Ameriška Domov
7o,nga pavljc T”5"
Lf8'1
rook'i
N.y
mCAM IN Sf*K8?
11227
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
3L0WHN1AI«
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 22, 1971
STEV. LXXII — VOL. LXXII
Mehika je izgnala 5
sovjetskih diplomatov
Po sovjetskem diplomatu izbrani Mehikanci so se iz-vežbali za gverilo v Severni Koreji in po vrnitvi domov "act’d to organizirati v M'ehiki.
MEXICO CITY, Meh. — Pretekli ponedeljek so objavili, da so prijele oblasti 20 članov Revolucionarnega akcijskega giba-nja, katerega cilj naj bi bil vreči sedanjo vlado v Mehiki in jo nadomestiti s komunističnim režimom. V sredo je bil pozvan iz Moskve domov mehiški poslank, naslednji dan pa je bilo 5 °d 25 članov poslaništva ZSSR v Mehiki izgnanih.
Vlada predsednika Loisa E-cheverrie je čutila, kot trdijo v tukajšnjih vladnih krogih, da je treba nastopiti naglo in odločno v svarilo proti vsakemu tujemu vmešavanju v notranje zadeve
Mehike.
Zaseženi dokumenti kažejo, da je imela pri Revolucionarkam akcijskem gibanju svoje Prste Sovjetska zveza, čeprav so btli prijeti teroristi izvežbani v Severni Koreji v posebnem ta borišču za gverilce. Mehiške o-blasti imajo dokaze, da je eden °d izgnanih sovjetskih diploma-t°v pomagal financirati krvave ^zgrede študentov pred olimpij-skimi igrami v Mehiki 1. 1968 in Prispeval denar za organizacijo Protivladnih izgredov lani. To naj bi bil Boris Voskoboinikov, kulturni ataše, ki je vzdrževal Zveze z Mehiško-sovjetsko kulturno izmenjavo.
Imenovani inštitut za kultur-k° izmenjavo je nabral levičarje študente za brezplačni štu ^'3 na Patrice Lumumbovi uni-^er2i v Moskvi. Ti študentje so *• 1966 ustanovili v Moskvi Re-loucionarno akcijsko gibanje in Se dogovorili s Severnimi Konici za vežbanje v Koreji. Oko-i 50 Mehikancev je bilo nato v evemi Koreji izvežbanib kastni in podeželski gverili. Po Vežbanju so se vrnili v Mehiko 111 začeli organizacijo protivlad-gverile. Sodijo, da je še kapro
100 teh gverilcev na
stem.
Novi grobovi
Edward Dejak
Na svojem domu, kjer je bil invalid zadnjih 22 let, je umrl 57 let stari Edward Dejak, 645 159 St., sin pok. Johna in pok. Mary, roj. Levstek, brat Mary, nečak Petra Levsteka in Angele Pirnat, rojen v Clevelandu. Pokojnik je bil zaposlen pred boleznijo pri P. A. Geier Co. Bil je član SNPJ št. 53 Pogreb bo jutri ob 8.15 iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete oo 9., nato na Kalvarijo.
Frank Koren
Na svojem domu je umrl zadnjo soboto 4 dni manj kot 90 let stari Frank Koren z E. 41 St., rojen v Žužemberku, od koder je prišel v ZDA 1. 1901, mož Erme, roj. Gampe, oče Mrs. Erme Weiser, Angele A. Koren in Josephine Koren, brat pok. Louise Pylick, pok. Leona in pok. Mary Turk. Bil je član Carniola Hive T. M. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. v torek ob 9.45, cerkev Brezmadežnega Spočetja ob 10.30, nato na All Souls pokopališče. Na mrtvaški oder bo položen danes ob dveh popoldne.
Edward Markusic
V	četrtek je umrl v Euclid General bolnišnici 42 let stari Edward Markusic, 17801 Ingle-side Avenue, rojen v Clevelandu, mož Catherine, roj. Butcher, sin Mrs. Anna (roj. Sintič) Markusic, ki lastuje in vodi Thru Way Bar na Vine St. v Eastlake, in pok. Vida, brat Mrs. Raymond Marolt in Williama. Pokojnik je bil zaposlen kot natakar pri svoji materi, in kot avtomehanik. Tekom druge svetovne vojne je bil pri marinih in je igral saksofon pri znani marinski godbi. Pogreb je danes ob 9.15 iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Križa ob 10., nato na Kalvarijo. Pokojnik je bil član HBZ.
Joseph Novak
V	soboto je umrl na svojem domu na 1951 Sunset Dr. 75 let stari Joseph Novak rojen v vasi Sromlje pri Sv. Lovrencu, živeč doma večji del v Brežicah, od koder je prišel v ZDA 1. 1914, mož Mary, roj. Knauss, oče Josephine in Williama, 3-krat
stari oče, 2-krat prastati oče, brat pokojnih Martina, Blaža; Johna, Franka, Anthonyja in Michaela. Bil je član SNPJ št. 126 in Kluba slov. upokojencev na Recher Avenue. Pogreb bo jutri iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. ob 9.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 10., nato na All Souls pokopališče.
Edward J. Herbst
V	soboto je umrl v St. Vincent Charity bolnišnici 60 let stari Edward J. Herbst z 989 Addison Rd., sin pokojnih Igna-tiusa in Rose, roj. Pejak, rojen v Clevelandu, vdovec po pok. Ann, roj. Resnatauskas, brat Mrs. Max Želodec, Mrs. John Kumse, Mrs. Alex Polosky, Mrs. Fred Kramer, Jamesa, Mrs. Robert Horvat, Georgea in pok. Frances Herbst. Pogreb bo jutri, v torek, ob 8.30 iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev Marijinega Brezmadežnega Spočetja na Superior ob 9.30, nato na Kalvarijo. Pokojni je bil član ADZ št. 12.
Anton Griinčič
V	soboto, 13. marca, je umrl v Bresci v severni Italiji Antop Gržinčič, brat Johna z E. 67. ceste in rev. dr. Jerka Gržinčiča, ki letos deluje v fari sv. Vida v Clevelandu. Za pokojnim Antonom žaluje žena Zora, sin Frank, duhovnik v Italiji hčerka Mirela, bratje Roman, Alojzij, Pavle in sestri Antonija in Marija v Jugoslaviji. Pokbjni Anton se je po vojski preselil z družino v Brescio, kjer je bil organist. Njegov brat Fr. Jerko je zadnjo soboto opravil sv. mašo zadušnico v cerkvi sv. Vida ter prosi tudi nas, da se ga spomnimo v molitvi. Pokojni Anton je umrl V 69 letu svoje starosti.
(ene se usiaijujejo
Cene vsakdanjilh življenjskih potrebščin so v februarju porastle za 0.2%, kar naj bi potrdilo težnjo k usta-Ijcvanju, kot trdi vlada.
WASHINGTON, D. C. — V zadnjih dveh mesecih so cene življenjskih stroškov porastle skupaj le za 0.3%, kar je najmanj v zadnjih 4 letih. Porast v januarju je znašal 0T%, v feb-urarju pa 0.2' < . Zvezna vlada trdi, da je to dokaz jasne težnje k ustaljevanju cen, pa četudi le začasno. S februarskim porastom je povprečje 100 iz leta 1987 doseglo 119.4',; ali z drugimi besedami: to, kar je stalo leta 1967 $10, stane zdaj $11.94!
Med nekaterimi porasti cen je bilo tokrat tudi več znižanj, tako na primer pri moški obleki, pri novih in starih avtomobilih, pri posojilih in še pri nekaterem. Porastle so zlasti' cene hrane, ženske obleke, plina in elektrike ter razne vrste postrežbe.
V celoti so bile cene skupnih življenjskih stroškov v letoš-Injem februarju za 4.8% višje od onih pred enim letom. Leto preje so v enakem, razdobju cene porastle za 6.3%. Povprečni porast življenjskih stroškov v zadnjih treh mesecih je na letni ravni 3.2'« , med tem ko je bil v mesecih september-december 1970 na ravni 5.2%, tri mesece preje na ravni 4%, in v lanski pomladi na ravni 6%.
Vse te številke govorijo, da se cene delno in postopno, ustalju-jejo. Vprašanje je, če bo pri tem ostalo.
SENAT SKUŠA REŠEVATI NADZV0CN0JET LETALO
Senatni pooblastilni odbor j’e odobril s 17:5 glasovom polno vsoto 134 milijonov za nadaljevanje gradnje nadzvočnega letala, ki jo je Dom zadnji četrtek odklonil.
WASHINGTON, D.C. — Boj se bo vozila le mala plast boga-
za gradnjo nadvzočnega jet letala in proti njej se nadaljuje. Senatni pooblastilni odbor je v petek s 17:5 glasovom odobril polno vsoto 134 milijonov za nadaljevanje dela v tekočem proračunskem letu. Predlog bo prišel pred celotno senatno zbornico v sredo. Ce ga bo ta potrdila, kar pa ni gotovo, bo morala konferenca obeh kongresnih zbornic doseči kompromis v tem vprašanju.
Lani je Predstavmiški dom izglasoval sredstva za gradnjo, pa jih je Senat odklonil. Konferenca je nato odločila, naj se gradnja nadaljuje do konca letošnjega marca, ko mora Kongres ponovno razpravljati o vprašanju in odločiti, ali naj se delo nadaljuje ali ne.
Novo nadzvočno letalo gradita Boeing Co., ki je odgovorna za letalo in General Electric Co., ki gradi motorje. Letalo naj bi letelo z brzino 1,780 milj na uro in bilo sposobno vzeti na krov 298 potnikov. Za let naj bi bilo gotovo marca 1973. Pri gradnji letala je zaposlenih kakih 15,000 ljudi, v prihodnjih 10 letih pa naj bi jih bilo okoli 150,000, kot trdi letalska industrija.
Francozi in Angleži so slično, toda manjše letalo že zgradili in ga preskušajo, prav tako tudi Rusi. Ti so napovedali, da bodo svoje nadzvočno letalo vključili v redni promet v letošnjem oktobru. Ponujajo ga naprodaj tu-
tašev, za vse ostale pa bo predrago.
Zvezna vlada s predsednikom Nixonom na čelu gradnjo močno podpira in poziva Kongres, naj odobri za njo potrebna sredstva, zagovor niki ohranitve zdravega okolja pa se gradnji upirajo in predlagajo, naj ZDA zabranijo vse polete nadzvočnih potniških letal nad svojim ozemljem. Taka prepoved bo onemogočila vsako rentabilno rabo takih letal v potniškem prometu.
Napačno levičarstvo
PRAGA, CSR. — Sodišče je kjer bodo prihodnje leto olim-obsodilo 16 mladih levičarjev, ker da so skušali organizirati ■“ r e v o 1 u cionarno socialistično stranko” v letu 1969. Razprava je bila tajna. Po vsem sodeč naj bi šlo za maovsko komunistično zvrst,
Za omejitev radio oddaj Svobodne Evrope in Svobode
MUENCHEN, Nem. — Med- di zahodnim letalskim družbam, narodni olimpijski odbor je na-j Zagovorniki nadzvočnega letala slovi! pismi na predsednika Ra-j trdijo, da bo letalo prišlo v radio Svobodna Evropa in pred- bo, pa naj je to ZDA prav ali ne. sednika Radio Svoboda, ki oba oddajata z okolice Muenchena,
Vprašanje je le, kdo ga bo gradil: ZDA ali kdo drugi?
Nasprotniki letala se boje, da pijske igre, naj za čas teh iger ob to delalo preveč hrupa ter v omejita svoje oddaje za vzhod- večji meri onesnaževalo gornji no Evropo v taki meri, da ne bo del ozračja, kar lahko vpliva ne-v njih “nobenih napadov” na dr- ugodno na vreme, pa tudi na ra-žave vzhodne Evrope, ki se bodo'diacijo. Trdijo tudi, da letala z udeleževale olimpijskih iger v nadzvočno brzino za prevoz pot-Muenchenu. j
Ulster me novega predsednika vlade
BELFAST, S. Ir. — Severna Irska ali Ulster je brez vlade. James D. Chichester-Clark je preteklo soboto odstopil, ko je londonska vlada odbila njegovo zahtevo po odločnejšem nastopu proti pristašem ‘Trske republi-kaske armade”, ki naj bi bili odgovorni za nasilja v raznih delih Severne Irske.
Britanska vlada je obljubila poslati nekaj novih rednih čet na Severno Irsko, se je pa izrazila odločno proti vsakemu izrednemu pritisku proti katoličanom, kot to zahtevi protestan-tovska večina. Povedala je kar precej jasno, da bo vzela upravo v lastne roke, če bi krajevna vlada hotela na lastno roko s sL lo delati red med katoliško manjšino.
Pričakujejo, da bo novo vlado sestavil B. Faulkner, ki je bil preje znan kot skrajnež, pa je baje prešel proti sredini, s čimer je ostal brez zaupanja na obeh straneh.
Dež jih je preplašil
RIM, It. — Odvetniki princa Junio Valerio Borghese, vodnika neofašistov, ki se skriva, ker
i Iz Clevelanda in okolice
Lepa starost—
Mrs. Mary Šporar, 18305 La Salle Avenue, je preteklo soboto praznovala 86. rojstni dan. Je že nad 50 let zvesta naročnica Ameriške Domovine. K rojstnemu dnevu čestitamo in želimo, da bi jih še veliko dočakala v zdravju in zadovoljstvu!
Seja—
Klub slov. upokojencev v Newburghu ima v sredo ob dveh popoldne redno sejo v SDD na Prince Avenue.
Avtomobilske tablice—
Avtomobilske tablice so naprodaj na 6116 St. Clair Avenue, nasproti urada AD. Vsak mora imeti novo tablico najkasneje do 15. aprila. Stare uničite ali spravite, ker so dotlej veljavne, da jih ne bo kdo zlorabil! Sestanek—
St. Clair Business Assn. ima jutri, v torek, ob 8. zvečer sejo v Hofbrau House.
gzrael se R3 bo nikdar
^akRii m iKejjfi l SS87
WASHINGTON, D.C. — Izraelski zunanji minister Abba E-ban je dejal državnemu tajniku W. P. Rogersu, da se Izrael ne bo nikdar umaknil na meje izpred junijske vojne 1937 za ceno mirovne pogodbe z Egiptom. Nekatera področja so za Izrael tako važna, da je ta pripravljen jih braniti tudi sam, če bo treba.
Eban se je razgovarjal tudi s predsednikovim svetovalcem za narodno varnost dr. H. Kissin-gerjem. Na tiskovni konferenci po teh razgovorih je povedal jasno, da njegovi razgovori v četrtek s Tantom in Jarringom ter nato z Rogersom in Kissin-gerjem niso prav nič spremenili stališč Izraela, da mora mirovna pogodba z Egiptom temeljiti na podrobnih in stvarnih pogajanjih o novi in varni meji.
Po razgovoru z Rogersom je dejal Eban, da upa, da sedaj obe strani boljše razumeta stališča
Krščanski demokrati omagali v Renskem Palatinatu
kJAlNZ, Z. Nem. — Pri vče-a3štijih deželnih volitvah v ehskem Palatinatu so dobili l Jenski demokrati absolutno jfiho z nekaj nad 50% glasov K 53 od 100 poslancev. Okrepili 0 za 3.3% in za 4 poslance. ^Socialisti so povečali število °jih glasov za 3.7% na skupno ■ ter na 44 poslancev. Svobod-. demokrati, stranka vladne ko-s lc^e kanclerja W. Brandta, pa r Padli od 8.3% na 5.9% ter o-cio*1^ le 3 od 8 poslancev. Na-li?na^ni demokrati, ki so pri vo-^»h leta 1967 dobili 6.9%, so * tokrat na 2.5% in ostali ez Poslanca.
Nauki iz juinoviefnamske ofenzive v Laosu ob Hočiminhovi poti
je obdolžen da je 7. decembra	5trm, 0be stnmi sla ri.
lam pnpravhal državni udar, so f. ,	.	...
,	.	.	. znali, da pri razgovorih ni bilo
izjavili v Rimu, da princ ni pri- ’	. . .	,,,
J .	’	, v	nobenega pritiska. Eban se je
nikov svet ne potrebuje. Z njun pravijo] n o b e n ega državnega j bn %vllo „ mednarod„j
udara, ampak velike demonstra- J. v. . ... . .	. , . .	,
’	.	„	.	, vojaški sili, ki naj bi čuvala me-
cije proti Titu za 8. decembra, . T .
ki naj bi bil tedaj prišel v Rim JO Izraela-;
na obisk.	'	”1	o———
Vremenih
prerok
pravi:
^ hlačno in mrzlo z naletava-hai!*1 Sne8a- Včeraj je bil prvi Pra I>0nriladi, pa je bilo vreme v malo pomladno.
CLEVELAND, O. — Ko se je začela južnovietnamska o-fenziva v Laosu ob Hočiminhovi poti, je večina izvedencev v Evropi mislila, da ima ta akcija namen uničiti vse, kar je vojaškega pomena na glavnih in stranskih cestah tega prometnega sistema, znanega pod imenom Hočiminho-va pot. Zmotiil so se morda le v tem, da niso mislili, da je sistem glavnih in stranskih cest tako na široko razpreden. Hanoi je ima torej možnost, da menja vsak trenutek smer prevoza z ene ceste na drugo. Niso sicer vse ceste enako dobre, toda za silo so pa uporabne, tako trdijo Francozi.
Južno vietnamske čete so drle po cesti 9 proti zahodu in naletele v začetku na primeroma majhen odpor. Opazovalci so to pripisovali zbeganosti rdečih čet. Počasi je prevladalo drugo naziranje. Rdeči strategi so hoteli naj-prvo dognati, koliko saigon-skih čet je namenjenih za vdor in kaj bodo tam delale, Ali bodo samo prodirale in u-ničevale, kar jim pride pod roke, potem pa šle naprej, ali
se bodo morda utaborile na važnih vojaških križiščih in jih držale, kot so to storili nekdaj Amerikanci v oporišču Khe Sanh. Niso samo o-pazovali premikanje južno-vietnamskih čet, so tudi sami začeli pošiljati svoje čete proti jugu, z njimi vred pa tudi nepričakovano velike količine modernega orožja (artilerije, mino-metalcev, raket, lahkega orožja, tovornjake itd.).
Kakor hitro so dognali, da želijo južno vietnamske čete držati zasedene postojanke in jih braniti, je bil njihov načrt hitro gotov: napadati kar po vrsti te postojanke in jih z orožjem vseh vrst čim hitreje zavzeti, oziroma sovražnika pregnati z njih. Zdi se, da se jim je ta načrt posrečil, kajti južnovietnamske čete so sedaj verjetno že večinoma na domači zemlji.
Kako je do tega prišlo?
Najpreje je treba vpošteva-ti, da obstoja Hočiminhova pot iz zapletene mreže glavnih in stranskih cest. Ceste so sicer primitivne, toda za silo
se dajo rabiti. Ker so se južnovietnamske čete držale svojih postojank, so se severno-vietnamske lahko premikale po stranskih potih in posegale v boj, kjer je bilo treba. Sai-gonska operativna taktika je bila tako potisnjena v defenzivo.
Premalo so južnovietamske čete vpoštevale možnost, da so severnovietnamske čete tudi dobro oborožene in dobro preskrbljene. Res je, da nimajo ničesar v izobilju, toda za potrebne zaloge niso v zadregi.
Ameriška pomoč z letalstvom je bila odvisna od vremena. Pogosto ni mogla poseči v boje, čeprav bi bila rada. Nagajalo ji je vreme. Takrat so bile južnovietnamske čete navezane same nase. V takih slučajih niso bile kos svojim rdečim sovražnikom.
Laoška ofenziva je bila dobra šola za južnovietnamske generale. Pokazala jim je, da še niso kos sevemovietnam-skim. Zato jim ne kaže, da posnemajo ameriške metode v gverilskem vojskovanju,
ampak da se ravnajo po rdeči gverilski taktiki: priti, uničiti in se pri prvem močnejšem soxražnikovem sunku umakniti z bojišča.
To se pravi: če so že zasedle križišče Sepone v Laosu, bi se morale takoj orientirati proti jugu, tj. Kambodži, se umikati, med potjo po uničevati vse, kar so na Hočiminhovi poti preje ustvarili Severni Vietnamci. Usodepolno je bilo zanje, da so se zave-rovale v obrambo izbranih postojank.
Morda je vplivalo na načrt laoške ofenzive še nekaj drugega. V Južnem Vietnamu imajo predsedniške volitve, za predsednika pa kandidira tudi sedanji predsednik general Van Thieu. Morda je tudi nje-bu zlezla v glavo želja po vojaških uspehih, ki spadajo že od nekdaj v učinkovita agitacijska sredstva.
To je vse res, toda Van Thieu ne more misliti na kaj takega, ker ve vendar, da njegove čete še niso dosti pre-skušene v samostojnem vojskovanju s četami Hanoia.
I. A.
Ker je prišlo do hudega nali-! va, so demonstracije odpovedali. Obisk Tita je bil nato tudi brez nameravanih demonstracij odpovedan.
Pošta od vojnih ujetnikov iz Vietnama spet prišla
WASHINGTON, D.C. — Od Božiča ni bilo od vojnih ujetnikov v Severnem Vietnamu no-Judje SO protestirali jbene pošte. Včeraj je prišla v V Washingtonu, D.C. 'New York pošiljka 193 pisem za WASHINGTON, D.C. — Obla- družine vojnih ujetnikov, sti so prijele okoli 800 oseb, ki Ko je Severni Vietnam lani so protestirale proti ZSSR pred razkril imena 339 ameriških voj-njenim poslaništvom in zahteva- oih ujetnikov, je izjavil, da ima-le, da dovoli izselitev judom iz jo ti pravico pisati vsak mesec ZSSR v Izrael.	!P° ono pismo. Ko pisem od Bo-
Demonstracije je organizirala žiča ni bilo, je nastalo vznemir-Judovska obrambna liga pod jenje, ki pa se je zdaj pomirilo, vodstvom rabina Meir Kahane, ki je bil tudi prvi prijet. Demonstracije so potekale v miru in dobri volji. Vse prijete so naglo izpustili, ko so položili po $10 varščine.
Luang Prabang
V Turčiji prijeli ugrabitelja Američanov
ANKARA, Tur. — Oblasti so izsledile in prijele 24 let starega Deniza Gezmisa, vodnika “Turske ljudske osvobodilne vojske”, ki je v začetku tega meseca u-
Ogrožen?	grabila 4 ameriške letalce, zah-
VIENTIANE, Laos. — Rdeči tevala za nje odkupnino, pa jih so včeraj streljali na letališče; k°nčno izpustila brez tega.
prestolnice Laosa in poškodovali	------o-----
5 letal. Ameriško in drugo tuje l>oka**te
diplomatsko osobje je mesto včeraj zapustila, kralj Savang Vatana pa je ostal, četudi je me-'sto obkoljeno od rdečih.
‘AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem; povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled.
AMERIŠKA DOMOVINA MARCH 22, 1971
Ameriška Domovina
T VI • I? I <- » V— 11« > VI I
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 tor 3 months Canada and Foreign Countries:
$18 f'0 per year; $9.00 for 6 montns; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO
~83
No. 56 Monday, March 22, 1971
Pred revolucijo v Turčiji?
To, kar se sedaj dogaja v Turčiji, lahko postane prava revolucija, zaenkrat pa pretekli teden še ni bila. Vojaški krogi so jo dosti jasno napovedovali. Kako je moglo priti do tega?
Začetek sedanje burne dobe v turški revoluciji tiči v nezadovoljnosti vojaščine s sedanjo turško civilno politiko. Sedanjo turško vojaščino je začel vzgajati pokojni Kemal Ataturk, ki je ustanovil turško republiko. Je predobro poznal značaj svojega naroda, da ne bi vedel, da igra v njegovi domovini vojak zmeraj posebno, navadno odločilno vlogo. Zato je hotel vcepiti v vodstvo oboroženih sil kolikor mogoče demokratičnega duha. To se mu je do določene mere tudi posrečilo.
Ataturk je zmeraj trdil, da je narodna obramba del naroda in da mora zato tudi paziti, da narod ne bo nikoli okrnjen v svojih političnih pravicah. Kako to razumejo turški vojaški krogi, so pokazali 1. 1960. Pregnali so takratno ko-ruptno demokratsko vlado, prevzeli oblast, toda že po 17 mesecih vojaške diktature so obnovili svobodno demokracijo. Obnovljena demokracija ni postala nekaj idealnega. Manjkalo ji je nekaj osnovnega:	konsolidiranih strank z
močno tradicijo, svobodne demokracije. Napredna republikanska stranka je že bila nekaj podobnega, toda druge stranke so se borile za svoj obstanek, posebno stranka pravice, ki je podedovala pristaše nekdanje demokratske stranke, ko je bila ta stranka prepovedana.
Stranka pravice je torej nastala iz ostankov nekdanjih demokratov, ki so ji vtisnili tudi svoj konservativni značaj. Vodstvo stranke je postalo zelo napredno, posebno od takrat, ko je stopil na čelo stranke predsednik Demirel. Pri tem je stranka pritegnila v svoje vrste vse turške konservativne elemente. Pri zadnjih volitvah je postala vodilna moč v turškem parlamentu. Žal je njena politična moč temeljila bolj na številu kot na strnjenosti. Notranja trenja so vodila do razkola; od 259 poslancev je odpadlo skoraj 40. De-mirel je ohranil v parlamentu le komaj opazljivo večino. Trdijo, da v sedanji krizi lahko računa le še na kakih 180 poslancev. Okoli 80 jih je odšlo v razne desničarske struje.
Demirel se ni dal oplašiti, nadaljeval je svoje reforme, vendar silno počasi, ker se je parlament naravnost odlikoval s svojo lenobo. Od lanskega novembra je na primer izglasoval le letošnji proračun, vsa druga zakonodaja je pa nastala. Demirel si radi zmede v lastni stranki ni znal pomagati. Na drugi strani je pa postal tudi zelo samozavesten in odbil od sebe mnogo sposobnih in požrtvovalnih političnih prijateljev. Postajal je vedno bolj osamljen, v tem pogledu zelo podoben rdečemu poljskemu diktatorju Go-mulki
Kaj pa republikanska opozicija? Je ostala zvesta programu, ki ga ji je postavil njen ustanovitelj Kemal Ata' turk, toda ni ga znala prilagoditi sedanjim turškim razmeram in se tudi ni dosti brigala za dobro gospodarsko in socialno politiko. Kot opozicija bi bila lahko postala privlačno središče naprednih sil, pa tega cilja ni dosegla. Ker politika ne pozna praznine, so v prazni prostor vdrle razne prenapete desničarske in levičarske struje, deloma podtalno organizirane in pod skritim vodstvom. Kar se jih ne skriva, ne tajijo, kaj so. Delavska stranka je na primer pod vplivom komunistov iz Kremlja in dobiva od tam tudi gmotno podporo. Silno razgibano je še študentovsko gibanje, od tam prihajajo pobude za nerede, nasilje, izgrede, demonstracije, štrajke itd. V vse to je še namešana cela vrsta ugrabitev, bombnih atentatov. Na univerzah je zavladala prava anarhija .Nekateri med temi dogodki, kot na primer ugrabitev 4 ameriških vojakov, so postali pravi narodni škandal
Demirelov režim ni videl v tem nobene posebne nevarnosti za mir in zakonitost. Zanj so bili ti dogodki sicer neprijetni, toda nobeni znaki, da se bliža politična burja.
Drugače so mislili vojaški krogi. Ti so na vse to odgovorili po svoje. Ti krogi se razlikujejo od tistih pred 10 do 15 leti. Takrat je bil njihov pogled na stanje v deželi enoten, danes pa ni. Starejši oficirski zbor še misli tako, kot je mislil Ataturk, mlajši oficirji so pa že prežeti od modernega duha, ki išče povsod le potrebo po učinkoviti socialni politiki. Med starimi in mladimi oficirji ni več nekdanje sloge, mladi hočejo več udarnosti, več zahtev po socialni pravičnosti, več pogumnejših korakov; starim je pa zato, da nastopajo premišljeno, da se ne prehitijo. Iz prve izjave vojaških krogov se to tudi čuti. Mladim na ljubo se poudarja potreba po večji in hitrejši delovnosti, starim na ljubo je pa na prvo mesto postavljena zahteva po večjem redu in zakonitosti. Kompromis med starimi in mladimi oficirji se da naslutiti tudi v predlogu, naj upravo prevzame prehodna vlada pod energičnim vodstvom in skrbnim opazovanjem vojaških krogov in napravi red v določenem
času, nakar naj dežela preide zopet na pot svobodne demokracije.
Stališče vojaških krogov je torej rezultat kompromisa med rodovi. Taki kompromisi v življenju navadno niso dosti vredni, jih praksa hitro postavi v kot. Gornji kompromis zahteva očitno preveč od predlagane civilne politike v predhodni dobi, še posebno v deželi, kjer politično življenje še ni tako ustaljeno, kot se kaže na prvi pogled.
To se je videlo tudi po prvi reakciji iz vrst civilnih politikov.
Demirel se čuti užaljenega in bi rad bojkotiral razgovore z vojaki, odnosno se bi razgovarjal z njimi po posrednikih. Vprašanje je, ali se bodo generali in polkovniki dali speljati na pot, ki bo pogajanja raztegnila v nedogled. Na drugi strani je s svojimi 180 poslanci v parlamentu Demirel še zmeraj sila, ki morajo z njo računati vojaki. Ali se bodo vojaki sprijaznili s takimi “civilnimi” taktikami? Vsekakor se je Demirel vsaj začasno izključil iz vladnih kombinacij, tako se vsaj zdi. S taktiko vojaških krogov niso tudi popolnoma zadovoljni republikanci sami, akoravno bi človek pričakoval, da jim je prav, da je Demirel odšel z obla-’ sti. Vsaj njihov predsednik Inonu se v svoji prvi izjavi ni mogel vneti za vojaške ideje. Vse to ne moti predsednika republike v njegovi nameri, da vplete v razgovore vseh 9 turških strank, čeprav nekatere med njimi nimajo niti lokalnega značaja.
Tako je začetna taktika vojaških voditeljev precej tvegana stvar. Lahko jih prisili do tega, da bodo morali sami izbrati novega ministrskega predsednika in mu določiti kabinet, torej storiti ravno to, česar niso prvi dan svojega nastopa hoteli storiti.
Naj izbere sedanja turška kriza to ali ono pot, gotovo je pa treba, da v deželi zapiha nov veter. Takrat, ko v Ankari pokajo bombe, takrat res ni treba, da parlament debatira o — plačah svojih članov!
BESEDA IZ NARODA
'4
sumimo*
Waukegan, 111. — Sedanji časi spreminjajo razmere in življenje z veliko večjo brzino, kakor se je to vršilo v prejšnjih časih. Opazovalci tega pripisujejo to vedno bolj in bolj napredujoči in razviti tehniki, ki izboljušuje naprej in naprej občevalne zve-ve na vseh raznih poljih. To res precej potrjuje to mnenje o tem. Se ni bilo dolgo nazaj v minulih časih, ko so bila občevanja med deželami, narodi in zemskimi celinami po svetu daleč, daleč za sedanjim občevanjem. Vzelo je tedne, mesece in celo leta, da so vesti o teh in onih pojavih, gospodarskih, političnih in takih in takih prišle naokrog in zajele javnost civiliziranega sveta (kolikor je že svet tak bil), po delih okroglega sveta.
Zdaj, po dobrem stoletju ali malo več, če kdo na drugem koncu sveta (ali pa “raziskujoči letoviščarji), kje na bledi Luni zakašljajo, jih čez 5-7 minut že sliši in čuje ves svet, kako dihajo in kašljajo na svojih “izletniških” potovanjih po Luni in vse-mirju.
Napredek?! Pa še kakšen v teh in drugih ozirih.
V nekaterih ozirih pa postrežbe za obveščevalnost nazadujejo. Ne posveča se jim več tiste pozornosti kakor nekoč. Nekateri so mnenja, da ima tu opravka ‘busineško’ tekmovanje, ki tekmuje med starim in novim. Novi načini nudijo boljši business. Z dobro reklamo se nove postrežbe proda kot nekaj boljšega, novega, modernega — kakor raznim mladenkam krajša krila za višje cene, o katerih je znano, čim krajša so, dražja so ... Treba je le znati med odjemalci dvigniti zanimanje, pa gre business kakor po “žnorci”.
Ko smo o teh zadevah nedolgo tega govorili v našem narodnem hramu, smo drug drugega vpraševali med seboj — kaj povzroča, da dostavljanje pošte zadnja leta tako nazaduje?
Dostavljanje navadne pošte je bilo pred leti zelo točno. Pisma iz New Yorka, Clevelanda, Kansas Cityja. Denverja, Du-lutha smo navadno dobili že prihodnji dan. Tudi časopise. Po mestih so raznašali pošto dopoldne in popoldne.
Zdaj? Prihaja vse bolj počasi.
Časopisi pridejo npr. iz Clevelanda in večkrat iz bližnjega Čikaga čez dva in tri dni po datumu. Včasih še pozneje. Dnevniki po dve, včasih po tri številke skupaj. Izidejo vendar dnevno. Kje ležijo?
Navadna pošta iz starega kraja vzame po več tednov, predno pride. Včasih so doslepa pisma v 8 do 10 dneh. Časopisi iz starega kraja prihajajo zdaj večkrat šele po dveh mesecih.
Kje leži vse tako dolgo?
Vlaki, parniki vozijo zdaj hitreje kakor nekdaj. Pošta pa?
Vzroke zato pripisujejo mnogim slučajem. Nekaj organizacijam zaposlencev — nekaj železniškim in parobrodnim postrežbam. Pravijo, vsak nekaj prispeva k temu, da je tako, kakor je. Eni, da zahtevajo krajše ure v službah, drugi da prevozi in postrežba čim manj staneta. Kolikor pa postrežbe pri tem padajo, toliko več je glede tega javnost pri tem prizadeta, ker ne dobi več tiste postrežbe, tako točne kakor prej. To še najbolj pojasni vse .to.
Zanimivo pripombo k temu pogovarjanju je dodal mož Utica ceste. Rekel je:
“Da se mu zdi, da se javnost navaja z vsem tem k novemu občevanju. Govori se, da pošta ne prinaša dobička. Pravijo, da ima pošta vedno primanjkljaj kar mora administracija dokladah. Čim bolj peša postrežba — tem bolj se javnost obrača drugim občevalnim sredstvom. Tu pride v poštev zlasti občevanje po telefonu. Je sicer drago, opravi se pa v nekaj minutah. Posebno ob praznikih itd. Kljub temu, da besede, ki jih ljudje govore (posebno bolj zgovorni), niso “poceni”. Ljudje se pa te postrežbe bolj in bolj poslužujejo. Telefonske družbe imajo pa pri tem večje dohodke. Zaposlujejo več delavcev in business lepo “cvete”. Kdo mu pomaga — javnost.
Tako gre in bo šlo, kakor iz-gleda. Na nekaterih “busineških vrtovih” solatice dobro rastejo, na drugih pa postrežbe in solatice uslhavajo.”
Mož je nekaj povedal. Ampak, marsikaj pa pri tem trpi. Posebno so prizadeta radi teh “postrežb” podjetja, ki se bavijo z izdajanjem publikacij. Vse se draži od dneva do dneva — zra-vena pa še taka, tako slaba postrežba.
Res čudno, kam vse jadra. Vrsto in vrsto vprašanj bi se dalo še postaviti pred vse to, zakaj vse tako, ‘kakor je v teh ozirih. Da je marsikje tako, kakor je in da se malo ali nič ne izboljša,
je seveda krivda nekje. V prvi vrsti pri tistih, ki to povzročajo vede ali nevede. V drugi vrsti pa krivda javnosti, ki vse to prenaša in ne odpre svojih ust tako, kakor bi mogla, da bi kaj zaleglo. Zdravila so za vsako bolezen, le treba jih je iskati in najti.
* PAR IZJAV, MNENJ IN IZREKOV O TEM IN ONEM:
— Pokojni predsednik Lincoln je dejal: “Stvarnik ljubi navadne, preproste ljudi; zato je kot take tudi ustvaril..
— Jaz, skromni Vrhenški Tine, pa svetujem vsem naročnikom in drugim bravcem Ameriške Domovine, da kadarkoli berete kaj zanimivega v AD, vedno poveste to svojim prijateljem in sosedom ter jih nagovorite, da se tudi oni na ta list na-roče. Skušajte tako, enkrat bo-bo vam hvaležni za to.
— Človek nima bolj zvestega prijatelja, kakor je dobra knjiga in pa dober časopis.
— V Hooverjevih časih pred 40 leti, ko je na ves narod kriza pritiskala, je nekdo nekemu hribovskemu Žgajnarju v Virginiji tožil, kako slabo zgleda, kdaj bo končala prohibicija (prepoved opojnih pijač v ZDA). Ta pa, ker ga je gospodarska kriza že skoraj čisto uničila, je odgovoril “Briga me prohibicija, saj kmalu še zelja in krompirja ne bo..
— Dober nasvet: “Bodi zvest in resničen kakor zvon. Naj ga ziblje in vleče za vrv še tak lopov, zvon poje le svojo pesem Vsem čitateljem AD lepe pozdrave, drugič o čem drugem.
Vrhenšk Tine
SLOVENSKA ZDOMSKA KNJIŽNICA
Zahvala
CLEVELAND, O. — Vseh zad-1 ti. Ni bilo težko dobiti knjige njih 25 let, — odkar sem leta naših večjih in stalnih založb: 1945, — zapustil domovino, sem zbiral slovenske tiske:	knjige,
tiske, ki so izhajali kjerkoli v svetu izven Slovenije. Zbiral sem z namenom, da zbirko izročim v študijske namene, kaki u-stanovi, ki bi se za zbirko zanimala in z zbiranjem nadaljevala.
Odločil sem se, da celotno zbirko izročim Slovenskemu zavodu v Rimu, ki bo z zbiranjem tudi nadaljeval. Jaz bom zbiranje zaključil s 31. marcem 1971, od 1. aprila dalje pa bo Slove-nik nadaljeval z zbiranjem.
Vse slovenske založbe in redakcije v zdomstvu sem o gornjem obvestil s posebnim pismom od 1. marca t. L, s prošnjo, da od 1. aprila dalje pošiljajo svoje tiske Slovenskemu zavodu v Rimu. Njegov naslov je:
COLLEGIO SLOVENC Roma 00178 Via Appia Nuova 884 Italia
Življenje v peklu bolezni
Mohorjeve družbe, Slovenske kulturne akcije itd., ker so mi revije, časopise in razne druge jih pošiljale, čim so izšle. Težje
pa je bilo dobiti knjige, ki so bile izdane izven teh založb in po samozaložnikih. Za izdajo teh knjig sem izvedel ob prebiranju slovenskih listov, ki sem jih prejemal. Ko sem opazil objavo o novoizišli knjigi, sem moral isto takoj naročiti, ker je sicer lahko pošla.
Pri zbiranju tiskov pa mi je pomagalo več slovenskih izobražencev, ki so znali ceniti tako delo. Na tem mestu se jim sedaj želim zahvaliti.
Predvsem se moram zahvaliti vsem slovenskim založbam in redakcijam, ki so prav vse imele i veliko razumevanja za moje delo. Posebno zahvalo pa sem dolžan tudi posameznikom.
Pri tem delu mi je zadnjih 15 let zvesto stal ob strani in mi pomagal ravnatelj g. dr. Anton Kacin v Trstu. Vsa ta leta je zame nabavljal knjige, ki so iz-(Dalj e na 3. strani)
Vsako leto sem v Zborniku Svobodne Slovenije objavljal preglede izdanih knjig. Verjetno je večina bralcev ZBORNIKA šla preko strani, na katerih je bil objavljen Pregled knjižnih izdaj. Taki pregledi res niso zanimivi, ako se kdo izrečno ne zanima za našo knjižno produkcijo. Vsak bralec si pač nabavi tisto knjigo, ki ga zanima in jo želi imeti v svoji knjižnici, drugo je zanj nezanimivo.
Drugače pa je tistega, ki hoče biti na tekočem o vsej slovenski knjižni produkciji izven meja Slovenije.
Vse izdane knjige sem nabavljal, že iz razloga, da sem lahko novo izišlo knjigo opisal v Pregledu. Nobena od založb in samozaložnikov ne prinaša bibliografskih podatkov svojih izdanih knjig, ko objavi, da je kaka knjiga izšla. Večino izdanih knjig sem moral dobesedno lovi-

Gdč. Jelka Lavrič
CLEVELAND, O. — Gdč. Jelka Lavrič je že 17 let bolna leži v postelji, ko bi se rada dvignila in šla v življenje. Tako poročajo o njej iz Slovenije.
Novo mesto je središče sončne Dolenjske. Ko zavije cesta proti Gorjancem, je ob njej prvo večje naselje Žabja vas. V hiši št. 113 leži v postelji že 17 let težko bolno dekle Jelka Lavrič. Vsako pomlad vzcveto ob steni pod njenim oknom rože, ki pa jih Jelka ne more videti, ker ne more vstati. Ko je pred 17 leti hotela dvigniti vrečo cementa jo je nekaj zapeklo v križu in močno zabolelo v glavi. Vreča je iz njenih močnih rok zdrknila na tla, nato se je zgrudila tudi Jelka. V ambulanti so ji nudili prvo pomoč, toda niso mogli dognati, kaj je prav za prav vzrok njenim bolečinam. Nihče ni slutil, da jo čaka tako težka usoda.
Začela se je njena križeva pot od zdravnika do zdravnika, od bolnišnice v bolnišnico. Povsod je dobila enak odgovor: SKLEROZA MULTIPLEKS, bolezen, kateri ne vedo vzroka in proti kateri tudi ni učinkovitih zlravil. Jelka bi hotela živeti, hotela delati. Nesreča se je zgodila pri 20 letih. Starši so jo dve leti spremljali na zdravniške preglede v bolnišnice, pa ni nič pomagalo. Jelka je jokala in obupavala. Dognali so, da je poškodovana hrbtenica med 6. in 7. vretencem. Uživala je tablete in dobila okrog 800 injekcij, toda zdravje se ji ni popravilo, se je preje poslabšalo.
Desetkrat so ji punktirali hrbtenico, ni se mogla postaviti na lastne noge. Začela se je tresti po vsem telesu in mi mogla več niti sama jesti. Starši so jo tolažili, da bo ozdravela, četudi sami niso več v to verjeli. Jelka je s težavo odpirala usta in go-
vorila: Boljše bi bilo, da bi umrla, tako pa se mučim sama s seboj in vi z mano.
Tako so bila leta upanja in o-bupavanja. Kolikor bolj se je bolezen slabšala, toliko bolj si je Jelka želela zdravja. Ta in verjetno mamina želja sta jo o-hranjali pri življenju. Lani je posijal v hišo žarek upanja. V časopisu je bilo poročilo o sanatoriju na Nemškem v Schwartz-waldu, kjer so ozdravili že 6,000 bolnikov s podobnimi boleznimi, kot je Jelkina. Mesečno zdravljenje v tem sanatoriju stane o-krog 8,000 dinarjev. To je za slovenske razmere dosti denarja in Jelka ter njeni ga nimajo. Zato smo se podpisani odločili, da ji pomagamo s tem, da naberemo med rojaki v ZDA, kar je mogoče, za zdravljenje Jelke v omenjenem sanatoriju na Nemškem. Vse, ki so dobre volje in pripravljeni pomagati, prosimo, naj pošljejo svoj dar enemu od podpisanih.
Doslej so darovali sledeči:
Drulžina M. Hutar ter Stani-
/Z NAŠIH VRŠI
Cicero, 111. — Spoštovani u-rednik! Hvala za obvestilo, da mi poteče naročnina. Tukaj pošiljam denarno nakaznico za celoletno naročnino in prilagam dva dolarja v podporo listu. Oba z ženo sva zadovoljna z Ameriško Domovino.
Pri nas v Cicero se še kar dobro držimo, čeprav smo obkoljeni od ‘'Ljubljančanov”. Sedaj je tudi prvič, da nas zastopa črnec v vladi. Tako so volivni okraji razdeljeni, da spadata Cicero in Berwyn pod Chicago, kjer je precej črnih. Pa to ni vse. Tukaj je veliko belih volilo črnega demokrata. Pravi demokrat voli vedno svojo stranko, pa četudi
ima h......za kandidata. Sedaj
so bile v Chicagu volitve za al-dermane. Na listi je bil tudi neki črnec, ki pa je zgubil in to v čisto črnskem okraju. Nameraval je tudi napraviti parado sem v Cicero. Ker mu čikaški župan Daley ni bil voljan poklicati za varstvo Narodne garde, ga je paradiranje takoj minilo. On je vedel, kdo ga lahko tukaj sprejme. Neki drugi ugledni črnec mu je v Čikaški Tribuni dobro odgovoril. Vsi, ki nameravajo iti v Cicero, naj vzamejo metle in lopate v roke in naj počistijo okoli svojih hiš, pa bodo tam imeli Cicero! Z revolucijo ne bomo dosegli ničesar, tako tudi tukajšnji Čehi pravijo. Enkrat smo se že umaknili, sedaj se pa ne bomo več.
Letos se zopet nekaj Slovencev odpravlja v stari kraj na o-bisk. Za vse imajo čas in denar, ko smo pa bili na pogrebu kralja Petra II., bi bil Slovence lahko na prste preštel!
Tudi nesreča ne počiva. Brenčičeva mama je padla in si zlomila roko. Da bi hitro okrevala!
Pa še nekaj za dobro voljo . • • V neki šoli so imeli zelo
?V^.'J„0_Že,BaSilPl$i°5	strogega g. kaplana. Ta je učen-
cem naročil, naj se vsak nekaj nauči iz Sv. pisma. Pri prihod-
•• o	^ ,nji veroučni uri jih je vprašal-
nja Rozman, Ciril in Milka Ge-iPrvi u-enec	Spremenil je
' Frank in Vlda RuPnik- vodo v vino; drugi: Obudil je
mladniča; tretji: vzel je vrv in
na Traven, družina Starc in Mary Ivec po $5; Mary Munica, družina Cemin, Edy Lewds, Ma-
šarek
Ivan in Marica Novak, družina John Dejak, družina Leo Dejak, Mr. in Mrs. Renato Ugrin, družina Andolsek in neimenovana vsi po $2; Ludvik Keše, Mr. in Mrs. Matt Videtič po $1.
Vsem darovalcem prav iskena hvala v imenu Lavričevih! Darove sprejemajo:
Stanislav Bobič
Jože Bobič
Cleveland, Ohio 44110 16022 Grovewood Ave.
Matt Hutar 21020 Westport Ave. Euclid, Ohio 44123
se obesil... No, Jožek, kaj boš pa ti povedal? Jožek malo P°' misli in pravi: Pojdi in tudi ti tako stori.
— Ko se je Bohinjc moral pe' Ijati z vlakom v Radovljico, Jc šel že na predvečer po karto za vlak. Postajenačelnik ga vpi'aša-Kako pa to, da ne kupite karte zjutraj? Veste, gospod, jaz bom šel tako zgodaj, da boste vi še ležali.
Vsem čitateljem in vsem P1* Ameriški Domovini želim vesele velikonočne jmaznike.
Tone Gorjanski
AMERIŠKA DOMOVINA
3
fran erjavec:
IZBRANI SPISI
Veliki petek

je zaspan, oblačen dan. Goste snežinke padajo izpod si-^ega neba in belijo rumeno-ze-enkasto trato in pisani gozd. Goste smreke se šibe pod težko odejo, le stare vrbe ob potoku s rie svoje ravne šibe v puščobni zrak.
Veliki petek je — in akoravno 2unaj mete in ostra burja piše, v®nder je farna cerkev do manga polna pobožnikov, pa skoro i rekel, da je bilo več moških, ?eg° ženskih. Ali kdo se bi temu nudil, ker vsak dobro ve, koliko lmajo ženske o teh dnevih opra-viti, predno je vse za praznike
Pripravljeno.
P*3 ko bi kdo z menoj šel v ukovico, videl bi dekle, kate-reniu ni videti, da bi imelo po-Sebno veliko opraviti. Bukovica •)e ozka dolinica kake pol ure °d fare. Sam ne vem, zakaj jej Pravijo Bukovica, ker bukve ^ 0raj najti ni v nji. Na konci ohnice je pa gozdarjeva hišica ^ v hiši pri oknu tisto dekle, ki e Praznuje, akoravno je raglja Prr fari šele k večernicam odracala.
Geklica ni vesela — z nepre-^aknenim očesom gleda rumene rnade, ki se klaverno, stiskajo P°d oknom, in časih jej celo ^ka solza uide izpod dolgih ° rvij- Dekle je Anka, starega Sadarja Martina jedina hči. Pa ^aJ je neki danes tako žalost-' Saj se jej ni nič hudega pri-^eGlo, marveč bi mislil, da bi °§la biti vesela, ker o prazni-CI ima priti Janez.
Janez je zal, pošten fant, Anki °bro znan. Pa kako bi jej ne ,1 znan, saj sta od mladih let, ^ar so Janezu odmrli roditelji, edno skupaj. Gozdar Mar-111 je dečka k sebi vzel, otroka S,;a se pod vrbami skupaj igrala ln se kot brat in sestra ljubila, ^ar sta si otroka bila — tudi in dekle nista pozabila. Zdaj se pa že skoro jedno leto dlsta videla; Janez je šel v goz-parsko šolo; hotel je biti gozdar. rosto življenje v zelenem gozdu I*1 je kaj zelo ugajalo in tudi jeartinu je bilo to po volji, ker k a so mu že branila svojo služ-2° °Pravljati. ‘Janez bode moj moj naslednik’ — mislil stari gozdar vesel.
^ e vem, koliko časa bi bila ^a gg g,jecjata rmene strnade, ta stopil v hišo oče, ki je prišel iz gozda.
t ^°» Anka! kaj ti je, da se bil ° k'averno držiš, kakor bi ti kure kruh snedle?”
oče, saj nisem čalostna! a sem le, kako je bilo lani
Mislila
°sor(
Goveda. Janez je bil še do-
ej vse drugače.”
>ev
del' ^°’ pa le P0l,rPb sai v ne" Vi^0 mu Priti- Do Mlinarje-mu morem iti z vozom na-
2amet fot grda’ sneg
° bi ne bil gozdar ravno na-kak ?U^e> bil bi lahko videl Vj, Anko pri zadnjih njego-“^esedah oblila rdečica. ja 9 je Prav ljubo, da tin 62 pr^e” — nadaljuje Mar-U -“saj se že ne morem več t01i^ Vse bi že bilo, ko bi le
Puh'° ^eze ne s *errd po1;e
dali • ^ln°bi so celo sultanu zav nesj.ltl mi ovco z jagnjetom od pra? — seve, tudi ciganu — <
, mih pečenka diši. — Ne bi ^drk dvakrat> da ni bil spet 16 °v Goštijan, — pa naj mi tirn- pride> iaz mu že posve-2adn'g0t0V° Pomn^> kdaj je hlev.J° Počenko jedel iz mojega
p°^ka očetovega kreganja ni bila Sa^a’ ker se je spet naslo-
‘‘of okno-
še t ,e’ laz nikdar ne pomnim popri e’ žalostne velike noči”
“2 Spe*; Anka besedo. akaj je žalostna?”
“Vsako leto so na gredici moji že velikonočnice cvetele; samo letos jih je mraz zatrl in tudi stara vrba pri studenci ni še pognala rmenih mačic, akoravno je že minila cvetna nedelja.”
“Stara vrba tudi menda nikoli več cvetela ne bo; saj komaj še po konci stoji, in če burja ne odjenja, podere jo morebiti piš še nocoj.”
“Prav smili se mi ta vrba — stara prijateljica moža; ko bi nje ne bilo, zmeraj bi češa pogrešala.”
“Kakor vsaki stvari, ljuba moja, tako je tudi njej čas prišel, in ...”
“Oče, slišite li sovo, kako uka v starem dobu? Tako strašno še nikoli ni ukala.”
“Kaj ti je danes, dekle, da si tako plašno? Naj sova uka, kadar se jej ljubi.”
“Jaz sama ne vem, ali nepopisna tesnoba mi teži srce in zadnjih sanj se nikakor ne morem odkrižati.”
“Oj, pusti to! Ni dobro, če si človek sam teži srce. Moli in pojdi spat!”
“Mari Vi še ne greste?”
“Jaz še ne; je šele devet ura, in danes ga moram dobiti v pest; hočem mu pečenko zasoliti.” “Oh, oče, ne hodite, vsaj danes ne! Le pomislite, veliki petek je in po noči!”
“Ravno zato grem danes, rokovnjač me ne bo pričakoval, in jaz strahu ne poznam.”
“Vender, lepo Vas prosim, ostanite doma, zavoljo mene ostanite!”
“Morebiti kmalu spet pridem, gledat pa vender le morem iti. Lahko noč!”
To reče in obleče kožuh; dene kučmo na glavo, vzame puško na ramo, in gre počasi iz hiše.
Anka, ko opravi molitev svojo gre k pokoju. Prijeten sen jo kmalu izmakne težavam vsakdanjega življenja.
II
2e nad dve uri je stal Martin na preži, pa žive duše ni slišati. Gosti oblaki so zakrivali polno luno. Bila je tema kakor v rogu. Martina je jelo že zebsti in že je mislil stražo zapustiti — kar se zaslišijo hitre stopinje po zmr-zlem snegu.
Martin vleče sapo nase in posluša — stopinje se bližajo in Martin vidi črno podobo pred sa"bo.
“Kdo si!” zavpije.
Podoba obstoji, molči in stopi j eden korak nazaj.
“Kdo si!” zavpije Martin še jedenki’at, a zadnja beseda se skoro ni več slišala, ker puška je že počila in tri prav drobne krogljice so izletele iz cevi.
A tudi drobna krogljica najde pot do srca.
“O Jezus in Marija!” — zasliši se in podoba se zvrne na tla.
“Čegav glas je to?” zakriči gozdar in skoči bliže.
“Oče Martin!” zastoče ranjenec.
“Si li ti, Janez?”
“Da, jaz sem! O Bog! O Anka — mila moja Anka!” — To so bile zadnje njegove besede.
Gozdar ostrmi; kakor siva skala stoji poleg mrtveca in potem se zgrudi poleg njega.
Gosti oblaki se pretrgajo, luna pomoli iz njih bledi svoj obraz in obsije dvoje bledih obličij, v katerih ni več življenja.
Cez sneženo polje brije jezna burja; iz gozda se sliši čuden vrišč; stare smreke stočejo in z vrhovi svojimi strahobno kimajo in v votlem dobu sova žalostno uka: “uhu, u-hu-i.”
Iz farnega zvonika se pa razlegajo počasni udarci dvanajste ure.
SLOVENSKA ZDOMSKA KNJIŽNICA
(Nadaljevanje s 2. strani')
hajale v Trstu in Gorici, in mi jih redno pošiljal. Skoro vsaki pošiljki pa je dodajal še druge tiske, ker je vedel, da me bodo zanimali in spadajo v SZK. Čutim dolžnost, da se gospodu ravnatelju dr. Antonu Kacinu na tem mestu ob zaključku zbiranja za njegov trud in prijaznost javno prav iskreno zahvalim. Po njegovi zaslugi, ne samo, da sem mogel objavljati Pregled izdanih knjig, ampak so te knjige tudi dejansko v SZK pripravljene, da bodo imele svojo odlično mesto v knjižnici Slovenskega zavoda v Rimu.
Poleg tega se moram zahvaliti še mnogim, ki so mi pomagali pri zbiranju gradiva ali kako drugače.
Najprej naj se zahvalim uredniku in izdajatelju ZBORNIKA Svobodne Slovenije g. Milošu Staretu, ker je vsa ta leta vedno našel prostor v Zborniku in ob j avl j al preglede izdanih knjig.
Nadalje se moram zahvaliti predsedniku Slovenske kulturne akcije g. dr. Tinetu Debeljaku st., ki me je ob vsaki priliki bodril in navduševal, naj pričeto delo zbiranja nadaljujem. Poleg rednih izdaj SKA mi vedno pošilja tudi “male tiske” SKA: programe, vabila, brošure in vse, kar pač izide.
Naslednji, ki sem mu dolžan zahvalo za sodelovanje pri zbiranju gradiva za SZK, je gotovo g. Rudi Smersu. Kadarkoli izide v Argentini kako vabilo, program, brošura, okrožnica itd,, vedno misli tudi na SZK in zbira zanjo. Ko se mu tega nabere, naslovi in pošlje.
Precej knjig za SZK je prispeval g. Peter Urbanc iz Toronta v Kanadi. Poslal je precej
III.
Jedno leto je minilo. Prišja je spet velikanoč — pa je prijaznejša mimo lanske. Lastovke so že priletele od juga in pripeljale s seboj lepo pomlad; kukovica v gaji že kukuje. Le v Bukovici ni pravega veselja; sicer rmeni strnadi še skačejo, pa se ne drže več tako klaverno in na zapuščeni gredici tudi spet cveto velikonočnice; — le hišica je zaprta in zapuščena. Velika sobota je. Zvonovi vabijo k slovesnemu vstajenju; pojdimo tja; morebiti, da tam najdemo znance svoje.
Na griči stoji cerkev in na njeni desni strani leže tikoma grobi trije. Stranska dva imata modra križeca in nad njima raste rožmarin, na srednjem pa rasto velikonočnice in na belem križi je napisano:
“Anka, v miru počivaj!” KONEC
Matej Bregar:
Napadi na papeže v zgodovini katoliške Cerkve
Vsem nam je še v spominu a-tentat, ki ga je skušal izvesti na papeža Pavla VI. slikar Benjamin Mendoza y Amor. Preoblečen v duhovnika, kot tisti komunistični zločinec, ki je ustrelil bana Natlačena v Ljubljani, je Mendoza hotel zabosti papeža. Prisebnosti papeževega osebnega tajnika Machija in južnoko-rejskega kardinala Kima gre zahvala, da se napad ni posrečil.
Hkrati z olajšanjem, ki nam ga je prinesla vest, da se papežu Pavlu VI. ni ničesar zgodilo, pa se je v mnogih vzbudilo zanimanje, ali je bil to prvi napad na kakega papeža, ali jih je bilo že več v dolgi zgodovini katoliške Cerkve.
redkosti, ki bi mi brez njega nikoli ne prišle od roko. Prav lepa hvala.
Zahvaliti se moram tudi Mrs. Mary Debevec, lastnici dnevnika “Ameriška Domovina”, kakor tudi vsem ostalim, ki se tam trudijo s slovenskim časopisom. Vedno so mi šli radi “na roko”, kadar sem sitnaril za stvari, ki sem jih potreboval.
Redno sem prejemal tudi cerkvena OZNANILA tako iz Argentine, kakor tudi slovenskih župnij Marije Pomagaj in Brezmadežne v Torontu v Kanadi. Nisem pa prejemal cerkvenih Oznanil ostalih slovenskih župnij v ZDA, niti od Sv. Vida; imam pa vse župnije Marijinega Vnebovzetja, kjer sem njen faran. Lepo prosim vse slovenske župnije kjerkoli, da odslej redno pošiljajo svoja Oznanila Slove-niku v Rimu. Zadostuje, ako pošljete enkrat v mesecu kot tiskovino.
Pri zahvali ne smem pozabiti slovenskih frančiškanov v Le-montu, posebno zahvalo sem dolžan g. patru Fortunatu Zormanu OFM, ki je urednik verskega lista in koledarja AVE MARIA.
Tudi iz daljne Avstralije redno prejemam tamkajšnje MISLI, ki jih urejuje in izdaja č. g. pater Bernard Ambrožič. Tudi njemu velja moja zahvala.
Naša naj večja slovenska iz-vendomska založba je gotovo Družba sv. Mohorja v Celovcu. Poleg zahvale za dosedanje u-sluge Družbe prav lepo prosim, da odslej pošilja po 1 izvod svojih tiskov Sloveniku v Rimu.
Vseh teh zahval pa ne morem zaključiti brez prošnje: kjerkoli kdo izdaja kak slovenski iist ali knjigo, naj pošlje po 1 izvod Slovenskemu zavodu v Rimu. Za to uslugo pa že vnaprej vsem moja najlepša zahvala.
V Clevelandu, 15. marca 1971.
Zdravko Novak
Po podatkih, ki jih nudi vatikanski arhiv, je bilo nasilij in napadov na papeže v zgodovini katoliške Cerkve zelo veliko. Če gremo mimo prvih treh stoletij krščanstva, ko je bila Cerkev, da tako rečemo, izven zakona, ko je prišlo do strahotnih preganjanj, v teku katerih so padli kot mučenci in svetniki številni papeži (nad 30 po številu, od sv. Petra do sv. Silvestra), tudi v dobi Konstantinove Cerkve ni bilo miru. Zlasti potem ne, ko so sedež imperija prenesli iz Rima v Bizanc. Najhujše se je zgodilo papežu Janezu L, ki ga je ob povratku iz Bizanca aretiral Teodorik in je umrl v zaporu 18. maja 526.
Dve stoletji kasneje je neka oborožena topla napadla sprevod, ki je spremljal papeža Leona iz Laterana v cerkev San Lorenzo in Lucina v Rimu. Papeža so potegnili s konja, ga pretepli, nekateri napadalci so ga hoteli celo oslepiti. Bilo je 25. a-prila 799.
Meseca avgusta 897 je struja, ki je bila nasprotna papežu Stefanu VIL, tega aretirala in ga nato zadavila v zaporu.
Potem je sledila doba, ko sta bila Rim in papeštvo v rokah mogočnih in nasilnih plemiških družin, kot plemičev Tuskula, Kresencijev, Frangipanov, Pier-leonijev in podobnih, ki so spremenili vsako papeževo volitev v krvavo pretepanje. Nekaj hujših primerov navajamo v naslednjem:
Meseca novembra 903 je Leon V. umrl v zaporu, kamor ga je spravil neki njegov duhovnik.
Meseca marca 928 je umrl papež Janez X., po vsej verjetnosti zadušen z blazino.
Dne 19. decembra 965 je drhal, ki se je uprla njegovi izvolitvi, napadla papeža Janeza XIII., ga pretepla in žalila na vse mogoče načine, nazadnje se mu je posrečilo zbežati v Angelski grad, kjer je ostal več dni.
Meseca junija 974 je Kresen-cij napadel Lateran, aretiral in odpeljal papeža Benedikta VI. v Angelski grad, kamor ga je zaprl. Tu so papeža zadavili.
Dne 20. avgusta 984 so zaprli v Angelski grad tudi papeža Janeza XIV., ker je umrl od lakote, ali pa so ga usmrtili.
Meseca julija 985 je bil po vsej verjetnosti usmrčen proti-papež Bonifacij VIL
Meseca februarja 998 so aretirali protipapeža Janeza XIV., ga strahotno izmaličili in okrnili, nato pa odpeljali v neki samostan, kjer je kmalu nato umrl.
Leta 1044 je ljudstvo pognalo iz Rima Benedikta IX., ko se je vrnil pa enem letu domov na prestol, medtem ko so že izvo-
MOTORNA VOZILA ONEČEJAJO ZRAK — Avtomoblizem se naglo širi tudi v delih sveta, kjer so bila motorna vozila še pred nekaj leti redka. Pomislimo le na Afriko in Azijo. Slika kaže promet na cesti Buenos Aires v Argentini, kjer je tudi vse na kolesih. Izpušni plini motornih vozil onečejajo in zastrupljajo zrak v tdki meri, da so nekateri Buenos Aires (Dober zrak) preimenovali v Malos Aires (Slab zrak).
lili drugega papeža.
Leta 1046 so za več mesecev zaprli papeža Gregorija VI.
Leta 1075 so v baziliki Marije Snežne zgrabili papeža Gregorija VIL; nekdo ga je krepko udaril in ranil na glavi; nato so ga zaprli v neki stolp, od koder ga je ljudstvo rešilo.
V	dobi, ki je sledila, v kateri je prišlo do borbe za nadoblast med svetno in cerkveno oblastjo, je prišlo do viška pod Bonifacijem VIII.; zaušnica v Anagniju
- se pravi aretacija, da katere je prišlo po Koloki in Nogaretu dne 8. septembra 1303, je skrajšala življenje papežu Bonifaciju VIII., ki je isto leto umrl. Zgodovinarji zanikajo, da bi prišlo do dejanske zaušnice, ki naj bi jo dobil papež.
Leta 1527 so sovražne tople plenile po Rimu in hotele na vsak način obesiti papeža Klemena VIL Ta se je rešil v Angelski grad, kjer pa je bil več mesecev jetnik Karla V.
V	Napoleonovi dobi je dne 20. februarja 1802 general Berthier aretiral in odpeljal v izgnanstvo papeža Pija VI., ki je umrl v Valenci.
Njegov naslednik Pij VII. pa je bil prav tako aretiran in pet let — od 1809 do 1814 leonov jetnik.
Republikanci začeli napadati Gilliganovo proračunsko politiko
COLUMBUS, O. — Republikanci so se obrnili kaj hitro in začeli napadati guvernerja Gilli-gana in njegovo proračunsko politiko. Očitajo mu, da v svojem proračunu ne daje nobenih pravih olajšav našim davkoplačevalcem, na drugi strani pa tudi ne pomaga mestnim javnim u-pravam, ki so vse v zadregi za denar. Le okrajni proračuni bodo dobili od njega $12 milijonov, vse druge lokalne javne uprave bodo odšle praznih rok.
Tem napadom na Gilligana je dodejan le en konkreten predlog: davkoplačevalci naj pošiljajo guvernerju pismene proteste v čim večjem številu! To je znano sredstvo: naslovniki sicer pisem ne berejo, toda na živce jim pa pisani protesti vendarle gredo.
Iz novejše dobe pa omenjam samo papeža Pija IX., ki je vladal od vseh sedanjih papežev najbolj dolgo (od 1846 do 1878). Pod njegovim vladanjem je italijanska oblast leta 1870 zasedla papeško svetno državo. Poslej papež Pij IX. v znak protesta ni več stopil iz Vatikana, prav tako ni dal več blagoslova z lože vatikanske bazilike. Italijanska drhal v Rimu je bila besna in bi ga rada na vsak način dobila v svoje roke. Ker ga ni dobila živega, je hotela v noči med 12.
Med reublikanci zmeraj več golobov?
WASHINGTON, D.C. — Tako vsaj trdita časnikarja Evans & Novak v svoji koloni. Poročata tudi, da je bilo svoj čas za vdor v Kambodžo veliko več odobra-Napo-Ivanja med republikanci, kot ga je bilo zadnjič za vdor v Laos
na Hočiminhovo cesto. Zato so tisti, ki so spremljali vojskovanje v Laosu, gledali na operacije zelo kritično. Na drugi strani je manjšina, ki odobrava ofenzivo ob Hočiminhovi poti, zmeraj bolj zaverovana v pravilnost svoje sodbe o tej vojaški akciji.
Časnikarja cenita, da je takih odločnih zagovornikov laoške o-fenzive še kakih 20%. Z njimi bo Nixon imel še velike sitnosti, ako bo hotel spremeniti svojo sedanjo taktiko v vojskovanju na Indokitajskem. Na drugi stra-
in 13. julijem 1881 — ob prevo- | 'd se sedaj golobi in jastrebi da-zu krste z njegovim truplom iz Jejo med seboj le v enem vpra-
Vatikana v baziliko sv. Lovren — oboje vreči v Tibero.
Papež Janez XXIII. je uvedel zopet navado, da so pričeli papeži zapuščati Vatikan in obiskovati svet izven njega. Najdaljše potovanje iz Vatikana v svet je napravil lansko leto Pavel VI. na Skrajni vzhod, od koder se kmalu ne bi vrnil živ. Pred bodalom atentatorja Mendoze ga je rešil, kot smo rekli, njegov osebni tajnik msgr. Machi.
¥ staroms skaMbi frčijo liifljom kar po zraka
WASHINGTON, D.C. — Kongres si je ustvaril poseben kontrolni urad pod imenom “Splošni obračunski urad”, ki naj zanj preiskuje, kako narodna obramba troši denar, ki ga dobi od Kongresa preko federalnega proračuna. Ugotavlja večkrat naravnost neverjetne stvari. Tako pravi sedaj v svojem obširnem poročilu, kako se je fede-
šanju: golobje hočejo čim hitrejši umik čet, jastrebi so proti temu. Vse druge razlike zgubljajo na svoji ostrini.
Mežki dobijo delo'
Tiskarja iščemo
Iščemo izučenega tiskarja (pressmana). Nastop službe takoj. Unijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite se osebno v uradu, ali kličite 431-0628-.
AMERIŠKA DOMOVINA 6U7 St. Clair Ave.
Cleveland. Ohio 44103
(x)
MALI OGLASI
1985 Beverly Hill Dr.
Naprodaj zidana 1 in pol nadstropna ranč hiša, dnevna soba s kaminom, 2 spalnici, poplo-ščena kopalnica spodaj, velika spalnica in stranišče zgoraj, klet,
*	, ---- —	---- dvojna priključena garaža, par-
ralna uprava uračunala pri na-1 cela 80x205, veliko sadnega dre-bavi orožja. Za 61 vrst orožja jejvja in cvetočega grmičevja, bil prvotno predviden znesek, Cena $36.800.
$83.6 bilijonov. Do 30. junija 1970 je ta vsota narastla na $117 bilijonov!
LAKELAND REALTY CO. 531-6681
(56)
\'sa naročila so se torej podražila za $33 bilijonov! Ker je postalo prvotnp proračunsko kritje premajhno, je narodna obramba zahtevala od Kongresa dodatne kredite in jih tudi dobila. Večkrat se je sama ustrašila dodatnih zneskov in je zato znižala obseg naročil. Kongres je seveda te zadeve obravnaval v pristojnih odborih, toda kongresniki in senatorji So samo zmajevali z glavami, nihče pa ni imel gradiva, da tako zanikrno kalkulacijo nabavnih cen primerno skritizira. Reveži so kontrolorji gornjega urada. Trudijo se cela leta, da vse to odkrijejo, Kongres pa noče ničesar reformirati v sistemu nabavnega postopka, ker so mu generali in vojna industrija že zrastli čez glavo, kar že davno ni nobena tajna več.
* Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini;
Kupim
Rada bi kupila starinsko kredenco za jedilnico. Kličite EV 2-5023 vsak čas po 5:30 zvečer.
-(56)
Iščejo stanovanje dvojica srednjih let želi štiri sobno stanovanje z garažo v Euclidu. Kličite 486-4265.
(60)
Soba se odda
moškemu. Si lahko kuha. na 18105 Marcella Rd.
481-0016
(15,29 mar)
Prljafd’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair A' fixth ?.fi1-41ta
Stanovanje oddajo 5-sobno neopremljeno stanovanje oddajo na 7515 Lockyear Ave., tel. 391-3139.
31
ameriška domovina
Ul JS’ J*
iA 'i
ALEXANDRE DUMASj
Grof Monte Cristo

s ^ ^
“Prav imate, gospod grof,” pravi “ta mož mora biti vaš prijatelj.”
Na to se približa Albertu ter se dotakne njegove rame.
“Ekscelenca,” pravi, “ali se izvolite zbuditi?”
Albert iztegne svoje roke, si pomane oči ter se končno zbudi.
“O, o,” pravi, “to ste vi, poglavar. Za Boga, pustili bi me bili, da bi bil spal. Imel sem krasne sanje. Plesal sem pri Torloniu z grofico G...” Potegne iz žepa svojo uro, ki so mu jo pustili, da vidi sam, kako pozno je.
“Polu dveh,” pravi: “toda zakaj, vraga, ste me zbudili že zdaj?”
“Da vam povem, da ste prosti, Ekscelenca.”
“Moj ljubi,” odvrne Albert z najveselejšim obličjem sveta, “ravnajte se v bodoče po načelu Napoleona Velikega, ki je rekel: ‘Zbudite me vselej le zaradi ve-
“Nikakih, gospod,” odvrne bandit, “prosti ste kakor ptič v zraku.”
“Torej prav: zdravstvu j te in bodite srečni. Pojdimo, gospoda, pojdimo!”
Vsi štirje odidejo po stopnicah ter se vrnejo v veliko, štirioglato dvorano. Vsi banditje so stali tu z odkritimi glavami.
“Peppino,” pravi glavar, “daj mi bakljo.”
“Kaj hočete storiti?” vpraša grof.
“Spremiti vas hočem,” pravi Vampa; “zelo majhna čast je to, ki jo morem izkazati Vaši Ekscelenci.”
Vzemši bankljo iz pastirjevih rok, gre pred svojimi gosti, ne kakor sluga, ki vrši svojo dolžnost, ampak kakor kralj, ki spremlja poslance. Pred izhodom se pokloni.
“In zdaj, gospod grof,” pravi, “se vam opravičujem še enkrat in upam, da pozabite, kar se je
“Danes zvečer ste odpeljali tu sem grofa Alberta Morcerfa. Torej,” nadaljuje grof z glasom, pri katerem Franc vstrepeta, “ta mladenič je moj prijatelj, ta mladenič prebiva v istem hotelu kakor jaz, ta mladenič je sedel osem dnij v mojem lastnem vozu na korzu, in vendar ste ga odvedli vi tu sem,” pristavi grof in potegne iz žepa pismo, “in zahtevali zanj odkupnino kot za vsako poljubno osebo.”
“Zakaj me niste opozorili na to, vi drugi?” pravi poglavar, in se obrne k roparjem, ki stopijo pred njegovim pogledom vsi nazaj. “Zakaj ste me na ta način izpostavili nevarnosti, da sramotno prelomim besedo, dano gospodu grofu, od katerega je odvisno življenje nas vseh? Pri izveličarjevi krvi! Če bi le mislil, da je kdo izmed vas vedel, da je mladenič prijatelj Njegove Ekscelence, bi mu na mestu pognal krogljo v glavo.”
“Vidite,” pravi grof, obrnivši se k Francu, “rekel sem vam, da se je morala pripetiti zmota.”
CHICAGO, ILL
HELP WANTED
SKIPPING & RECEIVING CLERICAL — SALES OFFICE HELP
Phone daily 9-9 Sat. and Sun. also
878-3078
Action Report Agent
(57)
MALE HELP
MAINTENANCE MAN Day shift opportunity. Must have experience in electrical and/or mechanical maintenance of production equipment. Salary open. For interview call or Write Mr. BIGOTT 328-3000, Ext. 381 NATIONAL STEEL SERVICE CENTER, INC.
2424 Oakton St.
Evanston, 111.
(57)
.~rr*—~ "f'" m ..r	~	- -
HOUSEHOLD HELP
CHILD CARE
Desperately needed for SVz and iVz yr. old. Live in 5 days. Northbrook.	696-4540 Dorothy
(56)
“Ali niste sami?” vpraša Vampa nemirno.
“Gospod, na katerega je naslovljeno to pismo, je z menoj, ker sem mu hotel pokazati, da je Luigi Vampa mož, ki drži dano besedo. Pridite bližje, gospod baron,” pravi Francu, “in Luigi Vampa vam pove sam, da je ves obupan vsled zmote, ki se je zgodila brez njegove vednosti.” .
Franc se približa; poglavar mu stopi nekaj korakov naproti.
“Bodite nam dobrodošli, Ekscelenca,” pravi Vampa. “Culi ste grofove besede in moj odgovor. K temu še pristavim, da bi dal rad več kot štiri tisoč piastrov, ki so bili določeni kot odkupnina za vašega prijatelja, da bi zabranil stvar, ki se je že zgodila.”
“Toda,” vpraša Franc, oziraje se nemirno okoli sebe, “kje je jetnik? Ne vidim ga.”
“Upam, da se mu pač ni zgodilo nič hudega?” pravi grof in nagubanči obrvi.
“Jetnik je tamkaj,” odvrne Vampa in pokaže z roko proti odprtini, pred katero se je sprehajala straža; “in sam mu naznanim, da je prost.”
Poglavar odide proti mestu, katero je naznačil za Albertovo ječo, Franc in grof mu sledita.
“Kaj dela jetnik?” vpraša Vampa stražo.
“Na mojo čast, glavar,” odvrne ta, “tega ne vem; “že več kot jedno uro nisem slišal, da bi se bil zganil.”
“Pojdita z menoj, Ekscelenci,” pravi Vampa.
Grof in Franc gresta za glavarjem čez sedem ali osem stopnic, po katerih pridejo do vrat, ki jih Vampa odklene in odpre. Pri siju svetilke, jednake oni, ki je gorela v dvorani, zagledajo Alberta. Zavit v plašč, katerega mu je posodil jeden izmed banditov, je ležal v kotu ter spal trdno in mirno.
“Ej,” pravi grof s svojim čisto posebnim smehljajem, “za moža, ki ima biti zjutraj ob sedmih ustreljen, to ni slabo.”
Vampa opazuje spečega Alberta z nekim občudovanjem. Videti je bilo, da občuduje ta dokaz neustrašenosti.
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
selih poročil.’ Če bi me bili pustili spati, da bi bil doplesal svoj ples, bi vam bil hvaležen za to vse svoje življenje ... Moja odkupnina je torej plačana?”
“Ne, Ekscelenca.”
“Na kakšen način sem torej naenkrat prost?”
“Nekdo, ki ima popolno oblast nad menoj, je prišel ter zahteval Vašo prostost.”
“Semkaj?”
“Semkaj.”
“O, vraga! Ta nekdo je pa zelo prijazen.”
Albert se ozre in zagleda Franca.
“Kako?” pravi. “Ti, moj ljubi Franc, se žrtvuješ za me v toliki meri?”
“Ne jaz,” odvrne Franc, “ampak najin sosed, grof Monte-Cristo.”
“O, za Boga, gospod grof!” pravi Albert veselo, spravljajo v red svojo ovratnico in manšete. “Vi ste res krasen človek, in upam, da me bodete smatrali za svojega večnega dolžnika, prvič zaradi vaših prejšnjih uslug, zlasti pa zaradi te.” Pri teh besedah poda grofu roko, in grofa obide pri tem čuden hlad, kar prikrije.”
Bandit opazuje ta prizor ves začuden. Bil je navajen, da so njegovi jetniki trepetali pred njim, in Albertu je ostala vsa njegova dobra volja. Franc je bil radosten, da je Albert celo napram banditu čuval narodno čast.
“Moj ljubi Albert,” mu pravi, “če se podvizaš, še lahko prisostvujeva koncu plesa pri Torloniu. Ples, o katerem si sanjal, lahko plešeš resnično, in potem se ti ne bode treba jeziti nad gospodom Lugijem, ki se je vedel v tej zadevi res kot zelo fin mož.”
“Da, res,” odvrne Albert, “prav imaš, v dveh urah sva lahko tam. Gospod Luigi,” nadaljuje, “ali je treba še kakih formalnosti j, predno se poslovim in priporočim Vaši Ekscelenci?”
zgodilo.’’
“Da, moj ljubi Vampa,” odvrne grof; “sicer ste pa svojo zmoto popravili na tako fin način, da bi vam bil za to skoro hvaležen.”
“Gospoda,” pravi zdaj poglavar mladima gospodoma, “ponudba sicer za vaju nima morda nič vabljivega, a vendar ne morem drugače, kakor da vama zagotavljam, če me izvolita kdaj zopet obiskati, da mi bodeta dobrodošla, kjerkoli me najdeta.”
(Dalje prihodnjič)
PENASTA MILNICA — O-nesnaž^vanje narave, posebno voda, je postalo nekaj običajnega po vsem svetu, prav tako v zadnjem času tudi boj proti njemu. Na sliki vidimo potoček ob cesti Via Appia n Italiji, ki ga čez in čez prekriva penasta milnica.
15- — Pevski zbor Korotan
praznuje 20-letnico v S.N.D. na St. Clair Ave. Pričetek koncerta ob pol osmih zvečer. Za ples igrajo Veseli Slovenci.
22. — Pevski zbor SLOVENSKI
FANTJE priredi koncert ob 8. zvečer v farni dvorani pri Sv. Vidu.
23 — Dr. Napredek št. 132 ABZ
praznuje 50-letnico v SDD na Recher Ave.
30.— Na Slovenski pristavi bodo
tekme v odbojki, ki se jih bodo udeležili SSK iz Clevelanda, skupina iz Toronta ter odseki SAVE v New Yorku, Chicagu, Torontu in Minnea-polisu.
30. — Društvo SPB Cleveland
pripravi spominsko svečanost za žrtve druge svetovne vojne in revolucije v Sloveniji v letih 1941-45 na Spominski dan pri Mariji Lurški na Providence Heights na Chardon Rd.
30. — Društvo Triglav v Milwaukee, Wis., priredi spominsko svečanost sv. mašo v Triglav parku pri kapeli ob 11. dopoldne.
JUNIJ
5. — Baragov dom priredi v
farni dvorani pri Sv. Vidu SENKLERSKI VEČER z večerjo in plesom. Igrajo Van-drovci.
priredi piknik v parku A.DZ v Leroyju, Ohio. Pričetek ob dveh popoldne.
18. — Piknik DSPB Tabor na
Slovenski pristavi.
AVGUST
1.	— Federacija KSKJ društev priredi letni Ohio KSKJ dan v parku sv. Jožefa na White Rd.
4. — Federacija klubov slov.
upokojencev priredi piknik na farmi SNPJ.
14.	-15. — Balincarska tekma v
SDD na Recher Avenue.
15.	— Katoliški veterani Post 1655 priredijo piknik na St. Clair-ju. Pazite na podatke.
15. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zegnanjski festival v šolski dvorani.
22. — Društvo Najsv. Imena pri
Sv. Vidu priredi piknik na Saxon Acres na White Rd.
22. — Društvo sv. Ane št. 4 ADZ
priredi piknik na izletniških prostorih ADZ v Leroyju.
22. — Društvo Triglav v Milwaukee, Wis., praznuje 10-letnico obstoja Triglav parka.
SEPTEMBER
12.' — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ bo obhajalo 50-letnico svojega obstoja.
19. — Oltarno društvo fare sv.
Vida priredi kosilo od 11.30 do 2. pop. v farni dvorani pri Sv. Vidu.
7.—Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne.
13. — Belokranjski klub priredi
tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
21. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Zahvalni festival v šolski dvorani.
20.	in 21. — “Jesenski dnevi’
pri Sv. Vidu.
21.	— Jadran poda koncert ob
3.30 pop. v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd-
DECEMBER
5 — Pevski zbor Slovan poda
svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začete* ob 4. pop.
31. — SDD na Recher Avenue
priredi SILVESTROV AN JL
v svojih prostorih.
V B LA & SPOMIN
OB PRVI OBLETNICI SMRTI NAŠE LJUBLJENE MATERE, STARE IN PRASTARE MATERE
C. — Proslava DSPB Tabor pri
kapelici na Slovenski pristavi.
19.20. — Balincarska tekma v
SDD na Recher Avenue.
20. — Društvo Triglav Milwaukee, Wis., priredi svoj prvi letni piknik v parku Triglav.
27. — Piknik Slovenske šole pri
Sv. Vidu na Slovenski pristavi.
JULIJ
11. — Misijonska znamkarska akcija priredi piknik na Slovenski pristavi v korist slovenskih misilonarjev.
14. — Klub slovenskih upokojencev v Euclidu priredi piknik na farmi SNPJ.
18. — Društvo KRAS Št. 8 ADZ
19. — Večerja z nad žarom pečenimi piškami in ples v SDD na Recher Avenue.
OCTOBER
2.	— DSPB Tabor priredi družabni večer *v Slov. domu na Holmes Avenue.
3.	— Kulturna društva v Euclidu priredijo koncert v SDD na Recher Avenue.
10. — V SDD na Recher Avenue pripravijo domačo “card party” ob 3. popoldne.
NOVEMBER
6. — Klub slov. upokojencev v
Newburghu priredi letni banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. uri.
Louise Pylick
ki je umrla 22. marca 1970. leta
Spomin na Tebe večno lep je kakor žarek v naše dni, ko več med nami Tebe ni.
Pomlad tam zunaj zdaj je spet, in mnogi se prebuja cvet. ljubezen pa še druži nas, kot nekdaj sončne mlade dni!
Žalujoči:
TVOJI OTROCI Cleveland, Ohio, 22. marca 1971-
NAROČITE Sl
AMERIŠKO DOMOVINO

REAL ESTATE FOR SALE
SOUTH HOLLAND—BY OWNER 3 bdrm. tri-level, fam. rm., 1% baths, A.C. Drapes, crptg. Thermopane windows thruout. Apples., att. 2 car gar. $39,500. By appt. 339-9260
(56)
3 sty. brk. 1st fir. store (Tavern) 2nd & 3rd firs. 7 rms. 3 bdrms. ea. mod. apt. Gas heat, new boiler, 3 car brk. gar., Cor loc. 1324 N. Pulaski. Call owner for appt. BE 7-9675
(56)
VILLA PARK—BY OWNER 3-4 bd. brk. bi-level, air cond., 2Vfe car gar. Close to schl., transp., park pool. Call wkdays aft. 5 p.m. 834-3654 wkends anytime.
(56)
HOFFMAN ESTATES —
BY OWNER
3 bdrm. ranch, terrific loc. Nr. Tollway, all schls., shops and train station. Closed carport. Many extras. $23,900.	894-1465
(56)
LOCATION Hwy. 45 and 111. —Wis. line. 61 plus acres, lake front heavy woods. $1,200 per acre, terms avail. By Owner. 872-7777 or 336-7777
(57)
BAKERY — RETAIL West suburban location. Priced to sell. Ideal for couple operation. Call owner for appointment. 345-6110
(57)
REAL ESTATE FOR SALE
NORWOOD PARK—BY OWNER 5837 N. WEST CIRCLE Open Sunday 1-5. 9 Mi rm. frame., mod., dbl. gar., lot 50x200. Asking 'RIQ 900
NA 2-2070 or 774-7589
(57)
Vic. NORTH & CENTRAL Under $40,000. 2 flat brk., 6 rms.,
3	bdrms. each, 2 car garage, full
bsmt., sep. gas furnace (forced air) new roof & sidewalk. Nr. everything. Call owner	622-3204
(57)
BOLINGBROOK — BY OWNER
4	bedroom townhouse. Central air cond., full basement. $25,900.
Call 739-5648 ___________________(57)
VILLA PARK
3 bedroom ranch, with 2 car garage. Extras. Good condition.
By Owner	$24,500
834-7978
		MAREC
ls«l j	at. m	irniJM
J H m	s m	lil 18» mm r n
KOLEDAR
društvenih
prireditev
MAREC
27. — SŠK priredi KEGLJAŠKI
banket v Baragovem domu na St. Clair Avenue.
APRIL
4. — Glasbena Matica poda svoj pomladanski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
4. — Misijonska znamkarska
akcija priredi kosilo v šolski dvorani pri. Sv. Vidu.
18 — Pevski zbor Slovan poda svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
17. — Materinski klub fare sv. Vida priredi polka plesno zabave v Avditoriju. Začetek ob 8. zvečer. Igra Slogarjev orkester.
17.	__ DSPB TABOR priredi
spomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci.”
18.	— Koncert Mladih harmonikarjev v avditoriju pri Sv. Vidu ob 3.30 popoldne. Po koncertu domača zabava. Igrajo Vandrovci.
25. — Pevski zbor Planina poda ob 4. popoldne koncert v SND na Maple Heights.
MAJ
2.—Pevski zbor Triglav poda svoj 24. letni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne.
9. — Materinska proslava Slovenske šole pri Sv. Vidu.
SLOVENSKI
DNEVNIK

NAROČAJTE