Leto 1898. 475 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos LXXXIV. — Izdan in razposlan dne 30. decembra 1898. Vsebina: (Št. 288—236.) 233. Zakon o železnicah nižega reda, katere je zagotoviti v letu 1898. — 234. Razglas glede sklepa državnega zbora o cesarskem ukazu z dne 7. julija 1898. 1., glede gradnje delnih prog, ležečih v okupacijskem ozemlju, železnice z ozkim tirom od Gabele v Boko Kotorsko s kriloma v Trebinje in proti Gružu (Dubrovniku). — 235 Ukaz o prenosu sodne oblasti v kazenskih stvareh za okraj Ottakring na Dunaju okrajni sodniji Josefstadl v kazenskih stvareh. — 236. Razglas o odkupu delnih hipotekarnih nakaznic in o znižanju tega nezaloženega dolga na znesek 49,485.352 gl. 50 kr. a. v. 333. Zakon z dne 21. decembra 1898.1. o železnicah nižega reda, katere je zagotoviti v letu 1898. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: Člen 1. Vladi se daje oblast, po pogojih tega zakona zagotoviti izvršitev nastopnih železnic nižega reda, namreč : 1. od postaje Rossbach lokalne železnice Asch — Rossbach v Adorf v stik z mrežo saksonskih državnih železnic; 2. od postaje Jičin avstrijske severno-zapadne železnice čez Železnice in Rowcnsko v Turnov v stik z južnoseverno-nemško zvezno železnico in s češko severno železnico; 3. od postaje Chlumec na avstrijski severno-zapadni železnici v Mëstec Krâlové v stik s progo Klinec—Mëstec Krâlové češke komercijske železnice; 4. od postaje Vlašim na lokalni železnici Be-nešov—Vlašim v Krâlovice Dolni; 5. od postaje Telč na lokalni železnici Ko-stelec—Telč čez Dačice v Slavonice; 6. od postaje Bejdov na Diji na lokalni železnici Švarcenava—Bejdov na Diji v Slavonice; 7. od postaje Veliki Zigharec na lokalni železnici Kypfice—Veliki Zigharec v Rakousi; 8. od postaje Lambach na progi državne železnice Wels — Solnograd v Haag; 9. od postaje Velikovec-Sinča ves na progi južne železnice Maribor—Beljak v Železno Kaplo; 10. od postaje Meran na Bolcan—Meranski železnici čez Naturns, Latsch, Schlanders, Laas, Eyrs in Schluderns v Mals (vinčgauska železnica); 11. od postaje Trst-Sv. Andrej na progi državne železnice Herpelje—Trst čez Koper, Izolo, Buje, Montono in Visinjano v Poreč, eventualno v Kan-farnar ; 12. od postaje Tršnice na Buštčhrajski železnici čez Vildštein v Schönbach ; 13. od postaje Svojšin-Černošin na progi državne železnice Plzen — Cheb v Bor; 14. od postaje Stankov na progi državne železnice Plzen—Domažlice čez Tÿn HorSûv v Ronšperk ; 15. od postaje Tabor na progi državne železnice Dunaj — Gmünd—Praga v Bechynë; 16. od postaje Polna-Štoky na avstrijski se-verno-zapadni železnici v Polno; 17. od postaje Swëtla na avstrijski severno-zapadni železnici v Kâcov (Sacava železnica); (Slovenlflch.) 118 18. od postaje Mikulčšovice na češki severni železnici čez Zeidler in Ehrenberg Starÿ v Rumburk s krilom od Herrnwalde v Krâsno Lipo; 19. od postaje Gmünd na progi državne železnice Dunaj—Gmünd—Praga v Litschau s krilom od Alt-Nagelberga v Heidenreichstein; 20. od postaje Neunkirchen na progi južne železnice Dunaj— Mürzzuschlag v Willendorf v stik železnice na Schneeberg; 21. od postaje Przeworsk na progi državne železnice Krakov—Lvov k postaji Rozwadöw na progi državne železnice Dembica —Rozwadöw; 22. od postaje Freudenthal na progi državne železnice Olomuc — Krnov—Opava čez Andčlsko horo v Klein-Mohrau ; 23. od postaje Line na progi državne železnice Dunaj — Solnograd, porabljaje obstoječi tir, ki vodi k prekladišču ob Donavi v Linču, in čez stalni most, ki ga je zgraditi čez Donavo, do kolodvora Mhhlkreis-železnice v Urfahru; 24. od postaje Spljet na dalmatinski državni železnici do deželne meje pri Aržanu s krilom v Sinj; končno 25. v dalmatinsko ozemlje spadajočih delov železnice, odcepljene od železniške proge Mostar— Metkovič, v Boko Kotorsko s krilom vred v Gruž (Dubrovnik). Člen II. V členu I oznamenjene železnice je, izvzemši progo iz Przeworska v Rozwadöw, katero je narediti kakor glavno železnico drugega čina, izvršiti kakor lokalne železnice in sicer je proge navedene pod 1 do vštevši 8, potem pod 10, 12 do vštevši 18 in 20 do vštevši 23 napraviti s pravilno raztečino, proge pod 9, 11, 19, 24 in 25 z ozko raztečino. Dopustilno dobo za železnice, naštete v členu I pod 1 do vštevši 20 je odmeriti z 90 leti največ, računeč od dneva, katerega se da dopustilo. Člen III. Za železnice, oznamenjene v členu I št. št. 1 do 11, more država ob dodelitvi dopustila dati na dobo 76 let, računeč od dne podeljenega dopustila, poroštvo letnega čistega donosa, ki ustreza potrebščini za štirih odstotkov ne presegajoče obrestovanje in razdolžno kvoto posojil, katera bo v dobavo novcev vzprejeti za zgoraj navedene železnice takö, da bo, ako ne bi letni čisti donos spredaj imenovanih železnic dosegel zneskov, za katere velja poroštvo, državno upravstvo dopolnilo primanjkljaj. Čisti letni donos, katerega porokuje za zgoraj navedene železnice država, se vstrezno z zgoranjimi posojili ustanavlja za posamezne železnice z nastopnimi največinskimi zneski: Goldinarjev avstr. vred. Rossbach—Adorf................... 45.900 Jičin—Turnov..................... 52.700 Ghlumec—Mëstec Krâlové............18.100 Vlašim—Kralovice Dolnl........... 40.200 Telč—Slavonice .................. 54.700 Bejdov—Slavonice............... . 52.300 Veliki Zigharec—Rakousi...........19.100 Lambach—Haag..................... 23.400 Sinča ves — Železna Kapla.........21.300 Meran—Mals...................... 178.500 Trst—Poreč...................... 233.800 Člen IV. Da se prevzame in izvrši dopustilo za gradnjo in obrat -. 1. lokalne železnice Vlašim—Kralovice Dolni po podjetju lokalne železnice Benešov — Vlašim, 2. lokalne železnice Telč—Slavonice po podjetju lokalne železnice Kostelec—Telč in 3. lokalne železnice Bejdov na Diji — Slavonice po podjetju lokalne železnice Švarcenava—Zwettl more dati vlada za ta tri, s tem nastala železniška podjetja, s katerimi je z vsakim ravnati kakor L enovito celoto, poroštvo letnega vkupnega čistega donosa, ki ustreza vsoti čistih donosov, po državi zajamčenih za vsako posamezno združenih železniških prog. Enako se lahko združijo poroštveni zneski, zajamčeni od države za posamezne proge, v slučaju, ako bi se podjetji lokalnih železnic Kostelec—Telč in Švarcenava—Zwettl združili v delniško družbo. Za slučaj, da bi se zgradila lokalna železnica Veliki Zigharec v Rakousi po podjetju lokalne železnice Kypfice — Veliki Zigharec, se daje vladi oblast, za celo progo od Kypfic v Rakousi jamčiti po načinih, navedenih v členu III, letni čisti donos v največinskem znesku 26.400 gl. V slučaju, da bi izvršitev zgradbe lokalne železnice Rossbach—Adorf prevzelo podjetje lokalne železnice Asch—Rossbach, je pisati za vsako obeh imenovanih lokalnih železnic posebni obratni račun. Gledé podjetij, sestavljenih po zmislu zgo-ranjih določil, je zmisloma uporabljati finančne ugodnosti, omenjene v členih IV. in V. zakona z dne 31. decembra 1894.1. (drž. zak. št. 2 iz leta 1895.), in to zlasti ob izdaji delnic in zadolžnic in pa pri drugih pravnih opravilih (pogodbah o združbi), katere je v takih primerih opraviti. V lit. u) zadnjega člena določena prostost od dobitkarine in dohoda-rine, potem od plačevanja kolkovnine za kupone gré omenjenim podjetbam v takem obsegu, v katerem je bila po dopustilu dodeljena za vsako posamezno združenih železniških prog. Člen V. Zagotovilo v členu III. oznamenjenega državnega poroštva je zvezano s pogojem, da bodo udeležene kraljevine in dežele iz deželnih sredstev z deležniki vkupe, ali da bo ena sama teh stranek dala k stroškom za izvršitev teh železniških prog vsaj nastopne prispévke; Goldinarjev avstr. vred. Rossbach — Adorf......... 30.000 Jičin—Turnov............ 408.000 Hlumec — Mëstec Krâlové .... 200.000 Vlašim—Krâlovice Dolni.. 308.000 Telč—Slavonice.......... 470.000 Bejdov—Slavonice........ 470.000 Veliki Zigharec — Rakousi .... 143.000 Lambach—Iluag................ . 300.000 Sinča ves—Železna Kapla .... 150.000 Meran—Mals............ 1,300.000 Trst—Poreč.............. 700.000 Spredaj določeno prispevanje se more povrniti v delnicah delniških družeb, ki se ustanové za vsako dotično železnico, ali — ako bi nastopil kak v členu IV. omenjeni primer — v delnicah tamkaj oznamenjenih delniških družeb, pri čemur ni za te papirje, ki jih je izračunih po polni nominalni vrednosti, plačevati nobenih interkalarnih obresti za čas gradnje. Podpis in pravočasno vplačilo vseh delnic, ki jih potemtakem prevzamejo deležniki, je zavarovati še pred podelitvijo dopustila tako, kakor to ukaže državna uprava. Člen VI. Vladi se daje oblast, razmerno znižati v spredaj stoječem členu pogojeno prispevanje na korist deležnikom, tako in v toliko, v kolikor se vsled po- stopne priprave ali ob izvršitvi gradnje dotičnih lokalnih železnic smejo po prevdarku vlade v resnici pričakovati kaki prihranki na proraČunjenih stroških za gradnjo. Člen VII. Izvršujč člene 111. in IV. je ukazila člena IV. v zakonu z dne 26. decembra 1893. 1. (drž. zak. št. 33 iz leta 1894.) o napravi železnice po Ipski dolini uporabljati s to premembo, da se smejo kolkovnine za kupone vpostavljati v obratni račun za strošek. Prav tako je sméti kake upravne prispévke, katere je plačevati za vzprejela posojila in pa kaka povračila za davke in pristojbine, ki jih je dajati posojajočemu finančnemu zavodu, vpostavljati kot strošek v obratni račun v členu I., št. 1 do 11 navedenih železnic. Člen VIII. Gledé lokalnih železnic, oznamenjenih v členul., št. 12 do 20, se daje vladi oblast, da dodeljevaje dopustilo prevzame osnovnih delnic delniških družeb, ki se napravijo za te železnice, ali ako te železnice izvrše delniške družbe stičnih železnic, osnovnih glavnic teh zadnjih družeb v tu spodaj stoječih največinskih zneskih, namreč; Goldinarjev avstr. vred. Tršnice—Schönbach................... 63.500 Svojšin—Bor......................... 25.000 Stankov—Ronšperk.................... 66.000 Tabor—Bechinč...................... 158.000 Polna Štoky—Polna................... 25.000 Svëtla—Kâcov .... .... 429.000 MikulâSovice—Rumburk .............. 109.000 Gmünd—Litschau..................... 240.000 Neunkirchen—Willendorf . . . . • 50.000 Člen IX. * Udeležba državnega zaklada pri nabavi glavnice za lokalne železnice, imenovane v členu VIII., oziroma v členu I., št. št. 12 do 20, je zvezana s pogojem, 1. da se nabava ostale glavnice za gradnjo teh lokalnih železnic, v kolikor se ta glavnica ne spravi po udeleženih občinah, okrajih in zasebnih deležnikih prevzemši osnovne delnice do polne nominalne vrednosti, zagotovi eventuvalno s finanč- nim sodelovanjem udeleženih kraljevin in dežel brez nadaljne obremenitve države; 2. da se osnovnim delnicam, katere prevzame država in gledč katerih se glasovalna pravica po pravilih ne sme omejiti na največinsko število glasov ali nasproti posestnikom prednostnih delnic, ki se morda izdadô, dodelé iste pravice kakor ostalim osnovnim delnicam, in 3. da se dividenda, katera pristoji prednostnim delnicam, ki se morda izdadô, predno nastane osnovnim delnicam pravica do dividende, ne odmerja z več nego s štirimi odstotki. Člen X. Vplačila na osnovne delnice, katere po členu Vlil. prevzame država, je opravljati po méri potrebščine za gradnjo lokalnih železnic, toda še le s tistim časom, kadar bo po mnenju vlade in po dokazilih, katera ona preskušuje, smatrati tö že za zagotovljeno, da se bodo držali dopustilni roki za gradnjo, in da se bo dobila potrebna glavnica za njo brez nadaljne obremenitve države. Država plačuj proti nekolkovanim prejemnim potrdilnicavn, in skrbeti je za tö, da se plačani zneski uporabijo samo za gradnjo in opremo ozna-menjenih železnic. , Člen XI. Gradnja v členu I., št. 1. do vštevši 9, potem 12 do vštevši 20, oznamenjenih lokalnih železnic se mora dokončati v dveh letih, gradnja v členu !.. št. 10 in 11 navedenih železnic v štirih letih, računčč od dne podeljenega dopustila, in dokončane železnice se morajo do tega časa izročiti javnemu prometu. Da izpolnijo to dolžnost, morajo koncesionarji dati primerno zagotovilo po prevdarku državne uprave takö, kakor ona to določi; ako se ne bi izpolnjevala gori omenjena dolžnost, je moči izreči, da je ta položnina zapala. Člen XII. Gradnjo in dostavke gledč lokalnih železnic, oznamenjenih v členu I., št. 1 do vštevši 11, je oddajati po podrobnem projektu in proračunu stroškov, ki se sestavi pod primernim vplivom državnih organov, podri eposredno ingerenco vlade in ako gre, po pogojih, navadnih pri gradnji državnih železnic. Dela za gradnjo je treba oddajati ločena od nabave novcev. Vrednost dostavek gradiva, odstopov zemljišč in drugih oprav, ki jih je zagotovili s prevzetkom osnovnih delnic, se določi po dogovoru med državo in deležniki, in ako bi se dogovor ne mogel skleniti, po prostovoljni sodni cenitvi. Sestava podrobnega projekta in proračuna stroškov, in pa oddaja gradnje in dostavek lokalnih železnic, oznamenjenih v členu I., št. 12 do vštevši 20, se opravlja v porazumu z deželnimi odbori dotičnih kraljevin in dežel, pod ingerenco vlade in kolikor moči po pogojih, navadnih pri gradnji državnih železnic. Člen XIII. Obrat po železnicah, oznamenjenih v členu 1., št. 1 do vštevši 20, bo v kolikor bi se gledč obratovanja železnic, navedenih v št. 2, 3, 9, 10, 12, 16, 17, 18, 19 in 20 ne sklenil kak drugačen dogovor v porazumu z dotičnimi deželnimi odbori, vršila država na račun koncesionarjev ves čas, dokler bo trajalo dopustilo, in koncesionarji bodo dol ni, upravi državnih železnic povrniti stroške, kar jih bo v resnici imela vsled tega obratovanja in kateri se eventuvalno ustanovč s poprečninskim zneskom. Pri tem bodi gledč železnic, ki jih je po členu III. zagotoviti na podstavi poroštvenega zagotovila države, upravi državnih železnic, prevzemajoči obratovanje teh železnic, do časa, dokler se bo državno poroštvo res zahtevalo ali dokler se po državi dane poroštvene naprednine še ne vrnejo, pridržano, da po svojem preudarku vreja obrat in ustanavlja tarife, oziraje se na vsak čas obstoječe prometne razmere. Člen XIV. Vladi se daje oblast, da v členu I., št. 21 do 25 oznamenjene lokalne železnice napravi na državne stroške in pri tem uporabi nastopne skupne zneske stroškov, kateri naj veljajo za največinske zneske Goldinarjev avstr. vred. za Przeworsk—Rozwadöw .... 5,170.000 za Freudenthal—Klcin-Mohrau . . 724.000 za Line—Urfahr........ 1,075.000 za Spljet—Aržano s krilom v Sinj • 6,310 000 za dalmatinske proge železnice od Gabele v Boko Kotorsko s krilom v Gruž (Dubrovnik).....5,816.000 Zneske, potrebne v posameznih letih v založbo stroškov za gradnjo, je vsakikrat zahtevati v investicijskem proračunu. Na drugi strani je nepovratne prispevke, zagotovljene od udeleženih dežel in deležnikov, v kolikor se niso vplačali že pred letom 1898., po meri rokov dospelosti vpostaviti v investicijski proračun dotičnega leta za dohodne postavke. Člen XV. V členu 1 v št. 21 do 24 oznamenjene železnice mora državna uprava obratovati v svoji upravi in obrat se smé na kakega zasebnika ali kako družbo prenesti samö na podstavi zakona, ki se o tem izdâ posebej. Gledé stika z železničnimi progami, katere je po členu I št. 25 zgraditi na meji, in gledé obratnih in prometnih prašanj, ki so v zvezi s tem, zlasti tudi gledé tega, da se obratovanje teh železničnih prog morda prenese bosersko-hercegovinski železnični upravi ali da eventuvalno prevzame uprava državnih železnic obratovanje delnih prog v okupacijskem ozemlju ležeče stične proge, se vlada pooblašča, skleniti dogovor z vkupno vlado. Člen XVI. Gledé železničnih prog, oznamenjenih v členu XIV, se dovoljuje prostost od kolkov in pristojbin za vse pogodbe, vloge in listine v namen odkupa zemljišč, gradnje in opreme železnic, in pa od pre-nosnine, kar se je nabere ob nakupu zemljišč. Člen XVII. Za slučaj, da bi delniška družba lokalne železnice Švarcenava—Zwettl pridobila lokalno železnico Švarceriava—Bejdov na Diji, se daje vladi oblast, povišati za lokalno železnico Švarcenava--Zwettl porokovani čisti donos za tisti letni znesek, ki je potreben za največ štiriodstotno obreslovanje in raz-dolžbo, ki jo je izvršiti v 76 letih, posojila, katero mora vzprejeti delniška družba lokalne železnice Švarcenava—Zwettl v nabavo pogojene kupne cene. To pooblastilo pa je zvezano s pogojem, da kupna cena, ki jo je plačati za lokalno železnico Švarcenava—Bejdov na Diji, ne presega dopustilu primerne odkupnine te lokalne železnice. Ako bi še o pridobitvi lokalne železnice Švarcenava—Bejdov na Diji po delniški družbi lokalne železnice Švarcenava'—Zwettl ne dosegla poravnava, se daje vladi oblast, poslužiti se gledé prvo imenovane lokalne železnice odkupne pravice, pridržane po dopustilu. Člen XVIII. V namen odkupa lokalne železnice Asch— Rossbach se daje vladi oblast, pridobiti prednostne delnice tega podjetja, ako jih je dobiti največ za imensko vrednost, in osnovne delnioe, ako jih je dobiti za ceno največ 70 odstotkov imenske vrednosti, in pridobivši vse prednostne in osnovne delnice, ki sedaj niso v državni posesti, odkupiti za državo lokalno železnico Asch—Rossbach, prevzemši vse imetke in dolgove podjetja, zlasti tudi morda posojilo, katero je po členu III tega zakona vzprejeti v namen zgradbe lokalne železnice Rossbach— Adorf. Ako bi ne bilo možno, pridobiti proste roke vse prednostne in osnovne delnice, ki sedaj še niso v državni posesti, se daje vladi oblast, poslužiti se gledé lokalne železnice Asch—Rossbach in eventualno tudi gledé lokalne železnice Rossbach—-Adorf odkupne pravice, pridržane po dopustilu. Člen XIX. Za pravna opravila, omenjena v členih XVII in XVIII, in pa za vloge, vpise, izdatke, pogodbe in druge listine, provzročene s temi pravnimi opravili, se dovoljuje prostost od kolkov in pristojbin. Člen XX. Vlada se pooblašča, da namesto udeležbe države ob nabavi glavnice za lokalno železnico od Absdorfa v Stockerau, omenjene v členu VI zakona z dne 19. junija 1895.1. (drž. zak. št. 83) o lokalnih železnicah nižega reda, ki jih je zagotoviti v letu 1895, na korist te lokalne železnice zagotovi po načinih in pogojih, ustanovljenih v členu III tega zakona, državno poroštvo za letni čisti donos v največinskem znesku 23.800 gl. avstrijske vrednote, ki je enak potrebščini za največ štiriodstotno obrestovanje in razdolžno kvoto posojila, katero bo vzprejeti v nabavo novcev za dobo 76 let, ako vojvodina avstrijska pod Anižo iz deželnih sredstev in pa deležniki vkupe prevzamejo po polni nominalni vrednosti vsaj znesek 240.000 gl. avstrijske vrednote v osnovnih delnicah delniške družbe, ki jo je narediti za imenovano lokalno železnico. Pri tem je v členu V, drugem in tretjem odstavku, potem v členih VII, XI, XII. prvem do tretjem odstavku, in v členu XIII tega zakona obsežena določila zmisloma uporabljati. Glen XXI. Vlada se pooblašča, povišati v členu lil zakona z dne 19. junija 1895. 1. (drž. zak. št. 83) ustanovljeni največinski znesek državnega poroštva za železnico Schönwehr—Elbogen od 51.000 gl. avstrijske vrednote na največ 70.000 gl. avstrijske vrednote, in v členu III zakona z dne 21. julija 1896. 1. (drž. zak. št. 141) ustanovljeni največinski znesek državnega poroštva za lokalno železnico Bregenz—Bezau od 69.500 gl. avstrijske vrednote na največ 89.000 gl. avstrijske vrednote, ako se pogojeni prispevki udeleženih dežel in krajevnih deležnikov za železnico Schönwehr—Elbogen dopolni vsaj na 540.000 gl. in za lokalno železnico Bregenz—Bezau na vsaj 500.000 gl. Člen XXII. Vlada se pooblašča, povišati največinski znesek državnega prispevka, ustanovljenega po členu VIII zakona z dne 22. julija 1894. 1. (drž. zak. št. 129), za lokalno železnico čerčan-—Modfan s krilom v Dobfiš od 335.000 gl. na 464.000 gl. in državnega prispevka, ustanovljenega po členu VI zakona z dne 19. junija 1895. 1. (drž. zak. št. 83), za lokalno železnico čerčan—Kolin s krilom v Kâcov od 300.000 gl. na 450.000 gl., če je zagotovljena dobava ostale glavnice za gradnjo, v kolikor je ne pripravijo udeleženi okraji, občine in zasebni deležniki, s fmancijalno pomočjo kraljestva češkega brez nadaljne obremenitve države. Dalje se vlada pooblašča, prevzeti osnovne delnice do največinskega zneska 300.000 gl., kar je omenjeno v členu VIII zakona z dne 22. junija 1894. 1. (drž. zak. št. 129) za lokalno železnico Sv. Jurij (Grobelno) do deželne meje, tudi opustivši pogoje, ustanovljene v členu VI imenovanega zakona, ako se gledé tega državnega prispevka izpolné pogoji, postavljeni v členu IX tega zakona. Člen XXIII. Z ukazom ministrstva za železnice, ki ga je razglasiti v državnem zakoniku, v porazumu s finančnim ministrstvom in pa z ministrstvoma za notranje stvari in pravosodje se more izreči, da se zadolžnice (prednostne obligacije), izdane na podstavi poroštva dotičnih dežel, za lokalni železnici Gmünd—Litschau in Neunkirchen — Willendorf, navedeni v členu I, št. 19 in 20 tega zakona, potem za lokalne železnice St. Pölten—Kirchberg ob Pielachi, Zell ob jezeru—Krimml, Pila—Jaworzno, Chabôwka—Zakopane in Kolomea—Zaleszczyki, navedene v členu I, št. 9, 10, 12, 13 in 15 zakona z dne 19. junija 1895. 1. (drž. zak. št. 83) (vštevši dopolnilno progo Delatyn—Kolomea) in pa za lokalno železnico Ober-Grafendorf—Mank, navedeno v členu I, št. 16 zakona z dne 21. julija 1896. 1. (drž. zak. št. 141) lahko uporabljajo v plodonosno nalaganje glavnic ustanov, pod javnim nadzorovanjem stoječih zavodov, poštnega hranilničnega urada, potem pupilarnih, fidejkomisnih in depozitnih novcev, končno tudi po borzni ceni, toda ne čez imensko vrednost, za slu-žabne in opravilne varščine. Spredaj stoječe določilo velja tudi za zadolžnice, ki se na podstavi navedenih zadolžnic (prednostnih obligacij) morda izdadö po členu VII zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz leta 1895). Člen XXIV. Da izvrše ta zakon, ki stopi z dnem, katerega se razglasi, v moč, se naroča Mojemu ministru za železnice in Mojemu finančnemu ministru, in pa Mojima ministroma za notranje stvari in pravosodje. Na Dunaju, dne 21. decembra 1898. Franc Jožef s. r. Thun s. r. Wittek s. r. Ruber s. r. Kaizl s. r. 334. Razglas ministrstva za železnice z dne 23. decembra 1898. 1. glede sklepa državnega zbora o cesarskem ukazu z dne 7. julija 1898. I. (drž. zak. št. 122) gledé gradnje delnih prog, ležečih v okupacijskem ozemlju, železnice z ozkim tirom od Gabele v Boko Kotorsko s kriloma v Trebinje in proti Gružu (Dubrovniku). S tem se naznanja, da je državni zbor podelil ustavno pritrdilo cesarskemu ukazu z dne 7. julija 1898. 1. (drž. zak. št. 122), izdanemu na podstavi §.14 državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867. 1. (drž. zak. št. 141) gledé gradnje delnih prog, ležečih v okupacijskem ozemlju, železnice z ozkim tirom od Gabele v Trebinje in proti Gružu (Dubrovniku). Wittek s. r. 335. Ukaz pravosodnega ministrstva z dne 27. decembra 1898.1. o prenosu sodne oblasti v kazenskih stvareh za okraj Ottakring na Dunaju okrajni sodniji Josef-stadt v kazenskih stvareh. Na podstavi §. 9 kazenskega pravdnega reda se, izpremenjujé ukaza pravosodnega ministrstva z dne 5. marca 1876. 1. (drž. zak. št. 24) in z dne 7. decembra 1897. 1. (drž. zak. št 282), odkazuje sodna oblast v kazenskih stvareh za mestni okraj Ottakring na Dunaju okrajni sodniji Josefstadt v kazenskih stvareh. Ta ukaz stopi s 1. dnem februarja 1899. 1. v veljavo. Ruber s. r. 336. Razglas finančnega ministrstva z dne 29. decembra 1898.1. o odkupu delnih hipotekarnih nakaznic in o znižanju teganezaloženega dolga na znesek 49,485.352 gl. 50 kr. a. v. Na podstavi člena Vlil finančnega zakona za leto 1897. z dne 21.januvarja 1897. 1. (drž. zak. št. 34) jo c. kr. državna osrednja blagajnica izročila dne 28. decembra 1898. 1. znesek dvajset milijonov goldinarjev a. v. in na podstavi člena IV zakona z dne 26. januvarja 1897. 1. (drž. zak. št. 33), nadalje znesek štiristo petindevetdeset tisoč goldinarjev a. v. delnih hipotekarnih nakaznic, ki so v državni imovini, c. in kr. državnemu finančnemu ministrstvu kakor odkupljena zneska, brez odplate, da bi se od celotnega ostanka nezaloženega dolga v delnih hipotekarnih nakaznicah kakor poravnana takoj izbrisala in izkazala. S tem se znižuje ta nezaloženi dolg, ki se je nazadnje z ukazom finančnega ministra z dne 14. decembra 1896. 1. (drž. zak. št. 239) omejil na znesek sedemdeset milijonov goldinarjev a. v., sedaj na znesek 49,505.000 gl., oziroma odbivši delne hipotekarne nakaznice po 19.647 gl. 50 kr. a. v., ki so se doslej iz naslova zastaranja kakor poravnane odpisovale, na znesek devetinštirideset milijonov štiristopetinosemdeset tisoč tristo dvainpetdeset goldinarjev petdeset krajcarjev a. v. in na mesto zgoraj izraženih odkupljenih delnih hipotekarnih nakaznic se ne smejo izdajati več nobene delne hipotekarne nakaznice, oziroma državne note. Kaizl s. r. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, izhaja v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse št. 26, tudi leta 1899. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, slovenskem, hrvaškem in rnmnnskcm jeziku. Naročnina ze celi letnik 1899 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 4 gl. Naročevati se je v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, 1. okraj, Singerstrasse št. 26, kjer je moči dobiti tudi posamezne letnike in kose državnega zakonika. Naročilu pa je ob enem priložiti za nje pripadajoči znesek, ker se državni zakonik pošilja samč, če se je plačala prej naročnina zanj. Kadar kdö kupi celo desetletje ali več desetletij državnega zakonika na enkrat, tedaj stane v nemški izdaji: desetletje od 1. 1849. vštevši do 1. 1858. . . 25 gl. I desetletje od 1. 1869. vštevši do 1. 1878. . . 16 gl. , , , 1859. , „ „ 1868. . . 12 , | , , , 1879. . „ , 1888. . . 20 . Vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do 1. 1888. pa stanejo . . . . 60 gl. V izdajah drugih jezikov stane: desetletje od 1. 1870. vštevši do 1.1879. ... 16 gl. | desetletje od 1. 1880. vštevši do 1. 1889. ... 20 gl. desetletji od 1.1870. vštevši do 1. 1889. pa staneta . . . . 30 gl. Posamezn letniki nemške izdaje se dobivajo Letnik 1849. za . 2 gl. 10 kr. Letnik 1866. za • . 2 gl. 20 kr. Letnik 1883. za . 2 gl. 50 kr. . 1850. . 5 25 1867. . . 2 _ » , 1884 . 2 « 50 , , 1851. . 1 30 1868. . . 2 , 1885. . 1 • 80 , , 1852. •2 60 1869. . . 3 , 1886. . 2 30 , , 18*3. . 3 15 1870. . . 1 40 , , 1887. . 2 * 50 , , 1854. . 4 20 1871. . . 2 , 1888. „ 20 „ , 1855. 35 1872. . . 3 20 , , 1889. . 3 , , 1856. . 2 45 1873. . . 3 30 , „ 1890. . 2 70 , , 1857. . 2 85 1874. O 30 , „ 1891. . 3 , , 1858. . 2 40 1875. . . 2 f , 1892. . 5 « , 1859. . 2 — 1876. . . 1 50 , , 1893. . 3 , , 1860. 70 1877. . . 1 , 1894. , , 1861. . 1 50 1878. . . 2 30 , , 1895. . 3 50 „ , 1862. . 1 40 1879. . . 2 30 „ , 1896. . 3 50 , , 1863. . 1 40 1880. . . 2 20 „ „ 1897. .7 50 , , 1864. . 1 40 1881. . . 2 20 , , 1865. » . 2 — >1 Z 1882. * . . 3 . tl ‘ Letniki 1870. vštevši do 1897. izdaj v drugih sedmih jezikih se dobivajo po tisti céni. kakor nemška izdaja. Prodajne cene za desetletje od 1889. 1. vštevši do 1898. 1. in pa za letnik 1898 se naznanijo začetkom januvarja leta 1899. NB. Tisti kosi državnega zakonika, ki naročniku celč niso došli ali pa so mu došli nedo-statni, naj se reklamirajo najdalje v Štirih tédnih naravnost pri c. k. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, 111., Rennweg št. 16. Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne cene (V* pole, to je 2 strani, stane 1 kr.). Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. vštevši do 1897. 1., in v izdajah osta-lih sedmih jezikov vsi letniki (od leta 1870. vštevši do 1897.) popolnoma dopoinjeni, se dobiva ne sarnd vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno cčno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (V, pole, to je 2 strani, stane 1 kr.) iz založbe c. k. dvome in državne tiskarnice; potemtakem je “sakemu moči dopolniti nedostatn* (pomanjkljive) letnike, ter si liste urediti po tvarini.