk zsms.
Tisk: DU Univerzum, Parmova 39, Ljubljana
Uredništvo sprejema sodelavce vsak torek od 16-18 h in četrtek od 10-12 h v svojih prostorih na Gosposki 10/1.
Gena te številke je 100 din.
Naklada: 1700
w
C 194245
Dokumenti, ki jih objavljamo v tej številki problemov, so
dokaz norosti, primitivnosti in vulgarnosti današnjega
časa. Obsegajo namreč čas od 24. do 29. avgusta 1983,
torej obdobje, ko je na sosednjem Radiu Študent polkov-
nik Kovacz izvedel državni udar in s tem začel obdobje
vojnega stanja. Kot se naši bralci verjetno še spominjajo,
so se v tem obdobju odnosi med Jugoslavijo in Radiom
Študent bistveno ohladili; vojaška hunta je zaprla meje in
nam začela očitati, da ogrožamo njihovo suverenost. Pri-
šlo je do nekaj maloobmejnih incidentov, ko so obmejne
sile radia Študent streljale na naše graničarje, ki na njiho-
vo izivanje niso odgovorili, traglčnejša pa je bila usoda
dveh jugoslovanskih turistov, ki so ju pobesnele množice
linčale. To je pripeljalo do prekinitve trgovskih stikov med
državama, kar je hunto polkovnika Kovacza pahnilo v še
večje težave. Njena vladavina se je končala 29. julija, torej
pet dni po prihodu na oblast, ko je pognala v zrak vso
državo, misleč da se je začela tretja svetovna vojna.
Zakaj torej objavljamo te dokumente zdaj, ko je na Radiu
Študent znova civilna vlada in so odnosi med drža-
vama dobri? Predvsem ne smemo pozabiti, da Radio Štu-
dent in Jugoslavija ležita na Balkanu, kjer se stikajo in se-
kajo številni blokovski interesi. Če katerakoli balkanska
država razglasi vojno stanje, s tem bistveno spremeni
mednarodna oziroma medblokovska razmerja, kar impli-
citno pomeni grožnjo notranjim ureditvam sosednjih dr-
žav. Zgodovina nas tudi uči, da vojna stanja v balkanskih
državah nikoli niso bila zgolj plod notranjih protislovij,
temveč vedno tudi vešče delo zahodnih ali sovjetskih ob-
veščevalnih služb, ki so zaradi njegove strateške pozicije
skušale dobiti Balkan v svoje roke. Prav tako ne smemo
pozabiti, da je vojaška hunta želela zvaliti krivdo za nasta-
le razmere na Jugoslavijo. Pripisovali so nam vse svoje
težave (gerontokracija, birokracija, ki načrtno minira gos-
podarstvo itd.) in trdili, da jih zaradi tega napadamo, češ
da skušamo obrniti pozornost domače javnosti od naših
notranjepolitičnih problemov, hkrati pa so neprestano na-
padali in blatili naš sistem in naše vodstvo ter se norčevali
iz samoupravljanja.
Seveda pa je vsakemu kolikor toliko treznemu človeku
jasno, da niti rovarjenje Jugoslavije niti delo drugih obveš-
čevalnih služb nista mogla uničiti gospodarstva Radia
Študent. Uničila ga je nesposobna civilna oblast, oziroma,
če smo natančnejši, družbeni sistem, ki nikakor ni ustre-
zal doseženi stopnji razvoja; šele to je pomenilo bazo za
delovanje tujih obveščevalnih služb (ki pa ga nikoli nismo
mogli povsem dokazati).
Ekonomska kriza, ki je zajela Radio Študent, namreč
nikakor ni bila klasična kapitalska kriza, ki bi se po svoji
notranji logiki iztekla v novo prosperitete, šlo je, ravno
nasprotno, za krizo celotne družbene ureditve. Ekonom-
ski vzroki za težave so dokaj preprosti: leta 1978 se je
država, pač zaradi velike konkurence kreditov na medna-
rodnem trgu, zelo zadolžila, tako da je njen dolg (pred-
vsem do sosednje Jugoslavije) narasel na 120 milijonov
dinarjev. To samo po sebi še ne bi bilo nič slabega, saj so
številne države še bolj zadolžene, pa svoje dolgove redno
vračajo, še več, pri nekaterih je opaziti celo rahlo gospo-
darsko rast. Tisto, kar je uničilo Radio Študent, je dejstvo,
da kapital, ki so ga tuje banke vložile vanj, enostavno ni bil
produktiven, skratka, ni funkcioniral kot kapital.
Vzroke za to moramo poiskati predvsem v družbenopoli-
tični ureditvi: prebivalstvo Radia Študent sta (kot je raz-
vidno iz dokumentov) sestavljali dve etnični skupini, kato-
liki in muslimani, ki sta bili enakopravno zastopani v
upravnem aparatu. Vodstvi obeh grupacij sta si bili pri de-
litvi denarja neprestano v laseh, pri čemer sploh nista
mislili na ekonomski učinek naložb: šlo jima je predvsem
za to, da vsak dobi enako. Tako so nastale številne tovar-
ne brez surovinskega zaledja (v muslimanskem delu, na
primer so na veliko delali termoelektrarne na premog -
zato, ker so jih imeli veliko katoliki - pri čemer muslimani
sploh niso imeli premoga, pač pa ogromno neizkoriščene-
ga mazuta), ki so seveda proizvajale samo zgubo.
Drugi razlog za ekonomsko katastrofo je bila nerazvitost
Radia Študent: vladajoča birokracija je namreč domneva-
la, da je dovolj, da iz zahoda uvozi najmodernejšo tehnolo-
gijo, k njej postavi domače delavcev, vse skupaj vključi in
postrga profit. Seveda pa iz tega ni bilo nič: izkazalo se je,
da prebivalstvo Radia Študent dosega boljše rezultate s
staro, domačo tehnologijo kot z najmodernejšo uvoženo.
Vzrok za to je preprost: izredno nizka splošna in tehnična
izobrazba prebivalstva ter pomanjkanje delovne discipli-
ne, značilne za razvite države.
Kakorkoli že, civilna vlada Radia Študent se je znašla v
težavah: objekti, ki so jih zgradili s pomočjo kreditov, so ali
stali ali dajali izjemno slabe rezultate, ali pa so, v najbolj-
šem primeru, bili zgolj polkolonialen (zaradi poceni delov-
ne sile) podaljšek zahodnih podjetij; vse skupaj je dajalo
kaj malo denarja, na vrata pa so začeli trkati prvi upniki.
Na tej točki pa je prišel za Radio Študent trenutek odloči-
tve: ali temeljita družbena in ekonomska reforma ali novo
zadolževanje. Ker je v deželi vladala birokracija - in ker bi
jo tovrstna reforma ogrozila - je seveda prišlo do novega
zadolževanja. S tem je dežela seveda prišla v še večje te-
žave, birokracija pa je - da bi se lahko utrdila na oblasti v
novih, zaostrenih razmerah - začela z družbenimi refor-
mami, ki naj bi zacementirale dano stanje. Skratka: Šlo je
za navajanje družbe na konstantno krizo, za stabilizacijo
krize. Če naštejemo samo nekaj ukrepov: z reformo šol-
skega aparata so obstoječe šolske programe, ki so prej
dajali zašilo splošno izobrazbo, zreducirali na nivo roko-
delskega mojstrstva, hkrati pa so uvedli izredno visoke
takse za prehod čez državno mejo in prepovedali uvoz
tuje literature. Paralelno s temi posrednimi ukrepi so,
predvsem v muslimanskem delu dežele, začeli z nepo-
srednimi pritiski - prišlo je do precejšnjega števila
montiranih (in to izredno slabo montiranih) sodnih proce-
sov, ki so imeli predvsem zastraševalno funkcijo.
Namen teh ukrepov je bil popolnoma jasen: zdresirati pre-
bivalstvo in mu omejiti obzorje. Vendar pa je birokracija
delala račun brez krčmarja, saj so jo vsi ti ukrepi takore-
1
koč okrog ovinka krepko usekali po nosu. Ne samo, da so
zbujali trenutno ogorčenje pri prebivalstvu (predvsem pri
intelektualcih, toda to tako ali tako ni pomembno), poka-
zalo se je, da vsi ti koncepti (rokodelstvo in zapiranje me-
ja) zapirajo Radio Študent pred sodobnimi tehnološkimi
tokovi in s tem manjšajo produktivnost njegove industrije
in seveda večajo krizo. Skratka: vsi novi ukrepi, s katerimi
so želeli stabilizirati krizo (kar seveda pomeni: utrditi kriz-
no stanje, ne pa odpraviti ga) so jo samo še poglobili in
obogatili in zdelo se je, da temu procesu ni ne konca ne
kraja.
Tu pa je končno postalo vsem jasno, da se je država za-
vozlala v tak vozel, ki ga nikakor ni možna sama razvozlati
ali presekati. Zdelo se je, da sta na voljo le dve možnosti:
ali socialistična revolucija (ki so se je vsi zelo bali), ki bi
gospodarstvo povezala z Evropo, odprla meje in vz-
postavila demokracijo, hkrati pa pomedla z vladajočimi,
korumpiranim! in od oblasti pijanimi sloji. Druga možnost
pa je bila seveda uvedba vojnega stanja.
Tu ni ne prostor in čas, da bi razglabljali, zakaj do sociali-
stične revolucije ni prišlo (na hitro lahko navedemo le ne-
kaj vzrokov: pomanjkanje demokratičnih tradicij,LBzrazito
antiintelektuaOOa klima, neizkušenost in nespretnost le-
vih sil, itd.). Dejstvo je, da je 26. 7. zjutraj polkovnik
Kovacz izvedel državni udar in uvedel vojno stanje. (Po-
drotineje o tem: Martial Law at Radio Student, A Douglas
Stanglin Report, Neewsweek 2.8.1983).
Seveda državni udar ni prinesel nikakršne kvalitativne
spremembe v družbenih odnosih: šlo je zgolj za nadalje-
vanje istih družbenih razmerij z novimi, represivnimi sred-
stvi, pri čemer pa je treba priznati, da je hunta izvedla ne-
kaj izredno uspešnih ideoloških trikov. Tako so o civilni
vladi, ki je pravzaprav zavozila deželo, govorili le kot o
»usranih civilistih, ki so s svojo neumnostjo onečastili
našo sveto zemljo in prodali državo«, pa čeprav so hunto
sestavljali samo člani prejšnje, civilne vlade (nadpolkov-
nik Kovacz, denimo je bil v civilni vladi premier, major Maj-
nik zunanji minister, ayatollah Hlodnik vodja oddelka za
odnose z verskimi skupnostmi, ipd.). Prav tako so za ne-
prestano zaostrovanje vojnega stanja krivili svet, češ da
pripravlja tretjo svetovno vojno, še posebej pa so imeli v
zobeh Jugoslavijo, ki pa je v njihovi ideologiji odigrala prav
posebno vlogo.
Kot smo rekli že na začetku, so nam, Jugoslovanom in še
posebej Slovencem (kot narodu, ki meji na Radio Študen-
t) podtikali vsa svoja notranja protislovja in trdili, jih napa-
damo zato, da bi našo domačo javnost odvrnili od naših
notranjih problemov. Seveda tako neutemeljenih očitkov
niti ni potrebno zavračati.
Kakorkoli že: vojno stanje je s 26. 7. postalo legitimna
družbena ureditev. Razlogi, ki so za tistih pet norih dni
polkovnika Kovacza utrdili na oblasti, se skrivajo pred-
vsem v dejstvu, da ga je podpiral katoliški del prebival-
stva, po drugi strani pa se mu je pridružil Du Du Muham-
mad, ki je bil izredno popularen med muslimani. Ta na Ra-
diu Študent rojeni pustolovec, ki se je najprej boril v Iranu
na HomeinijevI strani, se po zmagi iranske revolucije pre-
selil v Libanon, in končno zaslovel kot borec za pravice
muslimanov v Sovjetski zvezi, se je takoj ob začetku voj-
nega vrenja vrnil v domovino, ker je začutil, da mu bo mor-
da uspelo uveljaviti svojo inačico islama. Polkovnik Ko-
vacz ga je sprejel z odprtimi rokami, saj so bili Mohamme-
dovi mudžahedini precej bolje opremljeni (govorilo se je,
da jih še vedno financirajo Iranci) kot armada Radia
Študent.
Vendar pa se je že na samem začetku pokazalo, da imata
Du Du Muhammad in polkovnik Kovacz le eno samo skup-
no lastnost: oba želita osvojiti oblast, pri čemer se bistve-
no razlikujeta pri pogledih na bodočo družbeno ureditev
Radia Študent kot tudi v samih metodah vladanja (sim-
ptomatični so spori med feldkuratom Kornhauserjem in
Alijem Radžanijem - glej dokumente). Prišlo je do obupnih
poskusov zbližati obe armadi ((Fekdkurat Kornhauser se
je pomohamedanil, aerodinamische luftbataljon feldvebel
Hlodnik je postal ayatollah, polkovnik Kovacz pa imam),
vendar pa so ti pripeljali do samo še večje zmede, števil-
nih nesporazumov in nezadovoljstva v obeh armadah. Pa-
ralelno s tem so se večale tudi težave gospodarstva, ki je
zaradi vsesplošne mobilizacije prebivalstva skoraj po-
vsem zastalo in s tem povzročilo, da je eksistenčni mini-
mum večine prebivalstva padel pod še dopuščeno mejo -
ali, drugače povedano, v deželi se je začela lakota.
Skladno z naraščanjem ekonomske krize pa je naraščala
tudi družbena norost: kot že večkrat rečeno, hunta pol-
kovnika Kovacza nikakor ni razumela notranjih protislovij
družbe, ki je načelovala, zato je krivdo za vse težave valila
na zunanjega sovražnika: skladno z večanjem težav se je
moral večati tudi sovražnik. Ta je od sosednje Jugoslavije
zrasel kar v tretjo svetovno vojno, ki je grozila uničiti svet
in Radio Študent.
Najhuje pri vsem tem je, da so člani hunte v vse to res ver-
jeli: tako so v petek, 29. julija 1983 ob deveti uri petinštiri-
deset minut začeli z vojnimi operacijami, kot da bi se za-
čela tretja svetovna vojna. Ko se je vojni stroj sprožil, ga ni
bilo več mogoče ustaviti (nekaj granat je padlo tudi na Ju-
goslavijo, vendar niso povzročile pretirane škode): toda,
vojni stroj je bil, tako kot vsa družba, ves prežet s protislo-
vji, zato pravzaprav nobeni sosednji deželi ni mogel storiti
nič hudega: že ob trinajsti uri dvanajst minut je namreč za-
čel uničevati samega sebe.
Zaključek te žalostne epizode je znan: prišlo je do kata-
strofe, ki jo je preživelo le nekaj ljudi. Tem je Jugoslavija
pomagala vzpostaviti civilno vlado in normalizirati odnose
v deželi. Glavni protagonisti vojnega stanja so zbežali v
tujino: polkovnik Kovacz je v Paragvaju, kjer si je z nakra-
denim denarjem postavil farmo banan. Živi mirno življenje
poslovnega človeka, ki le včasih daje politične intervjuje
(glej: Una serrata con il Gollonelo. Achille Bonito Oliva di-
aloga con collonelo Kovacz, L'Esspreso 29. 9. 1983).
Ayatollah Hlodnik in Dudu Mohammed sta se vrnila v Iran,
od koder vodita boj sovjetskih muslimanov za svobodo
(glej dnevna zunanje-politična poročila), komet Mihailo-
vič Ljubo pa je odšel v Tuzlo, kjer naprej živi mirno življenje
upokojenca.
Z objavo dokumentov, ki sledijo, nikakor ne želimo znova
odpirati ran tistim, ki jih je vojno stanje tako ali drugače
prizadelo; želimo le odpreti prostor za dialog o vojnem
stanju (to že začenja tekst tovarišice Naumanove) in o
razmerah (ta uvod jih je skušal zgolj začrtati, predvsem pa
pokazati, da vojnega stanja ni povzročil zunanji sovražnik,
ampak notranja protislovja), ki so do vojnega stanja pri-
peljale. Kajti, edino z trezno in znanstveno poglobljeno
analizo bomo lahko razumeli tako nenavadno državno
tvorbo kot je Radio Študent, in razmere, ki se, kot sosed-
nje države, tičejo tudi nas.
MIHA KOVAČ
2
VOJNO STANJE NA RADIU STUDENT
Dokumenti
\/aš narod se je znašel v odločilni krizi, in pomembno vprašanje, ali bomo končno dobili ustavo, ali pa nam bo še naprej vlada-
la volja, zaposluje vsak um in razvnema vsako srce v Franciji.
Guverner Morris 23. februarja 1789
(v pismu grofu de Moustierju)
Ta noga bo tlačila svet.
generalnadpolkovnik imam kovacz 25. 7. 1983
3
Glede na velikanski pomen danega zgodovinskega trenutka, v katerem so bile postavljene na kocko os-
novne pridobitve, ki jih je Radio Študent izbojeval v desetin desetletnem boju za boljšo in pravičnejšo
ureditev,
glede na težavnost tega zgodovinskega trenutka, ko je šlo za to, da nas tako notranje kot zunanje so-
vražne sile, pahnejo v gotovo propast,
glede na privrženost široke demokratične javnosti in zaupanje, ki smo ga vzbujali doslej, brez prave mož-
nosti za usmerjanje poteka dogodkov, ki so Radio Študent privedli na rob razsula,
glede na anarhičnost dosedanje oblasti, na njen prosluli in v bistvu zaviralni liberalizem, ki je podajal
roko vsakemu, če jo je ta le ponudil, brez premisleka o njegovih dobrih ali slabih namerah,
glede na javno in splošno izraženo zahtevo najširše demokratične javnosti po večji demokraciji, redu,
miru in varnosti.
Tajni komite motritve in rešitve Radia Študent, ki legalno deluje pod imenom Uredništvo Radia Študent
izdaja naslednji
PROGLAS VOJAŠKEGA SVETA NARODNE REŠITVE RADIA ŠTUDENT
Prebivalci, prebivalke, državljani Radia Študent!
Naši domovini grozi smrtna nevarnost. Protidržavne in reakcionarne akcije sil, ki jim demokracija očitno
ni pogodu, so pahnile Radio študent na rob propada, na rob državljanske vojne, na rob slepemu podreja-
nju diktatu imperialističnega sveta. Ne gre več samo za to, da preprečimo prelivanje bratske krvi, zdaj
gre za to, da se prepreči nadaljnje prelivanje bratske krvi. Kajti kri je že stekla, čemu prikrivati resnico?
Agresivnost antidemokratičnih sil je dosegla tisto nevarno in kritično mejo, ko zgolj vztrajanje in poziva-
nje k miru in redu ne zaleže več. Nastopil je čas, da pot propadanja Radia Študent odločno zapustimo, da
preprečimo nadaljnje razpadanje. Rak-rana je razjedala celovitost Radia Študent tako od znotraj kot od
zunaj. Zato je nastopil čas, ko moramo začeti z dejstvovanjem v imenu višjih potreb, v imenu splošne de-
mokracije. Takoj je treba zagotoviti izvrševanje in spoštovanje odlokov oblasti Radia Študent, spoštova-
nje discipline, reda in miru.
Motiviran z višjimi demokratičnimi interesi ter z resnostjo zgodovinskega trenutka, je Tajni komite motri-
tve in rešitve RŠ, na osnovi lastne odločitve, ki temelji na povzetju izkušenj in interesov celotnega ljud-
stva Radia Študent, katerega osnovo in najbolj prvinsko hotenje je red in mir ter zagotovljena varnost, z
udarom uvedel vojno stanje na celotnem ozemlju Radia Študent. Omejitve, ki jih vojno stanje vsiljuje, so
razumljive in naravnane k višjim smotrom, za katere se borimo že desetletja in desetletja. S ponosom
lahko zatrdimo že danes, da nam je uspelo z odločno akcijo doseči najbolj poglaviten cilj, ki je pogoj do-
bro izvršenega prehoda iz mirnega v vojno stanje, to pa je odločni »ne« vsem nazadnjaškim in reakcio-
narnim silam, pa naj te delujejo od znotraj, ob podpori imperialističnih plačancev, ali od zunaj, podprte in
priznane od imperialistov. Rekli smo »ne« vsem sovražnim silam demokracije na Radiu Študent in hkrati
pokrenili vse potrebno za tisto nadaljevanje, ki naj privede svobodo in demokracijo v poslednjo kočo po-
slednjega prebivalca na ogroženem teritoriju Radia Študent.
Državljani!
V noči med 19. in 20. julijem tekočega leta 1983 se je Tajni komite motritve in rešitve RŠ preformiral v
Vojaški svet narodne rešitve Radia Študent, pod vodstvom nadpolkovnika Kovacza. Poudariti je treba,
da stoje za njim Oborožene sile Radia Študent v celoti, z majhnim in v bistvu brezpomembnim izuzetkom
petokolonaških sil prištabnega podoficirja sous-lieutenanta Joachima Cowsheta, da sme in more raču-
nati z zaupanjem in podporo vseh naprednih, svobodoljubnih in demokratičnih sil. S to zavestjo, ki obeta
mir in varnost, je Vojaški svet narodne rešitve Radia Študent odločen v svoji nakani zagotoviti mir in var-
nost celotnega ozemlja Radia Študent. Vojaški svet narodne rešitve ni začasen organ, temveč je organi-
ziran tako, da lahko ponudi maksimum demokracije ne glede na trenutno stanje, ne glede na zahteve in
pritiske, ki bi od zunaj hotele usmerjati njegovo dejstvovanje, ob vsakem času in na vsakem mestu. Voja-
ški svet narodne rešitve Radia Študent tvorijo visoki oficirji armade Radia Študent, še včeraj navadni dr-
žavljani s funkcijami v upravnem in programskem sektorju Radia Študent, brez pravic in brez prave mož-
nosti za vpliv na potek dogodkov. Ponavljamo: gre za skupino visokih oficirjev na hitro zbobnane armade
Radia Študent, s kooptiranimi članj iz podoficirskih vrst, ki so še včeraj le nemočno opazovali, kako so-
vražne sile napredka ženejo Radio Študent v pogubo, danes pa že dejstvujejo po novem kurzu skokovite-
ga porasta demokracije, reda, miru in varnosti. V teku so tudi že reforme, ki bodo Radiu Študent zagoto-
vile večjo varnost in sigurnost v negotovih pogojih mednarodne konkurence na ekonomskem področju.
Vojaški svet narodne rešitve Radia Študent se bo, pri polni zavesti in z brezprimerno odločnostjo ter pre-
ko ustreznih organov, boril za zakon in dobrobit vsega ljudstva, proti špekuliranju za špekulante, proti
razsipanju in bogatenju posameznikov na račun skupnosti za razsipavanje in bogatitev družbe v celoti;
4
izkoreniniti namerava zločine, kršitve javnega reda in demokracije ter stoletno preganjanje ljudstva k
odtujenemu delu.
Državljani, državljanke!
Vse aktivnosti Radia Študent so od tega dneva podrejene zahtevam vojnega stanja;
Vojaški svet narodne rešitve Radia Študent deluje odslej po sektorjih, ki se oblikujejo v skladu z zadolži-
tvami iz obdobja pred uvedbo vojnega stanja - prirejeno zahtevam, kakor so te vsebovane v prehodu na
vojno stanje;
Najvišje oblastno telo Radia Študent je Vojaški svet narodne rešitve, kateremu so neposredno odgovorni
vsi poveljniki sektorjev, ki lahko vpliva na vse odločitve vsakega sektorja posebej, ne glede na mesto, ki
ga ta zavzema v sistemu demokratičnih odnosov, ki predvideva vsako najmanjšo podrobnost v zadevah
dejstvovanja katerekoli enote kateregakoli sektorja, ki, končno skrbi za to, da bo glas Radia Študent
pravilno zastopan na internacionalni ravni, z glasom, ki mu jamči popolno suverenost v občevanju z med-
narodno skupnostjo - ne glede na siceršnje namere in stremljenja te-iste;
Militarizira se vse produktivne in komunikacijske sektorje Radia Študent kot tudi sam njihov program v
celoti;
V skladu z odlokom o nemoteni preskrbi prebivalstva v celoti, posebej pa vsega oficirskega in delno pod-
oficirskega kadra v armadi Radia Študent, začne ta-isti v polni meri delovati in učinkovati z dnem uvedbe
vojnega stanja na Radiu Študent;
Ustanovi se posebna enota s specialnimi nalogami na vseh sektorjih Radia Študent, s posebnim poudar-
kom na morebitnih akcijah in nalogah v zraku in za posebne naloge obrambe vojnega stanja na Radiu
Študent. Ime novoustanovljene, prištabne enote je Aerodinamische luftbataljon, njen poveljnik postane
Fevdvebel Hlodnik;
Prav tako se ustanovi posebna prištabna enota za vzdrževanje alarmnih naprav ter usposabljanje pose-
bej opremljenih terencev za boj v mirnih okoljih. Poglavitna zadolžitev te enote je informiranje in obveš-
čanje najširše demokratične javnosti, po načelih objektivnega in stvarnega poročanja o dogodkih - tako
doma kot v tujini; poveljnik te enote postane major Janko Majnik;
Prav tako se ustanovi posebna prištabna enota za vzdrževanje reda in miru, s specialno opremo za boj na
težavnih terenih; poveljnik te enote postane podporočnik Gavro Crnokrak;
Poveljnik nad celotno armado Radia Študent, s posebej pridruženimi prištabnimi enotami ter imenovani
voditelj Vojaškega sveta narodne rešitve Radia Študent je nadpolkovnik Kovacz, z vsemi pooblastili, ki
omogočajo ustrezno in pravilno ravnanje v vsakem trenutku vojnega stanja na Radiu Študent.
Odlok začne veljati z današnjim dnem in je v veljavi do preklica.
za VSNRRŠ
seržant Janko Majnik
Oddajniki Radia Študent (usmerjeni na jugoslovansko ozemlje)
5
Osrednje Informacije, 20.07.1983
Po ukazu nadpolkovnika Kovacza in določilih 13. člena
statuta bivšega RŠ je štab Aerodinamische luftbataljona
izdelal smernice za delovanje informacijskih enot v treh
točkah:
a)	vse informacije, ki jih posredujejo razglasne stanice
ALF, morajo biti objektivne in v skladu z resničnim sta-
njem na bojišču.Resnico je treba predstaviti tako, da bo
pomirjujoče delovala na prebivalstvo, krepila borbenega
duha in vzpodbujala mržnjo do sovražnika ter Cowsheto-
ve pete kolone.
b)	ko bo obveščevalna služba ugotovila kdo nas je napa-
del, mora ALF objektivno poročati o grozodejstvih sovraž-
nikovih enot, jasno pokazati nesposobnost njegovih ka-
drov in inkompetentnost njihovega vodje.
c)	med poročila z bojišča naj poročevalci vrinejo reporta-
že iz zaledja v katerih naj pokažejo na drobne zmage ob-
čanov v vsakodnevnih spopadih s Cowshetovo peto kolo-
no, porast delovne vneme, visoko moralo in veselje do ži-
vljenja. Protokol mora do sobote 30. julija izdelati prilož-
nostne parole, ki jih bodo nemobilizirali starejši občani in
otroci spontano vzklikali ob mimohodih zajetega sovraž-
nika.
AL feldwebel Hlodnik
01, četrtek, 21. julij
Uvedba vojnega stanja na Radiu Študent je naletela na ši-
roko podporo in razumevanje. Služba za varnost, ki jo vodi
podmajor Pistotnik, je včeraj zvečer ob dvaindvajseti uri
trinajst minut izdala komunike, v katerem ugotavlja, da so
se proti večeru začele razmere normalizirati in da se ži-
vljenje vrača v utečene tokove. Nemiri, ki so jih ob štirinaj-
sti uri dvajset minut po navodilih centrov iz tujine začeli
povzročati pripadniki Cowshetove pete kolone, so bili raz-
biti s strani naprednih pripadnikov ljudstva, okrepljenih s
člani službe za varnost. En Cowshetaš je mrtev, osemnaj-
st pa se jih je znašlo v zaporu, kjer jim bo sodilo hitro voja-
ško sodišče. Ranjen ni bil noben pripadnik ljudstva ali var-
nostne službe.
Služba za varnost tudi sporoča, da so se pripadniki Cow-
shetove pete kolone umaknili v ilegalo, kjer delujejo pod-
talno, poslužujoč se metod specialne vojne, zato služba
za varnost poziva ljudstvo k budnosti. Kdorkoli bi opazil
kakršnokoli delovapje, ki bi spominjalo na prisotnost cow-
shetašev, naj to anonimno sporoči na telefon 261-985.
Sektorji za informiranje, za zvezo in za akcije v sovražni-
kovem zaledju sporočajo, da je uvedba vojnega stanja na
Radiu Študent povzročila pravo paniko v svetovnih impe-
rialističnih in hegemonističnih prestolnicah, ki so se tudi
začele posluževati metod specialne vojne. Administrativ-
ni oddelek in služba za preskrbo Radia Študent sporoča-
ta, da so zahodne banke zasegle vse premoženje Radia
Študent v tujini, hkrati pa zahtevajo takojšnje povračilo
naših dolgov v tujini. Administrativni oddelek opozarja, da
se bomo morali v tem vidu opreti povsem na lastne sile,
služba za varnost pa svari pred teroristi, ki bi jih zahodne
sile lahko pretihotapila na naše ozemlje, zato naj bodo
pripadniki ljudstva previdni v stikih s tujci.
Nasprotno pa oficir za zvezo z bratskimi deželami sporo-
ča, da je uvedba vojnega stanja na Radiu Študent, ki je
razkrinkala uničevalne namene imperialistov in hegemo-
nistov, naletela na široko odobravanje pri bratskih deže-
lah. Pozdravno brzojavko so nam poslali: bratska alban-
ska partija dela, sirski kralj Asad, jordanski kralj Husein,
iranski in iraški generalštab ter argentinski predsednik
general Bignone. Nabolj pa nam je moralo dvignila brzo-
javka iz bratske Poljske.
To je bilo poročilo o stanju po prvem dnevu uvedbe vojne-
ga stanja, pripravil pa ga je nadpolkovnik Kovacz.
Pozdravna brzojavka Vojaškega sveta socialistične rešitve
^WROS) in Domoljubnega gibanja socialističnega preporo-
da (PROS) Radiu Študent
WROSinPROS
Warszawa, Polska
Warszawa, 20. julija 1983
Radiu Študent
Uubljana-SFRJ
Študentsko naselje blok VIII
Dragi tovariši, spoštovani nadpolkovnik tov. Kovacz!
Na izredni seji vojaškega sveta socialistične rešitve, ki so
mu prisostvovali tudi vodilni predstavniki Domoljubnega
gibanja socialističnega preporoda, smo sprejeli na znanje
odločitev vaše cenjene radijske postaje, da spričo groze-
če imperialistične nevarnosti uvede vojno stanje. Uvedba
vojnega stanja ustreza aktualnim potrebam zaostrenega
razrednega boja v svetovnih razmerah in družbenopolitič-
nega življenja v državi. Oziraje se na naše 19-mesečne iz-
kušnje vam zagotavljamo, da je vojno stanje najzaneslji-
vejše sredstvo za obrambo in razvijanje socializma, za boj
proti notranjemu in zunanjemu sovražniku in kontrarevo-
luciji ter vsakršnim grožnjam ljudski demokraciji in proce-
su normalizacije. Zato sprejemamo informacijo o vašem
ukrepu z razumevanjem in olajšanjem ter obenem z našim
zadovoljstvom nad storjenim izražamo tudi željo, da bi vaš
zgled posnemale vse zdrave socialistične in domoljubne
sile v vaši družbeni skupnosti.
Z bratskim socialističnim pozdravom!
ZA PROS
Leonid Sergeevič Andreev, I. r.
ZAWROS
losif Ivanovič Prokopof, 1. r.
01 ponedeljek, 25. julija
Danes zjutraj ob deveti uri štiriindvajset minut se je sestal
generalštab Radia Študent, da bi pregledal stanje v posa-
meznih enotah in službah med vikendom. Ugotovil je, da je
bilo stanje dobro in da vsi izvršujejo zadane naloge, žal pa
je iz poročila obveščevalne službe razvidno, da se zuna-
njepolitična situacija intenzivira. Tako sta služba za pre-
skrbo in administrativni oddelek Radia Študent potrdila
vest, ki sta jo objavila že v petek, da so namreč zahodne
banke zasegle vse premoženje Radia Študent v tujini,
hkrati pa zahtevajo takojšnje povračilo naših dolgov. K
temu administrativi oddelek dodaja še natančen seznam
bank - eksekutorjev, iz katerega je razvidno, da je Chase
Manhattan Bank zaplenila oba tankerja Radia Študent, in
to Lili Marlen, ki je plula pod panamsko zastavo, in Kon-
stanco Boltzman, ki je plula pod libijsko zastavo. Tankerja
so zaplenili skupaj z nafto, ki so jo natovarjali v pristaniš-
6
ču v Abu Dabiju, hkrati pa administrativni oddelek sporo-
ča, da ni mogel stopiti v stik z nobenim od kapitanov, zato
obstaja utemeljen sum, da je Chase Manhattan Bank za-
jela tudi posadki obeh ladij. Glede na to poročilo je odde-
lek za preskrbo Radia Študent danes zjutraj ob sedmi uri
trinajst minut izdal poseben komuniké, v katerem ugota-
vlja, da se bo zaplemba obeh tankerjev vsekakor poznala
pri preskrbi z nafto, vendar bodo zaloge vseeno zadošča-
le.
Generalštab Radia Študent je pregledal tudi poročilo var-
nostno-obveščevalne službe, ki je preko vikenda zbrala
poročila svojih central v Washingtonu, Moskvi in v deže-
lah tretjega sveta. Iz poročila je razvidno, da so specialne
enote KBG danes zjutraj ob šesti uri dvajset minut odkrile
oddajnik naše obveščevalne službe, ki je bil skrit v kleti
poslovalnice Aerfiota v prospektu Vronskega, hkrati pa so
zaplenili petsto dolarjev deviznih zalog, ki so jih imeli naši
agenti zakopane na dvorišču taiste poslovalnice. Po ne-
uradnih vesteh naj bi našim agentom uspelo prebegniti v
Gruzijo, kjer se še vedno skrivajo. Sicer pa zadnje poroči-
lo moskovske centrale, ki je bilo oddano v nedeljo, ob
enaindvajseti uri petinpetdeset minut, pravi, da so se v
Moskvi v nedeljo popoldne sestali predstavniki general-
štabov vseh vzhodnoevropskih držav.
Ugotovili so, da je uvedba vojnega stanja na Radiu Štu-
dent izredno koristna, saj bo odvrnila pozornost od-vojnih
priprav obeh blokov. Sklenili so tudi, da velja na zunaj
podpreti vojaško vlado nadpolkovnika Kovacza, hkrati pa
se je zaradi njene protisovjetske usmerjenosti treba proti
njej boriti z metodami specialne vojne.
Nekaj podobnega ugotavlja tudi poročilo vi/ashingtonske
centrale, ki za razliko od moskovske še vedno deluje.
Ameriška vlada se je pod vodstvom predsednika Reaga-
na sestala v nedeljo zjutraj: izrazili so globoko zadovolj-
stvo z ukrepi Chase Manhatan Bank, hkrati pa so izrazli
željo, da bi mednarodni monetarni fond prisilil Radio Štu-
dent, da bi razglasil moratorij. Iz virov, ki so blizu uradnim
krogom, smo tudi izvedeli, da je predsednik Reagan iz ne-
znanih razlogov namignil nekaterim najvidnejšim ameri-
škim časopisom, da naj veliko pišejo o vojnem stanju na
Radiu Študent.
Generalštab je po temeljitem pregledu vseh teh poročil v
tovariški diskusiji sprejel naslednje sklepe:
1.	V povračilo za zaplembo vsega premoženja Radia Štu-
dent v tujini objavlja generalštab Radia Študent zaplembo
vse imovine Chase Manhattan Bank na Radiu Študent.
2.	Glede na poročilo svojih obveščevalnih služb general-
štab Radia Študent ukazuje sektorju za informiranje, da
pred svetovno javnostjo razkrinka namene imperialistov
in hegemonistov. V skladu s tem ukazom naj sektor za in-
formiranje temeljito predstavi premike armad v vzhodni in
zahodni Evropi, hkrati pa naj ^etovno javnost opozori na
moralno trdnost vojnega stanja na RŠ.
Na koncu svojega sestanka je generalštab Radia Študent
pregledal brzojavke, ki jih je dobil iz bratskih dežel. Alban-
ska partija dela je takoj, ko je zvedela za zaplembo obeh
tankerjev, ponudila pomoč v nafti, ki jo je generalštab v
skladu s politiko opiranja na lastne sile odklonil. Prav tako
je pozdravno brzojavko poslala mongolska vlada, ki se
zavzema, da bi Radio Študent in Mongolija vzpostavila di-
plomatske odnose na ravni veleposlaništev. Posebno br-
zojavko pa je znova poslal general Bignone, ki predlaga,
da bi Radio Študent In Argentina podpisala pakt o nena-
padanju. Generalštab Radia Študent je pooblastil svojega
oficirja za zvezo z bratskimi deželami, da na vse te brzo-
javke prijazno odgovoril, hkrati pa je sklenil, da bo o ar-
gentinskem predlogu razpravljal jutri zjutraj. Današnji se-
stanek generalštaba se je končal ob deveti uri enainštiri-
deset minut.
raportiral nadpolkovnik Kovacz
0125.7.1983
Petega dne uvedbe vojnega stanja na Radiu Študent biv-
še redakcije - sedanji sektorji - izdajajo naslednje poroči-
lo:
Služba za notranjo varnost v kasarni Radia Študent spo-
roča, da je bilo v času od petka, 22. julija, do ponedeljka,
25. julija, kljub neprestani budnosti dežurnih organov,
stanje v kasarni in okoli nje nespremenljivo. Oficirja bez-
bednosti nadmajorja Piska je v odsotnosti nadomeščal
nadlajtnant, ki je v petek, 22. julija, ob 23. uri izdal povelje
za intervencijsko uzbuno. Na mesto zbora so vsi obvezni-
ki prispeli v roku treh minut. V kasarni sta ostala le dežurni
vojak za tehnična vprašanja in dežurni alarmator. Štabni
oficir za zvezo, major Janko Mlajnik,in nadpolkovnik Ko-
vacz, ki sta prisostvovala intervencijski uzbuni, sta na
koncu uspešno izvedene akcije izrazila neprikrito zado-
voljstvo. Postrojenim vojakom sta sporočila, da se tako
vrhunsko pripravljeni vojski pač ni treba bati tudi deset-
krat močnejšega agresorja.
Sobotno dopoldne ni prineslo nič neobičajnega, zato pa je
bil v soboto ponoči med pol deveto in deseto uro dežurni
alarmator prisiljen večkrat alarmirati. Straža kasarne Ra-
dia Študent je namreč večkrat opazila sumljive sence, ki
so se pojavljale med strateškimi objekti kasarne. Ob 22.
uri in 10 minut je nadlajtnant Bizjak, ki je nadomeščal
nadmajorja Piska v odsotnosti, na strehi 8. bloka tik ob
oddajniku zveze Radia Študent legitimiral in odvedel ne-
znanega študenta.
V nedeljo, 24. julija, je služba za notranjo varnost temeljito
pregledala in počistila prostore v kasarni, vsi kontigenti
vojakov so bili na jutranji smotri ponovno ostro opozorjeni
na resnost nastalega položaja, odgovornost, ki jo morajo
pripadniki vojske narodne obrambe Radia Študent brez-
pogojno spoštovati, predvsem pa jih je komandant kasar-
ne ponovno pozval na stalno budnost. Nedeljsko popol-
dne so imeli pripadniki narodne obrambe spričo zadovolji-
vega položaja prosto v smislu športnih in kulturnih aktiv-
nosti.
Služba za alarmiranje je bila stalno prisotna in podrejena
Službi za notranjo varnost. Vsi alarmatorji, ki za konec
tedna niso bili na dolžnosti, so se udeležili intervencijske
uzbune v petek ponoči. V soboto in nedeljo so pripadniki
službe za alarmiranje večkrat ponovili vaje, ki sodijo v nji-
hove zadolžitve. Služba za alarmiranje nadalje sporoča,
da je danes zjutraj v kasarno prispel naročen kontigent
megafonov in policijskih siren »Senheisser«, ki so alar-
matorjem v novi vlogi nujno potrebni.
Bivši administrativni oddelek, sedanja služba za zvezo z
zaledjem, oziroma služba za preskrbo, je v minulem koncu
tedna izpolnila naslednji ukaz komandanta brigade, bivše
glavne urednice Radia Študent: V soboto zjutraj sta se in-
tendantka, poročnica D. Pekova in šef propagande poroč-
nik Blagoevič odpravila v nabavo nujnih živilskih paketov
v oskrbovalni center kasarne Radia Študent. Svojo nalo-
go sta uspešno izvršila in vsi pripadniki Vojske narodne
rešitve Radia Študent so prejeli po sedem paketov suhe
hrane, kar ustreza biološkim potrebam za ta teden. Pri po-
skusnem pregledu sprejete hrane je poročnik Blagoevič
7
ugotovil, da je hrani rok pretekel za štirideset dni, da pa
potencialna nevarnost zastrupitve vojakov ne obstaja.
Služba za zvezo z zaledjem nadalje sporoča, da je v pre-
teklih treh dneh množica predstavnikov ljudstva telefo-
nično, s telegramom ali kako drugače podprla uvedbo voj-
nega stanja na Radiu Študent. Na naš naslov so prispeli
tudi tuji častniki, ki komentirajo našo potezo, o čemer
bomo še poročali.
Sektorji za informiranje ter za zvezo v sovražnikovem
zaledju, v sestavi specialnih enot pri štabu bataljona, so
pretekle dni delovali v matični kasarni precej okrnjeno, saj
je večina pripadnikov specialnih enot na posebnih zado-
lžitvah doma in po svetu. Vseeno so vse specialne enote v
petek popoldan izvedle skupni sestanek v prostorih ka-
sarne. Pod vodstvom feldvebla Hlodnika in ob prisotnosti
nadpolkovnika Kovacza je sejo vodil sekretar za idejno in
politično delo, višji zastavnik Savič. V imenu vseh članov
aktiva je ostro obsodil agresorsko dejavnost Cowshetove
pete kolone; izrazil je nujno zavzetost vseh služb Armade
narodne rešitve in ponovno poudaril nujnost, s katero je
komanda Kasarne Radia Študent objavila vojno stanje.
Sekretar višji zastavnik Savič je v nadaljevanju ocenil
vključitev žensk v redne enote Armade narodne rešitve in
ugotovil, da pri pregrupiranju nežnejšega spola iz bivših
redakcij v vojne in jurišne bataljone, ni prišlo do izrazitih
komplikacij. Služba za preskrbo je sprejela zadolžitev za
nabavo zadostnih količin higienskih pripomočkov.
Pod točko razno je seržant Nežmah izpostavil problem, ki
resno ogroža idejo in akcijsko opredelitev Armade narod-
ne rešitve Radia Študent. Nežmah se je zavzel za ukinitev
skoraj vSeh reklam, ki se kljub uvedbi vojnega stanja še
vedno pojavljajo na Radiu Študent in svojo zahtevo podprl
s tezo, da sporočila, ki reklamirajo potrošniško blago na
tipično kapitalističen način, ne sodijo v akcijsko usmeri-
tev Vojaške narodne rešitve. Komanda Kasarne Radia
Študent je protest seržanta Nežmaha vzela na znanje in
bo v naslednjih dneh o usodi inkriminiranih reklam tudi
ustrezno ukrepala.
Enota za posebne naloge, Aerodinamische luftbataljon
deluje v strogi konspiraciji in ne izdaja raporta.
Nadpolkovnik Kovacz je za potrebe Vojske narodne reši-
tve Radia Študent na izredni seji danes zjutraj ob 03. uri
dvajset minut izdal uredbo o nujni mobilizaciji narodnih
mas v vrste Armade. Po njej pozivamo vse sposobne in
moralno zavedne borce, da se priključijo enotam Vojske
narodne rešitve in tako potrdijo nujnost uvedbe vojnega
stanja.
poročnik Gavro Crnokrak
01,25.7.83
DEMANTI
Dan pred državnim praznikom, 21. 7. 83, je bilo na Polj-
skem ukinjeno vojno stanje.
Vojno stanje na RŠ ni začasne narave, ne more biti uki-
njeno z dekretom najvišjega telesa, katerega funkcija je
upravljanje in nadzor v izjemnih pogojih dela; trajanje voj-
nega stanja, njegovo ukinjenje ali podaljševanje ni odvis-
no od subjektivnih faktorjev, nobeno telo, nobena služba
ga ne more sankcionirati od zunaj, ker gre za objektivno
stanje stvari, kateremu so podložne vse službe, vse akci-
je in vsi načrti, ki bodo našli svoje mesto v pogojih vojnega
stanja.
Treba je vedeti, da v zgodovini vojno stanje zelo pogosto
nastopi tudi prikrito. Ni nujno, da zunanji opazovalci že na
prvi pogled lahko opazijo, da je to ali ono telo uvedlo vojno
stanje. Lahko je v veljavi že dijé časa in se šele nato
oblastna telesa odločijo, da bodo vojno stanje objavila;
izvršno telo lahko objavi prekinitev vojnega stanja in se
odloči za vojno stanje v tajnosti; izvršno telo lahko objavi
ukinitev vojnega stanja in priredi okoliščine tako, da se bo
normalno stanje vedlo kot vojno stanje; za to priložnost bo
izdelalo celo vrsto t. im. varovalk, ki naj pod plaščem sta-
nja v miru nadaljuje vojno stanje; izvršno telo lahko nada-
lje objavi ukinitev vojnega stanja in hkrati uvede izredno
stanje v miru; nadalje je moč najti primere, ko izvršna
oblast deluje kot da ima opraviti s stanjem v miru, zakono-
dajna oblast pa ukrepa v skladu z določili vojnega stanjá
in obratno; znani so primeri, ko sta se tako izvršna kot za-
konodajna oblast vedli kot da imata pred seboj stanje v
miru, obe instanci pa nadzira, kontrolira in določa smer
njunega odločanja in sprejemanja predlogov, smernic in
odlokov, komite za posebne namene in v veljavi v poseb-
nih situacijah; v določenih okoliščinah bo vojska prevzela
oblast in uvedla mirno stanje; spet drugič bo vojska pre-
dala štafeto civilnim obtastem, te pa bodo s svojim prvim
aktom uvedle vojno stanje; itd.
21. 7. 83 je Sejm sprejel in potrdil odločitev Državnega
sveta o ukinitvi vojnega stanja na Poljskem. Ali gre bolj za
konsolidacijo ali bolj za normalizacijo? Dovolj je namigov,
ki kažejo, da gre prej za utrditev doseženega v pogojih
vojnega stanja, z drugimi sredstvi.
20.	7. 83 je štab specialne enote aerodinamische luftba-
taljona predlagal uvedbo vojnega stanja na RŠ. Tajni ko-
mite motritve in rešitve RŠ je predlog obravnaval in spre-
jel, se preimenoval v Vojaški svet narodne rešitve RŠ in
deluje v novih pogojih, z novimi sredstvi.
21.	7. 83 - ob uvedbi vojnega stanja prejme VSNR RŠ
prve brzojavke, prve čestitke in prve odzive; prva sta se
odzvala Vojaški svet socialistične rešitve WROS in Do-
moljubno gibanje socialističnega preporoda PROS, s
podpisi tovariša losifa Ivanoviča Prokopova za WROS in
Leonida Sergeeviča Andreeva za PROS.
Hkrati nas je 21. 7. 83, ob 8.30 zjutraj obveščevalna služ-
ba obvestila o pospešenih premikih enot na celem terito-
riju Varšavskega sporazuma, o gibanjih, ki so pričala, da
se na Poljskem nekaj dogaja in transparentih, ki so se po-
javili na stavbah, v katerih delujejo organi, blizu najvišjim
oblastnim telesom od uvedbe vojnega stanja na Poljskem
pa vse do 21. 7. 83. Transparenti so vzklikali k miru in
oznanjali svobodo za vse Poljake.
Ko je VSNR RŠ 21. 7. 83, ob 16.30 prejel uradno poročilo
o ukinitvi vojnega stanja, se je takoj sestal na svoji peti iz-
redni seji tega dne. Zapisnik s seje povzema razpravo ta-
kole:
Zapisnik 5. izredne seje VSNR RŠ, četrtek, 21. 7. 83, ob
17. uri
nadpolkovnik Kovacz: Otvarjam peto izredno sejo štaba;
edina točka dnevnega reda bo: ukinitev vojnega stanja na
Poljskem.
(Sledijo raporti posameznih služb po utečenem redu.)
nadpolkovnik Kovacz: ob 16.30 smo prejeli posebno poro-
čilo o ukinitvi vojnega stanja na Poljskem. Ker smo s tem v
položaju, ko ostajamo osamljeni, moramo sprejeti nove
ukrepe za delovanje v izolaciji. Prav tako je treba ponovno
preučiti vsebino brzojavke, ki smo jo prejeli dopoldne; gre
za pozdravno brzojavko WROS-a in PROS-a.
fevdvebel Hlodnik: Kakor je res, da je takšno postopanje
nečastno in klavrno, je po drugi strani res, da so Poljaki ob
ukinitvi vpeljali celo vrsto varovalk. Mislim, da bi bilo treba
preučiti, če niso varovalke iz podskupine predpisov, ki so
8
veljali v vojnem stanju.
poročnik Crnokrak: meni se čini, da Poljaci tamo nešto ka-
mufliraju. Ja bih pre rekao, da gre za potez, koji naj omo-
guči pregovore s inostranstvom pod ugodnjima okolnosti-
ma.
seržant Majnik: Ne bo odveč, če vzamemo v obzir obe
možnosti: da je ukinitev vojnega stanja na Poljskem lahko
tudi resnična; v tem primeru bi brzojavko obravnavali z
vso previdnostjo; lahko je brzojavka lažna, lahko gre za
besedilo sovražnih sil v zaledju, opozoril bi samo na tole
podrobnost: v brzojavki je rečeno da »oziraje se na naše
19-mesečne izkušnje vam zagotavljamo ...« Tisti, ki trd-
no sedi v sedlu, ne bi klical na pomoč preteklosti, dovolj bi
mu bila sedanjost; ali pa je v tem namig, da smo mi pravo-
verni nadaljevalci 19-mesečnih izkušenj; prej bi bil za to,
da se je piscu te lažne brzojavke zareklo, izdal je svoje
skrite namere: vnašati nered in zmedo v naše strnjene vr-
ste pod varnim okriljem vojnega stanja.
nadpolkovnik Kovacz: predlagam, da posebna skupina
protiobveščevalne službe za detektiranje tako pisnega
kot tudi ustnega materiala od zunaj, prouči prispelo brzo-
javko in rezultate objavi 25. 7. 83. Posebna skupina pod
poveljstvom poročnika Pistotnika pa naj izdela vse po-
trebne načrte za realiziranje vojnega stanja v pogojih izo-
lacije.
OPOMBA: posebna skupina protiobveščevalne službe za
detektiranje tako pisnega kot tudi ustnega materiala od
zunaj je prispelo brzojavko WROS-a in PROS-a pomno
preučila in objavila rezultat, potom katerega je jasno, da je
dotična brzojavka lažna ter je tipičen primer vnašanja ne-
reda in zmede v naše vrste, kakor tudi opozorilo, da naj od
25. 7. 83 ves pisni in ustni material najprej preuči poseb-
na skupina protiobveščevalne službe, šele nato pa se
preda Vojaškemu svetu, ki bo na podlagi rezultatov pre-
sodil, ali naj se ga izstreli ali pa naj se odloči za protiukre-
pe.
zaV.I.P.E.
seržant Janko Majnik
01,25.07.1983
Tuji tisk je prejšnje dni obširno poročal o uvedbi vojnega
stanja na Radiu Študent. Vojaški svet narodne rešitve RŠ
je na svoji seji 25. 07. 1983 ob 13.00 sklenil, da bo, ne
glede na očitno zlonamernost nekaterih poročil in celo
sovražno nastrojenost nekaterih drugih, objavil povzetke
vseh pomembnejših člankov, še posebej člankov prijatelj-
skega tiska.
Pravda. 23. 07. 1983
Član generalštaba sovjetskih oboroženih sil in član polit-
biroja centralnega komiteja KP admiral Vsevolod Tuha-
čevski je včeraj v svojem govoru komsomolcem uljanov-
skega sovhoza »Krasnaje ulučenje«poudaril, da uvedba
vojnega stanja na Radiu Študent še ne pomeni, da so
anarhoiredentistične in muslimanskonacionalistične sile,
ki že leta rovarijo proti vsestranskemu napredku in zmagi
socializma v odročnih pokrajinah, že premagane. Vojaška
oblast sicer kaže precej razumevanja za ohranitev demo-
kratičnih pridobitev vseh naprednih sil, vendar je pod
močnim vplivom revizionističnih teorij in defetistične
prakse popuščanja imperialistični agresiji. Admiral Tuha-
čevski je tudi poudaril, da Sovjetska zveza ne bo dopusti-
la, da bi sovražne sile ogrozile mir in varnost na svetu in je
izrazil pripravljenost, da ponudi naprednim silam RŠ brat-
sko pomoč.
New Republic, 23. 07. 1983
Naš pariški dopisnik Annabelle Lomax poroča, da je v
noči z 19. na 20. junij skupina oficirjev pod vodstvom nad-
polkovnika Kovacza prevzela oblast na Radiu Študent.
Podrobnosti o poteku udara in političnem ter ekonom-
skem planu nove hunte niso znane, ker so vse telefonske
in teleprinterske zveze s tem delom sveta prekinjene. V
dobro obveščenih krogih pravijo, da so se okrog poslovne
stavbe RŠ, kjer je tudi sedež generalštaba, bili srditi boji
fned pripadniki vseh treh rodov vojske in uporniškimi sila-
mi Joachima Cowsheta, vodje sindikata v nastajanju, ki je
ostal lojalen demokratično izbrani vladi. Usoda uporniških
sil ni znana, isti viri pa trdijo, da so vsi člani vlade živi in v
hišnem priporu. Nadpolkovnik Kovacz slovi kot strog,
vendar korekten oficir stare šole z mnogo izkušnjami, leta
1979 je bil na izpopolnjevanju v Sovjetski zvezi, kar bi
morda dalo slutiti na povezavo med vojaško hunto in ja-
strebi v ruski vladi. Televizijski reporter, ki naj bi se po ne-
katerih govoricah nahajal v bližini operacij ni oddal nobe-
nega poročila, njegova usoda ni znana.
Renmin Ribao, 23. 07. 1983
General Šju Ming Lao je v svojem in v imenu kitajskih obo-
roženih sil poslal nadpolkovniku Kovaczu telegram z na-
slednjo vsebino: »Kitajska vojska vam čestita ob uspeš-
nem zatrtju kontrarevolucionarnih sil in verjame, da vas
nobene težave ne bodo ovirale pri nadaljnjem boju s so-
vjetskimi hegemonisti in ameriškimi imperialisti.
Zeri i Populit, 23. 07. 1983
Ameriški imperialisti, ruski hegemonisti in kitajski revizio-
nisti so nemočni ob narodu, ki se oslanja na lastne sile in
v trdnem prepričanju gradi socializem in elektrarne.
IIMale, 23. 07. 1983
»Mi držimo z vami.«
Sunday Telegraph, 24. 07. 1983
Kakor poroča naša madžarska dopisnica Magda Szabo
so razlogi za uvedbo vojnega stanja na RŠ bolj ekonom-
ske kot politične narave. Ekonomija RŠ že več let, kljub
nečloveškim naporom za stabilizacijo, drvi v neizogiben
propad. Povprečen osebni dohodek prebivalca RŠ je v za-
dnjem letu padel na 12 dolarjev mesečno, kava, olje, slad-
kor in bencin so že več mesecev racionirani, predposta-
vlja pa se, da bo situacija s kurjavo to zimo še hujša kot je
bila lansko leto. Finančni manko RŠ je samo v letošnjem
letu narasel na 120 milijonov starih dinarjev, ki jih napo-
rom izčrpane ekonomije navkljub ne bo mogoče pokriti.
Pričakuje se, da bo vojaška oblast pod pritiskom medna-
rodnega denarnega sklada objavila moratorij. Na vseh
proizvodnih verigah RŠ so uvedena dežurstva posebnih
enot industrijske policije, iz virov, ki so blizu uradnim kro-
gom pa smo izvedeli, da še vedno prihaja do incidentov
med pristaši Joachima Cowsheta, čeprav uradni viri trdijo,
da so izolirani in brez pravega vodstva.
Neue Züricher Zeitung, 23. 07. 1983
Na ženevskem letališču je včeraj prišlo do protokolarnega
zapleta, ko je pristalo letalo Adios RŠ Airlines. Na letalu
so bili družinski člani bivše civilne vlade RŠ, ki so ob
uvedbi vojnega stanja pobegnili pred enotami nadpolkov-
nika Kovacza. Oblasti so družinskim članom sicer dale
politični azil, do spora pa je prišlo, ko je švicarska fina-
nčna policija zaplenila herkulesa, ki je še vedno uradno
registriran kot lastnina RŠ in torej zapade sklepu o za-
plembi vsega imetja RŠ zunaj teritorija RŠ. Še vedno pa je
9
nejasen status dvanajstih mercedesov, ki so jih begunci
tovorili s seboj. Po njihovih izjavah je to privatna lastnina,
po mnenju finančne policije pa gre za protokolarna vozila,
ki prav tako zapadejo sklepu o zaplembi.
Aerodinamische Luftbataljin Feldwebel Hlodnik
Generalštab Radia Študent nekje na terenu (za krmilom general
nadpolkovnik imam Kovacz, poleg njega sedi komet Mihajlovič
Ljubo,_zadaj pa sedijo od leve na desno Du Du Muhammad, ordo-
nano Šemsi Uyupi, ayatollah Hlodnik, ordonanc Peci Tefik in ne-
znana oseba)
Generalštab Kasarne Radia Študent za potrebe vojnega
stanja v imenu Armade narodne rešitve razglaša:
PRAVILA SLUŽBE (PS)
Kasarne Radia Študent - SPLOŠNA PRAVILA
1.	Pravilom Službe podležejo vsi pripadniki Armade na-
rodne rešitve in so jih dolžni brezpogojno spoštovati.
2.	Proti Pravilom Službe ni možen ugovor, nespoštovanje
pa se kaznuje z minimalno možno kaznijo, ki zi dva
dni vojaškega pripora, za vsak težji prekršek pa je pi i^toj-
no Mobilno vojaško sodišče Armade narodne rešitve pod
poveljstvom nadpolkovnika Kovacza.
3.	Z določili Pravil Službe so se dolžni seznaniti pripadni-
ki vseh enot na prvih učnih urah Idejno politične usmeritve
Armade narodne rešitve. Na morebitne manjše in začetne
napake rekrutov, morajo starejši pripadniki Kasarne Ra-
dia Študent nemudoma reagirati in v tem duhu usmerjati
mlajše soborce.
PRAVILA SLUŽBE
Radia Študent- PRAVILA O NOTRANJI UREDITVI
1. Vsakodnevno se ob uri 00 za nadaljnjih 24 ur po dnev-
ni zapovedi menjata glavni dežurni in pomočnik glavnega
dežurnega. Glavni dežurni je dolžan pomno spremljati do-
gajanje v kasarni Radia Študent in vsako možno spre-
membo, katere potek ni v njegovi presoji, javiti dežurnemu
oficirju, ki prevzame sledeči ukrep. Dalje, glavni dežurni
kontrolira izvajanje dnevnih zapovedi, ki jih izdaja gene-
ralštab Radia Študent, oziroma nadpolkovnik Kovacz,
Glavni dežurni je prav tako dolžan ob pomoči svojega po-
močnika kontrolirati bujenje v kasarni, ki je določeno za
deseto jutranjo uro, torej uro pred oddajanjem rednega
programa. Tako imenovano povečerje se izvede ob pol
petih popoldan, ko mora biti vojska v celoti v svojih ležiš-
čih. Glavni dežurni mora ob tej uri ugasniti luč in ne sme
dovoliti nikakršnih drugih aktivnosti, razen spanja.
Vsak izstop oziroma vstop iz oziroma v prostore spalnic
mora glavni dežurni strogo zabeležiti in skupaj z dnevnim
raportom predati dežurnemu oficirju ob 23. nočni uri.
2.	Uniforme pripadnikov Armade narodne rešitve v Ka-
sarni Radia Študent niso predpisane; strogo pa se zabi-
čuje vsakodnevna čistost konfekcije, kot tudi telesa vseh
pripadnikov. Čas za jutranjo higieno je določen od desete
jutranje ure do desetih in deset minut. Predvečerna higie-
na se izvaja od 16.20 minut do 16.30 minut.
Prepoveduje so nošenje kakršnikoli značk oziroma be-
džev.
3.	Izstop pripadnikov Armade narodne rešitve iz območja
Kasarne Radia Študent se strogo prepoveduje. Kršitev te
točke Pravila Službe se smatra kot dezerterstvo in se
kaznuje s smrtno kaznijo. Pripadnik Kasarne Radia Štu-
dent sme zapustiti teritorij kasarne le z dovolilnico nad-
polkovnika Kovacza.
4.	Vsi pripadniki Armade narodne rešitve so dolžni ob
srečanju z nadrejenim lahno upogniti glavo in pozdraviti s
stisnjeno desno pestjo pritisnjeno ob desno senco. Giba-
nje lahko nadaljujejo šele, ko jim izda dovoljenje nadreje-
ni.
5.	Pripadniki vseh enot Kasarne Radia Študent se morajo
vsako jutro pod vodstvom starešin na posebnem sestan-
ku seznaniti s tekočimi notranjimi in svetovnimi dogajanji
in problemi. Vsi pripadniki morajo ob tej priložnosti vestno
sodelovati in izraziti svoje dvome oziroma predloge.
6.	V času oddajanja Kasarne Radia Študent je strogo
prepovedano komuniciranje in drugačno motenje med pri-
padniki posameznih enot, kot na primer med službo za
alarmiranje, kontraobveščevalno službo in Službo za no-
tranjo varnost. Izmenjava mnenj in skupna srečanja so
mogoča v popoldanskem času in sicer pol ure po koncu
oddajanja, pod vodstvom starešin.
7.	Komuniciranje s civilnimi pripadniki ljudstva je strogo
prepovedano, telefonske pozive, ki prihajajo iz območja
izven kasarne sprejema izključno dežurni oficir, ki je
dolžan ukrepati v skladu s svojimi pooblastili. Prav tako je
pripadnikom prepovedano sprejemanje kakršnihkoli po-
štnih pošiljk.
8.	Služba za alarmiranje je v petek, 29. julija 1983 ob na-
povedani uri, torej ob 10 in 15 minut dolžna vsem pripad-
nikom Armade sporočiti, da se je začela tretja svetovna
vojna. Vse službe naj ukrepajo po navodilih, ki sledijo iz
njihovih dolžnosti.
PRAVILA SLUŽBE
Kasarne Radia Študent - PRAVILA NASTOPANJA V JAV-
NOSTI
1.	Vsak pripadnik Armade narodne rešitve je dolžan ob
eventuelni zapustitvi prostorov Kasarne označiti svojo
pripadnost, tako da jo je lahko prepoznati in identificirati
slehernemu pripadniku ljudstva. Izjeme so pripadniki eno-
te za posebne naloge Aerodinamische Luftbataljon. Če se
mora pripadnik Armade po dolžnosti pogovarjati s pripad-
niki ljudstva, mora v vsaki izrečeni besedi zastopati idej-
no-jurišne cilje in smotre Armade narodne rešitve. Na kr-
šenje platforme Armade narodne rešitve s strani pripadni-
kov ljudstva mora pripadnik sleherne enote reagirati z ne-
mudnim likvidiranjem avtorja kršitve; isto velja, če sta
taka osebka dva. V primeru, da je kršiteljev več (kot dva)
mora pripadnik alarmirati v Kasarno Radia Študent.
2.	Poročanje s strateških bojišč in običajnih vojnih front,
ki ga bodo izvajali posebej izbrani pripadniki Armade na-
rodne rešitve, mora biti v skladu z idejno akcijsko usmeri-
tvijo, ki jo je izdal generalštab Radia Študent. Embargo na
informacije, ki jih oddaja Kasarna Radia Študent sme iz-
10
reči le poveljnik generalštaba, nadpolkovnik Kovacz. Pri-
padniki vseh služb za dobrobit narodne rešitve, za obnovo
humanega socializma in višje cilje Radia Študent so do-
lžni v vsakem primeru žrtvovati lastno življenje.
za generalštab Radia Študent
poročnik Gavro Crnokrak
Današnja izredna seja generalštaba Radia Študent se je
začela že ob sedmi uri in tri minute. Seji je predsedoval
seržant Janko Majnik, obravnavala pa je en sam problem:
ponoči, ob tretji uri dvanajst minut je prišlo do hujše okva-
re na aerodinamische luftbataljon fevdveblu Hlodniku, ob
četrti uri dvainštirideset minut pa še na nadpolkovniku
Kovaczu. Člana tehniške službe, seržant Smerkolj in po-
sebni svetovalec, poročnik Komočar sta temeljito pregle-
dala obe pokvarjeni napravi in ugotovila, da se je izrabilo
nekaj delov, ki jih je nujno treba zamenjati z novimi. Toda,
ker sta bila fevdvebel Hlodnik in nadpolkovnik Kovacz
zgrajena na zahodu, bi bilo te dele potrebno uvoziti; kot pa
je znano, je zahod prekinil vse trgovske in poslovne stike
z Radiom Študent. Generalštab je zato sklenil, da se po-
ročnika Gavra Crnokraka razstavi in porabi za rezervne
dele v svrho popravila fevdvebla Hlodnika in nadpolkovni-
ka Kovacza. Poročnik Crnokrak se s tem briše iz inventar-
ja Radia Študent, nadomesti pa ga ordonanc Šemsi Ujupi.
Aerodinamische luftbataljon feldvebel Hlodnik in nadpol-
kovnik Kovacz sta začela znova normalno delovati ob
osmi uri sedeminštirideset minut.
Sicer pa se je redna seja generalštaba Radija Študent za-
čela ob deseti uri nič minut, kot ponavadi pa ji je predse-
doval nadpolkovnik Kovacz. Generalštab je pod prvo toč-
ko dnevnega reda obravnaval diplomatske odnose; tako
je pooblastil ordonanca Šemsija Ujupija, da odpotuje v
bratsko Argentino in tam z generalom Bignonejem podpi-
še pakt o nenapadanju. Ob tej priložnosti je general Big-
none za argentinski radio izjavil, da bi si argentinsko ljud-
stvo lahko vzelo za vzor prebivalstvo Radia Študent, ki
kljub vojnemu stanju in težkim gospodarskim razmeram
ohranja red in disciplino, nadpolkovnik Kovacz pa je dal
uradno izjavo, v kateri pravi, da je Radio Študent pripra-
vljen podpisati pakt o nenapadanju z vsemi ljudmi dobre
volje.
Generalštab Radia Študent je tudi obravnaval poslanico,
ki mu jo je poslala vlada sosednje Jugoslavije. Jugoslo-
vanska vlada ugotavlja, da se je Radio Študent znašel v
težki gospodarski situaciji, vendar upa, da se bo s politiko
opiranja na lastne sile in lastno znanje ter s trdim delom
uspel izkopati iz krize. Jugoslovanska vlada tudi upa, da
bosta Radio Študent in Jugoslavija uspešno nadaljevala
politiko odprtih meja, čeprav sta meje skoraj hermetično
zaprla. V odgovoru na to poslanico je generalštab Radia
Študent pozdravil zmago naprednega islama v Jugoslavi-
ji, hkrati pa ugotovil, da bi si prebivalstvo Radia Študent
lahko vzelo za zgled jugoslovansko ljudstvo, ki težkim
gospodarskim razmeram navkljub ohranja red in discipli-
no. Generalštab je tudi izrazil prepričanje, da bo Jugosla-
vija kljub praktično nerešljivemu položaju lahko odplačala
svoje dolgove.
Na koncu svojega sestanka je generalštab sprejel pobu-
do bratske Mongolije o vzpostavitvi meddržavnih odnosov
na ravni veleposlaništev. Za veleposlanika v Mongoliji je
imenoval tovarišico Mirjano Križman, ki je za časa civilne
vladavine opravljala delo glavnega urednika Radia Štu-
dent, mongolska stran pa je za veleposlanika na Radiu
Študent imenovala profesorja Čolbasana.
raportiral nadpolkovnik Kovacz
SIRENA 10"
Komandant vseh štirih rodov oboroženih sil RŠ, predsed-
nik Sveta narodne rešitve, ministrski predsednik vojaške-
ga komiteja obrambe RŠ, direktor Naumanovega centra
za razvoj misli, vodja islamske revolucije, častni pilot AL
bataljona, imam nadpolkovnik Kovacz je včeraj popoldne
obiskal osnovno šolo Erike Nauman, ki je bila evakuirana
v prostore bivše Kranjske deželne blaznice. Mladi rod Ra-
dia Študent je imama nadpolkovnika Kovacza pozdravil s
pesmijo in recitalom uporniške poezije, mladi rekrutki tan-
kovske divizije »Lev Davidovič Vronski«, Vida in Katja
Kovše pa sta mu v imenu gojenk centra podarili šopek rož.
Imam nadpolkovnik Kovacz se je z gojenkami zadržal v
prijateljskem pogovoru in ganjen položil cvetje na grob
svoje zveste tovarišice Erike Nauman. V priložnostnem
govoru, ki ga je imel, je dejal:
»Tovariši in tovarišice, Erika ni dočakala dneva, ko so se
uresničile njene sanje o vojaški oblasti na Radiu Študent,
ni dočakala dneva, ko so združeni narodi oboroženih sil
pometli z umazano civilistično prakso popuščanja tujim
pritiskom in prevlade domačih revizionističnih odklonov,
ki so v imenu nekakšne svobode vedno bolj dvigovali gla-
ve. Ni dočakala dneva, ko smo s ponosom rekli »ne« vme-
šavanju zahodnih kapitalistov v naše notranje zadeve, ko
smo še bolj odločno rekli »ne« izsiljevanju vzhodnih hege-
monistov, ki so leta kupovali hipoteke in zadolžnice, krat-
kovidna, skorumpirana civilna oblast pa jih je izstavljala
mednarodnemu konzorciju bank, vse v imenu bratske pri-
jateljske pomoči. Erika ni dočakala tega dneva, ko smo se
odločno vkopali in začeli zmagovati na vseh področjih. Ne,
Erika tega dneva ni dočakala, pa vendar lahko s ponosom
rečem, da danes skupaj z nami iz groba dviguje stisnjeno
pest in z njo maha proti notranjim in zunanjim sovražni-
kom.«
V nadaljevanju je imam nadpolkovnik Kovacz poudaril:
»Kamorkoli pogledamo, levo ali desno, vidimo svet, ki se
utaplja v dolgovih civilnih vlad. IMF našim najbližjim sose-
dom vsiljuje prisilno upravo in jim diktira pogoje preživetja.
Ljudstvo pa polenjeno od desetletij zibanja v lažnem bla-
gostanju ponižno kloni glavo in se brez historičnih izku-
šenj zateka k spontanističnim izbruhom kratkovidnega
besa. Kakor je Erika večkrat rada rekla: »Temu narodu bo
pisala sodbo vojska.« Živela svoboda, red in disciplina.«
Po slovesnosti se je imam nadpolkovnik Kovacz v spre-
mstvu ešalona leteče konjenice Aerodinamische luftba-
taljona z avionom Adios RŠ Airlines 1. vrnil v bazo v Rožni
dolini, od koder vodi operacije. Mlada Katja Kovše je po
odhodu imama nadpolkovnika Kovacza zašepetala svoji
sestri: »Stališča imama nadpolkovnika so stališča modre
oblasti.«
Alf Briefen
01,26.07.1983
S trenažnih operacij na bližnjem vzhodu so danes ponoči
v bazo RŠ prileteli mudjahedini imama Du Du Muhamma-
da, ki so tri mesece sodelovali v bojih za osvoboditev vse-
sovjetske islamske republike. Imam Du Du Muhammad je
ob preletu Abu Dabija, kjer sta tragično zaključila svoje
potovanje Konstanca Boltzman in Lili Marlen poslal ima-
11
mu nadpoikovniku Kovaczu telegram z naslednjo vsebi-
no: »Imame, brate, polmesec in zvezda mudjahedinov si-
jeta ob svetlobi tvojega sonca, nikoli več ne bo nevernik
stopil na sveta tla.« Po ukazu imama Du Du Muhammada
sta se od eskadrilje Adios RŠ Peaceful Airlines odlepila
mudjahedina Adhan Akbar in Ali Hassan ter pognala svo-
ja phantoma v oklepna tankerja, ki sta zgorela in se v pla-
menih potopila. Očividci poročajo, da so med potopoma
na obeh ladjah plapolale vse zastave.
Mudjahedini so se kot samostojna protiimperialistična le-
teča enota vključili v oborožene sile RŠ, danes zjutraj pa
sožeeksercirali.	^
ALF
Danes, 26. 7. 83, ob štirih in pet minut zjutraj je prišlo do
prvega oboroženega spopada med izvidniško patruljo Ae-
rodinamische luftbataljona in večjo oboroženo bando pe-
tokolonaša Joachima Cowsheta. V posebnem komunike-
ju, ki ga je pripravil štab Aerodinamische luftbataljona, se
sporoča, da so bile izgube na obeh straneh velike, pri če-
mer je bila očitna premoč petokolonaške bande in še ne
dovolj velika izurjenost pripadnikov Aerodinamische luf-
tbataljona.
S tem v zvezi in po pregledu situacije po šestih dneh
uvedbe vojnega stanja na RŠ, je vojaški komite obrambe
RŠ pod poveljstvom nadpolkovnika Kovacza izdal na-
slednji
PROGLAS vojaškega komiteja obrambe RŠ, ki ima moč
ODLOKA istega telesa in stopa v veljavo s tem, ko je jav-
no objavljen:
1.	gibanje vseh pripadnikov oboroženih sil RŠ se omeji
na strogo širše območje RŠ;
2.	v veljavo stopi poostrena kontrola gibanja ljudstva na
širšem območju RŠ; patrulje legitimirajo mimoidočega, ki
mora poznati tudi tekoče geslo;
3.	časovni obseg gibanja se dodatno omeji policijska
ura velja od 16. ure popoldan do 11. ure zjutraj;
4.	vse emisije, ki se spremaju na paljbu, moraju biti spre-
mne nakasnije do 10.30 tekočega dne; prestopek v gor-
njem vidu sankcionira mobilni vojaški sud v skladu s čle-
nom 115/2a o prestopkih, ki zadevajo naloge operativne-
ga značaja;
5.	med preskrbovalnim centrom in štabom se vzpostavi
redna kurirska služba, ki jo opravljata dva kurirja v nas-
protnih smereh;
6.	komet Mihajlovič Ljubo plača 15 din kazni za izgubo
štirih nabojev in okvirja orožja, za katerega se je zadolžil
22.7.83;
7.	uvede se racionalizacija: osnovnih blag za široko pora-
bo, maksimirajo se cene blaga za široko porabo ter uvede
strog nadzor nad službami, ki skrbijo za stike z zaledjem
in tujino;
8.	naveže se stike z vsemi režimi, ki so pripravljeni pod-
preti vojno stanje na RŠ tako v hrani, orožju kot tudi v živi
teži;
9.	preskrbovalne službe so dolžne poskrbeti, da bodo vo-
jaki vseh kontingentov, ki so vključeni v enote RŠ dobili na
dan: četrtinko mesa, pol litra zdrobove juhe, tri krompirje,
četrtinko kruha, dva deci travarice in zavoj mleka v prahu
za en teden;
10.	podpre se ustanavljanje menz, igrišč, telovadišč, v
katerih naj prebivalstvo RŠ skrbi za svoje telo, red in dis-
ciplino;
11.	proglas začne veljati z objavo, ima moč odloka in je
skupek pravil, ki naj zagotovijo neomajnost ter borbeno
pripravljenost prebivalstva RŠ, izkoreninijo vse posku-
se vnašanja nareda in zmede kot tudi infiltracijo sovražnih
agentov na širšem območju RŠ.
po naročilu štabni oficir za zvezo
seržant Janko Majnik
V kantini Radia Študent je imel v okviru popoldanskih pro-
stih aktivnosti predavanje ordonanc Šemsi Uyupi. Govoril
je o tako imenovani specialni ali psihološki vojni, pred-
vsem o tistih njenih oblikah, ki jih imperialisti in hegemoni-
sti uporabljajo pri napadih na Radio Študent. Predavanja
so se udeležili člani najožjega vojaškega vodstva, ves
častniški zbor in predstavniki najboljših vojakov v posa-
meznih enotah. V živahni diskusiji, ki je sledila po preda-
vanju, so prisotni ugotovili, da je zastavnik Uyupi temeljito
razčlenil in razkrinkal metode zasužnjevanja duha prebi-
valstva Radia Študent, zato so sklenili, da naj predavanje
izide v posebni brošuri, ki naj se zastonj deli med prebival-
stvom, organizira pa naj se tudi sprotno preverjanje zna-
nja. Predavanja zato ne objavljamo v celoti (v informacijo
jugoslovanskemu bralcu: predavanje tov. Uyupija je kot
feljton objavila tudi revija Danas z dne 6. 13. in 20. sep-
tembra 1983).
Na začetku je tovariš Uyupi poudaril, da sta sodobni za-
hodna in vzhodna propaganda bistveno spremenili svoje
metode delovanja. Tako se ne trudita več, da bi človeka
prepričali, naj spremeni svoje politično prepričanje, tem-
več raje režirata potek dogodkov tako, da ljudje »prosto-
voljno« menjajo svoje politično prepričanje. Zahodni pro-
pagandi, na primer, je na Radiu Študent z ekonomskimi
pritiski, s podkupovanjem uglednih ljudi in paralelno s tem
s pritiski na nacionalno ekonomijo (kar je pripeljalo do po-
manjkanja nekaterih proizvodov na trgu) uspelo ustvariti
razmere, v katerih je prebivalstvo (od vojaškega udara
generalpolkovnika imama Kovacza, seveda) zgubljalo
vero v svojo ideologijo, v družbeni sistem, in kar je najhuje,
v svoje vodstvo.
S tem so bile ustvarjene idealne razmere za indoktrinacijo
svobodnega duha prebivalstva Radia Študent s tujo ideo-
logijo, najbolj idealna področja za »vdor« le-te pa so bila
tista, ki jih vojska že tradicionalno težko brani: kultura,
znanost in masovna kultura. Z izgovorom, da gre za med-
narodno izmenjavo kulturnih dobrin, so zahodni imperiali-
sti vabili naše znanstvene in kulturne delavce na svoje
univerze, kjer so jim dajali visoke štipendije in jim omogo-
čili nemoteno delo. S tem so ti ljudje postali naklonjeni za-
padnemu sistemu in načinu dela, po vrnitvi pa so to pre-
pričanje sejali tudi po svoji okolici, s čemer so ustvarili
idealen teren za obsežnejši napad enot specialne vojne.
Najpomembnejše dejstvo (ki je hkrati tudi osnovni pred-
pogoj za uspešno duhovno zasužnjevanje in pustošenje v
sferah razuma in zavesti) pri tem je, da se vsi izstrelki, ki
se s področja tuje znanosti, tuje kulture in tuje masovne
kulture lansirajo na ta teren, lansirajo iz svetovnih centrov
kapitala, najmodernejše tehnologije in vojne moči. Pri nas
skorajda ni področja znanosti, kjer ne bi popolnoma nekri-
tično prevzemali zahodnih dosežkov, ki so večkrat popol-
noma neprimerni za naše razmere. V kulturi, zabavi in po-
trošnji takorekoč v vsakodnevnem življenju prevzemamo
celo načine obnašanja, ki jih k nam lansirajo enote speci-
alne vojne, s čemer postajamo neodporni na potrošniške
modele obnašanja, ki služijo zgolj reprodukciji kapitalskih
razmerij, ki se na ta način infiltrirajo v našo socialistično
družbo.
Še posebej hudo je s tem okužena naša mladina, ki skoraj
v vsem oponaša lažni sijaj zahodnega sveta in imitira vse,
kar predstavlja upor, beg iz družbene stvarnosti in rušenje
12
moralnih norm. Vse to seveda pelje v anarhijo in apatijo,
kar končno ustvarja takoimenovano zgubljeno generaci-
jo, ki hitro postane plen katerekoli (tuje) demagogije. Že
sam način zbiranja ogromne večine mladih je formiran
skozi posebne ritualne masovne kulture, na katerih suve-
reno vladajo idoli. Potreben je samo majhen, dodaten na-
por in...
V drugem delu svojega predavanja je tovariš Uyupi govoril
o političnih šalah. Ugotovil je, da se prebivalstvo Radia
Študent že po svoji naravi izredno rado smeje, s čemer se
izpostavlja delovanju enot specialne vojne. Velike tuje
obveščevalne službe imajo namreč posebne šaloteke,
kjer so politične šale urejene po geografskem ključu in po
svoji vrsti. Tuji strokovnjaki delijo politične šale na
dve vrsti, na minerske in snajperske šale. Minerske šale
so šale s psihopropagandnim sporočilom, zato v določeni
družbeni sredini delujejo kot peklenski stroj (primer mi-
nerske šale iz druge svetovne vojne: Angleži ne morejo
uporabiti ameriških tankov, ker ti nimajo vgrajenega ri-
kverca), snajperske šale pa so usmerjene predvsem na
določene družbenopolitične delavce, ki jih želijo diskredi-
tirati.
Oddelki za šale pri tujih obveščevalnih službah so sesta-
vljeni iz ekip sociologov, humoristov, politologov, obveš-
čevalcev in drugih strokovnjakov, pač glede na konkretne
naloge. Vsako šalo, ki jo vzamejo iz arhiva, temeljito pre-
gledajo in prilagodijo trenutni politični situaciji. Preden
šalo lansirajo, jo preizkusijo na domačih preizkusnih poli-
gonih.
Na koncu svojega predavanja je tovariš Uyupi poudaril, da
na naši fronti v bodočnosti upravičeno lahko pričakujemo
močno ofenzivo šal, predvsem na ekonomskem, nacio-
nalnem (nasprotje med katoliki in muslimani) in ideolo-
škem področju, veliko pa bo tudi snajperskih vicev na ra-
čun nadpolkovnika imama Kovacza. Tovariš Uyupi je zato
predlagal, da naj bi ustanovili posebno službo, ki bi 1.)
prestrezala politične šale na naš račun in jih razkrinkala
pred ljudstvom ter 2.) pripravljala politične šale na račun
naših nasprotnikov in jih preko obveščevalne! službe poši-
ljala v tujino. Še posebej veliko šal bi veljalo napraviti na
račun našega glavnega nasprotnika, socialistične in sa-
moupravne Jugoslavije.
Tovariši, ki so prisostvovali predavanju, so to pobudo
sprejeli. Obema novoustanovljenima službama predsedu-
je general nadpolkovnik imam Kovacz, za njuno pravilno
delovanje pa je neposredno odgovoren regiments oberst
ayatollah Hlodnik. Ordonancu Šemsiju Uyupiju se je do-
delil naslov posebnega svetovalca pri službi za pripravo
političnih šal v pododdelku za socialistično samoupravlja-
nje. Obe novoustanovljeni službi sta takoj začeli z delom.
01, sreda, 27. julija 1983
Današnja seja generalštaba Radia Študent se je začela
ob deveti uri petinštirideset minut. Člani so pregledali sta-
nje v državi in ugotovili, da je razpoloženje med prebival-
stvom zelo dobro. Nadpolkovnik Kovacz je v svojem uvod-
nem nagovoru poudaril, da so člani generalštaba z zve-
stim izvrševanjem njegovih ukazov in modrimi lastnostmi
delovanja v pičlem tednu dni uspeli uvesti na Radiu Štu-
dent vojaške odnose. To pa pomeni, je poudaril nadpol-
kovnik Kovacz, da so družbeni odnosi objektivno prešli na
novo, višjo raven, zaradi česar so potrebna tudi nekatera
povišanja v generalštabu. Nadpolkovnik Kovacz je zato
izdal naslednji ukaz o povišanjih in priznanjih:
1. Aerodinamische luftbataljon se, zaradi izrednega po-
guma, poviša v Aerodinamische luftdivision in se odlikuje
z malo plaketo miru.
2.	Aerodinamische luftbataljon feldvebel Hlodnik se za-
radi izrednega poguma odlikuje z malo kositrno kolajno.
Prav tako se mu na podlagi dosedanjih bojnih izkušenj na
podlagi zakona o usmerjenem šolstvu prizna končana vo-
jaška akademija in hkrati s tem naziv regimentsoberst.
Zaradi izrednih zaslug pri širjenju islama v Sovjetski zvezi
ter na Radiu Študent in zaradi uspešnega preganjanja ne-
vernikov se mu dodeli častni naslov ajatolaha. Njegov
novi naziv se torej glasi Aerodinamische luftdivision regi-
mentsoberst ajatola Hlodnik.
3.	Brigadni oficir za zvezo Janko Majnik se zaradi izred-
nih sposobnosti pri razkrinkavanju manevrov vojaških
oblasti na Poljskem in zaradi odkritja, da so pozdravne br-
zojavke, ki smo jih dobili od zgoraj omenjenih oblasti, fal-
sifikat, odlikuje z veliko plaketo miru. Prav tako se zaradi
izrednega poguma in konspiritivnosti brigadni oficir Janko
Majnik poviša v kometa Mihajlovič Ljubota.
4.	S posebnim odlokom nadpolkovnika Kovacza se nad-
polkovniku Kovaczu zaradi izjemnih zaslug v sveti vojni
dodeli naziv imam. Prav tako se mu zaradi napredovanja
nekaterih članov generalštaba po naravni poti dodeli na-
slov generalnadpolkovnik, tako da se njegov novi naziv
glasi generalnadpolkovnik imam Kovacz.
5.	Odlok o povišanju je bil prebran na sestanku general-
štaba v sredo, 27. julija ob deveti uri sedeminštirideset
minut, veljati pa začne v istem trenutku.
V nadaljevanju sestanka so člani generalštaba v svoji
sredini toplo pozdravili Du Du Muhammada, ki se je vče-
raj s svojimi letečimi mudžahedini vrnil iz Sovjetske zveze,
kjer se je bojeval v sveti vojni. Du Du Muhammad je ob tej
priložnosti izjavil, da je pripravljen umreti za svete cilje is-
lama in Radia Študent, hkrati pa je odločno protestiral, ker
je kurat Kornhauser med blagoslavljanjem kanonov po-
motoma s sveto vodo polil tudi deset fantomov, ki so v la-
sti letečih mudžahedinov. Med mudžahedini je nastalo ve-
liko ogorčenje, saj so morali vseh deset letal odpeljati v
Meko na očiščenje, kar je v že tako težki gospodarski si-
tuaciji povzročilo nove stroške. Du Du Muhammad je za-
radi tega zahteval, da kuratu Korenhauserju odsekajo
desnico in pokličejo na odgovornost njegovega nadre-
jenega, feldvebla Hlodnika. General nadpolkovnik imam
Kovacz je ugotovil, da je bil feldvebel Hlodnik medtem po-
višan v ajatòlo, zato je po naravnih zakonih islama nadre-
jen Du Du Muhammadu, kar pomeni, da je edino ajatolah
Hlodnik odgovoren, da s svojimi modrimi rokami razsodi o
sporu, zato naj o celi zadevi poda pismeno pojasnilo.
Na koncu sestanka so člani generalštaba poslušali poro-
čilo načelnika varnostne službe podmajorja Pistotnika.
Podmajor Pistotnik je poudaril, da je varnostna situacija
načeloma dobra, da pa je sosednja Jugoslavija žal začela
podtalno delovati proti Radiu Študent. Zaradi naše politi-
ke odprtih meja so v naše vrste uspeli infiltrirati nekaj svo-
jih agentov, ki med prebivalstvom širijo zavest, da Radio
Študent nikoli ne bo sposoben odplačati svojih dolgov,
prav tako pa širijo načela liberalizma in stalinizma. Gene-
ralštab je sklenil, da vsi prijeti jugoslovanski agenti podle-
žejo mobilnemu vojaškemu sodišču. Prav tako je general-
štab za potrebe le-tega sodišča odredil hrast, ki raste pri
avtobusni postaji v študentskem naselju.
raportiral generalnadpolkovnik imam Kovacz
Na podlagi raporta poročnika obveščevalne službe Gaš-
peršiča in poročnika obveščevalne službe Žnidaršiča je
oddelek vlade narodne rešitve za stike s tujino na svojem
zasedanju z dne 27. julija in z začetkom ob 7 uri 20 minut
13
sklenil:
Da je bilo včeraj zvečer v Križaniški cerkvi s pričetkom ob
21 uri 10 minut in zaključkom ob 22 uri 50 minut versko
zborovanje krščanskih skrajnežev. Potekalo je pod krinko
koncerta Bachove glasbe v okviru mednarodnega festiva-
la. Ker pa je okrog 50 izvajalcev iz Zahodne Nemčije pelo
in igralo dela z nesprejemljivo vsebino (naslovi skladb so
bili: Pridi, Jezus, pridi; Pojmo gospodu novo pesem; Ne boj
se, kristjan; Jezus moje veselje), se zunanjepolitični od-
delek Vlade narodne rešitve z interpretacijo, da gre za
kulturni dogodek, ne more strinjati, saj je zborovanje po-
tekalo v neposredni bližini dva kilometra zračne črte od
teritorija Radia Študent in takorekoč neposredno po
uvedbi vojnega stanja na Radiu Študent.
Za Vlado narodne rešitve zborovanje predstavlja hudi po-
litično provokacijo. V tem vidu bo na naslednjem sestanku
Sveta narodne rešitve oblikovana protestna nota, ki sj
pošlje vladi sosednje Jugoslavije.
Imam Du Du Muhammad
01,27.07.1983
V roke generalnadpolkovnika, po božji milosti, imama Ko-
vacza-
Glede na vašo zahtevo po pismeni obrazložitvi incidenta z
blagoslavljanjem kanonov, pismeno obrazložujem slede-
če:
1.	Res je, da sem dal včeraj 26. 07. 1983 blagosloviti ka-
none in regimente Aerodinamische luftdivzijona. Res je
tudi, da jih je blagoslovil vojni kurat Kornhauser. Glede na
pritožbo imama Du Du Muhammada, da je kurat Kornha-
user z vodo polival eskadriljo letečih mudjahedinov in po-
kvaril dva motorja, sem kurata Kornhauserja zaslišal in je
priznal, da je blagoslavljal z vodo. Kurat Kornhauser se je
meni vzvratno pritožil, da ga mudjahdini gledajo postrani
in da se mu je zdelo potrebno njihove avione še prav po-
sebej močno blagosloviti, ker: a) sploh še niso bili po pra-
vilih blagoslovljeni, b) avioni so že bili v akciji in jih je moral
blagosloviti še za nazaj in c) ker imam Du Du Muhammad
nima nobenih papirjev, ki bi dokazovali, da je avione kupil,
vsied tega kurat Kornhauser utemeljeno sumi, da jih je
imam Du Du Muhammad ukradel, kar je kršitev druge ali-
neje tretjega člena božje zapovedi. Kurat mi zagotavlja,
da je za njega sedaj stvar urejena in da se avione lahko
šteje kakor da so bili kupljeni in je tudi pripravljen v tem
smislu izdati papirje.
2.	Nadalje vam obrazložujem, da je versko stanje v regi-
mentih na visokem nivoju in to v vseh idejnojurišnih
smislih, prihaja pa do posamičnih incidentov, ker so mu-
djahedini in tudi njihov imam občasno še prav posebej,
četudi dobronamerno, zavzeti. Kurat Kornhauser se mi je
pritožil, da ga imam Du Du Muhammad ne pozdravlja in da
ga zmerja z usranim civilistom. Prosil bi vas, da imama Du
Du Muhammada držite malo nazaj. Kurat Kornhauser ni
nobeno civilistično usrane, ampak je moj prijatelj in spo-
vednik. Mobiliziran je bil leta 1916 in je vedno častno ter
pošteno služil bogu v interesih vojske.
3.	Tudi sam sem slišal, da me je Du Du Muhammad obto-
žil, da sem se pomohamedanil iz interesa. Izjavljam, da to
v primeru nobenega slučaja ne more biti res. Pomohame-
danil sem se za vsak slučaj in objektivno.
ALD Hlodnik
01,27.07. 1983
Mobilnemu vojaškemu sodišču
Prijava mudjahedina Ali Radžanija zaradi tatvine:
Spodaj podpisani feldkurat Kornhauser prijavljam mudja-
hedina Ali Radžanija zaradi tatvine. Turban, ki ga nosi ne-
kaznovano že tri dni, je moja štola, brez katere ne morem
opravljati svoje službe. Včeraj, ko sem blagoslavljal kano-
ne in regiment Luftdivizjona, sem moral improvizirati. Što-
lo sem leta 1919 kupil na Dunaju v trgovini z verskimi po-
trebščinami Ersatz. Kot dokazilo prilagam račun. Ako se
mi štola vrne, sem pripravljen zadevo pozabiti in ne insi-
stiram na uvedbi postopka.
feldkurat Kornhauser I. r.
Du Du Muhammad s svojo mamo
01,27.07.1983
Aerodinamische Luftdivizjon Regimentsobrst Ayatollah
Hlodnik
Ukazuje:
Iz točke »2« v pravilih o notranji ureditvi RŠ, v Pravilih
službe (PS) se črta drugo alinejo: »Prepoveduje se noš-
nja kakršnikoli značk ozirma bedžev« in se posebej za re-
gimente Luftdivizijona vpiše alinejo: Najstrožje se prepo-
veduje nošnja, izkazovanje, prodaja in kupovanje protivoj-
nih in protinacističnih bedžev. Prekršitev določil iz zgor-
njega stavka se kaznuje s tridesetimi dnevi strogega are-
sta.
ALR Ayatollah Hlodnik l.r.
14
Mudjahedini Du Du Muhammad si ogleduje razdejanje, ki ga je s
sveto vojno povzročil feldkutar Kornhauser
V skladu s podatki, ki jih vsebuje radio-vest centrale pro-
tiobveščevalne službe Vojnega sveta obrambe RŠ v Aac-
hnu, prek njene izpostave za opazovanje in spremljanje
premikov enot NATO-pakta na ozemlju ZRN, ki oddaja
svoja poročila pod šifro BlondieAsu,
izdaja služba za zvezo naslednji
KOMUNIKE
ponedeljek, 25. 7.: na dokaj obširnem prostoru med Karl-
sruheom in Frankfurtom (am Main) so naši agentje opazili
večje premike specialnih borbenih enot NATO-pakta v
ZRN. Premiki so videti manevrske narave, disciplina in
red, ki velja v pogojih stroge pripravljenosti, nista vidna,
gre za normalne postopke. Agentka D-12 odide za hip iz
opazovalnice, vrne s toplim prigrizkom in kavo. Bog ji zato
stoji ob strani, če je prav Muhammadu. Ura je 9.30 razen
neprestanega prirastka v živem mesu in specialnem oro-
žju ni videti ničesar sumljivega. Ob 10. uri je opaziti iz
smeri Schvi/arzwalda prihod večje skupine helikopterjev-
dva izmed njih nista iz znanih edinic s tega področja, ima-
ta obeležja, ki so v navadi pri vozilih visokih civilnih obla-
sti. Ob 10.30: visoki predstavniki Bele Hiše in Reichstaga
pregledujejo enote, ob 11. uri je raport poveljnika vseh
enot. Čutiti je vznemirjenje in zmedo, govori se med seboj
prepletajo in so nerazumljivi, nastopijo fraze kot: »saj ni
mogoče...«, »zavesa pretrgana, šivati?!«, »Moj bog,
moj...«, »prekleti jenkiji« itd. Proti poldnevu se vznemir-
jenje poleže, čas počitka. Vedenje D-12 je skrajno čudno,
ta človek ne pozna miru.
torek, 26. 7.: Razen pospešenega koncentriranja enot -
zatišje. V zraku je čutiti priprave. Danes imamo na mizi je-
rebico, ki jo je včeraj, po srečnem naključju, ujel Jean de
Vries. Peli smo pesmi o svobodi na Radio Študent odkar
je uvedeno vojno stanje in se čudili, kako da nadpolkovnik
Kovacz še vedno ni povišan kot zasluži. Poročila so spod-
budna: da se stanje normalizira, da se stiki s svetom spet
vzpostavljajo, da je v teku podpis pogodbe s sosednjo Ju-
goslavijo o trgovinski in diplomatski izmenjavi (krožijo go-
vorice, da je Vojaški svet rešitve RŠ že odobril posojilo
sosednji Jugoslaviji v višini 3,1 milijarde v deviznih dinar-
jih iz notranjih rezerv. Bogve ali je res?). Menda so na poti
tudi mudžehedini Du Du Muhammada, ki bodo urili poseb-
ne enote Aerodinamische luftbataljona. Alah je edini in
največji.
sreda, 26. 7.: D-12 stoji sredi dnevnega prostora v opazo-
valnici, iz njenega PPK Walterja se še vedno suklja dim.
- Ušli so nam, izginili kot slab veter, ti prasci, pravi. Še
vedno ne razumemo za kaj gre, ura je 4.22, zjutraj.
Opazovalnica, 13 km vzhodno od Nürnberga, danes, ob
5.48: opazni so premiki enot NATO-pakta, skoncentrira-
nih vzhodno od Frankfurta (am Main), v smeri proti vzho-
du, prehod: cesta N-212, 26 km severno od Nürnberga,
pri vasi Arnheim, kjer se je rodil veliki nemški pesnik An-
dreas Baptist Stimmler (1703-1769). Kolikor je moč
sklepati iz predhodnih podatkov, naj bi šlo za velike ma-
nevre sil NATO-pakta, vključeni so vsi rodovi vojske, z
vsemi specialnimi orožji, s katerimi NATO-pakt trenutno
razpolaga. Ocene so tele: v manevrske boje bodo vključe-
ni: vsi rodovi kopenskih enot Belgije, ZDA, ZRN in Francije
(cca 250.000 kosov žive teže, 2400 kosov težke mobilne
oborožitve, 3000 kosov lahke mobilne obrožitve + fiksne
izstrelne in motrilne ploščadi (815 kosov); vsi rodovi po-
morskih enot Velike Britanije in Norveške (8 letalonosilk
tipa Lily Marlen, 35 križark, 34 rušilcev, 114 torpednih čol-
nov, 212 podmornic v raznih razredih, 212 raketnih čol-
nov, 31 fregat za preskrbo); vsi rodovi letalskih enot ZDA,
Francije, Velike Britanije (3516 kosov, v razsežnosti od
malih helikopterskih enot do MX-12).
Območje manevrov: severovzhodno od Nürnberga, štab
manevrov: kota xb414/ll (vas Arnheim z okolico); linija
poteka manevrskih bojev: v smeri »železne zavese«; za-
dnji podatki kažejo da so v strateški plan manevrov vklju-
čene tudi obmejne utrdbe - kot poseben cilj napadov in
detektiranja izkušenj specialnih belgijskih enot za boj na
omejenih in obkoljenih področjih; pomorske enote se, po
planu, vključujejo na zelo omejenem območju Njorškega
otočja - gre za demonstracijo bojev na obkoljenem obmo-
čju, s hitrimi preboji in taktičnimi zaokrožitvami. Po podat-
kih iz območja manevrov kopenskih in letalskih sil, je v pe-
tek, 29. 7. pričakovati obisk visokih vladnih osebnosti v
štabu manevrov, z ogledom, najbolj atraktivnih demon-
stracij kopenskih in letalskih enot - obramba in napad na
obmejne utrdbe (belgijske enote na kopnem, angleške v
zraku). Še vedno je seveda res, da »no business is like
show business« kot je njega dni zapel Frank Sinatra.
za štab oficir za zvezo, komet Mihajlovič Ljubo
01,28.7.83
Odposlanec španskih separistov, ki so v zadnjih tednih
socialistični vladi zadali nove udarce, se je danes mudil
na neuradnem obisku v kasarni Radia Študent. Z doktor-
jem Špirom Grišinom sta se zadržala v krajšem razgovo-
ru, v katerem sta izmenjala stališča o položaju v svetu,
posebej pa sta se posvetila vprašanju bližajoče se tretje
svetovne vojne. Miguel Rios Diferencias je izrazil dvom v
moč vojaške organizacije Armade narodne rešitve in po-
nudil pomoč v imenu svoje organizacije. Prav tako je pre-
dal španski separatistični poslanec ponudbo angleške
vlade, ki pravi, da so Združene kraljevske sile pripravljene
izdatno pomagati s številno pomorsko floto, če vlada Ra-
dia Študent v zameno podpre angleška prizadevanja na
Falklandih. Na koncu neuradnega obiska je Miguel Rios
Diferencias povabil najožje vodstvo Radia Študent, naj v
avgustu preživi nekaj dni v Baskiji.
Agencija AFFIX nam je istočano poslala sporočilo, v kate-
rem piše, da je španska demokracija ponovno padla na iz-
pitu. Na predlog socialistične vlade in s potrdilom parla-
menta so prejšnji teden z novim Kazenskim zakonikom
ukinili kaznovanje ljudi, ki uživajo mehke droge. Kazni za
preprodajalce trdih drog, kot sta heroin in kokain pa so
15
ostale enako stroge. Španske desničarske skupine so
seveda ostro protestirale. Katoliška cerkev je legaliza-
cijo mehkih drog ignorirala. Mnogi se boje, da bo občutno
naraslo tihotapstvo z drogami.
Z žalostjo smo sprejeli vest, da je španska demokracija
končno popustila tisočletnemu naskoku »Assassainov«.
Hašiš in marihuana seveda ne bosta rešila travm ljudstva
s pirenejskega polotoka. Španska vlada se je za ta ukrep
očitno odločila prav zaradi 3. svetovne vojne in želi tako
zamegliti muke, ki jih bo moralo ljudstvo trpeti v bojih za
svobodo. Zato zahtevamo, da se v Španiji ponovno uvede
stari Kazenski zakonik.
Vabilu na počitnice v lepi španski pokrajini pa se bomo z
veseljem odzvali.
Šemsi Ujupi
Ordonanc II. klase Šemsi Uyupi - magaciner
01,28. četrtka, 7.1983
Operativni vrh generalštaba Radia Študent je na izredni
seji, včeraj ob osmih in štirideset minut zvečer, izdelal po-
droben akcijski program vseh aktivnih sektorjev v službi
Vojnega stanja na RŠ. Operativni vrh generalštaba, ki se
je sestal v postavi general-nadpolkovnik imam Kovacz,
Aerodinamische Luftbataljon regimentsoberst Ajatollah
Hlodnik, komet Mihajlovič ter spahija Semen Fedorovič
Vrangel, je po pet in pol urnem delu proglasil naslednji do-
kument;
STRATEGIJA IN TAKTIKA BOJEVANJA ENOT ARMADE
NARODNE REŠITVE RADIA ŠTUDENT
Najsi je v zgodovini šlo za pravično državljansko vojno ali
za revolucionarno gibanje zasužnjenih narodov iz spon
neokolonializma, vedno se je pokazalo pravilo, da tudi
premoč agresorja v živi sili in bojnih ter tehničnih sred-
stvih ne more biti garant agresorskega uspeha. To nam
dokazujejo;
3. državljanska vojna v Kitajski revoluciji, osvobodilna voj-
na indonezijskega ljudstva v letih 1945-1949, državljan-
ska vojna v Vietnamu, vojna v Koreji, osvobodilna vojna
alžirskega naroda, kubanska revolucija, sandinistična re-
volucija v Nikaragvi in seveda velika vojna, ki jo vodijo
naši muslimanski bratje v daljnjem Afganistanu. V vseh
naštetih primerih so se borci za pravico in svobodo ter še
druge svetle ideale uspešno poslužili partizanskega nači-
na bojevanja in prav po tej zaslugi so se bitke obračale
pravičnim v prid. Ena od končnih bitk v vietnamski vojni se
je odigrala pri Dien Bien Phu-ju, borci pa so zmago izborili
prav zaradi modre partizanske taktike.
Partizanski način bojevanja spreminja tehnično in števil-
čno podrejenost v prednost, tako pa raste tudi moralno in
politično razpoloženje partizanov. Partizanska oblika
oboroženega boja vsebuje nenehno aktivnost in iniciati-
vo, kar se kaže v izvajanju nepričakovanih napadov, za-
sed, naskokov, udarov v bok in zaledje, v vrinjanju v so-
vražnikovo zaledje, v diverzijah, sabotažah in udarih po
komunikacijah ponoči, v megli, dežju, globokem snegu in
v vseh drugih okoliščinah, v katerih je moč z manjšimi si-
lami doseči pomembne uspehe, ki v skupnem seštevku
dajejo strateške rezultate.
Obrambne akcije kot posledica sovražnikove ofenzive, se
morajo po pravilu izvajati z elastičnim odporom na celi
fronti in z aktivnim delovanjem, ob prodorih za sovražni-
kov hrbet se morajo končevati z napadalnimi akcijami, ta-
koimenovanimi »Juriši«. V borbi se ne sme vztrajati na
obrambnih pozicijah, ampak se mora z ugodnim taktičnim
manevrom prebiti sovražnikov obroč, takoj nato pa je tre-
ba z vsemi razpoložljivimi silami udariti sovražniku v hrbet.
Vedeti je treba, da so v Armadi narodne rešitve, zaradi
njene številčne majhnosti, nekateri faktorji - proti običaju
- prvenstvenega pomena. Za našo armado je, na primer,
prvovrstnega pomena gospodarstvo prebivalstva na pro-
storu, kjer potekajo operacije. Pogosto smo prisiljeni
uravnavati svoje strateške akcije predvsem glede na
možnosti prehrane. Končno je tudi politični faktor v naši
borbi prvenstvenega pomena. Ljudska vojska smo in ni
nam vseeno, kako je ljudstvo razpoloženo na prostoru,
kjer vodimo operacije. Vsi ti in še mnogi drugi faktorji naj
torej uravnavajo našo strategijo in taktiko!
Kot so nas obvestili iz službe kontrašpijonaže, se bo jutri
na našem ozemlju nahajalo 7 okrepljenih divizij, lojalnih
bivši demokratični vladi RŠ, v skupnem številu okrog
130.000 vojakov. Tej vojski imperialistov in hegemonistov
postavljamo nasproti maloštevilno Armado narodne reši-
tve. Že aktivnosti za konsolidacijo Vojnega stanja na RŠ
so nas fizično popolnoma izčrpale, mnogo je med nami
sestradanih, marsikdo je že junaško padel. Z vsakim
dnem se veča število ranjencev in tifusarjev. Agresor ima
tako idealne možnosti, da nas povsem obkoli.
Obroč bomo skušali prebiti v rajonu Rožnika in v smeri
proti polhograjskim Dolomitom. V preboju bodo ključno
vlogo igrale bočne enote. Pričakovati je, da nas bo so-
vražnik skušal zaustaviti z aviacijo, zato naj se pri Bioteh-
niški fakulteti postavi močna protiletalska raketna baza. V
primeru, da nam prodor ne uspe, naj se začne takojšnje
pregrupiranje vseh radijskih sil nazaj v Rožno dolino; sledi
preboj na komunikaciji Ljubljana-Trst, vse enote naj se
stacionirajo na Rakitni, pri Sveti Ani. Predhodnico Armadi
narodne rešitve bo tvoril Aerodinamische Luftdivizion z
regimentsoberst ajatollo Hlodnikom na čelu, zaščito Ra-
dijske bolnice pa prevzame enota varnostnega majorja
Pistotnika. Izogibati se morajo borbi prsa ob prsa, šele
proti koncu vojne, ko bo armada številčno narasla, si lah-
ko sem ter tja privoščimo kombiniran način bojevanja, le
za poslastico pa kakšno frontalno borbo.
V naši armadi mora vladati izključno ofenzivni duh, tudi
kadar smo v defenzivi. Ta naj se izkaže v drzni tehniki in
taktiki vpadanja v sovražnikovo zaledje, v uničevanju ko-
munikacij, sovražnikovih oskrbovalnih centrov in njegovih
baz. Sleherna izguba mora prinesti novo, še večjo pridobi-
tev.
General-nadpolkovnik imam Kovacz v tem vidu posebej
zapoveduje:
16
1.	Kdorkoli bo odgovarjal na agresorske zverinske zloči-
ne s podobnimi protiukrepi, naj v trenutku podleže Mobil-
nemu vojaškemu sodišču, le-to pa naj ga po hitrem po-
stopku obsodi na smrt.
2.	Enote Armade narodne rešitve so dolžne bolj od vseh
drugih strogo spoštovati vojna pravila in visoko držati ne-
skaljeno zastavo Radia Študent.
3.	Posebej prepovedujem maltretiranje, pretepanje ali
kakršnokoli izvajanje osebnega sovraštva proti otrokom,
mlajšim od 15 let. Naj se jim ob tabornih ognjih raje govore
legende o junaških dejanjih Armade narodne rešitve in o
herojstvu borcev Kasarne Radia Študent.
zastavnik Šemsi Ujupi
Današnji sestanek generalštaba Radia Študent se je za-
čel ob osmi uri devet minut, obravnaval pa je en sam pro-
blem: sosednja Jugoslavija je začela kopičiti čete na meji
z Radiem Študent, ponoči pa je prišlo tudi do nekaj
manjših incidentov. Poročilo varnostne službe pravi, da so
jugoslovanski vojaki tik ob meji nekajkrat ustrelili v zrak,
prav tako pa so na Sabotinu s kamni izpisali številko 120,
ki naj bi simbolizirala zunanjetrgovinski primanjkljaj Radia
Študent. Načelnik varnostne službe major Pistotnik je po-
udaril, da naše obmejne enote niso nasedle tem izziva-
njem.
V	nadaljevanju sestanka je generalštab obravnaval po-
slanico jugoslovanske vlade, ki jo je prejel danes zjutraj
ob sedmi uri enaintrideset minut. Jugoslovanska vlada je
odločno protestirala proti trditvam generalštaba Radia
Študent, češ da na njegovo ozemlje pošilja agente, ki med
prebivalstvom širijo zavest, da radio Študent nikoli ne bo
zmogel plačati svojih dolgov. V nadaljevanju jugoslovan-
ska vlada trdi, da so bili Jugoslovani, ki jim je sodilo mobil-
no vojaško sodišče, navadni turisti, ki so odšli na Radio
Študent letovat, nato pa poudarja, da Jugoslavija vedno je
in bo spoštovala ozemeljsko suverenost Radia Študent in
da se ne bo vmešavala v njegove notranje zadeve.
Po branju poslanice se je razvila krajša diskusija, v kateri
je general nadpolkovnik imam Kovacz poudaril, da bo Ra-
dio Študent hitro in brez oklevanja obračunal z vohuni, ki
jih Jugoslavija pod krinko turistov pošilja na njegovo oze-
mlje. V nadaljevanju je dejal, da je jugoslovansko nevme-
šavanje v notranje zadeve Radia Študent zgolj deklarativ-
ne narave, objektivno pa Jugoslavija želi oborožen spo-
pad, s katerim naj bi pozornost javnosti odvrnila od svojih
domačih problemov. Po besedah nadpolkovnika Kovacza
Radio Študent te usluge Jugoslaviji vsekakor ne bo nare-
dil.
V	nadaljevanju se je k besedi priglasil še aerodinamische
luftdivision regimentsoberst ajatolah Hlodnik, ki je pouda-
ril, da so zadnje podražitve v Jugoslaviji, ki že ogrožajo
eksistenco nekaterih slojev, zgolj posledica desetletne
kratkovidne politike jugoslovanske vlade. Ajatolah Hlod-
nik je tudi dejal, da včerajšnja tridesetodstotna podražitev
hlodovine pomeni konec demokracije in naprednega isla-
ma v Jugoslaviji. Po tej diskusiji je generalštab sklenil, da
na poslanico jugoslovanske vlade sploh ne bo odgovarjal,
ker je navadna provokacija. Sestanek se je končal ob
osmi uri sedemnajst minut.
sestanek povzel generalnadpolkovnik imam Kovacz
V	torek. 26. 7.83, ob 12.36 sta potonili najmočnejši orožji
Radia Študent na morju: Lily Marlen in Konstanca Bol-
cman. Težko je v tako kratkem času presoditi, kakšna iz-
guba nas je resnično zadela, rečemo lahko le to, da Lily
Marlen in Konstance Bolcman ni več med nami.
Zato je današnji dan dan žalovanja za Lily Marlen in Kon-
stanco Bolcman. Skupina državljanov Radia Študent je že
izstavila predlog na zadevno službo, ki naj, po sprejetju,
zdajšnjo avenijo Janka Majnika poimenujejo po Konstan-
ci Bolcman. Hkrati pa je predlagala, da bi se Lily Marlen
oddolžili še s pesmijo, ki nosi njeno ime.
Posebna služba vojnega sveta rešitve RŠ je oba predloga
na svoji jutranji seji že obravnavala in sprejela oba predlo-
ga v smislu odloka ter hkrati sklenila, da naj na današnji
dan po celem teritoriju Radia Študent visijo transparenti v
velikosti najmanj 4x2 metra, z napisom: Naj v pesmi, delu
in besedi, v srcih vseh ljudi, še dolgo živita Konstanca
Bolcman in Lily Marlen.
17
strogo saupno
PRIPOROČILO VZDRŽEVALNO-INPORMATORSKE PRIŠTABNE ENOTE TER
VARNOSTNO-OBVBŠČEVALNBGA SEKTORJA
VOJAŠKEMU SVETU NARODNE REŠITVE RADIA ŠTUDENT
Kako Izltl Iz	In konaolidlratl тојпо etanje?
Opaziti jo premike, ki opo£ar;)aJo, da TOjnetfi etan;)C na Radiu
Študent, kljub začetnim uapehoffl.ni y celoti doseglo svojih
smotrov. Od vseh faktorjev, ki prispevajo k njegovi utrditvi,
ob poeluénoati, ki Jo diktatura Vojaškega sveta narodne rešitve,
na čelu z generalnadpolkovnikom imamom Kovaczem, pričakuje in
deloma ohranja v zaželenih mejah, ae áe uajlepèe vede ljudstvo,
ki mirno sprejema nenadne zasuke, kakršni so v času vojnega
stanja normalna stvar. In če tu red, mir, varnost in demokracija
lepo uspevajo i^ña J več po zaslugi posebnih zaatraševa^ih enot
AL]>-Ja za nadzor nad živo silo, lahko detektiramo nered, anarhijo,
celo popolno brezvladje, nasprotovanja, ki se često prelevijo v
fizične spopade, sabotaže, nespoštovanje vsakršne oblasti ter
delo na lastno roko, na naslednjih področjih:
-	na verskem; vse širši in vse bolj ogorčenl|^opadl med kato-
liki in muslimani, ob očitni neodločnosti Ш Vojaškega sveta po
tem vprašanju;
-	na ekonomskem: razen proizvodnih enot, ki so že tradicionalno
teano povezane z Radiom Študent in tako pod neposrednim nadzorstvom
Vojaškega sveta, oziroma poveljnikov sektorjev,	vsa ostala
produkcija stoji; očitna Je nagnJenost^BBAflHVV posameznih
enot k sabotiranju, k pozivanju na štrajk, k temu, da ae prekine
organska vez med njimi in Vojaškim svetom, ob hkratnem podpiranju
petokolonaških enot Joachima Cowsheta in očitni težnji po starih
navadah iz časov civilne oblasti;
-	na transportnem: razen letalskih т/Ш ALD enot ter enot s
specialnimi nalogami^«^TTahkih prevoznih sredsi^Ä, transport v
glavnem stoji. Razlogi: poman^^kanje nafte, kadrovske spremembe,
pomanjkljivo izvežbonl apecialisti, blokada osrednjih transportnih
žil po peti koloni. Opomba: opazen Je velik vpliv zunanjih fak-
torjev, predvsem: aktivnost bivše civilne vlade Radia Študent ▼
izgnanstvu;
-	na kulturnem: če iMM^ odbijemo raznovrstne kulturne mani-
festacije na režimaki Soli Erike Naumann, moramo opaziti, da Je
kulturna dejavnost skoraj povsem zamrla. Nekaj iz znanih razlogov,
nekaj zaradi t.im.kulturnega molka, za katerega se Je opredelilo
večje število posameznih ustvarjalcev. Prav tako šepa tudi kar
najhitrejše ustanavljanje kulturnih institucij, prilagojenih
dejstvovanju v vojnem stanju. Pogreša se borbenost;
-	na pravnem: opaziti Je, da pravne instance daleč zaosÉaJaJo
Ш s pripravo statutov, ki naj legalizirajo dokončnost vojnega
stanja na Radiu Študent. Prav tako ne sledijo navodilom Vojaškega
sveta po hitrejšem formuliranju ustreznih odlokov, ki so nujni
za konsolidacijo vojnega stanja. Neposredna odgovornost: lieu-
tenant-colonel obérât Sax, ki Je aaboter in izdajalec. Predlaga
se ostavka ter sodni pregon z ustrelitvijo za istega;
-	na šolskem: razen ustanovitve šole Erike Naumann kot zgledne
institucije tega tipa, naj opozorimo, da ni bila ustanovljena
nobene druga režimska šola, prejšnje pa so zvečine prenehale z
delovanjem;
-	itd.
Izpostavljeni vzorec kaže, da so vsi sektorji, razen strogo
centraliziranega osrednjega aparata za prisilo. Vojaškemu svetu
ušli iz rok, ali pa Jih sploh nikoli ni imel pod svojo kontrolo.
Kako preprečiti razsulo,- ki lahko sledi iz zgoraj opisanega
položaja in hkrati ohraniti vojno stanje v zastavljeni obliki in
nepoškodovano?
Predlaga se sklep v naslednjem tonu: ohranitev vojnega stanja v
zastavljeni obliki in nepoškodovano^ni možna brez hitre in uspešne
akcije vseh sektorjev, ki že od začetka izražajo pripadnost
vojnemu stanju in se v vsem podrejajo direktivam Vojaškega
sveta narodne rešitve Radia Študent.
Načelna opredelitev: razsulo odvrnemo le z vnaprej načrtovanim
ter skrbno izpeljanim razsulom. Razpad Radia Študent bomo
preprečili tako, da bomo, po eni strani pritegovali pozornost
nase, takorekoč brez prestanka, po drugi strani pa ne bomo
dopustili, da bi se sovražnik zedinil, sprejel kompromisno
odločitev, ki bi pomenila oblikovanje enotne fronte za napad na
RŠ; povečali bomo tako število letečih enot iHii^ot tudi
plovnih шшшЛ ALD enot; predlaga ae povečanje rednih enot armade
RŠ za 21%; poveČs naj se število članov osrednjega telesa.vojnega
stanja na RŠ ter zmanjša kompetence poveljnikov posameznih
sektorjev.
Predlaga se tudi ustanovitev III.svetovne vojne kot skrajnega
sredstva za konsolidiranje	vojnega stanje na RŠ.
OPOMBAt VSNR RŠ se predlaga	skrbno preveriti zadnji predlog,
ki Je dvotakten: uspešno spodbija anarhičnost vseh obrobnih
sektorjev, za katere smo menili, da ^Mp-uhajajo neposrednemu
nadzoru VSNR RŠ; prav tako uspešno bi utegnil sesuti tudi samo
obliko sedanje vladavine na RŠ, ne da bi se ponujala možnost
za nastavke. Ker je vojno stanje na RŠ opredeljeno s tem, da ne
more biti začasna oblike oblasti, predlagamo III.svetovno vojno
^.in na;1man.i bolečega^
kot instrument caetnegaYpogina vojnega stanja na RS. Kar bo
ostalo (tega zagotovo ne bo veliko), bodo tako ali tako požrli
drugi.
za V.I.P.E. in V.O.S.
komet Ljubo Mihajlovič
Na večerni izredni seji Vojaškega sveta narodne rešitve Radia
Študent, ki Jo 28.7., ob 19^® sklicuje generalnadpolkovnik imam
Kovacz, na predlog obeh aluŽb V.I.P.E. ter V.O.S., se sklene
naslednje:
Po natančni ШЧЛ preučitvi zaupnih materialov V.I.P.B,
ter V.O.S., ^ VSNR RŠ v celoti^ podpre zadnji predlog zadejnih
služb in soglaša a tem, da Je treba pognati vojno stanj^v III.
svetovno vojno, z vsemi implikacijami, kifcledijg^ iz te odloČltv%^
Generalnadpolkovnik imam Kovacz odloči, da ima sklep ÌMÌii>
statxis odloka VSNR RŠ in stopi v veljavo z 29.7«
Določi se tudi ura prlčetka Ill^svetovne vojne, ki se
začne ob 9^^ naslednjega dne in konča ob 16^ istega dne.
Po izredni seji Vojaškega sveta narodne rešitve, ki je potekala v
zbranem in veselem vzdušju, je VSNR RŠ v celoti sprjel vsbilo
^цр generalnadpolkovnika imama Kovacza in ae udeležil slavnostiae
yrtné čajanke, ki Je bila posvečena uspelim manevrom enot
ALD ter svečanemu zaključku III.svetovne vojne naslednjega dne.
za V.I.P.E.
dežurni oficir poročnik Rafael Caf
UREDBA
vojaškega sveta Armade narodne rešitve za rajon Radia
Študent:
Po hitrem postopku je razširjeni vojaški svet Armade na-
rodne rešitve ugotovil, da je spričo težavnostne stopnje
vojnega stanja na RŠ, posebno nujno najti rešitev vpraša-
nja vojnih invalidov. VsIed tega razširjeni vojaški svet iz-
daja uredbo, ki do konca vojnega stanja velja kot Zakon
sedanjim ter bodočim vojnim invalidom:
1.	Vsi vojni invalidi podležejo oskrbi radijskega ljudstva in
so do fizične smrti breme zdravstvenega in socialnega
skrbstva radia Študent. Pravico do invalidske pokojnine
imajo prav tako družinski člani prizadetega, ista, pravica
se tudi deduje.
2.	Vsi vojni invalidi so upravičeni do brezplačnih vstopnic
za športne in kinematografske prireditve, plačajo le polo-
vično avtobusno karto.
3.	Vojni invalidi so upravičeni do oprostitve depozita pri
prehodu meje rajona Radia Študent.
4.	Šolajoči se otroci vojnih invalidov so deležni posebne
pravice do ortopedskega dodatka.
5.	Vsem vojnim invalidom se prizna invalidnina od trenut-
ka njihove prijavitve po tem vprašanju. Prijavitev opravita
dve priči dogodka z vso potrebno dokumentacijo, ob
ustrezni družbenopolitični kvalifikaciji.
višji medicinski inšpektor
Špirodr. Grišin
Komandant varnostne službe major Pistotnik izdaja za
javnost ob včerajšnjem incidentu naslednje sporočilo:
27. julija 83 je ob 17. uri 7 minut v območju vojašnice Ra-
dia Študent prišlo do poskusa atentata na najvišje voja-
ške osebnosti generalštaba RŠ. Ob 17. uri so se general-
nadpolkovnik imam Kovacz, imam Du Du Muhammad in
kornet Ljubo Mihajlovič s kosila v menzi študentskega na-
selja napotili v prostore komande. V neposredni bližini
vhoda v sedmo kasarniško poslopje, so se, tik pred njimi,
aktivirale tri bombe. Nanje so se takoj pognali trije bernar-
dinci, ki so svoje gospodarje spremljali s kosila. Drobci
bomb, ki so eksplodirale, so psom razparali trebuhe in po-
gumne živali so na mestu poginile. Svojim gospodarjem
pa so rešile življenja, le komet Ljubo Mihajlovič je dobil po
rokah nekaj prask.
Takoj po eksploziji je bil 30 metrov od atentata prijet štu-
dent, ki je priznal, da je podtaknil bombe. Pred mobilnim
vojaškim sodiščem je izpovedal, da je atentat storil, pre-
pričan, da so ravno tarče napada največji krivci za slab
gospodarski in politični položaj. Sodišče je v skladu z idej-
nimi izhodišči in zakoni, atentatorja obsodilo z najstrožjo
kaznijo, njegovo razlago, da so general nadpolkovnik Ko-
vacz, Du Du Muhammad in kornet Ljubo Mihajlovič krivi za
nastalo situacijo, pa je sodišče zavrnilo kot neutemeljeno.
Kazen je bila izvršena danes ob pol šestih zjutraj in do
sončnega zahoda visi študent na hrastu ob avtobusni po-
staji.
Za svoj pogum in za zadobljene rane, najvišjim osebno-
stim RŠ prebivalci iz vseh koncev države pošiljajo števil-
ne čestitke in pozdravne brzojavke.
V roke nadpolkovnika imama Kovacza:
Poročilo o stanju v VVaršavskem paktu:
Po vašem ukazu sem nad Vzhodno Nemčijo poslal Alija
Mustafo in Lejlo Halan. Letala sta v Nimrodih iz prve divizi-
je. Prav tako so poleteli štirje Fill kamuflirani v Tupole-
ve^ ki jih vodimo pod šifro Foxbat. Jaz sem letel z mojim
osebnim AWACS-om. Poročam, da je stanje v varšav-
skem paktu sledeče: polovico vseh enot, ki sledijo, so
Rusi potegnili v Vzhodno Nemčijo, kjer eksercirajo. Pose-
bej opozarjam, da je vsa tehnika oborožena z bojno muni-
cijo.
Moštvo in tehnika Waréavskega pakta na dan 28. 07. 1983:
Nosilci nuklearnih glav: vključno rakete, ICBM, IRBM,
SLBM, bombniki in artilerija: 5650 kosov ruskih in ostalih
Pešadija in taktično letalstvo: moštvo v tisočih: Rusov
920, kar znese 62 divizij
Čehov: 165
V. Nemcev: 100
Poljakov: 240
kar znese 31 divizij. Eno divizijo sem računal kot običajno,
tri brigade je ena divizija.
Lahki tanki:
češki:-jih nimajo
v. nemški: 100
poljski: 250
Srednjetežki tanki:
ruski: 17.000
češki: 3000
v. nemški: 1700
poljski: 3000
Vodeno protitankovsko orožje ATGW po kodih NATO
pakta:
rusko: 9500
češko: 1000
v. nemško: 600
poljsko: 1400
Artilerija, metalci raket in težki možnarji:
ruskih: 8100
čeških: 900
v. nemških: 750
poljskih: 1500
Obroženi helikopterji:
ruski: 1550
češki: 50
v. nemški: 50
poljski: 50
Taktični bojni avioni:
ruski: 2800
češki: 500
v. nemčija: 350
poljski: 800
Opomba: Romunov in Bolgarov nisem štel, se mi graužajo.
Mimogrede sem preletel sosednjo Jugoslavijo. Kakor iz-
gleda, mislijo Jugoslovani kopičiti enote v pokrajini Južna
Srbija. Ni mi jasno zakaj, vroče je ko hudič.
imam Du Du Muhammad
Magnetogram telefonskega pogovora med imamom general
nadpolkovnikom Kovaczem in imamom Du Du Muhamma-
dom.
Du Du Muhammad: Imame, Arafat je prišel na obisk v so-
sednjo Jugoslavijo. Dovolite, da bombardiram Beograd.
Kovacz: Pa ne Beograda, lahko bi zadeli kakšnega nedo-
lžnega.
Du Du Muhammad; Imame, v Beogradu ni nedolžnih.
Kovacz: Jebemti Du Du, ne mi srat takih po telefonu. Te
svinje snemajo.
Du Du Muhammad: Imame, moji fantje so nervozni. Včeraj
so se stepli z Liculom in Novakom, moral sem jim vzeti
nože.
Kovacz: Dobro, kaj boš začel zdaj tudi ti delati proti meni.
Ne mi fentat Licula, mi je še dolžan od takrat, ko smo mini-
rali Brestanico.	«
Du Du Muhammad: Saj ga niso tentali, neko pornografijo
so mu sunili, pa je gnjavil. Jaz hočem na Belgrad.
Kovacz: Ne danes Du Du, sesuj Sofijo.
Du Du Muhammad: Letim.
Regimentsoberst Hlodnik
Agencija France Presse poroča, da je včeraj na Jamajki
prišlo do zelo hudih nemirov. Pod vodstvom polkovnika
Mickeya Dreada so se uprli vsi štirje rodovi vojske, za se-
boj pa potegnili tudi nekatere sloje prebivalstva. Uporniki
so zrušili legalno jamajško vlado, glavno mesto Kingston
pa preimenovali v Marleyville. Polkovnik Mickey Dread je
izjavil, da ga je pri tem dejanju navdihnil Dža in da jamaj-
ška armada odhaja osvobodit svoje črne brate v Afriki in
Ameriki. Napovedal je tudi, da bo 28. 11. 1983 jamajško
19
prestolnico preselil v Adis Abebo.
Generalštab Radia Študent je danes, ob dvanajsti uri se-
deminštirideset minut, prejel poslanico novega jamajške-
ga predsednika in poveljnika vseh štirih rodov vojske pol-
kovnika Mickeyja Dreada. Polkovnik Dread pozdravlja vo-
jaško vlado narodne rešitve Radia Študent, hkrati pa ugo-
tavlja, da je Radio Študent ena redkih trdnjav rastafarijan--
stva v Evropi. Polkovnik Dread se je zavzel za toplejše sti-
ke med Radiom Študent in Jamajko, zato naj bi obe državi
vzpostavili diplomatske odnose na ravni veleposlaništev.
Veleposlanik Jamajke na Radiu Študent naj bi postal to-
variš Boštjan Strnad Zlobec.
Generalštab je v krajši diskusiji ugotovil, da radio Študent
nikoli ni bil in nikoli ne bo, trdnjava rastafarijanstva. Du Du
Muhammad in feldkurat Kornhauser sta enoglasno in
enodušno izjavila, da v vrstah svojih vernikov ne bosta
gledala še rastatarijancev, general nadpolkovnik imam
Kovacz pa je ugotovil, da je v armadi Radia Študent, ki jo
sestavljajo pravoverni muslimani in pravoverni katoličani,
že itak dovolj verskih težav, saj sta si feldkurat kornha-
user in Du Du Muhammad neprestano v laseh.
Kljub vsemu se je generalštab Radia Študent odločil, da z
novo jamajško vlado vzpostavi diplomatske odnose in to-
varišu Zlobcu prizna status veleposlanika. Za poslopje
novega jamajškega veleposlaništva se odrejajo prostori
arhiva Radia Študent.
Ordonanc Peci Tefik
25. 7. popoldan je takratni nadpolkovnik Kovacz, zdaj ge-
neral nadpolkovnik imam Kovacz (alah mu stoj ob strani
in alah je velik in moder in neskončen) obiskal osnovno
šolo Erike Naumann.
Z učitelji in študenti se je pogovarjal o težavah, ki spre-
mljajo vzgojo in izobraževanje v pogojih vojnega stanja.
Poudarili so, da osnovna šola Erike Naumann, ki je najve-
čja ustanova te vrste na celem ozemlju Radia Študent,
razvija koncept splošne izobrazbe, ki zagotavlja kar najhi-
trejše privajanje njenih študentov k najrazličnejšim opra-
vilom. Poudarili so tudi, da so danes specializirane šole
na osnovni in srednji stopnji izgubile že vsak pomen ter iz-
razili začudenje nad konceptom usmerjenega izobraže-
vanja, ki ga menda razvijajo v sosednji Jugoslaviji; štu-
dentka Katja Kovše je prav duhovito dodala, da se spomi-
nja, kako je nekaj podobnega brala v Zgodovini spodnje-
bavarskega šolstva v 17. in 18. stoletju. Ob zdravici so
študentje in učitelji osnovne šole Erike Naumann obljubili,
da bodo obisk vrnili, saj hočejo vsi kar največ prispevati k
dvigu prepričanja, da je vojno stanje na RŠ potrebno in
koristno edinole splošnemu napredku.
Danes zjutraj so učitelji in študentje osnovne šole Erike
Naumann obisk res vrnili in si ogledali najbolj znamenite
vojaške objekte Radia Študent: maketi letalonosilk Lily
Marlen in Konstanca Bolcman, preskrbovalni center, pro-
store mobilnega vojaškega sodišča, prostore generalšta-
ba in, kot posebno znamenitost, kantino Aerodinamische
luftdivisiona. Vsem je iz oči sijala sreča in zavzetost, tu
sta se posebej izkazali študentki Katja in Vida Kovše; štu-
dentje in učitelji so skupaj s pripadniki aerodinamische
luftdivisiona in navzočimi mudžahedini Araamom Nabi-
jem, Ibn Ghazijem in Mohamedom ben Fesom vzklikali
gesla o svobodi v vojnem stanju. Posebej so se študentje
čudili rdečim očem mudžahedinov, velikanskim kavnim
skodelicam, ki so ostale na mizah - pripravljene za vsak
primer - kot je pojasnila dežurna kuharica in strežajka
Ema Kater Pilar Fergusson ter omizju s prelepim presto-
lom v sredini, kjer je ponavadi sedal k obedu aerodina-
mische luftdivision regimentsoberst ajatolah Hlodnik (ve-
lik je Alah in lep in nenadkriljiv).
Po izmenjavi zdravic so študentje in učitelji osnovne šole
Erike Naumann obljubili, dà bodo s še večjo silo zastavili
svoje delo, da ne bodo trpeli izjem in da so pripravljeni za
domovino žrtvovati tudi življenje. Generalnadpolkovnik
imam Kovacz pa je dodal, da je njihova največja naloga
bila, je in bo: učiti se, učiti se in še n-krat učiti se.
dežurni oficir za zvezo, s posebnimi obveščevalnimi zado-
lžitvami, kapetan Vinko Prešeren-Primic
V	želji, da bi vam predstavili delovanje zunanjega sovraž-
nika, smo vam za danes pripravili temeljit Pregled stanja
na svetovnih toriščih, kjer se imperialistične in hegemoni-
stične težnje nepomirljivo srečujejo v cilju dokončnega
medsebojnega uničenja.
V	dolini Bekaa je slutiti konec tridesetdnevnega palestin-
skega premirja. Fatahovi položaji v dolini Bekaa so zelo
ogroženi s strani prolibijskega generalnega poveljstva
Ahmeta Ozibrila, kateremu se je priključil tudi libijski ba-
taljon, ki je stacioniran v Libanonu. Slutiti je, da se jim je
ponoči pridružil še bataljon sirskih tankov. Tak položaj je
za Arafata seveda zelo kritičen, hromitev arabske fronte
pa omogoča Združenim državam in Izraelu večjo manevr-
sko svobodo in nove strateške premike, ki sedaj težijo v
smeri proti Sredozemlju.
Zelo negotov je položaj na iraško-iranski fronti. Iranske
čete pripravljajo novo ofenzivo v pokrajini Hadj Omran na
severozahodu Iraka. Dve iranski pomorski enoti sta na
poti v pristanišče »Bandar Khomeini«. S tem posegom
skušajo »čuvarji revolucije« blokirati morsko ožino Hor-
muz, skozi katero vodi petrolejska pot iz številnih držav
Zaliva. Prehod je širok 50 kilometrov, na dan pa države
Zaliva skozenj izvozijo 60 milijonov sodov nafte.
V	glavnem mestu Šri Lanke Colombu je vlada uvedla
24-urno policijsko uro. Vojska je zavzela vse strateške
objekte v mestu. Do te odločitve je prišlo po akciji tamil-
skih separatistov, ki so v soboto ubili 13 vojakov in zažgali
več hiš.
Iz azijskega teritorija se selimo v Afriko;
v čadsko prestolnico N'Djameno je danes prispela prva
pošiljka ameriške vojaške pomoči v vrednosti 10 bilijonov
dinarjev.
Dve transportni letali sta pripeljali džipe, druga vozila, šo-
tore, živež in gorivo. V naslednjih dneh bodo v Čad prispe-
20
la še štiri transportna letala.
Generalštab je ob tem dogodku poslal vladi v Washington
ostro protestno noto, v kateri se zavzema za nevmešava-
nje v notranje zadeve avtonomnih držav. Vojaška vlada
Radia Študent se na ta način čuti izzvano v sveti vojni in
ponovno opozarja vlado ZDA, da bo morebitne posledice
vmešavanja v notranje zadeve Čada prenašalo ameriško
ljudstvo samo.
Egiptovske oblasti so v zadnjih dneh aretirale več kot 60
ljudi pod obtožbo, da so pripadniki verske ekstremistične
organizacije, povezane s tujino. Medtem se nadaljuje so-
jenje 302. zaprtima človekoma in osemnajstim na begu,
vsem pripadnikom organizacije »Al Džihad« (Sveta voj-
na). Ob ponovnem pregonu egiptovskih fundamentalistov
je Regimentsoberst Ayatollah Hlodnik doživel lažji srčni
napad, vendar je kljub temu nadaljeval z delom.
V Torinu so obsodili dvanajst pripadnikov italijanskih
Rdečih brigad na dosmrtno ječo, ostalih 49 obtoženih pa
je bilo obsojenih na skupaj 290 let zapora. General nad-
polkovnik imam Kovacz je zgodaj zjutaj, ko je izvedel novi-
co o obsodbi navezal stike z italijanskim predsednikom
Pertinijem in mu napovedal skorajšnja pogajanja.
General nadpolkovnik imám Kovacz je danes prav tako
prejel telegram v katerem je zapisano, da tajske in singa-
purske oborožene sile v znak podpore vojnemu stanju na
RŠ prirejajo v začetku avgusta skupne vojaške vaje.
Medtem, ko ameriško ladjevje zavzema položaje vzdolž
obeh obal Srednje Amerike, pripravljajo v ameriški admi-
nistraciji manevre pehote kopenskih sil v Hondurasu, ki
naj bi se jih udeležilo 4000 ameriških vojakov. V to obmo-
čje je danes priplula bojna ladja New Jersey, ki se je pri-
družila naraščajočemu številu ladij na obalah Nikaragve.
Tod je že latalonosilka Ranger in sedem tujih ladij, ki so se
v ponedeljek razmestile vzdolž zahodne obale Srednje
Amerike.
Generalštab Radia Študent je na današnji redni seji ob
pol enajstih dopoldan obravnaval ameriško intervencijo v
Srednji Ameriki. Dejavnost imperialistične velesile je ge-
neral nadpolkovni imam Kovacz ob podpori članov voja-
škega sveta odločno obsodil, po daljši diskusiji pa je ge-
neralštab odločil, da zaradi notranje situacije in šibkega
ekonomskega stanja, enote Kasarne Radia Študent na
napovedanih manevrih ne bodo sodelovale.
Medtem pa izmenična kurirja stalno prinašata vesti o
strateških diverzijah p0tokolonaša Joachima Cowsheta.
Pripadniki varnostne službe Radia Študent so pod vi-
aduktom Ravbarkomando včeraj popoldne odkrili ostanke
zločinskega delovanja pêtokolonaSev. Na omenjenem
področju so varnostniki našli prazne posode posebne
disperzivne belo-modre-rdeče in zelene barve. Petokolo-
naši so s to barvo ponovno skušali začrtati staro jugoslo-
vansko-italijansko mejo, ki je bila določena po rapalski
pogodbi. V pregonu, ki so ga pripadniki specialnih enot
Radia Študent nemudoma izvedli sicer ni prišlo do direk-
tne konfrontacije med radijskimi in Cowshetovimi enota-
mi, pač pa so pripadniki bivšega Aerodinamische luftba-
taljona v izčrpnem boju z italijanskimi kmeti zasegli konti-
gent petih volov, ki so jih borci zasegli in odpeljali v ka-
sarniško trpezarijo. V bojih sta bila zahrbtno umorjena dva
voda Aerodinamische luftbataljona.
poročila iz svetovnih žarišč sta pripravila
ordonanc II. klase Šemsi Uyupi
in ordonanc Peci Tefik
Pripadniki Kowshewtove pete kolone terorizirajo ljudstvo
POSEBNO OBVESTILO
Vojaški svet narodne rešitve RŠ je na današnjem nočnem
zasedanju, pod poveljstvom general-nadpolkovnika ima-
ma Kovacza, ob 1.05 sklenil sledeče:
1.	imam Du Du Muhammad in feldkurat Kornhauser pre-
nehata z vsemi boji verske narave in sicer: imam Du Du
Muhammad do začetka ramazana ter feldkurat Kornha-
user do Svetega Martina; časovni zamik se poračuna ob
delitvi presežkov, in v konvertibilni valuti, ob koncu tega
leta!
2.	po posebnem povelju general-nadpolkovnika imama
Kovacza se s tem aktom ustanavlja ARŠA PRESS, za iz-
ključno delovanje v pogojih III. svetovne vojne. Poveljnik
ARŠA PRESS postane štabni oficir za zvezo, komet Mi-
hajlovič Ljubo. Naloge agencije: zbiranje, urejevanje in
emisiranje poročil, depeš, komunikejev etc., ki se nanaša-
jo na razvoj, zaplet, višek in razplet III. svetovne vojne. Ko-
likor bi do III. svetovne vojne eventuelno ne prišlo do po-
nedeljka, 1. 8. 83, se povelje ne realizira in velja kot da ga
nikoli ni bilo.
OPOMBA: slava in čast njegovi vsevednosti in previdnosti
in modrosti. General-nadpolkovnik imam Kovacz je pre-
rok po Alahovi volji (velika je, lepa in vsemogočna).
za ARŠA PRESS, dežurni oficir, poročnik Rafael Caf
1100
Generalštab RŠ v osebi komandanta vseh štirih rodov ge-
neralnadpolkovnika imama Kova'cza sporoča in ukazuje:
Da se je danes zjutraj ob 9.45 začela tretja svetovna voj-
na. VsIed tega nadalje ukazujemo, da na teritoriju RŠ ni
več civilistov, ampak samo še vojska. Vse prebivalstvo se
je dolžno v 15 minutah zglasiti pri svojih mobilizacijskih
centrih, da zadolži orožje in dobi vojno razporeditev imam
general nadpolkovnik Kovacz.
Nekaj agencijskih vesti.
UPI Po včerajšnjih incidentih na Vzhodnonemško-
zahodnonemški meji, ko je motorizirana brigada v sestavi
NATO manevrskih enot, ki je bila stacionirana pri Schluc-
hternu po nesreči zašla na teritorij VVaršavskega pakta in
trčila ob divizijo poljskih Howitzerjev. Ameriški tanki M-1
Abrams so sicer s Howitzerji zlahka opravili vendar jih je
21
ob umiku prestregla močnejša eskadrila ruskih lovcev in
jim zadala precejšnje izgube. Iz krogov, ki so blizu urad-
nim virom smo izvedeli, da nočna pogajanja med general-
štabom NATO v Bruslju in Admiralom Grečkom spora niso
zgladila.
AP Aktivne sovražnosti so se začele danes zjutraj ob 9.45
na zahodnonemškem teritoriju z dobro pripravljenim na-
padom na komunikacijske satelite. Uspešnost napada je
zahodne sile neprijetno presenetila. Komunikacijski avio-
ni so sicer prevzeli del komunikacij vendar s precejšnjo
začetno zmedo.
UPI Ob desetih so se začeli masivni raketni in avionski na-
padi. Sovjeti so uporabili tako glave z močnimi eksplozivi
kakor kemične glave. Napad je bil usmerjen na letališča,
sedeže štabov, in HOWK in NIKE baze. Skoraj ističasno
so predstraže NATO podlegle močnemu topovskemu og-
nju.
TASS zjutraj ob 9.45 so močne enote imperialističnega
NATO pakta napadle miroljubno republiko vzhodno Ne-
mčijo. Ob napadu je sovražnik doživel težke izgube.
ANSA V severnonemški ravnini so oklepne enote NATO
pakta predvsem prvi Nemški in 1. britanski korpus dožive-
le težke izgube. Oba korpusa se izogibata obkrožitvi in se
regrupirata severno od Hamburga.
REUTER V bojih pri Fuldi in Hunfeidu je Waršavski pakt,
predvsem njegove oklepne brigade, zašel v težave. Obra-
mba NATO pakta je izkoristila jasno vreme in z vodenimi
protitankovskimi izstrelki ATGW na daljavo razbila njiho-
ve udarne osti. Izgube oklepnih enot so v razmerju 1 proti
5, vendar so se enote NATO pakta iz taktičnih razlogov
umaknile za kakšnih 15 milj.
Tanjug poroča, da se je danes na posebni seji sestala ju-
goslovanska vlada. Razpravljali so tudi o dejstvu, da se je
začela tretja svetovna vojna in ugotovili, da bo Jugoslavija
kljub vsem težavam odplačala svoje dolgove. Razpravljal-
ci so poudarili, da morajo Jugoslovani spremeniti svoj na-
čin življenja in da je skrajni čas, da nehajo trošiti več, kot
ustvarijo. Prav tako so ugotovili, da je edina rešitev za Ju-
goslavijo v tem, da začnejo vsi delati več in bolje kot do-
slej. Prav tako se mora na vseh področjih povečati izvoz in
zaostriti odgovornost. Tanjug tudi poroča, da so Jugoslo-
vani te ugotovitve sprejeli mirno, disciplinirano in brez in-
cidentov.
Generalštab Radia Študent dodaja k temu Tanjugovemu
dopisu še tole: takoj po seji jugoslovanske vlade je čez
mejo med Radiom Študent in Jugoslavijo pobegnilo več
kot sto civilistov, ki so vsi zaprosili za politični azil. Gene-
ralštab jim ga je odobril, hkrati pa je tik ob meji ustanovil
begunsko taborišče. Generalštab se je tudi povezal z Am-
nesty international in mednarodnim rdečim križem, ki sta
poslala gmotno pomoč, kolikor je to v teh razmerah pač
mogoče.
Reuter poroča, da so jamajške in kubanske sile vdrle iz
Zimbabveja in Botswane v Južnoafriško republiko. Po ne-
uradnih vesteh so zavzeli Pretorio, v okolici Johanesbur-
ga pa divjajo hudi boji. Južnoafriški generalštab je ob
enajsti uri trinajst minut izdal komunike, v katerem pravi,
da bodo južnoafričani držali črto Bloemfontein-
Carnavon-Orange River.
V svojem poročilu z evropskega bojišča Reuter pravi, da
so vzhodnoevropske sile prodrle do Kassla in Schiutnera.
Po nepotrjenih vesteh naj bi Američani skušali skušali za-
ustavit ruske tankovske divizije z raketami tire and forget.
Agencija France presse poroča, da je nekaj sovjetskih ra-
ket tipa SS-19 priletelo v Pariz. Francoz^ menijo, da naj bi
to bilo sovjetsko opozorilo, češ da naj se ne vmešavajo v
vojno. Sicer pa so rakete povzročile nekaj manjših poža-
rov in eksplozij, ena pa je zadela tudi poslovno stavbo
agencije France presse, tako da bodo vsa njena nadaljnja
poročila nosila oznako Reuter.
UPI poroča, da je v New Yorku končno stekla velika akcija
za obnovo kipa svobode. Kip naj bi obnovili od peta do'
glave, dobil pa naj bi tudi novo baklo. Denar naj bi Ameri-
čani zbrali s samoprispevkom, UPI pa namiguje, da je ta
razcvet patriotičnih čutev povzročila prav tretja svetovna
vojna.
12.30
ARŠA PRESS - evropska bojišča ob 13.20
-	nemška križarka Heiigrath je blizu poljskih ozemeljskih
voda potopila letalonosilko Lomonosov in se tako oddolži-
la za izgubo angleških rušilcev Power in Sundance;
-	posebna motorizirana divizija 5. korpusa Rdeče armade
je pri Strassbourgu ustavila in povsem uničila konvoj in-
tendanture 5. pešpolka elitne divizije Princ Eugen. Pol-
kovnik A. V. Voroncev je ob tej priliki izjavil: »Če drugače
ne, z lakoto bomo to imperialistično bando zagotovo iztre-
bili.«
-	vodeni izstrelki srednjega dometa, ob pomoči angleških
in španskih bombnikov, so doslej zravnali z zemljo: Dres-
den, Poznanj, Vorošilovgrad, Budimpešto in Bratislavo
ter, po nepopolnih podatkih, še 712 manjših mest, trgov in
vasi vzhodno od Labe;
-	posebni poslanec ajatolaha Homeinija je, po nalogu
istega, prosil za avdienco pri poveljniku generalštaba
Varšavskega pakta, v smislu sklenitve premirja za tri dni
in sicer: zavoljo evakuacije ranjencev in prebivalstva z
ogroženih območij ter velike selitve lojalnih nomadskih
plemen v bližino fronte v smislu nemotene preskrbe. Že v
teku podpisa sporazuma pa so enote Združenih emiratov,
okrepljene z deli italijanske Druge armade začele s silovi-
timi napadi v predmestjih Teherana;
-	4. in 7. četa Narodne milice Vojaškega sveta narodne
rešitve RŠ sta okrepili 3. bataljon mudžahedinov Du Du
Muhammada in nemudoma odhiteli na vzhodno bojišče -
v obrambo Teherana in islamske revolucije. Du Du Mu-
hammad: »Bolj je vojna sveta, več se bo našlo posvetnih
imperialistično-hegemonističnih sovražnikov iste. Alah v
vašem srcu in na vaših ustnah, bratje.«
Jugoslovansko časopisje se je danes razpisalo o tem,
kako vojaška oblast na Radiu Študent začenja z aretaci-
jami in preganjanjem civilnega prebivalstva. Tako ljubljan-
ski Delo piše, da so na Radiu Študent začeli ustanavljati
koncentracijska taborišča, v katerih kršijo osnovne člove-
ške pravice. Generalštab Radia Študent izdaja ob tem na-
slednje pojasnilo:
Prvič: na Radiu Študent ni koncentracijskih taborišč.
Drugič: generalštab Radia Študent je ob začetku vojnega
stanja res ustanovil središča za prevzgojo, ki bi jih nepo-
učeni lahko zamenjali s koncentracijskimi taborišči, ven-
dar se ti centri od taborišč razlikujejo po a) vsi, ki so v njih
zaprti, so zaprti prostovoljno in b) med zaporniki in pazniki
vladajo pravi tovariški odnosi.
Na liniji Rakitna-Vrhnika so močne enote 13. mornariške-
ga korpusa ameriške vojske in 44. polka 3. armade ne-
mške vojske prebile utrjene obrambne položaje na meji
ozemlja Radia Študent in s tem ogrozile njegovo integrite-
to. V doslej najbolj zaskrbljujoči situaciji, je Vojaški svet
narodne rešitve RŠ izdal naslednji KOMUNIKE:
-	komandant 5. marškompanije Aerodinamische luftdivi-
22
Siona, Oberstleutnant Dragomir Fux se, zaradi zdaje v do-
tičnem primeru, odstavi s položaja in preda Mobilnemu
vojaškemu sodišču;
-	komandir 9. čete mudžahedinov v istem smislu in za isto
napako dobi opomin v odsotnosti;
-	vsIed čimprejšnje pozitivne rešitve zapletenega položa-
ja, ki je nastal z jenkijevsko-švabskim vdorom na ozemlje
RŠ, se podpišejo sporazumi o nenapadanju in medsebojni
pomoči z nasprotno stranjo, v smislu povečanja obra-
mbnih sposobnosti enot Radia Študent, posebej pa še z
vladami: Angole, Salvadorja, Nove Zelandije, Norveške,
Finske in Japonske (preveriti, če ni katera izmed naštetih
držav že med pogrešanimi; štabna opomba);
-v skladu s predpisanimi sporazumi, se vse enote Aerodi-
namische luftdiviziona, ki branijo položaje na severov-
zhodnih mejah RŠ, pregrupirajo na jugozahodno fronto ter
pristopijo k realizaciji določb Vojaškega sveta Narodne
rešitve RŠ o Načinih partizanskega bojevanja z dne 28. 7.
83, posebej z ozirom na točko C iz navedenih določb;
-	5. marškompaniji in 9. četi mudžahedinov se, vsIed sla-
bega zadržanja na jugozahodni fronti ter demoralizirane-
ga obnašanja, ki vnaša nemir med prebivalstvo, po nalogu
Aerodinamische luftdivision regimentsobersta ajatolaha
Hlodnika in imama DU DU Muhammada, zmanjša dnevni
obrok mesa za 15 dkg, slivovke za 1,5 del, z dvema kuma-
ricama dnevno manj.
Reuter poroča, da je v Avstriji, na Češkoslovaškem in Ma-
džarskem prišlo do velikih mirovnih demonstracij. Prebi-
valstvo od svojih vlad zahteva, da naj v svetovni vojni
ostanejo nevtralne in da se ne vmešavajo v splošno kla-
Borci
nje, prav tako pa naj bi prišlo tudi do uporov v armadah
vseh treh držav. Po nepotrjenih vesteh naj bi prišlo do se-
stanka predsednikov vseh treh držav, ki se medsebojno
dogovarjajo o ustanovitvi nove države. Iz krogov, ki so bli-
zu uradnim virom, se je tudi izvedelo, da je na Dunaj odpo-
tovala delegacija ilegalne jugoslovanske lige za ponovno
ustanovitev Avstro-Ogrske. Že nekaj ur skušamo vzpo-
staviti zvezo z našim dunajskim sodelavcem in upamo, da
vam bomo v osrednjih informacijah lahko povedali kaj več
oteh dogodkih.
Danes zjutraj ob 9.05 je feldkurat Kornhauser tik pred za-
četkom tretje svetovne vojne še zadnjič blagoslovil kano-
ne in regimente Aerodinamische luftdivizijona. Da se ne bi
ponovil nesrečni zaplet iz zadnjega blagoslavljanja je fan-
tome, nimrode, mirage 111 in osebni AWACS imama Du
Du Muhammada blagoslovil na suho. Vse ostale enote so
bile blagoslovljene z vodo po običajnem postopku. Pred
poletom mudjahedinov na Beograd, Zagreb in Ljubljano
sta Aerodinamische Luftdivizijon regimentsoberst Hlod-
nik in imam Du Du Muhammad razprostrla pred vrhovnim
komandantom vseh štirih rodov RŠ, predsednikom voja-
škega sveta narodne rešitve, direktorjem Naumanovega
inštituta za razvoj misli, častnim pilotom AL divizjona, mi-
nistrskim predsednikom vlade RŠ v emigraciji, vodjo is-
lamske revolucije imamom nadpolkovnikom Kovaczom
zapela hvalnico njegovi modrosti. Na klavirju ju je spre-
mljala mlada Katja Kovše. Vsem prisotnim so stopile sol-
ze v oči.
01 petek, 29. julij 1983
Današnja prva seja generalštaba Radia Študent v vojnih
razmerah se je začela ob enajsti uri petinštirideset minut.
Ugotovili so, da se situacija na frontah razvija točno tako,
kot so predvidevali. Ker obstaja utemeljen sum, da bodo
tudi nadaljnji dogodki potekali točno po predvidevanjih, je
generalštab Radia Študent pod prvo točko dnevnega reda
obravnaval plan za evakuacijo. Sklenil je, da bo evakuaci-
ja potekala po naslednjem vrstnem redu:
Prva faza: Takoj ko se pokažejo znaki, da bo sovražnikova
noga stopila na teritorij Radia Študent, se evakuira gene-
ralštab Radia Študent. Generalštab se s posebnim herku-
lesom, ki je neprestano v pripravljenosti, prepelje v Švico,
od tam pa po naslednjem vrstnem redu razporedi po sve-
tu:
a)	general nadpolkovnik Kovacz se evakuira v Paragvaj
b)	aerodinamische luftdivizion regimentsoberst ajatola
Hlodnik se evakuira v Iran.
c)	komet Mihajlovič Ljubo se evakuira v Tuzlo.
Druga faza: Takoj, ko začnejo padati bombe na prestolni-
co Radia Študent, se evakuirajo ženske in otroci. S po-
sebnim kombijem se prepeljejo v Trst, kjer poiščejo zato-
čišče na švedski ambasadi.
Tretja faza: Ko pade prestolnica Radia Študent, se arma-
da Radija Študent vda.
Ta evakuacijski načrt se drži v strogi tajnosti, znak za nje-
govo izvrševanje da generalnadpolkovnik imam Kovacz s
posebno rdečo zastavo.
V drugem delu sestanka so člani generalštaba Radia Štu-
dent sestavili posebno poslanico za ljudstvo v vojnih raz-
merah, v katerih ugotavljajo, da zdaj ne gre toliko za to, da
bi preživeli in se vrnili tja, kjer smo že bili, ampak za zago-
tavljanje pogojev, v katerih bo mogoče doseči nove kako-
vostne spremembe v družabnem razvoju, ki je prešel v
vojno fazo. Predvsem je treba zmanjševati uvoz in notra-
23
njo porabo ter povečevati izvoz, kjer se nam predvsem v
izvozu vinčestrk na zahodno tržišče odpirajo neslutene
možnosti. Generalštab je tudi sklenil, da mora biti prebi-
valstvo Radia Študent objektivno obveščeno o vojnih na-
kanah obeh velesil, zato naj služba za informiranje napra-
vi intervju z Ronaldom Reaganom in Jurijem Andropovim.
Sestanek generalštaba Radia Študent se je končal ob
enajsti uri dvainpetdeset minut.
Po sklepu generalštaba je danes dopoldne odpotoval v
fHoskvo naš sodelavec Miha Kovač, ki naj bi napravil in-
tervju z Jurijem Andropovim. Po nepotrjenih vesteh je to-
variš Andropov intervju odklonil, zgubili pa smo tudi stik z
našim sodelavcem, zato obstaja utemeljen sum, da ga je
sovjetska obveščevalna služba aretirala.
Več sreče pa je imel naš sodelavec tovariš Ervin Hladnik,
ki je odpotoval v letalsko bazo Lafalet pri Los Angelesu,
kjer je s predsednikom Reaganom posnel naslednji inter-
vju: (objavljamo magnetogram pogovora)
V:. Comrade President, a personal survey of troops enga-
ged in a world was is though to be a rather risky project.-
Why did you venture it?
O: Well you know, when I was young I was in show busi-
ness, and as they say in my country, once jou're in show
business you stay in show business and I just couldn't
miss the show. And believe me a show it is.
V: You sure are an expert in wars, how do you feel about
this one.
O: Well, it's true, this isn't the first world war that I'm
engayed in and I can be quoted an expert. What I'd like to
point out is that this war sure is much better than the se-
cond one although in can't be compared with the first one.
You asked about my feelings. The feelings of the presi-
dent of the United States aren't just his personal affair,
the presidents exprenses the feelings of the people who
elected him. And I'm sure that I'm expressing the feelings
of the majority of the Americans if I say this time we have
come to the final showdown with the Russians. This time
we are not retrating for inch, we'll fight them to their last
man.
V: Speaking about retreats, NATO troops have retreated
for a couple of hundred miles, more than an inch I'd say.
O: It is true that we have moved our troops from the East
German border, but I wouldn't call this a retreat, not even
a tactical retreat. The troops are now grouped on West
German and French territory and are setting a trap for the
Russian armoured divisions. Once they get out of their
holes in East Germany and Poland and fight with precary
aircraft assistance theire sitting ducks. As you might
have heard the British harriers have done a mighty job on
Russian planes, they practically don't have any fighters
left and without fighters with what are they going to fight?
V: You have been heard to have said that it if it becomes
necessary you'll give orders to use atom bombs. Is this
true?
O: A president sometimes comes across a situation when
he must quote other presidents. It was George Washin-
gton who said that God has given us guns to use them. I
intend to lead this war according to God's will.
V: Thank you very much comrade president.
O: Thank you and express my Compliments to general
upper collonel Kovacz.
Pred slabo uro smo objavili vest, da se na teritoriju Avstri-
je, Madžarske in Češkoslovaške ustanavlja nova, nevtral-
na država. Po večkratnih poskusih smo pred dvajsetimi
minutami uspeli vzpostaviti zvezo z Dunajem, od koder
nam je naš sodelavec povedal naslednje: (objavljamo
magnetogram pogovora)
Grüssgott Radio Študenti
Hier Wien, bei Telefon ist Willibard Krankl.
Aus den Kreisen die nah sind bei offiziellen Informationen,
hat sich herausgefunden, dass der Anfang der dritte
Weltkrieg in Österreichische Regierung einen grossen
Unzufriedenheit gemacht hat. Offiziele Fohrsitzende der
Österreichische Regierung hat gesagt, dass die Österre-
icher über Moskaw und Washington Politik entteuscht
sind, weil diese Politik der Weltkataklisme gebracht hat.
Es hat sich auch herausgefunden, dass sich Östereic-
hische Kanzler Sinowatz mit den Hungarischen Präsident
Kadar und mit den Chehoslowakischen Präsident Husak
in einen kleinen Dorf - Nickelsdorf, neben den Hun-
garische Gränze getroffen hat. Die Präsidenten waren
sich einigt, dass Östereich kein Übergang des Westlic-
hen Kräfte erlauben wird, die für Chehoslowakische und
Hungarische Integrazion geferlich können wäre.
Genauso werden Hungarn und Chehoslowakei nicht zu-
lassen, dass die Sowjetische Kräfte über ihren Gebiet
nicht nach Westen gehen können. In offizielen Kreisen
spricht man, dass diese Vertrag die beiden Pakten be-
droht hat. Man spricht auch von eine Möglichkeit, dass
Hungarien, Chehoslowakei und Östereich einen neuen
unabhängigen Staat gründen. Die Ostereicher haben die-
se Neuigheit mit Freude angenommen. Den Kanzler Sino-
watz haben die Ostereicher bei seinem zurückfahrt aus
Nickelsdorf einen grossen Fest auf Mariahilferstrasse
vorbereitet. Bei dieses Empfang hat mann gesehen auch
Schwarz-Goldene Fahne, der ehemalige Symbol von
Ostereich-Hungarische Monarhye. Wir bekammen auch
Nachrichten, dass den eniichen Empfang auch Husak in
Prag und Kadar in Budapest bekomenn haben.
Prevod
Grüssgot Radio Študent, tukaj Dunaj, pri telefonu Wili-
bard Krank. Iz krogov, ki so blizu uradnim virom, se je izve-
delo, da je začetek tretje svetovne vojne povzročilo v du-
najski vladi precejšnje ogorčenje. Uradni predstavnik av-
strijske vlade je izjavil, da so Avstrijci razočarani nad poli-
tiko Moskve in Washingtona, ki je pripeljalo do svetovne
kataklizme. Zvedelo se je tudi, da se je avstrijski kancler
Sinowitz v Nickelsdorfu, majhni vasici blizu madžarske
meje, sestal z madžarskim predsednikom Kadarjem in če-
škoslovaškim predsednikom Husakom. Sklenili so, da
Avstrija ne bo dovolila prehoda zahodnih čet, ki bi lahko
ogrozili integriteto Češkoslovaške in Madžarske, prav
tako pa Češkoslovaška in Madžarska ne bosta dovolili
prehoda tistih sovjetskih čet, ki bi lahko ogrozile avstrij-
sko nevtralnost. V uradnih krogih se govori, da je ta dogo-
vor bistveno ugrozil integriteto obeh paktov, šušlja pa se
tudi o možnosti, da bi se Avstrija, Madžarska in Češkoslo-
vaška združile v novo samostojno, nevtralno državo. Av-
strijci so to vest sprejeli z navdušenjem, kanclerju Sino-
witzu pa so ob vrnitvi iz Nickelsdorfa pripravili na Mariahil-
festrasse slovesen sprejem, na katerem je bilo moč opa-
ziti tudi zlato-črne zastave, nekdanji simbol Avstro-
Ogrske. Poročajo, da sta podoben sprejem doživela tudi
Husak v Pragi in kadar v Budimpešti.
24
Natakarice v kantini RŠ
Na ozemlju Radia Študent so danes dopoldne potekale
prve športne igre vojaških enot RŠ. Borci so tekmovali v
streljanju z vojaško puško, odbojki, skoku v daljavo, po-
sebno atrakcijo je predstavljala nogometna tekma, kjer je
začetni udarec izvedel general nadpolkovnik Kovacz.
Mnogo športnih navdušencev se je zbralo ob plastični
skakalnici v Mostecu, kjer so v častni loži sedeli najugod-
nejši vojaški in družbenopolitični delavci: imam DU Du
Muhammad, polkovnik Mihajlovič Ljubo in major Pistotnik.
Skakalni tekmi je sledil šahovski turnir, na katerem sta
general nadpolkovnik Kovacz in polkovnik Ljubo Mihailo-
vič z najpogumnejšimi borci odigrala simultantko. Ob za-
ključni slovesnosti so mladinci in mladinke v znak enotne
podpore začrtani idejni usmeritvi in v znak priznanja voja-
škemu vodstvu za spretno vodenje vojaških operacij na
stadionu, kjer je bila odigrana nogometna tekma, obliko-
vali črki RŠ. Desetletna Nataša P^aprotnik je generalnad-
polkovniku imamu Kovaczu predala šopek cvetja.
Danes dopoldan nekaj pred dvanajsto uro je na letališču v
Rožni dolini pristalo ameriško vojaško letalo, ki je priletelo
iz oporišča na Malti. Iz letala je izstopila delegacija ameri-
ške vlade: vodja oddelka za vprašanja Sredozemlja Geor-
ge Peters, vodja oddelka za vprašanja Radia Študent Si-
mon Gordon Parkins in komandant ameriške armade na
evropskem bojišču Theodor Rubb. Pri generalpoikovniku
Kovaczu so zaprosili za posredovanje pri sklenitvi more-
bitnega premirja z Varšavskim paktom. Pol ure kasneje je
na istem letališču pristalo sovjetsko športno letalo z
maršalom Seljevimovim in še z dvema visokima vojaški-
ma funkcionarjema. Tudi oni so od voditelja Kovacza za-
htevali posredovanje pri mirovnih pogajanjih. Obema
delegacijam je generalnadpolkovnik Kovacz povedal, da
je najvišji interes Radia Študent mir, in da bodo zanj storili
vse, kar je v njihovi moči. Vendar pa z mirom v nobenem
primeru niso pripravljeni trgovati in odločno odrekajo
vsakršno obliko posredništva. Obema stranema pa je v
imenu Vlade narodne rešitve generalnadpolkovnik Ko-
vacz ponudil prostor za pogajanja v nekem letovišču na
severu dežele.
Po tem, ko so bili v armado narodne rešitve pred nekaj
urami obvezno rekrutirani vsi prebivalci od 16. do 60. leta
ne glede na spol, smo iz številnih mest naše domovine že
dobili poročila, da pionirji in mladinci v velikem številu pro-
stovoljno stopajo v novo ustanovljene mladinske in pionir-
ske vojaške oddelke. Od vojaških oblasti terjajo izročitev
orožja in streliva. Najmlajši mladi pripadniki oboroženih sil
Radia Študent še niso dopolnili devet let.
V silovitih spopadih v zraku in na morju je na območju ju-
gozahodno od Nordkapa, belgijska eskadrilja v sestavu
severnoatlantskih sil NATO-pakta - menda po nesreči -
potopila zambijski tanker Ellery, ki je prevažal nafto za
poljskega uvoznika. Zambijska vlada je, prek svojega po-
sebnega poslanca, že ob 12.05 vložila protestno noto na
sedežu Združenih narodov in dobila odgovor, da posredo-
vanje Združenih narodov v pogojih vojne ni veljavno ter da
naj se zambijska vlada po vprašanju protesta raje obrne
neposredno na zadevno vlado. Zambijska vlada je, po
obratni pošti - in ne brez kanca ironije - odgovorila, da ne
vidi načina, kako naj to stori, če pa je bila Belgija medtem
že v celoti zravnana z zemljo.
Seržant Janko Majnik eksercira na Rožniku
25
Agent D-12 obveščevalni službi vojaškega sveta narodne
rešitve RŠ. stop. Bliskovit napredek sovjetskih madžar-
skih čet. stop. Prebite obrambne linije na francosko-
nemški meji. stop. S tem katerakoli ruska armada prvič v
zgodovini na francoskih tleh. stop. Sovjetski vojaki začu-
deni in obenem srečni v osrčju kulture gnilega kapitaliz-
ma. stop. Izjava maršala C. C. Averinveca. stop. Ves blišč
zapadnoevropske dekadentne kulture nič proti sovjet-
skim socialističnim tankom in raketam domače izdelave,
stop.
Še vedno prihajajo vojaškemu svetu narodne rešitve RŠ
ob uvedbi vojnega stanja in domiselnem strateškem ma-
nevriranju od začetka III. svetovne vojne, pozdravne brzo-
javke in čestitke iz vsega sveta. Ob odgovorih je moral vo-
jaški svet, glede na razvoj dogodkov na bojiščih, računati
z eventuelnim izginotjem posameznih držav. V tem smislu
odgovorov niso prejeli: belgijska, jamajška, romunska,
monaška, portugalska, kubanska, bolivijska in albanska
vlada.
TANJUG Predsednica indijske vlade je ostro obsodila
agresivno politiko obeh blokov in v svojem govoru zbra-
nim rodovom indijske vojske poudarila, da se Indija kot
prijateljska in neuvrščena dežela zavzema za to, da se
neuvrščene države v tretji svetovni vojni bojujejo izključno
med seboj, ne da bi se kdorkoli vmešal. V skladu s svojo
miroljubno politiko nevmešavanja v notranje zadeve dru-
gih je Indija napovedala vojno prijateljskim deželam Egip-
tu, Libiji, Kampučiji, Argentini, Zairu, Iranu in Iraku.
AP Po zadnjih poročilih generalštaba NATO so lovci bom-
bniki NATO pakta in ameriške leteče trdnjave bombardi-
rale Minsk, Kijev, Leipzig, Sebastopol, Odeso in Vladivo-
stok. To je bila povračilna akcija za zverinsko razrušenje
Pariza, Milana, Bonna, Mont-Saint-Mischela in Luxembo-
urga. Napad na Moskvo pa je zaradi slabih vremenskih
razmer preložen na petnajst do štirih ko bodo iz vseh baz
obeh blokov poletele atomske bombe.
Iz letalske baze Lafalette v Los Angelesu se nam je po-
novno oglasil Ervin Hladnik, to je njegovo poročilo:
Sedaj lahko že z gotovostjo trdimo, da se bo tretja svetov-
na vojna razpletla z atomskim obračunom. Pred par minu-
tami je od tukaj poletela še zadnja eskadrila F-111 z
atomskimi konicami v raketah. Tukaj se pričakuje, da
bodo v dveh urah nad sovjetskim teritorijem, morda že
tudi prej. Vzdušje v letalski bazi je izredno nemirno, ameri-
čani so prepričani, da bodo ob 14.00 nad Združene drža-
ve priletele ruske rakete z atomskimi glavami in jih že ne-
strpno pričakujejo. Po ulicah Los Angelesa je pravo kar-
nevalsko vzdušje, ponovno so začeli vrteti film The Russi-
ans are coming, vse radijske postaje pa vrtijo Back to the
USSR, znamenito pesmico, ki so jo Beatlesi posneli v
šestdesetih letih. S tem končujem svoje zadnje poročilo,
držite se.
DODATKI K DOKUMENTOM
V dokumentih o vojnem stanju na Radiu Študent je pozor-
no bralčevo oko verjetno nekajkrat zasledilo ime Erike
Nauman. Gre za znanstvenico, ki je s svojim učenjem in
delom bistveno vplivala na nekaj mlajših teoretikov. O
njenem življenju in delu (razen tega, da je bila rojena v
Dresdnu 1901 in umrla v Ljubljani 1982) vemo bolj malo.
saj je sovražila javno nastopanje, bolj ji je bilo pri srcu de-
lovanje v stilu tajnih sekt. Z njenim življenjem in delom se
prav zdaj ukvarja skupina mlajših zgodovinarjev, ki nam je
ljubeznivo odstopila dokumente, ki se tičejo njenega vpli-
va na uvedbo vojnega stanja na Radiu Študent.
Erika Nauman (levo kot študentka na Dunaju - okoli leta 1920), desno v zadnjih letih življenja v Ljubljani
26
ERIKA NAUMAN
TRIJE VIRI
(iz govora tov. Nauman na šestem shodu v Rožni dolini)
Preden se raziđemo bi še enkrat rada opozorila na nevar-
nosti, ki jih lažno demokratično frazerstvo in navidezni po-
licentrizem zdajšnje vlade spregledujeta.
Kaj ta vlada sploh počne? Program restrukturacije proiz-
vodnje, ki so nam ga ponudili, je v resnici program stabili-
ziranja oblasti. Jasno je, da vsako oblast skrbi predvsem
to, kako bo na oblasti obstala. To, kar gre zdajšnji vladi
zameriti, je to, da se v tej smeri premalo trudi. S
takšnim načinom vladanja lahko oblast le izgubi, naša
zgodovinska naloga je, da ji pri tem pomagamo in ji oblast
odvzamemo, (aplavz) Ne smemo pozabiti, da si je oficiel-
no delavsko gibanje prilastilo izključno pravico kapitalizi-
ranja izkušenj. Zadnja desetletja navideznega socialnega
miru so nas ohromila ne le organizacijsko, ostali nismo le
brez tehničnega aparata za destabilizacijo sistema - tak-
šen aparat lahko zgradimo v treh tednih - ostali smo brez
lastnih izkušenj, ki tvorijo jedro vsakega inteligentnega
gibanja. Kdo med vami mladimi tovariši sploh še zna orga-
nizirati droben, vsakdanji incident kot je prekinitev proiz-
vodnega procesa? Če naj tukaj povzamem kolegico Bolt-
zman, ko je citirala enega svojih obskurnih virov, si »de-
lavci tega terena za spopad z gospodarjem niso izbrali
naključno, to je teren na katerem je gospodar prisiljen od-
govoarjati z neprestanimi tehničnimi obrati organizacije
dela«. Mi na ta sklop motrimo z gledišča »razkrite global-
nosti antagonistčnega razumevanja kapitalističnega pro-
dukcijskega načina«. Tukaj mislim kapitalizem nasploh,
tudi v njegovi socialistični formi. Naše gledišče je privilegi-
rano, ker je naš pogled zainteresiran pogled. Boltzmanovi
viri so tukaj jasni in razločni: »ne gre za zanikanje enega
spoja kapitalske družbe, enega aspekta produkcije ali
procesa reprodukcije kapitala, ampak za negacijo celotne
kapitalske družbe«, (odobravanje) Cenim vašo reakcijo,
vendar še nisem končala. Izpeljati hočem to, da se nam
teren, teren boja, izmika izpod nog. Če je oblast na maja-
vih nogah in si podstavlja bergle in odre, se cijazi okoli v
invalidskih vozičkih (smeh) se moramo mi neprestano
vpraševati o tleh na katerih stojimo. V enostavnih kapitali-
stičnih odnosih, mislim na razviti kapitalizem, so antago-
nistični odnosi razvidni. Najprej imam tukaj antagonizem
samega delavskega gibanja, ki v enem registru minira
proizvodni proces z direktno akcijo, v drugem registru pa
investira v ohranitev državnih form, ker je po nekih zme-
denih teorijah močna država v prvi fazi revolucije predpo-
goj uspeha. Ta antagonizem proizvaja protislovja na tere-
nu klasičnega razrednega boja, boja med dvema antago-
nističnima razredoma. Na direktno akcijo delavstva odgo-
vori država kot reprezentant kapitala z »neprestanimi teh-
ničnimi obrati organizacije dela« in direktno represijo. Te-
ren boja je v naprej določen kot politična artikulacija bojev
v proizvodnji, politika mu tukaj pomeni le nadaljevanje voj-
ne z drugimi sredstvi.
V neenostavnih kapitalskih odnosih pa teren ni razmejen,
neresnica o ukinitvi razredov pomete tudi z ustaljeni-
mi formami delavskih bojev. Klasičen arzenal vojskovanja
s kapitalom se kaže le še kot eksces, odstopanje od pra-
vilne poti, je kriminaliziran in nepopularen celo med delav-
stvom, ki se s taktiko pasivne rezistence produkcijskemu
procesu, le izmika neposredni konfrontaciji in na svojih
plečih prenaša konsekvence demolirane produkcije. Še
celo tako je, da je prav delavstvo edino, ki te konsekvence
dejansko občuti, državne inštitucije urejevanja, kontroli-
ranja in načrtovanja proizvodnje pa širijo področje kom-
pentenc, se parijo med seboj in nenehno kotijo nove
pankrte. Edini odgovor, ki mi pride na pamet, je parafraza
državniškega odgovora: ustavitev produkcijskih verig in
likvidacija aparata kontrole, (skandiranje: likvidacija, to
naša je stabilizacija). Kaj stoji našim parolam na poti? Na-
šim parolam stoji na poti uradniški čvek. Zato pravim, da
ta hrast ne stoji ob postaji, kjer se ustavlja štirinajstka, kar
tako. (vzkliki: obesimo jih) Meni se dostikrat očita, da sem
Stalinistka. Res je, da dostikrat citiram Stalina, res pa je
tudi, da nikoli v življenju nisem citirala tovariša Stalina, kar
so tisti, ki mi sedaj očitajo stalinizem, sami počeli in v pri-
mernem trenutku to pozabili. Zakaj tukaj omenjam Stali-
na? Zato, ker ga mislim še enkrat citirati in to obširno.
Rada bi vam pokazala, kaj mislim s tem, da se nam teren
izmika izpod nog, oziroma, da nam je bil izmaknjen. V bro-
šurici »Nove razmere, nove naloge gospodarske gradi-
tve« pravi takole:
»Nekateri tovariši mislijo, da je mogoče odpraviti neodgo-
vornost s tem, da se rotiš in prirejaš bučne govorance. Jaz
vsaj poznam celo vrsto gospodarstvenikov, ki se v svoji
borbi proti osebni neodgovornosti omejujejo na to, da
vsak hip nastopajo na zborovanjih in preklinjajo osebno
neodgovornost, pri čemer si. očividno domišljajo, da bo po
takih govorih osebna neodgovornost prav gotovo izginila
sama od sebe. Globoko se motijo, če mislijo, da se da
osebna odgovornost pregnati iz prakse z govori in zakle-
tvami. Ne, tovariši, osebna neodgovornost ne bo sama
nikdar izginila. Uničiti jo moremo in moramo mi sami, zakaj
skupaj z vami smo na oblasti in skupaj z vami smo odgo-
vorni za vse, pa tudi za osebno neodgovornost. Mislim, da
bi bilo veliko bolje, če bi naši gospodarski funkcionarji ne-
koliko manj govorili in zaklinjali duhove, temveč bi name-
sto tega prebili raje mesec ali dva na rudniku ali v tovar-
nah, preštudirali vse podrobnosti in »malenkosti« v orga-
nizaciji dela, odpravili tam pri praktičnem delu osebno ne-
odgovornost in potem prenesli izkušnje iz tistega podjetja
v druga podjetja. To bi bilo veliko bolje. To bi bila resnična
borba proti osebni neodgovornosti, borba za pravilno,
boljševiško organizacijo dela, borba za pravilno razpore-
ditev sil v podjetju.«
Nekam znano se sliši tole, kajne? Če bi vam na začetku
ne bila povedala, da je to zapisal Stalin, komu bi bili ta
čvek pripisali? (nerazumljivi klici) Tako je! Mislim, da sam
tekst ne potrebuje posebnega komentarja in vidim, da mi
ni treba posebej pojasnjevati za katero taktiko disciplini-
ranja delavstva je bil vzet.
Je pa ena ideja tukaj zelo dobra. To, da naj si »gospodar-
stveniki« in njihova funkcionarska klika »ogledajo« proiz-
vodne verige, »razmotrijo« probleme in pripomorejo k nji-
hovi rešitvi, ni tako zelo slaba ideja. Moramo jo le pogleda-
ti, ne v njeni pijani teoretski zastavitvi, ampak v njeni trez-
ni praktični realizaciji. Zakaj je Stalin pošiljal svoje funk-
cionarje v proizvodnjo? Stalin je svoje funkcionarje poši-
ljal v proizvodnjo za kazen. To, da se razume proizvodni
proces kot kazen, obsodba, dosmrtna obsodba, mi je
všeč. To je,dejansko stanje. Delavec, ki vstopi v redno de-
lovno razmerje se da aretirati. Koliko je ta-arest prostovo-
ljen, vemo. Ekonomska prisila je hujša od vsakršne poli-
cijske prisile. Tukaj pa ni na delu le ekonomska prisila,
ampak komanda kapitala. Od vas, ki ste delavci, pričaku-
jem, da se obnašate kot zaporniki. O čem mora zapornik
predvsem premišljevati in kaj je njegova prekleta dolž-
nost? Zapornik mora predvsem premišljevati o tem in nje-
gova prekleta dolžnost je, da pobegne. Od vas pričakujem,
da pobegnete iz proizvodnega procesa. Kako lahko po-
27
begnete iz proizvodnega procesa? Tako, da ga demolira-
te.
PRIPIS: Gornji tekst je fragment iz govora tovarišice Erike
Nauman (bolj znane kot Rdeče Erike). Ohranil se je edino
ta fragment, zapisala ga je mlada Katja Kovše, ki ga je od-
stopila Naumanovemu inštitutu za razvoj misli. Zakaj ni
moč najti niti izvirnega teksta (če je sploh obstajal, ve se,
da je Rdeča Erika v svojih govorih veliko improvizirala) niti
uradnega magnetograma (za katerega se zagotovo ve, da
je bil narejen), pa postane bolj razvidno iz Kovaczovega
pisma Kugelmanu, ki se hrani v arhivu Naumanovega
centra pod registracijo 11912/44. Tudi to pismo je ohra-
njeno le fragmentarno.
»Dragi Kugelman!
To kar mi očitaš, da sem revidiral nauk Erike Nauman, da
sem v določenih momentih odstopil od njega, da sem do-
ločene zadeve potvoril, je nedvomno res. Čudi me, da tega
nisi prej opazil, saj si bil prav ti najbolj vnet zagovornik
mojih idej. Ali naj iz tega sklepam, da si se lotil branja Eri-
kinih tekstov šele sedaj in da si prej le blefiral z brošurico,
ki jih je za potrebe borcev izdajal Luftdivizjon? Tudi si pra-
vilno uganil, da Erika ni umrla od kapi, ampak da je bila li-
kvidirana. Ker mi v svoji knjigi o-vojnem stanju na Radiu
Študent očitaš, da sem jo jaz dal likvidirati, ti to lahko le
potrdim. Ne razumem pa, zakaj to prodajaš kot nekakšno
odkritje, skoraj kot dedukcijo iz nekakšnih na pol ponare-
jenih dokumentov, ko jo je likvidirala tvoja služba in če se
prav spomnim, je bil tisti Luger tvoj. V predgovoru k knjigi
praviš, da te je pri pisanju zgodovine vodil znanstveni in-
teres. V to bi pa, vidiš, jaz krepko dvomil. Dovoli, da te citi-
ram. Ti sam si večkrat rekel, da s stodvajsetimi milioni do-
lgov in IMF na hrbtu objektivno govoriti o zgodovini radia
ni možno. Že takrat je bil tvoj interes usmerjen vse kam
drugam kakor pa v znanost.
Ker pa že apeliraš na vse preživele, naj ti pomagajo pri
zbiranju materialov, »osvetlitvi« nejasnosti, razkritju pot-
vorb in kar si si že izmislil, da bi rad, bi ti pri tem rad malo
pomagal. Ti nisi nikoli razumel, da jaz Erikin nauk jemljem
zelo resno. Prebral sem vse njene knjige, preposlušal po-
snetke vseh govorov, telefonskih pogovorov (mimogrede,
snemal si jih ti), preštudiral sekundarno literaturo in pre-
veril vse tri vire. Ko mi očitaš, da sem revidiral nekatere
teze, potovarjaš. Revidiral sem vse njene teze. Hkrati pa
trdim, da sem jaz edini dosledni pravi nadaljevalec njene
misli. Ti nisi razumel duha njenega nauka, osnovnega vo-
dila, da je treba vse teoretske predpostavke izpeljati do
zadnjega praktičnega sklepa. Ali če hočeš v Erikinern je-
ziku, »da je treba vsak štos izpeljati do konca«. Da tega
ne razumeš, ti nekako ne morem zameriti, pri tebi sem
sam vedno najbolj cenil to, da ne razumeš. Zamerim ti pa
to, da sedaj nastopaš r psevdonimom. To meče slabo
luč na tvoj karakter in (nadaljevanje pisma je uničeno)
iz izvirnih dokumentov pripravil ERVIN HLADNIK
Nemalokrat se pripeti, da nas kako težko teoretsko vpra-
šanje spomni na to, kako nas je pred meseci za vselej za-
pustila Erika Naumann. Od nas je odšla v trenutku, ko je
ogromno delo, akumulirano tekom mnogih let napornega
študija, začelo dajati prve neprecenljive rezultate; od nas
je odšla v trenutku, ko se je upravičeno zdelo, da moremo
z nekaj manj tesnobe zreti v mračno prihodnost. Noben
teoretski problem ni bil dovolj velik izziv za predrago po-
kojnico, za vsakega je bilo na začetku analize videti, kot
da jo temeljito presega in srka vse njene, tudi fizične moči.
Med naloge, ki nam jih je Erika Naumann le preočitno za-
pustila v izvedbo, sodi slejkoprej ohranjevanje njenega
blestečega duha na kar najvišji ravni in neumorno preriva-
nje skoz podedovani pisni material - nemara se bo pa le
našel kak odlomek, fragment, kaka drobtinica, ki še ni bila
zagledala luč sveta. Enega takih odlomkov smo bili odkrili
v preteklih dneh, v kleti zapuščene vile na Resljevi 15 in bi
mu lahko dali podnaslov: l'aye iz teorije o lepem (osnute-
k), kakor sledi iz sledečih točk.
Kot je verjetno splošno znano, je Radio Študent med 20.
7. in 29. 7. uvedel, razvil in tudi uspešno zaključil vojno
stanje s priključeno III. svetovno vojno na Radiu Študent.
Eno izmed muhastih naključij, ki jih je prepolna sleherna
zgodovina, je hotelo, da smo ob tem verjeli, kako da reali-
ziramo slučajen, takorekoč spontan domislek enega iz-
med sotovarišev. Lahko si je potemtakem predstavljati
silno presenečenje, ko je tovariš M. B. 24.7., ob 12.30, ta-
korekoč sredi vojne vihre v navedeni kleti na Resljevi 15
našel dovolj dobro ohranjene, s skrbnim tipkopisom racio-
nalno Izkoriščene in v rolo zvite pole z naslednjim naslo-
vom:
O NUJNOSTI UVEDBE VOJNEGA STANJA NA RŠ IN O
TEM, ALI BOMO TOVRSTNO PODJETJE POTOM
ESTETSKEGA DOŽIVLJAJA KONSTITUIRALI KOT
ESTETSKI PREDMET
podpis: ERIKA NAUMANN, v Ljubljani, zapisano dne 3.10.
1982
Razumljivo je kajpada, da bomo razmišljanja pod pričujo-
čim naslovom objavili, receptirati pa jih velja z enim zadrž-
kom: gre za majhne, bolj ali manj razdrobljene odlomke,
trenutne prebliske, več kot očitno gre za nekakšen nus-
produkt, ki nastane ob študiju in pisanju temeljnih del,
brez sledu tendence k celovitosti in sistematičnosti. Upo-
števaje to omejitev pa bomo imeli pred sabo le še en do-
kaz ostrine neumornega duha Erike Naumann, izrednega
smisla za jezik in neverjetne, skorajda preroške lucidno-
sti.
O NUJNOSTI UVEDBE VOJNEGA STANJA NA RŠ IN O
TEM, ALI BOMO TOVRSTNO PODJETJE POTOM
ESTETSKEGA DOŽIVLJANJA KONSTITUIRALI KOT
ESTETSKI PREDMET
A; Če spregledamo grobosti, ki so ob hitrem preletu pogo-
sto integralni in hkrati odprti del tovrstnih opazk, lahko
sklenem takole: družbenopolitična slika s spremljajočimi
kontradikcijami na ekonomskem planu povsem predvidlji-
vo usmerja progres proti točki, ko bo vojno stanje na RŠ
moralo postati potrebna in gotova stvar. Ob tem bod mo-
rali protagonisti uvedbe računati z naslednjim:
A1 : nikakor ne poljubna družbena grupa z določeno močjo
v političnem polju bo, znotraj danega ideološkega hori-
zonta, izvedla coup d'Etat v momentu, za katerega bo
konstitutiven nek spregled, iz katerega je videti kot da
vladajoča grupa, pri danem razmerju sil, večjih obremeni-
tev ne prenaša več; gre za moment, ko grupa, ki je v polo-
žaju, da izvede coup d'Etat, presodi, da grupa na oblasti,
iz različnih razlogov, ni več sposobna konstitutivno zama-
šiti vrzeli, ki so pertinentne protislovni vzpostavi danega
ideološkega občestva in se v anarhičnem premikanju te-
žišč očrtuje razpad strukture.
A2: grupe, ki v danem trenutku utegnejo poseči po vojnem
udaru za dosego vojnega stanja:
-	vladajoča klika
-	armada (vsi rodovi skupaj, ali vsak rod posamič, ali v
različnih, poljubnih kombinacijah)
28
-	policija
-	opozicijska stranka ali koalicija takih strank (s predpo-
stavko, da imajo zaslombo v armadi, da imajo na razpola-
go lastne oborožene sile, ali da jih lahko na hitro in ne-
opazno zberejo)
-	ogroženi elementi vladajoče klike (s predpostavko, da
vladajoča klika v sebi nikakor ni enotna)
-	podrejeni razred (ali razredi) ob predpostavki zaostritve
in konvergence razrednih nasprotij do obsega državljan-
ske vojne
OPOMBA: lista grup je vsekakor nepopolna, upoštevati bi
morala nadaljnje delitve znotraj posameznih grup, mož-
nost pakta med posameznimi grupami itd.
A3: različni modusi vojnega stanja (prikrito, odkrito, ka-
muflirano z demokratičnimi institucijami, z njim samim, s
civilno oblastjo pod nadzorom vojske, objavljeno, neobja-
vljeno itd.; maksimalen izkoristek bo imelo vojno stanje, ki
se bo kamufliralo samo s seboj in se bo uvedlo javno - bo
torej objavljeno).
A4: trajanje v času, razteznost v prostoru - neomejeno,
vse dokler vojno stanje ne naleti na ovire objektivne nara-
ve (zunanja agresija, notranja trenja, izčrpanost, prema-
sivna zastavitev itd.)
B: Ena izmed bistvenih tendenc, ki jim lahko sledimo od
uvedbe meščanske vladavine (z ropotom in mnogo dvig-
njenega prahu stori to Revolucija z veliko začetnico,
1789. leta), je estetizacija politike; politika postane oblika
spektakelske funkcije, odtlej lahko govorimo o političnem
prizorišču, njegovem dekorju, glavnih in stranskih vlogah,
o statistih, njegovi dinamiki itd. Skrajen domet te tenden-
ce: fašistične oblike meščanske vladavine.
B1 : ko rečem vladajoča klika mislim s tem naslednje: tisto
vrhovno instanco, ki je unarne narave in jo znači to, da je
očem skrita, hkrati pa giblje vse figure, ki na danem prizo-
rišču nastopijo - ne glede na način nastopa; ko rečem vr-
hovna instanca, rečem s tem le to, da gre za nastop moči,
ki nima primerjave, z drugimi besedami: če se oblast za
meščanskih vladavin bolj in bolj brezsramno razkazuje, v
tem ne bomo videli njene sekularizacije, temveč njeno vse
večjo nedostopnost in oddaljenost.
B2: kaj počne tedaj instanca, ki jo tu imenujem vladajoča
klika? Ta instanca preprosto bere; ali če rečem z Ingar-
dom: na podlagi predočenega umetniškega dela, za naše
prilike, protislovno vzpostavljenega ideološkega obče-
stva, ki je shematska tvorba in vsebuje prazna mesta,
skoz njegovo konkretizacijo, vladajoča klika ta prazna
mesta zapolni in konstituira v sebi bolj ali manj dovršen
estetski predmet; če lahko vzamemo, da je predočeno
ideološko občestvo bolj ali manj stalnica, pa se bodo kon-
kretizacije med seboj razlikovale, tako po karakterju kot
po kakovosti. Za najbolj uspele imejmo tiste konkretizaci-
je, ki se bodo kar moči zvesto priličile, padle v ideološki
horizont, ki je za dano občestvo konstitutiven. Najbolj či-
sta oblika uspele konstitucije estetskega predmeta je
vojno stanje, kjer so prikazana razmerja podana brez po-
sredovanj uradniškega aparata in je nedostopnost vlada-
joče klike privedena do tiste skrajne točke, ki vendarle še
dopušča produkcijo sveta.
B3: po čem se bo vojno stanje na RŠ ločevalo od vojnega
stanja, ki je poseg na ravni ideološke realnosti? Po tem,
da bo vojno stanje na RŠ dejavnost, ki se ne bo »omejila
zgolj na imaginarno«, člo ji bo za »spreminjanje stanja
strukture« do tiste meje, ko ostane poleg instance sim-
bolnega v ideološki realnosti le še bolj ali manj dober vic.
Ali pa mogoče tudi zaklinjanje v funkciji odlaganja vdora
realnega, ko uprizoritev tega vdora služi tesnobi pred ka-
taklizmo?
ERIKA NAUMANN, v Ljubljani, zapisano dne 3.10.1982
za objavo pripravil Iztok Saksida
29
OTBZOyAX'NÏK
»SMRTNI PRIMERI OB EROTIČNIH AKTIVNOSTIH«
SADOMAZOHIST
Šcstclesetletni subjekt je zvezal roke in noge svoje hčerke,
uživajoč ko jo je gledal nemočno. Tudi od soproge je zahte-
val. da ga zveže in sam se je zvezoval na zapleten način z raz-
ličnimi vrvmi, pasovi, naramnicami, trakovi, žicami ... na
podstrešju lastnega stanovanja. Seksualno zadovoljitev je
dosegel v uri ali dveh. Do sedaj mu njegova erotična aktiv-
nost ni bila usodna.
HOMOSEKSUALNI MAZOHIST, KI GA JE UMORIL
MLADENIČ
Žrtev so našli v kuhinji lastnega stanovanja. Truplo je ležalo
na tleh, oblečeno samo v srajco, nogavice in čevlje. Zvezan
je bil med dvema deskama z različnimi vrvmi in pasovi, tako,
da je bil dobro stisnjen. Zgornja deska je bila nameščena od
konic nožnih prstov do prsne kosti. V višini genitalij sta bili
dve luknji, iz spodnje deske je štrlel del grebljice. Zgornja
jajčasta luknja je bila podložena s povoščenim platnom, iz
nje je štrlel del penisa. Iz spodnje deske je štrlel ročaj greb-
ljice, postavljene med bedra trupla. Med zgornjo desko in
spolovilom je bil robček zamotan okoli glavice penisa, rob-
ček je bil pritrjen z elastiko. Zraven trupla je bil električni
grelec.
Žrtev in morilec sta se poznala že štiri leta in sta v tem
obdobju prakticirala okrog sto takšnih vezanj.
Potem, ko je partner sledeč zelo natančnim navodilom zvezal
žrtev, ga je moral zadovoljevati, masturbirajoč ga skozi v ta
namen narejeno luknjo v deski. Morilec je moral poleg tega
pri masturbaciji uporabljati še mazilo z vonjem loja in da bi
povečal seksualno razburjenost, zabadati bucike v penis
žrtve. Sperma se je izlivala v robček, postavljen spredaj. Na
dan umora je bilo, kot po običaju, izvršeno komplicirano
zvezovanje; da se žrtev ne bi prehladila, je bila v bližini priž-
gana električna peč. Glede na to, da je bilo pozno, je bil
aktivni subjekt zelo slabe volje. Po masturbativnih manevrih,
ki so se zavlekli na več kot pol ure, je žrtev zahtevala, da se
mu stisnejo pasovi na nogah, toda medtem, ko je morilec to
izvrševal, je zdrsnila spodnja deska in žrtev je padla na
žarečo peč, ter dobila precejšnje opekline po stegnu. Žrtev
je začela zmerjati partnerja in klicati na pomoč. Ta mu je
dopovedoval naj se umiri, potem pa je vzel I5-kilski ročaj in
ga iz višine približno meter in pol spustil na desno stran
lobanje, tako da je povzročil, kot je bilo dokazano z avtop-
sijo, kompliciran zlom, ki je s časom izzval smrt.
AVT^OlEROTlČNA NESREČA
OB M:^.0HIS riČNI AK riVNOSTI
Sestäeset^nrvratar. Našli so ga okrog petih zjutraj, obeše-
nega, 1ïa/dyv|alô, v dvorišču Inštituta, v katerem je bil zapos-
len. Na IcaVlju dvigala je bilo obešeno ogrodje. Iz horizontal-
nih okončin ogrodja sta viseli dve kljuki. Dvigalo je delalo s
pomočjo električnega pretikala z dvema gumboma. S pritis-
kom na enega začne mehanizem delovati, ko se odmakne
prst, ostane dvigalo v doseženi poziciji. Vratar se je slekel,
tako, da je ostal samo v spodnjicah in čevljih, ter se je zave-
zal kot paket. Zavezovat se je začel v višini kolkov; napravil
je drseči vozel in ga speljal med bedra, ter zavozlal vrv v
višini zanke, ki se je nahajala nad popkom. Potem je speljal
vrv vse do spodnje strani prsnega koša, jo ovil okoli telesa,
zavozlal, ter jo speljal v višino desne vratne strani, nakar jo
je spravil okrog vratu in zvezal v višini hrbta s prsnimi in tre-
bušnimi zavoji. Potem je s pasom naredil dva držaja, katera
je namestil na noge. Skozi vozle držajev je potegnil dve vrvi
proti hrbtu, ju združil in spravil skozi posebni držaj, ki je
svobodno tekel ob vratu.
Najverjetneje se je tako opravljen odpravil na dvorišče. Nje-
gova žena je izjavila, tudi potem, ko je izvedela o njegovem
nagnjenju, da je zanjo bil idealen človek.
SMRT Z ELEKTRIKO
Elektrikarski vajenec, star okoli 15 let, brez posebnosti,
osamljen in fizično prerazvit. Našli so ga na postelji, ležečega
na trebuhu. Okrog trupla električni prevodniki. V anusu
ročaj žličke, stisnjene s kleščami, zvezane na električni pre-
vodnik. Okrog penisa aluminijasta ploščica, spiralno ovita z
dvema in pol zavoji, opremljena z banana vtičnicami, spojeni
z električnim omrežjem. Na desnem zapestju s trojno spiralo
ovit usnjen pas. Precejšnje opekline na penisu in na sluznici
danke. Trebušno tkivo skoraj skuhano, zaradi JOULE
efekta. V ustih električna vrvca. progaste opekline na spodn-
jem delu.
Vrvica je bila z »minjon« navojem (fasungo) povezana z žar-
nico. Ena žica je vodila do penisa, druga do vtičnice. Odtod
je slabo izolirana žiza za zvonec sklenila električni tokokrog,
druga žica pa je od žarnice vodila nazaj k vtičnici. Na drugem
polu normalni vtikač, iz katerega je vodila žica zvezana na
žličko v anusu. Žarnica, ki je sklenjevala električni toko-
krog, je ob telesu opravljala funkcijo še enega upora, tako,
da je skozi njo lahko tekla samo elektrika slabe jakosti. Za
naraščanje vzburjenosti je žarnico kontroliral z ustnicami,
tako da jo je izklapljal ali vklapljal ter s tem povečeval ali
zmanjševal jakost električnega toka. Tisto, kar je bilo
usodno, je bila slaba izolacija naprave.
Iz revije FRIGIDAIRE prevedla Marina Gržinič
ELEMENTI ZA KOZMOLOGDO
Uspešna ofenziva moje armade je prematcnila
frontne linije globoko v sovražnikovo ozemlje.
Na bojišču je nastal predah, vendar sem vedel, da
ne za dolgo. Grobna tišina, ki je prežemala sle-
herni delec utrujenega prostora, je bila kakor
praznina pri ritmu v glasbi, ki je pravzaprav
njeno gibalo: enakomerno zaporedje posameznih
spopadov je nahajalo svojo moč trajanja in bilo
intenzivno v principu vmesnega niča. Torej se je
že kot premnogokrat doslej v dejanskosti potrdila
resnica o njegovi nujnosti za obstoj stvari. V
smislu določenega odvoda bi to pomenilo, da je
njegov agent v svetu organskega - smrt dina-
mični vzrok živih bitnosti.
Pripravljal se je torej protinapad, zato sem moral
udarne note, ki se jih je bila v zadnjih urah bojev
že začela lotevati telesna utrujenost, ponovno
spraviti v red. Totalno vojskovanje, kot v moji
znanosti o vojni edini pravi način gibanja volje do
moči k sami sebi, ki apriori onemogoča sleherno
koncentracijo sovražnikovih sil na katerikoli
točki bojišča, ter s svojo neizčrpnostjo gibalne
količine razbija napadeno snov na Niču ljube
majhne enote, je tudi samo, v smislu določene
reakcije udarilo nazaj po mojih divizijah, ter jim
delno razrahljalo vezi sicer grozljivo monolitnega
sistema. Morala pa je bila vseskozi popolna.
Zapustil sem svoj štab ter si šel ogledat posledice
napredovanja.
Nad bojnim poljem se je danilo. Nebo je bilo
jasno, prenekatera zvezda je že ugasnila, vendar
sem preko tistih, ki so še sijale, z gotovostjo skle-
pal, s kakšnim odobravanjem vse, kar jih je obe-
šenih na to neznansko zadevo. Univerzum, opa-
zuje bistveni način našega bivanja ter vrhovni
domet razuma: uničevanje.
Od konca zadnjega spopada še ni minila ura, zato
se je iz razmesarjenih, totalno razčefukanih tru-
pel še kadilo, jutra v tem jesenskem času pa so
hladna. Zares težko je bilo hoditi po čisti zemlji.
Ta okoliščina in pa zavest o smislu uničenega sta
potemtakem zahtevali od mene ravnodušen
odnos do tega, po čemer sem stopal in kaj sem
pomendral. Tako sem ob robu globokega in
nenavadno širokega kraterja, ki ga je povzročila
eksplozija enega mojih najnovejših projektilov s
hidrogenskim nabojem "Heinrich" zaslišal pod
škornji nekak, kakor bi pohodil drek, surovo
maslo ali kaj zdrizastega podoben zvok. Mož-
gani. Bilo jih je točno polovica, njihov drugi del
pa je korak stran ležal še v glavi, vendar tako, da
se je nazorno videla forma po hemisferah razpo-
lovljene posode duha, torej ista forma, katere
esenco sem bil ravnokar spremenil v amorfno
gmoto abstraktne snovi, ki ne nosi v sebi nobene
notranje srhotrnosti. Pri tem mi je opazovanje
sivine in beline možganske substance delno
zmanjšalo zbranost pri hoji po tem spolzkem
poligonu, zaradi česar mi je nenadoma spodrsnilo
in padel sem naravnost v zmes od vzhajajočega
sonca ožarjenih črev, katerih razcefrani delci
cevastega tkiva in njihova notranja vsebina, kri,
različni kosi mišic ter pretrgani penis in zmečkana
moda so skupaj zgneteni tvorili predmetnost, ki
je nemarno zasvinjala mojo uniformo. Večje
delce sem z nje, ko sem se pobral, odstranil
takoj, ostale madeže pa so kasneje moji služab-
niki. Nedvomno človeku, ki umeva smisel sveta v
njegovi Celoti, tak akcident ni smel zbujati nega-
tivnih razpoloženj, ravno nasprotno, še toliko
bolj ga mora spomniti na določen atribut enotne
narave telesnega.
Torej kamorkoli se je ozrlo oko, povsod so ležali
razmetani udje, zmaličeni organi, razcefrane
muskulature; iz odtrganih glav in presekanih tru-
pov so visele cevke in cevčice različnih premerov,
vse skupaj pa je prepleteno z veznim tkivom raz-
kazovalo — sicer v smeri naraščajoče entropije —
mehanični ustroj človeškega telesa, ki pa ne pos-
nema ravno kakega modela klasične mašine, npr.
Wattovega parnega stroja z vsemi njegovimi pre-
nosnimi kolesniki niti elementarnega vzorca me-
hanizma - ure, ampak je bolj spominjalo na
notranjost kakega kompjuterja ali druge na zako-
nih elektronskega pulziranja sloneče naprave —
razliko, ki loči tehnološki mehanizem od mese-
nega bi bilo mogoče zaznati zlasti v nepravilnosti
geometrijskih oblik drugega — kjer je resnica
materialnega substrata zaradi delovanja ekono-
mije naravnih zakonov ravno tako, kot povsod
drugje, zreducirana pa povsem nešokantne in
osupljive enostavne formacije. Verjetno ni treba
posebej poudarjati, da ne veljajo zakoni meha-
nike zgolj za gibalna razmerja med čutom nepos-
redno dostopnimi telesi ali "sestavljenimi sub-
stancami", če neadekvatno uporabim ta Leibni-
zov pojem za "otipljive" stvari, pač pa enako za
vsa gibanja korpuskul v prostoru atoma, le da pri
slednjem zaradi nemožnosti direktne čutne evi-
dence (empirične prakse) poti izračunavanj med-
sebojnih kvantitativnih razmerij niso vselej defi-
nitivno izmerljiva.
Toda vse, kar je ležalo pod mano, vsa ta pred-
metnost v goli neposrednosti, je silila reflektira-
joči um gospodarja vojne v determinacijo nje-
nega bistva. Pojavilo se je namreč vprašanje, v
kakšni relaciji sta si vsemogočnost indiferentne,
mrtve, fizikalne materije, ki nepoznavalcu Pos-
lednjega smotra zbuja grozo, preroku njegove
besede pa občudovanje in služnost, ter voljo po
organskemu, individualnemu obstoju?
Ne po strelah, ne skozi grom se ni tedaj razodela
6
resnica, marveč sama čista volja je prisilila duha,
da je z enim samim zamahom meča razklal lupino
stvari na dvoje, ven pa je vame zazijalo sledeče:
1.	Substanca je princip, iz katerega nujno izha-
jajo vse možne dedukcije.
2.	To fizikalno je ena izmed teh dedukcij. Fizi-
kalna materija je avtarktična, torej more imeti
svojo bit, ki je izvor fizičnih stvari, samo pod
tem pogojem.
3.	Fizikalno nas prizadeva, ali, do njega moremo
imeti nek odnos, če je "na sebi". Ta "naseb-
nost" pa je možna, če je izpolnjena zahteva 2.
zakona.
4.	Fizično ni gola tvorba čutov "po sebi" - ti so
namreč njegov del — ampak po logičnem
krogu Enega nahaja sebe in svoj smoter v
Substancialnem.
Na podlagi tega vedenja sem ugotovil napake v
spoznanjih naslednjih štirih, pri raziskovanju
mojega predmeta, relevantnih teorij:
a)	senzualistični nihilizem. Ta znanost izhaja iz
postulatov skeptične senzualistične gnoseolo-
gije, ki trdi, da so edino gotove, spoznanju
dostopne "stvari" čutne danosti, za vse pa, kar
naj bi eventuelno "stalo za njimi", lahko z
enako pravico menimo, da obstaja, kakor da
ne obstaja. To je konsekventno mišljenje, ki
se povsem sklada z določeno stopnjo razvoja
mojega nauka. Toda senzualistični nihilizem
se, vtem ko hoče gornje spoznanje radikalizi-
rati, zajeba trikrat: Prvič, ko v protislovju s
samim svojim pojmom trdi, da je gotovost teh
danosti apodiktična (zaradi tega jih tudi lahko
abstrahira v bitnosti na sebi); drugič, da
omenjene čutne danosti sploh niso podvržene
preverljivosti, verifikabilnost pa je nujni ali
vsaj zaželjeni kriterij veljavnosti ali neveljav-
nosti vseh stavkov njegovega sistema; ter bist-
veno tretjič, da na podlagi nemožnosti spoz-
nanja "reči na sebi" izpelje zanikanje (v blagi
formi dvom, ki ga je treba ločevati od zgoraj
navedenega dvoma (nevedenja) v obstoj te
"reči na sebi") v možni obstoj "izvora" teh
danosti.
b)	scientistični materializem 19. stoletja, kate-
rega fiksacije so se izkazale za zmotne že ob
samih izpopolnitvah optičnih instrumentov, ki
niso nič drugega kot podaljški čutil. Njegova
temeljna napaka je v tem, da je povzdignil za
edino pravo resnico materialnega (v smislu
fizikalne materije), določeno neposredno,
čutom dosegljivo in z empirijo preverljivo
snov', ne zavedajoč se, da je ta "resnica" zgolj
"posebna vrsta" resnice snovi, se pravi zgolj
določena pojavna oblika materije na določeni
stopnji razvoja/sposobnosti čutnega zazna-
vanja, katere forma ali "bistvo" je implicite,
vzajemno, podvrženo spremembam danih
pogojev spoznavanja, ne pa njena "dokončna
resnica". Gospostvo zgodovine je tudi tukaj
pokazalo svoj "nihilistični" odnos do stvari.
c)	nacistično naravoslovje. To razglaša teoretsko
fiziko, ki razgrajuje materialni svet na
abstraktne matematičnogeometrične entitete
(Žid! Einstein) ali infinitivno limitiranje delji-
vosti k nič, za nevaren nihilizem, in najde tisto
točko fizikalnega sveta, kjer se razločuje
pravšnje od nepravšnjega materije v kemijs-
kobiološki partikularnosti - krvi'. Toda pre-
vedba "bistva" snovi na "einsteinovsko" kvali-
teto (ne glede na to, da se ve, kje tiči zajec
nacistične skrbi za sorto krvi) ne niči telesa kot
takega, marveč samo ugotavlja na določenem
odseku infinitivnega prebijanja lupin objekti-
vitete takšno naravo njenega sestava. Se
pravi, da čutno v svojem causa finalis, torej
sexualno ugodje kot smisel telesnega bitja,
preprosto tvorijo "enostavne substance", kate-
rih specifična, strogo determinirana sintez^ali
konstelacija pa ustvari novo kvaliteto: živ-
čevje.
d)	nevtralni monizem, ki trdi, da med material-
nim in "mentalnim" ni bistvene razlike, celo
da je snov pri obeh "počelih" identična, razli-
kujeta se le njuni razporeditvi ali kontekst v
stvarnosti. Napaka nevtralnega monizma je v
tem, da zvede tako duhovno kot materialno
na "substancialno" čutne danosti/zaznave, iz
česar nastanejo preko abstrakcije uma (če
predpostavljamo njegovo bit kot aksiom) par-
tikularije ali razredi partikularij, kar vodi do
redukcije vseh razlik med poloma na enotno
kvaliteto logične fikcije^. Pri tem pa se ta filo-
zofska koncepcija ne zaveda, da je ravno
tvorba partikularije, ki zlije eno z drugim,
materialno in "mentalno" v identično zmes,
zgolj logična konstrukcija apriornega duha,
torej "počela" mentalnega pola; na drugi pa je
tisto, ki se nahaja v čutni danosti/vtisu kot
material, "posledica" "reči na sebi", morda
torej šele res prave "nevtralne substance".
Nevtralni monizem potemtakem imanentno,
nezavedno ohranja tisto, kar zanikuje, to
pomeni dualizem materije in duha (v kolikor
njun obstoj izločim iz dometa skepse), pri
čemer mu implicite izpade ravno tisto, za kar
mu gre, namreč nevtralni "transcendens" sub-
stance. Naj pripomnim še to, da je njegova
napaka tudi v tem, da meri bit in vrednost
ontološkega s kategorijami gnoseologije.
Causa materialis in causa finalis telesa sta torej v
Substanci. Tako je Ona transcendentalni pogoj
njegovega obstoja. Se pravi, da bi bila v skladu z
njeno definicijo v vsakem drugem, negativnem
primeru sleherna afekcija ali etičen odnos do
njega v nasprotju s principom mišljenja. Taka
napaka pa v državi Enega ni možna, kajti odnos
do fizičnega je, kot vem, apriori determiniran s
Substanco.
Vse zakone njegovega gibanja in "slabega"
mirovanja: spremembe in razlike, nastajanje in
minevanje, ponavljanje ali zaporedje pulzacij, ki
7
se vršijo kot totaliteta njegovega dogajanja v čut-
nopraktični realiteti, postavlja Ona, enako pa je
tudi demiurg njegovega uničenja, ki doseže svojo
perfekcijo v popolnem, "pravem" mirovanju
dobrega Niča. Sreča v svoji božanski formi sexu-
alnega užitka, ter nesreča v svoji vzvišeni formi
smrti sta edino možni na Njen ukaz. Princip
libida ima potemtakem svojo bit v breznu Njene
totalne zevajoče vulve. In na tem seveda sloni
etičnojuridični zakon, po katerem je edino Ona
tista, ki ima pravico potegniti vase, kar je iz nje
izšlo.
Toda v tej točki se mi je zastavilo sledeče vpra-
šanje: Ali ima potemtakem stvar "telo" sploh
kakšno avtarkijo, "subjektiviteto", ali torej pod
nožem analize fizikalne materije, če vzamemo,
da se sestoji snov iz prostora, delca in infinitivne
deljivosti, ter v kraljestvu ničenja, sploh obstaja
kaka differentia specifica med "celim" telesom in
njegovo destrukcijo, na temelju katere bi bilo
mogoče najti kak smisel za to "celo", se pravi na
temelju katere se tvori in odloča pozitiven ali
negativen odnos do prizadetega? Izhaja iz doslej
ugotovljenega popolna ravnodušnost do neke
mase materije, ki je naključno konstelirana v
enkratno, končno, organsko, čutno bitje fatalni
center tega, po čemer smo in kar smo, in razkro-
jene, entropiji podvržene gmote zmasakriranega,
mrtvega trupla?
Rešitev tega problema je v formuli, da se zapo-
pade fizikalno kot objektivni duh, katerega volja
je kreacija človeškega telesa, pri čemer mu je
notranja smotrnost/identiteta podeljena zato, da
opeva slavo Substance. Ta mu vrača ljubezen
tako, da s svojo neizmerno močjo v formi etike
brani bit in vrednost telesa kot svoj drag atribut,
katerega odsotnost bi vnesla v njeno Celoto in
Red nezaželjeni Nemir ter nevarnost Necelega.
Tukaj se torej nahaja bistvo njegove avtarkije —
vendar enako smisel njegovega uničenja.
*
Toda Necelo je. Še več: če je uničenje telesa, je
potem tudi "prvi" korak vzrok Necelega, Nič. Sta
torej ti dve "stvari" glavni sovražnik Substance ali
pa njena definitivna narava? Ali pa sta morda le
njen sestavni del?
Na tem mestu reši zadevo sam njen refleks v
principu uma. Ce hoče namreč biti Substanca
nujna, večna, vsepričujoča, se pravi totalna,
potem ne more biti Necelo nekaj, kar stoji izven
nje ter s tem omejuje njeno vsemogočnost, pač
pa nujni sintetični moment Celote.
Absolut ubijanja spada v okvir te Celote.
Necelo je to Drugo v Substanci.
Končna formula se zato glasi takole:
Univerzum Substance, da je popolen, obstaja ter
se dogaja tudi kot Necelo in Nič.
Na njenem temelju stoji bit sexualnosti. Ali,
sexualnost je ena izmed bistvenih stvari, kjer se
ta princip materializira. Pojem stvari uporabljam
v pričujočem kontekstu ter povsod tam, kjer je to
potrebno namenoma, ker z njim še najlaže, v
nasprotju z nečem "mehkim", označujem "trdo",
"neposreden udar", trenje, "fizični" spopad sil.
Bistvo sexualnosti je zajeto v sledečih zakonih:
1.	Necelo je materialni vzrok sexa.
2.	Njegova narava je v bistvu volja/gon do Tota-
litete, kjer se v združevanju z njo ali pogre-
zanju vanjo dogaja kot Užitek "za sebe in na
sebi".
3.	Sex je eno in isto z Užitkom.
4.	Ugodje je vsebina Absoluta.
5.	Penetracija, pulziranje, trenje, krči so fizikalni
procesi Užitka kot resnice ukinitva Necelega v
identični Celoti. Njihova narava je neskončno
končnega, se pravi, v participaciji končnosti
na vsemogočni, vedno gospodujoči neskonč-
nosti.
6.	Ta narava je modus Necelega. Njegova inkar-
nacija, sicer drugačnega razreda od navedenih
procesov, je kure kot stvar, ki ji manjka tisto
izven sebe, in pizda kot stvar, ki ji manjka
tisto znotraj sebe.
7.	Totaliteta se v vseh formah sexualnega ove
svoje Veličine in Niča hkrati.
Iz teh zakonov je izpeljan relevanten del norm
mojega ravnanja v dejanskosti, ki ga povezuje
takale logika:
Če je Nič kot vzrok Necelega enako s Celoto
gibalo ali temelj sexa, potem morem doseči
visoko stopnjo ugodja tudi pri najbolj totalnem
mesarjenju, ubijanju, mučenju, skratka pri zlo-
činskem pretvarjanju določenih oblik materije v
drugo, ki je v kontekstu sladostrastja in trpljenja
postopno združevanje z mrtvim. Gon po smrti je
potemtakem modus notranje nuje po vrnitvi v
Substancialno, ki se, kot vem, dogaja tudi kot
Nič, kot definitivno Mirovanje. Zato je sexual-
nost povezana s smrtjo ter nekrofilija v najsploš-
nejšem pomenu besede tuzemska sla po tistem,
kar nas gotovo čaka Onkraj. Spolnost v sintezi z
Ničem je poljub večnosti.
Sexualnost kot Ugodje v aktiviranju vseh regi-
strov živčnofizikalne substance ali reakcija prin-
cipa mesa, ter povezana s povzročanjem zla, ki se
konča s smrtjo, je torej možna izključno zato, ker
je materializirana entiteta univerzalne narave
stvari.
*
Dopoldne, naslednjega dne po povratku z
bojišča, je stopil v delovni kabinet moj adjutant
in mi sporočil, da je vse pripravljeno za odhod. V
uničevalnem taborišču sem nameraval ostati
nekaj dni, kjer naj bi prekontroliral njegove
eksekutivne kapacitete ter izvajalcem uničevalnih
funkcij podal več inštrukcij. V kuloarjih imperial-
nega štaba so se bile namreč razširile govorice o
nesposobnosti vodilnih eksekutorjev ubijati ljudi
tako, kakor to zahtevajo moji kapitalni zakoni in
8
praktične uredbe izpeljane iz njih. Ti zakoni ter
njihova aplikacija na konkrecijo namreč bazirajo
na vrhovnem principu svobode mrtvega, to
pomeni na ukinitvi klasične kategorije krivice kot
take, ki gospoduje živemu, v združitvi z Ničem
kot ontološkim, etičnim in juridičnim nosilcem
prave Pravice.
V lager sem se pripeljal s helikopterjem ter se
nastanil v posebnih, ob vsakem času zame pri-
pravljenih prostorih komandature, ki je bila za
razliko od stare, pred 60 leti iz opeke zgrajene
stavbe, sezidana iz najobstojnejših materialov
gradbenokemijske tehnologije. Taka skrb za
njeno obstojnost ima svoj razlog v vedenju, da
epoha mojega gospostva nad minljivimi človeš-
kimi eksistencami nima v relativnem smislu svo-
jega konca, zatorej mora biti vse, tudi materialna
orodja, ki so v službi vzvišene funkcije, podre-
jeno imperativu po trajnosti.
Zvečer, ko sončna luč očem, žejnih teme, ni
predstavljala več nepotrebne in v prihodnosti
povsem odpravljene motnje, so moje žrtve prire-
dile meni v čast slovesno parado, ki jo je sprem-
ljala veličastna baklada. Mase ljudstev vseh vrst
razredov, katerih dolžnost in nujnost sta bili
umreti na tem svetem prostoru, so korakale
mimo mene. Jaz sem vse to opazoval s terase
posebej za take priložnosti zgrajenega stolpa.
Ves sem bil osvetljen z bledo zeleno lučjo, stal
sem mogočen, predan Njemu, ki me je izbral za
orodje svojih pravičnih dejanj. Parada pod mano
pa je ekstatično, zavedajoč se moje dobrote ter
skorajšnjega srečanja z Resnico, vzklikala: "Ave
Ceasar, morituri te salutanti"
' Primerjaj: Alfred N. Whitehead, "Science and the Modem
World", poglavje VII "The Relativity", lahko tudi poglavje VI
"The Nineteenth Century".
^ Glej; William L. Shirer, "The Rise and Fall of the Third Reich",
druga knjiga, osmo poglavje, podpoglavje: "Education in the
Third Reich".
' Primerjaj: Bertrand Russell, Logični atomizem". poglavje Vili
"Izlet v metafiziko: Kaj eksistira?"
PETER MLAKAR
brunhilde
dvanajst mesarskih kavuev
je vleklo njeno vulvo,
vsakih šest na svojo stran.
to delal sem toliko casa,
da velikost sramnih ustnic
zakrila je sonce.
klitoris je v agoniji
destruiral siegfridovo linijo,
sila orgazma grobove odpre.
z neskončno mocjo, ki jo imam kot
to poslednje. raztrgam titansko
stiskalnico vaginalnih misic.
sele s tem dejanjem njenega rabua
zazija prava Crna luknja,
vredna bistva sv()jk,(;a.
ukaz duha
smrt je hvalnica substance
smrt je nujnost biti v skladu z zakonom
prapor in smrt
grb in smrt
zastava in smrt
himna in smrt
toda Štirje stebri tempua
vecne slave so
kurac in smrt
sluz in smrt
trenje in smrt
.pizda in smrt
PETER MLAKAR
VIKS-GLASILO ŠKUCA IN FORUMA - UUBUANSKA SUBKULTURNA SCENA V TEKSTIH IN
ORIGINALNEM GRAFIČNEM IMAGEU V PRODAJI VSAK DAN PRI MIKU OD 11.-13. URE
V ŠKUCU TER NA RAZSTAVAH IN FILMSKIH PROJEKCUAH - CENA 130.-	VIKS
Koliko so lahko Punk Problemi še relevantni za punk kot
subkulturno produkcijo, v kolikor ta kot taka še obstaja?
Vprašanje se postavlja vsled neavtentične prezentacije
dospelega materiala in vsled dejstva, da so Punk Problemi
postali vsakoletna posebna številka revije Problemi.
Če nakazujemo odgovor, nikakor ne poskušamo zanikati
izredne pomembnosti Problemov, kot prvega (tudi edi-
nega?) časopisa, ki je »punku dal do besede« in ga tako
dokaj relevantno predstavil širši javnosti, kot simptom kon-
kretne družbene stvarnosti. Posebno pomembna je bila prva
številka, predvsem zato, ker v tem času še ni bilo možnosti
za prezentacijo tovrstne produkcije (prepoved izdaje fan-
zina . . .) drugače, kot skozi revijo, ki je poleg tega, da je
odprta za novo in drugačno, tudi široko teoretsko zastav-
ljena. Pri drugi številki pa se je pojavilo precejšnje samo-
voljno preoblikovanje materiala iz strani uredništva, kajti
prispeli material je bil tekstovno in likovno že oblikovan
(vsaj velik del - publikacije Galerija Škuc Izdaja), ker pa
podvajanje pač ne bi bilo smiselno, je nekakšen poseg v
material logičen, a ne opravičuje potvorb.'
Če forma določene produkcije ni pod kontrolo samih ustvar-
jalcev in če je pomembna samo predstavitev vsebine produk-
cije, je tako postavljena v drug kontekst, je tako odstranjena
vtonomnost produkcije, s čimer se radikalno spremeni njena
pozicija.
Če je pri prvi številki Punk Problemov še zadostovala pred-
vsem predstavitev alternativne produkcije, se pri drugi šte-
vilki pokaže da »nekaj manjka«, še posebej zato, ker so se
v tem času odprle nekatere nove možnosti posredovanja
alternativne produkcije.
Ali si je punk kot subkultura res našla prostor, koliko je ta
omejen in manipuliran, je za tu preobširno vprašanje. Vse-
kakor pa se je do sedaj izkazalo, da so ŠKUC, FORUM,
RŠ, med nepomembnimi drugimi, mesta, kjer je mogoče
bolj ali manj avtonomno delovati in preko katerih je možno
posredovati subkulturno produkcijo.^ Bolj kot mesta repro-
dukcije alternativne produkcije so to mesta, kjer še vedno
teče boj za prostor v mreži vladujočih medijev, kjer bi alter-
nativna produkcija lahko avtonomno funkcionirala, seveda
ta boj teče tudi v vseh drugih uredništvih, ki vključujejo
alternativno produkcijo med svoje teme. Borba zamožnost
avtonomne subkulturne produkcije pa jasno ne teče brez
problemov z družbeno in državno cenzuro in drugih oblik
pritiskov, saj je tudi druga številka Punk Problemov, ki se
nam zdi precej neproblematična (morda ravno zaradi neka-
terih potvorb) in je že vnaprej razložila in opravičila priča-
kovano provokacijo, doživela pritisk, čeprav samo ideološki
in je prišla skozi cenzuro.
Morali bi opredeliti subkulturno produkcijo, če hočemo raz-
pravljati o njeni poziciji in o spremembi le-te.
Konstitutativen za vsako »gibanje« je šele refleks v državnih
institucijah oz. ideoloških aparatih države, nikakor pa ne
njegova samoumestitev oz. neumestitev, niti ne njegova eks-
plicitna ali implicitna želja po določeni poziciji.
Seveda pa ne moremo točno določiti mesta, kjer subkulturna
produkcija konstituirana kot taka izgubi avtonomnost toliko,
da izgubi tudi prvotno pozicijo, to je proces.
Lahko pa analiziramo kako ideološki aparati konstituirajo
punk kot subkulturo.
- prve refleksije oz. posege je opravil represivni ideološki
aparat države; tu torej punk še ni vzet kot subkultura.
temveč kot nekakšna subzdružba-underground, saj je
punk institucije, ki se ukvarjajo z varovanjem javnega
miru, blagostanja in morale, začel zanimati predvsem kot
odklonsko/anarhično skupinsko vedenje mladih.
— druge refleksije so se pojavile v kulturnih ideoloških apa-
ratih države; punk je tu subkultura - šund komisija one-
mogoči bendom posredovanje svoje produkcije preko
vladujočih medijev.
Takole poenostavljena smeha se zdi jasna in enostavna, ven-
dar se stvar zakomplicira, ko skušamo ujeti preobrat v stra-
tegiji ideoloških aparatov države, ki je nekako pričakovan,
vendar dovolj spretno maskiran, da je komaj zaznaven. Če
so prve refleksije enooznaču^oče in čiste, se s časom pojavi
množica diferenciranih in protislovnih refleksij v samih ideo-
loških aparatih države, kar rezultira v omenjenem pre-
obratu, katerega efekti kažejo na spremembo pozicije punka
v obstoječem razmerju vladujoče kulture.
Oblast postane popustljiva, se liberalizira.
Snemanje plošč v vladujočih gramofonskih hišah je omogo-
čeno vsaj nekaterim bendom, dopuščajo se nekateri kon-
certi, objavlja se vsaj nekatere pesmi in ektste, začenjajo se
prve polemike, v revijalnem tisku je zaslediti nekatere zapise
in fotografije o bendih, »post-punk« frizure modernega in
športnega videza . . .
Ideološki aparati države v obrambi asimilirajo alternativno
produkcijo, jo očistijodeterminirajoče avtonomnosti, jo cen-
zurirajo, kar vključuje tudi prikrivanje cenzorskega mesta,
prevzemajo odgovornost za distribucijo, reklamo in prodajo
(pač funkcije medijske produkcije oz. reprodukcije) in jo
tako afirmirajo v vladujoči kulturi. Če bi se zajebavali, bi
rekH, da jo konstituirajo kot kulturo.
Vladujoča ideologija se reproducira/totalizira z potvorbo/asi-
milacijo sebi ogrožujočih/razkrinkavajočih elementov.
Kamorkoli se potemtakem neko gibanje umesti ali ne umesti
v obstoječem razmerju sil, ga ideološki aparati države
umestijo na sebi konstitirajoče mesto.
Ideološki aparati države se totalizirajo, utrjujejo in širijo
gospostvo tembolj, čim radikalnejši, ironičnejši je/se zdi akt
upora oz. razkrinkavanja le-teh, kajti tako lahko subtilneje
kot prej zakrijejo osnovno protislovje in mesto od koder
funkcionirajo kot aparati vladujoče ideologije. Upor proti
ideološkim aparatom države je vštet v ideologijo le-teh, ne
samo to, je eden od procesov v razvoju totalitete vladujoče
ideologije, ki je najbolj konstitutativen od vseh.
Ujameš se kakorkoli postaviš stvar, ideologiji se ni moč izog-
niti.
Ne glede na to ali smo hodili po pravi poti, do odgovora na
zastavljeno vprašanje in glede na to, da se na zastavljena
vprašanja ponavadi ne da odgovoriti, bomo sklenili.
Omenjena odstranitev avtonomnosti alternativne produk-
cije, ki jo sicer determinira, ji omogoča vstop v vladujočo
kulturo, omogočena je reprodukcija, popularizacija in je
preko množičnih spektaklov pomembna soustvarjalka kul-
ture, mode.
USEPT83	PAVLOVIČ RADMILA
OPOMBE:
' Analiza mesta subkulturne produkcije in potvorb oz. manipulacij
(likovnih rešitev, dezinformacije o avtorjih) je izšla kmalu po izidu
obravnavane druge številke Punk Problemov, kot posebna številka
GALERIJE ŠKUC IZDAJA pod naslovom IZID DRUGE ŠTE-
VILKE PUNK PROBLEMOV ALI MANIPULACIJA ZNO-
TRAJ MARGINALNEGA REZERVATA avtoric A. Šmid,
B. Borčič in M. Gržinič.
Žal pa vsi bralci niso bili seznanjeni s temi manipulacijami ured-
ništva, kajti omenjena publikacija že dolgo leži v velikem številu
recimo če omenim samo v Mladinski knjigi, poleg še drugega
dodatka drugim Punk Problemom z popravki o avtorjih, z razlago
črnih plaht na prvih straneh, z pismom MK SZDL in odgovorom
uredništva nanj.
^ Izpostaviti moramo predvsem publikacije GALRIJE ŠKUC
IZDAJA in kasetno produkcijo znotraj njih, pa možnosti aktualne
predstavitve novih bendov v organizaciji FORUMA oz. FV 112/
16, pa posredovanje tuje tovrstne produkcije v obliki koncertov v
organizaciji ŠKUC-a in v obliki predstavitev plošč na RS, obenem
z kritikami tujih in domačih bendov.
11
14
15
Gregor Tome: Gonilne sile bodo morale videti v
bodoče dlje in bolje — Podvojeno negovanje delov-
nega poleta — Odpravljanje vseh razlik, ki nas razkra-
jajo — Drakonsko proti »demokratičnim pritiskom«,
ki sejejo dvom, poglabljajo prepad in razcepljenost.
»S popustljivim odnosom do sektaštva v mišljenju smo
ogrozili z žrtvami izborjeno enotnost na fronti mladih.
Zato je potreben kar najodločnejši spopad z odpadniki
in izdajalci v mladinskih vrstah. Enotnost ni nikoli
dovolj monolitna«, je med drugim dejal v zelo odmev-
nem poročilu na Devetem kongresu Mladinskih udar-
niških sil Gregor Tome.
To nam je dala svoboda
»Dragi tovariši delegati mladine!
Naša domovina, in z njo ves napredni svet, praznuje
letos obletnico zmage nad sovražniki. Iztrebljali smo
tujce in s tem krepili našo domovino. Nekoč je vladal
kralj s peščico bogatinov. Danes pa smo vsi delegati ali
pa nas zastopajo delegati v skupščinah, skupnostih in
organizacijah.
To nam je dala svoboda.
Demokratično se dogovarjamo, kdaj bomo zgradili
novo šolo, parkirišče ali vrtec, koliko denarja bo šlo za
bolnišnice, nove ceste, vile, jetnišnice, gledališča,
upravne zgradbe. Mladinske klube. Živimo vse bolje,
vse bolj človeka vredno in polno življenje.
To nam je dala svoboda.
Delegati so med drugim predlagali tudi novo
himno, ki bi odražala revolucionarne spremembe v
položaju naše mladine:
Kmečki otrok je ves čvrst od mleka
brez pogač, potic po njivi teka.
Mali delavec ni reva, ljubi česen
ki je policaj za čreva.
Meščanov sinko, ta je šleva
le o sladicah venomer premleva.
Še pravočasno smo odkrili ta kompot
ki že resno je ogrožal našo stvar
in ves češplov kompot!
(Češplov kompot)
V svobodni združeni domovini vzgajamo mlade v
enotnem in zdravem duhu. To smo dosegli tako, da
smo jih oropali lastne preteklosti. Zato služijo z vese-
ljem in naklonjenostjo. Z življenjem je namreč kot z
greznico - kaj lahko od njega dobijo zavisi od tega
kaj smo mi vanj vložili. Tako smo jim odvzeli možnost
pristnega doživljanja sedanjosti in soustvarjanja
bodočnosti. To pa krepi našo akcijsko sposobnost.
To nam je dala svoboda.
Ustvarili smo eno preteklost, isto za vse, ne glede na
kasto, vero ali raso. Slepi nas ista svetloba, oznanjamo
isti smisel, občudujemo ista dela, usmerja nas ista
zvezda, spoznavamo isto resnico, ker imamo vsi enega
in istega učitelja.
In glej! Tudi to nam je dala svoboda.
To jim je dala anarhija
Tovariši in tovarišice!
Ko takole korakamo z roko v roki z naprednim giba-
njem in živimo v sreči, se ostali svet pogreza v blato
prenaseljenosti, revščine, pomanjkanja, inflacije in
spolnih bolezni.
To jim je dala anarhija.
Priče smo zahoda zahodne civilizacije. Te družbe raz-
padajo, marginalne skupine si sledijo druga za drugo
vse hitreje. Nastaja vrsta družbe, v kateri se vsi poču-
tijo in živijo vse bolj kot marginale! — punki, despera-
dosi, socialdemokrati, garažni rokerji, liberalci, za-
ljubljenci, gasterbajtarji, eskimi, indijanci, bušmani in
pigmejci, psihadelični rokabiliji, rokenrol samomorilci,
brezdomci, arestanti, drampunkerji, gramparkerji,
črnci, poljaki, nekonformisti, bublrokerji, butnglavci in
hevimetalaši, novovalovci, feministke, žrtve love, skin-
hedi, rokenrolerji, anarholiberalisd, personalisti, meta-
fiziki, rastafarjanci, skajevci, voluntaristi indetermini-
sti, samuraji, regijaši oijevci, modsi, tediji, novo-
romantiki, funki, artrokerji, klošarji, anarhisti, šopači,
sanjači, dezerterji, ortopanki, živali, apolitiki, stripti-
zete, potrebneži, alkoholičarji, kantavtorji, fukači,
medijski rokerji, novi poprokerji, beatsi, grouchisti,
zeleni, nihilisti in hedonisti, bluzači, psihadelični
rokerji, protestniki, mačisti, prvo-itd.-linijski punkerji,
subkulturneži, nekulturneži, nazipunkerji, šminkerji in
pozerji, folkrokerji, kuklaksklenovci, proletarci, malo-
meščani, dadaisti, albanci, feni, fenzinovci, zeka
rokerji, žuratorji, irokezi, drogerji, konservativci,
socrokerji, pastirski rokerji, zagrebška šola roka,
pogoisti in hausbezecerji, če se omejim le na nekatere.
Delegati so si bili edini v tem, da je predvsem na
mladih v teh družbah, da preokrenejo sedanji tok
zgodovine, ki lahko vodi le v totalno odtrganost. V
tem svojem boju pa lahko računajo tudi na prija-
teljsko pomoč z vzhoda-
I see a line of tanks
And they are painted red
No colors anymore
I want them to turn red.
I see those guys go by
dressed in their army suits
I have to turn my head
and see it turn to red.
I wanna see the star
Blotted out of the sky
I wanna see you painted
Painted Red.
(Painted Red)
Ljudje postajajo samozadostna gibanja, vse bolj zgolj
v lastnem šponu in družbenem vakuumu, z lastnim
časopisom ali radijsko postajo, ki pa izhajajo oz.
oddajajo v prazno, ker postajajo ljudje nezmožni
razumeti drug drugega, ker izgubljajo interes za vse
kar je izven njih. Človek postaja za človeka nič.
Vse to jim je dala anarhija!
16
Svoboda da, anarhija ne!
Tovariši in prijatelji!
Obče priznano dejstvo je, da smo na področju ideolo-
gije v sami špici svetovnih proizvajalcev in to po kate-
remkoli od danes splošno priznanih kazalcev (po dol-
žini ustave, po številu zakonov na prebivalca, po šte-
vilu ukrepov izdanih na uro itd.). Prežeti smo s poli-
tiko, vse naše življenje je vklenjeno v nepregledno
množico predpisov, ki nam zagotavlja-
jo, da ne skrenemo s poti in ki nam dajejo vso svo-
bodo neprestanega posrednega odločanja — od zadev
hišnega sveta do zadev države, od tovarn kadrov do
tovarn stvari.
Svoboda da, anarhija rie!
Po vsem svetu se danes na veliko govori in piše o svo-
bodi. Lahko rečem, da smo pri nas ta problem že
davno tega presegli. Kot prvo — nikakor ni vseeno, ali
gre za diktaturo izkoriščevalskega razreda, ki se bori
proti vsemu obstoječemu ali pa za diktatuto avant-
garde v dolgoročnem interesu vseh progresivnih sil in
zdravega mladinskega jedra. Svoboda je lahko le svo-
boda tistih, ki mislijo enako. Za preostale pa imamo
diktaturo proletariata.
In kot drugo — medtem, ko drugod svobodno govori-
čijo in se združujejo po cestnih vogalih mi odločamo
svobodno o enostavni in razširjeni reprodukciji ter uži-
vamo svobodo do dela in stanovanja.
Svoboda da, anarhija ne!
Priznati moramo, da popolne enakosti v naših vrstah,
tudi v mladinskih, že nismo dosegli in da na žalost še
vedno prihaja do ekscesov. Nekateri delujejo na
lastno pest, mimo za to predvidenih institucionalnih
možnosti in s svojim rovarjenjem kvarno vplivajo na
enotno mladinsko jedro. Ti izbruhi bolestnega malo-
meščanskega duha postajajo v zadnjem času celo bolj
pogosti, kot da bi sovražnik hotel izkoristiti naše
težave sedanjega trenutka. Ti izbruhi sami po sebi še
niso nevarni kolikor gre res zgolj za posamezne
izbruhe ljudi, ki delujejo zgolj v lastnem šponu,
nevarni pa postanejo, ko prihaja do združevanja v
nam sovražne klike. Na vse tovrstne poskuse moramo
odgovoriti hitro, učinkovito, predvsem pa drakonsko.
Svoboda da, anarhija ne!
Naj naštejem nekatere naloge, ki stojijo pred našo
mladino v sedanjem trenutku:
Mladina, naša slavna in ponosna izmena, mora biti
večno pripravljena, da se vrže v ogenj, in v vodo,
zaradi resnice.
Mladina, naš bodoči gospodar, mora nadaljevati naše
delo in naš sveti boj, vztrajno proučevati naše ideje in
jih prevzeti kot svoje s telesom in krvjo, to je njen
dolg.
Mladina, naš udarnik boja, mora ognjevito podpirati
naše vodstvo in mu biti predana z brezmejno strastjo,
to je njena plemenita naloga in grandiozen program.
Mladina, naš nepogrešljivi zaveznik na vseh postajah
poti v napredek, mora uspešno krepiti gigantski boj in
monumentalno ustvarjalnost naše revolucionarne tra-
dicije, zaradi prepričljivega prijateljstva in gorečega
zaščitništva idej.
Mladina, naš monolitno enotno strumno korakajoči
vojak, mora kazati visoko revolucionarnost ter delati
in živeti na borben način, ker smo jo veličastno vzgo-
jili v novo zanesljivo generacijo.
Mladina, naš sijajni in dragoceni napor, mora biti
idejno-moralno neoporečna ter misliti in delovati
vedno in povsod glede na naše nesmrtne podvige,
zaradi preporoda domovine.
Slava ji!
Predsedstvo MUS-a je sprejelo tudi sklep o popolni
solidarnosti naših narodov s poljskim ljudstvom in
poslalo režimu vojaške odrešitve sledečo brzojavko
s pozdravi:
V	Pragi in Parizu, Londonu in Gdansku
v Washingtonu in Moskvi, v Rimu in Kronstadtu
Vsi živimo na Poljskem.
Rdeči in črni, mladi in stari
izkoriščani in izigrani, vede in nevede
Vsi živimo na Poljskem.
Besni in vdani, na barikadah in na kolenih
moški in ženske, bolni in zdravi
Vsi živimo na Poljskem.
Delavci in uradniki, kmetje in znanstveniki
revni in nemočni, zaposleni in nezaposleni
Vsi živimo na Poljskem.
V	Beogradu - živimo na Poljskem.
V	Novem Sadu — živimo na Poljskem.
V	Prištini - živimo na Poljskem.
V	Sarajevu — živimo na Poljskem.
V	Skopju - živimo na Poljskem.
V	Titogradu - živimo na Poljskem.
V	Zagrebu — živimo na Poljskem,
In v Ljubljani tud.
(Vsi živimo na Poljskem)
Mladina ne sme nikoli pozabiti trpke preteklosti naših
narodov in narodnosti, prežeta mora biti z nalezljivim
revolucionarnim entuziazmom, spoštovati in ljubiti
mora delo, disciplino in kolektivizem, biti mora v
prvih borbenih linijah, vključena mora biti v stabiliza-
cijska prizadevanja, imeti mora avantgardno vlogo v
ustvarjanju tehnične revolucije, vztrajno si mora pri-
zadevati za mehanizacijo in avtomatizacijo proizvod-
nih procesov, biti mora spolno vzdržna, mora se zaba-
vati in rekreirati, vršiti mora dobra dela, ščititi mora
očetnjavo, vedno mora biti budna in v vojni priprav-
ljenosti na jurišnih položajih, obvladovati mora vse
vojne veščine, biti mora telesno pripravljena na naj-
hujše preizkušnje, biti mora imuna pred dvomom,
odlikovati jo mora železna disciplina, politično mora
biti indoktrinirana, vključevati se mora v usmerjene
oblike s podvojeno silo, paralizirati mora sovražno
propagando z vključevanjem v varnostno-obvešče-
valno nalogo, izkazovati privrženost vodstvu in tako
dalje. Le tako se bo naša domovina lahko spremenila
v raj v katerem bo ves narod užival v svobodi in brez-
mejni sreči.
Svoboda da, anarhija ne!
Področje na katerega prepogosto pozabljamo v našem
delu z mladimi in ki lahko povzroča veliko ideološko
in estetsko škodo med mladimi je glasba. Glasba ima
svojo nedvomno moč s tem, ko prenaša življenjsko
filozofijo. Lahko je torej zelo nevarna, lahko pa učin-
kuje na mladino tudi skrajno pozitivno.
Vsak nevtralizem, vsako popuščanje in defitizem na
tem področju je torej kontrarevolucionarno. Boriti se
moramo proti glasbi, ki je bučna, hripava in s prizvo-
kom dvomljive narave; glasbi, ki poveličuje nemoralo
in upornost; glasbi, ki navdaja s potrtostjo, vznemir-
jenjem, fatalizmom, ki svari pred bližnjo kataklizmo;
glasbi, ki izpodkopava duhovnost in delavnost; glasbi,
ki spodbuja k razuzdanosti, nečistovanju, sadizmu,
17
mazohizmu, sadomazohizmu, spolnosti v odvisnosti in
perverznosti s komerkoli; glasbi, ki spodbuja k okul-
tizmu, spiritizmu in demonizmu; glasbi, ki navaja k
nespodobnemu vedenju, nesramnemu obnašanju in
opolzkemu govorjenju.
Potrebujemo večjo disciplino v glasbi. Organizirati
moramo mrežo inšpektorjev, ki bodo nadzorovali
ideološko-artistično raven delovanja glasbenikov in
glasbenih skupin in ki bodo na podlagi tega izdajali
dovolilnice za nastopanje. Spodbujati moramo mla-
dino k petju patriotičnih pesmi.
Potrebujemo tudi večjo disciplino pri potrošnji glasbe.
Organizirati moramo mrežo inšpektorjev na ravni kr^
jevnih skupnosti, ki bodo nadzorovali, kaj se posluša
po domovih. Vsakdo bo moral pregledati svojo zbirko
plošč in kaset in jo očistiti vsega sumljivega. Ideo-
loško-estetsko raven krajanov bomo ocenjevali na
podlagi števila odvrženih in uničenih plošč in kaset
sumljive vrednosti v kantah za smeti.
Svoboda da, anarhija ne!
Naj zaključim: v določenih, z glasbo povezanih krogih
se pojavlja teza o domnevno marginalnem položaju
naše mladine. To seveda ni res. Mladina pri nas uživa
povsem enake pravice kot vse druge plasti ljudskih
množic. Ima pa seveda tudi enake dolžnosti. Svoboda
je skratka za vse enako velika oz. majhna, pač glede
na trenutno notranjo in zunanjo situacijo, za kateri pa
vemo, da se v zadnjem času intenzivirata. To nam
narekuje, da včasih tudi v svobodi malo zategnemo
pas,« je na koncu svojega poročila dejal tovariš Tome.
GREGOR TOMC
Bil je praznik, zato je tudi Doroteja obesila državno
zastavo. Mladi vojaki so prihajali na dopust.
Tiste dni ni nikogar pričakovala.
»Si me videl včeraj zjutraj?« Bila je takšna kot že
nekaj juter poprej. Njene črno obrobljene oči so črno
gledale v svetilko, visečo nad posteljo.
Glej ga no, saj to je Evgen — aha, tudi on je prišel na
dopust. Bil je nor in podoben vsem drugim vojakom
na dopustu. Izhlapeval je svojo norost, ki je prehajala
na Dorotejo. Ni bil zapeljiv niti zabaven. Potreboval je
le žensko. Oči so ji bleščale, ko je gledala vanj v
kavami in malo kasneje v disku. Ja, njene oči so bile
svetle in lesketajoče. Pa ne zaradi njega, saj to je
vedela in še čutila. Edmund je z nasprotnega kota ste-
goval roko in s konico prsta drsel po njenem vratu.
»Prekleti drek zafukan — le kako naj bi oba povabila
na skupinsko zabavo?« se je vprašala Doroteja.
Edmunda bi postavila v vlogo manekena iz revij.
Pokazal bi svojo lepoto neposrednemu tekmecu.
Sedela bi v naslanjaču in ju opazovala. Ničesar ne bi
rekla, samo rahlo bi se smehljala in čakala, da se njuna
moškost zlije v en sam ud, ki bi si ga nato počasi pre-
nesla od ust med noge.
V disku je stala ob diskjockeyevi kabini. Smrdelo je po
znoju, pijači, travi in cigaretah. Nikogar ni videla. Črni
jutranji kolobarji pod očmi so ji izginili in s široko
razprtimi očmi je poskušala očarati nekaj moških.
Nenadoma svetloba, oznanjujoča konec. Stresla se je.
Hotela je oditi še pred koncem, da bi se izognila svet-
lobi in redarjem, ki so jo vedno na koncu izganjali z
močnimi mišičastimi rokami. Morala bi oditi že prej,
ker bi bilo vse drugače. Vendar tistega prazničnega
dne se ni ozirala niti na redarje, kot je to sama poudar-
jala. Norenje do zadnje pičice moči, do popolne izčr-
panosti in onemoglosti, do končnega užitka. Na hrbtu
ji je tesno oprijet pulover potemnel zaradi potnih
kapelj.
Sužnja majhnega, zadušljivega prostora, umazanega
zraka nevoščljivosti, zatohlosti, kozlanja. Doroteja je
vedela, da ima razmazano šminko. Vedno je bilo tako.
Vedno je bilo vse isto. Vedno so prišli isti ljudje.
Vedno je prišla ona. Vedno je prišla skupina pedrov,
zaradi katerih je pravzaprav prihajala in naivno upala,
da jo bo nekoč nekdo izmed njih le povabil z njimi.
Zaman je vedno gledala, potem ko so se odpeljali z
avtom. Večer se je končal enako, vedno enako. Vedno
je odšla domov sama.
Tistega prazničnega dne jo je Evgen povabil k sebi.
Rekla je celo, da hoče k njemu. Njegova norost jo ni
motila. Ni jo pustil spregovoriti, dokler nista prišla v
njegovo sobo. Stal je pred njo, ki je bila povsem
hladna. Še nikoli ni fukala z njim, zato je bilo njeno
razočaranje še večje. Slab, hiter fuk, nikakor po nje-
nem okusu in tedaj seje zavedala, da leži na njej težko
vojaško telo. Vojak. In ona? Polna iluzij. Pravi dolg-
čas. Spomnila se je na Teodorja. Teodor je čustven
moški — do žensk in do moških. Ljubil je telo, ljubil je
vse naenkrat. In Marce! — hotel ji je dati stanovanje,
denar in ljubezen. Vse, vse ji je hotel dati. Ha, tako
rad jo je imel; od tiste deževne sobote dalje, ko sta
fukala v parku. Ničesar ni imel, da bi jo lahko povabil
noter. Ničesar.
»Hočeš biti moja ženska?«
»Zakaj mi nočeš vrniti poljuba?«
»Česa se bojiš?«
»Česa se bojiš?« Jure jo je obsipaval z nadležnimi
vprašanji. Zaboga. Dan po prazniku je bil spet deže-
ven. Evgen. Bedarija. Bila je spet takšna kot že nekaj
juter poprej. Čmo obrobljene oči so še bolj črno gle-
dale v jutranjo svetlobo. Tiho seje oblekla in odšla, da
je Evgen ne bi videl.
Ira Irvin
18-
20
21
kolodvorska
naj te шамем
naj te vzamem
naj te odnesem na vlak ki ne vozi nikamor
naj te umažem
in te odvržem
potem ko te omamim s pouubom
deklica s postaje kolodvorske
ujemiva kaksen vlak dokler je se čas
dvigni rito s tirov
in si zapri zadrgo da te ne vidi mama,
daj steciva na peron, in ujemiva kaksen vlak
dokler je Se Cas
ke bella madona
glej crna vdova
prisla je z zahoda
daj me pouubi
in me odpeui
daj me odpeui
s sabo drugam
Crna vdova
ujemiva KAKSEN vlak dokler je čas
da ne dobim flaso v glavo
da me kdo ne zabode z nožem v hrbet
steciva na peron in ujemiva kaksen
vlak dokler je se cas.
mladi delavci
mladi delavci
uubezen je na straniscu
na stranišču je skouka
skouka je velika pizda
v	njo lahko zarines glavo in se skriješ
ob njo si lahko razbiješ glavo
mladi delavci
uubezen je na straniscu
na straniscu je skouka
skouka je velika pizda
in na njo se lahko poserješ
Ce hoCeS
mladi delavci
svoboda je na stranišču
na stranišču je škouka
skouka je velika luknja
v	njo lahko zarines glavo
in se skriješ
ob njo si lahko razbiješ glavo
mladi delavci
sanje so na stranišču
na stranišču je svoboda
in na njo se lahko poserješ če hočes.
delo (govor)
NASI DELAVCI HITIJO NOVIM ZMAGAM NASPROTI
IN PRI TEM JIM NI ŽAL KRVI
NI JIM ŽAL NOBENEGA ŽIVUENJA
NASI MOČNI DELAVCI SO NAVAJENI TRPETI
IN TUDI ŽRTVOVALI SE BODO ČE BO TREBA
S STISNJENIMI PESTMI VZKLIKAJO PAROLE
BRATSTVA IN ENOTNOSTI
PRIJATEUSTVA IN SREČE
NASI DELAVCI VEDO KAR JE TREBA VEDETI
IN ONI TO NE BODO NIKOLI POZABILI
MNOGOKRAT TUDI ZELO DALEČ OD SVOJEGA
ROJSTNEGA KRAJA
IZGUBUENI V TEJ PARADI MiSiC IN
PRIJATEUSTVA
MNOGOKATERI KI VEJO DA NI VRNITVE
NA DOMAČI PRAG
KI VEJO DA JE TREBA DO KONCA SVOJEGA
STOPATI PO TEJ VCASIH TUDÎI TEŽKI POTI
KJER SE KALIS IN NA KONCU PREŽIViS
SAMEGA SEBE
IN TO šE NI VSE
NASI DELAVCI ZNAJO TUDI UUBITI
UUBITI NEŽNO
UUBITI MOŠKO
NASI DELAVCI IMAJO MNOGO OTROK
IN OTROKE TAKIH OČETOV POTREBUJEMO
POTREBOVALI JIH BOMO VEDNO
Z ROJSTVOM SE ZAČNE
S SMRTJO SE KONČA
DELO
22
(grafični material iz publikacije Galerija Skuc izdaja št. 16)
23
PANKRTI
Vodja
Ustvaril bom popoln sistem
Združil bom fante: rdeče, črne, sive;
prepričal jih s trdno stisnjeno pestjo.
Podredil si bom aktivistke: mlade, stare;
navdušil s silno spolno jih močjo.
Vas bo naša,
kmeta si pridobiš, če ga rad imaš.
Mesta si bomo vieli,
vojsko umiriš, če ji svobodo daš.
Ustvaril bom popoln sistem
Ne bo več vstajanja ob šestih, jeze in delavskih pravic
Ne bo več čakanja v vrstah, popizdevanja in političnih krivic
Ne bo več nočnega garanja, molka in kreiranih debat
Ne bo več uniformiranega morja, parol in udarniških kravat
Ne bo več tihega revolta, strahu in nemega trpljenja
Ne bo več joka, velikih lutk in odvečnega življenja
Ustvaril bom popoln sistem
Ne bo lahko.
Ni lahko moj poklic, vodje.
Ampak zaradi volje do moči,
moral sem izbrati njega si.
Gora
Namenili smo se v hribe,
da bi osvojili očaka vrh.
Nemo gledali smo velikana,
ko spreleti nas rahel srh.
Zaslišali smo namreč oddaljeno grmenje,
vedeli smo, da je to nevihte glas.
Vsak pri sebi gotovo je takrat pomislil:
Je za vzpon zdaj pravi čas.
Ce ne morte naprej,
odstopte, odstopte iz te igre čimprej
Ko se ulil je dež na nas,
bili smo tik pod vrhom gore.
V samoti tihega brezupa
začele so se tiste ure peklenske more.
Brezmočni viseli smo v steni.
prikovani na jeklene kline.
Bili smo izvrstna tarča strelam,
ko morali smo čakat, da neurje mine.
Ce ne more naprej.
odstopte, odstopte iz le igre čimprej
Tovariši pokopani s« ob vznožju gore.
tako, da lahko ji večno gledajo v obraz.
Planinski orel jim dela družbo,
viharjev glasba krajša jim zdaj čas.
Tud sam vedno jih obiščem,
kadar z gore vračam se v vas.
Prižgem jim svečo, uredim cvetlice,
kakšno lepo pesem preberem jim naglas.
Ce ne morte naprej,
odstopte. odstopte iz te igre čimprej.
Lov
Začel se je tik pred jutranjo zarjo.
Takrat ponavadi napadajo Indijanci,
tokrat pa so bil prostozidarji.
Z macolami so se prebijali skozi zid.
Bio je zabavn teč bos preko jutranje rose .
Ne smeš pustit, da te ulovijo
Ne smeš pustit, da se začnejo s tabo igrat
Ne smeš dovolt, da te prebil kakšen stare
PrižgI reflektorje In vrn udare
Zgledvov sem se po finskih dolgoprogaših.
Umiril sem dihanje In skrajšu korak.
Zgledu je. da bom zlahka pobegnu,
ko sem za sabo zaslišu zavijal sireno.
Bla je črnordeča limuzina mestne polcije . ,
V gozdu sem si lahko vsaj malo odahnu.
Ampak vedu sem, da bo treba hitro naprej.
Da bodo zdej organiziral še gasilce in skavtske brigade.
Da bo hajka pestra veselica za zdolgočasene korajžneže.
Zaslišu sem bevskanje psov spuščanib v gonjo , . .
Ne smeš pustit, da te ulovijo
Ne smeš pustit, da se začnejo s tabo igrat
Ne smeš dovolt, da te prehti kakšen stare
Prižgi reflektorje In vrn udare
Vedu sem, da je zdej prepozn, da bi jim razlagu,
kako sem pravzaprav čisto nedolžen (nč kriv).
Treba bo pripravi sceno za odločilen spopad.
V kulturnem domu bližnje vasi našel sem tist kar sem rabu:
Kulise, reflektorje, škornje, pištolo s futrolo in nekaj granat
Ne smeš pustit, da te ulovijo
Ne smeš pustit, da-se začnejo s tabo igrat
Ne smeš dovolt, da te prehti kak.šen stare
PrižgI reflektorje in vrn udare
Udarnik sle
Sem se zbudu ponoč, še mal zgaran
neb blo slabo spet kej pofukat, upam dau hiter dan
minevale se ure, a ostajala je noč
čas zoperstavu ji je le nemoč.
Kera bo dons padla je čist useen
zadovolit moram udarnika sle u men!
Zgodba, O, Oooo
Sem rabu neki dni, da sem ugolovlu
da sem edini u tej noči k se je zhudlu
hodu sem po hiši, v usaki sohl gospodvau
s spečimi telesi se zadovoljevau.
Kera pade u tej noči je čist useen
zadovolit moram udarnika sle u men!
Zgodba O,Oooo
Po neki dnevih takšnih stalnih noči
mi je zapasal spel mal govort z ludmi ,
zalo sem se ulegu in nazaj zaspau
ampak zdej se bojim da nam nikdar več ustuu.
Kera je padla je blo čist useen
zadovolit sem moran udarnika sle ii men!
Zgodba O,Oooo . . .
^
Slavni razglas
Bilo je že jutro
čeprav še v lemi
ko šli smo na delo
na rokah vrvi.
Postrojeni v vrsto
in dež v obraz
tam prvič sm slišu
zdej slavni razglas:
Dnevi so kratki,
ker golta jih noč.
Povrnimo si slavo, bogastvo in moč!
Se spomniš še ogna
iz teme delal je dan?
Na trg bi šli skupi
a vsak čisto sam.
Kol eno telo
nas vodil je glas
postal je del mene
zdej slavni razglas:
Dnevi so kratki,
ker golta jih noč.
Povrnimo si slavo, bogastvo in moč!
Porušil smo vse
kar narazen je šlo,
da tistim za nami
bi bolsi bilo.
A kaj bomo zdej;
ko ni nč več ostal?
A krha se glas,
ko bere stari razglas:
Dnevi so kratki,
ker golta jih noč.
Povrnimo si slavo, bogastvo in moč!
Na trgu je zraslu
ogromen lik
ves sajast od ogna
naš spomenik.
Lahko bi vidu
kako je ves lep
če ne bi postal
medlem že slep.
Dnevi so kratki,
in golta jih noč.
Kje so zdaj slava, bogastvo in moč
Kaj nardil	^
Položaj dobiva obliko sranja
Predpostavlja nujnost postavitve naslednjega vprašanja
Kaj nardit, kaj nardit
Jest predlagam tole:
Zemljo dejmo kmetom
Dejmo delavcem tovarne
Oblast dejmo oblastnikom
Dejmo svet svetnikom
Hrana obdrži človeka pri življenju
Kmet ti jo na mizo položi
Zalo kmet zemljo naj dobi
Delo naredi človeka
Delavec z lastnim trudom se osvobodi
Zalo delavec tovarno naj dobi
Pravica ponuja človeku varen objem
Oblastniki za njeno vamosi poskrbe
Zato oblastniki naj oblast dobe
Dobrota božja v človeku upanje vzbudi
Svetniki ti jo posredujejo v življenja šoli
Zalo ta svel svetnikom naj se voli.
Sarajevo 1984
Levo, desno; en, dva, tri: laž resnica /daj več ni
Muslimanski bratje
Srbski ortodoksi
Hrvaški katoliki
In napredni komunisti
Levo, desno . . .
Jugoslavija v malem
Bralstvo in enotnost
Zgodovina nas uči
De se znamo ljubil mi
Levo, desno . . . ,
Zgodovina nas uči
De se znamo ljubit mi
Zgodovina nas uči
Da se mormo ljubit mi
Levo. desno . . .
Zgodovina nas uči . . .
Volkovi
Snežil je zaporedoma več dni
in sneg je zamedu vse poti
ko se u prepovedano mesto
je zaleku trop prestrašenih ludi.
Zdej prpovedujejo ob ognu
zgodbe dvoma in strahu
k so se dogajale sred noči.
Človek je poslal človeku volk
krik, kri
in nato molk.
Hiše nimajo več oken
kluke ne odpirajo več vrat
use kar učer je mei še obliko
dons prekriu je bez oblak.
Zdaj se stiskamo po hišah
usak bi raj biu kje drugje
na prepovedano mesto se spušča mrak.
Človek je poslal človeku volk
krik, kri
in nato molk.
Ponoč preplezal so obzidje
neki so nas lud pobil
ogen prepovedanemu mestu je ugasnu
tud u men je neki ugasnil.
Zdaj gledam skoz razbito šipo
v temno noč in se mi zdi
da Videm prjalle k so za zmeri se zgubil.
Človek je poslal človek volk
krik. kn
in nato molk.
Oj! Oj! Oj!
Zasukajmo rokave
Primimo za lopate
Dvignimo moralo
Manj nas bo stalo
Bodimo enotni
Naj odpadejo slabotni
Strnimo vrste
Pripravimo krste
Oj! Oj! Oj! - V boj!
Zatrobi naj trobenta
Zaplapolala bo zastava
Zavriska naj ponosni oče
Naj se sliši tja do Beograda
Rojen je nov junak
Ko zraste nove sorte bo vojak
Namesto s puško boril se bo z zavestjo
Namesto prstov sekana bo glava
Oj! Oj! Oj! - V boj!
v boj za mojo drago
V	boj za mojo drago
V	boj za prijatle zveste
V	boj za domovino milo
Pokleknil bom na tla
Poprosil sonce za tišino
Dvignil roki bom za mir
V	miru stopil bom na mino
25
Ljubljanska subkulturna scena — medijsko dogajanje na tej
sceni in tisto, kar v naših pogojih (torej z upoštevanjem vseh
omejitev) predstavlja subverziven, drugačen stil življenja —
se je v petih letih obstoja močno diverzificirala in razvila; ni
pa se razvila ustrezna kritična refleksija te scene. Razen
posameznih prispevkov ostaja tisto, kar se piše zgolj na
informativni ravni.
Pomembni dejavniki ljubljanske subkulturne scene so RŠ,
ŠKUC in FORUM - brez neke določene organizacijsko
institucionalne osnove, bi namreč na tej sceni sploh težko
prišlo do razvoja lastne kulturno umetniške produkcije: RŠ
omogoča informiranje o relevantnih subkulturnih procesih v
svetu, predvsem o glasbeni produkciji; ŠKUC organizira žive
nastope tujih in domačih skupin in redno predstavlja tisto
množico »detaljev«, ki šele konstituirajo subkulturno doga-
janje: fanzine, publikacije, kasete, multimedijalne razstave/
projekte, glasilo; FORUM pa je z uvedbo rednih glasbenih
večerov punkovske, novovalovske . . . glasbe, z koncerti in
videom ustvaril živo klubsko dogajanje, mesto, kjer je
možna vsaj simboHčna izmenjava med pripadniki te scene.
Četudi se te kulturno umetniške produkcije drži vzdevek
drugačnosti, kar naj bi označevala, za to produkcijo pogosto
uporabljena beseda alternativa, pa sami producenti medij-
skega dogajanja v tej sceni označujejo svoje delovanje, kot
ljubljansko subkulturno sceno.
Kajti ravno izraz subkulturna označuje mehanizme nastaja-
nja in delovanja te scene - njeno nemožnost, da dejansko
funkcionira kot množična kultura, ki je pogojena z nezmož-
nostjo vključevanja v centralne množične medije, ter pro-
storsko in finančno kriznimi pogoji; beseda subkulturna se
nam zdi primerna, ker se je uporabljala še prej; ». . . imela
je svoje mesto v sociologiji» (Dick Hadbige) in je glede na
zgodovinski kontekst bolj primerna kot izraz alternativa.
D. Hadbige uporablja celo izraz subordinirana kultura.
Tista subkulturna delovanja, posamezniki in skupine, za
katere pa se zdi, da so v »neki bolj celoviti« obliki v obtoku
množičnih medijev so to le zato, ker jih predtem ali v samem
obtoku ponujajo kot politične ekscese — mislimo na skon-
struirano afer 4R (četrti rajh) pred dvema letoma v Nedeljs-
kem dnevniku ter na televizijsko oddajo in odmeve, ki jih je
proizvedla predstavitev skupine Laibach.
Toda subkultura ni politika, politična pa je toliko, kolikor jo
vladujoča kultura razglaša za eksces. Naš kulturno politični
in ideološki prostor ni toliko razvit, da bi omogočil alterna-
tivno politično udejstvovanje: »Politika je polje zase, edina
možnost ukvarjanja z družbenimi problemi pa je na področju
kulture.« (V.O.) Subkulturno dogajanje je konstitutativno
zavezano »kulturi«, je »ogrožajoče« toliko, v kolikor s svo-
jim medijskim delovanjem neprenehoma zadeva v še neeks-
plicirane/zatrte točke znotraj predpisane množične kulture.
Glede na vzpostavljeno razmerje med ljubljansko subkul-
turno produkcijo in množično kulturo, se nam zdi bistveno
uporabiti tiste teoretske nastavke, ki jih Zoja Skušek-Moč-
nik razvije v uvodniku Zbornika Ideologija in estetski uči-
nek. Idealno tipska opredelitev treh možnih marksističnih
pristopov umetnostnim pojavom, ki je navedena v Uvod-
niku, nam omogoča konceptualizirati razmerje med subkul-
turo in množično kulturo (znotraj, za nas relevantnega, tret-
jega pristopa, ki se naslanja na prakso in teorijo ruskega
konstruktivizma, Brechta, teorijo Althusserja in Benja-
mina). Kot pravi Zoja Skušek-Močnik: »Ta tretja teoretiza-
cija skuša torej afirmirati pomen, ki ga imajo sredstva
sodobne množične kulture za avantgardno revolucionarno
umetnost. Meri na prakso takšne avantgardne umetnosti, ki
bi prebila subjektivizem meščanske avantgarde, a ne tako,
da bi se vrnila k modelom kakršnegakoli tradicionalnega rea-
lizma; ta umetnost bi si morala predvsem prilastiti vse teh-
nike in ustvarjalne postopkfi množične kulture; takšna umet-
nost se zato ne naslanja več na pasivnega sprejemnika, ki naj
bi jo doživljal v psiholoških identifikacijah, temveč na
aktivne družbene subjekte razrednega boja.«
Ta razdelitev nam daje nekaj iztočnic, toda potrebno je
upoštevati vse spremembe, ki so se zgodile pri nas in v svetu
na nivoju družbene totalitete, ki jo lahko z vsemi procesi in
tendencami imenujemo - postindustrijska družba in ravno
tako vse tiste umetniške tokove, ki so se navezovali na prej
naznačeno umetniško teorijo in prakso in obenem radikalno
spreminjali njeno interpretacijo, vlogo in pomen množične
kulture in medijev. Glede na to spremembo konteksta lahko
cinično ugotovimo, da gre za star, toda za vedno mrtev sen
»levičarjev«, da bi v revolucionarni umetnosti našli skupni
imenovalec, ki skrajno avantgardo druži z množično kulturo:
ljubljanska subkulturna produkcija uprizarja nemožnost
»levičarske utopije, radikalne depsihologizacije, kolektiv-
nega proizvodnega procesa, v takerem naj bi sodelovali ust-
varjalci in sprejemniki«. Moč ljubljanske subkulturne pro-
dukcije je ravno v tem, da pri njej ne gre za neko »visoko«
umetnost ampak, da z uporabo »ustvarjalnih postopkov
množične kulture, ki niso samo zunanja orodja« in z uvajan-
jem vsebin, ki so bile in so zavezane ideološkemu funkcionir-
anju množičnih medijev (seksualna represija, družbena kon-
trola in manipulacija, uporaba prepovedanih simbolov . . .)
tako, da jih pomensko radikalizira, razkriva »samo temnejšo
stran skupka norm, samo napise za zidovih zapora«.
Vseskozi gre za vzpostavitev neke razlike - razlike, ki gro-
zeče opozarja sama nase, vzbuja dvome, nelagoden smeh in
»zakoniti« bes. Ravno v tej razliki se proizvaja estetski uči-
nek - specificiran učinek razredne zasedbe v polju umet-
nostnega diskurza. Zato je ljubljanska subkulturna produk-
cija v svoji različnosti nezdružljiva z drugimi umetnostnimi
praksami v slovenskem kulturnem prostoru, toda ravno iz te
različnosti beremo njen pomen in učinek.
Marina Gržinič
Zemira Alajbegovič
26
fotografija: Jane Štravs
GESTAPO OSTANE GESTAPO
Na zahodu — Policija
na vzhodu — Varnostne brigade
na jugu — čuvarji revolucije
na severu — der Polizei!
Aber Gestapo bleibt Gestapo!
Na zahodu . . .
Ampak batine bolijo enako,
Enako dolga je vzgojna palica,
zapori povsod so vlažni
in pazniki sovražni!
Na zahodu Policija . . .
Pri nas je drugače,
pri nas je Ljudska milica
zapori povsod so prazni
in pazniki prijazni.
WUNDERSCHÖN
Das ist ja kein Tomato, das ist ja eim Paradei
Das ist kein Wurst, das ist ein Scheisserl!
Das ist ja wunderschön!
Zwei, drei, vier	^^
die Musik hat keim, Bier!
Schnapps und Wein,
lustig sein!
Ich bin eine kleine Biene Maja
ich fliege hin und her,	riff
durch wunderschönes Land und Strand, &
ich brauche keinen Dolmetscher,
lieh liebe mein Vaterland.	^
SKAKAFCI ^
TOTALNA NADVLADA^
Tako velik si in mogočen
jaz pa tako majhen in nemočen
gospodar moj
tvoje besede moj ponos so
tvoje vojne moje so trpljenje
gospodar moj
zakaj ti tako velik si in mogočen
in zakaj jaz tako majhen in nemočen
gospodar moj
DEPRESIVNO JUTRO
Zjutraj se zbudim
ukazi odmevajo v moji glavi
z vseh strani udarjajo vame
neki meni tuji glasovi
postane me strah
umivalnik je ponovno ves krvav
zopet sem se igral pozno v noč
telefon neprestano zvoni
spel neke ubijajoče stvari
prebijam se skozi oblake megle
padam in se ponovno postavljam
roke imam krvave
padam in se ponovno postavljam
ne zdržim več
rad bi obstal a ne morem
pudum in se ponovno poslavljam
roke imam krvave
1965
ČAO PIČKE
sem tvoj kolega
sem tvoja pizda
sem tvoj denar
in ko ti rečem živjo kako si
upam da nikakvo
ti in tvoje misli
ti in tvoja ljubezen
vse skupi je en drek
B (Jani, CP)
jest sem v kurcu
kaj delaš ti ne vem
všeč mi je tvoj vonj
ljubim tvoj smeh
ti-jest
oičku mater nikoli ne veš kdo
SI PREPRIČAN (Jani, ČP)
si prepričan
se zabavaš	M
te ni strah
si zavarovan	-j^
ČAO PIČKE
28
29
FUKAT DRAGI FUKAT TRI DNI ŽE NISEM
DANES ME MORA NEKDO NE MOREM VEČ
ČAKAT ZMENTE SE DRUGAČ BOM JAZ KOGA
PRISILILA KER DANES BOM FUKALA FUKAT
DRAGI NE SE BAT NE BOM TI TEŽILA SAM
DOBR ME POFUKI NIKOL TE NE BOM
POZDRAVLA NA CESTI ALI GOVORILA S
TABO ČE NOČEŠ SAM DOBR ME POFUKI NI SE
MI TREBA SMEHLJAT ALI ME ZABAVAT NE
BO NAPORNO NE DRAGI POTRUDI SE IN UŽI-
VAJ TUDI TI VSE TI BOM NAREDILA SAMO
PRIDEŠ NALIJEM TI PIJAČO POFAFAM TI
KURAC FAFALA TI BOM DOKLER PIJEŠ
POTEM SE BOM NASADILA ČE DOVOLIŠ POL
BOM PUSTILA TEBI IZBOR LAHKO Z MAS-
LOM ALI BREZ JEDLA TI BOM JAJCA KOT
STARKA BREZ ZOB GRIZLA TI BOM PRSTE
KOT DOJENČEK KI SI BRUSI ZOBE LIZALA TI
BOM DANKO POTEM TI ZARINEM PRST ALI
DVA TRI KOLIKOR HOČEŠ DRAGI PRIDI
PUSTI ME ČAKAT A PRIDI DRAGI BRUHAJ
MI V PIČKO POŠČIJ SE MI V USTA GRICKAJ
KLITORIS IN ZABIJ MI GA DO MATERNICE NE
ENKRAT DRAGI KOLIKOR MOREŠ IN HOČEŠ
POLILA SE BOVA S SMETANO ALI MAJONEZO
IN SE LIZALA PO CELEM TELESU POJEDLA
SE BOVA DRAGI PRIDI ALI MI DAJ VEDET
NAJ PRIDEM ČAKAM NA TVOJ MIG KURAC
MI IZ OČIJU VIRI DODI TVOJA SLUŽABNICA
BOM MAMA SESTRA KAR HOČEŠ KURBA
VJEŠTICA PRAŠIČA POVEJ KAM NAJ LEŽEM
KAKO NAJ STOPIM PRIDI VRŽI ME NA MIZO
ME POFUKAJ IN POJDI PRIDI POVEJ KAKO TI
JE ZAJEBANO IN LIZALA TE BOM PRIDI BODI
TIHO GLEJ ŽALOSTNO BOŽALA TE BOM
NAENKRAT BOŠ IMEL KURAC V MOJIH
USTIH iN PRSTE V SVOJI DANKI PRIDI DRAGI
POBOŽAJ ME VPRAŠAJ ME KAKO MI JE NE
PUSTI MI ODGOVORT ZAMAŠI MI OBOJA
USTA DO GRLA DO MATERNICE PRIDI
UDARI ME PO OBRAZU POREŽI ME PO TRE-
BUHU PREBIČAJ ME PO MOJI MASTNI RITI
PRIDI OD ZADAJ STRGAJ MI OBLEKO NAGNI
ME ZABODI MI KURAC MREZ MASLA DO
ŽELODCA ZRAJCAJ ME A MI NE DAJ KURCA
VRŽI SI GA NA ROKE IN MI ŠPRICNI V OBRAZ
ŠPRICNI MI DRAGI PRISTANI DRAGI ZASADI
DRAGI PRIDI IN MI DAJ DRAGI POGLEJ
LEŽIM NA POSTELJI CELE DNEVE IN NOČI IN
MASTURBIRAM PRIDI IN POGLEJ GLEJVA SE
IN SE MASTURBIRAJVA POL SE PA POFU-
KAVA IN RAZIDEVA PRIDI DRAGI OPOLDNE
PRIDI DRAGI OPOLNOČI PRIDI NE BOM TI
TEŽILA NE S SVOJO EMOCIONALNOSTJO NE
Z RAZUMOM NE Z RAZCEPLJENO OSEB-
NOSTJO NE BOM TI GOVORILA O LJUBEZNI
POVEDALA TI BOM KAKŠNO SEX ZGODBICO
DA SE ZRAJCAVA ČE BOŠ HOTEL DRUGAČE
BOM TIHO ŠE STOKALA NE BOM ČE TI JE
ZOPRNO SAMO POVEJ SAMO PRIDI S TO
STRANJO POLNO SPERME PRIDI DRAGI PRIDI
FUKAT DRAGI PA ČETUDI BREZ NJE
50700-620-16-371 -80070-13105/85
31
Jure Pengov:
LAIBACH, LAIBACH Ideja, L^IBACH KUNST; kaj jp
to: izzivanje? provokacija? ali kaj več, ali kaj dosti bolj
nevarnega?
LAIBACH: Samo ime in znak sta vizuelna materializacija
Ideje na nivou enigmatičnega miselnega simbola. Ime LAI-
BACH se prvikrat pojavi leta 1144 kot originalno ime za
Ljubljano, z etimološkim pomenom »utrdbe ob reki«.
Znova se pojavi za časa avstroogrske monarhije, takrat kot
alternativa že obstoječi slovenski varianti. Ime LAIBACH
se spet pojavi po kapitulaciji Italije, ko so nacisti in domo-
branci zapirali, mučili in pobijali Ljubljančane, ki niso ver-
ovali v zmago tretjega Reicha. Leta 1980 se s pojavitvijo
mladinske kulturne skupine četrtič pojavi ime LAIBACH,
ki pa zdaj sugerira na konkretno danost možnosti za nasta-
nek politizirane - sistemsko-ideološke - umetnosti, kot
posledice vpliva politike in ideologije. V tem smislu ime
združuje grozo spoja totalitarizna in alienacije produkcije
industrije v svoji suženjski obliki.
Jure Pengov: LAIBACH se torej pojavlja v zgodovini vedno
z nečem kar ni slovensko. Nosite tudi simbol, ki spominja na
nacizem . . .
LAIBACH: V svojem delu LAIBACH uporablja predvsem
sredstva manipulatornih zmogljivosti propagandnega karak-
terja in represivno izkorišča moč informacije. V prvem planu
so to sredstva, prikladna za kolektivni konzum, s katerimi se
mase najprej odvrača od kritičnega razmišljanja, npr. film
(kot najmočnejše orožje dolgoročnega in trajnega vpliva na
duh) . . . Sem uvrščamo še ostale instrumente propagandne
strategije, ki primarno delujejo na emocionalni bazi:
masovni zbor pod odprtim nebom (rock koncert), govor
(neposredno delujoča retorika pred mikrofonom in
kamero), uniforma (prevzemanje vojne tradicije), plakat,
letak, simbol . . . Manj ali pa samo posredno uporabljamo
tudi sredstva, ki niso prikladna za kolektivni konzum in ki se
naslavljajo kritičnemu razumu bralca ter zahtevajo racio-
nalno-diskurzivni tok misli (časopisi, revije - publicistika,
literatura . . .).
Jure Pengo v: Moram reči, da se ne morem znebiti vtisa, da
spominjate na Hitlerjugend; ali hočete s tem izzvat samo
provokacijo, ali pa nosite v sebi nevarnejše klice nazi-ideo-
logije; ali bi lahko vašo Idejo imenovali tudi nazi-punk?
LAIBACH: Tako umetnost tretjega Reicha kot socrealizma
sta do popolnosti, v okvirju novih državnih ideologij, obliko-
vala in izpostavila staro klasicistično formo človeka, bazi-
rano na principu transhistoričnih humanističnih idealov.
LAIBACH analizira odnos méd ideologijo in kulturo v poz-
nem obdobju, prikazan skozi umetnost. Odkriva in izraža
spoj politike in ideologije z industrijsko produkcijo in nepre-
mostljive razkorake med tem spojem in duhom. V označe-
vanju tega neravnovesja uporablja vse izraze zgodovine. V
svojem delu prakticira provokacijo na revoltiranost odtujene
zavesti in združuje bojevnike ter nasprotnike v izraz krika
statičnega totalitarizma.
Jure Pengov: Prav, provokacija; ali veste kako se Slovenci
na avstrijskem Koroškem borijo za vsako slovensko besedo,
za vsak slovenski napis, kako fašisti na tržaškem izzivajo Slo-
vence, kaj pravite na to?
LAIBACH: LAIBACH se ukvarja z odnosom umetnosti in
ideologije, katerega napetosti in disharmonije sublimira v
ekspresivno občutje. S tem eliminira vsakršno direktno ideo-
loško in sistemsko diskurzivnost. Naša dejavnost sega preko
konkretne angažiranosti in smo popolnoma nepolitična sku-
pina. Konkretni politični problemi nas v tem smislu torej ne
zanimajo.
Jure Pengov: Zakaj pa berete odgovore na vsa vprašanja?
LAIBACH: Takšna forma intervjua (ki je oblika sporočila)
je pravzaprav meja razumljivosti, znotraj katere je subjektu
omogočeno pojmovno sprenevedanje in komunikacija.
Način njenega formiranja je istočasno tudi proces perma-
nentne represije na jezikovne modele, s tem pa tudi na sub-
jekte, ki jih zgradijo. Takšna forma do minimuma reducira
možnost individualnih vplivov na strukturo samega izraza.
Oblika intervjua se formira skozi totalitarno strukturo in je
razumljena kot pravica do ne-razumljivosti, ne-komunikativ-
nosti. LAIBACH na ta način stalno degradira vsako komu-
nikacijo na nivoju besede v ideološko frazeologijo.
Jure Pengov: Kaj pa lahko poveste o sebi, npr. kdo ste, kaj
počnete poklicno, kolk ste stari, аГ ste vsi tukaj ali vas je še
kaj več?
LAIBACH: Otroci duha smo in bratje moči, (katere obljuba
se ne izvrši). Smo črni duhovi od tega sveta, (opevamo noro
podobo gorja). Mi smo prva televizijska generacija.
Jure Pengov: Ustanovili ste se pred tremi leti v Trbovljah.
Ste nadvse ponosni, da ste se ustanovih v rdečih Revirjih.
Zakaj?
LAIBACH: Ustanovitev LAIBACHA je ozko povezana z
dvigom moderne zavesti in novih družbeno-ekonomskih
odnosov, katerih smisel in funkcioniranje se je v polni luči
eksponiralo prav v Trbovljah kot mestu z močno revolucio-
narno in industrijsko tradicijo. Nastanek komunistične par-
tije, »trbovska komuna«, največji rudarski štrajki, fašistični
nastop Orjunašev, tragične gladovne stavke, nevzdržni
pogoji dela, revščina, pregoni délavcev, velika nezaposlenost
in nezlomljivi revolucionarni duh je konstituiralo predvojno
Trbovlje. Danes revirji menjajo svojo podobo; med tovar-
nami in rudniki je izrasel in dozorel sodobni industrijski
delavec z razvitim občutkom razredne pripadnosti. Redka so
mesta, ki bi po svoji zunanjosti in življenju samem pokazala
tako velika nasprotja med starim in novim kot Trbovlje. To
mesto nas je zgradilo in mi nadaljujemo njegovo revolucio-
narno tradicijo.
Jure Pengov: Ali so torej potemtakem tudi rudarji in delavci
tam ponosni na vas? Ali so vas podprli takrat, ko vam je
policija prepovedala dejavnost?
LAIBACH: Akcija v Trbovljah leta 1980 je bila zasnovana
kot preizkus budnosti in efektivnosti organov državne var-
nosti, kot projekt, ki naj bi pretipal pozitivno zavest in
obrambni mehanizem rdečih Revirjev pred vpadi subverziv-
nih elementov druge kulture. Kot takšna je akcija popol-
noma uspela, saj je že v svoji zasnovi morala biti prepove-
dana. Delavci so ravnali v skladu s policijsko-pravnimi
organi in potrdili visoko stopnjo pozitivne zavesti.
Jure Pengov: Ponujate se kot izzivalci, ponujate se kot — bi
rekel človek lahko — sovražnik države št. 1. Imate veliko
posnemovalcev?
LAIBACH: Umetnost je vzvišeno poslanstvo, ki zavezuje k
fanatizmu.
Jure Pengov: Pa se ne bojite, da bi vas zaradi vsega tega
kdaj kdo prebunkal?
LAIBACH: Umetnost je vzvišeno poslanstvo, ki zavezuje k
fanatizmu.
Jure Pengov: Zadnji svoj uspešni izziv ste uprizorili aprila na
Biennalu v Zagrebu. Predlagam, da pogledamo ta posnetek,
hkrati pa naj povemo, da je Izvršni odbor Biennala takrat
zapisal, da ste mimo dogovorjenega predvajali montažo sek-
vence video showa z neprimerno in nedostojno vsebino.
Predlagam, da se javnost sama opredeli do tega ....
32
Kaj torej ob vsem tem oboževanju totalitarizma, oboževanju
države, da rečem nacizma, stalinizma, hierarhije, manipuli-
ranja z ljudmi mislite o genialni misli Edvarda Kardelja, ki
je dejal, da sreče človeku ne more dati ne država, ne sistem,
ne partija ampak da si jo lahko ustvari sam?
LAIBACH: Ne država, ne partija, ne Bog in ne Hudič;
sreča je v popolni ukinitvi svoje ljudske identitete, v zavest-
nem odrekanju osebnega okusa, prepričanja, razsojanja, v
svobodnem razosebljanju in v sposobnosti žrtvovanja, iden-
tificiranja z višjim, nadrejenim sistemom — z mnoštvom,
kolektivom, ideologijo.
Jure Pengov: Ali je morda prav ta razosebljenost, odtujen-
ost od ljudi in vsakdanjih problemov ljudi pri nas okrog
botrovala morda samomoru enega od članov vaše skupine?
LAIBACH: Umetnost je vzvišeno poslanstvo, ki zavezuje k
fanatizmu, LAIBACH pa je organizem, katerega cilji, živ-
ljenje in sredstva delovanja so višji - po moči in po trajanju
- od ciljev, življenja in sredstev posameznikov, ki ga
sestavljajo.
Jure Pengov: Kdo so vaši vzorniki, odkod črpate ideje? Ver-
jetno ne boste trdili, da so te vaše ideje originalne?
LAIBACH: Originalnost je iluzija navideznih revolucionar-
jev, naša osnovna inspiracija — vzori, ki pa riiso vzori po
obliki temveč sam material LAIBACH manipulacije - pa
je: industrijska produkcija, nazi-kunst, totalitarizem, taylori-
zem, bruitizem ... in seveda disco.
Jure Pengov: Doslej ste svojo ideologijo, svojo ideološko
provokacijo - bolj točno rečeno - širili s pisano besedo. Ali
je bila za vas odločitev, da se predstavite, vzemimo, denimo
polmilijonskemu avditoriju slovenske televizije, težka?
LAIBACH: Televizija - televizijski medij — je znotraj
industrije zavesti (poleg šolskega sistema).-vi)dilni oblikova-
lec enotnega mišljenja. Televizijski program je, v osnovi,
centraliziran, z enim oddajnikom in mnoštvom sprejemni-
kov. komunikacija med njimi pa je onemogočena. LAIBA-
CHU so znane manipulativne zmogljivosti modernih medij-
skih sredstev (in sistem ki jih povezuje), zato v svojih pro-
pagandnih akcijah s pridom izkorišča represivno moč
medijske informacije. V tem primeru je to TV EKRAN.
Jure Pengov: Ce prav razumem, torej izkoriščate televizijo
za svoj izziv; prav, tudi MI! Morda^morda se bo šele zdaj
kdo zganil in preprečil, zatrl te nevarnosti, te srhljive ideje
in opredelitve tule sredi Ljubljane.
DOCUMENTS OF OPPRESSION
33
fotografija: Jane Štravs
Nemara se bo komu zdelo čudno, kar se mi je pripetilo, a po
moje sem ravnal prav in se za vse to ne čutim odgovornega.
Hotel sem zaslužiti nekaj denarja, zato sem v časopisu pre-
bral oglas: Mlada, razgledana, naprednih nazorov išče sebi
enakega za kratkočasenje. Ponudbe pod: Denar ni pro-
blem!!
Napudral sem se tako, da sem še komaj ujel kaj kisika, vse
to za dogodek, ki mi je spremenil življenje. Če bi vedel, da
so ženske tako prebrisane, bi raje iskal oglas kakega toplega
bratca.
Našel sem njeno hišo. Potrkal sem nežno, s prsti pa si ponav-
ljal četrto poglavje zadnje izdaje bontona. Vrata so se
odprla in kaj sem zagledal - to naj bi bila ženska, vendar na
njej nisem spoznal nič naravnega. Lahko sem le ugibal spol
po podloženih prsih in našminkanem obrazu, pa tudi lasulja
ji je segala daleč preko ramen, le premaknjena je bila neko-
liko v levo, tako da sem pod njeno črno barvo zagledal raz-
košno belino, ki se je širila proti temnemu. Pa to me še ni
toliko motilo kot njene oči. Medtem, ko je ena nestrpno rila
po meni, je druga togo gledala predse / spomnil sem se tro-
feje mojega strica, ki je lovec in je imel glavo divjega prašiča
razstavljeno sredi dnevne sobe, prav nad radiatorjem, tako
da so se pozimi kocine na njegovem gobcu trdno postavile
proti opazovalcu. Na srečo njenih nog nisem videl pri dnevni
svetlobi - njena rahitičnost mi je pri slabi svetlobi bila še
kar znosna. Zato pa je toliko bolj izstopala oprema sobe, za
katero bi tujec trdil, da je pač najlepša v stanovanju, saj je
vsak moral skozi njo, če je hotel priti v kuhinjo, klet in stra-
nišče, katera so bila brez oken, tako da bi moral sanitarije
zračiti kar skozi bivalno sobo. Že pri samem vhodu sem sto-
pil v nekaj močvirju podobnega in začutil sem kako me pre-
letavajo mravljinci in to ne samo po hrbtu, pač pa tudi po
vsem telesu - omenila mi je da je navajena živeti na toplem
zaradi revme in zato tako kuri, mene pa je bolj motil dim,
ki mi je takoj pri vstopu udaril v centralno živčevje, tako da
sem takoj pozabil po kaj sem prišel. Smrdelo pa je tudi iz
shrambe. Ravno sem ugibal, ali te gnusne vonjave izhajajo
od pokvarjenih rib ali pa so tam že dolgo naseljene miške,
ko je segla tja in mi servirala večerjo. Vsaj tako je ona rekla
- jaz pa na mizi nisem videl nič drugega kot ubitega vrabca.
Seveda dolgo nisel odlašal z izgovorom, da sem pravkar
jedel in da sem se verjetno zmotil pri naslovu. Vendar je bilo
prepozno; okupirala me je s svojim pripovedovanjem o pos-
luhu, o tem, da ljubi živali, še politiko je hotela razumeti -
pa tudi tako ne bi našel izhoda iz te situacije, saj mi je dim
zapiral pogled. Opazil sem, da imam vse manj moči in da se
vdajam v usodo. Razočaranje je bilo preveliko, da bi lahko
prišel do besede - iskal sem priložnost, da ji pobegnem.
Vendar me je presenetila z vinom, za katerega je trdila, da
je domače iz njihovih goric. Prav tu pa je našla mojo šibko
točko. Nisem se mogel upreti, na žalost pa sem že po prvem
kozarcu začutil hude bolečine v želodcu in počasi sem začel
izgubljati zavest. Zadnje česar se spomnim je to, da je moja
izvoljenka odprla neka vrata za temno zaveso in od tam pri-
vlekla nekaj srednjeveškim mučilom podobnega. Ko sem se
zavedal, sem bil še v hladni kleti, povsem gol, zvezan z veri-
gami na steno, vendar tako, da nisem dosegel tal. Tudi ona
je stala zraven mene in se začela slačiti, kakšen stud sem
začutil ko se je popolnoma slekla in je po celem telesu imela
vse polno svežih izcedkov, ki jih je verjetno skrbo negovala.
Ko si je iz desnega očesa vzela stekleno oko sem jo pobru-
hal, hkrati pa sem izgubil vso moč, tako, da sem ohlapno
spustil glavo na prsa. Ona pa se ni obotavljala. V prostor
med mojimi nogami in tlom je vrinila posodo s kropom, ki
mi je poparil ves podplat, tako, da sem začel kričati in jo
prosil, naj me reši. Izgledalo je, da je samo na to čakala, saj
je hitro o'dmaknila posodo in me vprašala, če bom storil vse,
kar bo hotela, pri tem pa je odvrgla še lasuljo. Ko sem zagle-
dal njeno glavo, golo, polno bušk in jamic, med njimi pa
polno golazni, mi je postalo jasno, da imam pred seboj telo
iz pekla. Začel sem kričati, da je pošast, naj crkne, in naj mi
izgine izpred oči, takrat pa se mi je približala in me tesno
objela. Občutil sem tak mraz, da sem ves otrdel, s tem pa
tudi moje spolovilo, takrat pa se je zgodilo. Posilila me je z
vsem užitkom, ki ga ima lahko taka prikazen, ko se spravi na
navadno človeško bitje. Čutil sem kako se pogreza vame in
misega prav pod kožo. Postajal sem vse hladnejši inbrezču-
ten, pa tudi ogabna mi nič več ni bila, pravzaprav se mi je
vse bolj dopadla. Ne vem, kako je to dosegla a po nekaj
minutah sem jo prosil, naj me nikoli ne zapusti. In to se je
tudi uresničilo. Zlezla je vame in v tistem trenutku so popo-
kale verige, ki so me vezale na steno. Nekaj časa sem stal
kot vkopan, potem pa sem se zavedel in začel iskati izhod iz
zatohlega prostora. Tega sem z lahkoto našel in se oblekel,
saj je moje stvari pustila kar v prostoru pred kletjo. Ko sem
nase potegnil hlače, ki sem jih prej tako rad nosil, sem z
grozo ugotovil, da mi plapolajo med nogami, ki jih sploh
čutil nisem. Postal sem rahitičen. Pa to še ni bilo vse. Začeli
so mi izpadati lasje, na desno oko pa sem videl vse slabše,
pa tudi srbeti me je začelo po vsem telesu. To nisem bil več
jaz. Vedel sem, da je moja edina šansa v oglasu, zato sem
hitro pograbil svinčnik in začel pisati. Mlad, razgledan, lep
mladenič išče sebi enako za družbo. Pa še zlagal se nisem!
Vsak oglas mora imeti svojo šifro, zato sem mrzlično začel
iskati, kaj bi bilo najpšrimernejše. Spomnil sem se njenega
in sedaj v miru čakam na svojo žrtev. Denar je pri takih
zadevah res zadnji problem.
DABE BEŠVIR
34
Pier Beton

Zgodba, ki jo imam sedaj le tukaj za napisati, se
mi je motala po glavi že dalj časa. Zapisal bi jo
, bil že prej, pa mi misel na starega Rudija kar ni
in ni dala, da bi se jo lotil.
Ne da bi mi Rudi kdaj koli, v tistih dolgih, zims-
kih večerih, ko mi je ob prasketanju drv v
kaminu, pravil svojo življensko zgodbo, rekel, da
to ni za napisat, da naj zgodbo zase obdržim.
Nasprotno, Rudi je bil vedno tiste vrste človek,
ki je rad videl, da ljudje o njem govorijo, rad se
je spoznal na kakšni fotografiji v časopisu, rad je
kaj prebral o sebi. Ampak to so bili v glavnem
tisti senzacionalni članki v kronikah pa govorice o
njegovih ženskah in podobne reči, ki jih je jemal
bolj za šalo. Kot, da bi se hotel malo ponorčevati
iz samega sebe. Rudi je bil pač tak. Svoje vrste
veseljak.
Če pa si poskušal malo globlje zavrtati vanj, se te
je znal, s kakšno zbadljivo domislico, kaj hitro
otresti. Tu si ni tako lahko pustil blizu. Midva sva
morala biti sodruga leta in leta dolgo, na litre in
litre rujnega vina in domačega žganega je moralo
steči po najinih grlih, jaz sem mu medtem vse
moje dogodivščine z najrazličnejšimi babnicami,
polcaji in sistemi povedal že ničkolikokrat, da se
mi je začel odpirati tudi navznoter. Moral pa je
Rudi takrat tudi že čutiti, da se izteka njegov čas,
pa je mogoče hotel s pripovedovanjem svoje sto-
rije, še sam zase oživeti stare spomine, preden se
dokončno ne poslovi . . .
Rudi leži zdaj tam, kjer si je vedno želel. Poko-
pališče Svetega Lovrenca počiva nad Radohovo
vasjo ravno toliko visoko, da pogled seže preko
skrbno obdelanih njiv in sanjsko zelenih senožeti,
preko majhnih gričev in vzpetin vse tja do Snež-
nika, hkrati pa je tako blizu same vasi, da nekako
kar diha življenje v njej. Da, še dobro se spomi-
njam kako mi je Rudi, ponavadi je bilo to kadar
sva se v Radohovo vračala vsa izmozgana od dol-
gotrajnih veseljačenj, večkrat dejal, kako rad bi
bil pokopan prav tu. Da mu bo kraška sapa
bistrila pogled, da ga bo glas petelina zbujal ob
jutrih, da mu bo cerkveni zvon igral melodijo
večnega miru, da bo lahko igra mladih zaljubljen-
cev, ki kot po nekem, že stoletja dolgem, ustalje-
nem redu, začenjajo fukati prav v kostanjevem
parku, ki obkroža pokopališče, njegova večna
slutnja.
I
Pisalo se je leto 194L Širom Evrope je strašil
švabski vojaški škorenj. Puške so pokale, bombe
so padale, tanki so rohneli, generali in politiki so
se repenčili. Dež je rosil. Treba je bilo poplakniti
grenko pilulo.	^
II
Sonce se je dvigalo vse više in više. Z vsakim
dnem je dalj časa ostajalo na nebu. Sneg je
počasi pobiralo tudi gori v hribih. Narava se je
prebujala a je še mirno čakala, da jo nekdo
dobro nategne.
Pomladi so se že nabirale sline okoli gobca. Zdaj,
zdaj bo planila na travnike, polja, mahnila jo bo
v širne gozdove, se poigrala z bistrim potokom,
stopila bo v srca mladenk.
Dovolj je bilo zimskega špičenja kurcev.
m
Robert Krek, ki je bil med žandar j i in občudoval-
kami znan pod imenom Robi, njegov najboljši
prijatelj in zvesti kompanjon Rudi Pahor pa ga j^
klical Roberto, ni bil nobena izjema. Vedel je, da
prihaja konec zimskemu lenuharjenju, da bo
kmalu treba ponovno na delo. Zato se ni prav nič
obiral. Zadnje dneve in noči je praktično nepre-
stano visel na svoji Evi, sicer poslovenčeni
Nemki, ki jo je pred dobrimi dvanajstimi leti pri-
peljal sem gori v Gornje Laze iz Nemške vasi,
vendar pa prav tako strastni babnici kot je bil on
sam.
Rudi seveda zato te zadnje dni ni imel lahkega
dela. Neprestano se je moral ukvarjati z njuno
dvanajstletno frajlico Anito. Jo zabavati, ji flir-
tati in skratka tako obračati zadevo, da bi mala
čim manj občutila nekam čudno odmaknjenost
svojih staršev.
Nepristranski opazovalec bi moral oceniti, da je
Rudiju to delo izvrstno uspevalo; punčara se je z
njim namreč povsem ujela, čez dan sta kot kaka
dva mlada zaljubljenca vandrala po rapah in
gmajnah, večere pa sta najraje preživljala ob
zakurjenem kaminu. Rudi je pripovedoval o svo-
jih potepanjih po svetu, o velikih mestih, ki jih je
obiskal, pa seveda o pištolarskih dvobojih po
katerih je postal tako znan. Anita pa ga je samo
gledala. Iz večera v večer bolj zasanjano.
35
Rudiju ni bilo neprijetno. Nasprotno. Zabavala
ga je njena radoživost, privlačevalo njeno naivno
zapeljevanje. Nekajkrat, ko je začutil prebujanje
ženske v njej, se je sam sebi zdel že kar preveč
vznemirjen. Ob neki taki priliki, ko mu je vsa
igriva sedla v naročje in se ob tem skoraj napičila
na njegovo trdo stoječo batino, se je moral
pošteno zbrati, da ji ni kar na plastičnem primeru
pokazal, kako se ježuščka v jaslice polaga.
* * *
Eva, ki je kdaj pa kdaj vendarle prišla tudi dol v
kuhinjo ali dnevno sobo, potrebno je bilo pač kaj
skuhati in pojesti ter pogledati, kako je z Anito,
je tretji dan svojega blodenja z Robijem končno
le opazila, da je v hiši še en moški, ki ni navajen
samo na nočne izlive in jutranja drkanja.
Bilo je še zgodaj popoldne. Rudi je ravnokar
čistil svoji najzvestejši ljubici, veliki Colt 45 in
mali nežni Deringer, ko se je Eva prav pozna-
valsko pretihotapila za njegov hrbet. Nežno,
malce igrivo je šla z roko skozi njegove goste
lase, imel je daljše kot je bilo takrat v navadi,
govorili so da ima take od takrat, ko se je v Špa-
niji pajdašil z anarhisti, in mu prav naravnost v
uho zašepetala tole vzpodbudno novico:
»Rudi. Z Robijem sva se menila, da bi morali
danes zvečer narediti eno pravo zabavo. Mi trije.
Da ga malo poserjemo preden odpizdita, ne.«
Eva je takrat za večerjo pogrnila mizo. Z belim
prtom, ki ga je dobila za poroko od sestrične
Korline iz Rakitovca. Tudi sama večerja je bila
nekaj posebnega. Divji merjasec z lovsko omako
in kruhovimi cmoki. In čeprav je vedela, da fanta
nista nič kaj preveč bogaboječa je je spomnila še
na nekaj. Da preden se spravijo na omamne pos-
lastice, pomolijo še en očenaš.
»Kure«, je razložila. »Kadar se vidna odpravita
na pot, nikoli nisem čisto prepričana, da bom
mojega Robija še kdaj vidla živga. Tak, v zaboju,
mi pa tko nč ne nuca.«
Fanta nista imela nič proti. In čeprav sta očenaš,
ki je v nebesih bolj prebrundala, znala ga tako
nista, se je Robi, ki ga je že kar malce čutil,
spomnil, da bi kakšno podobno lahko tudi zapeli.
Čeprav se je takrat oglasila mala Anita, da je pa
zdaj res že lačna, je po prijetni kuhinji kmalu
odmevala tista:
Tam stoji pa hlevček, tam stoji pa hlevček
lepi hlevček, Betlehem
Notri je Marija, detece povija
lepo dete, Jezusa . . .
Večerja je nasploh minevala v prijetnem vzdušju.
Hrana je bila izvrstna, pa tudi poplakovali so jo
solidno. Le Anita se je bolj čemerno držala.
Najbrž zato, ker ji je mamica obljubila, da bo
morala takoj po večerji v posteljo.
No, seveda pa je nekaj časa le še lahko ostala.
Tudi ona bo pogrešala svojega očkota in mogoče
ne dosti manj strička Rudija.
Igrali so se človek ne jezi se, šli so se kazni. Rudi
je moral biti konj in Anita ga je preganjala po
sobi, da je bil bolj podoben parni lokomotivi kot
kakšnemu plemenitemu žrebcu, zaključili pa so z
ladjice potaplat. Anita je izgubila in zdaj je res
morala spat.
Ostali trije se po njenem odhodu niso nič kaj pre-
več sprenevedali. Rudija je Eva, že med večerjo,
pod mizo, dvakrat trdno zagrabila za kurac in od
takrat mu ni več splahnil. Robi pa se je tudi že
pred večerjo obnašal tako, da je bilo jasno videti,
da si kljub vsem dobrotam na mizi posladka še
najbolj žeh.
Ker je bila Eva že ves večer ta glavna, je tudi
sedaj pobudo prevzela ona. Ugasnila je petro-
lejko in pustila goreti samo malo svečko v kotu.
Potem se je spravila na mizo in velela Rudiju naj
poprime za kitaro.
»Daj ono špansko. Rudi. Da se mi bodo gate
začele cefrati kar same od sebe.«
Rudiju ni bilo treba dvakrat reči. Začel pa je ven-
darle povsem mirno. Pač svoje čase ni zastonj
fukal Ravelove žene. Strun se je komaj dotikal,
čisto nežno jih je v omamljajočem ritmu božal.
Eva si je z isto lagodnostjo začela slačiti obleko.
Počasi, gumb za gumbom.
Le Robi je bil v drugem kotu bolj nestrpen. Sle-
kel si je že srajco. A kar nekam demonska svet-
loba, ki jo je sveča metala po sobi in pa čutna
harmonija, ki jo je s kitaro slikal Rudi, je tudi
njega prikovala v tla. Samo z glavo je gibal v
ritmu, in z rokami se je prav nalahno božal po
mednožju.
Rudi pa je kmalu pospešil ritem. Andaluzija. Za
hip ga je v spominu pretresel prizor: frankisti so
se izživljali nad mladimi dijakinjami neke srednje
šole, poveljnik njegove enote Andrejev je prizor
samo hladno opazoval, on sam pa je tako ali tako
le begal, od severa na jug, iz juga na sever.
Potem je le še trdneje stisnil akord.
Eva je bila še v kombineži, nogavicah in salonar-
jih. Vse hitreje je s petami udarjala ob trdo hra-
stovino. Začenjala je tudi prav potihem gruliti.
Robi je pel glasneje. Začel je v španščini. Tisto o
krvi, mesu, revoluciji. Čedalje bolj se je drl.
Potem je padel iz ritma in nadaljeval z venčkom
slovenskih domačih, pa nobeni ni vedel ne
začetka ne kraja. Oblečen je bil samo še v
spodnje gate. Tudi bos je bil že.
Rudi se ni več zadrževal. Čedalje močneje je
udrihal po kitari. Začel je tisto, ki sta jo z Robi-
jem v Ameriki najraje poslušala. Ta kurba je
moja kurba. Kmalu so vsi trije rohneli. In bi
najbrž še kar neki časa, če se ne bi Eva, ki je
medtem odvrgla tudi že kombinežo, spravila še
nad nogavice. Takrat je Robi zatulil:
»Pust štumfe gor.«
Res v nogavicah je bila še bolj rajcig. Njena
polna in lepo oblikovana bedra so tako prišla še
bolj do veljave. Belina njene riti je ob njih dobila
pravo vlogo, črn grmiček na mestu, kjer sta se
36
stegni stikali, pa tako ali tako ni bil samo deko-
racija te scene temveč tisti osnovni motiv, tista
imanentna bit, zaradi katerega se je ta predstava
sploh porodila.
Tega se je Eva zavedala, hkrati pa jo je pizda
tudi že prav pošteno mučila. Ko je videla, da
imata moška svoje pištolce še spravljene, ji je
flaša, ki se je razbohotila ob robu mize, prišla
čisto prav. Prav nalahno je pokleknila. Ustja ste-
klenice ji ni bilo treba nič vlažiti. Sama je bila
vlažna že preveč. Nasadila se je prav do tam, kjer
ustje flaše prehaja v hruško. Potem pa not in ven,
not in ven. Z osupljivo hitrostjo.
Ko sta fanta gledala to sceno, sta se nekaj časa
samo vojersko naslajala. Pa ne za dolgo. Kmalu
sta jo skupaj s flašo dvignila z mize in jo tako, da
je ležala na hrbtu položila na kože, ki so v tej
sobi služile kot tepih. V flaši je bilo še nekaj vina
in Rudi jo je tako nagnil, da je zamenjala last-
nika. Potem je flašo potegnil ven iz pičke in dal
svojemu jeziku priložnost, da poizkusi enega
izmed najbolj imenitnih džusov, kar se jih da
dobiti na tem božjem svetu.
Tudi Robi seveda med tem ni počival. Predvsem
pa mu to ni privoščila Eva. Z usti se je spravila
nad njegovega ponosnega petelina in kmalu je
izgledal kot oskubljena kura. Eva pa si je kot
presita mačka oblizovala spermo okoli kotičkov
ust. Rudi je opazil to sceno. Posesal je toliko
džusa kolikor se je le dalo, potem pa se je z Evo
stopil v dolg klasičen poljub. Nič več ni dobro
vedel kaj dela. Bolj kot v sanjah se je zavedal da
prodira vanjo, da jo prav orenk trenčira. Eva mu
je posadila noge na ramena in takrat se je še bolj
pogreznil vanjo.
To je bila priložnost za Robija. Neznansko ga je
raj cala scena, dejstvo, da gleda kako nek drug
moški fuka njegovo ženo. Ni več vedel kaj naj
počne od vzburjenja, ki ga je prevevalo, ko je
zagledal Rudijevo široko razprto rit. Ni si mogel
kaj. Zasekal se je v njegovo odprtino tako silo-
vito, da ni imela druge izbire. Razprla se je ob
vsej svoji božanski bolečini.
Rudi in Eva sta seveda takoj začutila, da je tudi
tretji partner v igri. To ju je še bolj podžgalo. In
ko je Rudi v sebi začutil, kako mu ob stene debe-
lega črevesa brizga vroča tekočina, tudi sam ni
mogel več strpeti. Eksplodiral je tako silovito, da
se je Evi povsem utrgalo. Njeno hropenje se je v
trenutku spremenilo v kričanje, v en samcat, divji
krik popolne svobode . . .
Rudi in Robi sta imela občutek, da sploh ne bo
nikoli nehala. Mogoče ju občutek niti ne bi pre-
varal, če Eve ne bi zmotilo nekaj kar je bilo še
precej glasnejše od nje.
Prihajalo je izpod neba. Bile so to neznanske
črne ptice. Zgoščene v nepregledne jate so roh-
nele nad njimi. Tako imenovani bombniki.
Eva, ki je ob še kako živem spominu na pravkar
minulo nečistovanje najprej pomislila na božjo
kazen, se je na rahlo prekrižala pa vendar še kar
razsodno reagirala:
»Da ni to sovrag, ki prihaja nad nas.«
Robi je bil bolj konkreten:
»Zabava se začenja.«
* * *
Ko se je Rudi vrnil v svojo sobo je omama, tiste
vrste ki jo povzroči vzpodbuden seksualni akt, pa
tudi tista, ki ji je boter alkohol, že malce popu-
stila. Najprej je pomislil, kaj od vsega je lahko
slišala Anita, pa s tem v zvezi, kako daleč lahko
strast zanese človeka, potem pa je vendarle
kmalu, pomirjen ob misli, da gresta jutri z Robi-
jem tako ali tako na pot, zaspal krepko spanje
pravičnega.
* Uvodni del istoimenskega romana, še neobjavljenega pri nas)
Graffiti iz Diska FV. avtor Dušan Mandič
37
Rock Fronta
Stvar se začne 22. novembra 1982. Gejdar Ali Reza-ogli,
prvi sekretar Komunistične partije Azerbejdžana, je nalahko
zaprl vrata svojega prostornega kabineta v Bakuju, položil je
volneni plašč na zofo in se ustavil pred pisalno mizo, pre-
krito s steklom. Sklonjen nad mizo je Alijev videl svojo
podobo, poleg nje pa pismo z znanim kremeljskim pečatom.
A vsebino sporočila je že poznal. Prejšnji večer mu je nam-
reč telefoniral pravkar izvoljeni novi sekretar KP SZ Jurij
Andropov, da bi mu osebno sporočil bližnje napredovanje v
Politbiro in izvolitev na mesto podpredsednika ministrskega
sveta dva dni kasneje. Alijev si je dovolil zmagoslaven nas-
meh. Le dva meseca prej je bil le korak od padca; imel je
zares nevarnega sovražnika — Leonida Iljiča Brežnjeva. A
sedaj je bil Brežnjev mrtev . . .
. . . Dobro se je spominjal: 24. septembra istega leta je pri-
šel Brežnjev osebno v Baku. Bil je že osamljen, bolan,
obkrožen od svojih bivših sodelavcev, ki so čakali njegovo
truplo. A je vseeno hotel iti. Razlog: predaja medalje Reda
Lenina mestu Bakuju in Azerbejdžanski sovjetski sociali-
stični republiki, ki je pred vsemi drugimi sovjetskimi republi-
kami dosegla cilje desete petletke. Govor ob prihodu na
letališče bodo prenašale vse državne TV-mreže, tako da bo
dosegel tudi najbolj zapuščene kotičke neizmernega impe-
rija. Alijev ga je čakal na letališču skupaj z vsemi visokimi
osebnostmi. Kaj bo povedal Brežnjev?
Brežnjev je, tresoč se in bolnega videza, izstopil iz letala.
Približal se je mikrofonom. Nekdo - kdo? - mu je podal
list papirja. Veliki vodja je začel brati. Prisotne in milijone
pred TV-ekrani je spreletel srh — kajti govor ni imel nobene
zveze z Azerbejdžanom, Bakujem ali čemerkoli — bil je
navaden, banalen govor. Ka se je dogajalo? Naenkrat se je
Brežnjev ustavil. Z naporom in srdom osmešenega voditelja
je dejal: "Oprostite, dali so mi napačen govor". TV kamera
je pokazala Alijeva z napetim, pozornim, a čudno samoza-
vestnim obrazom. Čez nekaj trenutkov je Brežnjev spet
začel brati in tokrat je bil govor pravi. A morda je bilo zanj
prepozno - po mnenju dopisnika Los Angeles Timesa, ki je
bil prisoten, je napačen govor pomenil politični pogreb
Brežnjeva. ... A to še ni bil pravi pogreb. Brežnjev je le
govoril in njegove besede so počasi razkrivale stavo v tej
nevarni partiji. Potem, ko je izrekel običajne, vnaprej znane
hvalnice lokalni partiji, je Brežnjev trdo napadel tiste, ki so
prejeli red Lenina. Kritiziral je nezadostno količino in
kakovost naftne proizvodnje, navajal je 14 milijonov ton
načrpane nafte v 1. 81 v primerjavi z 20 milijoni 1. 76 in
16 milijoni 1. 76. Problemov je bilo dosti in bili so težki:
kmetijstvo, gradnja stanovanj, in tudi korupcija, s katero se
je Alijev osebno spopadal; sicer se je zmanjšala, vendar je
še obstajala. Brežnjev je izrekel svojo zadnjo obsodbo, Ali-
jev je vnaprej odigral svojo protipotezo. In sedaj?
Alijev je postal znan po vsej državi kot neusmiljen prega-
njalec korupcije. Pod njim so čistke v azerbajdžanski partiji
postale vsakdanje. Nihče v vsej SZ ni mogel izjaviti, da
stvari ne gredo zato, ker voditelji kradejo — Alijev pa je
izjavil prav to. Uveljavil se je kot neupogljiv sovražnik
korupcije. Zakaj ga je torej Brežnjev napadel na njegovem
lastnem terenu, pa še v Bakuju povrh? Septembra 78 je
sam Brežnjev koval Alijeva v zvezde, ko je v Bak-uju izjavil:
"Azerbajdžan izredno napreduje". Zakaj se je veter obrnil?
Res je, da tudi ob tej priložnosti zviti Alijev ni zamudil pri-
like, da bi se Brežnjevu zahvalil za "modre nasvete",
"vredne predloge", in za zanimanje in osebno skrb za usodo
azerbajdžanskega ljudstva"; sploh je bil rekorder v citiranju
Brežnjeva: na 25. partijskem kongresu ga je v petih minutah
imenoval osemkrat. Vendar je bila to takrat le formalnost. V
ozadju se je že pletel spopad, katerega vloga je bila izjemno
visoka - vodstvo SZ . . .
Da bi to razumeli, je treba narediti korak nazaj. Alijev je
diplomiral iz zgodovine in je obiskoval praktične tečaje
KGB, sovjetske tajne službe. Skrivnosti borbe za oblast so
mu bile torej znane od vsega začetka. A zares je začel delo-
vati šele 1. 1967, ko je Semion Tsvigun zapustil Baku in odšel
v Moskvo, kjer je delal z Andropovim v KGB-ju.
Semjon Kuzmič Tsvigun je prišel v Baku 1. 63, da bi vodil
azerbajdžanski KGB. To je bil trd in neusmiljen Ukrajinec,
ki se je osem leí oblikoval v varnostni službi in partiji Tad-
žikistana, republike na meji za Afganistanom. Četudi so
Tadžiki suniti, azerbajdžanski Azeri pa šiiti, Tsvigun ni imel
težav z vključitvijo med muslimane. Razumel je lokalne pro-
bleme - poleg tega pa je vedel za priprave na padec Hruš-
čova. Alijev se je takoj povezal s Tsvigunom in I. 64 je
postal njegov namestnik v KGB. Ko so Tsviguna imenovali
za člana CK, mu je Alijev sledil kot kandidat člana CK. Ko
je 1. 67 prišel na čelo KGB Andropov in je poklical zvestega
Tsviguna v Moskvo za svojo desno roko, je Alijev nasledil
njegov položaj šefa KGB. To je bil začetek njegove kariere.
Še nekaj podatkov: Ko je Andropov prevzel vodstvo KGB,
je nasledil Vladimirja Semičasnega, le-ta pa je bil med 59. in
61. letom drugi sekretar KP Azerbajdžana. Semičasni in
Aleksander Šeljepin, ki je vodil KGB med 58. in 61. letom,
sta med vsemi voditelji Komsomola naredila v teh letih naj-
večjo kariero. Zato se je trojka Brežnjev-Kosigin-Suslov
po udaru proti Hruščovu odločila, da jih odstrani iz Kremlja.
Spomnila pa se je tudi dveh let, ko je bil Semičasni namest-
nik Velija Akhundova (v perifernih sovjetskih republikah je
namestnik ponavai Rus ali Ukrajinec, da lahko blokira
morebitne nacionalistične odklone prvega sekretarja). Torej
je bilo treba odstraniti še Akundova. A kako? Brežnjev je
uporabil demagoško metodo »čistke« aparata, s povodom,
da so tri milijone rubljev investirali v podzemeljsko želez-
nico namesto v kmetijstvo. Nasledil ga je Alijev, ki je tako
spoznal to metodo. Sedaj, ob zadnjem obisku Brežnjeva v
Bakuju, se je scenarij ponavljal: Brežnjev je govoril razume-
vajoče in pokroviteljsko, kritiziral (kot ponavadi) kmetijstvo
in korupcijo, Alijev je za to hvaležen - in kmalu sledi
padec. Alijev ni nikoli zvedel, ali je njegov predhodnik
Akundov zares koval zaroto proti Brežnjevu skupaj s Šelje-
pinom. vendar se je naučil lekcije. V boju za oblast je treba
vselej čakati, pripravljati orožje in zadati udarec le v pravem
trenutku. In treba je priti v Moskvo, edini kraj, kjer se zares
odloča o zgodovini ZSSSR.
. . . Pred svojo pisalno mizo v Bakuju je Alijev sedaj videl
bel pravokotnik. Tam je visela slika Brežnjeva, tja bodo
obesili sliko Andropova in nekoč morda njegovo sliko. Ven-
dar ne gre izgubiti miru — kot ga ni izgubil od prvega dne.
39
ko ga je sam Brežnjev imenoval na čelo Azerbajdžanske
partije, dabi odstranil Akundova. Alijev je tedaj razumel,
da je prav korupcija prava pot. Vendar ne lastna korupcija,
ampak tista, ki jo sam načrtuješ, ki kompromitira prejem-
nika in dela lepega tistega, ki daje. In tako je od prvega dne
svojega imenovanja zasul družino Brežnjeva z darovi. To ni
počel zato, da bi si plačal kariero, ampak da bi kompromiti-
ral vodjo. Vsi tisti diamanti, ki jih je od njega dobila hči
Brežnjeva, Galina Kurbanova,- ne bodo šli v nič . . .
"V Moskvi," je potrdil Andrew Nagorski, ki je bil tedaj mos-
kovski šef moskovske redakcije Newsweeka, sedaj pa živi v
Rimu, "so vsi vedeli, da Alijev zasipa z darovi in dijamanti
predvsem družino Brežnjeva. Vedelo se je tudi, da ima
hčerka Galina dve veliki strasti - diamante in cirkus.
Dejansko sta prva dva njena soproga prihajala iz cirkuških
krogov."
Alijev je začel sovražnosti potihem, z darovanjem diaman-
tov Galini. Istočasno pa je obvestil svojega prijatelja in zaš-
čitnika Tsviguna, ki je bil sedaj v Moskvi z Andropovom v
KGB, da se med Bakujem in "nedotakljivo" Galino dogaja
promet z diamanti. Tsvigun je to poročal svojemu šefu
Andropovu. Tako je nastala nova, povsem tajna trojka —
Andropov-Tsvigun-Alijev. A sprožil jo je Alijev. Andrppov
je bil preveč zvit, da ne bi razumel pravega cilja takšne
intrige. Bilo je namreč jasno, da Galina ne uporablja dia-
mantov le za okras. Priložnosti za to, da jih pokaže v javno-
sti, je bilo tako ali tako malo, pač pa je bilo dosti priložnosti
za zamenjavo diamantov v dolarje, s katerimi je mogoče
kupiti blago, ki ni dostopno niti najmočnejšim sovjetskim
državljanom. Torej je morala obstajati nezakonita trgovina
z dolarji in diamanti. A koga je uporabljala Galina za to?
Andropov je naročil Tsvigunu, zaupnemu človeku Brežnje-
vove družine, naj opravi ustrezne poizvedbe.
In Tsvigun je odkril, da je bil Galinin ljubimec tedaj neki
Boris, imenovan Cigan, drugorazredni pevec v Bolšoj
teatru, znan v Moskvi po svojem zelenem Mercedesu in tež-
kimi križci iz diamantov, ki ga je vedno nosil okrog vratu.
Tsvigun je odkril, da je bil Boris v stalnem stiku s cirkuškimi
ljudini, ki so potovali po svetu. On je bil v središču nezako-
nite trgovine.-Galina mu je dobavljala Alijeve dijamante,
Boris pa jih je v tujino preprodajal za dolarje, s katerimi so
Galina in njeni prijatelji živeli v največjem razkošju. Mreža
okrog Brežnjeva je bila spletena, a kdo si bo drznil narediti
prvo potezo? 27. decembra 1981 je bil potreb Nikolaja Assa-
nova, direktorja Moskovskega cirkusa. Seveda je bila na
pogrebu tudi Galina, skupaj z neločljivo prijateljico Irino
Bugrimovo. nekdanjo krotilko levov in veliko zbirateljico
diamantov. Ko se je po pogrebu vrnila domov, je Irina ugo-
tovila, da so v hišo vdrli, jo preiskali in odnesli diamante.
Kasneje je policija odkrila te diamante v hiši Borisa, lju-
bimca Galine. To se je zgodilo januarja 1982. Past se je
sprožila. Prvi se je izpostavil Tsvigun - on sam, svak Brežn-
jeva, je ukazal, naj Borisa aretirajo.
Suslov, ki je bil tedaj še živ, bil pa je tudi zadnji veliki vodi-
telj, zvest Brežnjevu, je poklical Tsviguna. Pogovor je bil
hrupen, vendar o njem ni sledu, razen drobcev v spominu
tistih, ki so bili "krivcu" blizu. Tsviguna je Suslov obtožil, da
je napadel družino Brežnjeva; rečeno mu je bilo, da je nje-
gove kariere konec. Nekaj dni kasneje je Pravda objavila
nekrolog za Tsvigunom, ki so ga podpisali vsi voditelji razen
Brežnjeva. Borisa Cigana so izpustili . . .
A kako je umrl Tsvigun? Po trditvah nekega Moskovčana, ki
je nekaj mesecev k.asneje odšel iz SZ v emigracijo, je Tsvi-
gun umrl kot nekoč Sergej Ordžonikidze, stari prijatelj Sta-
lina. Tudi Suslov (kot Stalin) naj bi poslal k Tsvigunu na
dom nekaj agentov KGB, ki so Tsvigunu izročili službeno
pištolo. Agenti so se odstranili in diskretno počakali na strel.
Nato je uradni zdravnik ugotovil srčni infarkt . . .
Ob Tsvigunovi smrti je Alijeva za trenutek obšel nelagoden
občutek, da bosta Brežnjev in Suslov uničila tudi najnovejšo
trojko, ki jima je stregla po položaju - trojko Andropov,
Tsvigun, Alijev, četudi zanjo nihče ni vedel. Andropov je
ščitil Tsviguna, ali je mogoče, da bodo udarili tudi po njem?
In ali je mogoče, da Brežnjev in Suslov s svojim dolgim spo-
minom ne bosta povezala Tsviguna z njegovim naslednikom
in ščitencem v Azerbajdžanu - s samim Alijevim?
A komaj nekaj tednov po dramatičnih dogodkih, ki so se
zaključili s Tsvigunovo smrtjo, jè z izjemnim smislom za
izbor pravega trenutka umrl tudi Suslov, in Brežnjev se je
nenadoma znašel izoliran. Sedaj ni imel več moči, da bi
Andropovu vrnil udarec. Še več, prav med pogrebom Sus-
lova, medtem ko je Brežnjev spremljal krsto svojega zad-
njega sodelavca in opore, je Andropov sprožil drugo ofen-
zivo in ponovno aretiral Borisa Cigana (ljubimca Brežnjevo-
ve hčerke Galine). Ob tem velja opozoriti na nenavadno
dejstvo: pred smrtjo Suslova so kremljologi uvrščali Andro-
pova šele na deveto mesto v sovjetski hierarhiji, potem pa so
morali ugotoviti, da je prav Andropov prevzel mesto Suslova
in s tega položaja že povsem od blizu ogrožal Brežnjeva.
A Brežnjev še ni bil mrtev in je upal, da bo lahko poravnal
račune. Prav zato, ker je bil Andropov premočan, je sklenil
izvesti protinapad na račun Alijeva in tako diskreditirati člo-
veka, ki ga je imel dolga leta za prijatelja, v katerem pa je
sedaj odkrival izhodišče intrige, ki ga je sedaj spodnašala
skupaj z družino. Da, sedaj je Brežnjev razumel, da so bili
diamanti trik, njegov tretji nasprotnik je bil Alijev; najprej
je treba udariti po njem in nato izzvati Andropova. To je bil
vir in skrivni razlog trdega govora Brežnjeva v Bakuju, ki bi
moral biti politični pogreb Alijeva, morda pa tudi uvod v
njegov pravi pogreb. Vendar je šala z napačnim govorom
vse pokvarila. SLovo starega voditelja od sovjetskih ljudi je
bil kapitalen spodrsljaj. Manj kot dva meseca kasneje ni znal
Brežnjev storiti nič boljšega, kot da je umri. Andropov je
avtoritativno zasedel njegovo mesto. Takoj je telefoniral
Alijevu. Zarota je uspela. Alijev bo končno zapustil peri-
ferni Baku in poskusil srečo v Kremlju, in to na kakšnem
položaju? Prav on je zdrušil Brežnjeva in užival popolno
zaupanje novega vodje - Jurija Vladimiroviča Andro-
pova . . .
Tistega usodnega jutra, 22. novembra 1982, je Alijev prišel
v službo prej kot ponavadi. Hotel se je izogniti srečanjem in
klepetanju s svojimi sodelavci. Ni mu bilo do tega, da bi se
ustavljal in sprejemal priliznjene čestitke sekretarjev in
pomenljive poglede tovarišic tajnic. Še več: novice jim ni
hotel sporočiti osebno, bodo že prebrali časopise. Da, nes-
končne dobre želje in čestitanja na islamski način, ko se celo
tvoj namestnik, ki ima velikansko oblast, skloni, da bi ti po-
ljubil roko, vse to jç bilo Alijevu odvratno. Mentaliteta Aze-
rijev je ostala taka, kakršna je bila pred stoletji, on pa je
čutil, da je narejen iz drugačnega testa, njegova mala domo-
vina mu je ponudila priložnost za vzpon, a sedaj je odhajal
v Moskvo, v nedrja matere Rusije, k oblasti. Alijev je že kot
otrok spoznal ničnost bojevite nacionalne zavesti "malih
narodov". Na vse načine je poskušal, da bi se izkazal kot
patriot, zvest večjemu, ruskemu narodu. Nekoč, dolga leta
pred telegramom Andropova, je celo spremenil svoje ime. Iz
Alija Reze-Oglija je postal Gejdar Alijevič Alijev. Njegovi
otroci so hodili v rusko šolo, ne pa v azerbajdžansko, v
kateri so nekatere predmete še poučevali v jeziku Azeri,
jeziku prednikov. Še več, njegovi otroci niso smeli niti
vedeti, kdo so bili Azeri. On je to seveda vedel. V arabskem
jeziku Azeri pomeni "ognjena dežela", izraz pa se uporablja
za "tisto, kar pripada Azerbajdžanu, Azerbajdžancem in
azerbajdžanskemu jeziku". Tako npr. pravi Islamska enci-
klopedija v turščini, izdana 1. 1949 v Istambulu. A v Azer-
bajdžanu beseda Azeri ne sme mladim generacijam pomeniti
ničesar. Ko so konec 1. 71 v Bakuju začeli prodajati prvi zve-
zek Zgodovine Zveze sovjetskih socialističnih republik, ki ga
je pripravila Sovjetska enciklopedija, je bil izraz "azeri" še
v rabi. Le nekaj dni kasneje so zvezek vzeli iz prodaje in vse
primerke uničili. Ghejdar Alijev, ki je bil takrat že dve leti
prvi sekretar partije, je ob tej priložnosti objavil v reviji
Komunist silovit članek, naperjen proti pravkar izdani Zgo-
40
dovini ZSSR. Po njegovih trditvah je bilo v 20.000 izvodih
prvega zvezka kup "napak in zanikrnosti". Vendar nihče ni
takoj razumel, za kaj gre. Šele kasneje, med petdesetim
kongresom azerbajdžanskih pisateljev je Alijev razkril, da je
bilo vzrok zaplembe prvega zvezka prav geslo "azeri". Ko je
oktobra 1. 77 izšla revidirana izdaja, je geslo "azeri" izgi-
nilo ...
Alijev, še vedno stoječ pred svojo pisalno mizo, je malce
obrnil glavo, da bi ugledal zemljevid Zakavkazja. Od tod je
začel svoj dolgi vzpon na oblast. Zakavkazje leži južno od
kavkaškega masiva, na zahodu se dotika Črnega, na vzhodu
pa Kaspijskega morja. Na njegovem jugu pa leži Iran. Prav
ob tisti meji je Alijev preživel otroštvo in skoraj trideset let
svojega življenja. Gotovo ne bo nikoli pozabil tistih časov v
provinci Nakičevan. kjer se je I. 1923 rodil, ne bo pozabil
dolgih hoj po gorah in gozdovih, med izredno revnimi in
popolnoma nepismenimi kmeti, ki so od jutra do mraka
obdelovali zemljo za bogate kulake, za sovjetsko oblast, vse-
lej za koga drugega, ki je bil nad njimi. Večina njegovih
sovrstnikov ni nikoli hodila v šolo, in zelo radi so si privoščili
razkošje in drznost, da so poslali sinove k starim mulam. A
Gejdar in njegov starejši brat Husan sta imela srečo: njun
stric, ki ga je družina Alijevih najbolj poslušala, ker je diplo-
miral in je bil eden prvih boljševikov v Azerbajdžanu in
eden tistih, ki so bili 1. 1922 za združitev dežele z-Zvezo sov-
jetskih socialističnih republik, je vztrajal, naj ju pošljejo štu-
dirat. In tako je sin navedenih in zelo religioznih kmetov
vstopil v sovjetsko šolo in se naučil trdih zakonov biro-
kratske kariere. Alijev svojega strica ni pozabil. Takoj ko je
postal Prvi sekretar Partije, je po njem imenoval eno glavnih
bakujskih ulic. In to ni bil le osebni dolg. Njegov stric je bil
zares pravi boljševih, eden herojev revolucije, revolucionar
in minister zdravstva v prvi vladi sovjetskega Azerbajdžana.
To so bili drugačni časi, je pomislil Alijev, trši časi, a morda
manj nevarni od sedanjosti. Če je bil njegov stric boljševik
in revolucionar, je bila sedaj njegova naloga, da dopolni
družinsko delo in postane veliki vodja SOvjetske Rusije, za
to pa ni potrebnega manj, ampak več heroizma, kajti za Ali-
jeva je bil heroizem od šolskih klopi dalje istoveten z zvit-
ostjo, potrpežljivostjo in maščevanjem. Boljševiki iz starih
časov bi bili danes smešni prevratniki . . .
Kdo so bili tedaj Azeri, to ljudstvo, katerega ime je celo sov-
jetskim oblastem vzbujalo strah? To so bili bojeviti potomci
starodavnih turških plemen, ki so se naselila v Azerbajdžanu
in v 15. stoletju sprejela šiitsko vero — danes vero imama
Homeinija. Postaii so vojaško jedro perzijskega imperija in
šele v začetku 19. stoletja so ruski mužiki, vojaki carske
imperialne armade, osvojili severni del Zakavkazja in pri-
ključili Rusiji polovico Ljudstva Azeri. Delitev je še danes
vidna kot rana. Sever Azerbajdžana pripada sovjetskemu
ozemlju, jug pa šiitskemu Iranu. L. 1918 je sever uspel usta-
noviti neodvisno republiko, s katero pa je I. 1920 pometla
Rdeča armada, okupirala Baku in trdo vzela situacijo v svoje
roke. Od tedaj Rusija ni več spustila tega ozemlja iz svojih
rok. Pač pa je med drugo svetovno vojno poskušala v juž-
nem iranskem delu postaviti na noge prosovjetsko repu-
bliko, vendar so šahovi vojaki znova zavzeli izgubljeno
ozemlje.
Alijev se je rodil in bil vzgajan že v sovjetskem Azerbajd-
žanu. S komaj 18 leti je - po briljantnem šolanju - stopil
v vrste NKVD. (narodnij komitet vnutrjenih djel. ljudski
komite za notranje zadeve, sedaj KGB - Komissariat Gos-
sodarstveneje Bezbednosti) v pokrajini Nakučevan, hkrati
pa se je vpisal v učiteljsko šolo. Od vsega začetka je bil Ali-
jev, v skladu s sovjetskimi vizijami, zmožen dojeti velikanski
pomen ponovne združitve Azerbajdžana, s čimer bi ZSSR
dobila izhod na topla morja. V času druge svetovne vojne je
prav on organiziral in vodil mrežo agentov, ki je v južnem
Azerbajdžanu za kratek čas dala življenje neodvisni prosov-
jetski vladi. Za njegove zasluge v vojnem času so ga I. 45, po
zmagi nad nacizmom, končno sprejeli v Komunistično par-
tijo ZSSR. Bilo mu je 22 let. Po nadaljnjih štirih letih dejav-
nosti v uradu varnostne službe Nakičevana so obetajočega
mladeniča premestili v MGB (Ministjerstvo gasudarstvjen-
noi bezopasnosti, ministrstvo državne varnosti) v Bakuju,
kjer se je lahko vpisal na fakulteto za zgodovino.
Petdeseta leta v Azerbajdžanu niso bila lahka. Stalin — sicer
Gruzijec po rodu, a je dolga leta revolucionarno deloval v
Azerbajdžanu — se je vedno zelo zanimal za ravnovesja in
zvestobo stare imperialne province. Sam Lavrentij Berija,
tudi Gruzijec, je začel svojo kariero v Bakuju. Zanimivo je,
da so edini trije prvi sekretarji, ki so preživeli Stalinove
čistke, prihajali iz perifernih republik: Berija iz Gruzije, a
njegova kariera je potekala v dobri meri v Bakuju, Hruščov
iz Ukrajine, in prav iz Azerbajdžana - Bagirev. Mir Jafar
Bagirev je bil intimni prijatelj Berije. Njegov vzpon na
oblast je bil podoben vzponu Alijeva. Tudi on je začel kot
provincijski učitelj, vstopil v vrste tajne policije in končno
postal sekretar azerbajdžanske partije. Aprila 1953, komaj
dober mesec po smrti Josifa Visarionoviča, ko se je zdelo
gotovo, da bo najvišja oblast prevzel šef KGB Berija, je bil
Bagirov imenovan za predsednika ministrskega sveta Kavka-
zije in vse je kazalo na bleščečo kariero. A po julijskem ple-
numu Centralnega komiteja, potem ko je bil Berija obtožen
za vohunstvo in ustreljen, so obtožili tudi Bagireva in
19. julija je pristal v zaporu. Radio Moskva je hladno pojas-
nil, da "zaradi hudih pomanjkljivosti v KP Azerbajdžana".
Prav leta 1957, ko je Alijev diplomiral iz zgodovine, se je v
Bakuju odvijal proces proti Bagirevu. Vstop v sodno dvo-
rano je bil pridržan izključno agentom KGB. Alijev seveda
ni manjkal. Pač pa so zabeležili, da je med procesom nekdo
iz "publike", nek mlad KGB-jevec, ki je dobil tajno nalogo
v prid prisotnim novinarjem, zavpil iz dvorane: "Izdajalec!"
Bagirev se je tedaj obrnil in ga prezirljivo pogledal: "Ti si
izdajalec", je odgovoril ponosno, "ko sem jaz vodil revolu-
cijo, si ti nosil kratke hlače". Mladec, ki je zavpil, je bil Ali-
jev. Bagireva so ustrelili.
Alijev je počasi spustil pogled na tla pred sabo. Pod belim
kvadratom, ki ga je pustil portret Brežnjeva, je bil prislon-
jen na zid portret sam, poleg njega pa je stala nova podoba,
ki jo bodo obesili na zid: podoba zaščitnika Andropova. Trd
človek, ki je znal voditi trojko s Tsvigunom in Alijevim, znal
je preživeti Suslova in sedaj je držal besedo in ga poklical v
Moskvo. Da, dovolj preteklosti, si je dejal Alijev. Vzel je
volneni plašč, ki ga je kupil v pričakovanju bližnje preme-
stitve v Moskvo, in odločno odprl vrata. Telesni stražar, ki
je med čakanjem bral Bakinski raboči (Bakujskega delavca),
glasilo azerbajdžanske partije, je skočil pokonci in sledil
voditelju. Pozdravov je bilo malo. Čestitke je sprejel na
hitro.Alijev je predobro vedel, da gre le za obred. In že sta
bila v avtomobilu, na poti na letališče. Skozi okence letalá se
je Alijev ozrl na Azerbajdžan, ki ga je pošiljal na mos-
kovsko misijo . . . Gotovo je bil slučaj, je pomislil Alijev, a
njegov namestnik, novi prvi sekretar, bo Bogirev. Nek drug
41
Grattiti m stenčasopis iz Diska FV (loto: Božidar Dolenc)
Bagirev: Kiamran Mehmed Ogly, tehnokrat . . .
Letalo je zavilo okrog velike gore Dubrar, visoke
2300 metrov, in se usmerilo proti širni in ploski planjavi
Kaspijskega morja, ki je bilo prepreženo z naftnimi vrelci —
temnimi konicami na sinji površini vode. Treba je bilo raz-
misliti o poslovilnem govoru in o nasledniku. Kdo bi ga
lahko nadomestil? Alijev je postal znan po vsej Sovjetski
zvezi s svojimi čistkami, ki jih je izvajal na najvišjih ravneh
oblasti. Večkrat so močno pretresle politično, ekonomsko in
kulturno življenje Azerbajdžana. Prvo leto svojega kralje-
vanja na partijskem vrhu Je Alijev degradiral, odpustil ali
upokojil kar 15 kadrov visokega ranga v Partiji in številne
člane vladne hierarhije. Razlogi: korupcija, administrativna
nesposobnost, pretirana poltronska gorečnost. Že marca
1. 1970 je odstopil prvi sekretar partije v Kirovobadu, dru-
gem največjem mestu dežele, "ker je prijateljem in družin-
skim članom dodelil pomembne položaje, ker je dovolil, da
je prišlo do špekulacij v gradbeništvu in v strojni industriji".
Še pred njim, v januarju, je bil odstavljen cel vrh notranjega
ministrstva. Kot piše Pravda z dne 28. januarja 1970, "so bili
odpuščeni minister in njegova namestnika, vodja oddelka za
notranje zadeve v Bakuju, ker niso več kontrolirali svojega
področja. Poleg tega so isti tovariši, hoté ali nehoté, spodbu-
jali ponarejanje statistike kriminalitete, s čimer so vzbudili
neupravičeno zadovoljstvo pri uslužbencih ministrstva."
Nenavadno je bilo, da je v vseh teh čistkah Alijev ukrepal
sam, ne da bi čakal uradnih pooblastil, torej brez "priporo-
čila" vrhovnega sovjeta. In vendar je bilo to po ustavi nemo-
goče. Ministra ni mogoče odstaviti brez namiga vrhovnega
sovjeta. Kdo je ščitil Alijeva? Njegov družabnik, njegov
"svetnik" v Kremlju, ubogi Tsvigun, ki je bil sedaj mrtev?
Dejansko mu je prav Tsvigun po čistki svetoval novega mini-
stra. Moral je biti - in je tudi bil - Gejdarov, o katerem se
je vedelo le to, da je 1. 64 delal z Alijevim in Tsvigunom kot
sekretar partijskega komiteja v KGB . . .
15. julija 1969, ko je šef azerbajdžanskega KGB Gejdar Ali-
jev postal prvi sekretar partije te sovjetske republike, je val
začudenja žalil celo Sovjetsko zvezo. Minilo je petnajst let
od časa, ko je Lavrentij Berija, tudi on šef KGB, skoraj
osvojil oblast, a potem končal pred strelskim vodom Hruš-
čova in njegovih. Z imenovanjem Alijeva se je zazdelo, da
se zgodba ponavlja, četudi v zmanjšanem obsegu. Poleg tega
je lahko po statutu Partije samó član centralnega komiteja
izbran za prvega sekretarja sovjetske republike, Alijev pa je
bil samo kandidat in ne dejanski član CK. In vendar je bil
voditelj, ki je prišel na vrh na neortodoksen način, avtor
neortodoksnih čist, kar je v kompliciranem sistemu sov-
jetske birokracije absurd. Edina azerbajdžanska organiza-
cija, ki ni bila očiščena, je bil KGB, in seveda se nihče ni
dotaknil drugega sekretarja partije Kozlova, ker je bil kot
Rus preveč pomemben kot pozitivna priča razvoja Alijeva,
njegovega ne več azerbajdžanskega, ampak ruskega značaja.
In ne gre tudi pozabiti, da je bil Alijev imenovan za šefa
KGB Azerbajdžana za tem, ko je sam Andropov postal
vodja vsedržavne politične policije. Torej je nad Tsvigunom,
zaščitnikom Alijeva, deloval še en zaščitnik, nek svetnik, ki
je bil bolj svet kot sam Tsvigun - in to je bil seveda Andro-
pov. Na osnovi Tsvigunovih informacij je prav on odobril
sezname za čistke. On je pri Brežnjevu, ki ga je imel za
iskrenega prijatelja, kril oblast Alijeva. Brežnjev ni nikoli
posumil, da prav zvesti Andropov in obe slugi - Tsvigun in
Alijev - tvorijo-skupino, ki je naklepala njegovo zru-
šenje . . .
Slava Alijeva je še bolj narasla in začel se je resnično bližati
moskovskemu Olimpu, ko se je 18. novembra 1981 na stra-
neh ugledne revije Literaturnaja gazeta, ki jo intelektualci,
posebej režimski, največ bero, pojavil dolg intervju z njim.
Avtorica intervjuja Antonina Grigo je začela z vprašanjem,
kako to, da je Azerbajdžan dosegel tako opazne eko-
nomske, družbene in kulturne rezultate v zadnji petletki.
Industrijska proizvodnja je narasla za 2,2-krat. kmetijska za
2,1-krat, celoten obseg industrijske proizvodnje med leti
1970 in 1979 je bil 1,3-krat večji od tistega, v vsem povojnem
obdobju do prihoda Alijeva. Alijev je odgovoril, da se je
1. 1969 v Azerbajdžanu začel proces odstranjevanja
pomanjkljivosti, ki so se nakopičile v dejavnosti Partije v 50.
in 60. letih, pa tudi v organih sovjetske administracije. Zma-
gujemo, je dejal Alijev, ker smo začeli in razvijamo proces
borbe proti korupciji, proti zlorabam, ki so nasprotje komu-
nistične družbe. "Ko mi govorimo o zakonitosti, ne mislimo
na kazenski zakonik, ampak na moralnikodeks naše komu-
nistične družbe." "Kako pa ste lahko našli na licu mesta tiste
sposobne vestne delavce, ki so potrebni za dosego takšnih
rezultatov?", je vprašala voditeljica intervjuja. "Takšni
delavci so vedno bili," je odgovoril Alijev. "Vendar se
pošteni kadri niso mogli izkazati, volja ni bila cenjena, vla-
dala je korupcija. Zajedalstvo, nemarnost in prevara so raz-
sajali v javnem življenju. Mi pa smo posvetili posebno
pozornost oblikovanju kadrov. Potrebna je bila močna inter-
vencija Partije v zadeve Univerze, ki je postala domovanje
plavih kuvert in nepotizma. Tako smo na primer otrokom
uslužbencev javne uprave prepovedali vpis na pravno fakul-
teto." . . .
"Začeli smo dobivati šele prve generacije sovjetske inteli-
gence. Ali je kaj slabega, če sin nadaljuje delo dedov in oče-
tov? ali je mogoče blokirati hotenje mladega človeka samo
zato, ker je podobno poklicu njegovih staršev:", je zaskrb-
ljeno vprašala spraševalka. »Kaj je značilno za intelektu-
alca?", je odvrnil Alijev. "Diploma? Ne. Najpomembnejša
stvar za intelektualca je njegova sposobnost in dinamičnost
pri služenju družbi. V naših dneh, ko ni več vnaprejšnjih
ovir in ko vsi na vse načine služijo družbi, to je interesom
ljudske delavskokmečke države, ni taka redkost, da se poja-
vijo buržuji z diplomo, ki, okoriščajoč se z zaupanjem
ljudstva, uporabljajo oblast za osebne cilje. Mi tega ne pre-
našamo. Voditeljem partije smo na primer prepovedali, da si
zidajo dače in kupujejo avtomobile ter da branijo diserta-
cije, da bi si pridobili znanstvene naslove. Vedeti morate, da
je gradnja dač postala v 60. letih v Bakuju navaden pojav.
In kdo si je gradil dače? Voditelji in intelektualci ... in,
domnevam, to veste, da graditev dač spodbuja vračanje k
individualizmu, k drobnolastniški psihologiji, in potiska v
pozabo kolektivno odgovornost. Vsi smo torej dolžni trdo
kaznovati te karieriste - vse do izključitve nekaterih tovari-
šev iz Partije." . . .
"Kako pa to," je spet dejala Antonina Grigo, "da si ljudje
hočejo pridobiti dobrine? Gre morda za strah pred medna-
rodno situacijo?" Alijev je dejal svečano: "Sploh ne gre za
mednarodno situacijo. Tudi jaz bi rad razumel psihologijo
tistih, ki kopičijo dobrine. Včasih sem slišal katerega izmed
njih govoriti iskreno. Na primer bivšega predsednika izvrš-
nega odbora šumanovske regije. Ahmedova, ki so ga odkrili,
ko je kupoval zlatnike. Na seji centralnega komiteja v
Bakuju se je takole zagovarjal: "Vse to sem delal za čas, ko
bo prišel črni dan . . . Vidite, takile začnejo misliti na svoj
"črni dan" takoj, ko pridejo na položaj, ki si ga ne zaslužijo.
Pa vendar bi lahko te kariere preprečili. Dovolj bi bilo, če bi
bolje nadzorovali njihovo preteklost. Videti, kdaj in komu
je dal plavo kuverto, kdaj in od koga je kupil svojo diplomo,
dobro službo . . . Lahko bi bilo zvedeti več."
Alijev je sedaj prišel do tiste točke intervjuja, ki ga je naj-
bolj zanimala. Biti varuh javne morale - medtem ko se je
sam gnal, da bi uničil hčerko Brežnjeva z reko diaman-
tov . . .
"Dobila sem vtis", je spet kot naročena dejala Grigova, "da
vam je plava kuverta bolj odvratna kot vse druge oblike kri-
minala. Zakaj?" "Zato, ker je podkupovanje splošno priso-
ten način," je pribil zviti Alijev. "Okrog plave kuverte kro-
žijo vsi drugi grehi. Kdor sprejme kuverto, ne prodaja kruha
pod pultom, ne - on prodaja državne interese." Intervjuja
je bilo že skoraj konec, ko je Alijev dodal: "Situacija vselej
42
doseže točko največje težavnosti, nato se izboljša. Potem
namreč sledi sorazmerno mirno obdobje, v katerem moral-
nost določa življenje. Nismo idealisti, ne trdimo, da bomo
zlo absolutno porazili, a za določen čas, kar nas zadeva, ga
moramo poraziti." To je bil prav lep govor samoustoličenja.
EPILOG
3. december 1982. V mrzlem jutru Alijev prebere svoj pos-
lovilni govor na plenumu CK KP Azerbajdžana. Zaključi z
besedami: "Danes s posebnim občutkom hvaležnosti še bolj
opažamo vodilno vlogo velikega ruskega naroda v usodi vseh
ljudstev dežele ..."
15. junij 1983: Policijske racije v jutranjem in popoldanskem
času so vse pogostejše. Policija v civilu intervenira v kino
dvoranah, v bifejih, na vseh javnih mestih — in zaslišuje,
aretira, vlaga ovadbe. Gre za kampanjo zoper odsotnost z
delovnega mesta - domislica moralista Alijeva, neupoglji-
vega moža, številke tri v Kremlju. Medtem Gejdar Alijevič
Alijev dela brez prediha. Sedaj so ga imenovali za vodjo
preiskovalne komisije v zvezi s katastrofo na Volgi, kjer je
pred desetimi dnevi potonila motorna ladja Aleksander
Suvorov, pri čemer je umrlo več sto dobrih sovjetskih
državljanov. Kdo je kriv? Alijev ga bo odkril. On zna odkri-
vati sovražnike ljudstva.
. . .30. junij 1983: spet so se pojavili vprašalniki, ki jih
državljani dobivajo po pošti. Poštnino plača prejemnik. For-
mularji vabijo k ovajanju sosedov, prijateljev, staršev — in
to anonimno. Treba je le izpolniti vprašalnik. Za ostalo bo
poskrbela policija. Koga je treba ovajati? Korumpirance,
karieriste, prevarante; vse sovražnike ljudstva. Ali je v Kre-
melj prišel novi Stalin? Kako je s starim, zvitim Andropo-
vom, ki se mu je bolezen poslabšala prav po prevzemu
vrhovne oblasti? Kdo je njegov mlajši, 60-letni varovanec,
pripravljen, da osvoji Rusijo?
Ne, Stalin je daleč. Čistke so tihe, potekajo gladko, brez
krvi. Če gre za stalinizem, je stalinizem Alijeva prosvetljene
vrste, diskreten, ni še jasno ali je bolj zvit, ali pa še čaka, da
postane krvoločen. Morda še nima dovolj moči. Vendar
ljudje na ulici že govorijo o tem. Nek moskovski prijatelj, ki
je odšel iz dežele pred nekaj tedni, mi je povedal, da so se
na steklih določenega števila avtomobilov pojavile nalepke s
Stalinovim likom. In slišal je govoriti: "Končno je prišel
pogumen, močan človek, trd do prevarantov." Drugi bolj
lucidni, pravijo: "Zaslužili smo si to."
Savik Schuster
(Iz revije Frigidaire, julij-avgust 1983, prevedel Igor Vid-
mar)
fotografija: Jane Štravs
fotografija: Jane Štr
43
LEPO iE V nA^i
Domovmi 3¡L¡
STtCàDÌ^
»če prideta spat v sobo vaju zakoljem«, »Med prsti vama
bomo žgali vžigalice!« . . .
so grozili sobrigadirji na delovni akciji »Kozjansko 83«
Tomu Golobu in Valterju Škvarcu, ki sta prišla na delovno
akcijo v pobrateni »deseti slovenski narodnoosvobodilni
udarni brigadi«, sestavljeni iz brigadirjev občine Ljubljana-
Center ter črnogorskega Bijelega polja.
»Na družabni večer smo povabili medvoško skupino O'Kult.
Pred koncertom nama je z Valter jem padlo, da bi spreme-
nila image. Ostrigla sva si in obrila del glave, pri tem pa
nama je pomagal Iztok. Ko sva prišla taka na koncert so
Črnogorci začeli pizdit, hotli so na oder, premlatit nastopa-
joče, razbit ojačevalce . . . Zaradi naju so prekinili koncert.
Takoj za tem je zasedal brigadni štab. Šla sva tja, da bi se
zagovarjala. Že pred vrati sva slišala, da se prepirajo. Ko sva
vstopila, so začele padati obtožbe: nacista, hitler-jungerja,
heimat-dienstovca . . . Ostala sva brez besed. Rekel sem le,
da so vsi nori in se začel pomikati proti izhodu, za mano pa
še Valter. Med potjo so deževali udarci s pestmi.«
Tomo in Valter sta se zatekla v bife, kjer so že bili člani sku-
pine O'Kult. Za njima je prišel neki brigadir iz Bijelega
polja in se vrgel na Tomota. Ko so ostali preprečili pretep,
je začel razbijat steklenice. Nekako so ga pomirih. Vendar
je bil to le navidezen umik. Vmil se je s svojimi kolegi.
Naredili so zasedo okrog pankerjev, vendar zaradi prisebno-
sti le-teh do pretepa spet ni prišlo. Po vsem tem sta se Tomo
in Valter zatekla v glavni štab akcije, kjer sta bila vsaj
začasno na varnem. Na zboru brigadirjev so glasovali o njuni
usodi (ali ostaneta na akciji ali ne). Vsaka brigada izmed šti-
rih, kolikor jih je bilo na akciji, je glasovala drugače (»za«,
»proti«, ena se je vzdržala, ena pa je bila nesklepčna). Sestal
se je tudi aktiv ZK in štab akcije (komandanta akcije ni bilo
v naselju). Odločili so se za kompromisno rešitev - če se
obrijeta po celi glavi lahko ostaneta.
»Vedela sva, da je bolje če odideva, sicer kdo ve, kaj se bo
z nama zgodilo. Pobrala sva svoje stvari, in ko sva hotela
priti do bližnjega kozolca (bilo je zvečer) se je pred naju
postavil nek makedonski brigadir z nožem v roki in zagrozil:
»če prideta spat v svojo sobo vaju zakoljem - « grozili so
tudi, da nama bodo med prsti žgali vžigalice . . .
Grozili so prav tako Iztoku, ki najuje obril, zato je tudi on
spakiral stvari. Medtem sva se midva z Valterjem za vsak
primer obrila na balin. Vrnili smo se v Ljubljano. Naslednji
dan sva z Valterjem šla na RK ZSMS k Tonetu Anderliču
(vodji centra za MPD). Hotel je naju razglasiti za krivca.
RTekel je, da Črnogorci tega najbrž ne razumejo, mislijo,
da je ves pank povezan z nacizmom in se zato midva ne bi
smela obrit, čeprav ni ta prepoved nikjer zapisana. Kriva sva
bila torej midva, ker sva, po njegovih besedah, vedela
kakšni so Črnogorci pa sva se kljub temu obrila. Zato mu
raje sploh nisva povedala, da že naslednji dan odideva na
MDA Goričko in nato v Ljutomer. Tam nisva imela nobenih
problemov več!«
INGRID BAKŠE
44
)rseć:a tla
lodiin po spolzkih lieh
podictava mi drsim
pletam se se lovim
rvim navzdol
laznost me razdrema
odini iščem
rekleto bodočnost.
'a trenutek se zalepim
logled mi pristane v banki
potaknem se ob lastne noge
oke mi segajo do tal
lava se napaja drhal	^
akam cajt
a skupni samomor.
lodim po drsečih se tleh
logled mi ostaja
n hinavski smeh
lodim brez cilja
lodim brez nasilja
lodim brez smisla
lodim po drsečih se tleh.
iežimo in se otujimo
ležimo in se postrojimo
težimo in se zadovoljimo
)cžimo v neke vrste ob zidu
težimo saj nima' smisla
težimo po drsečih se tleh.
-lodim lepljiva tla
itojim drseča tla
težim nima smisla
ipim nočna mora
ùdam se v steno
krivam svojo bedo
lodim hodim se lepim.
P.O.P.
ŽRTVOVATI SE MORAMO
znižal so ti živuenjsko raven
napovedal so ti ostre kazni
okupiral so te z bojem za obstoj
okupiral so te z bojem za obstoj
znižal so ti živuenjsko raven!!
gledaš kako pridigajo na tv
vidis kako dalec so od tebe
takrat se zacnes zavedat
da je »tvoja oblast« le krinka za
njihove interese!
in ko vidiš kaj prinašajo ukrepi
da je to razslojevanje proletariata
da se večajo socialne razlike!!
da se večajo razredne razlike!!
in ko vidiš rezultate njihovih reform
kako tonejo v brezkoristnosti
spoznaš da le dobro vodene reforme
ustvarjajo revolucije!
in se vprašaš:
zakaj pri nas ni takih reform
zakaj pri nas ni takih reform
opravičujejo nove zakone
ne moje in ne tvoje
na vsak način se hočjo znebit svoje krivde
na vsak način se hočjo znebit svoje odgovornosti
na vsak način se hočjo znebit svoje krivde
na vsak način se hočjo znebit svoje odgovornosti
in zato = :
znižal so ti živuenjsko raven
napovedal so ti ostre kazni
okupiral so te z bojem za kruh
okupiral so te z bojem za obstoj
znižal so ti življenjsko raven
napovedal...
v teh pogojih ti ostane le boj za izpolnjevanje norm
v teh pogojih ti ostane le boj za zaslužek
v teh pogojih ti ostane le boj za izpolnjevanje norm
v teh pogojih se moraš vedno znova podrejati
toda ali se zavedaš da s tem v resnici pomagaš njim
toda ali se zavedaš da s tem v resnici pomagaš njim
da s še večjo močjo centralizirajo
da s še večjim užitkom centralizirajo
da s še večjo močjo centralizirajo
da s še večjo močnocentralizirajo
oblast v svojih rokaj
oblast v svojih rokah
in oblast je v njihovih rokah
in oblast ostane v njihovih rokah!
O! KULT
DELO OSVOBAJA
Delamo, dan za dnem,
delamo v tovarni,
delamo v šoli,
delamo na ??????,
delamo v delavnici
delamo v mrtvašnici —
Ker delo osvobaja.
Se fukamo za strojem,
ker nam je čist vseen,
kolk zaslužmo
nam je važno delo —
Ker delo osvobaja.
Delo osvobaja zmot in krivic
delo osvobaja dolžnosti in pravic,
delo osvobaja politike in resnic,
delo osvobaja in nam je vseen —
Sam da delamo.
POLKOVNIK EMBRIO
PARTA
DANES JE V ČASOPISU
NAJVEČJA PARTA LETOS
DOBIL SEM STAVO.
TUDI BRANKO JE
POSKUŠAL. PA VENDAR
JE BIL TIP. KI SEM
GA UBIL JAZ VEČJA'
ŽIVINA. PARTA JE BILA
VSAJ ZA DVA STOLPCA
SIRSA KOT PARTA TIPA
KI GA JE UBIL ON
46
47
48
50
LOLA ¡n
P={ODAJdLC¡ CdVE
ali: Revolucija, ki beži (scenarij za porno-politični fiction film)
Ne vem, če bomo kdaj videli novi film Živoj ina Мака-
vejeva s provokativnim naslovom »Lola in kavna
mafija«, ali Revolucija, ki beži (podnaslov) - film
bodo namreč začeli snemati prihodnje leto. Lahko pa
se seznanite z nadvse obetajočim scenarijem.
Zgodba je postavljena v pozna 80. leta tega stoletja,
na Balkan, natančneje: v SFR Jugoslavijo. Glavna
junakinja, mlada, lepa amaterska disco-pevka v zboru
Doma Jugoslovanske ljudske armade v Beogradu,
sicer poklicna zapeljivka in tajna gentka KGB, omreži
in zapelje v greh poštenega starega revolucionarja in
državno-partijskega funkcionarja (imena niso važna).
S tem pa ga izroči v roke (na milost in nemilost) svo-
jega zaščitnika, veleobrtnika slovenskega rodu, sicer
tudi »big bossa«, šefa mreže preprodajalcev carinsko
zaplenjene kave in majorja KGB ter tajnega zaupnika
mednarodnega monetarnega sklada. Poleg posebnega
profita, seksa, droge in rock n'rolla (»šef« namreč
odstopa od slovenskega stereotipa marljivega obrtnega
trudbenika) je njegova glavna naloga tudi zagotavlja-
nje uresničevanja jaltskega sporazuma, znamenitega
»fifti-fifti«, ki ga je Jugoslavija z revolucionarji tipa
našega glavnega junaka nekoč zdavnaj v preteklosti
ogrožala s svojo samoupravno, neodvisno in neuvrš-
čeno politiko ter ureditvijo . . . Posledice uspelega
komplota so seveda nepregledne (o nekaterih lahko
berete v neobjavljenem koncu »Šund romana« ali »o
usodi neke balkanske države« - avtor Marko Švabič,
uvodna poglavja objavljena v Problemih 70/71). A to
je že druga zgodba . . .
Aktualnost in modernost pričujočega scenarija oz.
zgodbe, ki je bila najprej izmišljena v weimarski Nem-
čiji tridesetih let, je v tem, da se tako v ospredju kot
v ozadju scene gibljejo sami skrajno junaški in docela
odvratni liki in osebe - ponavadi so oboje hkrati. To
so osebe, s katerimi nikakor ni mogoče simpatizirad
ali se istovetiti. Poglejmo: Domnevni stari in pošteni
revolucionar in državno-partijski funkcionar, ki se na
začetku zgodbe zdi »dober«, se nato izkaže kot senilen
idiot, ki misli, da lahko meša drek (t.j. se vdaja pre-
šuštnemu razvratu), ne da bi tudi sam zasmrdel (da o
milijardnih političnih investicijah in dolarskih zadolže-
vanjih in partizanskih hollywoodskih filmih ne govo-
rimo). Veleobrtnik in major KGB je prasec per defi-
nitionem, pevka Lola pa ženska, ki jo zanima le denar
in se sama označuje za »pokvarjeno«. Še en lik -
mladi pomočnik starega revolucionarja - se najprej
kaže kot anarhist in idealist, nato pa se za male
denarje proda »šefu«. Da ne govorimo o množici
stranskih oseb - majhnih ribah iz državne in občinske
administracije, frustriranih tajnicah, zapitih delavcih
in študentih, nesrečnih gospodinjah, pozerskih šmink
in punkerjih itd. itd. . . .
Zares, ta film bo gledalca kar razorožil. Njegov gnus
nad tem, kar se dogaja na sceni, je nemočen, saj o
poteku zgodbe ne more odločati - odloča le režiser. A
tudi ta bo ostal brez krivde, saj je zgolj hladen pripo-
vedovalec, brez moralističnih strasti, ki se ga vred-
nostne sodbe ne tičejo. Nobene odrešitve ali katarze ni
v njegovi viziji, niti drame ali smrti, le resničnost
(zgodbe) sama na sebi . . . Prav zato pa bo gledalec
tega filma docela in popolnoma postavljen v položaj,
ki je popolna analogija položaja sodobnega človeka.
Tudi ta je nemočen opazovalec katastrofalnega zgodo-
vinskega dogajanja (pomislimo na falklandsko vojno
ali na kosovske dogodke). Napredka ni več - pravza-
prav se zdi, kot da ga nikoli ni bilo, da je bil ena sama
velika iluzija. Bodočnost in preteklost se prepletata v
sedanjosti, ki je povsem osvobojena vrednot. Tako
kot v filmu, so tudi v realnosti ti odsotni, tako Ideali
kot pozitivni junak (da o Bogu in Revoluciji ne govo-
rimo). Smisla in smotra ni. Nobeno pozitivno istove-
tenje, noben progresiven ali avantgardističen projekt
ni verodostojen - poštenost se kaže kot naivnost.
Tako moralnost kot nemoralnost sta se razblinila v
amoralnosti.
Ta odsotnost junakov, ki je značilna za »modernost«
našega bivanja, bi lahko definirali tudi kot »krizo ideo-
logije«, izginotje vere in vrednot. Oboje je mogoče
opazovati iz dveh zornih kotov: na videnje prvega,
nostalgičnega zornega kota, je mogoče reagirati z obu-
pom: kako je mogoče živeti brez ideologij in brez var-
nih sistemov vrednot? Ali bolj po naše: kako je
mogoče živeti v neprestani dvojnosti, dvojni morali in
»dvomišljenju«, v totalnem razkolu in razkoraku
uradne ideologije in vrednot - in »resnične«, »živ-
ljenjske«, a docela zasebne (in v toliko tudi ne-zgodo-
vinske, in praviloma konseivativne) »ideologije« . . .
Drug zorni kot — in možen odziv — je morda plod-
nejši, ker je realističen: na odsotnost ideologije in
odsotnost junakov ni mogoče odgovoriti z iskanjem
novih junakov in ideologij - ali s sprejemanjem gro-
tesknih novih nadomestkov, kultov in ritualov, ki nam
jih vse bolj nervozno — in z razpokami — servirajo
množični mediji in novi nosilci starih uradnih ideolo-
gij« in vrednot (v osipu). Pač pa je treba videti v krizi
priložnost / situacijo svobode - ne svobode za red in
Kulturo, ampak svobodo kot iz-ničenje, postavljanje
»na nič«, - kar je nevarno, a neizogibno in fascinira-
joče.
To je svoboda brez gotovosti in varnosti in ni ne pesi-
mistična ne optimistična. Morda lahko odpre nove
načine življenja, lahko pa pomeni tudi znak nepovrat-
ne zapore . . . Živimo na niti svoje (bodoče) distance
do ekrana, kjer se bo nekoč morda odvrtel prej orisan
scenarij. Okrog nas je tema kinodvorane, ki nas ločuje
od ulice. Vendar je izstop, odhod iz dvorane odveč.
Ulica je iluzija - po njej ni mogoče priti nikamor.
Odločati se bomo morali v dvorani, v gledalskem
sedežu — . . . vsaj do trenutka, ko bodo na ulici zago-
mazele kovinske gosenice, hrošči in drug mrčes . . .
IGOR VIDMAR
51
52
ринк py^ílcMÍ
10/11, 1983 (236, letnik XXI)
Uredništvo: Miha Avanzo (glavni urednik), Andrej Blatnik, Miran Božovič, Mladen Dolar (odgovorni urednik),
Branko Gradišnik, Milan Jesih, Miha Kovač, Peter Mlakar, Rastko Močnik, Denis Poniž, Rado Riha, Jože
Vogrinc, Zdenko Vrdlovec, Igor Žagar
Svet revije: Miha Avanzo, Mladen Dolar, Uroš Kalčič, Sergej Kapus, Peter Lovšin, Rastko Močnik, Boris A. Novak, Braco
Rotar, Ivan Urbančič, Jože Vogrinc, Slavoj Žižek (delegati sodelavcev); Jože Dežman, Marko Kerševan, Valentin Kalan, Mar-
jan Kotar, Lev Kreft, Sonja Lokar, Tomaž Mastnak, Jože Osterman (predsednik). Marko Švabič, Jadranka Vesel (delegati
širše družbene skupnosti).
FREEZER/ZMRZOVALNIK: Smrtni primeri ob erotičnih aktivnostih ........................................................................2
BORGHESIJA (foto: J. Štravs): Divlja horda, Beat and Scream,
Oh, Mladi Zaporniki ............................................................................................................................................................................................................4
PETER MLAKAR: Elementi za kozmologijo ........................................................................................................................................6
PETER MLAKAR: Brunhilde, Ukaz duha ..................................................................................................................................................9
DUŠAN MANDiC: Plakat glasila VIKS ........................................................................................................................................................10
RADMILA PAVLOVIČ: K uvodniku ..............................................................................................................................................................11
BRANE BITENC: Pet tekstov .....................................................................................................................12
PETER MLAKAR: Neuničljiv, Princip, To dobro, Jagnje božje. Dokončna rešitev ......................................14
GREGOR TOMC: O svobodi in anarhiji ......................................................................................................................................................16
IRA IRVIN: Petérica ..........................................................................................................................................................................................................18
MIKI STOJKOVIC: Revolucija je kurba (foto: M. Stojkovič) ................................................................................................19
LJUBLJANSKA SUBKULTURNA SCENA: ideja D. Mandič,
fotografija in realizacija J. Štravs ............................................................................................................................................................................20
ESAD BABACIČ-CAR: Kolodvorska, Delo (Govor), Mladi delavci, Osvobodilni fuk ..............................22
PANKRTI (Peter Lovšin, Gregor Tome): Sarajevo 1984, Oj, Oj, Oj, Kaj nardit. Udarnik sle.
Vodja Volkovi, Gora, Slavni razglas. Lov, Moja punca je usak dan ............................................................................24
MARINA GRŽINIČ in Zemira Alajbegovič: Ljubljanska subkulturna scena ........................................................26
SKAKAFCI: Gestapo ostane gestapo. Wunderschön
1965: Totalna nadvlada. Depresivno jutro
ČAO PIČKE: Čao pičke. Si prepričan, B ......................................................................................................................................................27
LAIBACH: Ti ki izzivaš. Sredi bojev. Sila, Novo delo (grafična oprema LAIBACH)......................................28
LUPO: Te mišice in kite (grafična oprema LUPO)..................................................................................................................................30
50700-620-16-371-80070-13105/85 (Graffiti Leonardo da Vinci)................................................................................31
LAIBACH: Documents of oppression (ilustracija LAIBACH)........................................................................................................32
DARE BEVŠIR: Ne verjemi besedam ..............................................................................................................................................................34
PIER BETON (Peter Lovšin): Revolveraša ................................................................................................................................................35
ABBILDUNGEN VARIETÉ: Republikanski marš (grafična oprema ABBILDUNGEN VARIETÉ)	38
SAVIK SCHUSTER: Kremeljski kalif ..............................................................................................................................................................39
INGRID BAKŠE: Lepo je v naši domovini biti brigadir ................................................................................................................44
POLKOVNIK EMBRIO: Delo osvobaja
P.O.P.: Drseča tla
O! KULT: Žrtvovati se moramo
MIHA ŠTAMCAR: Parta ..............................................................................................................................................................................................45
STEFANO TAMBURINI IN TANINO LIBERATORE: Ranxerox ................................................................................46
PANKRTI (Peter Lovšin, Gregor Tome): Manifest realnega romantizma........................................................................50
IGOR VIDMAR: Lola in prodajalci kave - Revolucija, ki beži ............................................................................................51
LAIBACH: 12. Muzički biennale (grafična oprema LAIBACH) ......................................................52
Ilustracije so vzete iz FRIGIDAIRE, ZG, DIE KUNST IM
DEUTSCHEN REICH, NOVA ENCIKLOPEDIJA SEK-
SOLOGIJE ...
To Številko je uredil PETER MLAKAR
Grafični urednik DUŠAN MANDIČ
Zahvaljujemo se za pomoč pri grafičnem oblikovanju Marini Gržinič
Naslovnica: Fotografija na naslovnici Jane Štravs
Revijo denarno podpira Kulturna skupnost Slovenije.
Po sklepu Republiškega sekretariata za kulturo in presveto št 421-1/74 z dne 14. 3. 1974 je revija oproščena
temeljnega davka od prometa proizvodov.
Tekoči račun: 50101-678-47163 z oznako: za Probleme
Letna naročnina (za letnik 1983) 300 din, za tujino dvojno.	Cena te številke je 100 din.
Izdajatelj: RK ZSMS	Naklada: 1700
Tisk: DDU Univerzum, Parmova 39, Ljubljana.
Uredništvo sprejema sodelavce vsak torek od 16.-18. ure in četrtek od 10. do 12. ure i/ svojih prostorih na
Gosposki 10/1.
53