Poštnina plačana y gototift!, KRALJEVI JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 43. kos. V LJUBLJANI, dne 30. maja 1934. Letnik V. “41. Naredba o jugoslovanski farmakopeji. 342. Izprememba v uredbi o lekarnarski zbornici. 343. Pojasnilo k ukinitvi oprostitev od taks. 344. Naredba o mrliško-preglednem redu. 313. Navodila za mrliškega preglednika. 346. Pravilnik o opravljanju banovinskega strokovnega izpita VSEBINA: agrarno-tebnieni stroki za banovinske uradniške pripravnike s kulturno-tehn. fakultetno izobrazbo. 347. Postavitev komisije za banovinski strokovni izpit koncept-nili pripravnikov v agrarno-tehnični stroki. 348. Izprememba odredbe glede obrestne mere zastavljalnic. 349. Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin v 1. 1934. 350. Razne objave iz Službenih novin«. Uredbe osrednje vlade. 341. * Naredba. Na osnovi §§ 2. in 27. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili in na predlog komisije za izdelavo prve jugoslovanske farmakopeje, odrejene z odloki S. br. 2160/32, 3812/32, 4990/32, 9035/32, 10.931/32, 14.234/32 in 12.073/33, o d rejam: Člen 1. — Jugoslovanska farmakopeja 1933, ki je izdana ob stroških lekarnarske zbornice kraljevine Jugoslavije kot uradna izdaja ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, stopi v veljavo na dan objave te naredbe v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobi na dan 1. januarja 1935. Člen 2. — Vse, karkoli se nabavi in izdela izza dne, ko stopi farmakopeja v veljavo, mora ustrezati njenim predpisom. Člen 3. — i Zdravila, ki se zatečejo v lekarnah na dan, ko zadobi ta farmakopeja obvezno moč, a ne ustrezajo predpisom te farmakopeje, marveč predpisom Srbske farmakopeje II. izdaje, se smejo oddajati najdalj do dne 31. junija 1935. Člen 4. — Ves pribor za preizkušanje zdravil, predpisanih v tej farmakopeji, morajo obstoječe lekarne do dne 31. decembra 1935 izpopolniti in spraviti v sklad z njenimi predpisi; nove lekarne pa, ki se šele otvore, se morajo opremiti s predpisanim priborom’po novi farmakopeji. Člen 5. — Posode z dosedanjo nomenklaturo se smejo obdržati, dokler so v pravilnem in uporabnem * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 15. maja 1934, št. 111/XXVIII/28G. — Zakon o lekarnah gl. »Uradni list« št. 270/55 iz 1. 1929./1930. (in »Službeni list« št. G53/83 iz 1. 1931.). stanju. Novo nabavljene posode morajo biti opremljene z nomenklaturo, predpisano v tej farmakopeji. Člen 6. — Vsi lekarnarji, zdravniki in veterinarji, ki imajo dovolitev, imeti priročne lekarne, se morajo ravnati po predpisih te farmakopeje. Člen 7. — Vsak lastnik in vsak samostojni upravitelj (zakupnik, administrator ali provizor) lekarn, naštetih v § 5. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili, mora nabaviti za dotično lekarno takoj po en izvod farmakopeje, da se spravi lekarna z njenimi predpisi v sklad. Člen 8. — Vse kraljevske banske uprave, uprava mesta Beograda in vsa sreska načelstva morajo nabaviti po en izvod te farmakopeje za uradno rabo svojega sanitetnega oddelka, odnosno svojega sanitetnega referenta. Člen 9. — Kjer se v lej farmakopeji omenja zdravnik, je vedno razumevati zdravnika ali veterinarja, vsakega v okviru njegove stroke. Člen 10. — Kdor se pregreši v kateremkoli pogledu zoper predpise te farmakopeje, se kaznuje s kaznijo, določeno v § 35. zakona o lekarnah in o nadzorstvu nad prometom z zdravili. Člen 11. — To naredim je poslati v vednost in izvršitev vsem kraljevskim banskim upravam in upravi mesta Beograda, da obveste o tem podrejena sreska načelstva, ki jo pravočasno priobčijo v znanje in ravnanje na podpis vsem osebam, omenjenim v členu 7. te naredbe; tudi jo je poslali lekarnarski zbornici. Člen 12. — To naredim je objaviti v »Službenih novinah« in v vseh strokovnih lekarnarskih, zdravniških in veterinarskih časopisih. V Beogradu, dne 27. marca 1934; S. br. 0000. Minister za socialno politiko in narodno zdravje I. Pucelj s. r. 312. Na osnovi § 25. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili ter v soglasnosti z ministrskim svetom predpisujem naslednjo izpremembo v uredbi o lekarnarski zbornici S. br. 14.210/30 z dne 6. januarja 1931, z izpremembami in dopolnitvami z dne 18. decembra 1931, S. br. 23.250.* I V členu 8. se za besedo »predsednik« dodaja: »dva podpredsednika«, za besedo in pa: . devet članov uprave«. V Beogradu, dne 23. aprila 1934; S. br. G942. Minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Fran Novak s. r. Ministrski svet je v seji z dne 10. maja 1934 usvojil in se izrekel soglasnega s to izpremembo v uredbi o lekarnarski zbornici S. br. 14.210/30 z dne 6. januarja 1931, z izpremembami in dopolnitvami z dne 18. decembra 1931, S. br. 23.250. Predsednik ministrskega sveta N. Uzunovič s. r. (Sledijo podpisi ostalih gospodov ministrov.) 313. Ukinitev oprostitev od taks.** Vsem finančnim direkcijam. Odločba gospoda ministra za finance z dne 11. aprila 1934, št. 29.111,*** s katero so se ukinile oprostitve, dane po točki 5. člena 5. zakona o taksah glede vlog in prošenj, ki jih podajajo poedine ustanove in zavodi, ustanovljeni s privatnimi sredstvi, državnim oblastvom, je naletela pri poedinih oblastvih na nerazumevanje, pa daje zato oddelek za davke ministrstva za finance na osnovi člena 43. zakona o taksah tole pojasnilo: Z omenjeno odločbo so ukinjene samo tiste oprostitve, ki so dane po točki 5. členu 5. zakona o taksah z odločbami ministra za finance poedinim društvom, klubom, zavodom in temu pod., niso pa ukinjene liste oprostitve od plačevanja taks, ki jih uživajo poedine osebe na osnovi posebnih zakonov. Tako n. pr. ostanejo še dalje v veljavi oprostitve, dane Narodni banki, Državni hipotekarni banki, Privilegirani agrarni banki, obrtnim in kmetijskim zadrugam in njihovim zvezam, zadrugam državnih uslužbencev in njihovi zvezi, okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev itd. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 10. maja 1934, št. 112/XXIX/291. — Uredbo gl. Službeni list« št. 411/61 iz 1. 1931. (in ,št- ‘225/20 iz 1. 1932.). ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 16. maja 1934, št. 112/XXIX/295. *** »Službeni list« št. 310/39 iz 1. 1934. Da ne bo še nadalje zmede pri poedinih državnih oblastvih, morajo vse tiste ustanove in zavodi, ki uživajo po posebnih zakonih oprostitev od plačevanja taks, nabaviti pečatilo tele vsebine: »Oproščen od plačila takse na osnovi člena .................- zakona z dne ......... ................« in pritisniti to peča- tilo na vsako vlogo, ki jo podajo pri državnih oblastvih. O prednjem naj obvesti direkcija vse podrejene urade in organe. Iz ministrstva za finance kraljevine Jugoslavije — oddelka za davke v Beogradu, dne 11. maja 1934; št. 36.989. Banove uredbe. 341. Na podstavi čl. 67. zakona o notranji upravi z dne 19. junija 1929 (.Uradni list« št. 313/76 z dne 23. junija 1929) iri zakona z dne 30. aprila 1870, državni zakonik 68, izdajam za območje kraljevske banske uprave Dravske banovine naslednjo naredbo o mrliško-preglednem redu. § i. Vsak mrlič mora biti pred pokopom pregledan po »Navodilih za mrliškega preglednika«. Pregledani morajo bili tudi splavi in mrtvorojeni, neglede na njihovo razvojno stanje. § 2. Namen mrliškega pregleda je: a) ugotoviti, da li je smrt res nastopila; b) dognati način smrti; zlasti da li je pokojni umrl naravne smrti,. zaradi bolezni, nasilnega in namenoma izvršenega dejanja ali slučajnega vplivanja; c) ugotoviti, da li je smrt nastopila po lastni krivdi, radi kaznivega dejanja alpopustitve drugih oseb; č) izslediti nalezljive bolezni, zaradi takojšnje ukre-nitve potrebnih mer, da se ne razširijo; d) priskrbeti podlago ža statistiko umrljivosti. § 3. Za mrliški pregled skrbi občina ob stalnem nadzorstvu občnih upravnih oblastev. § 4. Mrliške preglede vrše: a) v samostalnik zdravstvenih občinah občinski zdravniki, b) v združenih zdravstvenih občinah: 1. banovinski zdravniki ali 2. mrliški pregledniki-laiki. Zdravniki samostalnih in združenih zdravstvenih občin morajo pregledovati z niže označenimi izjemami na vsem teritoriju občine svojega bivališča mrliče osebno; v ostalih delih združene občine pa se sme ta posel poveriti tudi drugim zdravnikom, kjer pa teh ni, mrli- škim preglednikom-laikom. V tem primeru vodijo zdravniki nadzorstvo nad mrliškimi pregledniki-laiki, ter jih °d Sasa do časa poučujejo o dolžnostih, ki so združene s tem poslom. Izvzeti so primeri, v katerih je mrliški preglednik-laik dolžan zahtevati od občinskega zdravnika, da pregleda mrliča sam. Občinski zdravnik se mora pozivu odzvati, to pa zlasti tedaj, če obstoji sum, da je vzrok smrti kaznivo dejanje, nalezljiva bolezen ali pa opustitev potrebne zdravniške pomoči. V javnih bolnišnicah, hiralnicah in sanatorijih spada mrliški pregled v delokrog zavodovega zdravnika. § 5. Vsaka občina mora redoma imeti vsaj enega mrliškega preglednika in enega namestnika. Po potrebi sme Po več manjših občin imeti skupnega mrliškega preglednika in namestnika. Vse zadevne službene dogovore mora odobriti ban. Ako ne postavi občina sposobnega mrliškega preglednika v roku, ki ga določi nadzorno občno upravno oblastvo, ga postavi le-to na stroške občine. V krajih, v katerih niso občinski zdravniki dolžni, Osebno izvrševati mrliških pregledov, se sme poveriti ta posel tudi drugim zdravnikom; kjer pa teh ni, mrliškim preglednikom-laikom. Od tega so izvzeti aktivni učitelji in osebe, ki so po svojem poklicu v stalnem stiku z ljudmi. • Kjer so postavljeni laiki za mrliške preglednike, smejo stranke proti povračilu potnih stroškov zahtevati, da pregleda mrliča zdravnik ob navzočnosti pristojnega mrliškega preglednika. Potni stroški se zaračunavajo po pravilniku o potnih in selitvenih stroških, ki velja za državne nameščence; občinskim in banovinskim zdravnikom pa po zanje veljavnih predpisih. § e. Osebe, ki naj se postavijo za mrliške preglednike-laike, morajo z uspehom dovršiti 3 tedenski tečaj pri bolnišnici, ki jo določi banska uprava. Bodoče mrliške preglednike-laike je na tečaju poučiti teoretično in praktično o vseh njihovih dolžnostih, zlasti o tem, kako se izvrši mrliški pregled in čemu je treba predvsem posvečati pažnjo, ako obstoji zbog posebnih okolnosti sum, da je povzročilo smrt kaznivo dejanje ali opustitev; nadalje v čem obstoji splav ter kako je postopati pri prvi pomoči in pri navidezno mrtvih. O pouku in doseženih uspehih je izdati posebna izpričevala. Materialne stroške mrliško-preglednih tečajev v bolnišnicah nosi banovina. Nastavitev mrliških preglednikov-laikov je odvisna od pritrditve nadzornega občnega upravnega oblastva. Nadzorno občno upravno oblastvo prve stopnje vodi kataster vseh mrliških preglednikov in namestnikov v svojem območju z navedbo njihove usposobljenosti in natančno označbo okolišev, za katere so postavljeni ter obvešča o vseh izpremembah pristojne voditelje matičnih knjig, odnosno upravitelje pokopališč. § 7. Mrliški pregledniki in njihovi namestniki, ki niso občinski zdravniki, morajo opraviti pri nadzornem občnem upravnem oblastvu posebno obljubo po priloženem obrazcu. § 8. Mrliški preglednik ne sme za izvršeni pregled niti sprejeti niti zahtevati od stranke plačila; pač pa mu pripada posebna, po dogovoru določena odškodnina iz proračunskih sredstev občine, ako ni za njegovo nagrajenje že drugače poskrbljeno. § 9- Vsak smrtni primer ali mrtvi porod katerekoli starosti morajo svojci ali domačini, odnosno predstojniki zavodov, kakor tudi tisti, ki so mrliča (mrtvi plod) našli, neposredno ali preko občine brez odloga naznaniti mrliškemu pregledniku. Če je umrlo osebo zdravil zdravnik, je le-ta dolžan o nastopu smrti brezplačno izdati zdravilni list po obrazcu I. Splave in mrtvorojence, ki se morajo po predhodnem obvestilu pokopališke uprave vselej pokopati na pokopališču, so dolžne prijavljati tudi poslujoče babice. Pri sodnih obdukcijah sporoči voditelj komisije, pri zdravstveno-policijskih obdukcijah pa z obdukcijo poverjeni zdravnik mrliškemu pregledniku ugotovljeni vzrok smrti. Pri nenadnih in nasilnih smrtnih primerih je pustiti mrliča do prihoda mrliškega preglednika v neizpreme-njeni legi, razen če ni potreben poizkus oživljanja in če ne zahtevajo posebne krajevne razmere takojšnjega prenosa. Vsakdo mora dati mrliškemu pregledniku na njegova vprašanja točna pojasnila o vseh okoliščinah glede vzroka smrti, bolezni, časa nastopivše smrti itd. ter se pokoravati* njegovim navodilom, ako so potrebne posebne mero. § 10. Mrliški preglednik opravi pregled, čim izve o smrtnem primeru, splavu ali mrtvem porodu, najkesneje pa v 24 urah; pri nenadnih in nasilnih smrtnih primerih pa takoj, in sicer na mestu samem. Po prenosu mrliča v mrtvašnico ali v drug prostor se sme izvršiti mrliški pregled le izjemoma, in to zlasti tedaj, kadar je pregled na mestu samem izredno otežkočen in ga okoliščine, zaradi katerih je smrt nastopila, nujno ne zahtevajo. Vse take izjeme se morajo v mrliško-preglednem listu zabeležiti in utemeljiti. Mrliški preglednik mora pri pregledu vedno natančno pregledati vse telo, ki ga sme v ta namen na dostojen način odkriti. Nedopustno je pregledati mrliča samo površno z odstranitvijo pokrova rakve ali izdati mrliško-pregledni list brez poprejšnjega pregleda. Mrliški preglednik poizveduje natančno o vseh okoliščinah, ki so povzročile smrt ter kdaj (dan in ura) je smrt nastopila; pri mrtvih porodih pa, kako se je porod primeril. Zlasti naj skuša ugotoviti način in vzrok smrti, pri čemer naj posveča posebno pažnjo nalezljivim boleznim in znakom, ki osnavljajo možnost kaznivega dejanja ali opustitve. Vsa taka opazovanja je dolžan nemudoma prijaviti nadrejenemu občnemu upravnemu oblastvu, odnosno sodišču. Mrliški preglednik izda o opravljenem pregledu v dveh izvodih mrliško-pregledni list po obrazcu II., odnosno III. En izvod je določen za voditelja matičnih knjig, drugi pa za občinski urad kraja, v katerem je pokojr ni umrl. Če je uradni sedež voditelja matičnih knjig zunaj kraja smrti, mu je dostaviti mrliško-pregledni list po občini (eventualno po nadrejenem občnem upravnem oblastvu), v kateri je smrt nastopila. § H- Podatke mrliško-preglednega lista vpiše mrliški preglednik v posebno knjigo (obrazec IV.), iz katere napravi po obrazcu V. izpiske in jih predloži v 15 dneh po preteku vsakega tromesečja po občini svojega bivališča pristojnemu nadrejenemu občnemu upravnemu oblastvu. Kjer je postavljen en preglednik za več občin, vodi le-ta knjigo ločeno za vsako občino posebej. Ko je knjiga polna, jo izroči pristojni občini, da jo shrani. Z dovoljenjem ali po naročilu nadzornega občnega upravnega oblastva sme vpisovati v knjigo o mrliških pregledih in delati izpiske iz nje tudi občinski urad. Vendar je tudi v tem primeru mrliški preglednik dolžan voditi seznamek o izdanih mrliško-preglednih listih ter pregledovati in podpisovati četrtletna poročila (izpiske). § 12. Ako je mrliški preglednik zadržan, obvesti o tem pravočasno predsednika občine, da pokliče njega namestnika. Kadar mrliški preglednik umrje ali odloži svojo službo ali postane za izvrševanje službe nesposoben ali mu služba z odpovedjo prestane, sporoči predsednik občine to nemudoma nadzornemu občnemu upravnemu oblastvu, voditelju matičnih knjig in upravitelju pokopališča ter poskrbi hkratu za nadomestilo. § 13. Potrebne tiskovine za mrliški pregled si morajo občine same priskrbeti, le obrazce za četrtletna poročila o mrliških pregledih (obrazec V.) prejmejo občine od nadzornega občnega upravnega oblastva. § 14. Duhovnikom vseh priznanih veroizpovedi in predsednikom občin, kakor tudi upravam pokopališč je prepovedano dovoliti, odnosno pokopati mrliča, ntrtvo-rojenca ali splavljeni plod, dokler ne izda mrliški pre glednik mrliško-preglednega lista in določi rok za pokop Ta rok mora znašati, računan od trenutka smrti, praviloma 48 ur in se sme skrajšati samo iz zdravstveno policijskih razlogov (§ 8. »navodil ). Mrliški preglednik je dolžan poučiti svojce umrlega naj mrliča stalno nadzorujejo in ga polože v primeren, pozimi nekoliko zakurjen prostor. Po naročilu predsednika občine ali mrliškega preglednika je truplo prenesti v mrtvašnico. Rok pokopa podaljšati še za nadaljnjih 24 ur je do pustno, izvzemši primer § 15., le na osnovi poprejšnje odobritve nadzornega občnega upravnega oblastva. Dovolila za prenos umrlih oseb iz kraja v kraj zaradi pokopa ali za izkopavanje mrličev zaradi prenosa v drug grob ali v drug kraj zaradi pokopa se izdajajo po pravilniku o pokopavanju izkopavanju ali prenašanju mrličev (»Službeni liste št 50/7 iz leta 1931). Tega dovoljenja ni treba, če se prekopljejo stari grobovi po po-kopnem vrstnem redu ali kadar je mrliča izkopati po sodnem naročilu. § 15. Vse nasilne smrtne primere, kakor tudi one, pri katerih ne more mrliški preglednik sam dognati vzroka smrti, naznani nemudoma predsedniku občine kraja smrti; le-ta pa orožniški postaji in nadzornemu občnemu upravnemu oblastvu. Če obstoji sum, da je povzročilo ali pospešilo smrt kaznivo dejanje ali opustitev, je predsednik občine dolžan, to takoj javiti orožniški postaji in pristojnemu sreskemu sodišču, odnosno državnemu tožilcu, če je ta na sedežu sreskega sodišča. V poročilu je glede vseh teh primerov navesti, kaj je bilo glede trupla ukrenjeno. Ako je izvršil pregled mrliški preglednik-lnik, mora občinski zdravnik, in če tega ni, najbližji zdravnik pregled ponoviti, o čemer poroča nemudoma nadzornemu občnemu upravnemu oblastvu. ' Dokler ne dospe dovoljenje oblastva, kateremu je bilo poslano poročilo, je počakati z vročitvijo mrliško-preglednega lista in odložiti pokop trupla. Če ne bi dospelo oblastveno dovoljenje za pokop dd dopolnjenega 3. dneva po odposlanem poročilu na občno upravno oblastvo, sme mrliški preglednik po dogovoru s predsednikom občine dopustiti pokop, ako zahtevajo to nujni zdravstveno-policijski razlogi in zaradi tega ni pričakovati zlih posledic za kazensko sodno preiskavo. Vsak primer nalezljive bolezni, ki ga mrliški preglednik zasledi, mora takoj javiti predsedniku občine, ta pa nadrejenemu občnemu upravnemu oblastvu. Če ni pregledal mrliča zdravnik, je po potrebi odrediti, da ga pregleda še enkrat občinski zdravnik. § 16. Za izvenuradno obdukcijo in fotografiranje mrliča velja naslednji postopek: a) Mrliča je dovoljeno obducirati šele po opravljenem mrliškem pregledu in če obstoje neizpodbitni dokazi, da je oseba v resnici umrla. b) Ako je umrla oseba zunaj bolnišnice, hiralnice ali sanatorija, se sine obdukcija trupla izvršiti le, če je ta zaradi ugotovitve vzroka smrti ali poteka bolezni neoblvodno potrebna, toda samo s poprejšnjim dovoljenjem bližnjih sorodnikov umrlega. Zdravnik, ki je tako osebo zdravil, mora pravočasno naznaniti svojo namero uradnemu mrliškemu pregledniku radi eventualne intervencije. ( c) Za obdukcijo trupel oseb, ki umrjejo v bolnišnicah ali drugih človekoljubnih zavodih, ni treba dovoljenja sorodnikov umrlega. Ako izvrše obdukcijo trupla zavodovi zdravniki ali prosek tor ji, ki so upravičeni za izvrševanje mrliških pregledov v zavodu, odpade naznanilo mrliškemu pregledniku. č) Obdukcija se sme izvršiti samo v zdravstveno primernih prostorih. V majhnih, ozkih ali takih pro-- torih, odnosno stanovanjih, ki jih je zelo težko mogoče prezračiti, je obdukcija trupel prepovedana. Mrliča je v vseh takih primerih prepeljati v mrtvašnico. Ako je obdukcija potrebna pri osebah, ki so umrle na posledicah nalezljivih bolezni in v času epidemije, se sme izvršiti samo v mrtvašnici. d) Pri obdukciji smejo biti navzočni samo strokovnjaki in potrebno število pomožnega osebja. Sorodniki umrlega smejo prisostvovati obdukciji le s privoljenjem sodelujočih zdravnikov. Obrazec za obljubo. Ker Vam je bilo poverjeno opravilo mrliškega preglednika v občini (občinah) .........................., Vas pozivam, da mi slovesno namesto prisege obljubite, da boste vse s tem opravilom združene dolžnosti, ki so obsežene v naredbi o mrliško-preglednem redu in navodilih za mrliške preglednike z dne 4. maja 1934, VI. No. 8642/1, natančno in vestno izpolnjevali in da Vas pri tem ne bodo vodili niti samopridnost niti drugi katerikoli obziri. V potrditev tega podajte mi roko. (Nato govori mrliški preglednik glasno in razločno za organom, ki ga zaobljublja, naslednje besede:) >Kar se mi je pravkar prebralo in kar sem dobro in natančno razumel, bom vestno izpolnjeval.« ...................... dne .................. Pred menoj: Podpis mrliškega preglednika: \ Obrazec I. Zdravilni list. Uprava občine.................. 1. Rodbinsko in rojstno ime: Pri ženskah tudi dekliško rodbinsko ime: 2. Stan: Samski, poročen, vdovec ali sodno ločen, odn. razporo-čen: 3. Poklic: Pri otrocih pod 15 leti poklic očetov, odnosno nezakonske matere: 4. Dan in leto rojstva: 5. Rojstni kraj, srez, banovina: 6. Bivališče, ulica, hišna štev.: 7. Veroizpoved: 8. Dan in ura smrti: 9. Vrok smrti: glavna bolezen: neposredni vzrok smrti: 10. Doba (trajanje) zdravljenja: 11. Posebne opazke: 1 , dne ............................. 193. Zdravnik: Obrazec II. Mrliško-pregledni list za mrtvorojene. Uprava občine............................................................ 1. Spol in razvojna stopnja (mesec nosečnosti) in če je porod zakonski ali nezakonski: 2. Rodbinsko in rojstno ime: Očetovo pri zakonskih, materino pri nezakonskih porodih: 3. Veroizpoved: Pri zakonskih porodih očetova, pri nezakonskih materina: 4. Poklicna stroka in poklic: Pri zakonskih porodih očetov, pri nezakonskih materin: 5. Rojstno leto in dah: očeta: matere: 6. Dan. mesec in leto zakona: 7. Občina, cesta, hišna štev., kjer se je mrtvi porod pripetil: O 8. Dan in ura poroda: 9. Ime eventualno posredujočega zdravnika ali babice z navedbo event. pri porodu izvršenih operacij: 10. Dan in ura, kdaj naj bi bil pogreb: 11. Opazka: , dne ............!............... 193... Mrliški preglednik: Ktrt mrtvorojene je zaznamovati samo otroke, ki so umrli že pred porodom. Obrazec III. Mrliško-pregledni list. Občina ...................... dne r 1. Rodbinsko in rojstno ime: tpri vdovah tudi prejšnje dekliško ime): 2. Poklicna stroka in poklic: (pri otrocih pod 15 leti poklicna stroka in poklic očeta, odn. nezakonske matere): • 3. Stan: (samski, oženjen, ovdovel, ali ločen, pri otrocih do izpolnjenega 15. leta, če so zakonski ali nezakonski, pri poročenih leto in dan zakona) : 4. Rojstni dan in rojstno leto: 5 Rojstna občina, srez, domovina: 6. Navadno bivališče: 7. Kraj smrti in hišna štev.: 8. Zdravnik, ki je bolnika zdravil: 9. Vzrok smrti <0 Glavna bolezen Neposredni vzrok smrti (pri nasilnih smrtnih primerih , je navesti natanko način smrti): 10. Čas smrti (leto, dan in ura smrti): 11 Dan in ura, kdaj naj bi bil pogreb: 12. Opazka: 193.... Zaporedna številka Rodbinsko in rojstno ime (pri zakonskih otrocih ime očetovo, pri nezakonskih ime materino) Starost (pri mrtvorojenih približna starost ploda) Vera, stan (pri otrocih pod 6 leti, če so zakonski ali nezakonski) Navadno bivališče in hišna štev. Kraj smrti Zdravnik (babica), ki sta posredovala Vzrok bolezni in smrti čas smrti Dan pogreba Kraj pogreba £11 o 3 ST P? O (Ji B5 5 E- o to |-j -* o Er © ° 2 B 5 “ga * S 2 r 3 3 3 3 O (V V> < E cl » — o 2. o fl>' 3* 3 K w < 3| E « s: m S- p* f &' - ►-» sts 3 ° 5-' N Q-•rj *-l S- “ D (13 I1 g _ I CT -a 2-n BS ■a 2 &s iE: •-! tft P Pf i? - a ® 3 ■d a 8. ? S i3- 5** ° 3 3 09 N 3 & 09 3 eL * 3 3 2. 09 T O •a 09 N 9? 0) •H P •«1 P O o- <*< 5* Obrazec V. Poročilo o mrliških pregledih ima vse tiste raa-predelke kakor obrazec IV. Za dobo od ...... Upravi občine do Mrliški preglednik; Knjiga"o mrliških pregledih. Obrazec IV. 13. kos. Če se izvrši obdukcija v privatnem stanovanju, je na primeren način prepovedati vsako zbiranje ljudi v bližini obdukcijskega prostora in skrbeti za popolen mir in red. e) O vsaki obdukciji je sestaviti zapisnik, v katerega Se vpišejo vsi posebni patološki znaki in vzrok smrti. Zapisnik podpišejo vsi navzočni zdravniki. Pri obdukcijah, ki se vrše v bolnišnicah ali drugih človekoljubnih zavodih, se mora zapisnik shraniti v dotičnem zavodu. Pri obdukcijah zunaj zavoda še zapisnik dostavi v originalu ali overjenem prepisu mrliškemu pregledniku radi odpreme na pristojno občno upravno oblastvo in radi zabeležbe v knjigi o mrliških pregledih. f) Ako se ugotovijo med obdukcijo okolnosti, ki zahtevajo po svoji naravi sodno ali zdravstveno-policij-sko obdukcijo, je z nadaljevanjem obdukcije takoj prenehati in obvestiti o izsledkih telegrafično, telefonično ali po zanesljivem slu pristojno občno upravno ali policijsko oblastvo, odnosno pristojno sodišče. g) Prav tako je postopati* tudi takrat, kadar se na željo svojcev umrlega ali na poslednjo željo umrlega samega ali radi posebnih indikacij ne izvrši popolna obdukcija, marveč samo delna, to je, če se otvorijo samo posamezne telesne votline, prebode srce, prerežejo žile itd. ali pa truplo balzamira. i) Prenašanje mrličev v fotografske ateljeje je prepovedano. j) Fotografi, ki izvršujejo fotografiranje obrtoma, .ne smejo fotografirati oseb, ki so umrle na nalezljivih boleznih. To smejo napraviti le po poprejšnjem dovoljenju občnih upravnih, policijskih ali sodnih oblasti. k) Mrliči, ki niso umrli na nalezljivih boleznih, se smejo fotografirati samo z dovoljenjem in ob odgovornosti zdravnika, ki je izvršil mrliški pregled. 1) Snemanje mrliške maske je pri nalezljivih boleznih prepovedano. V ostalem je dovoljeno samo po izvršenem mrliškem pregledu v navzočnosti mrliškega preglednika. § 17. Predsedniki Občih in voditelji matičnih knjig so dolžni javiti opažene nedostatke in nepravilnosti mrliško-preglednih izvidov nadzornemu ''bčnemu upravnemu oblastvu. § 18. Prestopki zoper to naredbo, kakor tudi zoper navodila za mrliškega preglednika se kaznujejo, kolikor jih ni subsumirati pod določila kazenskega zakonika ali disciplinskih predpisov, z denarno kaznijo od 10— do 1000-— Din, ob neizterljivosti pa z zaporom od 1 do 20 dni. Ako mrliški preglednik zanemarja svoje dolžnosti, ga more nadzorno občno upravno oblastvo takoj razrešiti njegove dolžnosti. Mrliški preglednik se sme v tem primeru v roku 15 dni pritožiti na kraljevsko bansko upravo. Pritožba nima odložilne moči. Prehodno določbe. § 19. Mrliški pregledniki-laiki (njihovi namestniki), ki so opravljali mrliško-pregledne posle pred pravnomočnostjo te naredbe, smejo ostati še nadalje v službi, ako dokažejo v roku treh mesecev pred nadzornim sreskim sanitetnim referentom svojo usposobljenost. Mrliški pregledniki-laiki, ki prejmejo ob tej priliki nezadostno oceno, morajo z uspehom dovršiti tečaj po § 6. te naredbe, ker se jim sicer prepove nadaljnje izvrševanje mrliških pregledov. § 20. Za izvrševanje te naredbe se izdajo posebna navodila za mrliškega preglednika. § 21. Ta naredba o mrliško-preglednem redu dobi obvezno moč 8 dni po razglasitvi v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«. S tem dnem prestanejo veljati vsi predpisi, ki so se dotlej o tem predmetu uporabljali na območju Dravske banovine. Ljubljana, dne 4. maja 1934. VI. No. 8642/1. Ban: Dr. Marušič s. r. | ___________________________________ 345. Na podstavi § 20. naredbe o mrliškem pregledu z dne 4. maja 1934, VI. No. 8642/1, »Službeni list« št. 344/43 iz leta 1934. izdajam naslednja navodila za mrliškega preglednika. § i* Prva in najvažnejša dolžnost mrliškega preglednika je ugotovitev, da li je človek res mrtev. Pri teni postopa po naslednjih navodilih: 1. Znamenja, ki nastanejo takoj po smrti: a) Splošna omrtvelost. Zrklo izgubi napetost, roženica blesk. Vsi udje izgube svojo naravno napetost in prožnost ter padejo, ako se njih lega izpremeni, po zakonu teže navzdol. b) V sako samovoljno in nesaniovoljno gibanje, zlasti dihanje, utripanje in bitje srca ter žile preneha. Plamen luči, ki se dene pred usta in nos trupla, miruje in ne vzplapola v smeri dihanja; na srce položena dlan ne čuti niti najmanjšega utripa. c) Ponehanje srčnih zvokov. Uho, pritisnjeno na srce, ne dojame niti najmanjših srčnih zvokov. č) Koža postane neobčutljiva zoper draženje, zrklo zoper dotikanje. Koža ne reagira na ščipanje in stiskanje; tudi ne postane rdeča, če se položi nanjo gorčični obliž ali nakrpa pečatni vosek itd. d) Zenice otrpnejo. Zenice se ne zožijo, če pade nanje nenadoma močna svetloba. 2. Znamenja, ki sc pokažejo prve ure po smrti. a) Truplo omrzne in zadobi sčasoma toplino zraka, ki ga obdaja. b) Pojavijo se mrliške lise. Po onih delih trupla, ki leže najniže, nastanejo po preteku 3 do 10 ur po smrti zaradi znižanja krvi modrikaste, višnjevkaste ali rdečkaste lise. Pri navadni hrbtni legi trupla so te lise najmočnejše na tistih delih hrbta, ki niso v stiku z ležiščem, ter na spodnjih delih stegna in rok. c) Deli, na katerih truplo leži, postanejo ploski in oblede. Oni deli, ki so pri ležanju trupla v neposrednem stiku z ležiščem, postanejo zaradi teže telesa ploski in oblede; zlasti je to opaziti, če leži truplo na hrbtu. č) Nastop mrliške otrplosti. Udje, ki so neposredno po smrti ohlapni, se po preteku 2 do 6 ur strdijo in se morejo gibati samo z uporabo sile. Ta otrplost je različno močna in izgine čez nekaj časa popolnoma. 3. Znamenja gnitja. a) Zrkla se omehčajo, roženica se skali. Zrkla izgube svojo napetost in se omehčajo. Roženica izgubi najprej svoj blesk in potem prozornost tako, da je zenico komaj spoznati. b) Iz nosu in ust prihaja mrliški duh. c) Gnilobne lise. Na trebuhu in drugih delih telesa se pokažejo zelenkaste zamazane lise, ki se vedno bolj širijo. č) Gornja plast kože se zrahlja in nastanejo mehurčki, napolnjeni z zeleno-rjavkasto tekočino. d) Iz nosa in ust teče smrdljiva, zeleno-rjavkasta tekočina. Izmed naštetih znamenj so ona pod točko 1. najmanj zanesljiva in manj vajenega mrliškega preglednika-laika lahko zmotijo. Zato je vršiti mrliške preglede praviloma nekoliko ur po smrti, ker se tedaj pokažejo že znamenja pod točko 2., med temi zlasti mrliške lise. Razen znakov gnilobe ni nobeno navedenih znamenj tako določno, da bi se moglo s popolno gotovostjo trditi, da je smrt v resnici nastopila. Mrliški preglednik se zato ne sme zadovoljiti z enim ali drugim teh znakov, zlasti ako izvrši pregled prezgodaj, marveč mora upoštevati vse skupaj, oziraje se na rok, ki je po smrti pretekel. V dvomljivih primerih naj ponovi pregled v primernem času. § 2. Posebno pažnjo in skrben pregled zahteva navidezna smrt, to je smrt, pri kateri je življenje samo navidezno ugasnilo, dočim obstoje še vedno, čeprav neznatni znaki življenja, ki dajejo upanje na zopetno oživljenje. Navidezna smrt je mogoča: a) Kadar je pri navidezno mrtvem telesu Opaziti še katerekoli, čeprav neznatne znake življenja, kakor reakcijo ob draženju kože ali sluznic, zoževanje zenic ob obsevanju z žarečo lučjo, tresenje srčne okolice ali rahle srčne zvoke, če se položi roka na srce. b) Kadar je smrt baje nastopila neposredno pred pregledom, in to nepričakovano ali hipno. V tem pogledu je posvečati posebno pažnjo obešen-cem, utopljencem in osebam, ki so se zadušile ali zmrznile, ali ki jih je zadela strela; dalje novorojenim in še svežim otrokom, zlasti pa osebam, ki so umrle zaradi silnih duševnih pretresljajev, omedlelosti, r"zavesti, epileptičnih in histeričnih krčev ter izgube ki ■ i c) Kadar še niso nastopili smrtni znaki, čeprav je potekel že izvesten čas po smrti. § 3. Pri sumu navidezne smrti je takoj pričeti z zopetnim oživljanjem, pri čemer je postopati po predpisih, ki jih določa nauk o »Prvi pomoči pri nezgodah*. § 4. Ko se je mrliški preglednik uveril, da je smrt res nastopila, ugotovi vzrok smrti. Pri tem posveča svojo pažnjo zlasti okolnosti, da li je dotična oseba umrla naravne ali nasilne smrti, zaradi nezgode ali samomora ali naklepoma ali pa po malomarni krivdi druge osebe. Pri navedbi smrtnega vzroka naj se splošni nazivi kot mrtvoud, ostarelost, onemoglost, božjast, krč, sušica, marazem itd. po možnosti opuščajo. Kadar se je smrtonosna bolezen razvila iz druge bolezni, je navesti tudi to bolezen kot vzrok smrti, n. pr. pljučnica po osepnicah, vnetje obisti po Škrlatici* zastrup* ljenje krvi po vrezu, odrevenelost zaradi rane itd. Ako je povzročila smrt zloraba alkohola, je treba to navesti kot vzrok smrti. Mrliški preglednik-laik ugotavlja vzrok smrti predvsem na podstavi zdravilnega lista (§ 9. naredbe o mrliško-preglednem redu), dalje na osnovi točnih navedb zanesljivih prič ter na podstavi pojavov bolezni in okoliščin pred nastopom smrti. Ugotovljeni vzrok smrti vpiše po § 10. naredbe o mrliško-preglednem redu v pregledni list. Paziti je zlasti, da se natančno navede neposredni vzrok smrti in z njim v neposredni zvezi stoječi povod. Te navedbe so potrebne predvsem pri smrtnih primerih, ki jih je povzročila zunanja sila, kakor poškodba, vročina, mraz, strela itd. Prav tako se zabeležijo v rubriko »Opomba« mrliško-preglednega lista smrtni primeri, ki so v zvezi s prejšnjimi nezgodami in očividni nagibi, ki so dovedli do samomorov. Pri sodno ali zdravstveno-policijsko obduciranjh mrličih je vpisati v mrliško-pregledni list od sodnih ali yrad-nih zdravnikov ugotovljeni vzrok smrti, ki ga je vselej naznaniti mrliškemu pregledniku. Ako mrliški preglednik ne more ugotoviti vzroka smrti, javi to nadzornemu občnemu upravnemu oblastvu (§ 15. naredbe o mrliško-preglednem redu). y: prijavi navede vedno, ali obstoji sum kaznivega dejanja ali opustitve. § 5. Sum nasilne smrti je upravičen: a) Kadar umrjejo popolnoma zdrave osebe ob nenavadnih in čudnih pojavih hipno in nepričakovano; b) kadar je opaziti na mrliču sledove poškodb, nastalih po zabodljaju, udarcu ali strelu; nadalje če so ustnice in neposredni deli obraza okoli ust ožgani; če so viflr.e na truplu krvne podplutbe (sesedena kri) in na vratu odtiski prstov ali nohtov; če je obraz zabuhel in višnjevkast ter če se pokažejo pred ustmi krvave pene; c) kadar je smrt nastopila po sumljivih pojavih bljuvanja, krčev, driske, omedlevice ali omotice, po zaužitju kakšne jedi, pijače ali zdravila ali po zunanji uporabi kakšnega mazila, umivalnih voda itd.; č) kadar se najdejo posamezni deli človeškega telesa ali mrtvega trupla novorojenih otrok; d) pri skrivnih mrtvih porodih; e) če je nastopila smrt po zdravljenju, ki so ga izvršile neupravičene osebe; f) pri vseh mrtvih primerih, ki izvirajo iz dejanj ali opustitev, pri katerih bi bil moral storilec že po naravnih, vsakemu znanih posledicah, ki nastanejo zaradi do-tičnega dejanja ali opustitve, ali že zaradi posebnih predpisov ali po svojem stanu, uradu, poklicu, obrtu, uposob-ljenosti ali po svojih posebnih razmerah uvideti, da more tako dejanje ali opustitev povzročiti ali povečati nevarnost za življenje, zdravje in telesno varnost človeka. Sum nasilne smrti, zlasti sum kaznivega dejanja mora v prvi vrsti izhajati iz okoliščin vsakega posameznega primera. Mrliški preglednik mora te okoliščine natančno preiskati in ugotoviti. Za nastop nasilne smrti niso nujno potrebne večje vidne poškodbe. Poškodbe morejo biti večkrat malenkostne in neznatne in so na skrivnih delih telesa, da se prav lahko prezrejo. Poškodbe se povzročajo večkrat z zelo finim orodjem, in to na z lasmi ali drugače zaraščenih dielih telesa; dalje skozi ušesa, nos, oči, pod ženskimi prsmi ter pri otrocih skozi teme. Tudi je mogoče poškodovati kosti lobanje, ne da bi se pokazala preočitna poškodba kože na glavi. Pri vseh sumljivih primerih se morajo zato vsi telesni deli zelo skrbno preiskati. Ako se izkaže, da je smrt nasilna, mora mrliški preglednik najprej ugotoviti, da li je pokojni umrl slučajno zaradi nepazljivosti ali samomora. Ako pa je bila smrt povžročena po zločinu, mora dognati, da li je zakrivilo smrt kakšno kaznivo dejanje ali opustitev. Kadar je nastopila smrt slučajno, ali kadar je iz zdravstveno-policijskih ali drugih razlogov ter posebnih naredb potrebno natančno ugotoviti vzrok smrti, odnosno kadar gre za to, da se z obdukcijo mrliča dokaže nevarnost in obstoj nalezljive bolezni ali ugotovi neznani vzrok smrti, ali pri samomorilcih konstatira neprištevi-tost, mora mrliški preglednik po § 15. naredbe o mrliško-preglednem redu to nemudoma javiti predsedniku občine z navedbo svoje ugotovitve. Če obstoje znaki, ki govore za to, da je smrt povzročilo kaznivo dejanje ali kazniva opustitev ali skupno učinkovanje prvega in drugega, je to javiti z navedbo ugotovljenih dejstev predsedniku občine. V zelo nujnih primerih je dostaviti to poročilo neposredno sreskemu sodišču ali državnemu tožilcu. Prav tako je obvestiti o tem predsednika občine in orožnike. Neglede na ugotovitve je dostaviti sodišču poročilo tudi takrat, kadar se širijo o smrtnem primeru sumljive govorice. Pri vseh takih primerih, o katerih je mrliški, preglednik poročal po § 15. naredbe o mrliško-preglednem redu sreskemu sodišču, odnosno državnemu tožilcu, opusti mrliški preglednik, kolikor niso nujno potrebni poizkusi za oživljanje, ali kolikor ne zahtevajo krajevne razmere nujnega prenosa trupla, v ga ko nadaljnje delovanje ter poskrbi hkratu za to, da ostane lega mrliča, kakor tudi njegova okolica neizpremenjena. V ta namen sme, ako je potrebno, zahtevati pomoč občine ali orožništva. Prepovedati je pristop nepoklicanim in paziti na to, da se eventualne stopinje ne pomešajo ali uničijo s stopi-njapii tujih ljudi in mrliškega preglednika samega. Pri sličnih smrtnih primerih v obratih je opozoriti pristojne organe, naj puste ležati truplo na mestu samem v prvotni legi, ako izprememba ni nujno potrebna iz razlogov prometa in osebne varnosti. § 6. Ko se je mrliški preglednik uveril, da smrt ni bila nasilna, ugotovi najprej bolezen, ki je povzročila smrt; hato poizveduje, da li se ta bolezen večkrat pojavlja v stanovanju, hiši ali soseščini umrlega. Če ugotovi, da je povzročila smrt nalezljiva bolezen in ako dožene, da je v tej hiši ali soseščini že kdo zbolel za podobno boleznijo, sporoči vse te primere, ako tega ni napravil že prej, nemudoma predsedniku občine. § 7. Prepovedano je pokopati truplo pred potekom 48 ur po nastopu smrti. Vendar je pri določitvi ure pogreba upoštevati krajevne navade. Mrliški preglednik sme dovoliti, da se mrlič izjemo? ma pokoplje tudi pred potekom tega roka: a) če je bilo truplo obducirano, b) če mrlič nenavadno hitro gnije, c) pri splavih in mrtvorojenih, č) če je povzročila smrt nalezljiva bolezen in d) če je prostor, v katerem mrlič leži, rodbini neobhodno potreben za stanovanje, zlasti za druge bolnike in ni mogoče mrtvega trupla drugod položiti na mrtvaški oder. Pred potekom 24 ur po nastopu smrti se sme dovoliti pogreb le v primerih, navedenih pod a), b), c), č), in kadar to zahtevajo silno važne okoliščine. V primerih, navedenih pod č) in d), mora nastop smrti ugotoviti zdravnik. Dovoljenje predčasnih pogrebov je vselej posebej navesti in utemeljiti v mrliško-preglednem listu. § 8. Kadar ni dvoma, da je smrt v resnici nastopila, In kadar ni potreben sodni ali zdravstveno-policijski pregled, izda mrliški preglednik mrliško-pregledni list, in sicer za mrtvorojene, to je za vse take otroke, ki so umrli pred porodom, po obrazcu II., za vse ostale smrtne primere pa po obrazcu III. Vsak mrliško-pregledhi list je po možnosti v vseh razpredelkih natančno izpolniti. En izvod je vročiti stranki, da ga izroči voditelju matičnih knjig, drugega pa predsedniku občine. Hkratu si mrliški preglednik napravi posebne zapiske za zabeležbo v knjigo o mrliških pregledih (obrazec IV.). Končne določbe. § 9. Mrliško-pregledni listi morajo biti v vseh razpredelkih vestno izpolnjeni, ker tvorijo podlago za vse poznejše zabeležbe v matičnih knjigah in knjigah o mrliških pregledih. Če ne bi bilo mogoče enega ali drugega razpredelka izpolniti (ker je n. pr. umrla oseba neznana), je v dotični razpredelek staviti (?) vprašaj; razlog, zakaj razpredelek ni izpolnjen, pa je navesti v razpredelku »Pripomba«. Zdravilni listi (§ 9. naredbe o mrliško-preglednem redu) dobe številko dotičnega mrliško-preglednega lista, nakar jih mrliški preglednik izroči občini, da jih shrani. Za mrtvorojene se izpolnijo posebni mrliško-pregledni listi po obrazcu II. Posebno pažnjo je posvečati podatkom o poklicu, to je poslu, odnosno opravilu, ki je služil dotični osebi v pridobivanje sredstev za preživljanje. Navesti je zlasti, da li je dotična oseba samostojna ali podrejena. Označba »krojač« ne zadostuje, marveč je treba k tej označbi navesti tudi, da li je mojster ali pomočnik. Knjige o mrliških pregledih (obrazec IV.) je voditi za vsako občino posebej. Izpiske, odnosno prepise teh knjig je predlagati vsako tromesečje nadzornemu občnemu upravnemu oblastvu. Ce tekom četrtletja v kateri občini nihče ne umrje, zapiše mrliški preglednik v obrazcu za poročilo o mrliškem pregledu »Odpade«, ga podpiše in predloži. § 10. Ta navodila za mrliške preglednike dobijo obvezno moč z dnem, ko dobi obvezno moč naredba o mrliško-preglednem redu. Vsaka prekršitev teh navodil se kaznuje po § 18. naredbe o mrliško-preglednem redu. V Ljubljani, dne 4. maja 1934. VI. No. 8642/1. Ban: Dr. Marušič s. r. 346. Na osnovi §§ 31. in 34. zakona o banski upravi predpisujem tale: pravilnik o opravljanju banovinskega strokovnega izpita v agrarno-tehnični stroki za banovinske uradniške pripravnike s kulturno-tehnično fakultetno izobrazbo. Clen 1. Banovinski uradniški pripravnik s kulturno-tehnično fakultetno izobrazbo sme biti postavljen v agrarno-tehnični stroki na banovinsko uradniško službeno mesto, če opravi banovinski strokovni izpit po predpisih tega pravilnika. Člen 2. Pravico opravljati banovinski strokovni izpit ima vsaka oseba s kulturno-tehnično fakultetno izobrazbo, ki je dovršila dve leti pripravljalne službe v agrarno-tehnični stroki. Člen 3. Banovinski strokovni izpit se opravlja pred izpitno komisijo, ki se vnaprej sestavi po potrebi (§ 14. u. z.). Člen 4. Izpitna komisija sestoji iz potrebnega števila članov ln namestnikov. Predsednika in člane izpitne komisije imenuje ban ob pričetku vsakega leta za tekoče leto izmed strokovnjakov kmetijskega oddelka kraljevske banske uprave in drugih strokovnjakov s fakultetno Izobrazbo. Prav tako se postavi po en namestnik za predsednika in za vsakega člana kakor tudi zapisnikar komisije. Člen 5. Če je član komisije ali zapisnikar zadržan, da bi prisostvoval izpitu, mora o tem pravočasno obvestiti predsednika izpitne komisije, ki pozove namestnika. Člen 6. Izpiti se opravljajo po potrebi, kadar to odredi predsednik komisije. Člen 7. Prijavo za opravljanje banovinskega strokovnega Izpita predloži kandidat po službeni poti kraljevski ban- ski upravi Dravske banovine, ki jo vroči, ko izda odločbo o dovolitvi izpita, predsedniku izpitne komisije. Člen 8. K prijavi za opravljanje banovinskega strokovnega izpita mora kandidat predložiti v izvirniku ali v overjenem prepisu: izpričevalo o opravljenem zrelostnem izpitu, diplomo o dovršeni kulturno-teluiični fakulteti, kratek življenjepis, v katerem je navesti potek strokovnega izobražanja, smer študij in delo v praksi, potrdilo o prebiti dvoletni pripravljalni službi v agrarno-tehnični stroki in temo domače naloge. Člen 9. Banovinski strokovni izpit se deli na pismenega in ustnega. Pismeni izpit je domača naloga. Člen 10. Za pismeno domačo nalogo dobi kandidat v treh dneh po prejemu dovolila o opravljanju izpita od komisije po svojem izboru nalogo, ki jo mora rešiti v dveh do treh mesecih. V posebno izjemnih primerili se ta rok lahko podaljša, toda nikdar več ko za 6 mesecev. Če se izpitni komisiji v tem roku delo ne predloži, nima kandidai :::: to leto pravice, opravljati izpita. Člen 11. Ob izdelavi domače naloge mora kandidat točno označiti vse slovstvo, ki ga je uporabljal pri nalogi. Člen 12. Če ima kandidat že kakšno izdelano in natisnjeno delo, ga lahko predloži in odloči dotični strokovni član komisije s predsednikom komisije, ali se lahko sprejme to delo namesto domače naloge. Člen 13. Ko prejme predsednik komisije od kandidata domačo nalogo, jo izroči v pregled in pismeno oceno strokovnemu članu komisije za dotični predmet. Ta vroči svojo oceno v 15 dneh še enemu članu komisije, v čigar stroko delo posega. Ostalim članom se vroči delo samo na vpogled. Ocenjevalca odločita, ali je pripustiti kandidata po njegovi domači nalogi k ustnemu izpitu ali ne. Ob različnosti mnenj odloča glas predsednika komisije. Ob nezadostni oceni se kandidat zavrne; če pa je kandi-datbvo delo ocenjeno povoljno, ga obvesti predsednik komisije o tem in ga pozove takoj k ustnemu izpitu, ki se mora vršiti najkesneje v mesecu dni od dne poziva. Člen 14. Če je kandidat določenega dne iz opravičenih razlogov zadržan, da bi prišel, in obvesti o tem predsednika izpitne komisije najmanj tri dni pred določenim rokom in ta odložitev ni daljša od meseca dni, se mu določi za izpit drug dati. Drugače se smatra, da je odstopil in da izpita ni opravil. Med izpitom odstopi kandidat lahko samo, če oboli in to dokaže z zdravniškim potrdilom ali če je iz opravičenih razlogov zadržan, da bi izpit nadaljeval; te razloge ocenja izpitna komisija. V vsakem drugem primeru pa, kakor tudi če določenega dne ne pride, 0 — •sr-e Srez -M c o s a m O 128 B 15, 624 B 18, 659 B 5, 681 B 19, 692 B 8. 1294 B 5, 1314. Cenilna vrednost: Din 46.850'—. Najmanjši ponudek: Din 31.233-50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-eenem naroku pred začetkom dražbe. s>cer bi se ne mogle več uveljavljati Slede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit ua uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Dol. Lendavi, dne 22. maja 1934. 1 2121/33—9. 1247 Dražbeni oklic. Dne 4. j u 1 i j a 1934 ob pold e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Spuhlja, vi. št. 215. Cenilna vrednost: Din 8.043'—. Najmanjši ponudek: Din 5.362'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, le priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več 'uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 8. maja 1934. Konkurzni razglasi 466. Por 26/34—2. 1257 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o itnovini Stanka Lenarčiča, pos. in trgovca v Novi vasi št. 1 pri Blokah, registro-vanega pod firmo St. Lenarčič, Nova vas, trgovina z mešanim blagom. Poravnalni sodnik: Kajfež Anton, sla-fešina sreskega sodišča v Ložu. Poravnalni upravnik: Poznik Viktor, lavni notar v Ložu. Narok za sklepanje poravnave pri Sreskem sodišču v Ložu, dne 3. juli-la 1934, ob 9. uri. Rok za oglasitev do 27. junija 1934. Okrožnu sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. maja 1934. Por 27/33—100. 1256 Konec poravnave. Sklep Por 27/33—98, s katerim je sodišče potrdilo poravnavo dolžnika Korenčana Ivana in Korenčan Jelice, trgovcev v Ljubljani, Mestni trg št. 20, prvega registrovanega pod firmo I. Korenčan Avgust Auerjev naslednik I. Korenčan v Ljubljani, je postal pravnomočen 18. maja 1934. Poravnalno postopanje je končano. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 23. maja 1934. Razglasi raznih uradov in oblastev Narodna banka 1258 kraljevine Jugoslavije Stanje 22. maja 1934. Aktiva. Dinarjev Podloga . . 1.867,312.515-33 (— 4,813.818'05) Devize, ki niso v podlogi 42,780.575’47 (—j—12,033.470*06) Kovani novec v niklju 307,463.268"50 (-(-18,451.799*50) Posojila . . 1.835,430.874*36 (— 1,123.467-47) Vrednostni papirji . . 14,859.096-15 (+ 95.887-25) Prejšnjipred- 164.918--) jemi državi 1.718,397.371"97 (-j- Začasni pred- jemi gl. drž. blagajni . 600,000.000— Vrednosti re- zervn. fonda 73,338.080-02 (+ 218.876-90) Vrednosti ostalih fon- 261.000-—) dov . . . 1 ->,569.833-10 (- Nepremični- 157,854.526-61 (+ ne ... . 28.464-50) Razna aktiva 121.030.919-08 (+ 3,321.902.88) 6.751,037.060-59 Pasiva. Dinarjev Kapital . . 180,000.000— Rezervni fond . . . 88,131.783-99 Ostali fondi 15,612.275-82 (+ 487—) Novčanice v obtoku . . 4.069,474.500-- (-23,582.635'-) Obveze na pokaz . . 1.181,395.294-28 (+ 8,429.256'52) Obveze z rokom . . . 956,543.899-01 (+ 5,415.000'—) ltazna pasiva 259,879.307-49 (-j-37,854.925'05) 6.751,037.060-59 Obtok in obveze . . . 5.250,869.794-28 Celotno kritje . . . 35'56“/0 • Kritje v zlatu . . . 33'60°/0 Obrestna mora: po eskomptu ....•»»•>. 70/« po zastavah: na zlato in varante ................7% na vrednostne papirje ...... 8% No. 5312/1. 1225-2-2 Komisijski ogled. Oklic. Elektrarna Pavel Mayr & drug v Kranju namerava postaviti zvezo z električnim omrežjem Kranjskih deželnih elektrarn. V ta namen postavi daljnovod visoke napetosti 20.000 voltov s priključkom na vod I\DE pri vasi Rupa do transformatorske postaje, ki bo stala na parceli št. 950/3, davčna občina Kranj, na desnem bregu reke Kokre nasproti električne centrale. Tvrdka prosi za izdajo odobrenja. To dajem v smislu § 105. zak. o obrtih na znanje in razpisujem po pooblastilu kr banske uprave komisijsko razpravo na mestu samem na dan 5. junija 1934 ob 8-45 uri. Komisija se snide pri stanovanjski hiši nad elektrarno tvrdke. Komisijska razprava se bo izvedla v smislu določb zakona o obrtih IV. poglavje. gradbenega zakona, odn. stavbe- nega reda za bivšo deželo Kranjsko ter min. naredbe z dne 25. max-ca 1883, drž. zak. št. 41. Interesenti morejo pregledati do dneva razprave načrte na sreskem načelstvu, soba št. 1. ter podati morebitne ugovore pismeno do dne razprave ali ustno pri razpravi sami. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali in se bo naprava dovolila, ako ne bo javnih ovir. Sresko načelstvo v Kranju, dne 19. maja 1934. Sreski načelnik: Dr. Ogrin s. r. Preds. No. 122/2. 1267 Razglas. Na osnovi čl. 2. in 3. uredbe ministrstva za gradbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih z dne 21. maja 1929, št. 14633, se razpisuje za državne ceste št. 2, 50 irf* 52 sedem mest državnih cestarjcv-delavcev z mesečno plačo Din 541*44 in mesečno stanarino Din 90-24, in sicer po enoj mesto: A. Državna cesta št. 2. za progo km 588-0—593-500, z bivališčem v Višnji gori. B. Državna cesta št. 50. 1. za progo km 15'0—19'0. z bivališčem v Dobu, 2. za progo km 19-0—23'0, z bivališčem v Lukovici. C. Državna cesta št. 52. 1. za progo km 11-0—17'0, z bivališčem na Turjaku, 2. za progo km 29-0—34'0, z bivališčem v Žlebiču. 3. za progo km 41-0—47-0, z bivališčem v Lužinah, 4. za progo km 52-0—56-0, z bivališčem v Kočevju. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene s potrebnimi dokumenti po čl. 2. zgoraj navedene uredbe, je vložiti na sreskem načelstvu v Ljubljani db vključno 12. junija 1931. Natančnejša pojasnila se dobe v pisarni tehničnega razdelka v Ljubljani, Šentpeterska vojašnica, Vrazov trg št. 4. Sresko načelstvo v Ljubljani, dne 28. maja 1934. T. No. 781/18—1934. 1260 3—1 Razglas. Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg razpisuje drugo javno pismeno ponudbeno licitacijo za dobavo gradbenega materiala pri regulacijskih delih na reki Muri v skrajšanem roku 10 dni. Licitacija so bo vršila 12. junija 1934 oh 11. uri dopoldne v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru levi breg, soba št. 51. Na licitaciji se bodo sprejemale ponudbe za naslednje dobave in izdelavo gradbenega materiala, ki so glasom revidiranega uradn. proračuna v zneskih: 1. dobava 37.790 kom. fašinskih butar Din 164.429-50. 2. naprava 1665 m3 betonskega kamna Din 284.715—s dobava 324 m pilotov Din 1620-—. 4. dobava 17.808-40 kg žgane žice št.. 42; 284 kilogramov žgane žice št. 20 Din 74.718-44. Kavcija znaša za naše državljane 10%> za tuje državljane pa 20% od proračunske vsote. Natančnejši podatki so razvidni iz razglasa za prvo licitacijo v št. 107 »Službenih novin« z dne 10. maja 1934. Sresko načelstvo v Mariboru levi breg, tehnični razdelek, dne 28. maja 1934. * 1229 a—2—1 V. No. 386/1—1934. Razpis. Razpisujeta se dve mesti državnih cestarjev-delavccv na progah ned km 502 do 507 in med km 555-5 do 561 drž. ceste 2 s sedežem v Čatežu, odnosno v Mirni peči. Mesečna plača znaša Din 541-44, stanovanjska doklada Din 90'24. Oba zneska je v tem prnislu popraviti tudi v prvi objavi razpisa (gl. pril. k 41. kosu »Služb, lista«). Pravilno kolkovane prošnje s prilogami je vložiti do 13. junija t. 1. pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Novem mestu. Vse natančnejše določbe in podatke glej prilogo k »Službenemu listu« št. 41 z dne 26. maja 1934. Sresko načelstvo v Novem mestu, dne 22. maja 1934. Štev. 1513. 1265 Razpis. Občina Gornja Lendava razpisuje mesto občinskega delovodje-pripravnika. Togoji za sprejem: štiri razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Prošnje z vsemi potrebnimi listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, pravilno kolkovane, je vložiti najpozneje do 1. julija t. 1. pri upravi podpisane občine. Občina Gor. Lendava, srez Murska Sobota, dne 15. maja 1934. ❖ 125 Broj: 424/1934. Potraga. Jambrovič Pavao, nezakoniti sin Marije. rodjen u Zagrebu 25. aprila 1914, imao bi se ove godine rekrutovati. Pošto je isti nepoznatog boravišta. raspisuje se za njim potraga. U slučaju pronalaska umoljavaju se nadležne vlasti da izvole njegovo bora-vište priopč-iti potpisanoj opčinskoj upravi. Opeinska uprava u čtrigovi, dne 25. aprila 1934. Štev. 5850/11. 1262 Razpis. Direkcija drž. rudnika Velenje raz-pisuje na dan 6. junija t. 1. pismeno po- nudbo za dobavo 2500 kg čistega bencina za prometno upravo Zabukovca. Ostali pogoji pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 26. maja 1934. Razne objave 1266 Vabilo na prvi redni občni zbor »Zaščite« reg. zadruge z o. z. Ljubljana, Masarykova cesta štev. 14, II. nadstr., ki se sklicuje na 10. junija 1034, ob 10. uri dopoldne v mali dvorani hotela Štrukelj, Ljubljana, Dalmatinova ulica, z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika. 2. Poslovno poročilo. 3. Bilančno poročilo. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Odobritev bilance za preteklo poslovno dobo od 1. 11. 1933 do 31. 5. 1934. 6. Izpopolnitev načelstva. 7. Izprememba zadružnih pravil. 8. Raznoterosti. V primeru nesklepčnosti se bo vršil občni zbor z istim dnevnim redom pol ure pozneje, neglede na število navzoč- nega članstva in število zastopanih deležev. Načelstvo. * 1252 Objava. Izgubilo se je izpričevalo petega razreda realne gimnazije v Celju na ime Gradišnik Fedor ter se proglaša za neveljavno. Gradišnik Fedor s. r. * 1261 Objava. Poglavec Alojzij iz Gor. Ponikev št. 2, srez Novo mesto, sem izgubil odhodnico, izdano od drž. osn. šole v Dol. Nemški vasi pod št. 14 z dne 11. junija 1923 in jo proglašam za neveljavno. V Dol. Nemški vasi. dne 11. maja 1934. Poglavec Alojzij s. r. * 12oo Objava. Izgubil sem prepis matičnega lista, izdanega od komande mašinske šole mornarice v Kumboru na ime: Smrekar F Ivan, mornariški narednik-vodnik If. ki. maš. gr., ter ga proglašam za neveljavnega. Smrekar F. Ivan s. r.. morn. nared.-vodnik v p. A. Westen d. d., Celje. 1246 Aktiva Bilanca z dne 31. decembra 1933. Pasiva Nepremičnine Premičnine Blagajna Rimese Etekti Dolžniki Zaloga blaga Din 2,000.000-2,403.000 — 79.492-11 2,473.109-05 299.250-— 45,082.684-90 9,382.084-45 Delniška glavnica .... Splošni rezervni sklad . . . Posebni rezervni sklad . . . Rezervni sklad za dubiozne terjatve Renovacijski rez. sklad . . . Rezervni sklad za razvrednotenje denarja ...... Fond latentnih rezerv . . . Upniki Čisti dobiček za 1. 1933. Din 3,677.912-26 Prenos dobička iz 1. 1932. Din 212.585-97 Din 25,000.000- 2.450.000-— 2,000.000-— 4,000.000-— 1.450.000-— 2.250.000-— 7,057:617-15 13,621.505’13 3,890.498-23 61,719.620-51 61,719.620-51 Debet 1 Inčun izgub* in dobička. Kredit Odpisi Režijski stroški Davki in doklade Splošni izdatki Dubiozne terjatve Čisti dobiček za 1. 1933. Din 3,677.912'26 Prenos dobička iz t. 1932. Din 212.585-97 Din 832.698-97 5,134.890-16 6,537.159-47 771.772-21 72.445-09 3,890.498-23 Prenos dobička iz 1. 1932. . . Kosmati dobiček za 1. 1933. . Obresti Din 212,585-97 16,502.682-13 524.196-03 17,239.464-13 17,239.464-13 Ponatis se ne honorira! UPRAVNI SVET. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.