^auilka 20 • lelo XLII • cena 500 din Celle, 10. mala 1000 VI TEONIK JE fiLASILO OBCWSKIH ORGANIZACIJ SZDl CEUE. lASKO. MOZIRJE. SLOVENSKE KOHJICE, ŠENTJUR, SIWARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC torenieva lanska zveza M^tavniki delovnih or- LzacU Gorenje Gospodinj- [j aparati in Gorenje Com- ter danskega DanfTosa, SveiJega evropskega proiz- Tica kompresorjev, so rtjSnji teden v Titovem Ve- Ф podpisali novo pogodbo delovanju pri izdelovanju iigpresorjev za hladilnoza- ^valne aparate. 5 sodalo va дјеш z Danfîo- дЈ so v Gorenjevi tovarni jinpresoijev v Črnomlju do- g izdelovali kompresoije ti- ,pV. Z novo pogodbo pa so delovanje razširili še na tipe ^ in FR, ki porabijo za pri- iino enake učinke okoli 20 Ijtotkov тацј električne lergije. Obenem gre tudi za vi primer prenosa proizvod- e n^sodobnejših kompre- I ijev za hladilnozamrzovalne larate izven te danske tovar- Î. Dogovoijeno je bilo tudi, ¡ bo Danffos Оогецје sproti jveščal o vseh novostih, ki 1 bo uveljavljal pri izdelova- u kompresorjev, pošiljali pa ' ¿0 tudi vso ustrezno doku- entacijo. Z osvojitvijo proizvodrye jsodobnejših, energetsko rtnih kompresorjev, in s po- ^em proizvodile kom- ísoijev, bo tovarna v Čr- вЦји zadovo^evala skorag {potrebe Gorenja po kom- esoijih za hladilnozamrzo- ilne aparate. Pogodba z DanfTosom bo nogočila poveč^e proiz- di\je kompresorjev v Gore- evi tovarni v Črnomlju od íjSryih 700 tisoč na milijon I milijon in 200 tisoč teh «nponent letno. Za poveča- e proizvodnje že pripravljao resticijski program. V Gore- u Gospodinj ski aparati, kate- p tozd je črnomaljska tovar- I računajo, d,a bodo prve impresoije v TL izvedbi iz- Ш že prihodrye leto, proiz- idi\jo starega tipa PV pa n^ opustili po letu 1990. ML Sodi letos ne bodo polni Kmetovalci se pritožujejo, daje pozeba uničila dobršen del vinogradov na Celjskem in da bo letošnji pridelek slab. (O tem pišemo več na 10. strani) Tako bo tudi dobre kapljice bolj malo, verjetno le za pokušino. Matija Pecko iz Spodnjega Mestinja v šmarski občini pa kljub temu ne počiva. Sodar je že petdeseto leto in pravi, da ima dela vedno dovolj, tudi če je letina slaba. Če bo letošnjo jesen tale velik sod bolj prazen, bo pa prihodnje leto bolje, pravi Matija Pecko in tega si želijo tudi vinogradniki. p MASNEC Meso je in ga ni '"ia javni kmečki tribuni ustanovitvi Sloven- ГJimečke zveze in Zveze genske kmečke mladine ¡Jije prejšnji teden zahte- ¡J '.akojšen popravek od- cen mesa, sicer so ^.Vedali splošni sloven- ^«vinorejski štrajk. , .^KO bi rekli, da je do te- ¿^rajka (ob zaključku re- v torek, 17. m^a) že o, Vsekakor pa je oskrba Jt^jjom močno motena. Za- odkupna cena za tu?^ govejega mesa (ži- v^e) je zdaj 1.567 dinar- L^'^etje pa zahtevajo za i še tisočaka več. Tu- ji^'^etijski inštitut Slove- 10ђ J^i redno izračunava cene, je za kilo- "Ptin naračunal od- . ^^ ceno 2.500 dinarjev. Oskrbo z mesom na Celj- skem poskušajo v sozdu Merx reševati skupaj z ob- činsko samoupravno inte- resno skupnostjo za pospe- ševanje pridelave hrane in preskrbo, tako da kmetom v šentjurski Klavnici plaču- jejo za kilogram mesa nekaj nad 2 tisoč dinarjev. S tem seveda pokrijejo le del razli- ke med zagotovljeno in real- no odkupno ceno, mesa pa v trgovinah povsod manjka. Stalež goveje živine na Celj- skem že dolgo ni bil tako visok kot je zdćo, kar kaže, da imamo mesa dovolj - le cene bo treba urediti, če ga bomo hoteli ku- povati tudi v trgovinah. Da so zahteve kmetov povsem upra- vičene, pa potrjujejo tudi v za- drugah in kombinatih, kjer prav tako ne prodsó^o pitanih govedi iz lastne proizvodnje. Rdeči Icriž prosi! Medtem ko velika solidarnostna akcija Človek - člo- veku, v kateri se še vedno zbirajo denarni prispevki za redno izvajanje raznih oblik pomoči bolnim in starej- šim, invalidnim osebam ter otrokom, še traja, (do 26. maja) pa se Rdeči križ že pripravlja na redno zbiralno akcijo oblačil. Ta se bo pričela 26. maja na zbirnih mestih v vsaki krajevni skupnosti. V strnjenih naseljih oddajte svežnje pred vhodna vrata do 17. ure! Darovano blago bo razdeljeno družinam in posamez- nikom, ki jim je taka pomoč potrebna, del blaga pa bodo organizacije RK shranile za pomoč ob naravnih in drugih nesrečah. Prosijo za pomoč predvsem pri zbiranju otroških oblačil, perila, posteljnine ter šoto- rov, ker jim tega blaga največ primanjkuje. Ob tej priložnosti lahko oddate tudi tekstilne odpadke. Če nameravate oddati pohištvo in bivalne prikolice, sporočite to občinskemu Rdečemu križu. Predmete, ki jih boste darovali, zvežite v svežnje in označite, ali vsebujejo uporabno ali neuporabno blago. Kar počno In ustvarlalo, ne obešalo na well ki zwon z letečim uredništvom smo bili v kozjanski Zibiki. Stran 13. Toplotna oskrba bo wmlla razliko r ceni Ker je grozilo, da bi denar zasegli, bodo vrnili razliko do previsoke cene. Stran Z. Kmetle Imalo swell zwezi s stanovsko in politično organiziranostjo bo šlo laije naprej. Stran 10. Samoprispevelc Icot spodbuda za delo v Gornji Sav^ski dolini se bodo v nedeljo odločali za ali proti samoprispevku. Ta ustajljena, pogosto tudi ne- priljubljena oblika je zaradi zakonske prepovedi nego- spodarskih investicij (če ne združijo v vsaj polovico sred- stev občani) edina pot za raz- voj družbenega standarda vkrßjevnih skupnostih in tu- di v občini. Samoprispevek pa je tudi spodbuda za delo. V občinah oziroma v krajev- nih skupnostih, kjer se s pro- grami pribli^o najožjim po- trebam krajanov, ti referen- dum tudi izglasujejo. Tako so se odločih za nadaljnji sa- moprispevek v Celju, v manj razvitem Šm^u in tudi dru- god v repubhki. Kot se je izkazalo na zbo- rih krajsa:iov v mozirski obči- ni, večina podpira odločitev za samoprispevek za razvoj krajevnih skupnosti. Kaže, da naklonjenosti ne bo zmarijšal niti sveženj ukre- pov zvezne vlade. Progami mozirskega sa- moprispevka so pisani po meri potreb ljudi in v njih najde vsak del svojih lastnih potreb. V obsežnih krajev- nih programih in v skupnem programu na občinski ravni so zaobsežene najočitnejše potrebe, snj bi z izglasova- njem samoprispevka tudi v odmaknjenih zaselkih do- bili sodobne ceste, obnovlje- ne prosvetne domove, javno razsvetljavo, urejenejša po- kopališča, mrliške vežice, kanalizacijo, avtobusne ča- kalnice, povsod boljši televi- zijski sprejem, pomagali bi gasilskim in drugim dru- štvom in organizacijam, ki so skoraj povsod gibalo kra- jevnega življenja, širšega po- mena bi bile naložbe v zdrav- stvo, šolstvo, otroško var- stvo, v gospodarski razvoj po republiških merilih manj razvitih krajevnih skupnosti Luče in Solčava, dolina bi dobila urejen mejni prehod na sosedino Koroško, v Za- dretju bi dobili bencinski servis in še kaj. Denarju, ki bi ga občani Mozirja zbrali s samoprispevkom, bi se pri- družila tudi sredstva drugih investitorjev iz domače obči- ne, območja in republike. Plačila samoprispevka so po zakonu oproščene vse social- no šibke kategorije delav- cev, upokojencev, prejemni- kov raznih socialnih pomoči, priznavalnin in štipendij. Pogled v prihodnost zahte- va tpdi preverjanje preteklo- sti. S sredstvi zadnjega sa- moprispevka so v mozirski občini ravnali preudarno, se uspešno borili z inflacijo in tako uresničili večino zastav- ljenih ciljev. Ne le, daje samoprispevek ostal osnovno gibalo razvoja družbenega standarda v kra- jevnih skupnostih: (samo) prispevek je od prispevkov, kijih dajemo tisti, ki se obča- nom takoj in v celoti vrača v kraje, kjer živijo. Nepo- sredno in opazno. Zato ne- deljska odločitev med »ZA* in »PROTI* ne bo težka tudi v desetih krajevnih skupno- stih občine MOZIRJE. BRANE JERANKO Velenjski icabll v eni hm Predsedstvi velenjskih sindikatov in socialistične zveze sta prešnji teden podprli predlog, da naj bi Center za informiranje, propagando in založništvo Titovo Velenje prevzel upravljanje kabelsko distribucijskega sistema v občini Velenje. Redakciji velenjskih občinskih medijev obveščanja, časo- pisa Naš čas in Radia Velenje, ki delujeta znotraj Centra in zaposlujeta največ novinarjev v občini, sta aprila že pripra- vili oddajanje video strani na devetem televizijskem kanalu Program so lahko poskusno gledali krajani Smartnega ob Paki, s£y kabelski sistem še ni razpeljan po vsej občini. Upravljalec je torej načelno že določen, seveda pa bo do jeseni potrebno pripraviti načrt financiranja in potrebne kadrovske zasedbe za upravljanje velenjskega kabelsko distribucijskega sistema. BF 2. STRAN - NOVI TEDNIK 19. MAJ 198> Sindikati za sociaino varnost delavcev Na letni sen Medobčinskega sweia ZSS Celje ugodna ocena o delu slntllkatov__ v leto 1988 smo stopili z velikimi izgubami v go- spodarstvu. V Jugoslaviji so dosegle 3314 milijard di- narjev, v Sloveniji 24 in na celjskem območju 2,1 mili- jarde dinarjev v 41 organi- zacijah združenega dela z 10.542 zaposlenimi. Zaskrbljenost zaradi tega letos iz meseca v mesec na- rašča. Osnovna naloga sindi- katov je zato vzpodbujanje uspešnejšega gospodarjenja, s^j samo to lahko zagotovi socialno stabilnost delavcev. To je bila tudi vodilna misel predsednika Medobčinske- ga sveta Zveze sindikatov Celje Ivana Kramerja na let- ni seji te organizacije. Ukre- pi, ki jih predlaga Zvezni iz- vršni svet, sami po sebi ne bodo ničesar rešili, saj brez boljšega dela ne bodo prine- sli večjega dohodka. »Vse preveč je prisotno mnenje v glavah nekaterih odgovor- nih ljudi v organizacijah združenega dela, da so za vse težave krivi drugi, zunanji vplivi. Na to tezo ne moremo pristajati,« je še dejal Ivan Kramer v uvodu k poročilu o delu v preteklem enolet- nem obdobju. V poročilu sa- mem pa so ugotavljali, da se je delo sindikatov na vseh ravneh okrepilo, saj jé orga- nizacija delovala na najbolj ključnih področjih. Člani sveta so spregovorili tudi o delu sodišč združene- ga dela in družbenih pravo- branilcev samoupravljanja Celja, Velenja in Žalca. Pred- lagali so, da o poročilih spre- govorijo v vseh občinah ter dali pobudo o proučitvi mož- nosti za združitev družbenih pravobranilstev na območju. Osnova predloga je kadrov- ska, saj odhaja družbeni pra- vobranilec samoupravljanja v Celju na novo dolžnost v Toper, velenjski pravobra- nilec pa je prosil za razreši- tev. Od združitve pričakuje- jo, da bi prinesla večjo stro- kovnost in prihranke pri stroških. Ko so obravnavali odsot- nosti z dela zaradi bolezni na celjskem območju, ki prese- gajo republiška povprečja, so ugotavljali, da razlog niso zgolj bolezni, nega in po- škodbe. Na bolniški stalež vpliva vrsta drugih vzrokov, še zlasti pa pogoji gospodar- jenja, odnosi in delovni po- goji na delovnem mestu, pa tudi zagotavljanje socialne varnosti izven dela. Zato so predlagali vsem občinskim sindikalnim svetom, naj za- dolžijo vse osnovne organi- zacije, te pa strokovne služ- be v svoji delovni organizaci- ji, da pripravijo konkretne predloge za zmanjšanje od- sotnosti z dela zaradi bolezni in zaradi drugih vzrokov. Zdravstvena služba je svoje programe za zmanjšanje sta- leža že izoblikovala. MILENA B. POKLIČ Mi za nas z veseiiem in norostjo Celjski mladinci priprav- ljajo v sredo, 25. maja sreča- nje srednješolcev na Tomšiče- vem trgu, ki so ga poimenova- li Mi za nas, v Šentjurju pa bo na isti dan celodnevna, zdaj že tradicionalna prireditev Mladost je veselje in norost. Srečarye celjskih sredryešol- cev bo sestavljeno iz dveh de- lov, od dopoldneva do dopold- neva do približno 15. ure bodo na Tomšičevem trgu pripravili predstavitve lastne kulturne ustvaijalnosti, na bolšjem sej- mu prodajali in kupovali stare in nove stvEiri, zvečine lastne izdelke, točno opoldne pa bo- do sklicali tudi javno tribuno. Zvečer bo v dvorani Golovec še koncert skupin: Epidemic, Šank rock, Disciplina kičme, Phone-box vandals in Glad- stone iz Avstrije. Na Titovem trgu v Šentjurju pa se bodo prireditve začele ob 9. uri z nastopom otrok iz vrt- cev, kasneje se bodo predstavi- li še osnovnošolci, mladi ma- nekeni z oblačili iz Merxove Blagovnice in likovniki, ki bo- do z barvnimi kredami risali na asfalt. Posebnost letošnje prireditve Mladost je veselje in norost bo tudi »šentjurski mèdi sejem,« na katerem bodo otro- ci prodajali in kupovali vse ti- sto, česar ne potrebujejo več, ali pa si močno želijo. Otroško in mladinsko veselje v Šentjur- ju pa bosta s koncertom zak- ljučila Vlado Kreslin in Miro Tomassini. i. FIDLER S figami v žepiii Bo majska ekonomska poli- tika, ki bo v kratkem dana v celoti v »obratovanje«, prine- sla dolgo pričakovani preobrat v stabilizacijskih prizadeva- njih ali pa zaradi necelovitosti tega ne omogoča? Mnogi na- mreč mislijo, da brez nekaterih spremljevalnih potez, recimo socialne politike, s katero bi se postavili v bran povečanim so- cialnim napetostim, pa brez iz- jemnih olajšav, ki bi odprla vrata drobnemu gospodarstvu in brez večjih sprememb usta- ve, kar bi omogočalo vzposta- vitev celovitega tržnega siste- ma, spremembe ne bodo možne. Ne glede na ta odprta vpra- šar\ja in ne glede na dvom, da bi lahko največji del bremena preprečevarija inflacije naložili le v breme osebnih dohodkov in nekaterih oblik splošne in skupne porabe (ob nedotak- njenih proračunih) pa bi vpra- šanje kazalo postaviti tudi dru- gače. Namreč, kaj se v danih možnostih in te bodo nedvom- no za gospodarstvo precej ugodnejše kot prej, da storiti. Кф1 temu, da gospodarstvo še ni prišlo v položaj, v katerem bi lahko pošteno bilo bitko za svojo učinkovitost, produktiv- nost, za svoj dobiček in razvoj, ni kriva zgolj infìacija in eko- nomska politika, ampak tudi gospodarstvo samo. Dober dokaz temu so posa- mezne organizacije, ki v svojih podskupinah dejavnosti dose- gajo boljše rezultate od drugih, ki imajo enake pogoje poslova- nja. S tega vidika so prizadeva- nja celjske občinske ekipe, ki zadeve v gospodarstvu sprem- lja po tej plati, pravilti^ takšna akcija naslonit],^ lastne sile, s končnim ¡n nim ciljem, da se uspešni ^ pijo, neuspešni pa na nek čin prestrukturirajo, v skem gospodarstvu še pravega odziva. Slabim jf tuho na nek način ves časc la gospodarska in екопоп politika, ali pa so si jo, j nikoli ne javno, dajali j med seboj s kritiko takšne činske politike. Na srečo vrstnega manevrskega prg ra v bodoče, z vse pogosteß šoki tržnega gospodarstva so seveda lahko tudi bolj či od šokov administrira, vse manj. Toh ko bolj pomembno jf rej zato, kako hitro bodo f sod spoznah, kako potrebn, smotrno in hitro menjati pt> vodne programe, \iv^ati л, tehnologije. Občinska polit pri tem pušča odprta vrata, je prenašarije izkušenj in m seboj na pomoč, pa mne strokovnih društev in org; zacij še posebnega pome Žal dialoga še ni, ozirona bolj enostranski, kot je bilo šati tudi na razgovoru obi skega vodstva pred zai skupščino s predstavniki spodarstva. Ti še vedno dn fige v žepih, ne zavedajoč da bi zaupanje ali pa javno ražena kritika v smislu diale sprožila proces postopni spreminjanja stanja. Za izh iz krize ne potrebujemo le^ balnih sprememb našega j spodarskega sistema, iemt tudi drobne spremembe vi šem obnašanju. R.PANTEL Ko denar poide, pamet pride Razprava o sistemu zdravstvenega varstva Pobude o nujnih spremem- bah sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji, kar velja zlasti za organiziranost samo- upravnih interesnih skupno- sti za zdravstveno varstvo in organiziranost zdravstvenih delavcev, se vrstijo že nekaj let. Kot so dejali na ponedeljko- vem regijskem posvetu s pred- stavniki Zdravstvene skupno- sti Slovenije predstavniki zdravstvenih skupnosti, zdrav- stvenih centrov in sindikatov na celjskem območju, pa so z analizo razmer in pripravo odlašali tako dolgo, da jih je v to prisililo pomanjkanje de- narja za zdravstveno varstvo. Dejali pa so tudi, da bi bilo potrebno varčevati takrat, ko je denar še bil - zd^ ni več s čim. Razprava o delovnem gradi- vu Zdravstvene skupnosti Slo- venije v Celju ni izoblikovala konkretih zaključkov. Raz- pravljale! so pouda^ali, da se je potrebno organizirati in ob- našati čimbolj smotrno - ven- dar ne v škodo zdravstvenega varstva, izobraževanja in opremljenosti zdravstvenih delovnih organizacij. Nagibali so se k dvostopenjski organizi- ranosti zdravstvenih skupno- sti - da bi se svobodna menja- va dela za osnovno zdravstve- no službo uresničevala v ob- činskih zdravstvenih skupno- stih, za bolnišnično in speciali- stično dejavnost pa bi to prev- zela v celoti republiška zdrav- stvena skupnost. Ponovno so poudarili nujo krepitve osnov- ■ ne zdravstvene službe, strinjali pa so se tudi s predlogom za večji strokovni nadzor nad de- lom zdravstvenih delovnih or- ganizacij, pri čemer bi se nag povečala vloga zdravstvenih skupnosti kot plačnikov stori- tev. Eden izmed razpravljalcev je tudi predlagal, da bi v družbi zagotavljali prednostno denar za n^pomembnejše dejavnosti - zlasti zdravstvo in šolstvo, kar bi bilo mogoče le s spre- membo načina financiranja družbenih dejavnosti... Zaključkov razprava o tem, kako пгд zdravstvo preživi da- naSryi dan, ni dala. Bila pa je kamenček v mozaiku iskanja najboljših dolgoročnih rešitev organiziranosti zdravstvenega varstva v Sloveniji in v postop- ku za spremembo Zakona o zdravstvenem varstvu ter vseh drugih potrebnih doku- mentih. Te sprernembe pa je mogoče pričakovati prihodnje leto. MILENA B. POKLIČ Topiotna osicrba lio vrniia raziilfo v ceni Ker je grozilo, da bi denar zasegli, bodo vrnili razliko do previsoke cene Toplotna oskrba, celjski tozd Komunale se je odločil, da bo stanovalcem v Celju vrnil razliko za preveč pla- čano ogrevanje v prvih le- tošnjih mesecih in poračun za preteklo leto. Denar - gre za 380 milijonov dinarjev - bodo vrnili v dveh obro- kih maja in junija. Kaže, da postaja pravilo, da so Celjani pri določanju cen ogrevanja izjeme v repu- bliki. Tako so bili po poceni- tvi nafte edini, ki so znižali cene ogrevanja, sedaj pa so tudi edini, ki vračajo razliko. Res pa je, da to vračanje ni prostovoljno, ampak bo tozd potisnilo v izgubo in v To- plotni oskrbi tudi opozarja- jo, da bo imelo posledice za ogrevanje v naslednji zimi. Korenine sedanjih zagat so v lanski jeseni, ko je bil v celjski občini referendum za samoprispevek. Takrat bi že morali podražiti ogreva- nje, ki pa so ga odložili, ker višje cene ne bi blagodejno vplivale na referendumsko počutje Celjanov. Toplotno oskrbo so potem prehiteli ukrepi Zveznega izvršnega sveta in ob koncu leta je za- čelo primanjkovati denarja. Toplotna oskrba je zato pri- pravila poračun - za ogreva- nje stanovanjskih prostorov so morali stanovalci dopla- čati 682,60 dinarjev za kva- dratni meter stanovanjske površine. Hkrati so pripravi- li tudi novo ceno, ki naj bi pokrila stroške ogrevanja - Celjani naj bi od prvega januarja letos naprej plače- vali 608,30 dinarjev za kva- dratni meter stanovanjske površine. Glede na lansko ceno je povišanje precej več- je, kot to dovoljuje odlok - Toplotna oskrba bi lahko cene dvignila le na 344,51 di- narjev za kvadratni meter (le za 28 odstotkov). To so si ne- kateri stanovalci (le majhen del najemnikov družbenih stanovanj) tudi izračunali in plačevali uradno dovoljeno ceno. Zraven so bile tudi grožnje, da bodo v teh stolp- nicah izklopili ogrevanje, vmes pa je posegel javni toži- lec, ki je uvedel postopek proti tozdu Toplotna oskrba. Na tozdu so (pravilno) sklepali, da bi jim denar od- preveč zaračunanega ogre- vanja zasegli. Od tega bi to- rej imela korist le državna blagajna, kar pa bi pred po- trošniki težko opravičili, saj ti niso odšteli denarja za dr- žavno blagajno, ampak zato, da jim bo v stanovanjih toplo. Tozd Toplotna oskrba bo tako v dveh mesecih (maj, junij) vrnil potrošnikom 380 milijonov dinarjev - 221 mi- lijonov dinarjev poračunal preteklo leto in za 159 miliji nov razlik med cenam 344,51 in 608,30 dinarjev z čas od 1. januarja do 10. ma ca letos. Tako bo večina O Ijanov, kljub temu da od 31 aprila velja višja cena ogn vanja (1.034 dinarjev za kvi dratni meter stanovanjsi površine), v naslednjih dve mesecih plačala za ogrevan) še manj kot prve štiri mes ce. To seveda ne velja za tisi stanovalce, ki so ves čas pl¡ čevali nižjo (dovoljeno) cen ogrevanja. Na tozdu Toplotna oskrb opozarjajo na posledice, j bodo zaradi tega nastale. 2 cena 608,30 dinarjev za k\i dratni meter je bila med ni nižjimi v Sloveniji. S tem, k bodo morali vrniti 38 stan milijard, pa bo tozd zaš< v izgubo, ki jo vsaj do konc julija ne bodo mogli saniran Ves ta čas tudi ne bodo gli nabavljati goriva za slednjo zimo. Ce bi torej ј^ seni prišlo do motenj v osk-' bi z naftnimi derivati, bi ^ znalo zgoditi, da bo Celj^ v naslednji zimi zeblo. Poq tega dokazujejo, da si višj" cen niso sami izmislili - cei^ vhodnih surovin (goriva) ^ poskočile za 101 odstot^ njim pa so dovolili le 28-0^ stotno povečanje cen. očitek, da so cene višali zai^ di plač delavcev tozda n^ bi držale, saj plače predsta^^ Ijajo zanemarljiv odstot^ vseh stroškov ogrevanja- ^ SREČKO SROT OGLAS V ,, NOVEM TEDN0 JE POT KUSPPHU Bo selem ugodnih nakupov in razvedrila živ? Predhodnik letos že tretjega zapovrstnega spomladanskega sejma ugodnih nakupov in razvedrila je bil mešani sejem kooperacij, borze strojev in uslug, dnevov računalnikov in prodne izdelkov drobnega gospodarstva ter industrije. Letošnji prodani sejem v Zavodu Golovec bo odprt še vse do nedelje, 22. m^a. Organizator Zavod Golovec, je na 5/500 tisoč kvadratnih metrov prodajnih površin v dvorani A in pred njo povabil 145 zasebnih razstav- Ijalcev in 8 delovnih organizacij. Med njimi prevladujejo izdelovalci oblačil, butičnih izdelkov, usnjene galanterije, obutve, opreme za prosti čas in razvedrilo, kupiti pa je mogoče tudi belo tehniko, opremo za kopalnice, unikatno keramiko ter pohištvene ele- mente. Ker so organizatorji sejem poimenovali in ga tudi obiskovalcem ponujajo kot možnost ugodnega nakupa in razvedrila, so v zabaviščni del sejmišča povabili tudi cirkus in luna-park. Z gostinsko ponudbo - predstavlja se 6 gostišč - je bilo nekaj manj kot 10 tisoč obiskovalcev v prvih dveh sejemskih dneh zadovoljnih. I. FIDLER, Foto: EDI MASNEC IZJAVE. MNENJA Ivan Kramer, predsed- nik Medobčinskega sveta Zveze sindikatov Celje o vlogi in delovanju sindi- katov: »Ne glede na novo usta- vo, na zakon o združenem delu ali na spremembe sta- tutov Zveze sindikatov Slo- venije in Jugoslavije bo sindikat tak, kakršno je njegovo članstvo. Tako je pri vseh organizacijah - od gasilcev do zveze komuni- stov. Tudi razprave o novih sindikatih v bistvu ne pri- našajo ničesar novega. Nih- če nas ne ovira, da bi na dnevni red dajali vpraša- nja, ki tarejo delavca vsa- kodnevno. Če si naše član- stvo upa postavljati najbolj pereča vprašarija na štr^- kih, ne vem zakaj si jih ne upa na sejah osnovne sindi- kalne organizacije. Glede na ukrepe, ki bodo kmalu v veljavi pa velja po- udariti, da je od socialne stabilnosti delavca odvisna stabilnost naše družbe kot celote. Zato naj bodo priza- devanja sindikatov v priha- jajočem času usmerjena v pridobivanje večjega do- hodka in motiviranje takš- nega dela, ki bo omogočalo doseči socialno stabilnost delavcev.* 19. MAJ 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 3 Me)moč samozaščite Verjetno ni bilo n.^ključje, da je ob- gjii komite ZKS Celje pred prazno- „pjem dneva varnosti in družbene sa- Q2aščite razpravljal o varaostno-po- fitičoi oceni za preteklo obdobje. Po ''^tki razpravi, se^j daljša splon ni bila 'iot^ebna, kajti ocena je že sama po ebi bila dovolj samokritično in realno ^ pisana, je najbolj pomemben in pre- gpetlji^ zaključek. Komite se je opre- ¿eliJ, da stanje (za razliko še od nedav- gga) ni zadovoljivo, da je treba oceno i aktualizirati in jo posredovati v raz- delegatom občinske skpščine L osnovi katere se naj sprejmejo tudi j^Qükretni sklepi za odpravo vzrokov nezadovoljivega stanja na posameznih ffodročjih. To (če bo) bo prvi primer, •jg bo delegatska skupščina razprav- ¡jila o tem pomembnem dokumentu, 1Џ se je doslej pripravljal, obravnaval Î in sprejemal v ozkih političnih in stro- škovnih krogih - organih s področja ¡10 in DS. Delegati bodo torej imeli prvič možnost seznaniti se z varnost- ¡¡Q.politično oceno v naši skupnosti 1 icot celovitim dokumentom, s^ so do- 1 ¡¡ej ta vprašanja občasno obravnavali i fìTcialno po posameznih področjih. i Nedvomno je to tudi nov pristop I ¡procesu podružbljanja zadev, ki so ^ doslej bile bolj neformalno kot formal- no v pristojnosti resornih oz. poseb- nih« organov. Težko je še opredeliti, ah je taka od- ločitev že posledica novih usmeritev konference ZKS, da je treba okrepiti vlogo delegatskih skupščin, ali pa gre za spoznanje, da varnost in družbena samozaščita, glede na slabo stanje, ne more biti več privilegij samo nekate- rih, kajti izraz »družbena« zadeva vse, tako državno kot samoupravno. KOMENTIRAMO Zadeve varnosti in družbene samo- zaščite torej niso in ne morejo biti stvar in odgovornost le profesionalnih institucij in ZK. Na osnovi dosedanje politizacije varnosti in DS, poenostav- ljenega defìniranja in zaprtosti subjek- tov aktivnosti lahko ugotavljamo, da se je v glavnem vse, kar smo pod DS pojmovali, pokazalo kot dokaj ne- učinkovito in tudi nekoristno, saj smo na mnogih področjih in v samou- pravnih okoljih dopustili, da je njena vsebina in forma padla na izpitu, kljub navidezni že skoraj biperinsti- tucionalizirani dovršenosti. Varnost- no-politična ocena potrjuje takšno sta- nje, da DS ni delovala in da varnostna kultura še ni naš vsakdanji sopotnik, saj se v nasprotnem primeru ne bi smeli srečevati s tolikšnimi deviant- nostmi. DS smo verjetno skupaj z SLO (v prihodnje bo to treba razmejiti) pre- več spolitizirali ter s formalizirali, s^ se v praksi kaže kot sinonim za vse, v resnici pa je postala neučinkovita in neuresničena želja želenega vedenja, ravnanja in obnašanja družbe kot celo- te. Zaradi takšne politične usmeritve in pojmovanja DS v praksi tudi nismo mogli preprečiti, da družba sama po sebi ne bi postala eden izmed krimino- genih dejavnikov, v kateri je smešno nepomembna in neznana deviantnost nedotakljivih struktur od tradicional- no kriminalnih deviantnosti posamez- nikov. Kritična analiza stanja v družbi nas vodi tudi do spoznanja, da dogovorje- ni red in razvoj (zakonitost) najbolj kr- šijo tisti, ki bi ga morali spoštovati in ki ga zahtevno od drugih. Le ti so ve- činoma tudi nosilci nalog DS, sßj sode- lujejo pri njenem koncepiranju in or- ganiziranju in so zato najbolj odgovor- ni za krizne razmere ter destabilizacijo družbe. Takšnemu stanju pa verjetno botruje tudi naš pravni sistem, ki de- luje premalo učinkovito, ker je veli- ko našib predpisov podobnih »pajko- . vi mreži - saj vse, kar je majhnega se ujame v zanko, vse veliko pa prema- ga težave in pobegne*. VIKI KRAJNC Boli napeti lok v prvih treh mesecih leta je gospodarstvu konjiške občine prinesla izgubo de- lovna organizacija Petrol - tozd Restavracija Tepa- nje, in sicer v višini več kot 20 milijonov dinarjev, v negospodarstvu pa de- lovna organizacija Zdrav- stveni dom Slovenske Ko- njice, kje znaša izguba okoli 32 milijonov di- narjev. Na to so še posebej opo- zorili na minuli seji Izvrš- nega sveta, ko so med dru- gim opozorili še na padec akumulacije, ki je v večini delovnih okolij vse nižja. Prihodrxji teden bodo infor- macijo o gospodarskih gi- banjih v prvem četrtletju vzeli pod drobnogled še de- legati zborov skupščine ob- čine. Zlasti za izgubo v Zdrav- i stvenem domu velja izpo- ; staviti, da je v glavnem po- sledica neporavnanih fak- tur zdravstvenih storitev za paciente izven občine. V Zdravstvenem domu so ukrepali že pred sejo in se lotili izdelave sanacijskega programa. Predlagi^o, da bi naredili ponovni peri- odični obračun po staryu 30. april, ker menijo, da bo ^•ta že pokazal pozitivne številke. Sicer pa so delovne orga- nizacije s področja indu- strije v prvem četrtletju ^anjšale fizični obseg in- Recenzija novih projektov Raziskovalci naj bi so ukvarjali s prestrukturiranjem Lanskoletno izvajanje razvojno raziskovalnih mo- delnih projektov in razvoj- no raziskovalnih nalog v okviru druge faze projek- ta P v Celju je v okviru da- nih Hnančnih in kadrovskih možnosti potekalo zadovo- ljivo, so prejšnji teden po- udarili v projektnem svetu raziskovalne skupnosti ob- čine Celje, kjer so poleg oce- ne lanskega poročila obrav- navali tudi recenzije neka- terih novih razvojno razi- skovalnih projektov in predstavili finančni projekt za letos. Podprli pa so tudi Emov program avtomatizacije in robotizacije z nazivom Ma- teli. Ne glede na nekatere uspe- he, med temi so za lani ome- nili ustanavljanje manjših produkcijskih not in uspehe v Aeru, Klimi, Emu in Mlin- sko predelovalni industriji, pa se o projektu P po bese- dah Toneta Zimška še ved- no pogovarjamo preveč na- čelno. Veliko bi že dosegli, če bi v razvojno raziskovalne naloge, teh pa v Celju je ne- k^, med njimi tudi precej takšnih, ki odstopajo v slo- venskem prostoru, vnesli aplikativnost, s čimer bi bil prenos v prakso veliko lažji. Poleg tega, da rabimo pragmatične rešitve, je nuj- na tudi neposredna poveza- va med občinsko raziskoval- no skupnostjo in aktivom gospodarstvenikov, poleg recenzij posameznih nalog pa naj bi svoje mnenje o na- logah povedali tudi tisti, ki jih naloge zadevajo, pa tudi strokovna društva in tudi širša javnost bi morala biti s predlogi bolje seznanjena in imeti možnost odprto raz- pravljati o le-teh. Posebno vlogo pri tem пгц bi imel svet za razsikovanje pri občinski konferenci socialistične zveze. Vendar pa s samim projek- tom P ne bomo kos proti ino- vacijski klimi v družbi, če hkrati ne dosežemo organi- zacijskega usposabljanja in kadrovske krepitve. Korak naprej bi že dosegli, kot je dejal vodja projektnega sve- ta Miloš Pešec, če bi v vsaki organizaciji zaposlili vseg enega raziskovalca, ki bi se ukvarjal s problemi pre- struktuiranja. Za letos je vzpodbudno, da bo pri financiranju manjših razvojno raziskovalnih pro- jektov Ljubljanska banka Splošna banka Celje sodelo- vala s 500 milijoni do milijar- de dinarjev. Kljub temu, da je to bistveno več kot lani, so v projektnem svetu menih, da bi lahko banka del obresti regresirala, kar so vnesh tudi v enega predlogov seje pro- jektnega sveta. Projektni svet je kot trž- no, tehnološko in tudi dru- gače perspektivni program podprl Emov program Ma- teli, ki zajema proizvodnjo posameznih krmiljenih enot in ponudbo tehnolo- škega inteniringa. Emu, ki se zadeve loteva postopno, bodo skušali pomagati z de- narjem, vendar bo treba re- šiti omenjene probleme v zvezi z združevanjem de- narja. Prav tako n^ bi razjasnili, kako je s kriteriji za združe- vanje denarja po posebnem samoupravnem sporazumu, ki je sicer pripravljen, a se pri uresničevanju besedila v praksi, predvsem pri banki in SDK, še preveč zatika. R. PANTELIČ Predstavili nov proizvod v železarni Štore so ob prisot- nosti več kot 40 predstavni- kov delovnih organizacij in novinarjev iz vse Jugoslavije predstavili svoj nov proizvod - lita strmoramenska platišča za tovornjake, avtobuse, pol- prikolice ter gradbeno in dru- go mehanizacijo. Strmoramenska platišča so os- novni element koles, na katere so montirani radialni plašči brez zračnic. Prednosti upora- be takšnih platišč pred klasič- nimi so v Evropi že dolgo zna- ne in to so: marxiSa teža koles, enostavnejša montaža, daljša vzdržljivost plaščev, prihranek pri gorivu, večja varnost... Že- lezarna Štore je prvi proizviga- lec tovrstnih platišč v Jugosla- viji. Po opravljenih testiranjih proizvod v celoti izpolnjuje vse potrebne pogoje tako glede varnosti kot vzd^ivosti. Že- lezarna trenutno izdela približ- no 500 platišč mesečno, v krat- kem pa bodo proizvodnjo po- večali na 20 tisoč platišč letno, medtem ko načrtujejo kasnej- šo proizvodilo 50 tisoč izdel- kov. Trenutno izdelujejo le en tip platišč, kasneje pa bodo za- čeli s proizvodnjo še drugih oblik in velikosti, ki jih razvija- jo na željo kupcev. S proizvodryo platišč brez zračnic bodo v Železarni nado- mestili dosediinjo uvozno od- visnost porabnikov, prav tako pa se kažejo precejšnje možno- sti za izvoz. Prehod na uporabo litih strmoramenskih platišč pri naših prevoznikih, ki vozijo po evropskih cestah, bo nujen zaradi zahtev, ki vladajo v evropskem transportu, kjer že več kot 60 odstotkov težkih vozil uporablja to vrsto platišč. Vabiio iz Pivovarne Laško Odprli bodo varllnico In polnilnico Pivovarna Laško bo v sobo- to, 21. maja, na stežaj odprla svoja vrata. Tega dne bodo med 9. in 13. uro dobrodošli vsi, ki si želijo ogledati proiz- vodnjo v eni najuspešnejših jugoslovanskih proizvajalk piva in poizkusiti njene iz- delke. Podobno akcijo so izpeljali pred tremi leti, ob 160-letnici tovarne. Takrat se je vabilu odzvalo skoraj 1500 ljudi. Tudi letošnji Dan odprtih vrat pivo- varne bo slovesen, saj bo hkra- ti pomenil uradno otvoritev nove varilnice in polnilnice. Z rxjima se Pivovarna Laško uvršča v sam jugoslovanski vrh in med najsodobnejše pi- vovarne v Evropi. Naložbi so uresničili v sode- lovanju z ljubljanskim Smel- tom. Z njima so dosegli enega najpomembnejših ciljev v tem srednjeročnem obdob- ju: povečanje zmogljivosti pi- vovarne na Z milijona hekto- litrov piva letno. Proizvodnja v novi varilnici je poskusno tekla že pred dve- ma mesecema. Z zmogljivostjo 1.100 hektolitrov piva v eni varki je to nagvečja varilnica pri nas. Ali drugače povedano: v njej lahko na dan zvarijo 1 milijon 400 tisoč steklenic pi- va. Del opreme je uvožen iz Zvezne republike Nemčije, del pa jo je izdelal IMP. Varilnico so postavili v treh letih, monta- ža opreme, ki so jo večinoma opravili sami, je trgala pol le- ta. Povečarvje zmogljivosti pa ni edina prednost nove varilni- ce. Z najsodobnejšim tehnolo- škim postopkom prihranijo več kot polovico prej potrebne energie, kar pri sedar\ji proiz- vodnji predstavlja približno ti- soč ton težkega kurilnega olja. Zadnja pridobitev Pivovar- ne Laško je sodobna polnilna linija, ki je nadomestila 15 let staro, že izrabljeno. Zmoglji- vost nove linije za več kot dva- krat presega zmogljivosti prejšrvje in znaša 70 tisoč ste- klenic na uro. Izdelana je tako, da na njej lahko polnijo razne vrste steklenic. V novi polnil- nici je delavcem prihranjenega precej težaškega dela, s^ je razkladanje in nakladanje pa- let zdaj mehanizirano. Tudi za- njo so del opreme uvozili iz Nemčije, ostalo je izdelal Al- krom iz Ruš. NADA KUMER V tovarni še stoji prvi, ba- kreni kotel, katerega zmoglji- vost je bila 50 tisoč hI piva letno. Kasneje so zmogljivosti povečali na 150 tisoč hektoli- trov, nato na 600 tisoč hekto- litrov, danes pa že na 2 milijo- na hektolitrov piva. Takšen je zgornji del nove varilnice, največje v Jugosla- viji. V tem prostoru tudi računalniško nadzorujejo potek proizvodnje. Tekoča gospodarska poiitika v tisku Napovedanim majskim ukrepom tudi jugoslovan- ski tisk na gospodarskih straneh v zadnjih dneh po- sveča največ pozornosti. Pri tem je še bolj malo tistega, kar bo gospodarstvu lahko koristilo pri načrtovan. Zato smo izbrali le prispe- vek iz Politike ekspres, ki govori o tem, kako po no- vem do deviz saj je to še neznanka. A. Stefanovič pojasnjuje, kako bo po ukinitvi 110. čle- na deviznega zakona rešen sistem razporeditve deviz. Poudarja, da bosta morala biti ponudba in povpraševa- nje po devizah uravnoteženi brez kakršnegakoli admini- strativnega vmešavanja, edi- na opora pa bo pogosto prila- gajanje deviznega tečaja. Vsaka delovna oganizacija bo po tem predlogu vložila zahtevek za devize svoji po- slovni banki, ki bo zahtevo, seveda če bo upravičena, po- sredovala medbančnemu tr- žišču preko bank, pooblašče- nih za delovanje na tem tr- žišču. O višini tečaja bo odlo^ NBJ in to vsako jutro, ц štev^oč pričakovano nudbo in povpraševanje.) vi devizni teč^j bo objavi še isto jutro in po tem tet bodo morale banke kupo^ devize od izvoznikov v t« dneva, sprejeti pa bodo j rale tudi devize od medbai nega tržišča. ZIS bo poot stil NBJ, da spreminja noj nalni devizni tečaj, ki bo( visen izključno od povprj vanja. Teč^ bi se lahko vs dan povečal tudi do 10%,¡ pomeni, da bodo devize] velikem povpraševanju ц drage. V gospodarstvu осепјц jo, daje to korak naprej, v« dar se bojijo, da se bodo d ge surovine in repromaterj zagotovljen iz uvoza na tai čin, plačevali skozi viso cene finalnih proizvodov domačem tržišču. Zato verjetno predlagatelj predi del tudi uvedbo drugih uki pov, če fleksibilna politi deviznega tečiga ne bo zag tovila funkcioniranja tržn sil in transferja deviz mi udeleženci na tržišču. Sip uspešno prodaja če je še pred časom po Sa- vinjski dolini krožila šala, češ kaj se vidi iz satelita na zemlji, kitajski zid namreč in Sipove prikolice, potem je treba z vso resnostjo zapi- sati, da ta šala že nek^ časa ne velja več in da je Sip uspešno vztrajal na svoji poti. V Sipu danes z zadovolj- stvom ugotavljajo, da je pov- praševanje po njihovih kme- tijskih strojih izredno veliko. Doma in na tujem trgu. Dobra prodaja je v prvi vr- sti odraz kakovosti kmetij- skih stiojev, ki v ničemer ne zaost^ajo za drugimi evrop- skimi vrhunskimi proizva- jalci kmetijske mehanizaci- je. To, da so Sipovi stroji v glavnem rezultat lastnega znanja in vrhunskih tehnolo- ških rešitev, že dolgo ni skrivnost. Sip se danes uvrš- ča med največje proizv^alce kmetijske mehanizacije v Evropi, ki bo letos samo na tujem trgu iztržil več kot šest milijonov dolarjev, ob čemer je treba zapisati, da je števil- ka za milijon dolarjev večja od načrtovane, s^ uspešno osvajajo tudi nekatera nova tržišča kot so Kanada, drža- ve Beneluksa, Španija in Portugalska. Tudi Poljaki znova kažejo veliko zanim гце za Sipove stroje, zlasti: tiste, ki pomagajo pri sprav lu koruze in siliranju. Te strojev Polaki doslej še nis kupovali, pravkar pa tečej razgovori o nakupu petdea takšnih sodobnih strojev. O vsem tem je spodbudno i to, da uspešno poteka tue prodaja na domačem trgi navkljub nezavidljivern p lož^u našega kmetij stvl Očitno so kmetje spet spa nali, da se splača odšteti nj kaj več denarja za stroj, ki) kakovosten. Seveda pa brez težav П' gre. Nadpovprečno so po rastle obveznosti iz dohod ka. V trimesečju so le-® predstavljale že 583 milij» nov dinarjev ali 225 odstot kov več kot leto pred tem. ^ pomeni neposredni lik\w nostni odliv iz tovarne. vsem tem so obveznosti ^ samoupravnih interesni^ skupnosti realno porastle ^ osem odstotkov. JANEZ VEDENII^ Odlok Zveznega izvršne ga sveta je vhodne cene 'ti delavnih materialov podn žil do 60 odstotkov, cene Si povih izdelkov pa so laa povečali za 110 odstotkoi ob hkratni 135 odstotni ii flaciji. Novembrske podrl žitve vhodnih surovin m osnovi Zisovega odloka 9 vplivale na 28 odstotno pe večaje proizvodne cene, ka pa pomeni toliko, da bi bil pri tako vzpostavljenih « novnih razmerjih, če ne t takoj uvedli notranjih ukn pov, ki so se nanašali na p spešeno uvajanje novih pr izvodov ter povečevanje i voza, povsem prikrajšanji dohodek ali pa bi ustvarjal izgubo na substanci. Keramična povečuje izvoz v prvem četrtletju so ga podvojili Izvozni rezultati libojske industrije keramike so v pr- vih treh mesecih zelo spod- budni in če se bo izvoz na- daljeval s takšnim tempom, bo celoletni izvoz precej večji od načrtovanega. Še zlasti močno so povečali iz- voz v Sovjetsko zvezo in v Čehoslovaško. S Sovjetsko zvezo so skle- nili pogodbo za izvoz v višini milijon 800 tisoč dolarjev, kar je dvakrat več kot leto poprej. Seveda je takšen uspeh predvsem rezultat za- res kakovostnih izdelkov in pravočasnih dobav, pa tudi pestre kolekcije vzorcev, ki so jih v jeseni predstavili v Moskvi. Že v prvih treh mesecih so v Sovjetsko zve- zo izvozili za skoriO 420 tisoč dol^ev izdelkov. Keramič- ni industriji iz Liboj pa se odpiríóo nova tržišča. Tako so se aprila začeli pogovarja- ti o možnostih večjega izvoza na Madžarsko. Dostojna predstavitev na sejmih v Londonu in Frankfurtu pa se je obrestovala tudi z do- bro prodajo na konvertibil- nih tržiščih, kamor so v pr- vem četrtletju izvozili že za skor^ 600 tisoč dolarjev iz- delkov. Ob tem velja pouda- riti, da dosegajo na teh tržiš- čih v poprečju 54 odstotkov višje cene kot doma, še ugodnejše cene pa doseglo na klirinškem trgu. V Libo- jah se zavedajo, da je treba veliko izvažati. To za njih ni nova ugotovitev, згу so na tu- jih trgih prisotni že od ta- krat, ko je bil izvoz za večino nezanimiv. Takšna politika se jim je obrestovala, saj so s stalno prisotnostjo na tujih trgih uspeli pridobiti zaupa- nje poslovnih partnerjev. hkrati s tem pa so spoznali, da zahteva aktivno vključe- varTje v mednarodno delitev dela takojšnje reakcije glede na zahteve kupcev, spošto- vanje rokov ter seveda kako- vost izdelkov. S podvojitvijo izvoza v pr- vih treh mesecih so tako v Libojah praktično prodali vse zaloge, ki so se kopičile ob koncu lanskega leta, se- daj pa upajo, da bo uspešno potekala še prodaja na do- mačem trgu. JANEZ VEDENIK Družina bralcev Nove- ga tednika je vse večja. Ste že njen redni član? Zavod za požarno, reševalno in tehnično službo Celje, Dečkova 36 objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja za nedoločen čas s 3 mesečnim poskusnim delom- dela in naloge gasilca - voznika Pogoji: - končana poklicna šola (IV. stopnja) - mizar, ali elektrikar, ali avtoličar, voznik C kategorije, odslužen vojaški rok, najmanj dve leti delovnih izkušenj, ne starejši od 28 let. Prednost pri izöiri imajo kandidati stanujoči v Celju in v neposredni bližini Celja in člani prostovoljnih gasilskih društev. Po opravljenem poskusnem delu delavec opravi še 5-mesečni diferencialni tečaj za naziv KV gasilca v Ljubljani. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15. dneh na Zavod za požarno, reševalno in tehnič- no službo Celje, Dečkova c. 36. Kandidate bomo o odločitvi obvestili v 15. dneh po opravljeni izbiri. i - «la-l '988 NOVI TEDNIK - STRAN 5 pestri krajevni programi ^lißanl pripravljeni na nedeljski referendum o samoprispevku J 73 krajevne programe bo J ieljo krajanov Gornje .¡pjske doline, če se bodo fl^l^fili za samoprispevek, razpolago večina, 80 od- Y^jjjov sredstev samopri- ! 'rfvka- "v Bočni bi po krajevnem Tgi-amu širili pokopališče, '' olii opremo za oranje sne- Î krajevnih cestah, dobi- fgO telefonskih priključkov, ' faltirali in obnovili krajev- \ ceste, prenovili TV pre- hon^il^ Florjan, kupili kon- iineije. prenovih nekdanjo So, obnovili malo dvorano zadružnem domu, dobili Latno javno razsvetljavo. Kavici zgradili betonski ; * ost, parkirišče pri pokopa- > liifu in vzdrževali komunal- j ^ naprave. Sofinancirali bi I izgradnjo bencinske črpalke I v Gornjem gradu. I v Gornjem gradu bi po pjjevnem programu sode- ovali pri obnovi poštnega , ibjekta in dobili 80 telefon- priključkov, prenovili I jrosvetni dom, izboljšali tu- i jstično ponudbo z nakupom I ipreme za spominsko sobo, ' losodobili cesto v Kanolšči- , o, zgradili športnorekreacij- |1q center, posodobili cesto Џ Tlaki, obnovili gomje- rjgski vodovod iz 1.1932, so- I Bancirali dejavnost krajev- ' e skupnosti in tudi izgrad- i Ц0 bencinske črpalke. ; Na Ljubnem ob Savinji bi 1 ¡K) krajevnem programu pri- iiobili 184 telefonskih prik- i^uikov, obnovili prosvetni dom. obnovili vodovode r Ljubnem, Radmiiju, Oko- I lini in Melišah, varovali ña- mo in okolje, sofinancirali delovanje gasilskih društev, pomagali društvom in orga- nizacijam, obnovili šolo v Radmirju, postavili javno razsvetljavo, obnovili kr^ev- ne kanalizacije, obnovili kul- turne spomenike, postavili avtobusne čakalnice, uredili ljubensko pokopališče in razširili radmirsko pokopa- lišče (kjer bi zgradili tudi mr- hško vežico), asfaltirah kra- jevne ceste, uredili višinske ceste in turistično popestrili Vrbje. Sofinancirali bi pre- novo TV pretvornika Kraši- ca in razširili ljubenski vrtec. V Lučah bi po kr^evnem programu pridobili 130 tele- fonskih priključkov, reševali preskrbo Luč s pitno vodo, zgradili večnamenski šport- norekreacijski center Šmica, urejali komunalne zadeve (ceste, mostovi, zimsko vzdr- ževanje cest itd.), gradili ka- nalizacijo Hriber, izboljšali sprejem TV programov, iz- vedli drenažo pokopališča in_ prenovili mrliško vežico, po-~ magali pašnim skupnostim in financirali dejavnost kra- jevne skupnosti. Sofinanci- rali bi razvojno dokumenta- cijo za gospodarske naložbe na manj razvitem območju Luč in Solčave, ureditev ce- ste na mejni prehod Pavliče- vo sedlo, rekonstrukcijo TV pretvornika Krašica in labo- ratorij ter garažo lučke zdravstvene postaje. V Mozirju bi po krajevnem programu asfaltirali ceste in parkirišča pri pokopališču, uredili Kopeke in sejmišče, obnoviU Kulturni dom in uredili parkirišče, zgradili in preuredili sekundarno kana- lizacijo, uredili dodatno ulič- no razsvetljavo, dokončali vodovod na Dobrovljah, as- faltirali ceste na Rožnik, v Lepi njivi, v Šmihelu in manjše cestne površine v Tr- navčah in v Ljubiji, nabavili črpalko za gasilsko društvo in financirali dejavnost kra- jevne skupnosti. Sofinanci- rali bi čistilne naprave Loke, mozirsko avtobusno postajo, pešpot Mozirje - Nazarje, TV pretvornik Krašica, razširje- ni zdravstveni dom in osnov- no šolo (III. fazo), prenovo »Narodne učilnice« in pro- jekte za novo osnovno šolo. V primeru, da v kateri od krajevnih skupnosti občine Mozirje samoprispevka ne bodo izglasovali, ta krajev- na skupnost v prihodnjih petih letih ne bo deležna sredstev Samoprispevka. Ker bi bilo tako zbranih manj sredstev, bi bili osiro- mašeni tudi skupni progra- mi na ravni občine, ki po- krivajo področja zdravstva, šolstva, otroškega varstva, komunalne in gospodarske infrastrukture ter gospo- darske naložbe v manj raz- vite krajevne skupnosti. V Nazarjah bi po krajev- nem programu gradili novo pokopališče in vežico, se- kundarno kanalizacijo (ka- nal ), posodobili krajevne ceste, razširili telefonsko omre^e, uredili javno гг12- svetljavo v Kokaijih, Žlabor- ju in Nazarjah, obnoviU za- družni dom v Kokarjih in so- financirali dejavnost kriuev- ne skupnosti. S sofinancira- njem skupnih programov bi pridobili čistilno napravo Mozirje-Nazarje, uredili pro- met v centru Nazarij, pešpot v Mozirje, TV pretvornik Krašica, razširili vrtec, zgra- dih večnamensko telovadni- co v Nazarjah, v zdravstve- nem domu bi nevarno rent- gensko napravo nadomestili z »odelca« kamero in sodelo- vali pri projektni dokumen- taciji za novo osnovno šolo. V Novi Štifti bi po krajev- nem programu sodelovali pri adaptaciji poštnega ob- jekta v Gornjem gradu, po- sodabljali krajevne ceste, zgradili avtobusno post^a- lišče, povečali število tele- fonskih priključkov, uredili kanalizacijo v Šmiklavžu, obnovili vaški vodovod in fi- nancirali krajevno skupnost. Sofinancirali bi bencinsko črpalko v Gornjem gradu. Na Rečici ob Savinji bi po krajevnem programu asfalti- rali in obnavljali krajevne ce- ste, razširili vodovodno omrežje, povečali pokopališ- če, gradili kanalizacijo, ure- dili javno razsvetljavo, pre- novili prosvetni dom in fi- nancirali delovanje kr^evne skupnosti. S sofinancira- njem skupnega programa bi imeli boljši sprejem TV pro- gramov in dobili projektno dokumentacijo za novo os- novno šolo. V Solčavi bi po krajevnem programu zgradili poštni ob- jekt, dogradili malo hidro- elektrarno Rogovilc, s katero bi pridobivali električno energijo za kjE^evne potrebe, uredili pokopališče, obnovili šolo - internat, zgradili TV pretvornike in financirali de- lovanje kr^evne skupnosti. S sofinanciranjem bi dokon- čali kamp v Logarski dolini, dobili programe gospodar- skega razvoja manj razvitih krćgevnih skupnosti Solčava in Luče, uredili mejni pre- hod na avstrijsko Koroško in laboratorij ter garažo v zdravstveni postaji Luče. V Šmartnem ob Dreti bi po kr^evnem programu pri- dobili vodovod Brdo, dobili nove telefonske priključke, asfaltirali in vzdrževali kra- jevne ceste, obnovili vodo- vod Šmartno, uredili poko- pališče, pridobili prostore za krajevno skupnost in sofi- nancirali dejavnost krajevne skupnosti in gasilskega dru- štva. BRANE JERANKO Glasovalna mesta, kjer bodo krajani Gornje Sa- vinjske doline v nedeljo glasovali o nadaljnjem sa- moprispevku za razvoj svo- je skupnosti v prihodnjih petih letih bodo odprta od 7. do 19. ure. V vseh, desetih krajevnih skupnostih se bo- do krajani izjasnili na vse- ga skupaj 33 glasovalnih mestih. 'oškodbe dednega materiala znanilec kasnejšega propadanja dreves okviru regijske ekološke ilance, ki so jo pod okri- m Razvojnega centra Ce- t izdelali z namenom, da iotovijo ekološko stanje regiji in predlagajo možne ккре za izboljšanje, so ripravili tudi raziskavo netske obremenitve na Mlinah. Gre za ugotavljanje po- todb dednega materiala, ki Me Inštitut za biologijo iz Nubljane meril na devetih "leslih v regiji. Podatki, ki so jih zbrali po prvem letu raziskave, so zaskrbljujoči in še dodatno pojasnjujejo, ka- ko kritično je stanje onesna- ženosti na našem območju. S tako imenovano citoge- netsko raziskavo se lahko ugotavlja prisotnost škodlji- vih snovi v ozračju na dolo- čenem območju, jakost nji- hovega delovanja in določi stoppa ekološke obremenje- nosti območja. Hkrati pa prav ugotovitve o poškodo- vanosti dednega materiala rastlin kažejo prizadetost, še preden opazimo s prostim očesom. Iz tega sklepajo, da so poškodbe dedne snovi lahko eden od vzrokov za umiranje gozdov, s£Ù se prve posledice poškodb na ded- nem materialu kažejo v zmanjšani sposobnosti za razmnoževanje, zmanjša se življenjska moč in odpornost proti mrazu, boleznim, škod- ljivcem ... Rezultate raziskav o po- škodovanosti dednega mate- riala so razvrstili v štiri razre- de in sicer od prvega, ki po- meni neogroženo rastlino do četrtega, kjer je drevo v pro- padanju in ni več sposobno reprodukcije. Na območju regije gre v glavnem za tretji razred poškodovanosti, kar pomeni, da so drevesa - v konkretnem primeru smreka - zelo ogrožena, say je močno povečana pogo- stost poškodb genetskega materija, močno je zmanj- šana vitalnost, večinoma tu- di reprodukcijske sposobno- sti, velika je neobčutljivost na neugodne pogoje... Na območju občine Celje so na opazovanih mestih določili večinoma 3. razred, razen v okolici Ema, kjer gre za 4. razred poškodovanosti. Na območju laške občine so v okolici Sedraža in Vran- skega vrha pri Radečah prav tako ugotovili četrti razred, na območju velenjske obči- ne pa pri Velikem vrhu, Lo- kovici in Zavodnjah, kjer so raziskave pokazale tretji do četrti razred. Na območju občine Žalec so v četrti raz- red uvrstili smreke iz okolice Marije Reke, medtem ko so vzorce iz mozirske občine uvrstili v tretji razred. TC Za štipendijo iz združenih sredstev in razliko ° kadrovski štipendiji lahko zaprosijo kandidati, ■^^terih mesečni dohodek na družinskega člana v lan- skem letu ni presegel 60 odstotkov povprečnega neto osebnega dohodka v Sloveniji, ki znaša 162.638 di- narjev. Pri kandidatih iz kmečkih družin se upošteva kata- starski dohodek, enako kot za druge oblike socialno- varstvenih pomoči. štipendije iz združenih sredstev bodo podeljene šele Potem, ko bodo za določen poklic - smer, podeljene ^se kadrovske štipendije. , Prosilci za štipendijo iz združenih sredstev in razliko ^ kadrovski štipendiji morajo predložiti naslednjo ^okumentacijo: izpolnjeno vlogo za uveljavljanje soci- ^moyarstvenih pomoči (obrazec SPN - 1); potrdilo ° vpisu v šolo; overjen prepis ali fotokopijo zadnjega Pričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih; ^Javo delovne organizacije, da je kandidat pri njih ^prosil za kadrovsko štipendijo, vendar je ni dobil; Prosilci za razliko h kadrovski štipendiji pa morajo •^•"edložiti še kopijo pogodbe o kadrovski štipendiji. Zahtevano dokumentacijo morajo kandidati osebno ^''^dložiti strokovni službi skupnosti za zaposlovanje ^ občini stalnega bivališča, prosilci za razliko kadrovski štipendiji pa v občini, kjer imajo kadrov- 0 štipendijo. Vlogo z dokumentacijo naj pošljejo čim ^J' najkasneje pa do 5. septembra, jj.^nako velja tudi za vse tiste, ki že prejemajo štipen- iz združenih sredstev in razliko h kadrovski šti- fendiji. OKNO V JUGOSLAVIJO ^ Piše: Jože Volfand Zaupnica, plače In skupna poraba Vlada ni dobila nezaupnice. V zvezni skupščini pa seje prvikrat zgodilo, da so delegati razmeroma enotno, ne glede na to, iz katerih delov Jugoslavije so prišli, nadvse kritično ocenjevali ekonomske razmere v državi. Precej razlik je bilo sicer v presoji, kdo je odgovoren za agonijo jugoslovanskega gospodarstva. Vse strelice niso bile usmerjene le v zvezno vlado. Toda bistveno je vendarle doseženo soglasje, četudi je bilo izsiljeno z zahtevami Mednarodnega denarnega sklada, o neodložljivih spre- membah v ekonomski politiki. Vsak del države bo nekaj dobil in nekaj izgubil. Je pa sedcg, ko še niso znani vsi ukrepi in ko še mednarodni upniki niso izrekli zadnje besede, težko reči, kako bo potekal nov poskus ustalitve in ureditve jugoslovanskega gospodarstva. Tisti, ki so prebrali že vse pripravljene refomne ukrepe, pravijo, da vendarle je пекгу možnosti za uspeh. Pri tem mislijo na ciljno inflacijo - od 90 do 95%. Alije to optimi- zem, če je inflacija, kot trdijo nekateri eksperti, že zdaj med 160 in 170%? Kaj je točno, se ne ve. Ve se le, kako zelo malo haska je bilo od interventnih ukrepov zvezne vlade. V tem trenutku se v republikah in pokrajinah največ ukvarj^o z dvema zakonoma, ki ju je sprejela zvezna skupščina - kot kaže, v Sloveniji ne bo lahko. Najhuje bo z omejevanjem skupne porabe. Indeksi so znani. Dovo- ljeni obseg skupne porabe sme za leto 1988 znašati le 127% (ob polletju 152% in ob devetih mesecih 146%). To pomeni, da mora vsaka federalna enota upoštevati line- arno določeno globalno stopryo skupne porabe, vendar pa se lahko znotraj samoupravnih interesnih skupnosti in družbeno političnih skupnosti dogovorijo o prioritetah in selekcijah. Zanimiva je ocena, ki demantira splošno znane kritike o pretirano povečanem deležu skupne porabe v družbenem proizvodu. Nekoliko seje izboljšal le položaj raziskovalne dejavnosti in skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Druge dejavnosti so bolj ko ne na istem. Splošna poraba pa celo s svojim deležem v druž- benem proizvodu stagnira. Ne glede na te ocene bodo razmere v družbenih dejavnostih izjemno težke. Po oceni republiškega izvršnega sveta bo že v juniju zmanjkalo okrog 20% sredstev za sprejete programe sisov, v jeseni pa se naj bi ta številka dvignila celo na 35%. V organiziraryu in delovanju samoupravnih interesnih skupnosti ter v celotnem sistemu svobodne menjave dela se bo moralo marsikaj spremeniti. Racionalizirati. Selekci- onirati. Bolj upoštevati tudi elemente trga in to, kar se dogaja v gospodarstvu. Najnovejši interventni zakon o plačah pa ima vse lastno- sti ukrepa ali modela, ki se vmešava v politiko delitve osebnih dohodkov na mikro ravni. Izračuni za slovenske delovne organizacije niso preveč optimistični. Medna- rodni denarni sklad je postavil jasne zahteve: povečanje osebnih dohodkov v letu 1988 lahko znaša 119%. To je zadnja številka. Ob polletju bi smelo biti to povečanje 132'Уо. V Sloveniji pa številne delovne organizacije že zdaj prekoračujejo dovoljeno višino osebnih dohodkov za več kot 20%. To pomeni, da bi morali vračati. Ponekod kar precej. Neuradno se sliši, da bo vendarle moč uskladiti dovođeno višino osebnih dohodkov v petih mesecih - brez vračanja, a tudi brez povišanja. Vse pa je odvisno od tega, ali bo ali ne bo prišlo do eksplozye cen in ali bodo v delovnih organizacijah izkori- stili vse možnosti za realizacijo bistvenega cilja reforme - znižati inflacijo na 90 do 95%. V tem primeru bi tudi osebni dohodki redno padh komaj za 0,5%. Če bodo niha- nja na trgu prehuda, pa se marsikateremu stresu ne bo mogoče izogniti. No, tam, kjer bodo dosegli nadpoprečno akumulacijo, bodo lahko plače povečali. Gospodarstvo ne ve, pri čem je. Najslabše bi bilo, če bi poseglo po ukrepu, kije navidezno najbolj vabljiv - pove- čati cene izdelkov. K sreči direktorji velikih in pomemb- nih slovenskih gospodarskih asociacij ugotavljajo, da so škarje med ponudbo in povpraševanjem še preveč razprte. Visoke cene so naredile svoje. Koliko dolarjev pričakujemo? Potrošniška mrzlica pred zasedanjem zvezne skupščine je dosegla vrelišče. Vsi so pričakovali odmrznitev cen in druge ukrepe - zlasti tiste v zvezi z nižjo vrednostjo dinaija. A ker Mednarodni denarni sklad še ni rekel zadnje besede o višini novih posojil, ki jih zahteva Jugoslavija (med drugim 300 milijonov dolarjev od privatnih bank), bo ljudstvo resnični reformni zamah zvezne vlade začutilo šele v prihodnjih dneh. Kakor poroča agencija AP, paket vseh posojil, ki jih pričakuje Jugoslavija in jih tudi živ- ljenjsko potrebuje, znaša 1,5 milijarde dolarjev. Ta sred- stva, poroča agencija, naj bi vladi pomagala, da zmanjša jugoslovanski dolg v višini 20 milijard dolarjev, in infla- cijo, ki letno doseže 170%. Kaj torej vse zajema znameniti finančni paket, o kate- rem se Jugoslavija dogovarja z vladami, bančnimi ustano- vami in Mednarodnim denarnim skladom: podaljšali naj bi nam rok za odplačilo 6,5 milijarde dolarjev dolga komercialnim bankam, vključno z 2 milijardama dolarjev, ki bi jih morala Jugoslavija odplačati letos; 500 milijonov dolarjev naj bi dobili novih posojil od vlad, 270 milijonov dolarjev posojilo od svetovne banke in 250 milijonov dolarjev posojila za premostitev (dobili bi jih naj od banke za mednarodne poravnave v Ženevi). Trak, ki povezuje paket s to dolarsko injekcijo, naj bi zavezal Mednarodni denarni sklad. Vendar pa nihče noče napovedati dneva, kdaj se naj bi to zgodilo. Vsi pa so prepričani, da se bo to zgodilo v teh dneh. Ko bi le nova posojila znali pametno uporabiti... 6. STRAN - NOVI TEDNIK Pionir bo mladinec v večini občin pripravlja- jo mladinci maja sprejem pionirjev v mladinsko orga- nizacijo, na našem območju pa so se v šentjurski občini odločili, da osmošolce sprejmejo v svoje vrste sep- tembra. Novost pripravlja- jo tudi v žalski obini, kjer bodo letos pripravili še po- sebej slovesne sprejeme. Sprejeme pionirjev v mla- dinsko organizacijo bodo mladinci vključili v siceršnje praznovanje meseca mlado- sti, v vseh občinah pa na ob- činskih konferencah Zveze socialistične mladine pripra- vijo tudi kratko predstavitev svoje organizacije, V večini osnovnih šol se učenci sku- p^ s svojimi mentorji odlo- čijo, da jih mladinci obiščejo in se z njimi pogovorijo o de- lu in nalogah, ki jih čaks^o kot bodoče mladince. V žalski občini bodo letos pripravili sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo ta- ko, da bodo na slovesnost povabili tudi starše sedmo- šolcev, za vse pa pripravljajo pogostitev. Po končanem sprejemu bo za novopečene mladince tudi zabava s plesom. V šentjurski občini se bo- do тгуа zvrstili prikazi kul- turne ustvarjalnosti pionir- jev, konec meseca in v začet- ku junija pa pripravljajo še mladinske konference po os- novnih šolah. Pionirje pa bo- do mladinci v svojo organi- zacijo sprejeli v začetku pri- hodnjega šolskega leta. Sprejem pioni^ev v mla- dinsko organizacijo v celjski občini pripravljajo člani sve- ta za vzgojo in izobraževanje pri občinski konferenci mla- dih. Obiskali bodo posamez- ne osnovne šole in se pogo- vorili s sedmošolci, le-ti pa bodo sprejeti v mladinske vrste 25. тада. V prihodnjem tednu bodo pionirje sprejemali v mladin- sko organizacijo tudi v ko- njiški občini, kjer ima vsaka osnovna šola tudi pokrovite- lja, delovno organizacijo, ki poravna stroške za slovesne sprejeme. Letos bo še pose- bej slovesno v Tepanju, kjer odpirajo nove šolske pro- store. Sprejem pionirjev v mla- dinsko organizacijo bo 25. maja tudi v šmarski občini, kjer za pionirje prav tako pri- pravljajo krajše slovesnosti s kulturnim programom, mladinci pa se bodo z njimi predhodno pogovorili o de- lovanju in organiziranosti Zveze socialistične mladine, IVANA FIDLER Na Polzeli in v Preboldu so se odlečili za samoprispevei v dveh krajevnih skupno- stih žalske občine, na Polze- li in v Preboldu, so se kraja- ni v nedeljo na referendu- mih odločili za uvedbo kra- jevnih samoprispevkov. V Preboldu se je glasova- nja udeležilo 98,6 odstotka upravičencev, za uvedbo sa- moprispevka pa je glasovalo 62,16 odstotkov upravičen- cev. Tudi udeležba na Polze- li je bila dobra - 92-odstotna, za podaljšanje kr^evnega samoprispevka pa je glaso- valo 58,8 odstotka upravi- čencev. V obeh krajevnih skupno- stih so se odločali predvsem za financiranje nekaterih ko- munalnih potreb kot so ure- ditev cest, vodovoda, telefo- nije, pa tudi za boljše delov- ne pogoje obeh osnovnih šol. Oba kraja sta se v preteklo- sti sorazmerno hitro razvija- la, ob tem pa so se nakopičili mnogi problemi, ki bi jih bi- lo nemogoče razrešiti brez pripravljenosti ljudi, da za skupni razvoj prispevajo del svojih dohodkov. V Prebol- du doslej krajevnega samo- prispevka še niso imeli, saj se za njegovo uvedbo pred dvema letoma na referendu- mu niso odločili. Ni treba po- sebej poudarjati, zakaj. Ta- krat program ni bil dovolj dobro pripravljen in krcani v njem pač niso videli nič takšnega, da bi bili z^ pri- pravljeni prispevati del osebnih dohodkov. Токђ bila akcija povsem dru¡ zastavljena, ljudje spoznali, da bodo za гљ kaj prikrajšani, če se ne ^ odločili za samoprispe^ Na Polzeli, kot že rečeno so se odločali o podajij krajevnega samoprispevlj V vsakem primeru pa v^ zapisati, da so ljudje Id zaostrenim razmeram in danju življenjskega stan^ da, še vedno pripravljeni] spevati del svojega detia za skupni napredek, zlj še, če vedo, za kaj vse bo; menjen njihov denar. Priij Prebolda in Polzele to p^ ЈЦЈе. JANEZ VEDEN Mladi tehnilci v Domžale Konec tetina bo republiško srečanje v Radečah je bilo v četrtek območno srečanje mladih tehnikov osnovnih šol. Na os- novni šoli Marjana Nemca se je zbralo 161 mladih tekmo- valcev, ki so predstavili svoje znanje v dvanajstih tekmo- valnih disciplinah. Tekmovarye pa je bilo pri- ložnost tudi za mentorje, da neuradno izmenjajo izkušr\je pri svojem delu. Ротагцкаг\|е denarja na šolah se pač najprej pozna pri izvajanju tistih pro- gramov, ki niso nujni za nemo- teno redno šolsko dejavnost in med ryimi so tudi razni tehnič- ni krožki, âole s svojim skrom- no odmerjenim denarjem niso več zmožne slediti tehničnemu razvoju, zato se morajo men- torji in učenci toliko bolj izka- zati tudi z iznajdljivostjo pri za- gotavljar>ju potrebne opreme in materiala. Letošr^ji izdelki in naloge sicer še niso odražali finančnih stisk šol in z njimi vred tehničnih krožkov, mogo- če edinole v slabi udeležbi v ta- koimenovanih novih dejavno- stih. Že konec tega tedna bo repu- bliško tekmovarye v Domža- lah, kjer se bodo pomerili naj- boljši z območnega srečanja. To so: Zvone Pešič in Matej Šošterič iz Celja z raziskovalno nalogo. Zvonko Srebočan iz Žalca z zagovorom elektron- skih naprav, Zdravko Ferlež iz Šentjurja v disciplini modelar- skih raket, z jadralnim mode- lom A-1 Gregor DoUnšek iz Žalca, z ladijskim modelom MČ-1 Aleš Dobnik iz Šentjurja, z izdelavo elektronske naprave Jože Ramšak iz Titovega Vele- ria in Matjaž Lojen iz СеЦа, v amaterskem radiogonome- trirarxju Miro Skotjanc iz Tito- vega Velei^a, v nalogah iz obrambe in zaščite Urban Pirkmajer, Dani Petrovič in Urban M^cen iz Ceha, v novih dejavnostih Matej Šošterič in Igor Jaznec iz Celja, z »Lesko« modelnem Tomaž Pungart- nik iz Titovega Veleria, v splošnih računalniških pro- gramih Trampuš iz Titovega Velepja in v tehničnih progra- mih Saši Drame iz Šentjurja. Zgornja fotografija pa je na- stala na petem srečar\ju mla- dih tehnikov osnovnih šol ob- čine Žalec. Tekmovarye je bilo na osnovni šoli v Braslovčah, na njem pa je sodelovalo 120 učencev. Tokrat starešine na terenu Zveza rezervnih vojaških starešin Slovenije in Občind konferenca ZRVS Žalec sta v minulih dneh po kr^evri organizacijah Zveze rezervnih vojaških starešin pripravi reševanje taktične naloge »Vod v naskoku na utrjen objeki Tokrat je bila vaja na terenu, udeležilo pa se jo je ^ rezervnih vojaških starešin. Na sliki: Stane Skok (na let daje eni izmed skupin navodila za nalogo v Malih Bri slovčah. T.TAVČA Vida Bul Prava mravljica je. In še to vedo domačini povedati, da se ta ženska sploh ne stara. Polna je energije, prekipeva od želje po ustvarjanju, delo- vanju, vedno je dobre volje, vedno pripravljena pomaga- ti. Če bi v Kostrivnici sesta- vili lestvico najbolj priljub- ljenih krajanov, bi bila Vida But prav gotovo na prvem mestu. V Kostrivnico je prišla kot rosno mlada učiteljica. Bili so to časi, ko si učitelj ni mo- gel sam izbirati кггца oziro- ma šole. Morala je zapustiti rojstni Šentilj in začeti v kra- jih pod Bočem. Učiteljico Vi- do so imeli kostrivniški šo- larji vedno zelo radi. Veliko jih je naučila, tudi tistega, kar ni bilo v učnih načrtih. Kmalu je prišla na vrsto tudi družina in Vida But je posta- la Kostrivničanka, ki se je kot učite^ica v tem kraju tu- di upokojila. Danes je ni prireditve, pro- slave ali podobnega v kraju, kjer bi ne bila zraven kot or- ganizatorka, mentorica ali kako drugače. Vseskozi je aktivna v kulturnoprosvet- nem društvu, kje vodi svojo folklorno skupino in oživ^a stare pesmi in plese. Precej časa ji vzamejo tudi opravila tajnice Društva upokojencev v k^u, aktivna je v organi- zaciji Rdečega križa, stopila je v vrste zeliščaijev. Nepre- stano je povezana z ljudmi in naravo. Kot bi se bala za vsa- ko mrnuto, se loteva vsega. Če je treba, napiše plakate, ki vabijo na prireditve, po- maga polepšati dvorano, na- redi skice za razstavo. Vsega se loti načrtno in vse do po- tankosti izpelje. Nek^ je v njej tudi pesniške žilice in mimogrede ti napiše verze, namenjene kostrivniškim upokojencem, zelišči^em... O Vidi Butovi slišiš zares vse n^lepše in najbolje. Kar neverjetno je, da se v teh pe- tintridesetih letih ni zameri- la nobenemu Kostrivničanu. In ker vsakdo pove, da je za nameček še zelo skromna, smo tale zapis o njej sestavili s pomočjo domačinov. Upa- mo, da nam tega ne bo zame- rila. MARJELA AGREŽ Gasilec Je vsak četrti občan Gasilstvo v Gornji Savinj- ski dolini ima bogato tradi- cijo, saj so lani praznovali že stoti rojstni dan mozir- skega gasilskega društva. Vsak četrti občan mozirske občine je član gasilske orga- nizacije. Njihova dejavnost je zelo uspešna na vseh ravneh. Gornjesavinjski gasilci na- predujejo tudi kadrovsko, згц se je članstvo v organiza- ciji v zadrTjih letih povečalo za več sto članov. Zato na- menjajo precejšnjo pozor- nost tudi izobraževanju. Uspešno sodelujejo z vsemi družbenimi dejavniki v obči- ni in širše. Razvijajo tudi so- delovanje z gasilskimi zveza- mi na Ravnah, v Titovem Ve- lenju, v Žalcu in Celju. V zadrtem obdobju so zgra- dili ali prenovili več gasil- skih domov, nabavili 12 vo- zil, deset motornih črpalk in podvojili število metrov tlač- nih cevi. Imajo 16 prenosnih radijskih postaj. Na področ- ju preventive so dejavni v vzgojnovarstvenih ustano- vah in gospodinjstvih. V zad- njih štirih letih so v času su- še oskrbeli krajane z več kot milijon litri vode. Nezado- voljni pa so z zavarovalno politiko, ki za gasilska vozila ne predvideva posebnih olajšav. Zaradi vsestranske dejav- nosti gasilcev, je pomoč ga- silskim društvom predvide- na tudi v krajevnih progra- mih IV. samoprispevka. BRANE JERANKO V Trnovilaii so praznovali Na sliki je ena izmed razstav - razstava kmečkega orodja, ki so jo organizirali krajani krajevne skupnosti Trnovlje v Celju. Na ta način so obeležili svoj krajevni praznik, ki je potekal od srede 11. do nedelje 15. maja, obogatili pa so ga z mnogimi kulturnimi in športnimi prireditvami. Poleg omenjene razstave so pripravili še tri: likovno, kjer sta razstavljala dva likovnika, čebelarsko, v sodelovanju s tremi čebelarji ter razstavo ročnih del, kjer je enajst avtor- jev prineslo na ogled preko petdeset ročnih izdelkov. V goste so prišli tudi Ljutomerčani in zaigrali komedijo Marina Držiča Tripče de utolče. Na osrednji proslavi, v soboto, 14. maja so podelili prizna- nja krajevne skupnosti osemnajstim krajanom, v kulturnem programu pa so sodelovali moški zbor Libela iz Celja, ki ga je vodil Ivo Knez ter dijaki pedagoške gimnazije z recitalom Revolucija, katerega avtorica in režiserka je bila profesor Ljudmila Kajtner, Kruševčani v Grižah Krajevna skupnost Griže j že tri leta pobratena s krajej no skupnostjo Radomir Jeki Ijević iz Kruševca. Delegaci pobratene krajevne skupi sti bo konec tega tedna ol skala Griže. V soboto ob 20. uri se 1 dramska skupina iz Kruševi predstavila Grižanom v гч^ vem domu Svobode, kjer bo pripravili tudi razstavo o S bodištu, parku v KruševcuJ opozarja na žrtve druge w tovne vojne v tem окоШ Kruševčani tako vračajo obô ženskemu pevskemu zboru i Griž, kije lani obiskal pobrat« no krajevno skupnost. . JANEZ VEDEND Prvo kajak ski tekmovanje Pod pokroviteljstvej Skupščine občine Mozirje« v izvedbi Rekreacijsko tdj stičnega centra Golte M v soboto in nedeljo pripra^ v Gornji Savinjski dolini F vo kajak ski tekmovanje. Smučarji bodo pričeli s movaryem v soboto ob 15.30^ to na plćizu pod Plaryavo, k^r kaški spust od Struge do nega pa se bo pričel v nedeU ob 11. uri. Proga bo dolga s^ kilometrov. Tekmovalci se do pomerili v različnih sk^P nah: ženske do 30 in nad 30 ter moški prav tako v skur do 30 in nad 30 let. V to^^ lahko tekmuje le po en tekf^ valeč. Kogar zanima to vo tekmovanje, se lahko vi na telefonski številki 111 in 831-867 Marijanu SK" JANEZ VEDEr'^^- 19. MAJ 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 7 praznovali roko v roki lioncem prejšnjega tedna •V poinu kulture v Smart- ^n) ol* Gorenja "'¿oiartnega ob Paki skupno ¡"'levili krajevni praznik. P,Vylturneni programu so na- \oO>'' učen®' osnovne šole '' ijov Letonja, med gosti pa tudi predsednik sloven- mladine, Tone Anderlič. y počastitev praznika so od- ^ tudi razstavo z naslovom r^rtno in okolica skozi čas, ^so jo s pomočjo domačinov fipravili kustosi muzeja ve- Liskega gradu Damjan Klja- S Janko Goričnik in Tone luVnikai Na proslavi so pode- ^ priznanja in bronaste znač- ^OF, ki so jih iz kr^evne Lpnosti Gorerye dobili Jože (ugonič, Franc Drofelnik in Polak, iz Šmartnega ob Paki pa krajevna organizacija gliis, Društvo Ljudske tehni- ,jin Štefan Bačovnik. O uspe- ^ obeh kr^evnih skupnosti if spregovoril predsednik ^pščine krajevne skupnosti ¿artno Ivan Atelšek, dolgo- itni direktor Согецја, in med iugim dejal, da so krajani pravili več kot 30 tisoč udar- jjlcih ur ter zgadili nove ce- te. vodovod in še marsikaj. I) otvoritvi razstave je pouda- [da so lahko ponosni na svo- preteklost in predmete, ki t zvesto hranijo nekateri kra- pi, saj je ohranjarye kulturne ¡diičine še kako pomembno I bodoče rodove. Pohvalil je di uspehe mladinske organi- cije in društev ter krcane )eh krajevnih skupnosti, ki ivijo in del^o v zelo dobrih ledsebojnih odnosih. 0 pomenu zgodovinsko et- Dgrafske razstave je sprego- (dl kustos Tone Ravnikar iz tovega Velei\ja in povedal, la si bo muzej na Vele дј skem udu prizadeval pripraviti po- »bne razstave tudi v ostalih Ujevnih skupnostih veleixj- le občine. S takšnimi razsta- œi želijo delavci Kulturnega Btra Ivan Napotnik, katere- 1 del je tudi grioski muzej, pri ideh vzpodbujati zanimanje zbiranje in ohranjanje kul- tne dediščine. Po kulturnem programu in ¡ledu razstave je mladinska tganizacija iz Šmartnega ob •ki pripravila v Domu kultu- ! pogovor s Tonetom Ander li- to- Mladi so želeli odgovore Wvsem na vprašanja o do- »tem gospodarstvu. Razstava bo v Domu kulture äprta ves mesec тгц, tako da jo bodo lahko ogledali tudi ^ani iz oddaljenejših za- «ov. VIKTOR KOJC Šola za praznik mladih Кдј je lepšega za mladež, kot sesti za svetlikajoče klo- pi v prostornih učilnicah no- ve šole, bi znali iz prve roke povedati malčki iz Tepanja od prvega do četrtega razre- da, ki so se v novo šolo v Te- panju preselili že pred dve- ma mesecema, »uradno« pa bo njihova po osrednji ob- činski slovesnosti, ki bo na praznični 25. тад na šolskem dvorišču. In ti, isti malčki bi znali tudi lepo pripovedova- ti, kako je bilo, ko so še sede- li v stari šoli, ki soji stropove podpirali stebri in vzbujali strah, da se bo zdig zdiò po- polnoma гагтдја1а. Domačnost starega ambi- enta pa so prenesli otroci s seboj v nove štiri razrede, pa tudi v razred za malo šolo in večnamenski prostor, ki je zdžo telovadnica, potem igralnica, pa tudi prostor za rekreacijo njihovih staršev. Po projektu Razvojnega centra Celje, kjer je arhitekt Friderik Polutnik v prikup- no m^hno šolo znal vkom- ponirati vse značilnosti кгдја in okolice, so izvajalska dela februaija lani zastavili Ingra- dovi strokovnjaki iz Sloven- skih Konjic s svojimi koope- ranti. Tako je nastalo za več kot 600 kvadratnih metrov uporabne površine, ki jo s svojim živ-žavom in zna- njem zd^ zapolnjujejo te- panjski otroci. Teh je zmer^ več, s^se kr^evna skupnost z novim naseljem nenehno mladi in od tod izvira tudi odločitev, da v кггуи postavi- jo novo šolo, ki bo pomenila kr^u utrip in življenje. Kra- jani so se za gradnjo močno zavzemali in pri tem niso dr- žali rok križem, pa n^si je šlo za dodatno zbiri^e de- naija ali pa za udarniški ho- ruk. Investitor je bila kr^ev- na skupnost Tep^e, na po- moč staji priskočili še delov- ni organizaciji Konus in Uni- or. Naložba je veljala 400 mi- lijonov din^ev, krajani so zbrali 13 milijonov dinarjev, v objekt je vgrajen tudi dinar iz samoprispevka in sredstva sklada za investicije v obči- ni. Zunanja, ureditvena dela so nastala z udarniškimi ak- cijami. Krajevna skupnost je prispevala še povsem komu- nalno opremljeno zemljišče. Tovornjaki avtobaze s Tepa- nja so kot prispevek za novo šolo na zamočviijeno grad- bišče zvozili kar 2200 kubič- nih metrov gramoza, ki ga je prav tako priskrbela krajev- na skupnost. Tako so torej v Tepanju z roko v roki gradili novo šo- lo in zato bo darilo za praz- nik toliko lepše! MATEJA PODJED V starem Veleniu razvili prapor RK " v krajevni skupnosti Staro Velenje so pred dobrim letom dni na pobudo sedanje pred- sednice Vide Pahor ustanovili odbor Rdečega križa. Vanj je danes včlanjenih že 339 kraja- nov. Pred časom so razvili svoj prapor, za katerega so sredstva prispevali krajani in delovne organizacije Gorenja, Veplas, Tiskarna ter zasebnika Sever in Zbičajnik. Razvitje prapora so povezali tudi s proslavo ob mednarodnem tednu Rdečega križa. V kulturnem programu so nastopili člani podmladka RK iz osnovne šole Anton Aškerc iz Titovega Velenja in harmonikar Samo Štih. L.OJSTERŠEK Pomagajmo! Humanitarna organizacija na sluhu prizadetih ljudi za celjsko območje nujno potre- buje nove prostore. Ker nima- jo za adaptacijo potrebnega de- narja, so za vsa dela poprijeli sami, zmanjkuje pa jim sred- stev za nabavo materiala. Za vse, ki bi tem ljudem radi pomagali, posredujemo njihov žiro račun: 50-700-678-45-447. Dominili Leskovar (človek je kot prazna knjiga, ki se odpre z rojstvom in ^katero življenje zapisuje svoje zgodbe. Začetek življenj- knjige Dominika Leskovarja iz Rogaške Slatine je vse kot vesel, s£{j mu je še kot otroku umrl oče, to pa je Pomenilo nenehen boj za preživetje družine in nič kaj ^°¿nato otroštvo. Mladostna leta je potem preživljal pri ^icu in z njegovo pomočjo seje tudi izšolal. Većina občanov ga pozna kot dobrega delavca v šmar- nem občinskem upravnem organu in potem kot strokov- ^ga delavca v skupnih službah samoupravnih interesnih ^jjpnosti gospodarskih dejavnosti občine Šmarje pri Jel- Vsakdo, kije kdajkoli imel z njim opravka, ga pozna človeka, kije vselej znal prisluhniti, svetovati, poma- Zato so ga cenili občani, zato so ga imeli radi njegovi °^elavci, kred ani, znanci in prijatelji. V njegovi družbi je uo vselej prijetno, saj je znal z zdravim humorjem stvari "^''ačati na lepše. ^f'red slabim letom dni še slutil ni, da ga je napadla ^Ozdravljiva bolezen, in koje zvedel zanjo, se ji je upiral p^se boril z njo. Do zadnjega je živel v upanju, da jo bo ^^'^agal, do zadnjega so upali'vsi, ki so ga poznah. Upali ђ.®' ^er se je med prijatelje in na delovno mesto vračal in poln volje do dela in življenja. je prišel dan streznitve, sončna majska sobota, in des Dominika Leskovarja ni več. Na petinštiri- i'eíe^^ ^^^злЈ je ostal list prazen, spomin nanj pa bo lep in MARIJA ČAKŠ strojna industrija TOZD TOVARNA KMETIJSKIH STROJEV, n.sol.o. Šempeter v savinjski dolini OBJAVLJA prosta dela in naloge 1. Struženje zahtevnih delov (3 delavci) Pogoji: - strugar - 2 leti delovnih izkušenj 2. Rezkanje zahtevnih delov (1 delavec) Pogoji: - rezkalec - 2 leti delovnih izkušenj 3. struženje enostavnih delov (6 delavcev) Pogoji: - strugar - 1 leto delovnih izkušenj 4. Posluževanje numerično krmiljenih strojev (5 delavcev) Pogoji: - strugar, rezkalec - 1 leto delovnih izkušenj 5. čiščenje oddelka in odvoz odpadkov (1 delavec) za določen čas nadomeščanje delavca, ki je v bol- niški Pogoji: - delavec brez poklica - 1 mesec delovnih izkušenj Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev po- šljite v 8 dneh od objave na naslov: SIP - Strojna industrija, 63311 Šempeter v Savinjski dolini. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po spre- jemu sklepa. 8. STRAN - NOVI TEDNIK 19. MAJ 198> Izkoristiti priložnost! Izvajanje zakona o kulturni dejav- nosti je relativno dobro. To s širokim pojmom zaznamovano trditev iz ene od ocen Izvršnega sveta SR Sloveni- je, lahko razumemo kot sprejemljivo, saj je tipičen primer naše vsakdanje delovne prakse. Relativno dobro je izraz, ki vsebuje zagate našega samoupravnega prakti- kuma, ki ga delovne organizacije na področju kulture živijo vsak dan. Pri- tožujejo se, da je zakon preveč norma- tivističen, premalo življenjsko pove- zan z družbenoekonomskimi razmera- mi v katerih živimo in kjer ni kultura nobena izjema in da je v njem še vse preveč elementov, ki so preveč nepo- sredno prepisani iz drugih delov zdru- ženega dela, ki im^jo drugačne organi- zacijske in celo tehnološke zahteve. Po drugi strani paje od leta 1984, ko je bil omenjeni zakon sprejet, praksa pokazala, da delovne oganizacije, ki se ukvarjajo s kulturno proizvodnjo, pre- malo izkoriščajo dane možnosti na drugih področjih oziroma niso uskla- jeni z zakonom o združenem delu, kar največkrat velja za kadrovsko politiko. Tudi v statutih je še nekaj »praznega prostora«, nepopolni so sveti, čeprav je bilo v isti sapi rečeno, da so se druž- beni sveti oziroma predstavniška tele- sa, ki naj bi zagotavljala širši družbeni interes, dobro vpeljala v delo in niso le na papirju. Razpravljale! so se zavzeli za to, da bi tudi na področju kulture še bolj kot doslej sprostili zasebne pobu- de, povečali kreativne pristope k sno- vanju določenih programov in poveča- li konkurenčnost. Te recimo ne manj- ka na področju video tehnike, kjer še vlada nered, n^več v obliki zlorabe avtorskih pravic. Za celjsko območje bi bilo zanimivo narediti primerjavo, kako izvajajo zakon tako poklicne ustanove, kot tisti, ki so nanj posredno vezani kot ustanovitelji - kako je z ob- činami, ki so dolžne skrbeti za naravno in kulturno dediščino, kako je s finan- ciranjem dejavnosti, ki so regijskega značaja pa imajo sedež v Celju ? Ob pripombi, ki je bila namenjena kulturnikom, češ, da se o svojem zako- nu premalokrat kritično izražajo - vse z željo, da bi ga dialektično spreminja- li, bi lahko rekli to, da se kaže potruditi in izkoristiti družbene spremembe - pa čeprav se bodo te nßjprej zrcalile v podobi normativnega urejanja. DRAGO MEDVED »Prešeren« uspešen v Mainhausnu Mešani pevski zbor ŽPD France Prešeren iz Celja, ki ga vodi dirigent Edvard Gorišič, je konec tedna sodeloval na veli- kem mednarodnem tek- movanju pevskih zborov v Zvezni republiki Nem- čiji v kraju Mainhausen- Zellhausen. Pokrovitelj zahodno- nemškega in mednarod- nega tekmovanja je bil dr. Walter Scheel, udeležba pa je bila na izredno viso- ki kakovostni ravni. So- delovalo je preko 40 zbo- rov s 5 tisoč pevci iz vsega sveta. V kategoriji meša- nih pevskih zborov, kjer je celjski zbor sodeloval v programu klasične in ljudske zborovske pesmi, se je predstavilo 18 zbo- rov iz 15 držav. Neguspešnejši je bil zbor Concert Chorus Uni- versity of the Phillippi- nes, ki sicer na enomeseč- ni turneji po Evropi pred- stavlja filipinsko zborov- sko pesem. Nagradi sta prejela še akademski zbor iz Špeinije in najbolj- ši zbor iz Zvezne republi- ke Nemčije. Celjski zbor se je skup^ z uglednimi zbori, kakršen je na pri- mer univerzitetni zbor iz madžarskega Szegeda, zmagovalec na številnih mednarodnih tekmova- njih, ali zboru iz švedske Uppsale, s poljskim, bol- garskim, češkim in drugi- mi zbori uvrstil v drugo kakovostno skupino. Nje- gov nastop je bil visoko ocenjen, saj je prejel od 100 možnih točk 89 točk (zmagoviti filipinski zbor jih je prejel 96). Stari gospodje se ne dajo v ponedeljek, 9. maja se je v Celju pripetil pomemben kulturni dogodek. V Likov- nem salonu so odprli razsta- vo slik staroste jugoslovan- ske moderne umetnosti - sU- kaija in grafika Milana Ko- njoviča (1898) iz Celju pobra- tenega mesta Sombora. Sam nisem prisostvoval otvoritvi, že takoj naslednji dan pa sem izvedel, da se je tam kar trlo ljudi. Zastopane da so bile različne družbene struk- ture; predvsem politiki, predstavniki medijev, huma- nisti ... Seveda se nikakor ne stri- njam z nekaterimi namigi, da ves takšen pomp nima nobenega opravka z umet- nostjo, saj mije docela jasno, da se družbeno ovrednotena umetniška scena lahko raz- vija le na takšen način in za- to pozdravljam prizadevanja vseh, ki so pripeljali Koiijo- viča v Celje. Torej Milan Konjovič - de- vetdesetletnik, katerega raz- stavljene grafike so datirane z letnico 1987! Rojeni Som- borčan, Vojvodinec, ki je svoje slikarske izkušnje na- biral v Pragi, na Dunaju, v Parizu in spet in spet v Voj- vodini; v njenih pejsažih, lju- deh in ambientih. O Konjevi- čevi ustvarjalnosti je bilo po- vedano že skorco vse izpod peres uglednih kritikov - ta- ko o njegovem temperamen- tu, koloritu, vitalnosti in tudi tipičnem ritmu, kije umetni- kov notranji odraz zunanje stvarnosti. Te lastnosti uvrš- čajo Konj o viče va razstavlje- na dela v bližino sodobnega neoekspresionističnega sli- karskega izraza, ki пгц bi pri- padal predvsem mladi gene- raciji. Že, že, če gledamo na ustvarjalni izid le skozi (po- navadi) kratkovidna očala trendov, če pa se znamo neo- bremenjeno zazreti v brez- časnost ustvarjalnega proce- sa, potem lahko uvidimo, da je takšen pristop izraz ustvarjalnega nagona, ki ob- vladuje predvsem umetnike, katerih ustvarjalna energija prodira skozi iracionalnost, čustvo in strast. In ustvarjal- ni izid se vedno nagiba (manj ali bolj) k avtohtonosti mate- rije medija. Že samo na na- šem ožjem področju lahko kot iz rokava stresem nekaj imen, ki sodijo v isti krog, kot Konjovičev ustvarjalni proces: Žgodnji Jaki, kom- pletni Jure Šarlah in samo- zatrti Konrad Topolovec. Kako so potem te zadeve po- stavljene navzven, je že dru- go vprašanje in se nemalo- krat nanaša na, v začetku te- ga zapisa, omenjeno umetni- ško sceno v lokalnem in se- veda tudi širšem družbenem okolju. Kdo pa so potemta- kem vzdramljevalci in nosil- ci le-te, je pa tako jasno - po- litiki in gospodarstveniki, če že kulturni uradniki ne pre- morejo toliko finančnih hor- monov, da bi jo vzpostavili. BORI ŽZUPANČIČ Mlademu pianistu na pot Pretekli torek so vsi, ki im^o radi glasbo in ki radi prisluhnejo tudi mladim, še ne uveljavljenim glasbenikom, bili priča kon- certu mladega pianista Klemena Golneija, učenca sedmega let- nika klavirja na Glasbeni šoli v Celju. Котад 14-letni pianist seje podredil zaupanju svoje pedagogi- nje in mentorice Žore Piklove, kije za ta koncert izbrala izjemno zahteven program, dopolnjen z recitalom. Klemen Golner pa ga je zelo dobro zaigral, saj je z odlično interpretâcijo, brez spomin- skih spodrsljcyev navdušil vse prisotne - strokovne glasbene pedagoge pa je prepričal, da na poti do pianista ubira pravo smer in pričakovati je, da bo njegova muzikalnost rasla z njego- vim delom. g ^ Plečnikov vodnjak bo urejen v gornjem trgu Šentjurja pri Celju se je zadrževalo več znanih mož. so bili doma Ipavci in Dušan Kveder-Tomaž, v obeh Ipav- čevih hišah pa so se znameniti gostje kar vrstili, celo skladatelj Johannes Brahms je bil v gosteh. Na Ipavče^/ini paje zapustil svoj neizbrisni pečat tudi mojster Plečnik. Razstava mojstra Plečnika potuje po sve- tovnih umetniških prestolnicah, za Plečni- kov izbor pa se trenutno zanimao tudi v dalj- nji Kolumbiji. Na našem območju si lahko ogledamo mojstrova dela na večih mestih kar v živo. Zato je presenetljiv pogled na neurejen, ta čas propadajoči Plečnikov vod- njak na dvorišču Ipavčeve hiše v Šentjurju, katere biedermayersko pročelje je prav tako obnovil mojster Plečn'Jc. Hišo ta čas odkupu- je od zasebnega lastnika šentjurska kulturna skupnost. Čeprav zadeva še ni pravno ureje- na, so obnovo vodnjeika že uvrstili v letni plan, obnovo Ipavčeve hiše pa v srednjeroč- ni. Tako bo Plečnikova dediščina »skrita« na vrtu pod Ipavčevo hišo, spet dobila zasluženi nekdanji umetniški lesk. BRANE JERANKO PRIREDITVE V kulturnem domu v Dobju pri Planini bo v nedeljo. > maja gostovalo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane. Uprj^^ rili bodo Molierovo komedijo Zdravnik po sili. Prosvetno društvo Zarja iz Šentvida pri Planini se i), v soboto, 21. in v nedeljo, 22. maja predstavilo domačetn, občinstvu s komedijo Francija Lipana Glavni dobitek. V občinski matični knjižnici v Žalcu bo v sredo, 25. maja^j 19. uri odprt razgovor s predsednikom RK SZDL Slovenji, Jožetom Smoletom. Pogovor bo na temo: Ideje mladih j, vredne vsaj toliko kot izkušnje starejših. V dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini bo juj, ob 18. uri revija otroških pevskih zborov občine Šmarje p, Jelšah, v torek, 24. maja ob 20.30 uri pa bo v zdraviliški dvoran Večer jugoslavenske folklore. Nastopila bo domača folkloru skupina Minerali. ♦ V domu kulture v Titovem Velenju bo drevi ob 20. Uf koncert New Swing Quarteta. V dvorani Glasbene šole v Celju bo jutri ob 19. uri konceti učencev glasbene šole, ki so ga pripravili ob 100-letnici glasb« nega šolstva v Celju. V dvorani Narodnega doma v Celju bo v soboto ob 19. ц^ koncert Mešanega pevskega zbora Zveze društev upokojence\ Celje. Ob 15-letnici delovanja Moškega pevskega zbora Prosvet nega društva Anton Bezenšek iz Frankolovega bo v soboto, 2l maja ob 19. uri v župnijski cerkvi v Vojniku koncert. Pev^ bodo svoj nastop izvedli ob spremljavi organista Janeza Kar^ V Savinjskem gaju se bo v soboto, 21. maja ob 10. uri dopoldan pričela prireditev s skupnim naslovom Ringa raja Na prireditvi bodo vzgojnovarstvene organizacije Mozirje prj, kazale pregled svoje ustvarjalnosti, v okviru likovne kolonijJl pa bodo ustvarjali n^mlajši. V kulturnem domu v Mozirju bo v sredo, 25. maja ob 9. mj Občinska revija plesnih skupin občine Mozirje. Na reviji bodo sodelovale plesne in folklorne skupine. V cerkvi na Ponikvi bo v nedeljo, 22. maja ob 16. uri koncert, na katerem bosta nastopila Ženski pevski zbor skladatelje» Ipavcev iz Šentjurja in Moški pevski zbor Oton Župančič ij Ponikve. V osnovni šoli na Polzeli se bo jutri ob 16. uri pričelo srečanje mladih literatov občine Žalec. Na srečanju bo nasto- pilo okoli 100 učencev osnovnih šol žalske občine. V Savinovem Razstavnem salonu v Žalcu bodo v sredo, 25, maja ob 9. uri odprli razstavo likovnih del učencev sedmih in osmih razredov osnovnih šol občine Žalec. V kulturnem pro- gramu ob otvoritvi bodo nastopili učenci osnovne šole bratov Juhart iz Šempetra. V avli Razvojnega centra v Celju je odprta razstava likov- nih del slikarja Radovana Mirazoviča. Razstava bo na ogled do 7. junija. V tiskarni doma kulture v Titovem Velenju bodo jutri ob 20. uri odprli razstavo slik akademskega slikarja Konradi Topolovca. Ob otvoritvi pripravljajo tudi predavanje Ane Seher: Vrnitev na daljni vzhod. Predavanje bo opremljeno z diapozitivi. V Likovnem salonu v Celju je odprta razstava slikarskih in grafičnih del Milana Konjoviča iz Sombora. Razstava ryegovih del bo odprta do 28. maja. V avli hotela Dobrna je na ogled razstava olj in tapiserij Cvetke Miloš. V knjižnici Edvarda Kardelja je odprta razstava o skladate- lju Antonu Schwabu ter o pisateljema Davorinu Ravljenu in Oskarju Hudalesu pod skupnim naslovom Trije iz naših krajev. V domu kulture v Titovem Velenju je odprta razstava akva- relov Alojza Zavolovška. Razstavo so pripravili ob umetnikovi 60-letnici, odprta pa bo do torka, 24. maja. V občasnem razstavnem prostoru Muzeja revolucije bodo v torek, 24. maja odprli razstavo Mladinske delovne brigade - zgodovina v eksponatih. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 12. in ob sredah od 14. do 17. ure. Mavrica nad trgom Uspela likovna kolonlia v Vojniku Pobuda Ljubljanske ban- ke - splošne banke Celje, da organizira med mladimi li- kovno kolonijo, sega zdíy že v tretje leto. Po Petrovčah in Slovenskih Konjicah, so bili letos soorganizatoiji te vse bolj široke in odmevne akci- je na osnovni šoU Bratov Do- brotinšek v Vojniku. V petek dopoldne je 78 učencev iz 39 osnovnih šol razpelo iznad risalnih listov nad Vojnikom mavrični lok barv in domi- šljije. Téma letošrije likovne ko- lonije je bila namreč prosta in je prav zato puščala domi- šljiji široko pot v likovni svet. Tako so lahko čopiči pod spretnim vodstvom mla- dih segali po motivih iz do- mačega okolja, pa tja dlje v eksotični afriški pragozd, do čisto preproste igre z žogo in umetelno oblikovanega nakita iz zlata za moške in ženske. Razen prijetne glasbe iz zvočnikov je bilo tisto do- poldne slišati le še potrkava- nje lončkov za vodo, škrca- nje papirja s škarjami in v zraku čutiti ustvarjalni li- kovni nemir. Mentorji mla- dih likovnikov s Celjskega niso vodili rok in idej mladih na tretji likovni koloniji, če- prav se je tu in tam naí izven pravila igre, ki je to ■ čelo prekršil. Izdelki mlad so presenetili, tako da je b v zadregi tudi strokovna i misija, ki so jo sestavlja Peter Krivec, Vinko Lev« Stane Petrovič in Mil^ Jurgec. Odločitev je bila ^ ka. Nagrajene pa so bil®'' be naslednjih učencev: ^ men Grubar iz osnovne^" Peter Špr^c-Jur, Žalec, N nije Kovačič iz osnovne ^ Vere Šlander, Polzela, ^ dreje Pušnik iz osnovne Ljubo Šercer iz Loč, V^^^ na BćOramija iz osnovne 5 Ljube Mikuša, Žalec, te Kupec iz osnovne Franja Vrunča, Shvnica , Rebeke Beve iz osnovne/ Fr^a Malgaja iz ŠentJ^' pri Celju. I MATEJA PODJ^ 19. MAJ 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 9 Stekla gradnja Atomske vasi ^ ßtomsklh toplicah že prvi kopalci QKolica Zdravilišča .(omske toplice v Podčetrt- L je postala veliko grad- Tam so konec prejš- ^fga meseca pričeli graditi turistični kompleks, Ipienovan Atomska vas. 5 to naložbo bo. Zdraviliš- ^ pridobilo 128 apartmajev Л70 ležišči, sodoben gostin- lü objekt površine 1300 kva- ^atnih metrov, v katerem u^tudi 9 sob za goste, trgovi- no, kegljišče, vinoteko in še ''seveda bo treba primerno ^rediti še okolico in no- tranjščino Atomske vasi, v nadaljevanje izgradnje zdraviliško-turističnih ob- jektov pa sodi obnova in po- večanje zdravstvenega dela v hotelskem objektu z dogra- ditvijo novega termalnega bazena za kopanje. Celotno naložbo so ocenili na 12,5 mi- lijard dinaijev, ZdraviUšče Atomske toplice Podčetrtek jo uresničuje s pomočjo so- vlagateljev. Do sediO so le-ti zagotovili okoli 6 milijard din, glavni investitor pa upa, da bo pridobil še več »bo- trov«, saj gre za program, ki je zelo zanimiv in obetaven. O tem govori zlasti podatek, da je Atomska vas v tem ča- su skorajda razprodana. V starem delu Zdravilišča so koncem maja odprh kopa- lišče, kije novo sezono priča- kalo z nekaterimi izboljšava- mi: ležalna površina je večja za 1.500 kvadratnih metrov, več pa je tudi zelenja, rož in sence. Predelali so tudi pla- stični otroški bazen, v kate- rem bo voda še bolj čista kot lani. Posodobili in uredili so tudi kamp za prikolice, zlasti kanalizacijo, vodovod in elektrifikacijo, m. agrež Sezona po sezoni Obračun uspešnosti zimske sezone so opravili tudi v Re- kreativno turističnem centru Golte. Njihove vlečnice so v minuli zimi obratovale 120 dni za skoraj 52 tisoč obisko- valcev. To je sicer maiy kot sezono prej, tudi smučarskim delav- cem z Golt sta jo namreč za- godla muhasta zima in ni^i standard občanov. Tako so bili skromnejši od pričakovanih tudi poslovni rezultati. Poslov- no leto 87 so na Golteh zaklju- čili s 754 milioni din^ev iz- gub, ki pa so jih znotraj Menca pokrih. Že v letošnjem prvem trime- sečju pa so na Golteh poslovali uspešno, zato upajo, da jim bo do pričetka prihodnje zime uspelo zgraditi tudi prepotreb- no dvosedežnico Smrekovec od hotela do Starih stanov. Za delavce Golt se torej prava de- lovna sezona šele pričerxja. BP KOMENTIRAMO lise za tolažbo delavskega razreda Na celjskem območju je bilo lani dobrih štiristo turi- stičnih prireditev, ki jih je obiskalo več kot 200 tisoč ¡fudi. Očitno so takšne prire- ditve zanimive, s^j jih letos na Celjskem napovedujejo ¡e več. Skupaj naj bi jih bilo, po dosedanjih prijavah so- deč, kar 450. To je vsekakor ^vilka, ki vzbuja vse spo- Hovanje in po številu tovrst- ¡lih prireditev zavzema сеЏ- àa regija vodilno mesto v Sloveniji. V brošuri, ki je pred dnevi izšla, izdala pa jo ¡(Poslovna skupnost za turi- m iz Celja, je zapisano, da bodo kar 220 razUčnih prire- ditev pripravih v zdraviliščih y Rogaški Slatini, na Dobrni, f Topolšici, Laškem in Momskih topUcah v Podče- trtku. K vsemu temu je treba prišteti še razne kulinarične večere v hotelih in gostiščih na širšem celjskem ob- močju. Od kod torej zanimanje obiskovalcev za vse to in pri- zadevanja gostinsko-turistič- nih delavcev? Osebni stan- dard vse bolj upada, priredi- tev pa je vse več. Ti dve ugo- tovitvi nekako ne sodita sku- paj, bi lahko kdo sklepal. Odgovor bi lahko verjetno našli predvsem v tem, da lju- dje enostavno nimajo več de- narja za letovanje ob morju ah kje drugje, kaj šele v tuji- ni, kamor so množično drve- U še ne tako dolgo nazßj. Ko- Ukor rezervnega denarja še ima večina delovnih ljudi, ga pač izkoristi za enkratne tu- ristične prireditve v bližnji okohci, to paje tudi vse. Bo- leča je ugotovitev, da letošnji resesi za letovanje ne zadoš- čajo niti za enodnevni penzi- on v kakšnem hotelu B kate- gorije na morju, ob tem pa so srečni vs^j tem, kjer so re- grese sploh dobih. Lepi časi so za naš delavski razed mi- nih, česar pa seveda ne mo- remo trditi za nižj sloj prebi- valstva zahodnoevropskih držav, ki v bistvu celo pri- hranidel svojega denarja, če se odloči za letovanje v Jugo- slaviji. Ob vsem tem ostane še edina možnost - obisk takš- nih ali drugačnih gostinsko turističnih prireditev v bUž- nji okolici in organizatorji se tega še kako zavedajo. Tudi zaradi tega obstoja bojazen, da bo prireditev vse več, vse bolj dvomljiva pa utegne po- stati njihova kakovost. Še zdaleč pa seveda ne gre me- tati vseh v en koš. JANEZ VEDENIK TURISTIČNO DRUŠTVO LAŠKO Odbor za pripravo in izvedbo tedna Piva in cvetja 1988 išče slovenski par, ki se bo poročil na sklepnj prireditvi v Laškem, 24. ju- lija, na Kmečki ohceti. Zainteresirani, prijavite se do konca maja na naslov: Turistično društvo Laško, 63270 LAŠKO. Poleg imena in priimka na- vedite še letnico rojstva, kraj bivanja in poklic. Javni izbor para bo 25. juni- ja v Zdravilišču Laško. DO »ASTRA - ALMERIA«, tovarna kože in obutve Zagreb, Nova ves 11, TOZD Trgovina Komisija za delovna razmerja TOZD Trgovina objavlja naslednja prosta dela in naloge prodajalec obutve (en delavec-ka) V PRODAJALNI ASTRA CELJE, Prešernova 8 Pogoji: srednja izobrazba ekonomske ali trgovske smeri. Delovnih izkušenj ne zahtevamo. Poskusno delo traja 2 meseca. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8. dneh po objavi na naslov DO ASTRA - ALMERIA TOZD Trgovina Zagreb, Nova ves 11 ali na naslov prodajalne ASTRA v Celju, Prešernova 8. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po poteku objave. »MIK« modna konfekcija Prebold vabi k sodelovanju v našo sredino več novih sodelavk za opravljanje prostih del in nalog KONFEKCIONAR I in II - ŠIVILJE Poleg splošnih morajo kandidatinje izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: - da imajo III. ali IV. stopnjo strokovne izobrazbe za konfekcionarje oz. poklicno šolo za šivilje ali kroja- čice - da imajo najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj na konfekcioniranju. NAGRAJEVANJE PO UČINKU, Z MOŽNOSTJO DO- BREGA ZASLUŽKA. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s pol- nim delovnim časom. Kot poseben pogoj je določe- no poskusno delo, ki bo trajalo tri mesece. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati v roku 15 dni po objavi del na naslov: »MIK« modna konfekcija, splošno kadrovska služba, 63312 PREBOLD. Kandidatinje bomo o izbiri pismeno obvestili v 30. dneh po opravljeni izbiri. PLANINSKI KOTIČEK Srečanje pri boinici »Ceile« v nedeljo je bil nad Ljub- nim ob Savinji zanimiv in dobro obiskan shod pri par- tizanski bolnišnici »Celje«. Shod, na katerem so se sre- čah borci, planinci in mla- dinci, so popestrili s kultur- nim programom Ijujpenskih osnovnošolcev in moškega pevskega zbora pod vod- stvom Alenke Kraljeve. Prisotni so posebno pozor- no prisluhnili pripovedi slavnostne govornice Lili Čerin iz Ljubljane, ki je zače- la v bolnišnici kot 15 letna partizanska bolničarka in je imela ob koncu vojne котад 18 let. V svojem nastopu je zanimivo opisala tragične dni v kirurško-sanitetni eki- pi XIV. divizije. Navzoči so bili tudi predstavniki sindi- kata celjskega Zdravstvene- ga centra in direktor dr. Žun- tar. Delavci celjskega Zdrav- stvenega centra imajo nad partizansko bolnišnico Celje patronat in tako bodo skupaj z ljubenskimi borci sredi ju- nija konservirali lesene ob- jekte zgodovinskega spome- nika in napravili pot od bol- nišnice do zgornje gozdne ceste. Srečanja se je udeleži- lo tudi nekaj preživelih ra- njencev in osebja bolnišnice »Celje«. Večina planincev je nadaljevala pot na vrh Trav- nika. V partizanski bolnišnici XIV. divizije se je zdravilo več kot 300 partizanov. Po- mladi 1945 je bila bolnišnica v Mrzlih vodah verjetno iz- dana, a so jo najprej pravo- časno rešili. Malo kasneje pa so jih okupatorji presenetili in požgali lesene objekte, ra- njence pa pobili. V spomin na ta tragični dogodek se vsako leto na tretjo majsko nedeljo pri bolnišnici zbere- jo na shodu planinci, borci in mladinci. Pohod na Travnik, združen s shodom pri bolniš- nici »Celje«, je organiziralo Planinsko društvo Ljubno ob Savinji. BRANE JERANKO Srečanje na Basaiišču v nedeljo se bodo planinci srečali na tradicionalnem sre- čanju na planoti v bližini Ba- sališča, na Paškem Kozjaku. Srečanja se udeležuje vsako leto več planincev. Organizator,Planinsko dru- štvo iz Vitanja, pripravlja tudi kulturni in zabavni program ter družabne športne igre. Sre- čanje bo v primeru deževnega vremena odpadlo, organizator pa priporoča planinsko opre- mo. Pristopne poti iz Vitanja, Socke, Vinske gore, Dobrne, Pake in Doliča so markirane, obstajajo pa še druge poti. BRANE JERANKO Na Olševo Planinsko društvo Celje, sekcija za izletništvo organi- zira v nedeljo, 22. maja vzpon na 1929 m visoko goro Olševo. Odhod planincev bo z red- nim avtobusom, ki odpelje proti Logarski dolini ob 7. uri in 10 minut, izhodišče vzpona pa bo pri Lašekarju (gostišče Firšt). Vzpenjah se boste mimo koče pod Olševo in mimo Po- točke Zijalke, od koder je do vrha še približno štiri ure. Se- stop planincev bo mimo izvira kisle vode in Klemenškove do- mačije v Logarsko. Orkog 20. ure zvečer pa se boste z večer- nim avtobusom vrnili v Celje. Opozorimo vas naj na to, da mora zaradi bližine državne meje imeti vsak udeleženec s seboj osebno izkaznico. Zah- tevajo tudi začasno dovolilnico za gibarye v mejnem pasu. Za- to je danes zadnji dan, da se prijavite na ta izlet. MOJCA AUŽNER 1. Termična obdelava ležajev Pogoj: V. zahtevnostna stopnja - metalurški tehnik (1 delavec) 2. Oblikovalec kovin - brusllec Pogoj: IV. stopnja strokovne izobrazbe - KV brusilec (5 delavcev) 3. Oblikovalec kovin - strugar Pogoj: IV. stopnja strokovne izobrazbe - KV strugar (3 delavce) 4. Pletenje 4-kotnega pletiva Pogoj: končana osnovna šola (1 delavec) 5. Sestava vzmetnic Pogoj: končana osnovna šola (3 delavke) Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Pod točko 1. in 2. je poskusno delo tri mesece. Kandidate vabimo, da svoje vloge z dokazili o izpol- njevanju zahtevanih pogojev pošljejo v 8. dneh po objavi na naslov SŽ, DO ŽIČNA Celje, Ipavčeva ulica 20, ali se osebno zglasijo v kadrovsko-splošnem sektorju. Dodatne informacije (3hko dobite po telefonu 31-931. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izbiri. 10. STRAN - NOVI TEDNIK 19. MAJ 198> Kmetle imajo svoji zvezi S stanovsko In politično organiziranostjo bo šlo lažjo naprej Javna kmečka tribuna, ki sta jo v četrtek v dvorani ljubljanskega kina Union sklicala inciativna odbora za ustanovitev Slovenske kmeč- ke zveze in Zveze slovenske kmečke mladine, je ponudila priložnost kmetom in njiho- vim somišljenikom, da pove- do vse, kar jih tišči. Poleg te- ga pa se je tribuna, ki naj bi bila le priložnost za odkrito in argumentirano razpravo, sprevrgla v ustanovno skupš- čino obeh Zvez. V зкогад petumi javni kmeč- ki tribuni, ki se je je udeležilo več kot tisoč slovenskih kme- tov, пексц sto pa jih je ostalo pred dvorano, s^j za vse ni bilo dovolj prostora, so sprva po- skušali odgovoriti na temeljna vprašanja, ali mora slovenski kmet resnično vselej le uboga- ti ali pa so morda že prišli toli- ko demokratični časi, da lahko tudi kai zahteva. V svojih zah- tevah so bili razpravljalci - spregovorilo jih je približno 40, prav toliko pa jih je bilo še prijavljenih za javni nastop - odločni, saj so menili, da si zaslužijo vsaj pošteno plačilo za opravljeno delo. Prav zaradi tega je pojasnilo profesorja Franca Zagožna, da lahko obe zvezi ustanovijo po določilih zakona o društvih, delujeta pa v okviru Socialistične zveze in ZSMS ter tako postaneta ne- odvisni, napredni organizaciji slovenskih kmetov, naletelo na številne odzive. Kmečki zvezi, ki se bosta bo- ili za napredek, boljši položaj slovenskega kmeta in s tem za gospodarsko in politično ena- kopravnost kmečkega stanu, morata biti denarno neodvisni, organizacijsko pa tako razveja- ni, da bosta nudiU možnost vključevanja prav vsakemu slovenskemu kmetu. Da Zveza slovenske kmečke mladine in Slovenska kmečka zveza ne ustvarjata pogojev za strankar- stvo, kar so poleg vračanja h kulaštvu in veleposestništvu nekateri že očitali pobudi za ustanovitev obeh stanovsko- političnih organizacij sloven- skih kmetov, je jasno povedal tudi predsednik Slovenske kmečke zveze Ivan Oman, ki je poudaril, da se tudi sloven- ski komunisti zavzemajo za so- cializem po meri ljudi - s tem pa seveda tudi po meri kmeč- kega človeka. Predsednik Zve- ze slovenske kmečke mladine Emil Erjavec - tudi na žalski problemski konferenci o kme- tijstvu, ki so jo pripravili mla- dinci, je prvi predlagal ustano- vitev obeh zvez - pa je zagoto- vil, da bodo mladi kmetje, ki bodo sicer organizirani znotraj ZSMS, tesno sodelovali s Slo- vensko kmečko zvezo in sku- paj rušili avtoritativnost in po- kroviteljstvo, ki ga kmetje ne potrebujejo. V razpravi so udeleženci jav- ne tribune pozdravili tudi be- sede beograjskega profesorja Dragana Veselinova, ki je kmete pozval, naj ne klonijo in ne popuščajo v svojih zahte- vah, saj so dovolj močni, boj slovenskega kmeta paje hkrati tudi boj jugoslovanskega kme- ta. Tako so bili že v tej razpravi preseženi očitki, da slovenski kmetje snujejo svoji organiza- ciji na nacionalni in ne teritori- alni pripadnosti. Slovenska kmečka zveza in tudi Zveza slovenske kmečke mladine bo- sta v svojih vrstah združevali kmete iz Slovenije, skupaj pa bodo kmetje poskušali reševa- ti vprašarxja, ki so v republiški pristojnosti, in hkrati dajati tu- di predloge za spremembe V javni kmečki tribuni, ki je bila sprva zastavljena le na ar- gumentirani razpravi, je kmalu prevladalo plebiscitarno mne- nje, naj slovenski kmetje nikar ne zgubljajo časa z besedova- njem, saj je za ustanovitev obeh stanovsko-političnih or- ganizacij že vse pripravljeno. IVANA FIDLER Ob koncu javne kmečke tribune pa so udeleženci sestavili tudi posebno sporočilo javnosti. Vanj so zapisali: »Več kot tisoč državljanov Slovenije, kmetic, kmetov in prijateljev kmečkega stanu, ki smo se zbrali na javni kmečki tribuni v Ljubljani, v celoti podpiramo ustanovitev obeh kmečkih stanovsko-političnih organizacij - Zveze slovenske kmečke mladine in Slovenske kmečke zveze. Javno tribuno razglašamo za ustanovni občni zbor obeh zvez in obema iniciativnima odboroma dajemo pooblastila upravnih odborov. Podpiramo tudi programsko izhodišče obeh organizacij, ki bosta terjali popolno gospodarsko, soci- alno in politično enakopravnost kmečkega stanu in tako pre- novo kmetijske zakonodaje in kmetijske politike, ki bo jam- čila gospodarsko, demografsko, kulturno in naravovarstveno oživljanje slovenskega podeželja, posebej najbolj ogroženih in opuščenih delov naše krajine. Prepričani smo, da bo zvezi v teh zahtevah podpirala vsa napredna in demokratična jav- nost in da bo morala oblast bolj poslušati glas kmetstva. - Kmetje, zbrani na današnjem shodu ne zaupamo več zvezni vladi. - Zahtevamo neposredne volitve vseh organov oblasti, na katerih bodo lahko politično organizirani kmetje kandidirali svoje predstavnike. - Zahtevamo ustavno-pravno varstvo družinske kmetije in zadružne lastnine ter odpravo zemljiškega maksimuma in vrnitev odvzete zadružne lastnine. - Zahtevamo odpravo kmetijskih, gozdarskih in lovskih monopolov. - Zahtevamo takojšen popravek odkupnih cen mesa, dru- gače napovedujemo »splošni slovenski živinorejski štrajk.« Škoda ostaja le približno ocenjena üprilska pozeba prizadela vinogradnike In sadjarje Natančnih podatkov in celovite ocene o nastali ško- di zaradi aprilske pozebe v občinah našega območja še vedno nimamo, izjema so le Slovenske Konjice in Šmarje pri Jelšah, kjer so posebne komisije posledice zmrzali poskušale ovredno- titi v din^ih. Ugotavljajo^ daje škoda iz- redno visoka - v koryiSki ob- čini presega 2 milijardi di- narjev, v šmarski pa skoraj 5 milijard dinarjev - vendar v vseh občinah kmetje niti niso prijavili škode na neza- varovanih kmetijskih zem- ljiščih. V večini občin so se odločili, da posledice zmrzali ocenijo le v odstotkih uniče- nega pridelka, saj menijo, da so to bolj realni podatki. Si- cer pa so imeli ocenjevalci škode precej težav tudi zara- di tega, ker vegetacija pov- sod ni bila enako razvita, na nekaterih poganjkih sadne- ga drevja pa se škoda pokaže šele v procesu rasti. Glede na naštete težave je bilo škodo, nastalo zaradi aprilske pozebe, izredno tež- ko ocenjevati. Vendar v sa- djarsko in vinogradniško usmerjeni občini Slovenske Konjice ugotavljajo, da je pozeba uničila 40 odstotkov letine v lastni proizvodnji sa- djarstva in v vinogradih. To pomeni približno 600 milijo- nov dinarjev škode, še do- datnih 200 milijonov dinar- jev škode paje zaradi pozebe mladega trsja. Pri kmetih- kooperantih oziroma na nji- hovem sadnem drevju, je zmrzal naredila za 300 milijo- nov dinaijev škoda, v vino- gradih pa še za več kot dva- krat toliko. Na 90 milijonov dinaijev ocenjujejo škodo na posevkih pšenice, še za do- datnih 30 milijonov dinaijev pa so prizadeti travniki in njive z drugimi posevki. V občini Šmarje pri Jel- šah ugotavljajo, da bo drugo leto zelo malo Virštanjčana, s^ je 80 odstotkov šmarsko- vii^taixjskega vinorodnega okoliša, kolikor ga pripada tej občini, aprilska pozeba hudo prizadela. Осегуцјејо, da je 230 hektarov vinogra- dov na Sladki gori, 180 hek- tarov na Tinskem in približ- no 600 hektarov v Virštanju pozeba v poprečju uničila za 80 odstotkov. Komisije, ki so oce^evale škodo v šmarski občini menijo, da je na Slad- ki gori in na Tinskem vinska trta poškodovana od 80 do 100 odstotkov, v Virštanju pa se poškodovanost trte . giblje med 60 in 100 odstotki. Ob pričakovanem pridelku 5 tisoč kilogramov grozdja na hektiir in predvideni ceni tisoč dinaijev za kilogram, pomeni 80-odstotni poprečni izpad pridelka nekaj več kot 4 milijarde dinaijev škode. Pri ocenjevanju nastale ško- de so upoštevali poškodova- nost glavnih brstičev. V družbeno organiziranem zasebnem kmetijstvu je na Šmarskem tudi 52 hektarov nasadov črnega ribeza, ki je bil prav v času pozebe v pol- nem cvete^u. Člani komisi- je so ocenili, da bo letošnji pridelek manjši od 80 do 100 odstotkov, izpad pa so oceni- li na 280 milijonov dinaijev. Komisije so ugotovile tudi polovično poškodovanost nasadov jablan, jeseni pa bo le četrtino pričakovanega pridelka hrušk. Škodo na ja- blanah in hruškah ocenjuje- jo na 85 milijonov dinaijev, ugotavljajo pa, da v eksten- zivnih nasadih jablan in na drugem sadnem drevju pri- delek ne bo bistveno manjši. Skupna škoda v zasebnem sektoiju šmarskega kmetij- stva znaša nekaj več kot 4 milijarde 500 milijonov di- narjev, celotno škodo pa so ocenili na 4 milijarde 615 mi- lijonov dinarjev, V drugih občinah škode zaradi aprilske pozebe niso natančno oceryevali, зкогад povsod tam, kjer so si komi- sije ogledale poškodovane kmetijske kulture pa ugotav- ljajo, da je uničenost pridel- ka več kot polovična. Kljub najbolj čmim napovedim o hudo prizadetih nasadih sadnega drevja v velerrjski občini, zdaj v Erinem pose- stvu na Tumu ocenjujejo, da bo letoSryi pridelek jabolk le za polovico manjši od priča- kovanega. Škodo, ki je vse- eno precejšr^a, so velenjski sadjaiji omilili s pravočasni- mi zaščitnimi ulcrepi, prav tako pa so v nasadih doslej že opravili zgodnji rez ja- blan, pognojili sadovnjake in drevje že tretjič škropili. Sadike cvetja in zeienjave Učenci kmetijske usmeritve na Srednji kmetijski živilski šoli že nekaj let na enoti v Šentjurju gojijo sadike cvetja in zelenjave. V okviru praktičnega pouka skrbijo za obširen vrt in rastlinjake ob šoli, s tem pa si nabirajo znanje za kasnejše kmetovanje in vrtnarjenje. Učenci triletne in štiriletne kmetijske usmeritve se v okviru praktičnega pouka na vrtu izmenjujejo med tednom od 7. do 18. ure, ob sobotah pa z delom zaključijo ob 12. uri. Goji)o sadike paradižnika, paprike in različnih vrst zelja, veliko dela pa imajo tudr s sadikami cvetja za okna in grobove. Pri delu, ki vključuje tudi pravilno pripravo zemlje na gredicah, jim pomagajo učitelji praktičnega pouka in vrtnarji. j y., Foto: EDI MASNEC KMETIJSKI NASVETI Opravimo prvo košnjo čim bolj zgodaj Zakaj čim bolj zgodnja košnja? Poleg paše, ki j, najcenejša krma za govedo in drobnico, moramo pri praviti krmo tudi za zimsko obdobje. Proizvodni kapaciteta naravnih pa tudi sejanih travnikov je raz lična po količini in po kvaliteti krme. Na količino it kvaliteto krme vplivajo različni dejavniki: 1. način izkoriščanja travnika 2. čas izkoriščanja (zrelost trav in detelj v ruši) 3. število izkoriščanj Način izkoriščanja ima pomemben vpliv na količine in kakovost krme. Strokovnjaki zato glede na čin boljšo izkoristljivost priporočajo kombinirani načir izkoriščanja (v istem letu menjava paše in košnje). Ob času košnje (paše) je odvisno ali bomo kosil mlado z beljakovinami bogato travo ali pa staro brez vredno travo. Glede na čas prve košnje (začetek paše je pomembna nadaljnja izkoriščenost našega travnika Čim bolj zgodaj spomladi Icosimo tem večje števili košenj ali paše imamo v celem letu. Izbrati najugod nejši čas za košnjo za seno ali siliranje ni tako eno stavno. Travna ruša je sestavljena iz različnih vrst trav detelj in zeli, ki dozorev^o v različnem času. Zat( moramo čas košnje določiti po fazi rasti tiste travm vrste, ki v naši ruši prevladuje. Čim bolj zgodaj kosimo, čas pred cvetenjem glavnil trav, več prebavljivih beljakovin vsebuje naša krma Več kot pridelamo beljakovin doma, manj močni krme moramo kupiti, cenejša bo naša prireja. V tabel bomo navedli par številk, ki jasno kažejo kako količini beljakovin s starostjo krme pada: Čas košnje Beljako- Celuloza % vine Mineralni snovi Mlada trava, košena 10.-14. maja 14,65 22,97 15,3! Trava košena 9. junija 11,16 34,88 7,91 Trava košena 26. junija 8,46 38,15 7,3. Iz tabele vidimo, da starejša ko je trava manj j< beljakovin in mineralnih snovi več pa je celuloz« (slama). Res je, da čim bolj zgodaj kosimo, pripeljemo domoA manj vozov krme, kot nekoč, ko smo kosili staro trave že skoraj slamo in je zgledalo veliko, vendar pa je t' krma veliko bolj kvalitetna in živina jo tudi raje je, sa je boii okusna. Torej, če opravimo prvo košnjo dovolj zgoda imamo potem še lahko 3-4 košnje ali pašo in tak bomo imeli še vedno količino krme in kvalitetnejš kot pa prej, ko smo kosili enkrat do trikrat. Ce pa hočemo pridelati tako kakovostno krmo morarno travinju dati tudi nekaj hranil, ne pa same jemati z njega. Spomladansko gnojenje je že oprav Ijeno. Po prvi košnji in po vsakem obhodu živine ш paši bomo gnojili s 40-60 kg čistega dušika na hektar Za dognojevanje lahko uporabimo 100-150 kg UREI ali 200 kg KAN-a ali pa NPK gnojila z dovoij dušika: 18:9:: -300kg 15:15:15-300-400 kg 13:10:12-400 kg 11:11:16-400-500 kg 10:30:20-400-600 kg Več ko gnojimo z N, več in bolj zgodaj moramo kositi. TATJANA MIKELN Zavod za živinorejo in veterinarstvo objavlja prosta dela In naloge referent prodaje v področju komerciale Pogoji: - VI. stopnja strokovnosti - višja strokovna izobrazba ekonomske ali komercialne usmeritve - 1 leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih Kandidat bo na objavljena dela in naloge sprejet za določen čas. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni od dneva objave na naslov: SOZD Hmezad, DO Mlekarna Arja vas, 63301 PE- TROVČE. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v roku 30 dni od dneva objave. 19. MAJ 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 11 I Kam gre celjsko igospodarstvo preveč površno in neko- rektno je pisanje O. P. iz Ce- lja, ki se je čutil dolžnega od- govoriti na moj prispevek »Kam gre celjsko gospodar- , stvo«, da bi bilo vredno v po- sameznih točkah odgovoriti 1 na njegove ugotovitve. Zakaj? Preprosto zato, ker I sem v svojem članku, sicer dovolj provokativnem, sku- jal opozoriti na nekatere probleme Celja, O.P. pa v svojem prispevku obrav- I nava predvsem pisanje in I pisca. Ob tem se ne zaveda, I da niti pisanje niti pisec ne moreta biti osrednja proble- i ntia Celja, temveč so to lahko . le nerešeni ali pa neučinko- ) vito rešeni problemi Celja- nov. Zato bi bilo smotrneje, ) da bi O. P. skušal drugače (če . lahko?) spregovoriti o pro- . blematiki Celja, ki sem jo na- kazal, ter jo osvetliti z druge- ) ga zornega kota. Površna na- ; vedba mojih aktivnosti in »dobronamerni« nasveti sta 1 izven območja obravnavane . problematike in ničesar ne ; prispevata k njenemu razre- i Sevanju. i Za razvoj Celja in naše družbe v celoti je že skrajni . čas, da se oglasi tudi drugi pol naše večno sive in samo- Î dopadljive vsakdanjosti za , razliko od takšnih, ki pred- " stavljajo le transmisijo ne- j učinkovitih vodilnih struk- . tur! Moj prispevek naj pri- j speva k oživljanju tega pola. Šele takrat bo Celje delovalo J kot magnet. ; Prav j e tudi, da stvari argu- ■ mentiramo. Naš argument - za danes, še bolj pa za jutri / - pa so samo finančno-eko- ) nomski rezultati, ki nam pmogočeuo ustrezno kvalite- j to življenja. To pa' delavec občuti vsakega 15., v kolikor inu tudi plačilnega dne ved- 1 no znova ne zamikamo. ' SILVESTER DREVENŠEK Na robu revšfiine 1 Oglašava se v zvezi s član- kom »Na robu revščine«, ob- I javljenim v 17. številki Nove- ga tednika kot prizadeta starša. V tem članku je bilo med drugim objavljeno, da prejema družina Anice in Blaža iz Slane socialno po- moč v višini 147.246 dinar- jev. In ker v Slancah ni dru- gega Blaža in Anice s šestimi otroki, kljub temu da poleg imen ni bilo priimkov, vsak točno ve (vsaj Teharčani in še dosti drugih), da nas »ži- vi« družba in še točno s koli- kimi denarji. Sed£y se že sliši: »Le kdo jih je dal v časopis, saj imajo dosti jesti in piti?« Zato bi rada nekatere stvari pojasni- la vsem, ki ste prebriili ome- njeni članek, s£Ù si od tega dne dalje skoraj ne upam več na cesto. Tudi v trgovini imam občutek, da so vse oči uprte v mojo nakupovalno košarico in vsak čas pričaku- jem, da mi kdo poreče: »Po- glej, to je tista, kiji mi živimo otroke!« Ali pa: »Poglej, sam črni kruh bodo jedh.« Moja košarica ponavadi res ni polna salam, raznih konzerv in podobnih dobrot. Vendar tudi naši otroci za vse to niso prikrajšani, saj se mi zdi bolj zdravo in, seveda, ceneje, če kakšno tako do- broto pripravim sama doma. Ko nas je prišel obiskat no- vinar, nas ni bilo doma. Bili smo na »vikendu čez soboto in nedeljo«, če temu smem tako reči. Odpeljali smo se namreč k bolnim staršem in sestri, da jim priskočimo na pomoč. Vrnili smo se pozno v nedeljo, bolj utrujeni kot spočiti. Ko sem zvedela za novinarjev obisk, sem se po- čutila osramočeno in poniža- no. Takoj v ponedeljek sem se oglasila na Centru za soci- alno delo, še vsa razburjena. Že takrat sem socialni delav- ki dejala, da če je pogoj za pridobitev te pomoči, da nas dajo v časopis, smo se le-tej prisiljeni odpovedati, s^ sem že marsikdaj slišala pri- pombe glede števila otrok in podobno. Tovarišica me je potolažila, da brez našega pristanka ne bomo prišli v časopis, kljub temu pa sem se čez dva dni oglasila še pri socialni delavki za Teharje. Razložila je, da novinar želi napisati reportažo, kako je danes težko ob vedno hitrej- šem porastu cen in da bo v časopisu popolnoma ano- nimno. Marsikaj bi se dalo rsizloži- ti, vendar ne na takšen na- čin. Ker po vsem tem v očeh nekaterih izpademo berači. To pa nikakor nismo! Toliko pač gledamo, da imamo pri hiši nujno potrebne stvari in da otroci niso prikr^šani. Skušava jih navajati na skromnost in na to, da je lah- ko nekdo, ki si lahko privoš- či vse potrebno in nepotreb- no, veliko bolj nesrečen kot nekdo, ki živi skromno in pošteno življenje. Ko sem videla članek v ča- sopisu, sem si skušala dopo- vedati, da vs^ priimka ni zraven. Čez par dni pa sem izvedela, da so nas ljudje vseeno prepoznali. Morda nas ta članek ni imel namena sramotiti, vendéu- se je tako zgodilo. Postavljeni smo bili v sodbo ljudem - na njihovo milost ali nemilost. In Ijuc^e si radi razlagajo po svoje, marsik^ obrnejo, dodégo. Odtlej nimam več miru! Zato sem se odločila za to pismo. Pa ne mislite, da želimo biti v središču pozornosti ali, da ne vem kam s časom. Želim le pojasniti nekatere stvari, da nas nekateri ne bi imeU za berače, drugi pa za tiste, ki z družbenim deneirjem boga- tijo. Če kdo misli, da imamo slabo vest glede prejetega denarja, se moti. Nismo ga nalagali v banko v obliki de- viz, ne gradili vikenda, ne nabavih dragega avtomobila ali razkošnega pohištva. Res pa je, da tudi »stradamo« ne in zato smo ga skušali pora- biti tako, da sem imela obču- tek, da živimo človeka vred- no življenje. Razkošja si kljub temu ne moremo privoščiti. Če ima- mo pri hiši star, polomljen avtomobil, mislim, da to ni luksuz, temveč potreba. Tu- di pri obleki in obutvi si luk- suza ne moremo privoščiti. Mode ne poznamo, zadovolj- ni pa smo z že nošeno obleko ali obutvijo, če jo dobimo od znancev. Kolikor je v mojih močeh pa skušam skrbeti, da smo dostojno oblečeni in čisti. Tudi o dopustu na mor- ju lahko le sanjamo, vendar zaradi tega ne tožimo. Pred leti sem se odpoveda- la svojemu poklicu (vendar ne iz lenobe), službi in s tem pokojninskemu zavarova- nju. Prav tako tudi porodni- škim dopustom, siO sem jih koristila le pri prvih dveh otrocih. Temu sem se bila prisiljena odpovedati, ker najbrž vsak lahko razume, kako bi trenutno štiri otroke vozili v vrtec in kakšni bi bih stroški za nas in verjetno tu- di za družbo, ker bi bih ver- jetno tudi v tem primeru po- trebni družbene pomoči. Ker pa bi to pomoč nakazovali v vzgojno varstveno ustano- vo, to ne bi prišlo v časopis. Če dobiš denar po pošti, pa je to povsem пекдј drugega! Poleg tega me je spremlja- la tudi zavest, da me otroci potrebujejo. Drugo pa je vprašanje, koliko koristi bi imela od mene delovna orga- nizacija, ker bi bila pri šestih otrocih velikokrat v bolni- škem staležu. Če je morda otrok bolan vsake tri mesece enkrat, bi to pri šestih otro- cih prišlo na vsakih štirinajst dni. Za pomoč smo prvič za- prosili pred približno tremi leti, ko je bil takrat 2-letni sinek hudo bolan. Potem sta težko zbolela še dva otroka. Niubrž lahko razumete, da je od tedaj tudi moje zdravje precej načeto. Toda, če bi pred leti slutila, da bomo iz- padli kot da beračimo za mi- le ščino, verjetno za pomoč ne bi nikoli zaprosila. Če smo družbi v breme in sra- moto, se bomo pač morali odpovedati tej pomoči, če- prav jo bomo pogrešali v ča- su vedno večjega porasta cen. Dostikrat sem že tudi sliša- la pikre pripombe glede šte- vila otrok. Vsem tistim v po- jasnilo, da so vsi in vsak po- sebej enako moji, najini. Vmes je veliko neprespanih noči in drugih težav, a če veš, za koga vse to, ni nič pretež- ko. Želiva le, da bi naša dru- žinska sreča ne bila nikoli skaljena, tudi za ceno denar- ja ne. Upamo in želimo, da obja- vite naše obširno pismo v neskriOšani in nespreme- njeni obliki. ANICA in BLAŽ REZAR Uredništvo: Iz nek^ vrstic v reportaži o vaši družini je nastalo zelo dolgo pismo, ki ga, žal, ne moremo objaviti v celoti, ker je prostor omejen. Razumljivo je, da ste na re- portažo »Na robu revščine« čustveno reagirali. Ljudje, ki smo jih predstavili v reporta- ži, n^ bi bih anonimni, zato tudi nismo objavili priim- kov. Očitno pa je bilo tudi tako podatkov preveč in so vas sosedje in drugi prepoz- nali. Ili je bila napaka, saj nismo hoteli konkretno predstaviti vaše (in druge) družine, ampak le, kako živi- jo ljudje z majhnimi dohod- ki, ljudje, ki bi jih na primer sediO napovedan padec osebnih dohodkov lahko pahnil v revščino. Menim, da vas reportaža ne sramoti in tudi za »bera- če« vas ni naredila. Denarna pomoč, ki jo dobivate, je sa- mo vaša pravica, tako kot imajo nekateri pravico do otroškega dodatka, varstve- nega dodatka k pokojnini, štipendije iz združenih sred- stev ipd. Vse te denarne po- moči so opredeljene v Samo- upravnem sporazumu o uresničeva^u socialnovar- stvenih pravic. Denarne po- moči prejema več tisoč ljudi v občini; skorEO vsakega če- trtega »živi družba«, če upo- rabim vaš (neprimerni) izraz. Potemtakem imamo v СеЦи kar številno armado »bera- čev«, če sprejmemo vašo kvalifikacijo, ki pa je popol- noma neprimerna. Denarne pomoči dobivioo ljudje, ki od svojega dela ne morejo ži- veti, vendar zato niso berači; ne pri nas, ne kje drugje v svetu. Vendar ni bil namen re- portaže, da bi razpravljali o tem, ker smo menili, da je to vsakomur (ali vs^ večini) popolnoma jasno. Hoteli smo le opozoriti, da živijo pri nas pošteni, delavni ljudje, a vseeno niméòo dovolj de- narja za človeka vredno živ- ljenje. Ljudi, ki se gibljejo »na robu revščine« (le zakaj se tako bojimo izraza »revš- čina«) pa je vsako leto več. Poglejmo samo celjske po- datke. Kar 2.300 upokojen- cev - vsak peti - dobiva var- stveni dodatek k pokojnini, 7.080 otrok delavcev, ki so zaposleni v celjski občini, dobiva otroške dodatke, 75 ljudi dobiva denarno pomoč za brezposlene, 596 družin ima subvencionirane stana- rine, 921 študentov dobiva štipendije iz združenih sred- stev, od tega 103 пгцvišjo šti- pendijo, ker jim je to edini vir preživ^anja ali pa so do- hodki v njihovi družini tako nizki, lani pa je socialno skrbstvo v Celju dodeUlo še 182 začasnih ali stalnih de- narnih pomoči in 295 enkrat- nih denarnih pomoči. Samoupravni sporazum ima za dodeljevanje vseh teh pomoči zelo stroge kriterije, ker je denarja za te namene realno vedno manj. Toda kri- teriji spet niso tako strogi, da bi morala družina trpeti la- koto in bi bila šele potem upravičena do pomoči. Na- men vseh teh pomoči je, da vsem zagotovi človeka vred- no življenje. Mogoče vam kakšen sosed gleda v naku- poveilno košarico, vendar ve- čina le mish drugače. Zato v vašo košarico sodi tudi kakšen »luksuz«. Tudi star avto ni nobeno razkošje, pač pa samo dokaz vaše varčno- sti in pridnosti. Sicer pa bi po podatkih celjskega social- nega skrbstva in glede na do- hodke, ki jih imate, lahko prejemali celo višjo denarno pomoč; namesto sedanjih 150.000 dinarjev ste upravi- čeni do 290.000 dinarjev. Vendar, kot smo že omenili, je za vse vrste družbenih po- moči vedno manj denarja, zato so kriteriji še strožji, kot jih predvideva že tako strog Samoupravni sporazum. Sprašujete se tudi, zak^ smo izbrali prav vašo druži- no kot primer. Namenoma smo izbrali poštene in delav- ne družine, kjer vzrok za slabše gmotno stanje ni delo- mrznost, pijančevanje ali кгу podobnega. Kot takšno so opisali vašo družino tudi na socialnem skrbstvu. Skratka, nihče vam ne oči- ta, da ste »berači«, nihče vam tudi ne krati pravic, ki vam gredo, lahko pa vam marsikdo z visokimi dohod- ki zavida vašo družinsko srečo. SREČKO ŠROT Na robu revščine v 17. številki Novega ted- nika (28. aprila) sem prebral članek »Na robu revščine« izpod peresa novinarja Sreč- ka Šrota. Prav zgrozil sem se, ko sem v njem prebral sestavek o družini šoferja Rafaela iz Pečovnika, kar je ena sama laž. Ta sestavek je hudo vznemiril vse Rafaelo- ve sosede, ki se povsem upravičeno sprašujejo, kje je Šrot dobil te lažne podatke in кдј je z novinarsko moralo in poštenostjo. Navedel bom samo пекад podatkov. Rafkova žena pre- jema 180.000 dinarjev social- ne pomoči (le zak^j?), 300.000 dinarjev dobijo otro- ških dodatkov, Rafkova ma- ma ima pokojnino, Rafko pa plačo. To je skupiO že kar ne- k^, vsekakor ne samo za vsakodnevno »mlatenje krompirja in zelja«, kot na- v£Òa pisec v reportaži. Poleg nekaj »skope zemlje« okrog hiše ima Rafko tudi veliko gozda, kar je pisec nameno- ma zamolčal. Ta gozd ome- njam le mimogrede, ker je prav v minulih dneh odpeljal oziroma prodal (za debele denarce!) več kamionov bu- kove hlodovine in пекцј ka- mionov bukovih drv. Kot »siromak« je Rafko pred do- brim letom dni kupil novo NIVO za 4,7 milijonov dinar- jev; avto pa žal še ne poganja voda. Lani je Rafko kupil tu- di lepo zemljiško parcelo (bojda za 7,4 milijone dinar- jev), v tem predelu Pečovni- ka pa je edini, ki je lani zmo- gel zajeten kup denarja za nakup telefona. Ker pred ne- kaj leti ni vedel, kam bi vta- knil denar, si je kupil traktor. Uredništvo: To je pismo enega izmed sosedov Rafka iz Pečovnika, pisec pa navíya, da je pismo napisid na prošnjo osmih hu- do vznemirjenih družin. Kljub temu sta se s pismi oglasila še dva soseda; vsebi- na je podobna, le malo manj natančno pišeta o vseh do- hodkih Rafka in družine. Pisma so dokaz, da stara slovenska navada, da sosed sosedu v lonec gleda, še ve- lja. Tudi star pregovor - če bi nevoščljivost gorela, ne bi potrebovali drv - še velja. To dokazujejo vsa tri pisma in »hudo vznemirjene dru- žine«. O novinarski morali in po- štenosti s piscem ne bom razpravljal, ker je, kot kaže, nek^ hudo narobe z njegovo moralo. Naj le povem, da sem »lažnive« podatke dobil na celjskem socialnem skrb- stvu. To pa je, preden je Ra- faelu oziroma njegovi druži- ni dodelilo pomoč, prej opra- vilo poizvedbeni postopek. V takih poizvedbah sodelu- jejo tudi socialne komisije v krajevnih skupnostih, kjer bolje poznajo gmotni položaj ogroženih družin, ker se iz izkazanih denarnih prihod- kov velikokrat ne vidi, kako družina živi. Izkušnje delav- cev celjskega socialnega skrbstva kažejo, da naletijo v ugotovitvenih postopkih na zelo slabo sodelovanje, ko pa kdo že dobi pomoč, zač- nejo leteti očitki; nevoščlji- vost takrat dobi konkretno (deneirno) podlago. Ta izkuš- nja se je potrdila tudi v tem primeru. Rafaelova družina trenut- no dobiva 150.000 dinarjev družbene pomoči (očitno je pisec pisma bolj površno po- gledal v sosedov lonec), gle- de na izkazane dohodke (v katerih je tudi katastrski do- hodek) pa bi lahko prejema- la 275.000 dinarjev. Pomoč prejema od 1. 1. 1987, že leto poprej pa je družina prejela enkratno denarno pomoč za nakup šolskih potrebščin. Takrat se je tudi začelo slab- šati socialno starye družine. Pomoč, ki jo dobivajo, je za- časna, ker je Rafko bolan in lahko dela samo štiri ure. Če se bo njegovo zdravstveno stanje izboljšalo, bodo njego- vi dohodki višji in verjetno ne bo več razlogov za druž- beno pomoč. Na socialnem skrbstvu so še enkrat pregledali Rafkovo gmotno stanje. Avto si je ku- pil že pred dvema letoma (staro za novo), ko še ni pre- jemal pomoči. Prav tako te- levizor in traktor. Vse to pa le dokazuje, da ni »lenuh in delomrznež«, kot ga je v pi- smu okvalificiral eden izmed sosedov, ampak delaven člo- vek, ki je to uspel kupiti k^ub skrbi za številno dru- žino. Rafko torej dobiva pomoč, ker so se zaradi njegove bo- lezni (bolana je tudi njegova žena) zma^šah dohodki dru- žine. Vsćo začasno. Bilo bi dobro, da se »hudo vznemir- jene družine« v sosedstvu pomirijo in začnejo gledati v svoj lonec. SREČKO ŠROT PRIVATNI SEKTOR Računalniško podprto vodenje poslovnih knjig obračun osebnih dohodkov in finančno svetovanje nudim takoj in po zmernih cenah. Dejavnost registrirana. Informacije po tel. št. (063) 711-417. 12. STRAN - NOVI TEDNIK Dan šole v luči šaha In življenja prednikov Dan šole le Ш1 ¥ Bistrici ob Sotll tokrat že devetlč Kot bi mignil je bilo leto naokoli in spet smo bili, to- krat že devetič, sredi življe- nja in vrveža na celodnevni osnovni äoli Marija Broz v Bistrici ob Sotli. Za tiste, ki to še ne vedo, naj vnovič zapišemo, da je 10. maja Dan šole v Bistrici ob Sotli. Učenci in učitelji praznuje- jo ta dan kot spomin na 10. maj v letu 1979, ko je tova- riš Tito zadnjič obiskal Slo- venijo in kraje svojega otro- štva, in ko je tega dne odpri vrata nove, sodobne šole. Pravzaprav je Dan šole ne- uradno tudi dan krajevne skupnosti Bistrica ob Sotli, saj je ta kraj s šolo, in seveda šola s krajem, tako zelo po- vezan, da je skorajda ni inte- resne dejavnosti na šoli, kjer ne bi sodelovali tudi križani. Življenje na šoli je skozi vse leto bogato in pestro. Dan šole pa je nekiikšna predsta- vitev šolskega utripa, aktiv- nosti, znanja in sposobnosti učencev. Ta dan tudi že de- vet let poteka v znamenju ša- ha, ki mu daje pečat množič- nost. Pravzaprav je to osred- nji dogodek dneva, ko se z mojstrom Francem Peš- cem in njegovim spremlje- valcem v šahovski simultan- ki pomeri množica učencev. Vsaka njihova dobljena toč- ka pomeni zanje velik uspeh, vreden zapisa v šolskih ana- lih. Takšen Dan šole je bil tudi v petek, ko so vso pe- strost dogajanja spremijali tudi člani sveta šole, sveta staršev, predstavniki krajev- ne skupnosti Bistrica ob Sot- li, najvišji predstavniki ob- činske skupščine in družbe- nopolitičnih organizacij ob- čine Šmaije pri Jelšah, os- novne šole iz sosednjega Ku- mrovca. Spominskega parka Trebče, Ljubljanske banke. Splošne banke СеЦе, Gore- njeve DO Gospodinjski apa- rati, predstavniki ŽTO Ceije ter Novega tednika in Radia Celje. Torej vsi tisti, ki s šolo Marija Broz v Bistrici ob Sot- li že vrsto let sodelujejo. Raziskovanje preteklosti Letošnji Dan šole je bil v znamenju raziskovalne de- javnosti na šoh. Razstava, ki sojo učenci pripravili, je bila najlepši dokaz, kako zelo so ti otroci povezani s prete- klostjo teh krajev, kako živo jih zanima življenje njihovih babic in prababic, dedov in pradedov. Vsaka raziskoval- na skupina je imela svojo na- logo in tako so v razstavnem prostoru našla svoje mesto pričevanja o kužnih zname- njih, o ženitovanjskih šegah na Kozjanskem, kulturne znamenitosti kr^a in okoli- ce, kruh, potice in sladice iz babičine kuhinje, nešteti ve- zani prtički ter starinski predmeti, kot so lanci iz gli- ne, burkle, krušni lopar, omelo, pehar, nečke, žličnik, model za šarkelj in še mar- sikaj. Podpis pomembnih listin četudi je sodelovanje s šo- lo potekalo že vrsto let, je bil poseben dogodek tega dne podpisovanje listine o stal- nem pokroviteljstvu oziro- ma sodelovanju z osnovno šolo Marija Broz v Bistrici ob Sotli. Tako je predstavnik Gorenjeve delovne organiza- cije Gospodinjski aparati podpisal listino o general- nem pokroviteljstvu šole, ŽTO Celje o pokroviteljstvu šahovske simultanke in Dneva šole. Novi tednik in Radio Celje je odslej tudi uradno pokroviteij šahovske simultanke in šolske novi- narsko-dopisniške dejavno- sti, delovna organizacija Spominski park Trebče pa pokroviteljica zgodovinsko- raziskovalne dejavnosti. Ženitev po Kozjansko Tako kot je bilo nekoč, so ob zaključku uradnega dela Dneva šole učenci pokazali, kakšne so bile v teh krajih šege in navade, ko so se mladci in mladenke ženili oziroma možili. Tudi to je bil prikaz dela raziskovalne de- javnosti na šoli in dela dram- ske skupine. Obenem pa je bil to lep kulturni in zabavni dogodek hkrati za vse tiste, ki so učencem ob koncu bur- no zaploskali. »Če se vam je dopadlo, pa še pridite v naš konec, S£o smo tu sami luštni ljudi doma,« so nas za konec z odra pozdravili in obenem povabili v pristni Kozjanš- čini. Dva poraza In štirje remiji Takšna je bera dveh celj- skih šahistov Franca Pešca in Marjana Novaka, ki sta se v telovadnici osnovne šole Marija Broz v Bistrici ob Sot- li spoprijela s kar 108 mladi- mi šahisti domače šole, kate- rim so se pridružili tudi štirje iz pobratene osnovne šole v Kumrovcu. To je bila že deveta majska simultanka, ki jo vsako leto po Titovi smrti odigra Franci Pešec s šolarji v šoli, ki nosi ime Titove matere - Marije Broz. Medtem, ko je prve si- multanke Franc Pešec i^al sam, pa si zadnja leta priza- deva, da k sodelovanju pri- tegne še kakšnega znanega šahista, da je za mlade šolar- je vsa stvar še bolj zanimiva in privlačna. Franci Pešec se je odločil, da bo igral simultanko s toli- kimi šahisti, kolikor bi bil Ti- to v tistem letu star. Letos naj bi tako v simultanki so- delovalo že 96 učencev, de- jansko pa jih je sedlo za ša- hovnice 108, 104 iz matične šole in štirje iz Kumrovca Šahirati so hoteli vsi, ki zngi' jo vsaj figure premikati, zd čenši pri najmlajših v 1. ra¿ redu (teh je bilo enajst) do tistih, ki bodo letos osnovno.^ šolske klopi zapustili (9). Si-' cer velika telovadnica bo kmalu premajhna, saj že zd^ niso mogli vsi šaha željni igrati v eni skupini. \ Vse skupaj se je začelo ne-' kaO minut čez deseto dopold- ne, ko je Franci Pešec otro- kom najprej demonstriral partijo, ki jo je dobil prejš^i dan na turnirju v Avstriji. Potem je sledil stisk roke z vsakim sodelujočim in za- čelo se je zares. Drobne gla- vice so se uprle v ploščo s be- lo-črnimi figurami, drugi so se zastrmeli v oba šahista, tretji so gledali v sosedovo ploščo in se pogova^ali. Franci in Marjan sta pridno nabirala kilometre, ko sta hodila od plošče do plošče in počasi izločevala mlade šahi- ste, ki so seveda vsi po vrsti morali priznati premoč na- sprotnika. Pa to niti ni toliko pomembno, kot videti, kako se pravi šah igra. Med šahisti pa je bilo le nekaj trmastih, ki so rekli, tudi mi znamo igrati in so jo udarili po na- sprotnikih zares, z vso silo in brez milosti. Šestim je tudi uspelo. Tako je Marjan No- vak, ki je prvič sodeloval v simultanki, moral kar dva- krat izobesiti belo zastavo in priznati, da je poražen. Ug- nala sta ga Jani Kunej iz 6. in Boris Nutkovič iz 8. razreda. Veselju ni bilo konca ne kra- ja! Franci Pešec je podpisal štiri remije in to s Sandijem Klakočarjem, Matejem Do- bravcem in Zdenko Ivačič, vsi 4. razred in Matejem Lo- jenom iz 7. razreda. Slovesno je bilo pri progla- sitvi rezultatov. Vsi, ki so re- mizirali in zmagali, so dobili diplome regijske šahovske zveze Celje, najboljšo igro pa sta poka^da pri Pešcu Zden- ka Ivačič, pri Novaku pa Bo- ris Butkovič, za kar sta dobi- la še posebni priznanji, sre- brnika, darilo celjskih Zla- tarn. Še eno uspešno sreča- гтје z mladimi šahisti na os- novni šoli M^e Broz v Bi- strici ob Sotli je za nami. MARJELA AGREŽ TONE VRABL Foto: EDI MASNEC Najdražji gostje bila tudi ¡etos Titova sestrična Ana Kostanjšek. Dragoceni predmeti iz življenja in dela prednikov, ena od raziskovalnih nalog bistriških učencev. S Francem Pešcem in Marjanom Novaicom so igrali Primož Mošet, Boštjan Duronjič, Saša Ivanuš, Katja Stadler, Joži Kralj, Andrej in Matjaž Geršak, Petra Mišja, Bojan Pregrad, Andrej Jakopina, David Cernelč, Joži Vračun, Polona Kovačič, Mateja Mihelin, Andrej Čemelč, Leon Hostnik, Franci Debelak, Tadeja Lenič, Danijela Pervarič, Boštjan Bratuša, Manuel Šter- lek, Miha Zorenč, Matej Vračun, Darja Kunej, Dani Bratuša, Zvonko Ivačič, Joži Kovačič, Boštjan Lojen, Marko Čerkuč, Matej Dobrave, Ervin Biderman, Primož Jazbec, Drago Zučko, Adrijan Černelč, Miha Robek, Matej in Simon Rogina, Mojca Zupane, Robi Babič, Boštjan Vračun, Suzana Pečnik, Rihard Mikhč, Zdenka Ivačič, Toni Čemelč, Bojan Ulčnik, Damir Der- varič, Renato Verbančič, Sandi Klakočar, Polona Vračun, Boris Fihpančič, Sandi Nerat, Vesna Vahtarič, Darko Požeg, Andrej Boštjančič, Bojan Ulčnik, Evald Gregi, Toni Kunej, Andreja Mišja, Miha Lojen, Bernard Požeg, Suzana Uršič, Bojan Pre- grad, Rok Rainer, Jožica Podlegek, Jožica Horvat, Monika Kla- kočer, Blaž Dobrina, Joži Hudina, Marija Juričko, Roman Jako- pina, Franci Robek, Alenka Božiček, Jani Kunej, Primož Babič, Milan Cerkuč, Boris Srednik, Oto Narat, Simon Narat, Domen Tominšek, Ivan Juričko, Boštjan Kunej, Peter Kunej, Jože Zorenč, Darja Gracar, Dragica Vračun, Cilika Dobrina, Sabina Vračun, Matej Lojen, Joži Butkovič, Gorazd Gregi, Maijan Požeg, Zoran Vahtarič, Roman PavUn, Joži Požek, Dani Kore- nini, Andrej Kramer, Iztok Horvat, Boris Butkovič, Tomaž Gabron, Peter Kunej, Srečko Pečnik, D^a Zorenč, Franci Čer- nelč, Piona Čander in Barbara Boštjančič. Pridružili so se tudi štirje mladi šahisti iz pobratene osnovne šole Kumrovec Andželko Fistrič, Tomislav Valent, Miljenko Tršan in Tomislav Župančič. „ДЈЈШ NOVI TEDNIK - STRAN 13 лзјргеј ustavil pred velikim panojem, na katerem so visele fiih fotoreporterjev Edi ja Masneca in Eda Einspielerja, ki ^pridno »škljocaia*<, nato odbrzela v Celje in se pravočasno (п/Ш svežnjem fotografìj. tso zdaj spoznali tudi Zibičani. Doslej so o njih samo slišali. Kar počno In ustvarjajo, ne obešajo na veliki zvon Z letečim uredništvom smo bill v kozjanski ZIbIkl v kraje, kakršen je Zibi- ka, bolj poredko zaidemo. V takih krajih ni velikih in zvenečih občinskih priredi- tev, v takšne kraje po- membni funkcionarji in drugi ugledni gostje pravi- loma ne pridejo, v takšnih krajih ni sej, sestankov in skupščin na visoki ravni, Zibika pa tudi že dolgo ni bila osrednji kraj šmarske- ga občinskega praznika. Na videz, vendar le na videz, se v takšnih krajih nič ne do- gaja. Ljudje v Zibiki in v njej podobnih krajih so pre- skromni, ali pa prenerodni, da bi o tem, kar počno in ustvarijo, obešali na vehki zvon. Zavedajoč se tega dej- stva, smo se odločili, da sku- paj s krzoevno skupnostjo, pripravimo leteče uredni- štvo in ustni časopis v Zibi- ki. Nismo pogrešili in nismo se ušteli, posebno prijeten občutek pa je, da smo bili dobrodošli v vsakem domu in da je bila dvorana na ve- černi prireditvi nabito polna. Kmet ima namreč v tem ča- su ogromno dela, ki se često potegne vse tja do poznih ve- černih ur. Bojazen pred na- pol prazno dvorano je bila zatorej odveč. Površna skica o ZIbIkl Zibika je lep, idiličen kraj na Kozjanskem in sodi med srednje velike krajevne skupnosti v občini Šmarje pri Jelšah. Na okoli enajstih kvadratnih kilometrih tega gričevnatega sveta je sedem zaselkov: Zibika, Zibiška vas, Orehovec, Vršna vas, Strtenica, Škofija in Pustike. V teh vaseh živi okoli 850 lju- di. Za marsikoga je delo na kmetiji edini vir zaslužka, nekaj pa je takšnih, ki se vo- zijo na delo v Šmaije, СеЏе, Štore. V Zibiki ni prav nobe- ne tovarne ali podobnega družbenega objekta, zato je zrak kristalno čist in narava še neokrnjena. Na to bi lah- ko bili Zibičani še posebno ponosni. Šola, dve majhni prodajal- ni, ena Jelšina, druga Hme- zadova, gasilski dom in maj- hen bife. To je vse in človek bi pomislil, da mora biti v tem kraju hudo dolgčas. Pa ni. In da je prav nasprotno, smo se lahko prepričali, ko smo se ves dan srečevali z ljudmi: skromnimi, prijaz- nimi', ustrežljivimi in ¡gosto- ljubnimi. Za te ljudi (kot menda kar za vse Kozjance) je značilno, da radi pojo in da lepo ubrano zapojejo, kadar se dobijo skupaj. In zraven seveda zaigrajo, najpogoste- je na dobro staro frajtoneri- co. Zato ni čudno, da sta v Zibiki dobili domovinsko pravico kar dve množični osredryi občinski glasbeni prireditvi: koncem maja Sre- čanje mladinskih zabavnih ansamblov in avgusta Sreča- nje narodnozabavnih ansam- blov šmarske občine. Pol stoletja zibiških gasilcev Poleg šole je gasilsko dru- štvo v Zibiki tisto, ki daje življenju v kraju glavno into- nacijo. Društvo je pobudnik prenekatere akcije in priteg- ne k sodelovanju veliko veči- no kr^anov. Lani so zibiški gasilci obeležili 50-letnico delovanja. Ob tej priložnosti so dobili novo orodno vozilo, svoj prapor pa so razvili tudi pionirji. Lep dom imajo, ki so ga te dni dogradili, in ni- kakor si ga ne lastijo. Dom gasilcev je dom vseh kraja- nov, društev in družbenih organizacij. Da se jim za pri- hodnost res ni bati, pove po- datek, da je v društvu kar 48 pionirjev-gasilcev. Šola z otroki, ki ljubijo svoj kraj v krajih, kot je Zibika, je šola niOtesneje povezana z dognanji, dogodki in ljud- mi. Sola v Zibiki, posajena na gričku, je mjyhna, lepa, prijazna. Da so jo po potresu leta 1974 solidarnostno zgra- dili Velenjčani, takoj pove vsak učenec. Šola ni popolna osemletka, že v šesti razred je treba v Šmarje. Po petih letih je takšno šolo težko za- pustiti. Da bi ti otroci svoje Zibike ne zamenjali za no- ben kraj pod soncem, smo se prepričali, ko smo se pogo- varjah z njimi, še več o tej navezanosti na kraj pa smo izvedeli iz njihovih zapisov o Zibiki in njenih ljudeh. Je za novinarja potrebno veliko šol? Ob prihodu v Zibiko so nas v eni od učilnic pričakali učenci. Če že imamo novi- narje v hiši, zakio bi te prilož- nosti ne izkoristili, so si rekli in nas povabili medse. Pred- vsem bi radi izvedeli, kako nastfOa časopis, kako nasta- jajo fotografije v njem, kako in kje se tiska Novi tednik. In radi bi spoznali novinarje, ki pišejo. O tem, kako nasta- ja radijski program, ni bilo vprašanj, s£u so se z rnim sez- nanili ob obisku v Šmarju, v tamkajšnji najstarejši slo- venski lokalni radijski posta- ji. Franček Pungerčič jim je na vsako vprašanje poskušal čim boij preprosto in nazor- no odgovoriti oziroma prika- zati. In potem so se vsula vprašanja iz radovednih otroških ust, kot sta tile dve: Je potrebno veliko šol, če hočeš postati novinar? in Kako postaneš novinar-do- pisnik v Izraelu? Po takšnih in podobnih vprašanjih smo se poslovili od učencev in se odpravili »na teren«, križem kražem po Zibiki. Večer med krajani Do zadnjega kotička polna dvorana gasilskega doma, pričetek prireditve, srečanja, ki smo ga poimenovali Ustni časopis. Za uvod razgibana skladbica z narodnozabav- nim ansamblom Šaleški fantje. »Provokacija« s krat- ko anketo ni uspela, kajti v tem kraju, izgleda, ni ljudi, ki bi bili s čim posebej neza- dovoijni. Po ustaljeni navadi so sledili kratki pomenki »le- tečih« novinarjev s svojimi sogovorniki, potem pa drugi, lahkotnejši del prireditve. Nastopili so zibiški šolarji in nam pripovedovali o Zibiki, Nataša Manček in Marjanca Smole sta zaigrali nekaj skladbic na citre, zapel je moški pevski zbor iz Zibike, krajani so navdušeno zaplo- skali pevki Majdi Petan, po- tem spet Šaleški fantje in kviz s štirimi prostovoljci, ki so trli težke orehe, ko so od- govarjali na vprašanja s po- dročja kmetijstva in nas z odgovori prijetno presene- tili. Tako sta dve uri našega prijateljevanja z Zibičani hi- tro minili. Odšli smo z naj- lepšimi vtisi o kraju, ki ga zdaj dobro poznamo in ki ga bomo postopoma predstav- ljali našim bralcem in poslu- šalcem Radia Ceije vse tja do poletja. V Zibiki smo bili: Ivana Fidler, Zdenka Stopar, Ja- nez Vedenik, Branko Jeran- ko, Tatjana Cvirn, Franček Pungerčič, Edi Masnec, Edo Einspieler, Marjela Agrež, Branko Stamejčič, Olga Pušnik, Bojan Pišek, Mitja Tatarevič in Mimica Kidrič (Radio Šmarje). MARJELA AGREŽ Foto: EDI MASNEC ¥ petja bi težko verjeli, da moški pevski zbor iz Zibike prepeva komaj leto dm. prej melje. Kdor je prišel prepozno, je moral stati. Pevka Majda Petan iz Celja je zares pela, le glasbena spremljava je bila posneta na magnetofonskem traku. Kot vedno, je tudi v Zibiki navdušila. Nataša in Marjanca sta z zvoki citer priklicali čar prete- klosti. Zibika je najlepši kraj na svetu, so nas prepričali naj- mlajši. 14. STRAN - NOVI TEDNIK 19. MAJ 198> Zdravo, priiatelii! Današnji pozdrav, ki je namenjen vsem vam, mladi dopisniki in bralci, je nekaj po- sebnega, saj prihaja od zelo daleč: iz Švice. Namesto običajnih besed, preberite tokrat na tem mestu pismi dveh učencev, Sloven- cev, ki živita in se učita v tujini. V kratkih pismih nam opisujeta svoje življenje v Švici. Imenujem se Sebasljan Planko. Rodil sem se v Švici. Stanujemo v Rafcu. Na Ljubečni pri Celju smo si zgradili novo hišo. Tam živi tudi moja oma Justika. Druga stara mama živi v Dobju pri Planini. Zelo rad prihéóam v do- mači кгсЦ. SEBASTJAN PLANKO Slovenska dopolnilna šola NEUHAUSEN Jaz sem Fredi Lekše in že 11 let in pol živim v Švici. V Švici se lepo živi, ampak ni tako lepo kot v Sloveniji, Iger imam veliko prijate- ljev in sorodnikov. Mi stanujemo v Kaltenba- chu. V Sloveniji imam BMX-a, v Švici pa ga nimam, zato grem rad v Slovenijo. Mi gradimo hišo v Leskovcu pri Krškem, v Švici pa stanu- jemo v bloku. Kadar potujemo v Jugoslavijo, se veselim, da bom videl botra, teto, bratranca in še druge sorodnike. FREDY LEKŠE Slovenska dopolnilna šola NEUHAUSEN Na potepu Nekega lepega jesenskega dne sem kot ponavadi prišel iz šole. Mamice in očija ni bilo doma. Ve- del sem, da si moram pospraviti sobo. Toda vreme je bilo tiiko le- po, da se za to delo nisem mogel odločiti. Vzel sem kolo in se šel vozit po vasi. Peljal sem se do vrtca in tam srečal Matjaža. Po- govaijala sva se, kdo ima boljše kolo. Jaz sem trdil, da je moj MBX boljši, Matjaž pa, daje nje- govo dirkalno kolo boljše. Dome- nila sva se, da greva s kolesi v Ce- ije na Griček. Peljala sva se po poljski poti do mosta, nato pa preko mosta po cesti na Griček. I^a sva prišla oba istočasno. Veliko sva morala pešačiti, ker je pot precej strma. Na Gričku sva srečala Marka in Boštjana. Imela sta žogo in začeli smo igrati nogomet. Bil je že mrak, ko sva z Matjažem odšla domov. Ko sva se peljala skozi gozd, je bila že skoraj tema. Matjaž mi je rekel, da ga je strah, кад bodo rekli doma, ker ni nič povedsd, kam je šel. Takrat sem se tudi jaz spomnil moje razmetane sobe in da nisem počakal mamice in oči- ja. Ko sva prišla v Leveč, je bila že trda tema. Pospravil sem kolo in se s strahom odpravil v hišo. Vstopil sem počasi, pridno poz- dravil in začel pripovedovati, kje sem bil. Mamica me je najprej grdo gledala, ko paje videla moje umazane hlače, je eksplodirala; hlače sem imel za v šolo. Poveda- la mi je, da me je povsod iskala in da jo je zelo skrbelo, kjer hodim in da se mi ni k^j zgodilo. Na koncu mi je naložila še kazen. V soboto naj bi odšel v kino gle- dat Supermana. To je odpadlo in tudi vožnja s kolesom za en te- den. Seveda sem moral takoj v posteljo. V postelji sem premi- šljeval, da nisva ugotovila, kateri ima boljše kolo in da tega ne bo- va mogla ugotoviti še teden ali dva. Sklenil sem, da tekmovaiye ponoviva, vendar bom doma prej povedal kam bom šel. MITJA KOGOVŠEK COŠ »Miroslav Širca« PETROVČE Mole sanje Sanjalo se mi je, da sem šla v gozd. Videla sem zigčka, lisice, medvede, kače, ptice. Ko sem gledala te živali, je mimo prišel neki mož. Jaz sem se ustašila. Pobegnila sem in šla domov. Ko sem se zbudila, sem videla, da so bile le sanje. MAJA ŠEPETA VC, 2. b OŠ Frana Кгадпса CELJE -POLULE Varna pot v šolo Okrog šole je vsako jutro zelo živahno. Največ nas pride v šolo peš, nekateri se pripeljejo z avto- busi ali s kombijem, ostali pa s kolesi. Najbolj varno prihajajo v šolo učenci, ki se vozijo z avtobusom in kombijem, ostali pa morajo vseg malo poznati in upoštevati prometna pravila in tudi promet- ne znake. Ker so o prometni var- nosti najmanj seznanjeni prvo- šolčki, morajo nositi rutice in, kadar je zjutraj temno, še kres- ničke. Te bi morali nositi tudi mi, ki smo malo starejši, vendar tega ne upoštevamo, ker se že čutimo odrasle. Učenci, ki se vozijo v šolo s ko- lesi, morajo imeti kolo brezhibno in se voziti po skrajni desni stra- ni ceste. Po cesti se vozimo brez luči, brez blatnikov, brez zvonca, na- mesto zavor pa nam služijo kar noge. Doma se potem čudijo, ker imamo tako izrabljene podplate. Ne upoštevamo prometnih zna- kov, niti pravil, vozimo se po sre- di ceste ali eden poleg drugega, to se pravi »navštric«, včasih pa imamo celo kakšnega sopotnika na prtljažniku. Seveda je zanimi- vo tudi to, če drvimo z največjo možno hitrostjo. V šoli imamo vsako leto pre- gled koles. Vsa brezhibna kolesa dobijo nalepke. Za konec pa še nekaj: pred šolo stoji prometni znak za krožno vožnjo. Nekateri učitelji tega znaka ne upoštevajo. Pot enostavno sekajo, nekateri pa celo tako pridrvijo, da nas, uboge učence, prav ustrahujejo. No ja, nihče ni popoln. SANDRA ZLOBEC in MOJCA JEZERNIK, 8. b OŠ Slavka Šlandra PREBOLD Rada voham cvetlice. Narisala NINA FIJAVŽ, l.r, OŠ STRANICE. Oonačka gora Au, ne hodi mi po nogah, hej, ej, ti stojiš na mojih. »Ja, kam pa greste,« smo v kričanju zaslišali glas za nami. Vsi smo v en glas zavpili: »Na Donačko!«. Možak se je prijazno nasmejal in odko- rakal dalje. Cesta se je vila med polji in sončno, a megleno jutro nas je vabilo v svoj objem. Kamorkoli smo pogledali, lepa urejena po- lja. Trave so se še vedno kopale v jutranji rosi. Hodili smo po ure- jeni cesti in se pogovarjali. Sonce se je dvigovalo vedno višje in viš- je, počasi se je pričela vzpenjati tudi cesta. Vsem je postalo vroče, zato smo se ustavili in kakor na ukaz dobesedno vrgli obleke s sebe. »To pa je že boijel,« smo se pogovarjali. Vsi zasopihani smo krenili daije. Gozd. Kako prijetno hladno je tam; zeleni listi se razpršijo nad našimi glavami, s čudovitimi gla- sovi so nam ptiči naznaiyali lep dan. »Pot pa tudi,« si rečem. Mal- ce smo posedli in nekaj malega zaužili, toda pot nas je klicala daije. »Končno,« smo vzkliknili. »Koča, klopi pred njo,« kot naro- čeno za nas. Posedli smo. Neka- teri so malicali, drugi so pili, ne- kateri pa so že kupili kartice in pisali. Ta počitek se nam je prile- gel. Kmalu pa smo se začeli vzpe- njati proti vrhu Donačke. Pot je bila izredno strma, tako da smo si lahko grizli kolena, kot bi rekli naši dedki in babice. Zopet smo hodili po gozdu, vijugasta steza nas je pripeljala naravnost na vrh, pa tudi veter je to naznanjal. Stopili smo na vrh. Sapa nam je kar zastala: »Kakšen razgled,« smo iztisnili iz grl. »Čudovito!« smo govorili. Tako smo gledali doline, polja, gozdove, ki so se raztezali pred našimi očmi. Ta slika mi bo ostala večno v spomi- nu. »Sedaj nazaj h koči,« sem de- jala prijateljicam. »Da,« so mi od- govorile. Razmišljala sem o pre- hojeni poti in spoznala, da sem močno utrujena, čaka pa nas še povratek... TINA KOLAR, 7a OŠ Frarya Vrunča CELJE-HUDINJA Atkina zanka Med štirimi predmeti ob Atki je ena tujek. Katera? Rešitev pošiji na dopisnici na NOVI TEDNIK, Trg V. kon- gresa 3 a, 63000 CELJE. Pri žrebanju za nagrado AERO bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo v našem uredništvu do torka, 24. maja 1988. V prejšnji številki ste morali razvozljati uganko. Rešitev je: POLŽ. Nagrado pa dobi: Barbi BASTIČ, Belovo 13 a, 63270 LAŠKO. Iz osnovne šole Antona Aškerca Titovo Velenje, smo letos dobili malo prispevkov. Bolj ko se bliža akcija Pionirji vrhuncu, bolj debele pa so tudi njihove pošiljke fotografij. V zadnji seriji izstopajo fotografije Benjamina Šelige, ki je posnel različne poglede sošolcev, se jim približal na najmanjšo razdaljo in seveda dobil zanimive izdelke. Nek^ teh »pogledov« bomo videli tudi na zakijučni razstavi Pionirji fotografirajo, ki bo od 6. do 12. junija v Muzeju revolucije v Celju. Kot rečeno, bomo za razstavo izbrali 60 fotografij, razdelili pa bomo tudi nagrade, ki jih pripravka Fotolik. Zato se nam tudi vsem kar malce mudi, saj pričakujemo vaše izdelke le še do 25. maja. Nekaj časa nam potem še mora ostati, da naredimo izbor, napi- šemo priznanja, razpošijemo vabila, postavimo razstavo... Urednik fotografije VIO TOZD VVZ »Janko Herman« Žalec - svet VVZ razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. pedagoški vodja OE Prebold 2. pedagoški vodja OE Petrovce Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še po- sebne pogoje: - pod 1. in 2. - da izpolnjujejo pogoje za opravljanje del vzgojitelja, učitelja ali strokovnega delavca - da imajo 3 leta delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok - da imajo organizacijske sposobnosti, s katerimi bodo prispevali k uresničevanju smotrov in nalog VVZ Rok za predložitev prijav z dokazili je 8 dni od izida razpisa na razpisno komisijo TOZD VVZ »Janko Her- man« Žalec, prijavljeni kandidati pa bodo obveščeni o rezultatih izbire v 15. dneh po končanem razpis- nem postopku. Kandidata pod 1. in 2. bosta izbrana za dobo 4 let. Komisija za delovna razmerja LI »BOHOR« TOZD ŽAGA IN FURNIRNICA ŠENTJUR PRI CELJU razpisuje prosta dela in naloge 1. vodja vzdrževanja vozil Pogoji: - končana delovodska šola - 2 leti delovnih izkušenj pri vzdrževanju tovornih vozil 2. kuharica Pogoji: - končana gostinska šola - 2 leti delovnih izkušenj 3. treh skladiščnih delavcev za delo na skladišču žaganega lesa Pogoj: - končana osemletka Delo se združuje za določen čas. Kandidati naj pošljejo prijave z vsemi dokazili v roku 15 dni od poteka razpisa na naslov: LI »BOHOR« TOZD ŽAGA IN FURNIRNICA ŠENTJUR PRI CEUU, Komisiji za delovna razmerja. O izbiri bomo kandida- te obvestili v roku 15 dni od zaključenega roka za sprejem prijav. Delavski svet delovne skupnosti INTERNE BANKE SOZD MERX Celje razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi pomočnik direktorja interne banke in svetovalec za finance Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom predpi- sanih pogojev, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: - da imajo VII/1 ali VI/1 stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske ali pravne usmeritve - da imajo 3 oz. 5 let delovnih izkušenj pri vodenju in organiziranju področja financ in računovodstva - da imajo sposobnosti vodenja in organiziranja - da so družbenopolitično aktivni v svoji delovni sredini, krajevni skupnosti, občini ali širše - da podajo predlog o načinu realizacije razvojnega programa Interne banke in opredelijo svojo vlogo pri njegovi realizaciji. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za razpisa- na dela in naloge naj kandidati pošljejo v 15. dneh po objavi na naslov: INTERNA BANKA SOZD MERX CELJE - DSSS (za razpisno komisijo) 63000 Celje, Ul. 29. novembra 16. „ДЈЈШ NOVI TEDNIK - STRAN 15 Roman B. iz Kovinar- ulice je v Aškerčevi uli- " gpadel Stanislava S. Mi- ' je prišel miličnik, kije "■jgl Romana legitimirati, ^je bil takoj ogenj v stre- Roman, ki je ta dan za- 1,1 že precej alkohola, je ¡j^adel še. miličnika. Za ta ¡^ se je incident končal prostorih za treznenje, naslednjih dneh pa čaka umana več nepryetnih jtov. Ker se je lotil Stani- Ijva, bo moral k sodniku prekrške, zagovarjal pa J bo tudi na sodišču, ker jje uprl miličniku. Toliko jsledic zaradi popi- anja.-- I Franc S. je v Goriški lici dvakrat udaril Vlada I in mu zbil zob. Franc bo loral k sodniku za prekr- (e, Vlado pa lahko vloži isebno tožbo zaradi izgub- ¡nega zoba. t Pavel B. rad naredi ¿šen kraval, še posebej, ije okorćOžen z maligani, lejšr^ji teden je razgrajal I razbijal v trgovini »Vo- џпа« v Celju. Ker je bil ivel že obsojen zaradi na- Iništva, so ga miličniki to- at spet ovadili. I Milan K. iz Stanetove ice jo je skupil v gostilni jd velbom. Tam пгц bi ga фadla dva neznanca. Mi- na so odpeljali v bolnišni- I, napadalca pa sta zbeža- . Miličniki so nekaj po- ilkov o napadalcih že do- li, tako da računao, da se )do kmalu srečali z njimi. • Slavko B. iz Gregorči- те ulice, sicer pa zdomec, I je prejšr\ji teden spore- i z ženo in v jezi precej snoliral stanovarye. Slav- ije prespal pri milični- h, v prostorih za trezne- e, kjer ni takšnega pobi- ra, da bi lahko naredil Btno škodo, potem pa so I odpeljali k sodniku za ekrške. S.Š. Priznanja ob dnevu varnosti v vsej republiki so bile številne slovesnosti ob 13. maju, dnevu varnosti, ki smo ga letos praznovali ob 44-letnici ustanovitve var- nostnih sil. Letos je bila osrednja slovesnost na na- šem območju v kulturnem domu v Slovenskih Konji- cah, pripravila pa sta jo ko- ^iška občinska skupščina in celjska Uprava za notra- nje zadeve. Ker je bil sprva najavljeni slavnostni govornik Štefan Korošec zadržan, je govoril dr. Emil Кфс, član CK ZKS in direktor pohtične šole v Kumrovcu. Emil Roje je med drugim poudaril, da so organi za notranje zadeve v vseh teh 44 letih z zavzetim delom in izkušnjami pripo- mogli, da so se ohranile pri- dobitve naše socialistične re- volucije, v govoru pa se je dotaknil tudi sedanjih druž- benih in gospodarskih raz- mer pri nas. Kulturni program na slo- vesnosti je bil v domeni Ko- njičanov. Predstavili so se moški pevski zbor »Ivo Štruc«, recitatorska skupi- na DPD Svoboda, »Kvartet bratrancev« in plesna sku- pina »Dioniz«. Na slovesnosti v Sloven- skih Konjicah so podelili tu- di priznanja delavcem orga- nov za notranje zadeve in drugim, ki so dali večji pri- spevek k uspešnemu delu pri izgrajevanju sistema družbene samozaščite, kre- pitvi enotnega varnostnega sistema ter širjenju varnost- ne kulture. Red zaslug za narod s sre- brno zvezdo sta dobila Niko- laj Malus in Milan Trbulin, Red dela s srebrnim vencem Jože Kotnik, Ivan Paul, Sta- nislav Soršak in Drago Vorn- šek. Medaljo zaslug za narod pa Alojz Miklavc. Podelili so tudi priznanja organov za notranje zadeve. »Plaketo varnosti« so dobih Vlado Gorjup, Janez Zahrastnik in Herman Rigelnik, zlati znak organov za notranje zadeve Jožica Germovšek in Drago Kunej, srebrni znak pa Du- šan Čater, Nada Mimik, Vin- cencij Pintar, Maks Veniger, Drago Vornšek, Matjaž Na- tek in Leopold Ribič. Podeh- li so še 28 bronastih znakov. Dobili so jih: Avgust Anžič, Anton Basti, Zdenka Bider- man, Albin Deučman, Flori- jan Erjavec, Milan Feldin, Anton Ferme, Ljubo Kotar, Alojz Miklavc, Edvard Mlač- nik. Peter Plešivčnik. Bran- ko Prah, Anton Retko, Ivan Ržen, Stanislav Skubic, Avrelij Sfiligoj, Niko Vihar, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SO Mo- zirje, komite za SLO in DS Rudnika lignita Titovo Vele- nje, Franc Gajšek, Stane Malg^, Viljem Jelen, Bran- ko Mihevc, Viktor Novak, Anton Šoštarič, Andrej Stei- ner, Alojz Tirgušek in Var- nost - Tozd Varovanje pre- moženja Celje. Poleg tega so podelili še osem pismenih pohval organov za notranje zadeve. s. ŠROT Gnoinica v potolcu Prejšnji ponedeljek je prišlo do pomora rib v Globin- skem potoku, ki je sicer gojitveni potok ribiške družine Podčetrtek-Sotla. Kot je pokazala preiskava, je bhžnji kmet v Veračah praz- nil greznico na svinjski farmi in v potok zlil tri 3000-litrske cisterne gnojnice. Koncentracija gnojnice je bila tako velika, da so ribe poginile v potoku v dolžini enega kilornetra. Elcsplozila v stanovanlu v soboto popoldne ob 13.30 uri je želel Jelko Pesjak v stanovanju v Ulici Bačke Palanke v Žalcu prižgati plin- ski štedilnik; takrat pa je nastala močna eksplozija in Pesjaka je vrglo v nasprotno steno. Komisija je ugotovila, da je eksplozija nastala zaradi uha- janja plina na pUnskem štedilniku. Dva dni prej je sicer delavec celjske PUnarne (ki pa ni pooblaščen za taka dela) zameryal plinsko instalacijo na štedilniku, očitno pa dela ni opravil dobro. Jelko Pesjak se je v eksploziji lažje ranil, nastalo pa je za 500 tisoč dinarjev gmotne škode. Preliltro na mokri cesti v petek popoldne je prišlo do čelnega trčenja osebnih avtomobilov v naselju Obrež- je pri Zidanem mostu. Vozilo 59-letnega Jožeta Ržišnika iz Kisovca pri Zagorju je na mo- kri cesti zaneslo v levo, ker пгц bi vozil prehitro (voznik trdi, da mu je razneslo pnevmati- ko). Tako je čelno trčil v osebni avtomobil, ki ga je iz nasprot- ne smeri pripeljal 29-letni Méir- ko Fele iz Loke pri Zidanem mostu. V nesreči sta se hiye ranila voznik Marko Fele in so- potnik v Ržišnikovem vozilu, 40-letni Rudi Klančišar iz Za- gona, lažje pa voznik Jože Ržišnik in r^egova sopotnika Franc Hudi iz Zagorja ter Jože Razpotnik iz Kisovca. Na vozi- lih je nastalo za štiri milijone dinarjev materialne škode. Izsiljeval prednost v petek zvečer, malo pred 23. uro se je pripetila huda prometna nesreča v bližini Podčetrtka, pri odcepu z ma- gistralne ceste proti Harinim Zlakam, kjer je 48-Ietni voz- nik osebnega avtomobila An- ton Špiljar iz Zagorskih sel, ki je pripeljal po stranski ce- sti, izsiljeval prednost pred voznikom osebnega avtomo- bila, 19-letnim Gregorjem Fi- lipičem iz Sopote pri Podče- trtku. Filipič se je umikal v le- vo, vendar trčei^a vseeno ni mogel preprečiti. V nesreči so se huje ranili voznik Gregor Fi- lipič in rgegovi sopotnici, 17- letni Valerija S. iz Virštanja ter Berya G. iz Imenega, lažje pa še sopotnica, prav tako 17-let- na Darja Š. iz Virštarxja ter voz- nik Anton Špiljar in njegov so- potnik Ivan Boršič iz Zagor- skih sel. Pri rdeči luči v križišče Prejšnji četrtek je 56-letna kolesarka Albina Savski iz Celja zapeljala v križišče Ma- riborske in Kidričeve ceste v Celju pri rdeči luči na sema- forju. Zaradi tega je vanjo trčil s tovornjakom 38-letni Jože Mumelj iz Dravograda. Kole- sarko so huje ranjeno odpeljali v bolnišnico. Nepravilno zavijanje Na magistralni cesti pri Kapli vasi je prejšnji četrtek 65-let- na kolesarka Marija Kos iz Pondorja zavijala v levo, ne da bi nakazala spremembo smeri. Za njo je z osebnim av- tomobilom pripeljal 67-letni Slavko Pipuš iz Radovljice. Ker je tudi Pipuš vozil nekoli- ko prehitro, ni mogel pravo- časno ustaviti. Mopedistka Izsiljevala prednost v Pristavi je 16-letna vozni- ca kolesa z motorjem Marjana S. iz Sv. Eme pripeljala s stranske na glavno cesto, ne da bi se prej prepričala, če je cesta prosta. Iz mestinjske smeri je takrat pripeljal z oseb- nim avtomobilom 36-letni Vih- jem Skale iz Celja, ki je zaviral in zavijal v levo, vendar mu vseeno ni uspelo preprečiti ne- sreče. Huje rar^eno voznico so odpeljali v celjsko bolnišnico. ZOŠ - TOZD PIONIRSKI DOM »Cvetke Jerinove« CELJE v času od 14. 6. do 28. 6. 1988 in 30. 8. do 28. 9. zaposlimo glavnega kuharja v celjskem počitniškem domu v BAŠKI na otoku Krku; V času do 7. 6. do 26. 9. 1988 - možno je tudi za posamezne izmene - zaposlimo pomočnika glavne- ga kuharja v celjskem počitniškem domu v BAŠKI na otoku Krku. Prijavite se osebno v Pionirskem domu od 26. 5. 1988, vsak dan od 8.00 do 12.00 ure. KADROVSKA SLUŽBA DO »VLADO BAGAT« TOZD TRGOVINA ZADAR, objavlja oglas za dela in naloge servisiranje šivalnih strojev servisna delavnica Maribor področna delavnica Celje - 1 delavec za nedoločen čas POGOJI: VKV ali KV precizni mehanik, strojni tehnik ali elektrotehnik, oziroma V ali IV stopnja usmerjenega izobraževanja strojne ali elektro stroke Opravljen izpit »B« kategorije. Oglas traja 8 dni po objavi. Prošnji priložite dokazila o izpolnjevanju pogojev na naslov DO »VLADO BAGAT«, TOZD TRGOVINA ZADAR. Sklad stavbnih zemljišč občine Celje razpisuje na podlagi 52. in 53. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS 18/84) JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo poslov- nega objekta - etažne trgovine ob Savinovi ulici v Celju. Predmet javnega natečaja je stavbno zemljišče, del paro. št. 2270/2 s približno izmero 815 m^, vi. it. 1553 k.o. Celje. Na zgoraj cit. stavbnem zemljišču je po ZN Staro mestno jedro (RC TOZD Planiranje št. proj. 9/83) predvidena gradnja poslovnega objekta - etažne tr- govine (možna bruto etažna površina 2500 m^). Zazi- dalni pogoji objekta so razvidni iz ZN, ki je interesen- tom na vpogled pri Zavodu občine Celje za planira- nje in izgradnjo, Aškerčeva 15/111. 1. Natečaja se lahko udeležijo vse zainteresirane pravne osebe. 2. Pismene vloge je potrebno vložiti v roku 15 dni od objave natečaja - na naslov: Sklad stavbnih zem- ljišč občine Celje, Aškerčeva 15, Celje - s pripisom »za natečaj - Savinova«. 3. V vlogi mora biti navedeno: ime in sedež firme, pooblaščena odgovorna oseba pravne osebe, dejav- nost oz. poslovni predmet, namen za katerega bi se uporabljala novogradnja ter izjava, da se sprejemajo vsi razpisni pogoji ter priloženo dokazilo o plačilu 10% varščine od vrednosti stavbnega zemljišča in ustrezni sklep delavskega sveta. 4. Pravočasne in pravilno sestavljene vloge, bo obravnavala posebna komisija za oddajo stavbnega zemljišča v 30. dneh po poteku 15-dnevnega prigla- sitvenega roka. 5. O izbiri najustreznejšega ponudnika, v smislu izpolnjevanja pogojev po ZN in natečaja bo komisija obvestila vse ponudnike. 6. Stavbno zemljišče se odda proti plačilu cene tega zemljišča, ki znaša 4.873 din/m^ ter prispevka k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča, ki znaša 873.791 din/m^, kar znese skupno 716,111.160 din, v kár pa niso zajeti stroški arheolo- ških izkopavanj, ki jih mora investitor poravnati v de- janski višini. 7. Zemljišče je opremljeno z: vodovodom, kanali- zacijo, plinskim omrežjem, elektroomrežjem, PTT omrežjem in cesto do meje funkcionalnega zem- ljišča. 8. Pravico uporabe za gradnjo pridobi investitor v roku, ki bo določen s pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča, ki jo je dolžan inv. podpisati v roku 15 dni po sklepu komisije o izboru ponudnika. 9. Investitor je dolžan zgraditi objekt v roku 24 mesecev po pridobitvi pravice uporabe zemljišča. Po preteku tega roka lahko upravljalec stavbnega zem- ljišča odvzame zemljišče ter se v takem primeru vrne investitorju vplačana odškodnina s 7,5% obrestmi. 10. Komisija si izrecno pridržuje pravico, da v prime- ru več ponudb možnih investitorjev in ob oceni, da se lahko v objektu smotrno uredi in uskladi dejav- nost več investitorjev, objekt oz. zemljišče dodeli po deležih, o čemer bo posebej dogovorjeno na poseb- nem sestanku o uskladitvi interesov med investitorji in Skladom. Glede na to lahko zainteresirane pravne osebe poda- jo ponudbe tudi variantno (ali cel objekt ali posa- mezne funkcionalne dele), predvsem pa z opisom dejavnosti po površinah in potrebnih komunalnih priključkih. 11. Prednost imajo dejavnosti, ki se smiselno naj- bolj vključujejo v kompleks tržnice. 12. V primeru enakovrednih ponudb ima prednost tisti ponudnik, ki položi višjo varščino od predpi- sane. 16. STRAN - NOVI TEDNIK 19. MAJ 198> KOMENTIRAMO Kako z bazenom? BoU ko se bliža poletje, ved- no bolj je aktualno vprašanje, kako bo letos z edinim celj- skim odprtim bazenom. Ta ob- jekt, ki so ga zgradili pred tri- desetimi leti z več ali manj pro- stovoljnim delom, je vsako le- to pred začetkom kopalne se- zone v središču pozornosti. Že zdavnaj je postal takšen, da ne odgovarja več sodobnim nor- mativom in le inšpektorjem gre zahvala, da vsako leto mal- ce zamižijo in je bazen odprt ter na voljo številnim kopal- cem. Vsako leto pred sezono bazen tudi malo pokrpajo, to pa je tudi vse, razen mnogih besed, kaj je treba do nasled- nje sezone storiti. Pa pride no- va sezona in vsa zadeva se po- novi. Dejstvo je, daje bazen dotra- jan in da ne prenese več delne- ga vsakoletnega krpanja, am- pak je potreben kompletne sa- nacije. Kako pa to izpeljati je vprašanje, kije povezano z ve- likimi vsotami denarja, ki.pa jih telesna kultura, katere last trenutno bazen še je, nima. Te- meljite obnove je potrebno tu- di drsališče, tu so prispevki za Golte, da o vzdrževanju ostalih športnih objektov, ki jih je v Celju ogromno, sploh ne go- vorimo. Poseben problem je v tem, da bi z bazenom morala začeti upravljati komunala, saj je to poleg drsališča objekt splošnega družbenega pome- na, ne pa da zdaj oba obreme- njujeta telesno kulturo in športna kolektiva, ki sta di- rektno vezana na objekta. Čeprav tudi letos pri sanaciji bazena kasnijo glede na vse bližnje poletje, pa moramo po- vedati, da seje nekaj le prema- knilo. TKS je za izdelavo pro- jekta »žrtvovala* 400 tisoč din ali polovico vsote za obnovo vseh objektov letos v celjski občini! V prvi fazi je treba ure- diti korito bazena, položiti ploščice okoli njega, napeljati prehod s čisto vodo od garde- rob do bazena, prepleskati ograjo. Vse to bi stalo milijon 400 tisoč din, za celotno celj- sko telesno kulturo pa je za le- tos predvidenih milijon 480 ti- soč din. Bazen naj bi obnovili v treh etapah. Prva naj bi bila letos, druga prihodnja leta, tretja kdaj kasneje, ko bi svoj hotel povečal tudi Merx, uredi- li bi številna igrišča, parkirni prostor, vse skupaj zazelenili, tako da bi nastal prijeten polet- ni športno rekreacijski center. Seveda pa s tem ne bo nič, če se bo še vedno s problemom ukvarjala samo telesna kultu- ra. Sekretar ZTKO Celje Tine Veber je na skupščini TKS v Celju med pripovedovanjem, kako v bodoče z bazenom, bil oster: »Dokler bodo ti sporni objekti splošnega družbenega pomena v lasti telesne kulture, ne bo nič in bo še naprej vse propadalo.« Do tako kritičnih primerov dotrajanosti dveh objektov verjetno ne bi prišlo, če bi ime- li ustrezno službo, ki bi sproti odpravljala nastale napake. Večje napake pa so seveda mnogo drape in v današr^ji si- tuaciji jih je težko odpravljati. To im^o lepo rešeno domala po vsej Sloveniji, še posebej pa v KOC v T. Velenju, kjer delav- ci sproti skrbijo za obnovo ob- jektov, športnik in športni de- lavci pa se ukvarjajo s svojim primarnim delom. Kdaj bo do približno česa takšnega prišlo v Celju in do kdaj bomo vsako leto pred začetkom sezone tre- petali, če bomo še ob edino ce- linsko in najcenejše kopanje med poletjem. TONE VRABL Melanšek odličen Pred dnevi se je končala mednarodna kolesarska dirka Alpe-Jadran. Za ekipo Krke, ki je ob koncu osvojila odlično drugo mesto, je vozil tudi član kolesarskega kluba Marx Celje Iztok Melanšek in se odlično uvrstil, saj je ob koncu zasedel 9. mesto, kar je njegov doslej največji uspeh. Od prvega moža Krke je bil boljši celo za šest minut. S tem je dokazal, da je odličen tekmovalec, vprašanje samo je. kako dolgo bo še vozil v celjskem dresu. Vabijo ga drugam, kar pa bi bilo verjetno tudi dobro glede na hitrejši razvoj v močnejših tekmovalnih sredi- nah. Koristen pa bi bil tudi v Celju, s£y bi s svojim bogatim znanjem lahko močno pomagal celi vrsti mladih nadobudnih kolesarjev. Uspešen nastop Jožice Šeško v Budimpešti se je začelo svetovno prvenstvo v kegljanju, kjer nastopa 12 držav, med njimi tudi Jugoslavija in v ženski reprezentanci članici KK EMO Celje Jožica Šeško in Marika Nagy. V ekipnem delu je kot prva morala po slovesni otvoritvi takoj na start Jožica Seško in več kot solidno opravila svoj nastop, saj je podrla 439 kegljev, s tem osvojila tretje mesto in dala dobro iztočnico ostalim petim tekmovalkam. Zanimivo je, da selektor ni uvrstil v ekipo druge članice EMO Marike Nagy, ki bo nastopila samo med posameznicami in v parih. Novi zmagi TK Ziatarne Ceije Teniški igralci Zlatarne Celje so bili uspešni tudi v 3. in 4. kolu 1. republiške lige. Najprej so gostovali v Medvodah in zmagali 1:8, naslednji dan pa se srečali v Mestnem parku z ZTK Maribor. To je bilo izredno razburljivo srečanje, odprto vse do konca, ko so ga le dobih Celjani z najmanjšo možno razliko 5:4. V obeh dvobojih so za TK Zlatarne Celje nastopili Vengust, Dimitrijevič, Mlinarič, Furlan, Veber in Travner. Po štirih kolih so Celjani brez poraza v vrhu lestvice, kar je malo presenečenje. V 5. in 6. kolu bodo Celjani obakrat gostovali. V soboto, 21. maja v Ljubljani, kjer se bodo srečali-s TK Vič, v nedeljo pa v Novi Gorici. r^ 20GA JE OKROGLA Republiška liga: tudi v 22. kolu so ekipe s celjskega ob- močja razočarale, saj so od osmih možnih točk osvojile samo dve in še ti sta si v der- biju razdelila Ingrad Kladi- var in velenjski Rudar, ko sta igrala neodločeno 1:1. Zanimi- vo je, da sta oba gola padla v roku dveh minut, povedli so gos^e preko Miševskega, ize- načil pa je Škedelj. Bila je to lepa tekma, žal pa Celjani niso izkoristih vseh možnosti. El- kroj je gostoval v Kraryu in iz- gubil s Triglavom 1:0 ter se ta- ko kar naenkrat znašel v ne- varnih vodah za izpad. Proti pričakovanju je visok poraz doživel Steklar in to na doma- čem igrišču, kjer ga je prema- gala ekipa Vozil 1:4, častni za- detek pa je dosegel Koražija pri vodstvu gostov 0:3. Lestvi- ca: 8. Rudar (TV), 9. Ingrad Kladivar, 12. Elkroj in 14. Ste- klar. Pari 23. kola: Ingrad Kla- divar mora na vroč teren v Ma- ribor, ki je na drugem mestu. Steklar gostuje v Domžalah, derbi pa bo v Možicu med El- krojem in veleryskim Ru- darjem. Vzhodna območna republi- ška liga 17. kolo: vse tri ekipe so igrale doma in iztržile mak- simalno število točk. Dravirya je z goH Krajnca, Zorca in Fin- ka s 3:1 premagala Nafto, ERA Šmartno z golom (avtogol) Ko- vačiča Pohorje 1:0, Partizan Žalec pa je z 2:0 odpravil Parti- zana Slovenj Gradec. Gola sta dala Dobič in Maurek. Lestvi- ca: 2. Partizan Žalec, 4. ERA Šmartno in 9. Dravinja. Medobčinska nogometna zveza Celje člani 15. kolo: Opekar - Orlica 3:1, Hrastnik Odred 1:1, Papirničar - Šm^e 6:1, Rudar Senovo - Kovinar 2:3 in Svoboda - Ce- lulozar 4:1. Vodi Papirničar, sledijo Kovinar, Hrastnik, Svo- boda, Opekar, Celulozar, Ru- dar Senovo, Odred, Šmaije in Orlica. 16. kolo v soboto, 21. maja ob 17.30: OrUca - Svobo- da, Celulozar - Rudar Senovo, Kovinar - Papirničar, Odred - Opekar, včeraj pa je že bila tekma Šmaije - Hrastnik. . Pokal: na celjskem območju so za pokal odigrah dve polfi- nalni tekmi. Rudar (TV) je do- ma presenetljivo 1:4 izgubil z EUo-ojem, Dravinja pa je bila slabša od Ingrad lÚadivaija 2:4. Zmagovalni ekipi sta se uvrstih v osmino pokala v Slo- veniji. Občinska liga mali nogo- met Laško skupina A: po spo- mladanskem delu vodi ekipa Aranžeijev, sledijo pa Köln po- bi, Gren, Buldožer, Cosmos itd., skupina B vodi ekipa Jež pred Reko, Debrom, Young boysi. Brezami itd. V vsaki skupini je po dvanajst ekip. TV Rokometne vesti II. zvezna liga moški: tudi v zadpji tekmi pred domačim občinstvom v ligi, ki sebo kon- čala v nedeljo, celjski rokome- taši niso bih uspešni, k^ti gostje iz Travnika Borac so jim odnesh točko, saj so igrali ne- odločeno 22:22. Celjani so igra- U slabo. Najboljši.etrelec je bil Razgor (7), kar pa je bilo pre- malo za zmago. Celjani so na 9. mestu, vprašanje paje, če bo to ob morebitni zmagi ali vsaj točki v Varaždinu proti Var- teksu dovolj za zanesljiv obsta- nek, saj so možnosti, da izpa- dejo celo štiri ekipe. II. zvezna liga ženske: roko- metašice Veleria so končale z nastopom, v zad^em kolu pa so doma prepričljivo premaga- le Dubovac 32:23, Čefarinova je dala 8 golov. S to zmago so Veler^jčanke osvojile 9. mesto. V 22 tekmah so sedemkrat zmagale, dvakrat igrale neod- ločno in trinajstkrat izgubile. Ob razhki v zadetkih 530:567 so zbrale 16 točk. To je mlada ekipa, ki ji je letošr^je tekmova- lce koristilo, več pa bo prav gotovo pokazala v prihodiyi sezoni. Republiška liga moški: Šo- štanj se je v Rdeči dvorani v T. Velenju ^rečal z vodečim Slovenj Gradcem in igral ne- odločeno 26:26. Najboljši je bil Krejan, ki je dal 7 golov. Šo- štanj je kolo pred koncem na 4. mestu, v zadnjem kolu pa go- stuje pri Rudaiju v Trbovljah. Republiška liga ženske: do presenečenja je prišlo v Mari- boru, kjer je zadnjeuvrščena ERA Šmartno premagala favo- rita Branik 19:23. Trobina je dala 6 golov. V soboto lahko pride do nepredvidenega pre- senečenja. ERA Šmartno igra doma s predzadnjim Cerknim, ki ima točko več. TV Vlado Privšek, sekretar ŽRK Aero Celje: »Vso skrb moramo posvetiti zadnji tekmi z Varaždi- nom. Ne smemo si privoščiti spo- drsljaja. Žal letos nismo mogli doseči več, kot smo. Zlasti v dru- gem delu so nas pestile poškod- be, igrati je prenehal Anderluh, tako da trener Slavko Ivezič niti na treningu za uigravanje posa- meznih taktičnih variant ni imel vedno dovolj igralcev. Če ne bi imeli znane celjske rokometne šole, iz katere smo lahko črpali igralce za spomladanski del pr- venstva, potem ne vem kako bi büo. Za jesen bo potrebno na- prej zagotoviti dovolj denarja, potem dobiti v naše vrste dva do tri dobre igralce, rešiti morda tu- di problem s trenerjem, tako da bi končno enkrat le z gotovostjo startali na 1. mesto in vrnitev med najboljše.« SOZD MERX CELJE DO HOTELI GOSTINSTVO CELj| Delavski svet TOZD GOSTINSTVA IN TURIZMA CELJE razpisuje prosta dela in naloge vodenje računovodstva Pogoji: - višja izobrazba ekonomske smeri in 3 lè delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah - srednja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delo nih izkušenj na ustreznih delih in nalogah Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kane dati pošljejo v 8. dneh po objavi na naslov: SOZD MERX CELJE DO HOTELI GOSTINSTVO CELJE Kadrovsko splošna služba Cankarjeva 1 s pripisom »za razpisno komisijo« Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30. dneh p opravljenem izbirnem postopku. razpisuje naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi vodenje procesa proizvodnje - 1 izvajalec (delovno področje sestavlja še naloga »vodenje In koordiniranje operativne priprave dela«) Zahtevani pogoji: Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih v družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovski politike v občini, izpolnjevati še naslednje: : - da imajo zaključeno VII/1 oz. VI/1 stopnjo zahteV nosti izobrazbe metalurške, strojne ali organizacij ske smeri s predizobrazbo metalurške ali strojna smeri oziroma z delom pridobljeno delovno zmo? nost J - 3 leta oziroma 4 leta delovnih izkušenj v metalurg* ji - livarstvu - da so družbenopolitično aktivni in imajo sposob- nost vodenja - da imajo opravljen preizkus znanja iz predpisoi varstva pri delu. Dela in naloge razpisujemo za štiri leta. Kandidati naj za opravljanje razpisanih nalog vložijo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneti po objavi na naslov: FERRALIT ŽALEC, Cesta žalskega tabora 10. O izidu bomo kandidate obvestili v 15. dneh po opravljeni izbiri. Baseball - šport za peščico navdušencev ali...? 3. nadaljevanje Napadalci se menjujejo pri kiju po vnaprej določenem za- poredju. Vsak poizkuša odbiti žogo, ki mu jo meče nasproti metalec (pitcher). Vržene žoge so pravilne, če letijo v prostoru domače baze in v višini med koleni in laktmi odbij alca v t. i. strike coni. Če žoga preleti to cono in je odbijalec ne zadene, sodnik dosodi strike. Enako velja, če žoga ni preletela stri- ke cone inje napadalec zamah- nil, vendar žoge ni zadel. Po dosojenem tretjem strikeu igralca zamenja naslednji igra- lec na hsti odbijanja. Takšno nepravilno žogo sodnik dosodi z bali. Po štirih balhh sodnik dodeh odbyalcu prosto prvo bazo brez udarca. Enako je v primeru, če žoga zadene od- bijalca. Metalec skuša metati pravil- ne, vendar močne ah zavite žo- ge, da bi tako odbijalcu prepre- čil udarec in ga izločil za 3 stri- ke. Odbijalec poizkuša vrženo žogo čim močneje udariti in osvojiti vsaj prvo bazo, s kate- ro s pomočjo soigralcev, ki od- bijajo, osvaja naslednje baze (drugo, tretjo in domačo) in na ta način doseže točko za svoje moštvo. Napadalci se izmeryujejo v vlogi odbijalca po že zgoraj omenjenem spisku, ki ga pred tekmo dà manager vsake ekipe sodniku. Odbijalec skuša s pa- hco zadeti vse žoge, ki mu jih meče metalec nasprotne ekipe. Odbijalec nato postane tekač (runner). Vsak tekač je ne gle- de na to, na kateri bazi se naha- ja, lahko izločen, če branilec na bazi, proti kateri je tekač na- menjen, dobi žogo v roke prej kot pa tja priteče tekač. Tekač je lahko izključen, če se ga do- takne katerikoh branilec, ki ima žogo, medtem ko poskuša priti od ene baze na drugo. Ko odbijalec odbije žogo in prične teči, je tekač na prvi bazi prisi- ljen teči na drugo. Če odbijalec udari žogo tako močno, da od- leti izven igrišča, lahko doseže home run, tj. da nemoteno pre- teče vse štiri baze in osvoji točko. Nekaj baseball izrazov: balk - nepravilna poteza me- talca. Vsem tekačem je dovo- ljeno, da napredujejo za eno bazo. fair territor - del igrišča, ki vk^učuje prvo in tretjo bazno hnço, od domače baze do kon- ca igrišča. Vse črte so fair terri- tory. run ali score - točka, ki jo do- seže napadalec, ki napreduje od odbijalca do tekača in se dotakne prve, druge, tretje in domače baze. bunt - namerno slabo udalje- na žoga, tako da le-ta preleti kratko razdaljo. NATAŠA GERKEŠ Vodstvo tekmovanja določi enega ali več sodnikov, da so- dijo prvenstveno tekmo (v praksi so ponavadi trije sod- niki). Sodnik ima pravico, da v dvomUivih situacijah sodi po lastni presoji. Če sodi tek- mo en sam sodnik, lahko zav- zame katerokoli pozicijo na igrišču, s katere sodi tekmo (navadno za lovilcem, včasih pa tudi za metalcem, če so na- padalci v bazah). Če sodi tek- mo več sodnikov, pa stoji glavni sodnik za lovilcem, ostali pa v polju. 19. MAJ 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 17 ) Golteh junija ¿¡{C Golte je ponovno v sre- ^¡j pozornosti, to pa še pose- Î telesnokulturnih krogih * Liie občine. Problem je na- ¿ zakadi velikega prispevka %ke občine za sofmancira- * tega objekta. Pogodbo ^^¿aljnjem sofínanciranju so , podpisale občine Mozirje, '¡giije in Žalec, v Celju še jgvijo. Im^o vrsto tehtnih ' ipo/nö, najbolj pa jih moti L (ja odv^^jo denar za objekt, * Lf služi najbolj celjskim Iju- ] ^¡jem rekreacije in športa, ' j se po vseh znanih podatkih Jij usmerjeno na Roglo, ki ^Urše možnosti za vsesploš- j^kreirarye. Golte ime^jo sa- ^ smučišča, kar pa je prema- ga center, ki nosi ime šport- ^,rekreacijski center, kar pa ¡edai\ii situaciji prav gotovo V zadnjem času je bilo na , !)lteh res veliko narejenega, ¡pa še vedno premalo. In za- k^ se Celjani otepßjo sofìnan- ciranja? Preprosto zato, ker ni- maóo niti toliko denarja, da bi doma uredili vse prepotrebno pri številnih športnih objektih. Dva, najpomembnejša za širo- ke ljudske množice, sta v raz- sulu, denarja ni, po drugi stra- ni pa se veUke vsote selijo na Golte. O tem problemu so kri- tično spregovorili na 1. seji sveta za telesno kulturo pri ob- činski socialistični zvezi in na skupščini telesnokultume skupnosti Celje. Ostrejši so bili na seji sveta. Prišh so do Salam onske reši- tve: da se fínanciranje Golt obravnava kot osnutek, ki se ga da v'javno razpravo, vse skupć(j pa pripravi do nasled- nje skupščine TKS. T. VRABL KOMENTIRAMO Skrb za Icadre v lašici občini v vseh slovenskih občinah za boljši in hitrejši razvoj telesne kulture posvečajo veliko skrb ustreznim in sodobno strokovno podkovanim kadrom. Tako je tudi v laški občini, kjer so v zadnjem času poskrbeli za potrditev ustreznih licenc že sedanjim trener- jem, vaditeljem in ostalim, ki se ukvarjajo s tem poslom, na novo pa so pridobili dva nogometna trenerja, šest vadi- teljev smučanja, po dva planinska vodnika, sodnika v keg- ljanju in učitelja smučanja, šest taborniških vodnikov, štiri inštruktorje streljanja ter po enega trenerja rokometa in organizatorja športne rekreacije. Kljub precejšnjemu številu na novo pridobljenih kadrov so potreba po novih kadrih še vedno velike in to predvsem na področju splošne vadbe oz. rekreacije v društvih atle- tike, odbojke, namiznega tenisa in tenisa. Vse kaže, da sedanje družbene razmere ne vzpodbujajo ljudi k prosto- voljnemu delu in izobraževanju, s^ se sposobni kadri le stežka odločijo za izobraževarye in iz tega izhajajoče obveznosti. K njihovim odločitvam ne pripomore niti dej- stvo, da jim telesno-kulturna skupnost v laški občini (kot tudi drugje) pokrije večino stroškov in kasneje določi nagrado za opravljeno vadbo oz. treninge. T. VRABL NA KRATKO Sport v sozd ¡Marx Komisija za šport in rekreaci- jo v sozd Merx je pripravila pri- jateljsko srečanje s pobratenim kolektivom Prehrambena indu- strija Panonka iz Sombora. Po- merili so se v kegljanju, nogome- tu in šahu. V vseh treh panogah so zmagali Celjani. Povratno sre- čanje bo prihodnje leto v Som- bora. Šah v Šempetru šahovski klub Savinjčan iz Šempetra je pripravil prijatelj- ski dvoboj s šahisti Gornjega g:rada. Srečanje na osmih deskah seje končalo z zmago domačinov 4,5:3,5. Domačini so zmagali tudi v hitropoteznem dvoboju 39,5:34,5. Za ŠK Savinjčan so na- stopili Jože Peternel, Stane Skok, Jože'in Martin Storman, Štefan Petemel, Branko Setni- kar in Drago Kisič. Dimnikarji v šaliu v ŠRC Golovec je bilo repu- bliško prvenstvo dimnikarjev Slovenije v šahu, kjer je nasto- pilo osem ekip. Zmagala je ekipa dimnikarjev z Raven na Koro- škem pred dimnikarji iz Celja. Najboljši in neporaženi igralec prvenstva je bil Anton Leskov- šek iz celjske ekipe. JOŽE GROBELNIK Šport v Tmovljali Ob krajevnem prazniku so mladinci v Tmovljah pri Celju pripravili športna tekmovanja v malem nogometu, šahu in trim kolesarjenju na 15 km. V malem nogometu je nastopilo šest ekip, zmagali so avtoprevoz- niki iz СеЏа pred Klimo, Izletni- kom, GD Tmovlje, Prevozni- štvom in krajevno mladinsko or- ganizacijo Tmovlje. V strelj^u, kjer je nastopilo 37 strelcev, je bil najboljši Franc Motnik 89 kro- gov, sledijo Vlado Vodeb 84, Jo- že Maktin 81 itd. Skupni zmago- valec v streljanju in malem nogo- metu je bila ekipa Klime, ki je dobila pokal DO Petrol, ki ga vsako leto podeljuje. Na trim ak- ciji v kolesarjenju je nastopilo 78 udeležencev, vsi pa so za uspeš- no prevoženo pot dobili značke in diplome. MARJAN SORŠAK Dva poraza v baseballu v nadaljevanju republiške li- ge v baseballu je celjska ekipa gostovala in doživela dva pora- za. Najprej v Kranju proti isto- imenski ekipi 19:0 (kljub porazu je bil najboljši Jože Ramšak), na- to pa še v Zajčji dobravi proti Zajčkom 18:7. Älladinci so dvo- boj predali s 7:0 b. b. V nedeljo, 22. maja, bodo Celja- ni znova igredi doma. Mladinci se bodo ob 10. uri dopoldne pomeri- li na igrišču ob obvoznici z Gunc- Ijami, člani pa popoldne ob 16. uri z Medvedi iz Rateč. Kegljanje v RogaikI Kegljaški khib Rogaška je pripravil člansko prvenstvo, kjer je nastopilo 40 članov. Zmagal je Jože Strniša (447 keg- ljev), sledijo Avgust Cakš (438), Marjan Cančala (421) itd. Strelci v Ljubljani v Ljubljani je bilo 1. republi- ško kontrolno strelsko tekmo- vanje z MK orožjem v medna- rodnem programu. S celjskega območja so nastopili strelci Uni- orja Zreče, Mroža iz T. Velenja in D. Poženela iz Rečice pri Laškem ter dosegli nekaj lepih uspehov. Člani MK pištola proste izbire 2. Alojz Trstenjak, 3. Janez Štuhec, oba T.Veleiye, 7. Albin Voler Unior Zreče in 9. Damjan Sajovic Rečica. Mladinke MK pištola s^dard 1. Denis Boia T.Vele- nje, 4. Helena Lavrinc Rečica. MK pištola standard člani 5. Vin- ko Lavrinc, 9. Damjan Sajovic, 11. Robi Teržan, vsi Rečica in MK hitrostrelna pištola 5. Vinko Lavrinc ter 10. Robi Teržan, oba Rečica. Občinska liga v Laikem Na strelišču v Rečici pri La- škem so izvedli 2. kolo občinske lige z MK puško trostav. Zmaga- li so domačini iz Rečice pred Pi- vovarno Laško, T. Bostič Zidani most I, Papirnico Radeče I, T. Bostič Zidani most II itd. Po- samezniki: 1. Damjan Pader Re- čica, 2. Boris Gorišek Z. most, 3. Andrej Brunšek Rečica, 3. Ro- man Matek Pivovarna, 5. Zlatko Deželak Rečica itd. Sindikalno In rudarsko prvenstvo v soboto, 21. maja se bo ob 9. uri začelo na strelišču v Rečici občinsko sindikalno prvensvo v streljanju z vojaško puško. Od 14. ure dalje pa bo na istem stre- lišču še tekmovanje rudarjev, ki pa že sodi v okvir številnih prire- ditev ob letošnjem rudarskem prazniku 3. juliju. VINKO LAVRINC MEnl miting AD Kovinotehna Kladivar je pripravilo mini klubski miting, na katerem so v tekaških disci- plinah dosegli naslednje rezulta- te: 600 m ženske: Mihovljanec 1:37,2, Krajne 1:40,3; moški 400m: Zupane 49,9, Hus 51,1, Kenda 53,0; 1500 m zapreke: No- ner 4:25,5, Vodeb 4:30,4. J. K. Rally komunalcev Celjski Tozd Ceste-kanaliza- cije je minulo soboto pripravil tradicionalni, ie petnajsti po vrsti Rally komunalcev, ki se ga je tokrat udeležilo 50 tekmoval- cev - poleg Celjanov še komu- nalci iz Šentjurja, Vrhnike in Domžal. Prvi dve mesti sta letos zasedla tekmovalca CE-KA Franc Kralj in Marjan Gabrovc, tretji paje bil Slavko Hacin iz skupnih služb celjske Komunale. Tudi ekipno je bü najboljši tozd CE-KA. V konkurenci žensk je zmagala Sabina Majcen iz Javnih naprav. Vsi nastopajoči so dobili prak- tične nagrade, najboljši pa tudi priznarxja in pokale. g g Tekmovanje z zvenečo žogo V ŠkoOi loki je bilo drtavno prvenstvo v igri z zvenečo togo za slepe in slabovidne. Sloven- ska reprezentanca je osvojila 3. mesto, v njej pa so nastopili tudi trije člani društva iz Celja brata Mlačnik in Stane Spolenak, se- lektor paje bil Celjan Franc Fras. Kolar na mitingu v Avstriji Na velikem mednarodnem mitingu v hoji v Spittalu v Av- striji je v jugoslovanski repre- zentanci nastopil tudi Celjan Edi Kolar. Osvojil je 8. mesto. Zdaj se bo pripravljal za državno prvenstvo v Vrgin mostu (junija), kjer želi osvojiti vsaj 2. mesto, kar pomeni tudi dres državne re- prezentance. N. G. Uspešni odbojkarji Končano je republiško prven- stvo v II. odbojkarski ligi, kjer je letos nastopilo kar 46 vrst. Lep uspeh so dosegli odbojkarji Celja, saj so se z obema ekipama, moško in žensko uvrstili v prvo republiško ligo. V skupini Cen- ter so brez poraza zmagale Ce- Ijanke, Partizan Braslovče pa je bil tretji. СеЦапке se tako vrača- jo v prvo ligo, kjer so še pred leti igrale vidno vlogo. V skupini Center M moške je sicer zmagala ekipa Šempeter II, vendar ker imajo v republiški ligi že Šempe- ter I, bo v višji rang napredovala drugouvrščena ekipa Celja. Modelarji v Saizburgu člani modelarskega kluba LT EMO Celje so se udeležili veli- kega mednarodnega tekmova- nja vezanih modelov v Saizbur- gu v Avstriji. Nastopili sö tek- movalci Italije, Švice, Francije, Nizozemske, ZR Nemčije, Mad- žarske, Avstrije in Jugoslavije. Celjska ekipa je nastopila v po- stavi Peter Bezgovšek - Branko Leskošek in Sinjo Zarič - Stanko Fartelj. V težki konkurenci in ne- ugodnih vremenskih razmerah se je prva ekipa uvrstila na solid- no sedmo, druga pa na deveto mesto. fladovo »lude bube« ìatìo Kalemlser - profesionalec oti glave do pet (In iiratno) Diskoteka Veronika v Celju. Najst- iki in najstnice (ti prevladujejo) se ibavajo po svoje in čakajo Vlada ^emberja. Moral bi priti ob 21.30. 'ra je polnoč. Vlada še od nikoder. (Vipeljal se bo s svojo Fiesto,« pra- ijo miličniki, ki so ravnokar na ob- odu. Nekaj minut pred eno, ko se je »bota že prevesila v nedeljo, se je ojavil. Slabo uro je prepeval (na play back) ite Srebrnih kril in nato: seveda! Tri- fat (ali morda celo štirikrat) Vino na snama (nekateri obiskovalci(-ke) di- bteke so ga ob tej uri imeli že tudi glavi). Oči spodiO podpisane so že ■iinaj zrle v svet, nekaj minut pred ^go uro pa se je v njih pojavil še ^nji upajoči plamenček, ko je toliko Pevani Vlado privolil v intenju. Ka- se je počasi zavrtela, mish so se »ušale zbrano prelivati iz glave v je- Vlado pa, ki je v Celje prispel na- jest iz nastopa v Murski Soboti, je nejevolje in utrujenosti odgovar- Г v^en podobnih (bolj ali manj ne- Nih) vrašanj. L*yiado kaj menite o nastopih po ¡Jkotekah? Pred leti smo imeli pri- ^ost poslušati vas in vašo skupino ^brna krila v dvorani Golovec, bilo vzdušje popolnoma dru- 'Z^es je velika razhka. Ljudje, ki ^^Цјо v disko klube ne kupujejo in kaset. Moja prava pubUka tudi jj^^^haja v disko klube, temveč bo 'Sla ггуе na primer na koncert v dvo- Golovec, ali v Vehko Gorico pri j^ebu, kjer imam čez nekaj ur kon- i5 Na vsak način pa je bolje delati , pipino, kajti lažje je vzpostaviti stik .Očinstvom, pa tudi ko smo. včasih v živo, smo vedno pesem nekoli- . ^Premenih, tukaj, v disko klubu, pa ne morem, ker je glasba že posne- traku.« C^akaj pa ste se potem sploh odlo- ga solistično kariero?« »Vse življenje sem nastopal le s sku- pinami. Jaz sem prvenstveno glasbe- nik in šele nato pevec. Vse življenje sem le igral, igral in igral, delal s skupi- nami in lahko rečem, da ima delo s skupinami določene zakonitosti in obveznosti. Ker sem vse življenje delal teamsko, sem si zaželel, da bi naredil nekcO sam, tako kot bi to ustrezalo me- ni. In ker je moja plošča doživela lep uspeh pri občinstvu, sem toliko bolj zadovoljen. Z glasbo sem se pričel uk- varjati, ko mi je bilo 14, 15 let, in bil sem precej vztrajen, tako da sem s 16 leti že nastopal z različnimi skupina- mi. Ustvarjal pa sem si vizijo skupine, kakršno bi želel imeti sam. Štiri leta preden je nastala skupina Srebrna kri- la sem se s fanti že dogovarjal in sno- val, kako naj bi naše delo izgledalo. Zato lahko rečem, da sem oče in mama Srebrnih kril. Še danes je to moja sku- pina. Vesel sem, da so fantje po mojem odhodu nad^evali z delom in uspeli. Žal bi mi bilo, če bi skupina umrla. K^ti - ko sušim ime Srebrna krila, je to tako, kot da bi nekdo rekel Vlado Kalember. To je nekako moje ime in moj priimek. Vesel sem, da se je po mojem odhodu izkazalo, da sem bil vehko v tej skupini, vendar tudi ne popolnoma vse. Naš dogovor po mo- jem odhodu je bil pravzaprav, da se diskografsko ločimo, da pa bomo v ži- vo, na koncertih, nastopah skupsy. Ta- ko bomo jaz in Srebrna krila posneh jeseni vsak svojo ploščo, nato pa se bomo skupaj odpravih na jugoslovan- sko turnejo.« »Na vaši prvi solistični plošči je pesem Vino na usnama postala pravi hit. kaj pa ostale?« »Na mojo veliko žalost moram reči, da druge pesmi iz te plošče niso bile kdo ve kako sprejete. Objektivno pa tudi nisem upal, da bo ta plošča in pesem Vino na usnama doživela tolik- šen uspeh. V vsakem primeru pa mi je ta plošča merilo, da bom na naslednji imel samo hitre in vesele pesmr. Glas- bo za pesmi pišem sam in seveda Đorđe Novkovič, tekste pa pišejo raz- lični avtorji.« »Kaj pa festivali in ne nazadnje Evrovizija, vas to še zanima?« »Naučil sem se, da vnaprej ne govo- rim nič. Kar pomeni, da če sed^ re- čem, da ne bom nastopil na nobenem festivalu, tega ne morem z gotovostjo trditi, čeprav trenutno mishm, da me na festivahh ne bo več.« »Kaj pa popularnost, slava. Kako prenašate vse to?« »To, da sem znan, je zame že normal- no. V popularnosti pa je tudi druga plat medalje, ko te ljudje vlečejo za rokav in te po malem gnjavijo. Vendar pa menim, da mi bo mnogo težje, ko tega ne bo več.« »In kaj bo Vlado Kalember počel, ko ne bo več prepeval?« »Mi, glasbeniki, smo precej spretni, v življenju smo se naučili soočati se s težavami. Tako da me tudi čas, ko se z glasbo ne bom več ukvarjal, v smislu javnega nastopanja iñ snemanj, ne skr- bi. Še vedno bom ostal v muziki. Ne- kaj drugega pa se bo že našlo.« NATAŠA GERKEŠ Lestvici Radia Celje Zabavne melodije: 1. sam po parku - gu-gu (7) 2. vino na usnama - vlado kalember (8) 3. get outta it my heart, get into my car - billy ocean (5) 4. don't turn araund - aswad (4) 5. mangup-srebrna krila (3) 6. should be so lucky - kylie minogue (8) 7. dok svira radio - boris (3) 8. fait - george michael (IQ) 9. heart - pet shop boys (1) 10. wishing well - terence trend d'arby (1) Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako soboto ob 17.15. DomaČe melodije: 1. slovenska pesem - šaleški fantje (7) 2. jesenska idila - celjski instrumentalni kvintet(10) 3. vrnila se bom - marela (6) 4. mojemu očetu - alpski kvintet (4) 5. uubila bi rada-klavžar (3) 6. jaz pa vem - burnik (5) 7. pod vaško lipo - slovenija (10) 8. sejem na jesenicah - slovensk; muzikantje (3) 9. tam dom je moj - slak (1) 10. že se prebuja dan - zeme (1) Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak ponedeljek ob 17.15. KUPON lestvica zabavnih melodij__ izvajalec________________________ lestvica domačih melodij__ izvajalec__ ime in priimek________________^ _____________________ naslov________________________________________ _ Nagrajenca: Tina Gajšek, Zadobrova 4, Škof ja vas Ema Vengust, Podjavorškova 5, Celje Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje, Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje Vsakič nagrada - velika plošča, kija izžrebanci izberejo v prodajalni MELODIJA v Celju. 18. STRAN - NOVI TEDNIK 19. MAJ 198> Po obzidju seje blestelo šlemovin oklepov. Na stolpu pri vratih je stal sam Rustik in motril z zasenčenimi očmi prihajajoče zbore Slovenov. Ko je presodil moč, koje videl divji nered, gole prsi, vihrajoče lasé, tu in tam zvežen šlem na glavàh barbarov, mu je legel porogljiv nasmeh krog ustnic. Z levico si je segel preko prsi, kakor bi rekel: »Ba, ne boste predrli naših oklepov, psi barbarski!« Jarožirje ustavil tolpo toliko pred stolpom, da jih niso dosegle strelice, ki so začele frčati z obzidja. Sloveni so se kolebah po tleh od smeha, nekateri skakali po zapi- čene strelice, jih pulili iz zemlje in jih prožili z izbornimi loki nazaj, da so mnoge zasičale čez obzidje, kjer so se jim vojaki in zvedavi meščani strahoma ogibali. Vselej se je ob takem prizoru razlegel krohot med Sloveni in nove strelice so prifrčale prav na stolp in celo ranile nekaj vojakov. Divji krik je spremil tako puščico in tolpa seje čedalje bolj zabavala. »Pridite, želve pisane, da vam slečemo železne srajce! Dajte svoje črepinje pod zob naših sekir! Dajte in pri- dite iz krtove zemlje! Sicer vam zapalimo hišo, kakor jázbino! Na Peruna, na kolec vas nabodemo, kakor smo vaše brate, bežeče polhe, poljske miši. Da, da, miši ste, Bizantinci. V morje vas pahnemo kakor žabe v lužo!« Nove plohe strehe so pokrile obzire, da je marsika- teri zaječal in se opotekel. In vnovič so se jim rogali Sloveni in jih zasmehovali. Rustika je tri gnev. S stolpa je motril neprenehoma v daljavo in čakal novih barbarskih čet. Ni jih bilo. Hipoma se je odločil. Ročno je zginil njegov zlati šlem s stolpa, zazvenele so trobente in rogovi, z ropotom so zazevala vzhodna vrata in proti Slovenom je udrla strogo urejena legija hoplitov. Z obzidja so se umaknili vojaki, vsa posadka je udarila na izpad. Stotine sekir in kopij je zažvižgalo po zraku in se zarilo med legijo. Ali zazvenele so trombe, mogočen klin, odet v jeklo in železo, seje zapodil proti barbarom. Tedßj seje zaobrnila tolpa in bežala kakor plaha zver- jad na vse strani. Bizantinci so jih gnali navdušeni, pehali za njimi kopja, kjer se jim je ustavila četa, jo naskočili, porazili nekaj barbarov, druge zapodili v beg. Z ozidja jih je spremljal zmagoslavni krik meščanov, vikanje žensk in otrok. Rustik paje gonil srdit in pono- sen stotine barbarov vedno dalje in dalje v tesne sote- ske, upajoč, da jih tam zgrabi stisnjene in poseka kakor pse do zadnjega moža. Toda nenadoma so zadoneli rogovi Slovenov in Antov. Od vseh bregov, z vseh strani, iz gozdov in sotesk je zagrmelo s šilnojeko. Rustik je obstal okame- nel. Niti za hipec ni premišljal, kßj pomenijo ti glasovi. Spoznal je ukano barbarov. »Nazaj! V Toper!« To povelje so glasile trobce. Legija se je strnila in v bežečem koraku hitela proti mestu. Toda bilo je pre- pozno. Največja sila Slovenov z Iztokom na čelu jim je udarila v bok in razklala vrste. V obraz je legiji planil Rado, za hrbèt navalil Jarožir z bežečo tolpo, ki se je vrnila. Po obzidju seje razlegel jok žensk in otrok. Mesto je poplavila zmešnjava. Nekaj bogatih družin je ubežalo na ladje, za njim so hiteli reveži, ali bogatini so jih pehali iz čolnov v morje, da se niso potopile preobložene šajke. Stotine ljudi se je borilo z valovi, klicali so na pomoč, toda bogati jadrnici sta sprejeli samo svojce; dvignili so sidro in zapluli proti Solunu. Pred Toperom je medtem ponehal bojni metež. Od vse legije je bežalo nekaj deseteric vojakov brez cilja in še te so gonili drzni Sloveni do trde noči. Vsi drugi so obležali mrtvi ali mrli in vzdihali z bolestjo na okrvavlje- nih licih. Sloveni in Anti so bih izmučeni, da se po boju niso oglasile davorije in da si sam Iztok ni upal gnati borcev nad mesto, ki bi ga spočiti zlahka zajeli v sploš- nem strahu in grozi. Zagoreli so sicer ognji, pa naglo pogasnili. Vojska je pala v grobni sen. Iztok je bil vesel zmage. Čudil seje četam in njegovo zaupanje v moč vojske je doseglo vrhunec. Sklenil je, da takoj drugi dan razruši mesto - in potem... V sanjah je objel Ireno in svatoval sladko svatbo v Solunu. V zgodnje jutro so se zbrali vojščaki krog Iztoka. Dasi so pogrešali mnogo tovarišev, so bili vendar veseh in čutili zadosti moči, da zgrabijo in razsujejo Toper. Spleh so takoj lestvice, nasekah debel in naskočili ozidje na vzhodni strani. Toda Toper ni bil nepripravljen. Me- ščanska legija je jasno spoznala, da si mora pomagati sama. Zapahnili so skrbno vrata in se postavili na ozidje. Ko je prihrumela prva četa Slovenov in začela plezati na ozidje, seje uhla reka vrelega olja na gole barbare, curki goreče smole so jih obrizgali, da so se cele gruče tuleč in rigsčoč zakotalile pod ozidje. »Nazaj!« je kriknil Iztok. Vse j e bežalo od zidu, medtem ko so si najbolj opeč& v blaznih bolečinah suvali nože v prsi in si sami zadaji smrt. Svaruniču je bilo jasno, da tako pač ne sme napadi mesta. Žal mu je bilo ljudi. Zato je poslal takoj v goá tesačev,, da so podirali drevesa. Iz hlodov je postai nekaj stolpov nasproti mestnemu zidovju na vzhod strani. Hla-ati je dal graditi dve premikajoči se stré v podobi bizantinske želve. Koje bilo v treh dneh dà dovršeno, je razpostavil po teh strehah najboljše loki strelce, ki so začeli s silnimi loki sipati toliko strehe J stolpe in ozidje, da so slabo oboroženi meščani bežalii se skrivali pred smrtonosno ploho. Zaeno so pririnihi valjih »želve« do vrat in naslonili strehi k zidu. S stolpi so branilci valili nanje debelo kamenje, ulivali krop toda streha je bila tesana iz debehh brun in se ni udi pod težo kamnov. Tudi so strelice pregnale branitel z ozidja in sekire pod želvami so začele stresati in doli sti težka, okovana vrata. Vso noč so delali, vso nc kopali in sekali. V jutro je zazevala rana, vrata so odn hala, tečaji so se podali, zapahi odleteh, vojska je dobi vhod v trdnjavo. Iztok seje umaknil, tolpa je vdrla skü zid in zaeno plezala po lestvah od vseh strani v mest Branitelji so obupali in se poskrili po hišah. Sloveni i divjali in do noči pomorili vse, razdejali, kar so doseê in na večer v pretoriju zažgali velike ognje ter darovi Perunu. To noč so Sloveni prvič slavili bojno slavje na obi Egejskega morja, prvič so poslušali šepetanje valovi v jutro jim je vzšlo sonce tako zmagovito in veselo kaki njih dedom še nikoli prej. Begunci iz Topera so pripluli v Solun in z grozo go^ rili o barbarih, ki imajo urejeno vojsko, silno in številih da prehodijo lahko z njo Helado. Stanovalci so se razb rili, posadka je razposlala oglednike, ugledni meščani i zakopavali dragocenosti v kletéh in zapuščali mesto- „ДЈЈШ NOVI TEDNIK - STRAN 19 20. STRAN - NOVI TEDNIK 19. MAJ 198> MODNI KOTIČEK pripravlja VLASTA ARČAN-CAH Najnovejše - optical Letošnji nigno- vejši modni hit je oblačenje v črno- belo, grafično či- sto, močno kon- trastno ali nežno romantično. Optical kombi- nacije so lahko čr- ne in bele črte, po- ložene v nevsakda- nje forme, pogosto je oblačilo eno- barvno, črno, s kakšnim vpadlji- vim detaljem v beli barvi, ali obratno. Aktualna sta kdo ve kolikič že zopet vzorca ribje kosti in pepita, le da sta tokrat močno po- večana. Italijanski in francoski modni stilisti sicer letos prisegajo na velike cvetlične vzorce, kljub temu paje malih, ljubezni- vih, »kmečkih« vzorčkov vedno več tudi v konfekcijskih oblačilih najbolj slovitih imen visoke mode. To so drobni vzorci, ki spominjajo na tiste iz predpasnikov naših babic. Najpopularnejši je bel, rožnat ali geometrijski motiv na črni podlagi, prav tako tudi na glavo obrnjen, črn, na beli pod- lagi, pri čemer so liki tako majhni, da delujejo bolj kot pikice. K temu stilu gre seveda tudi poseben način krojenja, čeprav strogih pravil ni. Pri čmo-heUh kombinacijah, kjer so prisotne močne geometrijske oblike in črte moramo vse- kakor paziti, da bo model kar se da preprostega kroja, brez nepotrebnih dodatnih efektov. Tisti manjši vzorčki pa seveda dopuščajo videz nostalgične romantike z volančki, naborki, kakšno čipko prišito tu in tam, tanke mrežaste rokavice ter seveda letos tako moden slamnik, okrašen z veliko pentljo ali cvetom. Železova kioroza ¥zrokl in možnosti ztiravllenla Pri gnojenju rastlin običajno upoštevamo le makrohra- nila (dušik, fosfor, kalij). Pogosto pozabljamo, da je rast odvisna od tiste snovi, ki jo je v rastišču najmanj. Železo spada med mikrohranila. Čeprav so potrebe rastlin po železu relativno majhne, je normalna rast brez njega onemogočena. Železo sodeluje pri tvorbi klorofila in je nujno potrebno pri procesih fotosinteze. Kioroza (bledica) je pomanjkanje železa v rastlinam dostopni obliki. Večinoma je železa v tleh dovolj, vendar je v takšni obliki, ki za rastline ni dostopna. Včasih je težko določiti vzrok pojavljanja kloroze. Po nekaterih navedbah jih je več kot 15. Povezani so s tipom in kakovostjo tal, gnojenjem in odnosi med hranili v tleh in rastlini ter vremenskimi razmerami. Pomembno vlogo ima tudi vrsta oz. sorta rastline, podlaga in intenzivnost obdelo- vanja. Najpogostejši vzrok za pojav kloroze je vsekakor velik delež aktivnega apna v tleh. Železo se v tleh veže na Ca^' ione, v takšni obliki pa rastlinam ni dostopno. V naših krajih pogosto opažamo, da kmetovalci gnojijo s svežo, nepreparelo organsko snovjo. Na že tako problema- tičnih tleh se s tem pospeši pojavljanje kloroze. Z dodatkom sveže organske mase se namreč vzpodbudi mikrobiološka aktivnost v tleh. Pri tem se sproščajo velike količine CO2, ki z vodo daje ogljikovo kislino. Posledica tega je raztapljanje apnenca, ki imobilizira železo. V primeru, da gnojimo s hlev- skim gnojem, mora biti le-ta dobro preperel. Prav tako je bolje, da uporabimo večkrat manjše odmerke, kot pa velike naenkrat. ^ Nekateri trdijo, da ima vreme vpliv na pojavljanje kloroze. Žal pa pri tem ni nobenega pravila; bolezen se pojavlja tako v sušnih kot deževnih letih. Menimo, da ekstremne vremen- ske razmere (suša, moča) vplivajo na strukturo tal. V tleh s slabo strukturo korenine slabo dihajo ter prevajajo vodo s hranilnimi snovmi. Za odpravo kloroze na tleh s slabo strukturo je potrebno napraviti drenaže in ostale ukrepe za izboljšanje strukture tal. Železova kioroza je zaradi številnih možnih vzrokov pro- blem, ki ga je potrebno reševati kompleksno. Preučiti je potrebno vse možne vzroke, ugotoviti dejanskega povzroči- telja in temu primerno ukrepati. Pri tem je vsekakor nujna strokovna pomoč. Dolgoletne izkušnje s tem problemom ima institut za vočarstvo na Fakultetu poljoprivrednih zna- nosti v Zagrebu. Kot primer naj navedemo nasad hrušk v Vinkovcih (160 ha), ki je bil zaradi kloroze obsojen na propad. Po njihovem navodilu so uporabili železov sulfat - ZELENO GALICO, ki so jo zakopali v pas med vrstami v količini 1000 kg/ha. Rezultati sanacije so bili odlični. Pri odpravljanju kloroze v manjšem obsegu lahko upora- bimo enega izmed pripravkov, ki so^ občasno na voljo v naših trgovinah (sekwestren, ferifert), pri katerih je železo v kelatni obliki. Lahko pa uporabimo ZELENO GALICO (proizvajalec CINKARNA CELJE). Omenjena sol je dokaj poceni; dose- danja uporaba in poskusi pa so pokazali, da je tudi zelo učinkovita. Možnosti in način uporabe ZELENE GALICE so v praksi še vedno premalo znani. Zato ne bo odveč, da v zvezi s tem damo nekaj napotkov. zakopavanje v tla: škropljenje: vinogradništvo sadjarstvo 1000 kg/ha ' 1000-2000 kg/ha 0,"2-0,8 kg/trs 0,5-1 kg/sadiko 0,5% 0,2% z dodatkom 0.2% ure0,2% uree. Najprimernejši čas uporabe pri zakopavanju v tla je jesen, lahko pa tudi zgodaj spomladi. Pri tem moramo paziti, da ZELENA GALICA ne pride v neposredni stik s koreninami. Ravno tako ni priporočljivo dodajanje ob sajenju v sadilno jamo. V obeh primerih bi lahko ob večjem deževju prišlo do prevelike koncentracije železovih in sulfatnih ionov. Škropljenje priporočamo takoj ob pojavu znakov bolezni oziroma že preventivno, če je kioroza pogost pojav. Obi- čajno s škropljenjem rešujemo problem samo v eni sezoni. Zakopavanje v tla pa učinkuje več let. Škropljenje opravimo zgodaj zjutraj, še bolje zvečer, daje listje ovlažerio dalj časa. Dodatek uree pospeši sprejem žele- zovih ionov v list. ZELENO GALICO (3-5 v eni sezoni) uporabimo istočasno z ostalimi škropljenji, saj jo lahko neomejeno mešamo z zaš- čitnimi sredstvi. Na koncu naj omenimo še možnost odpravljanja mahu na travnatih površinah. Po kvadratnem metru potrosimo od 0,2 do 0,4 kg ZELENE GALICE. MIRAN GORENŠEK TV SPORED NEPELJA, 22. 5. 8.5&-13.20 in 14.10-22.40 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 9.15 VIDEO STi 9.25 ŽIV ŽAV, 10.15 GRIZLI ADAMS, ponovitev 17 dela ameriške nanii 10.40 W Faulkner: DOLGO VROČE POLETJE, ponovitev 2. dela am. nadaljevnake, 11.30 DOMAČI ANSAMBLI. ANSAMBEL MARELA; 12 00 K|j SKA ODDAJA TV NOVI SAD; 13.00 ŽIVALI PRED KAMERO: SNEŽNE OP|q JAPONSKEM, ponovitev 2. dela poljudnoznanstvene oddaje (do 13 20) VIDEO STRANI; 14.50 J. Dieti: SINOVI IN HČERE STEKLARJA ЈАКОВд'- češkoslovaške nadaljeanke, 15.55 VELIKI ZIEGFIELD, ameriški film (ČB) ' RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.01 TV MERNIK; 19', OKNO; 19.18 ZRNO; 19.22 PROPAGANDNA ODDAJA, 19 30 TV DNEVNIK' VREME, 19.59 PROPAGANDNA ODDAJA. 20.07 I.Brešan: OBLJUBL DEŽELA. 4. del nadaljevanke TV Zagreb; 20.50 PROPAGANDNA ODDAJA^ ZDRAVO; 22.25 VIDEO STRANI PONEDELJEK, 23. 5. 9.45-12.00 in 16.30-. . TELETEKST RTV LJUBLJANA; MOZAIK, 10 oo UTRIP; 10.15 ZRCALO TEDNA; 10.30 IGRAN FILM (do 12.00); 16.50 Vi STRANI, MOZAIK, ponovitev; 17.05 NAŠ UTRIP; 17.20 ZRCALO TEDNA - RADOVEDNI TAČEK, 8. oddaja; 17.50 MAKEDONSKE NARODNE PRAVi 9. del; 18.20 ŽIVALSKI SVET: JAGUAR, poljudnoznanstvena oddaja 1 RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.01 OBZORNIK; 19i OKNO; 19.18ZRNO; 19.22 PROPAGANDNA ODDAJA, 19.30 TV DNEVNIK i VREME; 19.59 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.07 P.Jaroš: TISOČI4 ČEBELA, 1. del slovaške nadaljevanke; 21.00 PROPAGANDNA ODDAJA î OMIZJE ali AKTUALNO: NAČINI IN METODE POLITIČNEGA DELOV/ VIDEO STRANI .j TOREK, 24. 5. I 9.45-11.20 in 16.10-23.30 TELETEKST RTV LJUBUANA TV MOZAIK; ) ŠOLSKA TV: KEMIJA-POVRŠINSKA NAPETOST; BIOLOGIJA-NARAVOSL( DAN: Kako nastajajo fosili II.; 11.00 TUJI JEZIKI: ANGLEŠČINA, 42. lekcij, 11.20); 16.25 VIDEO STRANI; 16.40 MOZAIK-ŠOLSKA TV, ponovitev; 1 PAMET JE BOUŠA KOT ŽAMET; 17.45 PERISKOP; 18.45 RISANKA; 1 VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.01 OBZORNIK; 19.13 TV OKNO; .19.18 Zfi 19.22 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 1 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.07 S.Grum: DOGODEK V MESTU GOGI, p stava SNG Ljubljana; 21.35 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.40 OSMI DAN. od o kulturi; 22 20 TV DNEVNIK; 22.35 VIDEO GODBA; 23.20 VIDEO STRANI SREDA, 25. S. 9.45-12.10 in 15.30-22.40 TELETEKST RTV LJUBUANA; MOZAIK; 1 S.Grum: DOGODEK V MESTU GOGI, ponovitev predstave SNG Ljubiji 11.30 OSMI DAN, oddaja o kulturi; 12.10 MOSTOVI (do 12.40); 15.45 VII STRANI; MOZAIK, ponovitev; 16.00 OSMI DAN, oddaja o kulturi li MOSTOVI; 17.10 TUJI JEZIKI: ANGLEŠČINA, 42. lekcija; 17.30 ROŽA ČU TVORNA; 17.45 A.Lindgren: ERAZEM IN POTEPUH, 4. del otroške nad) vanke; 18.15 ŽIVLJENJE DELAVKE, dokumentarna oddaja TV Novi Sad-1| RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.01 OBZORNIK; 19'l3 OKNO; 19.18 ZRNO; 19.22 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.30 TV DNEVNIK; 1i VREME; 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 DANMLADOSTI, prenos; Z MALI KONCERT: Andrej Petrač, violončelo; 22.15 TV DNEVNIK; 22.30 VID STRANI ČETRTEK, 26. 5. 9.45-12.30 In 16.10-00.05 TELETEKST RTV UUBUANA; MOZAIK-ŠOLSKAl 10.00 GLASBENA VZGOJA-ZAPISI ZA MLADE: Vinko Ukmar KULTUF DEDIŠČINA: Zakladi NUK; 11.10 BLIZU ŽIVUENJA, švedski (ČB) film 12.30); 16.25 VIDEO STRANI; 16.40 MOZAIK-ŠOLSKA TV, ponovitev; 1Í INDIJANSKE LEGENDE, 7. del kanadske nanizanke; 18.15 NAŠA PESEM¡ oddaja; 18.45 RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.01 OBZÍ NIK; 19.13 TV OKNO; 19.18 ZRNO; 19.22 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.30 DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.59 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 TEDNIK; 21. PROPAGANDNA ODDAJA; 21.10 E.Morante: ZGODOVINA 3. del italijai* nadaljevanke; 22.35 TV DNEVNIK; 22.50 JUBILEJNA TEVETEKA, 20. odi« 23.50 VIDEO STRANI PETEK, 27. 5. 9.45-12.30 in 14.25-00.15 TELETEKST RTV LJUBUANA, MOZAIK; 10.00 TÎ NIK; 11.00 E.Morante: ZGODOVINA, ponovitev 3. dela italijanske serije 12.30); 14.40 VIDEO STRANI; 14.55 MOZAIK, ponovitev TEDNIKA; 15.55 RAI SATURNUS, prenos (tudi za JRT2); 17.15 PORTRET PAVLA KUNAVERJA:! VOLK; 17.45 RISANKA; 17.50 GRIZLI ADAMS, 18 del ameriške nanizanke; 18 GRAFIKI BIH: Djevar Hoza; 18.45 RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19 VREME; 19.01 OBZORNIK; 19.13 TV OKNO; 19.18 ZRNO; 19.22 PROl GANDNA ODDAJA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.59 ZRCALO TEDI 20.14 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.22 A.Dumas: GOSPA MONSO OJSKA del francoske nadaljevnake; 21.15 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.20 PRVI R 3. del dokumentarne serije; 22.10 TV DNEVNIK; 22.25 SODOBNI ŠPAN! FILM; 00.05 VIDEO STRANI Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV DNEVNIK; 17.30 UUBO DOMA, KDOR GA IMA. otroška oddaja; 18 ZNANSTVENI FORUM, izobraževalna oddaja; 18.30 RISANKA; 18.40 ŠTEVILI IN ČRKE, kviz; 19.00 DOMAČI ANSAMBLI: ANSAMBEL MARELA (samo za U 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 NARODNA GLASBA; 20.45 POROČILA; 20.50 FES VAL JRT-NEUM 88; 22.30 EN AVTOR. EN FILM; 22.45 DOKUMENTÄR ODDAJA (do 23.35) SOBOTA, 28. 5. 7.35-.. .in 14.55-01.55 TELETEKST RTV UUBLJANA; 7.50 VIDEO STRANI;» RADOVEDNI TACEK, 8. oddaja; 8.15 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET oddaja; 8.50 PRVE LJUBEZNI: MOČ UUBEZNI; 9.20 A Lindgren: ERAZEM POTEPUH, 4. del otroške nadaljevanke; 9.50 PERISKOP; 10.50 REPUBLIS REVIJA MPZ ZAGORJE 86, 10 oddaja; 11.20 PONOVITEV, izbor tedenl programske tvornosti; ... JUBILEJNA TEVETEKA, ponovitev 17 oddaja; VIDEO STRANI; 15.10 VIDEO STRANI; 15.25 SREČA NA VRVICI, slovenski W .16.55/17.00 ŠPORTNI PRENOS; 18.25 DA NE BI BOLELO: OPEKLINE; 18 RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.01 KNJIGA: 19 13 TV ОК^ 19.18 ZRNO; 19.22 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.30 TV DNEVNIK 19 VREME; 19.59 NAŠ UTRIP; 20.14 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.2? ŽRE;3AN 3x3; 20.30 W. Faulkner: DOLGO VROČE POLETJE, 3. del ameriške nada vanke; 21.15 PROPAGANDNA ODDAJA: 21.20 KRIŽ KRAŽ; 22.45 TV DNEVf 23.00 PODPISANA CHARLOTTE, francoski film; 00.30 VIDEO STRANI 2DRAV|LN^RA^II|3 Smetenjak Smetenjak (Fumaria ofßcinalis L.) spada v družino rosnic. Zajema okrog 50 vrst, ki rastejo od srednje Azije do Kanarskih otokov in v Sredozemlju, kjer najdemo skoraj vse. V vzhodni Afriki je ena sama vrsta, pri nas pa je kakih dvanajst vrst. Smetenjak ima pri nas precej različnih imen in mu pravijo tudi navadna rosnica, ključi sv. Petra. Je enoletna rastlina z več tenkimi, sivo- zelenimi gladkimi vejnatimi stebli, ki so visoka do 30 cm. Na njih so lepo narezani, premenjalni, dvojno pernato delni listi z globoko razrezanimi listki in črtala- sto suličastimi krpicami. Majhni rožnatobarvni cvetovi imajo temno konico in so zbrani v gostih grozdih. Vsak cvet ima dva čašna in štiri venčne liste. Latinsko ime spominja na dim in majhne sivkaste rastline so od daleč zares podobne oblakom iz zemlje prihajajočega dima. Raste po obdelanih njivah in grobljah kot plevel. Cveti od maja do oktobra, ko rastlino tudi nabiramo. Sušimo v senci na prepihu. Smetenjak vsebuje alkaloide, od katerih je najbolj poz- nan alkaloid fumarin ali protopin, nato fumarinsko kislino, grenčice, sluzi, nekaj smole, veliko rudninskih soli, čreslovine itd. Najpomembnejši je alkaloid fumarin, ki ima zanimivo delovanje. Krepi želodec, krči žile, povi- šuje pritisk, ter v večji količini tudi škoduje srcu. Pospe- šuje delovanje ledvic, žolčnika, pospešuje potenje. Rast- lina deluje kompleksno in čisti organizem in kri. V majh- nih odmerkih množi rdeče krvničke, pri pretirani uporabi pa ima nasproten, škodljiv učinek. Ljudske zdravilstvo uporablja smetenjak za zdravljenje sladkorne bolezni, pri vodenici, za zdravljenje hemoroidov, katarja želodca in črevesja, pri boleznih dihalnih organov, jeter za odpravlja- nje arterioskleroze, zunanje pa za čiščenje kože, zdravlje- nje lišajev itd. Za zdravljenje skleroze ponekod uživajo sveži sok te rastline oziroma kot čaj ali tudi kot tinktura. Za čiščenje krvi in celega organizma si lahko pripravimo mešanico iz enakih delov smetenjaka, poprove mete, kore- nin milnice, kilavca in bezgovega cvetja. Eno veliko žlico te mešanice poparimo s pol litra vrele vode, pustimo, da se popolnoma ohladi in pijemo večkrat na dan po požirkih. Kot zanimivost pa še to: V srednjem veku so z dimom zažganega smetenjaka izganjali hudobne duhove, grenak okus pripravkov pa so uporabljali tako, kot je navedeno zgoraj. Pa še to. Smeteryak je zdravilna rastlina z močno učinkiijočimi snovmi, ki pri daljši uporabi in v prevelikih količinah povzroči zastrupitve, ki se izražajo s krči srca in centralnega živčnega sistema. To spremljajo krčevite bole- čine in hude driske. Zato je potrebna previdnost. BORIS JAGODIĆ Široki rezanci z makom Potrebujemo: 400 g širokih rezancev, eno žlico sladkorja, eno žlico makovih semen, 100 g masla, sol. Mak in sladkor zmeljemo v mlinčku. Rezance skuhamo v veliki količini osoljene vode, jih odcedimo in damo na ogret oval. Zabelimo z ogretim in staljenim maslom, potre- semo z mešanico maka in sladkoija. Dobro premešamo in po potrebi še dodatno sladkamo. Postrežemo kot samo- stojno jed z breskovim kompotom. četrtek, 19.5.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.15 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila, 10.15 Za boljše zdravje, 10.40 Srečanje z leti; Popoldanski spored: 14.00 Napo- ved, informacije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RU), 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 V živo: 18.00 Zaključek sporeda. Petek, 20. 5.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Petkov mozaik, 10.00 Poročila, 10.10 Žveplometer; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RU), 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Šport ob koncu tedna, 17.00 Kronika, 17.30 Turi- zem nas bogati, 18.00 Zaključek sporeda. Sobota, 21. 5.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Dopoldne z vami, 9.20 Kuharski koti- ček, 10.00 Poročila, 10.15 Koledar prire- ditev. 10.30 Filmski sprehodi; Popoldan- ski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RU) 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavnih melodij, 18.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 22.5.: 9.00 Napoved, informa- cije, 9.10 Poročila, obvestila, 10.00 On- kraj srebrne črte, 11.00 Žveplometer, 11.30 Kmetijska oddaja, 12.15 Literarni utrinek, 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Poročila, 13.05 Čestitke in pozdravi. Ponedeljek, 23.5.: 8.00 Poročila, obve- stila, 8.20 Športno dopoldne, 10.00 Poro- čila; Popoldanski spored: 14.00 Napo- ved, informacije 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RU), 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica do" čih viž, 18.00 Zaključek sporeda. Torek, 24, 5.: 8.00 Poročila, obvesti 8.20 Iz sveta glasbe, 10.00 Poročila, 15 Dogodki in odmevi (prenos RU), 16' Čestitke in pozdravi, 16.00 Rezervir«' čas, 17.00 Kronika, 17.30 Naši zbof 18.00 Zaključek sporeda. Sreda, 25. 5.: 8.00 Poročila, obve# 8.20 Otrok, družina, družba, 10.00 Po^ čila, 10.15 Koledar kulturnih priredit«' Popoldanski spored: 14.00 Napoved,'J formacije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogoi"; in odmevi (prenos RU) 16.30 Rezervi^J čas, 17.00 Kronika, 17.30 Za mlade, 18 Zaključek sporeda. Radio Celje oddaja na UKW frekveij^ 100,3 MHz in na srednjem valu 963 Кп^ „ДЈЈШ 0iščite v... ELEKf RU NOVI TEDNIK - STRAN 21 Tokrat lahko v prodajalni Elektro dobite na potrošniški kredit peči na trdo gorivo. Novost pa so lestenci iz Italije. Obiščite Elektro in ne bo vam potrebno po nakupih na zahod. tozd tehnična trgovina } union ü 25. 5.: SMRTONOSNO [BOŽJE - ameriški film J union lo 21. 5.: PLES NA VODI jugoslovanski ñlm d 23. 5.: dalje ZAROTA SfSAN FRANCISCU - ame- üki film ömetropol lo 22. 5.: MAŠČEVANJE ZA OSILSTVO - argentinski bn o 25. 5.: DOBER TEK ameriški film d 23. 5.: dalje PRIROČNIK À SEKS - ameriški film Hnski program 1. 5.: KUŠČAR MATIJA madžarski film d dom jo 25. 5.: TRINITÀ - amerir ti film b VOJNIK 5. VRNITEV NAVAJÓ EROMA - italijanski film duubečna n. 5.: BITI ALI NE BITI angleški film d zreče 9. 5.: LADY CHATTERLY - ameriški film B. in 23. 5.: OREL PRAVICE ameriški film ¡1. 5.: ZMAJEVA IGRA hongkonški film B. 5.: RAMBO MAŠČEVA- LEC - ameriški film :alec 5.: ZNAK ZA NEVAR- ÍOST - ameriški film ». in 22. 5.: KOBRA - ameri- ikifilm 5.: BITI ZALJUBLJEN •ameriški film 24, 5.: BOTER - 2. del - ame- .riški film |k) prebold 19. 5.: NEWYORŠKE NOČI ■ameriški film ». 5.: PRAVE STRASTI -ameriški film 22. 5.: ZNAK ZA NEVAR- NOST - ameriški film 24. 5.: BITI ZALJUBLJEN -ameriški film po polzela 19. 5.: PRAVE STRASTI -ameriški film 21. 5.: NEWYORŠKE NOČI ZSAM _ ŽALEC ¡OFEfíSKA IMBOLA ¡^č/ca ob Savinji ¡¡^opoligon i'l'^i- traktor. 4 avtomobili. ЧоЈ"'^ 'п već sto drugih do- 22. 5. 1988, ob 14. uri 22. 5.: AVTOSTOPAR - ka- nadski film 24. 5.: KOBRA - ameriški film kino liboje 21.5.: BOTER - 2. del - ame- riški film kino griže 22. 5.: BITI ZALJUBLJEN - ameriški film kino vransko 22. 5.: NEWYORŠKE NOČI - ameriški film 25. 5.: KOBRA - ameriški film redni kino titovo velenje 19. 5.: DEKLIŠKI INTER- NAT - ameriški film 20. 5.: PRVI NA POTEZI - ameriški film 20. 5. ob 22. uri: CARSTVO ČUTIL - japonski film - NOČNI KINO 21. in 22. 5.: VOHUNI KOT MI - ameriški film 23. 5.: ZMAJ BRUCE LEE - hongkonški film 24. 5.: HOKUS POKUS - ameriški film 25.5.: ROJEN VOJAK - ame- riški film kinodom kulture 23. 5.: ŽIVLJENJE DELAV- CA - jugoslovanski film - FILMSKO GLEDALIŠČE 24. 5.: POLNOČNI KAVBOJ - ameriški film kino šoštanj 21. 5.: DEKLIŠKI INTER- NAT- ameriški film 22. 5.: PRVI NA POTEZI - ameriški film 23. 5.: VOHUNI KOT Ш - ameriški film 25. 5.: ZMAJ BRUCE LEE - hongkonški film kino šmartno ob paki 20. 5.: DEKLIŠKI INTER- NAT - ameriški film 24. 5.: VOHUNI KOT Ш - ameriški film kino škale 22. 5.: VOHUNI KOT MI - ameriški film kino mozirje 19. 5.: MOJSTER IN KREM- NE REZINE - jugoslovanski film 21. in 22. 5.: POKLIC KO- MANDOS - ameriški film 24. 5.: KRALJ DISCA- ame- riški film kino jelka nazarje 21. in 22. 5.: NE UBIJAJ, RAZEN... - ameriški film 25. 5.: MOST, KI NE VODI NIKAMOR - ameriški film kino šentjur 21. in 22. 5.: V KREMPLJIH VOHUNA - hongkonški film kino šmarje 19. in 20. 5.: KOKON - ameri- ški film 21. in 22. 5.: IŠČE SE ŽIV ALI MRTEV - ameriški film kino rogaška slatina 19. 5.: in 20. 5.: MORAM VPRAŠATI MAMO - ameri- ški film 19. in 20. 5.: OBSOJENI - ju- goslovanski film 21. in 22. 5.: SKRIVNA OBO- ŽEVALKA - ameriški film 23. 5.: NORA INVAZIJA NA KALIFORNIJO - ameriški film 24. 5.: ŠTUDENTSKE ZGMDDBE - ameriški film kino slovenske konjice ' 19. 5.: M.A.S.H. - ameriški film 20. 5.: MISIJON - angleški film 21. in 22. 5.: NORA ODPRA- VA - 4. del - hongkonški film 24. in 26. 5.: TEKMA S SMRTJO - ameriški film ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta in dedka FRANCA KOVAČIČA st. iz Kumerdejeve ulice, se iskreno zahvaljujemo vsem znancem in svojcem za daro- vano cvetje in vence, duhovniku za tolažilne besede ob od- prtem grobu ter DO »Cinkarna« Celje za nagovor. Posebna zahvala velja tudi negovalki Jožici za marljivo- pomoč ob njegovi dolgotrajni in težki bolezni. Žalujoči : žena Katarina, hčerka Olga z možem Danijem in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in brata IVANA TAUSESA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem šte- vilu spremljali na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in izre- kli sožalje. Iskrena hvala DO Žična, govorniku in duhovni- ku za izrečene tolažilne besede. Žalujoči : žena, sinovi in hči ZAHVALA Ob nenadni izgubi ljube mamice JOŽICE ČEPIN se zahvaljujeva vsem sorodnikom in znancem za darovano cvetje in pomoč. Žalujoča hčerka in sin z družino ZAHVALA Ob bridki izgubi drage mame, stare mame in babice ANTONIJE GOLOGRANC iz Blagovne se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija- teljem, znancem, Komunali Celje in Društvu upokojencev iz Vojnika za vso izkazano pomoč, izrečena sožalja, darova- no cvetje, vence, maše ter za številno spremstvo na njem zadnji poti. Topla zahvala pevcem za odpete žalostinke in župniku za opravljen obred in ganljive besede ob odprtem grobu. Vsi njeni! _ z a h v a i. a Ob prezgodnji in nenadomestljivi izgubi naše drage žene in mame CIRILE PLAJH Iz Tmave se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodni- kom, prijateljem, sodelavcem iz ТГ Prebold, znancem in vsem, ki ste bili v najtežjih trenutkih z nami. nam pomaga- li. izrazili sožalje in prekrili njen prezgodnji grob s cvetjem. Posebno se zahvaljujemo župniku iz Gomilskega za iskrene in tolažilne besede ter opravljen cerkveni obred. Vsem naša iskrena hvala. Žalujoči: mož Tone, hčerki Anica in Marina, Bogdan in Zlatko TRN AVA. maj 198S ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta ter starega očeta FRANCA POTOČNIKA st. iz Ložnice pri Celju, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahva- la upravi Doma Nine Pokom na Grmovju, dr. Lipičnikovi, dr. Krajncu, sestram in ostalemu strežnemu osebju. Iskrena hvala družinam Pavič, Dornik, Knez in Skale. Enaka hvala za cerkveni obred. Žalujoča : žena Poldka v svojem in v imenu vsega sorodstva. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta JOŽETA VAJSENBAHA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljuje- mo dr. Janezu Tasiču za dolgoletno zdravljenje in bolniške- mu osebju za nego na domu. Žalujoči : žena Minka in sin Erih z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi moža in očeta, starega očeta ANTONA UDOVČA Hvala vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nas tolažili. Posebna zahvala vsem zdravnikom internega in intenzivnega oddelka, medicinskemu in strežnemu osebju bolnišnice Celje, ki so se trudili pri zdravljenju, hvala druž- benopolitičnim organizacijam Celja za izraze sožalja, občin- skemu odboru ZB Aljažev hrib, govornikom, lovcem in ro- gistom ter čebelarjem kluba Maksa Perca, Kovinotehni, praporščakom, vsem ki so poklonili prelepo cvetje, in vsem ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI 22. STRAN - NOVI TEDNIK 19. MAJ 198> „ДЈЈШ NOVI TEDNIK - STRAN 23 24. STRAN - NOVI TEDNIK Presenečenje v atriju v Klubu kulturnih delavcev Ivan Cankar so v soboto gostovali člani Slo- venskega društva Celje iz Grevenbroi- cha. V atriju na Tomšičevem trgu so s pivom in drugimi dobrotami pogosti- li številne Celjane, ki so se odzvali va- bilu na družabno srečanje. Mnoge so v atrij zvabili poskočni zvoki harmoni- ke, oklevajočim pa so z vzpodbudno besedo pomagali še zdomci. Za večino je bil sobotni dogodek prijetno prese- nečenje pa tudi prvi stik z društvom, ki nosi ime po našem mestu. Med vrvežem je bilo slišati radostne vzklike ob srečanju starih prijateljev, klepet pa je počasi vzniknil tudi med - še včeraj - neznanci. Marsikdo je gostitelje v začetku zamenjeval za ko- roške Slovence, a zmote so bile kmalu pojasnjene in spletla se je še ena vez med rojaki v dveh prijateljskih me- stih: Celju in Grevenbroichu. Stiki s tamkajšnjimi zdomci, med katerimi jih je veliko prav iz Celja in okolice, so se namreč že pred nekaj leti razširili na partnerstvo obeh občin. Predstavitev slovenskega društva, kakršna je bila sobotna (in kakršno so pripravili tudi lani) pa pomeni preraš- čanje srečanj zgolj med uradnimi predstavniki in neposredno spoznava- nje med ljudmi samimi. NADA KUMER Delovno In slovesno o InternIstIčnI Intenzivni terapiji v celjskem Zdravstvenem cen- tru že 10 let uspešno deluje odde- lek za intemistično intenzivno te- rapijo. Poleg slovesnosti, ki jo pri- pravljajo za v petek, so ob obletni- ci pripravili strokovno srečanje slovenskih zdravnikov, ki delajo na tem področju z ugledno med- narodno udeležbo. Strokovnim pogovorom so namenili dva dne- va, pred tem pa je udeležence po- svetovanja sprejel predsednik skupščine občine Celje Tone Zimšek. Foto: EDI MASNEC Celje, moje mesto Sem prebivalka tega me- sta, a tudi njegova gostja: obiskovalka restavracije, tr- govine, muzeja, sprehajalka po ulicah. V obeh vlogah mi je všeč, kar vidim. Vse več hiš v starem mestnem jedru je prijetno živahnih v novih fasadah. Moje mesto dobiva v luči pomladnega sonca pri- jazen, vabljiv obraz. Vse več je trgovcev, ki so svojo ponudbo prestavili tu- di na pločnike, pred trgovi- ne. Majhne stojnice s pisa- nim, navadno cenejšim bla- gom zbirajo okrog sebe gru- če radovednežev in kupcev. Najbrž so trgovci, ko so odločali za takšen način j daje, mislili predvsem na sten interes, a so hkrati hote naredili uslugo pomi no-poletni podobi mtj Vanj se vrača življenje, ulicah se nekaj dogaja! Vzgledu jih bo bržfe sledilo še več. Morda se \ц prodajnim stojnicam prid žile tudi gostinske. Toi načinov je, da mesto zaž postane vabljivo za tujce njegove prebivalce. Droj stvari bogatijo vsakdan postajajo pomembne. 1 NADA KUl4 Tekli so za lačne po svetu Minuli ponedeljek se je na gimnazijskem igrišču zbralo okoli 800 mladink in mladincev, ki so se s tekom po ulicah v neposredni bližini Srednje družboslovne šole spomnili lačnih po svetu in tej priložnosti darovah simboličnih 100 dinaijev. Te množične akcije, ki jo je ŠŠD Kajuh v sodelovanju z ZTKO Celje in klubom OZN organiziralo prvič (upajmo, da tudi ne zadnjič), so se udeležih vsi učenci SDS in pred- stavniki vseh ostalih celjskih srednjih šol, medtem ko povabljenih osnovnošolcev ni bilo. Mladim srednješolcem se je pridružil tudi član profesorskega zbora SDS, prof. Maks Klemen, ki se je prejšnji dan udeležil 4. Kostanjevi- škega teka na 10 km in zmagal. Akcija je lepo uspela, tako s strani organizatoijev, kot tudi sodelujočih tekmovalcev, bila paje hkrati spodbuda ostalim srednjim šolam za podobne simbolične humanitarne akcije. BETKA ŠUHEL Ko pravim, da so me mladi vedno našli, hočem reči, da smo si bili blizu. Nisem se vsiljeval. Vse je prišlo samo po sebi. Nobenega programa ni bilo. Nobene direktive. Nikakršne akcije. In sem bil dedek Mraz, vodil sem jih po kolonijah, pripovedoval par- tizanske štorije, izogibal sem se črnobelega slikanja kot vrag križa... bil sem z njimi na pohodih in kot sta bila zame univerza narava in naš boj, sem bil nekaj podobne- ga zanje jaz. (Pisec tega teksta z vsemi desetimi prsti potijuje Strič- kove besede! Vse, kar pripo- veduje, je doživel tudi sam!) Nič narejenega ni bilo v tem. Vse je prih^alo spon- tano, studenček bistre vode.« Strička pozdravljajo, ka- mor pride. Predvsem mladi. Ko je še vandral z osličkom - večni vandravec - sc je če- stokrat ustavljal na svojih, za marsikoga nerazumljivih - poteh. Skupaj so počehljali živalco za ušesi, se spomnili časa ljubezni in prijetnih uric in odšli po svojih poteh. »Kaj vem, kaj je to, ampak neke silnice imamo skupne. trdi Striček na štoru in z vejo odganja muhe, nadležno svojat, s širokih, medvedjih prsi. Zelo pomembneje, pra- vi, da je človek srečen. Lah- ko se vprašam le nekaj: ali nisem dorasel ali pa tega no- čem. In še: res nisem toliko neumen, da bi bil pameten. To sem si sposodil od Milčin- skega, Ježka.« Striček je popotoval. Go- voril o vojnih dneh. Tudi o svoji domačiji pod Volu- ško goro. O partizanskih bol-, nicah. O revah, ki jih je sre- čal. Bridkostih, ki so mu pa- rale srce. Vse to. Mlademu rodu. Dopovedoval, da ni nič nemogočega, če človek hoče. Da je bil narodnoosvobodil- ni boj na meji mogočega. Težko so verjeli - a verjeli so! »Le kako naj vse to pride do mladih src, ko še sam vča- sih komada verjamem, da je bilo res. Človek bi rad poza- bil, podobe, podobe iz sanj, sposodim si Cankarja, pa ne- nehno prihajajo in vdirajo v moj mir.« Hrepenenje po popolni svobodi, davni človekov sen. Toda to hrepenenje, vroče in prežeto do globin, je bilo obremenjeno s strahotami vojne. Podobe, podobe. So- vraštvo in divjanje. Razčlo- večenje. V Savinjski dolini so esesovci vrgli v ogenj fantka, ki je onemoglo jokal in stokal: Joj, peče, boli... Krivično bi bilo, če bi rekli, da so to počele živali, daje to živalsko... Živali tega ne počno, se iztrga Stričku. Družinski nesporazum, ki je imel globlje korenine, je Strička pognal izpod Volu- ške gore in poslej je delal vse. Bil je pek in še marsikaj, tudi greznice je čistil, da seje po štiriindvajsetih letih kme- tovanja lahko preživel. Da je preživel svojo normalno ne- normalnost, svojo poseb- nost, ki so mu jo oporekali. »Nekega jutra, je dejal nekdanji šercerjevec, me je spreletelo, da moram na pot. Nič me ni ustavilo. Na pleča sem si zadegal nahrbtnik in jo mahnil po Jugoslaviji. Mi- mo karavl, tik ob meji, iz oči v oči z ljudmi, ki so me na- učili mnogo novega. Pripo- vedovali so mi o boju, o sre- či, napredku. Zbiral sem ži- ge, klepetal požiral kilome- tre. Pravzaprav sem bil po- žrešen na kilometre, vseh teh stodeset dni, ki sem jih prehoàil ob vsej jugoslovan- ski meji. Ne vem, vs^ na pa- met ne, koliko sem jih spra- vil podse v vseh teh dneh. Papir пад bo obremenjen, moja praznina naj bo prazna. Pral meje dež, sonce se mije ustavilo v grlu. V bližini al- banskih gora sem se počutil pravo niče. Ves majhen sem bil, mravljinec in ves velik -sredi divjih neviht. Rad imam nevarnost. Takrat sem občutil svojo moč in nemoč obenem, to me je uspavalo. Občutil in dojel sem drago Jugoslavijo. Zajel meje sko- raj nedopovedljiv občutek absolutne svobode, naredil sem krog okoli domovine, krog pa je, pravzaprav - ne- skončen...!« Muhe ne dajo miru. Spo- daj pod šotorom se v ribni- ku, iz katerega Stričku ne- pridipravi na veliko kradejo ribjo srenjo, sončijo več kot za pest debeli krapi. Iz bliž- njega studenčka globoko za- jemava in na dušek spijeva kozarec ledeno mrzle vode. Nektar za bogove. Pravijo normalni ljudje, da je Striček nenormalen. Kro- jenje svojega lastnega jaza po drugačnih merilih, ki niso za vsakdanjo rabo. Kanček zavidanja je v tem. Kakorko- li že, Striček drugače ne zna živeti. »Rad imam naravo, rad sem imel službo, rad imam otroke, pravzaprav, kar vse imam rad. Zamerim ljudem, ki si ne privoščijo živeti. Oh, živeti, kako dragocena bese- da. To sem se naučil med vojno. Jaz imam čas živeti. Ko sem kmetoval, sem spal na prostem. Toda to je le del tega. Vojna je vplivala na moje iskanje svobode. Čestokrat prih^ajo k meni na obisk. Tudi v sanjah. Veliko jih imam fotografiranih v glavi. Imena pozabiš, podobe osta- nejo. Sanjam. Sanjam prete- klost, ki bi se je sicer ne spomnil. Hudo mije, toda še huje je, če se nekdanji partizani spremenijo, če kakorkoli skrenejo s poti, se polene, za- špehajo, kot pravim. To je ži- va groza. Ko sem bil sodnik porotnik, sem moral poslu- šati tudi takšne nesprejem- ljive besede: Poslušajte tova- riši. V partizanih sem bil, upoštevajte to. Tisočkrat bolje bi bilo, če bi bil tiho, da ne bi mazal preteklosti. Moral bi biti boljši, ne pa da stoji pred sodnikom... Ljudje ne znamo držati no- ge na zavori. Saj je naposled normalno, da je tudi ne nenormalnega v življei Toda to se ne sme razbob ti. Treba je biti sam s sel domisliti in potem str^n prikorakati na plan. Če ljudje delajo škodo, me prizadene tako, kot če razočarajo. Razočara peče.« Ej, Gabrov Lipe, partii ski humorist izpod Voluí gore, poniglava, širokosri pojava šaljivca na odrih tizanskih mitinogv, na od v svobodni domovini, na i ru med zimzelenom in br čanjem gozda. Šerceij^ humorista Gabrovega Li| ta, Stnčka, Branka Defa dobro poznajo. Nepogreä inventar brigade. i »Takrat se je narod 2 smejati. Iz srca. Bučno, Í srčno, s cepetanjem nog. * nes se nam je duša poleni Potrebujemo v tem naáí svinčeno težkem dvajseti stoletju marsikaj... No, ' vraga smo betežni!« Krapi lenarijo. Sonce if Lipe, Striček, Branko Dei» upravnik nekdnajih P^. zanskih bolnišnic R 9 in R, pod Voluško goro se t'^' v škornje, preoblači hlače^ kaže na mesnate živali, ki^ časi krožijo po ribniku. je, da sva se od šotora " robu gozda preselila - menda bo treba ribnik stiti.