OSI tEDNJA KNJIŽICA PPLmukSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini „ ....... «ob. postale i gmppo t.eiia 4UU lir Lelo XXXVIII. Šl. 95 (11.223) TRST, sobota, 8. maja 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhaiati v Trstu 13. mata 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa Zb. novembra 1943 f vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« tjrovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja štsvilka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi KD na razpotju Socialdemokrati so nejevoljni, socialisti so razkačeni, komunisti še niso izrekli svoje sodbe o demo-knistjanskem kongresu, obe manjši laični stranici, ki sta v vladni čakata na izid skorajšnjega političnega preverjanja: nikakor ni mogoče reči, da je oeinaj-sti demokristjanski kongres prispeval k razjasnitvi političnega položaja. Nekaj zaključkov pa le lahko povlečemo. Za ta mika je bil izvoljen predstavnik strankine le-vice, trenutno morda edina močna osebnost v stranki, če izvzamemo oba zgodovinska voditelja Krščanske demokracije Andreottija in Fontani ja; na kongresu je prišlo ^o izraza protisocialistično razpoloženje demokristjanske baze raz-d>la se je dosedanja razdelitev v l:‘ruje, iz kongresa pa ni izšla nobena politična usmeritev. F>e Hitova izvolitev pomeni ohe-Kcm premostitev politike preambule- ki se je uveljavila na predzad niem kongresu, ko je desnica z bonat Cattinom in Fant ant jem na čelu preprečila vsako morebitno odprtje do komunistične partije. V krščanski demokraciji se je marsikdo zavedal, da gre za pr eživelo Politiko, ki je v tem obdobju doživela polom. V koalicijo, ki se }e izrekla za De M bo m ga iz-volita za tajnika, se 'e stekla vsa levica. pristaši nekdanjega tajni ko Zaccagninija. odločilni delež pa s° prispevali Piccoli, Andreotti iv Fonfani. Piccoli je s seboj pripeljal večino nekdanje di/rotejske struje, ki je do pred kratkim bila odločilna v strankinih odločitvah. Andreotti je prispeval celotno svo-i° strujo, ki je trenutno najbolj kompaktna sila v vrstah krščanske demokracije m ki je zadnje čase štela, skoraj 18 odst. Med obe-ina kongresoma se je Andreot t< zelo okrepil, kljub številnim škandalom, v katere je bilo posredno ali neposredno vpleteno nje-Bovo ime. In končno se je za De šlito izrekel tudi Fanfam i reči-n° svoje struje *nuove cronachet-. Fredsednik senata je svojo izbiro °brazloiil z utemeljitvijo, da je to bila edina možnost, da se ohrani hotnost v stranki in da K D ohrani svoj značaj ljudske stranke. Fanfaniju'niso odmistili tega nje-0°vega prehoda in kongres ga je močno kontestiral. Nova večina v krščanski, demokraciji je sestavljena torej iz najrazličnejših kom Ponent, ne nazadnje iz skrajno konservativnih sil. Ima pa prav go toyo o sebi nekaj pozitivnega: od-Pira možnosti novih odnosov z le-v,co. saj je zavrnila politiko preobute, ki je zaprla vsako perspektivo sodelovanja s komunisti. ® tem pa sei'eda še ni rečeno, da bo De Mita podrl vse pregrade, ki so še na poti sodelovanja med komunisti in demokristjani, tudi ‘Oto, ker je z govorniškega odra rlmske športne palače tudi on po Udaril, da časi še niso zreli za sodelovanje s komunisti, ga če-Prav je v teku v komunističnih Pfstuh pomemben razvojni vroces. ce se De Mita z vprašanjem odnosov s KPI ni posebno uk l'arial pa je posvetil veld: del svojega posega odnosom med krščansko demokracijo in socinlu.tič-n° stranko. Iz njegovih besed je 'Ovenel nekje tudi strah pred konkurenco, ki jo Crazijeva stranka danes predstavlja za demokristia-”e- To tii več stara Nennijeta in e Martinova socialistična stran-ka- je dejal De Mila. vsa pre-ieta z marksističnimi načeli. Cra-*' ie PSI spremenil v sodobno stranko, s katero se je treba iz dneva v dan soočati, saj ie zelo Pozorna na vse. kar se dogaja v dali jonski družbi m vse to zna °brniit sebi v prid. Socialisti sc sedaj stranka, ki se je trdno od °čila za zahodni tabor in stopila pot vefnrmizma ter je zato, P*avi De Mita. nepogrešljiv se stavni de! vladne koalicije. V isti Shpi pa je uovi tajnik dodal da krš(anska demokracija ne more Pristati in bo nikoli pristala na to, j® P italijanskem političnem živ-mnjy zaigra podrejena vlogo. S sm je ndonu se čedalje bolj krepijo govorice, da se britanska «task force* na Atlantiku pripravlja na izkrcanje na Falklandskih otokih pred skorajšnjim začetkom autartične zime, ki bi bistveno omejila manevrske sposobnosti ladij admirala Woodwarda. Britanski zunanji minister Pym je v spodnjem domu londonskega parlamenta v neobičajno ostrem po segu izrazil dvora, da Argentinci resno želijo sprejeti osnovne zamisli De Cuellarja potem .ko so zavrnili predloge Alexandra Haiga in perujskega predsednika, ki so v bistvu vsebovali ista načela. Pym je znova potrdil, da brezpogojne prekinit ve sovražnosti ne more biti brez umika argentinskih čet s Falklandskega otočja, čeprav je šel' foreing offica dejal, da si Velika Britanija ne želi stopnjevanja vojaške dejav- MR MMERAVAJO 4AZN0VAI1» POLICIJSKE SILE ZA SMRT GIORRIA VALU A ATENTAT NA RIMSKEGA POLICISTA JE BILO MAŠČEVANJE NEOFAŠISTOV Zdravstveno stanje v glavo ranjenega policista Rapesta ostaja brezupno RIM — Pripadniki neofašistične teroristične organizacije NAR so včeraj z običajnim telefonskim pozivom uredništvu rimskega dnevnika II Tempo prevzeli odgovornost za predsinočnji atentat na policista tiiuseppa Rapesto. Z istim telefonskim pozivom so omogočili tudi najdbo eiklostilirancga letaka, v katerem so med drugim zapisali: U-mor Giorgia Valeja ne bo ostal nekaznovan. Od tega trenutka se začenja lov na prave morilce, ki jih plačuje država. Podobno poročilo, ki ga je sestavila ista kriminalna organizacija desničarskih skrajnežev in ki so ga našli v Milanu, je prav tako nabito z grožnjami proti vsem članov javne varnosti. Neofa-šisti napovedujejo, da po umoru njihovega enaindvajsetletnega ideologa Ljubljana praznuje LJUBLJANA — Ob Dnevu osvoboditve Ljubljane so v Cankarjevem domu sinoči podelili priznanja in nagrade mesta Ljubljane. Najvisje odboje mesta — zlato plaketo ilegalca so za medvojne in povojne zasluge dobili osem družin in posameznikov, nagrade mesta Ljubljane pa je prejelo sedem posameznikov, nekatere delovne organizacije m ena krajevna skupnost. Med dobitniki zlate plakete ilegalca so tudi dr. Janez Milčinski, Franc Tavčar - Rok z družino, družini Jančar in Dežman ter krajevna skupnost Brezovica. Nagrade je podelila predsednica mestne skupščine Tina Tomlje, Ob obletnici osvoboditvi Ljubljane bo danes več množičnih manifestacij, med njimi tradicionalni 26. pohod po poteh partizanske Ljubljane. Hkrati bo proslava 40-letnice ustarto-vitve prvih udarnih brigad in partizanskih enot, ki se je bodo udeležib preživeli borci in najvišji predstavniki slovenskega družbenega in politične-ga življenja, (jp) gram po predsinočnji operaciji ne beleži več življenjskih znakov. V včerajšnjem nadaljevanju preiskave so policisti potrdili le prve ugotovitve, da je atentat izvedla skupina najmanj treh teroristov. Preiskovalce torej čaka še veliko dela, še posebej če upoštevamo, da nihče od prisotnih na železniški postaji San Pietro ni videl teroristov v obraz in da so po vsej verjetnosti atentat izvedli mlajši pripadniki NAR. ki se doslej niso udeležili pomembnejših akcij. KPI proti terorizmu kamori in mafiji RIM — Berlinguer je včeraj na tiskovni konferenci, ki jo je sklicala KPI, da objavi izsledke mno žične ankete o terorizmu, ki jo je začela oktobra lani, napovedal splo šen boj proti terorizmu, kamori in mafiji. Temu vprašanju bodo po svetili torkovo sejo CK. iz katere bo izšla vrsta pobud in predlogov, ki naj spodbudijo ne le člane par tije, ampak tudi državne ustanove, k odločnejši borbi proti pojavom, ki zastrupljajo družbeno sožitje. Iz ankete, na katero je odgovorilo 136.225 ljudi iz 34 pokrajin, izhaja, da ogromna večina (95,6 odst.) obsoja terorizem in da tudi sodeluje pri protestnih stavkah in manifestacijah (83 odst.), hkrati pa izraža ostro kritiko sistemu oblasti, ker so terorizmu vzrok predvsem slabo vodenje države in politični škandali,. Deljena so bila mnenja glede mednarodnih zvez terorizma, skoraj dve tretjini anketirancev sta pa zavračali vsako možnost po gajanj s teroristi ob ugrabitvah. RIM — Ob četrti obletnici umora demokristjanskega predsednika Al-da Mora, ki bo jutri, bo demokri-stjanska stranka organizirala več svečanih komemoracij. Delegacija, ki jo bodo sestavljali politični se kretr KD poslanec De Mita, senator Fanlani in voditelja parlamentarnih skupin Bianco in De Giusep pe, bo obiskala Morov grob. Nove aretacije za pokol v Bologni BOLOGNA — Na ukaz sodnikov, ki vodijo preiskavo o pokolu na železniški postaji v Bologni, so are tirali tri pripadnike zloglasne fašistične organizacije Avanguardia nazionaie. Gre za 38 letnega Marca Ballana iz Milana in 36-letnega Gio-vannija Colomba iz Lecca, ki sta obtožena laži in podpiranja zločinske dejavnosti, ter 33-letnega Et-toreja Malcangija iz Milana. nosti na južnem Atlantiku, ni izključil možnosti novih «samoobrambmh» posegov ladijske odprave, številni opazovalci menijo, da bodo britanska letala prej ali slej bombardirala argentinska obalna oporišča, da bi si tako zagotovila zračno premoč na območju ni pripravila ugodnejše razmere za izkrcanje marincev Zelo nepopustljiva zveni tudi izjava argentinskega zunanjega ministra Costa Mendeza. da je «katerakoli o-blika mirovnega sporazuma odvisna od neobhodnega priznanja argentinske suverenosti nad Malvinskimi otoki». Poleg De Cuellarjevega posredovanja bi si Aigenlina želela tudi razpiave v varnostnem svetu OZN, kjer se podpora britanski vla di čedalje vidnejše maja. Mendez tudi ni izključil možnosti novih vojaških spopadov. Da so v Buenos Airesu pesimisti priča tudi tisk. ki soglasno meni, da so možnosti vzpostavitve premirja na južnem Atlantiku »zelo oddaljene in negotove*. V tem ne preveč ugodnem ozračju se torej nadaljujejo prizadevanja ge neralnega sekretarja Do Cuellarja, čigar položaj, po najnovejših izjavah šefov diplomacij sprtih d'žav, ni lahek. Mendez znova postavlja v ospredje vprašanje suverenosti, P.vm pa vprašanje umika argentinski čet. da so pogajanja dejansko še pred svojim začetkom ubrala pot, kateri ni videti izhoda. Zakaj tolikšna nepopustljivost? Argentinska javnost bi vsakršno popuščanje najbrž ocenila kot nov dokaz šibkosti Gaitierijeve hunte, za katero je spor okoli Falklandov pravzaprav rešilna bilka pred notranjimi težavami, trdovratno politiko «premierke» Thatcher pa so z včerašnjo zmago konservativcev na upravnih volitvah v Angliji in ra škotskem nagradili sami britanski volivci. Ob koncu dvodnevne razprave v Bruslju so obrambni ministri NATO zavežništva obsodili argentinsko zasedbo Falklandskih otokov in poudarili poinen resolucije 502 varnostne ga sveta, hkrati pa-tudi poudarili, da je potrebno preprečiti vsakršno nadaljnje nasilje ali zasedbo ozemlja s silo. V tako previdno oblikovani formulaciji tiči pritisk zahodnoevropskih držav na Veliko Britanijo, naj omeji vojaške operacije, predvsem pa naj se vzdrži zasedbe otočja, preden bo De Cuellarju uspelo najti kompromisno rešitev. V prikrita svarila londonski vladi, ki je prehitro zaostrila konflikt, so se vključile tudi ZDA in sta se ameriški predstavnik Waenberger in britanski o-brambni minister Nott ob robu srečanja pogovarjala o ameriški pomoči VB. čeprav Britanci trdijo, da niso predložili konkretnih predlogov. Uradni pogovori Sdimidt-Spadolini HAMBURG — Predsednik vlade Spadolini se je včeraj sestal z zahod-nonemškim kanclerjem Schmidtom, s katerim sta izmenjala stališča o perečih mednarodnih vprašanjih in o odnosih v EGS. Glede argentinsko - britanske vojne sta izdala skupno sporočilo, v katerem se zavzemata za uresničitev resolucije varnostnega sveta OZN in podpirata predlog generalnega tajnika OZN za premirje ob istočasnem u-miku vojaških sil obeh držav s Falklandskih otokov in za miroljubno rešitev spora s pogajanji. Izrazila sta tudi zaskrbljenost za dogajanja na Poljskem in potrebo po izboljšanju odnosov med Zahodom in Vzhodom. ALŽIR — Jugoslavija bo gostiteljica prihodnje konference naprednih strank in gibanj Sredozemlja. To so sklenili na sedanjem srečanju, ki potega v Alžiru. VPRAŠANJE KOMUNISJKNIHSENATORJEV IN PISMO SEN. CERBČEVE SPADOUNUU Parlament bo razpravljal o obsodbi prof. Pahorja O nezaslišani razsodbi tržaškega sodišča, ki je v ponedeljek za prof. Sama Pahorja potrdilo prvostopenjsko obsodbo na plačilo globe, ker je hotel z mestnim redarjem govoriti v slovenskem jeziku, in to kljub zadnji razsodbi ustavnega sodišča, ki je prav v zvezi s postopkom proti prof. Pahorju priznalo pripadnikom manjšine pravico, da se v odnosih z oblastmi poslužujejo materinega jezika, bo tekla razprava v parlamentu. Skupina komunističnih senatorjev (Jelka Gerbec, Ta to, Tedesco in Bacicchi) je namreč naslovila ministru za pravosodje, notranjemu ministru in zunanjemu ministru naslednje vprašanje, z zahtevo po odgovoru v avli: Potem ko je tržaško prizivno sodišče obsodilo na plačilo 60.000 lir globe italijanskega državljana slovenskega jezika, ki je odgovoril mestnemu redarju v materinem jeziku, in je na ta način potrdilo hudo pretorjevo odločitev iz leta 1975: ob ugotovitvi, da je predsednik prizivnega sodišča nadalje izgnal med obravnavo iz dvorane prizadetega, ki se je izražal r slovenščini in zahteval prevajalca in da so take odločitve v globokem nasprotju z memorandumom, z vsebino 3. in 6. člena ustave in z razsodbo u-stavnega sodišča z dne 20. januarja tHMMMIMMIIIMMIMtllKIIIMIIIIMItlMMlIlHtMIMMHtllMIIIMIIIflllllMIMMIIIMtlMIlIHMtMMMIIIMIHIIMIMMlMIMt SKLENJENA VOLILNA DEJAVNOST \ Sloveniji izvoljeni novi naj višji organi Viktor Avbelj predsednik predsedstva, Vinko Hafner predsednik skupščine in Janez lemljarič predsednik izvršnega sveta * Govor Mitje Ribička LJUBLJANA — Slovenija je včeraj dobila novo predsedstvo republike, novo skupščino in nov izvršni svet. Predsednik predsedstva bo tudi v naslednjem mandatu Viktor Avbelj, člani pa so Alojz Briški, Majda Gaspari, Stane Markič, Zoran Polič, France Popit in France Štiglic. Predsednik skupščine je Vinko Hafner, podpredsednika pa Silva Jereb in Jože šuš-melj. Predsednik izvršnega sveta je Janez Zemljarič. Predsednik republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič, je, ko je pojasnjeval predlagane kandidate za posamezne funkcije v republiki poudaril, da so le-ti rezultat skoraj enoletne celovite dejav- Častna straža ob krstah s posmrtnimi ostanki osmih argentinskih mornarjev (Telefoto AP) Valeja, ki si je v resnici kot je bilo dokazano sam vzel življenje, ne bodo več izbirali žrtev. Odslej bodo streljali na slepo proti vsem tistim. ki so zadolženi za obrambo demokratičnih inštitucij. V zadnjih mesecih so preiskovalci z aretacijo večjega števila voditeljev desničarskih teroristov, kar ji je v večji meri omogočil eden glavnih kolovodij teh skupin Fiora-vanti s svojimi pričevanji, zadali neofašistom pomembne udarce. Vendar vse kaže, da desničarski teroristi vsaj na območju Rima še vedno razpolagajo z večjim številom privržencev. Zaverovani v ideologijo nasilja postajajo v tem obdobju pekočih porazov vedno bolj agresivni. Prav v zadnjih dokumentih pa so poleg tega tudi jasno pokazali na pravo naravo njihove ideologije in’ boja. Zdravstveno stanje v glavo ranjenega policista Rapesta ostaja še naprej brezupno. Elektroencefalo- aiMMMMMAHHIMMMHMMMItMtMMMMMMMIIMMMMMIMIIMMHMMMMMMHIMMIIMMHMMMMniMlMMMMIIIHHIMItlMMMlIllitftillMIIMMMMMMinilMMUMMIIIIMMIMMIMIIIMMHMMMMMMMHMnillMMMIHIIIMIMMMMMMMMIMHIIU Dolanc o odnosih z Bolgarijo in z Albanijo SKOPJE — Delegate in goste na 8. kongresu ZK Makedonije je v imenu ČK ZKJ pozdravil m jim zaželel uspešno delo član predsed stva CK ZKJ Stane Dolanc Poudaril je, da so imeli kongresi zveze komunistov republik in pokrajinski konferenci vselej velik po men tudi za pretehtanje ce.otneea dela ZKJ in za začrtanje smeri idejne in politične akcije v nadaljnjem razvoju socialistične revolucije. «Naši delovni ljudje predvsem pričakujejo, da bo 12. kongres ZKJ, pa kongresi republik in konferenci pokrajin pred tem zagotovili nrav takšno enotnost in takšno idejno ter politično akcijo, ki bo spodbudila vso našo družbo, delovne ljudi k novim naporom pri izpoljnje-vanju novih nalog na tej stopnji našega razvoja. Niti eno vprašanje ne bi smelo ostati brez odgovora Niti en problem brez naše trdne odločenosti, da ga uredimo, in niti ena naloga brez jasnih smeri akcije, kot komunisti se moramo od krito in do konca spoprijeti z izzivi časa in epohe, v kateri živimo,* .je dejal Stane Dolanc. Ko je govoril o zunanji politiki, je poudaril, da .je Jugoslavija v minulem štiriletnem razdobju vla gala veliko naporov v zmanjševa nje napetosti in odstranitev raznih kriznih žarišč po svetu, v zmani šanje tekme v oboroževanju za krepitev medsebojnega zaupanja in demokratično enakopravno sodelo vanje med narodi in državami in s tem tudi v varnost in mir po vsem svetu. «Obenem smo se od ločno upirali poskusom vmešava nja v notranje zadeve in ogroža nja neodvisnosti, suverenosti in o zemeljske nedotakljivosti. To bo ostala naša bistvena opredelitev na zunanjem področju, ki se ne more spremeniti niti za milimeter. In to je Titova pot, ki je postala stvarnost za vse naše narode in narodnosti.* Govoril je o sodelovanju in odno s ih s sosednjimi državami in rekel, da smo se zavzemali za tzpo Poln.jevanje vseh oblik vzajemno ko ristnega sodelovanja z LR Bolgarijo, da pa to sodelovanje otežu jeta znani odnos in nesprejemljivo bolgarsko stališče do makedonske ga naroda. Jugoslavija želi razvi jati normalne in prijateljsko odnose z Bolgarijo, želi pe si tudi ra zumevanje. da je priznavanje pra vic na rodnostnih manjšinam, to je pripadnikom makedonskega naroda. bistvena sestavina ustvarjanja takšnih odnosov.* «Tudi z Albanijo smo poskušali krepiti sodelovanje po znanih na- čelih dobrega sosedstva, vendar je albansko vodstvo, kot vam ie zna no. to zlorabilo na najbolj grob način — z vmešavan j-,™ v naše notranje zadeve, hujskanjem elementov iredentizma in separatizma, s poskusi spodkopavanja bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, preračunanimi na ogrožanje naše celovitosti in rušenje ustavne ureditve SFRJ.* «Z Albanijo bi radi razvijali gospodarsko in drugo dvostransko sodelovanje na temelju načel dobrega sosedstva in to terjamo tudi od te države. Vselej bomo odločno in kategorično zavračali kakršnekoli poskuse netenja iredentizma, ozemeljskih pretenzij in drugih oblik spodkopavanja dobrega sosedskega sodelovanja, brez katerega ni mir nega in trdnega družbenega razvoja vseh balkanskih narodov in držav,* Je dejal Stane Dolanc, (dd) nosti delovnih ljudi in občanov. «Kaže, da so ljudje med volitvami najbolj netiosredno občutili, da so mlada jugoslovanska demokracija in samoupravna demokracija zdaj, drugo leto po Titovi in tretje leto po Kardeljevi smrti, resno ogroženi, da so zaradi zastoja pri uresničevanju ustave ogroženi napori, interesi, svoboda in socialna varnost, Vse to je izzvalo nekakšno spontano opredeljevanje naših ljudi za delegatski sistem, za širitev pravic in odgovornosti delavcev v združenem delu, za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, skratka za podružbljanje politike na vseh ravneh in področjih.* je de al Mitja Ribičič. V nadaljevanju je Mitja Ribičič opozoril na sedanje mednarodne in notranje politične ter gospodarske razmere in dodal, da najbrž ni dežele, ki bi v takih razmerah pokazala tolikšno enotnost množic in njihovo voljo ter pripravljenost premagati ovire. Samoupravljanje je e-dina možna perspektiva. Ribičič je še povedal, da to enotnost v množicah in vodstvu ni bilo lahko doseči, da pa .je bil uspeh dosežen zaradi močnega udarca po tendencah tistih, ki bi radi vladali v imenu delavskega razreda. Zadnje volitve je ocenil kot največje povojno kadrovsko pomlajevanje, saj je v občinske, republiške in jugoslovansko skupščino prišlo tisoče novih kadrov. Predsednik izvršnega sveta Janez Zemljarič je na prvi seji skupščine povedal, da so v prvih mesecih letošnjega leta gospodarske razmere v republiki nekebko bolj umirjene kot lani in da so doseženi celo boljši rezultati od napovedanih. Industrijska proizvodnja se je povečala za 2,3 odstotka, izvoz je za 4 odst. večji kot v istem času lani, cene so bolj umerjene, umi rilo se je tudi zaposlovanje, zaustavilo se je padanje realnih do hodkov. Zemljarič je napovedal, da se bodo nadaljevale gospodarske težave, odločilni faktor, ki omejuje gospodarjenje pa bo položaj na področju gospodarskih odnosov s tujino. J. P. Sartdjiva Reddy v Jugoslaviji 1982, ki določa možnost uporab« slovenskega jezika s strani pripadnikov slovenske manjšine v Italiji tudi v odnosih s predstavniki javnih oblasti, glede tudi na pomanjkanje zakona, ki bi zaščitil slovensko manjšino; ob ugotovitvi, da je javim raba slovenskega jezika točna pravica in je zalcon ne označuje kot kaznivo dejanje, želimo izvedeti kakšno je mnenje in usmeritev vlade v zvezi s tem hudim dogodkom in katere ukrepe namerava sprejeti, da se ne bi taki primeri več ponavljali; ter kaj namerava vlada ukreniti, da bi prispevala k pospešitvi poti zakonskih osnutkov o globalni zaščiti slovenske manjšine, ki se je že začela v senatu, da bi zagotovila slovenski skupnosti in njenim posameznim pripadnikom uveljavljanje njihovih pravic. Senatorka Jelka Gerbec pa je o zadevi tudi neposredno seznanila ministrskega predsednika Spadoli-nija, kateremu je naslovila naslednje pismo: Spoštovani predsednik, dovolite mi, da Vas opozorim na nezaslišan dogodek, do katerega je prišlo v Trstu. Italijanski državljan slovenskega jezi/ca, profesor Samo Pahor, je leta 1974 odgovoril mestnemu redarju, med razpravo o nekem prometnem prekršku, c slovenskem jeziku. Sledila je prijava in prelor je v naslednjem letu obsodil prof. Pahorja na 60.000 lir globe, ker ni hotel odgovoriti redarju v italijanščini. Prizadeti je vložil priziv in do razprave je prišlo'v preteklih dneh. Ker je prizadeti, ki sta ga zagovarjala odvetnika Battello in Škerlj, zahteval prevajalce, ker se je hotel med razpravo izražati v materinem jeziku, ga je predsednik izgnal iz dvorane, prvostopenjska obsodba (60.000 Ur globe) pa je bila potrjena, Vprašanj« je zelo resno, ker iz dogodkov izhaja, da se izvajanje izrazite pravice smatra za kaznivo dejanje in ker so sklepi predsednika prizivnega sodišča v globokem nasprotju z vsebino Memoranduma, s 3. m 6. členom ustave, ki jamčita enake pravice vsem državljanom, in z razsodbo ustavnega sodišča z dne 20. januarja 1982 ki, ob ugotovitvi. da še nj bil odobren zakon za globalno zaščito slovenske manjšine, omogoča Slovencem, ki žirijo r Italiji, rabo materinega jezika v odnosih z oblastmi. Obračam se na Vas. da bi posredoval na primernih mestih, da bi se taki dogodki ne ponavljali več in da bi Vaša vlada sprejela vse možne pobude, da bi privomogla k pospešitvi postopka zakonskih osnutkov o zaščiti slovenske manjšine, ki se ie začel v senatu. V pričakovanju Vašega cenjenega odgovora se Vam vnaprej zahvaljujem za Vaše posredovanje. Z najboljšimi pozdravi Sen. Jelka Gerbec Rim, 6. maja 1982 Ta dva posega se tako sedaj pridružujeta številnim drugim protestom, o katerih smo poročali v prejšnjih dneh. Ti protesti so toliko bolj upravičeni, ker izhajajo iz ugotovitve, da je tržaško sodišče popolnoma prezrlo zadnjo razsodbo ustavnega sodišča in da je celotna razprava potekala na način, o katerem bi lahko podvomili celo s strogo pravno-proceduralnega vidika. Nedopustno je namreč dejstvo, da .je sodnik izgnal prof. Pahorja iz dvorane, ker je govoril v slovenščini, češ da moti proces, saj tega niso naredili niti pred zadnjo razsodilo ustavnih sodnikov. Sploh se je predsednik sodišča vedel neobičajno, saj obtoženca sploh ni vprašal, kaj želi povedati v svoj zagovor, ampak le, če se namerava poslužiti amnestije, kot da bi amnestija ne bila določena z zakonom in enako v veljavi za vse državljane, ne da bi to izrecno zahtevali, ampak je njihova izjava potrebna te. če se ji želijo prostovoljno odpovedati. Vse to potrjuje, da je bilo potrebno, da krene razprava pred parlament. kajti nepojmljivo je, da sodniki lahko odločajo po svoji volji, v očitnem nasprotju s pisanimi zakoni. BEOGRAD sedniku Reddyju so včeraj podelili zlato spominsko plaketo mesta Beograda. Na slovesni seji v skupščini Beograda je uglednega gosta pozdravil predsednik skupščine Bogdan Bogdanovič. Zaželel mu je dobrodošlico in prijetno bivanje v Jugoslovanskem glavnem mestu, zatem pa rekel, da je zlata plaketa pnznanje za prizadevanje in delež v razvoju gibanja neuvrščenih in miroljubnega mednarodnega sode lovanja ter krepitev prijateljskih stikov med Jugoslavijo in Indijo. Predsednik Reddy je zatem v parku prijateljstva v Novem Beogradu posadil drevo — simbol prijateljstva med narodi Indije in Jugoslavije. (dd) RIM — Zaradi stavke gasilcev, ki opravljajo službo tudi na letališčih, bo danes od 8. do 20. Indijskemu pred letalski promet v ure preki-vsej drža- Evropski socialisti na seminarju o manjšinah BRUSELJ — Zastopniki socialističnih strank v evropskem parlamentu so včeraj začeli dvodnevni seminar o «etnično-jezikovnih manjšinah v Evropi*, ki predstavlja nadaljevanje politične obveze, ki so jo sprejeli oktobra lani. ko je bila evropska skupščina odobrila z veliko večino listino o pravicah manjšin, ki jo je predložil poslanec Arfe (PSI). Na zasedanju sodelujejo socialistični parlamentarci iz vseh držav EGS. TRŽAŠKI DNEVNIK ZA OBČINSKE, POKRAJINSKE IN RAJONSKE VOLITVE Prvo mesto na glasovnicah je tudi tokrat pripadlo KPI Tudi tokrat so si komunisti zagotovili prvo mesto na glasovnicah, s katerimi bomo junija volili novi občinski, pokrajinski in rajonske svete; to je bilo sicer predvidljivo, saj so strankini aktivisti že od 1. maja dalje nepretrgoma čakali pred osrednjim volilnim uradom na sodišču in pred glavnim tajništvom tržaške občine; ko so včeraj, ob 8. uri urada odprli, so predstavniki stranke predložili kandidatne liste. Občinsko, kot znano, odpira skupina petih nosilcev in sicer Calabria, Costa, Spetič, Monfalcon in Poli, ostali kandidati, med katerimi tudi več Slovencev, pa sledijo po abecednem redu. Na Usti za pokrajino pa v za stranko »najmočnejših* okrožjih (po rezultatih zadnjih voUtev) kandidirajo Martone, Millo, Spadaro, Perla Luša, Kodrič in Dolfi Vilhelm. Včeraj so svoje liste vložili le še misovci in si s tem zagotoviU drugo mesto na glasovnicah. Rok za vlaganje bo vsekakor zapadel v sredo ob 12. uri tako za občinske in rajonske, kot tudi za pokrajinske. Slovenska skupnost bo svoje liste po vsej verjetnosti vložila v ponedeljek; priprave, ki so z njimi povezane, gredo počasi h kraju, vsekakor pa bo SSk svoje kandidate in programe predstavila na tiskovni konferenci, ki bo v naslednjih dneh. Še vedno ostaja odprta uganka radikalcev; tajnik Pannella je na četrtkovi tiskovni konferenci napovedal, da bodo na volitvah gotovo politično prisotni, v kakšni obUki pa bo sklepal vsedržavni svet stranke, ki bo po vesti agencije AGI zasedal danes in jutri v Chiancianu (Pannella je na tiskovni konferenci napovedal, da bi se moral sestati že sinoči). Zato obstajajo odprte vse možnosti nastopa radikalcev: od sicer zelo malo verjetne samostojne Uste, preko sodelovanja z drugimi silami in do kampanje za vzdržanje. V prihodnjem tednu se v mestu napoveduje zelo živahna voUlna kampanja: v ponedeljek bo v dvorani Ferrero Stare univerze, ob 17.30, govoril Giovanni Berlinguer. ki je v KPI odgovoren za šolska In univerzitetna vprašanja; še prej se bo sestal z ravnateljem psihia tričnih služb iz tržaške pokrajine dr. Rotellijem in si z njim ogledal nekatere zunanje centre za umsko zdravje. V sredo pa bo v avditoriju zanimiva okrogla miza na temo »Ženska v Trstu* katere se bodo u-deležili predstavniki vsedržavnih vodstev KPI, PSI. KD, PSDI, PRI in PLI, ki odgovarjajo ža žensko Mora ob četrti obletnici njegove smrti. Udeležil se bo maše v cerkvi sv. Vincenca, kateri bo sledila uradna komemoracija. Ob tej priložnosti bo ena sekcija KD poimenovana po Aldu Moru. • V torek ob 15.30 bo v dvorani inštituta za zgodovino srednjeveške in moderne umetnosti (v Ul. Universlta 3, I. nadstropje) prof. Laura Malvano-Bechelloni predavala na temo: »Fašizem in izkoriščanje podobe: leta ’20 in ’30». OBVESTILO BRALCEM Za naš izlet na Češkoslovaško od 20. do 26. junija se je osvobodilo enajst prostorov. Morebitne interesente za izlet v Prago vabimo, da telefonirajo na uredništvo našega dnevnika ali pa direktno potovalnemu uradu »Aurora« — Ul. Cicerone 4, telefon: 60-261. Uredništvo ZAKLJUČEN MEDNARODNI POSVET 0 KONTEJNERIZIRANEM PROMETU Možnost povezave severnojadranskih luk v integriran pristaniški sistem To narekujejo osimski dogovori in sodobne težnje v mednarodnih trgovinskih tokovih V Zgoniku proslava obletnice osvoboditve Tudi letos prireja zgoniška občinska uprava v sodelovanju z vsemi krajevnimi družbenimi dejavniki proslavo 37-letni-. ce osvoboditve. Že danes na predvečer bo v priredbi ŠK Kras množični nočni netekmo valni spominski pohod iz Sama-torce mimo spomenika v Sale-žu do Zgonika. Zbirališče ob 19. urj pred spomenikom padlim v NOB v Samatorci, odhod pa pol ure kasneje. Jutri bo ob 11. uri osrednja proslava pred občinskim spomenikom v Zgoniku. Spregovoril bo župan, v bogatem programu pa bodo sodelovali godba na pihala s Proseka, slovenska ln italijanska osnovna šola, pevski zbor Rdeča zvezda in recitatorji mladinskega krožka, (bs) Naše včerajšnje poročilo o prvem delu mednarodnega posveta glede izgledov za pomnožitev kontejnerskih tokov skozi gornjejadran-ske luke v luči rastoče blagovne izmenjave med srednjo Evropo in Podonavjem ter deželami v razvoju smo naslovili z vprašanjem: Benetke, Trst, Koper in Reka složno proti monopolu severnih pristanišč? Nadaljevanje posvetovanja, ki se je končalo sinoči s prejemom v jugoslovanskem paviljonu sejmišča pri Montebelu, je potrdilo, da zamisel o sodelovanju med italijanskimi in jugoslovanskimi lukami (tudi nekaterimi manjšinami) sloni na stvarni podlagi. To dokazuje sedmi člen osimskega sporazuma in to kaže tudi nova težnja v gibanju mednarodne trgovine. Osimo nakazuje (in finančno podpira) pot poslovne kooperacije med lukami tostran in onstran Jadra- MMMMIIimuillUlllllllllllllliiMliiluiiMiiiiitlllifliliiiMiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiitiifiiiiiiiiinilllllllliitiUflllllllllllll S POSVETA INŠTITUTA ISDEE 0BD0NA VSKE DRŽA VE ZA VEČJO GOSPODARSKO ODPRTOST EGS Predsednik Comelli o mednarodni vlogi naše dežele - Danes zaključek posveta z nastopom ministra za zunanjo trgovino Caprie problematiko. Stranke sicer še izpolnjujejo predvolilne programe, jasno pa je. da se že bližamo živahnejše mu volilnemu obdobju. Rognoni bo jutri komemoriral Mora Notranji minister Rognoni bo jutri v Trstu komemoriral lik Alda V včerajšnjem nadaljevanju posveta na temo »Evropa, Italija, Jugovzhodna Evropa*, ki poteka v nekem tržaškem hotelu na pobudo Inštituta za preučevanje in dokumentacijo o Vzhodni Evropi ISDEE in ki se bo zaključil danes z nastopom ministra za zunanjo trgovino N. Caprie, je strokovnjake iz Italije in obdonavskih dežel pozdravil predsednik dežele Furlanije - Julijske krajine Comelli. V svojem pozdravnem nagovoru je Comelli orisal prizadevanja deželne uprave, da bi se Furlanija - Julijska krajina rešila iz sedanje marginalnosti v Evropi ter polno uveljavila svojo vlogo povezovalnega člena tudi med ' EGS in balkanskimi deželami. V tej zvezi je govornik omenil tudi vprašanje manjšin in dejal, da si dežela prizadeva, da bi bile te »primerno zaščitene ob polnem spoštovanju ustave in deželnega statuta*. Za deželno vlado sta nato govorila še odbornika za načrtovanje in proračun Coloni in za odnose z Evropsko gospodarsko^ _ skupnostjo Solimbergo. Oba sta naglasila pomen gospodarskega sodelovanja med našimi območji in Balkanskim polo-, tokom ter še zlasti s' soščdnd Jugoslavijo, za kar so dani ugodni pogoji v okviru osimskega sporazuma in nedavne pogodbe o sodelovanju med EGS in SFRJ. V tej zvezi je Solimbergo naglasil tudi pomen novih prometnih infrastruktur v gradnji v na ši deželi ter izrazil pričakovanje, da bo Jugoslavija čimprej poskrbela za avtocestno povezavo med Ljubljano in Trstom. Predstavnik Zavoda za zunanjo trgovino ICE Frittelli je poudaril, da ima Italija razmeroma malo razvite trgovinske odnose z obdonavskimi deželami, saj je njen izvoz v te dežele znašal lani le 11,4 odst. vsega italijanskega izvoza,uvoz pa le 7,9 odst. vsega italijanskega uvoza. Na tem področju so torej dane še široke možnosti nadaljnjega razvoja. Predstavnik družbe ENI Ratti pa je v svojem posegu obravnaval problem energetike in naglasil, da bi morali v Evropi preiti k enotnemu načrtovanju rešitev skupnega energetske-skega problema, pri čemer je ENI pripravljen na sklepanje posebnih sporazumov tudi z obdonavskimi deželami. Nato so sledili posegi predstavnikov posameznih sodelujočih držav. Prof. L. Adamovič z beograjske u-niverze je razčlenil gospodarske odnose, ki jih je SFRJ razvila s tu jino ter se pri tem zadržal zlasti ob sporazumu, ki ga je aprila leta 1980 sklenila z EGS. Gospodarski trenutek ni najbolj prikladen za večji razmah predvidenega sodelovanja — je dejal govornik — prav gotovo pa se bo kooperacija v prihodnje začela stopnjevati, pri čemer bo še posebej prišla do izraza koristnost sodelovanja z Italijo in s Furlanijo - Julijsko krajino. Na govorniškem odru so se nato zvrstili strokovnjaki E. Aleksandrov za Bolgarijo, M. Lo-soncz za Madžarsko, N. Pop za Romunijo in M. Nuri Birgi za Turčijo, ki so vsi izrekli vrsto kritik na račun zunanje gospodarske politike EGS, ki zavira uvoz blaga iz obdonavskih držav. Seriji poročil je sledila razprava, v katero sta med drugimi posegla tudi predstavnik družbe Autostrade Borgia, ki je dejal, da bo družba dogradila avtocesto Videm - Trbiž (to je preostalih 58 km) do leta 1986, in časnikar turinskega lista »La Stampa* Barbieri, ki je med drugim opozoril na gospodarsko uveljavljanje Sovjetske ' zveze v Obdovanju. na, treba je le zrušiti določene pri-hološke pregrade političnozgodovin-skega izvora. Admiral Stocchetti, ki predseduje pristaniškemu skrbništvu v Genovi in je zadolžen za u-sklajanje razvojnih smernic v posamičnih severnojadranskih lukah, je celo omenil možnost, da se Benetke, Trst, Koper in Reka postopno povežejo v enovit pristaniški sistem. Le kako drugače naj si priborijo dostojen delež na skupnem blagovnem prometu v zunanji trgovini držav srednjeevropskega zaledja? Ta promet se suče okoli 46 milijonov ton, na severni Jadran pa odpade pičlih 5,7 milijona ton. To zahteva tudi industrializacija tovornih prevozov v smislu kontej-nerizacije, ki predpostavlja prilagoditev luških naprav, dalij, tovornjakov in železniških vagonov, tako da blagovne pošiljke ni treba odvečno pretovarjati, da mine med njeno odpremo in prejemom najkrajši čas na najkrajši razdalji ob čim nižjih izdatkih. No, jadranska pot, kot jo je imenoval glavni ravnatelj Tržaškega Lyoyda Viezzoli, je za srednjeevropske operaterje, ki trgujejo z vzrodnim Sredozemljem in deželami onkraj Sueza, najkrajša: Trst je npr. Zuerichu 200 km bližji od Rotterdama in Hamburga, Dunaj je 700 km bližnji (po železnici), a Jadran je deželam onkraj Sueza 2.000 milj bližji od severnih evropskih luk. Skupno delo jadranskih luk navzven je nujno tudi še zaradi velikanskih naložb, ki jih terjata tehnološka obnova in specializacija, a prav s tehnologijo bo mogoče povečati zmogljivost in proizvodnost. Nikar pa misliti, da bo kontejne-rizacija prometa skupaj s sistemom ro-ro na mah rešila vse probleme, je opozoril direktor razvojnega oddelka pri luški upravi na Reki Luzavec s pripombo, da si tehnološke dragocenosti lahko privoščijo industrijske države, ne pa dežele v razvoju. Luzavec je edini omenil tudi možnost, da utegnejo zahodnoevropska pristanišča s svo jo zgledno organizacijo temeljito konkurirati severnojadranskim, To pa le še znova potrjuje pravilnost teze o sodelovanju na Jadranu. Poleg omenjenih so včeraj spregovorili Lojze Požar (Intereuropa, Koper), direktor kontejnerskega terminala v Kopru Udovič, predstavnik tržaške luške ustanove Mile-tic-h, zastopnik luške ustanove v Cremoni Dolfini, predstavnik baselskega Intercontainer Koopman, funkcionar italijanskih državnih železnic Troilo, generalni direktor jugoslovanske železniške uprave Brne-lič z Reke, predsednik avstrijskih železnic Wagner, pomočnik direktorja carinske uprave Simič z Reke, njegov avstrijski kolega Man-hart in deželni odbornik za prevoze Rinaldi. (dg) OB SINOČNJI PREMIERI V KULTURNEM DOMU S o*. Sam zakon o cestnem prometu me obvezuje, da pokažem dokumente funkcionarjem, oficirjem ih agentom samo «quando siano ih uniforme o muniti di berretto u-hiforme o di altro distintivo.* Ker kljub izrazu «testuali parole* v ovadbi niso navedene besede, s katerimi je gospod Anto-hazzo zahteval dokumente, se bom Pri njihovi pravilnosti ustavil pozneje. Tu naj ugotovim le to, da je bila uporaba takega poznavalca slovenščine v funkciji tolmača prava žalitev. (Upam. da mi sodni zbor ne bo štel za slabo, de sem si kljub temu. da sem pri Zadeta stranka, upal izreči, kot •talni profesor slovenskega jezika na državni šoli, svoje strokovno mnenje o tem). Ker sem želel vedeti, s kom imam opravka, sem ga prosil, da se legitimira. Gospod Antonazzo je res potegnil iz žepa legitimacijo, toda držal jo je tako, da sem videl le temnordeč ovitek brez vsakega napisa. Zato sem stegnil roko, da bi vzel legitimacijo v roke in videl to, kar je pri legitimacijah treba pogledati: kdo je legitimacijo izdal, fotografijo in o-sebne podatke osebe, na katero se legitimacija! nanaša. Vse to mi ni bilo omogočeno. Pač pa si je redar Marassi v ovadbi privoščil navadno žalitev, ko je zapisal: «Ci6 nonostante continuč imperter-rito nel suo atteggiamento, anche perche, ritengo, non fu in grado di sottrarre il tesserino di legitti-mazione al vigile Antonazzo, che glielo aveva ingenuamente esibito e che egli, con mossa repentina, tento di afferrarlo.* Na koncu redar Marassi pokaže še svoje nepoznavanje cestnoprometnih predpisov, ko pravi: »Poi-che le contestazioni erano ormai palesi (omissis) formulai ripetuta-mente al conduttore responsabile le violazioni da lui commesse, av-vertendolo che avrei proceduto con denuncia ai sensi dell’art. 651 del C.P.*. Iz vsega, kar je v ovadbi navedel konkretnega, izhaja namreč le možnost obtožbe po 135. členu dekreta predsednika republike od 15.6.1959, št. 393, ki v drugem in tretjem odstavku pravi: «1 conducenti dei veicoli sono te-nuti ad esibire, a richiesta dei funzionari, ufficiali ed agenti in-dicati nel comma precedente, il documento di circolazione e la patente di guida, se prescritti, e o-gni altro documento che ai sensi delle presenti norme debbano a-vere con sč, Chiunque viola ie disposizioni - del .pr-esente,. articolo e punito con l’ammenda. da lire quattromila a lire diecimila.* ' Končno bi glede- ovadbe dejal, da iz dvakrat podčrtanega izraza «cittadino italiano* izhaja, da je redar Marassi ostal z miselnostjo v časih, ko je po Evropi odmevalo geslo «Ein Staat, ein Volk, ein Fiihrer* in so v Italiji poskušali uveljaviti podobno načelo. Nimam nič proti temu, da ima mož tako miselnost, saj vendar živimo v državi, kjer je svoboda misli zajamčena. Vendar pa bi rad. da bi si kot javni funkcionar dobro zapomnil, da je šesto od dvanajstih temeljnih načel naše ustave diametralno nasprotno njegovi miselnosti in da je kot javni funkcionar dolžan ravnati se po ustavi in ne po svojem prepričanju. Glede zapisnika prvostopenjske razprave ne mislim govoriti o pomanjkljivostih, ki so obče in izhajajo iz pogojev, v katerih zapisnik nastaja. Pač pa bi omenil netočnost, ki je vsaj po mojem mnenju kršitev zakona. Ko je priča Antonazzo odgovarjal na sodnikovo vprašanje, ali je vprašal obtoženca v slovenščini za osebne dokumente ali za knjižico, je priča odgovorila: «Gli richiesi in lingua slovena i documenti di i-dentificazione e non un libriccino; preciso: patente e libretto di circolazione.* Ker je bila ta trditev zelo daleč od resnice, je moj branilec zahteval, da priča ponovi zahtevo v slovenščini. Priča Antonazzo je dejal: «Dajte knjižico* ali «Dajte mi knjižico*. Branilec je zahteval, da se ta izraz dobesedno vpiše v zapisnik. Sodnik je odgovoril, da ni dovoljeno pisati v zapisnik slovenske besede. Z branilcem sva tedaj zahtevala, naj se vpiše italijanski prevod, in sicer bodisi «Mi dia il libriccino*, bodisi «Mi dia il libretto*. Člen 493 kazenskega postopnika pravi: «Le parti hanno diritto di far inserire nel verbale ogni enuncia-zione a cui abbiano interesse e che non sia contraria alla legge.* Kljub temu v zapisniku ni sledu o pri-čini izjavi. Toda zakon gre še dalje, ko pravi: «L'ordinanza del presidente o del pretore che ri-fiuta o limita 1’inserzione č impu-gnabile a norma degli articoli 200 e 438.» V sodnih spisih pa sploh ni sledu o kaki sodnikovi odredbi v tem smislu. Glede razprave naj omenim le dejstva, ki so, vsaj po mojem mnenju, kršitev zakona. 443. člen kazenskega postopnika pravi: «Nel corso del dibattimento l’imputato ha facoltš di fare tutte le dichia-razioni che ritiene opportune, pur-che si riferiscano alla sua difesa. Il presidente o il pretore impedi-sce ogni divagazione, e, se l’im-putato persiste, lo fa allontanare dall’udienza.» Med razpravo pa se je dogodilo, da sem prosil za besedo in mi je pretor ni hotel dati. Ko sem se skliceval na 443. člen pa mi je rekel: «Lei non mi insegnera gli articoli.* Ko sem kasneje hotel povedati, vedno v smislu 443. člena, še eno izjavo, mi je pretor dejal, da me bo dal odstraniti iz dvorane, če ne bom miroval. Preciziram, da vsaj v e-nem primeru, ko sploh še nisem spregovoril, sodnik ne more u-temeljiti svojega ukrepa z izgovorom, da sem šel vstran od argumenta. ker sploh ni mogel vedeti, kaj nameravam reči. Razsodba se že v samem začetku oddaljuje od dejstev, ki izhajajo iz ovadbe in iz zaslišanja prič. Sodnik namreč pravi «tale Samo Pahor, richiesto dal V.V. Marassi Gabriele in servizio di viabilita lungo questa via Coroneo di dare indicazioni sulla propria i-dentita personale e di esibire i documenti del veicolo alla cui guida si trovava*, medtem ko v ovadbi stoji »rifiuto categoricamente di esibire i propri documenti personali e quelli relativi all'abilita-zione alla guida di autoveicoli* (2. stran. 1. in 2. vrstica). «anche a questo funzionario rifiuto di e-sibire i propri documenti (2. stran;.' 24. in 25. vrstica), v zapisniku razprave pa «il vigile urbano in borghese formuld alTimputato la richiesta dei documenti di iden-tificazione* (3. stran. 8. in 9. vrstica), «aveva tradotto la mia richiesta di documenti* (3. stran, 11. vrstica), «il collega chiede-va in lingua italiana i documenti di identificazione* (3. stran. 22. in 23. vrstica), «gli richiesi in lingua slovena i documenti di i-dentificazione e non un libriccino: preciso: patente e libretto di circolazione*. Na nekaj mestih se pojavi tudi glagol »legittimarsi* (o-vadba stran 2, vrstica 9., 23.-24.; zapisnik razprave stran 3, vrstica 11.), ki ga boljši slovarji italijanskega jezika (na primer Devoto, Mestica, Palazzi, Zingarelli) ne poznajo, ki pa pomeni «pokazati dokumente*. Dobro se tudi spominjam, da je sodnik izrecno vprašal redarja Marassija, ali je vprašal po generalijah ali po dokumentih, nakar je redar Marassi odgovoril, da je vprašal po dokumentih. Bil sem prepričan, da sodnik ugotavlja, da teza o kršitvi 651. člena kazenskega zakonika sploh ni vzdržljiva in nisem zahteval, da se redarjev odgovor da na za- pisnik. Sodnik sam pa ga iz meni neznanih razlogov tudi ni dal vnesti v zapisnik. Kljub temu pa v razsodbi trdi, da je redar Marassi izjavil «che 1'imputato non aveva ottemperato ne alla richiesta delle generalita da lui formu-lata in lingua italiana nč alTin-vito rivoltogli in lingua slovena dal collega Antonazzo.* Tudi nadaljnja sodnikova trditev, da je priča Antonazzo izpovedala, da mu je obtoženec izročil dokumente šele po odhodu redarja Marassija, ni osnovana na izjavah, ki stoje v zapisniku. Ker sodnik pravi, da sem ponovno poizkušal premakniti pozornost sodne preiskave na interpretacijo 5. člena Posebnega statuta priloženega Londonski spomenici in na njeno konkretno izvajanje v od- oni, predviden v členu 651 in sta zato najvišji možni kazni v razmerju 1:8. Iz izjav prič v zapisniku je jasno razvidno, da sta me spraševala po vozniškem in prometnem dovoljenju in ne po čem drugem. Zato tudi nisem mogel prekršiti nobenega drugega predpisa kot samo 2. odstavek 135. člena dekreta predsednika republike številka 393 od 15. junija 1959, znanega pod imenom cestni zakonik. V tem primeru pa vsa zadeva sploh ne spada v pristojnost pretorja. Toda dopustimo, da je to v njegovi pristojnosti. Tudi v tem primeru me lahko samo oprosti, če le upošteva obstoječe zakone. Sam sodnik je v razsodbi priznal upravičenost moje želje, da uveljavim svoje pravice v smislu 5. člena po- Dve stranici tržaške sodnijske palače nosih med slovensko manjšino in italijanskimi oblastmi, ki se pa razprave ne tičeta, bom vprašanje obravnaval najprej tako, kot bi Posebni statut sploh ne obstajal. 651. člen kazenskega zakonika pravi: «Chiunque, richiesto da un pubblico ufficiale nelPesercizio delle sue funzioni, rifiuta di dare indicazioni sulla propria identita personale, sul proprio stato o su altre qualita personali č punito con 1'arrestu fino a un mese o con 1’ammenda fino a lire 80.000.» Besedilo zakona je jasno: gre za zahtevo po osebnih podatkih, ne pa za zahtevo po osebnih dokumentih. Zgodovinsko je tudi jasno, zakaj ne gre za zahtevo po osebnih dokumentih. Kazehski zakonik je bil razglašen s kraljevim dekretom številka 1938 od 19. oktobra 1930, prvi predpis, ki govori o osebnih izkaznicah pa je kraljevi dekret številka 773 od 18. junija 1931. Toda tudi ta predpis ne predpisuje o-sebne izkaznice za vse državljane, temveč pravi v 2. odstavku 4. člena, da oblast javne varnosti «Ha facoltš inoltre di ordinare alle persone pericolose o sospette di munirsi, entro un dato termine, della carta di identita e di esibirla ad ogni richiesta degli ufficiali o degli agenti di pubbllca sicurez-za.» Skratka po še danes veljavnih predpisih pošten državljan ni dolžan imeti osebne izkaznice in razen v posebnih primerih ni dolžan niti imeti, niti kazati oblastem kakršnekoli dokumente. Zato je bilo na primer ob sestavi cestnega zakonika potrebno posebej določiti: «1 conducenti dei veicoli sono tenuti ad esibire, a richiesta dei funzionari, ufficiali ed a-genti indicati nel comma precedente, il documento di circolazione e la patente di guida. se prescritti, e ogni altro documento che ai sensi delle presenti norme debbano a-vere con se.» Zakonodajalec tega upravnega prekrška še zdaleč ni štel za tako hud prestopek kot je ■iiiiniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiinuiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiKHii 4. JULIJA - NA DAN BORCA V SLOVENIJI Na Bukovem bodo odkrili spomenik 24 padlim garibaldinskim borcem Padli so 21. januarja 1945 v spopadu domobranci • Pokopani so v grobnici 4. julija — na dan borca — bodo na Bukovem slovesno odkrili spomenik 24 garibaldincem, ki so tu padli 21. januarja 1945 v spopadu z Nemci in domobranci. Takrat so padli: Nello Bigotti, Videm, Romano Blasin, Sovodnje, Mario Mauric, Gradišče, Sergio Galliussi, Gradišče, Giuseppe Fi-lippin, Erto Casso, Gino Grego-ratti, Palazzolo Stella, Renato Franzolini, Videm, Adelchi Cecotti, S. Giovanni Nat., Giovanni Galle-rio, Lanzano, Silvano Gratton, Me-deuzza, Cesare Iuri, Videm, Leo lacobuzzi, Faedis, Giovanni Ba-gnarol, Pordenon, Romano Blasin, Sovodnje, Luigi Comelli, Visco, Ottorino Pascolino, Videm, Aldo Zanuttin, Chiasettis, Giovanni Maz-zola. Casalmaggiora, Nicola Mana-dia. Nicastro, Aldo Olivo, Manza-no, Angelo Nimis, Faedis in Mario Mauri, Gradišče. Nemško domobranski napad je preživel Oscar Carderola iz Vidma (Ul. Petrarca), ki je do nedavna vsako leto obiskoval Bukovo. Padli garibaldinci so pokopani v skupni grobnici v Cerknem. Garibaldinci so pripadali bataljonu «Mameli» 158. italijanske brigade «Antonio Gramsci* udarne divizije »Garibaldi Natisone*. Bataljon »Mameli* so ustanovili 17. junija 1944, divizijo «Garibaldi Natisone* pa dva meseca kasneje, to je 17. avgusta 1944. Navedena divizija je bila razporejena v Beneški Sloveniji in se začela 24. decembra 1944 premeščati čez Liške Ravne, prek Soče na Čadrg pri Tolminu in prek Bače na šentviško planoto na osvobojeno območje Cerknega, kamor je v celoti prispela 5. januarja 1945. V tem času je divizija »Garibaldi Natisone* imela 971 mož ter 599 pušk, 165 brzostrelk, 9 težkih in 63 lahkih strojnic, 2 piata - protitankovska metalca in dva minometa 81 mm. Premestitev divizije je poveljstvo 9. korpusa NOV Jugoslavije ukazalo v prepričanju, da bo v zimskih razmerah tako velika e-nota težko obstajala na zelo izpo-. stavljenem ozemlju Beneške Slove-| nije, medtem ko jo bo v okviru z Nemci in v Cerknei.i I glavnine korpusa moč bolje upo-1 rabiti. Italijanska udarna divizija »Garibaldi Natisone* je bila razmeščena severno in vzhodno od Cerkna ter varovala s te strani osvobojeno ozemlje in hkrati skrbela za njegovo oskrbo z živino in živežem. Pri eni svojih akcij je patrulja bataljona «Mameli» 21. januarja 1945 pri Bukovem padla v nemško-domobransko zasedo in izgubila 24 borcev. Spomenik 24 padlim garibaldincem na Bukovem bodo postavili krajevni odbor ZZB NOV Bukovo in občinski odbor ZZB NOV Idrija s sodelovanjem pokrajinskega odbora Vsedržavnega združenja partizanov (ANPI) v Vidmu. Na spomeniku bosta napisa: »V januarju 1945 je tu padlo za svobodo narodov proti skupnemu sovražniku človeštva 24 garibaldin-cev iz Furlanije. Slava jim!* «24 Garibaldini Friulani per la Libertš dei popoli contro il co-mune nemico dell’umanita qui cad-dero nel gennaio 1945. Gloria a lorol* JOŽE OBLAK sebnega statuta, ko pravi »scopo (omissis) sicuramente degno di miglior causa*. Čeprav zvenijo te besede nekoliko ironično, je sodnik štel »suindicati motivi ideali* kot olajševalno okoliščino in mi naložil globo v znesku 60.000 lir, medtem ko je javni tožilev zahteval globo 80.00 lir. Toda obramba lastnih pravic v italijanskem pravnem redu ni samo olajševalna o-kolnost, saj 52. člen kazenskega zakonika pravi: «Non e punibile chi ha commesso il fatto, per es-servi stato costretto dalle necessl-tš di difendere un diritto proprio od altrui coutro il pericolo attuale di unoffesa ingiusta, sempre che la difesa sia proporzionata all'of-fasajc.. Samo po sebi je umevno, da velja 52. člen kazenskega zakonika, ki govori o zakoniti obrambi, tudi za kršitev 651. člena kazenskega zakonika. Če analiziramo dalje besedilo razsodbe, vidimo, da sodnik ni dojel nečesa bistvenega, in sicer pomena 6. člena republiške ustave. Zato hvali na vse pretege moje znanje italijanščine in s tem znanjem poskuša utemeljevati mojo krivdo, češ, razumel je, kaj sta redarja hotela, pa ni hotel izvršiti tega: obstaja tudi subjektivni element krivde! šesti člen ustave daje jezikovnim manjšinam povsod tam, kjer se izvaja, pravico, da govore z oblastmi v svojem materinem jeziku, in nalaga oblastem dolžnost, da s pripadniki jezikovnih manjšin občujejo v njihovem materinem jeziku. Za našo deželo pa kljub 10. prehodni določbi republiške ustave še ni izvršilnih določb za ta člen. Torej je ustava dvakrat kršena. Jaz sem diskriminiran v odnosu do Francozov v Dolini Aoste in v odnosu do Nemcev na Južnem Tirolskem. Tako je kršen še 3. člen republiške ustave. Toda namesto, da bi se sodnik postavil proti kršilcem ustave, se postavi zoper žrtev te kršitve trdeč, da sploh ne gre za vprašanje razlage 5. člena Posebnega statuta. Očitno ne ve, da vsebuje Posebni statut v bistvu iste določbe kot izvršilni predpisi za 6. člen ustave v Aosti in na Tirolskem. Skratka, da je Posebni statut, dokler ga oblasti spoštujejo in izvajajo, sanacija za hudi zločin kršitve republiške ustave, ki ga italijanski politiki že skoraj trideset let izvajajo v škodo slovenske jezikovne manjšine v Italiji. Končno trdi sodnik, da sem razumel zahtevo redarjev tudi zato, ker mi jo je gospod Antonazzo prevedel v slovenščino. Toda temu ni tako. Antonazzo zna slovensko tako malo, da bi ga jaz sploh ne bil razumel, ko ne bi znal italijansko. Če se je drznil na razpravi trditi »Conosco la lingua slovena in modo da farmi ca-pire, conosco le parole piu im-portanti*, je to lahko storil samo zato, ker precenjuje svoje znanje. Ko je nepoklican priskočil na pomoč redarju Marassiju, je za dokumente rabil izraz «knjigica». Tega izraza sploh ni v nobenem slovarju slovenskega jezika, ker pripada sferi otroškega izražanja. Do razprave je toliko napredoval, da je uporabil izraz »knjižica*. Toda kaj pomeni ta izraz v slovenščini? Ra zen majhne knjige pomeni tudi nekaj dokumentov, seveda v zvezi s primernimi pridevniki, in sicer čekovno knjižico, delovno knjižico, hranilno knjižico, vojaško knji žico, zdravstveno knjižico in dijaško knjižico. V slovenskem narečju v okolici Trsta pa pomeni zvezek. Skratka, Slovenec, ki ne pozna italijanščine, ne more razumeti. da zahtevaš od njega prometno dovoljenje, če ga sprašuješ po knjižici. Trst. 8. marca 1977 Trst, 3. maja 1982 SAMO PAHOR GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVENIJE Jugoslovani so se že nekako privadili na slabo izbiro v trgovinah Kronisti neusmiljeno beležijo, na jugoslovanskem trgu, torej v trgovinah, čedalje pogosteje prihaja do motenj. Zdaj zmanjka tega blaga, zdaj onega. Tako je že približno dve leti. Seznam izdelkov, ki jih je v jugoslovanskih trgovinah težje dobiti — včasih je preskrba skoraj vse leto normalna, nato pa se toliko zatakne, da posameznih izdelkov ni mogoče nikjer dobiti — je čedalje daljši. V zadnjih dveh letih je najčešče primanjkovalo olja, sladkorja, kave, pralnih praškov, toaletnega papirja, kvasa, žarnic, zdravil, plinskega olja, kurilnega olja, bencina, premoga, elektrike, močnih krmil, umetnih gnojil, gum za tovornjake, žebljev, pomaranč, banan,.. . Pri tem so našteti le glavni izdelki, toda vedeti je treba, da so trgovine skromno založene tudi z drugimi stvarmi. Primanjkuje zlasti tehničnega blaga, katerega izbira že sicer ni bila dobra. Kako je s tem, lahko najbolje pove naslednji primer: Kupec je v znani Ljubljanski trgovini spraševal po krožnih žagah. Ta izdelek v Sloveniji komaj nekaj kilometrov narazen izdelujeta kar dve tovarni. Trgovec je povsem resno odgovoril, da tega izdelka že toliko časa nimajo, da je že skoraj pozabil, kakšen je. V podrobnih primerih trgovci na vprašanje, kje je mogoče dobiti tak izdelek v Ljubljani, brez sramu odvrnejo: na koncu Tržaške ali na koncu Celovške. Torej v Trstu in v Celovcu. In res je letos naval na trgovine v zamejstvu ponovno izjemno velik, kar potrjuje, da ljudje ne hodijo po nakupih v tujino zaradi razpisnosti, ampak zato, ker marsičesa doma ni moč kupiti. Ob tem je razumljivo, da zelo lepo cvete tudi prekupčevanje, Kako tudi ne! Kavo je na črni borzi v Beogradu komajda še dobiti za 1400 dinarjev, vendar pa blago, ki ga preprodajalci kupujejo v zamejskih trgovinah, ni namenjeno samo za Jugoslavijo, pač pa vodijo njihove poti naprej v druge balkanske države, zlasti v Romunijo. Pri orisu zdajšnjih razmer na jugoslovanskem trgu sicer ne gre pretiravati. Zaradi slabo založenih trgovin še ne prihaja do kakšnih resnih napetosti ali vznemirjanj med ljudmi. Zlasti vladni ljudje, odgovorni za preskrbo, često razlagajo, zakaj prihaja do pomanjkanj in zagotavljajo, da se trudijo za izboljšanje preskrbe, hkrati pa opozarjajo, da si vsega v zdajšnjih težkih gospodarskih časih in v obdobju, ko je treba povsod varčevati, ni mogoče privoščiti. Ljudje take razlage razumejo. Razumejo, da ni surovin in reprodukcijskega materiala, ker smo morali to izvoziti ali pa nismo mogli uvoziti, ker je treba paziti na vsako devizo. Razumejo, da ni deviz za nakup posameznih stvari (pomaranče, banane, kava ...). Lahko bi rekli, da se je torej povprečen Jugoslovan nekako navadil živeti s tem, da posameznih stuart nekaj časa ne-bo mogel kupiti. Zato navali v trgovine takrat, ko so založene in si nakupi precej za zalogo. Tako njegovo početje so prav tisti vladni ljudje, ki so najvolj odgovorni za preskrbo, že velikokrat označili, za nakupovalno mrzlico, pri čemer ima seveda ta oznaka močno slabšalen prizvok. Ljudje so bili na nek način celo obtoženi, da sami delajo nered na trgu in da zaradi takega nereda prihaja do motenj pri preskrbi. Ni mogoče reči, da si posamezne republiške vlade ne prizadevajo, da bi bila preskrba čimbolj normalna. Pritrditi moramo na primer slovenskemu ministru za preskrbo, ki je pred dvema mesecema, ko je v slovenski republiški skupščini poročal o tem, kakšna naj bj bila preskrba letos, na začetku svojega poročila zatrdil, da je slovenska vlada posvečala lani preskrbi trga z osnovnimi živili in drugimi izdelki vsakdanje rabe posebno pozornost in da je sprejemala številne u-krepe ter da namerava tako tudi letos, da pa nekaterih motenj na trgu ne bo mogoče povsem odpraviti. Pravzaprav se čudno sliši, da se mora celotna slovenska vlada ukvarjati na svoji seji s tako drobnimi zadevami, kot je na primer vprašanje, zakaj ni v trgovinah dovolj toaletnega papirja in da mora celo zvezna vlada zaradi tega nesrečnega papirja sprejeti poseben ukrep, s katerim je skušala Jugoslovanom zagotoviti dovolj naenkrat tako dragocenih papirčkov. Že dejstvo, da se morajo s takimi drobnimi stvarmi ukvarjati posamezne republiške vlade in celo zvezna, dokazuje, da je postalo gospodarsko življenje v Jugoslaviji zelo zapleteno, vendar ga s posameznimi stvarmi še bolj komplicirajo. Sprejetih je cela vrsta dogovorov in podpisanih kopica sporazumov zato, da bi bila preskrba boljša. Nedavno tega so se dogovorili, kaj storiti in kako ukrepati, da bi bil celoten jugoslovanski trg normalno oskrbovan z nekaterimi izdelki, ki jih nikakor ne bi smelo primanjkovati. Gre za dogovor o preskrbi s tako važnimi izdelki kot so nekatere vrste hrane, zdravila, pralni praški in še nekateri izdelki. Ker je najpogostejši vzrok za pomanjkanje teh izdelkov premalo deviz, so se dogovorili, da bodo vse republike skupaj zbrale potrebne devize — nekaj več kot milijardo dolarjev. Toda kljub dogovoru, ki so ga podprle tudi vse politične organizacije, se razmere na žalost niso uredile, ker dogovora v praksi ne uresničujejo. To pomeni, da republike ne zberejo toliko deviz, kot bi bilo potrebno in zato ni mogoče kupiti tistega, kar na trgu najbolj primanjkuje, čeprav je treba povedati, da hrane — predvsem pa vseh glavnih prehrambenih izdelkov — ne primanjkuje. Pač pa npr. v nekaterih republikah prav zdaj že močno primanjkuje pralnih praškov. Že to, da so precejšnje razlike med posameznimi republikami, » Sloveniji pralnih praškov na primer sploh ne primanjkuje — kaže, da je preskrba močno odvisna od tega, kako resno se s temi težavami ukvarjajo na posameznih koncih. V Jugoslaviji so prepričani, da so slovenske trgovine sorazmeroma dobro založene in zaradi tega hvalijo tudi slovensko vlado, vendar menijo, da je tako tudi zaradi bližine meje in pa zato, ker slovenska industrija največ izvaža in lahko zato tudi največ uvaža. Toda prav neverjetno je bilo razočaranje številnih novinarjev iz vse Jugoslavije, ko so pred nedavnim spremljali slovenski partijski kongres, pa v Ljubljani niso mogli kupiti kave, čeprav so bili prepričani, da je kave v Ljubljani vedno dovolj in je za kongres nikakor ne bi smelo zmanjkati. Podobno temu je tudi presenečenje tistih iz Slovenije, ki so bili okoli prvomajskih praznikov na Hrvaškem, pa so lahko tam kupili banane, torej tisto južno sadje, ki ga v slovenskih trgovinah niso prodajali že nekaj mesecev: To dokazuje, da je preskrba še kako odvisna od iznajdljivosti vseh tistih, ki morajo bdeti nad njo. Dejstvo pa je, da je v tej verigi najslabši prav tisti del, ki bi moral biti najmočnejši —■ trgovina. Kritike na trgovce letijo z vseh strani. Čeprav je njihov zaslužek odvisen od tega, koliko prodajo, jih to, da imajo nekatere prodajalne police prazne, ne moti kdo ve kako. Res pa je, da se morajo otepati s hudimi pritiski in izsiljevanji. Tiste tovarne, ki izdelujejo tako blago, po katerem je največje povpraševanje, postavljajo najrazličnejše pogoje: hočejo pretirane devizne prispevke oziroma zahtevajo, da jim mora trgovina del blaga plačati z devizami, zahtevajo vezano prodajo, hočejo posojila . .. Počnejo vse tisto, kar je včasih, ko svojega blaga tovarne niso mogle prodati, delala trgovina. Inšpektorji ne morejo narediti reda, ker ne dobijo opore pri trgovcih, kajti trgovci ne izdajo svojih »partnerjev*, saj bi potlej dobili od njih še manj blaga v svoje trgovine. Kadar pa se trgovci in proizvajalci ne u-spejo dogovoriti, ostanejo prodajne police seveda prazne. Vzrokov za pomanjkanje je še cela vrsta. Vedeti je treba, da se je moralo jugoslovansko gospodarstvo močno usmeriti v izvoz. Kot smo že nekajkrat zapisali, je lani to nalogo več kot zadovoljivo opravilo. Zato je prisiljeno zanemarjati domači trg. Res pa je, da lahko samo močno povečan izvoz o-mogoči uvoz tistega, česar zdaj na jugoslovanskem trgu pogosteje primanjkuje. Takšno vzročno — posledično povezavo ni lahko držati v raznovesju, toda vseeno je pri tem v Jugoslaviji veliko nespretnosti in neposlovnosti. Nerazumljivo je npr., da tftočno primanjkuje žarnic, čeprav imamo precej tovarn, ki delajo raznovrstne žarnice. Te tovarne veliko izvozijo, ker veljajo njihovi izdelki o za kvalitetne. Lahko pa bi naredili še veliko več žarnic tudi za domači trg. Če bi imele dovolj vol-framovih nitk iz uvoza. Toda teh jim nekdo ne dovoli uvoziti. Pač pa je morala država zaradi močnega pomanjkanja žarnic uvoziti iz — Albanije in to slabe kvalitete, zato so hitro pošle. V tovarnah žarnic so izračunali, da bi za toliko denarja, kolikor ga je bilo porabljenega za uvoz ene žarnice, uvozili toliko volframovih nitk, da bi lahko naredili doma tri žarnice. Podobno je bilo s pralnimi praški. Ko jih je povsem zmanjkalo, ni bilo drugega izhoda, kot hiter uvoz. Uvoženi pralni praški so bili precej dražji od domačih. Če bi ravnali gospodarno, bi namesto ene tone pralnih praškov lahko za enako vsoto deviz uvozili toliko potrebnih surovin za pralne praške, da bi domače tovarne naredile pet ton teh praškov. Takih nesmislov je še veliko. Največ jih zagreši državna gospodarska politika. Hotela je na primer izboljšati preskrbno z zdravili. Da bi to dosegla, je zvezna vlada prepovedala izvoz zdravil, češ da jih bo tako ostalo dovolj za domači trg. Toda na drugi strani je tudi za farmacevtske tovarne še obveljala zahteva, da lahko uvozijo samo toliko surovin za izdelavo zdravil, kolikor bodo izvozili, da mora biti torej njihova devizna bilanca vsaj približno izenačena. Na eni strani torej prepovedan izvoz in hkrati na drugi strani zaradi tega onemogočen uvoz. Povsem jasno pa je, da je celotna svetovna farmacevtska industrija tako močno medsebojno povezana, da brez takšne povezave sploh ne more obstajati. In jugoslovanska, zlasti pa slovenska farmacevtska industrija, ni tako nepomemben del svetovne proizvodnje zdravil, saj za to industrijo izdeluje že veliko pomembnih preparatov, veliko pa jih od nje kupuje. Toda predpisovalca, ki je prepovedal izvoz, se ni dalo dolgo časa prepričati, kako življenjsko pomembna je ta povezava. Šele čedalje slabša preskrba z zdravili je bila komajda toliko prepričljiva, da je predpis delno umaknjen. Slika zdajšnjih razmer na jugoslovanskem trgu ni najlepša, vendarle tudi ni tako črna, kot jo prikazujejo v nekaterih zahodnoevropskih časopisih, vendar ne moremo mimo dejstva, da takšne razmere na trgu niso več samo gospodarski problem, pač pa, da čedalje bolj postajajo že političen problem. Reševati pa je te težave mogoče samo z gospodarskimi prijemi. Ker pa je podobno na vseh ostalih gospodarskih področjih in ne samo s trgovinami, bodo potrebni temeljiti zasuki. Zato se zdijo upravičene zahteve tistih, ki dokazujejo, da je v Jugoslaviji potrebna temeljita gospodarska reforma. JOŽE PETROVČIČ V ČETRTEK V GALLUSOVI DVORANI V TRSTU Nastop ljubljanskega Kvarteta violončelov bo zagotovo zanimiva koncertna prireditev Ansambel, ki ga sestavljajo znani slovenski glasbeni mojstri, spominja na običajni godalni kvartet, le da je zvočno gostejši in vsekakor bolj poln Po nadvse uspelem koncertu violinista Tomaža Lorenza in kitarista Jerka Novaka, bo v četrtek, 13. maja. ob 18.30 v Gallusovi dvorani na šoli Glasbene matice, tudi tokrat po posredovanju Glasbene mladine Slovenije, nova zanimiva koncertna prireditev. Nastopil bo namreč komorni ansambel nenavadne sestave — kvartet violončelov, v katerem igrajo znani slovenski violončelisti: Miloš Mlejnik, Matija Lorenz, Stanislav Demšar in Edi Majaron. V prvem delu koncerta bodo na sporedu FRANCKOVE Courante in Gagliar-da, Concertooe Lucijana Marije ŠKERJANCA, BARBEROV Adagio ter «A quattro» Primoža RAMOVŠA, v drugem delu pa bo kvartet izvedel Bachianas B.asileiras št. I brazilskega skladatelja Heitora VILLA - LOBOSA. Kvartet violončelov iz Ljubljane je bil ustanovljen na pobudo Matije Lorenza. Ansambel sestavljajo priznani slovenski čelisti, ki imajo dolgoletne izkušnje v komornem muziciranju in so kot nova komorna skupina v sorazmerno kratkem času dosegli visoko poustvarjalno raven. Ljubljanskemu občinstvu in glasbeni kritiki so se z velikim uspehom prvič predstavili v septembru leia 1978. Poleg standard ne literature, ki je za ta neobičajen ansambel sorazmerno obsežna. ima kvartet v svojem programu tudi precej domačih del. med katerimi prednjačijo skladi« L. M. Škerjanca Kvartet violon čelov je vzbudil zanimanje tudi pri sodobnih slovenskih skladateljih. ki so ansamblu posvetili svoje'skladi«, tako P. Ramovš, V. Hrovat in P Mihelčič. Kvartet violončelov spominja po svoji zvočnosti na običajni godalni kvartet, le da je zvočno gostejši in bolj poln. S svojimi koncerti, gostovanji in snemanji za radio in televizijo, si ansambel ustvarja vse večjo popularnost in ugled. Glasbeni kritik ljubljanskega De la Leon Engelman je o kvartetu tako napisal: «... Kvartet violončelov je gotovo zanimiva ko morna zasedba, ki ima kljub mogoče nenavadni sestavi še kar devolj literature, originalne in priredb. Širok zvočni razpon instrumenta omogoča dovolj pestro in raznovrstno igro. Dejstvo, da smo dobiti domač tovrstni ansambel, velja pozdraviti . . . Intenzivna polna zvočnost violončela kot c pevskega;- instrumenta razkošnih možnosti širokega razsega prihaja v kvartetu do izredne veljave, ko zazveni izpolnjeno sozvočje štiri-gtasja. Nastopajoči kvartet violončelov ima poleg že utečene rutine lu sporeda dodalo ustrezen zvočni sijaj .. .» A poglejmo pobliže člane kvartete: MILOŠ MLEJNIK je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani in zaključil tretjo stopnjo študija pri prof. O. Bajdetu. Podiplomsko se je izpopolnjeval in opravil koncertni izpit v Kijlnu pri prof. S. Palmu. Prejel je več nagrad, med temi prvo nagrado na tekmovanju mladih jugoslovanskih umetnikov v Zagrebu 1. 1973, drugo nagrado na Mendelssnhno-vem tekmovanju v Berlinu 1. 1972, prvo nagrado na tekmovanju A. Vorster v KcSlnu 1. 1972 in prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju komorne glasi« v Colmarju 1. 1977. Koncertiral je doma ter v Italiji, Avstriji. ZR Nemčiji, ČSSR in drugod. Je solist orkestra Slovenske filharmonije in profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. MATIJA LORENZ je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Č. Šedlbauerju in na istem zavodu opravil tudi podiplomski študij. Izpopolnjeval se je pri prof. E. Mainardiju v Rimu, za komorno glasbo pa pri prof. G. Agostiju v Rimu, S. Lo-renziju v Sieni ter pri prof. L. Lani in R. Zanettovichu v Trstu. Prejel je prvo nagrado,za komorno glasbo na tekmovanju v Zagrebu 1. 1961, medaljo Zveze jugoslovanskih skladateljev 1. 1970, nagrado za najboljši komorni posnetek jugoslovanke RTV v Ohridu 1. 1972, nagrado Društva slovenskih skladateljev 1. 1975. Od lete 1954 je član Tria Lorenz, s katerim je koncertiral skoraj po vsej Evropi. Severni in Južni Ameriki ter Afriki. STANISLAV DEMŠAR je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. O. Bajdetu, podiplomski študij je opravil na istem zavodu pri prof. C. Ške- rjancu. Je član godalnega kvarteta in solo čelist orkestra RTV-Ljubljana. EDI MAJARON je magistrira) na Akademiji za glasbo v Ljub ljani pri prof. O. Bajdetu. Prejel študentsko Prešernovo nagrado leta 1964. Izpopolnjeval se je pri prof. M. Sadlu in S. Večtomovi v Pragi ter pri prof. Navarri v Sieni. Nastopal je solistično ali kot član raznih komornih skupin — pred časom Godalnega kvartete RTV - Ljubljana, Slovenskega kvarteta, Schole Labaccnsis, ansambla »Slavko Osterc» in «Da camera*. sedaj pa Tržaškega baročnega ansambla in Slovenskega komornega orkestra — po vsej Sloveniji in v večjih centrih Jugoslavije ter v Italiji, Švici, obeh Nemčijah, na Poljskem, v ČSSR. Snemal je za radijske in televizijske programe v Jugoslaviji in Italiji. ALEKSANDER ROJC ENAJSTA PEVSKA REVIJA PRIMORSKA POJE Prav zadovoljivo poprečje V Ajdovščini je tokrat nastopilo kar enajst pevskih zborov Enajsta pevska revija »Primor-ska pojev je bila v Ajdovščini. Na stopili so: dekliški zbor »Slovenski šopek* iz Mačkolj, moški zbor iz Bukovja pri Postojni, dekliški zbor «Danica» z Vrha, moški in mešani zbor »Venček* iz Dutovelj, mešani zbor iz Vrtojbe, moški zbor iz Kobarida, mešani zbor »Drago Bajc* iz Vipave, žensk) zbor »Slovenijales« in komoro moški zbor iz Idrije ter moški zbor »Franc Zgomk* iz Branika Če bi po kakovostnem povprečji, večiha pevskih revij bila enaka ali se ji vsaj kolikor toljko pribli ž,ala, potem bi Vsekakor lahko bi li zadovoljni s splošno pevske kulturo na Primorskem in v zamejstvu. v tem trenutku. Za re vijo, v Ajdovščini namreč lahko rečemo, da je prinesla celo nekaj ugodnih presenečenj, med temi prvi nastop mešanega zbora iz Vrtojbe, nastop mešanega zbora iz Vipave in ženskega zbora *i?lpye/ venijales* iz Idrije, pa tudi komornega zbora iz istega mesti., ki so reviji vtisnili, najmarjcaiit-nejšj delež. Mešani zbor iz Vrtojbe združuje same mlade glasove, ki pojo čisto in ubrano, kar je znak natančnega dela in solidne priprave. Razumljivo, da mladi in lepi moški glasovi nimajo še svojega pravega volumna, zlasti nasproti de kliškim glasovom, ki so polnejši, vendar zvenijo homogeno in se zlasti v manjših dinamičnih stopnjah lepo zlivajo v celotno zbo-rovo ubranost. Opozoril bi pa na dihanje, ki ni pri vseh pevcih dovolj uvežbano. Interpretacije za začetek primerno izbranega sporeda so bile prepričljive, motijo pa ponekod podaljšane pavze. Zbor je pevsko discipliniran: uspešen nastop obete, da bi se utegnil razviti v glasovno čvrsto izoblikovano pevsko skupino, ki bi lahko segla po tehtneie izbrani slovenski zborovski literaturi. Mešani zbor iz Vipave je na tej reviji pokazal svojo do sedaj najvišje doseženo raven, tako po glasovni ubranosti kakor po muziciranju. Tudi spored je bil dobro izbran. Bilo je sicer nekaj senčnih strani, ki pa na oblikovanje in vtis prepričljivega kreiranja niso bistveno vplivale: pojavila se,.namreč pri naraščanjih izstopanja pri altih ter nekaj rahlih nižanj pri sopranih. Zlx>r je, v primerjavi z lanskim; nastopom, kakor prenovljen v svoji interpreta-cijski sproščenosti pa tudi po določeni svežini celotnega zvoka ~ znak, da so se pevci temeljito pripravili, da se je pevovodja lahko osredotočil na logično se razvijajoče interpretiranje. Ženski zbor »Slovenijales* iz I- skuphega muziciranja tudi odlične instrumente, kar je dobršnemu de- SEDMA IN OSMA KNJICA TITOVIH ZBRANIH DEL Čas od maja do novembra 1941 Gre za dobo, ko KPJ stopa na zgodovinsko prizorišče z revoludonarno odločnostjo Z izidom 7. in 8. knjige Titovega zbranega dela v slovenskem prevodu je zaključenih prvih deset knjig (od predvidenih več kot 46) temeljito in zgodovinsko znanstveno zasnovanega izdajanja kompletnega opusa Josipa Broza Tite. Tudi sedma knjiga posega v izjemno pomembno obdobje boja, saj so v njej objavljeni Titovi spisi, ki so nastali v obdobju od maja do novembra 1941, se pravi v obdobju. ko slopa KPJ na zgodovinsko prizorišče z revolucionarno odločnostjo, da vzame usodo jugoslovanskih narodov v svoje roke. V knjigi je zbranih 79 člankov, razglasov, navodil, ukazov, pohval in sporočil generalnega sekre terja KPJ in komandanta glavnega štaba NOPOJ. oziroma vrhovnega komandanta NOPOJ. Tako lahko bralec v tej knjigi od stra ni do strani sledi glavnemu toku vstaje, spremlja dejavno osvobodilno misel in prakso njenega vzpodbudnika in voditelja KPJ. v vsem tem pa seveda tudi jasno razpoznava in spoznava Titovo vlogo. Tako se knjiga začenja s prvomajskim razglasom CK KPJ, ki ga ie bil napisal Tito v Zagrebu in so ga razposlali partijskim organizacijam po Jugoslaviji, če-P'av je bila Jugoslavija takrat že okupirana in razkosana V drugi polovici ma ia se je Tito preselil iz Zagreba v Beog. ad. kjer je bil do 16 septembra 1941 sedež vod stva KPJ V tem času pride do napada Nemčije na Sovjetsko zve zo in seveda do zgodovinskega skupa o vstaji jugoslovanskih na rodov in iz gradiva, objavljenega v lem zvezku, je jasno razvidno, da je bilo Titu od vsega začetka oboroženega boja jasno, da to ne more biti samo stvar komunistov in razreda, ki mu stojijo na čelu, ampak tudi stvar najširših slojev Uudstva V teh prizadevanjih je Tito dal sredi avgusta pobudo za ustanovitev Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije, hkrati pa je boj vse bolj in bolj zahteval izpopolnitev vojaške organizacije in taktike partizanskih enot. Posebno pomembni so v knjigi štirje dokumenti za ureditev vprašanja makedonske partijske orga nizacije, prav tako pa so v tej knjigi objavljeni ohranjeni Titovi apisi o vprašanjih, ki so nastala zaradi nepooblaščenega vmešavanja vodje punkta Komunistične internacionale za zveze v Zagrebu v delo CK KP Hrvatske v dneh neposrednih priprav na oboroženi boj. Tito je 16. septembra 1941, zapustil Beograd in odšel na osvo bojeno ozemlje v zahodni Srbiji. Od tega dne naprej osrednje partijsko in vojaško vodstvo ne vodi več narodnoosvobodilnega boja z zasedenega ozemlja. V ta čas sodi tudi znamenito zasedanje v Stolicah in brezuspešni poskusi sporazumevanja z Mihailovičem. Skratka, Titova beseda v tej knjigi se začenja v trenutkih najl>olj črne pomladi, ki so jo jugoslovanski narodi doživeli v svoji zgodovini, ko se je zdelo, da se je nad državo zgrnila noč brez svita, končuje pa se s spisom iz užiške osvobodilne trdnjave — svetilnika. Knjiga se začenja s stranmi, na katerih Tito analizira vzroke aprilskega zloma, imenuje družbene sile. ki so krive za ta poraz in so brez strela prepustile deželo osnim osvajalcem. Tudi na zadnji strani Titovega besedila v tej. knjigi, v depeši.Kominterni, je,beseda spet o aprilskih kapitulantih, ki zdaj. spremenjeni v četnike, segajo po orožju, vendar ne proti okupatorju, ampak proti narodnoosvobodilnim partizanskim odredom. V osmo knjigo Titovih zbranih del so uvrščena njegova dela, ki so nastala v kratkem, vendar zelo •zapletenem in v marsičem pomembnem obdobju narodnoosvobodilne vojne in revolucije. Gre le za dva meseca in pol ob koncu prvega in na začetku drugega leta vojne (29. november 1941 — 17. februar 1942). To je čas. ko se je narodnoosvobodilno gibanje srečevalo s številnimi vprašanji vojaške in politične narave, do katerih je prišlo zavoljo okrepljenih represivnih ukrepov okupatorjev in kvislingov ter zaradi angažiranja njihovih precejšnjih oboroženih sil v operacijah proti partizanskim enotam v večjem delu države, posebno v Srbiji, kjer jim je jeseni 1941 — v t.i. prvi ofenzivi — uspelo zavzeti osvobojeno o-zemlje »Užiške republike* ter v vzhodni Bosni, kjer so v januarski operaciji — znani pod imenom druge ofenzive1 — zadali hud U-darec partizanskim silam. V tej knjigi so poleg velikega števila direktivnih pisem in ukazov, ki jih je Tito poslal vojaškim in partijskim vodstvom ter posameznikom, objavljeni tudi dokumenti splošnega značaja, ki sta jih izdala vrhovni štab in centralni komite KP: ukazi, razglasi, ipd., a tudi članki, ki jih je Tito napisal za januarsko številko »Biltena vojaškega štaba*. Tu so tudi telegrami, ki jih je Tito poslal izvršnemu komiteju Kominterne, in sicer delno preko ilegalne radijske postaje v Zagrebu, delno preko svoje radijske zveze (potem ko je 9. februarja 1942 vzpostavil direktno radijsko zvezo). Očitno je. da predstavljajo pretežno število Titovih del, objavljenih v tej knjigi, pisma, direktive in ukazi, katerih vsebina je vojaško narave. To so v glavnem dokumenti, nastali v vrhovnem štabu, ki je bil od decembra 1941 naprej vse bolj tudi operativni vodilni organ. Posebnost besedil v tej knjigi (povečini dokumentov vojaške narave) je postavila pred urednika nalogo, da nudi bralcem čim več pojasnil, brez katerih bi ostala- mnoga dogajanja, o katerih je v teli delih beseda, nejasna. V Titovih pismih, direktivah in ukazih je beseda o številnih dogodkih širše veljave pa tudi o takih, katerih pomen ne sega iz ožjih. lokalnih okvirov. Ti dogodki so najčešče le našteti, omenjeni gredoč’, ker širša razlaga ni bila potrebna. Za boljše razumevanje teh besedil pa potrebuje današnji bralec številna pojasnila, komentarje in znanstveno zasnovane informacije, ki seveda dopolnjujejo objavljeno gradivo. Tito je vsa dela v tej knjigi avtoriziral, v dveh svojih zapiskih (na 11/12 in 50. strani) pa je pojasnil nekatera pomembna vprašanja. Kronologiji najpomembnejše Titove dejavnosti v omenjenem obdobju je urednik v ilustracijo priložil shemo njegove vojne poti od Užic preko Nove Varoši, Ruda, Rogatice, čevljanovičev in Jaho-rine do Foče ter fotografije nekaterih poslopij, kjer je bival. Sedmo in osmo knjigo Titovih zbranih del sta skupaj izdali ČZDO Komunist in založba Borec iz Ljubljane. D. ž. drije je že drugič potrdil, da sodi med najboljše primorske pevske zbore, saj je že pod pevovodkinjo Močnikovo pokazal svoje glasovne prednosti pa tudi interpretacijsko prepričljivost. Sedanji pevovodja Aldo Kumar je sicer prejel glasovno že precej izdelan zbor. ven; dar je šel dalje, ko je z novimi pesmimi zbor še' bolj utrdil v zli-tosti in prodornosti osmišljenega interpretiranja, ki je odražalo najmočnejši vtis tega večera. Opozoril bi ga na glasovna forsiran.ia nekaterih pevk v večjih dinamičnih stopnjah, kar moti celotno e-novitost zbora. Isti dirigent vodi komorni moški zbor, ki ima veliko večjo pevsko tradicijo od ženskega in s tem seveda neke prednosti, ki jih zaznavamo v večji pevski spretnosti, dojemljivosti in interpretativni sproščenosti, vendar je skromnejši v zvoku, ker šteje le malo pevcev, ki jih je tudi .vfiljj*«;' težje- izenačiti pa-tudi, glede na to, izbirati in izbrati komornemu petju primeren ter. zadovoljiv,.:;ptb.. red. Je pa. na drugi strani, zbor. ki se med zelo redkimi spoprijema zlasti s sodobno koncipiranimi tehnično in muzikalno zahtevnimi d eh ln prav v tem je nje gova prednost. Moški zbor iz Branika je sicer v primerjavi z lanskim nastopom pokazal izboljšave na področju glasovne problematike, vendar manjka še precej pevcem večja glasovna izobrazba, da bi zbor dosegel večjo homogenost po skupinah in s tem boljšo izravnanost celote na vseh dinamičnih stopnjah, zlasti v najmočnejših, ko se pojavlja preočitna odprtost in di stoniranost in to najbolj ob končnih akordih. Drugi problem je izgovarjava, ki ni dovolj enotna pri vseh pevcih. Kar zadeva interpretacijo Gallusove «0 magnum misterium* nikakor ne sodi vanjo staccato. ki se je pojavil pri malem zboru. Čeprav smo lahko ugotovili mali napredek pri moškem zboru iz Kobarida, je vendar še potrebno nadaljnje delo za boljšo glasovno uglajenost: za enotnejšo vokalizacijo zlasti pri tenorjih, za ustrezno odpiranje ust pri basih. Interpretacijsko prepričl ivo sta bili izvedeni zlasti Adamičeva (Kje si svoje lice umila) in Tomceva (Vsi so prihajali), ki sta reviji pristavili svoj pozitiven delež. Kar zadeva dekliški zbor »Danica* z Vrha, bi imeli pripombe predvsem glede na glasovno izobrazbo: pojavlja se namreč »stisnjeno* zastavljanje glasov pri_ sopranih, kar je posledica neuvežba-nega dihanja in mišične krčevito-sti govorilnega oziroma pevskega organa. Pevovodkinja si je prizadevala in tudi dosegla določeno zlitost po naravi lepih glasov. Tudi interpretacije so bile smiselno zastavljene in v danih možnostih sprejemljivo izvedene. Moški zbor fes Bukovja se .ie predstavil kot pevsko disciplinirana skupina, ki je od zadnjega nastopa pokazala tudi večjo ubra n ost. Interpretacijsko nas je najbolj prepričala občuteno predvajana Venturinijeva »Lovska*. Pri Hajdrihovi «Pod oknom* pa nas je motila potegnjena ritmična doba. , Pri dekliškem zboru iz Mačkolj smo začutili dobro delovno voljo. Po naravi lepi glasovi lepo za zvenijo v nizkih dinamičnih stopnjah medtem ko se v večjih po kažejo pomanjkljivosti v še ne dovolj doseženi stopnji glasovne izobrazbe. Potrebna bi bila namreč večja homogenost v posameznih glasovnih skupinah, zlasti v prvem sopranu. Tudi oba zbora iz Dutovelj sta bila nekoliko bolj ubrana, pri o-beh pa bi bilo potrebno več pevske discipline, zlasti pri ženskem dolu mešanega zbora; odpraviti bo treba izrazito tremolirajoči so pranski glas Očitno pa je bile stremljenje obeh pevovodij, da bi zbora kar najbolj solidno pripra vila. In to sta v danih možnostih tudi storila in v določeni meri dosegla. IVAN SILIČ Sobota, 8. maja 1982 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 Komisar Meigret, 3. nadalj. 11.30 Gore sveta 12.30 Check-up. oddaja o zdravstvu 13.30 DNEVNIK 14.00 Ljubosumnost, 8. nadalj. 14.40 športna sobota 16.30 in 17.05 Neverjetna vožnja skozi skalnate gore 17.00 DNEVNIK 1 - Flash 18.10 Izžrebanje loterije 18.15 Nabožna oddaja 18.25 Posebna oddaja iz parlamenta 18.50 Tri za tri — vodi Barbara Boncompagni 19-43 Almanah in 20.00 DNEVNIK 20.40 Noč stotih zvezd, iz Musič Halla v New Yovku 22.05 Posebna oddaja Dnevnika 1 22.55 Napoved sporeda 23.10 DNEVNIK -Vremenske razmere ob koncu iz Las Vegasa: srečanje v boksu Drugi kanal 10.00 Bis! — TV programi 12.30 in 13.30 Scoop! — kultura, predstave in aktualnosti 14.00 Odprta šola 14.30 Telo ljubezni, film 16.15 Tip Tap Club 17.43 DNEVNIK 2 - Flash 17.50 Napoved programa 18.05 DNEVNIK 2 - Dribbling 18.45 Izžrebanje loterije 18.50 11 sistemone, kviz oddaja Vremenske napovedi 19.45 DNEVNIK 2 — Poročila 20.40 Park Avenue. 1. nadalj. 21.35 Filmske novosti 21.40 Imenovali so ga Andrej, film Igrajo Nino Manfredi, Mari angela Melato. Anna Maria Ara gona 23.30 DNEVNIK 2 — Zadnje vesti Tretji kanal 16.15 Montecalini: Kolesarstvo 16.45 Leta pustolovščin, film Igrajo: Robert Shaw, Anne Bancroft, Simon Ward 18.45 Napoved programa 19.00 DNEVNIK 3 19.35 Programi tretje TV mreže 20.00 Vsi na oder 20.40 Buddenbrookovi, T. Manna, 3. nadalj. 21.40 Beseda in slika 22.15 DNEVNIK 3 22.50 Kralj harmonike JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.15 Ciciban, dober dan 9.30 Mladi virtuozi: Klarinet 9.45 Mi smo mali muzikanti: Monika in harmonika 10.15 Mak ob progi, 10.45 Pisani svet: Bela krajina 11.10 Mesta: Sydncy 11.55 Proslava ob 40-letnici ustanovitve prvih slovenskih narodnoosvobodilnih enot 12.30 Pred izbiro poklica 13.00 Po sledeh napredka 13.30 A. Marodič: Naša krajevna skupnost — Prisilno mrtev 14.15 Ljudje in zemlja 16.55 Rugby: Jugoslavija — Švedska 18.30 Kupil sem očka, mlad. film 19.45 Naš kraj: Orehova vas 20.00 Zlata ptica: Martin Krpan 20.24 TV in radio nocoj 20.26 Zrno do zrna 21.00 TV križanka 22.45 Zrcalo tedna 23.00 Poročilo z 8. kongresa ZK Makedonije 23.30 Chisum. ameriški film Čeprav je zlata doba wester-nov v času nastanka današnjega filma že minila, je film vsebinsko še klasično delo svoje vrste z vsemi prvinami. Junak filma .je John Chisum. lastnik velike farme, spoštovan mož in pravzaprav kralj Pecosa. Nenehno se mora boriti proti tatovom žjvine, njegovo posestvo pa je v resnični nevarnosti, ko v deželi zavlada izpirjeni Morpliy, ki se hoče polastiti tudi njegovega posestva. Tako si mora Chisum, ki mu pokvarjene oblasti s šerifom vred prav nič ne pomagajo, zagptoviti pomoč pri revolveraših, kakršna sta tudi Billv the Kid in Pat Garret. Poleg prerijskih junakov nastopa tudi Chisumova nečakinja, ki se ogreva zdaj za enega, zdaj za dmgegr junaka filma. Koper 18.00 DNEVNIK — Vesti 18.05 Svetovno prvenstvo v boksu 19.30 Jazz na ekranu 20.15 Stičišče 20.30 Celovečerni film 22.00 Dnevnik danes 22.10 Celovečerni film Nedelja, 9. maja 1982 TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah; mali leksikon telesne kulture; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Onkraj zvezd, literarni fragmenti v tirožf: 10.10 Koncert; 11.30 Popoldnevniški razgledi : Izbrani listi; 12)00 Glasnik Kanalske doline, Tteležka: 13.20 Glasba po željah; 14.10 Mladi pisci; 14.30 Poslušali boste; 14.55 Naš jezik; 15.00 Diskoteka je vaša; 15.30 Dijaška tribuna; 17.10 Letošnja revija »Primorska poje*; 18.00 Luciano Chiabudini: »Beneški kabaret*; 18.45 Vera in naš čas. KOPER (Slovenski program) 7.00. 7.30, 8.25, 14.00. 15.00 Poročila: 7.10 Glasba za dobro jutro; 7.45 Cestne razmere; 8.15 Radijski in televizijski sporedi; 14.00 Na valu Radia Koper; 14.15 Kino-spored; 14.30 Reportaža iz zamejstva; 15.10 Predstavitev oddaj in glasba: 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Mladim poslušalcem. KOPER (Italiianski program) 7.30, 8.30, 13.30, 16.30. 19.30 Dnevnik; 9.30. 10.30. 11.30, 12.30. 14.30, 15.30. 17.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.15 Koledarček; 8.15 Horoskop; 8.45 Count dovvn; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z rtatni je...; 10.15 Knjiga po radiu; 10 32 Popevka dneva, horoskop; 10.45 Mozaik; 11.00 Plošče; 11.32 Kirn. svet mladih; 12.00 S prve strani; 12.05 Glasba po željah: 14.33 Lestvica popularnih popevk: 13.00 Sončna glasba; 15.33 Made in Italy; 16.00 Plošče; 16.45 Ansambel Casadei; 17.00 Istrski akvareli; 17-10 Italijanski zbori; 17.32 Glasbeni weekend; 17.55 Pismo iz...; 19.45 Nasvidenje jutri. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00. 17.00, 19.00 Poročila; 6.03 Almanah; 6.10. 7.40 in 8.45 Glasbena kombinacija; 6.44 Včeraj v parlamente; 7,15 Tukaj, govori Jug; 9.02 in 10.03 Weekl'4itl/ 10.15 Glasbeno srečanje ž WneH6v Vanoni; 10.50 in 11.10 Black-out; 11.44 in T2.03 Mestni kilte: T2:28" Kleopatra, 4. nadalj.; 13.30 Rock Village; 14.03 Policijski kvizi: 15.00 Oddaja z Rito Pavone in Orestejem Lio-nellom; 16.25 Mi kakor vi; 17.03 Avtoradio; 17.30 Tudi mi smo tukaj; 17.55 Evropski objektiv; 18.25 Roza copate: 18.45 Srečanje v košarki; 19.30 Radio 1 - jazz: 20.00 Black-out: 20.40 Danes zvečer v Neaoliu; 21 00 Oddaja o zdravju: 21.30 Radi iška drama; 22.00 Odnrti oder; 22.28 Marcondirondirondella. LJUBLJANA 7.00, 7.30, 9.00. 10.00. 11.00. 12.00, 13.00. 15.00. 20.00 Poročila: 7.10 Prometne informacije; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci: 8.00 Druga jutranja kronika: 8.25 Iz naših sporedov; 8.30 Z radiom na poti; 9.05 Pionirski tednik; 10.05 Matinejski koncert: 10.45 Zapojmo pesem: 11.05 Panorama lahke glasi«; 11.40 Svetovna reportaža; 12.05 Pojo amaterski zbori; 12 50 Pogovor s poslušalci; 13.10 Godala v ritmu: 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Naši poslušalci čestitajo; 14.00 Iz naših krajev, iz naših sporedov: 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Kulturna panorama: 16.00 Dogodki in odmevi; 16.50 Radio danes, radio jutri: 17.00 Vrti-liak: 18 05 Spoznavajmo svet in domovino: 19 30 Iz dela Glashene mladine: 20.35 Mladi mostovi; 20.55 Domovina je ena; 21 00 Sobotni zabavni ve-ter; 22.00 Za Slovence po svetu; 0.05 Lirični utrinki; 0.10 Od tod do polnoči; 1.05 Nočni program. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 Dnevnik duhovnika delavca, 2. del 10.30 Koncert za jutrišnji dan 11.00 Maša 11.55 Tednik verskih aktualnosti 12.15 Zelena črta 13.00 DNEVNIK — ob 13. uri 13.30 DNEVNIK 1 - Vesti 14.00 V teku nedelje... 14.35, 16.50 in 17.50 Športne vesti 15.50 Discoring 16.55 M.A.S.H.: Avtobus — TV film 18.00 Italijansko nogometno prvenstvo 18.30 90. minuta Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 L’Andreana, 4. nadalj. 21.45 športna nedelja 22.45 Aldo Moro, človek kulture 23.05 Koncert Nina D'Angela 23.40 DNEVNIK -Vremenske razmere Drugi kanal 10.00 Ob stoletnici rojstva Igorja Stravinskega 11.00 Dnevi Evrope 11.30 Bis Tip - bis Tap, glasbena oddaja 12.00 Opoldanski spored 12.30 Moški doma —1 TV film 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Moški v sobi 22 — TV film 14.55 Blitz — predstave, šport, kvizi v evrovizijd iz Zoldera: avtomobilizem — VN Belgije 18.00 Starsky in Huteh — TV film 18.50 DNEVNIK 2 - Gol flash 19.00 Italijansko nogometno prv. Vremenske napovedi 19.50 DNEVNIK 2 - Poročila 20.00 DNEVNIK 2 -Nedelja sprint 20.40 Lady Magic, 3. nadalj. 21.35 Primer Murri, 2. nadalj. 22.40 Da, toda... 23.25 DNEVNIK 2 — Zadnje vesti Tretji kanal 11.45 Nedeljska glasba 14.30 Neposredni športni prenosi Perugia: Tenis Rim: Konjske dirke it.40 Metti trna «sei giorrii* a cena 18.10 Sabanijeva identiteta 19.00 DNEVNIK 3 19.15 Deželni šport 19.35 Detektivka in variete 20.30 Šport tri 21.40 Poti za uspeh 22.10 DNEVNIK 3 J- 22.30 Nogometebf^rvenslv^A IIgfli' rf .Trrrf-* rif.n-i JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.10 Poročila 10.15 Živ žav, otroška matineja 11.15 S. Pavič: Vroči veter, nadalj. 12.10 TV kažipot 12.30 Tržaški narodni ansambel Danes bo na ljubljanski TV nastopil Tržaški narodni ansambel, ki je že dolgo let prisoten v programu ljubljanske TV. Ansambel je v naših krajih, torej na Tržaškem, pa tudi na širšem območju zelo znan, posebno ko je govor o narodno - zabavni glasbi. Ansambel sicer izvaja nove skladbe, po svojem stilu pa se približuje domači tržaški glasbi. Ansambel predstavlja instrumentalni trio s pevkama Ljubo Berce - Košutovo in Ne-rino Pelicon, vodja ansambla je Tullio Mužina, ki je hkrati tudi avtor večine skladb. Ob glasbenem sporedu pridejo na vrsto tudi narečne pesmi tržaškega ljudskega pesnika Atilija Kralja, pesmi, ki tako rekoč dopolnjujejo ali povezujejo program. ' 13.00 Kmetijska oddaja 14.00 Poročila 14.55 Orehova vas: Svetovno i , prvenstvo v motokrosu . 15.45 Osem filmskih pričevanj — Kosovo: Rdeči udar 17.25 Orehova vas: SP v motokrosu 18.00 šanson po naše: Atomski vek 19.05 Športna poročila 19.20 Ti dnevi, ta leta: Filmska kronika 1960, leta 20.10 Risanka 20.22 TV in radio novoj 20.24 Zrno do zrna 20.30 Dnevnik in Vreme 21.00 P. Pavličič: Nepokorjeno mesto, nadaljevanka 22.25 Od Ruda do Kupreškega polja, dok. oddaja 23.00 športni pregled 23.20 Poročila Koper 17.15 Svetovno prvenstvo v 19.15 Visok pritisk, glasbena oddaja 20.00 Risanke 20.15 Stičišče 20.30 Celovečerni film 22.00 Sedem dni 22.30 Glasba brez meja: Ginger Baker ; .28.15 Serijski film boksu ■ r.+PoV p qater~ ti 8.00, 13.00. 14.00. 19.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša: 9,45 Veliki orkestri; 10.00 Poslušali boste; 1,0.30 Nediški zvon; 11.00 Mladinski oder: »Janko in Metka*; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 in 13.20 Glasba po željah; 14.10 Na goriškem valu ; 14.40 Šport in glasba ter prenosi. KOPER (Slovenski program) 8.00. 9.00. 15.00, 17.00 Poročila; 8.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 8.30 Naš čas: 9.10 Stoji, stoji Lipica ; 9.30 Za naše kmetovalce; 14.00 Sosednji kraji in ljudje; 14.30 Glasbeni notes; 14.45 Glasba po željah: 16.00 Radio Koper na obisku: 16.15 Ansambel Oskar Peters; 16.30 Domača rock scena; 17.30 Primorska poje; 18.00 Na športnih igriščih. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Dnevnik: 11.30. 14.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro: 7.15 Koledarček; 8.15 Horoskop: 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.30 Glasba, horoskop; 10.45 Mozaik; 11.00 Dogodki in odmevi: 11.15 Val ček; 11.32 Kim, svet mladih; 12.00 7 + 7. radijski in TV spored; 12.10 Glasba po željah; 13.40 Pike na i.iih; 14.33 Nedeljski collage; 15.00 Poje Baldan Bembo; 15.15 Stisk roke; 15.30 Kaj je novega?; 16.15 1 [15 min. z ansamblom Supermax; 16.00 Jugoslovanski motivi; 17.00 Najpopularnejše popevke tedna; 17.30 Crash: 18.00 Lestvica LP; 13.45 Glasbeni slovar; 19.35 Športna' nedelja. RADIO 1 8.00, 10.12, 13.00, 18.02, 19.00 Poročila: 6.00 in 7.00 Glasba in be seda za praznični dan: 8.50 Naša zemlja; 10.15 Moj glas za tvojo nedeljo: 11.00 in 11.34 Oddaja z Rito Pavone in Orestejem Lionellom; 12.30, 14,30 in 18.07 Glasbeno - govorni program; 13.15 Rally; 14.00 Mit; 16.50 Vse o nogometu od minute do minute; 18.30 Dogodki in osebnosti: 19.20 Vse o košarki; 19.55 Glasbeni trenutek; 20.02 Olivo in Pasquale, melodrama; 22.25 Popevke posvečene Rimu. LJUBLJANA 8.00, 9.00, 13.00, 16.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.15 Danes je nedelja; 8.30 Zdravo, tovariši vojaki; 9.07 Jenkič: Reka; 10.05 še pomnite, tovariši; 11.05 Nedeljska matineja; 12.00 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Na današhji dan; 14.20 Za kmetijske proizvajalce; 15.05 »Hudi časi. vedro čelo* - humoreska; 15.25 Majhni ansambli; 15.40 Pi halne godbe; 16.10 Pri nas dama; 16.30 Nedeljska reportaža; 17.20 Gremo v kino: 18 05 Operne melodije; 18.50 Milčinski: Strme stop niče; 20.35 Lahko noč. otroci; 20.45 Glasbene razglednice; 21.00 V ne deljo zvečer; 23.20 Glasbena tribuna mladih; 00.05 Lirični utrinki. TEDENSKI SPORED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE PONEDELJEK, 10. maja LJUBLJANA 9.55, 11.05 in 16.25 TV v šoli; 11.00 in 17.55 Poročila; 18.00 Novo vznemirja: Tehniški 'mehanizem; 19.00 Znanstveno - tehnični film: Prenos električne energije; 19.30 Obzornik; 19.45 Kontra ritem, mia dinska oddaja; 20.15 Risanka; 20.24 TV in radio nocoj; 20.26 Zrno do zrna: 20.30 Dnevnik in Vreme; 21.00 O. W. Walter: Mutec, drama: 22.50 Kulturne diagonale; 23.35 V znamenju. KOPER 13.30 Odprta meja: 18.00 Z nami pred kamero; 18.05 Dnevnik - Ve sti: 18.30 TV šola; 19.00 Boks. SP; 19.30 Z nami pred kamero; Stiči šče. Dve minuti, Kulturne prire ditve; 20.15 Dnevnik danes: 20,20 Boks, SP; 22.00 Dnevnik danes; 22.10 Veronika Deseniška, drama; 23.10 Baletni večer; Odprta meja. TOREK, 11. maja LJUBLJANA 10.00 in 11.05 TV v šoli; 11.00 Poročila; 16.55 Šolska TV; 18.20 Poročila; 18.25 Slov. ljudske prav ljice: 18.40 Luigi Boccherinl: Ples na šola; 19.00 Pustolovščina, otroška serija: 19.30 Obzornik; 19.45 Oddaja za madžarsko narodnostno skupnost: 20.00 Knjiga: 20.30 Dnevnik; 21.00 Aktualna oddaja; 21.50 Alpska saga, nadaljevanka; 23.35 V znamenju. KOPER 13.30 Odprta meja; 18.00 Z nami pred kamero; 18.05 Dnevnik - Vesti; 18.30 TV šola; 19.00 'la leta. ti dnevi, dok.; 19.40 Z nami pred kamero; Stičišče; Dve minuti; Kulturne prireditve; 20.15 Dnevnik da nes; 20.30 Boks, SP; 22.00 Dnevnik danes; 22.10 Povej to sodniku, film; Odprta meja. SREDA, 12. maja LJUBLJANA 10.00 in 11.05 TV v šoli; 11.00 in 18.25 Poročila; 18.30 Ciciban, do ber dan; 18.50 Družina Smola, risanka; 19.15 Pozdravljena Makedonija: 19.30 Obzornik: 19.45 Zapisi za mlade: Mira Voglar; 20.15 Risanka; 20.24 TV in radio nocoj; 20.26 Zmo do zrna; 20.30 Dnevnik in Vreme; 21.00 Film tedna: Velika hiša; 22.35 Portret: Janez Knez; 23.05 Z znamenju. KOPER 13.30 Odprta meja. 18.00 Z na mi pred kamero: 18.05 Dnevnik • Vesti; 18.30 TV šola: 19.00 Poje Angelo Baiguera; 19.30 Z nami pred kamero: Stičišče, Dve minuti, Kulturne prireditve; 20.15 Dnevnik danes: 20.25 Nogomet: Medna rodna tekma; 22.00 Dnevnik danes; 22.10 Visok pritisk, glasbena oddaja; Odprta meja. ■ ČETRTEK, 13. maja LJUBLJANA 9.45 in 10.55 TV v šoli; 10.50 Po- ročila: 16.50 Šolska TV; 18.15 Poročila: 18.20 V lesu skrite pravljice: 18.35 Mi smo mali muzikanti; 19.05 Mozaik kratkega filma: Ja-buka; 19.30 Obzornik; 19.45 Risanka; 20.24 TV in radio nocoj: 20.26 Zrno do zrna; 20.30 Dnevnik in .Vreme; 21.00 Mednarodna obzorja: 22.30 Sad v ustih smrti, balet; 23.10 Poročila in poročilo z 9. kongresa ZK Hrvaške. KOPER 13.30 Odprta meia; 18.00 Z nami pred kamero; 18.05 Dnevnik, Vesti; 18.30 TV šola; 19.00 in 20.30 Boks, svetovno prvenstvo; 20.00 Z nami pred kamero: Stičišče; 20.15 Dnevnik danes; 22.00 Dnevnik da nes; 22.10 Kdo pozna umetnost; Odprta meja. PETEK, 14. maja LJUBLJANA 9.50 in 11.05 TV v šoli; 11.00 Po ročila: 16.30 TV v šoli; 18.20 Po ročila; 18.25 Mak ob progi; 18.55 Slov. pihalni orkestri; 19.30 Obzornik; 19.45 Ekonomsko-politični sistem; 20.00 Psihofizična rekreacija; Masaža; 20.15 Risanka; 20.24 TV in radio nocoj; 20.26 Zrno do zrna: 20.30 Dnevnik in Vreme; 21.00 Včeraj... za jutri: Prvi koraki; 21.45 Ne prezrite; 22.00 Al-catraz, 1. del filma; 23,30 Šport na oddaja; 23.40 Poročila in poročilo z 9. kongresa ZK Hrvatske. KOPER 13.30 Odprta meja: 18.00 Z n mi pred kamero; 18.05 Dnevnik Vesti; 18.30 TV šola; 19.00 Aktual na tema; 19.00 Z nami pred kanje ro: Stičišče. Dve minuti. Kultur ne prireditve; 20.15 Dnevnik da nes; 20.30 in 22.10 Boks. SP: 22.01 Dnevnik danes; Odprta meja. SOBOTA, 15. maja LJUBLJANA 9.00 Poročila; 9.05 Ciciban, do ber dan; 9 25 V lesu skrite prav ljice: 9.40 Mi smo mali muzikanti 10.10 Mak ob progi; 10.40 Pusto lovščina; 11.10 Novo vznemirja 12.10 Človekovo telo: Notranje o Čiščevanje; 12.35 Krajevna skup bost; 13.25 in 17.55 Poročila: 18.01 Rad sem vas imel. film; 19.25 Na: kraj; 19.40 Muppet show; 20.0; Martin Krpan: 20.10 Risanka; 20.2-TV in radio nocoj; 20.26 Zrno d< zrna; 20.30 Dnevnik in Vreme 21.00 Majhen svet Sammyja Leeja film: 22.50 Zrcalo tedna: 23.05 Po ročilo z 9. kongresa ZK Hrvatske 23.35 Jazz na ekranu; 23.55 Poro čila. KOPER 18.00 Z nami pred kamero; 18.0; Dnevnik Vesti; 18.30 Narodni glasba; 18.55 Boks, SP; 20.00 / nami pred kamero: Stičišče, Dnev nik danes: 20.30 Celovečerni film 22.00 Dnevnik danes; Boks. svetov no prvenstvo. KOLESARSTVO 3. ETAPA DIRKE ALPE ADRIA VČERAJ DVOJNI USPEH ITALIJANOV Itapo je osvojil Rossetto, na skupni lestvici pa je prevzel vodstvo Pianegonda VIDEM — Dvojni uspeh Italije včeraj na amaterski kolesarski dirki Alpe Adria: Antonio Rossetto iz Caorl je osvojil tretjo etapo, Ma ravio Pianegonda pa se je povzpel na prvo mesto skupne lestvice. Na povsem ravninski progi so italijanski tekmovalci vozili taktično zelo dobro, pravilno so presodili, kateri pobeg bo odločilen, v njem so sodelovali s tremi svoji mi tekmovalci. Do tega pobega je prišlo pri 74. km. ko so naiorej potegnili Čakadze, Berka, Mašek. Marn, za njimi pa je Pianegonda, Volpi in Rossetto. Pri 95. km je Volpi preluknjal zračnico in zaostal. 15 km pred ciljem je znašal naskok ubežnikov štiri minute. 700 m pred ciljem je začel sprintati Pianegonda, toda Čakadze in Marn sta se mu «obesila» za pete. 200 m pred belo črto pa je s petega položaja potegnil še Rossetto in za dolžino kolesa premagal vse ostale. LESTVICA 3. ETAPE 1. Rossetto (It.), ki je prevozil 117 km dolgo progo od Pordenona do Villaorbe v 2.45’57” in s p.h. 42,290 km na uro. 2. je bil čakadze (SZ), 3. Marn (Jug.), 4. Mašek (ČSSR), 5 Pianegonda (It.) in 6. Berka (ČSSR), po 3’07” je prispel kot 7. Brunelli (It.) in nato v njegovem času še drugi kolesarji. SKUPNA LESTVICA Pianegonda (I.) 9.1617” čakadze (SZ) po 18” Marn (Jug.) po 18” 1. 2. 3. itd. MOŠTVENA LESTVICA 1. Nuova Corbettese Milan (It.): 2 Inter Bratislava (ČSSR); 3 Tbilisi (SZ) itd. Današnja 4. etapa do Borovelj bo merila 135 km. Včeraj francoski dan na dirki po Romandiji RIDES — Včerajšnja 3. etapa mednarodne kolesarske dirke po Romandiji je prinesla prvo mesto Francozu Jourdanu, drugo pa nje- govemu rojaku Michaudu. 3. je bil Italijan Bevilacqua, 4. spet Francoz Bourreau. Na skupni lestvici vodi Norvežan Willmann z dobro minuto prednosti pred Italijanom Continijem. Danes 56. dirka po Toskani FIRENCE — Današnje 56. kolesarske dirke po Toskani se bo udeležilo kar 141 predstavnikov jz vseh italijanskih klubov. Med njimi bodo, poleg Battaglina in Continija, tudi vsi najboljši, od Maserja do Saron-nija in Baronchellija. Proga (start bo v Reggellu pri Firencah), prihod pa v Montecatini Terme) bo merila skupno 231 km in bo, razen osrednje ga dela, precej naporna. Dirka po Venetu za Satherja BASSANO — Norvežan Sather je osvojil letošnjo amatersko kolesarsko dirko po Venetu. Včeraj je prvo poletapo dobil Italijan Cavallo, drugo pa Norve-žna Sather. NOGOMET V PRVI ITALIJANSKI LIGI Zelo trd oreh za ekipo Juventusa Igrala bo doma proti Napoliju - Udinese bo gostoval v Firencah Italijansko nogometno prvenstvo se bliža h koncu, saj bodo jutri od igrali predzadnje kolo. Letošnje tekmovanje je v znamenju velike napetosti, saj ni še nič odločeno niti glede naslova državnega prvaka niti glede izpada. V borbi za najvišji naslov sta še vedno Ju-ventus in Fiorentina. Juventus igra jutri proti Napoliju in tvega veliko, medtem ko bi morala imeti Fiorentina lahko delo proti Udineseju. Na dnu lestvice pa je še veliko več negotovosti, saj so na »prepihu* kar štiri enajsterice, in sicer Cagliari, Genoa, Bologna in Milan, medtem ko je Como že v B ligi. Kaže, da je najbolj nevaren položaj Bologne in Cagliarija, ki bosta v zadnjih dveh kolih igrala proti nevarnima nasprotnikoma, medtem ko bi se moral Milan rešiti, če le premaga jutri Torino. JUTRIŠNJI SPORED Avellino - Cagliari, Bologna -Inter, Como - Cesena, Fiorentina -Udinese, Genoa - Catanzaro, Juventus - Napoli, Milan - Torino, Roma - Ascoli. ................................................. CBEM1 JUTRI ZADNJE KOLO V DRUGI AMATERSKI LIGI BREČO VI NOGOMETAŠI ŠE UPAJO V ČUDEŽ Poslastica v Bazovici med Zarjo in Stockom - Primorje za tretje mesto - Kras za slovo z zmago - V 1. AL Vesna doma - Juventina se poslavlja od navijačev V poslednjem kolu tega prvenstva So tri naše enajsterice (Kras, Primorje in Zarja) povsem na varnem. Dramatičen, rekli bi skoraj brezupen pa je položaj Brega. Breg — Čampi Elisi O jutrišnjem srečanju smo vprašali za mnenje Iva Strnada: «Naš položaj je res kritičen. Matematično vsekakor nismo še obsojeni na izpad in zato upamo do poslednje minute in prav zato se moramo srčno boriti do trikratnega žvižga. Jasno je, da samo z zmago lahko še upamo na rešitev, zavedamo pa se tudi, da morda tudi zmaga nam lahko malo pomaga, ker če Domio oziroma Libertas, ki je izgubil z 1:2 v zaostali tekmi proti Op. Supercaffe, smo vseeno obsojeni na izpad. Kljub vsemu pa moramo v poslednjem nastopu pokazati svojim zvestim navijačem da bro voljo in zagrizenost, ki smo jo Zanimivo predavanje dr. M. Pavloviča Včerajšnje predavanje na Opčinah dr. Milutina Pavloviča, predavatelja na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani, na temo «Metodika treniranja* je povsem uspelo. Predavanje je bilo namreč izredno zanimivo. Dr. Milutin Pavlovič pa bo zopet predaval čez 14 dni in bo kot včeraj gost Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Več o včerajšnjem predavanju v eni od naših prihodnjih številk. sicer pokazali skozi vse prvenstvo, čeprav mnogi se s tem ne strinjajo. Z naše strani smo skušali narediti, kar je bilo v naših močeh in če v tem nismo uspeli, pomeni, da so bile ostale ekipe boljše.* Kras — Opicina Ker obe ekipi nimata težav na lestvici, bomo verjetno na repen-skem igrišču priča lepemu in napetemu dvoboju, v katerem bodo navijači prišli na svoj račun. Kras, ki igra na domačih tleh, bo seveda skušal v tem poslovilnem nastopu dati še eno zadoščenje svojim zvestim navijačem predvsem pa sva jemu trenerju Vinku Hafnerju, ki je prevzel vodstvo ekipe, ko je ta bila v hudi krizi. Zarja — Stock čeprav so zarjani v zadnjih nastopih nekoliko popustili, smo prepričani, da bodo v poslovilnem na- stopu igrali nekoliko bolj zbrano, predvsem zato, ker se hočejo na najlepši način posloviti od svojih navijačev. Presenetiti Stocka pa seveda ne bo lahko. Zaule — Primorja To bo verjetno osrednja tekma nedeljskega kok, saj bo končni izid le-te odločal o tretjem mestu lestvice. Trenutno je na tem mestu Primorje s točko prednosti pred jutrišnjim nasprotnikom. 1. AMATERSKA LIGA Po enotedenskem premoru se bo prvenstvo nadaljevalo jutri s pari 13. povratnega kola. Zanimivi bodo predvsem razple i na spodnjem delu lestvice. TVi kola do konca prvenstva je kar devet ekip, ki matematično niso še na varnem, med temi je tudi kriška Vesna. Vesna — Torviscosa Križani so v zadnjih nastopih pa vsem zadovolili,,saj so v-šestih tekmah zbrali devet točk (tri zmage in tri remija). Zato je tudi za jutrišnji nastop v taboru Vesne razpoloženje optimistično, saj so Križani v povratnem delu prvenstva na da mačih tleh (šest nastopov) prepustili dve točki le vodečemu Isonzu. To jasno kaže, da je Vesna na da mačih tleh v tem delu prvenstva skoraj nepremagljiva. Kriški navijači upajo, da bo Vesna to nepremagljivost ohranila tudi jutri in seveda zmagala ter s tem naredila lep korak naprej v boju za obstanek v ligi. 3. AMATERSKA LIGA NA TRŽAŠKEM V 13. povratnem kolu igrata obe naši enajsterici v gosteh. S. Anna — Gaja Čeprav bodo igrali v gosteh, pa gajevci jutri ne bi smeli imeti večjih težav, saj je S. Anna v letošnjem prvenstvu dokaj razočarala. Union — Primorec Primorec je v tem srečanju nesporen favorit, saj je Union na zadnjem mestu lestvice (9 točk, 16 danih in kar 53 prejetih golov). (B. R.) NA GORIŠKEM Juventina — San Lorenzo štandreška Juventina bo že danes sklenila letošnje prvenstvo pred domačo publiko. V goste bo sprejela ekipo San Lorenza, ki za da mačini zaostaja le za točko. Predvideva se torej izenačen boj, čeprav ima Juventina rahlo prednost, saj bo igrala pred svojimi navijači. Piedimonte — Sovodnje Jutrišnje gostovanje Sovodenjcev v Podgori vsekakor ne bo tako za- nimivo, kot bi lahko bilo, če bi sla venski igralci v zadnjih dveh tekmah ne zapravili nepotrebnih točk proti Italcaniteriju in Caprivi. Ma žnosti Sovodenjcev za napredova ' nje so namreč ostale zelo majhne in rekli bi le teoretske. Kljub temu pa gre jemati jutrišnje srečanje resno in zmagati za vsako ceno. Brazzanese — Mladost Doberdobci imajo jutri možnost, da s pozitivnim rezultatom še bolj popravijo položaj na lestvici. V Kr-minu bodo namreč igrali proti Brazzanese ju, ki zaostaja za Doberdobci na lestvici in ne predstavlja nepremagljive ovire. Vsekakor bo srečanje zanimivo, saj so domačini kljub vsemu pred domačim občinstvom trd oreh za vsakega nasprotnika. (—pr—): Operirali Bettego Včerajšnji .kirurški poseg na levem kolenu Bettege je popolnoma uspel, pravijo zdravniki. Nogometaš bo mor*d sedaj nositi mavčno oblogo, po petnajstih dneh pa bo že jasno, ali bo lahko na razpa lago Bearzotu, ali pa bo moral še počivati in se odpovedati potovanju v Španijo. BOKS Svetovno amate.sko prvenstvo Ronzoni in Labudovic v naslednje kolo MONCHEN — Italijan Ronzoni je včeraj na svetovnem boksarskem a-materskem prvenstvu v super lahki kategoriji po točkah premagal Nigerijca Novokola. Po točkah pa je tudi Jugoslovan Labudovič v lahki kategoriji premagal vzhodnega Nemca Menherta. EP formule dve SCARPERIA — Na včerajšnjih poskusnih vožnjah za evropsko prvenstvo formule 2 je dosegel najboljši čas Francoz Streiff na AGS (1'42’T). B liga JUTRIŠNJI SPORED Cavese - Bari, Cremonese - Pescara, Foggia - Sambenedettese, Lecce - Catania, Palermo - Brescia, Perugia - Varese, Piša - Lazio, Reggiana - Sampdoria, Spal - Rimini, Verona - Pistoiese. V 3. ITALIJANSKI LIGI Tržačani doma proti Modeni Triestina bo igrala jutri na domačem igrišču zelo zahtevno tekmo proti Modeni, ki se bori za prestop v B ligo. Kljub svojemu neslavnemu prvenstvu bodo tako Tržačani o marsičem odločali, saj bodo nastopili tudi proti Monzi, ki je trenutno druga na lestvici. Vsekakor bi morali biti jutri priče zelo napeti tekmi, saj mora Modena po vsej sili zmagati. JUTRIŠNJI SPORED Alessandria - Sanremese, Empo-li - Rhodense, Forli - S. Angelo, Mantova - Treviso, Padova - Ata-lanta, Parma - Monza, Piacenza -Fano, Trento - Vicenza, Triestina -Modena. KADETSKO PRVENSTVO Italija prvak Jugoslavija tretja FALCONARA (Ancona) — Italija je osvojila naslov evropskega kadetskega prvaka. V včerajšnjem velikem finalu so namreč mladi «az-zurri* premagali ZRN z 1:0 (1:0). Zmagoviti zadetek je v 9. minuti dosegel Simonetta. V finalu za 3. mesto pa je Jugoslavija po streljanju enajstmetrovk premagala Finsko s 4:2. medtem ko se je regularen čas končal pri stanju 0:0. KONČNA LESTVICA 1. Italija, 2. ZRN, 3. Jugoslova-vija, 4. Finska. Falklandska kriza in prvenstvo v Španiji Zveza angleških nogometašev je zavrnila predlog zveze svojih škotskih kolegov, po katerem naj bi se reprezentance Velike Britanije ne udeležile svetovnega prvenstva v Španiji zaradi falklandske krize in spora z Argentino. Predsednik angleške zveze nogometašev Alan Gowling je dejal, da bi bila taka odločitev preuranjena, saj bi se lahko medtem kriza rešila na miroljuben1 način; "konec koncev pa je treba vsakršno odločitev prepustiti britanski vladi, ki se o tem še ni izrekla. Nasprotnega mnenja pa je kapetan angleške reprezentanc Kevin Keegan, ki je izjavil: «Ne remo zahtevati, da gredo naši mladeniči v smrt pri Falklandskih otokih in nato po dveh mesecih odigrati tekmo z Argentino*. Vsekakor pa bodo o tem perečem vprašanju razpravljali prihodnji teden, ko bodo razne britanske nogometne zveze i-mele sestanek z ministrom za šport. Na VN Francije ne bo dirke v razredu 500 ccm NOGARO (Francija) — Razen, če ne pride do sprememb v zadnjem trenutku, na jutrišnji motociklistični dirki za VN Francije, ki je obenem veljavna za svetovno prvenstvo, se piloti ne bodo pomerili v najbolj atraktivni disciplini, in sicer v dirki s pollitrskimi motorji. Kot je včeraj izjavil Italijan Franco Uncini, ki tekmuje za Suzuki, je namreč proga v slabem stanju in zato prenevarna za pollitrski razred. - Domači šport DAN KS SOBOTA, 8. MAJA 1982 NOGOMET CICIBANI 18.00 v Trstu, Kostalunga: Costa-lunga - Primorje MLAJŠI CICIBANI 18.00 v Dolini: Breg - San Giovanni ODBOJKA ŽENSKA C-2 LIGA 20.30 pri Banih: Sloga - Ausa PAV; 20.45 v Dolini: Breg - Julia; 18.00 na Proseku: Kontovel - Donatello MOŠKA D LIGA 16.00 v Trstu, Morpurgo: Nuova Pallavolo TS - 01ympia Terpin; 20.30 v štandrežu: Juventina Belca - Gold Fassl TS ŽENSKA D LIGA 16.00 v Trstu, «1. maj*: Bor - CP Pieris TURNIR POIMENOVANJA 8.00 v Trstu, «1. maj*: Prešeren -Zois (ženske); 9.30 v Trstu, «1. maj*: Zois - Stefan (moški) KOŠARKA KADETI 15.30 v Trstu, Ul. dello Scoglio: Scoglietto - Bor; 15.00 v Nabrežini: Sokol - Stella Azzurra TURNIR SPITIFIRE 15.30 v Trstu, Vrdelska cesta: Bar- m maultmiimMiimiiiiiiimiimMiiMiiiititmvmmiiiinmfiiitiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiimniiiiitiiii JADRANJE PO DOLGIH LETIH ČAKANJA ČUPA KONČNO DOBI LASTNE PRIVEZE Mnogi člani že nestrpno čakajo na novo pridobitev Po štirih letih papirnate vojne z oblastmi je Čupa ta teden končno dobila dovoljenje za postavitev dveh pomolov v Sesljanskem zalivu, ki bosta služila članom za privez jadrnic. Na «bankini», ki bo dolga približno 120 metrov, bo mogoče privezati 35 čolnov. Čupa je že dala nalog specializiranemu podjetju, da sondira morsko dno, kar bo a pravljeno nekako v teku enega meseca in takoj po počitnicah bi moralo delo dokončno steči in to v veliko veselje članov, od katerih 28 že nestrpno čaka na privez. Na »Spomladanski regati*, ki jo je organiziral jadralni klub iz Milj za potovalne jadrnice, je nastopila tudi Čupa z jadrnicami Ona, Maja in Kajtimar. Istočasno so tekmovali tudi v razredu laser. Vreme je bilo lepo in tudi vetra ni manjkalo, poznalo pa se je, da so bile nekatere posadke po zimskem premoru'prvič rta regati. Rezultate pa bo mogoče popraviti že v nedeljo na regati Trst - Gradež -Trst. V peti kategoriji »Spomladanskega pokala* je skupno nastopilo 17 jadrnic. Prva je bila Wdl (Gulich CVGB), druga Mery Paul (Pesaro CVM), tretja Gerbin (Besin CVGB), osma Ona (Kosmina Čupa), deseta Maja (Rolič Čupa), enajsta Kajtimar (Malalan čupa). AVTOMOBILIZEM llllllllll|IMIIIIIIIIIIIIIIHIIIIlll|l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||f|||1||f||||||||||||||M|,|||||||||,|||,|||„||,||||,|||U||||||,||,||||||||||H|1|||||||||||||||||||,||M|||||||||||||||||f ODBOJKA DREVI PRI BANIH OB 20.30 V ŽENSKI C-2 LIGI Slogašice proti prvouvrščeitemu moštvu AUSA PAV Tudi Breg in Kontovel tokrat doma - Jutri v Dolini slovenski derbi ženske D lige Breg-Sloga V ženski C-2 ter moški in ženski D ligi se danes in jutri igra predzadnje kolo. Razen za Slogo v žen-ski C-2 ligi je več ali manj za vse naše druge šesterke praktično odločeno Ženska C-2 liga Vsi trije naši zastopniki — Slo ga, Breg in Kontovel — igrajo da ma. To je že velika prednost, da izkupiček šestih točk ostane doma. Pred 'najpomembnejšim nastopom pa je prav gotovo Sloga, ki bo gostila AUSA Pav iz Červinjana. Obe šesterki imata enako število točk 12, a gostje so odigrale tekmo manj. Doslej je Sloga dvakrat poteenila krajši konec:prvič z AUSA Pav ter potem še nepričakovano s Collore-dom. Drevišnje nasprotnice slovenskih odbojkaric pa je prisilil k predaji samo Breg. Že v prvem delu prvenstva sta se ti dve šesterki srečali in zabeležili no eno zmago. Tokrat na je prednost, na strani varovank trenerja Drasiča ViUiiiMHiiiMininiiiniiiMmiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiititmMiiiiiiiiiiiMniiiiiiiifiiiiiifiiuitiiiiiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiinninniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi NAMIZNI TENIS DRŽAVNO PRVENSTVO V LIVORNU MILIČEVA ZA ENO IZMED KOLAJN V konkurenci prvokategornic tudi Sonja Poljak in Damjana Sedmak Na državnem absolutnem namizna teniškem prvenstvu v Livornu bodo danes in jutri nastopile prvokategornice. Največje pričakovanje vlada s®veda za nastope v posamični konkurenci. Pravico do nastopa ima šestnajst tekmovalk, ki so na štirih vsedržavnih turnirjih v teku sezone sbrale največje število točk. Med temi zasledimo tudi tri Krasova dekleta, in sicer Sonjo Milič, ki ima najboljši izhodiščni položaj, novopečeno mladinsko prvakinjo Sonjo Do 'jak in Damjano Sedmak. Dosedanjim točkam bodo prišteli še točke te Preizkušnje, ki bodo štele dvojno. Kar štiri tekmovalke imajo tea ritično možnost osvojitve državnega naslova. Pogoj pa je zmaga na tem tekmovanju. To so: Sonja Milič, Be-yilacqua, Cergol in Zampini. V prvi •zmed štirih podskupin si bosta takoj stali nasproti stari znanki Milič in 8evilacqua ter prav njun dvoboj bo odločil finalistko, saj Ursich in Stuc-chi bi ne smeli predstavljati težje ovire. Sedmakova je v zelo težki skupini, saj se bo morala pomeriti * Vignolo, Strinovo in Busnardovo. Nekaj več možnosti ima Doljakova, ki mora premagati letos odlično na-raščajnico Zampinijevo, Scartonije-vo in Bocalovo. V ženskih dvojicah se je Miličeva vpisala z Mauriellovo, vendar pa ni znano, če bo le-ta lahko nastopila zaradi znane diskvalifikacije. V mešanih dvojicah pa bodo stopile za zeleno mizo vse tri Krasovke. Prijavljeni pari pa so naslednji: Milič -Piši, Doljak - Bargagli in Sedmak Lonardi. (B. S.) SINOČI V GROPADI Občni zbor ŠZ Gaja V prostorih osnovne šole «K. D. Kajuh* v Gropadi je bil sinoči 8. redni občni zbor športnega združenja Gaja, na katerem so ob pregle du uspešnega delovanja v zadnjih dveh letih načeli vrsto vprašanj, ki jih bo društvo, ki prav letos praznuje petnajstletnico svoje ustanovitve, moralo rešiti. O občnem zboru, na katerem so tudi izvolili novi odbor, bomo obširneje poročali v eni naših prihodnjih številk. Delovanja ZSŠDI ZSŠDI obvešča, da bo v ponedeljek, 10. t.m., ob 19, uri na sedežu ZSŠDI v Trstu seja tržaškega teritorialnega odbora, Dnevni red: poročila komisij, izpopolnjevalni tečaj, občni zbor ZSŠDI. RADIO »Glasbeni plng-pong« Gost ponedeljkove oddaje »Glasbeni ping-pong», ki jo od 15. do 17. ure vodi Ivan Peterlin, bo tokrat predsednik ŠD Breg Silvan Klab-jan. Govor bo o športni aktivnosti v dolinski občini. (ki se ho za kratek čas poslovi! od ekipe in mu mimogrede želimo čimpre.jši povratek na trenersko klop), ki seveda igra.jo v domači areni in pred številnimi gledalci ter zna.io^ igrati odlično z najboljšimi. Slogašice imajo praktično že zagotovljeno drugo mesto na lest vici in poleg zmagovalca napreduje v višjo ligo še 9 ekip. ki bodo na koncu prvenstva pospravile največ točk. Med temi bo slej ko prej tudi Sloga. Za srečanje vlada na vzhodnem Krasu izredno zanima nje, oba tekmeca bosta nastopila z najboljšima postavama, kar po meni, da bo tudi lepo in privlačno srečanje za številno odbojkarsko sreno. Zastopnice Brega imajo tokrat lepo priložnost, da se oddolžilo ekipi Julie za poraz v prvem delu Po dveh zaporednik porazih ima Kontovel enkratno možnost, da se oddolži domačim gledalcem. Moška D liga Verjetno niti goriška 01ympia Terpin ne bo mogla zaustaviti že dve leti trajajoče zmagovite poti Nuove Pallavolo iz Trsta. To pa še toliko bolj, ker igrajo Špacapan in tovariši v Trstu. Po zadnjih dveh spodrsljajih bi morala Juventina Belca slaviti proti poprečni ekipi Gold Fassl iz Trsta. Ženska D liga Jutri dopoldan bo v Dolini slovenski derbi med Bregom in Slogo, ki bo le prestižnega pomena. Obe naši šesterki sta na spodnjem delu lestvice in s tem že v nižji ligi. Prvo srečanje je dobil Breg, ki ima 4 točke in dve več kot Sla ga. Poleg Sloge so Brežanke pre magale še Inter 1904, Sloga pa Lu cinico, Italcantieri iz Tržiča in Gold Fassl iz Trsta. Borovke bodo gostile Pieris in kot vedno deslej se obeta s to šeterko ogorčen bolj, ki se na koncu le nagne v korist Tržačank. Turnir ob poimenovanju po J. Stefanu Ob poimenovanju našega Državnega strokovnega zavoda za indu strijo in obrt — po velikem znanstveniku Jožefu Stefanu, bosta dopoldan še sklepni tekmi, in to najprej med dijakinjami šol Žiga Zois in France Prešeren ter nato še med dijaki šol Jožef Stefan in Žiga Zois. Dijakinje in dijaki naših treh višjih srednjih šol so izredno bojevito nastrojeni, da bodo marši katero tehnična taktično pomanjklji vost nadoknadili z zvrhano mero zagrizenosti za lične pokale. (G.F.) «Revival 1982» MOŠKI Sloga - Bar Alex — Breg B (Bani, torek, 11. 5., ob 21.00); Breg A — Kras (Dolina, sreda, 12. 5., ob 21.00); Kras — Sloga - Bar Alex (Repentabor, sreda, 19. 5., ob 21.00); Breg B — Piprje (Dolina, sreda, 19. 5., ob 21.00); Piprje — Kras (Repentabor, sreda, 26. 5., ob 21.00); Breg A — Breg B (Dolina, sreda, 26. 5., ob 21.00); Sloga - Bar Alex — Piprje (Bani, ponedeljek, 1. 6., ob 21.00); Kras — Breg B (Dolina, sreda, 2. 6., ob 21.00); Breg A — Piprje (Dolina, ponedeljek, 7. 6., ob 21.00); Breg A — Sloga - Bar Alex (Bani, petek, 11. 6.. ob 21.00). ŽENSKE Kras — KZS* (Repentabor, sreda, 12. 5., ob 20.30); Breg — Kras (Dolina, petek, 21. 5„ ob 20.30); KZŠ — Breg (Dolina, petek, 28. 5., ob 20.30); KZŠ - Kras (Repentabor, sobota, 29. 5., ob ?); Kras — Breg (Repentabor. sreda, 2. 6., ob 20 30); Breg — KZŠ (Dolina, petek, 11. 6.. ob 20.30). * Klub zamejskih študentk. 3:0 1. ŽENSKA DIVIZIJA Sokol — Volley club (15:4, 15:8, 15:7) SOKOL: Maja Milič, Martina Per-tot, Aleksandra Pertot, Erika Ko-janec, Tanja Gruden, Elena Paulina, Sara Milič, Elena Purič, Tamara Ušaj in Milena Jazbec. Sokol je v zaostali tekmi prve ženske divizije zasluženo premagal tržaško moštvo Volley Club. Nabre-žinke so odpravile nasprotnice že po eni uri igre. Za obe ekipi se je prvenstvo končalo, Sokolove odbojkarice pa bodo predvidoma v četrtek igrale srečanje za «play-off» proti moštvu Vi-vai Bušk. Arnoux najhitrejši ZOLDER — Na včerajšnjih prvih uradnih poskusnih vožnjah za jutrišnjo avtomobilsko dirko v formuli ena, veljavno za VN Belgije, je najboljši čas dosegel Francoz Rene Amoux (renault turbo) pred rojakom Proštom, prav tako na renaultu, NAJBOLJŠI ČASI 1. Arnoux (Fr. - renault) 1’15”90, 2. Prost (Fr. - renault) ri5”96. 3. Piquet (Braz. - brabham BMW)) 1T7”12, 4. Alboreto (It. - tyrrell) 1T7"33, 5. Villeneuve (Kan. .- fer rari) ri7”50, 6. Lauda (Avs. - mc-'aren) 1T7”57, 7. Mansell (VB -'otus 1’17”61, 8. Rosberg (Fin. -vrilliams) 1’17”65. 9. De Cesaris (It. - alfa romeo) ri7”69. 10. Daly (Irs. - vrilliams) 1'18”19, 11. Pat rese (It. - brabham) 1T8”36, 12. Giacomelli (It. - alfa - romeo) 1’18”42, De Angelis (It. - lotus) 1T8”65, 15. Pi-roni (Fr. - ferrari) 1’18”79, 18. Jarier (Fr. - osella) 1'20”05. Nezgoda Attilta Bettega ra rallyju po Korziki AJACCIO — Italijanska avtomobilska hiša Lancia je izgubila vozilo, ki je bilo na rallyju po Korziki trenutno na odličnem tretjem mestu. Posadka Bettega - Peris-sinot je namreč s hitrostjo 140 km na uro čelno trčila v neki zid. Avto je bil pri tem povsem uničen. Bettego pa so šele po uri apornih prizadevanj uspeli izvleči iz zvitega železja. Bettega si je zlomil obe stegnenici, na eni nogi pa ima tudi globok vrez. Njegov sovozač ni utrpel hujših poškodb. colana - Jadran; 17.00 v Trstu, Vrdelska cesta: Libertas - Bor NAMIZNI TENIS DRŽAVNO PRVENSTVO 15.00 v Livornu: nastopa tudi Kras JUTRI NEDELJA, 9. maja 1982 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 17.00 v Križu: Vesna - Torviscosa 2. AMATERSKA LIGA 17.00 v Dolini: Breg - Čampi Elisi; 17.00 v Repnu: Kras - Opicina; 17.00 v Bazovici: Zarja - Stock; 17.00 v Žavljah: Zaule - Primorje 3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Trstu, Ul. Flavia: Sant’Anna - Gaja; 12.30 v Trstu, Vrdelska cesta: Union - Primorec; 17.00 v Štandrežu: Juventina - San Lorenzo; 17.00 v Podgori: Piedimonte - Sovodnje; 17.00 v Brazzanu: Brazzanese -Mladost NARAŠČAJNIKI 10.30 na Padričah: Gaja - Chiar-bola; 9.45 na Opčinah: Roianese -Kras NAJMLAJŠI 12.00 na Proseku: Primorje - Triestina; 10.30 v Bazovici: Zarja - Cam-panelle; 10.30 v Dolini: Breg - Por-tuale ZAČETNIKI 10.30 v Repnu: Kras - Campanelle; 10.30 v Trebčah: Primorec - San Luigi B; 9.30 v Dolini: Breg - San Vito ODBOJKA ŽENSKA D LIGA 10.30 v Dolini: Breg - Sloga KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 12.00 v Trstu, Športna palača: La Talpa Kontovel: 15.00 v Trstu, Ul. della Valle: Basket Team Totelco -Bor PROPAGANDA 8.30 v Trstu, Miramarski drevored: Ferroviario - Kontovel NAMIZNI TENIS DRŽAVNO PRVENSTVO 9.00 v Livornu: nastopa tudi Kras TENIS Eno samo presenečenje NEW YORK — Na mednarodnem teniškem turnirju »prvakov WCT» so v osmini finala zabeležili le eno presenečenje, in sicer poraz Američana Vitasa GeruJaitisa proti rojaku Melu Purcellu (7:5, 6:2). Ostali Uidi: Lendl (ČSSR) - Gildemeister (Čile) 6:2, 6:0; Arraya (Peru) - Lewis (N. Zel.) 6:2, 6:4; McEnroe (ZDA) -Glickstein (Izr.) 2:6, 6:3, 6:2; Dibbs (ZDA) - Edwards (J. Afr.) 6:4, 7:5; Clerc (Arg.) - Gomez (Ekv.) 6:3, 6:1; Teaeher (ZDA) - Pfeister (ZDA) 6:2, 6:2; Sadri (ZDA) - Wil-kinson (ZDA) 7:6, 6:2. Turnir v Perugii PERUGIA — Na mednarodnem teniškem turnirju v Perugii Italijanki Simmonds ni uspela uvrstitev v četrtfinale, saj je naletela v Južnoafriški Vermaakovi na prehudo nasprotnico Dvoboj z njo je izgubila s 7:6 in 6:1. Zaradi dežja so odigrali do konca le eno četrtfinalno srečanje, v katerem je Čehoslovakinja Mandli-kova premagala Američanko Ca-sale s 6:4 in 7:6. Atletova Velika noč MILAN — V soboto, 15. maja, bo v Milanu tekmovanje «Atletova Velika noč*, s katerim vsako leto začnejo v Italiji’ atletsko sezono na prostem. To tekmovanje bodo priredili letos že 36. leto zaporedoma. Rally «Conca d'oro» PALERMO — Jutri in v nedeljo bo na sporedu 6. avtomobilski ra!ly »Conca d'oro». Proga tega sicilskega tekmovanja bo merila 281 km, na njej pa bo treba opraviti tudi dvanajst posebnih voženj. KOŠARKA V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Kontovelci pred težko preizkušnjo V predzadnjem kolu prvenstva so na sporedu zanimiva srečanja. Inter Milje — Bor Miljčani sodijo med slabša mo štva, čeprav so v zadnjih tekmah pokazali boljšo igro, so že vnaprej obsojeni na izpad. »Plavi* torej juri-šajo na zmago in to jim bo verjetno tudi uspelo, če bodo le igrali, kot znajo in če ne bodo podcenjevali domačinov. Polet — SGT Poletovci bodo skušali odpraviti demotivirane košarkarje tržaške Gin-nastice, ki so po dobrem začetku nepričakovano popustili. Gostje bodo seveda igrali na vse ali nič, prepričani pa smo, da bodo tudi »oranžni* igrali z običajno borbenostjo. Kontovel — Zambonl & Scheriant V prvem srečanju so naši predstavniki slavili po enem podaljšku in izbojevali dragoceno zmago. Miljčani so dobro moštvo, v katerem nastopa vrsta izkušenih košarkarjev, ki so že igrali v višjih ligah do pretekle sezone. Upati je, da bodo naši ponovili lep podvig iz prvega dela prvenstva. SPORED 25. KOLA Inter Milje - Bor (8. 5. ob 20.30 v Miljah); Stella Azzurra — CUS; Barcolana — Ferroviario; Polet — SGT (9. 5. ob 11.00 na Opčinah); Kontovel - Z & S (9. 5. ob 11.00 na Kontovelu); Scoglietto ?- Časa del Frigo; Don Bosco — GMT. (Cancia) Giancarlo Prlmo novi trener Squibba CANTU' (Como) — Novi trener italijanskega košarkarskega prvoligaša Squibba iz Cantuja je Giancarlo Primo, ki bo zamenjal dosedanjega trenerja Valeria Bianchi-nija. Partizan v težavah Bivši jugoslovanski košarkarski prvak Partizan iz Beograda je v hudih težavah. Gotovo je že, da bosta klub zapustila dva najboljša košarkarja, Dalipagič in Slavnič, pa tudi ostali standardni člani so že namignili, da bi se radi preselili v kako drugo sredino. Za nameček pa je dal ostavko še trener čorkovič. Te dni je Partizanova uprava skušala prepričati Aco Nikoliča, da bi prevzel trenersko mesto. »Profesor* pa je izjavil, da bo vsaj še leto dni treniral v Italiji. Kaže, da je zanj zelo zainteresirana beneška Carrera. Sicer pa ima Nikolič številne ponudbe tudi od drugih italijanskih klubov HOKEJ NA KOTALKAH BARCKLOS — V 2. kolu finalnega dela svetovnega prvenstva v hokeju na kotalkah je Portugalska premagala Italijo s 3:1. Lestvica A skupine je taka: Portugalska, ZRN, Španija in Argentina 4. Italija, Čile in ZDA 3, Ni zozemska 2, Brazilija 1, Švica, Kolumbija in Angola 0 točk. Deskarski maraton CIVITAVECCHIA - V četrtek so na tskovni konferenci v Civitavecchil predstavili najdaljše jadralno deskarsko tekmovanje na svetu. »VVorld Mediterranean Cup», ki bo na sporedu 5. junija, bo potekal na 120 morskih milj dolgi progi, ki bo potekala od otoka Caprera do pristanišča Civitavecchie. Nastopilo bo deset ali dvanajst najboljših deskarjev z vsega sveta, med katerimi bosta italijanske barve branila Klaus Maran in Fabio Baldini. BENETKE — Na italijanskih univerzitetnih igrah v Benetkah je v malem finalu za 3. mesto Trst premagal Sassari z 2:1. Dirka po Španiji NAVACERRADA - Španec Mu-noz je zmagovalec 17. etape mednarodne kolesarske dirke po Španiji. Na skupni lestvici je tudi včeraj Arroyo ohranil rumeno majico. Trofeja Luxardo ABANO — Letošnje 25. mednarodno sabljašk'1 tekmovanje za »Trofejo Luxardo» bo od danes v Abanu pri Padovi in bo veljalo za svetovni pokat. Udeležilo se ga bo približno 100 sabljačev iz devetih držav. Franclja že petič uspešna RIM — Na mednarodnem konjskem tekmovanju CSIO v Rimu je Francija že peto leto zaporedoma avojila »Nagrado narodov*. 2. je bila Vel. Britanija. 3. Švica in 4. Italija. Dirka po Kampanijl NEAPELJ — četrti etapa amaterske kolesarske dirke po Kampanji je pripadla Italijanu DelTOca. Na skupni lestvici vodi zah. Nemec Herning. 2. pa je po 3’48” DelTOca. OBVESTILA M žiii V okviru občinske proslave 37-letnice bo danes, 8. maja, v organizaciji ŠK Kras masovni pohod mimo spomenikov NOB. Zbirališče ob 19. url pred vaškim spomenikom v Samatorci. Vljudno vabljeni. * * * Športna šola Trs! obvešča, da bo zadnje srečanje šahovskega turnirja za osnovna šolske otroke danes, 8. maja, ob 17. uri. Za srednješolske dijake pa ob 16. url. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek VRST, Ul Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 480270 Podružnico Gorica, Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečno 8 000 lir — celoletna 59.000 V SFRJ številko 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900,00 din, zo organizacije in podjetia mesečno 120,00. letno 1200,00. Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8 PRIMORSKI DNEVNIK 8. maja 1982 Za SFRJ Žiro račun 60101-603-45361 ADIT — Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi Ob deluvnikih: trgovski 1 modul (su 1 st., viš. 43 rnm| 32400 lir Finančni 1.100, legalni 1 000, osmrtnice po formalu, sožalja 750 lit za mm višine v širini 1 stolpco Moli oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%, IVA 15% Oglasi iz dežele Furlamie-Julijske kraiine se naročajo pri oglasnem oddelku v Italiji pri SPI. HU , j*!*U» Odgovorni urednik Gorazd Vesel m tiskaj ^irst 24io2nikov fieg® OZS 61000 Liubljono nli uprovl iz vspb rjrualh dežel Mali oglasi V BLIŽINI Kulturnega doma v So vodnjah smo našli zlato otroško zapestnico. Podrobnejše informa cije na tel. 0481/882179. PRODAM tovornjak lord - transit diesel ali zamenjam za avto die sel iste vrednosti. Telefonirati na štev. 417 498. PRODAM zemljišče - 4.000 kv. m v bližini Zgonika, Za informacije telefonirati na št. 040/820197 od 8. do 12. ure in od 15. do 17.30. PRODAM hišo novejše gradbe v okolici mesi a. Telefon (kf0722K390. PRODAM zazidljivo zemljišče veliko 1200 kv m v okolici Doline. Tele Ton 040/228390 IŠČEMO specializiranega zidarja in delavca (težaka) za zidarsko pomoč. Telefon 040/573145. PRODAM večjo količino krnskega kamne za zid. Telefon 040/227143. |D POLET išče primerno osebo za 1 upravo bara v športnem krožku Poleta na Opčinah. Interesenti naj sporočijo svoj naslov in telefonsko številko na oglasni oddelek Primorskega dnevnika, tel. 794672 int. 28. PRODAM pritlično stanovanje pri univerzi: tri sobe. manjša soba. kuhinja in kopalnica. Telefon 040/ 228390 POD želo ugodnimi pogoji prodam tri stanovanja (eno je primerno tudi za urade) v centru Gorice, blizu sodnije. Stanovanja bodo vseljiva v prihodnjem letu. Za podrobnejša pojasnila poklicati po telefonu (0481) 882178 PRODAM avto znamke sinica letnik 1975 v dobrem stanju, cena ugodna. Tel. na št. 040/571274 P0 modnosti ob uri kosila. TV COLOR vam omogoča slediti športnemu dogodku leta: sve- tovno nogometno prvenstvo v špa niji, 70 ur pienosov. 46 tekem, intervjuji in reportaže na I. in 11. programu RAL TV Ljubljana. TV Koper. TV Švica in TV Monlecar lo. Sedaj je pravi čas. da kupile barvni TV sprejemnik po ugodni ceni Strokovno pomoč namestitve tv antene in servis vam nudi Aldn Colja. Kontov el 134. telefon (040) 225471. PRODAMO komfortna sončna stano vanja v skoraj dograjenem majh nem stanovanjskem objektu. Odo breno posojilo, ugodnosti pri pla Čilu. Območje Domio. Telefonirati po 17. uri na št. 040/827636 MARE ŠPORT — Seslja n tel. 299211, plovila accpiaviva. motorji suzuki, prikolice vseh znamk, rabljeno raznih znamk in vrst. BIVŠI zapriseženi stražnik proda pištolo benardelli 675,- moped bo xer 2. avtomobil prinz 1000 v dobrem stanju ter ape 500. Zgla sili se osebito v Saležu, št, 26. VELIKA izbira novega in rabljenega pohištva — raznovrstni predmeti za razne prilike, razni telefonski aparati po konkurenčnih cenah. Pohištvo Biecher. Ul. dellTstria 27, Trst - telefon 750113. ZAVAROVALNA agencija Italia As sicurazloni SpA išče zunanjega sodelavca tudi le ob prostem času. Zaželena višja izobrazba. Ugodni telefon (040) 79 46 72 pogoji: stalni prejemki in povra čilo potnih stroškov. Ul. Cicerone 8. tel. 630674 v uradnih urah. PRIMOREC, ki živi v Ljubljani se želi zaposliti kot parketar ali delavec v Trstu. Naslov: Boris Spačal, Pot na Rakovo Jelšo št. 19/C 61000 Ljubljana. OSM1CO je odprl Milko Purič v Repnu št. 15. 24-LETNA Čehinja, razočarana, ločena — ne po svoji krivdi — z dvema hčerkicama starima 4 in 5 let išče partnerja, ljubitelja otrok, za skupno zakonsko življenje. Otrok v lastni oskrbi ni ovira. Pišite na naslov: Miluše Onderkova. llobzi-kova 38. 74600 Opava ČSSR. Gradbeno podjetje | I geom. Lij IDLE TUL & C. i-----1 s n c GRADNJA IN OBNOVA HIŠ TRST — Ul. Flovia, 22/3 Tel. 040/818141 Agraria Stokovac TRST Ul. Maovaz 36 Borgo S. Sergio Tel.: 818-186 Bogata izbira semen, rastlin, gnojil, kmečkega orodja. Parkirni prostor. GOSTILNA PRI STUDENCU Ob petkih zaprto STRAIN DOLINA 40 — Tel. 228-116 Cvetličarna ZVONČEK Narodna ulica 118 Opčine tel. 212094 ŠOPKI IN VENCI PO NAROČILU L A VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA foto-kino p|l kontaktne leče Ulica Buunarruti 6 (prečna Ul. Rossetti) r r s i Telefon 77 2« PREDEN PRODATE VAŠE STARO ZLATO ZGLASITE SE PRI ZLATARNI A ur um ki nudi konkurenčna kotiranja in brezplačne ocenitve. TRST, UL. MAZZINI 43/D TEL. 68980 iPlRIISflDH kristal porcelan raznovrstna darila POROČNI SEZNAMI TRST Ul. Carducci 1 (Trg Oberdan) tel. 64832 ZLATARNA-UR ARNA «Svizzera» dl A. Sorace DOXA HMfr UM J H S1 Ulica S. Spiridione 12 Tel. 60-252 DE SANTI COLORI UL. MOL1NO A VENTO 70/B (blizu Trga Pestalozzi) ■ barve za dom — avtomobile — čolne ■ okvirji — vse za slikarstvo ■ posebna ponudba zidnih tapet in plastičnih podov ■ dostava — izvršitev del Kosmina Sergij Pralni stroji najboljših znamk po najugodnejših cenah IGNIS - CASTOR • AEG NABREŽINA Center Telefon 200-123 ORVISI bogato izbiro vsakovrstnih igrač TRST — UL. PONCHIELLI 3 KONFEKCIJA ZA VSE OD OTROKA DO ODRASLEGA Po najugodnejših cenah POSEBNE TEDENSKE PONUDBE NA RAZLIČNIH ARTIKLIH TR2IC UL. DUCA O'AOSTA 91/93 — TEL. (0481) 44557 ZL I I I ff.V I - lil 1 » V 1 LAURENTI Center popravil Seiko Velika izbira ur in zlata najboljših znamk ZELO UGODNI POPUSTI TRST — Lorgo Santorio 4 — Tel. 723-240 JESTVINE DESRAR KOS ELEONORA por. Pecarz DOLINA 172 Tel. 228-178 Pravi Irenulek za nakup!!! FURLANI r R ST ULICA MILANO 25 Telet. 62200 ffijMicaUje. PRtMO ROVIS Nudi pravim ljubiteljem kave 1 široko izbiro najboljše kave 2 najbolj ugodne cene. ki se ujemajo s kakovostio kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže do bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 300 lir Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah. Informacije SIP uporabnikom V BAZOVICI Liliča Igo Čruden 48 Cvetlice Mara » Telef. 226.*» 17 Velika izbira lončnic aranžiranje cvetja za razne priložnosti pogrebni venel agromeccamca ULICA FLAVIA 01 AQUILINIA 16/A TELEF. 231-736 Nudi kmetijske stroje znamke. VALPADANA. PA,ŠOLALI in S. E. P. kosilnice OLIMPIA TRST ■f PLAČILO TELEFONSKEGA RAČUNA Družba SIP opozarja svoje abonente, da je že pred časom zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za II. trimesečje 1982. S tem oglasom opozarja vse, ki računa še niso poravnali, naj to store čimprej pri lokalnih sedežih. S tem se bodo izognili prekinitvi, ki jo predvideva pravilnik. Societa Italiana per 1'EsercizioTelefonico URARNA ZLATARNA Ličan Lastnik Flise o Sergio TRST . korzo tlalia 8 Telefon 010/61176 m POMLADANSKE MODNE NOVOSTI ELEGANTNA IN ŠPORTNA OBLAČILA IZREDNA MAJSKA PRODAJA OD 8. DO 31. 5. 82 omr. C4RI/1T* CONCESSIONARIA AUTO RlCAMBf VENDITA ASSISTENZA TRIESTE APStf 34147 trieste vi* c*boto 22 T«I.Uff 820484 00 823085 Mag 823415 CARVAT S. p A Ulica Caboto 22 uradi tel. 820484 — meh. delavnica tel. 823085 — skladišče tel. 823415 Razstavni prostor v Ul. Raffineria 7/c CARVAT nudi vsem svo|im klientom, ki v tem roku kupijo nov avtomobil alfa romeo: stanovanje v najem za 1 teden pri mor|u ali v hribih za 2 ali 3 osebe, ali jadralno desko, ali enoletno zavarovanje RC, ali 200 litrov bencina. iM&mŠi j : , .._:..včJ: : k .91287 E E 'fimfad, CASARA7 A AR M. 3