t* DRUŽBENO-POLITIČNE ORGANIZACIJE IN SAMOUPRAVNI ORGANI RUDNIKA LIGNITA VELENJE ISKRENO ČESTITAJO VSEM ČLANOM RUDARSKEGA KOLEKTIVA OB DNEVU RUDARJEV IN ŽELIJO MNOGO DELOVNIH USPEHOV Rudarji, za praznik - srečno Naš praznik je spomin na tiste težke a ponosne dni, ko so si morali rudarji še s štrajki in pestmi izsiljevati in jemati svoje najosnovnejše, iz dela izvirajoče pravice in svoj tenki, črni vsakdanji košček kruha zase in za svoje družine. In so zmagali... Danes so v naši samoupravni, socialistični družbi pravica do dela in vse iz dela izvirajoče pravice vsakomur izmed nas z ustavo zajamčene! Naš rudarski kolektiv razpolaga in samostojno gospodari z ogromnim bogastvom lepe Šaleške doline — z lignitom. Na žalost leži to bogastvo globoko pod zemljo, odkoder ga je treba z veliko poguma in truda odkopavati in dvigati na beli dan. Res je rudarjev kos kruha danes večji in boljši, a še vedno je prepojen z najbolj vročim in najbolj grenkim znojem. In velikokrat je treba imeti tudi srečo tam pod zemljo, in naš »Srečno« ni le lep rudarski pozdrav, temveč tudi iskrena želja tovarišem, da bi bilo njihovo težko in ■ nevarno delo res srečno. - ->.--, Na svoje dosedanje delo smo po pravici lahko ponosni. 54 milijonov ton lignita so do danes že nakopali velenjski rudarji! Velika gora premoga je to. In koliko ljudi se je iz njega grelo, koliko strojev in tovarn je neposredno ali posredno gnala njegova energija in v kaj vse smo spremenili ta lignit v naši lepi dolini. LUDVIK MALI, dipl. inž. direktor RLV Da, novo, lepo in moderno mesto je zraslo iz lignita, oplemenitenega s trudom in z znojem rudarjev. Rudarji so orali prve, najtežje brazde našega današnjega standarda! In še danes rudarji globoko orjemo in še naprej bomo globoko orali za ta naš standard, čeprav ne vedno dovolj priznani in upoštevani. Z željo, da ne bi bilo treba nikjer in nikdar več pretrdo govoriti in preglasno zahtevati naše pravice, ki nam jih daje naše trdo in grobo rudarsko delo, iskreno čestitam za rudarski praznik vsem članom našega kolektiva, prav posebno pa še tistim, ki delajo samo pod zemljo, in iz srca želim do naslednjega 3. julija res: »Srečno!« PREIZKUS ZNANJA IN SPOSOBNOSTI V Velenju je bilo republiško tekmovanje ekip prve pomoči • Pripravila sta ga komisija republiškega odbora RK in republiški sekretariat za narodno obrambo • Pokroviteljica je bila tovarna gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja Velenje je bilo gostitelj ekip prve pomoči iz vse Slovenije, ki so na tretjem republiškem tekmovanju preizkušali sposobnosti in znanje. Tekmovanje je bilo v soboto, 19. junija na štadionu ob velenjskem jezeru. Udeležilo se ga je 40 ekip z 240 člani. Med tekmovalci je bila tudi ekipa iz Velenja (to je bila ekipa iz šoštanjske-ga Polypexa, ki je zmagala na občinskem tekmovanju) v sestavi Ivanka Skornšek, Anica Vranjek, Milka Mevc, Slavka Hudej, Romana Sevčnikar in Franc Fricelj. V nedeljo pa je krenil po velenjskih ulicah sprevod. Zatem so na štadionu izvedli vajo civilne zaščite. Z uspešno demonstracijo so prikazali delo ekip za laično prvo pomoč in zdravstvene službe pri reševanju ranjencev ob hudi naravni nesreči ter gasilcev pri gašenju. Na slovesnem zaključku v nedeljo dopoldne na štadionu, sta predsednik republiškega odbora RK Ivo Majdič in predstavnik republiškega sekretariata za narodno obrambo Franjo Kranjc poudarila, da je bilo letošnje republiško tekmovanje največje doslej. Nanj se je v 42 občinah pripravljalo 450' ekip prve pomoči z 2.700 udeleženci. Prva je bila ekipa prve pomoči iz Celja, druga iz Novega mesta, tretja pa Nova Gorica. Velenjčani so se žal uvrstili šele na 38. mesto. Tekmovali sta tudi Štajerske. Zmagovalna eki-dve ekipi avstrijskega RK v/i pa je prejela pokal in praktično darilo tovarne Gorenje, vsi udeleženci pa spominska darila. Slovenski in avstrijski Rdeči križ že več let dobro sodelujeta. V znak medsebojnega prijateljstva in dobrega sodelovanja obeh organizacij, je predsednik republiškega odbora RK Ivo Majdič na slovesnem zaključku izročil zlati znak priznanja predsedniku pokrajinskega odbora RK za Štajersko prof. dr. Walter-ju Ehaltu in Francu Zwei-gu. Ivu Majdiču, Janezu Ogorelcu in Majdi Gorše pa je predsednik avstrijske organizacije RK podelil spominske medalje, najvišje odlikovanje avstrijskega Rdečega križa. (Na 4. strani objavljamo slikovno reportažo s tretjega republiškega tekmovanja ekip prve pomoči, ki je bilo v Velenju.) 25. junija 1971 — Leto VII. 11 (142) — Cena 0.30 din. Poštnina plačana v gotovini Konferenca SZDL v novem sestavu VELENJE, 10. JUNIJA • V Velenju je bila seja občinske konference SŽDL v novem sestavu. Člani konference so najprej poslušali krajšo oceno ekonomskopolitičnega položaja v velenjski občini, ki jo je podal sekretar konference, Jože Veber. Namen tega je bil, da bi razprava služila novemu občinskemu vodstvu SZDL kot osnovo za novi akcijski program Socialistične zveze v naši občini. O njem bodo razpravljali na prihodnji seji konference. Jože Veber je med drugim povedal: »Prepričan sem, da so sklepi predsedstva ZKJ in kongresa sa-moupravljalcev znani vsem našim delovnim ljudem. Takšno usmeritev v celoti podpira tudi naša organizacija in za njeno uresničitev se moramo vsi boriti. Želim poudariti, da je Socia- listična zveza družbeno politična organizacija, ki združuje vse občane, ne glede na idejno, versko ali kakršnokoli drugo pripadnost in je njen poglavitni cilj — borba za samoupravno socialistično ureditev, demokratične in humane odnose med ljudmi. Zato se bomo odločno uprli vsem posameznikom in skupinam, ki na različne načine poskušajo razvrednotiti naša skupna prizadevanja za uresničitev teh ciljev. V mislih imam namreč tiste ljudi, ki bolj ali manj odkrito nasprotujejo naši aktivnosti in sprejetim programom ter na ta ali drug način vplivajo na nerazpolo-ženje in nezaupanje tako v naših delovnih kolektivih kot po krajevnih skupnostih. Situacija je resna in takšni nergači nam je sigurno ne bodo pomagali reševati... .....mi........iiiiiii............ti..................................h..................................................................mi..........i......um | SE ENA NOVOST PRI JUGOBANKI ! SVETI VARČEVALCEV I PRI POSLOVNIH ENOTAH JUGOBANKE VI. redni zbor članov Jugobanke je 25. 2. t. 1. sprejel novi statut Jugo-| banke, ki določa ustanovitev svetov varčevalcev. Z uvedbo načela samoupravljanja v vprašanjih varčevanja se razširjajo | pravice varčevalcev, ki imajo hranilne vloge pri Jugobanki. | Varčevalci bodo na ta način dobili priložnost vplivati s svojimi pripom- | bami in predlogi na politiko in način poslovanja s hranilnimi vlogami v Ju-| gobanki ob upoštevanju načela demokratičnosti in čuvanju poslovne tajnosti. Podrobnejša pojasnila o tem vprašanju bodo objavljena v naših prihodnjih obvestilih MARTIN PRIMOŽlC-BRANKO — novi predsednik občinske konference szdli DALJE na 7. strani M lilllllllllllllllllllllllllllllll IIIIIII................................................................................................................................ Iffe g® Š&8 5)14 ^ m ms m s4B Jfla gP l&s ip. m m* m II mz ipA M 0) km SMS irM m 11 P S ds hm m i? ^ as 153-2 m IS SI §® H It i REPORTAŽA PRED LH.MTI NISO ŠTETI II \ E V H Kolektiv velenjskih rudarjev je rudarska skupnost, ki se prizadevno loteva svojih nalog • Iz leta v leto nakopljejo nove tone lignita in ga uspešno prodajo • Njihovemu delu in prizadevanjem smo pred dnevom rudarjev namenili našo reportažo Letošnjih proizvodnih nalog so se v rudniku lignita Velenje dobro lotili. Ze v prvih šestih mesecih so planska predvidevanja prekoračili kar za 5,5 odstotkov. Ko so sestavljali proizvodni plan, so predvideli, da bodo do konca polletja nakopali 1,786.000 ton lignita. Zdaj pa so ga nakopali 'v tem času že 102.000 ton več. V velenjskem rudniku so za letošnje leto smelo začrtali proizvodnjo. Nakopati nameravajo 3,600.000 ton lignita, kar je za 139 ton več, kot so ga nakopali lansko leto. To je velika zahteva, ki stoji letos pred člani kolektiva. Zato so se v proizvodnih enotah izredno načrtno lotili dela. Zaradi ozkega grla pri izvozu premoga v obeh izvažalnih jaških, so primorani, da rudarji delajo več kot samo 42 ur na teden. Tako so predvideli, da bodo letos v velenjskem rudniku delali 295 delavnikov. Vendar so zaradi velikih potreb že sedaj delali 2 delavnika več kot so na začetku leta načrtovali. Znano je, da so proizvodni plani V rudniku lignita Velenje vsako leto izredno napeto načrtovani in dobro sestavljeni. Zato ni lahko na- kopati nekaj tisoč ton lignita več, če temu ustrezno ne povečujejo u-činke dela. Na odkopu znaša letošnji učinek dela 15,20 ton na dnino, planirali pa so ga na 14,38 ton. Jamski učinek so za letos planirali 5,60 ton, dosegli pa so ga že 5,816. Večji je tudi rudniški učinek: planirani 4,98 ton na dnino, doseženi pa 5,157. Tolikšne učinke dela na odkopu, v jami in celotnem rudniku so lahko dosegli le z večjim delom in prizadevnostjo. Med letom bistveno niso povečali števila zaposlenih, ki znaša sedaj 3.450. JAMSKO DELO MEHANIZIRAJO Zavedajo se, da s klasičnim načinom rudarjenja ne bodo povečali proizvodnje. Miselnost, da v jami ni mogoče delo čimbolj mehanizirati, je v rudniku lignita že zdavnaj naletela na gluha ušesa in jim je tuja. Ves tehnični kader že leta nazaj išče ustrezne rešitve. Njihovo delo na tem področju je rodilo že uspeh. V jamo so namestili tako-imenovano kompleksno mehanizacijo (OMKT) in z njo že aprila letos dosegli kumulativni učinek 36,89 ton na dnino. To pa je precej več kot učinek, ki ga dosežejo na odkopu po prejšnjem, sicer ne povsem zastarelem načinu rudarjenja. Omeniti moramo, da so to o-porje svoj čas že imeli v jami. Vendar so ga morali odstraniti zavoljo neugodnih montan geoloških prilik. Zdajšnjo kompleksno mehanizacijo so v rudniku, z ustreznimi daljšimi proučitvami, sami primerno prilagodili pogojem v velenjski jami. Jamsko delo želijo kar najbolje mehanizirati. To je potrebno, da olajšajo fizično naprezanje delavcev, po drugi strani pa, da dosežejo cilje, ki jih imajo zastavljene v njihovem načrtu. Proizvodnjo nameravajo v naslednjih treh ali štirih letih povečati na blizu 5 milijonov ton na leto nakopanega lignita. V velenjskem rudniku se namreč zavedajo, da bodo težko dobili delavce za delo v jami. Zato morajo razvijati odkopne metode, ki bodo o-mogočale večje učinke in obenem zmanjšali naprezanje pri delu. Odločili so se že, da bodo do konca prihodnjega leta opremili s kompleksno mehanizacijo še eno čelo v jami. NAČRTI ZA DALJŠI ČAS V rudniku pa načrtujejo tudi za daljše obdobje. Perspektivni načrt, ki zajema obdobje do 1985. leta, rešuje naslednja vprašanja: — nadomestitev zmogljivosti sedanjih odkupnih polj z odpiranjem in pripravo za odkupovanje novih polj; — povečanje zmogljivosti izvoza in klasiranja; — modernizacija pridobivanja na odkopih; — sprememba programa za od-vodnjavanje krovnine; — sprememba reševanja problema površinskih ugreznin. V programu je predvideno razvijanje novega odkopnega polja v južnem krilu zahodnega polja na zmogljivost 1,800.000 ton na leto in razvijanje odkopnega polja v stebru 8 na zmogljivost 2,200.000 ton na leto. Med tem razvijanjem se bodo izčrpale rezerve v sedanjem vzhodnem polju in severnem krilu zahodnega polja. Z vključitvijo dela stebra 4 in stebra 10 pa se podaljšata življenjski dobi jame Škale z zmogljivostjo 500.000 ton na leto. Na ta način bodo v letu 1973 dosegli zmogljivosti v višini 4,5 milijona ton na leto. Za povečanje izvoza v letu 1972 je predvidena dovršitev nove izvažalne naprave po nadkopu in priključek tega izvoza na odkopno polje jame Škale in na deponijo TEŠ, pozneje pa na vsa odkopna polja rudnika in klasirnico Preloge. Sedaj eksploatirajo v jami vzhod s proizvodnjo 1,950.000 ton, v zahodnem polju s planirano proizvodnjo 950.000 ton, jama Skale (OMKT) 250.000 ton in jama Škale RŠC 450.000 ton. Z zmanjšanjem-rezerv v vzhodnem polju vršijo priprave južnega krila, za odpiranje stebra 8, ki naj nadomesti rezerve, ki upadajo predvsem v vzhodnem polju. PERSPEKTIVA ZA NADALJNJIH DVAJSET LET Dobro se še spominjamo časov in nakopičenih zalog nakopanega lignita na deponiji v Prelogah. Rudarji so iz neder prizadevno kopali premog, potrošnikov pa je bilo čedalje manj. Kazno je bilo, da velenjski lignit ne bo več uporabno gorivo. Zadnje čase pa so se stvari obrnile na bolje. DNEVOM RUDARJEV V rudniku pravijo, da prodaja lignita poteka po predvidevanjih. Za konec letošnjega leta so predvideli, da bodo imeli na deponiji o-krog 200 tisoč ton zdroba. Res je, da je zadnji čas nekoliko upadla prodaja zaradi sezonskih vplivov. To in še preureditev transporta do največjega potrošnika elektrarne Šoštanj, so povzročili, da imajo sedaj deponiranega več lignita, kot bi ga sicer imeli. Težave so nastopile tudi pri ljubljanski toplarni. Največjo sezonsko težavo pa predstavlja prodaja debelih vrst premoga, zlasti junija in julija. Ljudje se namreč ne prilagajajo razpoložljivi možnosti proizvodnje rudnika, ti pa se seveda ne morejo prilagoditi željam potrošnikov, kot je je to na primer možno v drugih dejavnostih. V rudniku Velenje pa tudi te težave premagujejo na svojstven na- ZASLUŽKI SO BOLJŠI Več dela in boljši proizvodni rezultati, povečani delovni učinki in dobra prodaja, zagotavljajo tudi boljše zaslužke. V rudniku znaša poprečni osebni dohodek na zaposlenega 2.070 din. To je seveda izračunani poprečni osebni dohodek ne glede na to koliko delovnega časa je kdo delal. V podjetju imajo precej nadurnega dela, na leto delajo kar 30 nadurnih sobot. Ce delo zmanjšamo na 42-urni delovni teden, potem znaša poprečni mesečni zaslužek 1.722 din. Zadnji statistični podatki za Slovenijo kažejo, da so v zadnjih treh mesecih osebni dohodki rudarjev še vedno za elektrogospodarstvom. Vendar je potrebno pri tem nagla-siti, da delajo elektrikarji le 42 ur, rudarji pa kar 5 do 7 ur več na teden. V velenjskem rudniku so zavestno popravili osebne dohodke in jih Delo v elektrostrojnem obratu čin. Potrošnikom se skušajo približati na ta način, da preseženo proizvodnjo v poletnih mesecih deponirajo in prodajajo v času večje konjunkture, to je v jeseni in pozimi. Rudnik vidi bodočnost za daljše obdobje. Letos oktobra bo začela obratovati TEŠ III, ki bo velik potrošnik velenjskega lignita. 2e naslednje leto bo potrebno 1,200.000 ton lignita za predelavo v električno energijo, kar seveda predstavlja novo težavo, na kakšen način nakopati tolikšne količine lignita. Po drugi strani pa pomeni, da bo imel rudniški kolektiv zasigurano perspektivo za naslednjih 20 let. Zanimivo je, da je velenjski lignit, ki so mu nekateri prerokovali že konec, postal zanimiv tudi za-padnjakom. Že pred štirimi leti so začeli z izvozom manjših količin lignita na tuji trg. Lani pa so v Italijo, Avstrijo in na Norveško prodali že 66.920 ton lignita. Letos bodo izvoz povečali na blizu 100.000. precej povečali. K temu so jih tudi silile razmere. Delavcev za težko jamsko delo ne bi imeli na voljo, če zaslužki ne bi bili primerni. Čeprav so v rudniku boljši zaslužki, pa se še vedno ubadajo s fluktu-acijo, ki je vsa leta pereča v rudarskem kolektivu. Ze letos je fluk-tuiralo 378 delavcev, celo lansko leto pa 670. To delno tudi pomeni, da zaslužek za težko jamsko delo še vedno ni zadosten. Tega se v rudniku Velenje dobro zavedajo. Zato rudarjenje vedno bolj mehanizirajo in na ta način rudarjem olajšajo težavno delo. Težijo za tem, da bi bili osebni dohodki naših rudarjev enaki zaslužkom rudarjev iz zahodnoevropskega sveta. PLASTIČNI IZDELKI -NOVA DEJAVNOST RUDNIKA Poleg premogarske dejavnosti imajo v rudniku lignita Velenje razvite še druge. Najmočnejši je elektrostrojni obrat, ki zaposluje 280 ljudi. Do konca leta bodo ustvarili okoli 40 milijonov celotnega dohodka, tega pa bodo podvojili do leta 1975. V tem obratu so usposobljeni izdelovati najzahtevnejše kovinske konstrukcije, jamske transporterje, jamsko pod-porje in nekatere rudarske stroje. Obrat sodeluje skoraj z vsemi podjetji v Šaleški dolini. Zahtevna dela so prevzeli pri gradnji novega dela šoštanjske termoelektrarne. Naj omenimo, da so naredili celotno kovinsko konstrukcijo na novi transportni napravi iz Prelog do elektrarne, ki tehta 250.000 ton. Elektrostrojni obrat pa ima težave z nezadostnim številom delavcev in pomanjkanjem materialov (pro-filna jekla, pločevina). S to težavo so se sedaj resno spoprijeli in bodo zaposlili tudi nekvalificirane delavce in delavke. Ugotovili so, da nekatera dela lahko opravljajo tudi ženske. Julija bodo končali obnovitvena dela v obratu za izdelavo elektro-filterskih elementov EFE v Šoštanju. V tej mali tovarni gradbenih elementov bodo lahko na leto predelali v zidake in suhe malte, blizu 300 tisoč ton pepela. Na leto pa bodo izdelali 35 milijonov gradbenih enot. Uspešno delata tudi zunanji o-brat (v sklopu tega je mizarski in slikopleskarski obrat) in avtopark, ki je močna prevozna enota. Letos je začel z delom tudi obrat plastike in zaščitnih sredstev. Tu so začeli izdelovati večje količine plastičnih trakov za embaliranje. Za prodajo teh izdelkov se zanimajo podjetja iz vse Jugoslavije. Realizacija vseh obratov zunanje proizvodnje bo dosegla letos 20 odstotkov od osnovne. SKRBIJO ZA ZAPOSLENE Rudnik še zmeraj skrbi za stanovanja. Zadnja leta zgradijo na leto 50 do 70 stanovanj. Tudi letos je v gradnji 70 družinskih stanovanj. Drugo leto pa bodo začeli graditi samski dom v katerem bo 300 le- žišč. Da bi sproti odpravljali stanovanjsko krizo, so v rudniku pred leti začeli kombinirano varčevanje za individualno stanovanjsko izgradnjo. Na ta način pomagajo svojim delavcem, da si lahko hitreje zgradijo hiše. Rudnik vlaga pri banki denar za individualno gradnjo v razmerju 2:3. Dva deleža prispeva graditelj, tri pa rudnik. Seveda je prispevek rudnika omejen pri 30 tisoč dinarjih. Naš zapis o složni delovni skupnosti velenjskih rudarjev se približuje h koncu. V njem nismo mogli napisali vsega, kar se vsak dan dogaja v tem velikem kolektivu. Iz obsežnih beležk, iz pomenka z nekaterimi vodilnimi ljudmi in predstavniki samoupravnih in družbeno političnih organizacij, smo povzeli bistveno. Pred rudarskim praznikom smo znova hoteli prikazati delovne dosežke in načrte velenjskih rudarjev. * Obsežne naloge pa v rudniku lignita Velenje ne bi uspešno opravili, če ne bi sodelovali vsi člani kolektiva. S pomočjo samoupravnih organov, sindikata, Zveze komunistov in mladinske organizacije želijo angažirati kar največ zaposlenih. Predsednik centralnega delavskega sveta Karel Šilih je o tem povedal: »Trudimo se, da je naš kolektiv human. Zato gojimo demokratične medsebojne odnose in želimo, da bi sleherni član k.olekti-va s svojim znanjem, sposobnostjo in prizadevnostjo vplival na oblikovanje proizvodnje in poslovne politike. Zato je v našem kolektivu sproščeno vzdušje, brez pritiskov, razen tistega, ki je nujen zaradi organizacije dela.« Samoupravljanje so lansko leto še bolj prilagodili proizvodnim in gospodarskim zahtevam. Poenostavili so samoupravni sistem in ga izpopolnili. Organizacijsko obliko so prilagodili samoupravni. Uvedli so nekaj novih osrednjih organov upravljanja in nove v samostojnih organizacijah združenega dela. - S tem so dosegli popolnejši samoupravni odnos med organi upravljanja in povečali disciplino članov, ki so voljeni ali imenovani v organe upravljanja. Člani samoupravljanja čutijo večjo odgovornost do sprejemanja odločitev, kolektiv pa večjo odgovornost do izvajanja sprejetih odločitev. V organih upravljanja je 470 članov kolektiva. S spremenjenim načinom dela samoupravnih organov, ki čedalje bolj čutijo potrebo po modernizaciji proizvodnje in hitrejšemu razvoju podjetja, izvoljeni samoupravljalci bolje obiskujejo seje in se zavzeto vključujejo v razpravo. P P P P P! P 1 i! P P P vik m P pS P P VŽ-JS P p P z71-p p m P m m M m » tS IS gštjS 'i^ y 5!i>TS p p ^ m P P TS P p P p P Vfo; C-f&f vm p » tfisfs M P m p Velenjska ekipa prve pomoči Sprevod ekip prve pomoči Zaključno slovesnost so si ogledali tudi številni gosti. Na sliki ZORA TOMI(X članica republiškega izvršnega sveta (v sredini), NESTL ŽGANK, predsednik velenjske občine (desno) in IVO JAMNIKAR, direktor rudarskega šolskega centra Učenke šole za zdravstvene delavce iz Novega mesta Zmagovalne ekipe iz Celja, Novega mesta in Nove Gorice IVO MAJDIC, predsednik republiškega RK, LOJZE NAPOTNIK, predstavnik pokroviteljice tekmovanja TGO Gorenje in FRANJO KRANJC, predstavnik republiškega sekretariata za narodno obrambo TRETJE REPUBLIŠKO TEKMOVANJE EKIP PRVE POMOČI V VElENJl Ocenjevalci »e^n* - „,vj ,g, „„« t„. KUol avs,rlJskc„ Mc&g„ Mž, „ Sl„jerske ^STSJVSSS. iS?S^Sl" ar- ulJI!,AJN KLFOVS nesrečencu nujno zdravniško pomoč Velenje sta obiskala ugledna gosta »ŠKODA« OSTALA V VELENJU Nogomet ŠALEŠKI RUDAR — Uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik in izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik LJUBAN NARAKS — Časnik je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — Od 1. maja 1965 dalje ga izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — List izhaja vsak drugi petek — Posamezna številka stane 0,30 din — Letna naročnina 7,50 dinarjev — Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-369 pri SDK, ekspozitura Šoštanj — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk in klišeji; Cetis Celje Planinsko društvo Šoštanj daje v zakup od 1. novembra 1971 dalje DOM NA SLEMENU Interesenti naj naslovijo pismene vloge do 1. avgusta na Planinsko društvo Šoštanj. Tu lahko dobijo tudi vsa pojasnila. NADALJEVANJE S 1. STRANI Konferenca SZDL v novem sestavu ... Pred dobrim letom smo na naši konferenci sprejeli smernice za program razvoja do leta 1975. V mislih imam program, ki smo ga napovedovali že ob volitvah, ga bolj konkretizirali ob referendumu in ga je referendum tudi potrdil. Program je naš skupni dogovor, pomeni uskla jeno rast novoustvarjenih sredstev in naših skupnih potreb. Tudi sedaj od tega programa nimamo namena odstopiti. To ne pomeni, da ne bomo ponovno kritično pregledali posamezne elemente in konstrukcije programa. Ne smemo pa od tega odstopati, že zaradi tega, ker se pojavljajo nekatere težave, katerih ni malo, in nas ne smejo odvrniti od zadanih nalog, pa če so zaradi nujnih zunanjih vzrokov še toliko težje. Potrebno se bo še bolj angažirati, vključiti še več strokovnosti v naše delo, ker samo s fizičnim naprezanjem ne bomo dosegli veliko.« V razpravi so se člani občinske konference SZDL dotaknili mnogih vprašanj. Med drugim so povedali, da je potrebno še nadalje podpirati pobudo krajevnih skupnosti, ki same zbirajo denar za mnoga komunalna ureditvena dela. Nuditi jim moramo širšo družbeno, tako politično, kot tudi gmotno pomoč. Konferenca sc je prvič sestala v novem sestavu. Zato so na njej volili nove organe. Za predsednika občinske konference SZDL Velenje so izvolili MARTINA PR1MOZ1CA-BRANKA iz Šoštanja. Primožič je bil rojen leta 1919. Dve mandatni dobi je predsednik krajevne organizacije SZDL Šoštanj. Več let je bil tudi član občinskega odbora in izvršnega odbora občinske konference SZDL. JOŽE VEBER je bil znova izvoljen za sekretarja. Rojen je leta 1942, po poklicu pa je poli-tolog. V izvršni odbor so bili izvoljeni Vili Jelen, Ljuban Naraks, Stane Prašnikar, Franc Pristov.šek, Slane Ravljen, Andrej Starman, Milan šterban, Milan Valenčak, Avgust Vohar in Vlado Zakošck. Izvršni odbor vodi sekretar konference Jože Veber. V nadzornem odboru so Jože Volk (predsednik). Stane Jamnikar, Jožica Melanšek, Ivan Urek in Vinko Zabret. Člani žirije za podeljevanje priznanj OF so Stane Ravljen (predsednik), Rudi Bajec, Filip Lesnjak, Karel Napot-nik in Milan Šterban. Upravni odbor sklada za društveno dejavnost sestavljajo Jože Veber (predsednik), Jože Debeljak, Štelan Dolcj-si, Franc Korun, Martin Primožič, Drago Tratnik in Miloš Volk. Člani koordinacijske kadrovske komisije so Martin Primožič (predsednik), Ciril Grebenšek, Franjo Mažgon, Jože Kandolf, Franjo Arlič, Miran Topolovec, Drago Tratnik, Franjo Korun in Jože Veber; člani volilne komisije pa Martin Primožič (predsednik), Jože Veber, Franc Pristov.šek, Tone Romih in Pankrac Semečnik. Na konferenci so tudi verificirali možne kandidate (Marko Bule, Mitja Ribičič in Sergej Kraigher) za člane predsedstva SFRJ in možne kandidate za člane delegacije republiške organizacije SZDL Slovenije v zvezni konferenci SZDLJ. VI. mednarodni kotalkarski kriterij v Velenju od 30. 6. do 3. 7. 1971 Rudar v prvi slovenski ligi? Nogometaši so zaključili tekmovanje v republiških in pod-zveznih ligah. Velenjski Rudar se je kljub nekaterim spodrsljajem uvrstil na drugo mesSi v VNCL. Prvak lige moštvo Slivnice si je že zagotovilo mesto v I. slovenski ligi. za tretje izpraznjeno mesto SNL pa se bosta potegovali moštvi velenjskega Rudarja in Zagorja, zmagovalec tega kvalifikacijskega srečanja bo postal novi član I. lige. v kolikor pa na kvalifikacijah za II. zvezno ligo uspe moštvo Celje-Kladivar, potem prideta med najboljše Rudar in Zagorje ne glede na izid njunega srečanja. Moštvo Šmartnega je, kljub zmagi V zadnjem kolu nad Kovinarjem (1 : 0), zbralo premalo točk in bo moralo zapustiti VCNL in bo prihodnje leto tekmovalo v CNPL. ŠOŠTANJ! PRVAK CNPL Partizan Šoštanj je prepričljivo osvojil naslov prvaka celjske nogometne podzveze. Moštvo Šoštanja se je s tem uvrstilo v vzhodno consko nogometno ligo. Tako bodo ljubitelji nogometa v Šoštanju v jeseni gledali kvalitetnejši nogomet. KONČNA LESTVICA VCNL: Slivnica 22 14 4 4 34:21 32 Rudar 22 13 4 4 42:22 30 Steklar 22 11 5 6 38:29 27 Olimp 22 10 6 9 36:22 26 Fužinar 22 9 8 5 35:28 26 Dokležovje 22 9 5 8 34:36 23 Kovinar 22 8 C 8 33:31 22 Primorjc 22 6 S 8 41:42 20 Dravinja 22 7 5 10 32:34 19 Šmartno 22 7 4 11 29:41 18 Osankarica 22 4 5 13 20:42 13 Peca 22 2 4 16 23:59 8 KONČNA LESTVICA CNPL: Šoštanj Brežice Straža Senovo Celuloza Vojnik Žalec Opekar Papir-ničar Ljubno Polzela Boč STANOVANJA • Dekle išče sobo v Velenju. Naslov v uredništvu. PRODAM • Prodam AMI8, letnik 1970, s 26.000 prevoženimi kilometri, odlično servisiran. Jamčim za varno in udobno vožnjo. Karel Ferlež, Prešernova i, Velenje. 22 17 3 2 67:24 37 21 15 3 3 52:33 33 21 15 1 5 52:25 31 22 11 1 7 64:41 29 21 10 5 7 42:26 25 21 10 2 9 34:33 22 22 8 4 10 38:40 20 22 7 7 13 54:65 16 21 7 i 13 52:52 15 22 7 1 14 39:72 15 21 4 2 15 29:60 10 22 1 1 20 16:84 13 »škodo«. Holešek je avto-mehanik, avtomobila pa še ni imel. Fiča, drugo tombolo, je iz Velenja odpeljal Jože Vačovnik iz Poljane 15, Rečica v Savinjski dolini. Pred nedavnim je nabavil rabljeni avtomobil, ki ga namerava prodati. Vačovnik je povedal, da se je ženi ponoči pred tombolo sanjalo, da bosta dobila »škodo«. Včasih tudi sanje kaj pomenijo! Holešek in Vačovnik sta kupila vsak po dve tombol ski karti. Televizor je dobil Slavko Brglez iz Velenja, Partizanska 7, pralni stroj »Gorenje« pa Slavko Kukovnik iz Savinjske doline. KRSTE CRVENKOVSKI (v sredini), STANE DOLANC (levo) in FRANC KORUN IZTOK HOLEŠEK in JOŽE VAČOVNIK, nasmejana na velenjski tomboli ZADNJE VESTI • ZVEZNO SREČANJE MLADIH TEHNIKOV — V Velenju bo 4., 5. in 6. julija zvezno srečanje tehniške in delovne ustvarjalnosti mladih. Okrog 250 mladih tehnikov iz vse Jugoslavije bo v Velenju demonstriralo najrazličnejše tehnične dejavnosti. Na srečanju bo navzoč tudi Franc Lesko-šek-Luka, ki je predsednik častnega odbora. • KONFERENCA VELENJSKIH KOMUNISTOV — V torek, 22. junija je bila v domu kulture delovna konferenca komunistov velenjskega rudnika. Na njej je sekretar organizacije ZK rudnika lignita Jože Žohar, dipl. inž., prebral obširni referat o odgovornosti članov ZK RLV pri uresničevanju sklepov in stališč XVII. seje predsedstva in XX. seje CK ZKS. Komunisti velenjskega rudnika so na konferenci sprejeli akcijski program, ki nalaga konkretne naloge in metode dela komunistov. O konferenci bomo obširneje poročali v prihodnji izdaji šaleškega rudarja. • OBISK SINDIKALISTOV IZ ZR NEMČIJE — V Vegradu se je prejšn ji teden mudila skupina funkcionarjev sindikata gradbenih delavcev iz Zvezne republike Nemčije. Velenjsko gradbeno podjetje Vegrad ima v ZR Nemčiji svoj sektor in so navezali stike s tamkajšnjimi sindikati. Gostje so se zanimali za delo Vegrada in vlogo naših sindikatov, zatem pa so si v spremstvu vodilnih delavcev iz Vegrada ogledali Velenje in gradbišča, ki jih gradi domače ' gradbeno podjetje. V petek, 11. junija sta obiskala Velenje člana izvršnega biroja predsedstva zveze komunistov Jugoslavije Krste Crvenkovski in Stane Dolanc. Najprej sta se v dvorani občinske skupščine srečala s političnimi aktivi občin celjskega območja. Krste Crvenkovski je na tem srečanju govoril o ak- tualnih notranje političnih vprašanjih in o pomenu ustavnih dopolnil. Po pogovoru s političnimi delavci sta tovariša Krste Crvenkovski in Stane Dolanc odšla v tovarno gospodinjske opreme Gorenje, kjer jima je generalni direktor Ivan Atelšek orisal položaj in načrt podjetja. Ugledna gosta sta si zatem ogledala tovarniške objekte. Odšla pa sta tudi v novo halo rudarskega šolskega centra, kjer ju je direktor Ivo Jamnikar seznanil z delom in učnim programom tega šolskega zavoda. Popoldne sta gosta obiskala še Gornjo Savinjsko dolino in Golte. Sindikalna podružnica trgovskega in proizvodnega podjetja ERA ter turistično društvo, sta letos spet pripravila veliko tombolo. Ob velenjskem jezeru se je zbralo prejšnjo nedeljo blizu 15 tisoč ljudi, ki so nestrpno čakali vredne dobitke. Najbolj sta privlačevala dva osebna avtomobila. Vendar sreča ni bila vsem naklonjena. Velenjčan Iztok Holešek iz Partizanske 4, hodi na tombolo v Velenju že več let. Toda nikoli ni bil med srečneži, da bi kaj dobil. Letos pa je zadel glavni dobitek — osebni avtomobil Sodelujejo: ZRN, VB, Švica, Italija, Holandi-ja, Francija, Belgija, Avstrija in Jugoslavija s ca. 70 tekmovalci. Program: Sreda, 30. 6. ob 19. uri — tekmovanje plesnih in športnih parov; Četrtek, 1. 7. ob 19. uri — tekmovanje plesnih parov in moških posamezno; Petek, 2. 1. ob 19. uri — tekmovanje žensk posamezno; Sobota, 3. 7. ob 19. uri — velika kotalkarska revija s sodelovanjem najboljših evropskih kotalkarjev. Velenjčanc vabimo, da si ob večernih urah ogledajo zanimiva tekmovanja. Vstopnina za sredo, četrtek in petek je 3 din za odrasle in 1 din za mladino; za zaključno revijo pa tribuna 5 din, stojišče 3 din in 2 (lin za mladino. SODNI EPILOG UBOJA IVANA NOTERSBERGA UBOJ BREZ PRAVEGA RAZEOCA Okrožno sodišče v Celju obsodilo Štefana Pevnika iz Velenja na 11 let strogega zapora Spored prireditev ob rudarskem prazniku Pred velikim kazenskim senatom celjskega okrožnega sodišča — vodil ga je sodnik Vekoslav Tanko — je bila v torek glavna obravnava zoper Štefana Pevnika, 27 let, doma iz Velenja, Šlandrova 14. in siccr zaradi uboja svojega bivšega tasta Ivana Notersberga iz Šoštanja. Zločin se je pripetil letos 15. aprila v kurilnici podjetja Kleparstvo vodovod v Šoštanju. Razpravi je prisostvovalo tudi nekaj poslušalcev. Štefan Pevnik je na začetku obravnave dokaj mirno in podrobno pripovedoval o zakonskih zdrahah in sploh o odnosih z družino svojega tasta Ivana Notersberga" S Hi Ido Notersberg je bil namreč poročen od leta 1965, zaradi vse večjega razdora pa je ta zakon sodišče na ženin predlog, sicer pa sporazumo razveljavilo lansko jesen. »Ste imeli radi svojo ženo,« je vprašal predsednik senata. »Seveda, še danes jo imam rad,« je odgovoril obdolženec. »Ste imeli spore z njenim očetom?« »Ne, nisem imel. S starši nisem imel »špetira«. Mislim pa da je tašča vplivala na ženo v mojo škodo.« Pevnik je sicer za kmalu po poroki skaljene zakonske odnose krivil svojo bivšo ženo Hildo. Trdil je, da mu je nagajala in se mu odtegovala, da se je preveč zadrževala na domu staršev, da se je dosti potepala naokrog tudi v družbi raznih fantov, da je bežala od doma. Jezen je bil tudi na ženino sestro Erno. »Poljubi me,« mu je dejala nekega jutra, ko se je odpravljal v službo — je pravil Pevnik — toda ko se je popoldne vrnil, je videl, da se je odselila. Vmes sta se znova pobotala, toda sožitje nikoli ni trajalo dolgo. Ob takih priložnostih je imela žena vedno pri roki adute njegove zakonske nezvestobe (v letu 1967 je imel Pevnik nezakonskega otroka s Silvo Konovšek). Pevnik je pripovedoval, da ga je še zlasti prizadel ženin odhod v tujino in njeno obnašanje tam. Bojda mu je pisala, kako se druži z raznimi fanti, nekoč pa je z enim, ki naj bi jo snubil, tudi prišla domov. Zaradi takih odnosov se je vse bolj vdajal pijači, bil pa je tudi na zdravljenju v bolnišnici za živčne bolezni. »Tudi tast je dejal, da bi morala biti Hilda boljša,« je dejal Pevnik in dodal, da je bilo njegovo stališče pomirljivo, da je bil dolgo let za to, da se pobotata in si uredita življenje. Šele ko se je Hilda za trdno odločila, da zahteva razvezo, je prosil Pevnika, naj pristane na razvezo, ker »da takšno stanje nikamor ne vodi«. Na glavni obravnavi prič sicer niso zasliševali, pač pa so prebrali zapisnike o zaslišanju nekaterih oseb, tudi Notersbergovih. Ti so bivšega zeta prikazali v dokaj slabši luči. Zvedeli smo, da je ženo večkrat pretepal, da je grozil, da bo enega ali drugega ubil. Opisan je tudi dogodek nekega zimskega večera, ko je na plesu nagajal sestri razvezane žene Erni in ji grozil, da jo ubije. Zato je odšla s plesa, ko pa je še bila pred hišo v družbi nekega fanta, je prišel tja, pobral kamen in grozil. Erna je zbežala v kuhinjo, on pa se je skril v veži. Posegel je vmes tast, tako da ni bilo hujšega. Na sodišču so imeli kamen, ki naj bi ga vrgel proti Erni, Pevnik pa je to zanikal. Predsednik senata: »Priznate krivdo po obtožnici?« Obdolženec: »Priznam.« Predsednik senata: »Zakaj ste ubili tasta. Jezni ste bili vendar samo na taščo, bivšo ženo Hildo in njeno sestro Erno?« Obdolženec: »Sam ne vem, kaj mi je bilo. Vprašat sem šel po njen naslov v Nemčiji, Notersberg pa ga ni hotel dati. Vprašal sem ga tudi, kdaj pride domov, pa tudi ni povedal, pač pa me je začel riniti iz kurilnice. Jaz sem se uprl. Prijel sem ga z obema rokama za suknjič. Nato sva izpustila Jrug drugega. Notersberg je hotel pograbiti železno grebljico, jaz pa sem ga prehitel in ga potem večkrat udaril po glavi.« Notesberg se je zgrudil in obležal mrtev. Izlila se mu je kri v možgansko votlino. Dva udarca sta bila smrtna. Pevnik je povedal, da je bil tistega dne popoldne pri Ivanu Leskošku. Igrala sta karte in bila dobre volje. Kasneje je popival po šo-štanjskih gostiščih, nazadnje so ga okrog desete ure zvečer videli v hotelu Ka-juh. Ker je zamudil zadnji avtobus, je ugotovil, da bo moral peš domov v Velenje. Kurilnica sicer ni ob njegovi poti, toda videl je luč in šel tistih nekaj deset metrov. Pevnik se sicer izgovarja na vinjenost, toda ta ni mogla biti posebno močna, ker se sicer ne bi spominjal podrobnosti. Pravi, da je bil ob zločinu ves iz sebe, sčasoma pa se je le nekoliko umiril. Obrnil je Notersberga na hrbet in videl da je mrtev. Pod glavo mu je položil nekaj slame, nato si umil krvave roke, umil in obrisal pa tudi grebljico (dolga je blizu en meter) ter jo položil v vedro. Potem je ugasnil luč in odšel. Doma dolgo ni mogel zaspati, zjutraj pa ga je morala mama zbuditi, da ne bi zamudil avtobusa za šoštanj. Na delo je odšel v isti obleki. V usnjarni, kjer je delal v skladišču, niso opazili kakšne posebne zbeganosti. Ko so mu ob malici povedali, da so našli njegovega tasta mrtvega, se je delal nevednega. Toda kmalu po malici so prišli miličniki in ga odpeljali. Na njegovi obleki so še našli krvne madeže. Pevnik je na glavni obravnavi v svoje breme v toliko spremenil zagovor, da je povedal, da ni Notersberg prvi pograbil grcbljice in da mu je ni iztrgal iz rok, pač pa ga je prehitel pri nameri, da pograbi grebljico. Pevnik ni hotel, da bi ga pekla vest zaradi krive izpovedi. S svojimi starši nima in ne želi imeti stikov. »Preveč mi je težko,« je pojasnil. »Tudi mi ne gre v glavo, zakaj sem to storil, zakaj sem ga ubil.« Pevnika so spoznali za prištevnega in odgovorne ga. Zanj je bila značilna bo lestna rahločutnost, afektiv-na razburjenost, zaprtost vase. Čustvene navezanosti ni znal preboleti. Namestnica javnega tožilca Vida Kosi je ob koncu glavne obravnave poudarila, da ocenjuje dejanje kot naklepni uboj. Menila je, da Pevnik po razvezi ni imel nobenega razloga, da išče naslov bivše žene. Kot glavni razlog za ta uboj je sicer ocenila družinski razdor in alkoholizem, vendar pa je zanj po njenem mnenju več kriv obdolženec. Pripomnila je, da prejšnje življenje Štefana Pevnika ni bilo vzorno. Poudarila je, da je popolno priznanje sicer olajševalna okoliščina, da pa po drugi strani mora sodišče upoštevati pri odmeri kazni, da je jemanje življenja sočloveku vse prepogosto, tudi nepopravljivo dejanje. Zagovornik obdolženca Marjan Fink (po uradni dolžnosti) ni imel nobenih pripomb zoper pravno kvalifikacijo, pač pa je opozoril na življenjsko pot Štefana Pevnika, ki že v rani mladosti ni imel zadovoljive vzgoje, pa tudi kasneje ni imel nikogar, ki bi mu ob pravem času pomagal. Dejal je, da je za razmere več kriva Hilda in da je vdajanje pitju šele posledica družinskega nerazumevanja. Opozoril je tudi, da je skrušeno priznanje in resnicoljubnost obdolženca dokaz, da je na poti po-boljšanja. »Prisodite mi kazen, kot sem si zaslužil,« je povedal Pevnik, ki je imel zadnjo besedo, potem pa na vprašanje predsednika senata dodal, da se je zavedal, da je grebljica nevaren predmet. Predsednik senata je v obrazložitvi sodbe dejal, da je senat prepričan, da Pevnik ni šel v kurilnico z namenom, da ubije tasta, pač pa je do tega prišlo na kraju samem, ko se je prerekal zaradi naslova. Pograbil je grebljico in udarjal, češ, kaj bo pa bo. Notersbergovi se po razglasitvi sodbe niso strinjali z višino kazni. Vdova pokojnika je zaklicala proti senatu, naj ji dajo grebljico, s katero je Pevnik ubil njenega moža (grebljica je bila na mizi pri senatu), da bi najbrž sama obračunala z ubijalcem moža, hčerka Erna pa je hotela, da bi mu prisodili vsaj toliko let, kolikor je očetu prikrajšal življenja. Po zakonu je seveda za laka kazniva dejanja zagrožena kazen pet do 15 let strogega zapora. SAVINJSKO ŠALEŠKI ZDRAVSTVENI DOM VELENJE razpisuje prosto delovno mesto nevropsihiatra za nevropsihiatrično ambulanto v Velenju Prijave z dokazili o strokovnosti sprejema uprava zdravstvenega doma 15 dni po objavi. • Sreda, 30. 6. — 17. uri: otvoritev razstave kiparskih del Antona Hermana v velenjskem gradu • Četrtek, 1. 7. — 16. uri: zaključek sindikalnih športnih iger RLV in podelitev priznanj v delavskem klubu — 19. uri: sprejem upokojencev RLV v delavskem klubu • Petek, 2. 7. — 15.30: kegljaški turnir za prehodni pokal »rudarsko svetilko« med kombinirano ekipo RLV, RŠC, KK Fužinar, KK Slovenj Gradec in KK Hrastnik na kegljišču hotela Paka — 16. uri: nogometna tekma ženskih ekip TGO Gorenje, RLV in RŠC na stadionu pri jezeru — 17.uri: nogometna tekma Rudar Trbovlje in Rudar Velenje na stadionu pri jezeru — 18.30: promenadni kon- • Edvard FERK, roj. 1947, serviser iz Velenju, Koroška cesta št. 31 in Danica PUD-GAr, roj. 1942, delavka iz Velenja, Koroška 31 • Rifat BAKIJA, roj. 1943, kovinar iz Velenja, Jenkova 4 in Jožefa ŠERUGA, roj. 1944, višja medicinska sestra iz Velenja, Jenkova 4 • Alojzij PEVNIK, roj. 1940, delavec iz Velenja, Šlandrova 12 in Margareta MURGELJ, roj. 1946, gospodinja iz Velenja, Šlandrova 12 • Jožef BREZOVNIK, roj. 1938, rudar iz Podkraja pri Velenju št 26 in Ana JUVAN, roj. 1952, delavka iz Velenja, Podkraj št. 26 • Anton MOKOTAR, roj. 1942, brusilec iz Velenja, Sta-netova c. št. 30 in Vera POD-JAVERSEK, roj. 1941, delavka iz Velenja, Stanetova c. št. 30 • Lenart PACNIK, roj. 1948, ključavničar iz Podkraja št. 27 in Ivica TAJNSEK, roj. 1949, delavka iz Silove št. 11 • Dino STOPAR, roj. 1940, komercialist iz Bazovice št. 187 in Dragica KRAJNC, roj. 1950, kemijski tehnik iz Skal št. 96/b • Rafael FELICIJAN, roj. 1946. obratni električar Iz Velenja, Zidanškova 8 in Milica ROP, roj. 1952, trgovska po- cert rudarske godbe pred kulturnim domom — 19. uri: poulični tek — start in cilj na Titovem trgu — 20. uri: podelitev priznanj in nagrad članom kolektiva RLV in RŠC za 20-letno delo in članom reševalne čete za 10-letno delo — v delavskem klubu — 21. uri: ognjemet • Sobota, 3. 7. — 5. uri: budnica — 8. uri: zbor parade na Titovem trgu — 8.30: parada po ulicah Velenja — 9. uri: osrednja proslava rudarskega praznika s »skokom čez kožo« na ko-talkališču — 11. uri: piknik na velenjskem gradu — 17. uri: rokometni turnir na rokometnem igrišču • Nedelja, 4. 7. — 10. uri: šahovski tro-boj ekip TGO Gorenje, RSC in RLV v delavskem klubu močnica iz Velenja, Zidanškova 8 • Franc PRESNIC, roj. 1935, električar iz Brd št. 33 in Ivanka KOREN, roj. 1933. delavka iz Raven št. 116 • Edvard VERBOTEN, roj. 1947, rudar iz Kozjaka št. 26 in Olga JEZOVNIK, roj. 1952, krojaška pomočnica iz Pake pri Vefenju 4 • Rudi STRAHOVNIK, roj. 1947, električar iz Pesja št. 22 in Simeona SEVCNIKAR, roj. 1918, slaščičarka iz Lokovice št. 28 ISIMIRVnil — Jože URBANC, preužitkar iz Belih vod št. 69, star 79 let — Anton GORSEK, kmetovalec iz Raven št. 105, star 77 let — Jožef RAMSAK, upokojenec iz Raven št. 13, star 78 let — Rudolf LAII, upokojenec iz Šoštanja, Lole Ribarja 10, star 77 let — Ivan NOTESBERG, upokojenec iz Šoštanja, Cankarjeva 1, star 65 let — Praskovje ACKO, gospodinja iz Šoštanja, Kajuhova 39/b, stara 68 let — Pavla PRIJATELJ, upokojenka iz Ljubnega ob Savinji št. 30, stara 73 let — Janez KASTELIc, upokojenec iz RaSomelj št. 39, star 73 let PISATELJ MED MLADINO V središču šaleške doline je kulturno društvo »Anton Aškerc« z rudarskega šolskega centra povabilo pisatelja Toneta Svetino, avtorja romanizirane epske triologije Ukana. Pisatelj je mladim Velenjčanom, ki so napolnili dvorano občinske skupščine, govoril o zasnovi svojega zelo branega romana in o literarni upodobitvi usodnih trenutkov naše zgodovine. Odgovarjal je tudi na številna vprašanja. — Na fotografiji: Tone Svetina je na željo mnogih mladih Velenjčanov podpisal prvo stran svojega romana. Splošno gradbeno podjetje »VEGRAD« Velenje objavlja prosta delovna mesta 1. REFERENT ZA OBRTNIŠKA DELA Pogoj: gradbeni tehnik, s prakso kot obračunski tehnik in vodja gradbišča. 2. VODJA INTERNE KONTROLE Pogoj: gradbeni tehnik oziroma gradbeni inženir, z večletno prakso kot šef gradbišča oziroma kalkulant. 3. PET STROJNIKOV TEŽKE GRADBENE MEBANIZAC1JE Pogoj: zpit za upravljanje s težko mehanizacijo ter nekajletna praksa kot buldožerist, bage-rist oziroma žerjavist. Podjetje nudi vsem zelo ugodne delovne pogoje, osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Stanovanje po dogovoru. Interesenti naj vložijo prošnje na odbor za kadrovske in splošne zadeve. Vsak dan, razen sobote, se lahko zglasite od 6. do 14. ure na upravi podjetja, kjer boste dobili vse potrebne informacije (telefon: 063 85-040).