Posamezna številka 6 vinarjev.
Slev. 219. Izven Ljubljane 8 vin. v LiuMiaoi v n 24. sepieoilini 1912.
Leto XL
^ Velja po pošti: ss
Za oelo leto naprej . K 28-— i* pol leta „ . i, 13'— sa cotrt leta „ . „ 6-50 aa en meseo „ . „ 2'20 sa Nemčijo celoletno „ 29'— u ostalo inosemstvo „ 35'—
V Ljubljani na dom:
Za celo leto napre] . K 24'— aa pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6 —
za en meseo . „ 2'— V »pravi prejemali nesečne K 1-70
SLOV
laser ati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v sa dvakrat . ...» 13 „
za trikrat......10 „
sa večkrat primeren popul
Poslano in reki notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
■z Izhaja.:
vsak dan, lzvzemši nedelje in praznike, ob 5. nri popoldne.
»ar Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol itev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne s sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 6. Ttaj Avstr. poštne bran. račnn št 24.797. Ogrske poštne bran. račnn št. 28.511. — Upravnlškesa teleiona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani
Slomšek.
Danes je minulo 50 let, odkar je umrl v Mariboru prvi lavantinski knez in škof Anton Martin Slomšek. Pol stoletja je od njegove smrti, slovenska zemlja, knjiga in slovensko ljudstvo kaže precej drugačno lice, kakor je je kazalo za časa tega odličnega narodnega delavca, in umevno je, da sedanji rod ne čuti vpliva in pomena tega moža tako, kakor njegovi sodobniki.
Slomšek jc bil praktičen naroden delavec in v tem leži ves njegov pomen in njegove vrline. Vsak korak, ki ga je napravil, in vsaka beseda, ki je prišla iz njegovega peresa, je bila napisana v gotov namen, da ljudstvu služi, koristi in veselje dela. Pokojni škof ni bil književnik v pravem pomenu besede, dasi je za svoje razmere izborno pisal, in tudi ni tega nikdar nameraval, on je hotel v prvi vrsti biti narodov učitelj, vzgojitelj in apostol. Na tem polju si je stekel zaslug, cla lahko velja za prvega ljudskega pedagoga.
Slomšek je veliko pisal; od njega imamo veliko literature, posebno pa mladinske. Pisal jc slovenske obeced-nike, razna šolska berila, pravljice, pripovedke, znano berilo za nedeljske šole »Blaže in Nežica« in vse, kar je napisal, je tako živahno, praktično in zanimivo, da lahko šc danes služi v marsičem kot vzorec. Njegova knjiga »Blaže in Nežica« je svoj čas tako slovela da je bila v vse mogoče evropske jezike prestavljena. Slomšek je imel nenavadno spretnost in nadarjenost za te vrste spise, če upoštevamo, da je bil on prvi, ki je pisal šolske knjige za mladino. Velik del svojega življenja jc sploh daroval slovenski mladini. Koliko se je trudil za ustanavljanje slovenskih ljudskih šol in s kako vnemo je zasledoval napredek našega naroda na šolskem polju. Kadar se je šlo za šolstvo, tam ni poznala njegova roka nobenih meja. Zato se ga sme po pravici danes slovenska mladina spominjati.
Bil je tudi narodov buditelj in vzgojitelj. To, kar so politični voditelji našega ljudstva pozneje delali na ljudskih taborih, na katerih so netili in probujevali narodno zavest, to je on vršil z velikim uspehom s svojimi knjigami in cerkvenimi govori. Težko, da bi znal kdo slovenskemu ljudstvu lep-
še in uspešnejše pisati in govoriti o milini, o upravičenosti in pomenu slovenskega jezika, kakor je znal Slomšek. Imel je čisto poseben dar konkretnega izraževanja, kar je dalo njegovemu govoru in jeziku živahnost, a obenem napravilo na narod velik vtis. On ni pisal nikdar ljudem samo v zabavo, ampak zraven je zasledoval vedno praktične cilje. Z dobrimi popevkami in pesmimi je hotel spodriniti slabe, surove pesmi, in v resnici so nekatere njegovih pesmij take, da so že zdavno ponarodelc. Pisal je za vse stanove, za šolarje, za mladino in za odrasle. Od njega imamo celo vrsto mo-litvcnikov, životopisov in nabožnih knjig, ki jih še sedaj ljudstvo rado prebira. Nekatere njih so doživele po več izdaj. Kot mlad duhovnik si je dal veliko truda, da jc učil bogosiovcc slovenskega jezika in starejšim je pisal cerkvene govore. V vseh njegovih spisih za ljudstvo pa najdemo polno zlatih naukov, pa ne samo verskih opominov, ampak navodil za umno gospodarstvo, kulturen napredek in ljudsko higijeno!
Eno največjih zaslug pa si je pridobil s tem, da je prenesel sedež la-vantinske škofije iz Koroškega v Maribor in združil vse spodnještajerske Slovence v eni škofiji. Nad stotisoč Slovencev je pripadalo preje graški nadškofiji, kjer niso imeli vsled pomanjkanja slovenskih duhovnikov nobenega pravega urejenega verskega življenja. Slomškove zasluge so v verskem in narodnem oziru v tej zadevi neprecenljive!
Naj bi korakalo slovensko ljudstvo vedno po teh stopinjah, katere je prvi zasekal Anton Martin Slomšek in se držalo vedno prapora, katerega je on prvi postavil na čelo slovenskih vrst!
Slod v Planini.
Notranjske doline.
Državni in deželni poslanec dr. Žitnik je v nedeljo poročal v Planini pri Rakeku. Shodu je predsedoval domači g. župnik R i h a r , ki je povabil poslanca, da pojasni vprašanje, ali je kaj upanja, da se sčasom odpravijo vsakoletne škodljive povodnji v Loški, Cerkniški, Pivški in Planinski dolini. Poslanec je izvajal:
Vsak večji kraj ima svoje krajevne potrebe in zahteve. Prebivalstvo dotič-nega kraja zahteva od svojega poslanca v prvi vrsti, da ustreže njihovi zahtevi. Ako
tega nc stori, oglašajo se pri novi volitvi stari in novi nasprotniki. Mnogi volivci namreč ne pomislijo, da tudi najmarljivejši poslanec vsega ne more doseči. Nekatere zahteve so namreč neizvršljive. Tako se tudi na kmetih že slišijo glasovi, da je n. pr. armada nepotrebna. Na to jc edini odgovor, da ves parlament ne odpravi armade in davkov. So kraški kraji brez žive vode v bližnji okolici. V takem kraju bi bil mogoč vodovod, ko bi poslanec mogel kakor svetopisemski Mozes s palico izvabiti živ studenec iz skale. Vasem v visokih in strmih hribih ter gorah poslanec ne more povsod zagotavljati železnic ali državnih cest.
Skoraj enake ovire in težave se proti-vijo popolni osušitvi imenovanih notranjskih dolin in kotlin. Brez dvoma je to vprašanje velikega narodno-gospodarskega pomena ne le za mnogoštevilno in marljivo prebivalstvo, ampak tudi za deželo sploh. Toda razni kulturni tehniki in drugi ve-ščaki že leta in leta proučujejo to vprašanje, pa šc do danes si niso na jasnem, ali in kako bi bilo mogoče obvarovati ta obširna zemljišča večjih poplav, ki redno vsako leto po več tednov in tudi mesecev zalivajo polja, travnike Ln tudi človeška bivališča. Tehnika je sicer tako napredovala, da premaga tudi največje naravne ovire. Toda taka dela so tudi draga in treba se je vedno vprašati, ali bodo stroški tudi odgovarjali koristim.
Ker jaz nisem tehnik aH veščak, pravi govornik, posvetoval sem se že večkrat o tem vprašanju z gozdarskim višjim svetnikom g. Putickom in dež. stavbnim svetnikom g. Sbrizajem. Povoljnega odgovora nisem dobil. Gosp. Sbrizaj pa me je te dni opozoril na svoje predavanje dne 25. jan. t. 1. In tega predavanja vsebina je: V dolini okoli Starega trga in Loža poplavljajo povodnji 350 ha rodovitnega sveta, Cerkniško jezero poplavlja povprek 2345 ha (včasih tudi več); v Pivški dolini, ki pa je bolj valovita, meri poplavna ploskev do 1000 hektarov; približno 1000 ha meri tudi Planinska dolina, ki pa vsako leto trpi raz-merno največ škode, ker se tukaj zbirajo vse vode iz drugih treh, višjih dolin.
Ker pa so opazovanja vodnih množin v teh dolinah še pomanjkljiva, mogoče je le približno določiti povprečne množine. Gosp. Putick sodi, da se v Loški dolini ob velikih poplavah v desetih dneh nabere do 14 milijonov m'1 vode, kar odgovarja dotoku 16 s m:; (kubičnih metrov v sekundi); povprečni dotok v Cerkniški dolini je 1. 1905. znašal 20 s nr;, v Postojnski ali Pivški dolini se povprečni dotok vode ceni na H'5sm3, v Planinski dolini povprek na
25 s m3. Ako pa se oziramo na maksi« malne dnevne prirastke vode v vseh štirih dolinah, dobimo približno 200 m:; v sekundi. Vprašanje je sedaj, ali bi sc ta množina vode po rovih in strugah smela odvajati na Barje od Vrhnike do Ljubljane. Osuševalna dela pri Ljubljani se izvršujejo po načrtu, da bode Grubarjcv kanal mogel odvajati v sekundi 210 kubičnih metrov, poglobljena Ljubljanica pa 260, skupaj torej 470 s m3. Vsled tega se voda na ljubljanskem vodočitu (pred kanalom) zniža za 2 metra, na Barju pa sploh toliko, da bode rudninska plast pod šoto še 50 cm povprek segala nad vodo. Povprečna množina vode v zadnjih 10 letih pa znaša 365 s m3, torej za 105 s m3 manj, nego jc zasnovan načrt. Ker pa utegne ob velikih povodnjih iz Loške, Cerkniške, Postojnske in Planinsko doline prihajati do 200 kub. metrov v sekundi, torej sledi, da bi ne smeli vse te množine vode odvajati na Barje, oziroma v Ljubljanico, ker bi tudi obe poglobljeni strugi ne mogli sproti požirati poplav in bi bilo Barje zopet pod vodo. Pač pa bi se v omenjenih notranjskih dolinah jako omejile povodnji in poplave, ko bi se moglo odvajati vsaj do 70 m3 v sekundi. Največjo korist bi imeli Loška in Cerkniška dolina, pa tudi za Barje bi ne bilo nobene nevarnosti, ker vsa množina vode v obdh ljubljanskih strugah bi znašala 435 s m3, dočim načrt dopušča 470 s m3. Vse to pa bode mogoče določiti šele tedaj, ko bodo osuševalna dela na Barju gotova in bode mogoče natančno določiti množine vode iz raznih pritokov ob deževjih. Drugo vprašanje je seveda, ako bi stroški za potrebne podzemeljske rove iz Cerkniške v Planinsko dolino in iz te do Ljubljanice odgovarjali koristim. Tega vprašanja pa do danes ni rešil še noben veščak. V zračni črti znaša razdalja iz Loške v Cerkniško dolino 2'3 km, iz Cerkniške v Planinsko 7, iz Pivške v Planinsko 5'5 km, iz Planinske do izvirov Ljubljanice 9'5 km. Ako prištejemo še 2 km struge v Planinski dolini, dobimo 26'3 km daljave. To se pravi, da bi morali biti podzemeljski rovi dolgi 24'3 km, in uravnana tudi 2 km dolga struga potoka v Planinski dolini. Ta dela bi stala nekaj milijonov. Zato pravi gosp. Sbrizaj: »To se mi je zdelo vredno pripomniti zaradi naših rojakov v teh dolinah, ki so po poplavah hudo prizadeti; boljša je odkrita beseda, kakor pustiti jih v nadah, ki se morebiti ne bodo mogle nikdar izpolniti.« Pač pa bi se moglo, in brez vsake nevarnosti za Ljubljansko barje, odvajati iz teh dolin do 70 s m 3, S tem bi se omejile in skrčile poplave. Toda o tem bode mogoče govoriti, ko bodo končana osuše-
Rožo sveti
Angleški spisal A. R. Haggard.
Pisateljevo sporočilo.
Stal sem nedavno na. rožnati rav-fiini nad Tiberijo ob galilejskem jezeru in gledal na goro Hatin in njena dva vrhova. Tukaj na tej gori je govoril Kristus svoj govor — oni popolni nauk o krotkosti in ljubezni. In tukaj je skoro dvanajst stoletij pozneje Jusuf Sa-lah-ecl-din, ki nam je znan kot sultan Saladin, stri v prah krščansko vojno silo v Palestini v morda najbolj strahoviti bitki, kar jih pozna ta dežela krvi. Tako je gora osmero blagrov postala gora krvavega klanja.
Ko sem razmišljal o teh čudno si nasprotujočih prizorih, ki so se vršili na enem in istem kraju, vzbudila se je v moji duši želja, spisati po najboljših močeh zgodbo, v kateri bi mogli vsi oni, ki jih zanima romantičnost tiste važne in tajnostne dobe, ko so bili ljudje na tisoče veseli, da so mogli dati svoje življenje za vero, najti četudi slabotno in temotno sliko doigotrajne vojske med križem in polumesecem, ki je divjala po girijskili planjavah in puščn-
vab; sliko krščanskih vitezov in tudi žensk, sliko njih ljubezni in njih trpljenja na Angleškem in na Jutrovem; sliko strašnega gospoda Morivcev, ki so ga Franki nazivali Starca iz gore, in njegovega utrjenega mesta Masyaf; sliko velikosrčnega, četudi včasih krvoločnega Saladina in njegovih silnih Sa-racenov; sliko poraza pri Hattinu, k.icr jc bil na njegovi skalnati višavi postavljen Sveti Križ kot. prapor in zajet, da ga nikdar več niso videle krščanske oči, in sliko zadnje predaje, s katero so križarji izgubili Jeruzalem za vedno.
Tc želje sad jc pričujoča zgodba.
Predgovor.
Salah-ed-din, poveljnik pravovernih, kralj, vladar .Tutrovega, je sedel ponoči v svoji palači v Damasku in razmišljal o čudovitih potih, po katerih ga je njegov Bog že povzdignil do neizmerne časti. Spomnil se je, kako ga je v onih časih, ko je bil še majhen v očeh ljudi, Nur-ed-din, kralj Sirije, prisilil, da je spremljal njegovega strica Skirkua v Egipt, kamor je šel smrti nasproti, in kako se je povzpel, dasi niti sam ni nameraval, do velike moči. Spomnil se je svojega očeta, modrega Ajuba, in bratov, s katerimi je bil vzgojen in ki so razun enega že vsi pomrli.
ter sester, ki jih jc podpiral. Največ jo mislil na sestro Zobcido, ki jo je bil ukradel vitez, ki ga jc ljubila, četudi pri tem pogubila svojo dušo. Ta vitez je bil angleški prijatelj izza njegovih mladih dni, vjetnik njegovega očeta, sir Andrej D'Arcy, ki jc zapeljan od strasti, zadal njemu in njegovi hiši to skelečo rano. Prisegel je — dobro se jo spominjal — da jo privede nazaj tam daleč iz Angleške, in je že izdelal načrt, da bi usmrtil njenega moža, njo pa vjel; v tem času pa je izvedel, da je umrla. Zapustila je hčerko, kakor so mu sporočili njegovi ogleduhi, ki je morala biti sedaj, ako jc bila še živa, doraščena ženska — njegova nečakinja, četudi napol plemenite angleške krvi.
Zatem je v njegovem duhu hipno otemnela stara napol pozabljena zgodba, zamislil se pa tem živeje v gorje zadnjih časov, ki ga je rodila prelita kri; pred očmi mu jc žarel oni veliki boj med učenci Jezusovimi in Mohamedovimi, oni džihad,*) na kateri se je pripravljal . . . Globoko je vzdihnil. Bil je namreč sočuten človek, ki ni ljubil klanja, čeravno ga jc njegova silna vera tirala od vojske do vojske.
Salah-ed-din jc zaspal in sanjalo se
*> Džihad: sveta vojska.
mu je o miru. V sanjah je stopila pre-denj dcvica. Takoj ko jc dvignila svoj pajčolan, je opazil, da jc bila lepa, njemu podobnega obraza, pa bolj belega, in takoj jo hčer svoje sestre v njem spoznal, ki jc pobegnila z angleškim vitezom. Začudil se je, čemu se mu je prikazala, in prosil jc v sanjah Alaha, da bi mu pojasnil to skrivnost. Nato jc hipoma ugledal ono žensko, ki stoji pred njim na sirijski ravnini, na ol>eh straneh njo pa brezštevilni vojski Sarace« nov in Frankov, od katerih je tisoče in desetisoče čakala neizbežna smrt. Glej; 011 sam, Salah-ed-din je vodil, svoj sci-mitar držeč visoko v zraku, svoje roje, da napade sovraga; ona pa je vzdignila svojo roko ter ga ustavila.
»Čemu si prišla semkaj, vnukinja moja?« jo vpraša.
»Prišla sem, da rešim po tebi življenje ljudi,« je odgovorila, »radi tega sem tvoje krvi in raditeda sem poslana k tebi. Vtakni meč v nožnico, kralj, in prizanesi jim.«
»Čuj, devica, kakšno ceno prinašaš, da odkupiš to množico od njene usode? Kakšno odkupnino in kakšen dar?«
»Prostovoljno odkupnino svoje lastne krvi in nebeški dar miru za tvojo grešno dušo, o kralj.« In z isto iztegnjeno roko jc oprijela njegov os^ri
valna dela na Barju. V tem času pa bi moral bidrografični urad dež. vlade nabrati zanesljive podatke o vodnih množinah.
Letos pa je podjetnik K r c s s iz Prage predložil dež. vladi podrobne načrte za dve elektrarni. On namerava pod zemljo vodo napeljati iz Cerkniškega jezera v Planinsko dolino in tukaj napraviti elektrarno. Drugo elektrarno namerava zgraditi nad Vrhniko, kamor bi napeljal vodo iz Planinske doline. Pri dež. vladi so pregledali načrte, in okr. glavarstvo v Logatcu v kratkem razpiše vodopravno razpravo. Ako se to velikansko podjetje izvrši, bodo se omejile in skrčile tudi večje povodnji v Cerkniški in Planinski dolini, ker se bodo po rovih odtekale večje množine vode. Ako sem prav poučen, potrebovalo bode podjetje v sekundi 12 m3 vode. Pri vodo-pravni razpravi pa morajo interesentje varovati svoje koristi. Ob suši n. pr. bi bila struga planinskega potoka suha. Zato bi se moral podjetnik obvezati že sedaj, da vasi Lazi in Jakovce dobita vodovod. Tudi za morebitno škodo na zemljiščih v gradbeni dobi bi si morali posestniki zagotoviti odškodnino. K razpravi bodo itak povabljeni vsi interesentje, tudi dežela, ki naj izrazijo svoje zahteve.
Dežela v konkurzu ali napredne sanje.
Poslanec nadaljuje: Pri tej priliki moram kot deželni poslanec odgovoriti še na vprašanje: Ali bode res kranjska dežela koncem leta 1913. v konkurzu? To je namreč trdil v soboto teden »Slov. Narod«, isto je zatrjeval poslanec dr. Triller 7. februarja 1.1. v deželnem zboru in v istem smislu govoril tudi tukaj v Planini na shodu dne 10. decembra preteklega leta. G. dr. Triller ima torej »fiksno idejo«, trdno prepričanje, da ponese naš deželni glavar »ključe na sodnijo, še predno bo doteklo leto 1913«. To se pravi: Proti koncu prihodnjega leta bodo poslanci S. L. S. razmetali vse deželno premoženje in napravili dolga, da dežela nc bode mogla več plačevati svojih uradnikov in uslužbencev, učiteljev, obresti od dolgov itd. Dežela bode prisiljena napovedati konkurz, napraviti bankerot. In vso to nesrečo so »klerikalci« zakrivili v štirih letih, odkar imajo večino v deželnem zboru. Strašno in grozno! Vi in vaši potomci na sbodete proklinjali še v grobove.
Mirno in trezno brez strasti in ,naj-manjše nevolje odgovarjam kot vaš deželni poslanec, da morejo takim nepremišljenim trditvam verjeti samo politični otroci ali pa taki odrasli ljudje, ki hočejo po vsej sili slišati travo rasti. Umevno je, da nas politični nasprotniki ne bodo hvalili, kakor jih mi ne hvalimo. Toda o konkurzu kranjske dežele more govoriti lc isti, ki mu politična strast in škodoželjnost zmeša trezen premislek in narekuje besedo. Kritika je pravica vsake politične stranke in kontrola vsake manjšine ali opozicije v zboru. Toda vsaka stvar, tudi kritika, ima svoje meje, ki jih narekujeta zdrava pamet in družabno življenje.
Še nikdar nismo jaz in moji tovariši trdili, da je kranjska dežela zakopana v denarjih in ne ve kam ž njimi. Od 1. 1889. sem dež. poslanec, prirejam mnogo shodov in skoraj na vsakem pojasnujem volivcem deželno gospodarstvo. Stroški rastejo od leta do leta, posebno za šolstvo in dobrodelne namene (bolnike in blazne reveže). Številk ne bodem sedaj našteval, pri županstvu more vsak davkoplačevalec pregledati vse deželne računske zaključke in se prepričati. Dež. doklade k drž. direkt.
davkom in državni užitnini pa so od leta 1896. vedno enake, namreč 40%. L. 1879. in 1880. so doklade k drž. direktnim dav. kom znašale 58%, in dež. odbor tedaj preostankov ni nosil v hranilnico. In filo je neprevidno — to rečem javno — ko je deželni zbor leta 1889. znižal doklade od 44% na 38%. Slab gospodar je, ki pusti, da mu dež skozi raztrgano streho in strop teče v sobo, ki zanemarja hlev in polje, pod zglavjem pa skriva stare petice, zavite v nogavico. Preglejte starejše dež. račune, koliko sta dež. zbor in odbor delila podpor za vodovode, vodnjake, povzdigo poljedelstva, živinoreje itd. Koliko se je gradilo nujno potrebnih cest, ko so gospodarili takozvani napred-njaki, ali pa sedaj od 1. 1908., odkar ima večino v dež. zboru S. L. S.! Koliko bojev smo imeli s temi kmečkimi prijatelji, da more dežela po svojih razmerah pospeševati deželno kulturo. Samo v letu 1911. je dežela izplačala za kmetijski pouk in pospeševanje dež. kulture 580.224 K. Zadnja štiri leta rohne nad nami v dež. zboru, zakaj učiteljem ne zvišamo plač. Desetletja so imeli v rokah krmilo, zakaj pa so jih tedaj odrivali? Zato, ker po večini niso trobili v njihov rog. Od leta do leta naraščajo stroški za dež. prisilno delavnico, bolnico in blaznico; javnim bolnicam po deželi jc dež. odbor 1. 1911. izplačal nad 72.000 kron in v tujih deželah nad 229.000 kron. Tega vam napredna gospoda ne pove, ampak samo krošnjari po deželi s čenčami, da bodemo vse zapravili in morali napovedati konkurz.
Res je, da računski zaključek za leto 1911, izkazuje precejšen primanjkljaj in da se je računska imovina dežele znižala za 788.412 kron. Iz tega pa niti žid ne more izvajati trditve, da stojimo pred konkur-zom. Deželni zbor more vsak čas zvišati priklade ali pa črtati nekaj večjih podpor, in primanjkljaj takoj zgine. Tega pa ne storimo, ker država mora in tudi hoče vsem deželam zvišati prispevke. In to se bode moralo v teku enega leta zgoditi. Mogoče je, da naprednjaki niti ne žele višjih državnih prispevkov, samo da bi mogli še nadalje strašiti lahkoverne ljudi s kon-kurzom. Štajerska dežela izkazuje letos štiri milijone primanjkljaja, Koroška en milijon 100.000, Goriška nad 800.000, Istra okroglo 500.000, bogata Češka nad 35 milijonov, Moravska skoraj 22 milijonov itd. In vse te dežele imajo višje priklade, Koroška n. pr. 75%, Češka 55, Bukovina celo 96, pa navzlic temu izkazuje skoraj šest milijonov letnega primanjkljaja, Ali bodo tudi vse te dežele nesle svoje ključe na sodnijo? Dolgovi jako bogate Moravske znašajo sedaj 105,987.353 kron, imovina pa le 75,958.591, torej čisti dolg nad 30 milijonov. Tudi pasiva Šlezije so okroglo za 9 milijonov višja, nego aktiva, In krave bi se nam smejale, ko bi trdili, da bodeta te dve deželi morali napovedati konkurz.
In če računi kažejo, da se je čista imovina Kranjske dežele lani znižala, potem naj tudi povedo, koliko jc dežela založila v vodovode, vodnjake, ceste in druge nove naprave. Ali je to v vodo vržen denar? Čuditi se moram, da se inteligenten človek sploh upa javno kvasiti take marnje. Z večjo pravico bi mogli mi isto govoriti o gospodarstvu napredne večine v ljubljanskem obč. zastopu. Letošnji proračun mestne občine ljubljanske izkazuje primanjkljaja 37.866 kron. Leta 1910. so aktiva mestne občine znašala 4,709.971 K 57 vin., pasiva 4,476.813 K 89 vin., torej
čisto premoženje samo 233.157 K 68 vin. Med aktiva so všteli tudi vrednost mostu cesarja Franca Jožefa v znesku 254.600 K. Ako odštejemo to vrednost, potem ima Ljubljana 21.442 kron 32 vin. več dolga nego premoženja. Torej bi moral tudi g. ljubljanski župan nesti ključe na sodnijo.
Govornik je končno volivcem pojasnil še novi brambni zakon.
Zasedanje delegacij.
Demonstracija ogrske opozicija.
Ker je opozicija naznanila, da namerava motiti zasedanje delegacij, je ogrska vlada vse storila, da na Dunaju prepreči škandale. Ogrsko palačo, kjer zborujejo ogrski delegati, je policija hermetično zastražila. V poslopju naučnega ministrstva in v palači Avstro-ogrskc banke je bilo zbranih veliko dunajskih policistov za slučaj kakih političnih demonstracij. Na dvorišču ogrske palače je pa bilo vse polno ogrskih policistov. V prostoru za poslušalce je 40 sedežev, ki so jih večinoma nakazali poslancem ogrske vladne večine, le deset vstopnic so prepustili opoziciji. Garderobo so stražili ogrski policisti, ki so bili oblečeni v paradno obleko. Poveljeval jim je Pav-lik. Ob tri četrt na 3 so zaprli vse vhode, ker se je javilo, da sc bliža 200 do 300 demonstrantov ogrski palači, ki spremljajo opozicionalne poslance. Bu-dimpeštanski detektivi so policijskemu komisarju pokazali po.slance, ki so smeli na galerijo, nato so pa zaprli vhod h galeriji. Ostalih 28 opozicional-nih poslancev je hitelo v poslopje, ki se je šele odprlo. Komaj so pa stopili v vežo, jih je že ustavil Pavlik in jim naznanil, da jc vstopiti le tistim poslancem dovoljeno, ki se z vstopnicami izkažejo. Ker so poslanci burno ugovarjali, je Pavlik zakiicai: Straža naprej! Ogrski policisti, ki so se nahajali v veži, so takoj potegnili sablje In pričeli poslance riniti na cesto. V hiši so ostali opozicionalni poslanci grof Karoly, Botlik, Desy, Mezossy, Smrecsanyi, Zboray, Lehel Hedervary, Csilinski, Polonyi in Palugyay, ki so se podali na galerijo, nc da bi bili odložili klobuke in površnike, kar je kazalo, da dolgo ne nameravajo ostati. Grof Karolyi se je podal na klop za žurnaliste, poleg njega sta se usedla Dcsy in Hedervary, ostali opozicionalci so se pa zbrali okolu orjaškega Smrecsanyija. Na levom krilu je sedel bivši pravosodni minister Geza Polonyi. Ob tri četrt na 3 pozvoni ministrski predsednik dr. Lukacs, nakar izjavi starostni predsednik 811etni baron IIarkanyi, da je seja otvorjena. Grof Karolyi takoj vstane m zakriči mažarsko: »Protestiram, da bi bilo to zasedanje postavno!« Ostalih 9 opozicjonalnih poslancev stopi nato na kJop in kličejo: »Ta delegacija je nepostavna!« Delegati in vladni poslanci, ki sede na galeriji, prevpijejo opozicionalce in kličejo: »Vun z Vami! Tu nimate ničesar iskati!« Grof Karo-lyi je le enkrat zakričal, nato se je pa pokril, zapustil galerijo in se podal vun. Sledili so mu tudi ostali opozicionalci. Vladni poslanci so se jim smejali. Starostni predsednik Harkanyi je odločno protestiral, nato je pa bil izvoljen za predsednika baron Lang, za podpredsednika pa grof Avguštin Zi-
cliy. Prečita se dopis ministrskega predsednika dr. Lukacsa, da so člani ogrske delegacije dne 24. t. m. ob 12. opoldne povabljeni na dvor, kjer cesar prečita prestolni govor. Zunanji minister še enkrat predloži skupen proračun za leto 1913. Na predlog grofa Pe-jacevicha je bil Jožef Telegay izvoljen za kvestorja. Nato se izvolijo odseki, ki bodo zborovali v tajnih sejah. Opozicionalne poslance so demonstranti pozdravili z »Eljen« klici, ko so so na cesto vrnili. Preden so se opozicionalci podali v ogrsko palačo, so zborovali v hotelu »Meisl«. Z malo večino je bil odklonjen Polonyijev predlog, da bi opozicija po seji delegacije položila vence na krsti cesarice Elizabete in rajnega prestolonaslednika Rudolfa. Ob demonstracijah so se zbrali tisti poslanci, ki jih niso pustili v palačo, na trotoarju, kjer so jih obkolili dunajski policisti, ki so mirno gledali, kako je ogrska policija izrinila opozicionalce iz ogrske palače. Nekateri poslanci so bili zelo razburjeni, dunajski policisti so jih vljudno pomirjevali, osobito starejše gospode. Grof Bathyanyi se je obrnil in glasno zakiicai: »Dunajski policiji moramo biti hvaležni, ker je tako taktno in ljubeznjivo postopala. Če bi imeli na Ogrskem tako policijo, bi se taki dogodki ne pojavili. Tu se učimo, kako izvršuj policija svojo službo!« Pred hotelom »Kreuz« jc govoril grof Karolyi, ki se je za prijazen sprejem zahvaljeval in izjavil, da se shoda ogrskih socialnih demokratov ne bodo udeležili, ker so člani ptujega parlamenta in se shoda v inozemstvu ne morejo udeležiti. Zelo se je opazilo, da ogrska policija ni prvič hotela pustiti v ogrsko palačo vojnega ministra Auf-fenberga, ker ga niso poznali.
Kakor se poroča, sc opozicionalni poslanci že danes ob 2. uri 50 minut vrnejo v Budimpešto.
Boli na Balkanu
»Jeni Gazetta« piše, da bo položaj zelo resen, če se po prekinjenih velikih vajah odpošljejo zbrani bolgarski vojaki na mejo. Glasilo bulgarskih rezerv-nih častnikov poziva bulgarske obmejne vojaške čete, da naj ob prvem turškem napadu samolastno vderejo v turško ozemlje, kjer naj za vsakega pc Turkih umorjenega Bulgara usmrte 2C Turkov.
Ismail Kemel je izročil velikemu vezirju zahteve Malisorov. Turški min svet je sklenil Malisorom kolikor mogoče ugoditi. Malisori predvsem zahtevajo, da naj Turki umaknejo oborožene mohamedanske bašibozuke in groze da če tega ne store, bodo pozvali Črno gorce na pomoč. Malisori oblegajo pr: Skadru dve vojaški stražnici. V Kavaj: so oplenili vojaški depot in ujeli tur ško posadko. Malisori oblegajo Skadei že devet dni. Turške rodbine beže h Brana in Mitrovice.
»Tanin« poroča, da je Isa Boljeti nac s svojimi 30 pristaši obkoljen. Pod robnosti še niso znane.
Iz Aten poročajo, da se je Sofulis 1< z 18 tovariši izkrcal na Samu, a na oto ku je imel kmalu 200 vstašev. Poročs se, da se je Turkom posrečilo en bata
Ijon vojakov izkrcati v Samu.
----------------- ---— —
scimitar in ga povesila, da se je dotaknil njenih prsi.
Salah-ed-din sc je prebudil, ostrmel jc nad .svojimi Kanjami, vendar ni omenil nikomur ničesar o tem. V naslednji noči je imel iste sanje in prihodnjega rine so se pečale njegove misli cel dan ž njimi; on pa šc vedno ni rekel ničesar.
Ko pa jc imel tretjo noč vnovič iste sanje, celo bolj žive, tedaj je videl, da so mu bile poslane od Boga; poklical je tvoje svete imane in svoje razlagav-ce sanj, da jih vpraša, kaj da pomenijo. Prišli so, poslušali njegovo zgodbo, molili in sc posvetovali ter izjavili:
»O sultan! Alah tc je opomnil s temi sanjami, da bo ta ženska, tvoja vnukinja, ki biva daleč tam v angleški deželi, s svojo plemenito žrtvo nekoč obvarovala tebe, da ne boš pretočil cc-lega morja krvi in prinesla bo mir tvoji deželi. Radi tega ti svetujemo, da pripelješ to vnukinjo na svoj dvor in jo imaš vedno ob svoji strani, kajti ako ti pobegne, pojde ž njo tudi mir in sreča!«
Salah-ed-din je dejal, da je to razlaganje modro, kajti tudi on je tako tolmačil svoje sanje. Nato jc pozval predse nekega verolomnega viteza, ki je nosil križ na svojih prsih, skrivaj pa sprejel polurnesec kot znamenje svoje vere, enega svojih frankovskili vohunov, ki je bil doma iz iste dežele, v kateri je bivala ta devica, njegova vnukinja, in od njega je izvedel o njej, o njenemu očetu in njenem domu. Z njim in šo enim vohunom, ki ie hodil
okoli kot krščanski romar in s pomočjo princa Hasana, enega največjih in najzanesljivejših svojih emirjev, je zasnoval premeten načrt, da vjamejo to devico in jo pripeljejo v Sirijo.
Več še — da bi bilo v očeh vseh podanikov njeno dostojanstvo vredno njenega visokega rodu in stanu — je naredil njo, svojo vnukinjo, ki je nikoli ni videl, princezinjo baalbeksko ter ji podaril velika posestva, ki so bila nekdaj last njenega deda Ajuba in njenega strica Izzedina. Nakupil je tudi močno vojno galejo, jo opremil z izkušenimi pomorščaki in izbranimi vojščaki pod poveljstvom princa Hasana, napisal pismo angleškemu lordu siru Andreju svoji vnukinji, njegovi hčeri, D' Arey-ju pripravil kraljevsko darilo samih draguljev ter poslal vse to svoji vnukinji v daljno angleško deželo, obenem z listino o njenem dostojanstvu. Tej družbi je naročil, da jo pridobe ali izlepa ali s silo ali zvijačo, kakor bi bilo pač mogoče, da se mu pa brez nje nikdo ne sme prikazati pred oči. In ž njimi je poslal tudi obadva frankovska ogleduha, ki sta poznala tiste kraje, kjer jc bivala vnukinja ln od katerih eden, namreč verolomni vi-tez, je bil izveden mornar in kapitan ladje.
Potem ko jc Jusuf Salah-ed-din vse to storil, je čakal potrpežljivo, dokler ne bi Gospodu dopadlo izpolniti prikazen, s katero mu je v spanju napolnil dušo.
i
PRVO POGLAVJE.
Ob vodah Mrtvaškega zaliva.
Z obmorske stene eseškega obrežja je zrla Rozamunda po morju proti vzhodu. Na levi in desni, samo malo za njo, sta stala, kakor osebna straža svoje vladarice, njuna bratranca, brata-dvojčka, Godvin in Wulf, vitka, postavna mladeniča. Godvin je stal nepremično kot kip in sklepal roke nad držajem dolgega meča v nožnici, ki ga je zasadil s špico v tla pred seboj; njegov brat Wulf pa se je gibal nemirno semintja in naposled glasno zazeval. Veselje je bilo gledati vse tri, ko so stali na bregu v sijaju mladosti in zdravja: kraljevska Rozamunda, s temnimi lasmi in očmi, kožo kot slonova kost, sloke, vitke postave, s šopkom močvirnih cvetlic v roki; bledi postavni Godvin s sanjavim obrazom in drznočeli, modrooki bojevnik Wulf, Saksonec skoziinskozi, navzlic normanski krvi svojega očeta.
Ob glasu tega neudušenega zevanja se je ozrla Rozamunda počasi, a z ono milino, ki jc značila vsako njenb gibanje.
»Spal bi že rad, Wu1f, pa solnce še ni zašlo?« je vprašala s svojim zvon-kim, mehkim glasom, ki sc je zdel, morda vsled tujega naglasa, povsem različen od glasu vsake druge ženske.
»Menim, da, Rozamunda,« je odgovoril. »Hitreje bi minul čas; sedaj pa, ko si nehala trgati ono rumene cvetlice, po katere smo jezdili tako daleč, je.čas — nekam .dolg čas.«
»Da te ni sram, Wulf,« jc rekla ii se nasmehljala. »Poglej tja na morj< in nebo, na ono ravnino, posuto i cvetjem samega zlata in škrlata . . .«
»Cele dolge ure sem gledal tja, se strična Rozamunda; tudi na tvoj hr bet in Godvinovo levo roko in obraz oc strani, tako da se mi je naposled za zdelo v resnici, da klečim v samostani Stangatu, zrem očetovo podobo na nje govem nagrobnem spomeniku, pri j o: Ivan pa bere mašo. Vesta, ako bi jo po stavila pokonci, bi imela pred sebo Godvina, iste roke, prekrižane na me ču, isti hladni, tihi obraz, strmeč 1 nebo.«
»Godvina. takega, kot bo Godvii nekega dne, ali vsaj tako upa — to s< pravi, ako mu svetniki izprosijo milost da bo izvršil taka dela kakor naš po kojni oče,« mu je segel brat v besede
Wulf ga je pogledal in čudno so s mu zabliskale oči.
»Ne, menim, da ne,« jc odgovoril »nekaj utegneš že izvršiti, pa naposlei boš gotovo ležal, hoteč po bližnici v ne besa, tam ne v oklepu, marveč v meni ški halji — razun seveda ako ti jo ka ka ženska oropa. Povejta mi pa zda; o čem vendar premišljujeta? — Ve čas sem ugibal, pa bi rad izvedel, kak daleč sem od resnice. Rozamunda, I govori prva. Ne, ne čisto vso resnico -dekliške misli so prav njena last -marveč le smetano tega, ki sc naber na vrhu in sc jo mora posneti.«
Rozamunda je vzdihnila.
»Jaz? Mislila sem o Jutrovert I kjer solnec vzhaja, kjer jc morje sinj
di nerodnosti ob letošnjem tekmovalnem cesarskem streljanju.
SOCIALNODEMOKRAŠKA POSLANCA PRED SODIŠČEM.
Berolinsko deželno sodišče je pričelo dne 23. t. m. razpravo proti soc. dem. poslancema Borchardtu in Lei-nertu radi škandalov dne 9. majnika t. 1. v pruski zbornici. Državni pravd-nik zahteva, da naj se kaznuje Bor-chardt s pettedenskim zaporom, Lei-nertu naj se pa naloži globa 300 mark, oziroma 20 dnevni zapor.
Dnevne novice.
+ Položnice so prejeli v včerajšnji izdaji »Slovenca« oni p. n. naročniki, kat rih doslej plačana naročnina poteka koncem meseca septembra, oziroma je že po.ekla. Doklej ima kdo plačano naročnino, je razvidno vsak dan na naslovnem listku. Ko bi kateri gg. naročnikov včeraj pomotoma ne bil prejel položnice, naj jo izvoli zahtevati.
-)- Slovenska meja in S. L. S. Liberalci hočejo na vsak način dokazati, da mora S. L. S. izginiti s površja, to pa zato, da sc ne bo več slovenska meja — krčila. Tako prismojenega človeka^ da bo to verjel, bo težko najti in S. L. S. itak ne misli tega veselja slovenskim liberalcem napraviti. Liberalcem rečemo samo tole: na Ogrskem in Poljskem je bilo na stotisoče Nemcev in jih je še, ki vedno bolj tonejo v tujinstvu, pa jim tudi velenemška moč v Avstriji nc more pomagati. Ali naj zato nemški nacionalci izginejo s površja v Avstriji? V kranjskem deželnem zboru imajo liberalci 13 poslancev, pa ne morejo nikamor, v koroškem deželnem zboru pa sedita dva poslanca S. L. S., pa naj kar v 14. dneh pol dežele izpreobrneta. V kranjskem deželnem zboru ne more liberalna stranka niti ene postave po svojem okusu napraviti; v koroškem pa naj dva poslanca vso postavodajo v za Slovence pravičnem smislu izvedeta! Ali sedaj razumete!
-f- Priprava liberalnih kandidatov za deželni zbor. Največ zanimanja pri sedanjih deželnozborskih volitvah vzbujata po vsej pravici lib. kandidata. Po shodih hodita okoli kakor siam-ska dvojčka, govorita pa tudi kakor — siamska dvojčka. V nedeljo popoldne sta bila oba na Barju in pripovedovala Barjanom nezaslišane reči. Ribnikar je na primer razkril, kaj bo delal v deželnem zboru: »Finančni voz«, je dejal, »ki ga je vpregel deželni odbor, se je zavozil globoko v gnoj, in zastonj so vsa prizadevanja, da bi se izvlekel; klerikalci pa so gnoj in voz pokrili s plahto, da bi volilci nc izpregledali in videli vse gnjilobe«. Zato liberalna stranka ravno voli njega »da dvigne ta plašč in pokaže gospodarstvo S. L. S.«. Enkrat je Ribnikar ta plašč že dvigal, ampak tako nerodno, da se mu jc ves deželni zbor smejal. Po tem je tudi povedal, kdaj bo kranjska dežela prodana: »Dela se dolg na dolg, porabljajo se razni fondi za pokritje falitnih špekulacij, gospodarstvo propada vedno globlje, zapel bo boben, prišel bo polom še pred prihodnjo deželnozborsko volitvijo«. Škoda da ne piše mož stoletne pratike, ko ima tako čudovit dar
prerokovanja. Z gospodom Laseha-nom, bivšim komisarjem na magistratu, si tudi nista posebno dobra; Ribnikar pravi namreč, da je delal g. La-schan Barjanom »največje krivice«. Med drugimi pregrehami, ki jih je zakrivila S. L. S. nad Barjani, je tudi ta, da je »prodajala Gospodarska Zveza Barjanom krompir in moko po taki ceni, da je spravila zraven ogromne dobičke«. Najlepše pa sedaj pride; največja nesreča za Barjane je povodenj, in kdo je tega kriv? — klerikalci. »Pri Gruberjevem kanalu se niso zatvornice pravočasno odprle; temu je kriva vlada in z njo v zvezi stoječi klerikalci, ki so s tem povzročili povodenj na Barju«. To je govor, kaj! Na to je prišel na vrsto profesor Reisner. Tudi ta jo je dobro rezal! »Če smo pred postavo vsi enaki, zakaj bi nc imeli enakih pravic.« Čudno, da noče g. Reisner deliti svoje pravice z Barjani, ko so vsi ž njim vred pred postavo enaki. Potem je pripovedoval tudi on o Gospodarski Zvezi: »Gospodarska Zveza je dobila večino podpore, ki jo je dobila dežela za povzdigo živinoreje, in je kupila tekom pol leta 1500 volov in jih odposlala na Reko. Gospodarska Zveza pa teh volov ni kupila na Kranjskem in s tem ni imela Kranjska drugega dobička kakor to, da je Zveza vtaknila v žep lepe tisočake, ki so romali nato v žepe raznih koritarjev«. Mislimo, da ni treba posebej povdarjati, da si je Reisner te reči izmislil. Nazadnje je pa povedal da bo šel zato v deželni zbor, ker se gre »za razkritje Jumparij v deželni upravi«. In to govori c. kr. profesor!
r Zastopniki ljubljanskega liberalizma vse store, da sebe ne le politično, ampak tudi družabno onemogočijo. Kar govore ti ljudje na volilnih shodih, presega vse meje. Dr. Novak je govoril o »krvavih sledovih udarcev z bičem na klerikalnih obrazih« in očital poslancem S. L. S. »vse podlosti«. O Ribnikarju sploh ne govorimo. »Profesor« Reisner pa je barjanom vpil, da bo razkrival »lumparije v deželni upravi.« Samo ob sebi se razume, da ne morejo poslanci S. L. S. takih in-zultov brez kazni prenašati. Z ljudmi, ki tako psujejo, je ne le politično, ampak sploh socialno občevanje nemogoče. Zaradi tega v deželnem zboru poslanci S. L. S. ne bodo sploh občevali z liberalci. To je edini mogoči odgovor na take izbruhe politične razdivjanosti. Škodo od takih liberalnih junakov bodo imeli seveda edino le njihovi volilci, ki se naj potem pri svojih poslancih zahvalijo!
+ Tečaj za bolniške strežnice. Deželni odbor je izdal na vsa županstva okrožnico, v kateri jih poživlja, da se zavzamejo za organizacijo bolniške postrežbe v naši deželi in jc dovolil za tečaj 2000 kron podpore. Seveda se bode s tem le del stroškov pokril. Vendar je pričakovati, da bodo občine, posojilnice ali drugi dobrotniki z malimi doneski (za hrano in stanovanje 70 K, za strežniški kovčeg 50 K) omogočili sposobnim dekletom svojega okraja, da se udeleže tega prekorist-nega tečaja. — Opozarjamo zlasti one udeleženke, ki se žele za znižano ceno ali brezplačno tečaja udeležiti, da prošnje takoj vlože, ker se zadnje dni nanje ne bo moglo ozirati. Pa tudi druge prijave 'naj
Men umor pri juMurgu.
V Judenburgu so našli nekega človeka umorjenega. Dolgo časa niso mogli dognati, kdo da je bil umorjeni in kdo da ga je usmrtil. Skrivnosten umor se je pa le pojasnil. Umorjeni je bil konjski trgovec Franc Schvvarz iz Fresona na Zgornjem Štajerskem. Umorjenčev brat jc zelo bogat kmet in se mu je zdelo čudno, ker brat Franc, ki sc je 10. t. m. odpeljal po kupčijah, ni nič domov pisal, kar je navadno vedno storil. Bal se je za brata in se je odpeljal v Judenburg, ker je čital v časopisih, da je bil nekdo umorjen. Ko so mu pokazali dele razkosanega mrtvega trupla, jc prestrašen izpoznal, da je bil res njegov brat usmrčen, a le še ni mogel verovati, toda kmalu se jc prepričal, da je res brat že mrtev. Brata sta bila namreč dogovorjena, da se sestaneta 22. t. m. v Judenburgu, a Franca ni bilo. Schwarz se je peljal nazaj v Fresen, da pripelje v Judenburg bratove čevlje in še nekaj stvari. Ko se je vrnil, so črevlje poizkusili in bile so prave. Mrliča so nato izkopali in dognali, da je umorjeni 301et-ni Franc Schwarz, ki jc pri svojem bratu služil in veliko potoval po sejmih, ker mu je brat popolnoma zaupal. Dne 10. septembra se je odpeljal iz Fre-sena. S seboj je imel 2200 K. Preiskava je dognala, da je moral biti Sch\varz umorjen ponoči od 12. na 13. t. m.
Preiskovalni sodnik in orožniki so pridno delali, in posrečilo se jim je, da so dognali, kdo da je Sclvvvarza umoril. Morilec je leta 1870. v Judenburgu rojeni v Gorje na Kranjskem pristojni mesar Dominik Pole, ki je bil že nekaj let v Karlovcu zaprt, ker je ponar-ejal denar. Ko so preiskali njegovo stanovanje v Reiflingu pri Judenburgu, so našli sledi krvi in krvavo perilo. Svoji gospodinji, ki je gluha, je Pole rekel, da mu je tekla kri. Umorjenega Schwarza, ki ga je razsekal in stlačil v kovčeg, je peljal na izposojenem vozičku h križu pri Gabelhofu, kjer ga je vrgel proč. Bratu umorjenca je pošiljal morilec brzojavke, da bi ne bil za brata v skrbeh. Eno tako brzojavko so primerjali s Polcovo pisavo in dognali, da jo je res Pole spisal. Iz Gradca se je, kakor sodijo, morilec podal na Ogrsko. Znano pa še ni, kje da bi bil morilec. Glave in obleke umorjenega Schwarza varnostni organi še niso našli. Juden-burško prebivalstvo je zelo zadovoljno, ker so vsaj dognali, kdo da je bil umorjen in kdo je morilec.
OŽJA VOLITEV V JIČINU.
Ob ožji volitvi dne 23. t. m. v No-iVem Jičinu je dobil med 6648 glasovi socialni demokrat Viljem Niessner 2518, nemški radikalec dr. Gustav Bo-dirsky 2358, kršč. socialec Ivan Angeli 961 in nemški liberalec Franc Kunov-ski 805 glasov. Potrebna je ožja volitev.
NEREDNOSTI PRI NEMŠKEM TEKMOVALNEM CESARSKEM STRELJANJU.
Vojno sodišče v Potsdamu je dne 23. t. m. pričelo razpravljati proti stotniku 6. stotnije 1. gardnega polka, stotniku pl. Schlichtingu, proti 11 podčastnikom in proti 107 grenadirjem ra-
modro kot dragi kameni na mojem pasu in kjer so ljudje polni čudne učenosti — —«
»In kjer so ženske sužnje moških!« jo je prekinil Wulf. »Sicer pa je naravno, da premišljuješ o jutrovih deželah, ker se pretaka v tvojih žilah njihova kri, in sicer visokorodna kri, ako so vse tiste pravljice resnične. Ti, prin-cezinja,« — in pripognil je koleno porogljivo, kar pa ni moglo prikriti njegovega. resnega spoštovanja — »ti princezinja, sestrična moja, vnukinja Ajuba in nečakinja mogočnega vladarja Jusufa Salah-ed-dina, mar želiš zapustiti to deželo bledih ljudi in obiskati svoje dežele v Egiptu in Siriji?«
Mirno ga je poslušala in vzpričo teh njegovih besedi je bilo videti, kakor da so ji zažarele oči, da se je vzravnala pokonci, da so ji vzvalovale prsi, da so se ji širile drobne nosnice, kakor da bi vonjala nek sladek, poznan vonj. Zares v tem trenotku, ko je stala na predgorju nad morjem, je bila Roza-munda videti kot prava kraljica.
Odgovorila mu je z drugim vprašanjem?
»Kako bi me pa pozdravili tam, Wuif, ko sem Normanka D' Arcy in krščansko dekle?«
»Prvo bi li odpustili, kajti kri ni voda; kar se pa tiče druge stvari, — no, vero je mogoče izpremeniti.«
Tedaj se prvič oglasi Godvin.
»Wulf, Wulf;« je dejal resnobno, fcf>asci na svoj jezik, kajti so stvari na JcLao JUi njjii Avnosioižui šali nc
bi smelo izgovoriti. Vedi, da ljubim svojo sestrično bolj kot vse drugo na zemlji--«
»Vsaj v tem sva si enaka,« mu Wulf seže v besedo.
»Bolj kot vse drugo na tem svetu,« je ponavljal Godvin, »ali, pri Sveti Krvi in Svetem Petru, pred kojega kapelo stojimo, usmrtil bi jo s svojo lastno roko, predno bi njene ustnice poljubile knjigo krivega preroka.«
»Ali katerega njegovih privržencev,« jc. zamrmral Wulf sam pri sebi, pa morda na srečo pretiho, da bi ga čula njegova spremljevalca. Na glas pa jc rekel: »Veš, Rozamunda, glej, da sc paziš, kajti Godvin drži vedno svojo besedo; boren konec bi bil to za tak plemenit rod, za tako lepoto in modrost.
»Oj, nehaj s svojim roganjem, Wulf,« je odgovorila, položivši roko na tuniko, ki je pokrivala njen oklep. »Nehaj s svojim roganjem, pa prosi sv. Čada, zgraditelja te cerkve, da o tem izbirati nikoli nc bova siljena ne ti, ne jaz, ne tvoj dragi brat, ki bi storil čisto prav, da bi mc usmrtil, ako bi kaj takega storila.«
»No, ako bi kedaj vendar le do tega prišlo,« jc odvrnil Wulf in obraz mu je zardel, »upam, da. bi žc vedela, kako se ti je vesti. Sploh pa, ali je tako zelo težko' izbrati med smrtjo in dolžnostjo?«
»Ne vem,« je odgovorila; »pa pogosto je videti žrtev lahka, ako se jo glc-da od daleč; vendar ac'xta včasih z živ-
ljenjem izgube stvari, ki so večje vrednosti nego življenje.«
»Kakšne stvari? Ali meniš slavno ime ali bogastvo ali — ljubezen?«
»Povej mi,« je rekla Rozamunda in izpremenila svoj glas, »kakšna ladja pa je to, ki vozi ob izlivu reke? Malo popre j j c stala mirno, kakor da bi nas ljudje v njej opazovali?«
»Ribiči,« je odgovoril Wulf malomarno; »videl sem njihove mreže.«
»Da, ali pod mrežami se je nekaj zabliskalo, kakor meči.«
»Ribe,« jc dejal Wulf, »tu v Eseksu imamo mirne čase.« Dasi Rozamunda ni bila videti prepričana, je nadaljeval: »Kaj pa Godvinove misli — kje pa so te?«
»Brat, ako bi rad vedel, tudi na ,Tu-trovem — in pri borbah, ki so tam bile.«
»Ki nam pa niso donesle velike sreče,« reče Wulf, »saj veš, da je tam padel naš oče — samo njegovo srce so rešili, ki počiva zdaj tam v Stangatu.«
»Kako bi bil mogel umreti bolj srečno?« jc vprašal Godvin, »nego v boju za Kristusov križ? Ali ne pripovedujejo o tej njegovi smrti pri Harencu še dandanes? Pri našej Gospej, jaz prosim samo za pol tako slavno smrt!«
»Res, slavno je umrl — slavno je umrl,« je rekel Wulf in oči so se mu zabliskale in roka mu jc segla po meču. »Pa, brat, v Jeruzalemu vladajo mirni časi prav kakor tukaj v Eseksu.«
»Mirni časi? Da, ali kmalu bo zopet vojska. Menih Peter --- oni, ki smo ga
se dopošljejo kakor hitro mogoče. Pričetek tečaja 15. oktobra.
-f Evharistični kongres. One častite župne urade in posameznike, ki so zaostali z vplačevanjem svote za hrano in skupna stanovanja (10 kron za osebo), nujno prosimo, da čimpreje te zaostanke pokrijejo, ker je treba račune urediti.
+ Velike Slomškove slike. Pred nekaj dnevi smo priobčili v »Slovencu« vest, da se v »Katoliški Bukvami« dobe velike Slomškove slike. Dotično notico nam je dala »Katoliška Bukvar-na«, ki je imela pa samo par slik in jih je takoj razprodala. Toliko v blagohotno vednost. Kdor bi želel velike Slomškove slike, naj to hitro po dopisnici javi »Slovenski Straži«. Če se javi toliko naročnikov, da pri založbi ne bo škode, jih založi »Slovenska Straža«. Slike bodo jako poceni. V vsakem našem društvu bi morala viseti velika Slomškova podoba I
— Avstrijski kongres proti alkoho-lizinu, Dne 22. t. m. se je otvoril v Sol-nogradu avstrijski protialkoholni kongres, ki je prav dobro obiskan. Otvoril ga je poslanec dr. Krek, ker je zadržan predsednik prof. Weichselbaum. V otvoritvenem govoru naglaša potrebo, da se borimo proti zlorabi alkohola v Avstriji. Kongres pozdravita nato zastopnik ministrstva in solnograške deželne vlade in zastopnik justičnega ministrstva. Nato govori višji štabni zdravnik dr. Artur Mann iz Krakova o zlorabi alkohola pri vojakih. Izvaja, da pada število za vojaško službo sposobnih mladeničev v tistih krajih, kjer se pije alkohol. Govornik navaja zglede, kako slabo vpliva alkohol v službi, vsled česar so japonski in angleški generali prepovedali vojakom uživati alkohol. Govornik zahteva poučna predavanja v vojaških šolah, za častnike in vojake naj se po nemškem, francoskem in angleškem zgledu zmanjšajo kantine in ustanove čitalnice in igralnice, kjer naj se brezalkoholne pijače prodajajo. Ob nedeljah in praznikih naj se vojaki izprehajajo s častniki. Pijanost izven službe naj se prvič milo, drugič pa ostro kaznuje. Pijancem naj se prepove izhod. Asistenčni zdravnik dr. Steingotter z Dunaja se zavzema za abstinenco častnikov in vojakov. Zahteva, da se vojakom na vajah ne smejo prodajati alkoholne pijače. Gojencem vojaških vzgojevališč se ne sme dajati alkohol. Dolgovi za pijačo naj nc bodo iztožljivi. Vojno ministrstvo naj prepove v službi piti alkohol. V vojašnicah in pri vajah naj sc alkohol ne toči. Gostilne, kjer se mora piti, naj se prepovejo. Kaznujejo naj se častniki, ki so se zadolžili radi pijače. Novačenje in kontrolni shodi naj nc bodo po gostilnah. Ko se vojaki odpuste iz službe, naj se pouče o škodljivosti alkohola. Profesor Schock je govoril o alkoholnem pouku za vojake. Pri razpravi o skrbi za pijance je dr. Scha-eherl napadel vlado, ker ne predloži zbornici postave proti pijančevanju in ker je strmoglavila predlog poslanca Diamanda, po katerem naj bi se prepovedalo narejati špirit iz krompirja in iz koruze ob slabih letinah. Solnogra-ški predsednik grof Schaffgotsch in zastopnik justičnega ministrstva sta vsled Schacherlovih napadov ostenta-tivno zapustila dvorano.
videli zadnjo nedeljo v Stangatu in ki je Šele pred šestimi meseci zapustil Sirijo — mi je pravil, da se vojska hitro bliža. Celo sedaj zbira sultan Sala-din, ki ima svoj sedež v Damasku, svoje čete od blizu in daleč, njegovi svečeniki pa oznanjajo vojsko med rodovi in plemcnitaši na Jutrovem. In kadar vojska napoči, brat, ali nc bova tam, da se jc udeleživa, kakor so bili naš ded, naš oče, naš stric in toliko naših sorodnikov? Ali naj gnijeva v tej dolgočasni deželi, kakor zadnja leta po želji našega strica, da, prav odkar sva se vrnila iz škotske vojske, pa štejeva krave in orjeva polje, kakor kmetje, naši tovariši sc pa bojujejo s pogani, zastave vihrajo in kri teče v potokih po sveti palestinski zemlji?«
»Pri našej Gospej v nebesih in naši lady tukaj,« vzklikne Wulf in pogleda Rozamundo, ki je opazovala z mirnimi, zamišljenimi očmi prerekajoča se brata., »pojdi, ako želiš, in jaz pojdem s teboj, in ker sva bila obenem rojena, naj tudi obenem in skupno umrjeva, ako je to najina usoda.«
In naenkrat je roka, ki se je igrala dozdaj z mečevim ročajem, oprijela meč, potegnila dolgo, ostro ostrino iz nožnice in ga zalučala visoko v zrak, da. se je zabliskal v solnčnem svitu, ter ga zopet vjela, ko je padel nizdoli; obenem pa je VVulf vzdignil stari bojni krik, ki je donel na tolikih bojiščih, a takim glasom, da so divje ptice prestrašene vzletele s skalovja spodaj: »D'Ar-cyl D'Arcy! Srečaj D'Arcyja, srečaj
-f- Koroški d„ž.lni predse dnik bar.
E in se ne odstopi. Kakor se čuje, je toliko ozdravel, da se bo udeležil zasedanja koroškega deželnega zbora.
—	Lep vzgled novoporočencem. Dne 22. t. m. se je poročil v Zagrebu g. M a k s P o d 1 c s n i k , trgovec in posestnik v Radečah, z gospico Ljubo K i n č i č iz Broda ob Savi, Ob tej priložnosti je daroval za Slovensko Stražo 10 kron. Posnemajte !
—	Dvorni svetnik dr. Skedl vsled muSjega pika nevarno obolel. Iz St.
Ruperta se nam piše. Bivši državni poslanec in sedanji deželni poslanec v Bukovini dvorni svetnik dr. Skedl, ki biva sedaj na svojem gradu v Škr-Ijevem, je pred tedni vsled pika strupene muhe dobil nevarno vratno bolezen. Posledice tega strupenega pika še nočejo jenjati. Gospodu dvornemu svetniku želimo, da kmalu okreva.
—	Utopljenka pri Dubrovnika — Dolenjka. Nedavno smo poročali, da so v morju pri Dubrovniku našli utopljeno neko 18 letno F r a n j o 11 i a š. Včeraj se je oglasila v našem uredništvu njena sestra, ki je po podatkih, ki smo jih dali, pričela bridko ihteti. Pravila je, da je sestra šla v Dubrovnik z neko rodbino, ki je bila pri njih doma v župniji Bučka na počitnicah. Uboga sestra si ni mogla raztolmačiti, kaj je sicer dobro dekle gnalo v smrt. Jokaje je sestra šla k mestni policiji ljubljanski, kjer je dobila skromno zapuščino utopljenke.
—	Izpremembe na Jnžni železnici.
Revident Franc Wolf je premeščen iz Dunajskega Novega Mesta v St. Peter; iz Št. Petra v Dunajsko Novo Mesto je je premeščen revident Alfonz Rup.
—	Nesreče. V Lešah je veliko vsakršnega sadja. Sicer že pridno samo odpada, vendar vse pa še ne. Pa vsled dežja so veje polzke in zato je dne 11. septembra dvema izpodrsnilo ter sta namesto sadja padla z dreves. Eden sc je precej nevarno pretresel; drugi si je pohabil nogo. Enako se je na nogi poškodoval še tretji, ki je povezaval z otavo napolnjen voz in se mu je vrv odtrgala, da se je prekucnil po bregu.
—	Slovenec poročil bogato Ameri-kanko. Iz Dunaja poročajo, da se je eine 15 septembra t. 1. poročil tam naš rojak Anton M. V i d i c , nadporočnik pri c. in kr. bosniško-hercegovinskem peš-polku št. 1, z Miss Julijo J. W a r d, edino hčerko znanega milijonarja War-da iz Marseilles, III. G. Vidic je doma iz Kamnika ter se je seznanil s svojo nevesto v času, ko je bil prideljen av-stro-ogrskemu konzulatu v Denverju, Colo. Poroka se je vršila v votivni cerkvi na Dunaju.
—	Južna ln državna železnica. V upravnem odboru južne železnice je izjavil dr. vitez Weber, da se poslovanje leta 1912. povoljno vrši in da letos ne bo deficita. — Državna železnica je imela od januarja do konca avgusta 1912 505" 4 milijonov kron dohodkov, to je za 10 2 milijona več kot v istem času lanskega leta.
—	Nov semeni za blago in živino bo v soboto po sv. Frančišku, dne 5. oktobra t. 1. v T r ž i š č u pri Mokrono-
smrt!« Zatem je zopet vtaknil meč v nožnico ter pristavil s posmehljivim glasom: »Mar smo otroci, da se bojujemo, kjer ni sovražnika? Sicer pa, brat, da bi ga le kmalu ugledali!«
Godvin se je trpko nasmejal, vendar ni odgovoril ničesar; samo Roza-munda je rekla:
»Vidva torej, bratranca, sta odložena, da gresta ako treba odtod, da se nikdar več ne vrneta; da ostanemo vedno ločeni. Pa« —■ in glas se ji je malo tresel — »taka je pač usoda ženske, kajti možje vajine vrste ljubijo vedno meč najbolj med vsemi stvarmi, in jaz bi tudi ne imela dobrega mnenja o vaju, ako bi drugače mislila. Ali, bratranca, sama ne vem zakaj« — in stresla se je nekoliko — »srce mi pravi, da nebo rado usliši take prošnje. O, Wulf, tvoj meč je bil ravnokar videti zelo rdeč v solnčnem svitu. Strah me je — sama ne vem česa. Slišita, sedaj pa moramo domov, kajti jezditi nam je še devet milj in *noč ni tako daleč. Poprej pa stopimo še v to kapelico, da prosimo sv. Petra in sv. Čada, da nas varujeta na naši poti domov.«
»Na naši poti?« je dejal Wulf skrbno. »Kaj pa se ti je bati na devet milj dolgi poti ob Črni Vodi?«
»Dejala sem na naši poti proti domu, Wulf; naš dom pa ni tam na gradu Steeple, marveč tam gori,« in pokazala je proti mirnemu nebu.
»Moder odgovor,« je rekel Godvin, »na tem starodavnem mestu, odkjer jih je odpotovalo toliko proti domu; koliko je Rimljanov zdaj mrtvih, ki so tuka, taborili in koliko Saksoncev, ki so prišli za njimi, in drugih brez števila.«
(Dalje!
gu. Ker jc Tržišče prav blizu postaje Pijavice, oziroma Št. Janž, se je nadejati prav živahne kupčije.
—	Sneg je že trikrat odpodil delavce, ki za lešansko živino grade hlev na planini Dobriča.
—	Umrl je v Clevelandu v Ameriki trgovec Janez P i r n a t.
—	Poročil se je gospod Ludovik Primoschitz, voditelj »Narodne šole« v Št. Jakobu v Rožu z gdčno Mi-ciko Koberster.
—- Liberalne dennncljacije lz Most. Preteklo soboto sta stala pred deželnim sodiščem gg. Orehek in Wostner, občinska odbornika iz Most. Obtožena sta bila, da sta nekemu Ivanu Bajcu, volilcu v II. in III. razredu, zamenjala povodom zadnjih občinskih volitev prazni glasovnici s takima, na katerih so bili natisnjeni kandidati S. L. S. Obtoženca sta se zagovarjala, da sta res agitirala pred volitvami, da sta res tudi zamenjala to dovoljujočim volilcem prazne glasovnice z glasovnicami S. L. S., da sta bila tudi pri Bajčevih, da se pa ne spominjala, da bi bila tamkaj postopala nekorektno. Sklicevala sta se na to, da jima je žena nekega volilca celo sama ponujala prazne glasovnice v zameno, da sta pa odklonila njeno ponudbo, ker se ni mogla izkazati z dovoljenjem moževim. Sklicevala sta se pa tudi na to, da je bil Ivan Baje splošno znan kot pristaš S. L. S. A tozadevna njujina dokazna predloga je sodišče odklonilo in zaslišalo kot priče Ie od državnega pravdništva predlagana zakonska Baje in g. Matija Peklaja, znanega pripadnika in agitatorja na-rodnonapredne stranke. Ta je izpovedal, da je videl obtoženca iti v Bajčevo hišo in da je potem opozoril Bajca na to, da sta mu bržkone prazni glasovnici zamenjani. Baje je pričal, da je našel res takoj nato doma. da sta prazni glasovnici bili zamenjani z glasovnicama S. L. S. in žena pa mu je povedala, da sta bila dva moža zamenjala glasovnici, in sicer eden izmed njiju (Orehek) isti, ki ji je bil vročil prejšnji dan v spremstvu še nekoga drugega od županstva za moža izdane volilne dokumente. Žena Bajceva jc to ponovila tudi sama kot priča pred sodiščem in pristavila da je že več let doma radi bolezni. Da dokažeta neresničnost trditve, da je bil Orehek skupno z nekim drugim vročil Bajcu volilne dokumente, sta predlagala obtoženca kot pričo obč. tajnika Franca Mrcino o tem, da je on sam brez spremstva vročil volilne dokumente Bajčevi ženi. Sodišče je odklonilo tudi ta dokazni predlog in proglasilo sodbo, da sta oba obtoženca — storivši od Bajčeve potrjeno dejanje — zakrivila pregrešek po § 8., št. 2 zakona z dne 26. januarja 1907 o volilni svobodi. Prisodilo je vsakemu po pet dni zapora, poostrenega z enim mostom. Razume se, da je vložen pri-ziv. Priobčili smo o tej zadevi stvarno poročilo, da se bolj spozna »Narodovo« zavijanje. »Narod«, ki tako rad piše o »sleparstvih«, naj bi raje nekoliko pisal o obsodbi odličnega liberalnega volilca Ivana Dolinarja v Mostah, ki , e bil nedavno kot dokaz, kako so liberalci pri volitvi pomnoževali svoje glasove, obsojen na sedem dni zapora, ker je dvakrat volili O takih slučajih pa pošteni »Narod« popolnoma molči.
—	Cesta od tržiškega kolodvora do Brezij mimo Leš se je zopet nekoliko približala svojemu začetku. Deželni inženir Zicha jc že prišel gledat, kje primeroma se bodo kmalu vozili avtomobili.
—	V konkurzn je trgovec Jurij Mravlje v Gorenjem Logatcu.
—	Kam zabrede pijanec? Oče Zupančič iz Prečne je zapustil sinu Francetu nad 40.000 K vredno posestvo. France Zupančič se je nato oženil in priženil z dobro gospodinjo Marijo Cesar vred tudi nekaj dote. Začel pa je prepogosto zahajati v Novo mesto in zaostajati po gostilnah. Vinski bratci so ga kmalu spoznali. Spoznal se je tudi s kartami in tako je zabredel v dolgove, kateri so vedno bolj rastli. Studilo se mu je delo in zato je oddal posestvo ženi. Ta se je mučila z osmimi otroki noč in dan, da bi ohranila domačijo — mož pa jc le pil in pil. Prišli so pa upniki in zahtevali plačila dolgov. Tako je prišlo, da bi imelo biti posestvo dne 27. t. m. cenjeno. To pa možu Francetu ni bilo všeč in je začel zato prodajati in sekati les po gozdu in ker so se upniki zbali, da jim na ta način ne bo nič ostalo, so dali oba Zupančiča pri okrožnem sodišču zapreti.
— Zakupni razglas. C. kr. inten-danca 3. voja v Gradcu razpisuje zagotovitev kruha in ovsa za leto 1912/13 za fcarnizujoče čete, zavode in izolirance v raznih krajih. Zakupne razprave se bodo vršile v dotičnih krajih v času od 26. septembra do 25. oktobra 1912. To-, zadevni razgias je interesentom v pi-
sarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
h Umrl je v Gjurgjevacu v 42. letu svoje dobe odvetnik in bivši pravaški poslanec dr. Gjuro B a 1 a š k o. — V Kučišču na Pelješcu je umrl kapitan in brodolastnik Miha B j e 1 i č. — V Sisku je umrl 27 let stari hranilnični uradnik Makso Groza j ml.
Spomlnjaje se v Slomškovem tednu »Slovenske Straže«! Pošiljajte pisarni »Slovenske Straže« številna naročila na srečke I
Zahvala.
Pripravljalni odbor za dunajski evharistični kongres smatra za svojo dolžnost, da se zahvali vsem onim go-spem in gospodom, ki so mu pomagali pri njegovem poslu. Posebno se še zahvaljuje drž. poslancu g. Jožefu Go-s t i n č a r j u , ki je v zadnjih dneh priprave z izredno požrtvovalnostjo stal odboru na strani in v nujnih pošlih tekom treh dni dvakrat napravil dolgo pot na Dunaj. Zahvaljujemo sc nadalje vsem govornikom duhovskega in svetnega stanu, onim gg. »D a n ič a r j e m«, ki so nam pomagali pri razdelitvi naših ljudi po stanovanjih in vsem onim gospodom, ki so jim na Dunaju služili za vodnike. Iskrena hvala tudi dunajski »Straži«, ki nam je na Dunaju priredila lop pozdraven večer. Evharistični Izveiičar naj vse bogato poplača. .
Pripravi a n", odbor za evhari&tični kongres.
Primorske vesli.
p Shod brez občinstva. V soboto je bil v Pulju sklican v dvorano »Narodnega doma« shod, na katerem naj bi se bilo razpravljalo o deželno-zborski volitvi, ki se ima vršiti prihodnjo nedeljo. Shod se ni mogel vršiti, ker se hrvaško in slovensko občinslvo ni odzvalo vabilu. Ta čin politične nezavednosti ob sedanjem položaju, ko prežijo Italijani združeni z iredento na mandat, ki pripada po zadnjem volilnem kompromisu Hrvatom, je vreden najhujše obsodbe. Brezdvomuo je temu mnogo krivo dejstvo, da ni med voditelji in stranko nobenega stika in se kličejo volilci šele takrat, ko že teče voda v grlo. Pa tudi prostor ni bil primeren za ta shod. Volilni ihodi se sklicujejo navadno v okrožju volilcev in to je v tem slučaju puljsko predmestje. Če bi se bilo to upoštevalo, bi bila sobotna blamaža gotovo izostala. Upamo, da se bo vzlic tem velikim nedostat-kom posrečilo hrvaškemu kandidatu prodreti.
— Goriška gimnazija — največji srednješolski zavod v Avstriji. C. kr.
državna gimnazija v Gorici šteje letos nad 1200 dijakov, je torej največji srednješolski zavod v Avstriji. Prvi razred šteje sedem paralelk, in sicer I. a »nemška« (t. j. učni jezik je nemški, učenci pa so Slovenci in Lahi), I. b, I. c, I. d, so italijanske in I. e, I. f, I. g so slovenske. Vseh razredov s pripravnico je 28. Najvišji razred s slovenskim učnim jezikom je tretji, vseh skupaj s slov. učnim jezikom je šest. Razredi so nameščeni v Strassoldovi palači na Stai-em trgu, v starem poslopju v Šolski ulici in v Formentinijevi palači na Cingrofu, katero je kupila lani država. Profesorjev, suplentov in postranskih učiteljev je nad 50.
p Umrl je v Pevni zrnani trgovec s sadjem, Anton Komjanc.
p Znani poštni kontrolor Pogatsch-nigg se v kratkem iz Trsta preseli na Dunaj.
p častnik častni občan. Občina št. Andrež je imenovala pijonirskega stotnika Ed. v. Netka za njegove zasluge pri zgradbi novih vojašnic v občini za častnega člana.
p Smrna kosa. Trst 21. septembra. V soboto zjutraj okrog tričetrt na štiri je našel stražnik v ulici Solitario pred hišo št. 13 na tleh ležečega moškega, starega okrog 35 do 40 let, ki ni več kazal nikakega znaka življenja. Zdravnik je konstatiral, da ima razbito glavo in ga je dal nemudoma prepeljati v bolnišnico; toda voz ni niti dospel do bolnišnice, ko je ranjenec že izdihnil. Umrli jc najbrže v pijanosti padel vznak in si razbil glavo. — Samoumor Včeraj popoldne so našli na cesti za pokopališčem mrtvo moško truplo. Zdravniki so ugotovili, da je nastopila smrt vsled zastrupljenja z oetovo kislino. Samomorilec je Anton Zabrič, uslužbenec trgovinske zbornice, stanujoč v ulici della Scorzeria št. 16.
Ali ste že obnovili naročnino?
TURŠKO POROČILO O BOJIH PRI DERNL
Carigrad, 23. septembra. Turško vojno ministrstvo objavlja brzojavko o bojih pri Derni. Dne 14. t. m. so napadli Lahi pri Derni pozicije Sajd Abdulah. Turki in Arabci so napad odbili. Dne 17. t. m. so napadli Turki in Arabci laške postojanke, ki leže 10 km vzhodno od Derne. Boj je trajal 15 ur- Turki in Arabci so začetkom boja zasedli laške postojanke v središču, ki so jih pa morali zopet zapustiti. Turki so izgubili enega poročnika in 100 vojakov, ranjena sta pa dva turška častnika in 100 mož, Turki so zaplenili 110 laških pušk in veliko vojnega materijala. Lahi so morali izgubiti nad 200 mož.
štajerske novice.
š Nov »Orel« se je ustanovil v Galiciji pri Celju.
š Vpokjjen je zemljiški knjigovodja čatarič v Ljutomeru.
š Elektrarna ob Savinji v C lju. Celjski mestni obč. svet je sklenil v iz-vanredni seji zgraditi mestno elektrarno ob Savinji, katera bo dajala za mesto luč in gonilno silo. Proračun znaša 93.000 K. Delo je dobila družba za električno industrijo v Weizu. Izvršitev hišnih inštalacij in prevodov elektrike si je občinski svet pridržal.
š Smrtna kosa. Na Vidmu ob Savi je umrla gospa Ana Voglar, rojena Knapič, soproga učitelja gospoda Vo-glarja v Celju. — V Ptuju jc umrla hišna posesmica in lovarnarica mila Justina Remic v 81. letu starosti.
š Imenovanje. Gospod Milan Vršič iz Ljutomera, absolvent učiteljske akademije na dunajskem pedagogiju, je imenovan ^a strokovnega učitelja na meščanski šoli v Krškem.
š Zmrznil je na gori Uršuli pri Slo-venjegradcu drvar Gutnik. Mož se ga je v neki gostilni pod goro nalezel, obležal v pol metra visokem snegu in zmrznil.	1
š C. kr. okrajni glavarstvo v Ljutomeru nam je poslalo naslednje: Št. 940. Slavno uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Sklicevaje se na § 19. tiskovnega zakona, prosi se slavno uredništvo z ozirom na članek, zadržan v Vašem listu številka 209. z dne 12. septembra 1912 v oddelku »Štajerske novice« pod znamko »Liberalni ovaduhi«, da popolnoma priobči sledeči popravek: »Ni res, da nekje v Lotmerki v neposredni bližini posojilnice nek človek kar izpisuje davčni oblasti one naše posestnike, ki imajo kaj naloženega denarja. Tudi ni res, da mu bodo jiide-ževi groši teknili. Res je marveč, da v Ljutomeru noben človek, bodisi v neposredni bližini posojilnice, bodisi drugod ne spisu je davčni oblasti onih naših posestnikov, ki imajo kaj naloženega denarja, kakor je tudi res, da se nikomur ne plačujejo kaki judeževi groši.« — C. kr. okrajno glavarstvo kot davčna oblast. V Ljutomeru, dne 21. septembra 1912. — C. kr. okrajni glavar Bonvard.« — Prosimo našega dopisnika za pojasnilo.
š D želni šolski svet štajerski. Deželni š olski svet je v svoji zadnji seji imenoval: provizorično učiteljico v Gorici Marijo Rojnik za definitivno učiteljico istotam; provizoričnega učitelja v Slovenjegradcu (okolica), Ivana Koržeta za definitivnega učitelja v Braslovčah; definitivnega učitelja v Laškem trgu (okolica) Riharda Pester-šek za učitelja na Vranskem; provizoričnega učitelja v Slivnici Leona Dob-nik za definitivnega učitelja istotam; provizoričnega okrajnega pomožnega učitelja za brežiški politični okraj Iv. Ličar za definitivnega okrajnega pomožnega učitelja za isti okraj; definitivnega učitelja - voditelja v Rakovici Mariina Repiča za učitelja in šolskega voditelja pri Sv. Joštu na Kozjaku; provizoričnega učitelja v Pobrežju, Antona Legata za definitivnega učitelja istotam; učiteljsko suplentinjo v Pobrežju Amalijo Rojko za učiteljico istotam; provizorično učiteljico v Ross-\veinu Marijo Anetzhuber za definitiv-no učiteljico istotam; provizoričnega učitelja v Št. Andreju Franca Piki za definit.vnega učitelja istotam; pomofc no učiteljico ročnih del v Rogaški Sla tini Marijo Kit za učiteljico ročnih de istotam; provizorično učiteljico na de ški mestni ljudski šoli v Ceiju Frideri ka Ivodela za definitivnega učitelj« istotam; provizorično učiteljico na de kliški mestni ljudski šoli Elzo Prof za definitivno učiteljico istotam; pro vizorično učiteljico na isti šoli v Celjv Viljemino Pacchiaffo za definitivn« učiteljico istotam. Prestavljeni so Nadučitelj v Dobju Valentin Pulko m isto mesto v Gorico; Jakob Knaflič z; nadučitelja v Dobje. V začasni pokoj si stopili: Definitivna učiteljica v La škem trgu Albina Kuntara; definitiv na učiteljica v Št. Vidu pri Planini Jo žefina Bozlaj. Končno se je ob prilik
upokojitve izreklo priznanje nadučitc* lju v Letušu Karlu Marschitzu za njegovo dolgoletno učiteljsko službovanje.
Lloblianske novice.
DOPOLNILNA DEŽELNOZBORSKA
VOLITEV V LJUBLJANI.
Volitev se je daijes vršila jako mirno. Opazilo se je, da mnogi naši somišljeniki niso pravočasno reklamirali svoje volilne pravice in so bili tako izpuščeni iz imenika.
Komisija A—H.
(Dvorana »Mestnega Doma«.)
Oddanih glasov 953 (+1, ki še ni uveljavljen), neveljavnih 4, praznih 42, razepljeni 3.
Kregar 234, dr. Pogačnik 2*0, Reis-ner 485, Ribnikar 495, Pammer 126, Egger 132, Kristan 38, Bartl 34.
Po en glas so dobili »gospod osel s sv. Jošta« in »0 + 0 = 20«.
Komisija I—L.
(Dvorana v »Mestnem Domu«).
Oddanih 787, praznih listkov 40, neveljavnih 0.
Dobili so: Kregar 220, dr. Pogačnik 218 glasov, Reisner 408, Ribnikar 405, dr. Eger 68, Pammer 72, Bartol 28, Kristan 30.
Po en glas so dobili: Bol-tatu Pepe izrezan iz »Slovenca«, na eni glasovnici je bila napisana neka pridiga.
Komisija M—R.
(Velika dvorana Union.)
Oddanih 875 glasov, neveljavnih 36, praznih 36.
Dobili so:
Dr. Pogačnik 244, Iv. Kregar 238,
Reisner 477, Ribnikar 463, Egger 88, Pammer 84, Bartol 30, Kristan 31.
Po en glas so dobili: dr. Ambro-schitz, Stembov, Erzin, Hribar, Rovan.
Komisija S—Ž.
(Velika dvorana »Uniona«).
Oddanih glasov 1071, neveljavnih glasov 48.
Dobili so: Dr. Lovro Pogačnik 300 glasov, Ivan Kregar 298 glasov, Reisner 572 glasov, Ribnikar 564 glasov, dr. Egger 115, Pammer 112, Bartol 33, Kristan 34. Po en glas so dobili Omejc, Polak Karol, Jenko, Brenčič, dr. Ravnihar.
Skupno so dobili dr. Pogačnik 1002 glasova, Iv. Kregar 999 glasov.
Reisner 1942, Ribnikar 1927, Egger 403, Pammer 394, Bartol 125, Kristan 133.
Pri lanski dopolnilni deželnozbor-ski volitvi je dobil kandidat S. L. S. Rojina 770 glasov, Ribnikar 1719 glasov, soc. demokraški kandidat Kristan 214, iz česar sledi da so danes že pri prvi volitvi soc. demokrati glasovali z liberalci in sta torej Reisner in Ribnikar že v prvi volitvi izvoljena.
lj Evharistična slavnost rrkodel-skega društva. Rokodelsko društvo priredi evliaristično slavnost v k r i -žanski cerkvi. V sredo, dne 25. septembra, v četrtek, 26. septembra in v petek 27. septembra, bo točno ob osmi uri zvečer govor in po govoru litanije z blagoslovom. V nedeljo, 29. septembra, bo ob pol sedmi uri zjutraj govor, sveta maša in skupno sveto obhajilo. Vse dni poje pri cerkvenih pobožnostih pevski zbor Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov. Naj bi se udeležila moška mladina evharistične slavnosti v prav obilnem številu!
lj Na bogoslovnem učilišču v Ljubljani se prično predavanja 2. oktobra. Zgjaševanje je dan poprej, 1. oktobra. — V I. letnik je dozdaj sprejetih 22 kandidatov. — Pouk v cerkveni umetnosti je poverjen č. g. Josipu D o s t a 1, kn. šk. tajniku. — Vodstvo.
lj Kongregacija gospodov. Jutri v sredo ob pol osmih in poslej vsaki teden redni shodi v alojzijeviški kapeli.
lj Poročil se je danes v cerkvi sv. Jakoba deželni stavbni nadkomisar g. Matija Kraje z gdč. Erno PovŠe, hčerko c. kr. komercijalnega svetnika, državnega in deželnega poslanca. Blagoslovi Bog!
lj G. V. Talirh je kot kapelnik češkega gledališča v Plznu vodil pri otvoritvi gledališke sezone opero »Prodano nevesto«. Vsi listi so polni hvale 0 njem in pravijo, da je ž njim prišlo v opero novo življenje.
lj 6. Berce z ijubljansh ga Grada ima že dolgo svoje posebne pojme o razmerju med župnikom in škofom. Sedaj je te svoje nazore zavil v dolgo Papirnato brošuro, ki je pa imela tako čudno obliko, da jo je moral poslati v tisk neki tiskarni v Ameriko. Te dni je amerikanska tiskarna poslala na ljubljanski Grad Bercetovo brošuro »Kako ljubljanski knezoškof župnike preganja«. Ne vemo, kaj si g. BercG do-rnišljuje od takega dela; njegove fan-
tazije in njegove ljubeznivosti proti škofu so že tako splošno znane, da bi si lahko prihranil stroške za tako brošuro. — Če ima g. Berce nekoliko preveč denarja, naj bi raje več plačal za mestno stanovanje na Gradu, ker 176 kron na leto za stanovanje bi mestni občini plačal vsak čevljar.
lj Učitelj IX. činovnega razreda na ljubljanski obrtni šoli je postal inženir Mihael Michov.
lj Po tiralici iščejo oblasti: Franca Baltiča, leta 1892. v Zatičini rojenega, pristojnega v Ljubljano, tapetniškega pomočnika, zadnji čas stanu-jočega v Ravniharjevi ulici štev 3; Antona Ž u r a j a , bivšega trgovca na Jesenicah; Franceta Hitica, kramar-skega pomočnika v Ljubljani; 34 let starega ključavničarskega pomočnika Maksa D o r n i k a iz Ljubljane.
lj Novi kapelnik 27. pešpolka. Častniški zbor 27. pešpolka je angažiral za kapelnika Antona pl. Zsciettija, dozdaj kapelnika 90. pešpolka v Jaro-slavu.
lj Našla se je v modni trgovini Petra Šterk na Starem trgu št. 18 srebrna verižica z obeskom. Lastnik iste naj se zglasi v omenjeni trgovini; isto-tam se nahaja že del j časa par trdo vezanih knjig. Kdor jih jc pozabil, naj pride ponje.
lj Kolo ukradeno je bilo v soboto zvečer na Miklošičevi cesti izpred hiše št. 22 Konradu Muzuliniju. Kolo je tvrdke »Styria«, je črno emailirano, z ravno balanco in je prostega teka. Verižna plošča, ima vrisana hrastova peresa. Kolo je bilo vredno 144 K.
Razne stvori.
Strašna nesreča v gorah. V Val di
Cadino so se pričeli valiti posekani hlodi po strmini, ki so zmečkali štiri drvarje. — Na Zwolferkoglu se je pa ubil monakovski trgovec Kohn.
Gimnazijec streljal na proiesorja z revolverjem. Učenec 4. gimnazijskega razreda v Št. Hipolitu, Rudolf Hla-w a t s c h , je bil od prof. Schmidta po-svarjen, kar je fanta tako raztogotilo, da je potegnil revolver in na profesorja streljal. Profesor se je še pravočasno skril za kateder. Učenec je bežal iz sobe, na hodniku je pa streljal na šolskega slugo, ki ga je hotel prijeti, a ga ni zadel, nakar je dijak streljal nase in se ustrelil.
Velika avtomobilska nesreča. Princ Parmški ranjen. Med Neukirchnom in Dunajskim Novim Mestom je zadel avtomobil, v katerem sta se vozila princa Feliks in Rene Parmski z izvoščkom. Princu Reneju je bilo zlomljeno rebro, tudi šofer je ranjen. Stanje princa Re-nčja je nevarno.
Potres v Makedoniji. V Radevištu in Končani se je zemlja dvakrat močno stresla. Poškodovanih je več hiš.
Telefonska in brzojavna poročilo.
DELEGACIJSKI PRESTOLNI GOVOR.
Dunaj, 24. septembra. Danes je cesar na slovesen način sprejel avstrijsko in ogrsko delegacijo. Predsednik avstrijske delegacije, poslanec D o -bernig je v svojem nagovoru slavil cesarja kot varuha miru in pospeševa-telja vsega plemenitega in lepega. Dejal je, da je trdna vez med cesarjem in državljani najtrdnejše jamstvo za obstoj monarhije. Končno je zagotovil, da bo delegacija začela svoje delo z željo, da bi božja previdnost cesarja še dolgo avstrijskim narodom ohranila. — Podobno je nagovoril cesarja predsednik ogrske delegacije.
Nato je odgovoril cesar s sledečim prestolnim govorom:
»Z zadovoljstvom jemljem izraze vaše zveste udanosti naznanje in vas zato najtopleje zahvaljujem. Naše razmerje do vse h velevlasti nosi vseskozi znak prijateljstva. Oprta na tesno zvezo z Nemčijo in Italijo, ki se je skozi toliko let izkazala, se naša politika slejkoprej giblje v smeri, da, braneč interese monarhije, doprinaša svoj del k ohranitvi miru. Z odkritosrčnimi simpatijami spremljamo prizadevanje italijanskih in turških državnikov, da z direktnimi in neobveznimi pogajanji najdejo za obe strani častno mirovno podlago. Spričo nerazjasnjenega položaja v bližnjem Orientu je moja vlada sprožila izmenjavanje misli med vlast-mi, kar je imelo za posledico soglasno pritrjevanje vseh, da se na Balkanu ohrani mir in status quo. — Z novimi brambnimi predlogami se je mirovno stanje armade in mornarice razveseljivo utrdilo, obenem pa so za večino brambnih obvezancev nastopile znatne olajšave. Letošnje zahteve vojne uprave so se z ozirom na finančno stanje obeh držav omejile na neobhodno potrebno. Hvala vaši požrtvovalnosti sc mornarica izpopolnjuje, tako da bo v stanu v podvojeni meri zadostiti ved-
no rastoči potrebi po varstvu naših" gospodarskih interesov. — Zaupajoč v vašo patriotično vnemo, želim vašemu delu vspeha in vas prisrčno pozdravljam. — Cesarjevimi govoru so sledili živahni »Hoch« - klici pri avstrijski, »Eljen«-klici pri ogrski delegaciji. — Splošno se je opažalo, kako cesar dobro izgleda.
KONKURZI V ZAGREBU.
Zagreb, 24. septembra. Nad posmrtno zadrugo »Zagreb« je proglašen konkurz.
Zagreb, 24. septembra. Znani ma-žarski kordeš Kardoš, čegar poslovodja Stern je izvršil več goljufij, je naznanjen, da je vedel za te manipulacije.
SCHOLZEVA TISKARNA V ZAGREBU V KONKURZU.
Zagreb, 24. septembra. Po posmrtni zadrugi. ^Balkan« je bil angažiran zagrebški odvetnik Schonstein za 66 tisoč kron. Ko je nastopil krah »Balkana«, so dr. Sehonsteinovi upniki dognali, da ima Schonstein premoženja 250.000 kron, a da so pasiva mnogo večja. Prva se je javila »Pučka banka« radi njegove obveze za »Balkan«, a potem tiskarna Antona Scholza, ki izdaja »Neues Tagblatt« in »Novosti«. Pri tem podjetju je bil Schonstein angažiran za veliko svoto. Upniki so konsta-tirali, da te njegove obveze znašajo 400.000 kron. Nadalje se jc konstati-ralo, da ima tiskarna Scliolz zavezo za 600.000 kron, vsled česar je nad Schol-zevo tiskarno proglašen konkurz. »Neues Tagblatt« je prenehal izhajati. Z »Balkanom« so propadli tudi podjetniki Franz Zeitelberger in še trije drugi.
VOJAŠKI SODNIK — GOLJUF.
OIhuuc, 24. septembra. »Pozor« poroča iz Mor. Ostrave, da je bil tamkaj aretiran zaradi velikih meničnih goljufij vpokojeni major-avditor Kan-scheg.
DRŽAVNIPRAVDNIK OROPAN.
Praga, 24. septembra. Listi poročajo, da so praškega državnega pravdnika substituta dr. Chlumetzkega napadli v Parizu apaši in ga oropali za več sto frankov.
40 ZDRAVNIKOV OBOLELO.
Dunaj, 24. septembra. V tukajšnji mestni bolnišnici je obolelo danes 40 zdravnikov, ki so jedli neko močnato jed. Ravnateljstvo je dalo strogo preiskati zadevo. Zdravniki niso težko bolni.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
e <t a	Čas opazovanja	Stanjo barometra v mm	Temperatura po Celiiju	Vetrovi	Nebo	5-3 s s a - = % « > ^ >
23 9. zveč.		7400	8-8	sl, svzh.	oblačno	
o!	7. zjutr.	7380	7-2	brezvet.	del. jasno	1-2
	2. pop.	736-4	11-6	sr. svzh.	oblačno	
	Srednja včerajšnja temp. 9-5<>, norm. 13-8°.					
Zahvala.
Za vse sožalje in dokaze odkritega sočutja o priliki britke izgube nepozabne soproge iskreno-Ijubljene mamice, tete in sestre, gospe
Neže Javornik
izrekamo globoko ginjeni vsem prijateljem in znancem najtoplejšo zalivalo.
Posebno se zahvaljujemo g. dr. Rusu za njegovo požrtvovalnost, častiti duhovščini, vsem darovateljem krasnih vencev, dalje gg. narednikom domobranskega pešpolka ter vsem, ki so spremili pokojnico k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bode darovala v sredo ob 10. dopoldne v župni cerkvi sv. Petra.
Globoko žalujoča rodbina.
3044
Neža Slerzelj naznanja v svojem in v imenu svojih hčera Ivanke, Jfta-rije, Angele iu Frančiške pretužno vest, da jc po dolgem trpljenju danes ob 1. uri ponoči umrl previden s svetimi zakramenti nas ljubljeni in dobri soprog, oziroma oče, gospod
Ivan Merzelj
posestnik in gostilničar
Zemeljski ostanki dragega pokojnika se bodo v sredo, dne 25. septembra ob 4. uri popoldne v hiši žalosti, Stara pot St. 7, slovesno blagoslovili, nato pa na pokopališču pri Sv. Križu položili k večnemu počitku.
Svete maSe zndušnice se bodo darovale v župni cerkvi Sv. Petra v Ljubljani.	3041
V LJUBLJANI, 24. septembra 1912.
Prvi kranjski pogrebni zavod Fr. Doberlet.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam podpisani preža-lostno vest, da je gospod
Janez Mrak
rojen 1. 1845. na Mlincm pri Bledu, danes po daljši, ne več ozdravljivi bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega ranjkega. vedno ljubeznivega in ljubljenega strica bo v sredo ob 8. dop. iz hiše žalosti na pokopališče pri sv. Rni na Gozdu.
,v Gozd pri Kamniku 23. sept. 1912.
Janez Dežman
3037	župni upravitelj.
I	% ■		
			
Proda se zaradi selitve dobro ohranjen
po zelo ugodni ceni. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 3038.	3038
(pri zmožnosti M\ stotakov)
si lahko zasluži vsaka poštena in agilna oseba za mali pismeni trud v teku meseca oktobra 1.1. Oziram sc le na ponudbe dostojnih in intelegentnih oseb, kakor gg. trgovcev, vodij konsumtiili društev, gostilničarjev, učiteljev, občinskih tajnikov; dalje oseb obojega spola, katere uživajo v svojem domačem kraju splošno spoštovanje in zaupanje.
Ponudbe zavarovalnih potnikov od-nosno prodajalcev srečk ali drugih predmetov na obroke so izključene.
Prijave z znamko za odgovor in natančnim naslovom pod šifro:
.Kfobena ageniiira in flrafen
zasBiižer
na upravništvo tega lista pod št. 2976.
jj
mm" v
"k-p-
razpisuje mesto
upravitelja.
Nastop takoj. Pismene prošnje je vložiti prt odboru, (pisarna v Vegovi ulici št. 5. v
hiši Glasbene Matice.) 3042
Pozor! Berite! Ha obroke)
minili imi Mavlritv in vsesa liasftncfa orodia m slovanshem msi.
fi Alfonz u :u
sodno zapriseženi strokovnjak in učitelj Gl. Matice
Pu 10'- in 15'- kron mesečno klavirji Planini in 1068 harmoniji le prvih svetovnih tvrdk:
Bosendorfer, Czapka, R. Stelzhammer
(najboljši klavirji sedanjosti), H. Heizmann (neprekosljivi pianini), Hortigel (amerikanski harmonij od 90 K naprej). 10 letno pravno-veljavno jamstvo. Najemalci klavirjev postanejo lastniki istih, dočim je dosegla najem-ščina višino kupnine. Zamena najugodnejša! Uglaševanje in popravila točno in ceno. — Svarim pred nakupom navideznega pofeliiB'
Violine, citre, najboljše strune
iu vsa giusbiia po tovarniških cenah. Zahtevajte najnovejši cenik harmonik!
I I
flfi Ms že Slomškove razgled-niče ..Slovenske Straže"?
c)iov>o jeseiu-vlic itv stmj^o £(!lic)o ■za čevtidc ofci.'cl;f p^i
it^n&^a-na. sDttitat}ct>a nC-ica c1
rx
vzovcc na mfvLe*>o. C:e mc nitRc sncmo cto&ca.
2932
Krepkega dečka
i i poštene IiiSc, s prini. šolsko izobrazbo in pridnega
trgovskega pomočnika
sprejme večja eksportna firma na Dolenjskem. — Oni, ki razumejo nekaj netnSki in imajo prakso v meSani stroki, imujo prednost. Ponudbe pod 344, poste restante Karrael.	3028
brionski mladenič,
star 17 let išče službe kot
v kaki večli trgovini ali hal primernega.
Hodil jc dve leti v slov. trg. šolo in zna sfrole-Nasfov pove uprava Slo-
pagenec
pisje in stenografijo.
venca pod št. 2971).
i pošla! zavitek
(3 kg netto) popolnoma naravnega
sirupa iz malin
pošlje franko po poštnem povzetju za K 5-60 e. kr. dvorni založnik lekarnar G. Piccoli, Ljubljana, Kranjsko. Pošilja so tudi v sodčkih in v sterilizir. steklenicah.
?'itno kavo, najpopolnejši izdelek zadnjega časa, zajamčeno slovanski produkt, pošilja 5 kg v lepi platneni vrečici za K 4-— po povzetju na vsako avstro-ogrsko pošto. K vsaki pošiljki sc priloži prav lepa in dragocenu premija, kot pozlačen kozarec, lonček, poslikana šatulja, jedilno orodje i. dr. porabni predmeti in prav lepi okraski za vsako gospodinjstvo. Obrnite se zaupno na tvrdko Jos. Veseljr, Praga VII. 586 Češko.	3010
Zaradi bolezni se odda v nn|em stara
na deželi.
Pismene ponudbe na upravo lega lista peni 2979.
Fotografske aparate
kakor tudi vse v to stroko spadajoče po-trebščine ima v zalogi
fotomannlaktiira m droprija 16
se da v najem na Gorenjskem. Kje, pove upravništvo .,Slovenca" pod številko 2975.	2975 (3)
oblastveno koncesijonirana prodaja stropov
o L|ubJJani,
Selenburgova ulica št. 5, 2135
Temnica na razpolago! !! Zunanja naročila z obratno pošto. !! : Zahtevajte cenike I :
brez kuhinje, sredi mesta, primerne za pisarno ali za stanovanje višjim privatnim osebam se takoj odda. Več 2984 pove uprava tega lista pod št 2984.
OTOČ
Vjsb1 Mestni trg št. 13 Ustanovlj. 1858
priporoča svoja
vina
3033 l\ liter po 88, 96 in 1 krono 28 vin.
^sOfil ^jjH	Bi
Tod pisani prodam iz proste roke
ucf
1X1
s 4 kamni in stopami in zraven več poslopij, pripravno za večje podjetje. Stoji v sredini mesta na močni gotovi vodi. Proda se eventuelno tudi	3034 3
nasproti župne cerkve, prostorna za vsako trgovino. Plačilo ugodno.
Avgust Terplnc, Kamnik.
na
v najnovejših izdajah za ljudske, meščanske, srednje in
vse druge šole, se dobe v
E
kjer so tudi
seznamki knjig za vse šole
vedno na razpolago.
Brezplačno se dobe Indi sledeči najnovejši katalogi:
1. Splošni katalog slovenskih knjig, ki obsega tndi najnovejše mlm m lltvenikov in drugih nabožnih knjig. 3. Katalog glasbenih del (cerkvene in svetne tiskovin, učil in knjig.
trp. L Katalog mo-i Cenik šolskih
Kranfsfe
banba u
i? <S&želfii£m dvorcu
ohfflii » fliasposki ulici 2.
Obrestuje hranilne vloge po
47*7.
brez vsakega odbitka. Obresti se pripisujejo glavnici polaletno. Vloge v tekočem, giro-računu in na blr tajniške liste po najugodnejših pogojih.
Daje komunalna posojila
občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v
4'/-%
komunalnih zadolžnicah,
Hipotekama posojila
v zastavnih listih po
4Y?A
P[lrnm.,„.	a	I Banka je pnpilarno varen zavod,
»t MKSS ! ter jaTači zanjtt liezola Kranjska.
posojila. Prodaja lastne pn pilarno-varne komunalne za-dolžnice in zastavne liste.
SJra^e ure za stranke usak od yaol 9. ure do-paliti^e Ja 1. ure popoldne.
^[i " ■ ■ . —1 —^ . .i i —• ■ - - vnf f. im n •	■ ■ mi i .........m................... *-------
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katolifike Tiskarne«.
Odgovorni urednik: 351ha Moškere.