Šolske olajšave in kako za nje prositi. (Odgovor na lnnoga nain došla vprašanja.) Nemškemu v liberalizmu začelo je povsod tenko presti. Cedalje bolj spoz-navajo ljndje njegovo pogubnost; in. sedaj uže celo v solskih zadevah. Tako so dunajski učitelji začeli prositi za šibo, ker sicer z razposajenimi paglavci ni rinjati. Po mestih marsikateri obrtnik pravi: 6 let šole je dosta, 8 let preveč, kdor ima s čim in hoče, ta lehko itak otroka svojega dalje šola. Kmeti pa uže dolgo tirjajo 61etno šolanje z nedeljskim ponavljanjem. Lani so jim konservativni poslanci podpirovani tudi od slovenskih iztrgali in priborili saj nekaj olajšav, da jim ne bode treba vedno bati se kazuovanja in zmiraj več in večjih šolskih poslopij staviti. Liberalni mogotci so se dovoljevanju olajšav kder le mogoče ustavljali. Toda dne 22. febr. 1884 je c. k. namestnik na Štajerskem, baron Kiibeck, naznanil c. k. okrajnim glavarjem, da morajo prošnje za šolske olajšave priznavati kot opravičene (zulassig), kedar so prav sestavljene in vložene. Olajšave dovoljene so: otroku, ki je obiskavalo uže G let šolo, dovoli se 7. šolsko leto v šolo hoditi le po zimi, po leti pa se mu dovoli, da pride vsaki teden le enkrat na 3 ure v šolo, r 8. šolskem letu mora zatem vsaj po zimi enkrat v tednu na 3 ure v šolo, po leti pa sme popolnem doma ostati. Kder za takšne olajšave poprosijo, tam se število učencev za šolo vpisanih skrči, ljudem ni treba večjih ali novih šolskih poslopij staviti in lehko nekaj uže doraslo deco doma delati vadijo. Kder za nje ne prosijo, tam pa morajo otroke 8 let v šolo pošiljati, ee ne, bodo kaznovani. Tudi jih morejo šolske oblasti prisiliti, da nove ali večje ucilnice postavijo. Kako se za šolske olajšave prav prosi ? Prvič morajo vae šoli pripadajoče občine prositi. Ce le ena odreče, trudijo se zastonj ostale. Drugič morajo vse jednako prositi; če kaj druga hočejo, kakor je gori mej dovoljenimi olajšavami navedeno, ne opravijo nič. Tretjič morajo prošnjo doposlati svojemu okrajnemu šolskemu svetu in njej priložiti zapisnik (protokol) tiste seje občinskega odbora. v katerej so prošnjo za olajsave sklenoli. Kako se to naredi, kažeta sledeča obrazca: a) za zapisnik, b) za prožnjo. d) Zapisnik. ,,Vsi udi občinskega odbora občine  bili so povabljeiii t. m. se občiaske seje udeležiti, da se o šolski polajšavi sedmega in osmega šolskega leta posvetiijejo in sklepajo." ,,Pri tej seji bilo je udov, navzočih, kteri so (enoglasuo) sklenoli, tukaj priloženo vlogo c. kr. okrajneraii šolskemu svetu s prošnjo doposlati, da njo taisti s priporočbo visokemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu predložiti blagovoli. Občina N dne 1883. Podpis župana in dveh svetovalcev in odbornikov. b) Slavni c k. okrajni šolski avet! BZastop občine N ktere otroci v področje narodne šole pri N spadajo, skleuol je v seji dae t. m. — kakor je iz priložeuega zapisnika razvidno — da se zadevajoMm staršem zavoljo pomnoženih šolskih stroškov in nepotrebnih zaprek pri poljedelstvu nakladana bremena polajšajo, poslužiti se v postavi 2. maja 1883 podeljene pravice in prosi, da se vsled § 21. te postave sledeče dovoli: 1. da otroci, kteri so šest let popolnoma šolo obiskovali, v sedmem šolskem letu, v zimskem polletji šolo še popolnoma obiskujejo; v drugem ali poletnem polletji pa samo eden poldau v tedtm po 3 ure. 2. da otroci v osmem šolskem letu v zimskem polletji sarao eden poldan v tednu po 3 ure šolo obiskujejo, v poletnem polletji pa se od šolskega obiskovanja čisto oprostijo." ,,Podpisani občinski zastop vljudno prosi, naj se ta v postavi 2. maja 1883 utemeljena prošnja visokemu ces. kr. deželnemu šolskemu svetu s priporočbo predložiti blagovoli. Zastop občine N dne. . .. 1883. Podpis vseh za vlogo glasovalih odbornikov.