America Domovina
^SE
roU€l6K^5^,<6U
\ fl/ft E R R Qfk HI- HO M E
MORNING NCWSPAPCR
CLEVELAND 8, 0., WEDNESDAY MORNING, AUGUST 11, 1948
LETO L - VOL. L
VESTI
IZ SLOVEillJE
“LAŽNIVEC IN TERO- j Titu lažnivec. Seveda niso sami RIST.’’ — Ko je Tito odgovoril, nič boljši. Ravnotako se nič ne na očitke drugih komunističnih
strank, da je zašel na krivoverska pota, so se pri Komnformu silno ujezili in imenovali Tita lažnivca in terorista. Mi smo mnenja, da se ti Titovi nekdanji'prijatelji niso nič zmotili. Ti tiči poznajo drug drugega najbolje. Le pomislimo .kolikokrat je Tito še med vojno lagal zaveznikom, koliko lažnjivih poročil je pošiljal v svet o svojih zmagah. In kasneje, kaj so si njegovi ljudje vse izmišljevali o svojih nasprotnikih! O, ti mednarodni komunisti se nič ne motijo ko pravijo
motijo, ko mu pravijo terorist. Ko je teroriziral druge ljudi, je bilo seveda vsem komunistom pravv Toda sedaj terorizira nekatere komuniste same in tukaj se začne njegov greh proti komunizmu. Zato mu pravijo terorist.
ZAKAJ JE POSEBNO LAŽNIVEC? — Znano je, da jugoslovanski komunisti vedno bahajo, kako so med vojno zmagovali. Neradi slišijo, da so zmagovali le, ker so jim pomagali zavezni-W»lle na i ntrinl)
Slovenski begunci v Italiji
Dosedanji uspehi dela za preselitev naših brezdomcev, ki ga podpira Liga katoliških slovenskih Amerikancev - Številke o naših beguncih v Italiji - Največ jih je doslej odšlo v Argentino.
Solvenska katoliška Liga ob- validov. V begunstvu jih je umr-javlja naslednje podatke o stanju lo 23.
slovenskega begunstva v Italiji, | Do srede julija letos je zapu-kakor se je izkazovalo na dan stilo italijansko ozemlje 3126 slo-
15. 7. 1948.
Vseh slovenskih ljudi se je prijavilo pisarni slovenskega soeija-
venskih beguncev, šlo je 607 kmetov, 1347 delavcev, 856 izobražencev in svobodnih pokli-
nega odbora v Rimu s prošnja- cev. Med njimi je bilo 2252 moš-
mi, da žele v emigracijo 7689. iših in 874 žensk.
Rev. Franc Gabrovšek se je poslovil
Komaj zašepetalo je iz sveto-vidskega župnišča, pa je že tudi res: Rev. Franc Gabrovšek odhaja iz Clevelanda v Milwaukee za župnika župnije
sv. Janeza. glovenske
V KANADI BODO -PELI SLOVENCI NA RADIU
Iz Kanade smo! prejeli sporočilo, da bodo peli n iši Slovenci na radijski posta; Cornwall pesmi. Jo bo nocoj
ssvs:11v »s i*	-r—>*
ob 7 zjutraj.
Ta postaja je la 1230 valov-
dvorani je bil poslovilni večer. i Vodil ga je Mnsgr. Ponikvar, ki j je tudi sam izrekel Rev. Gabrov- jne.do žlne' ^as’ šku prvo zahvalo za veliko in LaJ.am0 Jg°rej.’ ^ , uspešno delo v župniji in za od- falivsobotonutruj
ločilo vodstvo in pomoč, ki jo je Rev. Gabrovšek dal v tem času vsemu slovenskemu Clevelandu in vsem katoliškim Slovencem v Ameriki glede presojanja in ravnanja v zadevah stare domovine, posebej glede boja proti komunizmu in pomoči revežem doma in med begunci. V imenu Katoliške Lige se je Rev. Gabrovšku zahvalil predsednik Matt Intihar. Od ustanovitve odbora stoterih pa ves čas v zadnjih letih je Rev. Gabrovšek bil neumoren sodelavec in svetovalec, ki je odločno vplival, da je bila pomoč, ki jo je zbirala Liga čim bolj učinkovita, da se je smisel za to dobrodelnost čim bolj utrdila in razširila.
Mr. Frank Mervar, Mrs. Kuhar in Mr. Tekavec, Rev. Godina, in urednik Miha Krek so ipo-zdravljali in se poslavljali od
(or ga na-nocoj ob ob sedmih, idard ča-andskim 4 i bodo tam po seda-f asu tukaj
je po pacifičnem su, ki je za clevel ure zadej. Torej peli ob 8 zvečer, bo njem clevelandske® ravno o polnoči, j Ta postaja je dak du v Kanadi in n4< rjamemo, da bi se jo tukaj sijalo. Prosimo pa, da naj ša dobiti in nam slišal ha radiu a! v Kanadi.
na zapa-
v ik poskusi, že je [ki zbor
Čudeži se godel
Letos na sv. Ane na iz Cevelanda po: žjo pot k St. Anne Kanadi. Na deset ti se je zbralo tiste dni tem kraju svetišča jine. Ni čuda. Dl svoje lastne oči videla
deža, ki sta se
odhajajočega gospoda Franca v božnostmi imenu navzočih in zadržanih njegovih prijateljev in spoštoval-
na sam
Ane. Poročajo, da eejj dežev zgodili
Razne najnovejše svetovne vesti
WASHINGTON. — Narodni poslanec Parnell Thomas je izjavil, da sta poklicana pred odbor za preiskavo protiameriške aktivnosti Mr. in Mrs. Mihael Ivanovič Samarin, sovjetska učitelja, ki sta prišla v FBI irj ponudila svoje pričevanje v zvezi s preiskavami vohunskih afer v Združenih državah.
• • •
WASHINGTON. — Predsednik Truman je podpisa zakon o stanovanjih, pa je istočasno izjavil, da zakon ne vsebuje vsega, kar je on zahteval. Predsednik trdi, da je kongres izpustil najvažnejše določbe, ki naj bi pomagale očistiti zanemarjene dele mest in pospeševale gradbo malih, cenenih stanovanj za najrevnejše sloje. Posebno je predsednik izrazil svoje začudenje, da poslanska zbornica ni dobila v pretres načrta stanovanjskega zakona, ki ga je senat bil že odobril na predlog senatorjev Taft, Ellen-der, Wagner. Ta zakon, je rekel predsednik, bi v glavnem odgovarjal sedanjim zahtevam in potrebam. Vodstvo republikanske večine pa je namenoma preprečilo, da ni poslanska zbornica mogla zakona vzeti v pretres.
WARSAVA. — Tu je sedaj mednarodna konferenca delavske mladine. Bilo je oznanjeno, da bo to nepolitičen kongres, ki bo razpravljal in sklepal samo o vprašanjih mladinske vzgoje in mladinske organizacije. Prišlo je preko 1,400 delegatov iz 43 dežel, odnosno držav.
Komunistično vodstvo pa je izpremenilo kongres v veliko pro-rusko in proti-anglo-amerikansko demonstracijo. Ko je mladina korakala skozi mesto, so se ponavljali naročeni vzkliki: čast Stalinu, dol z Marshallom in Bevinotn 1 Govorniki so slavili Sovjet- j sko Rusijo in napadali zapadne demokracije, posebno Združene države in Anglijo. Med delegati so bili tudi zastopniki Združenih držav, ki pa so odklonili, da bi dali kakršnekoli izjave in so se skrivali, da ne bi nihče mogel objaviti njihovih imen.
Največje delegacije so poslale Sovjetska Unija, Italija in Francija. Govori s kongresa so se prenašali po radiu neposredno v Moskvo. Na kongresu je bil sprejet sklep, ki poziva vso mladino sveta, da se bori za politično, gospodarsko in demokratično pravico ter narodnostno neodvisnost. Poljski predsednik vlade Bie-rut je v svojem pozdravu, ki ga je poslal mladini, pozival na bor-
Razne drobne novice h Clevelanda h te okolice
Pozdravi—
Mr. in Mrs. John Pintar, 1188 E. 176. St. pošiljata pozdrave iz Minnesote, kjer sta na počitnicah. — Anthony, Catherine in Genevieve Kolar pa pozdravljajo iz Forest Hills, Pa. Škof Dr. Roiman v Collinwoodu—
Natlačeno polna je bila cerkev Marije Vnebovzete zadnjo nedeljo, ko je prišel škof Dr. Gregorij Rožman med nas. Ob desetih je imel pridigo in sv. mašo. Močan cerkveni pevski zbor je dovršeno prepeval slovenske pesmi med mašo. Ljudje so napeto poslušali božjo besedo iz ust nadpastirja. Njegova izredna govorniška moč je vezala vse v spoštljivem občudovanju globokih misli, ki jih je vzvišeni pridigar podajal in uživanju izredne lepote bož-ega nauka v dovršeni slovenski besedi. (Važne dele škofove pridige bomo objavili.) Prijazen obisk —
Včeraj nas je obiskal prekmurski rojak Joe Bojnec iz Bridgeporta, Conn. Prišel je v spremstvu tukajšnjih sorodnikov, Tonija Časar in Johna Ja-geriča. Mr. Bojnec bo ostal v Clevelandu še nekaj dni. Po-
Mti je šele lani prišlo pod Jugoslavijo pa 3790.
Ti slovenski ljudje se po poklicih v glavnem dele takole. Kmetov je 1465, delavcev, 3516, iz-obraženstva in raznih samostoj-
Argentina jih je sprejela
2369, med njimi 422 kmetov, 1015 delavcev in 635 izobražencev. Samskih je med temi, ki so šli v Argentino, 1489, poročenih pa 880.
V Združene Države severne
obraženstva m razmn samosioj- »	v“- —*---------------
nih poklicev 1658. Med njimi je Amerike jih je šlo 26, v Canado 5101 samskih, 2588 poročenih.: 31, v Južno-afriško Unijo so sli
____1" '	T"1_i_u.'-.	Umin/int*
Od celokupnega števila je 4976 moških in 2713 žensk. Največ beguncev je starjh od 18-45 let in sicer je v dobi starosti 3812 moških in 1763 žensk. Mla-
trije, Portorico eden, v Ecuador pet, v Venezuelo eden, v Peru šest, v Brazilijo eden, v Čile devet, na Kitajsko štirje, v Sirijo eden V razne dežele v Evropi
3812 moških in 1763 žensk. Mia- eoen v razne	v
dine pod 18 leti je med moškimi |so se razselili in mislijo vsaj za-
671, med ženskami pa 632, nad časno tam ostati: v Anglijo 15, v ...... i	•__: Dnl/viin CO ir Prancim DR Ni-
45 let starih je med moškimi 493, med ženskami pa 316. V celokupnem številu 7689 je 30 in-
Trl na dan
Nekje na zapadu se je vršila prošli mesec konvencija nagcev. To je taka organizacija, katere člani imajo za geslo: bos do vratu. Delegacija na tej konvenciji je bila v zadregi, ker ni vedela, kam naj si pripne konvenčne re-galije ali znake.
Predsednik Truman se je hotel očividno prikupiti komunistom, sopotnikom in raznim tovarišem, ko je rekel, da je preiskava o delovanju komunistov v tej deželi navaden bav bav. Ti ga sicer za to hvalijo, volili bodo pa Wallaces. Vsaj žosi Zakrajšek javno še ni spremenila svojega mnenja v tem oziru.
Belgijo 62, v Francijo 35, na Nizozemsko 2, v Portugalsko 3, v Španijo 62, v Švico 7. Poleg tega je bila bivša vojaška skupina beguncev v taborišču Eboli po odredbi preseljena v Nemčijo. Ta skupina šteje 482 ljudi.
Domov v Jugoslavijo je odšlo 97 ljudi. Tu seveda niso všteti tisti, ki so šli domov, pa jih pisarna sploh ni imela prijavljenih ali se niso odjavili.
Na preselitev iz Italije v prekomorske delete čaka še 1,563 slovenskih ljudi.
Angleški katoličani so se posvetili Srcu Marijinemu
Walshingham, England. — Kardinal Bernard Griffin je v prisotnosti 15 tisoč katoličanov posvetil Anglijo BrezmadeSe-^ mu Srcu Marijinemu pri zaključni slovesnosti romanja k božji poti Naše Ljube Gospe v iWalshingham. Ta božja pot je ' .	_ , i ,	., . 'vsako leto bolj znana in bolj
2^’J 11 -gu- obiskana radi čudovitih rož v mumst, je rekel, da so ameriški, yencu M gaM kipa Marijinega,
komunisti pridobili Lojzeta k- ge ng	ne pokva.
Adamiča za Tita in sovjetizacijo,	. vedn0 9Veže, dasi
Jugosavije. Mi pa mislimo, da je J ■ venec * dve leti star. prišel Lojze nabit s komunisti- gQ katoliški možje Angli. čmmi nauki že v Ameriko, ko se i tgmu Marjjjnemu svetišču je vrnil z obiska v Jugoslaviji.; .j.jj pogebne skupine ro-Sam je zapisal v knjigi, da je 'arjev> mož jn fantov> ki 80V8i mnogo občeval s komunisti po nM,H večje križe v procesijah, ljubljanskih kavarnah, ki so ga ko g() ge bližali svetišču.
najbrže pripravljali za veliko mi-	------o------
uijo, ki jo bo vršil za komunizem
v Ameriki.	mo na KGCNC
landu in drugod. Vsi š. ,------
jali njegove uspehe, obžalovali, da odhaja, pa mu zopet na drugi strani čestitali, da gre zopet med ameriške Slovence, kot njihov dušni pastir in samostojen vodnik. Vse je izzvenelo v prisrčno željo, da bi ljubi Bog dal Rev. Gabrovšku trdnega zdravja in moči, da bi bilo z uspehi blagoslovljeno njegovo delo, da bi doživel vstajenje in osvobojenje svoje ljubljene Slovenije in da bi na clevelandske Slovence ne pozabil, da bi ostali v stalnih zvezah in sodelovanju, čeprav malo oddaljeni.
Rev. Franc Gabrovšek je V svoji zaključni besedi obrnil vse na bolj veselo stran, se prisrčno zahvaljeval za izkazano ljubezen in zaupanje in zlasti podčrtal veliko požrtvovalnost clevelandčanov, ki so v najhujšem času svojim bratom neverjetno veliko pomagali, saj je šlo iz Clevelanda poleg vsega kar so darovali za Ligo in preko odbora stoterih, preko 250 1 paketov na dan hrane in oblačil za pomoč v našo domovino. Poslovil se je z iskreno zahvalo vsem, prisotnim in tistim, ki jih v teh kratkih dneh predivo j im odhodom ni mogel videti in jim stisniti roko. Nerad odhaja iz Clevelanda, kjer je prebil največji in naj lepši del svojega sedemletnega življenja izven domovine, a sprejema novo dolžnost tudi z veseljem in upanjem v božjo pomoč. Pozval je da vsi vztrajno nadaljujejo veliko delo, ki rešuje brate v bedi in pomanjkanju in naj kon
mašo naenkrat začel hoditi —
prvič v svojem življenju.
Popoldne pri slovesnem blagoslavljanju bolnikov je ista družina bila priča, ko je mala, kake tri leta stara deklica, ki ni mogla rabiti niti rok ne nog, naenkrat začela kobac»ti iz svojega bolniškega vozičlfa in hoditi in potiskati voziček ijred seboj.
Oba srečna ozdravljenca in njihove sorodnike so potem zasliševali zdravniški in (Jrugi strokovnjaki v župnišču. ,
Med množico romarjev je bilo skrivnostno občutje resnice, ki jo je napisal opat samostana pri sv. Ani: Sv. Ani je Bog dal moč pomočnice v vsaki potrebi in nuji. Jezus, njen božji vnuk, ji ne odreče prošnje. Marija, njena poveličana hči, podpira vsako njeno priprošnjo. Tisti, ki znajo sv. Ano prav častiti, ne bodo trpeli pomanjkanja v ničemer, ne sedaj, ne v posmrtnem; večnem življenju.
V božjepotni cerkvi sv. Ane de Beaupre je velika relikvija svet-
ita ni bilo.
WASHINGTON. — William Ullman, bivši major ameriške vojske ,ki ga je Miss Bentley označila kot tistega, ki je fotografiral tajne dokumente, da so se dostavljali Rusom, je pred senatnim odborom odklonil vsak odgovor. Na ponovna vprašanja je samo rekel, da ne odgovarja.
• • •
TOKYO, JAPONSKA. — Vojno ministrstvo je poklicalo H. F. Alber-a, šefa oddelka za cene in razdedlitev blaga pri glavnem stanu vojne uprave generala MacArthura, da se mora zagovarjati v preiskavi, ki se vodi proti njemu radi suma nelojalnosti v službi in glede čuvanja tajnosti varnostnih odredb. On sam je izjavil, da ne ve česa je obdolžen, da pa je vedno vestno izvrševal svojo službo. «	•	*
FRANKFURT, NEMČIJA. — Dr. Peter Ženki, bivši podpredsednik češke vlade in šef narodno socialistične stranke je ušel iz Češke v fmeriško cono Nemčije.
•	•	•
BERLIN. — Administracija za prehrano mestne uprave Berlina, se je preselila iz ruske cone v ameriško cono, češ, da v ruski coni ni mogla več svobodno opravljati svojih dolžnosti. Rusi so hoteli prevzeti vse delo in vso oblast prehrambene administracije.
Rusi so aretirali že 8 policistov, ki služijo pod policijskim direktorjem v zapadni coni Berlina.
• » •
WARSAVA. — Poljska in Cehgslovaška sta dokončali načrte za zgradbo velikanskega industrijskega centra, ki bo med mestom Katovice v južno zapadiji Poljski in Ostravo v Cehoslovaški.
Beaupre je venita reintvija svet- Katovice v južno zapadip roljski in ustravo v cenosiovaSKi. nice: del zapestne kosti kake tri Načrte je izdelal in odobril poljsko-čehoslovaški ekonomski svet inče dolg.	------—1—i-
Črna gora v oblasti Utovcev
Belgrad. — Cmagora, ki je ena izmed šestih ljudskih republik v sedanji Titovi Jugoslaviji, je dobila sedaj novo lokalno državno vlado. Pet bivših članov vlade je odpuščenih in imenovani so sami novi lju
za gospodarsko sodelovanje. Isti svet je tudi objavil, da bosta obe državi v kratkem sklenili petletni trgovinski sporazum, ki bo obsegal medsebojni promet v vrednosti 200 milijonov' dolarjev. Ogromna industrija, ki se bo zgradila po novem načrtu, naj bi bila konkurenčno podjetje težke industrije v Porurju.
d je, odločni komunisti, ki pod-ui m puuuiiijitaiiju m ■■»j »— pirajo Titovo stališče v seda-čno zlomi oblast brezbožne ko- njem sporu z Sovjetsko Zvezo.
munistične diktature doma v Sloveniji in med vsemi krščanskimi narodi.
Gospe in gospodične od sv.
Komunistična stranka sklicuje za 4. oktobra strankino konvencijo v Cetinju. Takrat se bo izvolil novi centralni odbor ko-
uospe in gospodične oa sv. utviu v,---------------- —
Vida so pripravile dobro večer- munistične stranke za Crnogo-ju, pevci so zapeli in ljudje so se poslavljali od ljubljenega gospoda. Vsak je želel še osebno izpregovoriti z njim toplo besedo, vsak je še stiskal roko in želel srečo. Večer je pokazal kako iskreno prijateljstvo in
spoštovanje si je pridobil g. Franc med vsemi nami. Bog ga živi in ohrani! Naše lje in molitve ga bodo spremljale povsod!
Javljajte nove naslove beguncev
Vse, ki pripravljajo svojce m druge begunce za imigracijo v Združene Države, prosimo, da jim pišejo, naj dajo v Evropi ameriškim misijam enake podatke kakor jih dajejo njihovi sponzorji tu. Ako se begunec preseli potem, ko je dal že svoj prejšnji naslov našemu uradu, naj spremembo javi, da ne bo nepotrebnih zastankov in zmešnjav. Begunci, ki se odselijo med tem v druge dežele, naj tudi to javijo, da prihranijo mnogo nepotrebnega, brezuspešnega dela. Katoliška Liga.
Le krepko naprej, fantje!
Preko 40 slovenskih dijakov, ki so se zbrali na počitniškem socijalno — vzgojnem tečaju na Hohenbergu pri špitalu, je nam poslalo pozdrave. Pravijo, da je naš list storil veliko dobrega v zadnjih letih in da ga zelo radi bero. Mladim katoliškim fantom samo želimo, da bi krepko na predovali v vsem dobrem in se temeljito pripravili na trdo življenje, ki jih še čaka po svetu in na veliko odgovornost, kj jo bodo nosili, ko bo treba obnavljati slovensko narodno in katoliško življenje v ljubljeni domovini, ——o------------------
—O— o SLOVENSKIH
bbocncsv a kakim dabom
čno sejo v navadnih prostorih. Pozdravi iz Colo.
Mrs. Ivanka V. Mervar in njen ata Jos. Smerke pozdravljata iz Pueblo, Colo. Mrs. Mervar je doma na obisku za nekaj časa pri očetu in drugih sorodnikih.
Prva obletnica—
V četrtek ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega John Jamnik v spomin prve obletnice njegove smrti.
Ce bo lepo vreme—
Posebna serija slik bo nocoj na vrtu, tako je sporočil Mr. Grdina. Ker je že krajši dan, pridite prej k predstavi.
-------o------
Sovjeti so nervozni radi vohunskih preiskav
Washington. — Sovjetski ambasador Panjuškin je oficijelno zahteval, da ameriške oblasti iz-roče sovjetskega učitelja Samarina, ki je prosil zaščite pri FBI in izpovedal svoja opazovanja o svojetski vohunski delavnosti v Ameriki. Dobil je Odgovor, da ameriške oblasti ščitijo vsakogar v njegovi svobodi, če se je pa kaj nepravilnega zgodilo, se bo to ugotovilo in vsak bo moral čutiti posledice, ki jih določa zakon. G. Panjuškin je bil hud nad takim odgovorom in je sklical časnikarsko konferenco, pri kateri se je pritoževal nad ameriškim terorizmom.
Poizvedovalni kotttek
Kdo ve, če se nahaja v Kanadi Ivan Kranjc, po domače Mihovčkov iz Begunj pri Cerknici. Zanj poizveduje Mrs. Rose Pikovnik, 19515 Muskoka Ave., Cleveland 19, Ohio.
Kdo ve, kje se nahaja Jože Goričan iz Detroita. Svoje čase je bil zaposlen pri Ford Motor Co. v Belgradu. Ako kdo ve za njegov naslov, naj piše na Anton Grdina, 1063 E. 62, St. Cleveland 3, Ohio., ali pokliče HE 2088.
ej|j Amfriska DOMOVINA
l\ll ailO/lA-HO^I
(JAMES DEBEVEC, Editor) _.	. .	„.
1117 flt C loir Ato.	IMm MM	ClavaUrf l OM*
Pobllohed dolly except Stturdoyi, Snndoyo md Holldeye
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 ta leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na
			_	
mt		AUGUST m*		|
S	a	f	V T f •	
i	2	3	4 3 6 7	
i	9	M	■ ■ ■ M	
15	16	17	M • 20 21	
22	23	24	26 26 27 26	
29	30	31		J
SUBSCRIPTION RATES United Stat« $8.60 per year;
$5 for 6 month*; $8 for 3 month*. J, Canada and all other coon- ■"* trios outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.60 for 3 months.
Rankovičeva Ozna nadzoruje vsakega človeka, ne samo tiste, ki so proti komuniimu, ampak
se dfravnikUega ne zavedajo in mirno puste raznim tiranom tudi komuniste. Ruski komuni-da uničujejo svoje državljane in jih ponižujejo v sužnje, ka- ati sami »se pritoževali že prej, kor to dela komunistično didktatura. V takifuslučajih je vme- da tudi nje Ozna nadzira. Dokler šavanje v tuje države nujna dolžnost z obče — človeškega bo torej imel Tito v rokah voja-stališča in opustitev te dolžnosti bi bila zločin nad svojim »tvo in racijo, bo vsak moral bližnjim. To dolžnost bo Amerika morala opraviti tudi v Ju- kričati živijo Tito, če ne bo Sov-goslaviji in vseh ddželah "za železno zaveso.’’
iinin>i*inni**i«sm»sm*»»*—*—*—e—mm
tfiicrcd as second-citab matter January 6th, 1008, at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1870.
the Poet Office at
»8S
No. 157 Wed., Aug. 11,1948
Amerika je dolžna
Nobena držažva se s toliko breobzirnostjo in nesramnostjo ne vtika v notranje zadeVe drugih držav in narodov, kot Sovjetska Rusija in nobena državna propaganda tako nesramno ne vpije proti vmešavanju v tuje zadeve, kot sovjetska propaganda.
Komunistična mednarodna organizacija je politična in državna organizacija, komunistična internacionala je mednarodna mreža, ne le komunistične stranke, ampak sovjetske državne uprave. Dokazov za to je vedno več in vsak dan
bolj močnih.	*
Priče so povedale, da Moskva nikoli ni razpustila Ko* minterne,” nikdar ni odvezala komunističnih strank po drugih, deželah od hude discipline, ki so jo vse stranke dolžne komunistični centrali v Moskvi. Tito je dobil po nosu, ker je samo'v nekaterih nebistvenih rečeh hotel delati po svoje in “Kominforma” je odkrito in odločno povedala, da je vsak komunist naj je državljan katerekoli države ali član kateregakoli naroda, dolžan pred vsem poslušati Moskvo-in delati kakor mu ona ukazuje.
Moskva je te dni pozvala Jugoslovane javno, naj se 1i-tu upro in ga vržejo z oblasti, nekdanji glavni urednik komunističnega glasila v Ameriki pa je povedal pod prisego, da so komunisti v Ameriki v letu 1939 dobili nalog zanetiti državljansko vojno, če bi Združene države takrat stopile v vojno na strani Anglije proti Hitlerju in Stalinu, ki sta tedaj bila zaveznika.
_Za razsodnega človeka
BESEDA D NARODI
Rainbow Hunting and Fishing Club
ozirih. Pilqik se bo vršil na prostorih našega zavednega moža in rojlka Mr. M. Fab-
Po sklepu večine naših fantov na zadnji seji, ki se je vršila na streljišču, opozarjam vse one člane našega kluba, ki niso bili navzoči, da je zopet prišel tisti čas, ko bo treba v nedeljo odriniti gostovat in se pomiriti z ostalimi klubi spadajočimi v Slovensko lovsko zvezo. Gostovali bomo namreč pri Euclid Rifle Klubu.
Zbiramo se na E. 93 St. in Way Ave. ob 10:45 dopoldne (pri Mr. L. Boštnarju). Vsak, kdor misli iti z nami in se udeležiti streljanja, naj bo gotovo navzoč, da skupno odrinemo tja. Rad bi tudi videl, da bi nas bilo kaj večje število kot navadno, da bi se predstavili tistemu nevednežu in članu St. Clair Hunting and Rifle kluba (če bo navzoč), ki zna tako lepo naivno prezirati klub, ki je uradno priznan od države Ohio. Povem mu, da če nam Bog da dočakati (in Tebi solo-vec), bomo prihodnje leto, 1949, praznovali 20 letnico trdnega obstanka.
jančiča. Pr na ukaz naš na, ki ima rokah, ali v ( kako se pr nje! Z lov
Normal
injič bom tudi a solovca Fortu-te priprave v ikrbi, popisal pot, tja. Na svide-pozdravom, Tajnik.
as ima
ideje o reše inju sveta pred Radi dostojnosti bomo tudi raemJ^d^.f Zato menda Hen’ njega povabili,
laKV|o-

iNaj zopet nekoliko omenim
in opomnim, vse naše lovce spadajoče v Lovsko zvezo in vse ostale klube ter naše prijatelje, da gre vse lepo naprej s pripravami za naš PRVI zvezni piknik. Zato vas prosim, zapomnite si PRVO NEDELJO V SEPTEMBRU ter se trdno odločite za obisk tega važnega piknika za našo zvezo.
Piknik se bo vršil ob vsakem vremenu, naj sije sonce ali če bo dežilo. Prirejeno je vse na prostoru, da se bomo pošteno in neprisiljeno zabavali v vseh
VESTI
(Nadaljevanje a 1. strani.) ki. Tudi to neradi slišijo, da so na primer zavzeli Belgrad Rusi
nažd ima svoje pomagače mea javnimi in skritimi pi
člani in pomagači konnutfSncnih strank v tistih deželah.1 munistične stranke fn sovjetski vohuni dobivajo in izpo-njujejo samo in izključno le povelja iz Moskve. Če kdaj kaj store po naročilu domače vlade jim to služi za kritje, in plašč pod katerim bi še dalje mogli ostati v službi svoje domače državne uprave in tam delati za sovjete. Važno pa je to, da se noben komunist ne čuti odgovornim nik&mur drugemu kakor Moskvi.
Kolikor je močna komunistična stranka v kaki državi, toliko veljave ima tam kominforma in Sovjetska vlada.
Smoter vse moskovske politike pa je, da bi se po komunistični stranki lahko vtikala v vsako državo in komandirala vesm narodom. Tega komunisti ne prikrivajo, javno so napisih in podpisali.
Kljub temu so komunisti predrzni in nesramni, istočasno napadajo druge, češ, da se vtikajo v notranje zadeve svojih sosedov ali drugih narodov in držav. Posebno je Amerika stalen predmet teh napadov v sovjetskem in satelitskem časopisju. Ameriko dolže, da hoče osvojiti vpliv preko Evrope, ker ji posoja denar in blago za obnovo po vojni. Seveda postane vsak, ki je dolžan, ki najame posojilo, v neki meri odvisen od tistega, ki mu je posojilo dal. To že. Ta odvisnost je pogodbena, prostovoljna, v korist države in naroda, urejena z mednarodnimi pogodbami in sploh nima nič skupnega s takozvanim vtikanjem v notranje zadeve druge države. Amerika pusti državo, njeno vlado in narod pri miru, samo da izpolnjujejo pogodbene obveznosti — Komunistom je že to “vmešavanje.” —
Najbolj pa kriče komunisti proti takemu “vmešavanju”
Amerike v korist drugim narodom, kakor je to slučaj v Grčiji. Kakor vsak dobro ve, Amerika tudi te politike v Grčiji ni sama začela, ampak jo je prevzela od Angležev, ki komunističnega pritiska niso mogli vzdržati in je biia nevarnost, da komunisti v Grčiji zmagajo in ogrožajo vso prednjo Azijo in vzhodni del Sredozemskega morja. Zato je Amerika tam res prevzela in dela resnično politiko vmešavanja v korist svobode in neodvisnosti grškega naroda in države, ker bi jih bili sicer oba že davno pohrustali boljševiki in spravili v vsaj tako odvisnost kakršno zahtevajo od Tita.
Ali torej v takih slučajih Amerika prav ravna? Kdaj je vmešavanje v zadeve drugega naroda in države primerno in potrebno?
Pokažimo na primeru iz zasebnega življenja. Navadno se sosed za soseda nima pravico brigati in so v njegove stvari vtikati. Naj bo sosed ali pa ne pa je. vsak dolžan storiti kar more, da prepreči v tuji hiši zločin ali drugo veliko zlo. Če vidiš, da se pri sosedovih kregajo, zapri okna. Če pa vidiš, da se sosed pripravlja, da pobije svojo družino, si dolžan storiti vse. da to preprečiš in nihče te ne bo kregal, da si soseda oviral v njegovi osebni svobodi, da bi se “vmešaval’ v razmere v njegovi lastni hiši.
Če so v kaki državi, razmere take. da ogrožajo mirno živHenje in napredovanje sosedov, če so take, da bistveno vse stranke komunistov po sve-šk^dujejo vsemu č'oveštvu, če predstavljajo vsaj veliko, očit- tu. Nekatere morda ne posebno no nevarnost aii pa tudi če so samo za njih lastne državljane rade, toda ukaz je ukaz. Neki tako zanič, da ljudje trpe več in huje kot?se od človeka sme, švicarski komunisti so mu dali in more pričakovati, če trpe proti vsaki naravni potrebi, če celo prav. Sedaj te ves komunike državljanom gode velike krivice, če pod svojo lastno via- stični svet zmerja, da so trockf-do ne morejo državljani dobiti človeka vrednega življenja, sti. Uradna komunistična stran-
ds se bo prepričal kot neverni Tomaž, da naš klub že 20 let obstoja in je
vsakim letom na boljši podla- a_^f.
•Aim
Cleveland, ). — Socialistični predsedniški tandidat Norman Thomas prsi o pristaših kandidata Henri a Wallaca: “Nekaterim ljudi m ne gre v glavo, da vodijo »j govo gibanje komunisti. Ti iudje ne bodo verjeli da gori, iokler se ne opečejo.”
Norma Th mas dobro pozna oboje, komui ste in njihovo taktiko vsidraa a v različnih organizacijah l gibanjih in take pojitiča neuravnovešene duše, kakrla privlači Wallace-vo gibanje. Seveda pozna tudi kandidata enrija in njegove
ry odklanja debato z njim (o čemer naši novopečeni “pro-gresivci” če in omenijo le
mistični vodja
-A XtB.i UL
jetija posegla močneje vmes.
Drugi razlog da drže jugoslovanski komunisti s Titom pa je ta, da slišijo samo njegov zvon. Tito ima v rokah vse iste in vse radijske postaje. Njegovi komunisti zvedo samo to, kar on hoče. Samo njegovo propagando slišijo.
Vodstvo komunistične stranke v Jugoslaviji je poskrbelo, da so iz vseh krajev Jugoslavije morali poslati na tisoče in tisoče brzo-javov, kjer komunisti zatrjujejo Titu zvestobo. Tudi priprave za kongres komunistične stranke, ki se je začel 21. julija so pokazale, da ima Tito strankin aparat popolnoma v rokah. Vsi delegati, ki jih je čez 2,000 so poslani na kongres z nalogo, da vpijejo živijo Titu in da obsodijo vse, ki so proti Titu.
V PRAGI. — Da drže jugoslovanski komunisti s Titom, je pokazal tudi sokolski izlet v Prago, ki je bil prav kmalu po Titovi obsodbi od strani drugih komunističnih strank. V sprevodu so jugoslovanski komunisti nosi. li Titovo sliko in vzklikali svojemu poglavarju, čeprav so vedeli, da se radi tega nanje jeze komunisti celega sveta.
RUSI ZAPUŠČAJO BELGRAD. — Razkol med Moskvo in Belgradom raste. Titovci ostro napadajo komuniste drugih dežel, da se tako branijo. Pri vsem tem pa so se varovali, da bi napadali Sovjetsko zvezo in Moskvo. Tito je še upal da se bo z Moskvo poravnal. Toda razkol raste in tako tudi pada upanje
(jVElU^P
AL PA NE
Saj vem, da ne bo prav, če vdenem v moje pripovedovanje tudi Cerklane. Nismo si bili na roke mi fantički, ker so bili Cerklančki masa poredni in prehudi za nas Meniševčke, ki smo bili bolj krotki in smo raje odnehali, če je bilo videti da smo v manjšem. Bili pa smo navezani na Cerknico in dokler si nismo postavili samostojne republike, smo bili pod Cerknico pri obeh gosposkah: cerkveni in posvetni. Puptili pa smo jim fronkarijo, krvavo rihto i žandarmarijo, s čemer mi nismo imeli časa ukvarjati se. Ob nedeljah je prišel v našo vas sluga iz Cerknice, ki nam je pod lipo po maši prečital vse uka2e, katere so naši gospodarji sproti prekleli, pa vendar lepo ubogali, da bi ne bilo zamere in kaj napek. O žegnanju smo pa dobili naposodo kakšnega gospoda iz Cerknice, ki nam je pomagal, da se je vse izvršilo dostojno in prav. Največkrat je prišel sam g. dekan France Kun. stelj, ki se je pripeljal v lepi kočiji in z dolgo vržinko v ustih.
Z g. dekanom si midva nisma bila nikoli prav na roke. Zameril se mi je bil neke nedelje, da
.	). Naj-
brfe se tffinfa ga ne bi stari socialist posadil na kahlico z njegovimi ?o*podarskimi, socialnimi in političnimi nazori vred.
Radovem sem, kako sp primejo Thomasove besede tistih naših progresivcev, ki so nekoč v njem videti preroka, dočim so imeli za politike Wallaceve ba ža zgolj pomilovalen nasmešek? Ce jih že ne peče njihova socialistična vest, z rdečico sramu jim gotovo tli prizanešeno.
., Peter Kopriva.
IZ SLOVENIJE
in ga podarili Titu ali da so rus- je Jugoslarija dejansko zadnja ke in bolgarske divizije prodira- j leta redili in oblačila. V leto-le v Vojvodino in od tam proti šnjem pro ačunu Titove vlade je zapadu. Nikjer v resnici niso ju- \ za Albanci 3 bilijone dinarjev, goslovanski partizani sami niče- j Pa so se rfcvno ti najbolj zaleteli
ka v Švici te je izjavila proti Titu. Najbo j so se zaleteli proti njemu najpližji sosedi. Albance
sar opravili. V Sloveniji so bili v začetku leta 1945 popolnoma na tleh. Zrastli so le po zmagah Rusov in drugih zaveznikov. To je nekaj, kar jugoslovanski komunisti ne marajo slišati. Tito hoče imeti sam vse zasluge. Sedaj je zvedel od drugih komunistov, da je v teh stvareh lažnivec. Zvedel je to, kar smo mi vedno
proti Titovim prijateljem. Jugoslovanske komuniste so iz Alba-nie celo izgnali. Tudi z Madžari je spor zelo oster. Nekaj Madžarov j<- celo zbežalo iz Jugoslavije v strahu, da jih Tito da zapreti. Tako je zbežal Titov poslanec, zastopnik komunisti-čnih Madžarov v belgrajskem parlamentu Lajoš Dadas. Mad-
vedeli. Zakaj Tito o tem tako la- žari so utdi razpustili "demokrat-
že? Ker se s tem drži pred ljudstvom v nekaki slavi. Toliko laže o tem, da včasih celo tuji žur-nalisti začenjo verjeti v take samohvale. Njegovih baharij in povzdigovanj samega sebe so sedaj siti vsi komunisti. Zato so mu dali priimek lažnivec.
VSI PROTI. — Na ukaz iz Moskve so se izrekle proti Titu
•sko federacijo Slovanov” Ogrskem. Tu je bila komunistična organizacija Slovanov na Ogrskem.
DOMA DRŽI TITO VAJETI TRDNO. — čeprav so komunisti vsega sveta proti njemu, vendar doma f ito in njegovi krepko drže vajeti v rokah. Doslej so bili vsi po-kusi zunanjih komunistov brezuspešni, ko so poskušali dvigniti
na poravnavo. Poročila pravijo, dr rislrCTIKTm-nJiHWuir ne zapuščajo Belgrad.
goricami, Gorenjska se ponaša z Brelzjami, kjer kraljuje Kraljica in Mati naša — Marija, z Bledom, ki je podoba raja, in slapom Savice; Savinjska dolina ima zlato rožo — hmelj, Prlekija slovi po vinu daleč po
SStfZLn
FILMSKI TEDEN NA ČEŠKEM. — V Marijinih Lažnih na češkem je bil sredi julija filmski festival 22 narodov. Kazali so razne filme. Vmes je bil jugoslovanski, ki proslavlja Tita. Komunistični odbor je zahteval, da se tega filma ne kaže več, ker proslavlja krivoverca Tita. Na to se je jugoslovanska delegacija odstranila in v protest proti temu ponižanju odšla. Tudi ta dogodek kaže, da razkol raste. Vsi komunisti sveta morajo na ukaz iE Moskve nastopati proti Titu, tž, pa se po svoje brani.
KAJ BO ŠE MOGEL BRATI JUGOSLOVAN? — že doslej je smel človek v Jugoslaviji brati samo, kar je tiskala komunistična država ali pa kar je prišlo iz drugih komunističnih držav. Sedaj bo tudi to nehalo. Tako je že bilo prepovedano v Titovini poročilo komunističnega informacijskega urada, ker je pisalo proti Titu. Tega pohujšanja ne sme brati jugoslovanski komunist. Tudi moskovski galvni list Prav da je bil javno obsojen v Belgrade ker vztrajno Tita napada.
KAK9-D0LG0? — Kako dolgo bo trajal ta boj med komunisti? Ali se bodo poravnali? Ves svet si stavlja to vprašanje, pa mhče ne ve odgovora. Toda sodeč po razmerah, kot so sedaj, ko to pišem, izgleda, da ne pride do poravnave. Nastalo bo novo vprašanje, kako dolgo bo mogel Tito držati svoje ljudi na svoj* strani. Tudi doma se bodo proti volku Titu pojavili s pomočjo Moskve volkovi, ki ga bodo skušali raztrgati. Kako se more zločinec trajno zanesti na zločince?
Slovenske gorke
irtuat pohiti
nikoli tega. Kaj vem, kako je prišlo, da sem šel v Cerknico k maši, če smo imeli pa doma dve vsako nedeljo. No, takrat sem šel v Cerknico in ustavil sem se bolj zadej blizu vrat. Spredaj, blizu oltarja, si nisem upal, ker sem vedel, da so zbrani tam domači fantički, ki bi me gotovo oščipali in oeuvali, če bi med nje zašel. Ostal sem radi tega bolj zadej med možaki, kjer sem se prav varnega počuti in tudi vedel, da bom prej iz cerkve, pred-no me najdejo fantički.
Pa komaj se je začela sv. maša, ko me neka nevidna sila, to se pravi: roka, pograbi za levo uho in me vleče naprej. Nisem se mogel ozreti, da bi spoznal sovražnika, ker roka je bila močna' in ni popustila, šla sva tudi tako hitro, da ni bilo časa, da bi ga bil brcnil v šinek, ali mu kako drugače pokazal, da se ne strinjam s takim postopanjem. Vpiti ali tuliti pa tudi ni kazalo na svetem kraju, čeprav se mi je zdelo, da bom ob glavo, ali vsaj ob uho. Ko sva tako pridefilira-la že dokaj spredaj, je roka odnehala, da sem dobil priliko pogledati nazaj, da bi videl, kdo si je upal položiti roko na me, ki nisem na vsem božjem svetu nikomer kaj žalega storil. Pogledam nazaj in vi^im, da je bil g. dekan tisti, ki me je bil “pomaknil višje’ in ki je tedaj že vlekel nekoga drugega naprej. Sram me je bilo, da nikoli tega, ker sem č
kljub državnim mejam v-Slovenske gorice, ki se razprostirajo med Kozjakom in Prlekijo, katera nam je dala prvega slovenskega kardinala Jakoba Mi-sia, in sedaj že pokojnega slovenskega narodnega voditelja in državnika dr. A. Korošca.
Mične so SJovenske gorice. Če gledaš nanje s Pohorja, se ti zdi, kakor da so valovi nekdanjega Panonskega morja obstali v lahnem valovanju in se spremenili v položne griče in holmiče, ki so posajeni z vinsko trto in na katerih se blešče cerkvice.
(Nekaj edinstvenega so kraji v Slovenskih goricah. Nosijo i-mena svetnikov, katerim se verni prebivalci že stoletja in stoletja zatekajo v borbi za obstanek. Nedaleč od Maribora, na lepi razgledni točki, te pozdravlja Sv. Urban, ki pošilja pozdrave soimenjaku — Sv. Urbanu pri Ptliju. Sv. Urban je zelo v časteh, šaj poje narodna pesem:
* “Preljubi sveti Urban,
Ti dragi naš mejaš,
V Goricah ti kraljuješ In sladko grozdje daš.”
Ob severni meji, ob Pesnici sta si sosedi Spodnja in Zgornja sveta Kunigunda, njima dela tik ob državni meji družbo zal junak na konju—Sv. Jurij oi Pesilici. Sosed mu je St. Hjj, ki velja že od nekdaj za slovenske Termopile, kjer si je zemlje lačni nemški sosed ob živi narodni zavesti prebivalcev po-lomli zobe. “Suedmarka” in “Schulverein” sta imeni, ki vsakega St. Iljčana zbodeta v srce; protestantovska molilnica, ki je služila nemškim kolonistom, pa spominja na črne na
gospod tehant
obnašanja v cerkvi. Pretipal sem
uho, če je še tam, kjer sem ga smel zjutraj. Vse zdravo, čeprav me je močno skelelo. Stisnil sem se med nekaj možakov, da nisem prišel preblizu fantičkov ter potem vso mašo premišljal o strašni krivici, ki se mi je zgodila. Hudo mi je bilo, ker sem vedel, da se ne bom mogel maščevati nad roko, ki me je mikastila po cerkvi. Sklenil pa sem, da ne bom šel nikoli več v tisto cerkev, pa če me še tako prosijo.
Dekan Kunstelj je bil sploh zelo poreden, kadar je ustrahoval mlade nagajivce. Kadar je imet pridigo in je na prižnici opazil nemir med mlado svojatjo tam pred oltarjem, se je rado primerilo, da je pograbil za knjigo, iz katere je bral evangelij in jo je treščil med paglavce, če je zadela, je bolelo, ker gospod je imel močno roko.	*
Drugače je bi! pa silno dober gospod in Cerklani so ga imeli radi. Kar jaz pomnim, je bil t,am. V župnišču ni imel pa nobene besede, kakor so mi pravili. Tam je bil gospodar hlapec Jože, katerega beseda je morala veljati, če ne je razgrajal, da je vse v krej letelo, če je Jože rekel da bodo drugi dan orali, ali opravljali to ali ono delo in je gospod dekan mislil drugače, je bil ogenj v strehi. Jože se je par-krat prikršendušil in gospod so takoj na vso moč hiteli: “Dobro, Jože, dobro, kakor misliš, da je prav.’
In o tem gospodu dekanu, ki že davno dekani gori pri Stvarniku, bi rad eno zapisal, če mi ne bo šteto v napek. Samo zastran tiste zamere naj mi bo dovoljeno, da bom potem odpu-
lila Sv. Marjeta in Sv. Bolfenk. Blizu gradu Hrastovec, ki ga je naš koroški rojak, 3odnik dr.
r Lepa je zemlja slovenska — komunistične kristal a božje roke vzet. Vsa-vernike v Jigoslaviji preti kri- ka pokrajina ima svoje poseb-j^ald Ilovnik, ovekovečil v po-vovercu nji: vere - Titu. Ta nosti. Naša Koroška številna' vestj ..Crni križ pri Hrastov-zvestoba je precej razumljiva, jezera, (Notranjska podzemske cu>” je *rg sv. Lenart, kjer je Tito ima v nkah vojaštvo in po- jame 8 čudovitimi kapniki, Do-	sodnije in davkarije. Pro-
lfcijo, kako naj se kdo upre? lenjska slovi po zidanicah med|	(Dalje o» 3. itrtni)
klepe vsenemških junkerjev in tisto parado po cerkniški , Fricev. Ob Pesnici sta se nase- far™ cerkvi. Saj ne bom pove- j ‘ dal nič napačnega, ampak mo to, kako je dobri g. eno zagodel cerkniški posvetni gosposki, ki ga je mislila učiti paragrafov.
Torej o tem se bomo pogovorili jutri, če vam je prav tako.
iireaimrž DOROVUTA. AUGUST 11. 1548
FR. JAKLIČ:
Peklena svoboda
PovMt o ljubljanski in ižanski revoluciji leto 1848
O vaem tem so razpravljali, ral dopovedati, da se je tisti go. toda naši znanci se niso razbur- 'spod antikrist že odpeljal. Le jali. Medtem, ko ao se ozirali 'obotavljaje so se umikali iz ve-ljudje na Dunajsko cesto, od 'že, sicer pa v dvomu, da bi jo koder so prihajali vedno novi bil antikrist že potegnil.
kurirji i novicami so imeli naži znanci uprte oči v Maličevo vežo.
“Kje je antikrist?’’
Naži znanci so kmalu dobili več somišljenikov, ki so vsi slišali o antikristu, na lastne oči videli, kako je prenoril ljudi, ki ga pa vendar niso videli, čeprav bi ga radi spoznali in imeli njegov denar.
“Kje je?"
“Kar noter udarimo, pa ga nam morajo pokazati!’’ je dejal Tone in se pognal naprej.
“Kar za menoj!’’
Gruča je napolnila vežo, da so bili Maličevi uslužbenci kar presenečeni, ker si takih gostov niso želeli in jih niso pričakovali.
Veliki natakar je stopil prednje in zavpil:
“Pri nas so vse mize pogrnjene. Jeiuža ne točimo!"
“Kdo bo cedil za njimi,” je vpila dekla, ki je morala pometati in pomivati. “ Ven jih dajte 1"
“Za denar nam morate postreči!” se je slišalo iz gruče.
Šundranje v veži je privabilo sobarice iz nadstropij, velikega hlapca iz hleva, kuhinjsko oso-bje je nastopilo, da bi zastavilo pot.
Tone Krivanoga, ki je bil na čelu gruče, je pa dejal:
“Saj se ne bomo! Tudi v vašo gostilno ne gremo! Ampak, to nam povejte, kje je tisti antikrist z Dunaja ali odkod je prišel."
Maličevi niso vedeli, če so
“Pa menda ni bil Malič tako neumen, da bi ga bil spustil z denarjem naprej!’’ je modroval kesneje Krivanoga in zmerjal sebe: “O, batina zanikrna! Antikrista si zaspal! Do smrti se boš mpral kesati.”
Iz premišljevanj ga je zdramil klic:
“Konstitution! Frajost!’’ Tedaj se je okrenii k Janezu in mu je dejal:
“Sedaj pa že vem, kaj je tol Frajost! To je nekaj 1 Konj — ti—tu—ci—cjon! To je pa trikrat nič. Tako ti povem, pa dobro si zapomni!”
Slabe volje je bil tedaj Tone Krivanoga.
Tretje poglavje.
Hej Slovani . . .
Prvi dan svobode v beli Ljub1 ljani se je nagibal ' h koncu. Zmešnjava, ki je bila nenadno nastala v mestu radi izrednega sporočila neznanega popotnika, je ponehavala. Govorniki so postajali hripavi in mladina, ki je zlasti prekipevala od navdušenja, se je bila že naveličala kričati: “Konstitution! Svoboda! Frajost!”
“Kaj pa je to?”
Tako so se začeli izpraševati ljudje najprej samega sebe, potem prijatelje, znance — in so čakali pojasnila vlade.
‘Vsi smo bratje! Vsi smo gospodje! Vsi smo enaki Frajost za vse!”
“Kakor je bilo na Francoskem ! Potem so pa glave sekali ljudem!”
Tako so si šepetali
S. P. D. SV. MOHORJA
Ustanovljen* >1. decembra 1031
©
CHICAGO, ILL.
mkorportrua 11 otto-bniM
Re-lnlorporinna I. smrti INI
Odbor u leto 1948t Predsednik: Mn Mlakar. 10» W. nad plač*
Podpredsednik: Prank Peklavee, SMS 0o. Sl* Ot. Clean. M
Tajnik: les. I. Kobal 3113 W. 33rd Street
Blagajnik: Joe. Oblak. Jr. 1840 W. 33nd Place
Zapisnikarica: Anna Zobal 3060 W. Coulter Street
Duhovni vodja: Ker. Leonard Borottn, O. P. M. 1863 W. 22aJ Place
Nadzorniki: John Dene. 3730 Arthlngton Ave. - Karati«, nshman.
2338 So. Wolcott Ave. - hank Dolenc. 206« W. 3Jrd St.
Porotni odbor: Matk Hajdinjak; 3017 W. 21st Place - tee Madia
101» W. 3ted Place - Pauline Oibolt, 3030 W. Oenmk ad. -
Ana Zorke, UM W. 31st Place
Dndfcena sdravnlka: Dr. Joe. I Crskh. 1001 W. Csnuk Read In
Dr. P. T GrllL I860 W. Cermak Road Vratar: Frank Roblek. 1033 W. 32nd Place Uradno Olastlo: "Aaierflka Domovina*
Seje se vrtijo vsako drugo soboto v mesecu ob 8. uri neCer v cerkveni dvorani 8v. Štefana na 22nd Hace In Wolcott Art.,
Družba sprejema v svojo srede molke ln ženska od 6 do 46. leta stsroeti. Pristop v Družbo Je prost. Za natančno pojasnita Slede Družbe ln njenega poslovanja se obrnite na Družbenega tajnika ali predsednika.
To Je isvanredna ugodnost sa vsakega katollikega Solvraca v chl-cagl. Rojaki, pristopajte v to domaio Družbo!
četrte redne konvencije Slovenske moške zveze, ki se j« vršila v Barbertonu, O., dne 1. maja 1948, v cerkveni dvorani župnije Presvetega Srca Jezusovega
Popoldanska seja
Konvenčni predsednik August F. Svetek otvori sejo ob 1:30 popoldne. Zapisnikar či-ta imela gl. odbornikov in delegatov, ki so vsi navzoči.
Br. A. Rudman kot predsednik odbora za brzojave poroča, da se je poslalo pozdrave s konvencije županu Barberto-na, Theodoru L. Parker, potem častnemu predsedniku Fred U-dovichu, dalje Frank
boru. Ta odbor po kratkem razmotrtvanju določi: konvenčni zapisnikar ima od zapisnika 88.00, predsednik 83.00, konvenčna podpredsednika po 82.00 vsak, kar pa vsi odklonijo razen zapisnikarja.
Se. preide na razpravo pravil, katera čita Česnik točko za točko; Ustava in pravila. Točke 1, 2, 3 in 4 ostanejo kot so. Pri točki 5 predlaga Sever, da
v toliko, da se glasi mesto maja “tri mesece pred konvencijo.”’ Točke 6, 7 in 8 ostanejo kot so.
K točki 9 se doda še “ter direktor atletike.” Česnik predlaga, da se pravila sprejmejo in stopijo v veljavo l.julija.o-ziroma na 1. glavni seji po konvenciji. Sprejeto.
Točke pravil 10, 11, 12, 13 in 14 sprejete kot so sedaj.
člen 3. Izredna konvencija, vse točke sprejete kot dosedaj. Ravno tako tudi člen 4, sprejete vse točke kot dosedaj: — Prav tako tudi člen 6 vse točke..
člen 5. Glavni predsednik se spremeni v toliko, da se glasi: Podpisuje z gl. tajnikom in blagajnikom vse čeke, ki se glase na pogrebne stroške, — ne pa kot dosedaj na smrtnin-sko podporo. Vse druge točke v členu 5 in 6 sprejete kot dosedaj.
Člen 7 ostane kot je. člen 8. Pravice članstva, se spremeni po priporočilu odbora in priporočilu zapisnikarja, ki jih je podal zapisnikar Grdina po kompromisu obeh odobri in se sprejme po sledečem: .Vsak, ki pristopi v SMZ v starosti od 16 do 46 leta, je upravičen prvo leto do 826.00, drugo leto 850.00 za tri leta, 876.00 za 4 leta za 8100.00. Asesment za te je 25c mesečno.
Od 46 do 55 leta staosti pa so upravičeni prvo leto 825.00, drugo leto 830.00, tretje leto 875,00, četrto leto pa 8100.00. Asesment za te je 35c meseč-V starosti od 55 do 66 leta pa dobijo v slučaju smrti e-no četrtino od te vsote po enakem redu kot že gori označeno. To velja za te, ki so pristopili po 1. juliju 1948.
Člani, ki pristopijo med 16 in 35 leti starosti, so upraviče
nik konvencije pregleda in o- ga, kakor je melodija teh zvo-
dobrl gl. odbor na seji meseca julija, nakar se ga objavi v javnosti.
Ker je konvenčni red izčrpan, se prečita še došlo brzojavko Mrs. Albine Novak, gl. predsednice Slovenske ženske zveze, ki čestita zborovalcem 4. redne konvencije Slovenske moške zveze in jim želi obilo uspeha, čestitka gl. predsednice SŽZ sprejeta z navdušenjem.
Volitev v glavni odbor. Izvoljeni so sledeči: Gl. predsednik Matt F. Intihar. Za I. glavnega podpredsednika so predlagani: Rudnjan, Česnik, Perko in Mačerol. Vsi razen Mačerola odklonijo. Za L gl. podpredsednika izvoljen Fr. Mačerol. D. glavnim podpredsednikom predlagan in sprejme Ivan German. Za glavnega tajnika soglasno izvoljen dosedanji gl. tajnik Vincent H. Lauter. Za gl. blagajnika je predlagan dosedanji blagajnik Joe Sega, ki pa odkloni, nakar je izvoljen za gl. blagajnika Anton Rudman.
Za nadzornike predlagani in izvoljeni: Chas Benevol, predsednik nadzornega odbora; I. nadzornik Nikola Klasan, II. nadzornik Tony Krampel. Finančni odbor: Frank Perko, predsednik; I. finančnik Jos. pftkur, n. finančnik Damijan Tomažin. Direktor atletike — Joseph E. Lnkežič.
Prihodnja konvencija se vrši v Clevelandu na St. Clair A-ve.
Na priporočilo br. Franka Mačerola, managerja atletike, se odobri za kegljaško tekmo 850.00.
Br. Damijan Tomažin povabi navzoče na praznovanje 10 letnice v Clevelandu. Delegacija se zahvali župniku Rev. Matiji Jagru za dvorano, katero je dal na razpolago za to
nov. Zdi se, da svetniki in svetnice, katerim so cerkvice posvečene, in katerih ime nosijo ti kraji, same pojo čast in slavo sveti Trojici in nebeški Kraljici. Tako je bilo nkedaj — nemški nacisti so ob okupaciji pobrali zvonove tudi tukaj.
In ljudje, ki bivajo pod okriljem teh svetnikov? Ne, niso svetniki. Ljudje so iz mesa in krvi kakor drugod, preprosti, verni in delavni. Radi pa so veseli. Moli in delaj je njih pravilo. Gostoljubnost je tod doma. Pogostijo če z takozvanimi gibanicami in vinom; če tega ni, pa vsaj s kruhom in jabolčnikom. Radi pojo. V pesem iz-lijej« svoja čustva ob veselih in žalostnih dneh.
Sedaj je v Slovenskih goricah veselo. Delo je v glavnem opravljeno. Iz golzdov, kjer grabijo steljo, doni vesel smeh. Nad zoranimi in posejanimi polji 'vhreščijo vrane. Ob zidanicah in vinskih kleteh pa je skoraj svečano. Gospodar hodi o-krog. Lica mu žare v tihem zadovoljstvu. Ce greš sedaj — pred Martinovim — mimo kleti, postoj in prisluhni. Slišal boš tih šepet. Morda se sodi, veliki in majhni, pogovarjajo med seboj. V nos ti bo udaril prijeten vonj. — Mošt vre . . . za vino. (Okrim.)
------o------
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in mamke.
DELO DOBIJO
Auto Body and Repair Man
stalno delo Izvrstna prilika za dober zaslužek Vprašajte za Service Manager
Newman Pontiac
11628 Euclid Ave.
Veliki hlapec, ki je bil tudi slišal že prej o antikristu, se je pa zagrohotal in dejal:
“Vam diši denar. Hahaha!” "Kaj tebi smrdi, duša konjska!”
“Ste prekesno vstali. Antikrist se je odpeljal s trjaško pošto!”
“Hahaha!”
“Nalagali nas pa ne boste. Nismo tako neumni!”
Sam gospod Malič jim je mo-
Kadar potrebujete zavarovalnino
proti ognju, viharju, sa avtomobile, Upe Itd. ae lahko ln anealjlvo obrnete na
L Petrich - IV1874
10041 KILDIXK AVB.
SEDMAK
Moving & Storage
/
ALSO
LIGHT EXPRESSING
1024 E. 1T4 8L KB 8588
ma
ONEM DAY
*TU£ VITAMIN won YOUR IUV WORD
Mnpvw md «aMwr* 1* *
sir ass;vs
rtra rtt urtirart k »mm irt«
sssssss
•UAIANTM Vrar mmmr UAKjMr •TJa* 0»4A« temS **
spoštovali stare postave.
“Tako ne bo prav! Kam pa pridemo, če bomo vsi enaki? Kako moremo biti vsi enaki? Ali moreta biti baronovka in krščenica obe enaki? Kje je pamet?”
Tisti, ki so bili “od stanu”, stari Kranjci, premožni patri-otje, višji uradniki, so se zbirali v Kazini in so razpravljali polni skrbi o dogodkih, ki so se izvršili na Dunaju in ob katerih je odmevala tudi Ljublja-i.
“Konstitution! Frajost!” “Kaj pravi vladar?”
To bi bili radi vedeli. Domorodci, čreda brez pastirja, so se zbirali v svojih gostilnicah. Kramljali so pri cvičku, ocenjevali dnevne dogodke in netili navdušenje, ki ga je v njih srcih užgal klic mlade svobode.
“Svoboda! Konstitution!” Zvenele so polne čase v pozdrav mladi svobodi in “usta, ki niso bila več zavezana,” so dajala duška občutkom, ki so jih navdajali. Na polne prsi so razglašali hrepenenje in želje, ki so doslej ždele v njihovih srcih. Domorodna misel je dobivala vidne oblike.
"Svoboda je naša! Slovenci smo! Živio!”
“Konstitution! Živio!”
“Kaj pa Bleiweis pravi?” Geslo tistega dne še ni bilo prav utrjeno. Mladina, predvsem iz liceja in gimnazije, rokodelski pomočniki, trgovski vajenci in ljudje brez pravega opravila so pa vse popoldne in proti večeru oživljali trge in ceste.
Študnetje so se pozdravljali: “Konstitution 1 Živio!”
“Gaudeamus,” se je razlegal pa ulicah in trgih.
Vzklikanja ni bilo nč konca ne kraja. Študentje, ki so dr-!žali z domorodci, so vpili: “Ži-jvio!” Sicer je pa prevladoval 'običajni “Vivat!” — tudi “Hoch!” je bilo slišati. Dan svobode je bil, zato je delal vsak, kar je hotel, in pozdravljal svobodo, kakor je znal.
movine, ki je uradno glasilo Slovenske moške zveze.
Odbor za pritožbe nima kaj poročati.
Odbor za odškodnino in plače. Poroča Anton Krampel, da je ta odbor določil 7 dolarjev dnevnice in 3 dolarje za vožnjo tem, ki so oddaljeni, o-nim ki so v bližini, pa nič. Br. Brancelj se ne strinja s tem; pravi, da je teh 87.00 premalo, naj bi bilo 810.00, ker so nekateri na zgubi, ker so morali pustiti delo. Brat Piškur pravi, da je to res, ampak naj ostane, kot priporoča odbor; dajmo pa kaj storiti za orga-
vedno imenuje nepristranska in nespremenljiva ali priklop-Ijiva Slovenska Moška Zveza” pravi, da je to besedilo brez pomena, ker je že prej vse povedano v točki, da lahko pristopi k SMZ neglede kakšnega prepričanja je. Predlog podpiran in sprejet z nadvetretjin-sko večino, kot zahteva ustava SMZ.
Razprava, da-li se sprejme tudi druge narodnosti v SMZ. Po krajši razpravi je sprejeto, da to, kar je že povedano; da
mesto, da se glasi smrtninska podpora, na “pogrebne stroške.”’
Konvenčni predsednik se zahvali vsem zborovalcem, glavnemu odboru in delegatom za
vsak Slovan lahko postane ali 200 dolarjev, kakor je pla-član SMZ, ne pa da se spreje- čeval asesment in ni treba čakati, da je v odraslem oddelku
ma kake druge narodnosti. —
nizacijo. S tem se strinja tudi Naj ostane le Slovenska. Toč-br. Rožanc in tudi drugi. Spre- ka 6. in 7. sprejeti kejt dosedaj.
jeto, da so dnevnice po 87.00.
Brat Česnik je mnenja, da ta odbor določi tudi plačo celokupnemu konvenčnemu .od-
pravila, točka 3 se spremeni v toliko: “3 mesece pred konvencijo morajo biti delegati iz-
Člen 9, 10, 11 in 12 sprejeti tako lepo zadržanje in za razprave, ki so bile res .zelo dobre, mirne in bodo veliko koristile napredku SMZ.
John Rožanc predlaga, da se konvenčni odbori zdaj razpuste. Sprejeto. Nakar kon-verični predsednik zaključi 4. redno konvencijo SMZ ob 5.30. August F. Svetek, konvenčni predsednik. Jože Grdiifh, zapisnikar.
Odobreno s popravili, 2. avgusta 1948.
August F. Svetek, konvenčni predsednik.
kot čitani. členu 13 se doda v toliko, da člani plačujejo 25 centov in 35 centov ali 50 centov asesmenta mesečno.
Mladinski oddelek. Posmrtnina se plačuje kakor dosedaj v pravilih po lestvici in starosti, ki je označena. Tem, ki prestopijo iz mladinskega oddelka v odrasli, se plača smrt-nina v slučaju smrti takoj 100
polna štiri leta kot za ostale. V mladniski oddelek se sprejema fante od 1 do 16 leta.
Plače uradnikov ostanejo kot dosedaj. Pravila stopijo v
voljeni.” Točka 5 se spremeni veljavo 1. julija 1948. Zapis-
mromr
Naprodaj zidan bungalow, 9 sob, 2 kopalnici, 3 vhodi. Vse v prvovrstnem stanju, Mestne udobnosti, dvojna garaža, dvigajoča vrata. Za informacije pokličite EV-0436.	—(159)
LYNDHURST
Income Brick Bugalow 9 rooms, 2 baths, 3 entrances A-l condition— City conveniences, 2 car garage — overhead doors EV 0436.	—(159)
SLOVENSKE GORICE
(Nadaljevanje z 2. strani.) ti jugovzhodu nas pozdravlja devica Sv. Barbara, priprošnji-ca za zadnjo uro. Od tod je ! krasen razgled po Dravskem polju. Okrog Sv. Lenarta so se strnili kakor v svetniško občestvo: Sv. Rupert, Sv. Jurij, Sv. Jakob, Sv. Anton in Sv. Benedikt. Nad Sv. Benediktom so se utaborili Sv. Trije kralji, ki se ponašajo s prostorno, naravnost veličastno gotsko cerkvijo iz 16. stoletja. Tu je bilo torišče nad vse delavnega, naravnost svetniškega dekana in mladinskega organizatorja Franca Sal. Gomilšeka, ki je bil oktobra 1943 zahrbtno umorjen kot begunec od Nemcev v Knežji vasi pri Dobrniču. Proti severu od tod stoji na naj višji točki Marija Snežna, malo*bližje pa sv. Ana. Ce gremo proti Prlekiji, se bomo radi ustavili pri Negovi, kjer je mogočen grad, ki pa je postal leta 1937 delno žrtev požara. Središče Sloven-
Farma naprodaj
Naprodaj je farma 91 akrov, 7 sob hiša, hlev, kokošnjaki. Vse v dobrem stanju. Cena za farmo, pridelek in živino je 814,000. Nahaja se 8 milj južnovzhodno od Painesville, Ohio. Za pojasnila pokličite CE 0193 po 5 uri popoldne.	—(157)
Hiše naprodaj
Naprodaj je hiša za 2 družini in 1 za eno družino, vsaka družina 5 sob, vse v izvrstnem stanju; 3 garaže. Nahaja se na Edna Ave. Cena je 819.000. Za ogled se oglasite pri agentu P. P. Muliolis, 6606 Superior Ave.
(169)
Hiša naprodaj
Je za 2 družini, po 5 sob in recreation dvorana; tretje nadstropje je izgotovljeno. Prodaja jo lastnik. Za podrobnosti se zglasite na 9317 St. Clair Ave.
-(158)
Lepo zidana hiša naprodaj
V bližini E. 185. St., za 1 družino, 6 sob, sprejemna soba, jedilna kuhinja, 1 spalna soba spodaj, 2 spalni sobi žgorej in kopalnica, beneški zastori, storm doors, windows and screens, ga-skih goric pa je trg Sveta Tro- raža, vrt z nekaj sadnim dre-
Ostanhi flare ladje. — Štirje fantički kočijo ostanke teke stare ladje, najbrle skandinavskega izdelka, ki so biH naplavite ni jri zgodovinskem Fort tiifflin, Philadelphia ob priliki čiščenja tega pristanišča. Dobili so: vinske steklenko, kos ladjiucga tm-pa, kos debele verige in vrtno lopata. Lopa ta jjr izdelka iz leta 1600, kot so jih takrat iz
delovali. Posebni potapljači se bodo podali na ostanke razbite ladje.
dno Delaware reke, da bodo raziskavah
jica. Sredi trga kraljuje na višini ponosna romarska cerkev, ki ima tri stolpe.
Ob tihih večerih, ko sonce gre spat, zadone Vvonoti po vseh hribih, katerim se pridružijo še oni v dolinah. Ni lepše-
vjem, vse je v dobrem stanju in se lahko takoj vselite vanj. Za podrobnosti pokličite
Edward Kovač Realty
960 E. 185. St.
KE 5030
JII11I111II111II11II1III111111111IIIIIIIII11IM

Zjutraj Primož napreže ko- .dijo medanske gliste, kakšni so leselj, volička priveže odzad, zabrežki brusi. Pa Nežiko si počaka, da se Nežika pošteno |naj ogledajo. Je kaj prida ta-usede in posluša, kaj še naro-.kihle rožič v Kranju? čajo oče.	Nobene.
‘‘Pod ceno ga ni treba dati. | “Alabolt, Nežika, lepo pa je Tako na koncu nismo. Visoko v mestu, kaj?” se razgleduje ga pa tudi ne drži. Naredi, da 'Primož. ‘‘Vse dobiš, da imaš bo prav.”	le denar.”
Primož komaj čaka, da konj | Zdaj stojita pred urarjem, potegne. Da bosta le z Nežiko |Na baržunu so razloženi prsta-Ko bi vedela, kaj Pri- ni, uhani, verižice, obeski, zlate
Nežika ogleduje roko. okrog čebelnjaka, ko je Pri- kar svojo tišči.
sama. mož kani.
Počasi klampa konj. Hitro ne sme, da se volič preveč ne utrudi. Primož mora kar naprej napenjati vajeti.
Počasi gre, pa je cerkev v Naklem že mimo. Ko je Nežika tako zgovorna. Kar naprej klepetiči.
Primož je tako srečen, da bi čez kranjsko polje najraje vriskal.
Kdo pa ima takega dekleta, kakor je Mrkovčeva Nežika?
Nobeden.
Gostilna pri Kroni.
Na, pa je mesto. Koleselj ropota po tlakovani cesti. Nežika se razgleduje.
“Kar prehitro sva prišla,” vzdihne, ko Primož sprega pri Peterčku.
“Bova pa po mestu dlje hodila. Danes je najin dan.”
Primož je dobre volje. Najprej gresta z voličem na sejmišče. Blaga ni veliko. Ba-lantova žival pa čedna.
“Lahko bova prodala. Pravšen čas sva prignala.”
Dva-kupca sta bila prenizka, ge n; videla, sn udarili. Deset 1
in srebrne svetinjice, ure in le-potičje, da je Nežika kar zmedena.
“Jej, kako je lepo!”
“Ti je všeč?” se smeji Primož in se razgleduje po cenah. No, prstani še niso tako dragi. Primož je mislil, da so dražji. Kako se ti šment sveti!
“To je samo za mestjane, ki imajo denarja kot toče,” je skoraj hudo Nežiki.
“Misliš?” se nasmiha Primož.
“Poglej prstan, ki ima tako lepo rdeč kamen. Ah,” vzdihne Nežika in kar visi protf izložbi.
Primož gleda ceno.
“Notri stopiva,” se skorajži.
“Si neumen?” ne more verjeti Nežika.
“Če rečem.”
Kar potegne jo za seboj. Nežiki je nerodno. Prodajalci so prijazni, v steklenih omarah je zlatnine in srebrnine, da se Nežiki utrinja pred očmi.
S sten tiktakajo ure. Z vseh koncev. Lepe, da jih Nežika
“Nisem,” komaj dahne. “Toda preveč je zame.”
Potlej se Primož skloni prav k Nežiki.
“Zate ni nič preveč. Danes imava praznik.”
Še sta hodila po mestu in ogledovala izložbe, toda Nežika si ni poželela nobene stvari več. Prstan na roki je tako lep. Xakega nima nobena v.Zabre-zju. Komaj da učiteljica na Bregu.
Opoldne jesta Primož in Nežika pri Petrčku. Primož kar naroča.
Po južini pa še liter vina. Akrabolt, kako ti Balantov sedi za mizo! Kakor da je on oštir. “Pij, Nežika, najin dan je." Nežika je rdeča v obraz. Kako se ji črna obleka poda. Pa tudi vino jo je do dobra razgrelo.
Potlej Primož okomata konja. Da ne bodo oče rekli, kaj je počel do noči. In zdaj je ravno tako lepo sončno.
Šimel kar sam rine. Hiše lete, sodnija, gimnazija, še klan-ček in že sta na polju.
“Veš, naješ se pa mesta tudi,” pravi Nežika in gleda proti Joštu.
“Eno dopoldne ga imaš dovolj,” pritrdi Primož in popusti vajeti. Cesta čez polje je tako lepa.
Malo pred Bistrico Primož švrkne po konju.
“Nežika, ali me imaš tako rada kakor Tomaža?”
Primožu je vprašanje že dolgo na jeziku. Danes je tako lepa prilika, da se j,e znebil teže. Nežika dolgo molči.
“Kar Tomaža ni, te imam prav tako rada.”
Po Jurčkovem klancu Primož nič ne zavira. V diru sta na Bistrici.
Primožu je tako lepo pri srcu, da ne more povedati. Pre-kvata reč, kako ljubezen člove-
llr*™1
mož ustavil koleselj pred Mr-kovcem.
Koj so mu obstale oči na Ne-žikini roki.
“Pa je bila dobra kupčija kakor je videti.”
Nežiki je bilo nerodno.
Primožu pa nič.
‘iSaj sem ti rekel: manj barantačev, dobro za prodajalca.”
Zasmejal se je in udaril po konju.
Ta Primož 1 v
Čebele so v panjih in privadile so se. Lepo nanašajo; Fronc je čebelnjaka vesel.
Kar prijazno je pri Mrkov-ču, čeprav je samotno. Da Nežiki ni preveč dolgčas, pride Primož v vas, če je pa Fronc slabe volje, pa zavije k Grmaču na pomenek.
Vse kaže, da Fronc s poroko dolgo ne bo dolašal. Mu prav
Boštjan jo je že potegnil v Kovor. Fronc mu ni hotel braniti, mojster je pa pritiskal. Kaj bi fanta zadrževal? Se bo že postorilo. Kadar bo sila, bo pa Reza prišla v pomoč. In Primož je tudi obljubil.
Zdaj so pri Mrkovcu trije. Fronc, Nežika in Tonej. Pa Tonej ne bo dolgo.
Vojaščina.
In vendar gre. Fronc se preteguje kot črna živina, Še nikjer ni dneva, ko je že na nogah. Grmeč mu brani, fant pa
CARD TABLES
To >11 club, lodge, fraternity, grange, aoclety, or other organization presidents, secretaries, finance committees, reUef committees, trustees, or building committees; it will nay you to investigate the Cody Card Table Plan for raising $100 cash for your groups within 10 days as weU as receiving 24 modern card tables as a gift; local representative wffl call and explain plan in Cuyahoga, Geauga, Summit and Lake Counties any time; absolutely no obligation. .CaU or write for appointments or information, — CODY, 1792 E. 100, CLEVELAND 0, 0„ SW 3S14.
nič ne kaže.
Reza mora kmalu k Mrkovcu, da bo Fronc vedel, za koga dela. Nima prave volje. Vse drugače bi bilo, ko bi zvečer z Rezo sedela pri mizi in skupaj ugibala o delu.
Vendar je Grmač teh misli, da je bolje počakati. Naj obžaluje očeta, potlej pa pride po Rezo. Tako ne bo mogel nihče nič reči.
In Fronc bo potrepel. Saj čas v delu brž mine. Poletje bo hitro v kraju, preden bo stelja; doma, bo pa jesen tudi minila.
No, po Novem letu jih pa lahko okličejo.
(Dalje prihodnjič)
WANTED TO RENT 4*5*6 ROOMS
Apartment or house Adult family of 4 Best of care Will decorate Euclid preferred Please phone IV 4979
DUtt 111* lUieilrvllOiu vx--* t
sta Primož in Nežika koračila
mimo znamenja pod cerkvijo.
Kam pa zdaj? Ob soncu v gostilni ni prijazno. Nežika bi se rada razgledala po izložbah. Primožu je prav.
Pri Savniku Nežika nakupi blago! Primož ji utfflči še lepo židano ruto z rožami.
“Ne bom,” se brani Nežika.. “Ne bova se kregala,” je hud Primož. “Od Tomaža si jo tudi vzela.”
“Kaj se škoduješ,” se Nežika še na cesti šobi.
“Kar tiho mi bodi. Danes vse zate.”
M," rdi Primož. Boi ^
takle mestni betin misli
“Prosim, prosim,” o d p ira prodajalec izložbo. Sladko prijazen je, da ga Primož najraje česnil po zobeh.
“Nova ljubezen, kaj? Hi-hi-hi.”
“Prekvata glista,” vre v Primožu.
Potlej Nežika pomerja. Kar pravi je. Jej, kako je čeden! Kakor da je sonce v rdečem kamnu.
Primož plačuje. Ponosno, kakor da je njemu za dva stotaka kot za dinar.
I PAI.OMAR MOUNTAIN OBSERVATORY
ie zave.	_ Prodajalec se sladko prikla-
Primož hodi pokonci. Naj vi- njai toda Primož ga še k mari
nima.
Šele na cesti se Nežika prav zave.
“Primož, ali si ob pamet?'” “Si mar huda, ker sem kupil?
V BLAG SPOMIN
TRETJE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE SOPROGE IN DRAGE
matere
H';"
bafEEsmssi
Nova 3 centrn znamka bo dam v promet m dan 30. avgusta, ko bo otvorje-Na Palomar Mountain zvez-doslovm opazovalnica m gori Palomar v Califomiji. V tej opazovalnici bo postavljen največji teleskop m svetu.
-AND THE WORST E YET TO ČOHE -in najhujše šele pride
U te je ločila od nas dne 11. avgusta 1945.
Dragi soproga ih ljubljena mati, na Tvoj grob danea spomini hite, Počivaj mimo v hladnem grobu in prosi ljubega Boga sa nas.
Žalujoči ostali;
SOPROG in OTROCI. Cleveland, O. 11. avg. 19«.
ROMANJE
k MARIJI TOLAŽNICI v CAREY, OHIO 15. avgusta
POSEBNI VLAK N. Y. C.
Odhod iz Clevelanda:
7:00 A. M. (City Time)
Prihod v Carey:
9«) A. M. (E. S. T.)
Povratek iz Carey:
5:00 (E. S. T.)
Prihod v Cleveland:
9:00 P. M. (City Time)
i telefonsko številko N. Y. C. System—PRospect 5000
Obrnite se tudi na avtobusno podjetje
Informacije iščite pri:
Mrs. Mary Novak 3623 E. 82 St. Cleveland 5, Ohio
Mrs. Apolonija Kic 3558 E. 81 St. Cleveland 5, Ohio
v Chicagu
'	'!?■$•? '1 “ •	1 '	*: *	* *	'v./*'* .	-	,	-~	.
nazn n j »mo, da »prejema naročnino za naš list, kakor tudi za og ase: TISKOVNA DR. “EDINOST” v Chicagi, na na-slovu 1849 W. Cenyik Road.
laiy-yam porigajo tudi sestaviti na željo razne ogla. se, za ivSevto nastanila, itd. ter iste nam pošljejo za objavo
| ZA »OPRAVILA FENDERJEV, ogrodja in za barvanju avtomobilov.
SUPERIOR BODY & PAINT (0.
SMS ST. CLAIR AVENUE
PRANK CVELBAR, iaatnlk._
UŽITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kanovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
-ENGLISH-SLOVENI READER” _
kateremu je znižana cena O flfl in stane samo:	5 fciUW
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6113 St. Clair Ave. Cleveland, O.
OBLAK MOVER
se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA HE I7N. 1141 E. list St
You’ll find that summer salads Are what your family favor* When CREAMETTES Mataronl \ Works Its magic blend of flavor*!
?Afore J e!?ifer^W«
Za nagle, okusne pikniške solate ali vroča jedila
NAZNANILO IN ZAHVALA
S prežalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bog poklical v nebeške višave našega soproga in očeta
John 6. Fortuna
Blagi pokojni soprog in oče je bil doma iz Stehaje vasi, fara sv. Lovrenc ob Temenici, ob času smrti je bil star 67 let.
i Njegovo dušo smo izročili Bogu, ,truplo pa materi I zemlji dne 9. julija iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda pod vodstvom Frank Zakrajšek in sinovi.
' Prav lepa hvala č. g. kanoniku Omanu za opravlje-| no sv. mašozadušnico in za ganljiv tolažilni govor. Hvala čč. gg- Slapšaku in Prazniku za asistenco pri pogrebni sv. maši. Moja iskrena hvala vsem, ki so darovali za j sv. maše. Ravno tako hvala vsent, ki so poklonili toliko lepih vencev v zadnji pozdrav pokojnemu. Vsem Bog plačaj.
Moja naj lepša hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile na dan pogreba brezplačno. Hvala vsem, ki so blagega pokojnika prišli kropit, so molili za mir in pokoj j njegove duše, vsem, ki so se udeležili sv. maše in ga [ spremili do groba.
Hvala vsem ženam in vsem, ki so ga obiskovali v njegovi dolgi bolezni in mene tolažili. H|vala članom društva Naj sv. Imena in sv. Alojzija za molitve v cerkvi.
Hvala nosilcem krste. Hvala društvu Bled št. 20 SDZ in sv. Družine št. 207 iKSKJ iza naklonjenost in hitro izplačano smrtnino.
i Hvala Frank Zakrajškovemu pogrebnemu zavodu za vzorno vodstvo pogreba Mr. Louis Ferfolia za pro-store, ki jih je dal na razpolago in postrežbo. Hvala Ivanu Zormanu za zapdte žalostinke.
Ti, moj ljubljeni soprog m oče, počivaj mirno v ameriški zemlji. Lahka naj Ti bo gruda. Bog Ti daj večno plačilo za vse trpljenje, katerega si veliko prestal na zemlji. Saj sv. vera nas uči, da vidimo se nad zvezdami.
A1NA FORTUNA, soproga ANNA poroč. KREŠEVIC, v stari domovini pa ANGELA poroč. KAVKA, hčeri.
Maple Heights, O. 11. avg. 1948.