/Jjtee...
NO. 224
Ameriška Domovi ima
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 21, 1961
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
■ST
STEV. LX — VOL. LX
Kongoška vlada Adule za odločnejši nastop
K uporu nahujskano podivjano domače vojaštvo v Hindu je ti'eba pokoriti, če naj kongoška vlada ohrani o-blast v deželi.
LEOPOLDVILLE, Kongo. — Vlada Cirila Adule je že začetkom preteklega tedna zahtevala heobhodno vrnitev Gizenge v glavno mesto in mu zagrozila s kaznijo, če se pozivu ne bo odeval. Ta ne samo-, da se ni pokoril, ampak je naščuval k upo-ru celo vojaštvo, ki je bilo določno za pohod proti Katangi. K ^Oru nahujskano vojaštvo je ttato pomorilo italijanske letalce v službi Združenih narodov. Glavni tajnik Združenih naro-U Thamt je naročil četam ^N v Kongu, naj morilce prime. 1° in kaznujejo-. Dosedaj v tem Pogledu še ni bilo dosti storjene. 6a. Poveljnik domačih čet v Kindu, kjer je bil po-mor izvršen, Je objavil, da bo streljal na vsako 'letalo, ki bi skušalo pristati na tamkajšnjem letališču, ki je si-Cer v oblasti čet Združenih narodov. Združeni narodi so opu-
Novi grobovi
Emil A. Popovich
Včeraj je umrl v St. Vincent Charity bolnišnici 44 let stari Emil A. Popovich z 2257 Maplewood Rd. (Cleveland Heights), sin pokojnih Gabriela in Antoinette Popovich, mož Sophie, roj. Walczak, oče Suzane, brat Jean, Lee Friedel, Gabriela, pok. Johna, pok. Nikole, Alice McCarroll, Paula, Margie Myers in Petra. Zaposlen je bil pri Ohio Forge Co. 27 let kot kovač. Bil je član društva Zumberak br. 728 HBZ in delavske unije Local 28 M.E.S.A. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:30 iz Grdino-vega pogreb, zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Ane ob 9:30, nato na Kalvarijo. Truplo bo položeno na mrtvaški oder jutri popoldne ob dveh.
Preskus EHiinufemaRa se je končno obnesel
WASHINGTON, D. C. — Vodniki naše narodne obrambe so si pretekli četrtek meli roke. Strokovnjakom se je posrečilo, da so z uspehom izstrelili raketo Mi-nuteman na daljavo 3,000 milj iz ogromne podzemne železobe-
Finska hoče iz žagale Amerika ima več rakel
kot Sovjetska zveza!
Predsednik Finske republike
WASHINGTON D. C. — Naj.
stili vsak poskus nasilne pošilja, tonske cevi. hm vojaških okrepitev v Kindu j Prvi tak poskus v avgustu se m izvedbo ukaza glavnega tajni-i je ponesrečil. Sedanji posrečeni 'ka ZN. Tako je očitno, da bo poskus daje upanje, da bo arma. 'Ulgled ZN še bolj padel kot je že|da lahko izvršila do 1. 1964 svoj doslej. Z njim vred pada tudi načrt, da postavi na raznih kra-
dgled vlade v Leopoldvillu. Njen •Predsednik Aduta se zaveda, da ^ora biti uporni Gizenga kaznovan in z njim vred po njemu nahujskano vojaštvo, ali pa je njegove vlade konec.
jih okoli 600 raket Minuteman, ki bodo v svoji končni obliki lah-
Norvež^n šel v ioskvo Posredovat za Finsko!
Moskva, ZSSR. — Norveški Zunanji minister Halvard Lange J0 Prišel v nedeljo zvečer z ženo Sem na obisk in razgovore s sov-JG-ikimi oblastmi. Na letališču e tujega gosta sprejel sovjetski Vnanji minister Gromiko s svojo soprogo
hf- Lange je dejal, da je bil v ls|h že davno sklenjen in določb da pa je naravno, da bodo kom razgovorov obravnavali TT1 "najmovejši razvoj.” Nor-zunanji minister je o zve-. 2 Zah. Nemčijo izjavil, da ne 1 nobenega razloga, čemu naj se v pogledu vojaške varno-1 Sovjetije “položaj v zadnjih ^oh poslabšal.
ko letele okoli 9.000 milj daleč.
Rakete Minuteman imajo sledeče prednosti pred raketami Atlas in Titan: rabijo trdno gorivo in se dajo veliko prevažati iz kraja v kraj, ker je trdno gorivo manj nevarno kot tekoče, ki ga vporabljata Atlas in Titan. Rakete so dalje veliko lažje in pri vsem še veliko cenejše. Počasi bodo popolnoma spodrinile vse svoje tekmece na tekoče gorivo. Velika njihova prednost je tudi v tem, da se dajo brez velikih težav in nevarnosti izstreliti iz železcbetonskih podzemnih cevi.
se bo V petek sestal V No- novejša poročila naših različnih vosihirsku S predsednikom obveščevalnih služb cenijo, da sovjetske vlade Hruščevim. ima Moskva kvečjemu 50 med-
ceTiniskih raket. Amerika ima HELSINKI, Fin. Vlada in pa Atlas raket “na pozicijah.” javnost sta upala, da se bo deže. ]gaje pakete lahko dosežejo Ru-la vsaj začasno izognila pritisku gjjo, ruske pa Ameriko. Tako Sovjetske zveze po skupnih ameriške kot ruske rakete vpo-obrambniih ukrepih pred Zah. pahljajo tekoče gorivo, so torej Nemčijo, ko je predsednik Kek- ppgpej nevarne in s: dajo le s konen razpustil parlament in tveganjem prevažati! Zadenejo razpisal nove volitve. Upanje je pa cpje v kpogu ene fndje. bilo prazno. Sredi preteklega ^ Amerika ima dalje stalno v tedna je Moskva pritisnila zno- giu£ibi 5 Pol-aris atomskih pod-va in zahtevala takojšnje razgo- pnornic, ki ima vsaka po 16 raket vore, ker se “je položaj od 30. za daljave okoli 1,200 milj. Ra-ofctolbra poslabšal.	kete rabijo trdno gorivo. Ker se
Pri takih razmerah ni preos-ta- podmornice lahko približajo rus-lo drugega, da je po sklepu fin- kim mejam, imajo Polaris raške vlade predložil predsednik kete enako vrednost kot medce-Kekkonen obisk in razgovor s lin-ske Atlas in Titan rakete. Hruščevim. Ta je predlog spre- Ruska narodna obramba do seje! in določil, da ga Finec lahko daj nima atomskih podmornic, dobi v Novosibirsku v zahodni ki bi bile oborožene z raketami, Sibiriji v petek, 24. novembra, ima pa nekaj navadnih podmor-Finci bi radi razgovore zavle- nic, ki so oborožene z raketami, kli čim dalj in se izognili vsa-| Vse te podatke je objavila na. kemiu skupnemu vojaškemu u- ša administracija kot odgovor na kneipu, ker ne vidijo nobene ne- rusko bahanje v preteklem te-vamosti od strani Nemčije in dnu, da nas namreč komunisti njenih zaveznikov. Kekkonem prekašajo tako v podmornicah se hoče v Novosibirsku meniti s kot v raketah in razdiralni mo-Hruščevim le o “nevarnosti,” ne pa o skupnih vojaških ukrepih, če se mu bo -seveda to posrečilo.
Rad bi odvrnil sovjetski poskus končanja finske nevtralnosti vsaj do volitev v februarju v upanju, da se bo dotlej položaj talko unesel, da bo Sovjetija sa-
DEMONSTRANTI SKUŠALI NAPASTI 'ZID' V BERLINU
Razljučeni Zahodni Berlinčani iso napravili sinoči pohod oroti zidu, ki loči oba dela Berlina. Policija je demonstrante zadržala in jih končno z naporom razgnala. Tekom demonstracij je prišlo do obmetavanja s solzivnimi bombami med policijama Vzhodnega in Zahodnega Berlina. Rdeči “utrjujejo’, zid.
BERLIN, Nem. — Včeraj je bil 100. dan, odkar so komunisti postavili “zid” skozi sredo Berlina. Zahodni Berlin je v ta namen pripravil velik pohod z gorečimi baklami proti Brandenburškim vratom pod vodstvom zahodnonem-škega ministra Ernesta Lemmerja. Pohoda se je udeležilo kakih 20,000 ljudi. Pohod se je zaključil pred spomenikom Nemške enotnosti z nekaj govori. Večina manifestantov za združitev Nemčije se je potem razšla, kakih 1000 mladih ljudi, največ študentov, pa se je pognalo proti “zidu.” Policija jih je po hudi borbi pofisnila v stranske ulice in jih končno razgnala. Druga skupina, kakih 400 študentov, je med tem prodrla do zidu pri Wilhelmstrasse. Te so rdeči preko zidu napadli s solzivnimi bombami in “vodnim topom.” Zahodna policija je na napad odgovorila z solzivnimi bombami, ki jih je metala preko zidu v Vzhodni Berlin.
Mala državica
Rhode Island je najmanjša država v Uniji, saj meri le 1,058 ikv. milj; še od tega 156 milj pokriva voda rek in jezer.
ma opustila svojo sedanjo zahtevo.
Švicarski kmetje so demonstrirali
ŽENEVA, Šv. — Policija je u. porabila plinske bombe in vodo, da je razgnala nemirne kmete, ki so prišli z vse dežele protestirat v glavno mesto Bern zaradi odpora vlade proti povišanju cen mleka.
Kmetje se pritožujejo, da vladna politika v pogledu določanja cen in carin za deželne pridelke onemogoča kmetom pra-
či atomskih glav v raketah.
-----o—-—
Razgovori v Laosu se premaknili z mrtve točke
VIENTIANE, Laos. — Princ Suvana Puma in njegov levičarski bratranec Sutouvong sta se sporazumela s predsednikom vlade princem Bun Umom, da se bodo sestali k novim razgovorom o sestavi skupne vlade v Vientianu med 24. in 27. novembrom.
Spor o tem, kje naj se vrše razgovori je te zavlekel za dalj kot en mesec.
Pohod skozi mesto so oblasti odobrile in je tudi v polnem redu potekal. Da je prišlo potem do pohoda proti “zidu”, je vzrok v napetosti med prebivalstvom
Adenauer in Kennedy
WASHINGTON, D.C. —Predsednik ZDA Kennedy se je včeraj sestal s kanclerjem Aden-
rT , „	„	, .auerjem k prvemu razgovoru o
Zah Berlina, odkar le od pre- v . T, . . AT
’	J	. „! vprašanju Berlina, Nemčije,
Iz Clevelanda in okolice
Molitev—
Članstvo Društva sv. Cirila in Metoda št. 191 K^KJ je vabljeno nocoj ob sedmih v Žele-tov pogreb, zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Mary Ludwig.
Članice Podr. št. 14 SŽZ so vabljene nocoj ob 7:30 v Žele-tov pogreb, zavod k molitvi za pok. Mlary Ludwig.
Pogreb—
Pogreb pok. Mary Ludwig bo jutri ob osmih zj. iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato na All Soul’s pokopališče.
Vojaško naročilo—
Armada je naročila pri Jack & Heintz, Inc. na Bedford Heights za $6,301.596 topovskih granat, ki jih bode predvidoma začeli izdelovati z novim letom, ko bodo najeli okoli 100 novih delavcev.
tekle nedelje priča “utrjevanju’ zidd. Na stotine delavcev iz
Vzhodnega Berlina gradi na i	.	.	,
&	° ,	. j razgovoru je predsednikov
lSiTKOVSJa.G .	• .	•
NATO in vsem, kar je s tem v zvezi. Po uro in pol trajajočem
ti-
x	,	,	, , skovni tajnik Salinger skupno z
ov,re m utrjuje zid v takem ob-|AdeMuerjevim ,iskov„im taj-
nikom izdal poročilo o razgovo-
vzhodni strani zidu
Izrazite obline deklet “ogrožajo socialistični duh”!
DUNAJ, Avstr. — Neki bol-gansiki komunistični list je za-
segu, da bi lahko vzdržal "napad” težkega orožja. Izgleda, da se konitmiati boje, da bi skušale zahodne sile prebiti ali celo podreti zid s tanki ali buldozarji, ker so člani zahodnonemške vlade v zadnjih dneh ponovno izjavili, da “zid mora iti”.
Vzhodnonemško notranje ministrstvo je objavilo sinoči, da se Vzhodna Nemčija ne misli vmešavati v notranje zadeve Zahodnega Berlina, da pa ne bo pustila, da bi kdo kršil “mejo” med Zahodno in Vzhodno Nemčijo na področju Berlina.
V zahodnih krogih sodijo, da
Kožuhevina s severa
V zadnjih letih prihaja sicer vedno več kožuhovine tudi s toplih predelov tropskega in subtropskega podobnega paisui vendar prihaja največ in najboljše kožuhovine še vedno s severa.
ru, v katerem je rečeno, da je predsednik Kennedy dal Adenauerju z a g o t o vilo, da bodo Združene države branile ne samo svobodo in nedotakljivost Zah. Berlina, ampak tudi same Zahodne Nemčije.
Razgovori se bodo danes in jutri nadaljevali.
htevail odstranitev modelov devičen delež narodnega dohodka.1 klet s preobilnimi,
Švico smatramo za tako ure- J “ciblinami” iz izložbenih oken v pokazali, jeno in redno deželo, da človek mestu Vami, ker take ženske da poročilom o igredih komaj ver- oblike “ogrožajo
Italija zahteva v Kongu odločnejši nastop 1%
RIM, It. — Predsednik vlade A. Fanfani je v spodnjem domu parlamenta, iz katerega so ko-utrjevati .munistilčni poslanci odšli iz pro-Beriinu," da bi Zahodu 1^, ko je eden izmed krsčm-da
so komunisti začeli
izrazrtjmi z.d v -.........^	demokratov obdolžil sveto-
bo pristala Sovjetska zveza i«1 komunizem odgovornost, za socialistični na njegovo zahtevo, da ----------- smrt 13	lc,alcev »
mora
I jame.
duh!”
zid iti”.
Iz predzgodovine o dogodkih v Dominikanski republiki
WASHINGTON, D. C. — Ni “fidelizma.” To je treba na vsak Vse skupaj se je kar lepo odvi. guera kot za našo državno tajnL	.
še bil pokojni dominikanski dik- način preprečiti. Da doseže ta jalo. člani Trujillove družine so štvo. Treba se je bilo na hitro P01 rigaJ° vses ra 0
| Kongu, zahteval, da morajo Združeni narodi v Kongu nasto. 'piti odločnejše.
Predsednik vlade je izjavil, da je italijanska vlada ponovno zahtevala v Leopoldvillu, da se i
za var-1
Uti
je napadla tri črnce,
Je k sreči še pravi čas hi]aVila Policija v svoje avtomo. trjf in odpeljala na varno. Vsi igraj ČT,nci so kinematografski cW c‘ ^ Združenih držav in so-cPat'le^ nc>vern filrnu “Kle-Itif^3’ ’ ki ga deloma snemajo v
druhal napadla	X
Črnce	, ,	,	,,, ^ ,	_	. . skušalo za kulisami izrabiti ra- kali iz dežele, Balagiuerov režim rake. Balaguera se je takoj uprl ■L v	8 , . .T .
, »BI, It.	- lS"	časopisje	je	de*°' da se d"kta*Ura V Dom“U-	*» male razpoke v dominikan- je Pa dajal narodu zmeraj več vsem mahinacijam Trujillove	naščuvali	k	uporu	od	lev.carja
napihnilo	žalostni	slučaj	v	j kanski republiki ne bo dala več-	skem “ikolektivnem vodstvu.” svobode. Svobode niso izrabili družine, naš državni tajnik Rusk	Gizenge	po i	i	m	ji	razse	a	i	na
v,°bgU, ko je podivjana kongo-,ino držati. Trujillo ni	namreč	Razpoke so namreč obstojale ta.	samo voditelji raznih opozicij-	je pa nepričakovano hitro iz j a-	kose. Ta umor	je	si	no ra2	^
v a armada pomorila 13 laških preskrbel za nobenega	naisledni-	ko v	krogu Trujillove družine	sikih strank in struj, ampak tu-	vil, da stoji za Balaguerom in	vso ita ijans °	javnos .
jakov, da je rimska poulična ka ne v svoji družini,	ne v Do-	same	kot v krogu njenih prijate-	di dominikansiki komunisti. S	naprosil našo vojno mornarico,	^ JUl errJu	3’ ...a	°
i^hal zgubila vsako zdravo sod- minikanski republiki.	V druži-	1 jev	in pristašev. Zaupnikom	pomočjo sopotnikov so vprizarja.	da je takoj odipilula v bližino Do-	ltai 1Ja'nisl1 ^ £	^	3
ni in v republiki se je pa nabra- našega državnega tajništva se li zmeraj več nemirov in nere- mimikanske republike. To je sv°Je na °^e v	]etajCPV
lo dosti netiva, ki se bo moralo je posrečilo dobiti zveze z domi- dov, kar ni bilo dobro znamenje zibegalo člane Trujillove druži-1 zvezi z umorom e a cev prej ali slej vžgati in pokopati nilkanislkim predsednikom Bala- ne za Balagiuerovo in ameriško ne, da niso upali poskusiti z dr-,v onglu Je pns o v imu o pozicije Trujillove družine in do- guerom in ga pregovoriti, naj politiko, ne za tajne cilje Tru- žavnim udarom. Dominikanska ^0,n®tr^aciJ P™ 1 omunizmu in minikauiSlke diktature. K sreči skuša na miren način končati jillove družine.	.vojna mornarica in vojno letal-. J1* ozrcem izenge, i s° 36
je bil takrat za predsednika diiktaturo in poskrbeti, da	nel	.	, stvo sta se menda takoj izjavila uc*	Pn ornums icm pai iza
Trujillov pristaš Balaguer, ki ni pridejo levičarji na oblast. I	kl	S° hotel1 Presekatl	tak za Balaguera, v armadi je nasta- mh'
član diktatorske družine. Takoj' Balaguer se je odločil za sode- 1 ^en raiZ^°J v	anS 1 te znieda, ki še ni trenutno po-
po diktatorjevi smrti je prevze-	lovanje z našim državnim tajni- ^1 J 1 50 11 ,.ru^1 °Vl . ruzin* jasnjena. Zagonetno vlogo je
lo oblast po starem običaju “ko-	štvom. Najpreje je začel orne-,*' 1 cla'm v t,uJml- Proti dogo- igral Trujillov sin, ki je bil po-
lektivno vodstvo,” ki je v njem	jevati diktaturo na raznih poljih,'7°ru ®ta se dva izmed njih, bra- veIjini|k armade. Dejstvo je, da
ta pokojnega diktatorja, nepri- je nenadno odstopil, ali na pritisk družine ali na pritisk vlade, pisnika London Daily Mail 37 Na to vprašanje mi dal odgovo- let starega Jeffrey a Blyth, ko je
ijQ ačno in naletavanje snega Vi§.° C*ne’ Popoldne jasno. Naj-'te temperatura 40.
Imela večino Trujillova družina, kar seveda ni bilo po volji ne-
toda ne na vseh odločilnih me-'katerim članom Trujillove dm- C. ovano vrni a omov z ocit-stih.	zine. Vendar so ti kmalu uvi- ^ namenom,	da poskusita z
Za naše državno tajništvo je	delti, da se je težko boriti proti i310 irvevo uclJonarnim udarom s
bilo jasno že v prvem trenutku/razvoju politike v demokratično^001^0 arima. °’	1 Je ia P°
da je zanj* najvažnejše vpraša- smer. Kar je bilo uvidevnih, so ^.°ve	j*1	nieoa' a ‘n
nje, kdo bo naslednik Trujillove jo odkurili v tujino za stalno, diktature, čisto lahko se zgodi, drugi so se tudi umaknili v tuj'i-da bodo skušali dobiti oblast v toda mislili so, da njihov čas še roke dominikanski komunisti in pride. Pri pogajanjih med Ba-j° in odločnostjo mnogo pripo-njlhovi sopotniki, domači in tu-	laiguerom in Trujtillovo družino generaIa’ )0 J	za 2a,bavo kot za |mogel,	da	Dominikanska	repu-
ji, seveda ne pod komunistično	so aktivno delovali zaupniki na. resn'0 delo, je	prišel nepričako- jblika ni danes	v veliki državljan-
ampak pod krinko Castrovega 1 šega državnega tajništva.	varno tako za predsednika Bala- Biki vojni.
Angleška časnikarja zadržana (v Gani
AKRA, Gana. — Ganske oblasti so ustavile na letališču do-
sima pokojnega' diktatorja.
ra, se mu je mudilo s svojo j ah- hotel zapustiti deželo, češ da se to v tujino.	morajo odločiti, če ne bodo na-
Glavno vlogo je pri vseh diplomatskih potezah igral gene-
“Vdor” obeh bratov pokojnega	konzul ZDA Hill v Ciudad
diktatorja, ki sta obenem
stopile proti njemu zaradi nekih njegovih člankov.
Pretekli teden so na isti način ustavilli v Akri dopisnika London Daily Expressa.
------o....—
— Najgloblje podzemske jame na svetu 30 v Franciji.
Zadnje vesti
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je objavila v posebnih notah Združenim državam in Vel. Britaniji, da je pripravljena na nove razgovore o končanju preskušanja atomskega orožja v Ženevi, če ti izjavita, da naj bo cilj teh razgovorov ‘ popolna razorožitev”. Sovjetska zveza jc od končanja razgovorov v avgustu izvedla preko 30 preskusov, med njimi razstrelitev 59-mcgatonskc jedrske bombe.
HONOLULU, Havaji. — Danes bo odletel od tod dalje proti Japonski in Novi Gvineji newyorski guverner Nelson Rockefeller pomagat reševat svojega najmlajšega sina Michaela, ki je izginil preteklo nedeljo nekje v bližini obale holandske Nove Gvineje. U-pajo, da je še živ, čeprav ga doslej še niso mogli kljub vsem naporom najti. Njegovega tovariša Holandca dr. Wassinga so našli na morju kakih 20 milj od brega.
WASHINGTON, D.C. — Komunistična partija sc ni prijavila v smislu zakona, ko je včeraj potekel rok in mora računati z vso težo zakona. Zvezni pravosodni tajnik je izjavil, da bo postopal v smislu zakona.
BEOGRAD, FLRJ. — Josip Broz-Tito se je sinoči vrnil iz Kaira, kjer se je od preteklega petka razgovarjal z Naserjem, naslednji dan pa še z indijskim Nehrujem.
MIAMI, Fla. — Terry Jo Duper-rauit, ki so jo po 3 in pol dneli našli v gumijastem čolnu kakih 20 milj od kraja, kjer sc je potopila jahta Bluebelle, jc povedala, da je kapt. Julian Harvey umoril njenega očeta, njeno mater, bratca in sestrico ter svojo ženo in skušal z jahto vred potopiti tudi njo. Njej sc jc posrečilo rešiti, ne da bi Harvey za to vedel. Ko je zvedel za njeno rešitev, je napravil samomor. Verjetno je hotel dobiti $20,000, za kolikor je zavaroval svojo ženo.
Arierišk/i Domovina
■/1 /VI r	»JO /Vt 17
0117 St ClAlr At«, t— HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA-
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za 8 Mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
JJnited States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months. .Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 224 Tues., Nov. 21, 1961
Značilnost revolucije v Ekvadorju
za ekvadorski narod. Jasno pa je že sedaj, da bo pustila za seboj socijalne posledice. Delovni narod bo zahteval od revolucije svoj del koristi, naj se končno ustali v Ekvadorju ta ali oni režim.
Zanimivo je, da se po podobni formuli razvija politika tudi v Boliviji, le da tam še ni prišla do polnega zagona. Nekaj se kuha tudi v Argentini, tudi tam vre. Na isti poti so tudi razne republike v Srednji Ameriki. Ali ima pri tem kaj vliva kubanska revolucija? Nekaj ga ima čisto gotovo, toda ne toliko, kolikor mislijo pesimisti. Castrova revolucija še ni dala kubanskemu narodu takih vidnih koristi, da bi te koristi lahko postale cilj socijalnim revolucijam v Latinski Ameriki. Vsekako je pa značilno, da je ravno Ken-nedyeva ideja, izražena v Zvezi za napredek postala posreden povod za nov tip revolucij v Južni Ameriki. Tega Kennedy gotovo ni predvideval, še manj pa želel.

BESEDA IZ NARODA
Kako lahko bi bilo takrat umreti!
Ako bi najnovejša revolucija v Ekvadorju bila taka, kot so bile prejšnje, bi gotovo ne zaslužila nobene posebne pozornosti. Saj bi potekala po znanih kolesnicah;
Gornje plasti prebivalstva, veleposestniki, bankirji, trgovci in industrijalci na eni strani in vojaški krogi na drugi strani se menjajo na oblasti ne potom volitev, ampak potom revolucije. Kdor je na vladi, gleda na svojo korist, ne zanemarja samo teženj delovnih slojev, ampak tudi inteligence in tistih bogatašev, ki mu konkurirajo iz ali drugega razloga.
Taka politika rodi opozicijo, ki skuša dobiti na svojo stran vsaj del vojaštva. Sledi običajna zarota in potem revolucija, ki je v par dneh posrečena ali ponesrečena. Ulica jo komaj čuti, dežela je brezbrižna do nje, ker zve zanjo šele potem, ko je upor končan tako ali tako. Velikokrat celo prebivalci prestolice zvedo za revolucijo, ko jo je že konec. Ne pride jim na misel, da bi pripisovali kak pomen tistim par strelom, ki jih slišijo tekom noči, ali demonstracijam, ki jih vprizarja mladina s pomočjo malega dela delavstva. Revolucijonarna vlada seveda zgubi takoj ves revo-lucijonaren zagon, upravlja deželo kot njena prednica, narod nima od novega režima nobene večje koristi. To je bil tip dosedanjih revolucij v Latinski Ameriki. Zdi se, da spadajo v preteklost. Mejnik je kubanska revolucija. Po njej iščejo revolucije v Latinski Ameriki novo obliko, ne 'ravno po kubanskem vzorcu, ampak vendarle novo. To se lepo vidi v poteku sedanje revolucije v Ekvadorju.
Ekvador ima ustavo, ki je podobna naši. Predsednik ie tam neodvisen od Kongresa, je gospodar javne uprave-Podpredsednik je obenem predsednik senata. Kongres dela zakone, predsednik vodi politiko. Tako je tudi v Ekvadorju.
Lansko jesen je prevzel že četrtič oblast predsednik.
Ibarra za dobo 4 let. Preje jo je dvakrat zgubil, ker je bila revolucija proti njemu uspešna. Ve torej, da poraz v revoluciji še ne pomeni konec političnega udejstvovanja. Za njegovega namestnika ali podpredsednika je bil izvoljen ’Arosemena. Oba sta prišla na oblast kot izrazita levičarja,
Ti sta se močno zagledala v komunizem.
Med tem je prišel letos Kennedy s svojo “Zvezo za napredek.” Na letošnjih konferencah je obljubil, da bo Amerika poklonila državam Latinske Amerike tekom 10 let kakih 20 bilijonov dolarjev, ako si bodo same pomagale iz njihove sedanje revščine potom moderne gospodarske in socijalne zakonodaje. Pogoj za ameriško pomoč je bil jasno postavljen: kdor hoče dobiti dolarje, naj uredi svoj državni proračun in zunanjo trgovino, naj poskrbi, da bodo revni sloji prišli do boljšega življenja.
Zdi se, da je ta ideja postala simpatična predsedniku Ibarri. Začel se je odmikati od levice, izdelal s pomočjo Mednarodnega denarnega fonda načrt za potrebne reforme v davčnem sistemu, za boj proti inflaciji in za socijalno zakonodajo. Te reforme bi zadele vse, bogate in revne. Na bogataše bi trajno naložile nove davke in bremena agrarne reforme, revne bi začasno zadele z indirektnimi davki na konsumno blago in z odpravo raznih upravnih pritiskov na trg na eni strani in z odpravo podpiranja konsumentov v obliki subvencij za nekatere deželne pridelke, ki igrajo važno vlogo v prehrani. Bogataši bi torej nosili breme večjih davkov in agrarne reforme, revni bi morali prevzeti nase breme višjih cen za predmete v rabi v vsakdanjem življenju. Vse to ni nič novega. Vsak narod mora v začetku ozdravljenja svojih financ in svojega gosipodarstva prevzeti nase precej podrobnih žrtev. Šele pozneje se mu pokažejo koristi od uvedenih reform. Noben narod se takih žrtev ne veseli, zelo rad podleže skušnjavi, da se reformam postavi po robu, bogataši in reveži, vsi skupaj.
Tako se je zgodilo tudi v Ekvadorju. Bogatašem niso ugajale gospodarske in finančne reforme, revežem pa višje cene za življenske potrebščine. Vse to so spretno izrabili komunisti, ki gospodujejo v delavskih unijah in imajo pod svojim vplivom mladino, posebno študente. '
Že takrat, ko je Kennedy oznanil “Zvezo za napredek,” so se zakleli, da jo bodo ubili. To skušajo napraviti sedaj v Ekvadorju. Povezali so v močno skupnost vse nezadovoljneže celo tiste med konservativci in bogataši, dobili na svojo stran vse ambicijozne politike, začeli z demonstracijami v oktobru; sledili so jim nemiri in končno je prišlo do revolucije. Da bo položaj še bolj zamotan, je treba vpoštevati, da se podpredsednik Arosemena ni prav nič spreobrnil. Še celo poglobil je svoje levičarstvo z obiskom, ki ga je pred par meseci napravil komunističnim veljakom za železno zaveso. Radi tega je po svoji vrnitvi takoj prišel navskriž z Ibarro in mobiliziral svoje pristaše na strani revolucijonarjev.
Ta trenutek je težko reči, kakšno obliko bo končno dobila ekvadorska revolucija in kakšne posledice bo rodila besnega pod Hruščevim
New York, N.Y. — “Na delovišču smo kopali jamo za jamo in vlekli iz njih pesek, ga premetavali, prevažali in sejali. Od razbeljenega peska so pekle oči, od težkih samokolnic so skelele roke. Utrujenost se je vlezla v sleherno vlakno mišic, možgani so bili kakor preplavljeni s predstavami z delovišča, tako smo celo noč nadaljevali delo dneva. V tako težki utrujenosti je bila kaj blizu misel na smrt. enega j Kako lahko bi bilo takrat umreti!” (Iz poglavja Težaki, Branko Bohinc, Pred vrati pekla. Knjigo dobite pri Ligi. Cena $2.00).' Ni še nihče tako opisal komunističnih ječ kakor jih je Branko Bohinc:	brez sovraštva opiše
hudobijo po resnici, vso zločinsko iznajdljivost, kako bolj mučiti, bolj ponižati duhovnika, se izdevati nad vero!
Je res Stalin zločinec?
Vsak komunist je zločinec, če ne še dejanski pa gotovo poten-cijalni, ker je, oziroma mora biti pripravljen na vsak zločin, če to služi komunizmu. S tega stališča je Stalin gotovo velik zločinec, ker je zaradi komunizma delal masovne zločine:	na
stotisoče, na milijone! Toda kaj mu sedaj komunisti zamerijo? Ne to, da je dal pobiti ali poslati v taborišča smrti do šest milijonov kmetov (kulakov), ki so se upirali kolhozaciji. Ne to, da je dal pobiti stotisoče Ukrajincev, ki so pod nemško okupacijo delali na poljih, namesto da bi bili šli v partizane. Ne to, da je dal masovno streljati “vla-sovce”, ujetnike v Nemčiji, ki jih ]e Hitler organiziral kot svojo pomožno silo za borbo proti komunizmu, pa so jih zavezniki vrnili Stalinu. Vse to je delal prav, celo bolje kot bi bil to napravil katerikoli komunist. Kar mu zamerijo komunisti s Hruščevim, to so čistke, kjer so padale glave komunistov. Zato ga je bil Hruščev napadel leta .1956 prvikrat javno in javnosti prebral dolgo vrsto Stalinovih zločinov, potem, ko je bil Stalin mrtev. Poprej mu je Hruščev zvesto služil. Saj bo še prišla na dan vsa zgodovina, kako je Hruščev pomiril Ukrajino! Pa to bo napravil naslednik Hruščeva. Sedaj je Hruščev veliki voditelj svetovnega komunizma! Je pa še poseben razlog, zakaj sedaj toliko napada Stalina! Hruščev je prekanjen voditelj. Napravil je takle genialni načrt: umažimo Stalina, da operemo komunizem. In ga res maže in blati vsa leta po smrti od znamenitega govora 1. 1958, ko je prinesel vrsto njegovih zločinov pred sovjetsko javnost. Sedaj bodo 7— računa Hruščev — vsi videli, da je komunizem dobra, lepa stvar, resnična rešitev za proletarske množice, le Stalin je bil hudoba, ki je komunizem pokvaril. In še drugo: sedaj morajo verjeti, da je on proti osebnemu kultu in da je pod njim svoboda besede. Toda vprašajmo se samo eno: Kdo si je upal črhniti v obrambo male Albanije kot edini Kitajec: Čou-En-Laj. Torej s svobodo besede, s samokritiko še ni nič
Katoličan in evolucija
V svetu materializma, ki ga prinaša komunistični svet, bi morali biti katoličani vedno bolj podkovani v resnicah katoliškega nauka. Če so zavedni katoličani, morajo znati zagovarjati svoje stališče pred napadi brezbožnikov ali protibožni-kov. Žal bi mogli reči, da se katoličani v nastajajočih nevarnostih znajo le slabo braniti pred napadi protibožnikov. Ena takih stvari, ki jih oznanjajo komunistični učitelji, je tudi nauk Darvina, da je osnova vsemu življenju in vsem vrstam bitij na zemlji razvoj ali evolucija. Po njih nauku je tudi človek nastal tem potom, se razvil iz nižje vrste bitij, n. pr. opic. Prav tu je jedro vprašanja. “Katoličan lahko z mirno vestjo sprejme trditev, da se je človeško telo razvilo iz nižjih živalskih vrst. Ne more pa sprejeti mnenja, da je človek Sjamo višje razvita žival. Človek ima namreč dbšo, ki jo Bog neposredno ustvari. Da je duša nekaj duhovnega, kar se iz materije ne more razviti, nam pokaže filozofija. Vera nas pa uči, da Bog vsako dušo posebej ustvari.” O tem prinaša zelo lep članek prof. Lojzeta Ambrožiča Božja Beseda v novembrski številki.
Zahvala — nova prošnja
Redovnice so, v tujini sicer, a še v obmejnem slovenskem o-zemlju, ki so si nadele nalogo skrbeti posebno za slovenske o-troke, da ne bi postali žrtev ulice. Poslali smo dva zaboja rabljene obleke, ki jo v tujini povsod lahko dobijo brez carine (v Jugoslaviji ne) in se zahvaljujejo: “Prejeli smo Vaše pismo in hitro na to dva zaboja rabljene obleke za naše reveže. Mislili smo tudi na one, ki ste jih omenjali v pismu, če se bodo le javili. Kar je bilo tu stroškov, jih rade žrtvujemo za naše reveže, ko ste jim od tam s to pošiljko toliko pomagali. Sedaj pa še glede denarne podpore našemu težko preizkušanemu zavodu. Nujno potrebujemo kapelo in še nekatere vzgojne prostore. Zato Vam bodo zelo hvaležne in bomo prosile bogatega blagoslova pri vseh Vaših delih. V domovini smo vse izgubile in sedaj nimamo nikake podpore ne od matične države ne od tuje, v kateri živimo. Za naš rod in za našo mladino pa le hočemo delati in kljub stiskam bomo rade vršile božjo voljo, da s svojimi žrtvami in trpljenjem Bogu in narodu rešujemo duše, ki po božjem in človeškem pravu pripadajo Bogu in narodu.” — Ali ni veliko idealizma in veliko pripravljenosti za žrtve med sestrami, ki so stvarno v begunstvu, pa vendar mislijo na svoj narod in na vero dedov? Zato so gotovo vredne pomoči.
Borba za pokaz
V New Yorku je bil štrajk — 14 dni. Prevozniki mleka so štrajkali in nismo imeli mleka. “Trdo” so se pogoj ali in delali videz, da se ne morejo zediniti. Oni, ki so mogli pogledati nekoliko za zaveso, so pa dejali, da je vse to samo igra, ki naj pokaže potrebo ponovnega poviša-
nja cen. Pravilno bi bili morali biti pri pogajanjih konsumen-ti mleka. Račun za vsa ta težka pogajanja plača konsument.
Darila za Božič
Darila za Božič, to je star krščanski običaj, ki si ga moremo razložiti že iz sv. pisma: pastirji so prinesli darove božjemu Detetu, ko so jim angeli oznanili Njegovo rojstvo. Sv. trije kralji so prinesli darove. Komaj je bil Bog Sin učlovečen, že je Njegova milost mehčala srca. Tako bomo tudi mi držali na starem krščanskem običaju in za Božič pomagali v domovino s paketi. Razbobnali so med rojaki po Ameriki, češ da se ne izplača več pošiljati paketov z živili, ampak le denar. To je propaganda, ki hoče za komuniste spraviti iz Amerike čim več dolarjev. So jim pač krvavo potrebni. Treba pa je pomisliti, da je veliko veselje v družini, če pride božični paket s priboljški, ki bi jih sicer ne bilo za praz-niško mizo. Liga je razposlala v manjši meri cenik, kjer je pove-dananajprej cena paketa, zraven pa cena paketa s prišteto carino in carinsko takso. Lahko torej vsak naročnik sedaj pri naročilu že tudi plača carino. Tega so si mnogi želeli in smo ta cenik poslali — vsaj naročnikom iz zadnjih let. Božič nam bo tem bolj vesel, čim več veselja bomo pripravili drugim. Držimo pa tudi na tem, da dajmo darove tja, kjer so jih najbolj potrebni. Koliko se izmeče denarja za darove tu, ko ne gredo potrebnim in so često drugi dan že zavrženi — med nepotrebno šaro.
Spomnite se bratov po taboriščih in v domovini za Božič!
Mnogo je trpljenja po taboriščih v Italiji in Avstriji, še več je bede doma, skrite bede, ki se nima kam obrniti, nima komu potožiti. Teh se spomnite za Božič! Če nimate sami kakih naslovov, pa pošljite v ta namen darilo Ligi. Ne smemo in tudi ne bomo opustili te dolžnosti, ki nam jo veleva srce in naša božja postava: Ljpbi svojega bližnjega kakor sam sebe. Vsak, tudi najmanjši dar nam je dobrodošel in bo lajšal skrito bedo. Božja dobrota vam bo to povrnila že v praznikih, ko boste bolj zajeli veličino angelskega speva ob Gospodovem rojstvu: “Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so Bogu po volji!”
Dr. J. B.
Slovenskim ženam in dekletom
Druga darila
Poleg živilskih paketov so lepo darilo tehnični predmeti: radio, televizor, šivalni stroj. Carina na te predmete ni visoka. 1.) Sedemcevni radio prvovrstne kvalitete z dolgimi, kratkimi in srednjimi valovi pa posebno u-rejen za poslušanje glasbe, plača le 12,250 din ($16.33) carine. Pa ga dobite pri Ligi za $60.75, prosto pošta naslovnika, zavarovano in predpisano pakirano. Tak radio poveže brate v domovini s svobodnim svetom. 2.) Za televizor je carina 45%. Carinska cena pri premeru slike 24
Cleveland, O. — Še' vedno se lalhko prijavite za slovenske duhovne vaje za žene in dekleta, ki bodo v Clevelandu v domu duhovnih vaj na Laikeshore bulvarju v dneh 24., 25. in 26. novembra t. 1. Duhovne vaje bo vodil č. g. Franc Sodja, lazarist iz !Toronta. Začele se bodo v pe-tek po' Zahvalnem dnevu, ob 7 uri zvečer, ko bo prvi duhovni govor. Naj bi bile udeleženke •takoj po 6. uri že v Domu duho-: vnih vaj.
j V Dom duhovnih vaj (Diocesan Retreat House) se lahko pe-djeite tudi z buki. One, ki stanujete v blijžini St. Clainske ceste, vzemite St. Clairski bus štev. 1. in se peljite do 152. ceste ali Five Points. Tam izstopite in prestopite na bus št. 41, ki vas bo peljal do 185. ceste, kjer izstopite. Nekaj korakov od 185 ceste na Lakesbore bulevarju, je Dom duhovnih vaj. Najboljše je, ako se dogovorite z znankami, ki so že bile tam na duhovnih vajah in /se z njimi skupaj peljete.
| Iz fare sv. Vida bo organiziran tudi prevoz. Udeleženke naj sporoče v župnišče, ako se žele peljati, da bomo vedeli približno koliko udeleank želi prevoz. V petek naj se te žbero ob 6 uri
pred župniščem, od koder se bodo peljale v Dom duhovnih vaj.
Duhovnih vaj se lahko udeleže žene in dekleta ne samo iz Clevelanda, ampak tudi iz okolice in drugih mest. Prijavijo naj se v enem od slovenskih župnišč v Clevelandu in sicer: Sv. Vid 6019 Glass Ave., Sv. Lovrenc, Newburg-Cleveland, ali pa Marija Vnebovzetaj Holmes Ave., Cleveland 10, O.
Še1 posebno v teh časih nemira in napačnih idej, ki se širijo po svetu, so duhovne vaje za vsa. kega katoliškega dekleta in ženo silno važna zadeva duhovne obnove, notranjega prerojenja in vir posebnih milosti, ki nas bodo krepile in opogumljale, da vdano in vstrajno izpolnjujemo voljo božjo, sredi naših življenskih težav.
Udeleženke, ki ste se že odločile, da se boste duhovnih vaj udeležile, pridobite1 še Vaše znanke in prijateljice. Tako apostolsko delo, pridobivanja za duhovne vaje bo Bog bogato poplačal.
Slovenske žene in dekleta, udeležite se duhovnih vaj!
Vodstvo duhovnih vaj.
Jsseessld ples ¥ Jdiehs
Joliet, IH. — Društvo Najsv. Imena fare sv. Jožefa je doseglo lani is svojim “jesenskim plesom” krasen uspeh. Dvorana na N. Chicago St. je bila lani premajhna, zato smo se letos odločili iti na “hrib,” kjer bo več prostora. Ne smemo pozabiti, da ima društvo 743 članov. Kaj pa žene in otroci?
Priprave za letošnji “Jesenski ples” vodi odbor s celo vrsto pododborov, na katerega čelu so kot sonačelniki: Anton B. Mutz, Anthony Cabay, Rudolph Mabalik, William Stelow, Gerald Krause, John J. Lukančič, Rudolph Pu-cel in Louis J. Brule.
Jesenski ples bo v veliki dvorani na RaymOtr in Theodore Str v ©oboito, 2. decembra, zvečer. Začetek ob 8:30. Vstopnina $1 za osebo. Na razpolago bodo okrepčila in osvežila, pa tudi razne nagrade.
Vsi člani in družine, pa tudi drugi rojaki in rojakinje prisrčno vabljeni!
John L. Jevitz-
palcev 40.500 din ($54.00). Zanesljiv televizor vas stane pri Ligi $183.75, predpisano paketi-ran, z zavarovanjem in transportom. Seveda so tudi cenejši modeli. Sedaj je zima in doma nimajo prireditev in zabav razen pod komunističnim vodstvom. Kako zelo so družine vzradovane s takim darilom, ki jim najlepšo zabavo prinaša v
VESTI
Ameriški atomski reaktor za'stroj državne oblasti za upor, za slovenski institut 'nered, za rušenje legalnega bla-Gb priliki nedavnega zaseda-gostanja.”
v	,	11 ia Mednarodne atomske agen-j Zlasti ostro je napadel tako
iso. 3.) Posebno potrebno da- cjje Združenih narodov na Du- pisanje kot oblasti krivično in za rilo za vsako družino je Pa naju je bila sklenjena pogodba o državo razdiralno pisatelj Via-šivalni stroj. Za šivalni stroj je dobavi atomskega reaktorja in'dimir Kavčič ki se siicer vedn0 carina 16.000 din ($21.30). Cena ustreznega pogonskega goriva'drži partijske linije. Proglasi1 šivalnemu stioju 1 faff, moder- (obogatenega urana) za Fizika!- ^ga je za “izbruhe upornosti” za
'alkstralkitno zvonklj an j e . • • (Glas Slov. kult. Akcije).
Novo in fitaro
Neki Franc Šetinc se v lju^'
ni model, z mizo na pogreznje- ni inštitut “Jožef Štefan” v Ljub-nje je okoli $97.00. Če jim po- Ijani. •
magate s takim strojem, si z Ta institut, ki je imenovan po njim sami pomagajo, ko si mo- slovenskem koroškem rojaku ki rejo krojiti obleke in vse po- se je pred okoli 100 leti proslavil pravljati doma. Posebno, kjer v mednarodni fizikalni znanosti'ijanskem liutu “Delo” pritožuje so v družini dekleta, je šivalni s svojimi odkritji, se v glavnem pod gornjim naslovom, da n°vi stroj za družino velik zaklad, posveča atomski fiziki in si je gospodarski sistem, ki nala£a To so res veliki izdatki, a so en- pridobil po zaslugi svojih znan- podjetjem večjo odgovornost kratni, ker so to darila trajne stvenih sotrudnikov mednarod- jim daje večjo samcu,pravo, nC vrednosti.	ni sloves. Priključen je univer.:prodira povsod s potrebno na'
V varstvo socialistične ,Z1 v LiUfbllani-	. gfico na mesto “starega preživ?-
produkcije	’	^>0 Beogradu in Zagrebu je s lega” v katerem so prevladova-
Beremo v pismu svetovne fir- ^em fucb Ljubljana debila atom-de “centralistično _ birokratske me za radio, televizijo itd. sle- ski reaiktor- Beograjski reaktor težnje. Ponekod se po dog»a' deče: “Carinska postavka za ra- }e dobawila Sovjetska zveza, ljub. njih Šetinca “ne bore dovo J dio aparate v Jueoslaviii ie nai- jans,kega bodo Pa podarile Zdru- pogumno proti ostankom preZ '
v-iši/izmed vsef evropskih 4^« '‘“-e Severne Amerike ve,ih administrativnih odnose-.
izvenevropskih držav. Jugoslo- kl so Prtlozde se ček za 200,000 ampak jih celo ohranjajo ® P vanska radio-industrija je na. dolar^v za znanstvene raziskave, stala šele tekom zadnjih treh I „ , Izbruh Upornosti
let na že izeotavlia nrav zado ' Hud° kn Je med komunistični-ni !	P v	mi “toniki v Ljubljani pov-
,1 ,	• “ •P°- ZroČil° Pis“e L- Filipiča v
stavke po svoji izredm visim "Gledanem listu” ljuMjanske pomenijo carinsko zaščito za drame. Zapisal je; ^ dr_
domačo radijsko industrijo. - žawie 0,bksti po .e ureja mir Čudno se to shsi, ko bi morala in blagostanje, mir in blagosta-vendar industrija socialistične nje pač, kakršno more ustvariti biti konkurenčna napram kapi- ali kakor ga razume brezdušni talističm, ker pri socialistični stroj. Iskanje globlje, resnič-
industriji ni kapitalista, ki bi si nejse, bolj človeške vsebine živ-	.	_ ____________
vzel svoj delež. To je neko pro- Ijeinja, iskanje blagostanja, ki ni ’gospodarskih načel v titovski n tislovje, ki bi ga morali komu- udobno in mirno, a je zato vred-!stvarni gospodarski red po'zl° nisti narodu pojasniti.	nejše, lepše in čistejše šteje ča hude bolečine.
življajo.”
Od kar je Jugoslavija stopi a v zvezo za mednarodno trgoto0 in obljubila ustaliti svojo vaU^ to, so začeli pri vseh pod jeti1 gledati bolj na to, ali so življc^ nja sposobna ali ne. Prenekat^ ra so v nevarnosti, da bodo rala prenehati. Ta seveda Pr0 testirajo in iščejo pomoči pri v.a^ dah; ki pa morajo same omeJ vati svoje izdatke v skladu -bodtki. Uvajanje kapitalisti č11

Bl -A- IV A X> S m; JL
jPSe...
/lMIERI$Kyi Domovi IMA
/ifviEwg/mi%]~Ho;wiF
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
Kdor bi hotel knjigo strogo kritično ocenjevati, bi moral vse. kakor našteti nekatere poman-
ohranjal vse življenje in jih predajal bodočim rodovom.
Knjiga( o kateri govorimo, je
kljivosti. Začeti bi moral kar s .koristno sredstvo za dosego tega pravopisom . . . Umetnej pa po-1namena. V Torontu si jo je že narodele pesmi imajo ponekod marsikdo nabavi lahko jo pa še označene svoje avtorje, pa le z dolbi v “Slovenski pisarni, začetnicami. Pesmi ki so zapi-
Neivtorontske novice
Martinovanje je bilo Sloven-[dil, je podaril za žrebanje 3 štetem že od nekdaj priljubljeno, klenice dobrega vina. Tako je 'Sv. Martina smo navadno zalili prireditev prinesla toliko, da so y‘ vinom in počastili z gosko na [mogli člani DNU izplačati svoj ‘■nizi. Da bi vsaj malo obudili novi prapor. Prapor je velik in Opomine na nekdanje “martino- zelo lep. Brezmadežno in Jezu-Vanjie” doma, je naše Društvo sa na dragoceni svili so izdelale NiajsMeitejšegn T/fmena Jezuso- Madžarske Marijine sestre, ki so
|l',ega priredilo na Martinovo, 11. Novembra, “martinovanje.” Nov Ka udeležence je bil zvočni film, je prikazoval zidanje cerkve ■Brezmadežna od začetka, ko smo Zasadili prvo lopato pa do slove. *ne blagoslovitve cerkve. Bolj na široko je prikazan prvi banket blagoslovitvi in odprtju dvo-
priznane umetnice. Lesena dro. gova je pa zelo lepo izdelal Slan društva g. Franc Petrič. A tako postavni možje in fantje, kot so člani našega DNU, lep in mogočen prapor tudi zaslužijo. Le škoda, da nekateri zelo dobri možje in fantje še vedno nočejo vstopiti v DNU. Bi jih morali
Prošnja uprave ilD kanadskih naročnikom
Naše cenjene naročnike v Kanadi prosimo, da plačujejo naročnino samo s poštnimi denarnimi nakaznicami (Canadian Postal Money Order) in |ne [Z osebnimi ičeki, od katerih nam banka, s katero poslujemo, zaračuna za vnov-čenje sorazmerno visok prispevek.	'	.
je dovolil Mr. 'in Mrs. Oliver Lamlb, protestantskima zakonce, ma iz South River, da sta posvojila 4 leta starega otroka katoliške vere. škof je mnenja, da mora zakon vsaj do neke mere dati nezakonskim materam, ki dajo svoje otroke1 v posvojitev, neke pravice v pogledu tega, komu naj bodo taki otroci izro- v,.'1 ceni.
‘Tane, prva kulturna prireditev kdaj poslati k Sv. Vidu ali k Ma-
v dvorani: misterij Slehernik, yehka noč s P. Odilom Hanj-Kkoina O.F.M. ki je prvi vodil Misijon v naši bovl župniji, ^ajlepše pa je prikazana slovela blagoslovitev cerkve s pet-in pritrkavanjem zvonov. 'Mlm, je izdelal in podaril župniji Studio. Zvočne vložke in
riji Vnebovzeti v Cleveland, da bi sdi ogledali številne vrste mož in fantov, kako pristopajo k svo. j emu skupnemu obhajilu pod praporom Društva Najsv. Imena.
•
Ker je že monsignor Oman ponovno! pisal v Newburskih novi-
az ago je oskrbel g. Vilko Če- c]a je za nekatere večja in u a. Obema smo župljani dol- [važnejša novica, če koga oropajo i veliko hvaležnost; kajti ve-^ij ubijejo ali kako drugo ne-o truda sta položila v film in [umnost ošpičijo, kaikor so krsti ttioigočila zanamcem važen zgo-.jn poroke ali kake druge novice vinski dokument, ki bo pričati J v Jako so Slovenci v New Toron-[novic iz New Toronta ^ aidali cerkev Brezmadežne in
Ontarijski minister za socialno skrbstvo Louis P. Cecile, ki je sam katolik, je izjavil, da ni potrebna nobena sprememba zakona, ker bodo tudii v bodoče gledali, da ne; bodo zakonci ene veroizpovedi mogli posvojiti otro-
Po nje-
mjim. Seveda, če bi jo bil tako na rahlo udaril na lice, kot na-erdi škof pri birmi, bi se bil verjetno dekletu prikupil; tako je Pa postalo ogorčeno in je zbudilo pravi “spektakel.” Seveda fant ni bil naš župljan. Naši župlja-ni so bolj olikani in tudi bolj pa. ^ druge veroizpovedi metni. Vedo) da se dekleta love na lepe besede in na prijazen nastop in ne na klofute. Taki fantje, ki so do deklet surovi, bodo težko našli med njimi pri-jalteljice in še manj tisto pristno ljubezen, ki vodi v zakon.
Taka neroda kot je bil ta fant, fante samoi opozori, kakšni fantje ne smejo biti. In tudi ne spa.
KRIŽEM PO DEŽELI
Katoliški škof iz Peterborough Kanado za pet dni
Sane, kaikor krožijo med narodom, v narečju, spet niso dosledno zabeležene v narečjih.
Toda pri presojanju knjige, ki jo je izdala ga. Hozjanova, je treba imeti pred očmi, čemu taka knjiga hoče služiti. Naslov na uradni jnajbolj označuje:	Spomini
v Ontario je predložil spretnem- dbisk predsednik Argentine mladosti. Zbirateljica in tisti, ki bo zakona o posvojitvi otrok ki Frond iz i. Obiskal bo Toronto in B(> j j pri nabiranju pesmi pomagali, so jih prinesli s seboj iz do-
Montreal.
Lovska sraša
SCARE ORO, Ont. — Frank inco> ki Kus, Rudi Kuls in Frank Germek nla'^ ^eP° dediščino', ki gre iz
movine. Njena želja je bila izseljencem nuditi ljudsko pesma.
bi jim pomagala ohra-
od lovskega odseka Slovenske te. lovadne zveze so lovili “muse” okoli Elk Lake v severnem On- i	slovensko' zavest.

A.
MALI OGLASI
V najem
Oddajo se 6 sobe v duplex hiši,-IVz kopalnica, furnez, na Addison Rd. Kličite UT 1-3263. (225)
V najem
Oddajo se 4 sobe in kopalnica, garaža. Na 15008 Sylvia Ave.
(224)
Hiša naprodaj
5-4, dvodružinska, blizu fare sv. Lovrenca. Dohodek $165 me-rodai v rod, ki nam pomaga ohra- sečno. Lastnik BE 2-8563. (226) njati ne le slovensko pesem, am-
tariu. Imeli so srečo in
Musa sta bila težka 1000 funtov eden, drugi pa 400 funtov. Ustrelil ju je Frank Germek. Vsekakor lep lovski plen!
L. G.
John P. Marls si mora še pridobili zaupanje!
dva j Slovenske pesmi so nam veselje in drag spomin. Ko jih pojemo, si oživljamo spomine na mladost na dom in domovino. Storimo, kar moremo, da jih bo tudi naš novi rod, M dorašča tu v ameriškem svetu, poznal, pel in rad imel — da- jih bo ponesel s seboj kot ispomin mladosti, jih
TORONTO, Ont. — Novi vodnik konservativcev v Ontario in
kako so proslavljali blagoslovi-^ev druge slovenske cerkve v
■Kanadi.
Po nedelji, 5. novembra, smo spet doživeli vdor. To pot so vdrli v urad, kjer posluje farna Grerit
htevajo, naj vlada kaj ukrene, prijazni in olikani ljudje( zato (Cja bodo pokrajini nove težave
mrzimo vsako surovost in neotesanost.
S filmom so bili vsi za. union. pokvarili s0 ključavnico ^voijm zlasti še tisti, ki so gle-|pr! vratih in pri miznici ter oboje .v 'm Posl'^ali na platnu sebe odprli. Denarja seveda niso nič
svoje otroke.
Filmu je sledila zabava s ple ®OTn. G. Peter Pavlin, podpred-
dobili, pisalnega papirja pa marali niso. Tako je bil spet njihov vlom zastonj. Mi pa moramo za njimi popravljati ključal-
SLOVENSKE POTNIŠKE A6ENCUE
?ro<*aja avionskih in ladijskih art tudi na kredit. Zastopniki t,ruzb kot CUNARD, FRENCH ‘ •NE PAA, AIR FRANCE, KLM, SWISSAIR, etc.
3(WUSt na avionih za družine in u /o za imigrante.
pa ladjah popust pozimi do 25%. . Pust na kombinirana potovala lad ja-avion.
T °Jiljanje denarja po Din 750 za u-b. $i.
podaja dinarskih bankovcev po *>,r> 1000 za $1.25.
otni jjst za državljane in ne-zavljane Vizum za stari kraj, ‘■■oka p0 zastopniku, legalni , ^enti, prošnje za imigraci-n ab obisk sorodnikov. Javni tar vedno na razpolago. ^Vencem v Ameriki in Kanadi se priporočajo:
World travel
SERVICE LTD.
2968 St. Lawrence Blvd. Montreal P. Q. — VI 4-5292
World travel
SERVICE LTD.
.p 258 College St.
„ 4a)ronto, Ont. — WA 3-4868
govern, mnenju je bil slučaj Lamba izjema v določenih okoliščinah. Ko je bil namreč fan- . tič komaj 23 dni star izročen,™ frednik pokrajinske vla-
OhiMren’s Aid Society, niso mo- J°hn R Robarts’ ki ’bl1 Pre' gli zanj najti prostora v nobe-'tekl m,efc iabran na to mest0’ nem izmed katoliških zavodov. ,Je brf dvoma sposoben moz m m	Isposoben politik, vajen tihega
-tr-vr • xi *. ,1 • v ■ v dela in naglih odločitev. Kljub V Novi škotski se boje brez-1	,	. '	, v	,
.	...	. .	. ,	, ... .vsemu bo imel težave, predno bo
poselnosti m zastoja v industriji ....	.	. ,	.	^ .
utrdil svoj ugled v javnosti m si
Ženske dobijo delo
Delo za ženske
Išče se ženske, da bi delale od 6 zv. do 2 zj. v tovarni.
GENERAL METAL HEAT TREATING 941 Addison Rd.
(224)
fari, naj dodam še nekaj takih daj-° na nase družabne večere vltdkoim prihajajoče zime in za-	• u
m_____...	našo novo dvorano; kajti mi smo (h+waio na;i vla(da Wai ukrene_'Pridobil zaupanje volivcev.
Obe opOizicionalsi stranki v po-
sednlik društva, ki je zabavo vo- nice in tako brisati za njimi njihove zločinske sledove.
Najbolje ibo) da bomo kar vsa vrata pustili nezaklenjena, saj denarja tako nimamo nikdar nič, ker g,a moramo sproti odplačevati dolžnikom. Policija nas je 'opozorila, da živi v naši bližini več gagngsterjev ki stalno vlamljajo v razne banke, cerkve in trgovine. Pri nas se najbrže uče, kajti vedno narede zelo neroden vilum., ki priča, da še niso dobro izvežbani v tem poslu. Enkrat si bodo že opekli prste, kajti policija vedno bolj budno pazi nanje.
, ,	•	krajinski zakonodaji Ontaria kot
letos prihranjene.	., 1J ,
AT n v	. , .	. /tudi del njegovih lastnih prista-
Na splosno prevladuje prepn-’v	,
v • j • v	,	;	, sev pazljivo zasleduje vsak nje-
canje, da je brezposelnost v at-	w.v . .	,	,	„
V druži«! Lojzeta Platoja, ki	abrežnih pokrajinah to. f ^ pdl'itirni korak, rsako odlo-
je poročal s Pavlo, roj. Kastelic, lilk6na da jj n ^ mogo^e	^ 1° “e bl kažalo upora-
v.U J	a*, 'biti v boju prati njemu, ko bo
moči brez podpore zvezne vlade.iv .	,
,	cas za to dozorel:	ce ne prej
najkasneje v času volitev čez do.
bro leto.
Politični poznavalci razmer
Na zadnji veselici se je tudi nek slovenski fant izpozabil in pošteno “birmal” neko nemško dekle, ki ni hotelo iti plesat z
Gramofonske plošče
PRAVKAR DOSPELE iz starega kraja!
Velika izbira—Zahtevajte katalog
MiET
555 St. Clair Ave. W.
Toronto, Ont. Tel. LE 5-7269
Zdravniki v Saskatchewanu niso prav nič navdušeni za obvezno od vlade nadzirano zava-., ,..	,
rova«je za bolezen, ki je soda, vl“J0: da “afb":a R“ba*a ,	„	.. .	. posrečena m da bo njegova vla-
razpravi pred pokrajinsko zako-1 j , . ,	j &
nodajo. Zdravsitveni minister J. I ,a, V ' 1 VU, r‘emara PiecoJ po-
W. Erb se trt.d'1 na vse nadme/?” °”1	Predsed-
j j ..	., ...	’ ,nika L. Frosta.
da bi zdravnike pridobil za so-
delovanje.
*
Objava, da bo Bums and Co. Ltd. odpustila 300 mož, in zaprla svojo klavnico v Vancouver ju v Britski Kolumbiji, je javnost iz-
so kupih lepo punčko in ji" pri krstu dali ime Julka. Družina Lojzeta Platnerja Se je pred kratkim iz mesta preselila v našo župnijo in si blizu cerkve postavila lepo novo hišo. Lojze Platnar je s svojim bratom Janezom pri naši novi cerkvi in dvoranli izdelal vso vodno in deloma tudi ogrevalno napeljavo (plumbing-heating). Oba sta dobra delavca pa tudi dobra kristjana. Staršem naše čestit-še, mali Julki pa vso srečo v življenju in ves božji blagoslov.
*
Božična prošnja
Akademski kipar France Gorše je jaslice z;a našo cerkev že izdelal. Za božič jih bo prišel osebno postavit v našo cerkev.
Ovčke in ostale živali: osliček voliček in kamela so že v&e plačane. Tako so enkrat živali ime. le prednost z oslom na čelu, ki je prvi dobil dobrotnika. Tudi Je-Zulšček in Marija sta že darovana. Marijo je daroval g. Tone Juha iz Toronta. Kamelo so kupile deklice: Marija, Viktorija in nado pretekli teden se je po iz-Beti Jelkove,c, vse iz Windsorja, Ijavi vlade na splošno dobro ob-zelo blage deklice. Zadnje ov- nesel. Pokazalo se je sicer ne-čke so kupili: dve gdč. Ivanka ^kaj napak, toda te bodo naglo Cerar, eno pa g. Anton Jeglič, j,odpravili. Sedež vlade je bil te-Oiba iz Clevelanda. Za hlevček kom preskusa prenesen iz Otta-so tudi že prispevali: dr. Miha |We v zaklonišče v vojaškem ta-Krak $5 in g. Franc Lončar $1. borišču Petawawa kakih 100 milj
ČE SE SELITE
spolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni Potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
^°j stari naslov: ...............................
^loj novi naslov:
Moje ime:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
“Spomini mladosti”
To je naslov zbirke pesmi, ki jih je zbrala in izdala v knjigi (okrog 150 strani) v Chicagu 1961 ga. Gizela Hozjan. Zbirka nenadilaTn”poistavila ""vprašanje, jlClb^e§a kakih 300 pesmi; velika ali ni mesarsko predelovalna	posvetnih, nekaj pa tu.
dustrija v Britski Kolumbiji v dl cerfc™b
Naprodaj
Grocerijska trgovina in mesarija, velik prostor za izdelavo klobas in prekajevalnica. C-2 licenca. Slovenska okolica. Sprejmemo najboljšo ponudbo. Kličite: EN 1-7336.	(x)
6-sobno stanovanje
z gorkoto in vročo vodo, zgoraj na 7117 St. Clair Ave. oddamo. Kličite telefonično EN 1-4423 ali pridite, da se dogovorimo.
(TU-FX)
Hiša naprodaj
4 sobe in kopalnica spodaj, velika zgotovljena soba zgoraj, dvojna garaža, plinski furnez, vse ograjeno. Kličite EN 1-1473.
(226)
Svlsitins your city a batter place to live, work and raise a family—
the result of a GROWiftS Savings and Loan business

8)3 East 185th St.
25000 Euclid Av*.
6235 St. Clair Ava.
Cleveland, Ohio
Mullmly Funeral Home
zkacevalni sistem	ambulantna posluga
POGREBI OD S2CO.OO NAPREJ
365 East 156th Street
KEnmore 1-9411
nevarnosti popolnega propada. Pacific Meat bo odpustila okoli 50 delavcevj klavnica družbe Swift pa tudi večje število, številke o zakolu živine v tukajšnjih klavnicah kažejo, da promet v njih pada iz leta v leto.
*
Preskus civilne obrambe za slučaj atomskega napada na Ka-
Dobrotnikov še čakajo zelo ugledne osebe: 3 Kralji, vsak po $30.00; sv. Jožef $30.00. Dva pastirja, vsak po $30 in angel $30. Ti so res malo dražji a so tudi toliko več vredni. Kdo jih bo izbral ? Tudi hlevček z vsem, kar spada zraven, potrebuje še $54,00.
Če bi kdo iz Združenih držav kupil katero od teh figur, naj denar kar pošlje na: Franc Gorše, 1135 Addison Rd.. Cleveland 3,
od glavnega mesta.
Nekateri delavski vodniki in predsednik Nove demokratske stranke so vajo označili kot “čisti nesmisel,” ki naj prikrije neodločno politiko zvezne vlade v pogledu narodne obrambe in čuvanja miru.
*
Sredi oktobra je bilo prijavljenih v vsej deželi 318,000 oseb, 10,000 več kot mesec preje, vendar je porast sorazmerno maj-

Ohio. Iz Kanade pa na: Rev. hen, manjši kot kdajkoli od 1. Janez Kopačj C. M., 229 Brown’s Line, Toronto 14, Ont.
Vsem, ki so za naše jaslice že prispevali, naj božje Dete obilo povrne!
Priporočajta list drugim in skušajte dobiti novih naročnikov.
1957.
•
Kanada je tekom avgusta in septembra prodala v tujino 71,-500,000 mernikov pšenice za 26 odlstotkov več kot lani v istem času.
*
Prihodnji ponedeljek pride v
V BLAG SPOMIN
ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA, STAREGA OČETA IN BRATA
Antona Babič
ki je umrl 21. novembra 1957. leta
Štiri leta je minilo že, odkar si ločil se od nas; kličem, čakam na Tvoj mili glas,
. ali le odmeva mi ves ta čas. Zaman Te pričakujemo željno, in verjeti kar ne moremo, da si v resnici mrtev Ti, ki ri tako skrbel za nas.
Dragi soprog, oče, stari oče in brat, spavaj mirno!
Naj Te ne moti, ker Te še vedno pričakujemo. Vendar enkrat se le še vidimo — tam nad zvezdami. Z Bogom!
Žalujoči:
BERTA, soproga SINOVI, SNAHE,
VNUKI in VNUKINJE, PRAVNUK, SESTRE in SORODSTVO Cleveland, O. 21. nov. 1961.
.A. • . 0,	v . .9 •
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 Easf 62 St. 17002 Lakeshore Bird.
Pokličite podnevi ali ponoči HEndeiHon 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
Sedeminšestdeset let
nudi KSKJ ljubeznjivo lir-itsko pomoč svojim članom m članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
KRANJSKO
KATOLIŠKA
i


t
SLOVENSKA
JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki
Premoženje: $13,500,000.00 Število certifikatov: 43,000
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOT1
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilie moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $>500.00 do $15,000.00.
i! K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00.
Ako še nisi elan ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot iutri!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.
Joliet, 111.
Bil je spet sam in zdelo se mu je, da ne sme domov. Dež je škropil svojo pot in z obupno silo mu je rinilo v predstavo, kako bi ga zdaj Nataša, če bi se vrnil( pozdravila s tistim eteričnim nasmehom, ki niti ni več resničen, čudno* koprneč ji čepi med velikimi ličnicami kakor da je naslikan, tako pajčevinast, da bi ga lahko s poljubom odpihnil.
Ko je peljal mimo opere, je pritisnil na zavore, toda že v istem hipu spoznal, da se ne more več izmuzniti. Z dežnikom, podobnim strehi indijske pagode, je od stebrišča mahala Valenka. Brez volje, z neznansko jezo je zavil preko ceste in obstal ob pločniku. Že med tem, ko je tekla proti avtomobilu, je odpiral vrata.
— Kako si ravno prav prišel, dragec. Do kože bi bila mokra. —
Naglo se je sklonila k njemu in ga poljubila na lice. Močan duh po* narcisah je vel od nje.
— Imeli smo vajo — je rekla. — In ti? —
— Domov — je rekel hladno.
---Po tej poti? —
Glasno se je zasmejala.
— Rad vozim po dežju — je rekel mirno. — Vedno se mi zdi, da me dež ograja od hudega. —
— Beži, beži. Tolikokrat sem mislila ri^tfe in vedno lipa-
CH1CAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
BOOK AND CARD SHOP —
BY OWNER
Gift wrappings, party goods, office-school supplies. $90,000 gross per yr. Estab. 21 yrs. Retiring. GU. 4-2645.	(224)
BAKERY — BY OWNER Well established business. 4 man shop. Good location. TErrace 4-0414.
(224)
TAVERN — BY OWNER
la, da Se oglasiš. Zelo soliden si postal, kakor vidim. — Ponarejeno se je zresnila in gladila svoje temno krilo.
— Saj te razumem, Blaž. Ženina bolezen. Verjemi, da bi ti privoščila boljšo usodo. Vedno si hil tako razigran in zdaj nenadoma ta muka. — — Da — je rekel. Brez moči stojim ob njenem hiranju, niti s prstom ne morem ganiti. In človek — nervozno je grizel ustnice — je včasih tako strašno podel v svojih mislih. Tudi to je muka. *—
Stresel je z glavo.
— Ali greš domo-v, Vali? — — Da — je rekla.
Ko je ustavil v stranski ulici, kjer je stanovala, ni mislil izstopiti. Toda ko je razprla dežnik in stala na pločniku, je vedel, da se ne bo mogel braniti.
— Menda ne boš tako grd, da bi ne stopil k meni na čašo likerja? —
Obrnil je ključ, ga vtaknil v žep in si šel z roko trudno skoz lase.
— Samo za hip, Vali. Res samo za hip. —
Ko sta šla po stopnicah, stanovala je v drugem nadstropju, se ga je držala pod roko. Bilo mu je vse eno, v resnici vseeno. Lidijina zaprtost ga je še venomer bolela.
Ko sta si sedela nasproti in je poslušal njeno žlobudranje, ni mislil na ničesar. Spiti pač ta liker in oditi. Toda ko je držal kozarček v roki, jo je vendarle precenjal. Bila je oblečena po zadnji modi in lase si je dala prebarvati.
Ni sedel deset minut. Postavil je kozarček na mizico.
— Tako je pač, Vali. —
Ni vedel kaj reči.
Ko sta stala pri vratih, se ga je skoraj tiščala.
— Nekoč si bil tako živahen, ko si hodil v Podbrezje — se spomniš tistih veselih krokarij? Kako se človek spremeni, kajne? —
Stegnila je roko in mu šla s prsti skoz lase.
— Siromak si, Blaž, bogme, nikoli ne bi mislila, da boš v
Fully equipd. with 4 a.m. license. $1,200 wk. income. Best offer.
1051 Milwaukee. HU. 6-9385. (224)
CLEANING PLANT — SHIRT LAUNDRY — BY OWNER. Ideal for couple. Good going business. 2-5 room apartments available. Near North side. Call LI. 9-2199.	(224)
GROCERY — FRUIT & VEGETABLES — BY OWNER Estab. 20 yrs. Excel, equipment. Living quarters avail. Ideal for couple. Priced for quick sale due to other interests. 200 W. 103rd St. WA. 8-2345.	(225)
HOUSEHOU) HELP
HOUSEKEEPER — CARE OF CHILDREN
STAY. OWN ROOM. REFERENCES. CALL FROM 9 to 5. MONROE 6-0831.	(224)
BEAL ESTATE FOR SALE
BY OWNER—4 bedroom. 1% story face brick. Fully Indscpd. Cab. kit. Cer. tile bath. Full bsmt. Side dr. Nr. schls., shopg. & transp. Upper $20’s. Call PR. 6-8657.	(224)
OAK LAWN AREA — BY OWNER
2 bdrm. expand. New w-w crptg. Gas hrt. Alum. S & S. Water sftnr. Dryer. Drapes. 1% car gar. Sewer. 75x125 ft. lot. Nr. schls., shopg. & transp. Reas. Ga. 4-7190.	(225)
CHICAGO. ILL
MISSIONARY SOCIETY OF ST. JAMES THE APOSTLE
MISIJONSKA ZVEZA APOSTOLA SV. JAKOBA
Zvezo je ustanovil leta 1958 kardinal Cushing. Njen namen je pridobivati duhovnike za misijonsko delo v deželah latinske Amerike in podpirati 51 duhovnikov, ki so že tam. Število duhovnikov raste. Mi stalno menjamo osebje v Peruju in Boliviji, imamo tudi šole v krajevnih jezikih. Večina duhovnikov živi v barakah med ubogimi Indijanci. Vsaka fara mora podpirati 20 misijonov. Doseči jih je moč samo s konji in osli. Tam ni nobenih cest, tekoče vode, električne napeljave, itd. Ti duhovniki so opustili način modernega ameriškega življenja, na katerega so bili navajeni, in se obvezali ostati v misijonih 5 let. Upamo, da nam boste poslali spodnji kupon z vašim darom.	(227)
It is a pleasure for me to associate myself with the priests in South America. Please enter my name as one who will try to send an offering each month to help them.
NAME ...................
ADDRESS ................
CITY & STATE ...........
Write to: Rt. Rev. Edward F. Sweeney, Dept. AF. Missionary Society of St. James the Apostle, 49 Franklin St., Boston 10, Mass.
teh letih že tako mrtev. —
Težko je dihal, spomini so parali po drobovju in kakor da ga je močen duh po narcisah zdramil iz otopelosti, se je v hipu sklonil in jo poljubil na usta.
Nato se je obrnil in brez pozdrava odšel.
Ko se je prepravila v večerno haljo, se je dolgo gledala v zrcalo. Da, življenje je čudovito. Celo v tem času. Treba ga je pač jemati od prave strani. Težo je treba prepustiti tistim, ki jo hočejo nositi.
,Ko je pomislila, da je Blaž ne. bo dolgo, ker za to ni ustvarjen, se je nasmehnila in odšla na telefon v spalnici.
— Novega? Da, bil je tukaj. Do kraja potrt. Ženina bolezen in stari spomini. —
Glas v telefonu je še govoril.
— Bom, brez skrbi. Lahko noč, Saša. —
Spustila je slušalko, odšla v predsobo in prižgala luč.
48
Obsedela je v mraku. Niti prepravila se ni in ko je prisluškovala šumenju dežja, je mrtvo bolščala v stvari postavljene v sobi. Tu so Vsi sveti, jutri zanese šopek rož na grob talcev. Med njimi je njen mrtvi mož.
Bregar se je odpeljal nazaj. Hotela ga je povabiti na čaj in vendar si ni upala odpreti ust. Iz samega dneva je izhajalo nekaj, da se je bala. Bregarjevo govorjenje v pisarni, krače na papirju, ime tuje ženske, njegova razburjenost in ta dež, ki je svojo pot pribijal ob tla in z mokrimi nitmi privezoval misli k zadahli, umirajoči zemlji.
čakati, da narasle vode odneso iz preteklosti vse umazano, vse podlo. Morda je Saša uganil. Onstran meje nekje bi začel novo življenje, pošteno življenje. Tam bi sklenil krog norega beganja, pozabil Razpeta in vso preteklost in utonil v množici tisočev. Pozabljenje bi zapečatilo knjigo umazanih strani.
Tudi sama misli tako, čeprav Saši tega ne upa povedati. Bregar obračunava s preteklostjo na svoj način. V tem je njegova lokavost, ki pa vendar dobiva naličje poštenih namenov. Varal je; toda so varali tudi njega in ta zavest mu daje prepričanje, da sme zdaj zase poiskati najboljšo pot. Želi, da pod vsemi izgubami potegne črto in prične znova. Sluti, da mu bodo nekoč vzeli vilo in da mu bodo dovolili samo stanovanje, v zameno si bo nekje drugod poiskal nadome-fetilo in to svoje dejanje zlahka opravičil. Kradli so iz njegovega, le počemu bi ne smel rešiti vsaj nekaj?
V onemogli muki si je morala priznati, da ima v nečem prav. Ostaja sam in v tej samoti se brani proti novi družbi, katere v srcu nikoli ni priznaval, čeprav je metal na njen žrtvenik kadilo navidezne pripadnosti. Prišel j’e do direktorskega mesta, toda v srcu se ni spremenil. Ostal je pripadnik starega, plemenitega sloja, le poguma nima, da bi pljunil na vse, kar se mu upira. Boji se Saše, boji se Želaka, ker imajo moč, ker so del mogočnega, mrtvega stroja, ki hoče zmleti vse staro v drobno ža-Igovino. .(Dalje prihodnje)
Preobilna hrana je vzrok
Plašno se je zganila. Da, tudi telefon. Bala Se je varati, bala se je mu gledati oči, slušati njegovo govorjenje misliti, da je za zofinim naslonjačem past, v katero bi se moral ujeti.
Morda še pol leta in bo ostal sam.
V mraku je videla pred seboj njegove gole misli. To, strašno, tiho odkrivanje, ki' prihaja iz njega, se srečuje z njenim. Njegovo obupno beganje postaja kolobar trpljenja tudi zanjo.
Skuša se rbšiti na
Večina zdravnikov se strinja z trditvijo,- da je glavni vzrok po-1 tolikšnim srčnim oiboljenjem v in! Združenih državah preobilna brana, bogata na maščobah.
ZULICH
INSURANCE
AGENCY
18115 Neff Rd. IV 1-4221, Cleveland 19, Ohio
otok iu po- i	sš-sS?-.
1 • » » • • « » » « « ..—........
IMENIK RAZNIH DRUŠTEV
1-» —-o—........»..- . » «	. . .. h
Katoliški borštnarji
DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA
KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Duhovni vodja Msgr. L. B. Baznik; župnik fare sv. Vida: nadboršt-nar David J. Telban, podborštnar Elmer J. Kuhar, bivši borštnar Fi-ed Sternisa, finančni tajnik Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., UT 1-1031; blag. Rudolph V. Germ, tainik-zapisnikar Marjmilian C,cim. 1033 Yellowstone Rd.; nadzorniki: Herman E. Dule, Louis C. Erste in Joseph Saver, sprevoditelja Alois Erste in Louis C. Erste, boln. nadzornik Alois Erste, 3815 Schiller A ve. (Zone 9). Tel. ON 1-3777. Vratarja: Albert J. Koporc in Frank F. Žnidaršič. Zdravniki: Dr. James Seliškar in Dr. Anthony F. Spech-Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8:00 zvečer v šoli sv Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje in vsako prvo nedeljo v mesecu od 9:30 do
11:00 dopoldne v šoli sv. Vida.
CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
ST. MARY’S COURT 1640
Spiritual directors: Rev. Matt. Jager, Rev. Joseph Varga and Rev. Anthony Rebol. Chief Ranger and Juvenile Director John Osredkar, Speaker B. J. Hribar, Recording Secretary Anthony Kushlan, Financial Secretary John Spilar, Treasurer Louis Somrak, Sick Benefit Director Frank Doles, Conductor Bastian Trampuš, Sentinel Frank Martich, Court Doctor Dr. Carl Opaskar. Meetings are held the third Sunday of each month at 10:00 A.M. in St. Mary’s Church Hall. In case of sickness contact John Spilar, 715 East 159 St., MU. 1-2119.
Ameriška bratska zveza
DR. SV. JANEZA KRSTNIKA ŠT. 37 ABZ
Predsed. Frank Kačar, podpred-
sednik Frank Hace, tajnik Cyril Rovanšek, 452 E. 149. St. tel. IV. 1-3324, blagajnik Anton Obreza, zapisnikar Joseph Grdina, nadzorniki Peter Dtilic, Lillian Železnik in Frank Hace. Zastopnika za Klub društev Frank Kačar in Joseph O-korn. Vratar Mike Avsec. Za pregled novih kandidatov vsi slovenski zdravniki Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v S N. Domu na St. Clair Ave. v sobi št. 2 ob ,9. un dopoldne.
DR. NAPREDEK ŠT. 132 ABZ
Predsednik John Ludvik, podpredsednik Ludvik Prosen, zapisnikarica Rose Kužnik, blagajnik Jacob Gustinčič, tajnica Adalyne Cece-lic, 33595 Morris Dr., Eastlake, O. V slučaju bolezni kličite WHitehall 2-4359. Nadzorniki: Anthony Zadeli, Antonia Tanko, Mary Golob. Zdravniki: Dr. Carl Rotter, Dr. Anna Prosen. Seje se vrše vsak 2. petek ob 7:30 v AJC na Recher Ave. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu.
Zapadna slovanska
zveza
DRUŠTVO SV. KATARIN« ŠT. 29 ZSZ Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Anna Svigel. tajnik Jos. Ponikvar. 27601 Fulierwood Dr., Cleveland 32, O., RE 1-0354, blagajničarka Dorothy Komin, zapisnikarica Mary Farčnik. Nadzornice: Christine Komin, Vera Walsh in Mary Mott. Rediteljica Mary Kraitz. Zastopnik za SND in klub društev Joseph Ponikvar. Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. Vsi slovenski zdravniki in zdravnica Angeline O’Donnell, člane se sprejema od rojstva do 60 leta. Zavarovalnina na vsako vrstne police, bolniške operacijske in odškodninske podpore.
The Maccabees
CARNIOLA HTVE NO. 493 T. M.
Past Commander Mary Konchen,
Commander Pauline Debevec, Lt. Com. and Rec. See. Pauline Stamp-fel, Chaplain Mary Tekaucic; Mistress at Arms Mary Mahne, Sgt. at Arms Amelia Dezelan. Picket Mary Vesel. Financial Record Keeper and Sick Benefit Secretary Josephine Stwan, 1016 E. 72 St., EN 1-0563. Auditors: Mary Kolegar, Frances Tavčar, Ursula Unetič. Representatives for “Klub Društev’’: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative to the Conference: Josephine Stwan. Meeting every 1st Wednesday of the month at SNH Room 1 at 7:30 p.m. General collection is held on meeting night at 7 p.m. and on the 25th of every month in the lower hall of SNH from 5 p.m. to 8 p.m.
CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES
Past Comm. Thomas Mlinar, Comm. Joseph Babnik, Lt. Comm. Matt Kern, R. K. Secretary John Tavčar, 903 E. 73rd St., EN 1-1918; Treas. Louis Pike, Rec. Sec’y. Ivan Babnik, Chaplain Frank Majer, Serg. Frank Meserko, Master at Arms John Sustar, F.M. of G. Anton Debelak, Sec. M. of G. Louis Berglez, Sent. Jack Subel. Auditing Committee, Anton Zupan, Jos. Drobnick, Karl Stwan.
Zastop. za Klub dr. SND John Tavčar in Jos. Babnik. Zastop. za konferenco SND Karl Stwan, za Društv. Dom na Recher Ave. Matt Kern, za Slov. Del. Dom Waterloo Rd. John Tavčar, za Slov. Narodno čitalnico Ivan Babnik, za Slov. Dom za ostarele John Tavčar. Društvene seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9:30 predpoldne v starem poslopju SND. Društveni urad v starem poslopju SND soba št. 5. Uradne ure vsako soboto od 2. do 5. ure popoldne. Asesment se pobira kot po navadi vsakega 25. v mesecu.
Woodman Circle
ST. CLAIR GROVE št. 98 W.C.
Predsednica Anna Tomšič, podpredsednica Jennie Vidmar, tajnica Josephine Seelye, 34905 Robert* Rd., Eastlake, WH 2-3062; Blagajničarka Mary Krainz, zapisn. Josephine Bencin.
Društvo ima seje vsako 1. sredo v mesecu ob osmih zv. v SND na St. Clair Ave.
WATERLOO GROVE W. C. ŠT. 110
Predsednica Mary Jeray, pod-prods. Angela Okleson, druga pod-preds. Mary Markel, finančna tajnica Cecilia M. Wolf, 1799 Skyline Dr., AN 1-0436; blagajničarka Molly Tomarič; kapelan Mary Rogell; nadzornice Sophie Person, Olga Larson in Emma Janz. Seje vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd., soba št. 3.
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Mary Sajovec, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933 zapisnikarica Mary Farčnik; Rediteljica Mary Deželan; nadzornice: Dorothy Strniša in Frances Novak. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesticu ob 2. Uri pop. v šoli sv. Vida.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Duhovni vodja Rev. Matt Jager predsednica Agnes Pierce, podpredsednica Anna Jalovec, taj. Mary Ižanec. 799 E. 157 St., tel. L1 1-6056, zapisnikarica Mary Stran-car. Nadzornice:	Mary Pančur,
Frances Skubic, Rose Šimenc. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v me-mesecu popoldne po pobožnosti v cerkveni dvoTni.
DR. SV. REŠNJEGA TELESA
Ustanovitelj Rt. Rev. Msgr. John J. Ornan, duhovni vodja Rev. Julius Slapšak, predsednica Mrs. Apolonija Kic, 3558 E. 81 St., Ml 1-5369, podpredsednica Mrs. Helen Krofi, tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zimmerman, 3546 E. 80 St. tel. MI 1-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar nadzornice Mrs. 'Angela Gregorčič, Mrs. Helen Mir tel in Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi.
Društva Najsv. Imena
DR. NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. LOVRENCA
častni duhovni vodja Rt. Rev. Msgr. J. Oman, duhovni vodja Rev. Victor Cimperman, predsednik
John Turk, podpredsednik Steve Wasko, tajnik Norbert Ozime«:, 3520 E. 110 St., Tel.: MI 1-6645, blagajnik Joseph Zawicki. Skupno obhajMo vsako drugo nedeljo v mesecu pri drugi sv. maši ob 7. uri ziutraj. Vsi katoliški rantje in možje, bodite tudi člani dr. Najsv Imena.
Lovska društva
SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA
Predsednik: Joseph Leksan, 199 — 22nd St. N.W., Barberton, O Tel. Valley 5-6623; podpredsednik: Frank Kramar; Tajnik: Frank Škerl, 10202 Reno Ave., Cleveland E, Ohio. Prihodnja glavna seja bo-
Pevska društva
GLASBENA MATICA
Predsednik John Perencevic, prva podpredsednica June Price, drugi podpredsednik Frank Ivančič, tajnica Cecilia Valencie, 19315 Mu-skoka Ave. IV 1-1439, blagajničarka Josephine Bradach.
Pevovodja Anton Schubel. Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v SND na St. Clair Ave. Pevske vaje vsak četrtek ob 8. zvečer, soba št. 2. v SND.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Milan Urbančič, 1342 E. 170 St., KE 1-6624; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzorni odbor: John Poznik, John Globokar, John Snyder; Arhivar John Snyder. Pevovodja Anton Schubel. Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Recher Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik Frank Lovšin, podpredsednica Emi Veider, tajnica Milena Dolenc, blagajnik Dušan Žitnik; odborniki:	Lojze Jarem,
Marija Kocjan, Jože Likozar, Zderi-ka Mejač, Lojze Mišmaš, Miro Odar, Mary Prince, Vid Sleme, Jure Švajger, Blanka Tonkli, KpjI Zajec; pevovodja Metod Milač. Pevske vaje so ob nedeljah popoldan, seja pa vsako drugo nedeljo v mesecu. Naslov: Pevski Zbor Korotan, 1084 E. 74th St., Cleveland 3, Ohio. Tel.: EX 1-1496.
de 4. nedeljo v aprilu 1962 pri Bar- J. Taucher, Josephine Henikman, bertonskem klubu v Barberton, O. John Barkovic, George Krancic.
Poslovodja: John Žigman, tel.: Kfi ST. CLAIR RIFLE and HUNTING | j.^og. Hišnik:	Frank Zupančič,
CLUB	j IV 1-5663. Seje se vršijo vsako tret-
sredo v ob "rf*
nik John Truden, 21670 Ivan Ave.,
RE 1-9593; zapisnikar Frank Bach,
Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 8. uri zvečer. Streljanje na drugo in četrto nedeljo vsak mesec na klubovih prostorih.
SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave
Predsednik John Habat, podpred-sed. Michael Lah, blagajnik Frank Mrzlikar, tajnik Frank Koncilja, IV 1-6955, zapisnikar Ivan Jakomin. Nadzorni odbor:	Joseph	Ferra,
Jacob Mejač, Henry Grosel. Gospodarski odbor: predsednik Frank Šušteršič, Frank Stanonik, Frank Dolinar. Ostali direktorji:	Frank
Sustersich, Louis Kosem, Frank Hren, Mrs. Anna Kozel, Frank Matoh. Upravnik: Victor Derling. Seja direktorjev se vrši vsak četrti petek v mesecu ob 7:30 zv. v navadnih prostorih.
GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.)
Predsednica Jennie Bartol, pod predsednica Rose Vatovec, tajnica Stella Mahnič, blag. in zapis. Mar> Taucher, nadzornice: Anna Krese vic, Antonija Kolih. Angela Mago vec, zastopnica za SDD Rose Vato vec. Seje so vsako 1. sredo v mese cu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Ave
UPRAVNI ODBOR BARAGOVEGA DOMA
Predsednik Franc Jakšič, podpredsednik Jakob Žakelj, tajnik Janez Ovsenik, blagajničarka Marija Prince; odborniki: Matt Intihar, Franc Šega, Edmunt Turk, Alojzij Bajc, Anton Nemec, Alojzij Hribar, Franc Lovšin, Ferdo Gospodaric, Karol Bojc. Telefonska št. EN 1-5926 ali HE 2-0142.
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsednik Tony Kolenc, pod-preds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Bittenc,, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapisnikarica Marilyn Jack, glasbeni vodja Vlad. Malečkar, pianist Reggie Resnick. Pevske vaje vsako sredo ob 8 v SDD na Waterloo Rd.
PEVSKI ZBOR TRIGLAV
Predsednik Jack Jesenko, podpredsednik Carl Samanich, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisni karica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Marianne Culkar in Joe Miklus, zastopnik za Slovenski Dom na Denison Ave. Margaret Loucka. Pevske vaje so vsak ponedeljek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja g. A. šubelj. Mesečne seje so vsak 2. ponedeljek po pevski vaji.
PEVSKO DRUŠTVO “SLAVČEK’’ 6207 Schadc Ave.
Pevovodja g. Miodrag Savernik, predsednik Stane Osenar, podpredsednica Ančka Sodja, tajnik Alojz Zupan, blagajničarka Lojzka Lončar; odborniki: Jaruška Novak, Janez Kamin, Janez Žakelj; preglednika:	Breda Osenar, Matija Lon-
čar; referenta za šport: Kristina Selan, Milan Rihtar; gospodar g. Anton Jeglič; posredovalec g. Karl Bonutti.
Slovenski domovi
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE.
Predsednik Frank Segulin, pod predsednik Frank Zigman Jr., tajnik Frank Ivančič, 386 High Tee St., Willowick, O., WH 3-2354; bla-gaj. John Barkovic. Zapisnikar John Zigman Sr. Nadzorni odbor: Vinko Godina, Adelina Cecelich, Rose Kužnik. Seje se vrše 6. marca, 4. junija, 3. sept., 3. dec. 1961 v American Jugoslav Centru na Recher Ave. ob 8:00 zvečer. KE 1-9852.
KLUB LJUBLJANA
Predsednik Frank Derdich, pod-preds. Vinko Godina, tajnica Štefanija Koncilja, 15611 Saranac Rd , GL 1-1876, blag. John Barkovic; zapisnikarica Frances Klun, nadzorni odbor:	Jos. Škabar, Mary Poklar,
Anna Kutcher. Kuharica Frances Gorjanc; George Nagode, stric; Angela Barkovic, teta; Louis Star man, Maršal. Pevovodja Frank Rupert. Vratar Frank Peček. Muzikant John Grabnar. Zastopniki za delniško sejo AJC: Frank Segulin. Frank Rupert, John Barkovic. Za klub društev Frank Segulin, Vinko Godina, John Barkovic. Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu v AJC na Recher Ave.
DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE.
Častni predsednik Frank Žagar, predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Frank Segulin, tajnik Theodore Kircher, 18609 Pawnee Ave., KE 1-7027; blagajnik Edward Leskovec, zapisnikarica Augusta Slejko; nadz. odbor: Thomas A. Pluth, Rudy Špehar, Vinko Godina. Gospodarski odbor:	Predsednik
John Troha, Joseph Žnidaršič,' John Rotar. Ostali direk.: Frank'
Samostojna društva
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 'i«th St. Tel. HE 1-9183; blagai-nik John J. Leskovec, 377 E. 320 St., Willowick, O.; nadzorniki. John Lokar, Frank A. Turek in Anthonv Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Frank Bavec in Albin Lipold, za konferenco SND John Lekan. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. Nar. Domo, soba št. 4 staro poslopje-Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino tn zdravniško preiskavo. Društvo p)®' iuje $200 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $t mesečno. Za sprejem al! pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za na‘ daljne Informacije 'se obrnite na društven« zastopnike.
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Duhovni vodja: Rev. Jožef Varga, predsednik France Hren, podpredsednik Milan Jager, tajnica Štefka Smolič, 20300 Goller Ave., tel. IV 1-6791, blagajnik Marjan Kosem, zapisnikarica Mira Adami«--, za program Jaka Mejač, Srečo Ga-ser, Avgust Dragar, Ivan Hauptman in Božo Pust, oderski mojster Slavko Štepec, arhivar Miro Celestina, gospodinja Lojzka Trpin, Pepca Stanonik in Francka Perčič, bara France Kastigar in Lojze Mohar, reditelja Peter Trpin in France Stanonik, športni referent Loj^e Jarem, mladinski referent Božo Pust, zastopnik za Izseljeniško Zvezo Lojze šef, nadzorniki:	FrancC
Zorman, Franček Urankar in Lojze Šef. Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v Slovenskem domu na Holmes Ave.
SLOVENSKI ODER	,
Predsednik Milan Dolinar, Poci' predsednica Mary Prince, tajnik Milko Pust, 6612 Št. Clair Ave., tel.: EN 1-3721; zapisnikarica Mimi Mauser, blagajnik Ivan Martinc, g?sP°r dar Janez Varšek. Pregledniki: t' Janez Ovsenik, 2) Ivan Vidmar, 3) Stane Gerdin, 4) Joža Varšek. Propagandni referent Karel Mausei, posvetovalni odbor: Dolinar Milan, Varšek Janez, Karel Mausef, Pavle Intihar, Franček Kolarič, Stan^ Gerdin. Referent za Zvezo Slovenskih društev: Janez Ovsenik. _
SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB, EUCLID, OHIO	,
Predsednik Joseph Kušar, P«? predsednik Michael Lah, tajnic Jennie Fonda, blagajnik Har y Brule. Nadzorni odbor: John B1 dac, Charles Starman in Gou Somrak; članski odbor: Joe Pen^,j Michael Lah, Harry Brule in Fr? Segelin. Zastopniki za klub m , štev: Frank Drobnik in Michac Lah.	__
SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI “SAVA” a
Predsed. Milan Vrčkovnik, P • podpredsednica Mija Gaber, ur . podpredsednik Jože Odar, taj ca Mary Kenik, 553 Indian Toronto 9, Ont., blagajničarka lena Dolenc, 1166 E. 72 St., EN 6916.	___
SLOVENSKA PRISTAVA
Družba Slovenska pristava sledeči odor: Predsednik uP’^V'jva odbora Jernej Slak, podpredsednic Vinko Vrhovnik in Anton M®6	’
tajnik Marko Sfiligoj, 1180 E. | “ HE 1-4139, blagajnik Frank odborniki: Hinko Lobe, •^n*°nT3ev. krajšek, Franček Gorenšek, ,e Jošt Martelanc, Janez R*®'e^’r:Her-Smolič, Jernej Zupan in Ana ^ gar; nadzorniki Joseph Nema Frank Sfiligoj in Milko Pust:Jranjc dišče John Kovačič, Danilo b-in Jože Lekan ml.