SlCV 707. V LMiaiil, r petek fne S. sepiemlira 1922. Leio L. Naročnina za državo SHS: ia oelo leto naprej Dlii.120'— za pol leta „ .. „ 60'— za četrt leta „ . . „ 30-— ia en mesec „ .. „ 10'— ze inozemstvo 9 oeiole no.....D n. 2'6 — me ebno . , , , , H 18 — = Sobotna izdaja: s « Jugoslaviji. . . Din. 15 — V inozemstvu ... „ 3i — Fosamna siev. 75 por. ~ Cene inscratom: — iJnoslolpna petima vrsta muli oglasi po K 4"— in K 6 veliki uglasi nad 45 mm višine po K 8 —, poslana itd. po K 1/ — Pri večjem aaročllu nopust. Izhaja vsak dan izvzemSt ponP('«l>ta in Jzeva ro prazniku ob 5. nrl zjutraj. Meseina nrllora: Vestnlk SKS2. Poštnina Anina y lotom ___ Uredništvo j« f Kopitarjevi ullol itev. 6/DI RoKoplal se ne vračalo; nelraaktrana pismu se n« sprejemajo. Oreda. teleL štv. 50, npravn. štv. 328. Političen list za slovenski narol Oprava |e v Kopitarjevi al. 6. — Račun poštne Ijnbljanste št. 630 za naročnino ln M. 349 za Zagreb o9.0t1, sarajev. 7563, praška ln dunaj. Okrajni komisar Ivan Forčesin: Ne gre več! Odsek zakonodajnega odbora je dobil 10 dnevni rok, da prouči uradniško prag-matiko. V najboljšem slučaju imamo torej v doglednem času pričakovati uzakonje-nje službene pragmatike. Toda službena pragmatika sama nas zaenkrat ne reši iz našega obupnega položaja, ker urejuje ista razmerja delodajalca do delojemalca v splošnem, kot taka pa ne reši kritičnega vprašanja uradništva, ki je nastalo vsled draginje zadnjih mesecev. Naša rešitev je le mogoča, ako se istočasno z uzakonje-njem pragmatike izdatno zvišajo draginjske doklade in dovoli primeren nabavni prispevek. V sosednji Avstriji so časom primerno uravnali prejemke državnega uradništva; derutna država, o kateri se je toliko govorilo, da bo vsled poraza v vojni stradala, uvidi nujno potrebo pravičnega plačevanja državnih nameščencev in je s svojim indeksnim zakonom uredila plače draginji primerno. Ne trdim, da bi indeksni zakon ne bil eventualno brez upliva na narodno gospodarstvo; vendar bi se ne bilo bati nikakih slabih posledic, ako bi država potom nabavljalnih zadrug preskrbela uradništvo z najnujnejšimi življenskimi potrebščinami in s tem preprečila višanje cen oziroma zahteve uradništva po zvišanju prejemkov. Pri nas se skuša izboljšati položaj državnih nameščencev na ta način, da se jim usiljuje iskanje postranskih zaslužkov, da se jim hoče omogočiti kredit pri bankah in posojilnicah! Ali mar izvršujemo svojo službo, da nam bo mogoče preživljati se s tem, da delamo dolgove? 1 Ni je države v kulturni Evropi, kjer bi se na tako nezaslišan način omalovaževale upravičene zahteve uradništva, kot v naši. Mesece in mesece že povdarja vsa javnost nujno rešitev uradniškega vprašanja, vestno uradništvo izvršuje ob pomanjkanju vsakdanjega kruha nadalje točno svoje dolžnosti in svet gre svojo pot naprej ... Bistvo sistema uradništva je, da vrši svojo nalogo v dobrobit skupnosti, da ščiti ugled države, da je vzor disciplino kljub vsem zaprekam in težavam. Ni mi treba navajati že tolikokrat omenjenih slučajev, ko berači uradnik po časopisju za obleko, ko se soproga višjega uradnika ponuja v službo, da ji bo mogoče šolati otroke, ko nabirajo trgovci med seboj, da poklonijo uradnikom nekaj kron; vsakomur je danes jasno, da je uradnik berač v potenciranem smislu. Toda vsa disciplina ima svoje meje! V današnjem svetu velja načelo: Za pošteno delo pošteno plačilo in tega načela se moramo poprijeti tudi mi, če nočemo, da poginemo. Ali ni ponižujoče, da mora uradnik, ki je polovico svoje življen-ske energije žrtvoval državi, sestradan delati v pisarni in gledati, kako mu družina hira vsled pomanjkanja?! Okrajni zastopi, tovarne, odvetniške pisarne in drugi zasebni uradi so uvideli nujnost zvišanja prejemkov svojih delavcev — manuelnih in duševnih — le državnemu nameščencu se ne ugodi. Točno in vestno uradovanje se zahteva od uradnika, zahteva se, da >stanu primerno« nastopa itd., nikdo pa no vpraša, kje naj uradnik dobi moči in sredstva, da mu bo mogoče izpolniti vse težke naloge, ki se mu stavijo. Povojne razmere je uradnišfvo upoštevalo tako, da niti ne sanja o tccm, da bi prejemalo take plače, ki bi mu omogočale nabaviti si primerne obleke. Tega danes niti ne zahtevamo. Samo za preživljanje nam gre in še to je nemogoče, če se nam prejemki takoj izdatno ne povišajo. Danes delamo dolgove, stradamo, naš ugled pada od dne do dne. Kljub temu se stavijo na nas veliko zahteve in smo izpostavljeni neupravičeni kritiki onih, ki mislijo, da so državni uslužbenci tisti, ki >požrejo« vse davke. Saj so dano možnosti, da se državni dohodki zvišajo potom davkov na breme tistih, ki jih zmorejo, n. pr. onih, ki danes plačujejo vsako ceno za luksus, izbrane alkoholne pijače itd. Omalovaževanje od strani merodajnih faktorjev je nadvse žalostno. Zdi se člo- veku, da vidi prezirljiv posmeh odločujo- ! vzdigniti z vso odločnostjo svoj klic in re-čih, ki mislijo, da se sme delati z >usluž- či brez ozira na levo in desno: Dovolj je! Raje gremo v privatna podjetja, odvetniške benci«, kar se hoče. To ne gre tako naprej! Mi, ki smo žrtvovali svoja leta, svoj denar, svoje živce za državo, moramo po- pjsarne, magari za delavce, ali pa se izselimo, kot bi še nadalje živeli tako življenje, polno poniževanja, nevredno življenja. Tiirlif prodiralo. KEMALISTI NAPOVEDUJEJO P01I0D V TRACIJO. London, 20. sept. (Izv.) »Daily Maik javlja: Zastopnik angorske vlade Carigradu je izjavil napram generalu Harring-tonu, da računajo Kemalisti na isto toleranco v Traciji kakor so jo bili delež ti Grki v Mali Aziji. Turki nameravajo morie prekoračiti, da osvobodijo Tracijo. Proti zaveznikom pa bodo rabili orože lo v slučaju napada z njihove strani. Belgrad, 21. sept. (Izv.) Vsi tukajšnji listi prinašajo vesti, da Kemnl paša koraka proti Carigradu. KEMAL-PAŠA ZASEDE NEVTRALNI PAS. London, 21. sept. (Izvirno.) General Friderik Monrnich brzojavlja listu »Daily Chronicle« iz Carigrada: Turška konjenica se polagoma zbira ob nevtralnem pasu in jc vedno močnejša- Jsfotam se množe tudi turške čete in ogrožajo zavezniške posadke ob obali Dardanel Kema1-r>aša ie pozval svoje ministrstvo iz Angore v Smirno, kjer se ie vršilo veleva/no oosvetovanje o vprašanu: Ali vonia ali mir. Nervornost krščanskega orebivaMva v Carigradu je vedno večja. Zavzetje Izmida in Čanaka bi utegnilo imeti še mnogo strašneiše posledice za Carigrad kakor :ih je imelo zavzetje Smirne za Smirno- Angleški vrhovni poveljnik v Carigradu general Harrington ie dol objaviti proglas, kjer izraža trdno odločnost angleške vlade, da se bo uprla vsakemu poskusu Kemalovih čet, če bi te hotele morske ožine prekoračiti. Francoski general Sol Vemalističnega gen. štaba? Berlin. 21. Iz sovjetskih krogov se razširja kot nekaj gotovega vest, da je šef generalnega štaba Kemalove armade zna- i ni francoski general S a r r a u t, ki se je svojčas podal v Angoro in stoji zdaj baje v turški službi. Odredba Kemal-paše glede prebivalstva. London, 21. septembra. (Izv.) Iz Carigrada javljajo, da je Kemal-paša odredil, naj se vse krščansko prebivalstvo iz Smir- j ne in okolice preseli v notranjost dežele, j RUSIJA STOPA NA PLAN. Pariz, 21. Jako značilno jc, da fran- i cosko časopisje, ki je bilo Rusiji dozdaj ne- i naklonjeno, naenkrat z velikimi simpatijami spremlja rusko politiko v zadevi Carigrada in morskih ožin ter Angleže st"i-ši z Rusijo. Povdarja, da je generalissimus Kamenjev odpotoval na Kavkaz, kjer stoji en ruski armadni zbor, kateri da je namenjen za slučaj potrebe na pomoč Kemal-paši. Naravnost presenetljivo pa je, cla francosko časopisje celo odobrava noto sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Ka-rahana (ki je, kakor znano, izjavil, da ima Carigrad pripasti Turčiji, vprašanje morskih ožin pa da se mora rešiti le sporazumno z Rusijo). Resnično stališče Rusije. London,, 21. čičerin je nasproti dopisnik -,>Daily Expressa v Ecrlinu izjavil: »I ogodba med Rusijo in Turčijo iz 1. 19 M ne obvezuje Rusije, da bi Turčijo z vojno silo podpirala. Okoliščine pa morejo stališče Rusije izpremeniti. Kar se tiče morskih ožin, so mora svoboda plovbe nadzo rovati od komisije, v kateri imajo sedeli predstavitelji vseh onih držav, katere mejijo na Črno morje.« FRANCIJA PROTI ANGLIJI. Pariz, 21. Celokupno francosko časopisje obsoja stališče Anglije v orientskem vprašanju. r>Petit Parisien« predočuje Angliji, da s svojo intransigentnosljo ti a Turčijo v naročje Rusije," i labko v bližnii bodočnosti nov - »Victoire opominja Anglijo, da za Kemal- j pašo stoji ogromna ruska armada bodoč- ' nosti. Kar se tiče Srbije«, francoski , list dvomi, da bi se hotela zaplesti v afero, i naperjeno pravzaprav proti Rusiji. Tudi za , Rumunijo je nevarno nastopiti proti Ke-malu, ker ima za hrbtom Rusijo. — >Echo de Pariš« meni, da ima Anglija samo namen Kemal-pašo ustrašiti. »Temps«; očita Angliji, cla s svojim rožljanjem s sabljo otežuje mirovno akcijo Francije in Italije. Naj se zgodi karkoli: /Francija bo stala na straži in ščitila svoje interese.« — »Li-berte*. : to. NESOGLASJE MED ANGLIJO iN FRANCIJO GLEDF. BRAMBE. Pariz, 20. septembra. (Izv.) Lord Cur- zon je danes dopoldne obiskal francoskega ministrskega predsednika Poincareja na Ouai d" Orsav-ju. Razgovor med obema državnikoma jc trajal do 2. ure popoldne-Raznravljala sta o orijentskem vprašanju srloh, posebej pa še o turškem. Anglija zastopa stališče, da je treba na vzhod odpo-slati čete, Francija in Italiia pa ste protivni temu naziranju, ker smatrata, da bi odpo-šiTanje čet na vzhod Turke še boli razvnelo. Lord Curzon se je čudil temu stališču Francije in Italijo opozarjal, da se to na-ziranje ne strin:a s pogodbami iz leta 1915-in leta 1920. Na to je odgovoril Poincare, cla se nobena točka pogodbe ne nanaša na sedanii položaj. Dalje je izjavil Poincare, da je Čanak za obrambo jako neorikla-den, ker bi imeli voKings-way-Iiallu v Londonu velik de-raonstracijski shod I,abour-partyc proti orientski politiki kabineta. — Strokovna zveza, »Trade Union r, prireja po celi deželi shode proti vojnim namenom Lloyd Georga. — Tudi konservativni krogi se izrekajo zoper vojaško akcijo. Amerika — turkofilna. Washington, 21. Vlada je ameriškemu oddelku v Carigradu poslala nalog, da se ne sme •irtr-VV" i!i '.nkršnikkoli vojaških akcij v Carigradu ali ob ožinah. Ameriška javnost je večalimonj ali za Kemal-pašo ali pf za avtonoinizacijo vzhodne Tracije pod nadzorstvom Društva narodov. Položaj v Bolgariji. ZLOMLJENA OPOZICIJA. - UPOR V TRACIJI. Sofija, 21. sept. (Izv.) Vsled sklepa ministrskega sveta, cla se postavijo vsi ministri, ki so povzročili narodovo nesrečo, pred sodišče, je zavladal po celi deželi mir. Opozicija je posebno vsled Wran-glovih namer zgubila v ljudstvu zadnjo oporo. Voditelji opozicije se ne upajo na cesto, ker se boje, da ne bi bili napadeni. Sofija, 21. sept. (Izv.) Tekom včerajšnjega dneva so se zunanji poslaniki informirali v zunanjem ministrstvu o političnem položaju Bolgarije. Sofija, 21. sept. (Izv.) Iz Trakije je došlo mnogo beguncev, ki pripovedujejo, da je v Trakiji nastal upor proti grškim oblastim, ker se ljudstvo noče več pokoriti njihovim odredbam. Romunija za oboroženo pomoč Grški. Belgrad, 21. sept. (Izv.) Vesti b mobilizaciji v Romuniji bodo resnične. Govori se, da je Romunija sklenila, da z vojaško silo pomaga Grški. Romunija nagovarja tudi našo vlado, da se ji priklopi. Belgrad, 21. sept. (Izv.) Listi javljajo o velikem zbiranju boljseviških čet ob bos-arabski meji. Koncentracija naših čet? London, 21. sept. (Izv.) Tukajšnji listi trdijo, da Jugoslavija osredotočuje čete na jugu države. »Daiiy Maik prijtominja, da je ta akcija obrambenega in ne agresivnega značaja. Kongres krščanske mladine. Varšava, 21. septembra. (Izv.) Dne 1. oktobra se bo tu pričel kongres krščanske mladine. Svojo udeležbo so prijavili tudi zastopniki kršč. mladine iz Jugoslavije, Češkoslovaške, Nemčije in Francije. Rekonstrukcija češke vlade. Praga, 21. sept- (Izv.) Glasilo Ljudske stranke »Lidove Listy« pišejo o povratku ministrskega predsednika dr. Bencša v Prago, da pomeni ta povratek, da je vprašanje rekonstrukcije vlade hitrejše dozorelo, kot se je mislilo. Predcstinirani ministrski predsednik poslanec Švehla se bo že ta leden pričel pogajati z raznimi strankami za vs-top v novo vlado. »Tribuna« pa nasprotno poroča, da se bo na željo predsednika Masaryka rekonstrukcija vlade izvršila šele začetkom oktobra. ODPLAČEVANJE FPA -EGA DOLGA ANGLIJI. Pariz, 20. septembra. (Izv.) Francoska državna banka je angleški državni banki povrnila 2 milijona funlov. Doslej je odplačala francoska banka angleški nad 13 milijonov funtov šterlingov na račun svojega dolga. ANGLEŠKO VABILO NEMČIJI. London, 20. sept. (Izv.) Lord Robert Cecil je iz Ženeve odposlal podružnici društva narodov v London brzojavko, s katero izreka svoje obžalovanje nad okoluostjo, da Nemčija še ni prosila za sprejem v Društvo narodov. Pri sedaj vladajočem razpoloženju v Ženevi bi bila Nemčija gotovo sprejeta. S prošnjo za sprejem v Društvo narodov bi bila Nemčija dokazala, da je res demokratična država in }>rijateljioa miru. STAVKA TISKARJEV V VARŠAVI. Varšava, 21- septembra, (Izv.) Tu je izbruhnila stavka tiskarjev. Mesto je brez časopisov. Slavci so sklenili začasno izdajati informativen list pod imenom »Journal de Polonie«, ki jc danes izšel. KAM ENE V NASLEDNIK LJENINA? Berlin, 2t. Iz Rige se poroča, da je bil Kamenev naznačen za naslednika Ljenino-vega in da bo le-tega zastopal tako v svetu narodnih komisarjev, v delavskem in obrambenem svetu. Kamenev, velja za pristaša zmerne sstruie. Senzacionalna razkritja Zagreb, 21. (Izv.) »Slobodna Tribuna« objavlja danes članek »Borba oko Jugo-štampe«, v katerem veli, da je bila 1. 1920 osnovana »Jugoštampac z glavnico 5 milijonov kron, katere je subskribirala »Sla-ivenska banka«, in katera je imela v rokah •»Riječ«, »Novosti«, »Agramer Tagblatt«, »Dva sata« in »Selo«. Ti listi so en čas pisali proti Pribičeviču, češ da se je preveč približal Pašiču. Pribičevič je vsled tega hotel priti do večine delnic »Jusoštampe« in je poslal v ogenj ministra dr. Krizmana, da delnice na kak način zmanevrira v njegove roke. Ker je »Slavenska banka« bila solastnica nekega od Angležev osnovanega petrolejskega podjetja, je minister Krizman ustavil nadaljnje vrtanje petroleja, dokler se Pribičeviču ne odstopijo delnice. Wilder pa je Krizmanu zagrozil, da to spravi v javnost, na kar je minister svojo namero moral opustiti. Nato so začeli delati v tem smislu slovenski mladodemokrati, ki so poslali najprej v ogenj Antona Kristana. Ta je vložil v »Slavensko banko« 10 milijonov iz belj-skega posestva in tako postal član ravnateljstva banke. Za njim so prišlidr. Žerjav, dr. Krainer, KavčniR, Praprotnik in bratje Arko, ki so svoj namen skušali doseči s tem, da so začeli delati za fuzijo »Slavenske banke« z »Union-banko.« Ko je bila denarna kriza, je »Union-banka: posodila »Slavenski« okoli 70 milijonov kron. Tako o hančnlh in političnili m žerjavove skupine. so mladini svoj namen dosegli. Potem ko so slovenski demokrati zlezli v »Slavensko banko«, je »Jugoštampa« začela pisati popolnoma za Pribičeviča in njegovo politiko. Sedaj pa se stvar jame razvijati tako, da so slovenski demokrati po izvršeni fu-ziji odpovedali svoj podpis na sindikatski dogovor, kakor je bil dogovorjen pred fuzijo. Predsednik »Savenske banke«, ki se je temu postopanju protivil, je bil iz zavoda odstranjen. Kasneje se je stvar poravnala tako, da so ga prosili oproščenja, on pa jim je prodal vse delnice in iz banke izstopil. Tako je nova družba z glavnim maherjem Žerjavom prišla v posest večine delnic »Jugoštampe«. »Slobodna Tribuna« pravi, da se sedaj odigrava zadnji akt tega škandaloznega kinematografičnega političnega romana. Pribičevič namreč ni zadovoljen, da je »Ju-goštampa« v rokah njegovih njemu sicer zvestih slovenskih prijateljev, marveč slej-koprej hoče sam s svojimi najožjimi pristaši nad njimi zavladati. Slovenski »mladodemokrati« pa delnic ne dajo iz rok tudi Pribičeviču ne, ker bi potem ne imeli več fondov in političnega vpliva. Da pa Žerja-vovce prisili, da odstopijo denice, aranžira zdaj Pribičevič nanje napade in rr.zna odkritja v sebi naizvestejših organih. Pribi- j čevičeve akcije se udeležuje tudi hrvat- ; ski pokrajinski namestnik Demetrovič. v m SPOR RADI PREHRANE PASIVNIH KRAJEV. Belgrad, 21. sept. (Izv.) Danes popoldne ob 4. se je vršila seja ministrskega ,vseta, na kateri je došlo do burnih prizorov med finančnim ministrom dr. Kuma-nudijem in ostalimi ministri. Notranji minister je poročal o stanju afere kraljeviča 'Jurija. Nato je prišlo na vrsto vprašanje prehrane pasivnih krajev. Minister Timotijevič je zahteval, da se da brezobrestno posojilo nabavljavnim zadrugam, da morejo nakupiti živila za pasivne kraje. Temu se je odločno uprl finančni minister dr. Kumanudi. Prišlo je do burnih prizorov. Po dolgem prepiru je dr. Kumanudi zapustil sejo in se ni več vrnil. Sprejet je bil končno kompromisni predlog, da se stavi ta predlog na dnevni red narodne skupščine. Muslimanska ministra Omerovič in Vilovič sta zahtevala takojšnje izplačilo haka. Ker vlada ni mogla dati nobenih garancij, sta ostala pri svojih demisijah. Ta zadeva se bo rešila, ko se vrne ministrski predsednik Nikola Pašič. Belgrad, 21. (Izv.) Muslimanski klub je sklenil, da morata ministra Omero.ič in Vilovič izvajati posledice, ako vlada ne dovoli izplačila haka. Posl. Korkut je danes med sejo ministrskega sveta prišel k obema ministroma in ju pozval, da ne popustita in da vztrajata na ostavki. Belgrad, 21. (Izv.) Muslimani, ki so ostali v vladi, doživljajo vsak dan nove po- raze. Ministra O' orovic in Vilovič sta zahtevala, da se definitivno reši vprašanje izplačila haka. Ker vlada tega ne more izvršiti — gre za več deset milijonov dinarjev —, je muslimanski klub s":lenil, da morata ministra izvajati posledice. Na ostale ministre je ta sklep porazno učinkoval, ker s tem naslaja v zelo neugodnem času nova kriza. Izmišljen razgovor z tir. Korošcem. Belgrad, 21. sept. (Izv.) Današnja »Pravda« in »Vreme« prinašata intervjuv z dr. Korošcem. Vaš dopisnik se je o tem informiral pri dr. Korošcu, ki je izjavil, da ni dal nikomur nikakega intervjuva. Radikali m Profo. Belgrad, 21. sept. (Izv.) V radikalni stranki vlada veliko nezadovoljstvo radi politike Nikole Pašiča. Z vseh strani prihajajo pozdravi na Stojana Protica. Pašič v Parizu. Pariz, 21. septembra. (Izv.) Listi poročajo, da je jugoslovanski ministrski predsednik Nikola Pašič danes dopoldne dospel v Pariz, Belgrad, 21. sept. (Izv.) Ministrskega predsednika Nikolo Pašiča pričakujejo v Belgradu dne 25. septembra. Z njim vred se bo vrnil tudi zunanji minister dr. Ninčič. VLADE NI . . . Belgrad, 21. sept. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih s skepso gledajo na delovanje Nikola Pašiča, dr. Ninčiča in tudi kralja v inozemstvu. Po vseli državah se vrše vsled napetega položaja trajne vladne seje, pri nas se pa ne morejo vršiti niti ministrske seje, čeprav je naša država zelo interesirana na orientskem vprašanju. Za prehrano ni kredita. Belgrad, 21. sept. (Izv.) Danes dopoldne se je pri namestniku ministrskega predsednika notranjem ministru Timotije-viču zglasil poslanec Jugoslovanskega kluba dr. Janko šimrak. Razložil mu je težke prehranjevalne razmere v Dalmaciji, Hercegovini in v delu Hrvatske, ki so nastale vsled suše. Timotijevič je odgovoril, da ministrski svet ni v tem oziru še ničesar sklenil in da se bo na današnji ministrski seji govorilo o tem vprašanju. Minister sam osebno je za dovolitev brezobrestnih posojil. Dr. Šimrak .jo ministra opozoril, naj se stvar čimpreje reši in preskrbi pasivnim krajem še pred zimo potrebna živila. Ti- govorov, ki se izjavljajo za politiko Davl-doviča in izražajo željo, da se klub v tem smislu opredeli. Neugodni odgovori so vplivali na Pribičeviča, da je pričel popuščati, da reši svoj položaj. Kristanovo gospodarstvo. Belgrad, 21. sept. (Izv.) Kakor je vaš dopisnik že javil, je nastal med vlado in upraviteljem državne imovine Belje g. Antonom Kristanom spor, ker je g. Kristan zahteval preveč procentov na račun dohodkov Belja. Belgrajski listi pišejo, da je nastal spor radi načina gospodarstva G. Kristan je vpisal v knjige več dohodkov, samo da dobi več procentov. Letos je vpisal v knjige dohodke od prodaje dreves, ki so rastla nad 100 let. Spremenil je prejšnje cene v sedanje in jih zaračunil med dohodke. »Novosti« poročajo o tem z velikimi črkami na uvodnem mestu in pišejo: »Dokler bodo oblasti čuvale ljudi a la Kristan, ne bo reda in vrstila se bo afera za afero.« Danes je odpotoval v Belje finančni minister dr. Kumanudi s kontrolnim parlamentarnim odborom, da preišče celo zadevo. Kraljevič Jurij vztraja. Belgrad, 21. sept. (Izv.) Zadeva kraljeviča Jurija še ni končana, nasprotno se je poostrila. Včeraj je obiskal kraljeviča Jurija notranji minister Timotijevič in gpt skusal pregovoriti, da še pred kraljevim prihodom odpotuje v Niš. Kraljevič Jurij je izjavil, da ostane v Belgradu, pa naj se zgodi, kar hoče. Finančni minister Kumanudi je odredil, da se kraljeviču Juriju apanaza ne izplača, dokler ne gre v Niš. Razmejitev med Mažarsko In Jugoslavijo. Ženeva, 21. (Izv.) Včeraj popoldne se je vršila tajna seja komisije Društva narodov. Delegat Hymans je poročal o razmejitvi med Mažarsko in Jugoslavijo. Sklenilo se je, da se zaslišijo v prih. seji zastopniki obeh interesiranih držav. NUNCIJEV PRIHOD V ZAGREB IN LJUBLJANO Belgrad, 21. sept. (Izv.) Papežev nuncij msgr. Pelegrinetti je danes odpotoval za nekaj dni v Zagreb. Obiskal bo tudi Ljubljano. RUSKE ŠOLE. Belgrad, 21. (Izv.) Ministrski svet je na predlog Pribičeviča sklenil, da vse šole ruskih beguncev spadajo pod ministrstvo za prosveto. To je nov način, da se pomaga VVranglovcem. Ra2«žStvena komisija. FRANCOSKI DELEGAT JUVENEL ZA SOLIDARNOST EVROPE. Ženeva, 21. (Izv.) Danes je imela sejo 3. komisija Društva narodov, ki se je pečala z vprašanjem razorožitve. Francoski delegat senator Juvenel je utemeljeval svojo resolucijo v prilog razorožitve. Dejal je, da Francija ve, da bo le solidarnost napravila države Evrope močne in da so ne smejo vedno le sklicevati na intervencijo. Države Evrope si morajo v gospodarski bedi najprvo same pomagati, potem tudi pomeč Amerike ne bo izostala. Povsod v Evropi vlada velika beda. So države z ničvredno valuto; te ne morejo ničesar kupovati. So dežele z visoko valuto; te ne morejo ničesar prodajati. Oboji so še na slabšem ko Francija. Gospodarski položaj je danes tak, da ima isto blago v raznih deželah Evrope razne cene; denar posameznih držav ima v raznih državah različno vrednost. To pomeni v kulturnem oziru globok padec. Ta mizerija pa izvira odtod, ker so države Evrope, 1. 1914 svoje gospodarstvo naslonile na moratorije; sedaj pa ne najdejo več izhoda iz tega položaja. Nemčija misli, da je njen izhod edinole ta, da ji ni treba več plačevati obveznosti; druge države vidijo, da imajo več dolgov ko premoženja. Zato je treba ugotoviti povsod pravo stanje ter postaviti pravo bilanco in izvesti pravo inventuro. Načelo pa mora bti: Proč z moratoriji in pogodbami, ki na njih slone. K sreči ni treba revidirati mednarodnih pogodb, ampak le račune. Z eno besedo: Treba je javnih računov. Problem reparacij je treba zvezati s problemom dolgov." Oba vprašanja sta dejansko v zvezi med seboj. Eno se brez drugega ne da rešiti. V bodočnosti nam je pričakovati zveze med državami. Gospodanka moč pa je pogoj politične moči. Evropo je treba začeti ustvarjati, Evropa mora začed smatrati za prvo nalogo, izbrisati sledova vojske. Vsi narodi pa morajo priznati, la: noben ne bo vsak za se deležen rešitvo: Ali solidarnost v poginu, ali solidarnost v! rešitvi. — Nato je izjavil zastopnik Anglije delegat Fisher, da sprejema Juvenelwoi resolucijo. motijevič je odgovoril, da je največja težava, ker v proračunu ni nobenega kredita za prehrano pasivnih krajev in da bo morala dati tozadevno posojilo Narodna banka. Prehrana pasivnih pokrajin. Belgrad, 21. sept (Izv.) Ker je vprašanje^ prehrane pasivnih krajev postalo najvažnejše, se je začel ekonomsko-finanč-ni komite končno pečati s tem vprašanjem. To je v prvi vrsti zasluga poslancev Jugoslovanskega kluba, ki so zadnji čas odločno zahtevali, da se v tem oziru končno vendar kaj sklene. Vendar na današnji seji ekonomsko-finančnega komiteja v tem oziru ni došlo do nobenih konkretnih sklepov in se ni ničesar ukrenilo za pobijanje draginje. Avtonomlstična struja med muslimani zmaguje. Belgrad, 21. (Izv.) Obe skupini muslimanov živahno agitirata v Bosni. Vsak dan se vrše shodi. Ljudstvo po večini obsoja Magljajičevo politiko in odobrava avtono-mistična načela dr. Sj-ahe. Zanimiv shod bo dne 22. t. m. v Banjaluki. Za ta dan sta napovedali shod obe skupini, da pomerita svoje sile. Vladni muslimani so pozvali na shod ministra Omeroviča, da bi s tem privabili več ljudi. Danes se je minister Omerovič odpeljal v Banjaluko. Tretja struja v JDS. Belgrad, 21. (Izv.) Ministra dr. Krst e 1 j in M a r i n k o v i č se na vso moč trudita, da bi poravnala spor v demokratskem klubu. Vsakega demokratskega poslanca, ki pride v Belgrad obiščeta in nagovarjata, naj se ne izjavi niti za eno niti za drugo skupino, marveč naj ostane nevtralen. Belgrad, 21. (Izv.) Dr. Krstelj je sklical sejo demokratskega kluba in glavnega odbora na 1. oktobra. Belgrad, 21. sept. (Izv.) Na poziv ministra Pribičeviča, da se organizacije demokratske stranke izjavijo proti Davido-viču, prihaja čim več nepovoljnih odgovorov. Drtues je došlo iz Dalmacije več od- novice. + Hinje. — Poslanec Škulj je imel tu shod. Možje so pozorno sledili njegovemu poročilu ter enoglasno odobravali zadržanje Jug. kluba. + »Žalostni po;avi.« Celjska »Nova Doba« piše pod tem naslovom: »V nedeljo 7. t. m. je imel ravnatelj Kmetijske šole v Št. Jurju ob j- ž. krasno predavanje, kako se naj hrani sadje čez zimo. A žali Bog ni bilo več poslušalcev kakor gojenci in še štirje drugi, od katerih je bil pa samo eden kmet. Vzrok temu je bil, ker ;e imel dr. Korošec pred cerkvijo javen shod ...« — Res žalostno — za liberalce. G, ravnatelju bi pa svetovali, ako mu je za stvar, o čemer ne dvomimo, da takih predavanj ne prireja ravno na tak — edini dan v letu — ko ima dr. Korošec napovedan shod! To bo tudi bolje za šolo in — g. ravnatelja! + Dr. Kukovec snubi. Lani so snubili mladoliberalci socialdemokrate, ker je stavil dr. Žerjav nanje velike svoje upe. Ker pa je temu politiku menda usojeno, da mu konečno vsi politični upi splavajo po Ljubljanici, izraža sedaj dr. Kukovec, ki rad snubi na vse strani, skomine po zvezi z narodnimi socialci. V Prekmurju je miroljubno prebivalstvo, ki potrpežljivo posluša politične ekspozeje dr, Kukovca, ki so se jih povsod drugod že naveličali, in mu privošči njegovo fiksno idejo, da vsi radovedneži za skrahirano politiko demokratskih centralistov kar gorijo. To dobro ljudstvo si je dr, Kukovec izvolil za potrpežljivo poslušalstvo in mu je v nedeljo 17. t-m. v Murski Soboti razlagal, da so se narodni socialci zvezali s konservativnim desnim krilom liberalne stranke in očita slednjim zategadelj izdajstvo. Narodnim socialcem šteje to v velik greh in jim napoveduje kazen za petami — razume se, ako se ne zvežejo raje z žerjavovci, ki bi si radi podaljšali življenje na račun drugih. Radovedni smo, kakšen odgovor bo dobil na te svoje trditve politični ženin dr. Kukovec. + Strah na dvo strani. Priblčevičev belgrajski organ »Pravda« smatra Protiče-vo akcijo proti Pašičevemu režimu v radikalni stranki za nevarno in vidi v njej rušenje belgrajskega, t. j. režimskega'bloka in vpostavitev zagrebškega bloka. Opozarja radikalno stranko, naj se pazi in ne zaupa svoji kompaktnosti, ker vživa Protic : med. radikali vendar isti ugled kakor Pašič. Od kdaj je demokrate, najhujše na- sprotnike radikalov, tako strah zanje?, Znak političnega položaja! + Avtonomija za vzhodno Galicijo. Poljska vlada je izdelala za vzhodno Galicijo poseben zakonski načrt glede avtonomije Galicije, čegar glavne določbe so sledeče: Okrožja Lvov, Stanislav in Tamo-pol dobe samoupravo, katere najvišji oim gan je okrožna zbornica. V njeno kompe-lenco spadajo vse cerkvene in šolske zadeve (izvzemši vseučilišča), javna dobrodelnost, zdravstvo, cestne in železniške zadeve in agrarna reforma. Okrožne zbornice sklepajo o teh zadevah zalone, ki jih potrjuje predsednik poljske republike (ne pa minister oziroma kakšen veliki župan, kakor to določa vidovdanska ustava). Člani okrožne zbornice ali »sejma« se ločijo V rusinsko in v poljsko zbornico. Vsaka od teh sklepa v narodnostnih vprašanjih • a-rtiostojno. — Tretja obletnica Borštnikove smrti. Jutri preteče tretje leto, odkar je umrl Ignacij Borštnik, ki se more po pravici šteti med ustanovitelje naše dramatske umetnosti in modernega slovenskega gledališča sploh. Bil je tudi naš največji dra-matski umetnik, ki mu gre kot ustvaritelju nedosežnih tipov nesmrtna slava- Borštnik pa tudi po smrti ne žanje hvaležnosti, ki si jo je zaslužil po svojem velikem kulturnem delu za slovenski narod in mi ne fi-tamo, da bi bilo komu padlo v glavo se ga jutri spomniti s kakšno prireditvijo; rajnik še nagrobnega spomenika nima. Vrši se pa po njem 23. t. m, ob 9. uri zjutraj v frančiškanski cerkvi žalna sv. maša, na katero so vabljeni vsi njegovi častilci in prijatelji. — Nova postava za ameriške izseljen* ce? Ameriški listi poročajo: Delavski tajnik vlade Daviš, pod čegar kontrolo se na« haja tudi naseljevanje v Zjedinjene države, se je izjavil, da je sedanja postava, ki omejuje naseljevanje na 3 procente narodnosti, zastarela, ni več primerna za sedanje čase ter da se mora nadomestiti z novo. Najboljši naseljenci ne prihajajo več v, Ameriko kot so svoje čase. Tujezemske vlade imajo veliko besedo in moč pri odločitvi kdo sme in kdo ne sme v Ameriko. Radi tega bo delavski tajnik predlagal, da se naselniška postava spremeni. Mr. Daviš je mnenja, da je treba nove naseljence ob prihodu v Ameriko podvreči posebni pre-skušnji, in sicer duševni in fizični. Šele tfidai .bo Amerika dobivala prave naseljen- Štev. 207. SLOVENEC, žtae 22. asptemBra 1922. Sfnm-0 Poleg tega pa je Mr. Davls ponovno prišel na dan s predlogom, da se vsako le-lo vsi tujezemci preštejejo v Ameriki, namreč vsi oni, ki še nimajo drugega papirja. Vsi ti ljudje bi morali biti zapisani v vlad-nih zapisnikih, in vspk kdor nima drugega papirja, bi moral plačevati vsako leto poseben davek. Na ta način pravi Mr. Daviš, bi bilo Ameriki mogoče poznati vse svoje sovražnike, ki se vtihotapijo v Ameriko in pridigajo tu prevratne evropske ideje. Na ta način bi bilo Ameriki tudi mogoče de-portirati takoj vse nezaželjene elemente. — Iz Loškega potoka. V nedeljo je zopet oživela naša dvorana. Prišli so namreč k nam Orli iz Sodražice in vprizorili njej peterodejanko >Črnošolec«. Zelo pripravna igra za podeželske odre. Igrali so večinoma samo kmetski fantje in dekleta. Občinstvo je z vso pazljivostjo sledilo celemu razvoju igre. V prireditvi smo vsekakor videli več kot samo dobro voljo, katero je povdarjal tov. Lavrič v svojem pozdravnem govoru, kateremu sta sledili še dve pevski točki. Zahvaljujemo se Vam za vso prireditev in Vam kličemo še na večkratni obisk, ki nam bo gotovo dal lep ožitek kot preteklo nedeljo. — Iz Toplic na Dolenjskem nam pišejo- Imeli smo hudo suho poletje in smo i; Igo zastonj pričakovali dežja, zlasti za esenske poljske pridelke. Navsezadnje pa „:o dobili dežja, da ga je bilo prej preveč kakor pa premalo. — V bližnjih dneh se jdpre telefonska govorilnica, kar je vse-;ako spomina vredno. No pa tudi na pošti Vavti vasi se vrše dela za telefonsko cen-ialo. Da bo s telefonom občinstvu jako ustreženo, ni treba še posebej povdarjati. rav hvaležni smo poštnemu ravnateljstvu v Ljubljani, da se je tudi naših krajev ma- 0 spomnilo. — Požar. Iz Hinj nam poročajo: Požar, povzročen po streli, je 15. septembra 1 vasi Lazina uničil dvema posestnikoma ;ospodarska poslopja. Škoda je velika, zlati še, ker je zgorela skoraj vsa mrva. — Osebne vesti. Za sodnike lajike iz trgovskega stanu pri deželnem sodišču v Ljubljani so imenovani Rudolf B u n c , dr. Janko Kersnik, Janko L e n a s s i, Josip Medved, Josip Urbane in Edvard V o 11 m a n. — Višje deželno sodišče je imenovalo pravne praktikante dr. Iga Grudna, Josipa Turka, Franja Juharta in Valentina Bidovca za avskultante. — Z našega vseučilišča. Ministrski svet je ime-loval za juridično fakulteto ljubljanskega vseučilišča profesorja subotiške juridične fakultete dr. jorgja T a s i č a za izrednega profesorja filozofi-s, civilnega prava in državnega prava ter dr. Mir-» Kos ti ča za izrednega profesorja statistike in stamoinske politike. — Upokojeni so: major Bogomir Burgstaler, idministrativna kapetana F. Kaiser in F. Petelin er administrativni poročnik F. Kos. — Nesreča na Triglavu. V Triglavski steni ilizu Luknje se jc bržkone ponesrečil neki tu-ist, Ceh, ki je šel v velikem snegu (1 m) na Tri-[lav, pa ga ni bilo nazaj v Aljažev dom. — Va-lica, ki je iskala ovce pri Luknji, je slišala nje-:ov klic v nedeljo zvečer, ter v pondeljek zjutraj )b pol 10. uri. Potem so se skale doli vdrle in ■e je nekaj črnega doli valilo (ali človek, ali na-lrhtnik). Šla je povedat dvema vojakoma (Vran-•Ioveema), ki pa nista imela priprave, potem v Ujažev Dom, da ga iščejo. Svetnik Aljaž je tudi Mojstrani naročil ljudem in orožnikom, pa ga odo težko našli. Vahica je potem klicala, pa se ni več oglasil. — Dražba barak. Svoječasno objavljeni draž-eni oklic prodaje treh barak invalidskega doma Dol. Toplicah se v toliko spremeni, da se bo :5enega dne t. j. dne 30. septembra 1922 prodalo a javni dražbi le dvoje barak. Izklicna cena je 6.000 dinarjev, varščina, katero morajo udeležen-I položiti pred začetkom dražbe, pa znaša 2.600 inarjev. — Avtomobilna nesreča, šoler avtoodelenja •ravske divizijo Andrej Zbor je vozil proti Kraju. Radi spolzke ceste se je pa avtomobil na ekem ovinku prevrnil in pokopal šoferja pod eboj. šoferja, ki je težko poškodovan, so prepe-iali v ljubljansko bolnišnico. — Od planinskih koč se bo zatvorila Alek-»ndrova koča pod Triglavom 25. septembra 1922. lalvoritev ostalih koč se bo pravočasno objavila. — Popravek. V našem poročilu o ustanovit-i Jugoslovanske hipotekarne banke se nahaja Jed odborniki tudi dr. Lovrenčič. Izvedeli smo, i v odboru ni dr. Lovrenčič (Ivan), ki nima s to ianko nič opraviti. Najbrž se je zamenjal s go-podom Lnvrenčičem (Josipom). — Reguliranje draginjskih doklad. Delegacija ninistrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Po fojasnilih generalne direkcije posrednih poreza i dne 5. septembra 1922, št. 21.681 so prošnje, po-Mila in rešitve zadevajoč reguliranje draginjskih ioklad državnih nameščencev takse proste, ako se km prošnjam ugodi. Na potrdilih v zmislu čl. 24 o fh draginjskih dokladah (Ur. list št. 70, kos 27 — 1922) pa se mora označiti, da 90 Izdana na regull-Hnje službenih prejemkov in da so kot take takse Jtosta. Ako so pa ugotovi, da prosilcu ne pripa-^•»jo zahtevane draginjske doklade, se mora plahti taksa tako za prošnjo kakor tudi za negativno ^itev (glej razglas delegacije ministrstva financ ' R II 1179-1922, ki izide v najkrajšem času v radnem listu.) — Velika goljufija na carinarnici v Zagrebu. Peditersko podjetje Schenker & Co je javilo za-ebški policiji, da je prišlo na njegov naslov w kg usnja. Ker pa je neki uslužbenec fakturo ''ožil, niso mogli blaga pravočasno dvigniti. Med tem pa je carinarnica odredila prodajo nedvlgnje-nega usnja. Kljub fakturni vrednosti od 1,200.000 K so pretkani cariniki eenill blago Se izpod 800 kron, samo da ni bilo treba prodaje blaga naznaniti v časopisju s trikratnim oglasom, kakor to velevajo predpisi za nad 200 dinarjev vredno blago, ampak da so lahko prodali blago takoj. Na dražbi so usnje prodali za 24.000 kron, neki trgovec pa je takoj dal zanj 250.000 kron. Ko je policija carinike vprašala, kako da je bilo mogočo ceniti 1,200.000 kron vredno blago samo na 800 kron, so se prizadeti izgovarjali sem in tja, končno pa so sc tako zapletli v svojih zagovorih, da je policija vse udeležence te lepe družbe zaprla. — Napad. Kmet Josip Kronvogel iz Jarenine se je peljal obiskat svoje sorodnike pri Sv. Bol-fenku v Slov. goricah. Ko se je peljal mimo gozda, ga jo nenadoma napadel našemljen lopov. Kronvogel je hitro pognal konja. Lopov pa je za njim streljal in ga ranil. Rana ni nevarna. — Draginja v Zagrebu. Jajca stanejo 6—8 kron komad, gobe stanejo 40 kron kila, mleko pa 14—16 K liter. Perotnina je postala dostopna le še najbogatejšim ljudem. Hren prodajajo po 80 kron kilo. — Zaradi ponarejanja menic jo zaprla belgrajska policija trgovca Izidorja Haro, ker je poskušal s ponarejeno menico prislepariti nad pol-dnig milijon kron. — Nov zakon ta kinematografe. Sporazumno z ministrstvom prosvete je izdelalo ministrstvo notranjih zadev zakonski načrt, ki predvideva strogo cenzuro filmov in zahteva od lastnikov kino-gledališč tudi vpeljavo besedila v cirilici. — Stekel pes je obgrizel v Sarajevu 15 oseb. Vse poškodovane so poslali v Zagreb v Pasteur-jev zavod. — Ponosen oče. Pred nekim angleškim sodiščem se je zagovarjal 16 leten fant, ker je kradel jabolka. Sodnik ga je obsodil na 25 šilingov globe ali pa 1 mesec zapora. Ko je bila obsodba razglašena, se je oglasil fantov oče: »Jaz ne plačam nič, fant naj seull Ko sem bil jaz 16 let star, sem tudi jabolka kradel in svoj mesec odsedel!« — Stanovanjske razmere v Moskvi. Rusko-angleška družba za obnovo Moskve je ugotovila, da je bilo 1. 1918. v Moskvi 27 tisoč hiš z 231 tisoč stanovanji. Danes je v Moskvi 24 tisoč hiš s 163 tisoč stanovanji, med temi pa jih je nad 60 tisoč neporabnih. — Vlom. Dne 16. septembra je bilo vlomljeno po neznanih storilcih pri kočarju Matiji Koroši-nu v Nadgorici in odneseno več obleke v skupni vrednosti nad 10.000 K. O tatovih ni sledu. — Iz centralne akademske menze u Zagrebu. Odbor Centralne akademske menze u Zagrebu daje studentima visokih škola u Zagrebu na znanje, da se otvorenje menze odgadja na 16. ok-tobar o. g. i to s razloga, što je prema dobivenim informacijama Financijski odbor Narodne Skup-štine po Pokrajinskoj upravi za Hrv. i Slav. pred-loženu svotu od pet milijuna krvna za Centralnu akad. menzu u Zagrebu iz proračuna brisao, a po Pokrajinskoj upravi, rektoratima visokih škola u Zagrebu i po ovom odboru poduzeti koraci, da se potrebni iznos drugim načinom osigura, nalaze se još u tečaju. — Toga radi moči če od 16. oktobra 0. g. dobivati prethodno opskrbu (objed i večeru) u Central, akad. mensi samo oni študenti visokih škola, koji unapred plate potpunu opskrbnu ta-ksu, koja če iznašati dnevno oko 55 do 60 K pošto »e pogodovne cijene za sada davati ne mogu. Primječuje se, da če se i ta taksa od vremena do vremena odredjivati prema tržnim cijenama. — Oni študenti, koji reflektiraju na opskrbu u Central. akad. menzi uz platež potpune opskrbne takse imadu se bilo pismeno ili usmeno prijaviti odboru najkasnije do 10. oktobra o. g. — Podjed-no se naznanjuje studentima, da su počam od 1. oktobra o. g. radi porasta režijskih stroškova ustanovljene takse za stanovanje u Djačkiin do-movima Ilica 88 i Vojarna vojvode Putnika sa 200, 150 i 100 kruna. Besplatna se mjesta podje-Ijivati ne mogu. Zagreb, 20. sept. 1922. — Z odbor Centralne akademske menze: Dr. čačkovič, predsednik. Marid, tajnik. š Tretja smrtna obsodba v Mariboru. Včeraj se je pred mariborsko poroto zagovarjal 83 letni brezposelni slikar Alojzij Polak iz Velikega Kocjana, pristojen v Kapelo. Obtožen je bil, da je dne 4. februarja 1922 zavratno umoril trgovca z deželnimi pridelki Riharda Rosenfelda z Brega pri Ptuju. Polak je napadel Rosenfelda v družbi svojega tovariša, katerega pa ni hotel izdati, v Rosenfel-dovem skladišču v Podvincih, mu z nožem zadal več smrtnih ran in oropal 2 zlata prstana in listnico z 10.000 kronami. Polak je presedel v ječi že 14 let. Zadnjič je prišel iz ječe 18. januarja 1922. Svoje dejanje je trdovratno tajil. Skušal je dokazati svoj alibi, pa se mu ni posrečilo. Porotniki so stavljeno vprašanje, glaseče se na zavraten umor, soglasno potrdili, nakar je bil Polak obsojen na smrt na vešalih. g Občinsko mesnico jo sklonil otvoriti celjski občinski odbor. Gospodarstvo. ŽITNI TRG. Položaj na žitnem tržišču je nespremenjen. Vsled padca inozemskih deviz na domačem trgu, ni nobene kupčije, ker so konzumenti prepriča ji, da bodo kupili pozneje lahko cenejše. Ponudba je razmeroma velika, povpraševanja pa malo. Končno izgleda, da dobimo v najkrajšem času na našem trgu amerikausko, romunsko in mogoče tudi bolgarsko moko, ki bo cenejša kot naša. Vsled tega je verjetno, da bedo cene žitu padle. Samo koruzi je cena žitu čvrsta. — Eksport je popolnoma prenehal, ker ni mogoče vsled visoke carine ekspor-tirati. Na novosadski produktni borzi so bila cene žili sledeče: pšenica 16.00 K, ječmen 14.50 K, oves 12.00 K, pšenična moka (št. 0) 24.00 K — 24.48 K, krušna moka št. 6 21.50 K, koruza 14.20. * ♦ ♦ g Direktna telefonska iveia Ljubljana—Belgrad. Poštno in brzojavno ministrstvo je odredilo, da se še to leto izdela telefonska proga s 4 mm debelo bronasto žico iz Bolgrada do Ljubljane in sicer preko Zagreba, Senicc in Trebnjega. Pred-dela so že dovršena. V kratkem se prične z delom. g Kroienje češkoslovaških driavnih bankovcev se stalno manjša. Kakor se da posneli iz izkaza bančnega urada z dne 7. sept. se je skrčilo kroženje čeških državnih bankovcev proti poslednjemu izkazu za 104-6 mil. č. K. Na omenjeni dan je tvorilo dovoljeno kroženje 11 miljard 251,055.215, medtem ko je tvorilo dejansko kroženje samo 10.066,720.386, torej je za 1.184,334.828 č. kron manjše. g Češki driavni proračun izkazuje za leto 1923. 1 miljardo 200 miljonov čeških kron primanjkljaja. Vsled padanja blagovnih cen na Češkem pa upajo ta primanjkljaj znatno skrčiti, ali pa popolnoma odpraviti. g Uspeh Ivovskega velesejm.a. Kolikor se je doslej dognalo, se je napravilo na lvovskem velesejmu kupčij za več kakor 32 milijard poljskih mark. Največ blaga so pokupili romunski, južno-slovanski in pa avstrijski trgovci. g Cono petroleju. Uprava monopola prodaje petrolej po 24 K kilogram. g Padanje cen na Angleškem. V Angliji padajo cene živilom hitro in konstantno ter bodo kmalu dosegle svoj predvojni niveau. g Znižanje obrestne mere na Češkoslovaškem. Češkoslovaške banke so sklenile znižati obrestno mero pri posojilih in sicer za pol odstotka. g Kovani deiiar na Poljskem. Poljski finančni minister je odredil izdati kovan denar in sicer po 5, 10 in 20 poljskih mark. g Zlata valuta v Rusiji. V moskovskem gospodarskem sovjetu je izdelan podroben načrt o zlati valuti. Načrt bo predložen desetemu zasedanju vse-ruskih sovjetov, ki se bodo sestali v mesecu decembru. Kot temeljni fond bo služilo 150 miljonov rubljev v zlatu. Od tega morajo dati trusti in industrijalci 100 miljonov. g Lire plačilno sredstvo na Reki. Na Reki bodo ves v prometu se nahajajoči denar zamenjali v lire, ki bodo edino obligatno plačilno sredstvo. BORZA. Curih, 21. sept. Devize: Pošta 0.19)4, Berlin 0.38, Italija 22.55, London 23.00, New York 534 Pariz 40.90, Praga 16.10, Dunaj 0.00%, Sofija 3.10, Zagreb 1.77, Varšava 0.07, Holandska 207.50, Brussel 38.60. Valuta: n. a. krona n.00'/». Zagreb, 21. sept. Devize: Pešta 2.65—3.05, Berlin 4.80—5.10, Italija 286.50, London 300.50— 306.50, New York 68—69, Pariz 5.04—5.05, Praga 203—207, Dunaj 0.09325—0.09825, ZUrich 12.67 —12.87, Valute: nem. marke 4.90, it. lire 280— 290, fr. franki 4.96, čsl. krone 193-201.50. sorazmerju je k strasti, želodcu — in žepu. DrugI nimajo zanjo najpriprostejšega smisla, in tako raste vrsta na dolgo. Zato bi se težko zedinilf v vprašanju: ali nam je gledališče potrebno? Ali je prav, da ga podpira tudi država? Pravi odgovor se glasi: gledališče, ki je resničen hram umetnosti, je spojeno tesno s kulturno svojino vsakega naroda in je nujno, da ga ima in goji vsak narod. Če imamo Slovenci začasno dvoje gledališč, je njiju obstoj in razvoj ravno tako zadeva nas vseh, da, prav nas vseh, kakor se brigamo za vsakdanje jelo in odelo. Gledališče pa mora biti seve res naše, umetnost v njem naša , ker za tuje naj se briga pa tujoc. To je treba pribiti takoj ob začetku nove sezone: kajti vedno še smemo podvomiti: ali ne bi bilo v javnosti več zanimanja za usodo recimo kakšnega cirkusa, ali za obstoj slovenskega gledališča. Gledališče pa mu mora biti: narodna samozavest in ljubezen do slovensko umetnosti! — Slovensko narodno gledališče v Mariboru nima jasnega neba nad seboj. Tudi letos se bo treba boriti za — denar. Kaj pomagajo vsi nasveti in načrti, če jih ni mogoče uresničiti! Tekoča sezona bo gledališče ali ohranila in dvignila, ali pa morda pokopala. Dasi je repertoarni načrt pester, smo pa vendar radovedni: kako bo udejstven, ker po tem bomo sodili umetniško vrednost gledališča. Želimo, da bi bila naša sodba dobra, vnaprej ne rečemo ničesar. Repertoarni načrt za dramo ima vsekakor premalo slovenskih del in sicer 1 samo — I. Cankar, Hlapci — in še to je ponavljanje! Izgovor, da Slovenci nimamo za gledališče nič primernega, je tolikokratna laž, kolikorkrat jo kdo izgovori ali' zapiše. Zakaj ni n. pr. v načrtu dr. A. Remčeva noviteta »Užitkarji«, ki bo uprizorjena in še morda katere druge! Ali so slovenske drame res samo za kratek čas avtorjev? V življenje, na oder ž njimi! — Tekoča sezona 1922-23 je bila otvorjena 9. septembra z B. Smetanovo opero »Prodana nevesta« po režiji E. Rumpla, ki je pel Kecala. Predstavi se je poznalo, da manjka dobrih solistov (Ljudmila, Miha, Kata, komedijant) — in izvežbanega zbora. Gotovo, da so [ storili vsi od sodelujočih, kar so zmogli, a pomanjkljivosti so očividne. Razmeram in sredstvom primerno pa je bila predstava prav dobra ia jo občinstvo gotovo zadovoljila. Kakšne zmožnosti bo pokazalo letošnje umetniško osobje, med katerim ni več imena vrednih starih moči (Skrbin-šek, Škerl, Dragutinovič, Šimenc, Mezgec), nas bodo poučile pa prve prihodnje predstave. Joso Jnsta. pr »Klaverjev koledar 1923«. Ga priporočamo vsem našim bralcem in prijateljem misijonov. So odlikuje, kot druga leta, tudi letos vsled svoje lepe vsebine in slik. Cena 2 Din. Pri naročbi 12 izvodov eden povrhu. pr »Misijonski koledarček za mladino 1923«. Ga priporočamo najtopleje vsem starišem in kate-hetom kot lepo in zdravo berilo za našo ljubo de-co. Cena Din 1.25. Pri naročbi 6 izv. eden povrhu. — Oba koledarčka se naročata pri Družbi sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Miklošičeva cesta 3. Naj bi našla prav mnogo prijateljev misijonov, v katerih prid se prodajata. Razpis smsgrati za Prosveta. pr Kratka zgodovina katoliške Cerkve za aole je pravkar izšla. Z 20 slikami. Spisal Alojzij Stroj, stolni kanonik v Ljubljani. Druga izdaja. Cena vezani knjigi 26 Din. — Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. pr Instrumentalni pouk na konservaloriju Glasbene Matice v Ljubljani. Splošno pomanjkanje izurjenih in popolno izvežbanih godbenikov inštrumentalistov ne le pri Slovencih, ampak v Jugoslaviji sploh, je splošno znano. Da se vzgoji naraščaj tudi v tem oziru, je sklenil odbor Glasbene Matice v Ljubljani tudi v tekočem letu obdržati pouk inštrumontov, in sicer čela, kontrabasa, flavte, oboe, klarineta, roga, trobente in pozavne, katere inštrumente poučujejo sami ab-solvirani konservatoristi, ki so obenem tudi praktični godbeniki. Ravnateljstvo konservatorija vabi mladeniče, da se posvetijo temu pouku kot živ-ljenskemu poklicu, ki jim po kratki dobi nudi stalen in dober kruh. Zato poživlja ravnateljstvo konservatorija vsb one gojence, ki nameravajo v ravnokar začetem šolskem letu obiskovati instrumentalni pouk v zgoraj navedenih inštrumentih, da se vpijejo vsaj do 28- t. m. v pisarni Glasbone Matice, Gosposka ulica št. 8, kajti dne 1. oktobra se začne z rednim poukom. Po zvršetku študij dobijo gojenci absolutorij konservatorija, ki jih usposablja, da so lahko člani ne le velikih orkestrov doma, ampak po celem svetu. Ukovina za vsak instrument znaša 240 kron mesečno. Na ta razpis prav posebno Se opozarjamo dirigonte raznih godb v Sloveniji, da priporoče svojim iz-vršujočlm članom, naj se poslužijo dobroto sistematičnega pouka- Zunanjim učencem olajšuje prihod k pouku dijaška železniška karta, katero dobi lahko vsak reden gojenec konservatorija. Če hočemo v orkestralni glasbi napredovati, je osamosvojitev tudi na tem polju neobhodno potrebna. Učence-inStrumentaliste se bo v ozira vrednih primerih deloma ali popolnoma oproščalo ukovine in sc jim bo Slo pri nabavi inštrumentov v vsakem oziru na roko. Tudi učenci višjih razredov srednjih, obrtnih in trgovskih Sol kakor tudi slušatelji univerze naj bi se posvečali instrumentalnemu študiju, da bodo pozneje kot godbeniki-amaterjl mogli sodelovati pri orkestrih, sinfoničnih prireditvah, fanfarah itd. pr Slovensko narodno gledališče v Maribora. Različna so mnenja o umelnosU te ali one panoge. Večina jo pač sodi po primeri: v kakšnem Uredništvo »Pevca« razpisuje po dogovoru z art. odsekom »Pevske Zveze« tri nagrade: po 2000, 1500 in 1000 kron za t r f pesmi (meš. zbore), ki naj bodo glasbeno na višku, po vsebini in obliki pa take, da jih zmore večina naših zborov. Obsegajo naj 2 do 3 strani »Pevčeve« priloge. Rok: 20. november 1922. Pošiljajo naj se na artistični odsek P. Z. v Ljudskem domu v Ljubljani. Skladbe naj bodo o z n a -č e n e s posebnim geslom, ne s skladateljevim imenom. Skladatelj naj svoje pravo i m e in naslov priloži v zaprtem ovitku, ki naj bo označen z geslom, kakor ga nosijo skladbe. Zavitek se odpre še le pri seji artističnega odseka, ko bodo nagrade že končno veljavno priso-jene. Nagrajene pesmi izidejo v naslednjih številkah »Pevca«. Skladatelji dobo poleg nagrade še običajno odškodnino. — Nenagrajene skladbe po želji ali vrnemo, ali po možnosti porabimo v »Pevcu« proti običajni odškodnini. Za uredništvo »Pevcac: Za art. odsek: Dr. Fr. Kimovcc, Prof. M. Bajuk, t. č. urednik. t. č. predsednik. Ljubljanske novice" lj Zgodovinska razstava slovenskega silkarstva (Obrtna šola) bo odprta samo še do 25. t. m. Kdor si je še ni ogledal, naj jo gotovo obišče te zadnje dni, za katere je vstopnina znižana na 2 Din za osebo, da se vsem slojem omogoči obisk razstave. Poleg tega priredi umetnostno-zgodovin-sko društvo v petek, soboto in nedeljo na razstavi razkazovanje in z razlago slik. Danes, v petek dne 22. t. m. ob 3. popoldne bo razlagal občinstvu razstavljena dela vseučiliščni profesor dr. Izidor Cankar, v soboto ob 3. popodne konservator dr. Franc Štele, v nedeljo ob 10. dopoldne zopet dr. Cankar, v nedeljo ob 2. popoldne pa bo razlagal slike msgr. Viktor Steska za delavstvo. Nihče naj si razstave ne pozabi ogledati, ker pozneje morda sploh ne bo imel več tako lepe prilike, da si ogleda zgodovinska dela slovenskega slikarstva. Opozarjamo občinstvo tudi na zbirko Slovenska moderna umetnost«, katero je ravnokar izdala Narodna Galerija v obliki 27 reprodukcij v sveti otisku po najbolj značilnih delih naše moderne. Zbirka se dobiva pri blagajni razstave in stane samo 30 Din. lj Uprava v ljubljanski bolnici odpoveduje službe različnim nastavljencem še Inadalje. ZnaSlno je pa to, da upravitelj g. Logar odpoveduje službe onim, ki so že dolgo vrsto let v službi, dočim ostanejo v službi taki, ki so 5ele kratko dobo uslužbenk To smo povdarjali že zadnjič, ko jo bilo odpov^dapjo stježpišivu. Sedaj so pri- šli na vrsto kurjači, vratarji in pomožni uradniki. V soboto je bilo na primer odpovedano devetim pomožnim uradnikom in uradnicam. Upravitelj Logar jih je poklical v svojo pisarno ter jim kratko naznanil odlok, s katerim so odpuščeni v teku 14 dni. Čudno se r.am zdi, da odpovedni rok pri državi ni tak kot pri zasebnih službah, to je na 6 tednov ali pa na tri mesece. Seveda, česar ne sme storiti zasebnik, to je vse dovoljeno državi. Sploh se nam pa čudno zdi, da ljubljansko demokratsko časopisje napada dr. Kraigherja, češ da je on zakrivil toliko nerodnosti v bolnici. Vsem uslužbencem pa je znano, da se za Kraigherjev hrbet skriva nekdo drugi, ki je sklepal kupčije s trgovci, mesarji, mlekarnami in kmeti. Vsak trgovec in mesar lahko pove, da z dr. Kraigherjem ni sklepal kupčij. Pa seveda dr. Kraigher je av-tonomist in to je dovolj za našo režimsko gospodo. lj Nov odvetnik. V imenik odvetnikov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani je vpisan g. dr. Jakob M o h o r i č. lj Umrla je te dni 17letna gospodična Mimica Sever iz znane ljubljansko rodbine. Brat, gosp. Sever, je inašnik-klerik v tukajšnjem semenišču. Pogreb, ki se je vršil v torek, 17. t. m., je bil lep. Spremljevali so nepozabno tovariaico znanci in znanke, zlasti sošolke, pele so pevke Marijine družbe. Krsto je krasilo krasno cvetje. Pokopala jo je šentjakobska duhovščina, ki je ranjko tudi v njeni bolezni zvesto tolažila. Bodi v imenu žalujoče rodbine izrečena vsem najtoplejša zahvala. lj Francoski konzulat v Ljubljani. Francoski podkonzul g. Paul Jos. F1 a c h je nastopil svoje uiesto za območje Slovenije. Pisarno ima začasno na Krekovem trgu št. 10. lj .41» je to mogoče? Projeli smo: Čuje se, da narodnjak in večkratni milijonar g. G. iz Trsta ali Reke namerava zgraditi v Ljubljani veliko moderno, praktično zgradbo z malimi stanovanji, s katero bi bilo pomagano naši stanovanjski bedi, žal pa se tej vse hvale vredni ideji sedanji mc-rodajni faktorji — protivijo! Zakaj? lj Ljubljanske ure. Zjutraj grem mimo cerkve sv Petra v urad. Ura bije osem, o jej, pozno je, le hitro! Pridem pred stolno cerkev. Ura bije osem, dobro, ne bom zamudil. Kaže pa na eni strani 7.45, na drugi 8.15 i. t. d. Grem čez frančiškanski most. Ura bije osem. Kaže pa vsenavskriž, eno uro več, eno manj, to nič ne de. Zadnjič jc tista stran, ki gleda proti Unionu, kazala ravno pol leta tri ure naprej. Čudtiova ura pa sploh ne kaže. V Berlinu je odredba, da morajo vsako tako uro, takoj sneti, sicer zgubi urar licenco. Vsak dan pogledam, če je že navita, pa ni. Na pošti pa ura ne kaže več osem, ampak 8.30 in ko pridem v urad, me šef ozmerja. Kak vtis pa napravijo ljubljanske javne ure na tuje goste, na to pač nihče ne misli. lj Javna telovadba pred učiteljiščem. Vrši se vsak dan, glavni nastopi so pa zjutraj pred osmo uro in opoldan. Telovadijo pa vsi, gojenci In gojenke, profesorji in profesorice, pa še tisti nesrečni pasantje, ki jih je nepremišljenost pognala na ta krasen trotoar. Jaz bi vsakemu učencu in vsaki gojenki dal brez izpita v telovadbi red odlično, kajti kdor pride po tem tro-toarju nepoškodovan v šolo, ta je kompleten telovadec in ne potrebuje izpitov. Kaj pa šele, če dežuje! To se lovimo in * kače m o in voltižiramo, se potapljamo in dvigamo, in vse to vidiš zastonj! Ob vrtu na trotoarju so pa celi basini, kjer se lahko naučiš rešilnega dela, če bi kak pregoreč telovadec le preveč globoko štrbunknil v mokri element. Povsod valjajo in zalivajo, mi se pa potapljamo in nihče se nas ne usmili. Sedaj zbiramo prispevke za rešilno brv. Pomagajte nam! lj Telepatični večer Svengali. V soboto in nedeljo, 23. iu 24. t. ni., priredi znani telepat, Slovenec g. Svengali, ki je z velikim uspehom nastopil zadnji čas v Mariboru in Celju ter žel splošno priznanje, telepatski večer ob pol 9. uri zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma« v Ljubljani. C>. Svengali rešuje vse naloge iz oblasti čitanja misli, katere mu stavi občinstvo, izvaja eksperimente, ti-čoče se sugestije oseb v bdečem stanju (Wachsug-gestion), in pokazuje na primerih takozvane salonske magije, kakšna je razlika med znnnstvu dostopnimi pojavi in običajno šarlatansko magijo- — V petek, 22. t. m., bo g. Svengali ob 5. uri popoldne pred »Narodnim domom« zastonj izvajal en eksperiment iz fingirane kriminalne afere, katerega mu bo zastavila posebna komisija. — Občinstvu te predstave priporočamo, ker so realne znanstvene vrednosti, kakor je to kritika povsod, kjer je g. Svengali nastopal, poudarjala. — Vstopnice se prodajajo v blagajni »Narodnega doma« v soboto od 3. ure popoldne dalje. — Cene: Rezer-irani sedeži po 15 Din, 1. sedeži po 10 Din, II. sedeži po 7 Din, stojišče 5 Din. ij Umrli so v Ljubljani: Simon Ločnikar, hlapec, 37 let. — Jernej Klumenčič, obč. ubožec, 79 let. — Lucija Kopač, kočarjeva žena, 43 let. — Marjana SvoljSak, kuharica, 59 let. — Silvin Zornik, narednikov sin, 4 mesece. — Ela Valenti, železničarjeva žena, 24 let. — Marija Sever, abi-turijentka, 17 let. — Ivan Cvek, oticijant v p., 54 let. — Fran Gregorič, krojač, 44 let. — Marija Beden, kočarjeva žena, 33 let. — Alojzij Saksida, vrtnarjev sin, 1 mesec. — Karolina Arhar, žena žel. nadzornika, 56 let. — Marija Fischer, zaseb-nica, 63 let. — Fran Urbajs, rudar v p., 61 let. — Helena Stare, kočarica, 38 let. — Ana Marija Vasilij, novorojena hči orožuiškega narednika. lj Če sc ga človek preveč naldze. Delavka Alojzija Jančar iz Klepanje vasi se ga je te dni precej nalezla. Ko je v precejšnjih serpentinah merila cesto proti domu, ji je naenkrat zmanjkalo tal in znašla se je v mrzli vodi Gruberjevega prekopa. Voda jo jo hipoma streznila in pričela je klicati na pomoč. Ujela so je za vrbe, nakar jo je zasebni ca Pavla Sečar potegnila iz vode. — Strojar Jernej Plesternjak iz Polhovega gradca je v sredo zvečer prav pridno obiskaval vodniatske gostilne in užival dobro kapljico. Ko so ga v zadnji gostilni radi policijske ure postavili prel vrata, so mu jo pridružil mlad človek, ki ga ja pod pretvezo, da mu preskrbi prenočišče, speljal proti Fužinam. Preskrbel mu je res prenočišče pod nekim kozolcem. Ko se je Plesternjak zjutraj prebudil, njegovega »dobrotnika« ni bilo več. Z njim jo pa izginila tudi Plesternjakova srebrna ura in pa denarnica, v kateri je bilo 31.000 K. lj Kanarčka, ki so je zaletel, dobi lastnik Miklošičeva cesta 8, III. nadstr. Cerkveni vestnik. c IT. Marijina knngregarija (kongregacija gospod ičen) pri ČČ. ss. uršulinkah v Ljubljani, o tvori z novim šolskim letom 1922/28 zopet svoje- redne mesečno shode. Shodi bodo kakor do sedaj vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne. Prvi shod Je dne 24. septembra, h kateremu se vabijo članice k polnoštevilni udeležbi. Predstojništvo II. Mar. kongr. Učiteljski vestnikT članom »Slomškove zveze« v ravnanje. Dne 24. t. m. t. j. v nedeljo vsi v Ponikve na štajersko. Tam obhajamo 60 letnico smrti vzornika Slomškar-jev in apostola Slovencev. Udeležimo se dopoldne cerkvene slovesnosti, popoldne pa zunanje pod Slomškovim orehom. Opozarjamo vse člane, da bodo govorili o Slomšku odlični govorniki in strokovnjaki, kakor: dr. Medved, dr. Kovačič, dr. Kar-lovšek. Naj bo nedelja tudi naš dan, in kdor količkaj more, naj pohiti v nedeljo v zeleno Štajersko! Iz Ljubljane se bomo odpeljali zjutraj ob 5. uri 80 minut, vrnemo se pa z večernim vlakom. Predvsem pa se nudi lepa prilika tovarišem in to-varišlcam iz Štajerske, da se po dolgem času zopet snidejo ob tako pomembni slavnosti. — Odbor. Orhvsk! vastnfk. Telovadni tečaj za okrožno načelnike so vrši v času od 25. do 28. septembra. Pozivamo vse okrožne načelnike, da se tečaja sigurno udeleže. Vadile se bodo nove vaje in tvarina za tekme v letu 1923. Tehnični odbor O.P. Za udcletnike občnogn zbora O. P. v nedoljo 24. t. m. je dovoljena polovična vožnja po vseh progah južne in državno železnice v Sloveniji. Polovična vožnja velja za tri dni od 23. do 25. septembra. Udeležniki si kupijo na vst^- nI postaji celo vozovnico, ki jo v Ljubljani prid jo za vožnjo nazaj. Za južno železnico smo vsem odsekom razposlali posebne izkaznice, za držnvno železnico dobite izkaznice s potrdilom o udeležbi pri občnem zboru v Ljubljani. — Prenočišča za one brate, ki pridejo že v soboto zvečer ali odhajajo šele v ponedeljek, bodo pripravljena v Ljudskem domu. Orlovski koledarček lahko dobijo udeleženci občnega zbora O. P. v nedeljo v Ljudskem domu in s tem prihranijo odseku drago poštnino, ki je od pondel.jka naprej za 100 odstotkov višja. Zato naj zberejo pravočasno naročnike in denar po 7 Din. za koledarček. Vsak član odseka mora imeti orlovski koledarček; skušajte pa tudi med podpornimi člani dobiti čimve-č naročnikov. Koledarček ima najpotrebnejše informacije za vsakega člana, par lenih člankov in zadosti papirja za beltežke. Slike brnskega tabora v povečani obliki na lepem plakatu, so izšle- Ta plakat bo lep okrasek za vsako telovadnico, društvene dvorane in društvene sobe. Ker je pošiljanje velikega plakata sko-ro nemogoče brez škode za plakat, naj udeleženci občnega zbora prinesejo s seboj naročila za društva, odseke, krožke in druge organizacije. Plakat slane, brez poštnine 12 Din. Turistka s«ort. Klub koles, in motocik. »Ilirija« priredi ob priliki športnega tedna, v nedeljo dne 24. t. m. ob 9 uri dopoldne »Motociklistično dirko za prvenstvo Slovenije« na 10 km. Proga: Gaštej—Medvode. Vozi so v sledečih kategorijah: a) pomožni motorji (D. K. W.); b) motorji do 250 em'; c) motorji do 500 cm®; d) motorji nad 500 cm". Štartati imajo pravico vsi motociklistl — člani klubov, včlanjenih v Jug kol. suv. Prijavnino 20 Din je uasloviti na kavarno »Prešeren« in mora vsebovati: Ime, klub, znamko tovarne in HP motorne sile. Vsi tekmovalci morajo imeti na startu klu-bovo izkaznico in certifikat motorja. Zbirališče tekmovalcev ob 7.30 pri Jesihu v Medvodah, kjer se imajo javiti vodstvu dirke, v svrho tehtanja motorjev in vozačev. — Popoldne ob 18. uri štart »Kolesarske dirke za prvenstvo Slovenije« na progi Ljubljana—Vransko—Ljubljana 100 km. Štart: pri km 1 na Dunajski cesti. Cilj: pri km 2 na Dunaj, ski cesti, približno ob 15.45. Prijavnino v znesku 2 Din je naslov.iU na klubovo kavarno ^Prešeren*. Prijave za obe dirki se zaključijo v soboto, 23. t m. ob 23. uri. Odbor. IZKAZ prejetih prispevkov za zgradbo anatomskega »n> slituta v Ljubljani. Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani 25.000 Din; Kmečka hranilnica in posojilnica Konjice 400 kron; Okrajna posojilnica Radeče 400 K; Županstvo Litija 100 K; Anton Kline, Gorenje polje 120 kron; Mostni občinski urad Šoštanj 4000 K; Občinski okraj Vakot, p. Brežice 200 K; Občinski urad Trbovlje 1000 K; Županstvo Jesenice 160 K; Županstvo Žiri 200 K; Občinski urad Trnovce-Selo, p. Ptuj 100 K; Posojilnica Sv. Benedikt v Slov. go-ricah 80 K; Posojilnica Gornja Radgona 200 K; Ilinko Požun, Gor. Radgona 400 K; i)avorin Vuk-šinič, Velika Nedelja 40 K; Fran Smole, Ljubljana 400 K; Ivan Dolenec, Beograd 200 K; Fr. Treiber, župnik, Šmiklavž, p. Slovenjgradec 100 K; Milko Škerlec, Sv. Tomaž, p Ormož 4 K; dr. Matija Lav-renčič, Kozje 160 K; Mestno županstvo Slov. BI-strica 40 K; Občinski urad Ljutomer 800 K; Ob-činski urad Grlava, okr. Ljutomer 16 K; Občina Zagorje ob Savi 500 K; Občinski urad Studenci pri Mariboru 200 K; Županstvo Hrušovka, p. Tuhinj 8 K; Županstvo Št. Lambert, p. Sava 200 K; Županstvo Draga, p. Višnja gora 52 K; Županstvo mesta Ormož 200 K; Občina Kropa 400 K; Županstvo občine Mirna 200 K; Juž. štajerska hraninicj Celja 800 K; Občinski urad Cerknico 4000 K; Mestna občina Kranj 1000 K; Kmetska posojilnica in hranilnica Št. Rupert 200 K; Županstvo Medvode pri Ljubljani 300 K; Županstvo zdravilišč Rogaška Slatina 1000 K; Občinski urad Vič 1000 K; Hranilnica in posojilnica Laško 400 K; Županstvo občino Sara cerkev 500 K; Hranilnica in posojilnica Št. Jurij pod Kumom 40 K; Občinski urad Murska Sobota 2000 K; Županstvo Bloke 1000 K; Županstvo Dol. Logatec 100 K; Županstvo Preddvor 400 K; Občina Breg pri Ptuju 200 K; Lan-cova vas pri Ptuju 200 K; Županstvo občine Top. lico pri Novem mestu 100 K; Župantlvo trga Gornja Radgonn 500 K; Občinski urad Šmartno ob Paki 1000 K; Županstvo Cerklje, p. Kranj 400 K; Ob. činski urad Laško 1000 K; Hranilnica in posojilnica Podzemlje-Gradac 10'.) K; Kmetska hranilnici in posojilnica Radovjica 1000 K; Ljudski posojilnica Celje 1000 K; Županstvo občine Ambrus 500 kron; Župans vo trga Vransko 150 K. — Vsem darovalcem srčna hvala Dekanat medicinsko fakulteto Ljubljana. Mcfcoro^ogično poročilo. t. ubi ana <0(i m n m. v»s IUH OptUU va & n» .t-U,*'t M v mm 1- lli.U- mulur v (. 1'm i i li» -1 no>< v O iS eno, • etrov ''AiiaviUv v mm 20. 0. kil b 740-J 14 11 d. jas. sever 21. 9. 7 h 743-7 13 1 megla 0 21./«. 14 h <43 185 15 jasno Prodam 4 c!o 8 SODOV; NaprodajVRTA,N1 močnih hrastovih, vsak okoli 600 litrov, r3 krone liter. — GRADIŠČE it. 14, nadstr., vrata 2. 3042 masehine), P1S. SI ROJ in 2 ŠTEDILNIKA. — Naslov pri upravništvu »Slovenca« pod štev. 3944. Sprejmem UČENCA v trgovino z mešanim blagom. Prednost imajo le tisti, ki so šolo z dobrim spričevalom dovršili in so fizično inočno razviti. Trgov. GUSTAV SEVŠEK, Dobova. Inserati v »SLOVENCU« imajo popolen uspeh! KUHARICA perfekina in snažna, dobi mesto. — KARLOVSKA CESTA štev. 1, I. nadstr. 3974 Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom in znancem, da je odšel po svoje večno plačilo naš predobri oče, stari oče, stric, tast itd., gospod Tomaž Zupan posesinik in bivši lesni trgovec previden s tolažili svete vere, v 94. letu svoje zemeljske dobe, dne 16. septembra 1022. Selo pri Breznici, dne 16. septembra 1922. Žalujoči ostali. »c™ vesco igrico. Plača mesečno 1200 kron. Dr. BOŽIDAR VUCINIC, advokat, IRIG, Srem. Prešano SENO ~ vagone po približno 7000 kg, dobavlja Fr. Pogačnik :: Ljubljana Dunajska cesta štev. 36. KUHARICO 3981 ODSTOPIM lepo, prostorno KLET za sklad^če ali vinsko klet, dotičnemu, ki mi posodi 120.000 K za nekaj mesecev. - Ponudbe pod šifro: »KLET« na upravo lista. Dva mizarska pomočnika dobro izurjena, in mizarskega VAJENCA brez hrane in stanovanja, takoj sprejme IVAN BUKOVEC, mizar, Ljubljana, Vrhovčeva ulica štev. 11. 3979 IŠČEM dobro in pošteno -»c za SLAVONIJO, k mali rodbini. Opravljati mora tudi druga hišna dela. Postopek dober. — Oglase naj se samo one, tu žele stalno mesto, na naslov: LJUBICA JAGODIC, Novska. Naprodaj krasen pes CISTE VOLČJE PASME, PAR LET STAR - NA IZBERO DVA - V A1A-R1BORSKEM OKRAJU. KJE, POVE UPRAVA LISTA POD ŠTEV. 3960. NAPRODAJ je okoli 300 delnic po 400 K Zadružne banke v Ljubljani. Pismene ponudbe pod šifro »DELNICE« na anončno in reklamno družbo Alcma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3. 3991 Enodružinska nova HIŠA z vrtom je naprodaj. Vodovod v hiši, 6tanovanje takoj na razpolago. - Naslov: JOSIPINA REBOLJ, Ribniška ulica 201, Moste pri Ljubljani. 3888 Praktikanfa z malo prakso lakoj sprejme parna žaga - Jul. Benečija Naslov pri upravi pod štev. 3939. Priporočajo se sledeče domače tvrdke: Moj predobri, iskreno ljubljeni soprog, gospod M. U. DR. ANDREJ LISJAK je danes ob četrt no 7. uro zvečer po dolgi mučni bolezni, večkrat previden s svetotnjstvi sv. vere, v 74. letu svoje dobr mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajnkega bode v soboto, dne 23. 1. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Dunajsko cesta št. 15, no pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 21. septembra 1922. CHARLOTTE LISJAK ROJ. KERSTEFN, soproga. Mesto posebnega obvestilo. ob Dunajski cesti, blizu železniškega tira, pripraven za TVORNICE, SKLADIŠČA ali druga industrialna podjetja, se proda. — Naslov pove Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ulica štev. 5. kraste, liSaie odstranuje pri Človeku in 2ivalih Naftolmaiilo, ki je brez duha in ne maže perila. 1 lonček za 1 osebo po poŠti 5 Din. pri TANKOCI, lekarna LJubljana, Slovanlja. (Objava FIITOliRASKI ATPI.MB: (irahiet Nanjo. Mik,nočeva cesta it 8. »ILIK 1.1 A«. I.ESNA TRKOVSKA IN INDI STRMA I.NA DRI ?BA l.juhlinna. Krnila IVtm trs M. 8. KLEPARJI: , Rom»»iiT 4r Smerkol. Hloriianska ul 13. Produkti«na zadrug« klepnriev. Instalaterjev kmlarjv« m krmce« f l.jubljant, Kolodvorska ulico šle*. 2H. Kum T.. Poljanska cesia ftiev R. MEHANIČNA DELAVNICA za popravo gramofonov in drugih godb strojev A. Rasberger. Sodna ulica S (veža, desno), Ljubljana. MEHANIČNA DRLA V MCA ta pit stre je: Bar Pran. Ltutdiana. Cankarjevo oabr 6. KLOBUKE in TELOV. POTREBŠČINE. Kuuovar Ivan. Start tra Stev. 10. PISALNI STROJI IN POTREBŠČINE: Bar Fran. Ljubljana. Cankarjevo nabr. 6. PARNA PEKARNA: Jean Sehrej« uasl. Jakob Kariii, Ora-diiče Itev. 5. Pletene jopice rokavice, nogavice po liiip Gmab pri A. šinkovic nosi. K. Soss Ljubljana, Mestni trg Stev. 19. 4 l)in.) PLESKARJI, SOBO- IN čRKOSLfKARJIi Produktivna zadruga, reg. zadr. z o. u Ljubljana, Gosposka ulica it 4. SPEDU IJSKA PODJETJA: »Orlent« d d.. Sodna ulica 8. TeL 469. Runzinger R.. Cesta na juž. železnico 7-9. STAVBENO PODJETJE: VUlntin Ivan. Ljubtiaua. Vodmatskf tra V, STAVB IN OVI.ANT KLEPARSTU)! Ferene & Furhs, Ljubljana, Mirje št 1 TRGOVINA Z ŽELEZNINO: S tilnik A., Zaloška četa 21, Ljubljana. TRtiOV. Z DEŽNIKI IN SOLNČN1KI: Mikuš Ls Mestni trg 15. reuov z ŽELEZNINO IN CEMENTOM: Erjaver & Turb pri »zlati lopati<, Valvs- zorjev trg Stev. 7. DRARSKA POPRAVILNA DELAVNICA Seliškar Ivan. Pot v Rožno dolino it 10, (Ceno in točno.) ZA 1,0(1 A POHIŠTVA: R Fajdina «in. Sv. Petra cesta 17. CIRKVENICA Hotel Therapia Caslno (Cerde Prlve) 'rm otvorjeno dnevno. Blllnja pojasnila daje Uprava Cerde des Etrangers — Clrkvenlca J*dajs koazordi >Slaveae«c Uiitfovorni urednik Mihael Moškem v Ljubljani, Jugoslovanska tiskoma v MubljanL