URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER, PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
KOPER. H- NOVEMBRA 1967	ST. 18
VSEBINA	
Občina Ilirska Bistrica —	ODLOK o družbeni denarni pomoči socialno ogroženim občanom občine Ilirska Bistrica —	ODLOK o zazidalnem načrtu za območje Sviščakov Občina Izola —	ODLOK o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih občine Izola	Sklad za pripravo in komunalno ureditev stavbnega zemljišča —	1. JAVNI NATEČAJ za oddajo gradbenih zemljišč	j Občina Koper Krajevna skupnost Gračišče —	SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za naselje Popetre Občina Piran —	ODLOK o poslovnih prostorih
OBČ!NA tURSKA BtSTRtCA
Na podlagi 66. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. oktobra 1967 sprejela
ODLOK
O DRUŽBENI DENARNI POMOČI SOCIALNO OGROŽENIM OBČANOM OBČINE ILIRSKA BISTRICA
I.	Splošne določbe
1.	člen
V skrbi za človeka in družino zagotavlja občina Ilirska Bistrica družbeno pomoč občanom, ki so zaradi mladoletnosti, invalidnosti, ostarelosti, onemoglosti ali zaradi drbgih neurejenih razmer socialno ogroženi.
2.	člen
Družbena pomoč se daje občanom kot:
—	denarna pomoč;
—	zavodska in varstvena oskrba mladoletnikov in odraslih;
—	oprostitve in olajšave samoplačnikov za zdravstvene storitve v zavodih ter za nego bolnikov in starih na domu.
3.	člen
Pravico do družbene pomoči imajo občani, ki za delo niso sposobni, ki so zdravstveno ali socialno ogroženi in nimajo lastnih sredstev niti zavezancev, ki bi bili po zakonu, oporoki ali pogodbi dolžni in materialno sposobni skrbeti zanje.
4.	člen
Sredstva za družbeno pomoč občanom
zagotavljajo v proračunu občine Ilirska Bistrica.
II.	Denarna pomoč
5.	člen
Denarna pomoč se daje občanom tedaj, ^njihovega socialnega problema ni mogoče rešiti z drugimi, bolj učinkovitimi sredstvi.
Denarne pomoči so:
—	stalne
—	začasne
*** enkratne
ct i	6. člen
oM- "e (penarne) pomoči lahko dobijo *rj*"*! ki izpolnjujejo pogoje iz prvega
stavka 5. člena tega odloka, pa jim ni ogoče pomagati z drugimi oblikami družbene pomoči.
Do stalne denarne pomoči imajo zlasti Pravico občani, ki so ostareli ali bolni in pridobitno delo trajno nesposobni, in rugt občani, ki nimajo lastnih sredstev
za i .eživljanje in ni pričakovati, da se bo njihov socialni položaj bistveno izboljšal.
Stalna denarna pomoč znaša največ
150.00	dinarjev mesečno. Za vsakega pod-pirančevega družinskega člana, ki ni pridobitno sposoben, se lahko dodeli še dodatna stalna denarna pomoč, ki znaša največ 50,00 dinarjev mesečno.
Ce gre za izredno socialno ogroženost, se v izjemnih p. imerih lahko dodeli tudi višja denarna pomoč.
7.	člen
Začasno denarno pomoč lahko dobijo občani, ki so zaradi bolezni, brezposelnosti ali drugih vzrokov trenutno v težkem socialnem položaju, pričakuje pa se, da bodo te okoliščine prenehale. Takšno denarno pomoč dobijo tudi osebe, ki so odpuščene s prestajanja kazni, če nimajo sredstev za preživljanje in ne morejo takoj dobiti zaposlitve.
Začasna denarna pomoč znaša največ
200.00	dinarjev mesečno.
Začasna denarna pomoč se lahko dodeli tudi socialno ogroženim učencem šol druge stopnje, in sicer:
—	otrokom, ki so pod skrbništvom;
—	učencem iz družin, ki imajo več otrok, ki se šolajo, v kraju bivanja pa ni ustreznih šol in imajo zaradi prevozov ali bivanja v domovih za učenec ali pri tujih družinah večje stroške;
—	nadarjenim učencem, ki imajo v šoli dobre uspehe in ne morejo dobiti štipendije.
Višina denarne pomoči učencem šol druge stopnje se odmerja po stopnji socialne ogroženosti, upoštevajoč stroške prevoza v šolo in stroške bivanje v drugem kraju.
Zahtevku za začasno denarno pomoč po tretji alinei tretjega odstavka tega člena je treba predložiti zadnje šolsko spričevalo učenca.
8.	člen
Enkratna denarna pomoč se lahko dodeli občanom, ki so zaradi elementarnih nesreč ali drugih razlogov trenutno socialno ogroženi. Pomoč iz prejšnjega odstavka znaša največ 250,00 dinarjev. V posebno upravičenih primerih je enkratna denarna pomoč lahko tudi višja.
9.	člen
Enkratna denarna pomoč se lahko dodeli tudi uživalcem stalne ali začasne denarne pomoči za nabavo ozimnice.
10.	člen
Odločba o družbeni denarni pomoči se praviloma glasi na ime uživalca ali njegovega zakonitega zastopnika.
V primerih, ko se ugotovi ali upravičeno domneva, da uživalec denarne pomoči ne bo koristno uporabil, se pomoč dodeli drugi osebi ali organizaciji, ki bo skrbela, da bo pomoč pravilno uporabljena. V izjemnih primerih se lahko denarna pomoč nakaže gospodarski organizaciji, da kot protivrednost izda uživalcu blago.
11.	člen
Družbena denarna pomoč se ukine tistim občanom, ki nočejo sodelovati pri reševanju lastnega socialnega problema ali socialnega problema tistih oseb, za katere so po zakonu dolžni skrbeti.
12.	člen
Vsako leto se opravi revizija družbenih pomoči. Revizijo opravi tričlanska komisija, ki jo imenuje svet za zdravstvo in socialno varstvo. Komisija predloži svoje poročilo svetu.
IH. Zavodska in varstvena oskrba mladoletnikov in odraslih
13.	člen
Pravico do brezplačne oskrbe v zavodih ali pri rejnikih imajo:
1.	občani, ki so ostareli, onemogli, bolni ali za delo nesposobni, če nimajo lastnih dohodkov, niti svojcev ali zakonitih zavezancev, ki bi bili dolžni in sposobni skrbeti zanje;
2.	otroci brez roditeljev ali varuhov, ki nimajo lastnih dohodkov;
* 3. občani, ki so zdravstveno, vzgojno ali moralno ogroženi, duševno ali telesno prizadeti, pa sami ali njihovi roditelji oziroma zakoniti zastopniki ne zmorejo stroškov za vzdrževanje v zavodu.
Oskrba in varstvo v zavodu se zagotovi tedaj, če ni mogoče zagotoviti primernejšo oblike oskrbe in varstva.
14.	člen
Pravica do delnega plačila oskrbnine v zavodih in pri rejnikih se lahko prizna občanom, ki nimajo dovolj lastnih sredstev za plačevanje celotne oskrbe.
15.	člen
Oskrbovanci, ki imajo lastne dohodke (pokojnino, invalidnino ali druge dohodke), pa ti ne zadoščajo za kritje oskrbnine v zavodu, si smejo pridržati za svoje osebne potrebe tolikšen del lastnih dohodkov, kot ga določa pravilnik o hišnem redu zavoda, vendar največ 20 odstotkov lastnih dohodkov.
16.	člen
Skrbstveni organ občine mora najmanj enkrat letno preveriti stanje oskrbovancev
H. novembra 1967 — Št. 46__ PRIMORSKE NOVICE	___ ____________________________________STRAN §
a
M

114_______________________________________-
v zavodih, ugotoviti stanje ter življenjske pogoje oskrbovancev pri rejnikih.
!V. Oprostitev in olajšave samoplačnikov za zdravstvene storitve in nego bolnih in starih na domu
17.	člen
Pravico do polne ali delne oprostitve plačila stroškov za zdravstvene storitve in nego na domu imajo občani, ki nimajo lastnega premoženja niti drugih dohodkov, ne svojcev ali zakonitih zavezancev, ki bi bili dolžni in sposobni skrbeti zanje, če ne uživajo polnega zdravstvenega varstva po drugih predpisih
Ta pravica se lahko prizna tudi občanom, ki imajo premoženje ali druge dohodke, če se ugotovi, da bi bil zaradi plačila zdravstvenih storitev in nege na dornu resneje ogrožen njihov socialni položaj.
18.	člen
Za zdravstvene storitve se po tem odloku štejejo:
—	zdravniški obiski na domu;
—	zdravniški pregledi in zdravljenje v splošnih in specialističnih ambulantah, dispanzerjih ter posvetovalnicah;
—	nega bolnikov na domu;
—	oskrba z zdravili, ortopedskimi in drugimi pripomočki;
—	zdravniška pomoč in oskrba v stacionarnih zdravstvenih zavodih.
Za stroške zdravljenja se štejejo tudi stroški prevozov z avtomobilom, vlakom in rešilnim avtomobilom, če jih odredi zdravnik.
19.	člen
Občani uveljavljajo pravico do brezplačnega zdravljenja z zdravstveno izkaznico ali s potrdilom, ki ga morajo predložiti zdravstveni službi tedaj, ko iščejo zdravniško pomoč. V nujnih primerih lahko predložijo to listino tudi naknadno.
Zdravstvene izkaznice in potrdila izdaja in podaljšuje pristojni upravni organ občinske skupščine.
V. Skupne določbe
20.	člen
Postopek za priznanje družbene pomoči se uvede na zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku in po določbah tega odloka.
21.	člen
Pristojni upravni organ odloča na prvi stopnji:
1.	o priznanju pravice za polno ali brezplačno oskrbnino v zavodih, pri rejnikih ali za nego na domu;
2.	o priznanju olajšav samoplačnikov za zdravstvene storitve po 17. členu tega odloka;
3.	o priznanju stalne, začasne in enkratne denarne podpore.
Organ iz prejšnjega odstavka je dolžan pred odločitvijo o družbeni pomoči občanom zahtevati mnenje komisije, ki jo imenuje svet za zdravstvo in socialno varstvo skupščine občine Ilirska Bistrica.
22.	člen
Od občanov, ki prejemajo družbeno pomoč, pa imajo nepremičnine, se lahko zahteva. da svoje nepremičnine ali del nepremičnin prenesejo v družbeno lastnino.
Od oskrbovancev v domovih, za katere krije oskrbnino občina, se lahko zahteva, da pristanejo na zemljiškoknjižno zavarovance izplačanih oskrbnin.
Občanom, katerim se izplačuje denarna pomoč ali oskrbnina v času. ko uveljavljajo pravico do stalnih dohodkov, se lahko da denarna pomoč tudi pod pogoiem, da bodo izplačane zneske vrnili v celoti ali delno.
^URADNE OBJAVE^
VI. Kuncm utnuctu:
23.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o oprostitvah in olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitve na območju občine Ilirska Bistrica (Uradni glasnik okraja Koper, Št. 16/63 in 3/65) in odlok o dodeljevanju socialnih podpor (Uradni glasnik okraja Koper, št. 5/64 in 7/65).
24.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št 010-27/67-4/1.
11. Bistrica, 26. oktobra 1967.
Predsednik
Vitomir Dekleva, !. r.
Na podlagi 10., 11., 12., 13. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) ter 66. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. oktobra 1967 sprejela
ODLOK
O ZAZIDALNEM NAČRTU ZA OBMOČJE SVISCAKOV
1.	člen
Zazidava in komunalno urejanje zemljišča na območju Sviščakov se izvaja po zazidalnem načrtu, ki ga je izdelalo Stanovanjsko podjetje Ilirska Bistrica, avgusta 1967.
2.	člen
Svet za gospodarstvo skupščine občine Ilirska Bistrica se pooblasti, da na predlog upravnega organa, ki je pristojen za urbanizem, in po zaslišanju odgovornega projektanta dovoli manjša odstopanja od sprejetega zazidalnega načrta glede posameznih objektov in komunalnih naprav.
O izdaji takih dovoljenj mora svet za gospodarstvo občasno poročati občinski skupščini.
3.	člen
Investitorji morajo dokončati gradnjo weekend hišic v roku enega leta od dneva izdaje gradbenega dovoljenja.
4.	člen
Investitorji morajo pred izdajo gradbenega dovoljenja plačati prispevek za uporabo zemljišča ter za komunalno opremo in ureditev območja Sviščakov.
V prispevek morajo biti vnešeni stroški za opremo in naprave, ki jih bodo neposredno koristili.
Prispevek določi Stanovanjsko podjetje Ilirska Bistrica po predhodnem soglasju sveta za gospodarstvo skupščine občine Ilirska Bistrica.
Stanovanjsko podjetje Ilirska Bistrica izvrši tudi komunalno ureditev območja.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 351-14/66-4/5.
Ilirska Bistrica, 26. oktobra 1967.
Predsednik
Vitomir Dekleva 1. r.
OBč!NA !ZOLA
Na podlagi 9. člena zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20/65) in 103. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in na seji zbora dolivi ih skupnosti dne 7. novembra 1967 sprejela
Št. 18. — Koner. 11.
novembra l^
^	^ A.
O SAMOUPRAVLJANJU DELOVNm LJUDI V UPRAVNIH ORGANIH OBČINE IZOLA
1.	Splošne določbe ' 1. člen
Delovni ljudje v upravnih organih oM. ne Izola v (nadaljnjem besedilu: uprava organi občine Izola) uresničujejo pravita samoupravljanja v skladu z zakoni ter, tem odlokom.
Določbe tega odloka veljajo za upravm organe občine Izola in za organ za kazno. vanje prekrškov v občini (sodnik za prc. krške).
2.	člen
Nosilci samoupravnih pravic so delov# ljudje, ki delajo v upravnih organih # združujejo svoje delo zato, da bi z njim na organiziran način uresničevali družbena smotre in naloge po zveznih in republiških predpisih ter po predpisih in smernicah občinske skupščine in njenih politično ^ vršilnih organov.
Z izvrševanjem samoupravnih pravi; ustvarjajo delovni ljudje v upravnih org& nih takšne medsebojne odnose in delovm pogoje, ki omogočajo racionalno in ekonomično poslovanje ter učinkovito opravlja, nje nalog.
3.	člen
Pravice samoupravljanja, ki jih ima# delovni ljudje v upravnih organih po tea odloku, po zakonih in po drugih predpis^ veljajo za vse člane delovne skupno# upravnih organov.
Za člane delovne skupnosti se štejej) vsi delavci, ki delajo v upravnih organm
II. Uresničevanje samoupravnih pravit
4.	člen
Pravice samoupravljanja uresničuje]) delovni ljudje v upravnih organih s sami stojnim odločanjem, z odločanjem v M glasju s tajnikom skupščine občine Izd) ter s tem, da dajejo predstojniku uprav nega organa mnenja in predloge gled) vprašanj s področja notranjih odnosov i upravnem organu.
Pravice samoupravljanja izvršujejo delovni ljudje neposredno oziroma po svet! delovne skupnosti.
S pravilnikom upravnega organa a določi, ali ima delovna skupnost svet delovne skupnosti, število članov sveta tee pravice in dolžnosti, ki jih opravlja ta svet
5.	člen
Delovni ljudje samostojno:
—	sklepajo o razpisu referenduma;
—	volijo in odpokličejo člane sveta delovne skupnosti;
—	sklepajo o poročilih sveta delovne skupnosti;
—	dajejo svetu delovne skupnosti sme? nice za delo;
—	odločajo o uporabi sredstev skupM
porabe:	.
—	dajejo mnenja in predloge k osnutku programa dela upravnih organov;
—	dajejo mnenja in predloge o drug! vprašanjih s .področja notranjih odnosu v upravnih organih.
Delovni ljudje v soglasju s tajniK#" občinske skupščine:
—	sprejemajo splošne akte o ciji in delu upravnih organov, o razmerjih, o sredstvih in delitvi doMM ter druge akte, s katerimi se urejajo vp
šanja s področja notranjih odnosov v op
nih organih:	%.
—	cn-^ir-majo finančni načrt m ključni
—	skrbijo za strokovno
izobraževanj
gt in — Koper, H. novembra 1967
_____ skrbijo za izboljšanje delovnih razmer in poslovanja ter zagotovitev varstva pri delu;
— opravljajo še druge naloge, ki so določene z zakoni ali drugimi predpisi.
7.	člen
Tajnik skupščine samostojno odloča na področju notranjih odnosov v upravnih organih o vprašanjih, za katere je pooblaščen z zakoni ali splošnim aktom iz 6. člena tega odloka.
8.	člen
Če se pri sprejemanju splošnih aktov ne doseže soglasje med delovno skupnostjo in tajnikom, odloči o spornih vprašanjih svet za splošno upravo in no tray je zadeve občinske skupščine.
Ce se pri posamičnih aktih, ki jih izda tajnik občinske skupščine v soglasju z delovno skupnostjo, ne doseže soglasje, velja odločitev tajnika skupščine. V takem primeru lahko delovna skupnost upravnih organov o zadevi obvesti svet za splošno upravo in notranje zadeve občinske skupščine.
^	9. člen
Tajnik občinske skupščine zadrži izvršitev akta delovne skupnosti, oziroma sveta delovne skupnosti, ki ga ta samostojno sprejme, če meni, da je v nasprotju z zakonom ali splošnim družbenim interesom.
V	primeru iz prvega odstavka tega člena mora tajnik občinske skupščine o svojih ukrepih takoj obvestiti svet za splošno upravo in notranje zadeve občinske skupščine, da o njem dokončno odloči.
H!. Delovna skupnost
10.	člen
Nosilec samoupravnih pravic je delovna skupnost upravnih organov kot celota.
11.	'člen
Pravice samoupravljanja izvršujejo delovni ljudje v upravnih organih neposredno na zboru in z referendumom ter po sklepu delovne skupnosti.
S splošnim aktom upravnih organov se določijo pristojnosti zbora delovnih ljudi in sveta delovne skupnosti ter zadeve, o katerih odloča delovna skupnost z referendumom.
12.	člen
Upravni organi občine veljajo glede samoupravljanja za en sam organ.
Pravice predstojnika v zvezi z uresničevanjem samoupravljanja delovnih ljudi upravnih organov izvršuje tajnik občinske skupščine.
S splošnim aktom se lahko prenesejo določene pravice samoupravljanja na delovne skupnosti posameznih upravnih organov.
TV. Predstojniki upravnih organov
13.	člen
Tajnika občinske skupščine in predstojnike upravnih organov imenuje občinska skupščina za 4 leta na podlagi razpisa in
po preteku tega roka lahko ponovno imenovani.
14.	člen
Razpis opravi komisija za volitve in imenovanja občinske skupščine.
Razpis se razglasi v javnih sredstvih za informacije in na oglasni deski občinske skupščine.
V	razpisu se določijo pogoji, ki jih mo-rajo izpolnjevati kandidati za razpisana delovna mesta.
Za tajnika občinske skupščine, načelnike oddelkov in šefa odseka se imenujejo osebe, ki imajo dokončano drugo stopnjo šole in 5 let delovnih izkušenj aji višjo šolo in 8 let delavnih izkušenj ter znanje italijanskega jezika.
*URADNE OBJAVE*
15.	člen
Po preteku razpisnega roka ugotovi komisija za volitve in imenovanja, kateri izmed kandidatov izpolnjuje pogoje razpisa ter predlaga občinski skupščini kandidata za razpisano delovno mesto.
16.	člen
Občinska skupščina imenuje tajnika oziroma predstojnika upravnega organa po predlogu komisije za volitve in imenovanja.
O imenovanju je treba pismeno obvestiti vse kandidate, ki so se potegovali za razpisano delovno mesto, najpozneje v 30 dneh po koncu razpisa.
Kandidat, ki se je potegoval za razpisano delovno mesto, ima pravico pregledati razpisno gradivo in v 30 dneh po vročitvi obvestila sprožiti pri pristojnem sodišču delovni spor zaradi postopka oziroma sklepa o imenovanju kandidata.
17.	člen
Ce se na razpis ne priglasijo kandidati ali se sicer priglasijo, pa ne izpolnjujejo razpisnih pogojev, se razpis ponovi.
Dokler se delovno mesto predstojnika ne zasede po razpisu, imenuje občinska skupščina vršilca dolžnosti tajnika oziroma predstojnika upravnega organa.
18.	člen
Tajnika oziroma predstojnika upravnega organa razreši občinska skupščina na predlog komisije za volitve in imenovanja. Delovno razmerje razrešenega pa se uredi v skladu z določbami splošnega akta upravnih organov.
19.	člen
Sklep o imenovanju in razrešitvi tajnika oziroma predstojnika upravnega organa izda predsednik občinske skupščine.
20.	člen
Tajnik občinske skupščine in predstojniki upravnih organov so disciplinsko odgovorni občinski skupščini, če z zakonom ni drugače določeno.
21.	člen
Postopek za kršitev delóvne discipline začne in izvede komisija za volitve in imenovanja na predlog predsednika občinske skupščine.
Za postopek pred komisijo za volitve in imenovanja veljajo načela o disciplinskih ukrepih, določena s splošnim aktom upravnih organov.
Komisija za volitve in imenovanja predlaga občinski skupščini ustrezen disciplinski ukrep ali razrešitev funkcije tajnika oziroma predstojnika upravnega organa.
22.	člen
Odločitev občinske skupščine je dokončna. Proti odločbi občinske skupščine je možen delovni spor pri pristojnem občinskem sodišču.
23.	člen
Pravice in dolžnosti, ki se pridobivajo pri delu in iz dela. mirujejo za čas, ko tajnik oziroma predstojnik upravnega organa ne dela. če je bi! izvoljen v predstavniške organe ali izvoljen oziroma imenovan na funkcijo, ki jo določa zakon, pa takšna izvolitev oziroma imenovanje terja, da začasno preneha delo v upravnih organih.
Po preteku mandata oziroma funkcije, ima izvoljena oziroma imenovana oseba pravico vrniti se na delo v upravni organ.
V. Končne določbe
24.	člen
Unravni organ marajo prilagoditi svoje splošne akte ^ 'ločbam tega odloka do 31. decembra 1967.
____________________ _____________ 115
25.	člen
Ko začne veljati ta odlok, nehata veljati odlok o določitvi upravnih organov za en sam organ (Uradni glasnik, št. 8/65) in odlok o razmejitvi pravic samoupravljanja v upravnih organih občine Izola (Uradni glasnik, št. 17/65).
26.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 021-22/67.
Izola, 7. novembra 1967.
Predsednik Jernej Humar I. r.
SKLAD ZA PRIPRAVO IN KOMUNALNO UREDITEV STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
Na podlagi 18. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, 42/66) in 4. člena odloka o urejanju zemljišča in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Izola (Uradne objave, št. 11/67), sklad za pripravo in komunalno urejanje stavbnih zemljišč občine Izola razpisuje
I.	JAVNI NATEČAJ
za oddajo gradbenih zemljišč, komunalno urejenih po stanju dne 1. 10. 1967. Javni natečaj bo dne 24. novembra 1967 ob 10. uri v prostorih uprave skupščine občine Izola — sejna dvorana.
Oddajajo sc naslednja stavbna zemljišča:
1.	Gradbena parcela št. 2017, k o. Izola ob Žustovičevi ulici, površine 618 m, ki sc sme uporabiti za gradnjo pralnice avtomobilov pod naslednjimi pogoji:
—	minimalna zazidalna površina je
90.00	m-, maksimalna 100,00 m-;
—	objekt mora biti zidan, notranjost in zunanjost fino obdelana;
—	investitor mora pričeti z gradnjo v letu 1967 in dokončati objekt v letu 1968;
—	izklicna cena za pravico uporabe stavbnega zemljišča in prispevek k stroškom za izvršeno komunalno ureditev zemljišča znaša 15.000 din in ga je treba plačati ob izdaji odločbe;
2.	Gradbeni parceli št. 2018 in 2019, k. o. Izola ob Bazoviški ulici v Izoli, površine 191 oziroma 171 m-, ki sc ta uporabiti za gradnjo cnostanovanjske hiše pod naslednjimi pogoji:
—	tlorisna zazidalna površina objekta sme biti maks, 96 m-;
—	objekt mora biti zidan in dvoetažen;
—	investitor mora pričeti z gradnjo najkasneje v letu 1968 in objekt dokončati v letu 1969:
—	odškodnina za pravico uporabe zemljišča in prispevek k stroškom za izvršeno komunalno ureditev znaša 20.000 din za posamezno parcelo in ga je treba vplačati ob izdaji odločbe.
3.	Gradbene parcele št. 9600, 9599. in 9601. v Simonovem zalivu v skupni površini 13.140 m", ki se smejo uporabiti le za gradnjo petih hotelskih depandans, kapacitete 320 ležišč pod naslednjimi pogoji:
—	ena depandansa mora biti petetažna;
—	štiri depandanse morajo biti trietaž-
—	investitor mora pričet: z gradnjo v letu 1968 in dokončati objekt v letu 1968;
—	investitor mora sam urediti vse pripadajoče komunalne naprave;
—	izklicna cena za 1 m* zemljišča je 10.— din.
Interesenti za razpisana zemljišča morajo do dneva natečaja predložiti nismene rTT'dbc temu skladu in pri oddelku za finance skupščine občine Izola položiti var-
116
URADNF OBJAVE
Št 18 — Koper. 11. novembra 1967
ščino v znesku 1.000.— din za parcele pod 1. in 2. in 150.000.— din za parcele pod 3. Št. 79/67.	^
Izola, 30. oktobra 1967.
Sklad za pripravo in komunalno ureditev stavbnega zemljišča občine Izola
OBčtNA KOPER
KRAJEVNA SKUPNOST GRAClSCE
Na podlagi 138. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/67), 200. člena statuta občine Koper ter sklepa zbora volivcev Popetre z dne 9. septembra 1967, je svet krajevne skupnosti Gračišče na seji dne 11. septembra 1967 sprejel
SKLEP
" O UVEDBI KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA NASELJE POPETRE
1.
Na območju krajevne skupnosti Grači-Sče se v naselju Popetre uvede krajevni samoprispevek v času od 15. novembra do 31. decembra 1967 za ureditev skupnih krajevnih cest, poljskih poti, vzdrževanje vseh vodnjakov, napajališč za živino, pokopališča, ureditev naselja in okolice ter za druga javna dela, ki so skupnega pomena.
2.
' Krajevni samoprispevek se uvede v delu. ki se opravi v času od 15. novembra do 31. decembra 1967 pod vodstvom pooblaščene osebe krajevne skupnosti Gračišče.
3.	.
Krajevni samoprispevek je obvezen za vsa gospodinjstva iz 1. točke tega sklepa. Obveznosti posameznih gospodinjstev so naslednje:
a)	gospodinjstva Vergan Anton, Popetre 10, Vergan Alojz, Popetre 16, Mihec Lilijana, Popetre 18, Černač Lilijan. Popetre 23, Škergat Lucjan, Popetre 34 in Ražman Štefan, Popetre 35 — po 20 delovnih ur.
b)	vsa ostala gospodinjstva v naselju pa po 40 delovnih ur.
4.
Vrednost del iz 1. točke tega sklepa znaša 3800 dinarjev.
5.
Obveznosti iz 3. točke tega sklepa se lahko izpolnijo tudi v denarju, in sicer po 5 dinarjev za delovno uro.
6.
Denarno nadomestilo se plača krajevni skupnosti, ki ga sme uporabiti le za namene, za katere je bil uveden krajevni samoprispevek.
7.
Za oprostitev krajevnega samoprispevka v delu oz. nadomestilu se uporabljajo določila 144. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/67).
8.
Na predlog sveta krajevne skupnosti uvede za finance pristojni upravni organ skupščine občine Koper prisilno izterjavo denarnih nadomestil pri zavezancih krajevnega samoprispevka, ki svoje obveznosti iz tega sklepa ne izpolnijo niti na pismeni opomin krajevne skupnosti.
9.
Za izvršitev tega sklepa skrbi svet krajevne skupnosti, ki daje tudi potrebna no-jasnila. Svet krajevne skupnosti je dolžan
poročati o izvajanju tega sklepa na prvem zboru volivcev po preteku časa iz 1. točke tega sklepa.
10.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Št. 19/67.
Gračišče, 11. septembra 1967.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti
Marjan Franca 1. r.
OBČINA PtRAN
Na podlagi 5. člena, drugega odstavka
9.	člena, 46. člena, tretjega odstavka 47. člena zakona o poslovnih stavbah in prostorih (Uradni list SFRJ, št. 43/65) in 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 19. oktobra 1967 sprejela
ODLOK
O POSLOVNIH PROSTORIH 1. člen
Poslovni prostori v stavbah, ki se nahajajo na glavnih trgih in ulicah, se smejo uporabljati samo za določene vrste poslovnih dejavnosti, in sicer:
a)	v mestu Piran
—	na Tartinijevem trgu za opravljanje trgovske, gostinske, ptt, turistične, filigranske, zlatarske, frizerske, kozmetične, maserske, pedikerske in urarske dejavnosti ter dejavnosti javnih služb;
—	na Prešernovem nabrežju za opravljanje gostinske, slaščičarske in trgovske dejavnosti;
—	na Kidričevem nabrežju za opravljanje kulturno-prosvetne, trgovske, zlatarske, fotografske in slaščičarske dejavnosti;
—	na Cankarjevem nabrežju za opravljanje trgovske, gostinske, krojaške, šiviljske, prometne, bančne, slaščičarske, zdravstvene in turistične dejavnosti!
b)	v Portorožu ob cesti "Obala* (od hotela "Riviera* do Vojkovega doma) za opravljanje gostinske, trgovske, slaščičarske, prometne, fotografske, turistične, filigranske, zlatarske, urarske, frizerske, kozmetične, maserske in pedikerske dejavnosti ter dejavnosti javnih služb.
Poslovni prostori iz prvega odstavka tega člena se ne smejo uporabljati za skladišča in garaže.
2.	člen
Najemnik mora za poslovni prostor plačati najemnino.
Pri določanju najnižje najemnine se morajo uporabiti načela o določanju polne stanarine.
3.	člen
Najemodajalec lahko odpove najemno pogodbo za poslovne prostore iz naslednjih razlogov:
1.	če najemnik ne začne opravljati svojo dejavnost v roku, ki je določen v pogodbi ali ne izpolnjuje pogojev za opravljanje te dejavnosti;
2.	če najemnik uporablja poslovne prostore na način, s katerim onemogoča mirno koristenje drugega poslovnega prostora ali stanovanja;
3.	če najemnik v 30 dneh od vročitve pismenega opozorila ne izvrši vzdrževalnih del. ki gredo na njegov račun;
4.	če najemnik več kot dva meseca ne uporablja poslovnih prostorov, nima pa za to dovoljenja pristojnega organa;
5.	če se mora hiša ali poslovni prostor porušiti zaradi urbanistične uredita aR zaradi starosti hiše:
6.	če so poslovni prostori potrebni samemu najemodajalcu;
7.	če so poslovni prostori potrebni za opravljanje zdravstvene, socialne, prosvetne ali kakšne druge javne službe;
8.	če se poslovni prostori ne smejo upo^ rahljati za dejavnost, ki jo opravlja najemnik;
9.	če najemodajalec ni zadovoljen z višino najemnine;
10.	če najemnik izgubi pravico opravljati poslovno dejavnost, ki je navedena v najemni pogodbi ali preneha z opravljanjem te dejavnosti.
Določbe tega člena ne izključujejo prenehanje najemne pogodbe z odstopom po veljavnih predpisih.
4.	člen
Najemnikom poslovnih prostorov, !d opravljajo zdravstveno, socialno, prosvetno in kulturno javno službo ter družbeno političnim organizacijam se sme odpovedati najemna pogodba samo s poprejšnjim soglasjem občinske skupščine.
Določilo iz prvega odstavka ne velja za razlog iz 6. in 9. točke prvega odstavka 3. člena ter za odstop od pogodbe.
5.	člen
Ce najemodajalec odpove najemno pogodbo zato, ker ni zadovoljen z najemnino, ima najemnik pravico predlagati javno licitacijo najemnine ter uveljavljati prednostno pravico do prostorov, če sprejme na licitaciji dosežene pogoje.
6.	člen
Poslovne prostore, ki jih je občina Piran vložila v sklad stanovanjskih hiš Stanovanjskega podjetja občine Piran, oddaja Stanovanjsko podjetje.
7.	člen
Stanovanjsko podjetje občine Piran mora imenovati petčlansko komisijo, id bo pred licitacijo oziroma oddajo poslovnih prostorov iz 6. člena tega odloka dp-ločala konkretno namembnost posameznih poslovnih prostorov.
V komisiji morajo biti: ravnatelj zavoda za spomeniško varstvo, odbornik občinske skupščine, predstavnik Stanovanjskega podjetja občine Piran, načelnik oddelka za gospodarstvo in finance občine Piran in predstavnik gostinsko trgovskih delovnih organizacij, ki ga predlaga upravni odbor Turističnega društva Piran-Por-torož.
8.	člen
Z denarno kaznijo do 1.000.— dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba. M odda v najem poslovni prostor v nasprotju s 1. členom tega odloka ali začne uporabljati poslovni prostor, ki je zgrajen po uveljavitvi tega odloka, v nasprotju z določili citiranega Člena.
Z denarno kaznijo do 300.— dinarjev se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
9.	člen
Za izvajanje tega odloka skrbi za stanovanjske zadeve pristojni občinski upravni organ.
10.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta od* lok, preneha veljati 4. člen odloka o na}-višji stanarini za stanovanja, ki jih upo* rabi ja jo organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami (Uradni glasnik, st 22 65) in odlok o razporedu uporabe po* slovnih prostorov za določene dejavnost! v Piranu (Uradni vestnik okraja Koper, st 19'60).
11.	člen	.
Ta odlok začne veljati osmi dan po oo*
javi v Uradnih objavah.
Št.: 36-9/67.
Piran, 19. oktobra 1967.
Predsednica
Jolanda Kos, L ?*