St. 204 hifiin LJUBLJANA um« V Trstu, v petek, 27. avguste 1926. Posamezna številka 30 stot Letnik Lk List t£b«Ja vsak dso zjutraj mzen ponedeljka. Naročnina: za 1 mesec L S.—, Z Besace L 22.—, pel kU L 38.—, cefe leto L 75.—, » inozemstvo mesečno L 6 50 vet — Posamezne Itevllke 30 stot — O^iasnina sa 1 mm prostori v Uro kosti 1 kolone (72 mm): a trgovske in obrtne oglase 75 stot, Zi smrtnice, zahvale, poslana, vabila L 1.20, oglase denarnih zavodov L 2.— Mali oglasi: 30 stot za besed* najmanj L 3. EDINOST UrcdnStro in nprevniltvo: Trst (3), ulica S. Franocaco d'Aaaid XX Tm kfoa 11-57. DopM naf so p orjejo izključno uradniHvu, oglasi, rdel* macai« Je dtaar pe upravniitvu. Rokopisi se ne vraCafe. Nofrnnkitaad pisma se ne spre emafo. — Last založbe In tisk Tlakama „Edfeaoaft*! Foduredntttvo ▼ Oorlcl: ulica Gfctfot Carducd it 7, 1. n._Telet it 327 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Studirajmo v Italiji! Vprašanje, kje naj se naši dijaki šolajo, se vleče že od aneksije dalje. Temu vprašanju so se posvečale številne, dolgotrajne in dolgovezne razprave. Zavzemala so se tudi načelna stališča, prav določena, jasna. A življenje je š^o zopet svojo pot preko teh stališč. Da bomo jasni, povejmo, da so se dijaške organizacije same, dalje podporne dijaške organizacije, naši listi in tudi vplivnejši posamezniki postavili že pred štirimi leti odločno na stališče, da naj se naša mladina šola v Italiji-Gre tu za naše srednje- in visokošolsko uijaštvo. Kljub temu moremo ugotoviti, da jc še vedno velik odstotek dijaštva po šolah v inozemstvu. Ta pojav je resničen in zato ga moramo vzeti takšnega, kakršen je. In prav takšnega, kakršen je ga moramo tudi promatrati z vidikov življenjskih našega ljudstva. Že večkrat!; gi problemi, ki zadevajo ta predmet, toda o tem o drugi priložnosti. Okrožnica Slede Izdelovanja mešanega kraha RIM, 26. Prvega septembra stopi v veljavo odlok glede izdelovanja mešanega kruha. Včeraj se je sestal v ministrstvu za narodno gospodarstvo osrednji tržni odbor ter je določil smernice za okrožnico, ki bo odposlana prefektom ter bo vsebovala vse podrobnosti glede izvajanja odloka o izdelovanju mešanega kruha. Pokrajinske tržne komisije imajo nalog čimprej ugotoviti vse zaloge bele moke v mlinih, pekarijah in slaščičarnah. V primeru, da bodo ugotovili v kakem obratu prevelike množine moke, bo komisija odredila, da morajo dotični lastniki oddati del bele moke onim obratom, ki pogrešajo potrebne zaloge moke za izdelovanje mešanega kruha. «Gazzetta Ufficiale» bo objavila tekom interesov našega ^^nie'v inozTm-itega tedna zakonski odlok glede disci-se je naglasilo, da Studiranje v možem ; e' ribiih tr*ov Odlok obstoji iz stvu ni v interesu ne | Ses"^^^ K '^o p^Sknl jaka ne nase narodne skupnosta. Bolj: praTilniki, katere bodo se«tavUe 111 se n nh r^merl nsn%no I krajevne ustanove ter nato potrditi po- u velj avl j ati^ v borbi za obstanek i krajinski gospodarski^*« in minister inteligent, ki je popolnoma vešč italijanskega jezika. Pravim popolnoma v najširšem pomenu besede. Le maloka-teri stan bo mogel izhajati brez te spretnosti. Tako popolno znanje italijanščine pa more zadobiti mlad inteligent le v srednji šoli. Kdor računa: srednjo šolo bom napravil v inozemstvu, a visoko v Italiji, se moti, ako misli, da s tem popravi zamudo. Izkušnja uči neizpodbitno, da da visoka šola le globlje strokovno znanje, ne pa tudi jezikovne spretnosti narodnega gospodarstva. itsUjsnsko-Jpanskl preaororl gleda Taogerja Španska spomenica irioftima sottniju RIM, 26. Na predstojećem zborovanju Družbe narodov bodo razpravljali o izvršitvi locarnskih dogovorov, na podlar gi katerih je bil obljubljen. Nemčiji star len sedež v Svetu Družbe narodov. Staklen sedež v Svetu zahteva tudi Španija. v oni meri, kakor jo bodo zahtevale od j Ako ne vstopi Nemčija v Družbo naro-našega inteligenčnega naraščaja raz-jdov, zgubijo locarnski dogovori več ali mere, v katerih se bo moral uveljav- j manj vso veljavo. Seveda bi Družba na- ljati. " Vprašanje, kje naj študiramo, je torej v prvi vrsti vprašanje, ki se tiče naše srednješolske mladine. Iz že omeji j enih razlogov, ki sem jih gori naštel, in iz drugih, ki jih bom še navedel, mislim, da moramo biti vsi za to, da vsa naša dijaška mladina študira tu, v naših mestih, v Italiji. Utemeljujemo to zahtevo poleg že navedenih še s sledečimi razlogi: 1. gmotni razlog: lažje je plačevati hrano in stanovanje tu pri fias kot na pr. v Jugoslaviji. Tam jte vse dražje. Poleg tega je tu mnogo ustanov, ki pomagajo našim ubožnim starišem v skrbi za njih otroke. Sicer pa je že eksistenčni minimum nižji tu kot tam. Če vštejemo še vse potne stroške, izdatke za potne liste in vizume itd. itd., se bo že radi te strani vsak raje napotil na šole v Italiji kot v inozemstvu. 2) načelni: Smo načelno za to, da ostani naša učeča se mladina v naših krajih, kjer naj deli usodo svojega rodu, naj spoznava njegove dobre in slabe strani, naj bo res sestaven del vsega našega bistva, vodnik in pomočnik ljudstva. Če pojde naš dijak v tuje kraje, si odvzame s tem vsako možnost sodoživljati, pospeševati, usmerjati življenje svojega rodu. Mi že itak preveč dajemo od svojega. Naša kri polni svetovne tovarne, rudnike, gozdove itd. Vsepovsod nas je polno, le doma nas je vedno premalo. Zato hočemo, da ostane oni najbistvenejši del naše bodočnosti tu, naj se tu izšola, naj tu zavzame svoje mesto. Fakt je ta, da smo državljani Italije. Naš položaj zahteva od nas dejanskega dela za spoznanje naših razmer. Zato mora vsak dijak v tukajšnje šole, tukaj študirati, tukaj živeti. Zakaj pošiljajo naši ljudje otroke v šole v inozemstvo? Izgovor je jalov: Zato, da jim zasiguramo lepšo bodočnost, zato, da jim ni treba toliko trpeti itd. Kratko: zato, da se tej nežni mladini ne napravi žulj na nežni kožici, zato, da se odvzame našemu samoohra-nitvenemu delu, zato, da se poskrbi za njeno komodnost, udobnost. Nič zato. Naši stariši nas bodo umeli. Naše dijaštvo na tukajšnje šloe! Vprašanje je še, kakšne? Kakšne šole naj si izberemo? Važno je tudi: kje? Naše dijaštvo naj študira v krajih, kjer si zamore v resnici razširiti svoje obzorje. Poleg tega moramo paziti tudi na to, da pošljemo študirat naše fante t je, kjer je največ priložnosti, da olajšamo njim in starišem gmotne izdatke v vsakem oziru. Vse srednje šole in vsi kraji so si več ali manj enaki, vendar pa uči izkušnja, da nudijo večja središča več možnosti za vsestransko izobrazbo, posebno za izvenšolsko. Gorica je bila od nekdaj center učečega se naraščaja za Goriško, Trst za tržaško. Dobijo se dobri zavodi, tudi stanovanja. Starišem svetujemo, da so zlati glede stanovanj precej izbirčni. Našim dijakom je treba nadzorstva in vzgoje, treba jim dela, da se utrde. Nič zato, če trpijo, vsaka mati bo vesela korajžnega sina in ne šleve. Vsaka mati ljubi zdravje svojega otroka iz ljubezni, bolehnost iz težkega usmiljenja. To bi bile glavne smernice glede tega važnega vprašania. So ua še razni dru rodov trpela v tem slučaju nepopravljive posledice. Ravno tako bi bile potisnjene v kočljiv položaj nekatere evropske velesile. S sprejetjem Nemčije v Svet pa bodo prenehala ona nasprot-stva, ki so se od časa do časa pojavljala med posameznimi članicami Družbe narodov. Rešiti je treba tudi vprašanje sedeža, ki naj ga dobi v Svetu Španija. To vprašanje je postalo posebno zamo- x ___J . _____ -n nI. nos Ameriko takoj po dokončani svetovni vojn! Iz New-Yorka poročajo, da bodo truplo pokojnega kinematografskega igralca ba]zamirali prihodnji ponedeljek. Nabiral Je planinka In zgubil življenje BOLCAN, 26. Iz Appiana poročajo, da je 24-letni tovarnar Robert Giesecke v planinah smrtno ponesrečil. Ko je nabiral planinke na neki strmini na gori Gandkofel, je nenadoma zgubil ravnotežje ter je telebnil v 150 m globok prepad. Truplo ponesrečenega tovarnarja so našli danes popoldne. Trgovinska pojodfia med Jugoslavijo In Ameriko Pogajanja se bedo r kratkem pričela BEOGRAD, 26. (Izv.) Ministrski predsednik Uzunović je imel danes dopoldne daljšo konferenco z radikalskima prvakoma Ljubo Živkovićem in I. Miha jiovičem. Na sestanku je bilo sestavljeno in odobreno poročilo o položaju tv r&dikalski stranki; to poročilo je Pa-šićev tajnik zvečer ponesel šefu radi-kalske stranka Nocoj se je povrnil iz Badgasteina skupščinski predsednik Trifkovič. Z njegovim prihodom {»staja vprašanje sklicanja narodne skupščine zopet aktualno. Sicer je Trifkovič novinarjem Izjavil, da bi bilo preuranjeno govoriti £e sedaj o sklicanju parlamenta, ker materijal a narodno skupščino Še ni pripravljen. Tudi je pravzaprav še le Sedaj pričela v Beogradu prava poletna vročina. S skorajšnjim odhodom Stjepana Ka^ dića v Ženevo, pričakujejo politični krogi, da se bo položaj med radikali in HSS Se' i^»olj£al, ker gotovo ne bo prišlo sedaj do običajnih nesoglasij v vladni koaliciji, kot jih je navadno povzročal Stjepan Radič s svojimi govori. Sve-tozar Pribičevič je nocoj odpotoval proti Sisku odkoder bo odšel v Bosno in Dalmacijo na enomesečno agitacijsko turnejo. Iz Beograda ie odpotoval danes tudi minister za izenačenje zakonov dr. Srekič. Zunanji minister dr. Ninčič je tekom dopoldneva sprejel ameriškega poslanika Pricea, ki mu Je sporočil željo ameriške vlade, da bi se med Jugoslavijo vala vožnjo na Bled, kjer se bosta predstavila kralju in položila prisego. Rondins ministrski predsednik Pangaloea bedo prepeljali na Kreto ATENE, 26. Atenska brzojavna agencija javlja: Pod predsedstvom admirala Konduriotisa se je sinoči vršil sestanek vseh voditeljev političnih strank, ki solj^V^^^"^TTi^S"1 razpravljali o vprašanju sestave kabi-Ker izvršilni odbor neta. Na sestanku je prišel do jasnega! vodstvom še vedno izraza duh sprave in narodnega nav- i ™ ? P« je okrajni odbor dušenia kar i p naiboliSe rnamenie za i ?kleml» da P™ Prihodnjih volitvah ne SS^LT 5L!i?ajb0ljŠe snamenJe za|bo postavu več MacDonalda za kandidata. hodnji ponedeljek. Seja bo radi zadnjih dogodkov v stavki zelo burna. Vlada boče v dveh dneh končati debato in nato izglasovati podaljšanje izjemnega stanja. Delavska stranka volivnega odboral MacDonaldovega je na zadnji skupščini razpravljala o izključitvi komunističnih Članov. Zbor je sklenil, da se iz- bodočnost države. Domenili so se, da bodo sestavili ci-i vilno vlado, kateri bo predsedoval ge-l neral Kondilis, ki je načelnik narodne demokratske stranke. Na ta način bo najlažje priti do razpisa novih državno- Spor med španskim kraljem in De Rivero? LONDON, 26. Vesti iz Madrida, ki sicer še niso potrjene, pravijo, da je na zborskih volitev, ki se bodo vršile v ok- j španskem prišlo do resnega spora, ker tobru. Vlada bo sestavljena še danesJso artiljerijski Častniki naslovili na Da se prepreči vsak poskus bega, bo; kralja Alfonsa prošnjo, v kateri se Pangalos prepeljan na Kreto v trdnjavo zavzemajo za odstranitev generala Pri-Izedin. Jugoslavija ni sklenila z Grško tajne pogodbe ma De Rivere od predsedništva vlade. Kot odgovor na ta korak je De Rivera predložil kralju v podpis dva odloka, ki n.m7 a ■ .. ti____Ista se nanašala na razpustitev artilje- * -26/ Agencija. «Hayas» sporo- rijskih poikov. Kralj pa teh odlokov ni ča: Neki jutranji list je prinesel vest, : hotel ministrski svet se je da sta Grška in Jugoslavija sklenili tal .. Rralj je od tovalJv tajno zvezno pogodbo, m to ob priliki Sajltander kjer seJ £atlJaja pevska sklenitve medsebojne prijateljske po- družina. godbe. Pooblaščeni smo, da to informacijo kategorično dementiramo, ker je brez vsake podlage. Potiska In Dražba narodov Zaleskl odpotoval v Pariz VARŠAVA, 26. Zunanji minister Zaleski je sinoči odpotoval v Pariz. Mudil se bo par dni v francoskem glavnem mestu, nakar bo odšel najbrž v Bruselj in od tod v Ženevo, kjer se bo udeležH septemberskega zasedanja Družbe narodov. V zvezi s tem potovanjem poljskega Spor med artiljerijskimi častniki in generalom De Rivero je že star; pričel se je že tedaj, ko je španski diktator prišel na vlado. VpraSanje sprejema Nemčije v Družbe narodov BERLIN, 26. Odbor za zunanje zadeve bo zboroval danes. Zunanji mini* ster Stresemann bo poročal o priprav vah za septembersko zasedanje Družba narodov. Nemška delegacija upa, da bo 4. septembra prejela obvestilo, da je Nemčija sprejeta v Družbo in Svet - , . - in Združenimi državami sklenila trgo- . tano radiizjav španskega diktatorja yinska ^ plovbna pogodba, kakor tudi glas j a. generala Primo De Rivere glede tanger- - . -----^ ie _ J, skega problema. V zvezi z njegovimi zunanjega ministra sporočajo listi, da Druzbe m da bo takoj nato mogla od-se bo Zaleski sestal v Parizu s Poinca- Psovati v Ženevo. Vodil bo nemško de. rčjem, z Briandom in z drugimi oseb- Racijo dr. Stresemann če bodo tudi nostmi mednarodne politike ter se bo druge države poslale ^ ženevo ministr. z njimi sporazumel glede važnih vpra- Predsednike, bo sel tja tudi dokto* šanj, ki bodo prišla v Ženevi na dnevni Marx- red in ki v veliki meri zanimajo tudi! STOCKHOLM, 26. Švedska vlada jo Poljsko. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da bodo zastopniki Poljske skušali spraviti svoje stališče v sklad z nameni £erg. Na seji skupščine pa velikih zavezniških vlasti, ter da neičvedsko delegacijo zunanji bodo pri razpravah pomnoževali neso- izjavami je pričel španski zunanji mi- nova konzularna konvencija, ki nat bij Zaleski bo baje v Parizu obrazložil to stopila na mesto one konvencije, ki je j stališče, obenem pa ima njegovo poto- sklenila, da pošlje v Ženevo dve različni delegaciji. Pri seji sveta bosta prisostvovala profesor Unden in tajnik Sjo- bo vodil ministei Marks v. Gotlienberg. Švedska vztraja pri svojem prejšnjem stališču, da se razen Nemčije sedaj ne sme sprejeti nihče, in da nihče ne sme dobiti stal- tično akcijo z namenom, onimi drŽavami, ki so podpisale leta 1923 tangerski statut, zanimanje za španske aspiracije in da izrečejo gleka. Po oblastvenem izvidu je bilo truplo nesrečnega zidarja prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. Dr« žrtvi avtomobila. Sinoči okoli 19. ure je avto, v katerem se je peljal tajnik konzulata republike čile, German Rizzotti, povozil na trgu Liberta 36-letnega krojača Petra Rozza, stanujoče-ga v ulici Carducci št 12. Rozza je zadobil hude poškodbe na raznih delih telesa, zlasti na glavi; najbrž mu je tudi počila lobanja. Siromak je bil prepeljan z istim avtomobilom v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v nevarnem stanju v kirurgični oddelek. Slična nezgoda, ki pa k sreči ni imela tako hudih posledic, se je pripetila včeraj drač j a. Zagovarjal se je, da je smatral pobrano vejevje za skupno last občinarjev, ko je pa zvedel, da je drač je last trgovca Rojerja, ki je kupil pravico sekati v občinskem gozdu, je prizadeto Škodo poravnal. znanja slovenskega branja. Od nas je odvisno, kakšen bo boioči naš roj. Ne zabite pregovora, ki pravi, da človek velja, kar zna. l>ragi Ivanjci, tukaj ni izgovora, da ni Stranka trgovec Rajer je potrdil izpoved i časa! Za kako neumnost ali kaj vsakda-obtoženca in Ujavll, da je odpeljal večje j njega imamo čas, če pa gre za kaj koristih0?*;, i? S2! da )e pa pustil vejevje, naj nega, kulturnega, tedaj seveda vsi križi in „ ... , ' 1 1 težave. Za kaj takega seveda ni Časa, samo vsemogoči izgovori! Zato kličem: oklenite se društva vsi, člani in nečlani, stari in mladi. Posebno mladi gospodarji in gospodinje. Naj ne bo nihče, ki ni vpisan v društvo. Slišal sem tudi, da nameravajo prirediti veliko vrtno veselico ob priliki 15-letnice obstoja društva. Zatorej ostanite zdravi in na svidenje I Sosed. MIREN. Nesreča pri del«. Salvator Cargnelutti, eden in petdeset let stari delavec, je pobiral vojni materijal. Pri tem delu mu je padla železna 7 njici, nameril je nanjo puško in ustrelil, kvintalov težka prečnica tako nesrečno na Na srečo je zgrešil cilj. Vsa v strahu se je desno roko, da mu jo je polomila. Zeleni ■ n^nlrl« Tli __— _ .___1_ _ 117__1__ J _ __I Irwi£ »n In i n )r : _ J__1 _ /"»__•__- se osuši. Prej so take veje pobirali domačini. Državni pravd nik je na to predlagal oprostilno razsodbo, toda sodni dvor je bil drugačnega mnenja in je obsodil Vali-ča na en mesec ječe. RABEU. Nedovršen umor, Popodi Jakob, edenintridesetletni rudar, je bii zaročen z osemindvajsetletno Platzer Nežo iz Rokovega (občine Trbiž). Ko sta se vračala z Trbiža, sta se ustavila v gostilni Geršaka Franceta. Tu je pa začel Popodi piti nad mero, tako da mu je zaročenka zbežala. Zato se je pa hotel maščevati, šel je na dom, a tudi tu ni dobil svoje zaročenke. Crez nekaj časa jo je ugledal na bliž- MALI OGLASI BERUTZ-SCMOOLMt^^M HI8NA za majhno vilo na Krasu se išče. Plača dobra. Pojasnila Vila Teoze, T oni a j. l^itt zatekla Platzer v gostilno Wulza, da se križ ga je takoj odpeljal v Gorico in sicer skrije. Vsa zadeva je prišla karabinirjem do ušes, izpraševali so zdaj njega t. j. Po- podi-ja, zdaj njegovo zaročenko, a oba sta zanikala, da bi se bilo med njima pripetilo kaj takega Pri hitni preiskavi niso našli puške, s katero naj bi bil streljal Popodi. i^ivar se je polegla. Ko se je pa pred krat- v bolnišnico usmiljenih bratov. KOBARID. Vodovod. Marsikaj se je že pisalo v «Edinosti» iz Kobarida, to pa, kar jaz mislim, se še ni omenilo. Imamo vodovod, a vkljub temu y xp.nl takoj po streljanju Popodi, je bil ta aretiran in odpeljan v Trbiž, da se zadeva končno razjasni. HLJB Poroka — Naše drnitvo Minulo sredo t. j. dne 25. t. m. se je po- ____^_______b ^_____ _____ roči! pri nas g".Karlo Savmk, tajnik Tamb. popoldne ob 16. uri v ulici lstria, na vogalu j in Pev- društva £ g. Liziko Wresnig. Pri ulice Industrie. Tam ie avu-, ki tj > o p» sv- mašl j« ob tej priliki prekrasno pel 27-1 etni šoier Marcelio Concina, stanujoč ' ženski duet tamburaškoga društva (g. Li-v ulici Giulia št. 73, podrl 5-letno Teo Fab- ! "ka Per*c Pepca Silič) ob mojstr- bro, stanujočo v ulici Industria št. 1. Ne- I skem spremijevanjai g. Kristila Solerja. — sreča se je pripetila radi brezskrbne ne- iOL tei priliki ne morem drugače, ko da previdnosti otroka, ki je hotel čez cesto tik ! spregovorim par besed, katere te dolgo no-pred avtomobilom, tako da šoter ni motfel v Kaj J« vzrok, da naše društvo pravočasno ustaviti. Pri padcu je mala itLko nialo deluje? Kje so njegove krasne, Tea zadobila številne, a ne nevarne poškod- i ta*c leP° prireditve? Od cKrivopri- be na rajnih delih telesa. Bila je prepelja- ! sežnika» daJje, ki je btt ena izmed najlep- kim dobila puška v reki, kamor jo je bil \ ostanemo lahko brez vode. Od sesalk se polomi vsak teden kaka. Saj ni zamere, J vt^ to Mk ral«£n TudiS v mestno bolnišnico. Ako ne AastopiioUm prireditev n»Se delete po Tojni, opazu-držf doh?o Napredu-eTo ffee ki tudi i ^ake komplikacije, bo osdrarila v 8 -10 j™' v društvu mrtvilo, ki mi je nera^um-fceraj fc nL imeTuVadne cene. Predaj' dneh. ; »ivo. In vendar »o dani pogoji, da b. na cena fig je od 60—100. — Kupčija je srednja — več blaga, kot povpraševanja. _________ Dr&ii&vena vesli — D. K. M. Tcmmasoo. Danes ob 20. uri redna odborova seja. Jutri ob 18.30 važen društveni sestanek. Navzočnost vseh članov potrebna. — Odbor. — Tržaška kmetijska družba v Trstu bo imela dan&s ločno ob 7 zvečer odboio-vo sejo, na katero so vabljeni vsi gg. odborniki. — S. D. Adria. Danes ob 20.30 izredno važen sestane-k. — Komisar. stare so in odslužile so tudi že. Včasih mora hoditi človek po vodo do deset minut daleč, kar je prav za prav za naš trg sramotno. Večkrat se opaža tudi nesnaga okrog sesalk, perilo in cunje se tudi perejo tam zraven, kar bi seveda ne smelo biti. Opozarja se vodstvo naše občine, da poskrbi vsaj za snago, če ie ne more drugega. Električna razsvetljava. Potem imamo tudi električno razsvetljavo, če jo smem še imenovati električno. Gonilne vode je v izobilju za ves naš okraj, ne samo za Kobarid, a naprava je tako slaba, da odpove, če smo par dni brez dežja, in potem nimamo luči ali pa imamo tako zvane «mežanke». No, letos smo imeli zadosti dežja. V tem slučaju imamo pa drugo nadlogo. V grablje pride listje in druga nesnaga, voda gre črez in zopet nimamo luči. Tako, da smo vedno v skrbeh, pa naj gre dež ali ne, da ostanemo brez luči. Za nekaj je pa le preskrbljeno. Plačati moramo za cel mesec, pa naj si imel luč ali ne. Menim tiste, ki imajo luč na «pavšal». Teh TRGOVINA jestvin in manu faktur s prodajo tobaka, starodavna in dobro vpeljana trgovina v vipavski dolini m proda radi bolezni. Ponudbe pod • Zaslužek* na upravniitvo. 132S VAŽNA delniška družb« s sedežem v Beogradu išče uradnico, dobro korespondentko, urno strojepisko s popolnim znanjem srbo-hrvaSkega, slovenskega, nemškega in francoskega jezika. Ponudbe z navedbo dosedanje službe in zahtev pod «Beograd* na upravniitvo. 1322 POROČNA soba, močna, orehova, zroeti se proda za 1900 radi odhoda. Corso Garibaldi 29, I. 1324 14 PANJEV čebel, sistem Albert-Žnideriič, tr-čalnica in razno orodje, prodam radi selitve. Abram Jožef, Hruševica - Štanjel. 1311 GLYKOL je pravi dobrotnik vseh onih ki trpijo na živčni oslabelosti, glavobolu, pomanjkanju slasti. Glykol je splošen in energičen obnovitelj. Prodaja se v lekarni Casteilanovicb, Trst Via Giu-liani 42. - 1268 ELIZIR CHJNA. Jako okusen. Vzbuja tečnost in je najboljie zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvalescenco. Steklenica L 6.—. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich. Via Giuliani 42. 1269 BABICA diplomirana, sprejema noseče. Vir Ma-donmna 10-11 1303 OHBKZMlGaBBHBĐ v Ts-stia rcg. zadruga z neomejenim jamstvom naznanja, da je preseiila svoje urade V ulico 897 (vhod Via MUeno) št 17, pritličje D. K. N. Tonunaseo Jutri ob 17. uri športni sestanek. Prisotni morajo biti vsi športniki, ki se nameravajo udeležiti nedeljskega izleta združenega z nogometno- tekmo. Odsotnost se sprejme kot osebno odpoved glede izleta m tekme. — Vodstvo. Ez trla! Veličasten pogreb umorjenega orožmškega podčastnika. Včeraj zjutraj se je vršil pogreb orožni-Škega brigadirja Ivana Lanzilotto, žrtve krutega zločina v ulici Rigutti. Veličastnost te žaJne ceremonije je pokazala, kako veliko je bilo spoštovanje in pomilovanje, ki ga je tržaško prebivalstvo čutilo do nesrečne žrtve dolžnosti. Že pred 9. uro se je Pod konjskimi k«*isxtL ocvalo. Kolikor vem, poseduje Smrti v oči je prle^al včera p^dpoMne 1&stni * Solerja in k oma. i 1-letni Trvi-n V »H-« moči. Krustifrl Stopi aopet na Riborso št 17 Ko £l^fa V m Jtrio P]&Ii in ne ^^aj svojih zmožnosti tako Menim tiste, ki ixnajo luč na «pavšal». Teh od vodniaka ie v sv^fi atr^bre7Xbni poredkoma! Ce si krasno izveibal duet, je več ko dve tretjini. V tem oziru bi bisti Zbežal od matere in^ste^p 1 naravnost d&na Ti Je tudi za zbor. Čudim se, *> dobro da bi se naročniki na električno pred nek dvovnrelni w t ted^1^- I ^ ^ skromno. Potegni zopet va- energijo domenili, kaj ukreniti, da dobimo pn ecH ^c^v r ^^ako Casno ^ap^j! Vi fantje pa in brhka ™ svoj denar tudi dogovorjeno elektriko. našlo ustaviti,ie otrok priSel ^ kopito dekieta kakor tudi * ™ladi Pla6ujemo luč' kakor jo drugod« in le po čudežnem nakluČTu ie uftH ^ ™ -n navdušeno naprej! Ima- smrti. Vendar pa ie dobil preče' hude no- ^ P™yrstne§ra pevovodjo združite se, tranje poškodbe, radi katerih so ga morali! Llzela » nam da- oddati v mestno bolnišnico. Vesli it Istre IZ JHl^AN. V nedeljo, dne 29. t. m. pop. priredi naše izobraževalno društvo «Sloga» veliko vrtno veselico z raznovrstnim sporedom, da proslavi na čim dostojnejši način 60-letnico svojega obstoja. Sodelovala bodo tudi nekatera sosedna bratska društva. Nikomur ne bo pač žal, da poseti ta dan JeJšane in preživi par veselih uric med nami. Zatorej na svidenje v nedeljo v JelŠanah! IZ ČRN2CE PRI BUZETU Rokovo - Aretacija treh domačinov V nedeljo dne 22. tek. mes. smo slavili tukaj sv. Raka. To je naš vsakoletni «semenj». Kaj pomeni pri nas «semenj», to znamo prav dobro vsi. Gremo k sv. maši, po sv. maši se mladina poda na plesišče, a starejši ljudje se razgo-varjajo o domačih svojih poslih, se eden čakaj bi ne zahtevali take luči, kakršno imajo drugo? Napeljava je tudi taka, kakor bi jo bil spredel kak Rezjan. Saj se ni popravila že od leta 1921. /o ta zgled, v zdrami te s«! Upam, da moja odkrita beseda najde odmeva, kar je moja iskrena želja. Poudarjam, da ni samo KtUIiSVROSf I« UEft@ffi1€?Sf moja! Strnite se m čvrsto na delo. Brez ; požrtvovalnosti ni uspehov. Pa brez zame- j re! — Iskren prijatelj Tambur, pev. društva, i BRDA. Umetniški veder mladih v Trgovskem domu. Vzlic poletju in toplemu solncu v soboto 1 ves dan, da je bilo še zvečer skoro ne-( znosno, se je zbrala v dvorani Trgovskega Nimamo več hrušk, so razprodane in ob- j doma precejšnja množica zlasti meščanov, trgane. Kar so jih ljudje shranili zase, so ! Deželanov ni bilo videti mnogo, kar je rajih snedli, ker sicer bi jim segnile. Zato je j zumljivo spričo velikega dela, ki ga imajo stopilo na njih mwio auguštinsko grozdje, j doma. Vendar je bil obisk povsem zadovo-ki ga je na trgu vedno več in doma tudi. i ijiv za čas. Javnost se je hvaležno pozani-Je uobro, sladko, kjer ga je kaj. Gostoljub- mala za ta nastop, ki je bil informativno- plačuje vedno par cent. več kot drugi alojzu pesa, mm Garinaidi i prvo itsdstfc&le 342 Pazite na naslov! Pazit* na naslov- zbrala pred mrtvašnico mestne bolnišnice ] drugemu tožijo o skrbeh in težavah itd. v ulici Pieta ogromna množica občinstva, j Potem sedejo k mizi, da popijejo koza-ki je z napetostjo sledila pripravam za j rec vjna. Ampak mi sedaj — proti svoji pogreb. Kmalu po 9. uri so pričeli romati k mrtvaškemu odru zastopniki raznih vojaških in civilnih oblasti ter razne druge u-gledne osebe. Med drugimi sta prišla divizijski poveljnik general Pugliese, ki je zastopal tudi poveljnika armadnega zbora gen. Monta-narija, in prefekt gr. uff. Gasti. Okoli 10. ure so tovariši pokojnika dvignili krsto, pokrito z državno zastavo, z mrtvaškega odra ter jo v navzočnosti številnih orožnikov in častnikov, ki so vojaško pozdravili, položili na pogrebni voz. Nato se je razvil žalni sprevod. Na straneh ob vozu so korakali podčastniki raznih vojaških oddelkov, za njim sta šli vdova in mati pokojnika, nato so se vrstili oddelki vojaštva in orožnikov, ki jih je bilo okoli 500. Na koncu sprevoda se je vila velika množica občinstva. Na čelu sprevoda so korakali mestni stražniki v paradni uniformi; tik za njim je šla godba, nato so sledili nosilci vencev, ki jih je bilo nad 40. Med njimi je bil krasen venec, ki so ga poklonili po-kojku prebivalci iz ulice Rigutti; tudi družina gostilničarja Ukmarja je poslala lep venec. Za nosilci vencev so korakali oddelki mestnih gasilcev, carinskih stražnikov, mornarjev, miličarjev in deputacije raznih udruženj. Med zvoki žalobnih koračnic je spreveod krenil po ul. Piet&, trgu Ospedale ter ulicah Emo Tarabocchla, Carducci in 1 * n ^ A Vk 1 "*T r« T 1 X Skrivnostni otok «Kljub vsemu pa se ni lord Glenarvan odrekel pravemu smotru svojega potovanja. Bil je pač neustrašen in plemenit značaj. Vkrcal se je na neko ti^ovsko ladjo, pristal na zapadnem obrežju Nove Zelandije ter pohodil tudi to zemljo, sledeč vedno isti širinaki stopinji, toda o kapitanu Grautu ni nadel sledu; na nasprotnem obrežju pa je v svoje veliko presenečenje in po nekakšni božji previdnosti našel Duncan, ki ga ie čakal tu že pet tednov pod poveljstvom drugega častnika! AidovŠČino. Obtožen ie. da se je polastil redniku. Medtem je Lady Glenarvan po- toda vi ne boste izgubljeni, vaše bivališče zi&fto plačuje po višjih cenah nego vsak drugi čriljanti, pialie. IHm&i zlil! kra4? Albert Povh — uradna Trsti Viđ Mazxl.il 4& 841 ne bo nepoznano, kakor je bilo ono kapitana Grauta. Dasi niste vreden, da bi se vas ljudje spominjali, vendar so nekateri, ki se vas bodo spominjali. Ayrton, jaz vem, kje ste, kje vas je treba poiskati — jaz ne bom tega nikoli pozabil!» •Duncan je razpel svoja jadra in kmalu Izginil na obzorju. «Tedaj je bilo 15. marca 1855. «Ayrton je bil sam, toda imel je orožje, orodje in semena. Zanj, za zločinca je stala hiša, ki jo je postavil pošteni kapitan Graut. Tu je imel nadaljevati svoje z grehi obloženo življenje in se jim oddolžiti s samoto. «Gospoda, on se je resnično kesal, globoko se je sramoval svojih zločinov in je bil zelo, zelo nesrečen! Takrat je sklenil, da če pridejo kdaj spet k njemu in ga poiščejo, se bo izkazal vrednega povratka med ljudi! Oh, kako je trpel nesrečneži Kako je neprestano delal, da bi si z delom dajal pogum! Kako goreče je mislil na svoje prerojen je! «Dve, tri leta so tako prešla; strasna osamljenost ga je potrla, vedno je gledal na morje, kedaj se prikaže kakšna ladjjk vedno se je izpraševal, ali ni dovolj pokore. Trpel je kakor malokdo!