St. 30 ttfllH fMifUjUi (tati [imitinill ItStt) V Trstu, V (ttrtak, 4. februari« 1926. Posamezna številka 25 stot. Letnik LI Ust izhaja vsak dan zjut 3 mesece L 22.—, L 6 50 več. — P o: v Slrokostl 1 osmrtnice, zahv onedeljka. NaroJp'7 fifiEESSJo leto L 70.- ir-^OSiP stot. — jrgovske ; *J 1.20, oglas. .n zavodov za besedo, r.jmanj L 3. L 2.—. Uredništvo in upravniStvo: Tr»t ulica S. Franccsco d'Assisi 20. Telefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost*. Podurednlštvo t Gorici: ulica Glosufc Carducci štev. 7, I. nadstr. Glavni in odgovorni urednik : prof. Filip Peric. Pismo iz Rima V Palači Madama (Od našega rimskega poročevalca) Rim, ti ne 2. februarja 1926 «Maclama», tako se naziva palača srcu papeškega Itima, ki je se Rima, ki sodož italijanskega senata, bila ta palača last rodbine v od 1. 1871 Prvotno je Medici, ki je najbrže imela v njej podružnico florentinske banke; v njej sta prebivala kot kardinala papeža. Lev X. in element VII. Svoje sedanje ime pa je dobila palača po nezakonski Kćerki cesarja Karla V., madami Margeriti avstrijski, ki je v njej prebivala. Palača obstoja iz večjega števila krasnih dvoran, ki imajo veliko zgodovinsko in umetniško vrednost. Sejna 'dvorana senata je istotako kakor ona poslanske zbornice zgrajena v obliki polukroga, razlikuje pa se od zbornične dvorane v tem, da je mnogo nižja iti manjša, toda mnogo bolj svečana in stroga s svojimi stenami iz mahagonijevega lesa in s svojo svečano razpoloženje vzbujajočo opro m o. Tudi predsedniška in vladna klop, kakor tudi senatorski sedeži in tribune so približno skoraj ravnotako razmeščene kakor v zbornici, le da je vse veliko udobnejše- i lit i m ne j še in obenem bolj svečano. Ko sern vstopil prvič v sejno dvorano italijanskega senata, ni bilo na dnevnem redu stote seje v prvem zasedanju njegove, XXVII. zakonodajne dobe nič manj kakor 26 točk. Ali školaj vse le točke so obstojale po večini iz izpremenitev v zakone od vlade izdanih kr. dekretov, o katerih se sploh ni razpravljalo, ampak samo glasovalo. Glavno zanimanje vlade, senatorjev in občinstva je bilo osredotočeno na 1». točko dnevnega reda, na ^spremembe in dodatke k zakonu od 13. junija 1912 št. 555 o državljanstvu*. Kakor znano, je pod vplivom intran-sigentnega postopanja fašistovskega režima precejšnje število italijanskega razumništva in pa tudi delavstva, ki je bilo temu režimu nasprotno, pobegnilo v inozemstvo, predvsem pa v Francijo in Anglijo. Iz tega števila so najbolj znani nekdanji ministrski predsednik prof. Nitti, nekdanji voditelj italijanske ljudske stranke Don Sturzo, ravnatelj nekdanjega glasila italijanske ljudske stranke «Popolo» Donat i, nekdanji vseučiliški profesor na univerzi v Firenze Salvemini in pa Garibaidi-jev potomec Ricciotti Garibaldi. Pobeglo razumništvo uprizarja potom predavanj in člankov v inozemskem časopisju proti sedanjemu režimu v Italiji ostro gonjo, ki je včasih morda tudi preostra. V poslednjem času so pričeli izdajati v Franciji celo svoj lastni dnevnik «11 Corriere degli Italiani», Čigar ost je seveda predvsem naperjena proti fašistovskemu režimu. Temu poslednjemu je seveda postala protifa-Šistovska gonja pobeglega razumništva v inozemstvu skrajno neprijetna in zato je vlada sestavila višjeomenjene spremembe in dodatke k zakonu o državljanstvu ter jih predložila obema zbornicama v odobritev. Po teli dodatkih in spremembah grozi onim. ki s svojimi dejanji v inozemstvu ogrožajo javni red v domovini ali pa kratijo ugled Italije v inozemstvu, izguba italijanskega državljanstva, ki se proglasi s kr. odlokom. A" težjih slučajih je ta kazen poostrena s sekvestrom ali pa celo konfiskacijo premoženja kaznjencev v Italiji. Poslanska zbornica je skoraj enoglasno sprejela proti opoziciji v inozemstvu naperjeni zakonski načrt vlade. Sicer se je že vnaprej vedelo, da bo načrt sprejet tudi v senatu. Rimska «Tribuna» je celo zatrjevala, da bo sprejet enoglasno. Ali navzlic temu je vladalo za ono sejo senata znatno zanimanje, ker je bil napovedan govor uglednega pristaša opozicije- in pa radi radovednosti, kakšno da bo pri glasovanju razmerje med večino in manjšino. Na predsedniški tribuni sedi senator Tittoni. za vladno klopjo skoraj vsi v Rinut navzočni ministri z je najemninskega zakona enkrat za vselej konec, in ministrski predsednik mu živahno pritrjuje. Končno prihaja na vrsto zakonski načrt o spremembah in dodatkih k zakonu o državljanstvu. K besedi se oglasita dva senatorja, ki izjavljata, da bosta glasovala za načrt, priporočata pa vladi veliko obzirnost in poudarjata nekatere nedostatke. Iz opozicije se nikdo ne priglaša k besedi. Kot zadnji govori pravosodni minister, ki v dolgem in jedrnatem govoru zagovarja svoj načrt. Z govorom ministra je razprava zaključena in se pričenja glasovanje, ki zavzema precej Časa. Spremembe raznih kr. odlokov v zakone so sprejete z veliko večino. Manjšina znaša skoraj povsod 18—25 glasov, ki morajo pripadati oni opoziciji, ki takorekoč a priori glasuje proti vsem od vlade predloženim zakonom. Torej nekaka intransi-gentna opozicija, kakor so v zbornici komunistični poslanci. Kot poslednje prihaja na vrsto glasovanje o zakonskem načrtu glede izgube državljanstva, ki kaže izid «za» 101, «proti» 46. Kakor rečeno, je bilo vsakomur že vna prej jasno, da bo zakon sprejet z veliko, ako ne ogromno večino, ali vsled znatnega števila onih, ki so glasovali «proti», je izid glasovanja vendarle marsikoga presenetil. Tudi v senatu ima torej sedanja vlada znatno večino, na katero lahko vedno računa, pa vendar je tudi opozicija dokaj močna. Se bolj kot po številu je opozicija močna po ugledu in duševnem obzorju ljudi, ki jo sestavljajo, kakor so na primer učeni senator Ru f fin i, toliko obsovraženi senator Albertini i. dr. Zato me kot nepoboljšljivega romantika parlamentarizma obhaja nekaka tiha žalost ob misli, da ni več daleč oni dan, ko si bo ta častivredni senat v svoji sedanji obliki sam podpisal svojo smrtno obsodbo. Ne preostaja torej ničesar drugega, nego se sprijazniti z onim krutim realizmom, ki obvladuje današnjo dobo v Italiji in ki ruši vse. kar je prejšnjega starega kova, z akaj fašistovska revolucija je na svojem zmagovitem pohodu. Ustanovitev osrednjega statističnega urada in izvoznoga urada — Vojaška vzgoja mladine od 8. do 18. leta — On. Panunzio zahteva zakonske ukrepa proti fašistovskim disidentom RIM, 3. Ministrski svet je imel danes predpoldne sejo. Prvi minister Musso-lini je predložil ministrom v odobritev zakonski načrt za izvršitev sledečih mednarodnih dogovorov, ki so bili sklenjeni na Dunaju dne 30. novembra 1923 med Italijo, Avstrijo, Čehoslo-vaško, Poljsko in kraljevino SI1S. — 1. Dogovor glede ureditve nekaterih pokojninskih kategorij, ki niso bile urejene z rimsko pogodbo z dne 6. aprila 1922. — 2. Dodatna izjava k temu dogovoru. — 3. Dogovor glede ureditve pokrajinskih, občinskih in okrajnih pokojnin. Ministrski svet je ta zakonski načrt odobril. Na predlog ministra za državno gospodarstvo je bil sprejet tudi zakonski načrt, ki predvideva preureditev statistične službe in ustanovitev državnega zavoda, ki se bo imenoval «Osrednji statistični zavod kraljevine Italije«. Podrejen bo načelniku vlade JVfussoliniju. Nadalje je minister državnega gospodarstva predložil ministrskemu svetu vsebino načrta za ustanovitev državnega izvoznega urada v Rimu. Ta zavod bo imel popolno upravno avtonomijo in bo pod nadzorstvom države. Njegov namen je pospeševati izvoz poljedelskih in industrijskih produktov. Podpiral bo inicijative zasebnih Sergio Panunzio je objavil v listu «Gazzetta di Puglie» članek, v katerem zahteva zakonske ukrepe proti notranjim sovražnikom fašistovske stranke. Fašistovski disidenti — tako pravi Panunzio — niso manj nevarni kot poli-iični izseljenci; radi tegu se morajo pobijati s kazensko-pravnimi ukrepi tako dolgo, dokler bo nov fašistovski red popolnoma uresničen. Zadušnica za pokojnega kardinala Mercier RIM, 3. Jutri ob 10.30 se bo v cerkvi Jezusa vršila svečana maša-zadušnica za pokojnega kardinala Mercier. Bral jo bo mons. Cremonesi. Zvišanje oficirskih plač RIM, 3. Na včerajšnji seji je ministrski svet sklenil, da se zboljšajo prejemki častnikov od 1. marca dalje za skupno vsoto 75 milijonov lir. Danes bo objavljeno uradno obvestilo o zboljšanju Častniških plač. Kakor častni-jkom, tako bodo tudi podčastnikom j zvišane plače za petdeset odstotkov. Zgraditev velike palestre za športne vaje RIM, 3. «Giornale d'Italia» pravi, da se bo na Mussolinijevo pobudo v ravnini Conca in C.ampi di Annibale zgra- zavodov ter jim dajal na razpolago po-j dila veHka palestra za športne vaje trebila sredstva za spoznavanje tujih ,miadine. Ta načrt bo naučno ministrstvo uresničilo v najkrajšem času. tržišč. Načrt so ministri Odobrili. Seja ministrskega sveta je končala ob 12.30. RIM, 3. V petek bo zbornica zopet pričela s svojim delom. Proučevala bo med drugim zakonski načrt, s katerim se ustanovi državna ustanova <;Balilla» (mladinske fašistovske organizacije). Načrt je sestavil notranji minister Fe-derzoni po Mussolinijevih navodilih. Nova institucija bo nadaljevala delo, ki ga vršijo zavodi za zaščito dece, in Ostavka profesorjev na verzi firenški uui- FIRENZE, 3. Ker je prišlo v zadnjih dneh radi protifašistovskega zadržanja nekaterih profesorjev do incidentov, je dekan medicinske fakultete senator prof. Lustig podal ostavko na svoje mesto. Tudi rektor tukajšnje univerze prof. Giulio Cliiarugi je na pritisk fa-šistovskih dijakov brzojavno sporočil valni zapor, v katerem se nahajata bivši džemijetovski poslanec Ferad beg Draga in njegov tovariš Ibram Čerkez na podlagi paragrafa 85. k. z., t. j. zaradi zveze s sovražnikom države, zaradi zlorab in nasilja za okupacijo in zaradi poskušanega umora. Izmenjava ratlfikaoij med Jugoslavijo in Turčijo BEOGRAD, 3. Ob 11. uri dopoldne je prišel v kabinet zunanjega ministra tir. Ninčiča posebni turški delegat Kemal beg, nakar sta bili izmenjani ratifikaciji pogodbe o miru in prijateljstvu med Jugoslavijo in Turčijo. Navzočen je bil tudi turški poslanik Ilikmet beg. bo vojaško vzgajala mladino od 8. do;naučnemu ministru svoj odstop. Profe-18. starostnega leta in jo tako pri- sar Cliiarugi je izjavil zastopnikom pravljala na vojaško službo. «Ballila» dijaštva, da bo vodil upravne posle le bo uživala posebne predpravice: smela do imenovanja naslednika. Ostavki sta bo n. pr. se posluževati že obstoječih športnih igrišč in telovadnic v državi. Te organizacije za fašistovski naraščaj bodo vodili posebni inštruktorji. Pri tem delu jih bodo podpirali vojaški kurati. «Giornale dTtalia» pravi, da je namen tega zakonskega načrta ovekovc-čiti fašizem, ki se ga mora pojmiti ne toliko kot politično gibanje, temveč kol duhovno silo. Državni podtajnik za promet on. povzročili v vseučiliščnih krogih zelo mučen vtis. Poslanec on. Bolzon izključen iz fašistovske stranke RIM, 3. Glavni tajnik on. Farinacci je izključil on. Bolzona iz fašistovske stranke, ker je v nekaterih Člankih pokazal, da se ne strinja popolnoma s fa-šistovskimi smernicami, ki jih je začrtal fašistovski vodja Mussolini in državni kongres. Začetek proračunske razprave v jugoslovenski narodni skupščini BEOGRAD, 3. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine se je začela ob 10.30 ministrskim I"1 je bilo na dnevnem redu poročilo predsednikom Mussoiinijem na čelu, i 'bančnega odbora o državnem prora-in tudi sedeži senatorjev so precej go-^u,lu- Najprej je porocevalec večine sto zasedeni. Skoraj povsod same sive Ga.vrilović prečital poročilo vladne ve-ali plešaste glave in častitljivi, zareslCine> nakar so Potlali zastopniki opozi- senatorski obrazi. Vtis. ki ga italijanski senat, je zares svečan. Tudi,,. , . . _ _ .... ministri se obnašajo v senatu povsemvf«^nega ministra Uzunovic. ki je drugače nego v poslanski zbornici: ne!P°?al kraJsl ^spoze o proračunu v razgovarjajo se med seboj ali s sena-\**terem je med drugim navajal, da je to. ji in tudi ne čita jo časopisov, ampak '.vlada P11 ustavljanju državnega pro- napravileije odvojena mišljenja finančnega od-1 bora. Nato je povzel besedo zastopnik sledijo, vštevši ministrskega predsednika, z veliko pozornostjo razpravam. Spremembe raznih kr. odlokov v zakone gredo gladko izpod rok, ker se o njih sploh ne razpravlja, ampak samo sklepa, da se oddajo na glasovanje. Le pri spremembi namestniških odlokov-zakonov, ki uvajajo odredbo o stavbeni industriji ter gradnji ljudskih stanovanj, se oglasi k besedi en senator, ki govori o,stanovanjski krizi. Po njegovem govoru vstane pravosodni minister ter poda kategorično izjavo, da računa v prvi vrsti upoštevala načelo Štednje in da se je na tem pravcu kretalo celotno delo, Čigar uspeh je bil ta, da se je prvotni proračunski predlog skrčil od 17 milijard na 13 milijard dinarjev. Nato je Uzunovic repliciral na očitke s strani opozicije, Češ da je število ministrstev previsoko, ter je zatrdil, da deluje že vlada s Pašićem na čelu za znižanje števila ministrstev. Po ekspozeju ministra Uzunovića je bila seja zaključena. Na svoji jutrišnji seji bo narodna skupščina razpravljala o interpelaciji poslanca Vesenjaka in tovarišev glede izenačenja davkov in o olajšavah pri pobiranju davkov v Sloveniji. _ Utashlngioflska pogajanja na mrtvi triki BEOGRAD, 3. (Izv.) Beograjska agencija «Avala» je objavila nocoj posebno vest iz \Vashingtona, kjer navaja, da se v finančnem ministrstvu v Washing-tonu vršijo vsak dan konference med VVindsonom in Stojadinovičem, ki iščeta način rešitve vprašanja j ugoslovenskih dolgov Zedinjenim državam, kateri naj bi zadovoljil obe strani. Ameriška komisija za vojne dolgove je sklenila, da počaka na izid teh razgovorov, ker je mnenja* da je že zadostno obveščena o finančnem položaju Jugoslavije. Poleg obširnega memoranduma je j ugoslo venska delegacija predložila večje število raznih prilog v svrho informacije o gospodarskih in političnih razmerah Jugoslavije. Usoda voditelj« ditmijeta BEOGRAD, 3. Prvostopno sodišče v Kosovski Mitrovici je potrdilo preisko- Grška vlada obžaluje nasilstva proti jugoslovenski manjšini BEOGRAD, 3. Pred par dnevi so v makedonski vasi Soroviču, ki pripada sedaj Grčiji, vdrli Grki v tamošnjo srbsko šolo in zažgali knjige. Na intervencijo j ugoslo venske vlade je sedaj podal grški diktator Pangalos izjavo, ki je izšla tudi v službenem listu v Atenah, v kateri obsoja ta čin in odreja najstrožjo preiskavo, da se kaznujejo krivci. Izjava dostavlja, da bo grška vlada siorila vse. kar je v njenih močeh, da se ne kalijo odnošaji dobrega sosedstva. Novinarska uredba v Jugoslaviji BEOGRAD, 3. Minister za izenačenje zakonov clr. Srskič je sprejel danes člane uprave J ugoslo venskega novinarskega udruženja in razpravljal z njimi o uredbi o novinarjih in o pokojninskem skladu novinarjev. V glavnem je bil sprejet načrt uredbe, kakor ga predlaga J ugoslo vensko novinarsko udruženje. Napravljenih je bilo še nekaj korektur. Minister si je pridržal pravico, da zasliši Udruženje lastnikov listov in čuje njihovo mnenje. Posvetovati se mora tudi s finančnim ministrom. Potem bo sklical, kakor je danes izjavil, anketo lastnikov listov, nato pa skupno anketo obeh strank, novinarjev in časopisnih podjetij, da se definitivno redigira uredba o novinarjih in o pokojninskem skladu. Minister dr. Srskić je obljubil, da bo zadevo čim najbolj pospešil. Sklepi iMkedeimvajuKili za nove umore In zanikanja bolgarske vlade BEOGRAD, 3. (Izv.) Beograjski listi so prinesli poročila, da se je Izvršila v Sofiji konferenca makedonstvujuščih pod predsedstvom Protogerosa. Tej konferenci so prisostvovali tudi nekateri člani Ljapčeve vlade. Ob tej priliki so zborovalci baje sklenili umoriti načelnika makedonske emigracije Ivo-sto Todorova in one emigrante, ki so se vrnili na Bolgarsko, ako postanejo vladi količkaj sumljivi. Bolgarska agencija zanikuje uradno te vesti, ki pa so navzlic temu vzbudile v krogih bolgarsko emigracije veliko razburjenje. ____ Odsodltes pretfKonference za rozorožiteo Zanikane vesti o angleških nasprotovanjih razoroževanja Poljske PARIZ, 3. Vseh pet članic Sveta Društva narodov je izročilo glavnemu tajništvu predlog za odgoditev sej pripravljalnega odbora razorožit vene konference, ki naj bi se po prvotnem načrtu pričele 15. t. m. Dasiravno Svet Društva narodov ne navaja nobenih posebnih razlogov za odgoditev, je skoraj gotovo, da želi pridobiti na času glede vprašanja diplomatskega spora med Švico in Rusijo in da se med tem časom pojasni sovjetsko stališče glede razorožitvenega problema oziroma glede sodelovanja sovjetov pri konferenci. Zanimiva so v tem oziru poročila, ki prihajajo iz belgijske prestolice. Kakor se zdi, podpira belgijska vlada sovjetsko stremljenje po premestitvi sedeža Društva narodov iz Švice v Bruselj ali v katero drugo belgijsko mesto. V Bruslju so namreč mnenja, da je sodelovanje Rusije večjega pomena nego vprašanje sedeža Društva narodov. Istočasno pa poročajo iz Ženeve, da bo tamošnji mestni občinski svet zahteval pri zvezni vladi, da mora ostati sedež Društva narodov na vsak način v Ženevi. Do sedaj še ni prišlo do nikake kompromisne formule med švicarsko in sovjetsko vlado. Zvezni svet je na svoji zadnji seji sklenil, da je načelno pripravljen priznati odškodnino hčeri Vo-rovskega, toda s pogojem, da se istočasno reši vprašanje odškodnine švicarskim državljanom, ki so bili oškodovani radi posledic ruske revolucije. Veliko pozornost je vzbudil v političnih krogih članek «Manchester Guardiana*, v katerem ugleden liberalni politik ostro napada Baldvvina, češ da sistematično sabotira razoro-žitvena stremljenja. List pravi, da se je Poljska že izjavila za znižanje svojih vojaških izdatkov na polovico in da hoče to izvesti v popolnem sporazumu s Francijo, ker je uvidela, da ni mogoče misliti na razorožitev Nemčije in Rusije, dokler ne skrči Poljska svoje vojske. Ko je Bahhvinova vlada zvedela za to namero, je intervenirala v Varšavi, naj bi ostalo število poljske vojske neizpremenjono, ter j«' opozorila na nezmanjšano rusko nevarnost. Obenem je angleška vlada sporočila zunanjemu ministru Skrzvnskomu- da bi Anglija ne mogla podpirati poljske zahteve po stalnem zastopstvu v Svetu Društva narodov, ako se izvede nameravana redukcija poljske vojske. LONDON. 3. Zunanje ministrstvo demantira vest «Manchester Guardia-na», češ da bi Anglija ne podpirala poljske želje po sedežu v Svetu Društva narodov, ako ne zniža Poljska svojih vojaških izdatkov. WASHINGTON, 3. Kakor se poroča, ameriška vlada ne ugovarja prošnji Sveta Društva narodov, naj bi s< razorožit ven a predkonferenca odgodila. Brlandov govor u francoski zbornici Zbornica bo razpravljala o načrtu finančne komisije PARIZ, o. Zbornica je s 315 glasovi proti 223 odobrila Lamoureuxjev predlog za prehod na podrobno razpravo o načrtu, ki ga je .izdelala 'finančna komisija. Razprava pa se ima pričeti pri 3. pogl., ki govori med drugim o davku na dedščine. Vlada jo s tem pristala na zahteve kartela in socija-listov, kateri so obljubili, da bodo glasovali za neposredne davke šele po odobritvi 3. pogl. Včeraj popoldne je zbornica nadaljevala razpravo o finančnih načrtih. Predsednik finančne komisije, Malvv je z veliko vnemo zagovarjal kartelov načrt in kritiziral smernice fin. ministra Roumerja. Pozival je vlado, naj sodeluje s finančno komisijo. Za njim je dobil besedo posl. Duboin, ki jo zahteval, naj se razprava prekine, ker da je brezmiseino razpravljati o sanaciji državnih financ, dokler ni dosežena stabilizacija francoskega denarja. Meti splošno pozornostjo je nato pričel govoriti ministrski predsednik Itriaml. — «Nisem izvedenec v finančnih stvareh — je rekel — pač pa se mi zdi, tla je treba promatrati sedanji položaj s pravim razumevanjem. Pravijo: zaupanja nimamo. In vendar narod zaupa v boljše dni, dolu in proizvaja. Vlada je prepričana, da zavisi od nas samih, od našega zadržanja in naše volje, izhod iz težavnega položaja, v katerem se sedaj nahajamo. Govoril je nato o vladnem načrtu za finančno obnovo ter povdarjal, da rabi državna zakladnica nujno novih dohodkov. Kekel je, da ves svet pazno zasleduje razvoj francoske krize ter da preživlja zbr^-nica odločilne trenutke. pCiovorilo se je tudi, — je nadaljeval — da bi ne razpravljalo o čl. 13. (ki govori o davkih na plačilne zneske, op. ur.) v obliki interpelacije ter se je hotelo očivlduo na ta nftčin strmoglaviti sedanjo vlado. Će bi se stvar likala samo naših oseb, bi se mi temu prav nič ne protivili; v prvi vrsti pa bi bila pri. tem prizadeta država. Kriza bi le poslabšala sedanji položaj. Jaz nisem prav nič pripravljen izpustiti krmilo iz rok. šel bom šele tedaj ,ko se bo stvorila krepka večina, ki mi poreče: Pojdite!» (Živahno odobravanje.) Izvajal je nadalje, da ni sedaj umestno govoriti o tem, da bi se razprava prekinila. Kar se pa tiče stabilizacije denarja, je ta odvisna od uravnovešenja državnega proračuna. Pozival je poslance, naj z nepristranskim očesom premotrijo sedanji položaj in naj pomagajo rešiti državo iz sedanjih hudih stisk. Seja je bila nato zaključena. Čshoslovaška bo priznala sovjetsko viado PRAGA, 3. V diplomatskih krogih zatrjujejo, da, bo vlada Še pred sklicanjem parlamenta do jure priznala sovjetsko Rusijo. Kakor poroča «Pravo Lidu», se bodo tozadevno listine med obema vladama izmenjale v najkrajšem času. Kakor poroča «Prager Tagblatt», je vlada že izvršila vso administrativno priprave za priznanje sovjetske vlado. Priznanje se bo izvršilo najbrže v obliki izmenjave diplomatskih not, kakor med Francijo in sovjetsko Rusijo. Temu aktu bodo sledila nadaljna pogajanja. __ Turčija ni bila povabljena na razoro-žitveno predkonferenco , PARIZ, 3. Agencija «IIavas» poroča, da Turčija ni bila povebljena na sodelovanje v pripravljalni komisiji za sklicanje razorožitvene predkonferenco. Nasprotne vesti v turških listih ne odgovarjajo resnici. Izmed držav, ki nisf* članice Društva narodov, so bile na lo predkonferenco povabljene samo /odtujene države, Nemčija in Rusija. Suhomlinov umrl BERLIN, 3. V nekem tukajšnjem sanatoriju je umrl včeraj dopoldne, si ar 78 let, bivši ruski vojni minister, general Vladimir A. Suhomlinov. Ruski general Vladimir Aleksandrovih Suhomlinov je bil generalni guverner v Kijevu in pozneje vojni minister v letih 1909 do 1915. Kakor znano- je olj izbruhu svetovne vojno odredil mobilizacijo ruske vojske proti Nemčiji in Avstriji. Leta 1917. ga je revolucijonama vlada postavila pred sodišče ter ga obsodila v ječo. , « EDINOST* ▼ Trstu, dne februarja 1H9. Nov epor med Franeijo in Vatikanom CARIGRAD, 3. Med papeškim nuncijem Rottejem in francoskim poslanikom v Turčiji je priftlo do diplomatskega spora. Novi nuncij namreč ni hotel, da bi francoski poslanik prisostvoval slovesni maši. V znak protesta so ves diplomatski zbor in vsi konsu-larni zastopniki ignorirali svečanost. Briandov sestanek s Stresema. .nom BERLIN, 3. «B. Z. am Mittag» poroča, da se bo vršil nameravani sestanek med dr. Stresemannom in Brian-dom v zadnjem tednu februarja. Glede sej zunanjega odbora doznava list, da so desničarske stranke pripravile predloge, naj bi se podaljšal prijavni rok za vstop v Društvo narodov. Važne nemške izjave z ozirom na sedanji italijansko-nemški spor Berlinski poročevalec dunajske «Neue Kreie Presse» je poizvedoval pri raznih odličnih članih nemškega parlamenta, kako sodijo o sedanjem itali-jansko-nemškem sporu. Obrnil se je do predstavnikov vseh strank, ki so mu podali važne izjave, kater« so tem pomembnejše, kor jim je beseda zelo umerjena, stvarna, ne le brez vsakega nasprotstva proti Italiji ali mržnje proti Italijanom, marveč veje iz njih dih tople simpatije in največje dobrohotnosti napram Italiji in italijanskemu narodu. Zato je lom večje pomembnosti njih soglasni apel, naj bi Italija spremenila, svojo manjšinsko politiko! Značilno je tudi, da se vse izjave iz-i »gibljejo omembe sed;tnje protiitsili-janske propagande. Koristilo je v interesu dobre stvari, da podamo posnetke iz teh pomembnih izjav. Paul Loebe, predsednik nemškega državnega zbora, opozarja, da zaščita nemških narodnih manjšin v Poadižju ni podrejena Društvu narodov, ker tamošnja manjšina številčno nima tiste moči, ki je predpogoj za podreditev z Italijo v Društvu narodov — poli- novinarji M morali pazno zasledovati de-tično in kulturno sodelovanje, ki bi | J^vsko življenje v Inozemstvu, paiMamen-moglo biti toli plodonosno, ker je tako- rekoč podano po naravi. Ob sedanji nemški strankarski razcepljenosti je pomembno, da je nemška javnost, od skrajne levice do skrajne desnice, popolnoma složna spričo poadiškega vprašanja. Otto Landsberg naglasa, da so borbe nemškega naroda za. ujedinjenje svojih ločenih plemen dragoceno služile italijanskemu narodu za dosego istega cilja. Skupnost stremljenj obeh narodov je izzvala v Nemčiji največje simpatije za Italijo. To skupnost je še večala zavest, da je svet dolžan italijanskemu narodu najglobljo hvaležnost za njegovo delo v službi kulture. Posebno so od nekdaj srca vseh nemških demokratov plamtela za visokonadar-j«ni, svobodoljubni italijanski narod. Naj se le čita opis Ferdinanda Lassal-le-a o italijanski osvobojevalni vojni v letu 1859., kjer je rečeno: «It.alijani so narod, ki je štiri stoletja sem na naj-silnejši način sodeloval na kulturnozgodovinskem napredku Evrope — da, dal je prvi pobudo k temu. Njemu se imamo zahvaliti za prvi razvoj naše znanosti, naše poezije, naše trgovinske in obrtnijske marljivosti. Neprestano so od tedaj Italijani delovali dalje na tem civilizatoričnem delu in do najnovejših časov pokazuje njih literatura vrsto na.jklasičnejših del na polju duha.» — Nemška demokracija je — nadaljuje Landsberg — zatiranje italijanskega naroda vedno občutila kot kulturno sramoto in ga žigosala. Na to vprašuje Landsberg: «Ali pričakuje Italija koristi od tega, da izgubi simpatije Nemčije radi poizkusa za raznarodovanje Nemcev v Poadižju? Itali-torejjjanski narod, čigar državniška nadarjenost je dokazana s tem, da so izšli iz njegovega naročja veliki politiki, more lahko priti do spoznanja, da prijatelj* sivo kakega naroda pomeni več, nego debro opremljena vojska! Landsberg se sklicuje na besede Prospera Mer-mee-a: «Kak namen ima za vraga zgodovina, če se nikdo noče učiti iz nje*?!» !Zaključuje: Te besede naj bi Italijani Društvu narodov, /ato obžaluje, da, « n . , .... ' ,, , postavili na laz! Postopali bi človeško tudi po vstopu Nemčije v Društvo na-!r , „ ____ tarno delo komunističnih poslancev, živ-Ijenske probleme delavskega stanu v vsem svetu ter o vsem tem obveščati široko javnost. Trocki je ugotovil pri tem, da je napovedovanje svetovne revolucije postalo že zoprno širokim slojem. Komunistični agitatorji so že večkrat ugotovili, da so poslušalci, ko se omenja svetovna revolucija, ravnodušni ter da očitno kažejo svoje nezaupanje do besed svojih govornikov. Važna naloga sovjetskega "tiska — je rekel Trocki — je tudi sodelovanje inozemskih delavskih dopisnikov v sovjetskih listih, ki bi komunistični žurnalistiki le koristili. STANOVANJSKA KRIZA V LENINGRADU Stanovanjska kriza je postala menda splošna nadloga po mestih Evrope. Posebno drastično se to kaže v Leningradu (Pe-trogradu). Do 1. januarja t. 1. je narastlo število prebivalstva tega mesta na 1.410.000 duš. Mesečni prirastek znaša skoro 1.50 od sto, vsled česar se stanovanjska kriza čuti vedno bolj od dne do dne. čeprav so leningrajski listi zadnje čase polni oglasov za prazna stanovanja, vendar se more prazno stanovanje dohiti le z velikimi te- žavam!. JUsti poročajo, da je za vsako njemu Športnemu vodstvu, s proinjo, u prazno stanovanje na desetine povpraže-valcev. Lastniki hiš in stanovanj vršijo pri tem najstrožjo izbero avojlb stanovalcev. Dvajset od sto sob se oddaja «samo za eno osebo». Gospodar pa postavlja še druge pogoje. V stanovanju se ne sme kuhati, posebno ne s spiritusom. Vsakdo se mora zgodaj vračati v stanovanje, na prvi poziv se mora izseliti in podobno. Prebivalci Moskve niso nikakor iznenadjeni radi teh težkih razmer v Leningradu. Za moskovske prebivalce predstavlja ta leningrajski «konfort» pravo bajko, kajti stanovanjska kriza v Moskvi je zadobila Še daleko hujšo obliko in še hujše razmere. Pomanjkanje primernih stanovanj v Leningradu se pojasnuje deloma s tem, da so povodom dodeljevanja stanovanj delavci dobili ista brezplačno, da jih niso čuvali in često celo uničili popolnoma. Slučaji, da stanovalec izdere vrata in napravi iz njih posteljo, niso redki. Proti taki nečuveni nemarnosti ukrepa sedaj mestna uprava najodločnejše mere. Da bi se najnujnejšim potrebam zadostilo vsaj koli-kor-toliko, pripravlja mesto Leningrad načrt za obnovo pol porušenih hiš, ki jih je v bivšem glavnem mestu Rusije istotako mnogo kakor tudi v Moskvi. DNEVNE VESTI Knikl in MmkM iMnM Naš list je javil že 2. januarja t. L, da sta sklenili tržaška in furlanska prefektura sklicati posvetovanje o vprašanju kraškega in vipavskega vodovoda. Sedaj pišejo o tem tudi tukajšnji italijanski listi. Včerajšnji «Piccolo» poroča, da se bo t. m. sestanek, vabljeni vsi župani obeh pokrajin. Sestanek je sklican v svrlio, da se ustanovi enoten konsorcij za kraški in vipavski vodovod. Na tem sestanku se pano z občinstvom, ki gotovo ni zmrzavalo, kajti godba je neprestano svirala razne moderne in poskočne plesne komade. ZAHVALA Šentjakobska podružnica Šolskega društva se iskreno zahvaljuje gdč. A. San činov i, G. Bortolottijevi, gg. M. Lo-vršil dne 7. : £ariu> H- Vrabcu, J. PavletiČu, M. Perua katerega bodo po- totu in pevskemu zboru «llirije» za njihovo sodelovanje pri nedeljskem koncertu. Na pustni torek se bo vršila v dvorani se na prihodnjem občnem sboru menjaj prizadete točke poslovnika t tezn smlaftk T.VJf, Uradno redovanfie. L dmzifac Obzor 6 4 1 — 15 1 9 Adria 6 3 2 — 13 6 8 Gorica 6 2 2 1 6 5 H Zarja 6 3 f— 3 0 tt 6 Prosveta 5 8 1 2 IS 6 6 Volga 4 1 ~ 8 0 JI 2 Sparta 6—1—. 6 5 26 0 IL divizije: Jadran 7 4 1 e 20 12 9 Tommaseo 5 4 — 19 3 H Rocol 6 2 1 S 8 16 6 Zarja 4 12 15 4 4 Magdalena 3 1116 4 3 Adria 3 1 1 15 4 3 Primorje 3 1118 8 3 Prošek 5 113 5 10 3 Grad 4 1 — 3 3 H 2 T. V. N. SAVEZ SODNIKOV Uradno poročilo. Seja dne 2. februarja 192t">. Sodniki za nedeljske tekme: Volga-AdriaS Sancin; Adria-Jadran: Plesničar; Tomma* seo-Zarja: Kras; Prošek-Ho col: Guštin; Pri* morje-Magdalena: šuman. Izpiti za nove nogometne sodnike s<> hudo vrSili v nedeljo 7. t. m. točno ob 1J. uri n& igrišču Adrije, in sicer skupni; teoretični in praktični. Gg. Babic, Komjanc, Kravos, Spacal in eventuelno drugi naj predstavijo točno ob določeni uri sledeči komisiji: Plesničar, Kras in 2erjal. S. S. bo razpravljalo tudi o sredstvih, ki so|D velika Kurentova slavnolt potrebna za popravo in vzdrževanje j Pnd šentjakobski podružnici Šolskega vodovodov. Vlada da je obljubila znat- drilstva- _ no denarno pomoč. | PUSTNA ZABAVA Pili SV. JAKOBU. Kakor smo rekli že pred dobrim me-j Pevsko društvo «IIirija». Gotovo je ostala sečem, ko smo prvič o tem pisali, je toj lanjska pustna zabava našega društva pobudo tržaške in videmske prefek- vsem, ki so bili navzoeni, še v prijetnem j ture najtopleje pozdravljati, ker gre za »pominu Malo je sličnih večerov. Odbor se iji, nn prav pridno pripravlja, tako da ne bo le- »odov ne bo podana formalna možnost za zahtevo po zaščiti od strani l)ru- _ štva narodov. Grel Jcbann Heinrich Bernsterf, nek-j danji poslanik v "\Vasbingtonu, nagia- j jjr Sa, da italijansko polil i ko v južnem Tirolu najbolj obžalujejo listi, ki se v Nemčiji ud< ležujejo gibanja za Društvo j narodov, ki naj dovede do zedinjenilij držav Evrope. Tako zbližanje pa ni! možno brez srečnih manjšin. Manjšinsko vprašanje je veliko važnejše, nego mislijo (o navadno takoimenovane večinsko države. Saj so ravno te vedno govorile o pravici narodov do samoodločbe. «Zato pravilno Italijanom, ko opozarjamo na Tirolsko: I lic Hhodus, j^. in modro, če bi s svojim zgledom dokazali neresničnost teh besed! hic salta!> Profesoi ia, da se dr. Wilbeim Kahl so nade-tudi za Nemce v Poadižju Politične vesti GOVORA S. RADIĆA V SARAJEVU Danes so Srbi prvi graditelji te naše države. Njih so obešali na vešala in trpeli so večje muke, nego bratje Maka-bejci v bibliji.. Kakor so veliki v junaštvu, je treba, da bodo veliki tudi v pravičnosti in ljubavi. Zato nam danes ni potrebno, da jim pošiljamo ultimatume za pravice muslimanov, marveč se hočemo bratski dogovoriti o vsem. Katoliški Hrvatje v Bosni in Ilereego-f vini j^o najmanjši po številu in živijo ečinoma na vasi. Bosanski Srbi so vezani s Srbijo po južnih delih države, dočim so Hrvatje vezani z zapadnimi velevažno socijalno vprašanje obeh po krajin. Kakor tedaj, pa moramo tudi danes naglasiti, da bo stalo vprašanje na pravi podlagi le tedaj, ako ga bodo promatrali odločilni činitelji v prvi vrsti z njega tehnične strani. Treba je predvsem opremiti toliko kraški kolikor vipavski votlo vod z novimi napravami, oziroma popraviti sedanjo opremo, ki je večinoma pokvarjena. V to svrho pa bo treba po mnenju poznavalcev tega vprašanja par milijonov. Tu je težišče cele te zadeve. Od rešitve denarne strani vprašanja bo odvisna nadaljnja u-soda kraškega in vipavskega vodovoda. . „ jdoli države. Ako pogledamo v zemlje- najde merilo, čim so splosna pravna j pi& vidim0f kaj bi biJu Bosna hrez Hr_ naziranja zopet pomirijo in utrdijo Pričakuje, da se bo Nemčija v Društvu narodov potegalu za nemško manjši-! ne, priključene drugim narodom. Dr. Ludwig Kaas izreka nado, da imela moderna Italija poguma, misel svobodo, na kateri je zgrajena «»na sama gre za razmerje do drugih narodov jvatske in Slavonije.. Bosna bi bila od-i deljena od morja in bi životarila. Tako pa jo preko Dalmacijo spojena z mor-j jem, a preko Slavonije z Vojvodino.... V*1 Mesto avstrijskega robstva »e nahaja * rt ,0'tu sedaj*velika ideja narodnega spora- , . . .. , , . . :Zuma, kjer bo imela svoje zatočišče. uporabljala tudi tedaj, ko| _ ■/ _ , , italijanskega naroda' KaJ nas sPloh deh od muslimanov* i Hrvati in Srbi imajo eno vero in dve Priporoča Nemcem Poadižju discipliniranje san.Ur sobo. I cerkivi in verujejo v enega Boga. Tudi v Ddnošaji Nemčije do druj narodov so tako velike pomembnosti, da se ne smejo kaliti z eksplozijo čustev, pa naj so še toliko uvaževanja vredna. Odstu kordlfliii-lržovneso teiniko Gcspflrrijfl ? Zadnji napadi fašistovskega tiska proti kardinalu — državnemu tajniku Gasparri-ju, ker da je malo prijazen fašizmu in naklonjen stranki popolarov, so dali povod vesti o bližnjem odstopu tega visokega funkcijonarja rimske kurije. Rimski dopisnik pariškega lista «Petit Parisien» poroča sedaj, da so oni glasovi resnični ter da kardinal Gasparri res v kratkem zapusti svoje mesto. Imenovan da bo za pa-peškega nuncija v Parizu. Do te spremembe da pride, čim bo sedanji papeški nuncij v Parizu, Ceretti, mogel zapustiti to mesto. Že opetovano se je govorilo v Rimu o odstopu kardinala Gasparrija, sedaj pa da se z gotovostjo računa s tem odstopom. Isti dopisnik javlja tudi, da bo konsisto-riju odvzeta, pravica do imenovanja francoskih škofov ter da se ta pravica podeli tošnji prav nič zaostal za prejšnjimi. Sicer pa se bo vsakdo prepričal — in to na pustno nedeljo dne 14. t. m. — Čuje se, da bodo letos — mesto mask — narodne prav v lepem številu zastopane! Tako je tudi prav — kaj bi se šemili v teh časih, ki so tako resni, čeprav so pustni! Radi svojega obsega se prireditev zategne črez polnoč. Bodi še omenjeno, da bo vodil zabavo g. A. Pertot in da je čisti dobiček namenjen društveni blagajni. — K ohilni udeležbi vabi — Odbor. ii» oA-t^ncL-iii muslimani verujejo v enega lioga. Ra-| , „ . . .. . "' tega pa imamo isti jozik in ničesar ura,,u ^-avi.ega sekretar,jata. ni, kar bi nas delilo. Ta narod je hraber in ponosen, ker ve, da je v svoji državi. Na to je govoril Radić o radikalih, o sporazumu in o uspehih politike sporazuma. Menil je: Če bi bil Profesor dr. Otto Hdtzsch obžaluje napetost, nastalo v nemško-italijanskih!?1^. »Porazuma. Men,i je: od noša jih radi dogodkov v Poadižju J ktra ! J"*0 1!ekldajI »"^el ostati toda Ne.nčij« da ni kriva na tem. SklHv!?dl* V-1 11;lSa drugačna; No zofinje kr. kvesturi v Gorici ter oražsISRl mM i v Šempetra V naše uredništvo v Gorici je prišlo več ljudi i/. Vrtojbe se pritoževat, cuje se na govor Mnssolinija v zborni ci. ko je. predloživši locarnsko dogo-l^^-11 vore- rekel, da bo splošni mir zagotov-j J jen le tedaj, čo se neprestano odpravljajo vzroki konfliktov, pri čemer da se morajo upoštevati temeljne življenjske { pravice vsakega naroda. K takim živ Ijenjskim pravicam pa spada — nagla ša.iir. Notzsch pra\ica jezika in na rodnosti, kakor se jo v znala od strMiii oficijelni Poadižje. Če jo kaka v<>st pretirana ali neresnična, to ni odločilno. Obžaluje napetost, ki jo nastala, in nikakor ne želi, da bi se poostrila. Obžaluje tem bolj, kf*r so s toni moč in energije Italije usmerjene na točko, kjer ni niti najmanjšega ogrožanja italijanskih življenjskih interesov in ker pri tem Italija zamuja veliko ki ji pripada in ki Kajti vsakdo, ki želi evropsko obnovo,j mora želeti« da Italija zadobi pripadajoče ji mesto tretje velesile v Evropi, j Uspešna italijanska vnanja politika,} odgovarjajoča velikim in resničnim življenjskim interesom Italijo, se krije povsem s tem, kar morajo Evropejci želeti za obnovo. Ravno premaganci v svetovni vojni so v teh letih često živo obžalovali, da Italija na velikih mednarodnih pogajanjih o likvidaciji zaključka vojne ni dosegla tistega mesta, tistih uspehov, kateri so ji pritikali in ki jih ji želimo v nje lastnem interesu, .ki so krije z interesom Evrope. Iz tega ozadja in v tej zvezi se nadeja in želi dr. Ildlzsch, da Italija odneha od sedanje politike napram Nemcem v Poadižj^. ker bi oteže v ala sodelovatiie ali tudi tako smo srečni, da smo v voji novi državi. Muslimani nas ne e smatrati za fevdalce, kakršni so bili nekdaj Avstrijci in Madžari. Naglasa, da vera ne moti sloge. Dalje je povedal Radič, da je pred _ j svojim odhodom v Bosno razložil kra-_ lju svoje potovanje in kralj ga je po-Joblasti), naj povsod, koder bo hodil, poeni 1919. pri-: zdravi Bosance! Kralj mu je rekel do-Italijo tudi za da kr. orožna i niki i/. Šempetra poizvedujejo za dopisnikom «Ediuosti/> iz Vrtojbe, in to vsled pre-gostih dopisov iz Vrtojbe v naSem listu. Posebno zadnje čase so bili dopisi iz Vrtojbe precej pogosti" in to radi rednih tedenskih tatvin, katere je izvrševala neka nepoznana skupina tatov, ki je padla te dni v roke postave. Oddahne se na ta način TRŽAŠKA KMET. DRUŽBA V TRSTU priredi v nedeljo 7. t. m. ob 11. uri v -Šolskem poslopju v Nadanjem sslu pri št. Petru poučno kmetijsko predavanje. Predava g. inž. Cok o pomenu in važnosti kmetijsko-gospodarskih ndraženj. — Ker jf^ za našega kmeta taka razprava zelo važna in zanimiv.^ smo prepričani, da se predavanja v velikem številu udeleže tudi kme-tovalci iz bližnjih vasi. Društven« vesti — Pevski zbor «Glasbene matice«. Danes ob 19. uri in po! pevska vaja za moške in ženske glasove. — Slov. akad. društvo «Balkan». Danes ob 20.30 se vrši redni sestanek. — Tajnik. — M.D.P.O. Sestanek, ki se je imel vršiti danes zvečer, se ne bo vršil, ker je društvena soba zasedena. Mandolinistični odsek. - Jutri, v petek, ločno ob 1930 skupne vaje v navadnih prostorih. Kdor se želi vpisati, naj pride k vajam tega odseka. — Predsednik. M. d. «Sparta» - škedenj vabi vse ljubitelje zabave na veliko pustno prireditev, ki se bo vršila v nedeljo 7. t. m. v dvorani «ex Subietta« pri Sv. Ani. Začetek ob 21. — Danes točno ob 20. uri reden setanek Had i Važnosti d ne v vseh članov, da Odboi Iz tržaškega življenja Stara, a še vedno moderna sleparija. Svojčas smo že večkrat poročali o premeteni slepariji na podlagi zamotane iir skrivnostne zgodbe o bogatem Šparn-u, ki je zaprt v ječi in prosi za pomoč proti bogati odškodnini. Ta sleparija, diisi je /n skoro povsod dobro znana, je še v rabi. <>«l časa do časa prihajajo tudi v naše k raje i v j pisma od pretveznega španskega jetnika iti 'sprva je marsikateri lahkovernež šel i>» limauice. Te dni so nekatere osebe v našein mestu zopet prejele slična, pisma, v katerih obljublja Španec, da bo delil bogati zaklad z. rešiteljem. Menda nam ni treba poudarjati, da gre vedno z.a isto sleparijo. Kdor prime tako pismo, naj j?a izroči orožnikom. Nezgoda pri delu. 24-lftni podajač Anton Marsettig, stanujoč v Skednju št. 2, je včeraj zjutraj pri delu \ neki novi hiši, ki jo grade v šked-nose n311- padel z zidarskega odra, visokega poldrugi meter, ker je stopil na trhlo desko, ki se je zlomila poti njim. Pri padcu se je mladenič močno udaril v desno nogo, a je sprva mislil, da ne bo hudega. Toda hude bolečine so gu naposled prisilile, ita se je popoldne zatekel v mestno bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima nogo zlomljeno v gležnju. Zato bo Marsettig moral štiri tedne varovati posteljo. ► ob 20. uri reden setanek KI "anaja preu ne v nega reda je dolžnost t»ainvajski voz st. lo8, h se tega sestanka udeleže.|tl'eba Potopiti VW! »!• J Orthor P«**1 J<* 1,1,4,1 opraviti 2 lovno: «Koder boste hodili, pozdravite ta divni in krasni narod!» Takega — je vzkliknil Radić — razumnega kmet-Iskega kralja, kakor mi, nima nikdo. Končno je sporočil Pašičeve pozdrave i Bosi ii, kajti «tudi Pašič ljubi Hosno». i iz Beograda poročajo, da ta govor, ! posebno pa oni del, kjer govori o narodnem značaju Bosne, ni napravil vciesilsko politiko, j ugodnega vtisa na radikalske kroge, jo ji Nemci želijo. | TROCKI O SOVJETSKEM TISKU. Na sestanku delavskih dopisnikov moskovskega lista «Kabočaja Gazeta« je imel Tro« ki te dni velik govor, v katerem je povedal svoje mnenje, kako bi se morali urejati delavski listi. Istočasno je razpravlja! o celi vrsti političnih vprašanj, ki so se sprožila na razgovoru o tein vprašanju. Njegova kritika sovjetskega tiska je bila zelo ostra. Očital je temu tisku, da osre-dotočuje svojo pažnjo na povprečno zelo ozek sektor življenja ter da se ne more meriti z dovršeno žurnalistiko. Listi morajo — je rekel Trocki — pisati realno o velikem in malem. List naj bo refleks življenja v velikem in malem. Posebno je opozoril Trocki na to, da je v moskovskih listih informativna služba slabo organizirana, pa tudi ona o inozemskem delavskem gibanju. V sovjetski Rusiji se sicer res govori o svetovni revoluciji, toda listi ii stvarno obračaio hrbet. Komunistični SPORT ŠPORTNO UDRUŽENJE. TEHNIČNO VODSTVO. Uradno poročilo. Seja dne 2. februarja IH2«i. Prenesene tekme. Kadi slabega vremena se prenese zadnjo turno tekmo I. divizije leljo 7. t. m. igrišču «Volge ~ j tekme II. divizije «Zarja» -j «Magdalena» - «Adria» turnih tekem. .... _ , Odobrene iekme. Odobrijo se sledeče i Vrtojbencev, ki prihajajo po dney-(tekme: «Hocol» - «Grad» 2:0 (forfait Grad), >ravkih v Gorico ter po informacijah, I _ «jatiran;} 2:1. Vrtojba in oddahnejo se tudi varnostni or-j«yolga* _ «Adria> na nedeljo 7 neprestano iskali zlikovce. Da 15. Uri na igrišču «Yolge». Itavnotako gani, ki so pa. prihranimo kr. orožnikom iskanje vr-tojbenskega dopisnika, izjavljamo, da so biii dopisi iz Vrtojbe sestavljeni v našem goriškem razni] nih opi ki jih je dobil član našega goriškega ured ništva sam na licu mesta v Vrtojbi, ob so «Primorje» in prenesene na konec uredništvu na podlagi izpovedbj Ljubljansko «J«tro» prepovedano v Italiji. Kakor sporoča tukajšnja kr. prefektura, je bilo z nedavno ministrsko naredbo pre-* povedano razproda janje ljubljanskega «Ju-tra» na ozemlju kraljevine Italije. V svojem sporočilu kr. prefektura ne navaja razlogov, radi katerih je vlada izdala ta ukrep proti uglednemu ljubljanskemu listu. __ ZVEZIN PEVSKI ZBOR. - Nameravani pustni koncert odpade, ker nekateri člani ne morejo sodelovati na določeni dan. Istotako odpadejo za sedaj tudi napovedane vaje v krožkih. — Predsednik zbora. ___ NOVINARSKI PLES Sinoči se je vršil v gledališču «Rossetti» velik ples, ki ga je priredilo udruženje tržaških novinarjev. Ob tej priliki je bila velika gledališka dvorana izredno opremljena in okrašena. Lože so predstavljale razna italijanska mesta z mestnimi grbi in zastavami ter državnimi trobojnicami. Presenetljivo in originalno sliko je nudil oder, ki so ga umetniške roke izpremenile v južni tečaj. Kljub obilnemu snegu in ledu je bilo gledališče do zadnjega kotička natr- Priziv «Jadrana» glede tekme s «Tom-maseo». Priziv se odbije, ker na podlagi preiskave se tehnična napaka sodnika ni dogodila. Pojasnila pismeno. Urnik returnih tekem I. divizije. Določi se, da se returne tekme I. divizije, ki pričnejo v nedeljo dne 28. t. m., začnejo točno ob 15. uri popoldan. Nedeljske tekme. Pole?? tekme «Volga» -«Adria» se vršijo v nedeljo, 7. t. m. sledeče tekme II. divizije: »jrrišČe «Adria» ob 11.r «Adria» - «Jadran»; igrišče «Adria» ob 15.: «Toinmaseo» - «Zarja»; igrišče «Primorje» ob 12.: «Prosek» - «Hocol»; igriSče «Prinio-rje;> ob 14.: «Pri morje» - «MagdaIena». —-T.V.N. je sklenilo, da se tekma «Volga» -«Adria» vrši ob vsakem vremenu. Pravilnik za prvenstvene nogometne tekme se popravi s sledečim važnim sklepen: V Športno Udruženje pravilno udruženi igralci, četudi so bili ali so člani drugega društva ali durge federacije, lahko nastopijo za Športno Udruženje, če se od dneva njihovega pristopa in sprejetja v Športno Udruženje ne udejstvujejo za druga društva ali federacije. V slučaju kršitve tega sklepa, se tekma, na kateri je nastopil kršitelj, ne odobri oziroma raz-veljvi, ter da zmago 2:0 nasprotniku. Vsi drugi sklepi v protislovju s predstoječim so razveljavljeni. Sklep se preda v svrho odobritve Osred- 1 Služkinja, ki ji preseda življenje. Sred kakimi tremi meseci je "32-letna Ida Osvaldini, služkinja pri družini (irioni, stanujoči v nI. Monfort št. 10, skušala napraviti konec svojemu življenju s plinom. Toda takrat so ji domači, ki so pravočasno prišli na sled njenemu obupnemu naklepu, preprečili preselitev iz te solzne doline. X i/, neznanih vzrokov se Osvaldijeva ni hotela sprijazniti z življenjem. Včeraj zjutraj je ponovno skušala izvršiti obupni korak, tudi to pot potom plina. Hadi večje gotovosti je. poleg tega. še zavil I a par pa-stilj «Sedivaia». Toda smrt, ki jo je Osval-dinijeva tako trdovratno želela, ni prišla, ker so domači pravočasno posegli vmes. Poklicali so na pomoč zdravnika rešilne psotaje, ki je nesrečni služkinji izpral želodec, nakar jo je dal prepeljati v mestno bolnišnico, kjer bo Osvaldinljeva morala trneti kakili 14 dni posledice svojega nezdravega dejanja. Hujšega menda ne bo. Nevarna nezgoda tramvajskega nslužbenca Včeraj predpoldne se je dogodila pri Sv. Andreju velika nesreča, ki je spravila mladega moža v nevarnost za življenje. Okoli 10.15 j*1 privozil na tramvajsko jHtsfajo, ki ki se nahaja pred ladjedelnico S. Marco, kateremu je bilo i proge št. t). Ta 28-lftiii tramvajski uslužbenec Renato Possecco, stanujoč v Carboli zgornji št. 177. Ko je Possecro -i ! tem namenom stopil med vozova, je spodrsnil na blatnem tlaku in padel ravno v hipu, ko sta bila voza skoro že skupaj. Ker se siromak ni utegnil naglo umakniti, je prijel z glavo med odbijača, ki bi mu bila brezdvoinno zmečkala glavo, da ni zavirač, ki je čul obupne klice 11a pomoč, naglo ustavil voz. Kljub temu je Possecco zadobi I nevarne poškodbe. Tovariši so ^a prenesli v bližnjo podružnico rešilne postaje v ladjedelnici, kjer je dobil prvo pomoč. Čez nekaj časa je prihitel a zdravnik, ki je ugotovil, da ima Possf > najbrž počeno črepinjo, pretresene možgane in številne poškodbe na raznih delili telesa. Ponesrečenec je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v zelo nevarnem stanju v kirurgični oddelek. Žalosten epilog nesreče pri Sesljanu. Kakor smo včeraj poročali, so v torek popoldne našli v kamnolomu inženirja Fa-vetti pri Sesljanu 55-letnega kamnoseka Ivana Legiša lz Sepljana ,ki jc v nedeljo zvečer — tako domnevajo — na poti proti domu radi teme zašel in padel čez strmo steno, pri čemer je zadobll hude poškodbe, da je ležal skoro 48 ur nezavesten 11a mrazu in- »iežju. Kakor znano, je bil nesrečni kamnosek prepeljan v obupnem stanju v mestno bolnišnico, kjer <0 mu zdravniki skušali rešiti življenje. Toda njihovo prizadevanje je bilo caman; včeraj v prvih iutranjih urah je siromak, ki ves čas ni prišel k zavesti, podlegel nevarnim poškodbam. Strojev objem. V tovarni «Jutificio Triestino» pri Sv, Andreju se je včeraj popoldne ponesrečila 20-letna dninarica S&ntins Zuppio. doma iz Milj. Ko je opravljala rrote delo pH nekem stroju, se jI j« obleka zapletla med zobasta kolesa, ki 10 ji tadale velike ran« na desni strani pr» Nesrefina delavka Je dobila prvo pomoč od zdravnik« ralUna postaje, ki je bil poklican ua Mre mseta, nato je bila prepeljana v meatno ooinišni-co. Zdraviti se bo morala kake tri tedne. „ T Trstu, dne 4. februarja 1926. « EDINOST« Vesti z Goriškega Goriške mestne vesta LJUDSKO GLEDIŠČE - TRGOVSKI DOM Varietettia predstava, ki jo priredi naše gledišče kot izredno pustno prireditev, se bo vršila v soboto ti. in nedeljo 7. t. ni. Za sodelovanje pri tej prireditvi se je posrečilo pridobiti znanega kupletista g. Križ-lnana r/. Trsta, ki nastopi ob tej priliki prvič pri nas s svojimi lastnimi kupleti. — Spored je pri obrh predstavah enak in si-eer sledeči: Cehov: .Medved (enodejanka), Cestni pometač (kuplet, Krizman), Cehova Labod ni ca (enodejanka), Pijanec (ku-pb't. Krizman., Dva profesorja kuplet, Košuta. Žive), Tobak kuplet, Križman), Jabolčna potica (kuplet, Križman). Ti dve predstavi bosta gotovo največja senzac ija letošnjega pusta in med našim občinstvom vlada za to prireditev že sedaj največje za n i i n a n je. STANOVANJSKO VPRAŠANJE V GORICI Nova postava, s katero se je ukinila državna zaščita stanovanjskih najem oje-maieev, je razburila več ali manj vsa me-*-ta. \ si se boje, da bodo gospodarji liiš \ išali najemnine, ki ne bodo v nobenem skladu s stanovanjem samim. S tem vprašanjem se je bavilo tudi iašistovsko vodstvo v Gorici. V svoji zadnji seji je ske-nilo, da se pozovejo vsi lastniki biš, naj er»o leto ne zahtevajo nobenega po viška najemnine. K temu pripominjamo, da je naše mesto eno izmed onih redkih inest, kjer ne vlada nobena stanovanjska kriza, zato pa tudi strah pred zvišano najemnino ni tako utemeljen kakor drugod. Kateri je pravoverni časopis fašistov videmske pokrajine? Do sedaj, dokler je vedrila in oblačila v Vidmu Pisentijeva skupina, je bil priznan kot nekak uradni list «Giomale del Krnili > katerega so narinjali vsem našim trgovcem, gostilničarjem in občinam. V Gorici sami so ga prodajali le duber ducat iztisov. Izredni komisar videniskega fašija pa je dal nalepiti po vseh krajih lepake, kjer se piiporoča «Gk>rnaie de! Veneto» kot edino pravi in najinteresantnejši list furlanskega fašizma. Tako prihaja v zaton ob enem s svojim ravnateljem Pisentijem ter njegovo' skupino somišljenikov tudi njihovo nekoč tako razkričano glasilo «Gior-nale tlel Kriuli>. Italijanska žurnalistika ne bo imela s lem bogve kake izgube. Izumil patialno letalo, ki ga je spravilo v luknjo. Pred goriškim tribunalom je stal letni Alojzij Martinuzzi iz Gorice, obtožen raznih sleparstev. S tem, da je pravil, koliko bakra hrani v Jugoslaviji, kako mu je dala sovjetska vlada to velikansko množino bakra v zameno, ker ji je dal lastni izum: padaino letalo najmodernejšega lipa. je dobil še precej kalinov, ki so mu šli na limanice in mu posojali denar, da lahko reši svoje blapo iz Jugoslavije. Posebno brata Belinger sla mu verjela in mu i.zročila več tisočakov na račun kupčije, ki sta jo nameravala skleniti z Martinuzzi-jern. Pokupiti sta mislila vseh 500 ton bakra od njega. Ker pa le ni hotelo biti bakra iz Jugoslavije, sta se brala Belinger naveličala in bi ga bila tudi naznanila, a policija je bila hitrejša in jc že spravila na varno. Po zelo dolgi obravnavi je bil Martinuzzi obsojen radi sleparij na tri leta, štiri mesece in 15 dni ječe, 3233 lir globe in dve ieti posebnega nadzorovanja. Državna podpora kalskim pogorelccm Pred časom je uničil gjneaen požar več posestev v vasici Kal občine Grahovo. Iz poročil v časopisih jc jasno, da je poslal Zeteni križ kot prvo pomoč kakih 20 po-steli, ker so posestnikom zgorele vse premičnine. Sedaj smo doznali, da je vlada določila 4000 L, ki naj jih razdeli prefekt med najbolj prizadete. IZ SEJE POKRAJINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA V VIDMU. Seja dne 2. februarja 1. Zadeve, ki so se odobrile: Gorica: Poslovnik občinske bolnišnioe; Rifaembcrki Napisi Toiu ings Globa: Rlhenaberfe: Davek na živino; Miren: Sprememba organskega poslovnika: Vojsko: Prispevek za ustanovitev novega kmetijskega urada: Cerkno: Sprememba računa Ribemberk: Prispevek za lovsko razstavo v Jul. Benečiji; Gorica: Pridobitev hiše Paulettig-ove: Sv. Križ: odstop delnic vipavske železnice v posesti občine pokrajini; Medana: Stavhinski red: Iifedana: Pristop k deželni federaciji sa-Hroslojnih činiteljov; Bilje: Družinski davek; črniče: Obrtni in prodajalni davek P.r^ii: Štanjel: l reditev davka na industrije in na patente: Črnice: 1 »nižinski davek P.t^i; loimla: Prispevek telef. družbi he-mški: Anhovo: Poslovnik; št. Peter pri Gorici: Povišek davka na živino za eno • etri; Solkan: Obrtni in prodajalni davek t lli2t>: Kanal: Davek na živino; Kanal: Plača jetniškemu čuvaju; Dornberg: Pod-iMira furlanskemu zavodu za izselitev; 2) Zadeve, ki so se preložile: Gabrovica: Račun J.>25; čezsoča: Poslovnik; črniče: Sprememba užituine: Ribemberk: Podpora slovenskemu sirot išču: 3/ Razne zadeve: Solkan: Dolg napram deželnemu konsor- ciju za aprovizarijo (se reši uradno); Bi-ljana, Kožbana, Medana: Zdravniški konzorcij: zopet vpostavitev, in sicer uradna (reši urad); Bilj&na: Izterjava pristojbin za plese (se ne oklepa); bed: Račun ?£25r 'vzame na znanje). — ^nogo zadev je bilo! odloženih na prihodnjo sejo. Novi predsednik kr. komisije v furlanski pokrajini Znane so homatije, ki so se pred časom j nekoliko vzvalovale javnost in o katerih, je tudi «Edinost» že poročala. Vzroki teh homatij in te krize niso popolnoma znani, = ve se le toliko, da so vsi možje, ki so od-, stopali od svojih mest, privrženci Pisenti-: jeve politike in da so bili pri ljudstvu ne-i priljubljeni. Najprej-je odstopil župan v; Pordenone, grof Artur Cattaneo, nato vi-j deniski komisar Spezzotti, predsednik iz-j redne kraljeve komisije grof Gino da Ca-' poriaeco, ki je potegnil za seboj tudi svoje prisednike. Sedaj se je kriza, ki je nastala z odstopom di Caporiacca. poravnala s tem da se je s posebnim odlokom, ki ga je te dni podpisal kralj, imenoval irov predsed-! nik in sicer v osebi Orioio, ki je pi-evzel svoje posle iz rok svojega prednika. Temu imenovanju bodo sledila imenovanja onih prisednikov, ki so istočasno s predsednikom odstopili. IZ KANALA. — Dve poroki. - V sredo 3. t. m. se je poročil v farni cerkvi predsednik Narodne Čitalnice g. Mil jut in Garlatti s hčerko našega župana g.čno Slavico Angeli. Isti dan sta se poročila v Ljubljani g. Jože Debe-njak z g.čno Marici Garlatti-jevo. Na predvečer poroke so jim zapeli domači pevci par lepih pesmi. Bazna društva so se spomnila mladih parov z navdušenimi po-1 zdravi in čestitkami. Vsem mnogobrojnim čestilcem se pridružujemo tudi mi, ter jim kličemo v novem stanu: Obilo sreče! SVE10. Tukajšnje bralno in pevsko društvo «Draga) priredi v nedeljo dne 7. t. m. ob 3. uri popoldne veliko predpustuo veselico s sledečim sporedom: 1) «Vojna vdova», deklamacija: 2) «Jajčarica», Kmešnica v enem dejanju; 3) (Feniks) v Trstu za kulantno izplačilo škode, ki jo je povzročil požar na mojem poslopju. To, še iz predvojne dobe dobro znano zavarovalnico priporočam vsakomur. j VOGLJE, 29. januarja 192G. 204 MARIJA GERLANC. *) Za Članke pod tem n »»lovom odgovarja ur«4* aifttvo I« toliko kolikor mu rak od volova. MALI OGLASI VODA PROTI IZPADANJU LASI, steklenica po L t'» se dobiva v lekarni «Castel-lanovich) , Trst, Via Giuliani 42. 138 j EMULZIJA iz ribjega olja s hipofostati,] izdelana z modernimi Steinbuchovimi stroji, posebno priporočljiva za rahitične in Šibke otroke, steklenica po L 9 se dobiva v lekarni Častelanovich, Trst, Via Giuliani 42.____139 ŠIVALNI STROJ «Singer», zajamčen 20 let, se proda na obroke. Kupujejo se stari. Via Actro£iti. Ako bi ga imel dovolj, bi gradič na vsak način obnovil. Kraj. kjer stoji je naravnost krasen.» OČi lastnika so žarele .ko so objemale pokrajino. «To je moj dom >, je rekel priprosto. — «Nikjer ib'ugod ne bom živel, če se bo stvar, o kateri smo govorili sinoči, irka-zala za resnično in če je res nastopil konce velikega boja.» «To je vendar resnica,« je dejal Cravvs-hav. «Kako morete dvomiti ,če ste Čitali liste v poslednjih šestih mesecih?» «Angleških listov nisem čital že deset let,» je odvrnil Sir Denis. «Bežal sem v A-meriko, sovražeč Anglijo kakor strupeno kačo in obljubujoč si v srcu, da ne bom nikoli več stopil na njeno obal. Zapustil sem jo brez upanja. Smatral sem jo za ne-spravijivo. Vojna je pa prinesla mnogo iz-prememb.» «Iniate prav,» je priznal Crawshay. — «Spremenila je angleški značaj trdovratnega samozaupanja. Glede te vaše dežele, Sir Denis, naj vam povem, da so največji nasprotniki vaše samovlade popolnoma ■spremenili svoje prepričanje. Danes prevladuje ena misel, da naj namreč Irska sama ureja svoje zadeve. TeŽkoče, ki so ostale, imajo svoj vzrek v vaši deželi. — Spreobrnite Ulster in svobodni ste.» «S1 išali šte, kaj smo govorili sinoči ?» ga je opomnil Sir Denis. «0'Clory je prepričan, da se je to že zgodilo.» Poslednje bele meglice je razblinilo dvigajoče se solnce. Dolgi zeleni valovi so drveli drug za drugim proti obrežju. Oddaljene pečine so žarele v purpurni barvi, ki jim jo je podelilo vstajajoče solnce. Zelena barva polj je postajala temnejša. — Crua\vshay si je prižgal cigareto in se na-j slonil na rob pečine. 1 Ccrso m En. lil 16 UJI Corso Vitt. Em. lil 16 Nekateri primeri: Perilo na meter PRTIĆI, veliki, beli BRISAČE, jebaste, b^le BRISAČE, crepe, debele PRISTNI GRADEL za mt>skc spodnic hlače BLAGO ZA PRTE, dobra vrsla 150 cm CREPE lanen, za brisače MADAPOLAM 80 cm za per'lo po L 3'30 MADAPOLAM 80 cm fin „ „ 5'50 PLATNO MADONNA 75 cm trpežno „ 3*50 PLATNO DOMAČE za cunje, reldamna cena „ „ 3'90 PELLE B UOVO za Pe rilo . 8n cm „ 5*20 PLATNO DOMAČE, težko, za rjuhe, 150 cm „ 7'90 po L 2 70 „ „ 3'50 .. *'40 „ „ 8*— PCSEBNA PRILIKA Izključna kakovost tvrdke OHLBR: 1 peča, 10 metrov Madapoiema najboljše vrste L 30*50. — Vsak klijent sme kupiti k- eno peeo. Nc prodaja se na defcc--lo. Moške srake Aefir, crepes in tiskano blago se prodajajo v pritličju po posebno znižanih cenah. Žensko perilo SRAJCE ali hlače, Cbiffon. po L 8'50 trpežne, a iour SRAJCE aH hlače. Chitfon. vlož- ,, „ 9*0 ki imit. filel SRAJCE ali hlače. Chibon. ve- zene in Čipkane ,, ,1 »o*— SRAJCE ali hlače, vezene z „ „ lt- vložki Valonciennes SRAJCE nočne, Chiflon, mo- derni kroji .. 16'- SRAJCE nočne, ChHfon, risune „ 18'— a -jour SRAJCE nočne, bat»l, \ezenc, z čipkastimi vložki po L 21'— SRAJCE nočne, Chiffon, z dol- 23*— gimi rokavi, elegantne i, i. COMEfNE' vezen, modemi vzorci h rt 15'— COMBINE', batist z vezeninami in čipkami t, ti 22'- COMBTNE' culotte, batist. zad- nji vzorci, vložki a imir-jem tn L 20' L 17' VELIKA PARTIJA NAJFINEJŠEGA PERILA iz balista in svile, bocjoio vezanega in čipkanoga (ročno delo) po pulovlcnib cenah Hošteo perilo SRAJCE moške z oprsjem piane! ali svetlim, n-.jii^eiša ?rsta L 31*50, 2750, 23'90 SRAJCE laoske, zefir, prej po L 42*---sedaj » » 29 80 SPODNJE HLAČE moške, dolge. dobra vrsla po E SRAJCE, deške 9 80 2 različna Upa srajc, zbrana v merah, po polovičnih cenah Robci ŽENSKI, z robom a iour. iz balisla m madapolama L - «90 ~ - 50 ŽENSKI, s švicarskimi vezeninami, krasne risbe % ducata ^ ^'50 ŽENSKI, iz batisia, z vezenim robom L —,95 f'O&KI, najboljša vrsla, rob z a jour-jtm 41X41 po E 1'70 I'36 MOŠKI. platneni, z barvanim robom. po L 2*— I'It - W ŽENSKI, iz pristnega lana, %A ducata L 27*— 24*— 17'50 PODSUKNJICE bombažaste ^^ po L 6 50 5 20 3*90 PODSUKNJICE volnene po L 23'—- M'50 12*— Pletenine CULOTTES, bombažasti L 9'50 7 80 CULOTTES, najboljša volna L 25'— Rokavice ROKAVICE, ženske, iz sukanca L 5'— | ROKAVICE, ženske, irhaste dolge L 3T-ROKAVICE: ic^ke glace L vrsta „ 17'50 ROKAVICE, moSke, glace. I. vrsla. „ 22 50 ROKAVICE: JSIkc! irhaste, pralne 28'- | ROKAVICE, moSke, irhaste, pralne 32- «EO!NOSV» ▼ Trstu, dne i. februarja 1926. družbi niti ficka denarja, pač pa vlopiilno orodje. Koliko je resnice na tem In drugih govoricah, se bo kmalu pokazalo. O tem bomo poročali. Ker je krožila v četrtek po naSem trgu neka družba treh elegantnih gospodov, kateri so nabirali na precei vsiljiv in tudi nasilen način naročnike in naročnino po L 60.— za neko revijo o narodnem junaku Battistlju, ki se ima šele izdati, se je raznesla tudi govorica, da je to ena in ista družba. Kolikor je pa nam zna np, ne odgovarja to resnici. Ker se pa tako nabiranje naročnikov za razne publikacije redno ponavlja, a posili — naročniki nikdar ničesar ne prejmejo za svoj denar, odločno ugovarjamo proti takemu izmozga-vanju našega ljudstva in opozarjamo na to poklicane oblasti. kletko, in govori se, da niso naSli pri Čedni Arturo, ki je prišel oni dan v našo družbo vil bi šioro Teresino, praSal po Južinicl, Mariji bi naročil, naj prinese četrtinko Vipavca... Zakaj pa ne, ko je pri nas stavka v vsaki obliki itak prepovedana?! Cemu naj si človek nakoplje na glavo nepotrebnih sitnosti ?! Na vogalu ulice Carducci se premika senca... Stopim za njo... RrrduŠka, večnomladi ravnatelj A. Končič stoji na razpotju, počasnih korakov se bliža višji svetnik Rudar, na oni strani se izprehaja prof. černič s svojo mlado gospo. Kar tako na enkrat smo izdali oh nicoj — se vidimo zopet «Pri Maksu». Pomislite, tam v kotu pri dobro zakurjeni peči sedita že Vid Svetič in Šišto. pa taro-kirata v dveh, ker ni bilo tretjega... Marija nas pozdravi s svojim veselim smehom:» «An dove bečir! Ći (kej) ste vir tul'k caj-ta? Ki nej pr1 nesem, nejč? Mamo dover liolaž, klavas, turka an čiselo zejle an še družili kajt r'či,' ku pa nabad, nejč!» — «Oj, «An dover bečir! či (kje ste vil' tul'k caj-Ti naša dobra Marija! Nu, pa pr'nes ku pa nabad, nejč!» Bili smo zopet doma. — Ko izbrišemo rosne naočnike, vidimo tam doli pri zadnji mizi novega gosta, oziroma goščo: lepo, elegantno gospodično, uradnico neke velike banke. «Odkod si dekle, Ti doma, da Te nobeden ne pozna?» — Naslednji »verzi pa že ne gredo na njo, ker se takoj vidi. da je iz dobre družine in finega obnašanja. Drugi večer smo bili vsi zbrani v polnem številu, a tarokir&li smo silno raztreseno, ker — honny soit qui mal v pense — preko kart so uhajale oči k zadnji mizi. Je pač umevno: še penzijonist vidi rajše lepo dekle nego pa kakšno sitno, starikavo, raz-kirštrano babnico. Od istega večera naprej smo vsi skrbno obriti in gladko počesani; kdor pa nosi plešo, sede tako, da skrije golo revščino na glavi da je lepa gošča ne vidi. Celo ščetinaste brke pod nosom so si nekteri obrili. Prihajajo tudi redki gostje: dva učena zdravnika, naš znanec in specijalist za sklerozo dr. Fr. Tončič, dr. Joso Luks, g. Bravnik. prisopihal je rodoljub z dežele, naš ljubi šior. Arturo, ki se je takoj izpreiiodl šs ne prav starega upokojenca po Gorici m oRollcl (Prvi del gl. «Edinost» od 2. t.m.) Da naslednji dan ubijem dolgo popoldne jo mahnem po polju ob Soči kar do Solka ji a, ki je danes videti le predmestje Gorice. A solkanska naselbina je starejša in ima svoj poseben list v zgodovini; znano je tudi, da je bila Gorica okoli 1. 1000 skromna vas .;villa», podložna solkanskim grašča-kciii. Solkan je bil v svetovni vojski do tal razdejan, danes pa ima lepše lice nego prej. Na mestu pustih barak se vrstijo lepe hiše, ulico so razširili, vzpostavljena je mizarska obrt, ki je bila že od nekdaj znana po širokem svetu, in tudi danes je v vsaki drugi hiši mizarska delavnica, v vsaki tretji pa — gostilna. Se bolj nego v preteklosti jo danes Solkan zapisan v zgodovini na krvavem listu, ker je nad njim in (»koli njega (Osla v je, Št. Maver, Pevma, Sv. Valentin, Sabotin, Sv. Gora, Sv. Gabrijel, Sv. Katarina itd.) v potokih tekla kri, zlasti leta 1910 in 1017, tedaj baš po 300 letih po benečan-ski vojski, ko se je tudi šlo za posest goriške dežele. z edinim namenom, da me razjezi, rekši, da je meni lahko pisati, ko se povsod na vrnem v Župnišče, kjer dobim snovi za svoje «Iz-prehode», povrhu pa še južino ali celo večerjo kar tako zastonj.... Boš Ti, Artuoro, meni pravi take stvari! Mari naj pri odhodu prašam po računu za jed in pijačo, ko dobro vem, da nihče teh mojih gostoljubnih prijateljev nima koncesije. Vobče pa Vam prijateljski svetujem, da šior Arturu ničesar ne verujete, ker on Vas prav gotovo trikrat nafarba, prej ko dvakrat zine.... Prijatelja Jakoba sem obiskal tudi radi telesnih del usmiljenja: zvedel sem v Gorici, da ga boli noga, pa sem bil gotov, da ga najdem doma... Ko ga radi njegove «bolez-ni» z genljivimi besedami potolažim, je bil tako vesel, da je takoj poklical polič na mizo* Povem mu obenem, čemu se klatim in potepam po Solkanu, in ga tako radi lepšega prašam po cerkveni kroniki. Jakob odšanta v sosednjo sobo in mi prinese mrtvaško knjigo. (Liber defunetorum Paro-chiae S. Stephani Salcani). Prva obsega 1. 1050—1740, pa je po nekem požaru močno poškodovana. Druga sega do leta 1784, a takratni gospodje so imeli tako salamen-sko grdo pisavo, da sem že s čitanjem samim zaslužil kozarec pijače. A nekoliko zanimivih stvari pa sem vendar izsledil. Tam se čita. da sta dva brata Zefarin (morda Čufarin), pristna Solkanca. duhovnika Soc. Jesu, š!a na Japonsko in sta tam oznanje-vala Kristov nauk. Oba sta umrla mučeni-ške smrti in zdaj ju nameravajo proglasiti za svetnika. Letnice pa ni. — Neki Janez Marija Žbogar, sacerdos et doetor totius theologiae mora 1 is. je umrl kot kanonik v Pragi pod konec 10: stoletja. Gregor Cer-vig, vikar v Gorici, pozneje «parochus infu-latus», je umrl v Ljubljani v začetku 17. stoletja. Znamenit solkanski rojak je bil Zarutti ime ni zapisano), «egregius medi-cus, ita nt Leopoldus., Imperator Rom., ad suam aula m eum advocaverit eumque su-um Leibmedicum plegerit. (... bil je tako izvrsten zdravnik, da ga je Leopold I., rimski cesar poklical na svoj dvor bankovcev Je imenovanega dne znašal 50,817.937.845 frankov. Obtok bankovcev za račun trgovine se je zvišal za 400 milijonov frankov, kar je bilo v zvezi z večjimi potrebami trgovine ob koncu meseca. — Izvoz 2ita iz Zedinjenih držav. — Ze-dinjene države so v preteklem letu izvozile za 351.8 mil. dolarjev žita proti 433.8 v letu 1924. Znižanje vrednosti je posledica nazadovanja izvoza količine žita. Izvoz pšenice je v letu 1925. dosegel 85,526.000 povelje^ «Nicoj pa^bušljev v vrednosti 148.717.000 dolar., med tem ko je v letu 1924. znašal 16ti.300.000 bušljev v vrednosti 237.113.000 dolarjev. 99 Adrla čevlii" trgovina GORICA — Corso Verdi 32 Posebnost: Velika zalogd raznih čevljev za sport Zanimiva je davna zgodovina Solkana, ki ie imel svoj utrjen grad, kjer jc bil sedež za svojega telesnega zdravnika.) Umrl je plerničev, gospodarjev nad svobodnimi me-jna Dunaju proti koncu sedemnajstega sto-ščani in tlačani. Nad vasjo, ki leži na le-jie-tja. — Janez Marija Trajner je bil vem bregu Soče, tam, kjer «bistra hči pla-jna Dunaju korar v cerkvi sv. Štefana in po-nin pridrvi iz kanalske ožine v goriško zneje Rector Magnificus dunajske univor- ravan, se vzdiguje grič s cerkvico sv. Katarino. Severozapadno od cerkvice vidimo še danes obširne temeljne zidove nekdanjega gradu, ki je bil še v 15. stoletju važna fevdalna postojanka goriških grofov in poleg libellum gradov v Krminu in Tržiču (Monfalcone) najstarejša trdnjava v deželi. Ime «Z& gra-dom» se je še do danes ohranilo. V zgodovini so spominja prvič leta 1001., ko je cesar Oton lil. daroval «Castrurn Silicanum» (morda Grad na skali, ker «silex» pomeni v 2at. trd kamen, skalovje itd.) s sosednjo vasjo i vi U a) to je poznejšo Gorico, oglejske pri vstopu prav na debelo zlagal. Dejal je, in ga je izbral! da ne bi bil prišel v takem mrazu v Gorico, moral pa je izterjati neki dolg, ker pismeno ni prišel do plačila za dobavljenih 120 zajcev, 2 srnjaka, 80 jerebic in 10 divjih gosi, ki jih je že v novembru po naročilu poslal iz svojega lovišča za svečano pojedino ze. Umrl jo 1. 1726. — Franc Ks. Bensa,j nekoga lovskega (!!!) kluba... zdravnik in fizik na glasu, je užival kar; V proslavo končanega štrajka smo še isti 1200 goldinarjev na leto, je natisnil zname-j večer sklenili, da priredimo «Pri Maksu» nito knjigo za zdravljenje sifil. bolezni (...; sijajno maškerado goriških upokojencev in lucem dedit tipo impressumj ter se pridno vadimo in že DAROVI — Za Šolsko društvo - podr. Sv. Ivan, je nabral g. Fran Udovič starejši L 191.55, 10.25 din. in 6(100 avstr. kron. — Darovali so: Birsa Ivan št. 1188 - L 10; Mlač Tereza L ti; Rupena Fr., Schmidt Hin., Žgur Iv., Udovič Iv. Mar., Tominc Jak., Baretto Ant., Grom Mar., Slarnič Ant., Babič Fr., Slavec Iv., Tomažič Iv., Kjuder Ant., Stojkovič Al., Bak Ant., Trampuž Fr., Baretto Fr. in I Kante Iv. po L 5; Grmek Andr., Stančič Jo-j sipina. Potok Iv. in Colavinč po L 3; Udovič Jos., Pahor Mar., Pahor Jak., Čok Eni., Brana Iv., Ferfolja Evg., Grmek Jak., Ver-gan, Preprost, Štrajn Jos., Loze j Ant., Le-nardon Jos., Meula Fr., Jaklič Jos., Godina Ant., N. N., Jurkič Jak., Bernetič Fr.. Črne, Levic Jos., Narobe Ida, Valič Fr., N. N., Su-ban Justina., Bernetič žnidar in J. S. Godina po L 2: Zupančič Vek., Hrovatin Ang.. BatiČ Jos., Udovič Marijan, Udovič Danilo, Pahor Al. ml., Zadnik Fr., Stric Maks, Ži-vic Jak., Još mL, Stric Maks, Križman Iv., Banda, Zupančič Al., Borut Ant., Ipavic Ant.. Meton Meto, Bambič, Daneu Ivo, Da-neu Danilo, čergolj Iv., Grgič Jos., Grežar Jos., Čok Emil, Sušmel Karol in Baretto Alojzija po L 1; Sušelj 0.40 in Zadnik Fr., 0.15; Požar Ladi din. 10; štrajn -los. din. 3, Grmek Jakob din. 2, Brana Iv. din. 1. JoŠ prvi din. 0.25. — Štrajn Jos. 5000 av. kron, Jož I. 1600 av. kr. — Srčna hvala vsem darovalcem in vrlemu nabiratelju! Narodna tiskarna združena s knjigoveznico GORICA — Via C. Favetti Narodna knjigarna združena s papirnico GORICA — Via G Carducci 7. BRSŠČ&K ANTON Zaloga in tovarna pohištva GORICA — Via G. Carducci 14. Borama porušila, DEVIZE: Trst, 3. fehr Arnttferdara od 9to.— do 1005.— JBelgija od 112 50 do 113.59: Pari* 93 50 do 94 — Lomlon od 121,20 do 121.40 ;New York od 24.65 do 24.05; Španija od 349.— do 351.— ; Švica od 479.— do 483.— ; Atene od 35.50 do 36.50; Berlin valde utilem omnibus medicis ad curandosj petilentiali lue infeetos..) Umrl je avgusta 1. 1750. — V Solkanu je bil ustoličen kotj župnik Janez Tauslier (Tavčer), ki je zase-i , od 590.— do 5^6.— ; Bukarešt od 10.75 do 11.25 dobro plešemo] praga ©d 73.75 do 74.15: Ogrska od 0.0343 do Foxl-trotl-ball, Shimmy, Tutankhamen-pol-j 0.0353; Dunaj od —.349 do —.3j4; Zagreb od ko, On-Steep itd. To bo nekaj posebnega! i 43.35 do 44.10. Brata CEJ slikarja GORICA — Via Ascoli 5. KRUŠ3Č in SIN krojaška mojstra GORICA Corso Emanaeie III. 37. ŠULIGOJ JAKOB urar in zlatar GORICA — Via Carducci 10. KERiEVAN! JOSIP Dvokolesa, šivalni stioji, puške GORICA — Piazza Cavour 9. ČUK EL9JA šivalni stroji in dvokolesa GORICA — Piazza Cavour št. 9. 3&KOB BRATU Ž pekarna in slaščičarna GOF-ICA — ul. Mamelli 6. (Šolska ul) Vstop bo dovoljen le z osebnim vabilom,; gospe in gospodične smejo priti v moderni! ReD*čyske obveanlce 68.60. del pozneje Škofovsko stoličo v Ljubljani in | Laus-bubi-frizuri, za Opremo dvorane je je bil že na Goriškem goreč sovražnik pro-testantovskega gibanja. Solkanec je bil tudi Peter Marussig, župnik v Merili, eden mu patrijarhu Ivanu, drugo pa \Verner ju, i i zmed prvih pesnikov furlanskih. Nadalje grofu furlanske pokrajine, ki se je ko da-i nes raztezala do desnega brega Soče; ozem-j !je med Sočo in Vipavo s Krasom do Istre | §e pa bila last goriških grolov. Pozneje so goriški grofje postali samostojni lastniki! cele grofije. To je bilo bojda že 1. 1031., koje oglejski patrijarh Popo blagoslovil na; se spominjata v knjigi brata Jakob in Janez Crisai, ustoličena kot župnika, prvi 1. 1640, drugi pa 1. lt;G3. — Med solkanskimi župniki sta dva goriška grofa, in sicer Filip Strassoldo H. 1705) in Jožef Coronini (I. 1728). Iz najnovejših časov sta znana solkanska rojaka škof dr. Jos. Srebrnič in novo zidano prestolno cerkev v Ogleju inj prof. dr. Klement Jug, ki se je dne 11. avgu-je o tej priliki določil, da se pritegnejo y! sta 1924 ponesrečil pod vrhom Triglava. Pa fcapitcij kot korarji nemško-rimski cesarji igo mnogo drugih odličnih mož in kultur-in grofje goriški. Takrat se imenuje kot|jdu delavcev je solkanska vas poslala v prvi goriški grof Markvard III., ki je vseljsvet. \Vernerjevo hčer Hadmondis za ženo in jej Da šior Arturo prebledi same jeze in ne-kot doto dobil goriško grofijo. Ta Markvard) voščljivosti, naj še omenim, da me je go- c vet ličar Hnatvsin moral naročiti šest najboljših umetnikov-vrtnarjev. Vsega pa ne smem povedati, da bo razočaranje tem večje. Za prvovrstne plesalce je že poskrbljeno. V ostalem je med nami več vdovcev, od kterih itak velja vsak za devet fantov. — Razume se, da pride o tem na pustni torek obširno poročilo. —i— ID OOOBOF! vabi na je bil iz odlične družine grofov Eppenstein, ki so vladali na Goriškem do 1. 1090. — Že grofu Wernerju se solkanski grad ni zdel primeren za upravo obširne pokrajine, pa je žo on sam, ali pa •spod Jakob pri odhodu povabil, naj le Še pridem na pomenek... Šesta, oziroma 18. ura ie voglaril okoli «Maksa» in žal bila, ko sem mi je bilo, da njegov naslednik dal|SIli0 uprizorili oni štrajk in da se nisem utrditi hrib nad Gorico in sezidati ^grad, mogel zglasiti v prijazni gostilni, kjer ki se v svojih žalostnih razvalinah še da- imam že šestnajsto leto svoje stalno omiz-nes vzdiguje nad starini Travnikom. - Sol-j je. Mnogo veselih večerov smoifam doži-kanski grad je prišel z obširnim posestvom j veli, marsiktero pametno smo si povedali, vred kot fevd v last stare plemenite druži-] razdrli smo tudi marsiktero šaljivo, mnogo [-arne i\c, ki se prvič omenja 1. 1208., ko je patri- [ pagatov je vzelo žalosten konec. Preživeli jarh Gregor v vojski z Gorico dal upepelitijpa snio «Pri Maksu» tudi mnogo žalosti, Castrum Silicamun. Takrat je bila gospo-j strahu, poniževanja, ko so nas takoj v za-darit-a solkanska lepa Diemont di Belgra-; četku svetovne vojske stražili avstrijski de-do. Med-drugimi gospodarji se imenujejo, tektivi, dolžili nas srbofilstva in izdajstva. V redi lico naj ne Vesti iz Istre IZ KOZINE. nedeljo dne 7. t. m. ob 4. popoldne pri-društvo «Venec» svojo običajno vese-z bogatim sporedom. Ljubitelji petja ostanejo doma! Prireditev obeta biti prav zabavna, nam! — Odbor, Prihitite v nedeljo k Književnost In umetnost fEusalto di Salcauo, potem Sigfrid goriški, L 1313 Pilgrim Herberstein, kateremu je Ivan pl. Orzon že zopet sežgal solkanski grad, a Herbersteinovi sorodniki so bili pe-tič n i gospodje, pa so mu z dovoljenjem goriškega grofa grad znova postavili. Z Majn-har tom VII. je pod konec 14. stoletja izumrl moški rod solkanskih gospodov in njegova hči Katarina je prinesla grad in vsa posestva kot doto svojemu možu Febo HI. della Torre. S to doto je bila združena jurisdikcija v Plaveh, Brežici, Pevmi, v Ločniku in drugod. To je bil začetek bogastva in ugleda goriške linije grofov della .Torre, ki so se pozneje prekrstili v Thurn in imajo še danes velika posestva v Furla-iiiji in v Gorici. Ta Febo III. je bil iz Milana doma iti je praded goriških grofov Thurn. Nasproti današnjemu župnišču so stanovali nekdaj goriški arliidijakoni. Proti koncu prejšnjega stoletja je kupil ono poslopje baron Ivan Grimmer, ki je trdil, da je v bližnjem sorodstvu s llabsburžani, kar je mogoče, ko se danes hoče dokazati, da je bil Franc Jožef ne samo po božji milosti avstrijski cesar, ampak tudi sin bana Jelačiča... Grimmer je sezidal gradič, ki ga je po starem, zgodovinskem gradu imenoval <'Ca struni Silicanum». Umrl je 1. 1911. Od njegovih dedičev je kupil ta gradič Norbert pl. Schmucker, znan avstrijski diplomat, ki je leta 1924. utonil v Vrbskem jezeru . Sedanja lastnica je nj<' va v lova, ki se je lotila popravljati k< ki ga je svetovna vojna porušila. Kdor p;* hoče še kaj več vedeti o zgodovini starega Solkana in njegovih gospodarjev, naj se potrudi v goriško državno knjižnico in naj lepo čita in študira zgodovinske knjige kot so: Bau-zer, llerum Noricarum et Forojuliensium... (v rokopisu), Nicolatti, Biografia dei Pa-triarchi d i Aquileia, Czfirnig, Da s Latid Gorz und Gradišča itd., ker meni je za danes v resnici že dosti teh zgodovinskih datkov. številk in imen. Poleg tega jim, da mi naraste rokopis kot kvas v ki kuhinji, in kaj bi imeli Vi z menoj vred, ako mi gospod glavni urednik polovico prečrta? Ko se nagledain še krasnih cipres solkanskih, ki so pred vojsko bile najlepše v celi Avstriji, vtaknem bilježnico v žep in jo mahnem do ljubega prijatelja, ki je bil tudi pesnik in književnik in je isto tako dekan v Solkanu kot gosp. Antonov v Kanalu. Ne mislite pa, ljubi moji, da sem prijatelja Jakoba, ki je žalibog razsedlal Pegaza in odložil pero, obiskal morda samo radi južine in kozarca vina. Ne bodite taki kot je šior — Trnje v očeh smo bili zloglasnemu policijskemu komisarju veselil v svoji črni duši, ako je iz najmanjšega razloga mogel «zašiti» Slovenca ali Italijana. Kedar je vstopil neznan človek, smo mislili: «Zdaj pa pojdem na Gorenjsko na ljubljanski jrrad»... Prava mora je ležala nad liišo. in kako tudi ne? Naš dobri Maks je moral na vojsko, otroci njegovi so bili vsi še majhni, šiora Teresina, ves dan objokana, je morala že takrat nositi vse breme gostiln, obrti, pa ni omagala ne prej ne slej v začetku italijan. ofenzive smo se bali shajati se tam, ker je junija 1915 top sesul za dober klobuk šrapnelov v podstrešje Maksove hiše, in Bog ve, ali jih zdajzdaj ne sesuje nov strel baš v našo sobo. Poleti smo šli-v žalostno begunstvo, razkropili smo se po širnem svetu. A ko so zvonili k pogrebu avstrijske mačehe, smo se vrnili in se zopet zbirali «Pri Maksu». A prvo nadstropje je bilo z «našo» sobo vred močno poškodovano, pa smo sedeli v pritličju v desnem prostoru okoli velike okrogle mize. Tudi Maks se je vrnil ko so utihnili topovi na Piavi, ko se je rušila Avstrija. Skrbeli so za nas sestradane begunce kot so pač mogli spričo pomanjkanja živil. Ako ni bilo mesa, smo otepali tečno polento, dobro zabeljeno, a za kapljico dobrega vina je vedno skrbel Maks. Marsiktero j>est cigaret nam je skrivaj vtaknil v žep in dobro nam je dela njegova post^ež-Ijivost. Po 20 gostov se je drenjalo okoli mize in krog je postajal vedno širši, da si jedva dosegel kozarec. — Vsa goriška inteligenca je bila tam zbrana ko nekdaj «Pri zlati zvezdi», odlični in zaslužni možje, ki so marsiktero brazdo zorali na polju slovenske kulture in narodnega gospodarstva. Skoda, tla se je toliko njih preselilo v hotel ffNad zvezdami» .....Prof. Berbuč in njegov starejši sin Milče, pozneje komisar v Mur-'»o-iski Soboti, ravnatelj 'Bežek, dr. Franko, dr. ) Anton Gregorčič, veletržec Hribar, prof. Ipavec, prof. Janovsky, bančni ravnatelj Kačič msgr. dr. Kobal, višji rač. svetnik Plrjevec... Vse te naštete je neizprosna smrt pobrala po vojski. Z našim Maksom vred jih je kar dvanajst! — Bilo je med nami tudi takih, ki so morali preko meje, mnogi pa so Sli sami. Enim in drugim naj teknejo polne skledel Težko mi je pri srcu, da se moram ogibati prijazne hiše in lepe družbe, na ktero me veže toliko spominov. Toda kaj je to? Skozi vetrnice «na5e» sobe bli&či žarnica... Ako bi našel le še. enega tovariša, pa bi zlomil štrajk. Oglasil bi se ▼ kuhinji, pozdra- — «Naš glas*. Izšla je te dni -4. (decembrska številka glasila slov. srednješolcev v Italiji, «NaŠega glasa*, z naslednjo vsebino: Ob 125-IetnIci Prešernovega rojstva. — (J. K.) Borba. — (Tone Peruško Petrov.) Iz Improvizacija. — (Drago Gervais) Lite-drobtine. — (Makslm CeŠmsky.) — Prijateljica Alma. — (Volkovi Mirjani.) — Odsvit. — (Joža.) Lea Fatur. — (Maksim ČeŠinskjr.) O bistvu in o duhu Gentllijeve srednješolske reforme. — (L. C.) Prosveta in srednješolska mladina. Društvena sen-.. . .... tenca. Mi in sodobni aktualni problem na- Casapiccoli, ki se je ge mallj§ine. — (Br. Dobravski.) Južno podne. — (Pr. M. Antura.) Intelektualno i moralno £va=-; i tanje. {Jerko Marin.) Bele žene. — (A. U-k.) Nekdo tiho plaka. (A. O-k.) Vcstnik. Za 1. 1926 so izdajatelji lista določili sledeče cene: Tuzemstvo: pos. št. L 1.00, celoletna naročnina L 18.—, polletna L 9.—. — Inozemstvo: posamezna št. L 2.—, celoletna naročnina L 24.—, polletna L 12. Gospodarstvo. SEMENSKI OVES. Prednaročila za semenski oves iz češke sprejema Tržaška kmetijska družba v Trstu samo Se ta teden. SEMENSKI KROMPIR iz Jugoslavije «Oneida» nam ima dospeti te dni. Pri razdelbi se bodo upoštevali v prvi vrsti naročniki. Prednaročila sprejema le Se ta teden Tržaška kmet. družba v Trstu, ulica Tore bianea St. 19. Tel. 44-39. —Francoska banka. — Situacijsko poročilo Banque de France od 28. januarja navaja nazadovanje državnih predujmov od 34.800 na 34.200 milijonov frankov. Obrok redni občni zbor ki se bo vršil v soboto, 20. februarja 1926, ob 19. v lastnih prostorih. uri manufakturna trgovina GORICA — Via Carducci X Martin Pozr&ajielšek odlikovana krojačnica z izbiro vzorcev TRST — Via Giosue Carducci 36. DNEVNI RED; 1. Pozdrav predsednika. 2. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 3. Poročilo načelništva. Poročilo nadzorništva. Potrjenje letnih računov za preteklo poslovno leto 1925. Čitanje revizijskega poročila. 7. Slučajni predlogi. 203 ODBOR. Manufakturna trgovina Pri Sfavcu TRST — Via Guardia 26. Mot&n josip Gostilna GORICA — Via Monache 11. Predno prodaste posojuje 159 L. VALCINI Via Ireneo della Croce 10 (b'izu gleda iifa RoiHltiJ Ob priliki plesni prireditev odprto celo noč. 827 kun. lisic, vider, divjih koz in dru$e divjačine kakor tudi domačih živali, vprašajte za ceno m&um stues KOBARID Zaloga usnja in vsakovrstnega obuvala, na drobno in debelo. Blago prvovrstno. Cene zmerne. se takoj prodalo Naslov pove upravnistvo „Edinosti" gfflffl: Zobozdravnik M. 0. dr. D. Sardoč specijalist za ustne in zobne bolezni perfekcljontran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU Via M. R. Imbriani 16,1. (prej Via S. Giovanni) od 9-12 in od 3-7 829 Velikanski dohodi dunajskega pohiiStva - navadne In iinejše vrste se bo prodajalo po starih, nizkih cenah z 10°/o popustom skozi ves mesec januar Na drobno Na debelo Največje jamstvo. R. CAMPONOVO Tel. 793 - Visle XX Settembre 33 TRST ki :®KsQ SEVER & COMP. Trst — ulica Machiavelli 20 — Trst prodala semena krmilne pese kakor tudi vsa druga krmilna, zelenjadna ter cvetlična semena, zajamčeno čista, prvovrstne, po konkurenčnih cenah. l87 Predno kaj nakupite, obiščite Veliko skladište pohištva tvrdke ALESSANDRO LEVI MINZI mm R«tt«H n. 1 - vil MaKanton it Ml Gpalno sobe« obodne eobe, posamezni kosi pohištva v veliki Izberi. Najvišje cene plačujem za K O " kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbecsvvma